' / C

ZGODOVINSKI
ČASOPIS
ИСТОРИЧЕСКИИ ЖУРНАЛ
HISTORICAL REVIEW

Vili

1954

IZDAJA
Z G O D O V I N S K O D R U Š T V O ZA SLOVENIJO
LJUBLJANA
 Uredniški odbor:
dr. Bogo Grafenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, dr. Josip Korošec,
dr. Milko Kos, Vasilij Melik, dr. Fran Zwitter

Odgovorni urednik:
dr. Bogo Grafenauer

y Î5. III. 195ß/i/

Zalaga Državna založba Slovenije v Ljubljani

Tiska Triglavska tiskarna v Ljubljani
 KAZALO
CONTENTS — ОГЛАВЛЕНИЕ

Josip K o r o s e e , Arheološki sledovi slovanske naselitve na Balkanu 7—26

• Archaeological Vestiges of Slav Settlement in Balkan (25)
Иосип Корошец, Археологические следБ! славлнского поселенин на
Балкан (25)
Sergij V i l f a n , Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s poseb­
nim ozirom na ljubljansko mero (XVI.—XIX. stoletje) 27—-86
Beiträge zur Geschichte der Masse in Slowenien unter beson-
derer Berücksichtigung des Masses von Ljubljana (81)
Сергии Вилвфан, 0 истории мер в Словении, особенно o лгобллнских
мерах (81)
Jože Š o r n , Starejši mlini za papir na Slovenskem 87—117
Les anciennes papeteries de la Slovénie (117)
Иоже Шорн, Старвте бумажнБге фабрики в Словении (117)

Zapiski
Short Articles — Записки

Bogo G r a f e n a u e r, Pomen dela Franca Kosa v razvoju sloven­

skega zgodovinopisja • 118—124
L'importance de l'œuvre de Franc Kos pour l'évolution de la
science historique slovène (124)
Boro Графенауер, Значение работ Франца Koca длл развитил1 сло- -
венокои историческои науки (124)
Jaro Š a š e 1, Upellae -Vitanje? 125—130
Upellae -Vitanje? (130)
Лро Шашел, Upellae-Витанве? (130)
Ivan G r a f e n a u e r , Dostavek k »Slovenskim pripovedkam o uje­
tem divjem možu« 150—133
Ein neuer Beitrag zu der »Sage vom gefangenen wilden Mann« (133)
Иван Графенауер, ДополнителБНБ1)е примечанил n »Словенским
сказкам o поиманном лешем« (133)
Franc G r i v e с , O papeških. pismih knezu Koclju 134—138
D e epietolis Hadriani II. et Joannis Vili, ad Kocèlem Pannoniae
comitem (138)
Франц Гривец, 0 писвмах папи кнлзк» Коцлго (138)
Franc G r i v e c , Še o Metodovih ječah 139—143
D e carceribue s. Methodii (143)
Франц Гривец, 0 МефодиевБГх тгорвмах (143)
Vlado S c h m i d t , A. Linhart kot okrožni šolski nadzornik 143—154
Linhart — inspecteur scolaire de district (154)
Владо Шмидт, A. Лингарт, инспектор ШКОЛБНОГО округа (154)
Josip Ž o n t a r , Rokopis dr.Tomaža Dolinarja (1750—1839) 155—157
Dr. Tomaž Dolinar, ein slowenischer Rechtsgelehrte (15?)
• Иосип Жонтар, Рукописв др. Томажа Долинара (1750—1839) (157)
Jaroslav S i d a k, Autobiografski spisi J. Trdine kao izvor za hrvat­
sku povijest 157—168
Die autobiographischen Schriften J. Trdina's als Quelle für die
kroatische Geschichte (168)
Лрослав Шидак, Автобиографические произведенин Л. Трдинвг —
источник длн хорватскои истории (168)

Problemi za diskusijo
Problems for Discussion — Дисскуссии и обсужденин

Fran Z w i t t e r , Gospodarska zgodovina kot znanost 169—173

La science de l'histoire économique (173)
Фран Цвиттер, Зкономическал историл как наука (173)
Ljudmil H a u p t m a n n , Popravek 173—174
The Correction
Лгодмил Гауптманн, Исправление
Bogo G r a f e n a u e r, Odgovor 174—176
The Answer
Бого Графенауер, Ответ
In memoriam
Milko K o s , Fran Ramovš 177—178
Milko K o s , Alfonz Dopsch 179—180
Fran Z w i t t e r , Dragotin Lončar 181—191
Bogo T e p 1 y, Josip Mravi jak 192—194
Zborovanja in društveno življenje
Meetings and Life of the Society — Собранин и дентелБност обшества

Božo O t o r e p e e, Vili, zborovanje slovenskih zgodovinarjev V Ptuju

od 18. do 20. septembra 1953 195—198
The eighth Assembly of the Slovene Historians at Ptuj, Septem-
' ber 18—20, 1953
Божо Оторепец, Осмое собрание словенских историков в Птуе,
18.—20. IX. 1953
Bogo G r a f e n a u e r, I. kongres zgodovinarjev FLR Jugoslavije
(od 5. do 8. V. 1954 v Beogradu) 198—205
The first Congress of the Jugoslav Historians, Beograd, May 5—8,
1954
Boro Графенауер, I свезд историков ФНР ГОгославии (с 5-ого no
8-ое мал 1954 г.) в Белграде
Jože H a i n z, Učbeniki za zgodovino v luči mednarodnih konferenc
zgodovinarjev 205—208
Иоже Гаинц, Учебники истории в свете международнвк свездов
историков
Bogo G r a f e n a u e r, Tajniško poročilo za leto 1951 208—209
The Secretary's Report for the Year 1951
Бого Графенауер, Отчет секретарл за 1951 год.
Vasilij M e 1 i k, Tajniško poročilo za leto 1952/53 209—211
The Secretary's Report for the Year 1952/53
Василии Мелик, Отчет секретарл за 1952/53 год.
 Ocene
Reviews of Books — Рецензии

Zgodovina narodov Jugoslavije, I. knjiga (J. K a s t e 1 i c in G. Č r e -

mošnik) 212—220
Celjski zbornik 1951. — Slovenj Gradec ob 700-letnici. — Slovenci
ob Jadranu. — Istrski zgodovinski zbornik I. — Kostanjevica na
Krki ob sedemstoletnici mestnega obstoja. — Ptujski zbornik.
1893—1953. — Mengeški zbornik. 1154—1954, I. (B. G r a f e n a u e r ) 220—225
Georg Stadtmüller, Geschichte Südosteuropas (B. G r a f e n a u e r ) 225—229
Narodopisje Slovencev I—II (Fr. B a š ) 230—232
Historia mundi. II. Band (V. K o r o š e c ) 232—236
Gurney O. R., The Hittites ( V . K o r o š e c ) 236—237
G. R.Driver a n d John C. Miles, The Babylonian Laws (V. K o r o š e c ) 237—238
Emile Szlechter, Les Lois d'Eshmmna (V. K o r o š e e) 238
Josef Klima, Zakony Chammurapiho (V. K o r o š e c ) 238—239
Milutin V. Garašanin, Hronologi ja vinčanske grupe (T. B r e g a n t) 239—240
Alojzij Benac, Prehistorijsko naselje Nebo i problem butmirske
kulture (T. B r e g a n t) '. 241—242
France Stare, Prazgodovinske Vače (T. B r e g a n t) 242—244
France Stare, Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani (J. K o r o š e c ) 244—247
Bogo Graf enauer, Ustoličevan j e koroških vojvod in država karan-
tanskih Slovencev (M. K o s ) 247—253
Dr. Josip Mai, Sloven ska-Karantanija in srednjeveška nemška država
(B. G r a f e n a u e r) ' 253—258
G. Ostrogorski, Pronija (J. Ž o n t a r) 258—262
Hermann Wiesflecker, Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz,
Herzoge von Kärnten. II. Band. (M. K o s ) 262—264
Fritz Popelka, Schriftdenkmäler des steirischen Gewerbes (B. O t o -
r e p e e) 264—266
Hermann Wiesner, Geschichte des Kärntner Bergbaues (Fr. B a š ) .. 266—268
Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem
polju. Zemljiška gospostva na Besniškem ozemlju (S- V i l f a n ) 269—276
Drugi Trubarjev zbornik (B. G r a f e D a u e r) 276—284
Dr. Vlado Schmidt, Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v
XVI. stoletju (F. G e s t r i n) .' 285—286
Dr. Walther Fresacher, D e r Bauer in Kärnten. IL Teil. Das Freistift­
recht (J. P o 1 e e) 286—294
Jahrbuch f. Landeskunde von Niederösterreich, N. F. XXIX (J. P o l e c ) 294—296
Greta Mecenseffy, Im Dienste dreier Habeburger. Leben und Wirken
des Fürsten Johann Weikhard Auersperg .(1615—1677) (Josip
Ž o n t a r) 269—299
Janko Kersnik, Zbrano delo, V. knjiga: Podlistki, članki, ocene, do­
datek (F. G e s t r i n) 299
Österreichisches biographisches Lexikon 1815—1950 (V. M e 1 i k) . . . 300
Svetozar Pribičević, D i k t a t u r a kralja Aleksandra (M. M i k u ž) 300—306
D r . Bogd. Stojsavljević, Seljaštvo Jugoslavije 1918—1941 (M- M i k u ž) 306
Tomo Čubelić in Milovan Milostić, Pregled historije -Narodnooslobo-
dilačke borbe Jugoslavije (M. M i k u ž) 306—307
Dr. Makso Šnuderl, Zgodovina ljudske oblasti (Fr. Š k e r 1) 307—317
Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugo­
slovanskih narodov. Del VI. Knjiga i. (Fr. S k e r 1) 317—320
Franček Saje, Belogardizem (D. B i b e r ) 320—323
 Poročila o časopisih
Reviews of Periodicals — Журнали

Historijski zbornik IV—VI, 1951—1953 (I. V o j e) 324—329

Istoriski glasnik VI—VI, 1951—1953 (I. Vo j e) 329—334
Carinthia I 141—143, 1951—1953 (Fr. B a š ) 334—336
Zeitschrift des Historischen Vereines für Steiermark XLII—XLIII,
1952—1953 (Fr. B a š ) 337—339
Arheološki vestnik I—IV, 1950—1953 (T. B r e g a n t ) 339—343
Rad vojvod janskih muzeja 1, 1952 (J. K o r o š e c ) 343—345
Rad vojvodjanskih muzeja 2, 1953 (T. B r e g a n t) ' 345—346
Starinar, N. S. I, 1950 — II, 1951 (J. Ko r o š e e) 346—351
Vojnoistoriski glasnik I—IV, 1950—1953 (Fr. S k e r 1) 351—352

Bibliografija
Bibliography — Библиографил

France Š k e r i , Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Sloven-

cev za 1951—1953 353—428
Bibliography of the National Liberation Struggle of the Slovenes
for the Years 1951—1953
Франце Шкерл, Библиографил HOB словенцев за 1951—1953 г.
 Josip Korošec

ARHEOLOŠKI SLEDOVI
SLOVANSKE NASELITVE NA BALKANU

Prodiranje in naselitev Slovanov v Panonsko ravnino in na Balkanski

polotok je znana in tolmačena po zgodovinskih pisanih virih. Često eo
pa takšni viri tudi različno tolmačeni. Podobno je tudi z zgodovino
Južnih Slovanov v prvih stoletjih po njih naselitvi.
K tolmačenju raznih problemov doslej arheologija ni prispevala
mnogo ali pa skoraj ničesar. Šele v novejšem času, ko so arheološke
najdbe zaradi intenzivnejšega raziskovanja vse bolj pogostne, prihajajo
počasi novi dokumenti, tako da se slika, ki jo nudijo te ostaline, vse bolj
izpopolnjuje. Zgodovinski viri bodo vedno imeli svoj znanstveni pomen,
na njih bo treba graditi zgodovinska dejstva, vendar bo p a arheologija
s svojimi ostalinami in sklepi lahko v marsičem izpopolnila obstoječo
vrzel in mogoče vplivala tudi na spremembo posameznih doslej veljavnih
zgodovinskih sklepov. Tak primer nam najbolj jasno osvetljuje tolma­
čenje višine slovanskih kultur v zgodnjem srednjem veku po naselitvi
Slovanov na Balkanu. Danes tudi beležimo že nekaj sicer še skromnih
najdb iz časa same naselitve v Panonsko ravnino in na Balkanski pol­
otok, kakor tudi iz časa slovanske ekspanzije v Grčijo in druge kraje.
Takšne najdbe nam pričajo, da bo sčasoma tudi za ta čas, t. j . za drugo
polovico 6. in za 7. stoletje, tudi arheologija mogla nuditi dokaj podatkov.
Že mnogokrat je bilo na raznih mestih omenjano novo opredelje­
vanje posameznih ločnih fibul z masko> na nogi. Etnično se danes takšni
primeri pripisujejo Slovanom. Doslej so se pa več ali manj pripisovali
Gotom, oziroma germansko-pontskim izdelkom. Ribakov je prvi izločil
posamezne fibule, ki se delno stilistično in tudi tehnično po sami izde­
lavi razlikujejo od pravih gotskih fibul. 1 Omejil se je p a tozadevno v
glavnem le na Rusijo. To njegovo delo, ki je izredno dobro znanstveno
dokumentirano, predstavlja dragocen sklep za arheologijo sploh, še
posebej pa za slovansko arheologijo. Toda že pred Ribakovom so neka­
teri drugi znanstveniki domnevali, da bi nekatere takšne fibule lahko
pripadale tudi Slovanom. Najpomembnejši predstavnik takšnega gle­
dišča je bil finski arheolog Tallgren, vendar pa tedaj ni našel odziva. 2
1
Ribakov, Remeslo drevnei Rusi, 1948, 46 si.
2
ESA XI. 154 si.
Ribakovu je pa z novo opredelitvijo uepelo zaslediti prve oprijemljive
arheološke dokaze o slovanski kulturi za časa selitve in tik po njej, v
katerem je doslej vladala nekakšna splošna arheološka in kulturna
3
praznina, ki so jo razni znanstveniki na različne načine tolmačili. V
glavnem so p a bili skoraj vsi edini o zelo nizki kulturni stopnji slovan­
skih plemen v tem času, kar bi naj se zboljšalo šele kasneje v dotiku
z rimsko civilizacijo, ki naj bi odigrala v slovanski kulturi odločujočo
vlogo. Stik z rimsko civilizacijo se po gledišču večine ni izvršil v ne­
kdanji domovini in še pred razselitvijo Slovanov, temveč šele potem, v
glavnem na Balkanu in v Podonavju. Jasne znake novega vpliva, delno
zaradi slovanske konservativnosti, delno pa zaradi drugih vzrokov, bi
imeli šele nekako v 9. in 10. stoletju. Posledica takšnih gledišč je tudi
sklep bolgarskega arheologa Mijateva o slovanski leseni kulturi, s katero
je želel premostiti navidezno arheološko praznino. 4 Tako tudi ta sklep
6loni le na domnevni zelo nizki kulturni stopnji Slovanov pred 7. sto­
letjem, ki naj bi bila posledica skoraj popolne izoliranosti Slovanov za­
radi zemljišča, na katerem so nekdaj živeli. Popolnoma logično je, da so
nekdaj obstajale tudi razne ksilotične kulture, katerih sledovi se nam pa
zaraidi propadajočega materiala niso ohranili. Na sploh je bil les v veliko
večji uporabi, kakor je to danes videz tudi pri najsrečnejših okoliščinah
raziskovanja, na prvem mestu v močvirjih. Tudi pri Slovanih moramo
računati na uporabo lesa kot enega najpomembnejših virov surovin, če­
prav imamo danes izredno malo lesenih objektov iz zgodnjega srednjega
veka. 5 Drugo vprašanje je pa, ali so Slovani in plemena, iz katerih se je
formirala slovanska narodnostne glede na to, ali so predstavljala jedro
formiranja ali samo etnogenetski substrat, prešla obdobje čiste ksilotične
kulture, in — v primeru, da je obstajala takšna kultura — kdaj se je to
zgodilo. Takšno ksilotično kulturo moremo danes le suponirati, zna pa
biti zgodnejša kakor pa uporaba kovin in uporaba pobranega kamna.
Mogoče bodo sicer posamezne izjeme v posameznih krajih, je pa za sedaj
nesigurno, ali so takšne izjeme bile pri Slovanih in ustrezajočih starejših
plemenih. Nikakor p a ne moremo predpostavljati ksilotično kulturo,
trajajočo do selitve narodov in celo še po tej, dokler pač ni rimska civi­
lizacija uspela s posameznimi keramičnimi in drugimi elementi prodreti
med Slovane.
Z obstojem relativno visoke kulture pri Slovanih za časa selitve, po
dognanjih Ribakova, je mogoče domnevati tudi vsaj o posameznih ma­
terialnih elementih, ki so jih Slovani mogli in morali prinesti s seboj v
novo naseljene kraje. Na takšne elemente, ki so nadvse zanimivi in ki se
3
Niederle, Rukovet slovanske archeologie, Praha 1931, 34 si. — Schrânil,
Vorgeschichte Böhmens u. Mährens, 1928, 284. — Koetrzewski, Wielkopolska
v czasach przedhistorycznych, Poznan 1923, 212 sl. — Antoniewicz, Archeolo­
gia Polski, Varšava 1928, 189, 196. — Korošec, Uvod v materialno kulturo Slo­
vanov zgodnjega srednjega veka, Ljubljana 1952, 42. — Itd. '
4
Mijatev, Slavjanska keramika v Blgarija i neinote značenie za slavjan-
skata arheologija na Balkana, Sofija 1948. — Glasnik Zemaljskog muzeja,
Sarajevo 1951, 65. .
5
Korošec, Uvod, 362.
javljajo v raznih krajih, naseljenih po Slovanih, je opozoril že J. Werner.
Zanimivo je tudi, da je J. Werner, sicer nekoliko kasneje, vendar ne
vedoč za raziskave Ribakova, opredelil ločne fibule na isti način kakor
ta. 6 Za svoja raziskovanja je J. Werner vzel isto izhodiščno točko kakor
Ribakov, t. j . grobišče v Suuk-Su na Krimu in srednji tok Dnjepra. Me­
toda dela in tudi rezultati so pri obeh znanstvenikih isti. Medtem pa ko
se je Ribakov omejil le na Rusijo oziroma na Ukrajino in Krim, je J. Wer­
ner ves problem zajel na bolj širokem temelju in priključil svojemu
raziskovalnemu polju tudi še Panonsko ravnino, Balkan, Malo Azijo in
druge slovanske pokrajine. Na ta način nam je dal prve materialne sle­
dove Slovanov v teh krajih, ki so ali iz časa same selitve ali pa tik izza
selitve, vendar pa še jasno povezani z matično zemljo' okoli Dnjepra.
Najbolj zanimivi predmeti so danes še vedno ločne ali tako imeno­
vane gotske fibule. Prvič so to prvi predmeti, ki so bili izločeni iz
ostalega gradiva, drugič pa imajo te fibule v resnici nekatere posa­
meznosti, s katerimi se morajo vezati za Slovane. Ribakov navaja kot
karakteristiko takšnih fibul, za razliko od onih, ki jih lahko pripišemo
Gotom, nekoliko tehničnih posameznosti. Pri prvi gotski skupini, ki jo
imenuje »kerško skupino«, so fibule izdelane v boljši tehnični izdelavi
in so tudi iz dragocenejšega materiala: srebrne in pozlačene z vloženim
kamenjem. Pri drugi, slovanski skupini, ki jo imenuje »dnjeprska sku­
pina«, so fibule veliko bölj preproste, bronaste in brez vloženih kamnov.
Toda ta dva tipa se med seboj ne razlikujeta le po tehnični izdelavi,
temveč tudi po teritorialni razširjenosti in časovno. Kerška skupina, ki
so jo Goti raznesli po Evropi, je starejša in je ni najti ob Dnjepra, a
dnjeprska skupina se tu javlja šele tedaj, ko je prva sploh že zginila iz
uporabe. 7 J. Werner je dnjeprsko skupino, od katere so se posamezni
tipi razširili tudi po drugih slovanskih krajih, nekoliko bolj diferenciral.
V glavnem pri tej skupini razlikuje dve podskupini. Ena podskupina
ima na nogi predstavljeno človeško glavo v obliki maske, druga pa, ki je
reliefno okrašena, ima nogo v obliki živalske glave. 8 Za nas sta najpo­
membnejša dva tipa, ki ju moremo zaslediti tudi v naših krajih. Sta to
tip 6 in tip 7 po Ribakovi delitvi. 9 Tudi J. Werner se naslanja le na dva
tipa oziroma ju jemlje v poštev, čeprav ju še bolj detajlno diferencira
v večje število tipov. Tako deli J. Werner prvo svojo podskupino, kjer
imajo fibule masko na nogi, na 11 tipov, drugo pa, kjer je noga v obliki
živalske glave, na 5 raznih tipov. J. Werner p a ne jemlje v poštev čisto
antropomorfne fibule in fibule v obliki ščita, ki so končno za Panonsko
ravnino in za Balkan danes tudi brezpredmetne. Datacija teh fibul pa
kljub temu danes še ni popolnoma ustaljena. Ribakov stavlja njih prvi
pojav na Dnjepra v 6. stoletje, a njihov daljnji razvoj v 7. in 8. stoletje.
J. Werner pa svoji dve podskupini datira v 7. stoletje. Ni pa verjetno,
da bo mogoče vse fibule, ki so najdene južno od Ukrajine, na Sedmo-
6
Reinecke Festschrift, Mainz 1950, 150 si.
7
Ribakov, Remeslo, 53 si, 57 si., 69 si.
8
Reinècke Festschrift, 150 si.
9
Ribakov, Remeslo, 58, si. 7.
graškem, v Romuniji, v Bolgariji, v Panonski ravnini in na Balkanu, res
staviti v 7. stoletje, kakor bi izgledalo po Wernerjevih sklepih.
Ne glede na tipe in tipološke detajle poznamo danes na področju Ju­
goslavije, vštevši sem tudi Vojvodino, po J. Wernerjevi karti štiri fibule
(Kladivo [si. 1], Bela Crkva, Novi Banovci in neznana lokaliteta v Se­
10
verni Srbiji). Tem fibulam je sedaj priključil Vinski še dve fibuli, od

SI. 1. Fibula iz Kladova, SI. 2. Fibula iz Stare Palanke-

Narodni muzej v Beogradu Dubovca, Arh. muz. v Zagrebu

katerih je ena najdena med Staro Palanko in Dubovcem na Donavi

11 12
(si. 2), druga pa v Stenjevcu pri Zagrebu. Vse doslej pri nas znane
fibule te vrste so potemtakem najdene v Podonavju, izvzemši zadnjo.
V Bolgariji in v. Makedoniji so doslej znani trije primeri (Stara Zagora
dva primera in en primer z neznanega najdišča v Makedoniji). V Grčiji
s Tesalijo sta znani dve takšni fibuli (Nea Anhialos in Sparta). V Alba­
niji pa poznamo samo en primer, ki bo pa nekoliko mlajši (Krnja pri
10
Reinecke Fescschrift, 151 si.
11
12
Starohrvatska prosvjeta 2, 1952, 42, si. 23.
Archaeologia Jugoslavia I, 79, L, Vinski, Gibt es frühslawische Kera­
mik aus der Zeit der südslawischen Landnahme?

10
Skadru [si. 4]). Veliko pogostnejše so pa na Ogrskem in v Romuniji,
vključivši sem tudi Sedmograško. J. Werner našteva 23 primerov (Orlea,
Veczel, Cosovenii-de Jos [dva primera]. Gambas [dva primera], Vela,
Plenita, Tei-See, Sarmizegetusa, Damaroaia in 5 fibul z neznanih najdišč
v Romuniji in Sedmograški ter Szakaly-Öreghegy [dva primera], Do-
bogó, Kiskörös, Fönlak in dve fibuli z neznanih najdišč na Ogrskem),
ki pripadajo njegovi prvi vrsti z masko na nogi. Drugi vrsti fibul z ži­
valsko glavo na nogi pa Werner prišteva 6 fibul (Gatér, Papa, Tiszabura
in 3 fibule z neznanih najdišč). Zanimivo je, da sta dve takšni fibuli
najdeni tudi v Mali Aziji (Pergamon in neka neznana lokaliteta). 1 3
Kakor omenjajo raziskovalci, so te fibule med seboj zelo podobne in
nimajo samo analogij, temveč tudi popolnoma identične paralele v Ukra­
jini na Dnjepru. Le druga Wérnerjeva vrsta z nogo, ki ima živalske
glave in ki je le v nekaj primerih zastopana v Panonski ravnini, ima
poleg velikega števila paralel in sorodnih primerov na Dnjepru tudi
nekaj paralel na Krimu. 1 4 Tako je povezava med južno skupino takšnih
fibul na Balkanu, Panonski ravnini in Romuniji na eni strani, s fibulami
v Dnjeprskem bazenu na.drugi strani, jasna, čeprav obstaja precejšnja
teritorialna praznina med tema dvema krajema širjenja, ki jo vsaj tre­
nutno ne moremo izpolniti. Isti primer je tudi z isto skupino fibul, ki so
najdene na področju Vzhodne Prusije ob Baltiku. Tudi te se kljub iden­
tični izdelavi in identičnim oblikam ne morejo teritorialno povezati s
skupino ob Dnjepru. Tako imamo v prvi Wernerjevi vrsti fibul tri
močne teritorialno samostojne skupine, ki so p a kljub temu ozko med
seboj povezane in ki so tudi istega izvora. Posamezne primere takšnih
fibul v Srednji Evropi je p a mogoče tolmačiti z importom.
Od drugih, recimo gotskih fibul, se naše fibule razlikujejo v resnici
predvsem po tehnični izdelavi. Razne tipološke posebnosti se lahko
uvrste šele v drugorazredne dokaze. Po tehnični izdelavi jih je pa mo­
goče zelo lahko deliti, ker ta predstavlja ^popolnoma nekaj drugega kakor
pa izdelava ostalih fibul. Ne glede na kronološke sklepe in na razvrstitev,
ki jo je naredil Ribakov in ki je odlično podkrepljena, že sama osnovna
razširjenost enih fibul ne sovpada z razširjenostjo drugih. Tako moramo
tu imeti kot nosilce nov etnični element. Čas, kraj in druge ostaline ob
Dnjepru >govore nesporno za Slovane. Tudi v Panonski ravnini, v Romu­
niji in na Balkanu govore vse okoliščine; da so nosilci teh fibul bili Slo­
vani, kar je končno ugotovil že J. Werner. Razne hipoteze o Kutrigurih,
Avarih in drugih nomadskih plemenih in narodih ne prihajajo v poštev,
ker predstavlja to gradivo nekaj tujega v njihovi materialni kulturi. Res
pa je, da predstavlja nekaj tujega tudi v slovanski materialni kulturi
Balkana in Panonske ravnine. To pa zaradi tega, ker nismo imeli ni­
kakršnih znanih kulturnih elementov zgodnjega časa ter smo se vedno
opirali le na gradivo kasnejših stoletij.
13
Reinecke Festschrift (podrobno literaturo navaja Werner v imenovani
razpravi).
14
L.c.: 160 si.

il
 Edino resno vprašanje je, kako so takšne fibule dospele iz krajev
ob Dnjepra v Podonavje in na Balkan. Tudi to vprašanje je danes
J. Werner že zadovoljivo objasnil. Po mnenju Wernerja predstavljajo te
15
fibule sled slovanske ekspanzije. Pač p a danes še nismo v stanju, d a bi
izločili tiste fibule, ki so jih Slovani po vsej verjetnosti prinesli s seboj.
Nekatere bodo nekoliko kasnejšega datuma in so, kakor je Werner pra­
vilno ugotovil, kasneje dospele v naše kraje s trgovskimi stiki. Vendar
naj bi tudi te bile izdelane na Dnjepru. Med njimi se pa nahajajo tudi
posamezne fibule, katerih izdelavo bo po današnji podobi treba postaviti
v Panonsko ravnino in na Balkan. To naj bi bile predvsem fibule, ki
nimajo direktnih analogij v Ukrajini. 1 6 Iz vsega moremo sklepati, da. so
posamezne fibule Slovani, ki se že v 6. stoletju nahajajo ob Spodnji Do­
navi, prinesli s seboj. Te fibule bodo predstavljale sled slovanske ekspan­
zije, kakor tudi tiste, ki so najdene v Grčiji in Mali Aziji, kamor so
dospele pri posameznih slovanskih oziroma avaroslovanskih napadih na
bizantinsko cesarstvo. Fibule pa, ki so nekoliko kasnejše, bodo predstav­
ljale sled že stalne naselitve. Zato se mi zdi pravilneje datirati ločne
fibule od 6. do 7. stoletja, na področju Balkana in Podonavja p a v čas od
konca 6. in v 7. stoletje. Na vsak način bi mogli fibule v Grčiji in Mali
Aziji tolmačiti tudi na druge načine, ne pa z ekspanzijo, čeprav so te
fibule slovanske. Mogoče bi sem mogli prišteti tudi posamezne fibule na
Balkanu. Takšne fibule bi namreč mogle predstavljati tudi sled trgovskih
stikov, mogle bi pa biti tudi last Slovanov kot bizantinskih vojnih ujet­
nikov ali p a najemnikov. V teh primerih nimajo z ekspanzijo Slovanov
nikakšnega opravka. Vendar pa na ta vprašanja danes še ne moremo
odgovoriti. Znana fibula v Krnji blizu Skadra v Albaniji predstavlja že
ustaljen naselbinski objekt, ki se je razvil čisto lokalnim potom po ne­
kdanjih vzorih. Tak primer bo verjetno tudi z nekaterimi drugimi v Pa­
nonski ravnini. 1 7
Glede na to, da se te fibule morejo pripisati Slovanom, so danes
nekateri šli še dalje in jih skušajo dodeliti celo posameznim plemenom.
Tako n. pr. pripisuje Vinski ločne fibule na Balkanu Antom, oziroma
Hrvatom, ker Hrvati in Beli Hrvati po mnenju zgodovinarjev izvirajo
od Antov. 1 8 Mislim pa, da je danes še nekoliko preuranjeno opredelje­
vati arheološke predmete, tukaj predvsem fibule, na tak način, čeprav
bi ta hipoteza mogla delno biti tudi pravilna. Res pa je, kakor izgleda
danes po arheoloških ostalinah, da so ločne fibule last vzhodnih Slo­
vanov in d a so od tu z odcepitvijo posameznih delov in selitvijo na jug
dospele tudi k Južnim Slovanom. Vendar bi pa morali domnevati tudi
posebno migracijo Vzhodnih Slovanov proti zahodu na Baltik, kjer se
v Vzhodni Prusiji nahaja prav tako danes osamljena skupina takšnih
fibul, ki je ne bo mogoče drugače tolmačiti. Pri Zahodnih Slovanih pa
ločne fibule niso znane; vsaj danes ne beležimo še nikakršnih tozadevnih
15
L. c, 170 si.
16
L. c, 170 si.
17
Korošec, Dataci ja slovanskih ostalin v okolici Skadra v Albaniji (Ar­
heološki vestnik 1953, 243, si. 28).
18
Starohrvatska prosvjeta 2, 47 si.; drugače Histor. zbor. 6, 1953, str. 71—83.

12
najdb. Primer fibule, najdene v Určieah na Moravskem, ki predstavlja
miniaturno fibulo, je prispel sem po trgovski poti ali po kakšnem dru­
gem naključju iž Panonske ravnine, ne pa s severa. Podobno je tudi s fi­
bulo Wernerj eve druge skupine, ki je najdena v Staatsdorf u pri Tullmi
v Spodnji Avstriji in ki se mora že glede na geografske momente povezati
s Panonsko ravnino.
V zvezi z novo klasifikacijo dela ločnih, fibul se postavlja tudi vpra­
šanje, kako opredeliti tako imenovano martinovsko kulturno skupino
v Rusiji s celo vrsto najdišč, kakor so Martinovka, Pastirskoje, Mala
Pereščepina, Hacki, Sjenkov in druga. Med gradivom teh najdišč, ki je
bilo različno talmačeno in tudi različno opredeljevano, se nahajajo tudi
ločne fibule dnjeprskega tipa. Ribakov to skupino pripisuje Slovanom,
oziroma jo obravnava kot slovansko, toda ne spušča se v dokazovanje in
polemiziranje glede njene pripadnosti. 1 9 Čeprav je tak način opredelje­
vanja brez kakršnih koli dokazov v začetku izgledal precej dvomljiv in
malo verjeten, je končno z Wernerjevimi dokazi dobil bolj realno pod­
lago. 20 Toda že same ločne fibule, najdene med tem gradivom, ' dajejo
misliti na resnično pripadnost teh raznih lokalitet slovanski etnični
skupini. Še bolj jasno pa.prihajamo do tega sklepa, ako upoštevamo vse
druge momente. Ne bom se tu spuščal v razna dokazovanja posameznih
elementov, na katere se v grobem sklicuje Ribakov in na katere se na­
slanja tudi J. Werner. Tako lahko danes, na temelju vseh 'sklepov, marti­
novsko kulturno skupino, ki se razprostira po Ukrajini, označimo kot
slovansko ali vsaj večji del slovansko, ne glede n a razne tuje vplive in
ne glede na njen pravi izvor. Ta martinovska skupina pa ni zapustila
svojo sled le v Ukrajini, 'temveč tudi pri nas v Panonski ravnmi in na
Balkanu. Nesporno je, da ne moremo računati na tako veliko razšir­
jenost ene edine kulture. Vzrok pa, da se posamezni njeni elementi in
objekti nahajajo tudi tako daleč na jugu in toliko oddaljeni od svoje
matične zemlje, je iskati zopet v odcepitvi dela Slovanov od jedra in
njihovi selitvi proti jugu. Ali bodo posamezni objekti predstavljali tudi
sled kasnejše trgovine, za sedaj še ni mogoče govoriti. Sigurno je danes
samo, 'da so istočasno z ločnimi fibulami takšni predmeti dospeli v Pa­
nonsko ravnino in na Balkan.
Že poprej so razni znanstveniki opozarjali na sorodnost med marti -
novsko kulturno skupino in nekaterimi drugimi najdbami, predvsem
grobnim inventarjem v Cosovenii-de-Jos v Romuniji, v Maros Gambas
21
na Ogrskem, v Zalesiju v Vzhodni Galiciji in v Čadjavici na Hrvatskem.
Ker je bila pa tedaj martinovska kulturna skupina tolmačena na razne
načine, so popolnoma drugače tolmačili tudi najdbe v imenovanih naj­
diščih, kot jih pa moremo tolmačiti danes. Tako so Cadjavico, ki nas tu
22 23
najbolj zanima, pripisovali Kutrigurom in celo Germanom. Danes
19
Ribakov, Remeslo, 81 si.
20
21
Reinecke Festschrift, 168 si.
L. e, 168 si. —• Vjesnik Hrvatskog arheološkog društva 1942/43. 55 si. —
ESA 22IX, 294 si. — Germania 2% 1928, 33 el., 37 si. '
23
Vjesnik Hrvatskog arheološkog društva 1942/43, 60 si.
Korošec, Starošlovaneko grobišče na Ptujskem gradu,-1950, 336.

13
pa moramo tolmačiti Cadjavico v zvezi z martinovsko skupino kot slo­
24
vansko, kar so sedaj storili tudi že nekateri drugi znanstveniki. Ta lo­
kaliteta, ki ni sistematično raziskana, temveč so le pri poljedelskih delih
2S
slučajno našli dva okostnjala leta 1929, bo za mnoga vprašanja zgodnje
slovanske zgodovine na Balkanu izredno zanimiva. Na žalost pa imamo
danes le nekaj sicer zanimivih srebrnih predmetov (trije jezički za pa-
sico, ena zapona, en okov, dve zapestnici, dva uhana, ogrlico in obesek
v obliki ploščice, medtem ko pa nam manjka cela vrsta drugih po­
datkov. Ako upoštevamo, da ima Čadjavica res zelo veliko sorodnost.

SI. 3. Uhani iz Kalaja Dalmaces blizu Skadra v Albaniji

v posameznih predmetih tudi identičnost z martinovsko kulturno sku­

pino, tako oblikovno kakor tehnično, potem moramo te najdbe povezati
tudi z ločnimi fibulami in tolmačiti pojav predmetov v Čadjavici na isti
način kakor ločne fibule na drugih krajih Podonavja. Na ta način so
mogli biti ti predmeti sem prineseni s prihodom Slovanov aH so pa do­
speli sem kasneje z raznimi trgovskimi stiki. Drugi moment odpade pa že
sam po sebi. Vsi elementi, tako oblikovni kakor tehnični, govore za
konec 6. in prvo polovico 7. stoletja, zato teh predmetov ni mogoče dati­
rati v kasnejši čas. Danes pa nimamo še dovolj gradiva, na temelju
katerega bi nam bilo mogoče Čadjavico točneje datirati v okviru prve
polovice 7. stoletja. Ni p a dvoma, da je ta najdba direktno povezana s
slovanskim naseljevanjem Balkana in Panonske ravnine. Tako bi odpadla
možnost kasnejše dobave teh predmetov.-profd čemur govori tudi že sama
njihova splošna datacija. Y poštev moramo vzeti tudi mesto najdišča,
to je same grobove. Predmeti v grobovih ne pomenijo vedno tudi točen
čas njihove izdelave. Tako ni nujno, d a bi ta dva groba v Čadjavici
pripadala res prvim doseljencem. Ti lahko pripadajo tudi potomcem
24
Reinecke Festschrift, 171. — Starohrvatska prosvjeta 2, 47 si. — Vjesnik
Hrvatskog arheološkog društva 1942/43, 60.
25
Vjesnik Hrvatskog arheološkog društva 1942/43, 55.

14
onih. ki so se tu kot prvi naselili. Nakit so pa nasledili od svojih pred­
nikov. Izključiti pa ne moremo niti prve možnosti, da so namreč tu res
pokopani že prvi naseljenci. Jasnejšo sliko bi nam mogla dati samo nova
izkopavanja na tej nekropoli.
Cadijavico danes tudi J. Werner datira v okvir 7. stoletja, medtem ko
26
jo je Fettich datiral v leto 550.
Uhane z zvezdastim priveskom, kakršne imamo v Cadjavici in poleg
nje v martinovski kulturni skupini, imamo tudi v vrsti drugih najdišč
na področju Panonske ravnine in delno tudi Balkanskega polotoka. 2 7
Vendar pa s tipološkega gledišča ti uhani niso po­
vsem isti, tako da lahko razlikujemo nekoliko sku­
pin. 2 8 Uhani, ki se morejo uvrstiti v skupino, ki j e
v Cadjavici, oziroma martinovsko skupino, so naj­
deni v Panonski ravnini v Maros Gambasu in v
Cosovenni-de-Jos. 29 Vinski stavlja v to skupino tudi
še nekatere druge s področja Ogrske, od katerih
bodo pa nekateri' pripadali drugim skupinam. 3 '
Poleg tega pa Vinski sodi, da bi v to skupino mogli
staviti tudi dva uJiana, ki sta najdena v bizantinski
trdnjavi Sadovec na Donavi v Bolgariji, 3 1 k a r pa
za sedaj še ni dovolj utemeljeno. N a vsak način
moramo pa v to isto skupino staviti ne uhan, temveč
model za tiskanje zvezde pri podobnih uhanih, ki
j e najden v Biskupiji blizu Knina. 3 2 Le-ta model
gre poleg uhanov iz Čadjavice zaenkrat na pod­ SI. 4. Fibula iz
ročju naše države in sploh Balkana v ožjo marti­ Krnje v Albaniji
novsko skupino.
Skupina uhanov, ki so najdeni v okolici Skadra (si. 3) in ki imajo
prav tako zvezdast privesek, pa izvira sicer iz martinovske kulturne
skupine, kakor tudi že prej omenjena fibula (si. 4), vendar pa predstavlja
domače delo in je že kasnejšega datuma. Domnevam celo, da je na obliko
teh uhanov, ki se precej razlikujejo od klasičnih oblik martinovske sku­
pine, in s katero imajo v bistvu skupen le zvezdast privesek, medtem ko
se je nekdanja lunula t u spremenila v daljši trapezoidni trak, vplival
nek nov element iz Bizanca. 3 3 Na vsak način pa moremo kljub temu te
uhane, skupaj s popolnoma degenerirano ločno fibulo, tolmačiti kot sled
nekdanjega slovanskega naseljevanja.
26
L. c, 60. — Reinecke Festschrift, 171 si.
27
28
Reincke Festschrift, 157 si. — Starohrvatska prosvjeta, 34 si.
Korošec, Podela naušnica sa zvezdolikim priveskom u slavenskim kul­
turama Jugoslavije (Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 1954, 77 si.).
29
Reinecke, Festschrift, T. 31 A, 32. — Starohrvatska prosvjeta 2 (Vinski,
Naušnice zvjezdolikog tipa u Arheološkom muzeju u Zagrebu), si. 20, 21.
30
Starohrvatska prosvjeta 2, 34.
31
L. c, 35.
32
Rad Jugoslavenske akademije znanosti i umjetnosti, Zagreb 1940, 17, 17.
33
Korošec, Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 1954, 79, si. 2, str. 2. —
Korošec, Arheološki vestnik 1953, 238, si. 7, str. 241, si. 15—17.

15
 Ostali uhani z zvezdastim priveskom, ki bi jih nekateri arheologi
želeli uvrstiti pod. vpliv martinovske skupine, 3 4 pripadajo drugim vpli­
vom in nimajo z martinovsko nikakršne zveze več. Takšni so uhani iz
Golubića pri Kninu, ki predstavljajo bizantinski import in pripadajo
9.—10. stoletju, takšni so pa tudi razni kasnejši uhani belobrdske kul­
turne skupine 10. in 11. stoletja, 35 ki so prav tako morali nastati pod
bizantinskim vplivom. Od kod je pa njihova precejšnja sorodnost z ne­
kdanjimi uhani martinovske skupine, je danes še nejasno. Vendar jih pa
z martinovsko nikakor ne moremo povezati, ker obstaja med njimi ča­
sovna razlika, ki znaša dve do tri stoletja. Le albanski uhani iz okolice
Skadra bi se nekako dali postaviti v to razdobje, oziroma le v del tega
razdobja, na začetek 8. stoletja. Kot; povezujoči ölen pa odpadejo tudi ti
že zaradi razlikujočih se oblik.
V zvezi z novim opredeljevanjem martinovske kulturne skupine in
Cadjavice moremo Slovanom 7. stoletja pripisati tudi modele za odti-
skovanje kovinskih okrasnih predmetov, ki so najdeni v Biskupiji blizu
Knina. 3 6 Tu najdeni modeli 60 bronasti in predstavljajo razne okove
m dele fibul. Posebno zanimivi so modeli za okove, od katerih eden
predstavlja konja, eden masko v obliki človeške glave, eden nekakšnega
hrošča, .eden ptičje glave, oslali p a razne rozete in ploščice. Tudi za te
objekte nimamo nikakršnih podatkov, v kakšnih okoliščinah so najdeni.
Starejši avtorji so tudi te predmete pripisovali Kutrigurom. 3 7 Toda že
Karaman je izrazil dvom, da bi ti predmeti kakor tudi oni v Čadjavici,
v resnici pripadali Kutrigurom oziroma Avarom. Karaman celo pred­
postavlja možnost, da bi predmeti v Biskupiji mogli pripadati Romanom
zadnjih let pred padcem rimske Dalmacije. 3 8 Werner jih pa medtem
odločno pripisuje Slovanom 7. stoletja. 39 Po njem so p a danes to storili
tudi že drugi. Biskupijo poleg tega povezujejo tudi z nekaterimi modeli,
ki so najdeni v Fönlaku v Banatu. 4 0 Splošna datacija biskupijskih mo­
delov po vseh znanstvenikih je, da pripadajo 7. stoletju. Pri takšni data-
ciji, o kateri pa ne more biti nikakršnega dvoma, je popolnoma logično,
da moramo vprašati o etnični pripadnosti teh predmetov. Za modele za
tiskanje, ki so najdeni v Fönlaku, bi eventualno, glede na tam obstoječe
tudi druge etnične skupine, bil možen tudi dvom glede na takšno oprede­
ljevanje. To pa je skoraj izključeno za modele iz Biskupije. Že Karaman
je jasno opozoril, da je avarska vlada v Dalmaciji bila kratkotrajna. 4 1
Poleg tega moramo pa tudi priznati, da se takšni objekti s čisto tipolo-
škega gledišča ne nahajajo med avarskim oziroma avaroslovanskim gra-
34
Starohrvatska prosvjeta 2, 48.
35
Korošec, Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 1954, 80 si.
_ м Rad Jugoslavenske akademije, 1940, 17, si. 17. — J. Werner, Slawische
Bronzefiguren aus Nordgriechenland, Berlin 1953, 4. — Korošec, Uvod 257 si.
125.
37
ESA IX, 285 si
38
Rad Jugoslavenske akademije 1940, 22.
39
Werner, Slawische Bronzefiguren, 4.
. » Arch. Hung. 1, 1926, T. 4, T. 5, 22—23. — Hampel,Alterthiimer des Frühen
Mittelalters
41
in Ungarn II, 750, si. 13—14,16—17; str. 392, el. 3,15; str. 394, el. 16—21.
Rad Jugoslavenske akademije 1940, 22.

16
divom. Tudi ostale najdbe v Fönlaku imajo zvečine neavarski značaj in
se razlikujejo od ostalega gradiva. Ako pregledujemo do sedaj znani
material in njegovo klasifikacijo, vidimo popolnoma jasno, posebno da­
nes, ko moramo resno upoštevati martinovsko kulturno skupino, da so
mnogi predmeti napačno'klasificirani po kulturni pripadnosti ali so pa
vsaj nezadostno raztolmačeni. Preteklo bo pa še nekaj časa, preden bo
mogoče izvršiti nujno potrebno revizijo in novo klasifikacijo. Tudi vpra­
šanje tako imenovanega kutrigurskega arheološkega gradiva je danes še
sporno. Vse jasneje prihaja do izraza, da vsaj danes ni mogoče Kutri-
gurov v materialu ugotoviti, čeprav stoji del znanstvenikov na gledišču,
da bi bilo potrebno tako imenovani avarski material opredeliti na Avare'
in n a Kuirigure. 4 2 Obstajajo, p a tildi posamezni elementi, ki imajo ne­
katere posebnosti in ki bodo verjetno pripadali drugim etničnim sku­
pinam, mogoče tudi Kutrigurom, o čemer pa danes še ni mogoče presojati.
V predmetih v Biskupiji in tudi v sorodnih objektih v Panonski ravnini
se pa skriva gradivo, ki so ga uporabljali Slovani. Slika bi se na vsak
način popolnoma spremenila, ako bi obveljale etare, danes ovržene hipo­
teze, po katerih bi tudi nosilci martinovske kulturne skupine bili Kutri-;
guri. Že sama sorodnost martinovske skupine s Čadjavico in Biskupijo
bi dala misliti, ali se tudi v gradivu zadnjih najdišč ne nahaja vsaj delno
zastopan drug etnični element, ne p a Slovani. S tem p a še vedno ne bi
bilo dokazano, d a Slovani ne bi mogli uporabljati in izdelovati pred­
metov, kakršne so uporabljali nomadski narodi, 6 katerimi so oni živeli.
K sreči se je danes celotna problematika že toliko razbistrila,' da' ne
obstaja več dvom glede pripadnosti tega gradiva.
J. Werner je v eni svojih najnovejših razprav 4 3 skušal dokazati, da
so nekateri objekti, najdeni v Tesaliji, prav tako slovanskega izvora. Gre
tu za 21 večji del bronastih figur, na katere je že leta 1925 opozoril Ch.
Vignier. 44 Te figure so bile lite v enodelnih kalupih. Zadnja stran je
gladka, sprednja p a izdelana v ploskem reliefu. Figure same predstav­
ljajo skoraj groteskno izdelane ptice, štirinožne živali, od katerih ena
napada človeka, ter stilizirane in včasih tudi groteskno izdelane človeške
figure. Med živalskimi figurami nahajamo tudi primere, ki imajo člo­
veško glavo. Razne človeške figure pa predstavljajo fantastična ženska
bitja, kurotrofne osebe, oborožene moške ter konjenika. 4 5 Ti objekti do­
slej niso bili klasificirani. V svoji razpravi jih pa J. Werner opredeljuje
kot predmete, ki pripadajo Slovanom. Z detajlno analizo mu je uspelo
dokazati, da jih moramo datirati v 7. stoletje. Analogije zanje se naha­
jajo predvsem v martinovski kulturni skupini in v gradivu, ki ga mo­
ramo ozko povezati s" to skupino in ki po novih sklepih predstavlja
slovansko gradivo. Res pa je, da so analogije, ki jih navaja avtor, le bolj
splošnega značaja ali pa predstavljajo le detajle. Medtem pa popolnoma
identičnih analogij za te predmete sploh nimamo nikjer v nobenem ča-
42
Starohrvatska prosvjeta 2, 42 si.
43
Werner, Slawische Bronzefigureri.
** AreÜmse 2, Paris 1925, 60 si., T. 12—14.
43
Werner, Slawische Bronzefiguren, 5 si.

