ZEMELJSKI PRITISKI

σ h′ ≡ σ ′xx = σ ′yy = k 0σ v′
Napetosti v tleh

Napetost je tenzor (6 neodvisnih komponent)

Loči totalne in efektivne napetosti!

σ '= σ − u ali σ = σ '+u σ’V

Zgornji enačbi poznamo pod imenom “načelo efektivnih σ’H= k 0 σ’V
napetosti” in ga lahko preberemo kot: Del napetosti v tleh
prevzamejo zrna zemljine, del pa porna voda.
σ’H= k 0 σ’V
Če temeljna tla obremenimo, morajo temeljna tla nuditi
reakcijo obremenitvi. Ravnovesje zagotavljajo totalne Za tekočine je značilno, da so v njih napetosti v vseh
napetosti. Od lastnosti tal pa je odvisno koliki del teh smereh enake, torej je k 0 = 1. Tako napetostno stanje
napetosti odpade na zemljino (efektivni tlak) in koliki del imenujemo hidrostatsko napetostno stanje.
na porno vodo (porni tlak).
Za zemljine pa je značilno, da je sorazmernostni faktor k 0
Lastnosti zemljin so običajno odvisne od napetostnega v splošnem različen od 1 in odvisen od strižne trdnosti
stanja (trdnost, stisljivost, prepustnost). Največkrat zemljine, naklona površja tal, stopnje prekonsolidacije
podajamo te zveze v odvisnosti od efektivnih napetosti. zemljine.
Prvotne napetosti zaradi lastne teže tal: Za vodoravna in normalno konsolidirana tla je Jaky
ugotovil, da je:
σ v ≡ σ zz = ∑ γ i ∆zi σ v′ ≡ σ ′zz = σ v − u = σ v − γ w hw
sloji
k 0 = 1 − sin ϕ (1)
kjer je γ i prostorninska teža i-tega sloja, ∆z i njegova
kjer je ϕ strižni kot zemljine. Za prekonsolidirana tla velja
debelina, γ w prostorninska teža vode in hw višina vode.
enačba:
k 0 = (1 − sin ϕ ) OCR (2)
Kakšne pa so prvotne horizontalne napetosti v tleh?

1 2
 trdnost, ki povzroči zmanjšanje zemeljskega pritiska na
za teren, ki je nagnjen za kot β pa: konstrukcijo. Ko je strižna trdnost vzdolž nastale drsine
povsem aktivirana, je zemeljski pritisk na konstrukcijo
k 0 β = k 0 (1 + sin β ) (3) najmanjši. Temu najmanjšemu možnemu zemeljskemu
pritisku, ki nastane tedaj, ko se konstrukcija zaradi pritis-
Horizontalnim efektivnim napetostim v tleh pravimo tudi kov dovolj premakne, pravimo aktivni zemeljski pritisk.
zemeljski pritiski. Če govorimo o naravnemu Aktivni zemeljski pritisk predstavlja obremenitev gradbenih
napetostnemu stanju v tleh pred gradbenimi posegi, ko ni konstrukcij, ki so vkopane v tla ali zasute z zemljino.
horizontalnih premikov, take zemeljske pritiske imenujemo
mirni zemeljski pritiski, sorazmernostni koeficient k 0 pa
∆a
koeficient mirnega zemeljskega pritiska.
W Ea
Običajne vrednosti k 0 za različne vrste zemljin: Tϕ
Ea N
H
Vrsta zemljine k0
N W Tϕ
nekoherentne zemljine 0.35 – 0.50
Tc
normalno konsolidirane 0.50 – 0.80
ϑa Tc
koherentne zemljine

Iz zgornje slike lahko zapišemo dva ravnovesna pogoja:

Aktivni zemeljski pritiski

Zemljina za gradbeno konstrukcijo (na primer za ∑ X = 0: Ea + (Tϕ + Tc ) cos ϑa − N sin ϑa = 0

