VEGETATIVNO RAZMNOŽEVANJE SADNIH RASTLIN

1. POTAKNJENCI

- ribez
- kosmulja
- mirobalana
- kutina
- nekatere M in MM podlage

a) LESNATI POTAKNJENCI

- pripravimo jih med mirovanjem, ko odpade listje, ker je v njih takrat največ rezervnih
snovi
- dobro dozoreli enoletni poganjki, spodaj odrežemo tik pod brstom, zgoraj pa kak cm
nad brstom
- 18 – 20 cm, pri smokvi pa 80 cm
- čez zimo hranimo v šopih (50) v vlažni mivki ali polietilenski vrečki in temnem
prostoru pri 8°C
- sadimo spomladi, 15 cm globoko, iz zemlje gleda le vrh z 1 ali 2 očesoma

b) ZELENI POTAKNJENCI

- to so v bistvu lesnati potaknjenci narezani v bujni vegetaciji, ko ima rastlina liste

- razmnoževanje poteka samo v rastlinjakih ali toplih gredah
- 2.polovica junija (češnja,kostanj,hruška), 1.polovica julija (oljka,ameriška borovnica)
- 20 cm z 2-3 listi, spodnje liste odstranimo
- bazo poganjka namočimo v 0,5% konc. Indol-3-maslene kisline
- sadimo v šoto, prod, perlit, vermikulit, lesne rezance
- ustrezna vlažnost in toplota!
- dodajanje rastnih regulatorjev – avksinov!
 c) LISTNI POTAKNJENCI

- del lista
- v sadjarstvu se ne uporablja

d) KORENINSKI POTAKNJENCI

- del korenine, iz katerega se razvije nova korenina

- 7 – 8 mm debelo korenino narežemo na 5 – 15 cm dolge dele, po končani rastni dobi
- hranimo v pesku
- sadimo naslednjo pomlad, pokončno ali vodoravno
- debelejši del korenine mora biti zgoraj
- sliva, višnja, ribez, kosmulja…
2. GROBANICE

- za grme in polgrme
- enoletni poganjek upognemo v izkopan jarek, pričvrstimo, zasujemo z zemljo
- vrh poganjka gleda iz tal, postavimo mu oporo
- jeseni izkopljemo novo rastlino in posadimo
- iz 1 grma lahko naredimo več grobanic
- trta, leska, smokva, kutina, kosmulja, ribez, nekatere slive

3. VLAČENICE

- za grme in polgrme
- zgodaj spomladi
- enoletni poganjek je v celoti položen v jarek ( 15 cm globoko )
- na nodijih poganjka se razvijejo korenine in poganjki
- jeseni vlačenico odkopljemo in razdelimo na nove rastline
- leska, robida, kosmulja, ribez

4. GROBANICE VRŠIČKOV

- z zemljo zasujemo le vrh rozge 5 – 8 cm globoko

- pozno poleti
- lahko več vršičkov skupaj
- šele naslednjo pomlad presadimo nove rastline
- brez trnate robide in maline

5. GREBENIČENJE = OSIPANJE

- v zarodišču
- konec zime porežejo mladike na matičnih grmih do glave
- spomladi poženejo novi poganjki (20 cm) in jih osipajo z rahlo zemljo, kompostom, da
gleda ven samo tretjina poganjka
- ko zrastejo nad 30 cm osipajo še enkrat
- osipa se 3 – 4 krat
- zemlja mora biti dovolj vlažna
- ob koncu rastne dobe matične grme odgrnejo in poganjke odrežejo od glave
- pred zimo glave zasujejo, da ne pomrznejo, naslednje leto tik pred začetkom rastne
dobe pa glave odgrnejo in postopek ponovijo
- vegetativne podlage jablan, kutin, nekaterih sliv…
6. KORENINSKI IZRASTKI

- korenine razvijejo adventivne brste iz katerih odženejo poganjki

- pred zimo ali zgodaj spomladi odkopljemo nove poganjke, jih s koreninami vred
odrežemo in presadimo
- lahko se prenašajo viroze in razne bolezni
- oljka, češnja na F12/1, višnja, sliva, tudi malina, smokva

7. ŽIVICE

- jagode
- iz matičnega grma poženejo živice na vse strani
- živica na nodiju, ki je na koncu živice v stiku z zemljo požene korenine in liste
- stik s staro matično rastlino se tako prekine

8. CEPLJENJE

- spajanje žlahtnega dela s podlago

- podlaga = sejanec, vegetativno razmnožena podlaga, rastlina v nasadu ki jo želimo
precepiti
- cepič = enoletna mladika, en sam brst = le iz MATIČNIH DREVES!
- poleti v 2. polovici avgusta, v začetku septembra, spomladi aprila = ko je drevje v
soku
- KAMBIJ cepiča mora biti prekrit s kambijem podlage!!! – omogočimo pretok hranil
in razvije se KALUS, ki zarašča nastale rane
- rez mora biti pravilna in gladka – oster nož!
- cepič in podlago trdno povežemo z vezivom in rane zavarujemo s cepilno smolo
- delamo hitro, da odrezano mesto ni dolgo izpostavljeno zraku
- cepiče režemo januarja ali februarja, jih povežemo v snope in označimo, hranimo jih
pokonci do polovice v vlažni mivki na hladnem
- rastline morajo biti kompatibilne!, samo takrat je uspešna cepilna zveza
- rastline morajo biti tudi genetsko sorodne
- toplota, vlažnost zraka in rast rastlin morajo biti ustrezni
- strokovno, natančno delo usposobljenih ljudi
- sorta ostane na podlagi nespremenjena
- podlaga vpliva na :
 čas zorenja
 bujnost rasti in zasidranost
 odpornost
 zorenje
 rodnost in videz plodov
 zahteve za tla.
CEPLJENJE NA ŽIVO OKO