2 Zgodovinski časopis 17
SI. 5. Bronaste figure iz Tesali je (po Wernerju)

18
sovnem obdobju. Samemu Wemerju se je pojavila misel, da ti objekti,
za katere ne vemo miti mesta njihove najdbe niti pod kakšnimi okolišči­
nami so bili najxleni, niso mogoče moderen ponaredek ali p a novejše
48
etnografsko gradivo. Vendar p a Werner to domnevo zavrača. Nejasna
je pa uporaba teh predmetov. Kot okovi nikakor niso mogli služiti. Prav
tako misli Werner, d a se niso mogli uporabljati kot modeli ali kalupi za

SI. 6. Bronaste figure iz Tesali je (po Werner ju)

odtiskovanje raznih okovov in nakitnih predmetov. Vzrok za takšno

gledišče vidi v tem da se nahajajo le posamezne figure, ni p a nobenega
ustrezajočega para k takšnim figuram. Vendar mi p a ta argument ne
izigleda zadosten. Nekateri modeli v Biskupiji in dalje v Fönlaku so mogli
služiti za odtiskovanje ploščic, kakršne imamo v Martinovki, Mali Pere-
ščepini, Castel Trosinu in ki so se uporabljale kot okras na sedlih ali pa
«• L. c, 4.

2*
19
 kožnatih garniturah. Vendar se p a tudi tu nahajajo predmeti in modeli,
ki jim ne moremo pripisovati takšno uporabo. Werner zato s. pravico
trdi, da se odtisi, ki bi se dobili od modelov v Tesaliji, niso mogli upo­
rabljati kot okras za konjsko opremo, temveč kvečjemu za obleko. Ven­
dar pa on zavrača v glavnem tudi to možnost, prvič zaradi velikosti
47
predmetov, drugič p a zaradi vsebinske neenotnosti teh figur. D a se te
figure niso uporabljale za odtiskovanje, se mi zdi bolj upravičeno^ zaradi
nekega drugega tehničnega momenta, ki ga J. Werner ni vzel v poštev.
Vse te figure predstavljajo namreč pozitiv, ne pa negativ, katerega bi
lahko pričakovali pri modelih. Vendar bi p a prav tako mogel predstav­
ljati pozitiv model konja iz Biskupije, ki nesporno predstavlja model, ne
pa odlitek. Oko je tu izdelano plastično s plastično zenico. Ako pa poleg
tega pregledamo še ločne fibule, ki imajo glavo v obliki maske na nogi,
bomo videli, d a ima marsikakšna fibula masko izdelano oziroma odlito
kot negativ, kar pomeni, da je bil kalup izdelan kot pozitiv. Toda tu
zopet nastaja vprašanje, koliko se ni kalup izdelal po že neki obstoječi
fibuli. Iz vsega se pa vidi, da danes še ni mogoče presoditi, ali tesalske
figure res predstavljajo samostojne objekte ali so p a to modeli za od-
. tiskovanje.
Funkcijsko poskuša Werner raztolmačiti tesalske figure kot šaamani-
stične figure. V tem jih povezuje z železnodobnimi figurami fino-ogrskih
plemen iz prvega tisočletja n. e., .ki so bila v Oka-Kama področju, okoli
Perma in v zahodni Sibiriji; Vendar se pri tamkajšnjih figurah nahajajo
drugi motivi, poleg tega se p a te tudi suino razlikujejo' od tesalskih. 4 8
Kljub temu pa skuša Werner dokazovati, da iesalske figure predstav­
ljajo nekakšne demone, ki naj bi jih uporabljali slovanski čarodeji in ki
naj bi služile kot čarodejno orodje. 49
Danes smo pač še primorani tesalske figure eprejeti s precejšnjo
rezervo, čeprav je -trenutno še najbolj verjetna Wernerjeva hipoteza o
slovanski pripadnosti teh figur, vsaj po analogijah, ki jih danes imamo.
Vendar pa ni izključeno, d a teh 21 figur ni nikdar pripadalo Slovanom
in da jih niso oni nikdar uporabljali. Same figure tega vprašanja ne
bodo rešile, temveč šele druge najdbe. Drugo vprašanje je pa, ali jih
moremo v primeru, da so slovanske, označiti kot šamanistične objekte.
Pri tem vprašanju imamo p a danes več negativnih kakor pozitivnih mo­
mentov. Vendar to vprašanje na tem mestu ni pomembno.
Da imamo arheološko sled Slovanov tudi v Grčiji, nam dokazujejo
že ločne fibule. Tesalske figure bi na vsak način ta moment močno pod­
krepile. Glede na d r a g e možnosti etnične pripadnosti je p a danes še
najbolje, da jih ne smatramo kot stoodstoten dokaz.
V glavnem bi zgornje materialne ostaline bile danes skoraj edine iz
časa naseljevanja Slovanov na Balkanu. Nesporno pa je, da bo sem spadal
tudi del graditve avaroslovanske, kesfcthelyske kulturne skupine. V po­
štev bo na vsak način prišel starejši del, katerega p a danes še ne moremo
izločiti. Vrsta najdišč s to kulturo je v Jugoslaviji oziroma na Balkanu
47
L. c , 6.
48
49
L. c , 6.
L. c, 7.

20
relativno tudi še zelo slabo raziskana. Imamo le nekaj najdišč južno od
Drave. Veliko večje je število onih, ki so bila raziskana v Panonski rav­
nini, toda tudi tu je časovna delitev gradiva še sporna in v glavnem
skoraj neizvedljiva.
Izredno zanimiv problem, ki se danes postavlja pred nas, je odnos
martinovske kulturne skupine do avaroslovanske tako na Balkanu kakor
tudi v Panonski ravnini. Glede na razporeditev najdb na posameznih
najdiščih izgleda, da sta ti dve skupini med seboj oddeljeni. Cadjavdca
in Biskupija ter tudi druga najdišča nimajo nobenih predmetov, ki bi
jih mogli pripisati avaroslovanski kulturni skupini. To moremo trditi
tudi'za Fönlak in Cosovenii-de-Jos. Seveda bi p a lahko na nekem gro­
bišču ali naselbini bili posamezni predmeti iz ene in druge skupine.
Vendar je p a podoba, da bo ena grobna celota obsegala samo gradivo ene
skupine, ne p a obeh. Lahko bi bilo tudi, da bi bilo gradivo mešano, kar
je p a manj verjetno, čeprav tudi te možnosti ne smemo izključiti. Po
današnjem stanju gradiva moramo računati z dvema naselitvama, eno,
katere nosilci so imeli avaroslovansko kulturo, in drugo, katere nosilci so
imeli martinovsko kulturo. Ker pa vemo že po zgodovinskih virih, da se
je izvršil prihod Slovanov na Balkan in v Panonsko ravnino v več sunkih
časovno v relativno večjem razdobju, bi bilo mogoče računati, da se
bodo posamezni sunki mogli razlikovati tudi v materialnem gradivu. Po
vsej verjetnosti imamo že v ostalinah martinovske in avaroslovanske
skupine nekakšno tako sled. Vendar p a Eisner v enem svojih najnovejših
del zastopa gledišče, da so posamezni predmeti, ki jih Hampel stavlja
v svojo II., t. j . sarmatsko skupino, in ki jih Eisner pripisuje pontskim
spomenikom in bizantinskemu importu, istočasni z ostalimi, ki pripadajo
avaroslovanski skupini. 5 0 To gledišče je zastopal tudi že Alföldi. 51 Ven­
dar p a vidi Alföldi v tem gradivu ostaline dveh nomadskih plemen
oziroma narodov, Avarov, ki naj bi bili nosilci avaroslovanske kulture,
in hunskobolgarskih Kutrigurov, ki naj bi bili nosilci pontskih objektov.
Drugi arheologi, kakor Fettich, D. Csallâny in drugi, so pa podobno
kakor Hampel sodili, da so grobovi s pločevinastimi okrasi starejši,
medtem ko so bronasti, masivnejši, mlajši. 52 Zanimivo je, da Eisner tako
imenovano keszthelysko ali avaroslovansko kulturno skupino smatra v
glavnem kot last Avarov, posebno kar se tiče skupine, ki ima masivno
lite okrasne objekte. 5 3 Eisner gleda celo v tej neko vrsto avarske nacio­
nalne umetnosti. Medtem ko indirektno* priznava slovansko pripadnost
prvi, pontski skupini, ki je kmalu zgubila na svojem pomenu in tudi
svojo uporabo, bi Slovani arheološko zginili z zgodovinskega pozorišča
in se šele kasneje zopet pojavili, nekje v 10. stoletju. Kakor je pa mogoče
50
Eisner, Devineka Nova Ves, Bratislava 1952, 307 si., 318 si.
51
Alföldi, Der Untergang der Römerherrschaft in Panonien II, Leipzig
1926, 7, 18. — Alföldi, Zur historischem Bestimmung der Awarenfunde, ESA
IX, 286.
52
Fettich, Bronzeguss und Nomadenkunst auf Grund der iingarländischen
Denkmäler, Praha 1929, 54 si. — Fettich, Dunapentele, 49 si. — Csallâny, Grab­
funde der Frühawarenzeit, 1939, 155 «1. — Itd.
53
Eisner, Devinska Nova Ves, 318.

21
že danes videti, pod pontskimi predmeti niso mišljeni samo izdelki mar­
tinovske skupine,, temveč tudi marsikakšni drugi, med katerimi bodo ti
iz martinovske skupine predstavljali neko posebno celoto. Sčasoma se
bodo na vsak način mogli izločiti od ostalih izdelkov. Tudi Eisner pod
pontskimi objekti razume vse objekte, ki so izdelani iz pločevine in niso
masivni ter Uiti v kalupih, z drugimi besedami, vse pontske in tudi bi­
zantinske importirane predmete. D a so pa nosilci takšnih predmetov
mogle biti razne etnične skupine, je povsem razumljivo. Kolikor se pa ti
predmeti morejo uvrstiti v martinovsko skupino, bodo po današnjem
stanju znanosti pripadali Slovanom. Težko je p a danes še odločati, ali
v ostalem gradivu le ne bodo zastopani tudi Kutriguri. Na to vprašanje
bo mogoče odgovoriti šele kasneje z novim raziskovanjem.
Ako povzamemo danes gledišče Eisnerfa in tudi drugih, po mnenju
katerih naj bi bile tako pontske, med katerimi se nahajajo tudi ostaline
martinovske skupine, in importirane bizantinske ostaline istočasne, na­
staja vprašanje, kako so se mogle takšne ostaline, ki so, kakor sem že
prej omenil, deljene ene od drugih, razširiti po vsej Panonski ravnini in
po Balkanu, a tudi drugod. Nesporno je, da izredno velike časovne raz­
like med njimi ne bo. Vendar je p a izključeno, da bi bile povsem ieto-
časne in da bi istočasno dospele v tukajšnje kraje. Med avaroslovansko
in martinovsko skupino obstaja veliko tipičnih razlik, ki jih ne moremo
med seboj vskladiti. Zato je še najbolj verjetno, d a moreta biti delno sicer
tudi istočasni, vendar p a sta v Panonsko ravnino in na Balkan dospeli
v raznih časih, ki bodo vezani na razne naselitvene sunke. Pri tem pa
nastaja vprašanje, katera od teh kulturnih skupin je starejša, a katera
mlajša. Martinovska skupina ima v splošnem veliko manj ostalin kakor
prva. Poleg tega se ta kultura kakor tudi posamezni njeni elementi iz­
redno naglo zgubijo. Le redki primeri v posameznih krajih bi dali
soditi o prevzemu nekaterih elementov iz martinovske skupine, oziroma
bi se dalo sklepati na nekakšno nadaljnjo evolucijo. Toda takšni kraji
ležijo že z geografskega gledišča v bolj osamljenih krajih (okolica
Skadra). To vse p a dokazuje, da nosilcev martinovske skupine, ki so
dospeli v Panonsko ravnino in na Balkan, ni bilo veliko število. Glede
na celotno gradivo je ta skupina ostala precej omejena, čeprav se je raz­
širila po dokaj širokem področju. Tako so tudi v okviru avaroslovanske
ekupine najdišča martinovske le neznatne oaze. Glede na to bi bilo še
najbolj verjetno, d a je martinovska skupina starejša in da je dospela
prej v naše kraje. S prihodom nosilcev avaroslovanske skupine, katerih
je bilo večje število, pa živi martinovska skupina dalje še nekaj časa,
toda kmalu izumre skoraj brez kakršnega koli sledu. Proti takšni do­
mnevi bi zopet govoril drug moment. Ako namreč povzamemo gledišče,
da so nosilci martinovske skupine Anti, ki žive izza Slovanov, in kakor
nekateri domnevajo, da so šele kasneje prišli (n. pr. Hrvati) v današnje
kraje ter s seboj prinesli predmete te skupine, moramo seveda predposta­
viti, d a je ta kulturna skupina kasnejša vsaj v naših krajih in dospela
šele tedaj, ko je avaroslovanska bila že na potu polnega razcveta. Vendar
so p a proti tej domnevi marsikakšni pomisleki, ki pa slone samo na
materialu. Nerazumljivo je na primer, da so se nosilci te skupine, katerih

22
ni moglo biti veliko število, razkropili po vsej Panonski ravnini, po
Romuniji, p o Balkanu itd., pač povsod tam, kjer so najdene ostaline
martinovske skupine, vključivši sem tudi ločne fibule. Danes bi sodil, da
so se nosilci martinovske skupine na področju Balkana in Panonske rav­
nine nahajali nekoliko prej, preden je prišel glavni val nosilcev avaro-
slovanske skupine. Mogoče je, da se bo sčasoma materialna slika marti­
novske skupine spremenila, vendar to ni dosti verjetno.
Pri sumiranju vsega moramo danes priznati, da imamo relativno še
zelo malo materialnih ostalin iz časa prihoda in naseljevanja Slovanov
v Panonski ravnmi in na Balkanu. Te ostaline lahko razdelimo v tri sku­
pine. V prvo spadajo ločne fibule, ki so najdene posamič ali pa v zvezi
z martinovsko skupino. V drugo skupino spadajo ostaline martinovske
skupine (Cadjavica, Biskupija in tesalske figure; zadnje v primeru, ako
so v resnici slovanske). V isto skupino bi mogli staviti tudi objekte,
najdene v okolici Skadra, toda le kot daljno evolucijo predmetov po
naselitvi, ne pa iz časa same naselitve. V tretjo skupino p a moremo
staviti starejše elemente avaroslovanske skupine, ki se pa danes še ne
morejo izločiti.
Poleg teh popolnoma pozitivnih momentov imamo p a tudi še nekaj
drugih, ki pa so za sedaj le še bolj predmet diskusije, in za katere ni
mogoče še trditi, ali jih bo res mogoče uvrstiti med slovanske ostaline
tega zgodnjega časa. Tak je primer z vprašanjem grobišča Bled I, ki ga
Kastelic etnično pripisuje Slovanom in datira v 7. in prvo polovico
8. stoletja. 54 Na nekaterih drugih mestih sem že podal svoje gledišče k tej
klasifikaciji. 55 Vztrajam p a tudi še dalje na nekdanjem mnenju, da
namreč grobišče Bled I pripada nekemu germanskemu plemenu. 5 6 Ka­
stelic v eni novejših razprav ponovno dokazuje, da se mora Bled I, poleg
tega p a tudi še nekatere druge nekropole oziroma najdišča, kakor so
Laška vas pri Celju, Smarjeta na Dolenjskem in Gojače, pripisati po
vsej verjetnosti Slovanom, ki so živeli v avaro-obrski zvezi v času 7. sto­
letja. 57 Popolnoma se strinjam, da sem Laško vas nekdaj datiral prenizko,
ko sem jo uvrstil v belobrdsko kulturno skupino. 5 8 Vendar jo pa nikakor
ni mogoče povezati z avaroslovansko skupino in tudi ne s časom njenega
trajanja. Dva obsenčna obročka in uhan s kocko na enem koncu, ki so
edini v resnici najdeni v Laški vasi, mogoče sploh ne bodo pripadali
Slovanom. Kolikor bi se p a slučajno izkazali kot slovanski, bo vsaj
obročke potrebno spraviti v stik z martinovsko skupino. Toda danes
v tej skupini še nimamo komparativnega gradiva za obročke iz Laške
vasi. Zato se bolj nagibam h gledišču, da to niso slovanski predmeti. Prav
54
Varstvo spomenikov, Ljubljana 1949, 57 si.
55
Glasnik Zemaljskog muzeja Sarajevo 1952, 16. — Arheološki vestnik
1951, 138 si.
56
V Arheološkem vestniku 1951, 138 si., sem omenil, da se nahajajo na
grobišču Bled I izraziti langobardski elementi, kar je pa sedaj ovrženo, ker
jih danes moremo klasificirati le kot germanske.
57
Kosov zbornik, Ljubljana 1952/53, 103.
58
Korošec, Staroslovenska grobišča v Severni Sloveniji, Celje 1947, 47.

23
 59
talko se mi ne zde slovanski predmeti iz Šmarjete na Dolenjskem. Vsaj
danes še nimamo nikakršnih konkretnejših arheoloških podatkov, da bi
60
bila takšna opredelitev mogoča in tudi verjetna. Med najdbami iz Gojač
imamo pa kar tri lokalitete. Za naš problem bi bila pa pomembna le
61
ena, namreč grobišče v Gojačah-Morleku, kjer je doslej odkrit le en
grob z obročki oziroma uhani in iglo. Kastelic stavlja ta grob v 7. stoletje
in ga etnično tudi opredeljuje Slovanom. Kakor pa sam priznava, imajo
uhani analogije v alamanskem gradivu, ne pa v slovanskem. Ta primer
bi za sedaj predstavljal edinstven slovanski grob s takim gradivom. Ven­
dar se mi zdi danes preveč problematično, da bi mogli to domnevo
sprejeti. Na vsak način sodim, da bodo tako igla kakor uhani starejši.
O slovanski etnični pripadnosti bi pa eventualno mogli govoriti le tedaj,
ako bi se v resnici izkazalo, da grob pripada 7. stoletju, kar pa danes na
temelju komparativnega gradiva nikakor ne moremo trditi.
Poseben problem predstavlja objekt na Ptujskem gradu, ki sem ga
označil kot slovansko svetišče 7. stoletja. 62 Medtem je pa ta klasifikacija
pri mnogih naletela na negativno gledišče. 03 Ker problem še vedno ni
razčiščen, ga ne kaže upoštevati za kakršne koli sklepe.
V novejšem času se je Vinski dotaknil problema slovanske keramike
v Jugoslaviji tudi z druge točke. 6 4 Skuša namreč dokazovati obstoj naj­
starejše keramike pri nas, ki naj bi bila identična ali vsaj «orodna ke­
ramiki praškega tipa oziroma najstarejši slovanski keramiki v Srednji
Evropi. Tako bi po mnenju Vinskega imeli sedaj tudi sled Slovanov
7. stoletja v keramiki. S tem v zvezi pa postavlja tudi možnost žganih
pokopov pri Južnih Slovanih. Tako ena kakor druga hipoteza, ki sta
podani z vso rezervo, pa imata vendar premalo dokazov, da bi se vsaj
danes mogli sprejeti. O tem vprašanju sem obširneje govoril na dru­
gem mestu. 6 5
Vse zgornje momente danes še ne moremo jemati v poštev, dokler se
ne razčistijo posamezna vprašanja. Mogoče bo res v nekaterih del resnice
ter bi na ta način dobili tudi še nove sledi Slovanov v 7. stoletju, vendar
pa moramo za sedaj biti še previdni.

m
Gradivo ni objavljeno.
60
Kosov zbornik, 89 si.
61
L. c, 98 si.
82
Korošec, Slovansko svetišče na Ptujskem gradu, Ljubljana 1948. — Ko­
rošec, Uvod, 174si.
63
Starinar 1950, 39 si. — Zgodovinski* časopis, Ljubljana 1950, 127. —
L. c.,1948/49, 206 si., 213 si. — Carinthia 1950, 384 si. — Grafenauer, Ustoličenje
koroških vojvod m država karantenskih Slovencev, Ljubljana 1952, 460. — Itd.
64
Vinski, Archaeologia Jugoslavica 71 si.
65
Korošec, Ali so tudi Južni Slovani sežigali svoje mrliče? (Zbornik Filo­
zofske fakultete II, v tisku).

i 24
 ARCHAEOLOGICAL VESTIGES OF. SLAV SETTLEMENT IN BALKAN
Summary

Contributions of archaeology to the problem of Slav colonization of the

Balkan peninsula and Pannonian plain were hitherto scarce. Now one can
relate on some modest finds from the times of Slav expanding.
Up to the present, the greater p a r t of the work has been done by Ribakov
and Werner, who, independetly, submitted to a revision the so called sprout
fibulae and separated thereof ththose of more recent date, and which probably
belong to the Slavs of the VII century. These fibulae differ from the Gothic
particularly in the technicalities.. Werner also called attention to similar fibu-
lae outside Ukraine, spread over the Balkans, Pannonian plain, Rumania and
Asia Minor. He explains them as vestiges of the Slav expanding. Compara-
tively, there are numerous specimens of such fibulae known tò-day. In Yugo-
slavia we have but few specimens, all of them but one were found in the
Danube bassin. In the remaining Balkan this sort of fibulae were singly found
in Bulgaria, Greece and, also, in Albania, but this last specimen could be dated
from a later time. At all events we shall b e obliged, in the course of time, to
distinguish among the fibulae those brought as far as here b y colonization,
further those brought by commercial intercourse, and those worked out here
from former samples.
Probably to the same group as sprout fibulae belong the remains of
Martinovka culture group, also found in the Balkan range. Hereto belong, in
the first line, the finds of Cadjavica, some finds in the Pannonian plain and
in Rumania, already reminded of by Warner. Till now those fibulae have been
attributed to Kutrigures, but, after the new classification of Martinovka group,
thew will be considered as Slav. Together with the finds of the Martinovka
culture group, we must treat the star earrings, found in this group as well as
in other places. Some investigators try to range a quantity of other earrings
under the influence of this group, but this attempt has no real basis. A lot of
such earrings belong only to the X th and later centuries, and owing to the great
span of time they have no connection with Martinovka culture. There a r e only
earrings from surroundings of Scutari which can be ranged into an earliet
epoch. However, they too, do not represent the vestiges of the first coloniza-
tion, but a further evolution, similarly as the sprout fibula which was found
in that place. Perhaps the earrings derived from old samples, but under a new
influence from Byzantium.
We also range into the Martinovka group the models for impression of
metallic ornaments found at Biskupija near Knin. Formerly those objects
were attributed to Kutrigures. However, heretofore, there was indecidedness
of opinion among many investigators, among others Karaman, about belonging
of these objects to' Kutrigures or Avars.
In one of his latest treatises J.Werner attempts an ethnic classification
of the bronze figures found in Thessaly. He attributes them to the Slavs of
th
VI century. He bases his opinion on analogies which mostly are merely
general, for there exist no analogies in any culture group agreeing exactly
as to these objects. To-day one may well suppose these figure belong to the
Slavs though this hypothesis must still be taken with the reserve. Moreover,
Werner tries to prove that these figures were used as shamanic objects. He
searches for proofs among Finno-Ugrian tribes in the Oka-Kama territory,
but, till now, we have not any certain proof of sorcery among "Slavs.
Besides these objects showing materially Slav vestiges of the VI t h cent.,
we are obliged to include herein also the older part of the Keszthely culture
group. But it is impossible, to-day, to take this older part out of the whole.
Moreover, there is the interesting question of the relation between the Marti-
novka and Keszthely culture groups. Eisner thinks that the Pontic objects
and Byzantine import, in the frame of which there are the Martinovka remains

25
too, a r e contemporaneous with the Keszthely remains. Already Alfoidi sup-
posed so, whereas others considered that the first group was older. As far
as known till now, there exists no mixing of both elements, but each group
appears separately as well in single burial grounds as in single graves. It
seems that these appearances are connected with single pushes of settling
which happened at intervals. It seems to me very probable that the remains
of the Martinovka culture are older than those of Keszthely, although some
authors connect the former with Ants who moved toward the South at a later
period. From the material point of view it is not probable that the Martinovka
culture could be placed before the Keszthely group.
As a whole, there are, at present, very few objects which coulo be attri-
buted to the Slavs of the VI t h cent, in fact, although the first elements are
already given. It is true there exist hypotheses according to which single
other objects, too, could be placed in the same period, however no proofs
have been given so far. That is also the case with the classification of the
burial ground of Bled I, with the so called Slav sanctuary on the Castle hill
of Ptuj, existing of Slav ceramics of Prague type in Yugoslavia, as well as
dating some burial grounds showing, more or less, Germanic characteristics,
from the VII th cent., etc. These hypotheses are still under discussion and
cannot be accepted yet.-

26
 Sergij Vilfan

PRISPEVKI K ZGODOVINI MER NA SLOVENSKEM

S POSEBNIM OZIROM NA LJUBLJANSKO MERO
(16.—19. stoletje)

Uvod

1. M e t r o l o g i j a ali n a u k o m e r a h 1 i m a — zlasti k o l i k o r obrav­

n a v a m e r s t v o v d o b i p r e d u v e d b o metersikega sistema —• š i r o k o stično
p o d r o č j e z zgodovinskimi v e d a m i . N e glede n a p o m e n , k i g a i m a p o z n a ­
v a n j e s t a r i h m e r s a m o p o sebi i n n e glede n a interes, k i ga i m a v s a k
r a z i s k o v a l e c zgodovine, p a t u d i b r a l e c zgodovinskih del, d a si k o l i č i n s k e
p o d a t k e iz v i r o v p r e d s t a v l j a v d a n e s u m l j i v e m m e r i l u , j e metrologija
t u d i p o m o ž n a s t r o k a m n o g i m v e j a m h i s t o r i č n e v e d e . Zlasti velja t o za
kolonizacijsko zgodovino, zgodovino u p r a v n e razdelitve, a g r a r n o zgodo­
vino, zgodovino p r o i z v o d n j e , p r o m e t a m t r g o v i n e s p l o h , p o s e b e j p a še
za zgodovino cen, r e a l n e k u p n e moči m e z d e in zgodovino življenjske
ravni.
Možnosti, k i j i h n u d i zgodovinska metrologija, so doslej le delno
i z č r p a n e . M o r d a j e v t e m doslej še n a j d a l j d o s p e l a zgodovina cen in
mezd, a t u d i t a ne brez precejšnjih težav. Arnold Luschin,2 ki je v našem
t e d a n j e m š i r š e m okolju p r v i f o r m u l i r a l vlogo zgodovine m e r (poleg zgo­
d o v i n e d e n a r j a ) za z g o d o v i n o cen i n mezd, j e svoj p r o g r a m v b i s t v u
p o n a v l j a l od l e t a 1874 dalje, n e d a b i mogel ugotoviti k a k b i s t v e n n a ­
p r e d e k . N i č u d a , če je A n d r e a s W a l t h e r 3 l e t a 1912 s k u š a l n a j t i m e t o d o —
r e k l i b i b u d ž e t n o - r e l a t i v n o — p o k a t e r i b i s p r i m e r j a v o odstotkov, k i j i h
v o k v i r u svojega b u d ž e t a troši p o s a m e z n i k o n s u m e n t za d o l o č e n e p o t r e b e
1
Decimalna klasifikacija ved jo z označbo 589 uvršča med družbene,
pravne in upravne vede, in sicer v skupino prometa in trgovine.
2
A. Luschin v- Ebengreuth, Vorschläge und Erforderniese für eine Ge­
schichte der Preise in Oesterreich, Wien 1874 (tega dela nisem imel y rokah,
a se ustrezna mesta iz njega citirajo oziroma povzemajo v naslednjih) ; isti,
Allgemeine Münzkunde und Geldgeschichte des Mittelalters und der neueren
Zeit, I.izd., München-Berlin 1904, str. 188 ss.; II. izd-, München-Berlin 1926,
str. 232 ss.; prim. F.Mensi, Zur Geschichte der Preise und Löhne in Steier­
mark, ZHVS XXV/1929, str. 79 ss., XXIX/1935, str. 103 es. in še več drugih del.
3
A.Walther, Geldwert in der Geschichte, Stuttgart und Berlin 1912; o
metrologiji zlasti str. 33.

27
(hrano, stanovanje, obleko) v različnih dobah, osamosvojil zgodovino
življenjske ravni od zgodovine mer, ki je v svojem tedanjem stanju nu­
dila premalo možnosti za realne kalkulacije. Proti temu poskusu pa
govori prvič potreba p o količinskem (in ne le relativnem) spoznavanju
kupne moči povprečnih dohodkov pripadnikov določenega družbenega
sloja, drugič p a praktična ugotovitev, da je količinsko izračunavanje cen
4
in kupne moči mezde s pomočjo metrologije praktično vendarle možno,
čeprav res s precejšnjimi napori. Posebej glede na stanje virov v Slove­
niji pa moramo dodati, da uporaba budžetno-relativne metode pri nas ni
možna, za ugotavljanje kupne moči mezde s pomočjo zgodovine mer in
denarja p a je vsaj od 16. stoletja dalje gradivo razmeroma bogato. 5
Kljub vsej navidezni neživljenjskbsti in kljub delno resnični nepri-
vlačnosti metrološko-zgodovinskih raziskav, se slovenska historiografija
ne bo mogla trajno izogniti nalogi, da izdela podroben in sistematičen
prikaz zgodovine mer na Slovenskem. Brez takega prikaza se bomo skoraj
gotovo težko dokopali do otipljive in realne podobe naše starejše gospo­
darske in družbene zgodovine. Tako vsebuje tudi seznam gesel za leksi­
kon slovenske gospodarske in socialne zgodovine posebno skupino »mere«,
ki pa bo mogla biti redigirana le po temeljitih in podrobniji pripravah.
2. P o g o j i za sestavo izčrpnega pregleda zgodovine mer na Slo­
venskem so doslej v večji meri izpolnjeni le za nekdanjo Štajersko, in to
po zaslugi avstrijskega pisca Baravalle, 6 ki v svoji zgodovini štajerskih
mer upošteva tudi slovenski del dežele. Ker p a je njegova preračunava
mer v glavnem usmerjena na mestne mere, je moči Bravallejevo delo še
tu in tam dopolniti, zlasti, kolikor gre za slovensko terminologijo. 7 Mere
ostalih slovenskih krajev so historično obravnane oziroma omenjene v
posameznih krajevnih monografijah, 8 a le redkokdaj so nekdanje mere
preračunane na današnje enote. Tudi najizčrpnejša sestava doslej ob­
javljenih podatkov zaokrožene slike ne more nuditi. 9
Tako se moramo tudi v zgodovini mer kot v marsikateri drugi veji
slovenske zgodovine usmeriti predvsem na neposredno delo na virih. Prav
tu pa je glavna težava; ne toliko v pomanjkanji! virov kot v dejstvu, da
1
A. F. Pribram, R. Geyer, F. Koran, Materialien zur Geschichte der Preise
und Löhne in Österreich, Band I, Wien 1938.
5
Za 16. in 17. stoletje sem za Ljubljano sestavil dokaj izčrpen pregled
razvoja cen in kupne moči mezde. Rokopis z glavnimi rezultati je pripravljen
za II. knjigo Zgodovine Ljubljane. Metodološka vprašanja sem v kratkem na­
kazal v sekcijskem referatu na I: kongresu jugoslovanskih zgodovinarjev v
Beogradu. Nekaj pičlih in zelo splošno očrtanih rezultatov sem v poljudni
obliki podal v novoletni številki SPor 1954. Kot pripravo za delo na zgodovino
cen in mezd v Ljubljani sem moral obdelati tudi vprašanje ljubljanskih mer.
Nekoliko razširjen in dopolnjen rezultat teh priprav tvori ta razprava.
6
R. Baravalle, St. (gl. kratice).
7
Veliko dobrega materiala za take dopolnitve je zbranega v spisih
I. Orožna, Das Bistum und die Diözese Lavant, v vseh zvezkih.
8
N. рт. F. Kos, Zgodovinski pobirki iz loškega okraja, IMK II, Mera in
denar, 23 ss.
9
Kratek pregled, omejen v glavnem na nomenklaturo mer, gl. S. Vilfan,
Očrt slovenskega pravnega narodopisja, Dodatek Mere, Narodopisje Slovencev,
Ljubljana 1944

28
so podatki o medsebojnih razmerjih mer raztreseni v najrazličnejših
arhivih in navedeni v najrazličnejših zvezah, tako da dobimo te podatke
večkrat tam, kjer bi jih najmanj iskali. 1 0 Sistematičen pregled vseh
arhivalij z vidika historične metrologie presega moči posameznika,
zlasti še, ker si Slovenci posebnega metrologa pač zaenkrat ne moremo
privoščiti. Ta razprava torej zdaleč nima namena podajati neko popolno
in dokončno zgodovino merstva, marveč naj bi predvsem dala pobudo za
kolektivno sodelovanje pri obdelavi slovenskih mer in obenem nudila
prvi začasni pripomoček za preračunavo starih poenotenih in lokalnih
mer na meterski sistem vsaj za nekdanji kranjsko-primorski teritorij, v
zelo majhni meri tudi za Koroško.
Kolektivno sodelovanje bi se težko izvedlo v obliki neke centralne
kartoteke izpiskov o merskih relacijah. Nesmotrno objavljanje posa­
meznih izoliranih drobnih podatkov o tej ali oni meri bi prav tako ne
bilo priporočljivo. Pač pa bi bilo nujno potrebno, d a posamezni zgodo­
vinar, ki vodi svojo zbirko relacij, ne odlaša z obdelavo tega materiala,
čim obseže več ali manj zaokrožen teritorialni, časovni ali smiselni kom­
pleks. Zaenkrat nedosegljivi ideal popolne zgodovine merstva na Slo­
venskem bi po takih préddelih lahko v razmeroma kratkem času postal
dostopnejši. '
• Pripomoček za preračunavo lokalnih mer p a moramo iskati v tisti
meri, ki je na določenem širšem teritoriju imela tolikšen pomen, da so
lokalne mere največkrat preračunavali v razmerju do nje. To funkcijo
so v glavnem imele mere deželnih glavnih mest. Tako se je delo za Šta­
jersko pričelo z zgodovino graških mer kot osnovo za nadaljnje raz­
iskave. 1 1 Na precejšnjem delu slovenskega ozemlja, zlasti na Kranjskem
in včasih tudi na primorskih teritorijih, priključenih Kranjski, so podatki
o merah večkrat vezani na ljubljansko mero. Če postavljamo torej za
osrednje vprašanje te razprave ljubljansko mero, ne gre za obravnavo
neke lokalnozgodovinske kuriozitete, marveč za mero, ki je v nekih po­
gledih ključ za celo vrsto globljih in važnejših problemov slovenske
zgodovine.
Še nekaj uvodnih pripomb: Zaradi preglednosti je bilo treba ločiti
splošni oris zgodovine merstva od opisa posameznih mer. To je vedlo do
tega, da se nekateri podatki ponavljajo ali pa sorodna vprašanja obrav­
navajo ločeno na dveh mestih. Temu se pri najboljši volji nisem mogel
izogniti.
10
V tej razpravi zbrano gradivo je le delno nabrano • s sistematičnim
zbiranjem. Večinoma sem nanj naletel in si ga zabeležil pri obdelavi drugih
vprašanj, v precejšnji meri pa ga dolgujem tudi raznim opozorilom. Za taka
opozorila se na tem mestu zahvaljujem uni v. prof. dr. Janku Polcu, ravnatelju
dr. Josipu Malu, znanstvenemu sodelavcu dr. Josipu Zontarju, strokovnemu so­
delavcu dr. Vladu Valenčiču, honor, sodelavcu dr. Antonu Svetini, arhivarju
Božu Otorepcu, zlasti pa arhivarju Jožetu Somu. Za pismene informacije se
zahvaljujem g. A. Ciana iz Trsta in ravnateljstvu Koroškega deželnega arhiva.
Z literaturo so mi pomagali poleg dr. Josipa Zontarja tudi univ. prof. dr. Vla­
dimir Murko in asistent Milko. Matičetov. Pri obdelavi gradiva jih navajam
tedaj, kadar neposredno uporabljam njihov izpisek.
11
R. Bara valle, Gr. (gl. kratice).

29
 Dalje yelja poudariti, d a podajajo priključene tabele le skop in zelo
poenostavljen shematični povzetek in da brez upoštevanja tolmačenj,
variant, nejasnosti in izjem, ki so navedene v samem besedilu razprave,
lahko zavedejo v napačno rabo. Ločena uporaba tabel brez upoštevanja
teksta zato ni priporočljiva.
Glede slovenske terminologije se držim pravila, d a prevajam v slo­
venščino samo tista imena mer, za katera je slovenski sinonim za starejšo
dobo z viri nesporno dokazan. Zato puščam vsa nemška in druga imena
mer, za katera nimam dokazanega starega sinonima, neprevedena (z malo
začetnico in v poenostavljenem pravopisu), ali pa jih v skrajnem primeru
pristavljam k prevodu v oklepaju, ker bi sicer prevajanje privedlo do
popolne zmede. 1 2
Pri preračunavanju upoštevam vse podatke, ki s o m i na razpolago in
ne le posamezne meritve. Pri tem seveda ne morem doseči na večje šte­
vilo decimalk točnih rezultatov, pač p a so rezultati praktično uporabni.
V tem se moji rezultati v tehničnem pogledu razlikujejo od zelo po­
drobnih rezultatov avstrijskih zgodovinarjev mer, kar je delno tudi po­
sledica gradiva in izredno zapletenih razmer na Kranjskem. Sicer pa
sem glede zanesljivosti številk vsaj od tretje decimalke naprej tudi pri
rezultatih štajerskih in drugih avstrijskih meroslovcev nekoliko skep­
tičen, saj se na videz zelo točne meritve še v 18. stoletju med seboj precej
razlikujejo.

I. Zgodovina merstva
(Splošne poteze v razvoju mer, merske politike in merosodstva)

1. R a z l i č n o s t m e r i n r a z v o j n e s i l n i c e . Lahko rečemo,
da so mere eno izmed najjasnejših zrcal, ki prikazujejo razdrobljene
pravne razmere, nastale iz srednjeveškega fevdalnega partikularizma.
Imena, vrste, sistemi in obsegi mer so bili v pretežnem delu fevdalnega
obdobja pokrajineko in krajevno tako različni, da sta bila točen pregled
in poznavanje mer že tedaj, ko so še veljale, praktično izključena.
Mere pa niso bile samo različne, marveč tudi dejansko spremenljive.
Kako in zakaj so se spreminjale, je bilo večkrat odvisno od njihove
funkcije, po kateri bi jih lahko ločili v prvenstveno dajatvene in prven­
stveno trgovske mere. Ta ločitev se delno ujema z ločitvijo gospoščinsko-
kmečkih mer na eni strani in mestno-tržnih mer na drugi ötrani. Vendar
ni izključeno, da se tu in tam uporabi kaka kmečka mera v trgovske
namene ali trgovska za dajatve.
Pri dajatvenih merah (merah za kaščo, kastenmass) so se borili na
eni strani obvezanci, na drugi strani p a upravičenci do dajatev, prvi
" Bogato gradivo o slovenski nomenklaturi mer in delno o njihovih no­
tranjih relacijah vsebuje delo J. Kelemine, Pravne starine slovenske v filološki
luči, GMS XIV/1933, str. 52 ss. Kljub temu pa se zaenkrat držim pravila, razlo­
ženega v tekstu, da prevajam samo tiste nazive, za katere mi slovenski sino­
nim prožijo viri, ki jih neposredno uporabljam za izračunavanje obsega mere.
Pač pa bo Keleminovo delo nedvomno moralo služiti pri končni sintetični ob­
delavi merstva na Slovenskem.

30
vsaj za stalnost, drugi za povečanje. 1 3 Kot družbeno močnejši so slednji
počasi in praviloma komaj opazno vlekli mero navzgor. Ponekod se je to
posrečilo bolj, ponekod manj, in že italk neenotne mere so s tem postale
še bolj različne. Mešanica raznih dajatvenih mer je postajala čedalje
bolj nepregledna. Primerjava z naraščanjem mestnih mer kaže včasih,
da je bil kmečki stabilizacijski vpliv pri dajatvenih merah ponekod
dokaj močan in d a je imela gosposka vendarle do neke mere vezane
roke. 1 4
Pri trgovskih merah je interes do pravne varnosti trgovskega pro­
meta narekoval stabilnost mer, na drugi strani pa je nič manj odločilni
interes trgovske špekulacije vplival na povečanje mer pri nakupu 1 5 in
zmanjševanje mer v maloprodaji, 1 6 in to ne le v obliki krive mere in vage,
marveč tudi s spreminjanjem veljavne mere ali načinov merjenja.
Vsem tem silnicam, ki so vlekle razvoj mer na to ali ono plat, v
splošnem pa navzgor, se pridružuje še povsem tehnični činitelj — po­
manjkljivost sredstev za izdelavo novih točnih mer in netočnost sredstev
za kontrolo meril. 1 7 Slednjič p a je večkrat odločilno vplivala razlika med
vrhano in raženo (strinano) votlo mero. S počasnim prehodom od ražene
na vrhano in pretvorbo vrhane v novo, večjo raženo, se mera uradoma
poveča in, če praksa uvede zopet običaj vrhanja, se proces začne znova. 18
Delovanje teh silnic moremo opažati zdaj bolj, zdaj manj očitno od
prvih podatkov o merah pa do uvedbe meterskega sistema. V trgovskem
prometu so se nevšečnostim, ki so jih povzročale različne mere, skušali
izogniti z običajnopravnim pravilom, d a se morajo pogodbe o dobavi
blaga izpolniti po izgovorjeni meri in po nobeni drugi, 1 9 p r i čemer gre
v merslvu za pojav, analogen »sortnemu« denarju v denarstvu. Zato so
si tudi mesta drugo drugemu po potrebi pošiljala vzorce svojih mer. 2 0
2. D e l o v a n j e d r ž a v n i h o r g a n o v . Anarhični razvoj mer-
stva, ki je vedel v negotovost družbenih in zlasti trgovskih odnosov, je
zastavljal določene naloge državni oblasti, to je od 13. etoletja dalje tako
deželnemu knezu kot kmalu pozneje tudi stanovom. Razvoj oblasti teh
dveh organov v stanovsko-dualistični državi se v dokaj značilnih oblikah
zrcali tudi v merstvu: izključna pravica odločanja deželnega kneza v
zadevah svojih domen ob vmešavanju stanov v zadeve deželnoknežjih
mest in trgov, sodelovanje stanov pri urejanju deželnih mer. Pri politiki
državne oblasti v merosodnih zadevah opažamo dve tendenci: manj
zahtevno ustalitveno in bolj zahtevno tendenco po poenotenju.
13
Prim B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, Ljubljana 1944, str. 36, 72;
M.Dolenc, Gorske bukve v izvirniku, prevodih in priredbah, Ljubljana 1940,
str. 221; za Gornji grad I. Orožen, o- c, II, str. 9.
14
Prim, žitne mere, t. 6.
15
10
Prim. Baravalle, Gr. 48, in naša izvajanja o žitnih merah.
Prim, poskus zmanjševanja dolžinskih mer in uteži z uvedbo beneške
mere v kranjskih mestih (v ustreznih poglavjih, II D 2, II F).
17
Baravalle, Gr. 48.
18
Prim. Baravalle, Gr. 48/49, in naša izvajanja o žitnih merah.
19
Stanovska duplika iz leta 1552, DAS, SA fase. 532, str. 470.
20
Prim, spodaj op. 73.

31
 3. P o s k u s i u s t a l i t v e . Tendenca po ustalitvi lokalnih mer se
je v predterezijanski dobi kot manj zahtevna uveljavljala predvsem na
področju votlih (zlasti žitnih) mer, ki so bile najbolj neenotne, a tudi
najbolj v rabi, zato p a v tem obdobju še trd oreh za poskuse poeno­
tenja, 2 1 kar velja še posebno za dajatvene mere. Kot najobsežnejši in
verjetno dokaj uspel poskus ustalitve trgovskih žitnih mer na Štajerskem
je znano določilo tako imenovane Friderikove reformacije štajerskega-
deželnega ročina iz leta 1445, ki predpisuje napravo kamnitnih matičnih
22
žitnih mer po štajerskih mestih in trgih. Iz te dobe izvirata po mnenju
Ignaca Orožna kamnitni matični meri, ki sta bili v Laškem do leta 1840
ohranjeni ob zunanji strani pokopališčnega zidu. 2 3 Na posameznih krajih
so poznali na Štajerskem matične mere že prej, uporabljali pa so jih
tudi drugod po Slovenskem, tako v Celovcu 2 4 in v Ljubljani. 2 5
Pri ustalitvi trgovskih mer se je politika deželnega kneza skladala
s tendenco stanov, prav verjetno p a so bili prav stanovi glavni pobudniki
takih ustalitvenih ukrepov. 2 6 Saj so bili deželani kot dobavitelji žita in
kot malopotrošniki uvoženega trgovskega blaga naravni nasprotniki
povečanja trgovskih žitnih mer oziroma zmanjševanja dolžinskih mer
ter uteži. 2 7 Drugače pa je bilo s stabilizacijo da-jatvenih mer. Tu bi si
bili stanovi v splošnem vendarle najrajši obdržali proste roke. Pri teh
merah je bila stabilizacija v bistvu odvisna od vsakokratne obrambne
moči podložnikov. Uradna stabilizacijska politika — ki so ji v glavnem
služili za sredstvo urbarialni zapisi — p a je bila v glavnem omejena na
deželnoknežje domene, ki so jih uživali zastavni imetniki in podobni
izkoriščevalci v najslabšem pomenu besede. Ti pravno začasni uživalci
zemljiške rente niso bili neposredno zainteresirani niti na ohranitvi
substance uživanega posestva. Tako je moral deželni knez v lastnem
interesu skrbeti za fiksiranje dajatev in torej tudi za stabilizacijo mer.
Instrukcija deželnoknežjim komisarjem za reformacijo komornega imetja
z dne 31. januarja 1572 vsebuje navodila o ugotovitvi mer ter o ukrepih
za njihovo utrditev, med drugim nalog, naj se doslej vrhane mere spre­
mene v ražene toliko večjega obsega, 28 podrobna navodila o postopku pri
21
Prim, neuspel poskus poenotenja r Dolnji Avstriji po N. Oe. Landrecht
1298, Baravalle, Gr.49.
22
Lanndhanduest des löblichen Hertzogthumbs Steyr, 1583, fol. 22'. Prim,
(po Baravalleju) E.Künssberg, Rechtliche Volkskunde, Halle/Saale 1936, str.
124.
23
Orožen, o. e, IV, 59.
24
Prim. W. Funk, Alte deutsche Rechtsmale, Bremen-Berlin 1940, str. 228.
25
Prim. sp. str. 39, op. 72.
26
Kamnite matične mere po mestih in trgih se smejo na Štajerskem po
citirani reformaciji deželnega ročina (gl. op. 22) povečati le s pristankom
deželanov.
27
28
Tako na Kranjskem okrog let 1525, 1550, 1575 (glej. str. 60).
A. Kaspret, Die Instruktion Erzherzog Karls IL für die landesfürstlichen
Reformierungs-Kommisäre in Steiermark, Sonderabdruck aus dem Jahres­
bericht 1903 des ersten k. k. Staatsgymnasiums Graz 1903, str. 18/19. Po načelih,
izraženih v tej instrukciji, so se ravnali tudi reformacijski komisarji na
Kranjskem in Koroškem.