(4)
podpornim zidom) obremenjuje konstrukcijo z zemeljskimi ∑Y = 0 : W − (Tϕ + Tc ) sin ϑa − N cos ϑa = 0
pritiski. Če je konstrukcija toga (se ne podaja pritiskom) in
pri izgradnji ni prišlo do nikakršnih horizontalnih premikov, Če iz druge enačbe izrazimo normalno silo N in ta izraz
na konstrukcijo delujejo že znani mirni zemeljski pritiski. vnesemo v prvo enačbo, dobimo za rezultanto zemeljskih
Bolj pogosto pa uporabljamo bolj podajne podporne pritiskov E a naslednji izraz:
konstrukcije in zavestno dopuščamo določene deformacije
oziroma odmike konstrukcije od zaledja. V zaledju W − Tc sin ϑa
konstrukcije se tedaj razvija neko telo, ki drsi proti kon- Ea = (sin ϑa − tan ϕ cos ϑa ) − Tc cos ϑa (5)
strukciji. V drsni ploskvi se ob premikih aktivira strižna cos ϑa + tan ϕ sin ϑa

3 4
V slučaju nekoherentnih tal se enačba poenostavi v: da gre za linearno porazdelitev, v primeru nekoherentne
zemljine torej po trikotniku: ena stranica trikotnika je višina
sin ϑa − tan ϕ cos ϑa H , druga pa γHk a . Ta druga stranica je torej zemeljski
Ea = W (6)
cos ϑa + tan ϕ sin ϑa pritisk na globini H :

Za vsak naklon drsine ϑa dobimo drugačen rezultat. pa = γHk a (11)

Merodajna je seveda ekstremna, torej največja možna
vrednost rezultante aktivnih zemeljskih pritiskov. Če v -
gornji enačbi upoštevamo še izraz za težo zemljine:

W = 12 γH 2 tan(90° − ϑa ) (7) H

in poiščemo ekstrem enačbe (6) glede na naklon drsine,

se izkaže, da je naklon kritične drsine:

ϑa = 45° + ϕ 2
Vstavimo sedaj enačbi (7) in (8) v enačbo (6), uporabimo
trigonometrične zveze in dobimo:
Ea = 12 γH 2 tan 2 (45° − ϕ2 ) = 12 γH 2 k a
k a imenujemo koeficient aktivnega zemeljskega pritiska:
(8)
Tudi ta enačba ima omejeno uporabnost: velja za
homogena tla (en sam sloj zemljine) brez kohezije. Če
želimo uporabiti enačbo (11) za večslojna tla, moramo
produkt γH nadomestiti z efektivnim vertikalnim tlakom, če
je pobočje nagnjeno, je potrebno upoštevati tudi nagib
(9) zaledja, pri koherentnih zemljinah pa pridobimo v enačbi
(11) še en člen. Navedimo celotno enačbo, katere avtor je
Rankin, brez izpeljave:

k a = tan 2 (45° − ϕ 2) (10) pa = σ v′ cos β k a − 2c k a (12)

Koeficient aktivnega pritiska za primer nagnjenega zaledja
Enačba v tej obliki velja le za primere, ki ustrezajo sliki 2: je Rankin podal v obliki:
zid je vertikalen, zaledje horizontalno, med zidom in
zemljino ni trenja.  cos β − cos 2 β − cos 2 ϕ 
2

ka =   (13)
 cos ϕ 
Izpeljali smo rezultanto aktivnega zemeljskega pritiska.  
Kako pa se pritiski razporejajo za steno? Enačba (9) pove,

5 6
Če v enačbi (13) upoštevamo naklon pobočja β = 0 , spodnji sliki prikazana dva značilna primera. Konstrukcija
dobimo izraz (10). se naslanja na zemljino in jo pred seboj izriva. Tudi sedaj
se v zaledju konstrukcije razvija neko telo, ki drsi pred
Pomembna lastnost aktivnega zemeljskega pritiska je, da konstrukcijo navzgor. V drsni ploskvi se ob premikih
je manjši od hidrostatskega in manjši od mirnega, torej je: aktivira strižna trdnost v drugačni smeri kot pri aktivnih
pritiskih in zato povzroči povečanje zemeljskega odpora.
ka < k0 < 1 (14) Ko je strižna trdnost vzdolž nastale drsine povsem
aktivirana, je zemeljski pritisk na konstrukcijo največji.
Zemljine z večjim strižnim kotom manj obremenjujejo Temu največjemu možnemu zemeljskemu pritisku, ki
podporne konstrukcije. Bolj kot je zaledje nagnjeno, večji nastane tedaj, ko konstrukcija pred seboj dovolj premakne
je zemeljski pritisk. Slednji dve navedbi ilustrira spodnja zaledno zemljino, pravimo pasivni zemeljski pritisk ali
preglednica. pasivni odpor. Pasivni zemeljski pritisk predstavlja odpor
zemljine in ga s pridom izkoriščamo za prevzemanje
raznovrstnih obremenitev.
β
ϕ
0 5 10 15 20 ∆p Ep
0 1,00 - - - -
10 0,70 0,74 1,00 - -
20 0,49 0,50 0,54 0,62 1,00 W Tϕ
W
30 0,33 0,34 0,35 0,39 0,44 Ep H
40 0,22 0,22 0,23 0,24 0,27
Tc N N