- spomladi, konec marca do začetka aprila

- cepiče naberemo decembra ali januarja

a) KOPULACIJA = DOLAGA

- podlaga in cepič sta enako debela

- podlago prirežemo poševni – 2-3 cm
- cepič prirežemo isto, na nasprotni strani očesa (0,5 cm nad zgornjim očesom)
- cepič in podlago spojimo, da se tesno stikata in povežemo ter zamažemo s cepilno
smolo

b) ANGLEŠKA KOPULACIJA

- enako kot kopulacija, le da na odrezanih ploskvah podlage in cepiča zerežemo še

prečno zarezo – jeziček
- cepilno zvezo tesno povežemo in zamažemo s cepilno smolo

c) ŽLEBIČKANJE

- podlaga je debelejša od cepiča

- podlago ravno odrežemo in s strani zarežemo klinast žlebiček 2 – 3 cm
- spodnji del cepiča odrežemo v obliki klina nasproti očesa
- globina žleba na podlagi in cepič se morajo ujemati!
- tesno povežemo in zamažemo s cepilno smolo

d) CEPLENJE V RAZKOL

- cepljenje v krošnjo ali na posredovalko ali deblotvorec!

- podlaga je debelejša od cepiča
- podlago ravno odrežemo in z ostrim nožem zarežemo skorjo navpično navzdol 3 cm
- cepič odrežemo poševno ( kot pri kopulaciji) in ga vtaknemo v zarezo na podlagi
- tesno povežemo in zamažemo s cepilno smolo

e) SEDLANJE

- podlaga je debelejša od cepiča

- cepič odrežemo poševno
- podlago ravno odrežemo in nato odrežemo še kos lubja in lesa ( v bistvu namesto
žlebička odrežemo sedelce )
- podlago in cepič tesno povežemo in zamažemo s cepilno smolo
 f) DOLAGA S STRANI

- isto kot sedlanje, le da cepič na dnu ravno prirežemo, da še lažje spojimo podlago in
cepič
- tesno povežemo in zamažemo s cepilno smolo

g) CEBLJENJE ZA LUB

- uporaba za precepljanje že rodnega sadnega drevja

- cepimo ko je drevje že v soku!!!!!
- podlago ravno odrežemo in v lub naredimo navpično navzdol kake 3 cm dolgo zarezo
- cepič poševno odrežemo kot pri sedlanju ali pa bočno klinasto ošilimo
- cepič in podlago tesno povežemo in zamažemo s cepilno smolo
CEPLJENJE NA SPEČE OKO

- pozno poleti ( kambij podlage je aktiven! – lub se zlahka loči od lesa )

- cepič = oko iz letošnjih poganjkov, ki požene šele naslednjo pomlad!!!

a) OKULACIJA

- na podlagi naredimo zarezo v obliki črke »T« (3cm); 10 – 20 cm od tal

- v razmaknjeni del vstavimo cepič – oko
- cepič odrežemo z ostrim nožem tako, da najprej naredimo 1,2 – 1,5 cm nad očesom
zarezo, nato nastavimo nož 1,2 – 1,5 cm pod očesom in gladko izrežemo oko, pustimo
del listnega peclja!!!!!
- oko vtaknemo za lub podlage , del cepiča, ki gleda iz T-zareze ( zgoraj ) odrežemo
- cepilno zvezo tesno povežemo (gumica, PVC trak), mazanje s cepilno smolo pa ni
potrebno
- če je cepilna zveza uspela lahko opazimo po 14 dneh, ko odpade del listnega peclja, ki
smo ga pustili
- ko oko požene, podlago tik nad njim odrežemo in zamažemo s cepilno smolo

b) PLOŠČIČASTA OKULACIJA =

- na cepiču odrežemo ploščico lesa s spečim očesom, 2 – 3 cm

- na podlagi odrežemo enako ploščico lesa
- vstavimo ploščico cepiča na podlago in tesno povežemo
- za koščičarje
KO SE RANA ZARASTE OZ. KO SE ZAČNE PODLAGA DEBELITI
(ČEZ 3 TEDNE ALI ŠE VEČ), ZAREŽEMO V VEZIVO, DA GA LAHKO
ODSTANIMO. ČE SMO VEZALI Z GUMIJASTIM TRAKOM, TO NI
POTREBNO, KER SE Z DEBELJENJEM PODLAGE RAZTEZA IN PO
DOLOČENEM ČASU TUDI RAZPADE.
PAZIMO, DA NE ZAREŽEMO V LUBJE!!!