32
tem, ter o obliki novih mer. 2 9 Da bi se preprečile svojevoljne spremembe,
je bilo treba po graškem vinskem bokalu označiti točen obseg novih
raženih mer. V naslednjem bomo v zvezi z žitnimi merami ugotovili, da
se je ta nalog izvajal. Imel je nedvomno vsaj za nekaj časa delen uspeh.
4. P o e n o t e n j e m e r . Težnje po poenotenju mer za večja pod­
ročja so se prav tako razmeroma zgodaj pojavile. Ustrezna določila Karla
Velikega iz leta 789 eo šla sicer v pozabo, toda za posamezne teritorije se •
v 13. stoletju zopet pojavljajo poskusi poenotenja. 3 0 Močneje se pojavlja
težnja p o poenotenju od konca srednjega veka dalje. Pri tem p a moramo
od zgolj računskega poenotenja, to je od preračunave lokalnih mer na
glavno mero (n. pr. v davčnih zadevah) 3 1 razlikovati pravo poenotenje,
ki lokalne mere ukinja. Krajevni in stvarni obseg takih poenotenj je bil
kaj različen. Že omenjena reformacija štajerskega deželnega ročina (1445),
ki pomeni za trgovske žitne mere le poskus ustalitve, tvori za nekatere
druge mere na Štajerskem že poskus poenotenja vsaj trgovskih mer v
deželnem in celo meddeželnem (Dunaj, Salzburg) okviru. 32
Na Kranjskem je ob koncu srednjega veka nedvomno že veljala
enotna utež, in sicer dunajska, ki je torej imela meddeželno veljavo, kar
bo veljalo tudi za trgovski vatel. Po kratkem razdobju v začetku 16. sto­
letja, v katerem sta se skušala v trgovskem prometu brezuspešno uvelja­
viti beneški brač in librca, moremo vsaj pri teh dveh merah dokončno
govoriti o enotnem, na meddeželni sistem naslonjenem merstvu na Kranj­
skem. V deželnem okviru enotna mera je bil vsaj od prve polovice tega
stoletja dalje lakat kot mera za platno. V drugi polovici 16. stoletja se je
izvedlo obsežnejše poenotenje žitnih mer ter vinskega bokala za trgovski
promet: V letih po 1569 je bila na Kranjskem razširjena veljavnost ljub­
ljanske žitne mere 3 3 na deželnoknežja mesta in trge. Obveljala je ne le
kot računska enota, kar je bila v davčni napovedi imenj že prej, 3 4 mar­
več predvsem kot realna mera, tako da so bile druge lokalne trgovske
mere nadomeščene z njo. Razširitev te tržne mere na gospostva p a se je
izvajala le priložnostno in kvečjemu toliko, kolikor je določena gosposka
prodajala žito na trgu. 3 5
Približno v istem času so na Kranjskem skušali doseči nekoliko večjo
stabilnost in enotnost vinskih mer. S tem namenom je vicedom nekako
leta 1574 razposlal deželnoknežjim mestom in trgom vzorce bokala, ki
so se verjetno držali graško-ljubljanske mere. Problematičen je poskus
poenotenja vedra, ki so se ga lotili stanovi leta 1575. Dejansko vedro še
do leta 1857 ni bilo poenoteno. 3 6
29
Prim, spodaj pod t. 6.
30
Baravalle, Gr.49; St. 12.
31
N. pr. cenitve imenj 1543. Za Štajersko prim. Baravalle, Gr. 50, za
Kranjsko dod. 11.
32
Gl. zg. op. 22 in Baravalle, Gr. 50.
33
Baravalle, St. 12; podobno na Koroškem bel jaška mera.
34
Gl. dod. 11
33
Reformirani urbar starograjske gosposke 1571, DAS, VA, fase. 57ДН.
36
Prim. dod. 76.
3 Zgodovinski časopis 33
 Podrobnejše podatke, ki so v zvezi s poenotenjem mer v 16. etoletju^
bomo navedli pri ustreznih posameznih merah. Tu nam gre le za splošno
uvodno sliko.
V splošnem lahko rečemo, d a so bile ob koncu 16. stoletja mestne in
tržne mere, namenjene za trgovino, na Kranjskem pravno že poenotene,
in sicer bodisi v deželnem, bodisi v meddeželnem okviru. Kako je stvar
v praksi izgledala, pa je danes težko soditi. Poznejši namerni ali ne­
namerni odstopi od unificirane mere so pač zelo verjetni. Dajatvene
mere raznih gospostev pa so bile slej ko prej zelo različne, vendar po
zaslugi reformiranih urbarjev iz sedemdesetih let vsaj na deželnoknežjih
gospostvih bolj ustaljene.
V drugi polovici 17. stoletja se na Štajerskem že pojavljajo skromni
poskusi deželnega kneza, da bi poenotili tudi podeželske mere, čeprav
tam še mestne niso bile enotne. 3 7 Slika tedanjih do skrajnosti zmedenih
razmer na področju merstva, ki jo daje Baravalle za Štajersko, je kaj
poučna.
Pravi val poenotenja je zajel slovenske dežele v 18. stoletju. Na
Kranjskem so se taki poskusi — kolikor moremo zaenkrat ugotoviti —
začeli leta 1734,38 a brez posebnega uspeha. Podrobnosti o tem poskusu
niso znane. Dne 20. decembra 1736 je izšel nalog, naj se v Furlaniji, dru­
gih krajih ob laški meji ter na Primorskem uvede »nemška mera«. Vendar
kranjskemu vicedomu samemu ni bilo jasno, katera mera naj bi to bila,
sani pa je predlagal kot osnovo za poenotenje dunajsko mero. Zdi se, da
so tedaj nameravali izvesti neke spremembe tudi na Kranjskem. 3 9
Resneje se je stvari lotila Marija Terezija z dvema patentoma,
prvim, manj uspešnim, z dne 22. julija 1747 in drugim, uspešnejšim z
dne 17. junija 1763,40 ki pa na Štajerskem tudi ni v celoti prodrl, zlasti
ne glede dajatvenih mer. Podobno bo veljalo tudi za Kranjsko. Tu je
sicer Ljubljana že v začetku petdesetih let uvedla dunajsko mero 4 1 in
verjetno prav tako tudi druga mesta, na deželi pa so vendarle še precej
časa obveljale stare mere. 4 2 V splošnem je dunajska mera v trgovskem
prometu kmalu prevladala, počasneje v gradbeništvu, najmanj pa pri
43
merjenju platna, kjer je obveljala stara domača mera.
Eden glavnih centrov, v katerem so se držale stare mere posebnih
sistemov, je bilo loško gospostvo. Predstojnik ljubljanskega urada za
cimentiranje je po nalogu kresije in administracije državnih posestev
37
Baravalle, St. 13 ss.
38
DAS, VA, fase. 131, 1734 maree 12.
39
Ibid-, 1737 marec 16; prim, še S. Rutar, Gradiška 100.
40
Baravalle, St. 15—17, Gr. 51 ss.
41
Ljubljana kratko pred 6. januarjem 1754 (MALj, Mag. acta, fase 12,
1754 januar 6.).
42
Tako so v Ribnici še leta 1805 uporabljali pri dajatvah .stari ljubljanski
bokal (MALj, Reg. I, fase. 139/137—310).
43
N. pr. poročilo merije z dne 2. aprila 1814 (MALj, Reg. I, fase 173/18.
št. 339).

34
leta 1808 preračunal loške mere sistema mut in masel na običajno, to je
dunajsko' mero. 4 4
O b ponovnem in najbrž vendarle dokončnem poenotenju na dunajsko
mero leta 1857 (dod. 76) so bila na Kranjskem v rabi le še nekatera vedra,
prilagojena v okroglih relacijah na dunajski bokal, ter lakat; sicer pa je
v celoti že veljala dunajska mera. Če primerjamo istočasne podatke za
Štajersko, ugotovimo, da je bila na Kranjskem tedaj disciplina v merstvu
vendarle dokaj čvrstejša. Na Primorskem so bile beneške mere bolj utr­
jene in so tudi to poenotenje delno še preživele.
Uvedbo metrskega sistema je za vso Avstrijo predpisala Postava
z dne 23. julija 1871 ter določila kot dan uveljavljenja novih mer 1. ja­
nuar 1876 (dod. 79). V uradnem prometu eo odtlej veljale le še te mere,
na podeželju pa so se tu in tam za domačo uporabo ohranile še stare. Če
upoštevamo še ugotovitve, navedene pri posameznih merah, moremo
potek unifikacije na Kranjskem v kratkem povzeti v razpredelnici I, ki
pa daje seveda le zelo shematično podobo.
5. N e k a j p o d a t k o v o o r g a n i z a c i j i m e r s t v a . a) Kon­
trola mer in njene funkcije. Panoga državne uprave oziroma avtonomnih
uprav, ki izvršuje naloge v zvezi z ugotovitvijo prave mere v smislu
vsakokratnega veljavnega merskega sistema, se z modernim izrazom
imenuje kratko kontrola mer, z nekoliko manj srečnim izrazom mero-
sodetvo in z nekoliko starejšim izrazom meroizkustvO'. Danes, ko so mere
ustaljene in merila tehnično popolnejša, običajni potrošnik delovanja te
upravne panoge, ki je poverjena posebnim uradom, skoraj ne opazi. V
dobi manj utrjenih in neenotnih merskih sistemov pa je bila ta panoga
uprave v ozkih stikih z dnevnim življenjem in tudi mali potrošniki so
prihajali z njo v neposredne zveze. Na sejmih in pri vseh količkaj večjih
prodajah se je blago premerilo na uradnih merilih in praviloma ob
navzočnosti uradnih merilcev. Ni šlo le za kontrolo, mer, šlo je tudi za
uradno merjenje kot tako. Kontrola je bila v rabi bolj za male mere
v malih obratih (bokal p r i gostilničarjih, funt pri mesarjih in pekih),
medtem ko so pri merjenju žita, soli, vina (po vedrih) in platna na jav­
nem tržišču neposredno sodelovali uradni merilci.
Vzrok močno razvitega uradnega merstva (ne le kontrole) je pred­
vsem v nepreglednosti merskih sistemov, ki ni dopuščala proste uporabe
privatnih meril, ker se stranke na njihovo pravilnost enostavno niso
45
mogle zanesti.

** MALj, Reg. I, fase 139/137, št. 1775; 1808 september 28. Svoje poročilo je
poslal Kresiji dne 20. oktobra 1808. V ljubljanskem mestnem arhivu to poročilo
ni ohranjeno.
45
Temu tudi cimentiranje mer ne bi odpomoglo v celoti, dokler so bile
mere močno neenotne. Težko si je misliti, da bi se bila mogla posamezna
etranka po žigu spoznati, kakšno merilo uporablja sopogodbenik in ali ni tega
merila naknadno po cimentiranju morda obrezal ali zamenjal dno itd. Temu
bi se dalo odpomoči le z zelo strogo, pogosto in dobro organizirano kontrolo
meril, ki so bila v privatnih rokah. Kakor nam dokazuje Zlatinškovo poročilo
iz leta 1575, pa je bila taka kontrola dobro izvedena le v Kranju (govor je tu
le o Gorenjski), drugod pa je bila kontrola zelo pomanjkljiva. Cimentiranje

y 35
 Uporaba uradnih meril po uradnih merilcih naj 'bi torej jamčila za
pravilno mero. Toda kmalu so se temu osnovnemu smotru pridružili
drugotni smotri, ki so v teku čaea postali celo odločilni. Eden teh dru­
gotnih smotrov je zlasti fiskalni. Iz prvotne odškodnine za uporabo urad­
nega merila in nagrade za merilca, se je v mestih razvil pravi sistem
pristojbin (rekli bi mernin, massgeld, pfaichtgeld 4 6 ), bodisi da so jih
pobirali po fiksno plačanih organih, bodisi po zakupnikih, ki so obdržali
pristojbine zase in plačevali mestu zakupnino, ki so jo praviloma dolo­
čali z dražbo. 4 ' V fiskalnem interesu je uradno merjenje postalo ob­
vezno 4 8 in ostalo za nekatere vrste blaga obvezno tudi še p o uvedbi du­
najske mere, ko je bilo merstvo že toliko razvito, da bi zadoščala že sama
kontrola meril. Povedano sloni v glavnem na ljubljanskih virih; zdi se, da
v manjših mestih uradno merjenje ni bilo vedno razvito do takih skraj­
nosti. 4 9 —• Za svoje fiskalne interese je Ljubljana uporabila svojo orga­
nizacijo merstva tudi tedaj, ko je postavila na trg svoje žito in prepove­
dala prodajo vsem drugim prodajalcem. Zito slednjih tedaj ni bilo
pripuščeno k merjenju. 50 Uradno merjenje je bilo v Ljubljani nadalje
sredstvo, s katerim je mestni svet uveljavljal svojo politiko cen (na pri­
mer prepoved predkupa oziroma kupa na zalogo 51 ) ter kontroliral promet
pri pekih, ki jim je merčun (merilec) moral rezati na rovaš, koliko žita
so nakupili. 5 2
Gospodarskega pomena organizacije merstva v mestih torej nikakor
ne smemo podcenjevati, zlasti ne, kolikor gre za dobo pred poenotenjem
mer. Na eni strani je bila sredstvo za varnost blagovnega prometa, na
drugi strani pa v svoji degenerirani obliki ena izmed vezi, ki so v fev­
dalni ureditvi oklepale gospodarstvo z vseh plati.
b) Meroizkusni in merski organi. Osnovni podatki o zakonodajnih
organih v merstvu so dejansko vsebovani že zgoraj v zvezi z vlogo višjih
državnih organov in -v zvezi s potekom ustalitve in poenotenja. (Dodati
bi kazalo kvečjemu še, da so tudi organi mestne avtonomne uprave imeli
neke pravice pri izdajanju pravil o merstvu, vendar praviloma le glede

torej ni bilo uspešno niti pri poenotenih merilih, kakšno bi bilo šele pri lo­
kalnih! (DAS, VA, fase. 104 a, poročilo z dne 9. februarja 1579.) K temu poro­
čilu se bomo še večkrat vrnili.
4e
MALj, Cod. 1/7—129 (1549); Pfaichtgeld bi bila pravzaprav pristojbina
za potrditev merila. Potrebna bi bila še podrobnejša analiza teh izrazov in
pomenov, v katerih se uporabljajo.
47
MALj, Cod. I in XIII passim.
43
V sporih s stanovi uveljavljajo kranjska mesta svojo izključno pra­
vico do merjenja blaga, ki se prinese v mesto na prodaj ali pa v kaščo ter do
pobiranja ustreznih mernin (DAS, SA, fase. 532, 1551 junij 20., str. 374/5). Prav
tako uveljavljajo izključno veljavo mestne mere v mestih, sklicujoč se na
zgled Dunaja (ibid., 1552, str. 434).
49
Prim. op. 65 glede žitne mere v Kamniku.
50
MALj, Cod. 1/4—56* (1541).
51
Odredba iz leta 1569 (MALj, Cod. 1/9—226'), da se pred deveto uro ne
sme kupovati žito, se je n. pr. mogla izvajati s tem, da se žito prej ni merilo.
52
MALj, Cod. 1/10—64 (1570).

36
njegove organizacijske p l a t i i n k a z e n s k o p r a v n i h s a n k c i j , . n e p a glede
obsega s a m i h mer.) T u n a m g r e t o r e j p r e d v s e m za organe, k i so bili u d e ­
leženi p r i s a m e m m e r j e n j u o z i r o m a k o n t r o l i . P o d a t k e i m a m o p r e d v s e m
o mestnih organih, redkeje o drugih.
• Nadzorni organ n a d i z v a j a n j e m m e r o i z k u s t v a j e bil z a deželnoknežja
m e s t a in t r g e vicedom, k i j e o p r a v l j a l t e p o s l e t u d i z a d e ž e l n o k n e ž j e
53
gosposke. V 18. stoletju j e p r e š l a t a v i c e d o m o v a funkcija, vsaj k a r se
54 55
mest tiče, n a d e ž e l n o g l a v a r s t v o in d o n e k e m e r e t u d i n a kresije. —
P o s k u s stanov, d a b i se v r i n i l i k o t n a d z o r n i o r g a n i n a d mesti, 5 6 n i u s p e l .
N a d m e r s t v o m n a i m e n j i h s a m i h d e ž e l a n o v p r a v e g a n a d z o r s t v a n i bilo.
Glavni organi m e r s k e u p r a v e n a podeželju so bili zemljiški gospodje
oziroma u p r a v i t e l j i i n i m e t n i k i gospostev. G l a v n i o r g a n i v m e s t i h p a so
bili v p r v i v r s t i mestni sodniki.57 P r i m e r j a n j e m e r i l za d n e v n o r a b o me­
rilcev ( a b f a c h u n g , p a r t i c i p g e f a h n d e t ) o b m a t i č n i m e r i se j e izvajalo
p o d n a d z o r s t v o m s o d n i k a t e r o b p r e c e j š n j i slovesnosti n a s t r o š k e m e s t n e
b l a g a j n e . 5 8 P o s t o p e k se v b i s t v u n i s p r e m e n i l d o 18. stoletja. 5 9 P r e c e j š n j a
samostojnost m e s t n i h o r g a n o v glede m e r s t v a in njegove organizacije, k i
j o je vicedomovo n a d z o r s t v o p a č le m a l o omejevalo, p a se je začela
m a j a t i v d r u g i polovici 18. stoletja. L e t a 1774 sicer še ne o p a ž a m o bi­
stvene s p r e m e m b e , 6 0 a l e t a 1777 u v e d e p a t e n t M a r i j e Terezije n o v o orga­
nizacijo. 6 1 N a t o deluje — v e r j e t n o p r a v v zvezi s t e m p a t e n t o m — v
L j u b l j a n i n e k a j let p o d r u ž n i č n i urad za cimentiranje, v G r a d c u glavni
u r a d . 6 2 K m a l u p a o p a ž a m o delen p o v r a t e k n a staro. P o s e b n i u r a d i se
u k i n e j o in posli p r e n e s e j o n a magistrate in krajevna oblastva."3 P o orga­
nizacijskem 6 t a t u t u za p o l i t i č n a oblaetva iz l e t a 1853 se občinski u r a d i
za c i m e n t i r a n j e p o d r e d e n a d z o r s t v u p o o k r a j n i h u r a d i h . Z z a k o n o m iz
l e t a 1862 p r e i d e m e r o i z k u s t v o v i z k l j u č n o p r i s t o j n o s t občin, n a d z o r s t v o
53
Priia. v opombi 45 izvedeno kontrolo ter druge podatke zlasti v po­
glavjih o žitni in vinski meri. Za deželskosodne gosposke nam vicedomovo
nalogo med drugim izpričuje dostava bakrene matične mere v Prem (Prem.
urb. 1574, DAS, VA, fase. 58/XIX).
54
MALj, Reg. I, fase. 12, 1774 praes. 23. februar.
55
Delovanje kresije pa se omejuje bolj na korespondenco z mesti v mer­
skih zadevah in ne sega v neposredno kontrolo mer.
56
Največ podatkov o teh poskusih, ki so bili najmočnejši v 16. stoletju,
glej v poglavju o žitnih merah, str. 42—45.
57
Kranjski sodnik j e na primer dvakrat letno obhodil gostilničarje in
pregledoval bokale, ob predaji poslov pa j e stari sodnik izročal novemu med
drugim tudi svoj kontrolni bokal (DAS, VA, fase. 104a, 1579 februar 9.). Prim,
zgoraj op. 45, kjer smo že omenili, da j e bila taka disciplina v merstvu v tej
dobi izjema.
58
N.pr. MALj, Cod.XIII/4 i. fol. 81 (1584). Tu in na številnih drugih mestih
so navedeni stroški za to slovesnost, ki jih je krila mestna blagajna.
59
• »aile dise cimentirungen werden per commissarios ex magistratu neben
dem Stadt gericht quartaliter visitirt« (DAS, VA, fase 131, dopis župana, sod­
nika in sveta ljubljanskega 1745 februar 11.).
60
Prim, instrukcijo 1774, praes. februar 23., MALj, Reg. I, fase. 12.
61
1777 avgust 23., >Aichordnung wegen Einführung eines gleichen Masses
und Gewichtes«, prim, ö s t e r r . Rechts-Lexicon I, P r a g 1894, 58 ss.
62
MALj, Reg. I, fase. 40/104, 1787 marec 27.
63
ö s t e r r . Rechts-Lex., I.e.; MALj, Reg.I, fase. 40/104, 1788 marec 1.

37
pa okrajem odvzame, vendar se to ne obnese. V zvezi z uvedbo metr­
skega sistema se dokončno uvedejo posebni državni organi za kon­
trolo mer.ei
V času, ko so mestni organi še imeli pristojnost za merjenje in kon­
trolo meril, je bil mestni aparat za neposredno operativno izvajanje teh
funkcij v raznih časih in krajih različen, ponekod manj, 6 5 ponekod —
na Kranjskem zlasti v Ljubljani — bolj popoln. V ljubljanskih zapisnikih
mestnega sveta in računskih knjigah je podatkov o tem aparatu vse
polno. Njihovo podrobnejšo' obdelavo prepuščamo bodoči ljubljanski
krajevni zgodovini, ker ti detajli v nekoliko širše zasnovani koncept te
razprave ne sodijo. Tu naj navedemo le.nekaj splošnih oznak tega apa­
rata za starejšo dobo. Glavni operativni organi v organizaciji merstva
v mestu so bili merciini65* (merilci): žitomerci (traidmesser und schar-
wachter), vinomerci in merilci za sol. Vsi- ti so se praviloma volili ozi­
roma določali ob novem letu. Žitomerci so bili plačani nameščenci, ostali
pa praviloma zakupniki. Število teh organov ni bilo stalno. Platnomerci
se pojavljajo nekoliko pozneje. Imenovali so jih okrog aprila ali maja
meseca. Ob koncu 16. stoletja so postavljali tudi posebnega nadzornika
za kruh, meso ter drva. Slednji organi pa so. bolj kontrolorji kot nepo­
sredni merilci. Mestna tehtnica je bila organizacijsko vezana na mestno
skladišče in mitnico. — Ta organizacija, izoblikovana v glavnem v 16. sto­
letju, je ostala kljub nekaterim spremembam v bistvu v veljavi do
18. stoletja.
Posli v zvezi z merstvom so se v glavnem vršili ali na samem rotovžu
ali v njegovi neposredni bližini. 6 6
Zlasti funkcija žitomercev je nudila precejšnje možnosti za razne
načine zasebnega okoriščevanja. Eden izmed žitomercev je hranil skri­
njico za pobiranje milodarov, 6T s katerimi je nato razpolagala mestna
blagajna za dobrodelne namene. Zgodilo se je, da se je nekoč čuvar bla­
gajne denarja polastil. Medtem ko je šlo tu za očiten kriminal, se je
okoriščanje krilo tudi pod več ali manj legalnimi ali vsaj toleriranimi
oblikami. Tako so si žitomerci prisvajali žito, ki se je pri merjenju streslo.
Kajpada so ga zato v škodo strankam pri merjenju krepko raztresali,
bolj kot bi bilo normalno. Po očitno brezuspešnem opozorilu, naj žita tako
ne raztresajo, je zato magistrat leta 1569 odpravil običaj, da pripada
04
Österr. Rechts-Lex., 1. c. Prim, postavitev prvomerske komisije (1872 fe­
bruar 17., Drž. zak. 17/34—72) ; Meroizkusni red (1872 december 19., Drž. zak.
171/615—75). Dalje o organizaciji po poenotenju V. Thaa-Poppović, Mass und
Gewicht v Mischler-Ulbrich, österr. Staatewörterbuch, 2. nakl., III, Wien 1907,
532 ss.
65
Tako n. pr. Kamnik okrog leta 1573 ni imel posebnih žitomercev, niti
posebnih dohodkov od merjenja žita, marveč so bila uradna merila kupče-
valcem na razpolago, da so si z njimi sami merili (DAS, VA, fase. 139/XIX).
в5
* MALj, Cod. 1/14-6 (1593).
66
Nekaj podrobnejših podatkov o kraju merjenja platna navajamo pri
dolžinskih merah. Prašiče so v 18. stoletju tehtali pred Poljanskimi vrati.
67
Ta podatek kaže, da se je vbogajme, ki se je dajalo še v polpretekli
dobi ob kupoprodaji živine (»božji denar«), v 16. stoletju dajalo tudi ob drugih
pogodbah.

38
raztreseno žito merilcem. Delovanje pri merjenju žita je dajalo žito-
mercem ugodno priložnost za vpogled v gibanje cen in za nakupovanje
žita v spekulativne namene. To jim je magistrat razmeroma zgodaj
skušal preprečiti. 6 8
Merjenje soli za drobno prodajo je bilo nekako do leta 1771 sredstvo,
s katerim so skušali preskrbeti vdove mestnih uslužbencev s tem, da so
merile sol in dobivale mernino'. Mestni registrator pa je dobival v zakup
pristojbine od soli, ki so je le tranzitno peljali skozi mesto. Tudi mestni
sodnik in trije sodni sluge so dobivali svoje deleže od dohodkov solo-
merstva. 6 9
c) Tudi podrobnejša razprava o kazenskih sankcijah za krivo mero
in vago sodi bolj med kulturnozgodovinske kuriozitete kot v zgodovino
samega merstva. Splošno znane in dokaj drakonske ukrepe za taka- de­
janja, kakor je n. pr. potapljalka za peke, so uporabljali tudi v Ljubljani.
Po sklepu mestnega sveta iz leta 159370 se je n. pr. kaznovanje pekov
zaradi prodajanja prelahkega kruha stopnjevalo od denarnih kazni do
potapljanja (pri četrtem prestopku) oziroma odvzema obrti (pri petem
prestopku). Nekoliko vpogleda v dokaj strogo disciplino merstva nam
utegne nuditi tudi primer iz leta 1551, ko je nekdo kupil in meril platno
na svojem domu, pa povrhu še z nekoliko prekratkim laktom. Prav
zaradi tega steka dveh kaznivih dejanj je težko presoditi, ali je kar
precej stroga kazen (zaplemba platna in merila, zapor do plačila 50 gld
globe) veljala predvsem izmikanju uradnemu merjenju ali uporabi pre­
kratkega merila. 7 1
6. O b l i k a m e r i l . Začrtano splošno podobo o zgodovini mer,
merstva in njegove organizacije naj nam dopolnijo še nekateri'podatki
o oblikah starejših meril.
Votle —• predvsem žitne — mere so zlasti v mestih praviloma teme­
ljile na kamniti matični meri, 7 2 ki so ji pripisovali največjo stabilnost in
najboljšo dokazno moč. Po dokaznem pomenu je tej meri sledila bakrena,
bodisi da je bila izmerjena na kamnito, bodisi da je sama predstavljala
matično mero, kjer kamnite ni bilo. Bakren posnetek ljubljanske mere
je leta 1551 ljubljanski mestni svet sklenil poslati v Trst po zaprosilu
Tržačanov; 7 3 bakrene mere naj bi kranjska mesta dala v hrambo sta­
74
novom oziroma vicedomu; bakrena mera, ki jo je leta 1574 vicedom
poslal v Prem, je pomenila za to gosposko matično mero. 7 5 V dnevni rabi
je bila najbrž najbolj v rabi lesena. Po starejših podatkih je bila izdelana
iz hrastovega lesa. V deželnoknežjih gospostvih, kjer ni bilo ne kamnite
88
MALj, Cod. 1/11—43' (1571); Cod. 1/9—80, 160' (1568/9); Cod. 1/5—37 (1544).
69
Gl. zlasti MALj, Reg. I, fase 44/121; iasc. 139/136, 1801 marec 27.
70
71
MALj, Cod. 1/14-4'.
MALj, Cod.I/8—61'. — Prim, še J. Žontar, Kranjski sodni red za de-
želska
72
sodišča iz leta 1535, ZC VI—VII/1952—53, str. 578.
Za kranjska mesta sredi 16. stoletja prim- nedatirano vlogo kranjskih
mest7 3in trgov v DAS, SA, 532.
74
MALj, Cod. 1/8-98.
75
G\. spodaj poglavje o. žitnih merah, str. 43.
Gl. opombo 53.

39
n e b a k r e n e , so komisarji ob reformaciji u r b a r j e v v s e d e m d e s e t i h l e t i h
76
16. stoletja d a j a l i i z d e l a t i t a k e m e r e t e r v ž g a t i g r b . Starejši m e r n i k i , k i
so se o b d r ž a l i p o deželi in k i izvirajo v g l a v n e m iz 19. stoletja, so pogosto
iz češnjevega leea, obroči p a so ali leskovi ali p a železni. Roči so o b i č a j n o
77
železni in p r i t r j e n i ob s t r a n i , d a n e ovirajo r a ž e n j a . N a P r i m o r s k e m so
78
se o h r a n i l i t u d i o s t a n k i pletenih m e r i l za žito. Leseni m e r n i k i so obi­
č a j n o širši kot visoki, le r e d k i , in t o p o vsej verjetnosti starejši, so višji
79
in ožji.
O obliki s r e d n j i h vinskih m e r i l n i m a m o s t a r e j š i h p o d a t k o v , 8 0 o m a l i h
v i n s k i h m e r a h p a vemo, d a so bile kositrne in d a so imele n a n o t r a n j i
s t r a n i enega ali več g u m b o v . 8 1 Poleg k o s i t r n i h so v 16. stoletju zlasti n a
p o d e ž e l j u u p o r a b l j a l i t u d i lončena m e r i l a za m a l o v i n s k o mero, v e n d a r
so b i l a t a k a m e r i l a očitno že r e d k a in so j i h o d p r a v l j a l i . 8 2
M a t i č n a dolžinska m e r i l a so bila, k o l i k o r vemo, železna,ss p o razme­
r o m a n o v e m p o d a t k u p a so za t e h t a n j e u p o r a b l j a l i »kembelnico&.8i

II. Merski sistemi in posamezne m e r e

A. Žitne mere
Primerjalni podatki:
1. D u n a j s k a m e r a . " Notranja relacija: 1 mut = 30metzen po 4 četr-
tinke (viertl) oziroma 8 osmink (achtel) oziroma 16 šestnajstink (sechzehntel)
ali mlinarskih meric.
Stari dunajski metzen drži ražen:
za težka žita za oves
1593 40,721 45,781
1639, 1688 40,721 44,911
1690—1752 46,411 49,93 1
76
V zvezi z instrukcijo nadvojvode Karla (gl. op. 28) prim podatke o iz­
vajanju n. pr. za urad Nevlje 1572 (DAS, VA, fase 57/1X), oziroma za staro-
grajsko gosposko 1571 (DAS, VA, fase. 57/III).
77
O obliki štrihovnikov gl. odstavek o načinih merjenja žita (Il/i).
78
Podatki iz okolice Breginja glede mere »kaznenk«, terenski zapiski ekip
Etnografskega muzeja (moji zapiski inv. št. VII/19).
79
Primerek v Etnografskem muzeju iz okolice Podtabora pri Grosupljem
drži 251 (inv. št. EM 6498). Prim. op. 120.
80
V ljubljanskih računskih knjigah (MALj, Cod. XIII/5—i. 84') se ponekod
omenjajo >beli žebljički za vinsko mero«, ni pa jasno, ali so namenjeni za
srednjo ali za malo vinsko mero.
81
Gl. že večkrat omenjeno Zlatinškovo poročilo iz leta 1579 (op. 45).
82
Prav tam.
83
MALj, Cod.XIII/154 i, 62 (1737).
**_ Mlin. red 1814 december 1. (tisk v MALj, Reg. I, fase 119).
80
Prim, zlasti K.Schalk, Zur Geschichte der älteren Wiener Masse im
15. und 16. Jahrhunderte, Blätter des Vereines für Landeskunde von Nieder­
österreich, Neue Folge XX/1886, Wien 1887, str. 454ss.; isti, Eine officielle
Aichung des Kremser Metzens gegen den alten Wiener Metzen aus dem Jahre
1593, prav tam, XXI/1887, Wien 1887, str. 425 ss.; Geyer, 85 ss.

40
 Leta 1588 so kot deželno mero uvedli tako imenovani kremški oziroma
stockerauski metzen, ki je obveljal kot epodnjeavstrijski ter tvoril podlago
tudi poznejši unifikaciji v drugih deželah.
Za težka žita in oves je držal ražen:
1588—1687 59X 1
1688—1756 61 1
1756—1875 61,491
Kjer se v naših meritvah okrog 1800 omenja dunajski mass, pomeni ta
naziv ^за dunajskega metzen, torej 1,921 (dod. 71).
86
2. G r a š k a mera. ,,-.,, , , • v, • , , •• \
Viertl mestne mere s t a n graski korec (gorz)
1346—1445 73,91 (?) p>ribl 38,56 1 (?)
1480—1634 78,721 39,361
1638—1857 87,5821 40,2911
87
3. B e n e š k o - f u r l a n s k a m e r a . Beneški star (staio) drži 83,31721
in se deli na 4 četrtinke (quarte) po 4 četrtčetrtinke (quaiteroli). Moggio drži
4 starje.
Tudi v Furlaniji sloni žitna mera na starju (staio) kot osnovi (med pri­
bližno 60 do dobrih 100 litrov; prevladuje s t a r okrog 80 1). Poleg delitve na
4 kvarte se pojavlja delitev na 6 pesinalov.
Navedeni podatki o beneško-furlanski meri veljajo v glavnem za 19. sto­
letje. Imena mer in sistemi so gotovo starejšega izvora, izmere pa so histo­
rično uporabne le z velikimi rezervami.
1. N a č i n i m e r j e n j a . V r a z l i k o od d a n a š n j e g a n a č i n a merjenja
žit p o teži, temelji s t a r i n a č i n merjenja žit n a p r o s t o r n i n s k i meri. T a
n a č i n u p o r a b l j a j o k m e t j e v d o m a č e m p r o m e t u še d a n e s . R e d u k c i j a n a
d a n a š n j o m e r o n a m z a t o p r i s t a r i h ž i t n i h m e r a h d e l a največje težave.
M e d t e m k o b o m o glede u t e ž i mogli ugotoviti p r e c e j š n j o stabilnost in
enotnost, p a j e p r i ž i t n i h p r o s t o r n i n s k i h m e r a h spremenljivost in r a z n o ­
likost i z r e d n o m o č n a . T e m u niso v z r o k le t e h n i č n e težave p r i izdelavi
točne nove m e r e (pri dolžinskih m e r a h eo n. p r . t e težave že m a n j š e ) ,
m a r v e č p r e d v s e m t u d i n a č i n i merjenja. V r a z l i k o od vinskih mer, k i so
se polnile d o g u m b a ali d o roba, so bili n a m r e č p r i ž i t n i h m e r a h t u d i
n a č i n i p o l n j e n j a meril i z r e d n o različni in spremenljivi. E d i n i k o l i č k a j
točni n a č i n merjenja z g l a d k i m r a ž e n j e m so iz t r g o v s k o ^ š p e k u l a t i v n i h
razlogov i n z a r a d i težnje p o p o v e č a n j u r e n t e zemljiških gospostev n a ­
d o m e š č a l i z n a č i n i merjenja, Tei so p r i isti m e r s k i posodi omogočali
n a m e r j e n j e večje količine žita. T i p i č e n in i z r e d n o r a f i n i r a n p r i p o m o č e k
j e b i l ljubljanski v a l j a r v 16. stoletju. N a m e s t o d a b i žito v m e r s k i p o ­
sodi zgladili s p a l i c o - š t r i h o v n i k o m , so ga gladili z valjarjem in s t e m
žito stlačili, k a r s e j e gotovo najbolj o b č u t i l o p r i ovsu. 8 8 Ali so štrihov-
niki, k i j i h n a v a j a j o ljubljanske m e s t n e r a č u n s k e knjige n a p r i m e r za
8e
Prim, zlasti Baravalle, Gr 54 ss., St 31 ss.
87
Prim, zlasti Perugini, 47; Enciclop. italiana. Appendice, 840 ss.
88
N. pr. DAS, SA, fase. 532, str. 471 (1552 — »wallger«) ; DAS, VA, fase
139/XIX, 1578 september 12. Omenja se »Streichholz« ali >walzer«.

41
 89
leto 1582, palice ali valjarji, ni povsem jasno, a po njihovi ceni (3 kr)
bi sklepali, da so bili najbrž še valjarji. Drugi udomačeni način merjenja
je bil v tem, da eo namesto ravne palice uporabljali pri raženju nekoliko
upognjeno ali sicer z ravnim štrihovnikom ražili tako, da je vendarle
90
puščal nizek kupček. TudrVišnja gora kaže uporabo posebnih načinov:
merjenje težkih žit na dva železna žeblja, ki sta morda segala čez rob
merske posode, merjenja ovsa pa razen z vrhom (kupčkom) tudi še s po­
91
lovičnim kupčkom. Okrog Kostanjevice so oves včasih vrhali in tlačili
(dod. 18). Polno vrhane mere so bile zlasti v rabi pri dajatvenih merah.
Ker se oves bolje vrha in tlači kot iežka žita, je bila vrhana mera ovsa
večja od vrhane mere težkih žit, in kadar eo zaradi stabilizacije spremi­
njali vrhane mere v ražene, 9 2 so morali za oves uvesti posebno, novo
večjo raženo mero. Zato se je mera za oves tu prej, tam pozneje ločila od
ostalih žitnih mer, in je mera za oves včasih (zlasti v 16. stoletju) in v
nekaterih krajih za kakih 15 % večja od istoimenske mere za težka žita.
Razmerje med vrhano in raženo mero je imelo pri ovsu večji razpon kot
pri drugih žitih, odvisno pa je bilo tudi od oblike merske posode. Čim
širša je bila v primeri z višino, tem večji je bil kupček. Vse to moramo
vedeti, če hočemo iz ohranjenih podatkov izračunati vsebino starih
žitnih mer. K sreči nam podatki večkrat povedo, za kateri način mer­
jenja gre, podatki iz 18. stoletja pa se skoraj izključno nanašajo na ra­
žene mere, zlasti kadar gre za uradna merjenja. Tako nam je delo ven­
darle vsaj nekoliko1 omogočeno1.
2. B o r b a m e d k r a n j s k i m i s t a n o v i i n m e s t i t e r p o ­
e n o t e n j e t r ž n i h ž i t n i h m e r v 16. s t o l e t j u . Preden moremo
presoditi podatke, ki jih imamo v zvezi z obsegom žitnih mer, moramo
poznati tudi gradivo, ki se nam je ohranilo o borbi med mesti in višjimi
tremi" stanovi v zvezi s trgovskimi žitnimi merami. To gradivo ni le
samo po sebi zanimivo, marveč nam bo pomagalo tudi pri presoji šte­
vilčnih podatkov. Borba je imela svoje globlje korenine: stanovi so za­
stopali interese prodajalcev žita, mesta pa interese kupcev in preproda­
jalcev; stanovi so bili za manjšo oziroma stabilno mero, mesta za večjo
in — čeprav so to tajila — za dvojno trgovsko mero, eno pri nakupu,
drugo pri prodaji.
V tej borbi moramo ločiti tri faze: prvo v zadnjih letih vlade cesarja
Maksimilijana in naslednjih letih, drugo" sredi 16. stoletja v zvezi z omi­
litvijo oziroma prilagoditvijo policijskega reda za Kranjsko, tretjo ob
poenotenju. Predmet borbe je bila v prvi vrsti stabilizacija neenotnih
oziroma v tretji fazi poenotenih žitnih trgovskih mer.
89
N. pr. MALj, Cod. XIII/2 — i. 52.
90
DAS, arhiv gradu Grmače, nedatiran izkaz mer iz 18. stoletja, verjetno
prepis starejšega spisa (izp. prof. Zontarja).
91
DAS, VA, fase. 10 a, Weixelburger mass abfachtung 1573.
92
Nekaj zgledov iz zastavnih gosposk v tej zvezi glej v dodatkih po
letu 1570. Prim. Kaspret, I.e.-Tu navedeni zgledi pretvorbe vrhanih v ražene
mere pa gotovo niso časovno prvi.

42
 a) Prao fazo borbe so začeli stanovi s pritožbo proti Ljubljani in
drugim kranjskim mestom in trgom, češ da so med drugim povečali svojo
žitno mero v primeri s staro. 9 3 Malo pred svojo smrtjo je cesar 20. av­
gusta 1518 iz Augsburga naročil svojim organom za Kranjsko (deželnemu
glavarju, upravitelju in vicedomu), naj povabijo predse zastopnike mest
in trgov ter naj žitne mere reformirajo, to je vpostavijo v pravilno ve­
likost. 94 V istem času zvemo še za druga sredstva, s katerimi so skušali
preprodajalci dosegati koristi pri merah. Stanovi se pritožujejo, d a zlasti
krčmarji kupujejo po velikem staru za oves (futterstär), prodajajo pa po
malem žitnem staru. 9 5 Anarhijo v merstvu so Maksimilijanovi ukrepi
morda za nekaj časa omejili, vendar so stanovi že leta 1525 čutili po­
trebo predlagati poenotenje žitnih (gotovo trgovskih) mer na Kranj­
skem, 96 česar p a niso dosegli, da, celo že dosežena vsaj formalna stabili­
zacija se je zopet začela majati. Svoj delež pri tem pripada nedvomno
izredni podražitvi žita, ki se začenja pojavljati v tej dobi. 9 7
b) Drugo ofenzivo proti mestom in trgom so stanovi sprožili sredi
16. stoletja, ko so sestavljali predloge za spremembo meddeželnega poli­
cijskega reda, s katero naj bi se ta red v nekaterih točkah prilagodil
razmeram na Kranjskem (1550—1552). Poleg glavnega vprašanja —
kmetske trgovine — so bile ena izmed spornih točk tudi žitne mere. V
svojem predlogu glede te točke so stanovi navedli kot ratio legis, da so
nekatera mesta in trgi spremenili mero, tudi žitno. Zato so stanovi hoteli,
da se napravi bakren posnetek vseh mestnih in tržnih mer na Kranjskem,
ki naj bi ga hranili stanovi zaradi kontrole. Odposlanci mest so ostro
reagirali, zavrnili obdolžitev in zahtevali, naj se taki krivci poimensko
navedejo. 9 8 Stanovski odbor pa je menil, da ta formulacija nikakor ni
žaljiva in za nikogar škodljiva. Mesta se niso branila preiskave in pri­
pravljena so bila tudi oddati bakrene vzorce v hrambo, toda ne stanovom,
marveč kvečjemu vicedomu, češ da so komorno imetje. Prešla p a so tudi
v protinapad in zahtevala formalno priznanje mernine ter izključno
veljavnost mestnih mer v mestih, kakor tudi s tem v zvezi izključujočo
upravičenost mest za sejme v mestih ali pri mestih (kar je bilo mišljeno
gotovo tudi za trge) ; ugotavljanje in primerjanje meril p a naj se izvede
tudi po deželi, po gostilnah, samostanih in gradovih, kazenske sankcije
pa naj veljajo tudi tu. — Stanovi p a so prav tako vztrajali n a svojem,
trdili, da mesta vendarle niso tako nedolžna, češ da se v njih po večji
meri kupuje, po manjši prodaja. Stanovi in deželni glavar da imajo pač
93
DAS, SA, fase. 207, nedatirana instrukcija stanovskim odposlancem pred
20. julijem 1518.
94
DAS, SA, fase »Stare listine«.
95
DAS, SA, fase. 92 a, 1518. Sicer ne gre samo za kranjsko pritožbo, a ker
se omenja star, utegne veljati prav za Kranjsko. Zloraba razlik med star jem
za oves in za težka žita pa je bila v vsakem primeru tudi na Kranjskem ne­
izogibna.
96
DAS, SA, fase. 86, instrukcija za kranjske odposlance v Augsburg.
97
Podrobnejši prikaz tega porasta cen v mojem neobjavljenem rokopisu
o zgodovini cen v Ljubljani.
98
DAS, SA, fase 532, 1550 julij 1. in drugi spisi prav tam.

43
pravico poznati mere, ki veljajo v deželi." V omiljeni policijski red za
Kranjsko iz leta 1553 določilo o merah ni prišlo; 1 0 0 do oddaje bakrenih
posnetkov verjetno prav tako ne, pač pa je zadeva dvignila toliko prahu,
da je bila anarhija v merstvu najbrž vendarle vsaj za nekaj časa ne­
koliko zajezena.
Ob presoji teh nasprotujočih si trditev 6tanov iri mest je težko vna­
prej izreči kako mnenje. Resnica je bila najbrž nekje v sredi. Ce že
mesta sama morda res niso povečevala svoje kamnite matične mere, pa
so si pomagala na druge načine (valjar) in zlasti posamezni trgovci so
pri merjenju gotovo grobo kršili pravo mero, kar jim je bilo v tem času
zaradi splošne dezorganizacije na tem področju omogočeno. 101 Ko bomo
k vsemu temu vzporedili še številčno gradivo, se nam bo pokazalo, da so
bili stanovski očitki — čeprav morda nekoliko pretirani — v marsičem
vendarle utemeljeni.
c) V sedemdesetih letih 16. stoletja, nekako pred letom 1575, je ven­
darle prišlo do poenotenja trgovskih žitnih mer na Kranjskem po ljub­
ljanski žitni meri. Pravno se je to poenotenje izvedlo leta 1569,102 de­
jansko pa nekoliko let kasneje. Višnjegorski mestni računi navajajo,
da so v letu 1576/77 obrezali dotedanja višenjska merila za žito na ljub­
ljansko mero, 1 0 3 medtem ko nekoliko poznejše poročilo vicedomovega
organa iz leta 1579 navaja, da eo nekoliko prej razposlali »deželno mero«
po deželi (točneje deželnoknežjim mestom in trgom) in da so te mere
uvedli dotlej vsaj v Kamniku, Kranju in Radovljici. 1 0 4 Podrobneje zvemo
iz zagovora kamniških odposlancev v Gradcu: Leta 1575 so na vicedo-
mov poziv Kamničani prinesli svojo žitno mero (v Ljubljano), da so jo
premerili proti ljubljanski, pri čemer se je izkazalo, da je kamniška
večja. Prejeli pa tedaj niso nikakega naloga, naj uvedejo ljubljansko. Iz
aktov v zvezi s tem zagovorom izhaja, da je bil nalog za uvedbo ljub­
ljanske žitne mere na Kranjskem razposlan 24. februarja 1576.105 Kako
je dalje tekel postopek proti Kamničanom 6Ìcer ne vemo, vsekakor pa je
Kamnik leta 1579 že uporabljal novo »deželno mero« in se — kot tudi
druga gorenjska mesta — pritoževal, da župnišča in sploh podeželje
uporablja manjšo mero, 1 0 6 kar obenem dokazuje, da je poenotenje veljalo
le za trgovsko mero mest in trgov. Isto izhaja tudi iz poročila glede
99
Vsi, tu v zelo sumarnem izvlečku navedeni podatki, so iz DAS, SA,
fase. 532, prepis enega akta tudi v MALj, Reg. I, fase. 12.
100
Landts-Handtvesst dess lobi. Herzogthumbs Crain, Ljubljana 1687,
p. 195 ss.
1M
Predpis o obveznem uradnem merjenju žita, ki smo ga ugotovili zgoraj
vsaj za nekoliko kasnejšo dobo, morda tedaj ni veljal, gotovo pa se ni do­
sledno izvajal.
102
Baravalle, St 12.
103
DAS, Višnjegorske računske knjige za leto 1576/77. Druge omembe vi-
šenjske mere med 1569 in 1576: MALj, Cod. 1/11—121 (1571) in dod. 22 (1573).
104
DAS, VA, fase 104, 1579 februar 9., poročilo Gašperja Zlatinška.
105
100
DAS, VA, fase. 139/XIX, 1578 september 12.
Take razlike med mestno in okoliško mero pa niso bile šele posledica
poenotenja. Kljub temu so mesta izrabila poenotenje kot priložnost za poskus
posega v gospoščinske mere.