V preglednici so nekatera polja prazna. Razlog je ϑp

Tc
negativno število pod korenom v enačbi (13) v primerih, ko
Tϕ
je β > ϕ . Kot dobro vemo, pobočja nekoherentnih zemljin
Če bi ubrali enak postopek kot pri aktivnem zemeljskem
niso stabilna, ko njihov naklon preseže strižni kot. Tako pritisku, bi ugotovili, da je naklon kritične pasivne
nas tak rezultat ne preseneča. porušnice enak:

ϑ p = 45° − ϕ 2 (15)
Pasivni zemeljski pritiski

Si lahko predstavljate primer, ko konstrukcija pritiska na in velikost rezultante pasivnega pritiska za primer
zaledno zemljino? Morda nekoliko težje. Zato sta na horizontalnega zaledja, vertikalnega zidu in nekoherentne
zemljine:

7 8
 Če v enačbi (13) upoštevamo naklon pobočja β = 0 ,
E p = γH tan (45° +
1
2
2 2 ϕ
2 )= 1
2 γH k p
2
(16) dobimo seveda izraz (17).

kjer je k p koeficient pasivnega zemeljskega pritiska:
k p = tan 2 ( 45° + ϕ 2)
Tudi pasivni pritiski se v homogenih tleh porazdeljujejo
linearno z globino. Pomembna razlika pa je, da kohezija
sedaj povečuje pritiske, kar je logično, saj večja trdnost
zemljine pomeni potencialno večji odpor. Rankin je za
pasivne pritiske podal enačbo:
p p = σ v′ cos β k p + 2c k p
Pomembna lastnost pasivnega zemeljskega pritiska je, da
je večji od hidrostatskega in od mirnega, torej je:
k a < k0 < 1 < k p (20)
(17)
Zemljine z večjo strižno trdnostjo (večjim strižnim kotom in
kohezijo) nudijo večji odpor (večji pasivni pritisk).
Povzetek
Videli smo, da horizontalni tlak v tleh zavisi od
kinematičnih pogojev. Glede na kinematične pogoje
ločimo tri vrste zemeljskega pritiska:
(18)

Koeficient pasivnega pritiska za primer nagnjenega mirni ni premikov

zaledja je Rankin podal v obliki:
aktivni konstrukcija se odmika od zaledja
2
 cos β + cos 2 β − cos 2 ϕ  pasivni konstrukcija se primika k zaledju
k p =  
 (19)
 cos ϕ 
Prikažimo to še grafično kot diagram zemeljskega pritiska
v odvisnosti od premika:

9 10
 Varnost
pasivni zemeljski pritisk pp
pp
V gradbenem načrtovanju je običaj, da se obremenitve in
odpore obremeni z varnostjo. To pomeni, da obremenitve
pomnožimo s faktorjem varnosti, ki je večji od 1,0, odpore
pa reduciramo s količnikom varnosti, večjim od 1,0.

Obremenitev projektna = Obremenitevkarakterist • γ obremenitev

p0 mirni zemeljski pritisk

pa aktivni zemeljski pritisk Odporprojektni = Odporkarakterist / γ odpor

Odmik ∆a/H ∆p/H Primik

V mehaniki tal pa poznamo še drugačno definicijo
varnosti, ki izhaja iz zakona za strižno trdnost zemljin.
Varnost definiramo kot razmerje med razpoložljivo in
aktivirano (mobilizirano ali projektno) strižno trdnostjo.
Tako lahko zapišemo:

c′ + σ ′ tan ϕ ′
τ projektni = τ karakterist / γ τ =
γτ

Tak pristop omogoča tudi upoštevanje različne varnosti za

kohezijo in strižni kot:

c′ tan ϕ ′
τ projektni = +σ′ = c′projektni + σ ′ tan ϕ ′projektni
γc γϕ

kjer sta c′ in ϕ ′ karakteristični vrednosti kohezije in

strižnega kota, projektni strižni kot pa je:

 tan ϕ 
ϕ d = arctan 

 γ ϕ 

11 12
Eurocode 7, ki pokriva področje geotehnike, priporoča
varnostni faktor na obe strižni karakteristiki 1,25.
Druge metode računa zemeljskih pritiskov
Rankinova teorija zemeljskih pritiskov je le ena od
poznanih metod za njihov izračun. Znana je rešitev
Caquota in Kerisela, ki sta za drsino privzela logaritmično
spiralo. Pred razvojem kalkulatorjev in računalnikov so bile
veliko v uporabi grafične metode Cullmana in Ponceleta.
Vse te metode imajo pred Rankinovo teorijo to prednost,
da upoštevajo tudi nagnjeno zaledje podporne
konstrukcije. Poleg naštetih pa je Coulombova teorija
morda za današnjo (računalniško) rabo med najbolj
preprostimi in prav tako omogoča upoštevanje nagnjenosti
zaledja, podporne konstrukcije in trenja med konstrukcijo
ter zemljino. Zapišimo Coulombove enačbe:
Aktivni pritisk:
pa = σ v′ K A
cos 2 (ϕ − α )
KA =
 sin(δ + ϕ ) sin(ϕ − β ) 
2
cos α cos(α + δ ) 1 +
2
 cos(α + δ ) cos(α − β ) 
Pasivni pritisk:
p p = σ v′ K P
13
cos 2 (ϕ + α )
KP = 2
 sin(δ + ϕ ) sin(ϕ + β ) 
cos α cos(α − δ ) 1 −
2
 cos(α − δ ) cos(α − β ) 
V enačbah pomeni:
ϕ strižni kot
β naklon pobočja (pozitiven, če višina za zidom
narašča)
α naklon zaledne stene zidu (pozitiven, če je stena z
vrhom nagnjena od zaledja)
δ kot trenja med zidom in zemljino
Tudi Coulombovi enačbi za koeficienta aktivnega in
pasivnega pritiska preideta pri α=β=δ=0 v preprosta
Rankinova izraza.
Coulombova teorija ne omogoča upoštevanja
kohezijskega deleža strižne trdnosti.
Metode ekstrema
Ko je zaledje nepravilno oblikovano, ali pa so temeljna tla
nepravilno slojevita, ko je zaledje strmejše od strižnega
kota, a na račun kohezije kljub temu stabilno, z zapisanimi
enačbami ne znamo izračunati zemeljskih pritiskov.
Tedaj si lahko pomagamo tako, da predpostavljamo
različne drsne ploskve, ki izhajajo iz vznožja zidu, ter
zanje izračunamo rezultanto zemeljskega pritiska na
14
način, s katerim smo vpeljali aktivni in pasivni zemeljski
pritisk:
r r r r v
Ea = W + N + Tϕ + Tc

Če to izvedemo za veliko število predpostavljenih drsin (z

računalnikom je to zelo hitro izvedljivo) in poiščemo tisto,
ki da ekstremno vrednost, smo tako numerično prišli do
zemeljskega pritiska.

Če računamo aktivni pritisk, je merodajna drsina, ki da

največjo vrednost aktivnega zemeljskega pritiska
(obremenitve). Pri računu pasivnega pritiska pa je
merodajna drsina, ki da najmanjšo vrednost Ep (pasivnega
odpora).

Metoda ekstrema je uporabna tudi takrat, ko je na zaledju

postavljena dodatna obtežba, ki je ne moremo
aproksimirati kot brezkrajno obtežbo.

Vaje

Pri vajah bodi pazljiv na naslednje:

• Kako računamo zemeljske pritiske, ko je prisotna voda v
zaledju.
• Kako izračunamo rezultanto zemeljskih pritiskov za
koherenten sloj tal.
• Kako računamo zemeljske pritiske v večslojnih tleh. Pri
tem bodi pozoren na obnašanje diagrama zemeljskih
pritiskov na meji med slojema in na meji med suhim in
potopljenim materialom.

15