44
Tržiča. 1 0 7 V zvezi z odlokom iz leta 1569 je bila torej v teku naslednjih
desetih let razširjena ljubljanska žitna mera na vsa deželnoknežja mesta
in trge. Očitno stvar ni šla niti hitro niti gladko izpod rok, delno zaradi
birokratske počasnosti vicedomskega urada, deloma zaradi več ali manj
odkritega odpora nekaterih mest. Razen splošnih in individualnih na­
logov in ukrepov, ki jih poznamo iz virov, jih je moralo biti še več.
Čudno pa je, da se prav v dobi, ko se je izvajalo to poenotenje, zopet
oglašajo stanovske pritožbe, da nekatera kranjska mesta povečujejo
svojo mero. Celo na bruškem zboru, kjer so bili sicer interesi mest in
višjih stanov tako teeno povezani, so kranjski stanovi v tretji točki pri­
tožbe z dne 3. avgusta 1575108 navajali, da si nekatera kranjska^ mesta
drznejo povečevati žitno mero, kar ni dopustno brez pristanka deželnega
kneza in stanov (!). Mogoče bi bilo, da je poenotenje na ljubljansko mero
pomenilo ponekod prehod na večjo mestno mero, kar okoliškim zemljiškim
gospodom ni bilo po volji, vendar je malo verjetno, da bi kranjski sta­
novi po svojih odposlancih nastopili v tako medli obliki proti poenotenju
trgovskih žitnih mer na ljubljansko, če bi mu hoteli načeloma ugovarjati.
Tako se zdi verjetneje, da je v tej pritožbi mišljena Kostanjevica, proti
kateri se je pritožilo Krško, češ da je povečala svojo žitno mero. 1 0 9
Kakor so Kamničani imeli že opisane težave, ker so prepočasi uva­
jali ljubljansko žitno mero, tako so nekako v tem času imeli tudi nekaj
prerekanj s stanovi, ki so Kamniku očitali, da se tam kupuje po večji,
prodaja pa po manjši meri. Mestni odposlanci so to seveda gladko za­
nikali. 1 1 0
Te epizode, ki močno osvetljujejo dokaj anarhične razmere v merstvu
na Kranjskem, v glavnem zaključujejo razgibano obdobje v .razvoju
žitnih mer v iej deželi. Konec koncev je vendarle obveljala v kranjskih
mestih in trgih, zlasti deželnoknežjih, ljubljanska mera in svojevoljne
spremembe ter zlorabe so bile že znatno otežene. Koliko se je ta ali ona
lokalna mestna mera vendarle ohranila ali zopet na novo izoblikovala
v poznejšem razvoju, bi mogle pokazati le detajlne lokalne študije.
3. N o t r a n j a s t r u k t u r a k r a n j s k i h ž i t n i h m e r . Vsaj
ob koncu srednjega veka so bile na Kranjskem v rabi tri glavne žitne
mere, ki jih poznamo še v 18. stoletju: star, köbal (schaf) in mernik. 1 1 1
Pojavlja se seveda še cela vrsta drugih mer, med drugim tudi kaufmas, 1 1 2
kar pa je že tedaj predvsem nemški sinonim za mernik (gl. dod. 2, 32).
Te in druge mere so bile ponekod bolj, drugod manj povezane s tedaj
okroglimi relacijami (Уг, гА, Va, V 1 0 ) v krajevno in tudi sicer po veljav­
nosti ožje omejene sisteme; mere enega sistema pa so bile zvezane z me­
rami drugega sistema po manj okroglih razmerjih, ki so bila vsaj za
107
O prednjem gl. v op. 104 citirani vir.
108
. DAS, SA, fase 207 a.
109
DAS, SA, prot. deželnih zborov Kranjske 1575, fol. 98.
110
DAS, VA, fase 139/XIX.
111
Gl. n.pr. kapiteljski urbar in račune 1493 v KALj.
U2
N. pr. A. Koblar, Regestì, IMK VI/1896, 135.

45
sosedne sisteme znana v nekoliko poenostavljeni in zaokroženi relaciji
(n. pr. 5 : 8).
Prevladujoči sistem na Kranjskem je bil vsaj od 16. etoletja dalje
tisti, ki je veljal tudi v Ljubljani in ki je povezoval 1 s t a r - = 2 kobala
(schaf) == 4 mernike. To kaže že površen pregled gradiva, navedenega
v dodatku k tej razpravi in ki bi ga mogli v dokaz te relacije še močno
dopolniti. Iz podatkov 18. stoletja sledi, da je v ta sistem vključen tudi
bokal kot idealna šestnajstinka mernika. Tega podatka sicer prej ne
zasledimo, a izključeno ni, da je prav ta praktična zveza med udoma­
čeno malo vinsko mero in ljubljansko žitno mero pripomogla slednji, da
je postala v 16. stoletju vodilna trgovska mera za žito na Kranjskem.
4. L j u b l j a n s k a ž i t n a m e r a . a) Postopek preračunane. Dokaj
številni podatki, ki jih imamo iz 16. stoletja o obsegu ljubljanske mere,
so v dodatku k tej razpravi podani v že izčiščeni obliki. Če bi navedli
še vse stranske variante, ki jih je bilo treba pri njihovi oceni in pre-
računavi upoštevati, bi bila slika še bolj zamotana. Toda tudi v tej po­
enostavljeni obliki tvorijo na prvi pogled le v zelo širokih potezah
rešljivo uganko.
Če naj utemeljimo, kako smo vendarle prišli do nekoliko bolj str­
njenih podatkov, moramo poleg že doslej povedanega pred prehodom
na zgodovinski prikaz ljubljanskih žitnih mer obrazložiti vsaj glavni
potek sklepanja D kronološko obratni smeri. Najtočnejši so vsekakor po­
datki po uradnih meritvah sredi 18. in v začetku 19. stoletja. Čeprav tudi
te med seboj nekoliko diferirajo, moremo z upoštevanjem vidnih netoč­
nosti in z eliminiranjem izkazanih diferenc v merilih vendarle razbrati
neko idealno ljubljansko mero in v primeri z njo realno vsebino tedanjih
meril, ki od idealne nekoliko diferira. Dejstvo, da ljubljanske računske
knjige od leta 1581 dalje do uvedbe dunajske mere ne kažejo sledu spre-*
membe žitne mere, dejstvo, da se del meritev v 16. stoletju more spraviti
v sklad z mero v 18. stoletju, dejstvo, da je bila ljubljanska mera vsaj od
druge polovice 16. stoletja deželna in mestna mera ter zato teže spremen 7
ljiva, dejstvo, d a je bila ljubljanska mera vklesana v kamen, in še več
takih in podobnih razlogov govori za stalnost te mere od približno
leta 1575 dalje. • '
Toda kaj naj počnemo 6 kopico neskladnih podatkov pred tem
letom, ki z različnimi relacijami vežejo ljubljansko mero na nekatere
druge mere? Predvsem je bilo treba ugotoviti, na katero mero je določena
relacija vezana in koliko ta mera drži, ali konkretno: ugotoviti je bilo
treba zlasti, kaj je mišljeno pod dunajsko mero, kaj pod weinkandel in
podobno. Samo gradivo, drugod v literaturi uveljavljeni historiat, zlasti
pa tudi neštevilni, v tej razpravi izpuščeni poskusi z raznimi variantami
govore vsi za to, da je kot dunajska mera v tem času mišljena stara
dunajska mera, pod weinkandel in njegovimi sinonimi pa v sedemdesetih
letih tako imenovani graški bokal z 1,641.113 Kljub vsemu sem napravil
tudi poskus z računom na drugo dunajsko mero in z bokalom 1,78 1, ki
ga dopuščajo nekatere naše relacije, a so se "s tem neskladnosti le še po-
113
Prim. Kaspret, I.e.

46
večale ali pa dobili očitno nerealni in protislovni rezultati. Računi, ko­
likor so objavljeni v dodatku, temelje torej na merah, kakršne so drugod
več ali manj izrecno ugotovljene. Neskladnosti, ki nam pa .pri takem
računu še vedno ostanejo, p a so tako znatne, da jih računskim netoč­
nostim ali površnemu merjenju ne moremo pripisovati, ne le zato, ker
večina podatkov izvira iz več ali manj neposrednih uradnih navedb ali
celo meritev, marveč še posebej zato, ker se razlike pojavljajo z neko
pravilnostjo. In prav v slednjem je rešitev iz zagate. Ce vzporedimo
izračunane številke, dobimo tole podobo:
star
St. v , izvor . vl v..
, , leto posredovalna mera , ±1 za težka zita za oves
dod. podatka . II I II III
:
(3) 1518 dunajska, volikovška stanovi 89,38
(8) 1541 ptujska . . .- mesto 110,2
(11) 1543 dunajska . . . stanovi 86,3—88,3 105,3
(14) 1566 bokal, visenj, m. reform.
komisarji pod 111,5
(20) 1572 bokal, nevelj. m. komisarji 91,8 118,1
(20) 1572 bokal, starogr. m. komisarji 90,2 91,1
(21) 1573 beneški star . . . komisarji 95,9
(22) 1573 bokal, visenj, m. . komisarji pod 118
(24) 1574 bokal, prem. kuplj. komisarji 91,9 114,8
(26) po 1576 bokal, novogr. m. komisarji 105
(27) • 1579 hektol. teža . . . mesto 110 .
(37) 1680' hektol. teža . . . Valvasor 118*
(38) verjetno
iz druge dunajska mera . . .' stanovi 89 106
pol. 16. stol.

* Verjetno nekoliko p r e t i r a n podatek.

Podatki se nam torej za težka žita razvrščajo v dve skupini, za oves

pa v tri skupine, od katerih se prvi dve ujemata s skupinama težkih žit.
Prva skupina stara za težka žita se drži okrog 90 litrov, druga pa v
glavnem okrog 110 litrov, prva izvira, iz podatkov stanov in reformacij­
skih komisarjev pred 1575, druga iz mestnih virov pred to dobo in je
blizu podatkom, ki jih imamo iz poznejših virov.
Posebne mere za oves izvirajo iz dobe pred letom 1575, prva se drži
manjše mere za težka žita, druga se ujema z veliko mero za težka žita,
tretja p a tudi to presega.
Če slednjič upoštevamo še, da je leta 1510 govor o starjih »stare
mere« 1 1 4 in tudi leta 1552 o starju stare ljubljanske mestne mere, 1 1 5 so
podatki toliko strnjeni, d a moremo ekicirati razvoj ljubljanske mestne
mere nekako takole:
b) Zgodovinski pregled razvoja, ljubljanske mestne žitne mere. —
I. Srednjeveško obdobje. Ljubljanska mestna mera se je začela verjetno
razvijati od 15. stoletja dalje. Vplivale so pri tem že prej običajne do­
mače mere, morda nekoliko tudi mestni gospodje Spanhajmi, gotovo pa
ozki trgovski stiki z obmorskimi mesti, kjer je prevladoval beneški star.
114
DAS, Zbirka listin, 1510 april 20.
115
DAS, VA, fase 54/XLV, 1552 december 20.

47
Ni izključeno, da je pri izoblikovanju prvotne mestne mere vplivala tudi
kaka približno okrogla relacija starja z dvakratnikom korca, ki je na
Štajerskem izkazan kot stara slovanska mera 1 1 6 in ki bi se bil torej vzpo­
redno z razvojem starja razvil v poznejši kobal, kabel ali schaf, čeprav
je na drugi strani korec na Primorskem dobil bistveno drugačno raz­
merje do starja. 1 1 7 Mernik je v kranjskem sistemu starja dobil isto
mesto kot po beneškem sistemu kvarta. V teku razvoja v srednjem veku
je star verjetno naraščal in se končno razcepil na dve vrsti, star za težka
žita in star za oves. Prvega bi konec 15. stoletja ocenili približno na
90 litrov, drugega na približno 105—106 litrov.
II. 16. stoletje do poenotenja trgovske žitne mere na Kranjskem po
ljubljanski meri. Ob homatijah, ki so vnesle ob prehodu iz srednjega
v novi vek precejšnjo zmedo v gospodarstvu na Kranjskem, je bil ljub­
ljanski star že glavna deželna mera v toliko, da so nanj preračunavali
druge mestne in gospoščinske mere. Ljubljančani so že pred letom 1510
začeli uvajati novo žitno mero predvsem s tem, da so začeli tudi težka
žita meriti s starjem za oves. Stanovi kot predstavniki žitnih dobavljalcev
so se tem poskusom upirali in vztrajali na stari meri. Nered je še povečal
način merjenja, s katerim so v Ljubljani žito tlačili, namesto da bi ga le
posneli čez rob merske posode, morda pa so svoja merila tudi na oko
neopazno povečevali. Vsekakor pa je tlačenje žita pripomoglo k temu,
da je novi ljubljanski star za težka žita, to je stari star za oves, držal
tudi več kot 105—106 litrov normalno nasutega žita. Ovsene mere najbrž
niso napravili nove, večje, pač pa je valjanje pripomoglo k temu, da je
star ovsa vseboval več kot star drugih žit, ker se je dal oves bolj stlačiti,
tako da je vseboval normalno nasutih 114—118 litrov.
Tako imamo' v tej dobi opravka z dvema sistemoma ljubljanskih
starjev oziroma tremi do štirimi vrstami starjev: ljubljanskim starjem
kot sfaro mestno in računsko deželno mero v približni kubaturi 90 litrov,
z istočasno veljavnostjo starja za oves v kubaturi 105—106 litrov, pa
še novi ljubljanski mestni star v kubaturi 106 litrov s povečano kapa­
citeto zaradi valjanja ali nepopolnega ražen ja do 110 litrov pri težkih
žitih in do 118 litrov pri ovsu. Stanovski podatki in podatki, ki jih nava­
jajo deželnoknežji komisarji verjetno po ustaljenih relacijah podeželskih
do mestne mere, veljajo za staro mero, mestni podatki pa za novo mero.
III. Od poenotenja do uvedbe dunajske mere (približno 1574 do
1753). D a je ob poenotenju prodrla nova, to je večja ljubljanska mera za
žito, ki so se je stanovi prej branili, je najbrž nä eni strani plod kom­
promisa, na drugi strani pa morda tudi v zvezi z dejstvom, da so neka­
tere mestne mere bile še večje od nove ljubljanske, tako da je slednja
predstavljala nekako povprečje dotlej veljavnih trgovskih žitnih mer.
Da je utegnila poleg tega biti odločilna precej praktična okrogla rela­
cija te mere do male vinske mere (mernik = 16 bokalov), smo že omenili.
V dobi po poenotenju je ljubljanska mera, sodeč po vseh znakih,
zopet enotna in stabilna. Drži 106 litrov pri starju, polovico tega vo-
116
Baravalle, St 48.
117
Prim. dod. 67.

48
luöma pri kobalu, četrtino pri merniku, štiriinšestdesetino pri bokalu.
Ta delitev iz osnove 106 litrov pa je v bistvu le idealna. Računati mo­
ramo s tem, da še je morda še nekaj časa vsaj dejansko uporabljal tudi
valjar in da utegnejo merila zato še nekaj časa držati tudi nekoliko več.
Na drugi strani je treba upoštevati, da se začenja žitni bokal razlikovati
od vinskega. Prvi se meri do roba in drži 1,68 litrov, drugi do gumba
in drži 1,65 litrov. Nadalje se razvije razlika med mernikom in kobalom
kot njegovim idealnim dvakratnikom tako, d a drži mernik nekako 16 žit­
nih bokalov, % kobala pa nekako 16 vinskih bokalov. Star začenja v prvi
polovici 18. stoletja izgubljati svoj prejšnji pomen.
Kadar gre za račune z ljubljansko mero, je iz povedanih razlogov
popolnoma točen račun praktično izključen, približen račun pa se bo
najbolje držal idealne ljubljanske žitne mere. Tudi pri obdelavi zgo­
dovine cen je najbolje, da se držimo idealne žitne mere, ker je praktično
izključeno, da bi mogli v vsakem posameznem primeru ugotoviti, ali je
bil pri prodaji uporabljen mernik ali kobal in kako so meritev izvršili.
Kolikor gre za zgodovino cen v Ljubljani, lahko idealno ljubljansko mero
na osnovi 106 litrov za star mirno uporabimo vsaj od leta 1526 dalje, saj
so tržne cene tedaj že izražene po mestni, to je novi meri.
V obravnavani dobi se je pri merjenju žita poleg zgoraj navedenih,
kvadratno se stopnjujočih mer, uporabljala še merica za oves (menda
okoH 1 / 2 0 starja; gl. dod. 34), ki so jo uporabljali gostilničarji za prodajo
ovsa svojim strankam za krmo njihovih konj. Slednjič naj omenimo še
mlinarsko merico. Podatki iz 16. stoletja (dod. 16) so premalo precizni,
da bi mogli o njej povedati kaj več kot to, da je velika merica držala
ražena nekaj več kot 3 litre, mala pa ražena nekako poldrug liter.
IV. Od uvedbe dunajske mere do uvedbe metrske mere. Kmalu po
uvedbi dunajske (to je nove dunajske ali nižjeavstrijske) mere v Ljub­
ljani je doživela ta mera majhno spremembo, nato pa je tvorila stabilno
podlago predvsem kot tržna mera. Ime starega ljubljanskega mernika je
prešlo na tisto enoto novo uvedene mere, ki mu je bila po obsegu naj­
bližja, to je na pol dunajskega metzen. Mernik pomeni torej odslej naprej
namesto 26,5 litrov novo mero 30,75 litrov. Še danes dobimo po deželi
veliko kmečkih mernikov, ki so z žigom označeni kot % M (t. j . pol
118
metzen), medtem ko so nekateri novejši merniki nekoliko nqrasli v
primeri s prvotno pravilno mero in drže tudi do 32 litrov. 1 1 9 Tu in tam
120
pa naletimo na deželi tudi na nek manjši, tako imenovani stari mernik,
118
Najstarejši datirani mernik dunajske mere na našem podeželju (ki
drži ca. 30,601) je doslej ugotovljen pri Strežku na Sapu 26 pri Šmarju na Do­
lenjskem ter nosi ime Anton Florianzhzh in letnico 1786. Prim, gradivo v
arhivu
119
terenskih zapiskov Etnografskega muzeja v Ljubljani.
Izdelovali so jih v raznih krajih še pred kakimi 20 leti, pri izdelavi pa
so v prvi vrsti pazili na dolžino diagonale v colah (od spodnjega notranjega
roba posode na eni strani do nasprotnega zgornjega notranjega roba), kar je
seveda premalo točno. Ker se taki merniki v zadnjih desetletjih tudi niso več
cimentirali,
120
so precejšnji odstopi od prave dunajske mere prav razumljivi.
Tak ali vsaj soroden mernik je bil pred nekaj leti ugotovljen v Boršt­
nikovem mlinu v Medvedici 6 pri Podtaboru blizu Grosuplja. Drži 25 1. Drugod
okrog Šmarja je ohranjen spomin na neki stari mernik, različen od današ­
njega, samo v ljudski govorici. Prim. op. 79.

4 Zgodovinski časopis 49
ki drži okrog 25 litrov in ki je gotovo preostanek starega ljubljanskega
mernika, kakršen je veljal v Ljubljani pred uvedbo dunajske mere.
5. N e k a t e r e d r u g e m e s t n e m e r e . V glavnem spadajo po­
sebne žitne trgovske mere kranjskih mest in trgov v dobo pred sedem­
desetimi leti 16. stoletja. Podatki o teh merah so zaenkrat zelo skopi.
S precejšnjo gotovostjo moremo določiti samo višnjegorski kobal (dod. 22)
na 59 litrov, z manjšo verjetnostjo pa kranjski star ovsa (dod. 19) na
95 litrov. O kamniški meri vemo le, da je bila po navedbah samih me­
ščanov nekoliko večja od ljubljanske.
Na drugi strani imamo za sredo 16. stoletja popoln pregled koroških
mestnih mer ohranjen v Ljubljanskem stanovskem arhivu (dod. 10). Po­
znejši ohranjeni podatki (dod. 48, 69) kažejo tu na precejšnje spremembe,
ki jih pa z doslej razpoložljivim gradivom ne moremo zasledovati.
Nekaj skromnih podatkov imamo tudi za tržaško mero. Pri njej je
značilno, da je v teku časa stopila namesto ali poleg delitve starja na
kvarte delitev na tri polovnike, ki eo bili po obsegu precej blizu ljub­
ljanskemu merniku. Polovnik je nekaka kombinacija med polovnikom
tržaške okolice in ljubljanskim mernikom. Tako tržaška mera na svoj
način odseva pomen in moč slovenskega elementa v tržaški žitni trgo­
vini, pa tudi vpliv slovenskega prebivalstva neposredne okolice mesta
na mestno gospodarstvo. Večina podatkov — zlasti če pritegnemo tudi
tržaški star za sol (gl. spodaj C) —• govori za približni obseg tržaškega
starja okrog 80 litrov, medtem ko ga Vega postavlja na 74 litrov (glej
dod. 2, 42, 67, 68).
Vsi ti podatki, kar jih imamo o mestnih merah izven Ljubljane, 1 2 1
so zelo fragmentarni in razen podatka za Višnjo goro uporabni le, če se
bo posrečilo nabrati še nadaljnje podatke. Poleg gradiva deželnih ar­
hivov bo treba pri tem v prvi vrsti uporabiti lokalno gradivo mestnih
arhivov.
6. D a j a t v e n e i n k m e č k e m e r e . Kjer je bilo mesto obenem
sedež gosposke ali kjer je bil sedež gosposke vsaj v njegovi neposredni
bližini, so se dajatvene mere prvotno verjetno ujemale z mestnimi. V
poznejšem razvoju pa so se te mere začele razlikovati in značilno je,
da mor,emo pri Kamniku in Višnji gori ugotoviti, da je bila dajatvena
mera manjša od mestne. Nekaj podobnega bo verjetno veljalo tudi v oko­
lici Ljubljane, kjer je bil ljubljanski kobal za kaščo po sicer nekoliko
poznih podatkih manjši od mestnega (dod. 75; prim. dod. 43). Konserva­
tivnost kmečkega elementa in gospodarski interes kmetov na ohranitvi
stare mere sta bila očitno vendarle dokaj močna.
V dodatku navedeno gradivo daje o dajatvenih merah nekoliko po­
polnejši pregled samo za dobo okrog reformacije deželskosodnih in go-
spoščinskih urbarjev zastavljenih gosposk v glavnem kmalu po letu 1570.
121
O štajerskih mestih, za katera je Baravalle v obeh citiranih delih že
objavil zelo izčrpno gradivo, tu seveda ne govorim, ker ta razprava ni zamiš­
ljena kot sinteza. Glede mernika »halm« v Idriji gl. v op. 215 navedeno delo,
str. 545.

50
Enotne slike si iz teh podatkov ne moremo ustvariti, marveč je na prvi
pogled očitno, da so bile podeželske dajatvene mere razširjene pod naj­
različnejšimi imeni in v najrazličnejših obsegih. Mera schaf je. najbolj
pogosta na Gorenjskem in Dolenjskem ter se mnogokje drži okrog 35 li­
trov. Schefl je včasih sinonim za schaf, včasih za mernik, včasih pa
pomeni tudi ulomek teh mer.
Primorske mere za kaščo so v splošnem znatno manjše od mer na
ožjem Kranjskem. Tu so mere za težka žita običajno ražene, mere za oves
pa vrhane. Mera kvart, ki bi morala biti četrtina starja, se pojavlja tudi
v raznih drugih obsegih, ki take relacije s kakim bližnjim mestnim
starjem ne kažejo. Mera polovnik se giblje med 20—25 litrov, kupljenik
pa med 15—20 litrov (dod. 24, 26). Istrski starolo (dod. 67) s približno
8 litri je najbrž isto kot mera starec, ki jo poznajo Valvasor in nekateri
drugi viri. 1 2 2 Značilno je, da je starec prevzel svoje drugo ime (corzi o
staroli — dod. 67) po stari slovanski meri korcu, le da gre dejansko za
ulomek korca, kakršen je izračunan za Štajersko. Korec se omenja tudi
v rektificiranih dominikalnih aktih za postojnsko okrožje. 123
Edino, kar moremo o raznih lokalnih žitnih merah zaključno ugo­
toviti, je dejstvo, da je treba pri njihovi uporabi in- preračunavi na
današnje mere skrajne previdnosti, ker ima mera pod istim imenom in
v istem času najrazličnejšo vsebino po raznih krajih, v istem kraju pa
najrazličnejšo vsebino v raznih časih.
Mere, ki so danes v rabi na kmetih pod imenom starih lokalnih mer
(mernik, vagan, polovnik itd.), so — kolikor sem mogel doslej ugotoviti
— skoraj vse prilagojene dunajski meri. Staro je le njihovo ime, obseg
pa izvira z malimi izjemami 1 2 4 v glavnem iz prve polovice 19. stoletja,
tako da velja v splošnem o vseh kmečkih oziroma podeželskih merah to,
kar smo zgoraj povedali o prerastu ljubljanske mere v dunajsko mero.
Zato srečujemo danes skoraj povsod po deželi trditev, da drži ta in ta
mera — pa naj bo njeno ime to ali drugo — okrog 25 kg pšenice, kar
približno ustreza po preračunu hektoliterske teže polovici dunajskega
metzen. Kljub temu današnje podeželske mere niso brez pomena. Po­
trebna bi bila karta današnje razširjenosti raznih nazivov za mere, ki bi
upoštevala za vsak primer tudi njihovo vsebino oziroma razmerje do
dunajskega metzen. Taka karta bi nam nedvomno omogočila nekatere
retrospektivne sklepe. Sestava take karte bi bila ena izmed nalog etno­
grafskega terenskega dela.
Kolikor je mogoče tabelarično povzeti razvoj žitnih mer, ga skušamo
podati v tabeli II.

122
Valvasor XI, 376, dalje n. pr. Opis Pazinske grofije iz leta 1732, Atti e
Mem. 1892/VIII, 447 es.
123
Vilfan, o. c, 255, 262.
124
Gl. op. 79, 120.

** 51
 B. Vinske mere

Primerjalni podatki:
125
1. D u n a j s k a m e r a . Osnovni meri sta vedro (eimer) in bokal (mass,
achtering). Do 1761 j e vedro stabilno, bokal pa njegov ulomek in se manjša,
odtlej dalje pa ee vedro ravna po bokalu kot njegov štiridesetkratnik:

bokal vedro
p r e d 1359 . 4s2 vedra — 1,8216 1 32 bokalov — 58,0037 1
1359—1556 . Vas vedra — 1,6572 1 35 bokalov — 58,00371
1557—1568 . Vas vedra — 1,52641 38 bokalov — 58,0037 1
1
1569—1761 . U± vedra — 1,41417 1 41 bokalov — 58,00371
1761—1875 . V«, vedra — 1,41417 1 40 bokalov — 56,58901

2. Š t a j e r s k a m e r a . 1 2 6 Stare velike m e r e so: peljaj (fuder), sod (vase),

k a r a d a (verjetno enaka poznejšemu štajerskemu startinu), ki se uporablja
deloma tudi v novem veku. Glavne enote v 16. in 17. stoletju so:
graško vedro (s 64 bokali) = 104,96 1
graško. malo vedro (z 32 bokali) = 52,48 1
bokal (viertlkandel alte tischmass, po-
zneje altes tischkandel) = 1,641 (2. pol. 17. in 18. stol.: 1,3121)
maselc (seitl) = 0,411 (2. pol. 17. in 18. s t o l : 0,3281)
mera za dac (tatzmass) 1556—1570 = 1,4994 1
1573—1576 = 1,4994 1
1576 dalje = 1,3811
127
3. B e n e š k o - f u r l a n s k a m e r a . (Podatki veljajo za 19. stoletje!)
Srednji beneški meri sta barila (64,385 1) po 6 sekij (secchie) ter mastello
(75,1171) po 7 sekij; četrtina eekije je bokal (bozza, boccale), ki se deli še na
maselce (quartucci) oziroma 16 got.
Furlanska mera je krajevno zelo različna. Glavne srednje enote so: kane
ali kvinč (conzo, cuinz 70—1001, tudi 64—161 litrov) oziroma urna (orna), v po­
dobnem razponu kot kvinč, izjemno tudi do 212 litrov); sekija (secchia, sele)
ter bokal (boccale, bocal) sta ulomka srednjih enot; pol bokala j e polič (bozza,
boze), četrt pa maselc (bozzina, mezzina, quarto).

i. V podrobnejšo razpravo o s r e d n j e v e š k i h v i n s k i h m e ­
r a h n a K r a n j s k e m in posebej v L j u b l j a n i se n a t e m m e s t u n e m o r e m o
s p u š č a t i , k e r bi t a k a r a z i s k a v a z a h t e v a l a p o s e b n e o b r a v n a v e i n p r i j e ­
mov. V doslej z n a n i h p o d a t k i h za k o n e c srednjega v e k a n a s t o p a t a obe
glavni enoti, k i j u srečujemo še d o l g o p o z n e j e (bokal i n vedro),128 pa tudi
sod.129 Zelo v e r j e t n o j e sicer, d a b o k a l ob k o n c u s r e d n j e g a v e k a n i b i l
125
Prim, zlasti Geyer, 116.
126
Prim, zlasti Mensi, o. c , I, 429 s., Baravalle, St 78 ss., Gr 68, 72.
127
Prim, zlasti Perusini, 51 ss., Encicl. ital. App., 840 ss.
128
MALj, zb. 1, spit. rač. 1493, omenja sicer eimer in viertl, žal pa glavni
podatek ni do konca izpisan, tako da njunega medsebojnega razmerja ne
morem ugotoviti.
129
Ibid.-Ta sod drži 14 veder in 1 bokal. Očitno ga ne smemo imeti za
6talno mero.

52
bistveno različen od poznejšega ljubljanskega oziroma deželnega vin­
skega bokala (podrobneje spodaj), toda neposrednega dokaza za to m.
V Beli krajini je urbar nemškega viteškega reda poznal dve vedri (emer
in emer klainen mase 1 3 0 ), k a r ima sicer analogije iz drugih krajev v
18 stoletju (dod. 55) ter v sami Beli krajini analogije v 19. stoletju (do­
datek 76), a kake kontinuitete v teh vedrih zaenkrat vendar ne bi zatrje­
vali. Zlasti kar se tiče vedra, nas izredna raznolikost in nestabilnost v
16 stoletju in še pozneje opozarja na skrajno previdnost pri presoji pro­
stornine srednjeveškega vedra na Kranjskem, 1 3 1 posebej še kolikor bi
pri tem hoteli uporabljati poznejše podatke. Drugače pa je na Vipav­
skem, kjer se nam bo čeber pokazal kot izredno trdoživ in konstanten
od 16 do 18. stoletja; tu ni izključeno, da je ta konstantnost že nekoliko
starejša in da tudi srednjeveški vipavski čeber 1 3 2 ni bil bistveno različen
od poznejšega, ki je držal približno 66 litrov.
2. Pri prikazu vinskih mer v n o v e m v e k u kaže zaradi večje jas­
nosti deliti obravnavo na dve glavni skupini: malo mero in njene dele,
ter srednjo mero. Velike mere v pravem pomenu besede za to dobo na
Kranjskem in Primorskem doslej nisem zasledil in kake posebne vloge
gotovo ni igrala. .
Že bežen pregled gradiva, navedenega v dodatku pokaže, da je vsaj
kolikor toliko skupna in stabilna mala mera — bokal. Zato kaže pričeti
z njim.
a) Bokal in njegovi deli. Po svoji funkciji je bil bokal predvsem
* trgovska mera za maloprodajo, sicer pa je bil računska enota za izra­
žanje in preračunavanje obsega večjih mer. Kot trgovska mera je bil
bolj podvržen stabilizacijskim stremljenjem kot vedro ter izkazuje kljub
zmešnjavam v 16. stoletju neprimerno večjo stabilnost. Nekoliko proble­
matična je ta mera pravzaprav le pred leti 1574 ali 1575: podatek iz
leta 1526 (dod. 4) kaže tesno naslonitev na štajerski merski sistem m zato
na bokal 1,64 1 (vedro po 16 bokalov), ostane pa še odprto vprašanje, ali
ni račun prikrojen, ker se je primerjala štajerska in kranjska davčna
ocenitev. Drugače pa je s podatkom iz nekako leta 1545 ali malo po­
zneje (dod. 11), kjer meri vedro 16У2 bokalov, kar kaže bodisi posebno
kranjsko mero, bodisi malo približanje polovici dunajskega vedra. Te­
žava pa je tu v tem, ker je ta cenitev nekoliko zaokrožena in nepravilno
izraža razmerje dveh kranjskih veder (55 bokalov) tako do dunajskega
130
MALj, fotografski posnetek urbarja nem- vit. reda iz arhiva NVR na
Dunaju iz leta 1490. .
131
Da so bila vedra kot merska enota različna že vsaj v H. stoletju kaze
med drugim listina 1336 december 6. (Koblar, Regesti, IMK VI/1896, 132), k
omenja vedro kamniške mere. Skoraj gotovo je vedro kot merska enota ali
bolje kot vrsta merskih enot imelo v tem času v primeri z bokalom večji
pomen132
kot od 16. stoletja dalje. •
Omenjen n. pr. poleg mere mass kot vinska mera v urbarju NVR
(op. 130) za Vipavo. Ista mera se pojavlja v tem Urbarju ruda v uradu Ure-
novica.

53
vedra (58 litrov) kot do dveh štajerskih deželnih veder (52,48 l). 1 3 3 Rela­
cija na dunajsko vedro bi kazala na bokal 1,761, in podoben obseg
(1,781) kaže dod. 9 iz istega časa, ki velja za slovensko Štajersko; ta
obseg bi diferiral od graškega bokala, čeprav je v slednjem podatku
bokal označen izrecno kot graški. Tu navedeni, nekoliko večji obseg
bokala se nam izkaže pozneje še dvakrat, a v zelo dvomljivih zvezah
(dod. 22, 54). Na drugi strani merita v tem času tako dunajski kot graški
bokal 1,65 oziroma 1,64 litra in je prav malo verjetno, da bi viri govorili
o kakem drugem, specifično kranjskem bokalu, ne da bi ga pobliže
označili kot takega. V dilemi med bokalom 1,651 in bokalom 1,761 v prvi
polovici 16. stoletja na Kranjskem se je dejansko težko odločiti. Zato
puščam obe možnosti odprti z mnenjem, da je vendarle verjetno že tedaj
tudi na Kranjskem veljal bokal 1,64—1,65 litrov, 1 3 4 torej bokal, ki je
ustrezal dunajskemu bokalu, kakršen je veljal do leta 1556, in obenem
graškemu bokalu, kakršen je veljal do srede 17. stoletja. Obseg pozneje
nedvomno izkazanega ljubljanskega bokala z 1,65 litrov bi se dal de­
jansko najbolje razložiti z neko štajersko-kranjsko unifikacijo na du­
najski bokal pred letom 1556, najverjetneje pa v 15. stoletju. Glede na
premalo povezanost doslej znanih virov pa ne moremo izključevati, da
bi bil ljubljanski bokal v navedenem obsegu (1,651) uveden šele v teku
prve polovice 16. stoletja.
Sredi 16. stoletja postane stvar še bolj zamotana. Pritožbe kranjskih
stanov iz tega časa proti mestom veljajo razen glede žitnih in dolžinskih
mer tudi glede vinskih, 1 3 5 vendar je vprašanje, ali ne gre tu le za vedro.
Vsekakor pa je dejstvo, da tudi bokal ni bil v vseh mestih enak. 1 3 6 Naj­
večjo zmešnjavo pa je povzročila deželnoknežja trošarinska politika, ki
je v zvezi z obremenitvijo maloprodaje po krčmah in točilnicah uvedla
posebne male vinske mere, imenovane mere za dac (tatzmass), nekoliko
manjše od bokala, ki pa se na oko vendarle niso zlahka ločile od bokala
in ki so se povrhu še razmeroma hitro spreminjale. 1 3 7 Te mere za dac so
veljale tudi na Kranjskem, kjer se n. pr. v Ljubljani omenja »dätzmass«
leta 1570.138 Največjo korist od te zmešnjave so seveda potegnili krčmarji,
ki so se najrajši posluževali čim manjše mere. D a bi napravil red, je
vicedom nekako leta 1574 razposlal mestnim sodnikom vzorce bokala in
leta 1578/9 je vicedomski urbarialni davkar Zlatinšek napravil po go­
renjskih mestih pravi bojni pohod proti nepravim bokalom in proti
gumbom, ki so v pravih bokalih za točenje v krčmah označevali staro
mero za dac. Te gumbe je iz bokalov izrezal, neprave bokale pa uničil. 1 "
133
Prim. Baravalle, Gr 68. Na to neskladnost, ki se pojavlja tudi v šta­
jerskih virih, Baravalle ne reagira.
• 1 3 1 Pripominjam, da istočasen obstoj dveh različnih bokalov, ne da bi
imel eden od njiju posebno označbo (kot je to mogoče pri dod. 22), ni verjeten.
135
DAS, SA, fase. 532, 1550 julij i.
136
Tako se okrog Kostanjevice navaja bokal krške mere (dod. 18).
137
Baravalle, Gr 68/69.
138
MALj, Cod. 1/10, fol. 142'.
139
DAS, VA, fase 104 a, poročilo z dne 9. februarja 1579.

54
Stanovski predlogi za poenotenje vedra (dod. 25) pa P ^ P ^ g f
kljub vsem tem zmešnjavam vendarle nek stabilen m splošno znan bokal,
torej nekak deželni bokal, ki je očitno istoveten z ljubljanskim.
Najpozneje v tem času (verjetno pa po vsem povedanem ze precej
prej) je vsaj v Ljubljani dokončno obveljal bokal 1,65 litra. R a z e n «
L e n j e n i h razlogov, ki kažejo na njegovo uvedbo konec srednjega veka
oziroma v začetku 16. stoletja, naj omenimo še da jubljanske računske
knjige ki 60 ohranjene od leta 1581 dalje v sklenjeni vrsti ne kažejo
S e r sfedu kake spremembe bokala prav do unifikacije v 18 stoktju.
Tako je poenotenje na dunajsko mero sredi 18. stoletja zateklo ljub­
ljanski bokal še v starem obsegu, ki ga moremo ob presoji podatkov
Mod 48 54, 71, 72) in njihove večje ali manjše preciznosti s precejšnjo
oc ? nos«; določiti na 1,655 litra. V razliko od dunajske m graške vinske
mere je obdržal svoj stari obseg skozi stoletja, ker ni bi tako tesno zve­
zan z vedrom in zato niso teh dveh mer po potrebi P ^ J ^ * ^
drugi, kot se je godilo drugod. Napolnjeno do roba je merilo držalo 1,68 1,
k a r pomeni sekundarno varianto ljubljanskega bokala.
O okrogli relaciji ljubljanskega vinskega bokala z žitnimi merami
in o razliki med vinskim in žitnim bokalom smo ze spregovorili pri
žitnih merah.
Polič (halbe) in maselc (seitl) sta vsaj že od 16. stoletja dalje v malo­
prodaji polovica oziroma četrtinka vsakokratnega bokala, l a k o nista
samostojni merski enoti.
b) Srednje vinske mere imajo svojo glavno funkcijo v dajatvah gor-
ščine, vinske desetine, pa tudi naturalne pravde v vinu. Njihova funkcija
v trgovini z vinom na veliko je zlasti na Gorenjskem bolj drugotnega
značaja 1 4 0 Pri tem je v glavnem zadoščalo, če so poznali razmerje med
določenim vedrom na eni strani ter bokalom kot osnovno mero na drugi
strani. Zato so srednje vinske mere vsaj na ožjem Kranjskem izredno
različne.
K srednjim vinskim meram štejemo zlasti: vedro (emer), čeber (spod),
barilo, primorsko veliko vedro (urno) ter kvinč. Kakor so te mere ze po
imenu različne, so še bolj razUčne, če upoštevamo posebej se obseg na
Kranjskem zelo raznolikega vedra. V podrobnostih se moremo sklicevati
le na dokaj nepopolne podatke v dodatku, ki se bodo mogli nedvomno se
temeljito dopolniti. V splošnih potezah bi mogli o teh merah ob dose­
danjem poznavanju gradiva ugotoviti nekako naslednje:
I Vedro je prevladujoča srednja vinska mera zlasti na Dolenjskem
iiuv Beli krajini. Razlikovalo se ni le po gosposkah in po krajih, marveč
tudi po funkciji. Desetinsko vedro je bilo drugačno kot vedro za gor-
ščino (prim. dod. 18). Ker je bilo treba v zvezi z davčnimi cenitvami
oceniti vino po vedrih, so se kranjski stanovi iz potrebe po nekem

»o To seveda ne pomeni, da v mestih vedra ^ V ^ i ^ X ' S H / l O

mero. Sinonim za vinsko mero v Ljubljani je etatemper (1571, MALj, Cod. 1/10,
fol. 15'). Za Kamnik v starejšem času pnm. op. 151.

oo
enotnem vedru (1526 — 16 bokalov, 1543 — 16% bokalov) oprli verjetno
bolj na vzorce sosedov kot na neko že udomačeno računsko vedro ter
preračunavali posamezna dejanska vedra na to vedro kot deželno-vedro
(landemer, dod. 11) po številu bokalov. (Nasprotno pa sta primorska
urna in zlasti čeber tedaj skoraj gotovo tudi realni merski enoti za večje
ozemlje.) Vedra po omenjenih cenitvah (dod. 4, 11) so torej, kot vse kaže,
ad hoc vpeljana idealna računska vedra brez trdnejše opore v dejanski
rabi.
Še leta 1575 Kranjska ni imela enotnega realnega vedra. Stanovi so
šele tega leta predlagali uvedbo enotnega vedra p o 20 bokalov (33 litrov),
a mi ni znano, ali so s tem poskusom vsaj pravno prodrli. 1 4 1
Točnejše podatke o nekem deželnem vedru na Kranjskem imamo
šele iz začetka 18. stoletja (dod. 41, 55). To vedro meri 24 bokalov, po
vsej verjetnosti ljubljanskih 1 4 2 (torej 39,60 litrov). Poleg njega poznajo
tedaj tudi malo deželno vedro (dod. 55) po 13У2. bokalov (22,37 litra).
Obe izvirata verjetno vsaj iz 17. stoletja.
Naslednika deželnega vedra zasledimo v prvi polovici 19. stoletja
v večjem dolenjsko-belokranjskem vedru iz leta 1857 (dod. 76), ki se je
s svojo izmero 42,42 litra prilagodilo okrogli relaciji na dunajski bokal in
vedro (30 bokalov). Naslednik malega deželnega vedra pa se še točneje
izkaže v belokranjskem vedru, ki drži 21,21 litra. Prednikov ostalih
dveh veder iz te dobe (28,28 in 25,27 1) zaenkrat ne poznamo. Vsekakor
pa podatki iz leta 1857 dokazujejo, da se je izredno močna raznolikost
srednjih vinskih mer ohranila skoraj do uvedbe metrskega sistema.
Vmes se je, v glavnem šele v drugi polovici 19. stoletja uveljavilo du­
najsko vedro, udomačeno na Dolenjskem kot strajh, estrajh ali istrajh.
II. Geber^ (spod, zuber, »žuber«) drži okrog leta 1543 in 1575 40 bo­
kalov (približno 66 litrov) in je doma predvsem na Vipavskem. Ob
dokončni prevedbi na dunajsko mero leta 1857 (dod. 76) je vipavski čeber
držal 70,70 litra, kar pomeni, da je bila okrog 1800 prilagojena stara
izmera novi okrogli relaciji na dunajski bokal (50 bokalov). Kolikor se
čeber pojavlja tudi drugod po Kranjskem, 1 4 3 pa je vprašanje, ali se s tako
ugotovljenim vipavskim po obsegu ujema.
Na ostalem Primorskem, kolikor v 19. stoletju ni spadalo pod
Kranjsko, se je čebru ustrezajoča barila (66,3 1) obdržala prav do
leta 1857 (dod. 77), ker so bili ti kraji zaradi svoje mejne lege za prila­
goditev dunajski meri najmanj prikladni. Glede na njeno tesno zvezo
z vipavskim čebrom starejšega obsega smemo tudi to barilo šteti med zelo
stare mere. Siceršnji podatki o vinskem spodu (dod. 67; spod je v 16. sto-
141
DAS, SA, prot. dež. zbora 1575, fol. 169', 180.
142
Malo verjetna je možnost, da bi bilo vedro tedaj izraženo v manjših
dunajskih bokalih in držalo 34 litrov, kar pa bi bilo vsekakor bliže predla­
ganemu deželnemu vedru iz leta 1575.
143
V Ljubljani so pri merjenju vina uporabljali čeber (zuber), čigar
izmere pa zaenkrat ne moremo določiti (MALj, Cod. XIII/2 i, 79; Cod. XIII/5 i,
fol. 78 ). V začetku 19. stoletja je bil čeber velika posoda, iz katere so zajemali
p n cimentiranju mer vodo, ter je držal kakih 400—500 bokalov (MALj, Ree-1
fase. 102/67, 1805 januar 4.). .

56
letju sinonim za čeber, gl. dod. 11) na Primorskem so žal premalo do­
ločni, d a bi mogli iz njih kaj več sklepati. 1 4 4
III. Kvinč (conzo, quinch, cuinz, cuinzo) je na Vipavskem in ostalem
Primorskem leta 1857 enoten in drži 84,86 litra. Ljubljanski kane kot
mera za sol sicer izvaja svoje ime iz kvinča, a drži nekako pol manj in
velja za polovico tržaškega starja (gl. spodaj C).
Velika primorska urna v izmeri približno 100 litrov iz 16. stoletja
(dod. 11) verjetno ni dočakala 19. stoletja, vsaj ne v naših krajih. ^
Dvomljivo je, da bi bil puirih, omenjen, v ljubljanskih računih
leta 1595,145 ki je držal 11 bokalov, predstavljal kako fiksno mero. Ver­
jetno gre tu le za vrsto posode.
c) V zvezi s primorskimi vinskimi merami ugotavljamo po doslej
povedanem vsaj delno neko terminološko naslonitev na sosedne beneško-
furlanske mere. Glede na raznolikost slednjih mer tudi vsebinsko ne bi
bilo težko najti med primorskimi in beneško-furlanskimi nekaj podob­
nosti, pri čemer pa ne bi mogli zatrjevati vzročne zveze ali vpliv enih
na druge.
Pri bokalu opažamo močan vpliv vsaj glede naziva mere tudi na
ožjem Kranjskem, kjer drugi naziv (firkl) in izraza polič kot polovica
bokala in maselc kot četrtinka bokala že sami po sebi lepo dopolnju­
jejo podobo, ki nam jo v splošnem nudijo stare vinske mere na Kranjskem
in Primorskem: tesno prepletanje domačih, beneško-furlanskih in avstrij­
skih mer in merskih sistemov.
Zanimivo bi bilo, če bi nam v tej zvezi uspelo podrobneje določiti
tržaško vinsko mero. Zal pa so doslej ugotovljeni podatki (dod. 50, 58, 68)
premalo skladni, da bi nam dopuščali kake trdne sklepe. Kolikor toliko
gotovo moremo sklepati le, da je tržaško vedro v 18. stoletju in v prvi
polovici 19. stoletja merilo približno 65 litrov in bilo torej zelo blizu vi­
pavskemu čebru in primorski barili. Po barili iz leta 1741 bi izračunali
bokal 1,578 litra, kar pa-ni v skladu z bokalom iz leta 1758 (1,27 litra).
Oba podatka bi mogli vskladiti le, če bi po drugem podatku vzeli ravno
obratno razmerje do dunajske mere, kar bi zopet dalo 1,57 litra. V tem
primeru pa bi bila orna iz leta 1751 manjša od poznejšega vedra, ki je
dejansko p o svojem obsegu barila. .
Pregled rezultatov moremo s precejšnjo verjetnostjo strniti v raz­
predelnici I I I .
C. Druge votle mere
1. M e r e z a s o l . V 16.stoletju se kot merili za sol navajata schaf
in kvarter.1*6 To kaže naslonitev na neko žitno mero, pri kateri bi schaf
pomenil kobal kot pol starja, kvarter p a mernik kot četrtino starja.
Že ime kvarter bi upravičevalo domnevo, da gre v bistv.u za tržaško
žitno mero.
' 14 * Tu je razmerje obrnjeno. Spod drži pol vedra po 48 bokalov, na Kranj­
skem1 4 5pa naj bi postalo leta 1575 vedro polovica čebra (dod. 25).
148
MALj, Cod.XIII/14i, fol.54'.
MALj, Reg. 1/2, fol. 81'; 1/5, fol. 58'.

57
 V začetku 17. stoletja se kot mera za sol omenja ort,1" k a r pomeni
praviloma četrtinko neke večje enote. 1 4 8 Kakšen obseg je ta m e r a v tem
času imela, ne moremo določiti. Najbližja bi bila domneva, d a gre za
četrtino tržaškega žitnega starja (torej okrog 20 litrov), če ne bi kakih
sto let pozneje istoimenska mera držala ravno dvakrat več.
Bolje smo namreč poučeni o merah za sol, ki so se uporabljale v prvi
polovici 18. stoletja in še dalje nekako do sedemdesetih let. P r i teh merah
opažamo izrazite vplive dobavljalcev soli, zlasti Reke in Trsta. Reka
dobavlja sol po meri, ki se imenuje codein, Trst pa po star jih. Codein je
pol tržaškega starja; njegovo nemško ime je ort, slovensko p a kabel
oziroma poslovenjeno ime kane. Ta mera drži okrog 40 litrov. Ime kabel
prihaja od tega, ker gre za pol tržaškega starja, pol starja p a se v Ljub­
ljani imenuje kobal ali kabel; ime kane pa prihaja od italijanske oziroma
beneško-furlanske vinske mere conzo. Ljubljanska mera za sol tvori
torej glede obsega prilagoditev tržaški meri (verjetno žitni), termino­
loško pa se v njej mešajo vplivi primorskih žitnih mer, vinskih mer ter
mer za sol (prim. dod. 42, 57, 59, 61, 70), kakor tudi slovenski in nemški
vplivi. V podrobnostih nastanku te konstelacije ni moči slediti.
Večja mera za sol je bil na tržaškem ozemlju moggio (12 starov). 1 4 8 a
Ob koncu 18. stoletja so dotedanjo mero za sol nadomestili z dunaj­
skim žitnim metzen.lis Pristojbino za merjenje so pri tem pobirali po
merici (metzen), ki je držala 5 in u/ie žitne merice (mass), 150 k a r bi po­
menilo po avstrijski žitni meri nekaj čez 11 litrov, pa utegne biti pre­
ostanek ulomka kake starejše mere za sol. Sod ni stabilna enota za mer­
jenje soli, ker je držal ob koncu 18. stoletja od 8 do 15 dunajskih
metzen. 1 5 1
2. M e r a z a a p n o i n o g l j e . Apno so merili v 16. stole'tju v
škafih, ki so obsegali približno pol tovora apna. 1 5 2 Podrobneje smo o teh
merah slabo poučeni in dvomljivo je sploh, ali se je za apno in oglje
izoblikovala kaka stabilnejša mera in kak trden merski sistem. V 18. sto­
letju je na primer izkazana mera za apno, ki drži 24—25 ljubljanskih
mernikov ali okrog 650 litrov (dod. 57). S patentom z dne 23. septem­
bra 1780 je bila v vsej Avstriji uvedena enotna mera za oglje (stibich)
s približno 123 litrov in za apno (kalkmiitel) s 153,7 litra. Te mere so bile
leta 1858 zopet odpravljene (dod. 68, 78). 153
117
MALj, Cod. 1/25, fol. 17.
148
A. Schmeller, Bayer. Wörterbuch 1/1872, kol. 152.
148a
DAS, RA, fasci (cameralia) — (izp. J. gorn).
149
MALj, Reg.I, fase. 139/136, št. 3118, 1791 avgust 19.
150
Ibid., št. 1677, 1792 september 26.; 1801 marec 28.; 1803 januar 3.
151
Ibid., št. 410, 1793 marec 18.
152
MALj, Cod.I/11, fol. 104 (1571).
153
V nekem stavbnem predračunu iz leta 1788 (MALj, Reg. I, fase. 5, št.
7/2365) se v Ljubljani omenja kot mera za apno skratka >maass kallich«. O
tako imenovanem vordernberškem sodu kot meri za oglje prim. I. Mohorič,
Železarna Gradac v Beli krajini, Kronika 1/2, 1953, str. 186.

58
 D. Dolžinske mere

Primerjalni podatki:
154
1. D u n a j s k a m e r a. Ohranjena merila kažejo stalnost vsaj od
16. stoletja dalje. Glavne mere so:
dunajski seženj (klaftra) — 189,4—189,6 cm (po 6 čevljev po 12 pal­
cev ali col itd.)
dunajski čevelj (werkschuh) — 31,6 cm
dunajski vatel (elle) — 77,3—77,775 cm
dunajski komolec (daumelle) — 51,1 cm
dunajska poštna milja — 7,5859 km.
155
2. G r a š k a m e r a. Poleg graškega vatla pozna Štajerska še druge. Po
letu 1763 se na Štajerskem uvede dunajski vatel, po letu 1793 pa tudi du­
najski seženj. Glavne stare mere pred uvedbo dunajske so:
graški ali štajerski vatel — 86,39 cm
vatinški vatel (wattin ger elle) — 80,99 cm
' judenburški vatel — 80,99 cm (se deli na 4 pedi ali spannen)
mariborski vatel — 89—91 cm
komolec (daumelle) ceni Baravalle na 42 cm.

3. B e n e š k a m e r a . 1 6 6 Glavne m e r e so:
brač za volneno blago — 68 cm
brač za svilo — 63,62 cm
milja — 1,702 km.

1. D o l ž i n s k e m e r e n a Slovenskem m o r e m o ločiti vsaj v p e t s k u ­

p i n , k i se r a z l i k u j e j o m e d seboj p o funkciji p o s a m e z n i h . v r s t d o l ž i n s k i h
m e r in seveda t u d i p o d i m e n z i j i : s p l o š n a m e r a za t k a n i n e ali t r g o v s k a
m e r a , m e r a za p l a t n o ali t k a l s k a m e r a , k i je o b e n e m t u d i p o s e b n a trgov­
s k a m e r a za p l a t n o , p r i o b e h posebej še n e k e k r a j š e mere, d a l j e m e r e za
les, k i so o b e n e m t u d i g r a d b e n e i n zemljemerske mere, t e r slednjič
geografske m e r e za i z r a ž a n j e r a z d a l j m e d k r a j i . V s a k a t e h m e r i m a
svoje p o s e b n e sisteme m e r s k i h enot. T i sistemi so le r e d k o k d a j in veči­
n o m a d r u g o t n o (to j e s a m o p o p r e r a č u n a v i i n n e s t r u k t u r n o ) m e d seboj
p o v e z a n i in le izjemoma ee m e r e e n e s k u p i n e u p o r a b l j a j o v funkciji
druge skupine.
K a k o r so d o l ž i n s k e m e r e f u n k c i o n a l n o m o č n o r a z b i t e , p a so teri­
t o r i a l n o n e p r i m e r n o enotnejše od v o t l i h mer.
2. S p l o š n a t r g o v s k a m e r a z a t k a n i n e temelji n a v a t l u
(elle) k o t osnovni m e r i . N j e n a g l a v n a funkcija j e v p r o d a j i t k a n i n od
trgovca n a m a l o p o t r o š n i k a , z a t o g r e t u za p r e t e ž n o m e s t n o m e r o . O b
151
Prim, zlasti Geyer, 119, Tejkal, 164, ter dod. 57, 68, 79, 81.
155
Prim, zlasti Baravalle, Gr 74 ss-, St 96 ss. ter dod. 57.
ш
Prim, zlasti Perusini, 47, ter dod. 77. Dalje J. Šorn, Začetki suknarne
kranjskih deželnih stanov, ZC VI—VII/1952—53, 668.

59
koncu srednjega veka je bil v kranjskem blagovnem prometu v veljavi
dunajski vatel.157 V zadnjih letih vlade cesarja Maksimilijana pa je na­
stopila precejšnja zmeda. 1 5 8 Ljubljančani so prav v dobi beneških vojn
začeli meriti blago po krajšem beneškem braču. Po tej meri so na Pri­
morskem kupovali tkanine in naravno je bilo, da so skušali prodajati po
isti meri tudi svojim odjemalcem. Priložnost za to so jim nudili že ome­
njeni pretresi ob prehodu iz srednjega v novi vek. Sledila so jim tudi
druga mesta. Stanovi, ki so v tem primeru skupaj s kmeti imeli gospo­
darsko funkcijo kupca, so se temu poskusu z vsemi silami uprli in pri­
nesli zadevo pred samega cesarja oziroma njegove namestnike, češ da
preprosti človek ne ve za razliko med dunajskim vatlom in beneškim
bracem ter da kupuje po krajšem braču v dobri veri, da dobiva blago
po dunajskem vatlu. Stanovi zahtevajo, naj ostanejo kranjska mesta pri
dunajskem vatlu. Pritožba ni ostala brez uspeha in leta 1518 so deželna
oblaetva na Kranjskem prejela nalog za odpravo braca. 1 5 9 Ljubljančani
so se nalogu menda kmalu uklonili, a za dokončno odpravo brača iz
dežele so stanovi še nekoliko let pozneje predlagali kazenske ukrepe. 1 6 0
Pri tem niso predvideli le mersko enoto (dunajski vatel), marveč tudi
način merjenja. 1 6 1 Predlog o načinu merjenja je bil pozneje uresničen kot
sestavina policijskih redov. 1 6 2 V podrobnostih nadaljnji potek ni znan, 1 6 3
toda vse kaže, da je beneški brač na Kranjskem kot udomačena trgovska
mera v mestih že kmalu pozneje v glavnem zaključil svojo kariero. Če­
prav je s tem obveljala enotna dunajska mera, so bile v neustaljenih
razmerah "16. stoletja možnosti za zlorabe pri dolžinski meri še dane, 1 6 4
a manj kot pri votlih merah, ker je bila kontrola meril pri vatlu tehnično
neprimerno lažja kot kontrola votlih mer. Zato so v sedemdesetih letih
tega stoletja ponovno primerjali in popravili mestne vatle na Kranj­
skem, 165 in odtlej dalje je splošna dolžinska mera za tkanine na Kranj­
skem naslonjena na dunajsko ter dokaj stabilna. Ta mera je veljala v vsej
deželi, izvzemši morda kake istrske predele Kranjske.
Pri tedanjih sredstvih za primerjavo in obnovo meril pa je bila
stabilnost le približna in dejansko je v teku naslednjega poldrugega
stoletja prišlo do neznatnega povečanja dunajskega vatla na Kranjskem,
157
DAS, SA, fase. 86, instr. kranj. stanov odposlancem v Augsburg 1525
govori o dunajskem vatlu »so von alter herkhumen«. Predolge dobe taki for­
mulaciji seveda ne smemo pripisovati, vsaj dve do tri desetletja pa najbrž že.
158
DAS, SA, fase 207, nedatirana instrukcija o pritožbah kranjskih stanov.
159
DAS, SA, fase. »Stare listine*:, 1518 julija 20. Augsburg.
160
DAS, SA, fase. 86, 1525.
181
... nach dem sturtz, ibid.
162
Prim. S. Vilfan, Predpisi o obleki in blagu v policijskih redih 16. sto­
letja, SE 11/1949, 28, 33.
163
Trditev, da je ljubljanski vatel daljši od augsburškega (dod. 5), lahko
velja i za dunajski vatel i za brač.
184
DAS, SA, fase. 532, nedat. zunaj 1550 julij 1. Kranjska mesta se branijo
očitka, da se vatel ne uporablja kot po starem.
165
DAS, VA, fasc.Ì39/XIX, 1578 september 12; Kamnik je baje prejel
ustrezni nalog avgusta 1578, vendar se je kontrola v drugih kranjskih mestih
izvedla verjetno že nekoliko prej. Morda pa gre tu za lakat? Prim. op. 178 a.

60
ki je v prvi polovici 18. stoletja kot »ljubljanski« oziroma 'kranjski
vateh meril 78,5-78,8 cm (dod. 46, 49 1 -), medtem ko so drugi podatki iz
te dobe (dod. 44, 45) • zaokroženi in zato manj tocm oziroma nejasni.
Vendar tudi v tem času velja v splošnem prometu da je kranjsko-ljub-
ljanski vatel praktično enak dunajskemu ( ^ ^ . _ m . ^ V J Î v l i u b
poenotenju mer na dunajsko mero v drugi polovici 18. stoletja prav ljub­
ljanski vatel nudil najmanj odpora, saj pravzaprav sploh ni bil kaka
posebna mera, marveč je dejansko netočen posnetek dunajskega
Podobno kot je v mestih na Kranjskem prevladal dunajski vatel
so bile tudi na Primorskem trgovske mere za tkanine stabilne in dokaj
enotne, le da so tukaj temeljile na beneškem bracu z asti na bracu za
volnene tkanine, ki je v 19. stoletju meril 68 cm stoletje prej pa morda
nekaj milimetrov m a n j . " ' Tržaška braca kažeta Р ^ . ^ ^ Х к ш
doben odklon kot ljubljanski vatel proti dunajskemu (dod. 68). Poskus
uvedbe dunajskega vatla namesto brača oziroma njemu ustreznega bra-
blntskega vatla v letu 1857 (dod. 77) se ni obnese] m celo proti meter-
fkemu sistemu se je brač na Primorskem krepko vzdržal se do P o t e k l e
dobe, tako da zlasti na Tolminskem 1 6 8 ljudje še danes pomnijo brac po
68 cm, čeprav že nekaj desetletij ni več v rabi.
Pri kmetih na Kranjskem p a se je spomin na brač ohranil v označbi
prač za trgovski vatel vsaj do leta 1883,- iz česar ki mogli p e p a t i , da
ee je v podeželski trgovini beneški brač na Kranjskem nekoliko odpor-
neje držal kot v mestni trgovini, s katero pa je nedvomno tudi prihajal
v stik pri importu blaga iz Benečije. 1 ' 0
Poleg vatla moramo kot splošno mero'za tkanine (razen za platno)
omeniti še k o s (stück), ki je daljša mera in pomeni v Avstriji 2) vatlov.
Po podatkih, ki jih imamo doslej za Kranjsko p a bi meril kos sukna
približno 27 vatlov, 1 7 0 kar pa je vsekakor še zelo sumljivo
Razlikovanje med vatlom kot malo in kosom kot veliko mero pri­
haja do izraza tudi v trgovinskopolitičnih predpisih o prodaji »stuck-
weis« (na debelo) in »ellenweis« (na drobno).
3 P o s e b n a m e r a z a p l a t n o , a) Splošno. Medtem ko je.splošna
dolžinska mera po vatlu eno prvih področij na katerem so kranjske
lokalne mere (kolikor je Kranjska sploh kdaj poznala svoj posebni
vatel) kapitulirale pred dunajsko, je mera za platno tista, pri kateri se
je kranjska mera najdalj časa obdržala in segla celo izven meja dežele.
Vzrok je kaj jasen: v trgovskem poslovanju s platnom je pac prevladala
tista mera, ki jo je določal sam producent, v tem primeru zlasti go­
renjski tkalec platna. Njeno trdoživost in stabilnost moramo torej p n -

' " [ b T Podatek i z leta 1728 (dod. 45) kaže 63 cm. Isto kaže tudi Vegov
nodatek (dod. 68: 63,6 cm). Po vsej verjetnosti pa gre tu za brac za svilo.
POd
^ f V ( e 5 p o L k o v v arhivu terenskih; zapiskov Etnografskega muzeja v
T Tiibliani (med drugim moji zapiski inv. st. V11/19).
L j
- ^ P E Krilnikovi odgovori na vprašanja v Bogišićevem naputku.
Razprave AZU, Pravni razred, zv.III, Ljubljana 1945, str. 213. .
170
Sorn, I.e.
171
Geyer, 127.

61
pisovati močni domači proizvodnji, s katero je bila zvezana. Ali pa je
pri nastanku te mere odločal morda tudi način proizvodnje, moramo
pustiti odprto.
b) Terminologija. Da se je osnovna kranjska mera za platno imeno­
vala lakat (oziroma laket) 1 7 2 in da je ustrezni nemški naziv bil »stab«
(pa tudi hieländische elle, 173 webereile oziroma leinwandeile 1 7 4 ), včasih
tudi skratka elle, 175 izhaja iz virov s popolno gotovostjo. Ime lakat izhaja
iz lakti, dela človeškega telesa, po katerem so prvotno izražali dolžino.
Precejšnji obseg te mere (gl. sp. d) pa kaže, da beseda lakat ni prvotno
pomenila to dolgo mero za platno, marveč neko veliko krajšo mero, ki
bi približno ustrezala vatlu. Kateri slovenski izraz za nemško elle je
prvotnejši, ali vatel ali lakat, 1 7 6 je iz virov težko posneti, gotovo pa je,
da je označba lakat iz nam neznanih vzrokov preskočila na dolgo mero
za platno, tako da je tudi v nemščini dobila ime lakatmass. Pri tem pa
ne moremo izključevati, da bi beseda lakat ne obdržala ali dobila ob­
enem še kak drug pomen (kot na primer elle ali daumelle). 1 7 7 Skoraj
gotovo p a je, da mera za platno drugega imena kot lakat ni imela, 1 7 8
medtem ko moremo z gotovostjo trditi, da je izraz lakat za to mero daleč
prevladoval.. Tako je terminološko najbolj pravilno, če omejimo v mer­
skem izrazoslovju izraz lakat na mero za platno in jo s tem imenom
razlikujemo od vatla in komolca.
c) Veljavnost lakia. Lakat se pojavlja najprej leta 1543 (dod. 11)
v kranjski tarifi za ocenitev davčne napovedi kot »tuzemski vatel« (hie-
ländische elle) že v obsegu 3% dunajskega vatla. 1 7 8 a Ko se nam v 18. in
19. stoletju in to pot pogosteje pojavlja v virih z označbo svoje dolžine,
velja še vedno za polčetrti dunajski vatel, včasih tudi za prav toliko
ljubljanskih vatlov, kar je praktično vseeno, a kaže, da relacija ni po­
polnoma točna. Z magistratnim razglasom z dne 30. novembra 1785 je
bila posebna kranjska mera za platno v Ljubljani skladno s splošno
uvedbo dunajske cimentirane mere odpravljena, 1 7 9 a še pozneje je morala
172
N. pr. dod. 64.
173
171
N.pr. dod. 11.
MALj, Reg. I, fase. 30/76, 1786 april 19.; DAS, Višnjegorski računi
1576/7.
175
N. pr. »8 stab leinbat... 1 elln per 30 kr — 4 fi« (KALj, kapitelj. računi
1587).17 Cena kaže, da pomeni elle dejansko isto kot stab.
° Možnost bi bila, da je beseda lakat starejša, a da se je potem poleg
nje_ udomačila beseda vatel (zveza z wattinger elle?), nakar je naziv lakat
prešel na dolgo platnarsko mero, ki je po svoji izmeri skoraj gotovo mlajšega
izvora kot naziv lakat.
177
Gl. Wolf-Cigale I, 418.
178
Če Prešernov kramar »meri platno, trak na vatle«, se morda vatli
nanašajo le na trak ali pa gre za izjemno izražanje, medtem ko tedanji viri
govore izključno o laktu. Sicer pa ne moremo izključevati, da se ne bi tu in
tam tudi platno kdaj merilo z vatlom, vsekakor pa je lakat specialna mera
za platno.
178a
Kolikor bi se pregled vatlov v sedemdesetih letih 16. stoletja (gl. op.
165) nanašal dejansko na lakat (gl. DAS, Višnjegorski računi 1576/7), pa gre
verjetno bolj za kontrolni ukrep.
179
MALj, Reg. I, fase. 30/76.

62
kresija 1 8 0 opozarjati na odpravo tako imenovanega »dolgega tkalskega
vatla«. Toda prav pri tej meri so morali poborniki poenotenja mer kapi­
tulirati. Komaj eno leto po odpravi »tkalskega vatla« je na kresiji in na
še višjih mestili zavel prav nasproten veter. Ustrezni, dopis kresije ljub­
ljanskemu magistratu 1 8 1 je zelo poučen in pravi: ker je eden izmed vzro­
kov za nazadovanje izvoza platna tudi v tem, da se ne izdeluje več po
isti, z zunanjimi odjemalci dogovorjeni meri, je cesar ukazal, da se v
poživitev te trgovine upostavi mera po laktu (lakatmass), ki je bila s
çimentacijskim patentom odpravljena. Razen tega pa se v tej meri iz­
delano platno lahko opremi tudi s kakovostnim žigom. Platno se lahko
izdeluje tudi v drugih merah, a ostane potem brez žiga. Zaradi izvedbe
tega naloga zahteva kresija točnejše podatke o tej meri. To pot ljub­
ljanski magistrat 1 8 2 ni bil nič kaj navdušen za upostavitev stare mere,
češ da je trgovina s platnom živahnejša kot prej (morda na domačem
trgu?), vendar je dal zaželene podatke, ponovil staro relacijo lakat = tri
in pol dunajskega vatla ter dodal, da je širina platna ter dolžina v eni
bali kaj različna. Tudi za kakovostne žige magistrat ni bil vnet. Kljub
magistratovi nenaklonjenosti je lakat po vsem Kranjskem obveljal. Ko
je leta 1814 gorenjska intendance. Ilirskih provinc zahtevala poročilo
o ljubljanskih merah, 1 8 3 je ljubljanska merija 1 8 4 odgovorila, da je v celoti
uveljavljena dunajska mera, razen za platno, ki se meri na palice po
3% dunajskega vatla. Kdaj je veljavnost lakta prenehala, ni znano. Na­
redba iz leta 1857 (dod. 76) tega lakta ne navaja. Toda še leta 1883 pravi
Gašper Križnik, da je lakat pri kmetih in tkalcih v motniški okolici
v veljavi. 185 Tako je lakat kot edina stara mera preživel vsa poenotenja
in doživel še uvedbo metrskega sistema.
d) Dolžina lakta in njegova struktura. Vsi podatki, kar jih imamo
od 16. do začetka 19. stoletja, soglašajo v tem, da ustreza lakat po dolžini
3% dunajskim vatlom (dod. 11, 64, 73). Kolikor se pojavlja ista relacija
lakta tudi na ljubljanski vatel (dod. 49), smo že ugotovili, da gre v bistvu
za isto, a da izražanje virov ni prav točno, tako da prevladujočega
rezultata (po dunajski meri približno 272 cm) ne smemo jemati preveč
pri piki. Dejansko kaže tudi Križnikov podatek (dod. 80), edini, ki pove
neposredno izmero v centimetrih, da je lakat meril kar 284 cm. Toda na
drugi strani govore podatki samega Križnika o laktu v zvezi s pedjo
(glej spodaj 4) bolj za lakat v izmeri 270 cm. Sicer pa najbrž tudi sama
mera ni bila povsod popolnoma enaka. Dokler nimamo točnejših po­
datkov, je najbolje, da cenimo lakat na 276 cm in dopustimo pri tem
odklon 2,7 % navzgor ali navzdol.
Po Križniku razpada lakat na dve palici. V starejših nemških tekstih
pa pomeni beseda stab praviloma celi lakat. Verjetno pa je, da so v nem-
180
Ibid., 1786 april 19.
181
Ibid., št. 117, 1787 januar 3.
182
Ibid., št. 117, 1787 februar 8.
m
MALj, Reg. I, fase. 173/18,št. 339, 1814 februar 1.
184
Ibid., 1814 april 2.
185
Polec, 1. c.

63
ščini o z n a č e v a l i p a l i c o k o t polovico l a k t a z b e s e d a m i »kleiner stab«, k i
186
j e i z k a z a n a v s a j v 16. s t o l e t j u . O p e d i k o t še m a n j š e m d e l u l a k t a b o m o
r a z p r a v l j a l i posebej, k e r se t u n e k o l i k o s t i k a t a v a t e l i n l a k a t .
Večja enota za merjenje p l a t n a j e v Avstriji p r a v t a k o k o t za d r u g e
187
t k a n i n e kos (stück), le d a m e r i kos p l a t n a 30 (in n e le 20) v a t l o v .
V Avstriji g r e t o r e j le z a d v a r a z l i č n a m n o g o k r a t n i k a n a p o d l a g i istega
v a t l a , n a K r a n j s k e m p a j e v v a t l u in l a k t u d a n a že r a z l i č n a osnova.
K a k š n a večja m e r a za p l a t n o b i bila t u z g r a j e n a n a l a k t u , m i n i z n a n o .
e) Funkcija, razširjenost in posebne vrste lakta. D o m o v i n a l a k t a k o t
p o s e b n e m e r e za p l a t n o j e b i l a Kranjska, k j e r je veljal t u d i v mestih. T u
so p r o d a j a l i p l a t n o p o t e j m e r i p r e d v s e m p r o d u c e n t i sami, m e d t e m k o je
b i l o p r e k u p č e v a n j e s p l a t n o m n a d o m a č e m t r g u v e r j e t n o m a n j razvito.
Ali so v s r e d n j e m v e k u p r i n a s t a n k u k r a n j s k e g a l a k t a sodelovali t u j i
v p l i v i (v okolici Škofje L o k e m o r d a freisinški ali eicer m o r d a v p l i v i
o b m o r s k i h odjemalcev), m o r a m o z a e n k r a t p u s t i t i o d p r t o . Kot smo videli,
se j e l a k a t uveljavil k o t m e r a t u d i v i z v o z n e m p r o m e t u . P o l a k t u so
merili poleg obeh g l a v n i h v r s t p l a t n a še: loden, m e z l a n , cvilih in
kanafas.188
Celjski l a k a t (leinwandelle) p o 6 p e d i ceni B a r a v a l l e 1 8 9 na
1,21498592 m ( ! ! ) ; dalje p r a v i , d a j e bil n a S p o d n j e m Š t a j e r s k e m raz­
širjen t u d i k r a n j s k i l a k a t n a 12 p e d i , t o r e j 2,42997184 m. V e n d a r se zdi,
d a je B a r a v a l l e t e t e o r e t i č n o t a k o t o č n e r e z u l t a t e i z r a č u n a l p o v a t i n š k i
p e d i ( s p a n n e ) . P e d p a j e p r i m e r a h za p l a t n o d r u g a č n a k o t p r i v a t l u ,
t a k o d a v a t i n š k e p e d i n e m o r e m o u p o r a b i t i za i z r a č u n a n j e v a t l a . T a k o
j e gotovo, d a g r e p r i k r a n j s k e m l a k t u n a S p o d n j e m Š t a j e r s k e m za isti
l a k a t , k i smo ga določili n a p r i b l i ž n o 276 cm, zelo v e r j e t n o p a je, d a g r e
p r i celjskem l a k t u d e j a n s k o za k r a n j s k o p a l i c o ali m a l i s t a b , t o j e za
polovico k r a n j s k e g a l a k t a . T a p r i m e r n a j n a m b o o b e n e m e k l a t a n t e n
d o k a z za n a videz p a r a d o k s n o t r d i t e v , d a so' v zgodovini m e r s t v a včasih
p r i b l i ž n i r e z u l t a t i točnejši od r e z u l t a t o v , k i g r e d o v v r s t o p r a k t i č n o brez­
p o m e m b n i h i n le f i k t i v n i h d e c i m a l k , p a p r i t e m izhajajo iz n a p a č n e
osnove.
Iz 19. stoletja p o z n a m o še bistriški l a k a t (stab in F e i s t r i t z , d o d . 76),
k i je m e r i l 116,62 cm. N i m i znano, iz k a t e r e Bistrice n a j b i izviral, n i t i
k a j v e č o njem.
f) O platnomerstvu b i poleg p o d a t k o v , n a v e d e n i h v zvezi s s p l o š n o
organizacijo m e r s t v a še l a h k o d o d a l i ; d a j e p l a t n o m e r s t v o v L j u b l j a n i
i z k a z a n o v s a j že v 16. s t o l e t j u 1 9 0 in d a j e t u d i Višnja gora v 16. stoletju
186
Stab — c e l i l a k a t n.pr.: dod. 49; dalje MALj, Reg. I, fase. 125/106,
št. 172; ibid., fase 173/18, št. 339, »stab« — З ^ dunajskih vatlov, kakor je sicer
relacija za lakat; tudi tarifa za merjenje je enako navedena za lakat in za
stab — MALj, Reg. I, fase 30/76, št. 3807. Stab — p a l i c a : KALj, kapiteljski
računi 1576 >drey eilen leinwatt khlein eranerisehen stab«.
187
Geyer, 127.
188
Dod. 11; MALj, Reg. I, fase. 125/106, št. 1437; ibid., fase. 30/76, 1785 no­
vember 30. »
189
Baravalle, Gr 74.
190
MALj, Cod. I, XIII passim.

64
imela na trgu poseben lakat (leimbathellen). 1 9 1 V drugi polovici 18. sto­
letja je bil v Ljubljani za merjenje platna določen kraj pred »divjim
možem« blizu magistrata, od koder so ga zaradi navala ljudi na t a prostor
hoteli prestaviti na Šentjakobski trg, 1 9 2 k a r p a je menda naletelo na
odpor. Ob koncu stoletja se je platno merilo na frančiškanskem trgu pred
»sedanjim frančiškanskim samostanom«. 1 9 3 Največ trgovanja s platnom
je bilo v Ljubljani na Elizabetnem sejmu. 1 9 4
4 P e d (pedenj). Lakat se po Križnikovem podatku deli na dvanajst
pedi. Ped pa je mala i i velika, in le ena izmed njiju se nam bo izkazala
kot dvanajstina lakta.
Ped je sinonim za nemško spanne. 1 9 5 Po Križnikovih podatkih (do­
datek 80) bi merila 22,2 —23,7 cm, po kombinaciji teh podatkov s podatki
o vatlu pa 22,6 cm. Po podatkih iz leta 1786 (dod. 62) bi merila ped 18 do
19 cm. Navidezno nesoglasje se razreši, če upoštevamo, da pozna Križnik
veliko in malo ped in da meri po ljudskem izročilu mala ped od konca
palca do konca kazalca, velika ped pa od konca palca do konca mezinca
(oboje pri razprti dlani), 1 9 6 kar se za čuda ujema z gornjimi računi po
virih. Velika ped je torej dvanajstina lakta, mala ped pa verjetno prvotno
ena četrtina vatla, pozneje nekoliko več.
5. D o l ž i n s k e m e r e v s t a v b e n i š t v u , zlasti tesarstvu, so
bile: seženj, komolec, čevelj in palec. Še najbolje smo poučeni o čevlju,
ki je bil v Ljubljani nekoliko daljši od dunajskega (32,8 cm; dod. 56, 57).
Palec ali cola je njegova dvanajstina. Seženj je drugod normalno šest-
kratnik čevlja. Tem bolj nas na prvi pogled začudi, če po nekem —
akoravno ne posebno zanesljivo formuliranem podatku — šteje ljub­
ljanski seženj v 18. stoletju samo 5 čevljev ali torej 1,64 m (dod. 56).
Morda so pri tem vplivali furlanski stavbeniki, 1 9 7 ki so znani p o svojem
delovanju v ljubljanskem gradbeništvu. Vprašanje p a je, ali je bil ta
seženj edini v Ljubljani veljavni, ali p a je bil omejen le na zidarstvo.
Podatek iz leta 1551 (dod. 13) bi vsekakor govoril za to, d a je krajši
kranjski seženj (na pet čevljev) imel morda neko tradicijo. (Na miljo
štejejo po tem podatku 5000 sežnjev namesto običajnih 4000 sežnjev.)
Na drugi strani p a moremo po načrtu za adaptacijo ljubljanskega magi­
strata iz leta 1788,198 ki podaja naris danes še ohranjenih prostorov z
lestvico v sežnjih, precej točno izračunati dolžino sežnja na 1,966 m.
Lestvica nadalje dokazuje, d a ima seženj 6 čevljev, ki merijo torej
32,7 cm, kar se praktično popolnoma ujema z že ugotovljenim ljubljan­
skim čevljem.
191
Višnjegovrski računi 1576/77, začasno v MALj.
192
MALj, Reg. I, fase. 30/76, 1783 november 14.
193
MALj, Reg. I, fase. 125/106, št. 30.
194
195
Ibid., št. 172.
Wolf-Cigale II, 1496; Pleteršnik II, 18; o spanne gl. n.pr. MALj, Reg. I,
fase-30/76,
196
praes. 1782 november 5.
197
Pleteršnik, I.e. Podobni opisi žive še danes med ljudstvom.
Furlanski passo da fabbrica (pas) je meril 1,1024 m in se je delil na
5 čevljev
198
(piedi). Perusini, 46.
MALj, Reg. I, fase 5/7, št. 2365.

5 Zgodovinski časopis 65
 Seženj ostane po povedanem še vedno nekoliko problematičen, ker
nam precej nezanesljivi podatki pred sredino 18. stoletja govore o sežnju
po 5 čevljev, zanesljiv podatek iz leta 1788 pa o sežnju 6 čevljev (pri
čemer pa gre za isti čevelj). Ali gre tu eamo za netočnost starejših po­
datkov ali za dejansko spremembo ljubljanskega sežnja, zaenkrat ne
moremo soditi. Kdaj se je ljubljanski seženj umaknil dunajskemu, tudi
še ni znano, verjetno pa približno ob istem času, ko> je bil na Štajerskem
uveden dunajski seženj, torej okrog leta 1793.1S9
Vsaj v 16. in 17. stoletju se v gradivu navaja tudi mera »daumelle«, 200
s katero so merili zlasti stavbni les. Na prvi mah bi jo enačili z dunajsko
istoimensko mero (51,1 cm), toda stvar je drugačna. Na Štajerskem meri
mera s tem imenom približno 42 cm 2 0 1 in če primerjamo še relacijo iz
srede 18. stoletja (dod. 57), spoznamo podobno mero* v kranjskem ko­
molcu, ki je dolg kakih 44 cm. Kadar se torej na Kranjskem omenja v
virih daumelle, moramo v prvi vrsti misliti na ta komolec. Zato se v
nemških virih namesto izraza daumelle uporablja tudi izraz ellbogen, 202
v latinskih cerkvenih virih pa cubitus, kar je oboje sinonim za slovenski
komolec. Mera sama pa najbrž ni domačega izvora. Po poenotenju je
ime komolca prešlo na dunajsko daumelle. 2 0 3
Čeprav toži Baravalle 2 0 4 o pomanjkanju virov o sežnju kakor tudi
o komolcu nima posebno točnih podatkov 2 0 5 in čeprav tudi mi nismo
dosti na boljšem, pa bi se s posebno kratko študijo moglo še marsikaj
ugotoviti in izpopolniti podatke vsaj do 17. stoletja nazaj. Gre za izrabo
gradiva, ki ga nudijo opisi cerkva iz starejše dobe, kolikor navajajo
izmere in ki morejo služiti kot dober vir, če so opisani objekti še danes
ohranjeni.
Posebne, gradbenim meram sorodne in deloma tudi na njih naslo­
njene mere pozna rudarstvo, tako mero »lechen« po 7 sežnjev. 206
6. G e o g r a f s k e m e r e za računanje razdalje med kraji 60' v sta­
rejši dobi in v navadnem izražanju predvsem naslonjene bodisi na ko­
rake, bodisi na čas hoda. Zelo stara mera v pravem pomenu besede pa
je milja, ki je bila v soseščini Kranjske kaj različna. Kake posebne lastne
milje Kranjska ni imela in zdi se, d a so se držali dunajske milje, le da
so jo pri ocenitvi v sežnjih šteli okroglo za 5000 namesto 4000 sežnjev,
kar bi bilo razumljivo, če bi bil kranjski seženj res krajši od dunaj­
skega 2 0 7 (dod. 13).
199
Baravalle, Gr 76.
^ N . p r . MALj, Cod.XIII/li, fol. 117, 1581; ibid., XIII/12 d, fol. 38', 1593;
ibid.XIII/23i,
201
fol. 121'.
202
Baravalle, St 97.
V op. 198 citirani akt.
203
Pleteršnik I, 428; komolec — poldrugo ped; na isto mero je najbrž v
19. stoletju preskočilo deloma tudi ime vatel, kar bi kazalo navedeno razmerje
3 lakti — Ì7Ì vatla, Wolf-Cigale 1/418. V tej navedbi je stara merska termino-
logija204 že popolnoma postavljena na glavo.
Baravalle, Gr 75.
205
Baravalle, St 97.
206
DAS, fase Ruardovi spisi, ovoj 2 (izp. J. Šorn).
207
Prim. zg. str. 65.

66
 E. Ploskovne mere

Primerjalni podatki:
1
1. D u n a j s k a m e r a . "
2
kvadratna milja — 5,700.000 m
2
oral — 5.700 m — 57 arov
2
kvadratni eeženj — . 3,59 m — 36 kv. čevljev

2. B e n e š k o - f u r l a n s k a m e r a.209 Splošna mera čamp se krajevno

razlikuje po obsegu. V uradnih podatkih med 1600—1800 prevladuje veliki
čamp (ciamp a la grande) — 52 arov.

Prvotne ploskovne mere se razvijajo brez neposredne zveze z dolžin­

skimi. Ker prihajajo prvotno v poštev predvsem v poljedelstvu, zlasti
za izražanje velikosti njiv, je naravno, da se v starejših obdobjih, ko
geometrijsko izražanje še ni uveljavljeno, presoja velikost njive bodisi po
posevku, bodisi po delovnem času. Tako se razvijeta dve glavni vrsti
primitivnih ploskovnih mer.
I z m e r a po p o s e v k u se pojavlja na primer leta 1627 na ozemlju
eocerbskega deželskega sodišča v polovnikih.210 Če štejemo, da drži ta
polovnik približno 28 litrov, bi ta mera ustrezala približno 9 arom. Po
mernikih posevka računa na primer Raigersfeld (dod. 56). Danes je na
deželi splošno znano, da pomeni (dunajski!) mernik posevka pšenice
na dobri zemlji 8 arov, na slabi pa do 10 arov. (Primerjaj še dod. 57 za
»njivo«.)
I z m e r a p o d e l o v n e m č a s u je morda še važnejša kot izmera
po posevku. Izhodišče za ta način merjenja je v tem, koliko zemlje se
obdela v določenem času in z določenim sredstvom. Take mere so oral,
jutro, tagbau, žrnada in podobne. V teku časa postanejo imena nekaterih
izmed teh mer tudi označba za neko geometrično fiksno ploskovno enoto.
Pri starejših podatkih pa moramo vedno računati s tem, da navedena
imena ne pomenijo določeno površino, marveč da gre le za način izra­
žanja, pri katerem je dejanska izmera v resnici odvisna od delovnega
efekta v določenem času. Zato moramo na primer ločiti žrnado kopanja
od žrnado oranja, 211 upoštevati vrsto in število vprege (konj, vol, par,
dva para), lego in kakovost zemlje, vrsto pluga ab: motike itd. Preračun
teh podatkov je torej pred 18. stoletjem možen le po temeljitem pozna­
vanju kraja, za katerega gre.
Ploskovne mere kot kvadrat dolžinskih mer so pri nas začeli v glav­
nem uporabljati šele v 18. stoletju. Uradni podatki slone torej praviloma
vsi na dunajski meri, medtem ko se kmetje še danes poslužujejo tudi
starih načinov izražanja po posevku in delu.
208
Prim, zlasti A. Guzelj, Navod za oskrbovanje malih gozdnih posestev,
Ljubljana 1903, str. 14.
209 Perusini, 44.
210
DAS, SA, fase. 520/19, 1627 maj 4., in nadalje, zaslišanje socerbskih
podložnikov.
211
Prav tam.

5* 67
 F. Uteži

Ob koncu srednjega veka je na Kranjskem veljala dunajska utež,

ki je temeljila na dunajskem funtu (560 g) kot osnovni merski enoti.
Funt se je delil na 32 lotov, lot na 4 kvinte, kvint na 4 utežne denariče.
Enota 4 lotov se je imenovala vierdung. Osnovna novena utež je bila
marka kot polovica funta. Pri zlatu je marka štela 24 karatov po 12 gra-
nov. Navzgor so bile večje enote cent (100 funtov) in milijarij (1000 fun­
212
tov).
V začetku 16. stoletja je na Kranjskem povzročila precejšnjo zmedo
raba beneške librce (libritzen), to je male libre (libbra sottile), ki telita
v 19. stoletju 301 g. 213 Podatki o razliki med funtom in librco iz leta 1509
(dod. 1) dokazujejo, da je razmerje med funtom in librco ostalo skozi
stoletja v bistvu nespremenjeno. Razlika 14 g, ki jo izkazuje ta podatek,
je lahko tudi samo posledica netočnosti, saj ne izvira neposredno iz
uradne meritve. Ni p a izključeno, da je ena izmed obeh mer vendarle
doživela kako tedaj neopazno spremembo od začetka 16. stoletja do konca
18. stoletja, ko imamo prva precizna tehtanja.
Podobno kot brač je bila tudi librca na Kranjskem kmalu odprav­
ljena vsaj iz običajnega dnevnega prometa ali pa vsaj ni mogla več
ogrožati prevladujočega pomena funta. Popolnoma p a ni izginila. Po­
javlja se t u in tam v zvezi z navedbo količin začimb; 2 1 4 prav tako se
leta 1579 v zvezi z Idrijo pojavlja v oinembi, da se prodaja olje in loj
po laški namesto po nemški teži. 2 1 5
V zahodnejših predelih Slovenije p a se pojavlja še v začetku 20. sto­
letja, ko so n. pr. na planinah tehtali na libre mleko in sir.
Preračun starih podatkov o teži na današnjo mero je po povedanem
najbolj preprost, čeprav bi tudi tu ne prisegal na vsak gram. Edino
težavo tvori trgovina s Primorjem, kjer moramo računati s tem, da
utegneta besedi cent in milijarij pomeniti tudi stokratnik ali tisočkrat-
nik beneške libre. Tu se bo treba od primera do primera odločiti, ali se
račun izvrši na dunajsko ali beneško mero, pri čemer bo- treba upoštevati
zlasti, za kakšno blago gre. Tudi sama beseda p fund utegne biti včasih
dvoumna, ker pomeni včasih tudi laški funt, to je librco. Na drugi strani
kratica L ne pomeni vedno nujno librco, ampak 6e uporablja tudi za
avstrijski funt.

212
Prim, zlasti Geyer, 123.
213
Prim, zlasti Perusini, 54; Encicl. ital. XXI/33, App. 847. Libbra sottile
se deli na 12 unč. Libbra grossa tehta 47? g, deli бе prav tako na 12 unč, te pa
na drahme, denare in grane.
214
KALj, Špitalski urbar 1541, fol. 55*, pozna n. pr. librco popra. Librca se
kot mera za poper navaja tudi v poznejših računih: n. pr. MAL j , Cod. XIII/21 d,
fol. 23 (1602); ibid., 23d, fol. 30 (1605), vendar v imenu urbarialne dajatve, torej
kot relikt.
215
M. VerbiČ, Idrijski delavec v 16. stoletju, ZČ VI—VII/1952—53, 542.

68
 G. Razne mere

1. M e r e z a l e s . Y računih 16. stoletja in dalje se pojavljajo razne

vrste lesa, ki se označujejo z različnimi imeni pač glede na dimenzije,
normirane po trgovskem običaju. Podrobnejših podatkov za te dimenzije
pa zaenkrat ne moremo določiti. Dimenzije posameznih asortimeniov
gradbenega lesa so podrobneje' znane šele po njihovem razmerju do du­
najske mere. V bistvu gre t u za komercialne asortimente, ki eo večinoma
še danes v rabi (skarete, dile, colarice, plohi, remelj, polovičar itd.). 2 1 6
Tudi kubične mere za les so nam znane šele iz dobe dunajske mere.
Tako ustreza kubični seženj 6,82 m 3 ( = 2 1 6 kubičnih čevljev), kubični
čevelj torej 0,0315 m 3 . 2 1 7 Težava je tudi z merami za. drva. Leta 1593 se
na primer omenja butara ali burf (puschen oder würff) drv, 2 1 8 sicer pa
se pogostoma pojavlja tudi še pozneje za drva mera resta (resten, reisten),
ki znaša v prvi polovici 18. stoletja dva sežnja in en čevelj (dod. 57), pa
je vprašanje, ali gre za čisto dolžinsko ali za kubično mero. 2 1 9
Na butare (buschen) so merili - tudi trsje za oblaganje stropov (sto-
kotoren, v našem zidarskem izrazoslovju še danes štokador). 2 2 0
2. T o v o r (samb). To sicer ni prava mera, a se večkrat uporablja
za približno označevanje neke količine blaga. Gre za količino, ki jo
normalno nosi tovorni konj in ki je seveda različna glede na moč konja,
težavnost poti in specifično težo blaga. Po precej izčrpnih podatkih, ki
jih imamo iz erede 18. stoletja znaša tovor od 139 do 180 kg. 2 2 1
3. P e l j a j (fuder), voz. Čeprav tudi tu ne gre prvotno za mero v
pravem pomenu besede, pa se v teku časa začnejo za določene vrste
blaga uporabljati vozovi več ali manj stalne oblike in z njimi izražati
količine blaga, tako na primer pri senu in opeki. 2 2 2 V začetku 18. stoletja
se omenja voz, ki je širok 4 čevlje, 223 medtem ko zvemo pozneje (1786),
da so cimentirali tudi vozove za drva. 2 2 4 Tu je voz že prava mera.
4. Č o l n (schiff). Podobno kot tovor in v starejši dobi voz pomeni
tudi čoln (schiff) sredstvo za približno izražanje količine, n. pr. za seno,
225 226
ki so ga pripeljali izpod Krima, ali pa za pesek.
216
Guzelj, o. c, 65.
217
Ibid., 14.
218
MALj, Cod. 1/14, fol. 63.
219
Tudi sicer je vprašanje, ali se komolec na določenih mestih navaja kot
dolžinska ali kubična mera (v op. 198 citirani akt) in v enakih dvomih smo
včasih pri sežnju. Predmet bi zahteval posebne študije. Prim. V. Valencic,
Gozdovi in preskrba z lesom v stari Ljubljani. Gozd. Vestnik 1954, sep. odt. 9.
220
V op. 198 citirani akt.
221
MALj, Reg. I, fase 30/76.
222
MALj, Cod.XIII/l, p. fol. 50rss., in še na mnogih drugih.mestih.
223
DAS, SA, fase 527 a, 1719 (izp. J. Šorn).
224
MALj, Reg. I, fase. 40/104, 1786 januar 19.
225
N. pr. MALj, Cod. XIII/1 d
228
V op. 198 citirani vir.

69 .
 227
5. Slama se je po mestnih računih prodajala po enoti, ki se ozna­
čuje z imenom schober. Slovenščina ima za to nemško besedo tri različne
izraze z različnimi pomeni: stavek ali razstavek (10 snopov), kopica (več
228
kot 10 snopov), kopa (60 snopov). Beseda schober pomeni v nemščini
229
običajno enoto 60 snopov in tako bo najbrž tudi ljubljanski schober
230
dejansko k o p a . Po Trdini pomeni nadalje beseda burf tri snope.
6. Mere za l a n . Najbolj razširjena merska enota za lan je zechling
231
(menda čehulja), ki tehta približno 280 g (dod. 11). Manjša enota je
povesmo (pest ali ročica, reisten), ki jih gre po podatkih-iz 16. stoletja
deset na eno čehuljo (dod. 14), izjemoma tudi po 15. Čeprav si moremo
približen pojem o obsegu' teh mer danes ustvariti le s pomočjo predstave
v teži, pa velja opozoriti, da pri njih ne gre za utežne enote, temveč za
ustaljen način povezovanja lanu, ki daje po obliki in obsegu precej
točno določene šope. Zdi se, da je ta enota v 16. stoletju prevladovala
predvsem kot dajatvena mera, medtem ko so v Ljubljani lan že leta 1521
praviloma tehtali, vsaj pri pobiranju tržnih pristojbin. Le Bezjaki so
imeli pravico, da se jim tržna pristojbina ne odmeri po teži, marveč po
šopih (puschen) in zavojih (täkhen). 2 3 2 V teku časa je čedalje bolj pre­
vladovalo tehtanje, potek odmiranja starih merskih enot pa za enkrat
podrobneje ni znan.
7. Š t e v n e e n o t e . Tudi v virih za Slovenijo se zlasti v 16. in
17. stoletju pogostoma pojavljajo izrazi, ki pomenijo določeno število,
tako na primer pomeni beseda funt toliko kot 240 kosov, schilling pra­
viloma 30 kosov, schock pa 60 kosov (prim. dod. 11), medtem ko pomeni
ris papirja 480 pol, knjiga (buch) pa 24 pol. 2 3 3

Zaključek

Kdor bi pričakoval, da bo v tej razpravi dobil univerzalni recept za

preračunavanje starih mer na današnje, za vse vrste, dobe, kraje in z vso
točnostjo, ne more biti drugega kot razočaran. Razprava pač ni bila
v tem smislu zamišljena in taka zamisel danes tudi zdaleč še ne bi bila
izvedljiva. Izvedljiva pa bi lahko postala do neke mere v primeroma
kratkem času, če bi dobili še nekatere monografične obdelave, katerih
potrebnost smo deloma že nakazali v tekstu, deloma pa še ne, a jih tu
zaradi preglednosti v celoti navajamo po obrnjenem časovnem redu, po
katerem bi verjetno najbolj eitematično dosegli solidne razultate:
227
N . p r . MALj, Cod.XIII/H fol. 117 (1581); ibid., XIII/21 i, fol.35 (1602).
228
Wolf-Cigale 11/1409.
229
Geyer, 127.
230
Trdina, Zbrani spisi IL Ljubljana 1904. Bajke I, 56, št. 47.
231
Vilfan, Očrt, 256, in tam navedena literatura. M. Verbič, Posest in go­
spodarska slika velesovskega samostana po urbarju 1458, v knjižici Velesovo,
Velesovo 1938, 29.
232
MALj, Cod. I/l, fol. 2, 1521.
253
Geyer, 127.

70
 i. Karta današnje razširjenosti lokalnih nazivov za razne mere z
označbo obsega, čeprav ta večinoma temelji na dunajski meri: mernik,
polovnik, kupljenik, kaznenk, vagan itd. pri žitnih merah; polovnjak,
štrtijek, strajh itd. pri vinski meri.
2. Lokalne metrološke študije na osnovi arhivalnih virov bodisi za
podeželje bodisi za mesta, razen za Štajersko, kjer je Baravalle to delo
v glavnem že opravil.
3. Podrobnejša povezava Baravallejevih ugotovitev za Štajersko
z domačo slovensko metrološko terminologijo, eventualno izdelava karte.
4. Obdelava podatkov, ki jih nudijo rektificirani dominikalni akti
s karto in tabelami.
5. Ugotovitev podrobnejših podatkov o gradbenih dolžinskih in
eventualnih kubičnih merah ter izmer raznih asortimentov lesa ter ob­
delava njihovega razvoja po analizi starih opisov danes še ohranjenih
objektov, kakor tudi načrtov, predračunov in računov itd.
6. Popoln pregled metroloških podatkov po reformiranih urbarjih
(okrog 1570) za vso nekdanjo Notranjo Avstrijo oziroma njen slovenski
del, ter podrobnejši pregled aktov, na podlagi katerih so ti urbarji na­
stali. (Te vire smo tu le delno izčrpali, kolikor je bilo mogoče glede na
gradivo in stanje Vicedomskega arhiva v DAS.) Po možnosti izdelava
karte za drugo polovico 16. stoletja.
7. Pregled drugih urbarjev (deželnoknežjih in privatnih) z metro-
loškega gledišča. (Tu bo verjetno manj podatkov.)
8. "Vpostavitev zveze med urbarji 16. stoletja in rektificiranimi
dominikalnimi akti.
9. Izčrpanje čim večjega števila srednjeveških virov ter vpostavitev
zveze s 16. stoletjem.
10. Obdelava zaenkrat še neznanih kompleksov aktovskih virov o
merstvu, kakor cenitev imen j za Kranjsko ali aktov iz druge polovice
18. stoletja ter začetka 19. stoletja, kolikor bi se taki kompleksi našli.
To je seveda optimalni program in ni nujno, da bi bil v celoti iz­
polnjen, da bi naše poznavanje starih mer bilo bistveno popolnejše kot
doslej. v
Svoje doslej zbrano gradivo, ki daje sicer neko zelo splošno podobo,
a je vendar fragmentarno in polno vrzeli, objavljamo z namenom, da bi
nadaljnjim študijam o merstvu na Slovenskem nudili vsaj nekaj orien­
tacije in morda tudi opore. Opozoriti pa moramo, da smo podatke iz
dosedanje literature navajali le v toliko, kolikor je bilo nujno potrebno
za povezavo arhivalnih podatkov, ker tu še ne gre za končno sintezo.
Za zaključek naših izvajanj lahko skoraj dobesedno ponovimo opra­
vičila avtorjev, ki so drugod že prej začeli orati ledino na področju
zgodovine mer in ki lahko postanejo stereotipna za vsako novo delo iz
tega področja:
»Niti najmanj ne mislim, d a bi bil obravnavano vprašanje privedel
do rešitve, ki bi bila le količkaj zadovoljiva. Ker pa iz tega področja ni
absolutno nobenega preddela (mi bi rekli skoraj nobenega — S.V.), se

71
m i b o d o moje p o m o t e oprostile. N e k e t o č k e za o r i e n t a c i j o b o p o k l i c a n
234
n a s l e d n i k v t e m p r v e m p o s k u s u našel.«
»V n a r a v i s t v a r i je, d a p o m o t e p r i t a k e m , p r v e m d e l u niso i z k l j u č e n e
235
i n d a p o p o l n o s t n i b i l a dosegljiva.«

Dodatek

V tekstu razprave je upoštevan le tisti del uporabljenega gradiva, kolikor

sem ga mogel povezati v neko celoto. P r i tem so v tekstu navedeni le rezultati
brez računske dokumentacije, to j e brez obrazložitve, kako sem od podatka
prišel do končne številke. Pri uporabi Baravallejevega dela sem take račun­
ske dokumentacije poleg citata vira ponekod pogrešal, k e r bi bilo včasih ko­
ristno vedeti, kako j e do določene številke prišel. D a omogočim za bodoče
delo poznavanje celotnega gradiva, da omogočim kontrolo objavljenih rezul­
tatov in pri tem ne obremenim teksta z ekskurzi, smatram za primerno, da
v dodatku objavim osnovne podatke gradiva v kronološkem redu in z glav­
nimi podatki v poteku in rezultatih računov.

SEZNAM RELACIJ IN NJIHOVIH NEPOSREDNIH REZULTATOV

(1) 1509 (avg. 14; ŠkALj, Akti škofa Ravbarja o ben. vojnah; vloga glavar­
jev in odborov petih dežel). Liberca je za 14 lotov lažja od funta = 315 gramov.
(Gre torej očitno za beneško libbra sottile, ki ima po> podatkih iz 19. stoletja
301 gram.)
(2) Okrog 1510 (ŠkALj, ibid., nedatiran koncept računa cen). 3 tržaški
>quarter« = 1 ljubljanski star. 6 mernikov (kaufmes) = 1 goriški star. 1 goriški
star = 1% ljubljanskega starja. (Torej je kaufmes %, ljubljan. starja, mernik; pri
tržaškem quarterju je četrtinska relacija na tržaški star po tem podatku manj
verjetna.)
(3) 1518 (dec. 13; DAS SA fase. 211). 2 ljubljanska starja po navedbi kranj­
skih deželnih stanov = 3 velikovški četrtaki (vierling). Ljubljanski star = 1% ve-
likovškega četrtaka = (v zvezi z dod. 10) 89,38 1. (Zveza z velik. č. iz 19. stoletja
dod. 69 z rezultatom 123,59 1 ne ustreza.)
(4) 1526 (po sept. 4; DAS SA fase. 213; primerjava ocenitve vina v davčni
napovedi na Štajerskem in Kranjskem); 1 vedro (ember) po 16 bokalov (viertl);
ocenjeno na 6 kr. i d., sod na 4 f. 40 kr.; 1 sod = 40 veder po 16 bokalov (če drži
bokal 1,641, k a r tu ni povsem gotovo) = 104961; vedro = 26,241 (= štajersko
vedro). (Tudi na Spodnjem Štajerskem drži sod 40 veder, vendar avstrijskih, je
torej večji — Baravalle St. 80; pač pa je tudi pogost sod po 20 dunajskih veder,
ki je enak našemu — ibid.; zelo verjetno pa je tu navedeni sod na Kranjskem
sicer redka in le zaradi primerjave navedena računska enota.)
(5) 1527 (MALj Cod. I. 2, f. 7'). Ljubljanski vatel za sukno (tuchelle) > augs-
burški vatel.
(6) 1538—1545 (DAS VA fase. 54/XLV). (Ižansko): 2 kobala za kaščo (kasten-
schaf) pšenice = 1 У-г kobala ljubljanske mestne mere (stadt-mass-schaf) ; 8 ko-
balov za kaščo ovsa = 7 kobalov ljubljanske mestne mere.
(7) 1541 (KALj, Š p i i u r b . fol. 63'). Zgornja Šiška, Jeterbenk: 3 scheffel =
1 ljubljanski star.
(8) 1541 (dec. 2; MALj Cod. 1/4, fol. 132'). Navedbe Vida Kisla, župana ljub­
ljanskega: 7 korcev ptujske mere, prinesenih v Ljubljano daje 2/4 starja, včasih
234
Schalk, o. e , XX/454.
235
Baravalle, St 98.

72
celo manj. (Baravalle, St. 57: tedaj drži ptujski korec mestne mere 39,36 1.)
Ljubljanski star = 110,208 l.
(9) 1543 (I Orožen. Das Bist. u. die Diöz. Lavant I. 497, Nova Štifta). 1 mera
(mass) žita = 36 graških bokalov (tischviertel) (po 1,641 = 59,04) ; 1 graška ce-
trrinka (viertl) = 5 2 graških bokalov (po 1,641 = 85,28 po Barav. Gr.- 78, 72),
136 veder (emer) po 14 bokalov = 58И dun. veder (emer) = 33931; torej: 1 vedro
= 24 93 1 1 bokal = 1,781. Relaciji na graško žitno in dunajsko vinsko mero se
torej' glede na bokal nikakor ne ujemata, čeprav slonita obe na istem bokalu.
Rešitev bi bila v tem, da je žitna mera vrhana in v tem primeru bi tu obveljal
bokal = 1,781.
(10) najbrž 1543 (DAS SA fase. 98 a). Razmerje koroških mer do dunajske
mere: Za težka žita (izračunane na dun. metzen 40,72 1) : >
1 dunajski mut (po 30 metzen) = Koroške mere:
= 2ОУ2 šentviških četrtakov (vierling) 59,)90
= 7 breških mer (mass) manj 1 schaff!
= 8У2 altenhofskih mer (mass) 143,718 1
= 17 celoDŠkih četrtakoo (vierling) 71,8591
59 590 1
= 20У2 velikovških četrtakoo (vierling) >
= 17 pliberških četrtakoo (vierling) + 1 plib. viertl
= 21 šentandraških (Lavant, dol.) četrtak (vierling) + 1 viertl , . . .
= 17K spodnjeaostrijskih četrtakoo (vierling) 69,8061
50 900
= 24 beljaških četrtakoo (vierling) > j
= 41 orhanih špitalskih mass (6 mass = 1 spit. mut) 29,7951
Za oves (izračunane na dunajsko mero za oves iz konca 16. stoletja) :

1 dun. mut ( = 3 0 metzen) =

= 17« šentviških četrtakov (vierling) . . . približno 76
= 25 beljaških četrtakov (vierling) približno 541
= 5 breških mer ( m e s s ) + 6 scheffl približno ?
= 16 velikovških četrtakov (vierling) + 1 viertl približno 80
= 18 celovških četrtakov (vierling) približno 76 1
Mera za oves potrjuje, da meritve niso mišljene za novo dunajsko-mero (59,25),
ker bi potem bila mera za oves manjša od pšenične, k a r m kar nie verjetno.
(Na primer beljaška za težka žita 74,062, za oves 711.)
(11) Po 1543 (DAS SA fase. 98 a; 525 d; tarifa za davčno oceno imenjske
rente, Herrn Anschlag na Kranjskem, preračunana z dunajskih na tu veljavne
mere). Neposredno so mere označene takole:
deželno vedro (landemer) = 16 bokalov 1 polič (16 viertl ain halbe);
čeber (zuber) ali spod (spudi pl.) = 40 bokaloo (viertl) — navedena le pri pri­
morskih vinih; .
vedro, urna (vern) = 60 bokalov (viertl) — navedena le pri primorskih vinih.
Čehulja (?) lanu (hartzeling) = približno X funta = približno 280 g; kranjski
lakat (hieländische eilen) = ЗУ dunajskega vatla = 272 cm (za vse vrste platna
in loden); funt kot števna enota = 240 kosov. Iz sorazmerja cen 2 3 e moremo
vsaj približno izračunati nadaljnje relacije: kranjsko deželno vedro = štajersko
deželno vedro = У dunajskega vedra (računano 33 bokalov na dunajsko vedro:
bokal = 1,757, kranjsko vedro = 29 1; na 2 štajerski deželni vedri 17. stoletja:
ž3e
Gl na eni strani kranjsko cenitev, na drugi cenitev po dunajski meri
pri F.Mensi, Gesch. der direkten Steuern in Steiermark I, Graz-Wien 1910,-
str. 441 es.

73
 bokal = 1,59, kranjsko vedro = 26,241). Ker je relacija očitno nekoliko zaokro­
žena, utegne biti pravilna rešitev na podlagi sicer znanega in prevladujočega
bokala: bokal = 1,641, kranjsko deželno vedro = okrog 27 litrov; čeber (zuber,
spod) torej okrog 66 litrov (meja: 63,60—70); vedro (urna) torej okrog 100 litrov '
(meja: 95,40—105); ljubljanski star za težka žita = 2,12—2,17 dun. metzen =
86,32—88,361; za oves = 2,3 dun. metzen za oves = 105,2881.
(12) 1550 (KALj, Kapiteljski računi). Iz razmerja cen sledi razmerje: 1 boitai
(viertl) = 2 poliča (halbe).
(13) 1551 (jun. 20; DAS SA fase. 532, p. 380). Navedba odposlancev kranj­
skih mest: seženj je mnogo daljši od koraka. Pri primerjavi 5000 sežnjev s prav
, toliko koraki manjka še 2000 korakov do nemške milje.
(14) 1566 (DAS VA fase. 70a; urbar gosposke Višnja gora). (i7/s reete:)
2,27 kobala (schaf) višenjske mere za kaščo (za težka žita in oves) = 1 star;
9 meric (massi) pšenice = 1 star. Torej: 1 merica (mass) = % kobala (schaf):
10 rešt lanu (haarreisten) = 1 čehulja (?, zechling). Ce vnesemo za kobal in
merico izmere iz leta 1573, dobimo star H O K — Н Ш litrov, kar pomeni verjetno
ljubljanski star oziroma največji možni obseg ljubljanskega starja, ker je ta
manjši od višenjske mere.
(15) 1569 (jul. 12; DAS VA fase. 43, urbar Kriške graščine, p. 121). 2 kopi-
čena kupljenika = 1 kranjski star (mesta Kranja).
(16) 1570 (april 30; MALj, Mag. a. fase. 2). Velika mlinarska merica pšenice, «
vrhana tehta 5 funtov 16 lotov = 3 kg 8 dkg — ražena tehta 4 funte 16 lotov =
2 kg 52 dkg = približno 3'A 1; maZa mlinarska merica pšenice, vrhana tehta
2 funta 20 lotov = i kg 47 dkg — ražena tehta 2 funta 2 lota = 1 kg 15,5 dkg =
približno 1,51.
(17) 1571 (DAS VA fase. 57/III; réf. urb. starograjske gosposke). Veliki
pravdni kobal (zinsehaf) ali mera za težka žita = 22 bokalov (viertl kandl) =
36,081 — polovični = 11 bokalov = 18,041. Veliki pravdni kobal (zinsehaf) ali
mera za oves = 25 bokalov = 41\ — polovični = 1 2 ^ bokala = 20,51 (računano
na bokal 1,641).
(18) 1572 (DAS VA fase. 53; zapis kostanjeviške žitne desetine nad »Pre-
mogaritz (Premagovce?). Polovnica (polleniza) težkih žit = 32 bokalov (mass)
krške mere, ovsa = 34% bokala (mass) krške mere. — (Ibid.; Koštanjeviški re­
gister odvetščine za Orehovico in Vodenice.) Schafl, schafft = 12 bokalov
(kandln) ovsa. — (Ibid.; Koštan jeviški register gorščine, 77, 115.) Vedro (emper)
= 15 bokalov (viertl) + / maseljc (massi) = 13X bokala; torej: maseljc = četrt '
bokala; vedro, (na graško-ljublj. bokal) = 21,731 (?); desetinsko vedro = 21 bo­
kalov (viertl) = 34,441 (?). — (Ibid.; Seznam vasi ob Krki, ki dajejo za drva oves
in kopuna, fol. 118.) Kobal (schaff) za oves, vrhan = 60 bokalov (verjetno krških)
— tlačen = 63 bokalov.
(19) Verjetno okrog 1572 (DAS VA 57/X). Razmerje po ceni: N a k l o :
Mernik (mass) za težka žita in oves = % ljubljanskega starja; schäffel (morda
vrhan?) = 1 / 7 ljubljanskega starja; star ovsa po meri mesta Kranja = 91 % ljub­
ljanskega starja. — P r i m s k o v o : mernik za težka žita = 29 % ljubljanskega
starja; mernik za oves = približno K ljubljanskega starja; schäffel = 18 % ljub­
ljanskega starja. — Ker podatek ni datiran, a izvira verjetno iz dobe, ko ima
ljubljanski star še dvojen pomen, bi bil preračun na današnjo mero problema­
tičen.
(20) Verjetno 1572 (DAS VA fase. 57/IX; akti o reformaciji urbarja za urad
Nevlje). Neveljski kobal za pravdo (zinsehaf oder castenmass) za režfca žita =
21 starih vinskih bokalov (viertelmass der alten weinmass) = 34,44; kobal za
oves = 24 bokalov = 39,36; 9 neveljskih kobalov pšenice = 3 ljubljanske star je
+ 1 % mer. ; 1 neveljski kobal pšenice torej = 3 / 8 ljubljanskega starja ; ljubljanski
8
star težkih žit = / 3 neveljskega kobala = 91,84; 59 neveljskih kobalov ovsa =
17 ljubljanskih starov + 3% mer.; 1 neveljski kobal ovsa = približno % ljub­
ljanskega starja za oves; ljubljanski star za oves = približno 3 neveljske kobale
za oves = približno 118,08; 3% (oziroma 3) starograjskih kobalov mere za kaščo

74
(obersteiner kastenmasschaf) za težka žita = ljubljanski star + i K mernika
6 2
(oziroma / 5 Star ja); 1 starograjski kobal = približno /5 ljubljanskega starja;
ljubljanski star za težka žita (gl. dod. 17) = 90,201; 10 starograjskih kobalov
mere za kaščo (obersteiner,kastenmasschaf) za oves = 4t% ljubljanskega starja;
1 starograjski kobal = "/ao ljubljanskega starja; ljubljanski star za oves (glej
dod. 17) = 91,11. (Vse računano na bokal 1,641.)
(21) 1573 (maj 12; DAS VA 62/XXV — poročilo reform, komis. o socerbskem
deželskem sodišču); četrtina (quart) za težka žita, ražena = 17 starih bokalov
dunajske mere = 281; za oves, vrhana = 20 starih bokalov dunajske mere = 331.
1573 (DAS VA fase. 61/XX; 62/XXX; SA 520/18; 525 d, ekstrakt dohodkov go­
sposke Socerb). 7 beneških starov = 6 ljubljanskih starov; 4 kvarte (quarten) =
1 star (verjetno ljubljanski); ljubljanski star = (po beneškem iz 1. 1877) 97,2031;
(po beneškem iz leta 1758) 95,941.
(22) Verjetno 1573 (DAS VA fase. 70a, zapis o izmeri višenjskih mer). Velika
mera za kaščo (kastenmass), vrhana = 30 bokalov (tisehkandel) =49,201; novo
uvedena mera (kastenmass), ražena? = 28 bokalov (viertel) = 45,921; merica
(massi) za težka žita, vrhana? = 7% bokalov (tischkandl) = /2,301; velika mera
za kaščo (kastenmass) za oves, vrhana = 33 bokalov (tisehkandel) = 54,121;
merica (massi) za oves, vrhana = 8 bokalov (tischkandl) = 13,12 1; mera za
•oves _ polagaj (polygey = forsthaber), vrhana, meri v raznih župah od 8 do
19 % bokalov (tischkandeLn). Višenjski mestni kobal = 36 bokalov (tisehkandel)
= 59,041; težka žita se merijo »na dveh železnih žebljih«, oves pa se ali vrha
ali pa meri s štrihom, to je polovičnim vrhom. — O p o m b a : Kolikor bi v tem
primeru pomenil viertl nekaj drugega kot tisehkandel, ibi viertl utegnil pomeniti
1,757 litrov, če bi bila nova ražena mera za kaščo enaka stari vrhani. Iz podatka,
da so leta 1576/1577 (gl. str. 18) obrezali višenjsko mero na ljubljansko, sledi, da
je bila ljubljanska manjša od vdšenjske, torej star pod 118 litrov.
(23) 1574 (DAS VA fase. 64/XXII, reform, akti in urbar za gosposko Svar-
cenek). Mera za malo pravdo (klein recht mass) za težka žita, ražena = 8 bokalov
(kandel) = 13,12; za oves, vrhana = 10 bokalov (kandel) = 16,4; polovnih (polo-
nikh) za težka žita = 15 K bokalov (kandel) = 25,42; za oves, vrhana = 21 boka­
lov (kandel) = 34,44.
(24) 1574 (DAS VA fase. 58/XIX — réf. akti in urbar za gosposko Prem).
1 kupljenik težkih žit = 9% bokalov (tisehkandel) = 15,580i ovsa, vrhan = 14 bo­
kalov (tisehkandel) = 22,96; 1 ljubljanski star težkih žit = 5,9 kupljenikov težkih
žit = 91,922, ovsa = 5 kupljenikov ovsa = 114,80.
(25) 1575 (DAS SA protokol deželnega zbora fol. 180; prim. Dimitz, Gesch.
K. III. 233). Stanovi predlagajo uvedbo enotne vinske mere, po kateri bi bilo
razmerje: 1 vedro (emper) približno Уч čebra (zuber) oziroma 20 bokalov (mass).
(26) 1576 (DAS VA fase. 60; gl. Rutar, Neuhaus-Castelnuovo, MMK Vili.
str. 121) ; kupljenik težkih žit (ražena mera) = 12 bokalov (alte viertel, tiseh­
kandel) = 19,68, ovsa (vrhana mera) = 13% bokalov (alte viertl, tisehkandel) =
25,83. Po neki drugi, nedatirani, verjetno poznejši beležki meri kupljenik 14 bo­
kalov (22,961) ter ustreza 263 kupljenikov 230 (očitno ljubljanskim) mernikom,
kar daje mernik 26,25 l. (DAS VA fase. 56).
(27) 1579 (MALj Mag. a. fase. 2). Star pšenice tehta po uradni meritvi
147 funtov 22 lotov = 82,70 kg. Ljubljanski star pšenice (pri hektol. teži 75 kilo­
gramov) = 110 litrov.
(28) 1580 (DAS VA fase. 104 — ugotovitev dajatev šestih novih Kočevskih
vasi, poročilo v zvezi z mejnim sporom z Višnjo goro). 15 mernikov po kašči
(kastenmass) pšenice = 5 ljubljanskih starjev + 15 bokalov (tisehkandel); 6 mer­
nikov po kašči (mass) ovsa = 1 ljubljanski star + 3% mernika (kaufmes); en
mernik po kašči pšenice (na novo ljubljansko mero) = 371, ovsa (na staro ljub­
ljansko mero za star ovsa ca. 1161 = 371).
(29) 1581 (MALj Cod. XIII/1, d. fol. 77). Nekatere izmed tu navedenih žitnih
cen izkazujejo razmerje: 1 ljubljanski star = 2 ljubljanska kobala (schaf).

75
 (30) 1584 (MALj Cod.XIII/3, i. fol. 114); 1593 ibid. Cod. III/12, i. fol. 62).
Iz cen. izhaja razmerje: 1 maseljc (massi) = K bokala (viertl).
(31) 1584 (MALJ Cod.III/3, d. fol. 76); 158? (ibid. Cod. XIII/6, d. fol. 49').
1 star = 4 mernike.
(32) 1596 (MALj Cod. XIII/15, d. fol. 66'). Iz primerjave cen izhaja s pre­
cejšnjo verjetnostjo, da po ljubljanski meri pomeni kaufmas = mernik.
(33) 17. stoletje (DAS VA, fase. 70a). Mera za polagaj (Forsthaber, prim. 22)
v višenjski gosposki je lokalno zelo različna. V zapiskih te dajatve so mere pre­
računane v bokale in izračunljive.
(34) 161? (MALj Cod. XIII/35, pril. 39). 4 merice ovsa = 12 k r a j e ; star stane
to leto 1 gld.; verjetno razmerje: merica, ovsa = V20 star ja.
(35) 1620 (novembra 6. Urbar starograjske gosposke, last prof. Polca); po­
datki prepisani iz urbarja 1571.
(36) 1621 (MALj Cod. XIII/39, pril.). Iz cen izhaja razmerje: polič (halbe)
= % bokala (viertl).
(37) 1680 (Valvasor, Die Ehre I, 4. knjiga, 610). Star pšenice tehta približno
160 funtov pšenice in je večji kot v državi (Reich) metzen ali vierling. Pri po­
vprečni hektolitrski teži 75 kg = star ca. 118 litrov. Ibid., IV/15, 482; Star = štiri
mernike (metzen ali 4 kleine schef fei).
(38) Okrog 1?00 (DAS, Arhiv gradu Grmače, izp. prof. Zontarja). 30 raženih
dunajskih metzen (= 1 mut) = 28 ljubljanskih kobaloD (schaff) dobre mere (to
je kobalov, ki se t u običajno ne ražijo popolnoma) ; 30 raženih dunajskih metzen
(= 1 mut) ovsa = 26 raženih ljubljanskih kobalov manj 2 maseljca; 30 raženih
dunajskih metzen ovsa, merjenih po dunajsko- = 22 kobalov, merjenih po ljub­
ljansko. Ljubljanski star = 2 kobala (schaf). Ker podatek ni datiran in zlasti
ne vemo, iz katerega časa izvirajo relacije, ne vemo, katera dunajska mera je
vzeta za osnovo in so računi skoraj nemogoči. Le če smatramo, da je predloga
nastala med 1543—1588, so rezultati popolnoma v skladu z drugimi podatki
(star težkih žit 891, ovsa 1061), v vseh drugih primerih pa dobimo odločno pre­
visoke rezultate.
(39) 1714 (maj- 1. DAS RA XXXI. b). Pred jamska (Luegger) mera: četrtinka
(quart) pri težkih žitih in pri ovsu = l1^ mernika = (na ljubljanski mernik
približno) 41,5 l.
(40) 1715 (DAS RA fase. XX — izp. arhiv. Soma). Teža mernika ovsa pri­
bližno 18 funtov kaže pri povprečni hektolitrski teži ovsa (41 kg) mernik =
24,51.
(41) 1718 (DAS RA fase. XX). 1 vedro (ember) vina = 24 bokalov = (na
ljubljansko mero) 39,60 l.
(42) 1726 (avgusta 20.; DAS RA fase. XXXVI). Sol dobavljena iz Trsta se
meri v tržaških star jih, iz Reke pa po meri codein. Orth = "codein = У? tržaškega
starja.
(43) 1726—1733 (MALj Cod. XVI/41, 42); 1739—1741 (MALj Cod. XVI/43);
1748—1754 (MALj Cod. XVI/45, p. 97). Kozarska mera za pšenico = ljubljanski.
Proso, ki se daje za pravdo (zins hirse), se meri vrhano. 16 kobalov za kaščo
(kastensehaf) = 15 ljubljanskih kobalov (vrhanih ali raženih?). Oves, ki se daje
za pravdo: 5 kobalov po kašči = 4 ljubljanske kobale. Mera za polagaj (forst-
haber gl. 22) je v tem uradu »zelo različna«. Točnejših računov vsi ti podatki
ne omogočajo.
(44) 1728 (januar 1.; DAS SA fase. 573 — izp. arhiv. Šorn). Kranjski vatel
= 7 / 8 graškega vatla (86,4 cm) =75,6 cm (netočno).
(45) 1728 (april 20.; DAS SA fase. 537 — izp. arhiv. Šorn). Brač (braccio)
beneške mere = 4/s kranjskega ali dunajskega vatla. Enačenje kranjskega in
dunajskega vatla že na prvi pogled kaže površnost podatka, ki daje brač okrog
63 cm. Rezultat je možen, če gre za brač za svilo.
(46) 1729 (marec 7.; DAS SA fase. 537, ovoj Grenztücher — izp. arhiv. Šorn).
Uradni papirnati vzorec ljubljanskega vatla meri danes 78,5 cm.

76
 ( « , m? (MALi, C<Ki И П / 1 5 4 , . р г а . « ) . | - f » = ^ % » e f » t f f i

skega bokala = ; / « « и м - , J«- ,7,uianske vinske mere = 106,13; 1 bokal

metzen manj i K maseljca ( s ^ V o Ä n f ™ 1 а Ш Г graški žitni viertl = i g
ljubljanske vinske mere = ! , £ > ! ^ ^ a J £ X k â i f (weinmass) = 80,787 1 (025%
spodnjeavstr. metzen + | £ ^ W * f e g a г>ок ^ K f a . p . 2 4 ^.
S Ä ^ m X ( m S T ^ r i p B J e a . s t r . metzen + V, ljubljanskega bo-
t a l a = ^.Koroška ^аш^гса torej: 321 L ^ ^ ^ ^

vedròIC56 808l! maseljc 0,3941; vendar gl. še 58.)

(51) 1748 (DAS SA fase, 379a - i g . ^ l l n f t o ej p r i S Ä T i ЦЛ-
l ^ Ä Ä b Ä ^ 16 me?ic (mass).
(52) ï?48 (maj 30.; MAL j Mag. a. fase. 12).
-, unh„i, - 9 *mermfca«-= 32 bofcaîoo (Mass- oder Weinkandel);
i >fcobaZ< - 2 »mernwac v J v a l a ^ = 52 96 (na ljublj. vinski bokal);

1 mernik torej = 2? (na ljubljanski vinski bokal).

Relacija iz leta 1754 kaže da je ^ Ј ™ Ј ^ & % £ $ ^ meSve
bokalih, le da je tam nekoliko bolj ^ o k w * m a ^ " ^ , ^ metzen ^

* / ^ k l l a ì - 5 4 2 1 (v primeri z dod. 52 man točno izražanje).

najskega vinskega bokala ( w f ? ^ f . n ^ L _ m 3 ^ i k a - 32 starih ljubljanskih bo-

(Weinkandel); k o b a l = 2 ^ a ^ t ^ k ™ t z r a - 5»? dunajskega bokala
talov = 37* ^ P ^ S L t o K Svijan«*» bofca/ = (na dunaj-

metzen in dunajski bokal) 53,05_ (landtemper) =

(55) Sreda 18. stoletja (DAS SA t ase 379 a '• ^ n . , = а % j ^ ^ i a (viertl
24 bokalov (viertl) = ^ . ^ n ^ ^ o ^ m ^ ^ ^ l ^ ^ p^dežel-
= 22 3? (Računano na ljubljansko mero, ker se asta гешиј« i~s j
n e m V e d r u i z l e t a l 7 1 8 gl.dod A 41.) P o v T Š i n s k e mere: 1 praški

A
s trieit^?^nif4f P td?i WanstîmïS posevka (ansath); tukajšnj!

^ i ^ " samega podatka sledi, da kobal ni točno dva

i z
a тl е г Љ zneska
м | ™ ;

S?^«i^.Ä#
ljubljanskega bokala in drugih podatkov, zlasti dod. 71.
~
77
 U t ^ 1 1 ^ ^ - ^ ̙elK 50
Č eM nk e { g i e o č i t n o z a
, \ S°( ljubljanski čevelj
32 8cm gl 57 ki j e dejansko pol palca daljši od dunajskega); 1 (liublianski
zidarski) sezenj = 5 zidarskih čevljev = 1,643 m (?). , Ujumjansm
(57) Sreda 18. stoletja (DAS RA št. 81 I. 3d.). (Str. 4) И goriškega čevlia =
6 col (po
e
narisu6 16 7 cm);0 ^ „ Ш 4če
J a De Zj = 12 col = 33,4 cm;
c m
( Ж ) ff ljublfan-
S / ^ v r -°v ' P « ™ ^ ) ; IJubljansH čevelj = 12 col =3^8 em;
a i e C e v l ï a = 6 1 (P0 narisîl 1 5 8 c m
i2 ™ ? - À ^ M (^ 8 Р Ш к i ^ е Г а z a S o 1 e 's a r ) ; 2 Љk a« bаl ,a Љ eči ne D e i j =
тасћ+2^мТ\с ^ ^ ? Т %Г J ' = < staio
S Ä r f ^ l r i ' (*ïu ] f y l a n s k a (?) . m e r a z a ž i t o : i «ter = 6 pesinali = štiri-
indvajset quartoo; 1 kane (conzo) za m o = 5 >eUe = 70 bokalov gradiške mere-
oglejska žitna mera - gradiška mera = skoraj И pesinala pri starju = L gra-
diskem starju ,z leta 1877, Perusini 49) približno 94 1; (str^O) dunajski selenj
- 6 dunajskih čevljev (po gornjem 1,896 m); graški sezenj = 6 čevljev, a je za
3 cole krajšiЈ еod П е
dunajskega
а 1 и Г е :
(po gornjem 1,817 m), (navedeno v zvezi z izmerami
st r
рГ^К1^1 ^ - ( , -202) mera za apno pri Ljubljani drži približno
24-25 ljubljanskih
P
mernikov (približno
n b k z n e a p a
6501). Na vloženem listu so dani podatki
(ko^nT^ / ^?Š? ? P« meri; (str. 251) 15 čevljev = 11 komolcev
(komouz) komolec = približno 44 cm v zvezi z izmerami raznih vrst Gradbe­
nega lesa); (str 299) nekoliko dvomljiva navedba specifične teže razn!h vrst
pšenice v funtih m mernikih (od 35 do 53 funtov); 1 beneški star = 3 kranjsH
merniki (na kranjski mernik) približno 79,51 (podatek v teži očitno netočen);
teza beneškega starja = 135 liber peso grosso veneto pšenice = 64,36 kg = (po
It^tAк1ЧИ175) fth f t a J e r * k a ž i t n a ^ t r u n k a (viertl) = 2 ljubljanska mer-
n i k a + 1 4 bokalov (Mass) — dvomljiv podatek; celjski mernik (schäffel) =
ljubljanski mernik — 1 maseljc (seitl); ljubljanski mernik torej 26,641; pri ne-
katerih gospostvih je celjski mernik popolnoma enak ljubljanskemu; hrvatsH
vagan pri Zagrebur 2 6(bagan) = ljubljanski mernik + 4 bokale (katere?) = pri-
^( ' « Д7 ) ' 1i 1 {)''J*
a d j s k
- . 8 ) * r * « a . <«**») drv = 2eežh ja + čevelj (kubična mera?) ;
Ј", ^" i star = 6 pismali po 8 bokalov gradiške mere; i'A starja
gradiške mere = 5 goriških pisinalov (goriški pisinal torej 26,1361?)- 1 kane
(conzo) vina v Gradiški = 72 bokalov ali 5 sechie gradiške mere; 1 vedro (orna)
S ° " s k e . m e J e = 72 bokalov ali 6 sechie goriške mere; 1 njiva (campo arativo
avitato) drži posevka 1 star (t. j . 30—40 arov).
, , J?. 8) 1?58 (novembra 15., prijazno sporočilo g. A. Ciana iz Trsta) ; uradna
določitev razmerja med dunajsko in tržaško mero: dunajsko vedro (emero di
Viena tedaj se 581): tržaško vedro = 9 : 10; tržaško vedro torej 64,441 (?)• 90 du­
najskih bokalov (boccali di Vienna) = 100 tržaških bokalov (boccali di Trieste)
tržaški bokal torej 1,27 (?); 16K metzen = 12 stara Venete; beneški star = 82,241.
• №J? FF0, ( M £ M , R e g - L ' f a s c - Uli2i)- Mera za
sol >kanc< = 24 starih
vinskih bokalov (po bokalu 1,65) = 39,601.
(60) 1772 (MALj Reg. L, fasc. 40). Iz navedb mer izhaja, da se je po uvedbi
dunajske mere ustalila naslednja notranja relacija: mernik = % dunajskega
metzen; star = 2 dun. metzen; maseljc (seitl) = K bokala (Mass).
(61) 1779 (november 22.; MALj Reg. L, fase. 44/121). 1 kane (mera za sol) =
7з dunajskega metzen = 40,99 l.
(62) 1789 (januar 17.; MALj Reg. I., fasc. 30/76). У* -vatla je nekaj več kot
dve pedi (spannen) mere za platno, 4 pedi manj kot 1 vatel; 1 ped = približno
18—19 cm.
(63) 1786 (julij 4.; MALj Reg. L, fase. 44/121); /792 (september 26.; MALj
Reg. L, fase. 139/136, št. 1677); 1803-1806 (MALj Reg. L, fase. 139/136). Od deset
metzen soli znaša merica 514/ie »Mass« = (na dunajsko suho mero) 11,28 l.
(64) 1787 (februar 8., MALj Reg. L, fase. 30/60) ; 1798 (MALf Reg. L, fa-
scikel 125/106, št. 172, 1338); 1800, 1806 (ibid., passim); 1812 (MALj Reg. L, fa-
scrkel 163/XXIV). Mera *lakat< (lakatmass) za platno = 3K dunajskega vatla =

(65)" 1794, 1795 (MALj, Reg. L, fase. 102/67). Razmerje med količino po stari
(ljubljanski) in novi (dunajski) tekočinski meri v bokalih (mass) znaša v po-

78
vprečju večjega števila navedenih relacij: 1 stari bokal - 1,14 dunajskega bokala
= 1,611.
(66) 18. stoletje (A. Müllner, Die Zuk. d. Stadt Laibach, Argo VIII/1899,
stolpec 191). Mernik (merling) = V metzen; beneški star (stajo veneto) = 2 m
Vi kranjskega mernika = (na dunajsko mero) 84,5 1. Podatki o štajerski četrtinki,
celjskem merniku in hrvatskem vaganu so vzeti po Reigerfeldu (gl. 57).
(2V mernika = iKmetzen) = 1 cent; 1 (novi) mernik torej 22,4kg.
(67) Razni podatki, prijazno sporočilo g. A. Ciana iz Trsta (v glavnem 18.

_ . „ (corzo di Pinguente) = :
vina = Vi vedra po 48 bokalov; 1 star = 3 polovniki (polonichi) = 1,35 metzen
= približno 83 l; polovnik = približno 2? 1; 1 star - 10 korcev ali starcev (corzi
o staroli) = 1,35 metzen = približno 831; korec ali starec = približno 81; 1 skata
(scata) = Vt starca (starolo) = približno 2 l.
(68) Okrog 1800 (G. Vega, N a t ü r l i c h e s . . . Mass-, Gewichts- und Münz­
system..., po smrti avtorja izdal A. Kreil, Dunaj 1803). Nekaj podatkov: du­
najski seženj (klafter) po 6 čevljev (fuss), po 12 palcev (col), po 12 črt, po
12 točk = 1896,614 mm; dunajski vatel (elle), katerih 1000 = 2465 dunajskih pedi
= 779,9224 mm; avstrijska poštna milja (= 4000 dunajskih sežnjev) = 7586,455 m;
dunajski metzen po 8 osmink po 4 velike merice (massi) po 2 mali menci po
2 kupi (bêcher) = 61499,49 cm 3 ; velika merica = 1921,859 cm 3 ; mut = 30 metzen;
vedro (eimer) po 40 bokalov (mass ali kannen) po 2 poliča (halbe) po 2 maseljca
(seitl) po 3 2 pfiff = 56600,63 cm 3 ; stibih za oglje (kohlen - stibich) =3 2 metzen =
122999 cm ; mera za apno (kalkmittel) = 2K metzen = 153748,7 cm ; graška če-
trtinka (viertel)
3
= 79878,64 cm 3 ; tirolski star = 30577,54 cm 3 ; tirolski mass =
810,8042 cm ; augsburški veliki vatel (elle) = 609,5250 mm; augsburški mali vatel
(elle) = 592,3808 mm; mimberški vatel = 659,6048 mm ; tržaški vatel za volno =
676,7489 mm; tržaški vatel za svilo = 642,1444 mm ; tirolski vatel = 804,1356 mm;
beneški vatel = 636,8207 mm; dunajski vatel = 779,1922 mm; tržaški star po tri
polovnike (poloniki) = 740,8877 dm 3 ; tržaško vedro = 656,5848 dm 3 ; beneška lib­
bra grossa = 477494 mgr; beneška libbra sottile = 302025,3 mgr.
(69) Začetek 19. stoletja (Koroški deželni arhiv, rokopisna zbirka št. 367,
Massereien von Kärnten, sporočilo arhivske uprave): velikooski vierling
(= 4 schaff el, po 6 massi, po 2 massi oziroma seitl) bi po nekoliko nejasnih
podatkih utegnil meriti 81,841.
(70) 1801 (marc 27.; MALj Reg. L, fase. 139/136; velja približno za leta 1760
do 1770). 2 kanca tvorita tako imenovani tržaški star.
(71) 1805 (MALj Reg. L, fase. 139/137—310, sporočilo ljubljanskega magi­
strata na zaprosilo likvidacijskih komisarjev v Ribnici): stari ljubljanski bokal
(alt laibacher weinkandel) drži 7/25e dunajskega metzen = 1,6811; stari ljubljanski
25
mernik = 16 starih bokalov = 13 /зз dunajskega ali avstrijskega mass suhe
mere (ta je po teh aktih V32 dunajskega metzen, torej 1,921) = 26,461; stari
ljubljanski bokal (napolnjen do gumba) = 1/ie mernika = 1,655 l, (ražen) = 1,68 l.
(72) 180? (MALj Reg. L, fase. 139/137—310, ex offo za uporabo dež. knjigo­
vodstva): razmerje mernika do metzen isto kot leta 1805; ljubljanski vinski
bokal = 1*/8 bokala = 1,581 (v primeri z letom 1805 očitno manj točno).
(73) 1814 (februar L, april 2.; MALj Reg. L, fase. 173/18, št. 339). Lakat (stab
kot mera za platno) = 3H avstrijskega vatla = 272 cm.
(74) 1814 (december 1.; MALj Reg. L, fase. 119), (slovenski-tisk mlinarskega
reda): po 30 kablih ali shédeset mernikih; 1 kabel = 2 mernika.
(75) 1816 (avgusta 4., 12.; MALj Reg. L, fase. 327/36, št. 2295). Po zaprosilu
postojnske kresije zahteva ljubljanska podatke za pojasnilo izraza »Laibacher
schaff Hirsesackzehends« iz glavnega urbarja (Stockurbar) leta 1589. Na vpra­
šanje, koliko drži ljubljanski kobal iz leta 1589 po avstrijski meri, odgovarja
magistrat (prilagajoč v konceptu neohranjen izpisek iz zaenkrat neugotovlje-

79
nega mestnega urbarja), da po stari meri za kaščo drži ljubljanski kobal (za
desetino prosa v zrnju) 26 avstrijskih meric. Po suhi avstrijski merici: 1 ljub­
ljanski kobal za kaščo = 49,92 l.
(76) 185? (RGBl. 7/25, cesarska navedba 15. decembra 1856 o razširitvi
spodnjeavstrijskih
2
mer in uteži na Kranjsko z navedbo razmerja do sedanjih).
/з bistriškega lakta (stab in Feistritz) = 1 vatel, bistriški lakat = 116,62 cm;
2-li deželnega vedra v Poljanah (Pölland) in Črnomlju (po 15 spodnjeavstrij-
skih bokalov) = 1 dunajsko vedro; belokranjsko vedro = 21,211; 2 deželni vedri
na Kočevskem, Črnomlju in Trebnjem (po 20 spodnjeavstrijskih bokalov) =
1 vedro; 1 dolenjsko-belokr. vedro = 28,281; i K deželnega vedra v Črnomlju in
Trebnjem (po 30 spodnjeavstrijskih bokalov) = 1 vedro; večje dolenjsko-belo-
kranjsko vedro = 42,421; 1K deželnega vedra v Kostanjevici in Trebnjem (po
52 spodnjeavstrijskih bokalov) = 1 vedro; dolenjsko vedro = 45,27 l; 2/3 vipav­
skega kanca ali kvinča (po 60 spodnjeavstrijskih bokalov) = 1 vedro; vipavski
kane (oonzo) ali kvinč (quinci) =84,841; 0,8 vipavskega čebra (»žuber«, po 50
spodnjeavstrijskih bokalov) = 1 vedro; vipavski čeber = 70,70 l.
(77) 185? (RGBI 6/23, cesarska naredba 13. decembra 1856 o razširitvi spod­
njeavstrijskih mer na Primorsko, pričenši s 1. januarjem 1858) : beneški brač za
volno = 1/1,1578 vatla = 68,38 cm; beneški brač za svilo = 1/1,2174 vatla =
63,88 cm; brabantski vatel3 = 1/1,1428 vatla = 68 cm; barila = 1/0,85714 vedra
= 66,31; kane (oonzo) = /г vedra = 84,88 l; beneška težja libra (libbra grossa
di Venezia) = 1/1,17414 funta = 47,70 dkgr.
(78) 1858 (RGBL. 28/214): mera za oglje »stübich«. = 2 spodnjeavstrijska
metzen = 122,961; mera za apno »kalkmitteh = 234 spodnjeavstrijskega metzen
= 153,7 I.
(79) 1872 (Drž. zak. 16/29 ex 1872 postava od 23. julija 1871, s katero se novi
red za mere in uteži ustanavlja): 1 dunajski seženj = 1,896484m; 1 črevelj =
0,516081 m; 1 laket (vatel) = 0,777558 m; 1 avstrijska poštna milja = 7,585956 km;
1 pest = 10,53602 cm; 1 • seženj = 3,596652 m 2 ; 1 • črevelj = 0,099907 m 2 ; 1 ora/
= 0,5754642 ha; 1 kub. seženj = 6,820992 m 3 ; 1 kub. črevelj = 0,03157867 m 3 ,
1 dunajski vagan = 0,6148682 hI; 1 dunajsko vedro = 0,565890 hI; 1 dunajski
bokal = 1,4147241; 1 dunajski funt = 0,560060kg; 1 dunajski lot = 1,750187 g.
(80) 1883 (Križnikovi podatki za Bogišića) : 2 3 8 lakat = 284 cm = 2 palici =
12 pedi; trgovski vatel = ЗУ2 pedi; ped je mala in velika; torej: palica = 142 cm;
(velika?) ped = (na vatel) 22,2 cm, (na laket 284) =23,7, (na lakat 272) =22,6.
(81) 1933 (SI. Nov. 260—85/XXVL, 357; Uredba o medjusobnom odnosu mera
metarskog sistema spram stranih merila i obratno, vsebuje tudi nekaj relacij
starih mer po starejših podatkih). Dolžinske mere: dunajski seženj (hvat) =
1,89648 m; dunajski čevelj (stopa) = 0,31608 m; dunajski vatel (rif) = 0,777 m;
dunajski palec (palac) =2,6340 cm; ogrska milja = 8,5556 km; avstrijska milja
= 7,5859 km. Votle mere: ogrsko vedro (po 64 bokalov — poluoke) = 0,5450 hI;
dunajsko vedro = 0,5659 hI; dunajski kobal (vagan) = 0,6149 hl; požunski vagan
= 0,6255 hl.

KRATICE

A r h i v i : DAS: Državni arhiv Slovenije (SA — stanovski arhiv, VA — vice-

domski arhiv, RA — Reigersfeldov arhiv).
M AL j : Mestni arhiv ljubljanski (ostale kratice pod to označbo po arhiv­
skem inventarju).
KALj: Kapiteljski arhiv ljubljanski.
Literatura (razen obče znanih kratic še):
Baravalle, G r : R. Bara valle, Zur Geschichte des Grazer Masses, ZHVS
XXV/1929, str. 47 ss.
238
. V op. 169 citirano delo, str. 215.

80
 Baravalle, St: R. Baravalle, Zur Geschichte der eteirischen Masse, ZHVS
XXIX/1935, str. 9 ss.
Geyer: Prispevek tega avtorja o zgodovini mer v delu, navedenem v op. 4.
Perusini: G. Perusini, Consuetudini giuridico-agrarie della Provincia di
Udine, pos. odtis iz Archivio »Vittorio Scialoja«, zv. X, st. i/2, 1943,
Firenze.
Tejkal: J.Tejkal, Matematične tabele, Ljubljana 1923.

BEITRÄGE ZUR GESCHICHTE DER MASSE IN SLOWENIEN UNTER

BESONDERER BERÜCKSICHTIGUNG DES MASSES VON LJUBLJANA

Z u s a m m e ri f a s s u n g

Vorliegender Aufsatz ist nicht als Gesamtdarstellung verfasst, sondern

bildet einen Versuch, auf Grund des noch unbearbeiteten Quellenmatenals
(siehe Anhang — D o d a t e k ) einige Orientierungspunkte über die Massgeschicnte
Krains (teilweise auch des slowenischen Küstenlandes, hie und da Kärntens)
zu liefern, um weitere Vorarbeiten zu einer Gesamtdarstellung zu befördern
und zu erleichtem. Demzufolge ist die bisherige Literatur (insbesondere Bara-
valles Werke zur Massgeschichte Steiermarks) nur insofern einbezogen, als es.
zur Verbindung des hier bearbeiteten Materials vonnöten war. t r o t z dieser
Beschränkungen gelang es, ein ziemlich geschlossenes — wenn auch nicht
vollkommenes und in Einzelheiten exaktes Bild - wenigstens über die Mass­
geschichte der Stadt Ljubljana und teilweise des Landes Kram vom Ib. bis
zum 19. J a h r h u n d e r t zu erzielen.
Nach einem allgemeinen Überblick über die Entwicklungstendenzen im
Masswesen, über Eingriffe der Staatsgewalt (Landesfürst und Stande) und
deren Auswirkungen im Sinne der Stabilisierung und Unifizierung, weiter
über Organisation des Masswesens im allgemeinen und insbesondere des Aicn-
wesens, schliesslich nach einer kurzen Beschreibung der Form alter Masse,
wird die Entwicklung der einzelnen Masse bearbeitet. Die Resultate in einem
halbwegs genügenden Auszuge wiederzugeben ist dem-Charakter einer Zu­
sammenfassung nach ausgeschlossen. Es kann nur ein spärlicher Einblick m
der Form einer höchst vereinfachten und daher ohne Kenntnis des sloweni­
schen Textes vorsichtig zu gebrauchenden Aufzählung geboten werden:
G e t r e i d e m a s s e . Das Getreidemass von Ljubljana basiert auf dem
System: 1 Star - 2 Schaf (Kobal) - 4 Mernik. D e r Star für schweres Getreide
hält um das Jahr 1500 ung. 90 L, der Futterstar dagegen ung. 106 L..In der
ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts wird im Handelsgebrauch der Futterstar
auch für das.Abmessen schweren Getreides eingeführt, wobei der altere,
kleine Star amtlich in Geltung verbleibt.
Bis in die siebziger Jahre dieses Jahrhunderts kann man von zwei neben­
einander bestehenden Staren von Ljubljana sprechen, wobei « r emstige
Unterschied im Gebrauch für schweres Getreide verschwommen ist. Nachdem
1569 der Star von Ljubljana für alle landesfürsthchen Städte- m Kram vor­
geschrieben wird, setzt sich im folgenden Jahrzehnt der grossere ^Ster von
106 L durch. Er hat ein praktisches Verhältnis zum Kandel (o* k a n c e m , , v a s
vielleicht bei seiner Erhebung zum allgemeinen Handeismass neben andern
Erwägungen seine Rolle spielt. Erst durch das Wiener Mass wird dieses System
ung. 1750 verdrängt, wobei der Name Mernik auf den halben Wiener Metzen
übergeht. ,
Weitere Getreidemasse sind z.B. der kobal (Schaf) von Višnja gora (Stadt
Weichselburg, bis 1576/7 - 59 L), verschiedene Ober- und U ^ J ™ 1 ^ „ n d
(Schaf), die oft um 35 L halten, der Küstenlander polovmk (20-25 L) und
Icupljenik (15—20 L), der Triester Star (nach einigen Angaben ung. 80 L, nacn

6 Zgodovinski časopis 81
Vega dagegen 74 L), bei dem die Unterteilung in 3 slowenische polovniki cha-
rakteristisch ist usw. Über Kärntner Stadtmasse im XVI. Jahrhundert siehe
insbesondere Anh. 10.
W e i n m a s s e . Das Kandel (bokal, Tischkandel, Viertl) scheint schon
spätestens in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts auf das Wiener (1,65 L)
bzw. Grazer (1,64 L) Kandel unifiziert worden zu sein, obwohl anfänglich einige
Angaben für ein Kandel von 1,78 L sprechen. Seit der Mitte des XVI. Jahr-
hunderts kann allerdings das Kandel von 1,65 L (bei teilweise gleichzeitiger
Geltung des Tatzkandels) als überwiegend geltend angenommen weiden. Das
im 18. Jahrhundert auf 1,655 zu errechnende Kandel, das in Ljubljana um
1750 durch das Wiener Kandel ersetzt wurde, ist demnach offensichtlich ein
Überbleibsel des mittelalterlichen Wiener Weinmasses, das damals in Wien
schon längst, in Graz aber schon lange durch andere Masse ersetzt worden war.
Der Eimer ist in Krain ausserordentlich verschieden und es kann sogar
von einem eigentlichen Recheneimer kaum die Rede sein, da sogar die Land-
eimer bis ine 19. Jahrhundert recht verschieden blieben. Dagegen sind der
Zuber in der Gegend von Vipava (Wippach) und die ihm entsprechende Küsten-
länder barila (66 L) einheitlich und stabil.
L ä n g e n m a s s e . Seit Ende des Mittelalters bis zur Einführung des
metrischen Systems gilt in Ljubljana als auch sonst in Krain die Wiener
Elle. Der Einbruch des Venediger Prat seh in den letzten Regierung«-Jahren
Kaiser Maximilians wird bald zurückgewiesen und so bleibt die Geltung des
Pratsch hauptsächlich auf das Küstenland beschänkt. Als Leinwandmass taucht
dagegen spätestens in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts in Krain das
Lakatmass auf, das sich zäh erhält und sogar die Einführung des Metermasses
im täglichen Gebrauch um einige Jahre überlebt. Der krainer Stab (Lakat,
Weberelle) ist einheitlich und konstant. Seit zum ersten Male seine Länge
bekannt wird (1543) bis zu seiner Ersetzung durch das Metermass misst er
ung. 276 cm. Spannen (ped) gibt es in Krain zweierlei, deren eine als Bruchteil
der Elle, die andere als Bruchteil des Stabes entstanden sein mag. Der Schuh
ist in Ljubljana etwas länger als in Wien (32,8 cm). Die Klafter (seženj) beträgt
in der ersten Hälfte des 18. Jahrhunderts scheinbar 5 Schuh (Friauler Ein-
flüsse?), im Jahre 1788 dagegen 6 Schuh. Die Daumelle (komolec, Ellbogen,
cubitus) beträgt auch in Krain 44 cm.
Betreffs der übrigen in der Abhandlung behandelten Masse (Salz-, Kohlen-,
Kalk-, Flächen-, Flachs- und Holzmasse, Sam, Fuder, Schiff usw.) n u r noch
einige Bemerkungen über das Gewicht. Spätestens seit Ende des Mittelaltere
dominiert in Krain das Wiener Gewicht. Wie bei der Elle, so wird auch auf
diesem Gebiete der Einbruch des Venediger Masses (Libritzen, libbra sottile)
in der ersten Hälfte des 16. Jahrhunderts bald zurückgewiesen. Der spätere
Gebrauch der Libritzen ist sehr beschränkt.
Abschliessend wird eine kurze Übersicht der zur Massgeschichte Slowe-
niens noch notwendigen Vorarbeiten gegeben.

82
 ^^
« 1 u > u
"S =3

«*-3
x
T Ji tuO
a
S —"O « J
L. O «
*3
>J4
° O -T, N
C * o ™ rt
s
5 22 > S N rt
B
rt
3 rt
C
TJ
T3 £|2£ g rt
rt
—' a
3
« « c« . . S а ^ ч «_s •o
u
m •0 •ss > 5 * e ЈЗ »4

e *«*
C rt
XJ
« . - > Jd
rt
«2 _>
.ari
w TJ w gfšSSa > JUS
C
»J
*>
XI a. 1 « ° Bis > H c « a.
rt
rt
•o c
N
« 53 = T r t g rt a> > •a E
O Kj e XlTnE O
a o
> —« z-o =•> 2S 0--S
s
«J
— X> ai

rt 2
«Ä
E ћо
>
a»
<u B*-J
i C T"
a 3
ce > 0) ~ в o is.4 g.5
ca Ћ
O.

dug
° o" 2 S- E a>
rt
e
Q • g, s •o <3
N « co T3
EH
V ca o
CLO a.
•• i a)
a "5
•0 .
' i o
tU l» l .
o = a
oo*o ^
CU

m E
•a »-.
N L>
"S 3
v E
0) *)-; rt.*
E <u
V ^ e Ì3 «
"S t- >
— 3
rt
C ca a»
XI •a
e •o o
0J a.
o rt
GÛ ò 2
rt
e
« •-
C °
j = rt
— C
i rt
>
A -M ° 2 v
"o «•O « — a> D ca
C
O a»
it 0) *~
... «>X»0J
M
< u t - •*
0)
E
H ss«-
з*а £
rt3
TJ>
C
°\3§ «"O
4J —
= _-
"O «
o •- =
c

I! B

*—• «Л O > ^ д a> £ - 2 . Ë

rt "o o o « XI TJ
g n *e
> o
I"5
*r rt ш v o rt
rt O.
Q-S» 3 a> B n «a ru E
• S ° tO c - M "o
a. -
O 3 k. a) a
C
Û- Z Ш CU "O Q.> Отз
^ «J
o
o.
3
c ej.—,
E
«o ti a V n iS * a>
4) rt g E «-i C
e u -—a, _ w
e o!"" | Š o 2 *o
4)
л v S»; = -ao.gSo з °
cd sg is •6 o.
u rt
rt
rt
E a, c g
в
C
н 1« d> » » S r* *> (U

v !г^
— и
c
rt s|ss»-§ rt * -
7u .S -« « X3I

o. « 5 ^: E м

O O a)
ca
[o u
W *> та

II
cd "to •
XI > | |
O
Û O. •C o-
o-S
tU
a.«
"S °-o Moo гао^ h- <o
O) tj) *o •a-o go.- OO C30
C/5 N3 co O • Q IX

83
 oz. netočno raženje)

bokala od vinskega

mera, njeni ostanki

Odstopi zaradi nač.
Ostrih prehodov nI

merjenja (valjanje

oz. ločitve žitnega

r 18. stoi. бе drži

Mera za oves se

nato pa sploino
nakup težkih žit,

stara ljubljanska
netočnost] meril
uveljavi tudi za

Odstopi zaradi

Na deželi se

do danes
•9 > 4>
X)
E
o °rt
o. •o
H
O
O «
ш
C
a.

in«
.2
CM«
N C —•
rt rt
* - E 0»
•«m 0 00 0
«9 OlCN o Ö
co
*> o o
o bO O > Q . §
5 C
5
e bO
w

1 co to
CM
IO
ce* 1 15 co •* h - —
lOinot
"rt
"«
S 3 s *- « 0
0 > . *
C C
*: 0 »o
cu a to 0
co

Il RS
.2.« c Il XÎ «* rt
j«
C
4)
C ^
o E »E
. o O
bO
-- = s \\£ O - ~ •°~х» e
bO 4>
2 u N . e e *: « 4»
o» "o a - il N
'S s=
~ « ~ P E
Z •- Tli »£XÎ
li N' « 0

rt
rt rt
§1 J«

II rt O S E
3 'č* 3 C O Ol C N 3 t 5 S
rt
n s g rt 3 >
V N -J
^ K Î J
1
<
£д £
TJ
CU
u 0
o n ef
rt
a л
_ n n rtu
rt
4) - £ 5 •äss
- «.SLE rt n
"G
•^ « -,
•M S« •0.3 s «0 •0 <D ^
>M
o>
>
E Mo
п

.M o Ü o
>>N > C
3 > 5 > a> 0 rt

'N
C bfl*- O
L* « « ,(—«- N«N «
bO** O « O
ÖJ0* -
«J
w rt 0 c ^ 7

N
N
C
*•*
--s
[I. o —:•«
.•-rt «
H N N
CK
rt
bp
rt
с2 °
o ^"Н.
I «X) n -Q rt X I s >>«
(w 2 — o. H CL

rt
bcj.
c a> —
23
C 'rt*
irt • a "*-
E t. n O = = 5
rt u bO bO " " C
«bo J3
u S N N XI
0 a>
3 [L. š =s O = « c — = =
O -5 rt
a> « c
s*
X)
.M
rt* "«
.M
*« a
O)
rt O «•M C N
0) tuO o t. «'S rt — O
a rt X] C X» .Pxi v "S
J3 N X) « Ä S
55 0)
: 55 0 0
"«_
N
XI 5 "o 5 C
«s O)
o

o> rt
rt « n
rt
v O)
0> 0) <u E E
E E E E
« rt
E
л •M n
rt es n
> C M *>
to « O
*rt
V
e
rt
n
> 53 2 *HT 'S
H Û. O
0
"5 g O "O
O

«M 0 | 3 O o"a>N r- «i, od£, C

* J C O co
XI I N O T : M "o ~~ o>
O
O
so£» •— *—' Q-,—« .en . «
to
o IM
t—
00
0. £ 2 £ a

84
 ^a
"a
n
o ca
o 5
"caS
ca
C K 3
O tO •g» B

e > —: o E- a>

o
a.
*£
ca —•
ce 00
eto
X»
C
a> >
E~ «a
j *
W
B
KO o
O C •a 3
•a «g 3
•N
o
C
3 o rca «"I >o
ca
OS
> >

n
v ro co
CM* o — O (O
tO tO 5 00 r-
tO
CT to^r COCN r^- CO 00
N Ö d d (N—' to d «o*
ö OJ M tot- to s
ca ja
>
o
ca .M
«a a O A!
• J2
ca
j *
O ca
Jd
o
J3 . . o
jsäJd j a O
O
XJ
S3
в ^
« j *
o
J»
o
-^о o
- д л
.
в C
A
o .
O
C e B 3
>
o
3 3
7^8 a ^ TJ л B
•o •o
в O
И to" B 'T o
O

O o tO tO
•e o r- "o
>
St
1Л
r-
•ot; s 00
tO

i
Sin

l
00 tO — . г~- .t-
i n ^~ « " 0 00 и ^ 00 л
00
2r- 00
tn
> *~ O *" o
1 IS 00

Si I Is
O C
s B** BÎÏÏ o
*°— c- o o
JO •o
i) o =s Ss
IO
r- 3 Omu 1 3
a»
KJ
tO
•o

O
•o T :
"C o . JQ~
o. r- a. -«
a. M
~ o.
a.

ČL ca
i w ,; n ca ca
« 'S ca <=•* "S = ca
C C .M «« s«
w
C = = >
ca
> a» ca » S j^'o a. ES E >
— Je!
р>ко Ђ
" 3 « C >

« C.E
ла o
- c
«a « —
-I 5 'S " в в a, ПЈ
n 3 4> a **

"S
^ ° « ., 2 K j
ea
M g
« n
o
и
ea
o
.M o I: O«" » j .
C
s §•-£
•- m « *- = r-—
E
• °
Ci­
« O * * •" — .-= g "a.
a
S E2 - - «si« «
> о л е a>
0) 8.* S g T l C o u
<u « j a
a. >
te
B
a;
J3
3
^ —-«
c a — *" « a>
E
«- o
t-
T3 ш
li
e .5 E — eu
ca
ш
. « S e
x
V
•a
>

и
JD
3
N!
Is
O N
"S 5- N B
«a a
D i—J -o
«5»
tj
0)
5f v 'Ig «'S -
O —
'S
a.
«•o > «a « O. CO >
Q >
5^ W •U л m

JC
C
a» ca
.M
Q B

85
 nsk*
orca
kega
1, kl
0) I
> 'S
N
— «3 * s II •O ш
G
•0

dklona od dun
ranjskem dun
a veka do uve
C to

stol. Imenuje
5 £ «
g» E ш K
= N £ ж
03
ta
= o-g * * > «d
N
o
C
(0 > _n e3 « .E KM
; „
•rt 3
X « OCL » n e a
o
C
a.
адх: o „ ; cd o = R 5
*5"2 ca E o S "a. •o
a
N
2
-a « >.- o =s bo-
g « « «> E
s s
SSt »o es
ce

tu
a O « M > >? > Q.
>
'C
PL, o.
_
dun. 77.3—77.775

(„bistriški" 116.62

eu E
Ijublj. 78.5—78.8

2 Su
Osnovna mera
Osnovna mera

o-
S 4)
s_ >
ca. 276 cm

» M
sis C3
,2 > S E
CV V B u
и »- ¥)
ca
cu
•i-i
A€ s
> o
00
tN KJ

« id -^#9 1

S ~ 03 • ^
CO
S o» ë
M z o g 8 s os Л

e
fl a e o
e
v > a.
S
03 ca
a N E
CO <U
C
s
•o

1 h
ca
4) « *-Ai
- и 5 US *ä> *3
O
p 03
S "S
ca
So •OKJ
Jod- ü* «
c
ca
°l
01
Ü 3'=
4) > « a a
Ss
1 Ss
e
a> «a. Ä° 'S S •a
J4 "e* •o a | в e
Q —
e
• M S 3
a. j" 3
O
H
aï"
Q «i £ o v
co
««° 03
"5 > «0 ce^r
o
ш 5 o «e
.
'S •3
^ E > o
e
s
- «J
= > > 0)
»ca
Ш
N
U- "o = .2.3 n N
'S
«c" S "o a> c s
3S 2~ •C
03
t4
CU 0.B

.e ja s
03 u
C
eu Ü
E V a. u cg
d) O
оз EU o 4) >"«
C a. ~ ca i a.
3 u ïï = » co
o 03
S , ^ E
03 03
Û

« 3
ej
'S .M CS
u
e 03
03
«3 v
a. •9
3
> 03 ce
U
*03
"eu

>
E
*0
o ss o
E
3
•a
.M Ou •a tu
m ce ai
o •3
CL
a.
>N —
V >«j
ХЛ O

86
 Jože Šorn

STAREJŠI MLINI ZA PAPIR NA SLOVENSKEM

S k o r a j bi mogli t r d i t i , d a imajo n a š i starejši m l i n i za p a p i r bolj

splošno kulturnozgodovinski kot p a gospodarskozgodovinski pomen, kajti
z izjemo enega ali d v e h - s o bili vsi ostali le m a j h n i o b r a t i , v k a t e r i h so
delali l a s t n i k m l i n a in 2—3 p o m o č n i k i , p o n e k o d n i t i toliko ljudi n e . Šele
p r o t i k o n c u 18. in v z a č e t k u 19. stoletja so postali ti o b r a t i p o m e m b n e j š a
s r e d i š č a t u d i n a g o s p o d a r s k e m p o d r o č j u . Z a k l j u č e k d o b e naših klasičnih
mlinov za papir p a p o m e n i n a s t o p F i d e l i s a T e r p i n c a k m a l u p o l e t u 1840,
k e r je t a i n d u s t r i a l e c izzval s svojo s t r o j n o p a p i r n i c o n a V e v č a h p r a v o
revolucijo v p r o i z v o d n j i p a p i r j a . S t e m so bili n a m r e č vsi ostali n a š i
m l i n i za p a p i r prisiljeni, d a se ali m o d e r n i z i r a j o ali p a p r o p a d e j o .
O b r a v n a v a m o — p o časovnem z a p o r e d j u n a s t a j a n j a — le tiste mline,
k i so bili n a ozemlju d a n a š n j e L R Slovenije. Res je, d a j e o p i s a l t a k e
m l i n e v n e k d a n j e m a v s t r i j s k e m c e s a r s t v u (še posebej v a v s t r i j s k i h a l p ­
skih deželah) že n. p r . V i k t o r T h i e l v svojih delih, 1 t o d a m l i n e n a n e k d a ­
n j e m G o r i š k e m , K r a n j s k e m in S p o d n j e m Š t a j e r s k e m d o k a j slabše k o t p a
ostale i n t u d i b r e z odtisov njihovih v o d n i h znakov. K e r j e d r u g a — zlasti
slovenska —• l i t e r a t u r a 2 le p r a v n a k r a t k o o b r a v n a v a l a t a k e inline in
1
Viktor Thiel, Geschichte d- Papiererzeugung u. des Papierhandels in
Stmk, Graz 1926; S.A. aus Zentralblatt f. d. Papierindustrie, Nr 1—7, Jgg 1926;
zlasti str. 3. — Isti, Geschichtl. Nachrichten über d. Papiererzeugung in Krain,
Görz u. Fiume; Z e n t r a l b l a t t . . . 1931. — Isti, Papiererzeugung u. Papierhandel
vornemlich in den d. L a n d e n . . . ; S- A. aus Archival. Zeitschrift, III. F., 8. Bd.,
München 1932; zlasti str. 19. — Isti, Geschichte d. Papiererzeugung in Kärnten
—Krain—Görz; S. A. aus Altenburger Papierer 1937, H. 9—12. — Isti, Ge­
schichte d. Papiererzeugung in Donauraum, Biberach 1940; zlasti str. 29, 85,
128, 138 si., 153—4, 166 si.
2
Th. Elze, Primus Trubers Briefe, Tübingen 1897; na str. 67 le omenja
Kislov mlin v 16. stoletju. — Ivan Slokar, Geschichte d. österr. Industrie, Du­
naj 1914, 438—9, navaja nekatere mline brez Kislovega. — SBL I, 454, glej
članek Jože Glonarja o Kislu. — (Drago Potočnik), Ob stoletnici Vevč 1843
do 1943 (Lj. 1943), se na str. 4 le dotakne nekaterih mlinov. — Zvonimir Ku-
lundžič, Knjiga o knjizi, I, Zagreb 1951, 460. — Viktor Novak, Latin, paleogra­
fija, Beograd 1952, 72—3. — Ferdo Gestrin, Družbeni r a z r e d i . . . , Drugi Tru­
barjev zbornik, Ljubljana 1952, 19. — Ciril Pavlin, Pot od smreke do papirja,
Les III/7, 1951, str. 122—124, 149—151 (netočnosti). — Po oddaji tega rokopisa
uredništvu ZČ je še izšla Vladimirja Mošina Filigranologija kao pomoćna
historijska nauka. Zbornik hist, instituta Jugosl. akademije, vol. 1, Zagreb 1954,
str. 25—93 (slovenski mlini za papir so obdelani na str. 54 zelo slabo).

87
 vodnih znakov ni objavila, se nam je tudi iz tega razloga zdelo primerno,
da izpopolnimo to vrzel.
"V stoletjih pred reformacijo je nastalo v Avstriji sploh in v njenih
alpskih deželah še posebej prav malo mlinov za papir. V 16. stoletju pa
so, zlasti po razširitvi protestantizma, zrasli številni mlini za papir, eden
med njimi na Fužinah pod Ljubljano — prvi na današnjem slovenskem
in s tem na jugoslovanskem ozemlju.
Grad Fužine pod Ljubljano 3 je zgradil leta 1528 Vid Kisi na levem
bregu Ljubljanice. Njegovemu sinu in nasledniku v gradu, Janžu Kislu,
je baje prodala kartuzija Pleterje leta 1554 mlin 4 nasproti gradu na desni
obali te reke. 5 Zemljišče, na katerem je stal mlin, je sicer pripadalo kme­
tom vasi Hrušice, ki je bila podložna Fužinam, toda mlin sam je bil bliže
gradu kot p a imenovanemu naselju; prav zaradi tega ga bomo imenovali
vedno mlin za papir pri Fužinah, ne pa mlin v Hrušici. 6 Na podlagi virov
v graškem arhivu je Thiel ugotovil, 7 da je Kisi prejel privilegij za mlin
za papir (točno rečeno za preureditev navadnega mlina v mlin za papir)
leta 1580. Dopuščamo možnost navedenega datuma za prejem privilegija,
. dejstvo pa je, da je pričel papirničar s proizvodnjo že nekoliko prej,
kajti njegov vodni znak zasledimo že najmanj decembra 1579.8
Naš najstarejši ohranjeni urbar za Fužine datira iz leta 1589.9 V
njem piše, da je tedaj plačeval činž od mlina za. papir pri Fužinah
(Zinns bey Kaltenprunn za razliko od mlinov, ki so bili in Schloss zu
Kaltenprunn) mojster Pankrac (Pangraz, Thiel piše Pbngracz) letno
25 ren. gld in 10 rizmov 1 0 papirja. Ce je mlin pričel obratovati pred
letom 1580, potem je velika verjetnost, da je mojster Pankrac delal v njem
od samega začetka.
Mojster je bil istočasno tudi kmet v hrušiški župi. Delil je namreč
polovično hubo s Petrom Bratom, ki je imel v lasti pri Fužinah kovačijo.
Ostale pol hübe je sam užival Avguštin Šmit, ki je tudi imel kovačijo
pri gradu. Linhart Brat in njegov brat Peter sta služila od mlina pri
fužinskem mostu le 10 gld 30 kr. Iz tega bi se dalo sklepati, d a je bil mlin
za papir večji in pomembnejši obrat kot pa Bratova kovačija.
Okoli gradu (brzice!) je bilo še 6 navadnih mlinov, majhna steklarna,
majhne fužine, kovačija, valjalnica 4 irharjev — torej skupina manjših
obratov.
3
Danes Studenec št. i.
4
Thiel, Geschichte ..., Graz 1926, 3.
5
Danes je tu blizu električna centrala II papirnice Vevče oziroma stan.
hiša Fužine št. 4.
8
Prim. Novak, op. cit., 72 s... u Gornjoj Hrušici...«; pravilno Thiel v
6vojih razpravah »...bei Kaltenbrunn.. .« in vsi. ostali, Potočnik pa »...pri
Studencu ...«.
7
Gl. op.4 in istega Geschichte..., Biberach 1940, 29; navaja arhive v
Gradcu.
8
Prim, spis Instruction vnd Verrichtung v SSA, fase. 54 h, snop. 7.
9
DAS, Rektificirani dominikal. akti za ljubljansko kresijo, fase. I, št. 23.
10
Josip Mal, Zgodovina slovenskega naroda, 542, piše, da je rizem sklad
po 480 pol. V rokopisu št. 85 (I. 6 b) v Drž. arhivu Slovenije piše, da ima rizem
479 pol papirja.

88
 Za p r e n e h a n j e dela v m l i n u za p a p i r se spet o p i r a m o n a T h i e l a , k i
n a p o d l a g i v i r o v t r d i , d a se 1593 še i m e n u j e mojeter P a n k r a c k o t l a s t n i k
mlina, 1596 p a d a j e bil m l i n že p u s t . 1 1 V času p o t r d i t v e zgoraj c i t i r a n e g a
fužinskega u r b a r j a v letu 1596 ( p o t r d i l ga j e J u r i j Kisi brez točnejše n a ­
v e d b e d a t u m a ) p a p i r n i č a r m e n d a še n i p r e n e h a l z delom. Vsaj 18. m a j a

SI. 1. Mlin za papir mojstra Pankraca (na karti iz leta 1739 v DAS; mlin je
bil na mestu mlina in žage na desnem bregu ob mostu)

leta 1596 j e m o r d a še izdeloval p a p i r . 1 2 D o s e d a j , n a m j e u s p e l o zaslediti

njegov v o d n i z n a k v spisih z l e t n i c o 1591 ; 1 3 s t e m s e v e d a še ni rečeno, d a
ga v a k t i h iz p o z n e j š i h let n e b i b i l o več m o č n a j t i .
11
Thiel, Geschichte ..., Biberach 1940, 29.
12
SSA, fase. 207a (ovoj Različne pritožbe); neki akt s tem datumom go­
vori o pok. Juriju Kislu in mlinu za papir v Hrušici (!), ki j e bil p r e j le na­
vaden mlin, t. j . mlin za žito.
13
SSA, fase. 54/14.

89
 Mlin za papir je torej deloval v času, ko je bil protestantizem na
Slovenskem na višku svoje moči. V mestu je delovala gimnazija, Mandelc
je marljivo tiskal slovenske in druge knjige, mojster Pankrac pa je do­
bavljal papir. Torej so naši protestanti na široko zasnovali svoje delo­
vanje in smiselno gradili svojo stavbo. Samo za transferiranje in tiskanje
Biblije ter za vzdrževanje predikantov so porabili okoli 90.000 gld."
Razumljivo je, da bi bili etroški še večji, če ne.bi Kisi v lastni režiji
vzdrževal mlin za papir in se nekako žrtvoval za skupno .stvar. Ne gre
zanikati dejstvo, da je imel od mlina tudi sam gmotni dobiček, toda samo
ta misel ga ni vodila pri tem, ko je prosil nadvojvodo Karla za izključni
privilegij za svoj mlin (zaradi tega ni smel na Kranjskem obratovati še
kak drug mlin za papir).
Ko je protireformacija podrla to protestantsko stavbo, se — zanimivo
in važno — ni polastila niti tiskarne niti mlina za papir, da bi ju izko­
ristila y svoje namene. Naslednji urbar fužinskega gospostva 1 5 namreč,
ki je bil sestavljen i l . julija 1616, ima že pripombo, da je mlin za papir
docela pust.
Razen količine papirja, ki jo je mlin moral odrajtovati svojemu go­
spodu, ne vemo niti za višino proizvodnje niti za število zaposlencev v
njem in podobno.
Pri pregledovanju aktov iz protestantske dobe 1 6 smo spoznali, da je
fužinskega papirja sorazmerno malo. Grb Kislov 1 7 je mojster Pankrac
kot fužinski podložnik uporabil za vodni znak in s tem nekako simbo­
lično poudaril, da ni samostojen papirničar, pač pa uslužbenec svojega
gospoda. Doslej sta znani dve varianti vodnega znaka, ki nastopata skoraj
sočasno. Ker se Pankrac pojavlja kot papirni mojster vsaj še leta 1593,7
lahko domnevamo, • da je bil ves čas-do konca obratovanja zaposlen
v mlinu. .
Po Valvasorjevi zaslugi 1 8 se je vtihotapila v del naše literature 1 9
trditev, da je ljubljanska občina postavila leta 1669 mlin za papir na Po­
ljanah. To pa izvira iz napačnega tolmačenja Valvasorjevih podatkov, ki
se glasijo: »... Seithero der Türck Candia bezwungen, ist dieser Stadt
ein grosser Abbruch geschehen... Vor diesem hatte sie auch vor dem
Kloster-Thor, auf der Poland, eine Papier-Mühle .. so aber beyde (sc.
tudi steklarna) zu Grund gegangen ...«
Znano je, d a je divjala v letih 1645—1669 vojna med Turki in Bene­
čani za Kreto. Čeprav je benečanska flota večkrat premagala turško, so
končno Turki le osvojili ta otok. Ker Valvasor najbrž ni razpolagal s toč-
nejšimi podatki o protestantskem mlinu, je le po spominu ali po pripo­
vedovanju drugih ljudi trdil, da je mesto Ljubljana (!) postavilo mlin
v poljanskem predmestju (!) pred to in to vojno. Pregled virov in litera-
14
RA, fase XX, Poročilo o vzdrževanju granic . . .
15
Rektific. dom. akti za lj. kresijo, fase. I, št. 24.
16
SSA, serija fasciklov s številko 54, dalje fase. 7, 124 a itd.
17
Valvasor, Ehre IX, 72, 77, 91; gl. tudi grb nad vrati fužin, graščine!
18
le
Ib., XI, 706.
N.pr. Novak, Paleografija, 72; Kulundžić, Knjiga o knjizi, 460; Potočnik,
Ob stoletnici, 5.

90
ture v Mestnem arhivu ljubljanskem 2 0 pa nam daje o dozdevno mestnem
mlinu v drugi polovici 17. stoletja povsem negativen odgovor.
Pri vsem tem pa vendar ne smemo prezreti vesti, ki bi utegnila priti
do Valvasorjevih ušes, da se je namreč vsaj poleti 1636 govorilo na ro-
tovžu o nekem mlinu za papir. 2 1 V ponedeljek 14. julija 1.1. je župan
Otho sporočil mestnim očetom, da mu je knezoškof Scarlichi govoril o
tiskarni, ki naj se postavi v Ljubljani; mestni svet temu načrtu ni bil
naklonjen, ker se je tudi že pri jezuitih izkazalo, da so tiskovni oziroma
črkovni material že dobili, z delom pa se niso upali začeti, ker mora pri
tiskarni biti tudi mlin za papir. — Če pa je že rotovž vedel o tem, potem
so se vesti lahko razširile tudi po meetu in v zelo popačeni obliki bi
zadevo utegnil registrirati tudi Valvasor.
Naslednji mlin za papir postavlja Thiel v leto 1670 in na vipavska
tla ter trdi, d a je bil njegov lastnik Anton grof Lanthieri. 2 2 Takoj v na­
slednjem stavku trdi, da je ob tem času nastal tak mlin tudi v Radečah.
Kot bomo pozneje videli, je radeški pričel delovati šele sredi 18. stoletja;
zato si ta dva mlina sploh nista mogla biti sodobnika. Ce smemo verjeti
Valvasorju, 23 naj bi miljo od trga Vipave na reki Hubelj delovale (se. v
drugi polovici 17. stoletja) Lanthierijeve fužine. Te pa so pogorele; na
istem mestu je Anion grof Lanthieri postavil mlin za papir. Za datiranje
nastanka mlina bi se torej mogli poslužiti časa, ko so pogorele fužine, in
pa časa, ko je Valvasor zvedel in zapisal te vesti. 24 Ta obrat je bil v po­
gonu le prav malo časa. 2 5 Vodni znak nam ni znan. — Nek drug podatek
pa namiguje na možnost, da bi bil tak mlin zgrajen šele v prvih deset­
letjih 18. stoletja. Z dnem 30. marca 1734 je namreč datiran akt, 2 6 v ka­
terem piše, da namerava cesarski general grof Lanthieri postaviti mlin za
papir na kraju, kjer je že prej stal podoben obrat (torej blizu Ajdov­
ščine). Z besedami »kjer je že preje stal« ni seveda časovno povedano nič
določenega; lahko je to petdeset ali pa samo deset let. Ker je rodbina
Lanthierijev znana po svoji manufakturni dejavnosti, 2 7 bi bilo končno
možno tudi to, da so v 17. stoletju propadli mlin za papir mnogo pozneje
obnovili. Za vsako točnejšo trditev oziroma periodizacijo pa n a zadevne
vire še nismo zadeli.
20
Sod. prot. za 1640—80, Davčni urbarji za cit. leta, Knj. prejem, in iz­
datkov za cit. leta; Fabjančič, Knjiga hiš X, Poljan, predmestje; Isti, Mestni
sodniki in župani II (rokopisa v MAL j).
21
Sod. prot. za 1636, str. 192—3, in Fabjančič, Mestni sodniki in župani II,
str. 539.
22
Geschichte ..., Biberach 1940, 85.
23
Ehre XI, 655.
24
Müllner, Geschichte des Eisens, 1909, 684: omenjene fužine do 1659 niso
delale. V pogonu so bile od takrat dalje, postavil jih je pa Anton grof Lan­
thieri. 1674 so še obratovale. — Torej tudi pri Miilmerju ne moremo najti
opore za datiranje požara fužin.
25
ADK (Arhiv dvorne komore, Dunaj), fase 111, rdeča Številka 449, Iö-
Kommerz. — Po Thielu, Geschichte..., Biberach 1940, 85, deloval menda le
eno leto. Novak, op. cit., 72, postavlja začetek v leto 1669 (!).
26
SSA, fase. 537 a.
27
Valvasor navaja poleg fužin in mlina za papir tudi še suknarno.

91
 Samo pri nameri sta ostala Giovanni Garetti s svojim nacrtom za
postavitev mlina za papir v Ajdovščini leta 1732 27a ter leta 1743 ali 1744
nekje na avstrijskem Gradiščanskem Franc baron Tacco. 2 7 b
Tretji mlin za papir je bil postavljen D Žužemberku. Neki Tomaž
Khreüdl je 2. decembra 1712 sklenil kupno pogodbo za navadni mlin z
Auerspergovim knjigovodjo in je zanj plačal 1000 gld v gotovini. Mlin,
ki je bil zgrajen tega leta ali pa tik pred tem, je leta 1716 kupil od gra­
ščine Anton Nikel iz Žužemberka za 1500 gld in ga preuredil v mlin za
papir, ki se je glede proizvodnje papirja, ki ni imela resnega tekmeca
y slovenskih predelih stare monarhije, hitro povzpel. 2 8 Obrat je postal
že v. letih okoli 1735—40 sposoben proizvesti letno preko 1000 rizmov
vsakovrstnega papirja. Ker je bila poraba papirja na Kranjskem še so­
razmerno skromna, si je Anton našel številne kupce tudi še nä Hrvatskem
in drugod. V generalat je prodajal papir za izdelavo nabojev, v Ljubljani
pa trgovcem in privatnikom. 2 9
Po pogodbi iz leta 1748 je Anton postal dobavitelj papirja za kranj­
sko reprezentanco in kamero. 3 0 Dogovorjeno je bilo, naj Nikel dobi model
s stanovskim grbom in naj tak papir izdeluje samo za omenjeno usta-
n
? 7 ° ' k a № * a g a J e potrebovala letno 100 rizmov. Zdi pa se, da papir-
ničar opisanega modela nikdar ni dobil, ker papirja s takim vodnim
znakom v tem času sploh nikjer ne zasledimo.
Mlin je bil v najboljšem stanju in brez dolga predan Dizmi Niklu,
Antonovemu sinu, ki ga je prevzel leta 1756.
Djzma Nikel ni bil izučen papirničar; ker sta se tudi oba njegova
pomočnika razumela v te posle kaj slabo, je mlin začel bolj in bolj pro­
padati. Že leta 1767 je bil lastnik prisiljen prositi Franca Jamnika, raču-
novodjo v deželnem glavarstvu, za tisoč goldinarjev posojila, in jih je
pozneje tudi prejel. Toda kljub vsemu je njegova moč propadala in ni
mogel plačevati graščini niti obveznih 10 gld 30 kr. Kako zelo je proiz­
vodnja padala, vidimo iz tega, da je n. pr. leta 1762 izdelal Dizma le še
590 rizmov papirja, v zimi 1776—77 pa je namesto dogovorjenih 160 riz­
mov izdelal samo 12 rizmov papirja. Tedaj je obstajala velika nevarnost,
da bo mlin propadel, kajti Dizma je poleg neznanja bil še zelo bolan
(hrom), konkurenca p a je postajala vedno hujša, končno p a je tudi sam
Žužemberk bil precej oddaljen od kulturnih središč, ki so bila največji
potrošnik papirja.
Dizma je imel v lasti v trgu Žužemberku še kajžo (Untersass), v
Stranski vasi tudi hubo.
Nekako šestletna doba (1786—1792) v razvoju tega mlina ni še po­
vsem razjasnjena. Zanesljivo vemo le to, d a se leta 1786 še vedno upo-
27a
RA, knjiga »Copia Lettere Dal 1732 sin' al 1737«, str. 70. — Caratti je
nameraval obratovati brez privativnega privilegija.
27b
RA, fase. V, Commeroialia (spis Relation ..., str. 28).
2(
' KR, PP, P-2-1. — Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 139, trdi, da je
ml mlin zgrajen šele okoli 1763; Slokar, op. cit., 438, pa: že v 18. stoletju.
29
RA, Diaria 1746—50, 1. maj 1747 in 26. januar 1748.
30
KR, PP, P-2-1 in pa SSA, fase. 79, sn. 16.

92
 31
r a b l j a p a p i r z D i z m o v i m v o d n i m z n a k o m . Šele leta 1792 se p o j a v i k o t
32
l a s t n i k tiskar Ignac Kleinmayr, k i j e d a l l e t a 1801 J a k o b u K n i f i c u m l i n
33
za šest let v n a j e m za 1400 g l d l e t n o . Že I g n a c j e s k u š a l m l i n zelo pove­
34
č a t i . Za d e d i n j o v s e g a p r e m o ž e n j a , t o r e j t u d i za m l i n , j e I g n a c določil
35
svojo ženo T e k l o . P o m a t e r i n i s m r t i j e v o d s t v o m l i n a p r e v z e l sin K a r i .
36
K o t z a d n j i l a s t n i k se o m e n j a v l e t i h okoli 1870 F a n i K l e i n m a y r . Vsaj
37
leta 1875 n i t a m l i n že n i č več o b r a t o v a l . R e d e k p r i m e r : isti m l i n je b i l
v posesti ene same r o d b i n e okoli 85 l e t !
Č e m e r k a n t i l i z e m d o 1740 n e k a ž e p o s e b n e g a n a p r e d k a v p a p i r n i -
č a r s t v u , p a j e g o s p o d a r s k a a k t i v n o s t v t e r e z i j a n s k e m času d a l a osnovo za
n a s t a n e k m a n j š e g a števila o b r a t o v za p a p i r n a Slovenskem. T a k o je v
t e m č a s u p r i č e l z d e l o m v naselju Sv. Duh pri Škof ji Loki ( O b e r n ) skro­
m e n o b r a t , k i j e leta 1750 že zanesljivo p r o i z v a j a l p a p i r . 3 8 Š t i r i leta
p o z n e j e z v e m o t u d i že za ime t e g a p a p i r n i č a r j a ; p i s a l se j e Henrik
Stiuen.™ Mojster, k i n i imel in n i mogel i m e t i i z u č e n e g a p o m o č n i k a , k e r
j e imel zelo s k r o m n o t r ž i š č e , j e — v s a j p r o t i k o n c u obstoja — izdeloval
le p i v n i k ali č r n i p a p i r . 4 0 P o n e k i h p o d a t k i h n a j bi leta 1762 že n i č več
n e o b r a t o v a l . 4 1 V e n d a r p a g a d r u g i p o d a t k i še v e d n o n a v a j a j o k o t p a p i r ­
n i č a r j a leta 1769. 4 2 T a dvojnost p o d a t k o v i z v i r a o d tod, k e r j e b i l a nje­
gova p r o i z v o d n j a n e k a k o od l e t a 1760 t a k o s k r o m n a in n e s t a l n a , d a s o ga
č e s t o k r a t p r i n a š t e v a n j u m l i n o v za p a p i r n a K r a n j s k e m e n o s t a v n o p r e ­
zrli. P o d a t k i , k i b i g a p o letu 1769 zanesljivo še n a v a j a l i k o t p a p i r n i č a r j a ,
p o v s e m izginejo. — V o d n e g a z n a k a n e p o z n a m o .
Že leta 1749 j e bilo govora o tem, d a b o t u d i L j u b l j a n a d o b i l a svoj
m l i n za p a p i r . Res se je že v z a č e t k u n a s l e d n j e g a leta odločil p o s t a v i t i
t a k o b r a t K r i s t i j a n Viljem H e i l ob G r a d a š č i c i . Mož je imel p r a v z a p r a v
zelo v e l i k e n a č r t e ; n a i s t e m k r a j u je hotel p o s t a v i t i t u d i o b r a t za izdelo-
31
MALj, Cod. I, 123.
32
ADK, rdeča št. 449, f a s c i l i , Iö Kommerz, ovoj Krain. — 4. oziroma
5. decembra 1792 so namreč papirničarji Ign. Kleinmayr, Anton Domian, To­
maž Kumar in Andrej Gassler prosili oblasti, naj se razveljavi dovoljenje
Ignacu Hofmanu za postavitev mlina za papir. Prošnji je bilo najbrž ustre­
ženo, ker je bilo poleti 1793 spet govora samo o treh mlinih — namreč v Žu­
žemberku, Radečah in Ajdovščini.
33
Janko Šlebinger v SBL I, 459, pod geslom Kleinmayr Ignac.
34
Hoff, Hist-stat.-top. Gemähide v. Krain, II, 1808, 120.
35
Testamenta 1747—1835, Lit. K, No 115. Ignac je napravil oporoko v Žu­
žemberku 25. oktobra 1800; odprta je bila 18. j a n u a r ja 1802.
36
Statist. Bericht d. Handels- u. Gewerbekammer in L a i b a c h . . . 1870 (Lj.
1872),3 7 84.
Statist. B e r i c h t . . . 1875 (Lj. 1878), 201.
38
KR XII, Fabriquewesen, 1—10. — Z veliko verjetnostjo se more celo
trditi, da j e Stiuen pričel obratovati najpozneje 1749, če ne že p r e j . — Thiel,
Geschichte..., Biberach 1940, 138 in 139, napačno: mlin za papir v Ladji (!)
leta 1763; Slokar, op. cit., 438. pa: v Goričanah v 90-tih letih 18. stoletja. —
Za leto 1752 še KR, PP, P-2-1.
38
Rektific dom. akti za ljubljansko kresijo, fase. 2/2, št. 35 iz leta 1754,
in št. 47 iz leta 1755.
40
KR, PP, P-2-1.
41
KR, CC, P-2-1. — Po ustni izjavi dr. P. Blaznika domačini še danes po­
znajo krajevni izraz »na papirnici«.
42
Ib., 19. maja 1769.

93
v a n j e š k r o b a i n p u d r a , k a r b i p r i d o b i v a l iz k r o m p i r j a . Z a r a d i v e l i k e g a
o d p o r a s s t r a n i rotovža eo bili vsi njegovi n a č r t i z a v r n j e n i — t o r e j t u d i
43
za m l i n za p a p i r .
O k o l i leta 1750 j e p r i č e l delovati peti mlin za. papir, in to D bližini
4i 45
Radeč pri Zidanem mostu. P r v a vest o n j e m d a t i r a p r a v iz tega l e t a .
46
Mlin j e p r a v z a p r a v stal v naselju Škof j a riža p r i R a d e č a h . Z a r a d i eno­
stavnosti ga b o m o v e d n o i m e n o v a l i m l i n za p a p i r p r i R a d e č a h . L e t n o j e
ob sv. J u r i j u p l a č e v a l svoji gosposki 10 gld. T a m a l i m l i n j e leta 1762
k o m a j šele mogel proizvesti 112 r i z m o v p a p i r j a . Njegov p a p i r n a K r a n j ­
skem s p o č e t k a n i bil p r a v m o č n o razširjen, k a j t i d o m i n i r a l j e še v e d n o
Nikel, p a č p a j e njegovo g l a v n o t r ž i š č e bilo n a S p o d n j e m Štajerskem, še
posebej celjsko okrožje. Sicer so res delovali v t e m času n a Zgornjem
Š t a j e r s k e m trije mlini, t o d a R a d e č e so bile bliže, p a p i r n i č a r p a je bil
zelo p o d j e t e n . Č e p r a v j e b i l a v s a j l e t a 1762 p r o i z v o d n j a obeh velikih
k r a n j s k i h p a p i r n i č a r j e v , ž u ž e m b e r š k e g a in r a d e š k e g a , s k u p n o 500 rizmov,
je bilo t o za deželo le p r e m a l o ; t a » p r a z n i n a « j e t o r e j še p o d r u g i s t r a n i
p o m e n i l a k o n j u n k t u r o za R a d e č a n a , zlasti še zato, k e r j e D i z m a N i k e l
p r o p a d a l . Mojstru je bilo ime Andrej Müller (tudi A n d r e j M i h a e l M ü l l e r
odnosno Miliner). Njegov m l i n je k m a l u p r i č e l p r e k a š a t i Niklovega p o
količini in k a k o v o s t i p a p i r j a . L e t a 1769 je bil m e n d a že sposoben l e t n o
izdelati 600—700 rizmov p a p i r j a . 4 7
Vse t e m l i n e j e p r e s e g a l mlin Tomaža Kumarja D Ajdovščini. Mož je
začel s t e m , d a j e l e t a 1762 p o s t a v i l б к г о т п о izdelovalnico i g r a l n i h k a r t . 4 8
N i p a se z a u s t a v i l s a m o p r i tem, t e m v e č j e p o s t a v i l poleti 1767 še m l i n za
p a p i r — o z i r o m a m o r d a p o v e č a l s t a r o izdelovalnico k a r t . Dosegel je p e t ­
letni privilegij, k i je p r i č e l veljati s 1. j a n u a r j e m 1768, in se z vso silo
lotil i z d e l o v a n j a p a p i r j a . D a bi bolje u s p e v a l , j e z a p r o s i l d r ž a v n e oblasti
43
KR XII, Fabriquewesen, 1—10. — Zavrnitev Dunaja 25. julija 1750 (ADK,
rd. št. 449, f a s c i l i , Iö Kommerz, Krain). — Heil ni uspel z mlinom zato, ker
bi zapornice na Gradaščici povzročale poplave, z izdelovalnico škroba in pudra
pa zato ne, ker so krompir (imenovali so ga podzemeljske kolerabe), ki bi ga
uporabljal kot surovino, imeli za škodljivo zel, ki s r k a zemeljske moči in
sploh ni koristna. Tudi paša, čebelarstvo, gozdovi, košnja itd. bi bili okoli
Gradaščice — po zatrjevanju oblasti — zaradi mlina uničeni.
Ljubljanski uradi so zavrnili njegov predlog že marca 1750, češ da je
dovolj t da ima dežela tri mline, namreč v Žužemberku, Radečah in Škof ji
Loki. Čeprav prvemu primanjkuje cunj in ima drugi majhno tržišče, tretji pa
komaj da životari, je Heilov poskus odveč (!). — Torej primer, kako je mer-
kantilizem podlegel fiziokratizmu.
44
Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 139, napačno: okoli 1763; Potočnik
op. cit., 5, ima celo letnico 1670, Slokar, opi cit., 438, pa: v 90-ih letih 18. stoletja.
45
KR XII, Fabriquewesen, 1—10. Prim. 2. odstavek v op. 43.
46
Rektific. dom. akti za novomeško kresijo, fase. 168; mlin se našteva za
šestimi hubami imenovanega naselja.
47
Rudolf Andrejka, SBL, 7. zv., 335—6, navaja pomanjkljivo pod geslom
Piatnik, da je prvi znani lastnik tega mlina graški tiskar Tänzer iz začetka
19. stoletja, pozneje pa Ivan Pothorn. Za proizvodnjo gl- op- 41.
48
Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 138, trdi, da je Kumar napravil
»tovarno« igralnih kart šele leta 1767 — istočasno z mlinom. Toda iz Kumar-
jevih izjav jasno sledi, da je izdeloval igralne karte že od leta 1762; da bi pa
izdeloval papir za take karte tudi v novem mlinu, za to ni zanesljivih po­
datkov; zdi se, da je izdelovalnico kart pozneje sploh opustil.

94
za predujem 4000 gld, ki jih pa ni prejel; ker mu je bila zavrnjena tudi
prošnja, naj se osvobodi konsumne mitnine, je bil torej odvisen popol­
noma od svojih sredstev in sposobnosti. Kako zelo je napredoval, vidimo
iz dejstva, da je spomladi 1769 že izdeloval 12 vrst papirja. Konjunktura
in spretnost sta mu omogočili, da je že cit. leta proizvedel 6000—7000 riz-
mov papirja, dve leti pozneje je približno enako množino izdelal v
32 raznih vrstah, poleg tega še vijoličasti ovojni papir za čistilnico slad­
korja na Reki. Do leta 1771 je vložil v svoj obrat že okoli 40.000 gld.
Oskrboval je potrošnike na Goriškem, Kranjskem, v Trstu- in na Reki.
Kljub hudi konkurenci tujih mlinov se je prav dobro uveljavil in plasiral
svoje izdelke tudi v kraje, kjer so do takrat uporabljali izključno beneški
papir. Razvil se je v enega najuglednejših in najmočnejših papirničarjeu
o avstrijskih dednih deželah, saj je v letih okoli 1775 (torej v času, ko je
Nikel preživljal hudo krizo in se je Müller le počasi dvigal) že izdeloval
39 vrst papirja.* 9
Omenili smo, da je Tomaž izdeloval vijoličasti ovojni papir za slad­
korno čistilnico. Do tega pa je prišlo takole:
Reška čistilnica sladkorja, ki so jo ustanovili v glavnem Holandci
leta 1750, je potrebovala za zavijanje sladkorja tako imenovani modri
holandski sladkorni papir; le-tega je morala tovarna spočetka dobavljati
iz tujine, ker je šele leta 1768 prispelo v Avstrijo že prej želeno poročilo,
kako se tak papir izdeluje. 50 Prav z namenom, da ugotovi, koliko sta oba
kranjska mlina, namreč žužemberški in radeški, sposobna proizvajati tak
papir, je p. Gabrijel Gruber pregledal oba obrata in v obeh delal po­
skuse spomladi in poleti 1769 (Gruber je to storil na željo kranjskih
oblasti in Kmetijske družbe). 5 1 V obeh mlinih mu je uspelo izgotoviti tak
ovojni papir, in čistilnica ga je res naročila. Izdelovanja takega papirja
pa se je istega leta lotil tudi Kumar in zaradi ugodnejših pogojev uspel,
da je edini zalagal čistilnico z ovojnim papirjem. Medtem ko je na Kranj­
skem uspel izgotoviti tak papir le Gruber, p a se zdi, da je na Goriškem
Kumar sam bil tak pionir (»... den Erfinder Thomass C u m a r . . . « ) . Sko­
raj 15 let je bila zanj čistilnica tržišče, kamor je zanesljivo' plasiral svoj
ovojni papir. Za dobri papir je dobil pismeno pohvalo čistilnice leta 1774,
prav tedaj tudi še pohvale stanovskega tiskarja Ivana Friderika Egerja
v Ljubljani, dalje finančne administracije za Kranjsko in Avstrijsko Pri­
morje, končno pohvale nekih Benečanov. Grof Wagensperg, ki je imel
mlin za papir na Zgornjem Štajerskem, je prispel dvakrat v Ajdovščino,
v ta največji mlin na slovenskem ozemlju, na ogled in pouk glede proiz­
vodnje dobrega papirja.
V 80-ih letih je proizvodnja pričela nekoliko padati, deloma zato, ker
se je Kumar že postaral in ni bil več sposoben prilagoditi se potrebam
tržišča, deloma zato, ker so konkurenčni obrati večali proizvodnjo in
težili k temu, dà razširijo svoja tržišča.
48
Za Kumarja najizdatnejši vir v ADK, rd. št. 449, fascili, Iö Kommerz,
ovoj Görz.
50
Thiel, Geschichte ..., Biberach 1940, 128.
51
KR, CC, P-2-1 in spisi Kmetijske družbe (DAS), fase. P 5 a.

95
 V aprilu 1793 je kupil njegov mlin Kari Boromej Fajenc (Fayenz)
iz Kočevja in plačal zanj Kumarju 22.000 gld. Fajenc je bil pred tem
uslužben 20 let na Reki v čistilnici sladkorja kot skladiščnik in nemški
dopisnik — torej ni bil papirničar po stroki.
Fajenc je zopet dvignil in izboljšal proizvodnjo papirja. Pridobil je
tržišče, ki ga je izgubil Kumar proti koncu svojega lastništva: čistilnico
sladkorja. Ta je prenehala kupovati ovojni papir v Benetkah, kamor se
je usmerila po odklonitvi od Kumarja, in se ponovno vrnila v Ajdov­
ščino. 52
Okoli leta 1770, verjetno pred tem letom, so nameravali postaviti
židje bratje Luccati v Vipavi ob reki Hubelj mlin za papir. Toda ostalo
je vse pri načrtu, ker jim okoliščine niso dovolile tvegati tak obrat. 5 3
Leta 179554 je ob Soči v Podgori pri Gorici pričel delovati mlin za
papir Franca grofa Thurna.55 Kljub zunanjim oviram (protifrancoske
vojne, gospodarska kriza) se je ta sedmi mlin na slovenskem ozemlju
zdržema razvijal, tako da je po reokupaciji Goriške njegov obrat za­
posloval leta 1819 že 20 oseb, leta 1841 celo kar 67 delavcev; leta 1859 je
ta klasični mlin postal strojna papirnica. 5 6 Njegovega vodnega znaka
nismo mogli ugotoviti.
Najpozneje je svoj mlin za papir dobila Spodnja Štajerska, in to šele
okoli leta 1832 v Lobnici pri Rušah.51 Ne razpolagamo p a z viri in vodnim
znakom, ki nam bi mogli osvetliti aktivnost tega osmega tovrstnega
obrata.
Ker je papirnica Werner ja Grundnerja (blizu Ladje) pri Goričanah,
ki je pričela delovati kmalu za lobniškim mlinom, 58 v. ozki zvezi 6 po­
znejšo Terpinčevo papirnico na Vevčah; ee na tem mestu z njo podrob­
neje ne bavimo.

Delavci, delovni pogoji, mezde

Srednjeevropski papirničarji niso nikjer tvorili svojega lastnega

ceha; drugje so bili priključeni cehu strojarjev, mlinarjev, celo krojačev. 5 9
Slovenski papirničarji niti niso imeli svojega ceha niti niso bili priklju­
čeni kakemu drugemu cehu. Bili so pač vsak zase samostojna enota, ki iz
konkurenčnih in zemljepisnih razlogov ni imela ožjih zvez z drugo enoto.
52
Gl. opombo 49. — Fajenčeva lastna izjava. — Slokar, op. cit., 439, trdi,
da je53 mlin dokončno propadel kmalu po letu 1820.
Gl. op. 49. — Ta poskus omenja Kumar v neki svoji vlogi prav na
54
Thiel, Geschichte..., Biberach 1940, 138, trdi, da že leta 1794; Novak,
op. cit., 73, pa nedoločeno, da je začel z delom po sredi 18. stoletja.
55
58
Gl. opombo 49.
Thiel, op. cit., 153. — Za število delavcev leta 1819 in leta 1841 še Slokar,
op. cit.,
57
439.
Tudi Thiel, op. cit., 154, ga- omenja le mimogrede. Mal, op. cit., 542:
Leta 5 81833 v Lobnici pri Mariboru.
Slokar, op. cit., 438: v tridesetih letih 19. stoletja. Zatem trdi, da je obrat
v Ladji
59
pričel z delom 1763, kar pa se verjetno nanaša na Stiuenov mlin.
Thiel, Papiererzeugung ..., Archival. Zeitschrift, 137.

96
Bili so (morda z izjemo Kumarja) vsi obrtniki, rokodelci, ali vsaj zelo
blizu temu. Šele proti koncu 18. stoletja in v naslednjih desetletjih so se
nekateri povzpeli na stopnjo manufakturista.
Vendar nas nekatere poteze zelo spominjajo na cehovsko ureditev
razmerij, postopkov in navad. Ker so se papirničarji slabo držali odredb
prvega papirniškega reda iz leta 1754, so ga 14. maja 1768 obnovili —
vsaj za Avstrijo pod Anižo. V to obnovitev so zajete odrebe o medseboj­
nem ponašanju delavcev in o obdelovanju papirja. Za opravljanje kva-
trnih maš, za izplačevanje stroškov za bolne pomočnike ali p a za plače­
vanje pogrebov so jemali denar iz pušice, ki jo je moral imeti sleherni
mlin za papir; za to pušico sta bila napravljena dva ključa, enega je
hranil mojster, enega pa najstarejši pomočnik. Vanjo so vlagali za moj­
stra letno 3 gld 28 kr, za vsakega pomočnika pa 52 kr. — Za nas m toliko
važno to, d a nimamo konkretnih podatkov za take postopke na Sloven­
skem, kolikor bolj je pomembno dejstvo, da so odnosi med vsemi ali
skoraj vsemi papirničarji v dednih deželah le temeljili na precej cehov­
skih navadah, čeprav ne strogo organiziranih.
V tem okviru se je gibalo tudi življenje naših maloštevilnih mojstrov
in pomočnikov. Kako je torej z našimi papirničarji? 6 0
Medtem ko za mlin za papir pri Fužinah zanesljivo vemo samo za
mojstra Pankraca in moremo kakega pomočnika le suponirati, smo pri
žužemberškem toliko na boljšem, da vemo vsaj za višino proizvodnje,
namreč v času Antonovega lastništva preko 1000 rizmov letno. Toliko pa
eo zmogli izdelati 2—3 ljudje. Do tega števila pridemo empirično tako-le:
leta 1768 sta bila pregledana tako radeški kakor žužemberški mlm. Dizma
Nikel je takrat imel zanesljivo dva pomočnika; vsi trije so letno izdelali
700—800 rizmov. Pri tem je treba upoštevati, d a je bil Dizma bolan, ter
da on in oba pomočnika niso bili izučeni papirničarji, vrh vsega p a so
imeli zastarele priprave, kolesa so zlasti poleti obstala zaradi nizke vode.
Končno in ne nazadnje je stalno pomanjkanje cunj znatno vplivalo na
višino proizvodnje. V idealnem primeru bi se moglo namreč izdelati do
2000 rizmov papirja letno. Praktično pa, če upoštevamo zaviralne mo­
mente, najmanj 1000 rizmov letno.
Ker je radeški papirničar v istem času trdil, da je sposoben izdelati
letno 600—700 rizmov (čeprav jih dejansko takrat še ni izdelal toliko),
bi mogli iz tega sklepati, da sta delala Müller in najmanj se en pomočnik,
poleg njiju morda še kak vajenec.
Škofjeloški papirničar je vsaj proti koncu obratovanja delal sam.
Ker pa je bil obrat v splošnem majhen, moremo domnevati, da je sploh
ves čas obstoja delal v glavnem le mojster sam.
Največji obrat je bil vsekakor Kumarjev v Ajdovščini. Prav tako
v istem letu je proizvedel preko 7000 rizmov pisarniškega in pisemskega
papirja — torej desetkrat več kot Nikel — ter mnogo ovojnega papirja
za sladkor. Po gornjem postopku (vštevši tudi opisane težave ali vsaj del
njih) je za proizvodnjo omenjene količine papirja mogel zaposliti —
eo
Vire gl. na prejšnjih straneh pri posameznih papirničarjih.

7 Zgodovinski časopis 97
idealno računano — okoli 25—30 ljudi, deloma menda tudi Benečanov. 6 1
Če je res bilo približno toliko delavcev, potem ni dvoma, da moremo
govoriti o delitvi dela v obratu itd. — torej o manufakturi; v vseh ostalih
mlinih so vsaj do konca 18. stoletja delali vsi zaposlenci vsa dela, tako
mojster kot pomočniki so delali sedaj to sedaj ono delo, kakor je pač
pokazala potreba.
Zaradi napornega nočnega dela se ženska delovna sila nikjer niti ne
omenja, je pa možno, da so bile zaposlene tudi ženske, in to pri čiščenju,
sortiranju in razrezovanju cunj.
V tej panogi gospodarske dejavnosti so bili delovni pogoji zelo težki.
Prvd papirniški red iz leta 1754 je sicer določal, da mora trajati delovni
čas od pol treh zjutraj do šestih popoldne, torej 15 ur in pol (čas, od­
merjen za odmor in hrano, ni določen); tega se je Radečan menda držal,
Žužemberčan p a ne, ker je pričel delati že eno uro prej (po nekem dru­
gem podatku, ki pa je morda le lapsus calami, je pričel z delom ob pol
ene po polnoči). Za vsako naduro je moral mojster plačati dva krajcarja.
Notranjost vseh mlinov je bila temačna, poleg tega je v bližini žužember-
škega mlina stala usnjarna, od koder je prah od usnja letel skozi špranje
naravnost v mlin in kvaril menda celo kvaliteto papirja.
Če primerjamo mezde med pomočniki v žužemberškem in radeškem
mlinu, vidimo, da je bila med njimi kar precejšnja razlika, prav takšna
je bila razlika med njimi in tistimi, ki jih je določal drugi papirniški red:
ta je izšel leta 1768. Najslabše je plačeval žužemberški mojster. Medtem
ko je ta plačeval glavnega pomočnika (Pittengesel) za rizem papirja po
dva krajcarja — prav toliko so zaslužili ti tudi v koroških mlinih za
p a p i r — mu je radeški plačeval po 2,5 kr, papirniški red pa je določal
mezdo 3,5 k r od rizma za papir manjšega formata od številke 1 do 16,
po 4,5 k r za papir od številke 17 do 19 itd., končno 12 k r za rizem pa­
pirja številka 28. Isti papirniški red je določal, da 6e glavnemu pomoč­
niku poveča mezda za 0,5 k r pri rizmu, če je dober in sposoben delavec,
zato pa naj ostala dva, vlagalec in polagatelj, zaslužita vsak po 0,25 kr
manj. Vlagalec v žužemberškem mlinu je zaslužil od rizma 1,5 k r —
enako koroški vlagalci — oni v Radečah pa po 2 kr od rizma.
Koroški glavni pomočniki so zaslužili (hrano so imeli prosto) teden­
sko 30 kr, ostali pomočniki 24 kr.
Če kak pomočnik zaradi drugih okoliščin ni mogel delati v delavnici,
pač pa je bil zaposlen pri proizvodnji samega papirja, mu je moral moj­
ster izplačati dnevno 30 kr. Kadar se je zgodilo, da ni bilo dela iz
kakršnega koli razloga, pač pa so ga čakali, je moral mojster plačati
15 k r čakalnine ali pa mu dajati hrano. Mojster pa je moral tudi sicer
dajati in pomočnik vzeti tedensko hranarino 1 gld 30 kr.
V Žužemberku sta pomočnika dobila poleg hrane 15 k r v gotovini.
Pri pomanjkanju dela je računal za hrano le 5 kr, ostanek so pojmovali
kot čakalnino. Za hrano p a je moral plačati pomočnik mojstru 12 kr;
tudi spala sta pomočnika pri mojstru. Za radeškega vemo zanesljivo, da
61
Thiel, Geschichte ..., Biberach 1940, 138.

98
je nadure plačeval posebej po kosu, ni pa plačeval čakalnine. Hrane ni
dajal, pač pa kot hranarino tedensko 1 gld 30 kr v gotovini. Nadure (še.
popoldanske) je žužemberški plačeval s pijačo.
Ovira za napredek je bila tudi slaba kvantiteta sredstev za proiz­
vodnjo. Na pomanjkljivost teh. je opozoril šele leta 1768 p, Gabrijel
Gruber, ko je pregledal oba kranjska mlina in podal poročilo. Do takrat
se ni nihče zanimal zanju in jima nudil kako pomoč.
Prostor za kamnite zaboje, v katerih so se razkrajale cunje (Fau-
lungsort), je bil v radeškem mlinu zelo tesen; zaradi tega se je moglo
razkrajati vsakokrat le 3 do največ 4,5 centov cunj; to je bila prva ovira
za hitrejšo proizvodnjo papirja. Posebnega sekala za cunje nista imela
niti Žužemberčan niti Radečan; cunje sta sekala na tnalu.. Dalje je ra-
deški moral pogosteje trpeti nevšečnost zaradi vode kot pa žužemberški:
poleti in pozimi včasih kolesa niso obratovala, ker je bilo nizko stanje
vode, oziroma je voda tudi zamrznila ali pa so žage in mlini nad papir­
nico ob Sopoti zaprli vodo in s tem onemogočili hitrejše delo. Krka je
poleti imela sicer manj vode, toda pozimi skoraj, ni zamrznila. Zato> pa je
Nikla oviralo pomanjkanje dobrih oblikovalnic oziroma modelov ali form •
za papir. Imel je sedem ali osem teh modelov, toda vsi so bili že precej
obrabljeni. Za izdelavo polsurovine, papirne kaše, se je Müller posluževal
zelo enostavne priprave: preluknjane deske, ki jo je sukal po brenti,
polni te snovi. V obeh mlinih je bila klobučevina za stiskanje papirja
slaba, izrabljena in groba.

Proizvodni postopek

Ker papirničarji zaradi raznih tehničnih pomanjkljivosti v obratu,

neznanja in namerne malomarnosti niso dobro izdelovali papirja, so
oblasti objavile leta 1754 prvi papirniški rèd (Papierfabrikaturs Ord-
nung) s točnim popisom celotnega proizvodnega postopka. 6 2
Že sortiranje, cunj naj bi vplivalo na kakovost papirja. Finejše cunje
naj bi se uporabile za poštni papir, slabše za pisarniški in konceptni
papir, najslabše za pivnike. Podrobnejša delitev je poznala pet vrst cunj:
za poštni, pisarniški, konceptni, pivniški papir in modre cunje (najbrž
za ovojni papir).
Zaradi pomanjkanja cunj smemo sklepati, da se Nikel .in Müller
nista mogla držati gornje delitve. Če pogledamo papir Dizme Nikla,
vidimo, da je grob, hrapav, rjavkaste barve, d a je skratka slabe- kako­
vosti, da je Müllerjev pravzaprav nekoliko finejši in svetlejši, oba skupaj
pa le močno zaostajata za uvoženim, n. pr. benečanskim ali ostalim av­
strijskim papirjem (razen morda koroškim, ki ni bil posebno kakovosten).
Točnejše razlike med papirji bomo obravnavali posebej. V splošnem mo­
ramo pomisliti na to, da je bilo n. pr. samo v Avstriji pod Anižo v tem
času 16 mlinov za papir in da je medsebojna konkurenca silila proizva-
62
KR, PP, P-2-1. *

r* 99
jalca k dobri izdelavi, če je hotel obdržati trg. Na Slovenskem ni bilo
tako; Nikel je imel celo nekak privilegij, da je po pogodbi zalagal
kranjske oblasti s papirjem — te pa niso nikdar resno zagrozile, da bodo
razveljavile pogodbo zaradi slabe kakovosti papirja. Radeški je bil
usmerjen v Spodnje Štajersko, Kumar pa je oskrboval vso Goriško in
ostale bližnje predele. Toda Kumarja je že silila benečanska konkurenca
k dobri kakovosti, saj vemo, da je v republiki takrat obratovalo okoli
30 mlinov za papir, nekateri od njih prav v bližini meje, in da so ti
mlini sloveli po izdelavi dobrega papirja daleč naokoli.
Tako prebrane cunje — je poučeval papirniški red — je treba z iz-
tepanjem in tolčenjem dobro očistiti. To je bil začetek prve stopnje pro­
izvajalnega postopka. Cunje je bilo treba z močnim lugom obeliti, kdor
pa tega ni znal ali ni hotel, se je posluži! razkrojevalnega postopka (Fau-
lung), ki je bil takle: cunje je razgrnjene naložil v nekakšne zaboje iz
kamnitih plošč približno 2 in pol čevlja visoko in nalil nanje dovolj
vode; zaboj je bilo treba pokriti, delno zato, da vanj ni padal prah, delno
zato, da ee je vsebina primerno segrela. Cunje so se počasi pričele raz­
krajati. Po 8—10 dneh jih je bilo treba obrniti in jih pustiti še 8 dni,
nakar so jih smeli sesekljati.
Oba kranjska papirničarja sta cunje najprej obelila (najbrž samo
posula) z apnom, potem pa sta jih še prepustila razkrajanju v zabojih.
Za najfinejše cunje je bilo dovolj, da so se razkrajale 6 dni, po obr-
nitvi le 3—4 dni. Razkrajanje je bilo hitrejši postopek, ker so pri beljenju
morale ostati cunje v apnu več tednov.
Ko je bilo razkrajanje končano1, je pričela druga stopnja proizvod­
nega poteka e tem, da so to gmoto iz kadi vrgli v nekako košaro, da se je
voda odtekla. V kadunjo pod stopo so nametali toliko te gmote, kolikor
je je bilo potrebne za izdelavo enega rizma papirja. Toda zaradi odtoka
umazanije iz košare so najprej vzeli le vrhnjo polovico cunj, po eni uri
naslednjo četrtino, še po eni uri preostalo četrtino. Vsa t a gmota jè ostala
pod stopami, ki jih je poganjalo mlinsko kolo, polnih 12 ur. Toda eno
uro pred potekom tega časa so morali vodo, ki je tekla na to> gmoto,
odvesti in v vsako kadunjo nasuti funt čistega apna, nakar so stope spet
spustili v pogon za eno uro, toda sedaj vode niso dodajali.
Apno se je temeljito premešalo z ostalo gmoto, ki se je zaradi tega
dodatka očistila in obelila. Ta polizdelek (papirno kašo) so s korci pre­
nesli v visoke predale ali zaboje in ga temeljito pretolkli 6 posebnimi
šibami.
Kjer so se kolesa vrtela počasi, je postopek v stopah trajal 24 ur,
sicer pa je bil končan že v 12—18 urah; najhitreje se je to dogodilo v
tako imenovanih holandcih, v 5—8 urah. Morda se je holandcev poslu­
ževal Kumar, ostali slovenski papirničarji jih niso poznali.
Ker je bilo treba izprazniti polizdelek iz kadunj vsak dan ob šestih
zjutraj ter ga je smelo biti v predalih le tri čevlje visoko, je moralo biti
teh predalov torej večje število. Tu je ležal polizdelek dva tedna, ni pa
škodovalo, če so dodali en do dva tedna. Ko se je ta gmota sesedla ozi-

100
roma zgostila, so jo preložili v posebne posode in jo dodelali s pomočjo
obfikovalnic ali modelov v končni izdelek — v papir.
Tretja stopnja je bila sestavljena iz sledečih postopkov: papir so
položili iz modela v stiskalnico, kjer eo ga s stiskanjem gostili. Stiskal­
nica je imela na zgornji strani nepremakljive osnove in na spodnji strani
plošče, ki so jo z vijakom privijali k osnovi, dobro klobučevino ali pa
sukno, ki je bilo tkano na križ (dvojna flanela). Klobučevina se je naha­
jala tudi med polarni papirja (torej: klobučevina—papir—klobučevina—
papir itd.). Nikakor p a ni bilo priporočljivo polagati papir na grobo
sukno, ki je puščalo kosmatine ali pa so se debelejše nitke vtisnile v
mokri papir. Tak papir je bil zaradi tega hrapav in že na pogled slabe
kakovosti.
Po stiskanju eo pole izgotovljenega papirja polagali na mizo. Vse
pole papirja, ki so bile stisnjene v enem dnevu, so> preko noči spet polo­
žili v stiskalnico in zgornjo ploščo nekoliko privili; to je bilo potrebno
zato, d a je bila voda, ki je povzročala grbine, .popolnoma iztisnjena in
da je papir postal še bolj gladek. — Tak je bil postopek pri navadnem
papirju. Pri boljšem papirju je bila razlika samo ta, da so ga stiskali
dvakrat do trikrat, tretjič spet preko noči.
Žužemberčan je imel stiskalnico na vijak, Radečan pa na vzvod.
Naslednjega dne so obesili 5—6 pol skupaj na poprečne palice ali
vrvi in prepustili papir sušenju. Suh papir so zložili na kup in čim delj
je tako ležal, tem lažje je bilo klejenje.
Četrta stopnja je obsegala klejenje in glajenje papirja. Za 40 do
50 rizmov, ki so jih hoteli klejati, so dodali v kotel, kjer so kuhali prav
redek klej, 8—9 funtov raztopljenega galuna. Galun je namreč imel to
lastnost, da je papir »potegnil skupaj« in ga s tem napravil odpornejšega
do vpijanja vlage. Navadno so uporabljali eirno lepljivo tekočino ali
kako drugo organsko lepilo. Po klejenju so pole papirja spet sušili. Kadar
je bil zrak vlažnejši, so papir položili v stiskalnico in ga močno stiskali
24 ur tako, da so stiskalnico privili vsakokrat za toliko, za kolikor je
papir upadel. Končno so papir očistili in odbrali.
Glajenje papirja, ki ni bilo neizogibno potrebno, je potekalo takole:
z velikim lesenim batom, ki je bil na spodnji strani obit z gladko železno
pločevino, so vsako polo papirja, ki so jo položili na marmornato ploščo,
pogladili štirikrat ali petkrat na vsaki strani.
Najmanj za Zužemberčana in Radečana vemo zanesljivo, da papirja
nista gladila na ta način, pač pa z neko manjšo stiskalnico.
Format papirja se je v Avstriji sukal med najmanjšim formatom
12,5 col za višino in 15,75 col za širino (mali poštni papir, teža rizma
8 funtov 16 lotov) ter med največjim formatom 20,6 col za višino in
28,5 col za širino (francoski imperial regal papir, teža rizma 51 funtov
8 lotov); med tema obema skrajnima formatoma je bilo še 14 raznih for­
matov papirja. Zužemberški papir z vodnim znakom divjega moža je bil
visok 13 col, širok 9Vs cole; rizem tega papirja je tehtal 12,5 funta. e 2 b
e2
b DAS, rokopis št. 85 (I. 6b).

101
 Cene surovin, cene in v r s t e papirja

Vsem papirničarjem na Slovenskem je vedno primanjkovalo osnovne

surovine, cunj. Kljub številnim in stalno se ponavljajočim uradnim pre­
povedim izvoza cunj iz dežele (zlasti v korist Nikla) vsi ti dekreti sploh
niso imeli učinka, kajti cena, ki so jo Benečani in pozneje tudi Kumar
ponujali za cunje, je omogočila odtok surovine v te mline za papir.
Ljudje, ki jim je zbiranje cunj bilo glavni ali postranski zaslužek, so
seveda hoteli zaslužiti čim več, zato' so prodajali tistemu, ki jim je nudil
boljše pogoje; skratka, borba za cunje je bila zelo huda. Nikel in Müller
pa seveda tudi Kumar so imeli svoje zbiralce cunj po deželi in so preko
teh ljudi posegali drug drugemu v področja, ki so jih imeli za svoja, za
»privilegirana«, čeprav jim teh področij nihče ni določil. Tako sta Niklu
prevzemala cunje Kumar in Müller, Müllerju p a Nikel in Kumar. Naj­
boljši položaj je imel Kumar na Goriškem; le-sem oba prva nista pose­
gala, pač pa je Kumar kupoval celo na Gorenjskem, v področju, ki ga je
Nikel smatral za svojega. Kumarju so konkurirali Benečani, toda z dobro
finančno politiko jih je močno zavrl. Za Avstrijo pod Anižo n. pr. vemo,
da je bila razdeljena na področja, kjer so smeli papirničarji zbirati cunje
brez bojazni, da bo sosednji mlin tudi kupoval cunje tu.
Na Kranjskem je bil poleg drugih zelo znan preprodajalec Jožef
Golob, gostilničar v Škof ji Loki in zbiralec cunj (verjetno jih ni zbiral
sam, pač pa je le imel vlogo založnika), ki je najmanj leta 1774 prodal
več kot 30 centov cunj v Benečijo. Torej kar znatna količina te osnovne
surovine! Dalje so čestokrat videli beneške cunjarje, kako kupujejo cunje
okoli Radovljice in Bele peči. Opaziti je, d a se je prebivalstvo' gorenj­
skega kota neprimerno živahneje zanimalo za, zaslužek pri cunjah kot pa
Dolenjci. To je povsem razumljivo, kajti na Gorenjskem je bila proiz­
vodnja in potrošnja tekstila večja kot kjer koli drugje na Kranjskem.
Žužemberčan ni mogel po vsej Dolenjski, ki je bila dosti večja od go­
renjskega kota, nabrati dovolj cunj, čeprav mu tu ni nihče konkuriral.
Dovažati jih je moral še iz Gorenjske, ki jih je torej prodajala več mli­
nom naenkrat. RadeŠki je nabiral cunje delno p o Spodnjem Štajerskem,
ki je bilo v ostalem približno tako siromašno kot Dolenjsko; tudi on je
kupoval na Gorenjskem.
Poleg Benečanov so precej posegali k nam tudi- Korošci, medtem ko
so se mlini za papir na Zgornjem Štajerskem izogibali celo Spodnjega
Štajerskega kot dežele, »kjér ne moreš dobiti niti funt dobrih cunj«. Tudi
ni slišati, da bi Nikel ali p a Müller kupovala cunje p o sosedni Hrvatski
ter po granicah.
Po neki vesti iz leta 1771 sta tako Žužemberčan kot Radečan plačala
za cent finih cunj 1 gld 25 kr, za cent slabših p a 57 kr. Nek drug podatek
iz leta 1774 p a trdi, da je Nikel plačeval za cent 1 gld 28 k r 2 pf. Morda
ga je konkurenca prisilila, da je pričel tudi on plačevati draže, ker bi mu
sicer vse cunje speljali drugam.
Cene papirja seveda niso bile enake za vso "Avstrijo. Medtem ko
vemo za Antona Nikla, da je prodal privatniku v Ljubljani 3 rizme pa-

102
pirja, za 9 gld (rizem torej 3 gld), i m a m o p a za goriško grofijo o h r a n j e n o
tarifo za 6 v r s t p a p i r j a . T a t a r i f a , sestavljena v l e t u 1771, d o l o č a sledeče
c e n e za rizem:
najboljši p a p i r 6 gld
poštni p a p i r . 2 gld
pisarniški papir 1 gld 30 k r
konceptni papir 1 gld
tiskarniški papir . . . . 30 k r
dnevniški p a p i r 18 pf

S k o r a j istočasno 6 t o t a r i f o je objavil K u m a r za svoje i z d e l k e svojo

l a s t n o t a r i f o za 32 v r s t p a p i r j a , n e u p o š t e v a j o č 8 v r s t ovojnega p a p i r j a .
K u m a r j e n a m r e č za v s a k o v r s t o p a p i r j a določil p o s e b n o ceno, p o s e b n i
v o d n i z n a k p a za sorodnejše v r s t e p a p i r j a . P r a v v o d n i z n a k omogoča
h i t r e j š e določanje k v a l i t e t e p a p i r j a .
C e n a — s p e t za rizem — j e sledeča : 6 2 a

31. P a p i r z m a l i m p o š t n i m rogom, n a n e m š k i n a č i n . . . 1 gld 44 k r

31. P a p i r z m a l i m p o š t n i m rogom, o b r e z a n , n a h o l a n d s k i
način . . . ' . , , , 2 gld 20 k r
31. P a p i r s p o š t n i m rogom, n a n e m š k i način 2 gld
32. P a p i r s p o š t n i m rogom, fini 2 gld 10 k r
33. P a p i r z m a l i m grbom, obrezan, n a b e n e š k i način . . 1 gld 30 k r
33. P a p i r , o b r e z a n , n a b e n e š k i n a č i n 1 gld 31 k r
33. P a p i r z m a l i m grbom, n a i t a l i j a n s k i n a č i n 1 g l d 25 k r
34. P a p i r T o m a ž K u m a r , n a b e n e š k i n a č i n 1 gld 15 k r
34. P a p i r T o m a ž K u m a r 1 gld 15 k r
35. P a p i r z j a g n j e t o m 1 S"* ^0 k r
35. P a p i r z j a g n j e t o m 1 gld 40 k r
36. P a p i r s t r e m i krajci, obrezan, n a n e m š k i n a č i n . . . 3 gld 30 k r
36. P a p i r s t r e m i krajci, n a n e m š k i n a č i n 3 gld 25 k r
36. P a p i r s t r e m i krajci, veliki f o r m a t 3 gld 24 k r
36. P a p i r T a j a d i n s t r e m i k r a j c i 2 gld 6 k r
37. P a p i r s t r e m i krajci, n a b e n e š k i n a č i n 2 gld 30 k r
37. P a p i r s t r e m i k r a j c i , . . . . 2 gld 40 k r
38. P a p i r s t r e m i k l o b u k i , n a b e n e š k i n a č i n 2 gld 6 k r
38. P a p i r s t r e m i k l o b u k i 2 gld 10 k r
38. P a p i r s t r e m i k l o b u k i , n a n e m š k i n a č i n 2 gld
39. P a p i r z g o r i š k i m grbom, n a h o l a n d s k i n a č i n . . . . 4 gld 40 k r
39. P a p i r z g o r i š k i m grbom, n a h o l a n d s k i n a č i n . . . . 4 gld 32 k r
40. P i s e m s k i p a p i r , n a italijanski n a č i n 2 gld
41. P a p i r n a francoski n a č i n 2 gld 16 k r
42. P a p i r s H u m m e r j e v i m g r b o m 2 gld
43. P a p i r z golobom, n a b e n e š k i n a č i n 1 gld 14 k r
44. N a v a d n i p a p i r z levom, d v a k r a t k l e j e n 3 gld 6 k r
44. Najfinejši p a p i r z levom, n a j m a n j š a velikost . . . . 3 gld
e2a
Zaporedne številke pomenijo sliko vodnega znaka'!

103
44. Najfinejši papir z levom 3 gld 24 kr
44. Navadni papir z levom, na nemški način 3 gld
45. Papir real, v kvinternu 34 kr
Papir real, srednji (brez vodnega znaka) 5 gld
46. Fini papir (cena ni znana)
47. Poštni rog (cena ni znana)

Razen tega je izdeloval še 8 vrst ovojnega papirja brez navedbe

kakovosti, oblike in cene; t a papir nima vodnega znaka.
Po kakovosti je izdeloval Kumar 4 vrste papirja. Cena navadnemu
papirju se je sukala od 1 gld 14 k r navzgor (9 variant papirja, če prište­
jemo še oba real papirja, pa 11 variant); cena boljšemu (12 variant) pa­
pirju je bila določena od 2 gld do 2 gld 40 kr; za še boljšo vrsto je
računati oni papir (7 variant), ki je veljal 3 gld in več; najboljša vrsta
papirja je stala 4 gld 32 k r oziroma 4 gld 40 kr — tega je bilo tudi
najmanj, samo 2 varianti (domnevamo, da je cena za srednji real papir
— 5 gld — napačna, da je io posledica napake pri pisanju).
V splošnem je bil poštni papir boljši kot pisarniški, ta pa boljši kot
konceptni papir. Po obliki je Dizma Nikel izdeloval 5 formatov papirja:
veliki in mali poštni papir, veliki in mali pisarniški in papir za piv­
nike; redkeje tudi ovojni papir. Müller je bil sposobnejši; izdeloval je
veliki, srednji in mali poštni papir,. veliki, srednji in mali pisarniški
papir, veliki, srednji in mali kopceptni papir, pivnike, ovojni papir ter
veliko in malo (menda tudi srednjo) lepenko.

O p i s m l i n a za papir

V sedemdesetih letih 18. stoletja, ko je Dizmo Nikla doletela kriza,

so pregledali njegov mlin in ga natanko popisali in opisali. Tako nam je
ohranjen edini točnejši opis klasičnega mlina na naših tleh; ker skic ali
risb o naših mlinih ni, smo rekonstruirali žužemberškega po opisu. 6 3
Glavni prostor, kjer je bila stiskalnica, dalje stope in ostale najvaž­
nejše posode ter priprave (tu so kuhali tudi klej), je bil dolg 6 kïafter
4 čevlje (okoli 12 m). Stope so poganjala 3 mlinska kolesa. Pod osjo
prvega kolesa so bile tri kadunje; v vsako kadunjo so udarjale po 4 stope
(skupaj torej 12 stop). Ostali dve osi sta imeli pod seboj po dve manjši
kadunji; za vsako kadunjo so bile določene 4 stope (skupaj torej 16 stop).
Osi, ki so z zatiki ali palci dvigale teh 28 stop, da so potem same udarile
v kadunje, so bile dolge 6 klafter 1 čevelj, širina razprtine v steni je zna­
šala od prve do tretje osi 3 klaftre, kar pomeni, da sta bili prva in tretja
os oddaljeni od srednje po 1,5 klaftre.
Stranski prostor, kjer so prali klejno usnje, je bil dolg 1 klaftro
4 čevlje, širok pa 3 klaftre 1 čevelj.
Razkrojevalnica cunj (število kamnitih zabojev ni znano) je bila
dolga 5 klafter 5 čevljev.
63
KR, PP, P-2-1

104
 ;^>s

O *£3 «o Д +J Io
o f t o cd d w . 2
Ë ***"*>£ S
-£•£••5 ö и - ^ в
So"
",£3 N
' tao H ft cd _
O "* * • cd N cd
13-5 &._.$ž„
H
" ö l ! »• >,3cd 'ö °
cö *^^-w Q-
N c d - " "-> _,
£v и - M d cd cd
çd>;n4Hcï)cddcj53
d S » 2 «-*&£
З л ^ Л cd d .j-
d . ~ ^ дп иr* г?a> сл
~ -
. - . O - g g r d cd •—s o
d a
л e S S ci o d - d
>cn„S P " * ^ O CD
S Cd . r t _, cd N 2

-4 «Hi" « cd °-
>N » ' м Л g "d
« S - * cd » - g Çd

^-ï cd ep Ц| . .
C/D «S N -i-»-*-» 1Л 1Л
 Vsi ti prostori so bili v pritličju. V nadstropju nad mlinskim hod­
nikom je bila majhna soba, kjer so bile shranjene boljše cunje za poštni
papir (v času pregleda okoli 4 cente teh cunj) in bele navadne cunje
(približno 8 centov). Nad glavnim prostorom je bila kuhinja s predsobo.
Nad stopami je v ločenem prostoru bila še ena manjša stiskalnica za že
osušeni papir. Zraven je bila sobica, kjer so bile shranjene cunje, name­
njene za razkrajanje.

Poizkusi p. G a b r i j e l a Gruberja

Ker je bila potreba po modrem holandskem papirju za zavijanje

sladkorja znatna, notranjeavstrijski papirničarji pa niso imeli izkušenj
glede tega, so iskali vesti v tujini. Tako je n. pr. koroški papimičar
Schwerenfeld poslal v Hamburg svojega pomočnika, da bi se tam priučil
izdelovanju takega papirja. Slovenski papirničarji si tega niso> mogli
privoščiti. Na pomoč jim je priskočil p. Gruber, ki je sicer imel podatke
o izdelavi, toda je tudi sam poskušal vpeljati neke novosti. Spomladi in
poleti 1769 je eksperimentiral v Žužemberku in Radečah in ugotovil, da
zadostuje, če se za tak papir vzamejo najslabše cunje. Papirni kaši se je
morala dodati le tinktura modre barve, napravljena iz galuna in cam-
pêche lesa. Ta kaša je morala ostati v barvi do 24 ur. Za rizem temnega
ovojnega papirja (svetlejše ali temnejše odtenke so mogli delati po
želji) so potrebovali 2 funta tega barvnega lesa in 2 lota galuna. Za svetli
papir je bilo treba vzeti svetel barvni les, za vijoličasti papir pa v enaki
količini moder in rdeč les. S tem so dobili pravi holandski sladkorni
papir.
Kmetijski družbi v Ljubljani, ki je podpirala Gruberjeve poskuse in
se zanje zanimala, je pater poročal tudi o tem, da je poizkušal izdelovati
navadni in tudi sladkorni p a p i r iz žagovine, izrazil pa je dvom, da bi
tak papir imel kako prednost. 6 4
Dne 27. februarja 1775 je bila objavljena v vsej Avstriji prepoved
izvoza ne samo cunj, pač pa tudi že osiružkov od usnja. Kaj več o teh
ostružkih in njihovi uporabi v naših mlinih za papir pa nam ni znano.

Komentar k vodnim znakom

Vodni znak mojstra Pankraca, ki se nam po dosedanjih raziskavah

(ta opomba velja pri vseh naših vodnih znakih, ker je zelo težko točno
ugotoviti začetek njihovih pojavljanj, še teže pa dobo trajanja in za­
ključek uporabe — torej datiranje aktov po vodnih znakih skrajno ne­
zanesljivo!) prvič pojavi decembra 1579, vidimo na si. 1. Vendar že 5 me­
secev zatem naletimo na novo varianto, ki jo predstavlja si. 2. Oba vodna
znaka je mojster menjaje uporabljal najmanj do leta 1591.
Datiranje aktov in pisem je otežkočeno zato, ker je Pankrac istočasno
uporabljal obe varianti. Tako naletimo v Starejšem stanovskem arhivu,
64
Spisi Kmetijske družbe, fase P 5 a-

106
 4- S сШ 31

«05

t
o

io

SI. 3—4. Mojster Pankrac s Fužin (dve varianti Kislovega grba). SI. 5—6. Anton
Nikel iz Žužemberka (začetnice). — SI. 7—11. Anton Nikel (variante kače na
križu). — SI. 12. Anton Nikel (Anton Padovanski)

107
 13
u

17 18

SI- 13—14. Anton Nikel (veliki in mali baročno stilizirani poštni rog). —
SI. 15. Anton Nikel (enorog). — SI. 16—17. Anton Nikel (dve varianti poštnega
roga). — SI. 18. Anton Nikel (varianta divjega moža)

108
 19 20

21 22

SI. 19. Anton Nikel (varianta divjega moža)

SI 20. Dizma Nikel iz Žužemberka (poštni rog). — SI. 21. Dizma Nikel (jelen).
— SI. 22. Anton Nikel (krajec). — SI. 23. Dizma Nikel (veliki poštni rog). —
SI. 24. Dizma Nikel (kača na križu)

109
 лп 25 26

27

28
29

nd
- SÌ â
61. A ï n MMuller
27. Andrej - i f R a n(lev
eČ ( p 0 Š t n i
z zemeljsko Ï?S- - , Skroglo).
1 2 6 Andre
- ' - J М 28.
- SI.
Ш 1 е г
( I m b aMüller
Andrej rdi).
(enorog). — SI. 29. Andrej Müller (poštni rog)

110
 30 . 31

32 33

34 35

SI. 30. Ignac pi. Kleinmayr iz Žužemberka (poštni rog). — SI. 31—32. Tomaž
Kumar iz Ajdovščine (dve varianti poštnega roga). — SI. 33. Tomaž Kumar
(rokokojski grb). — SI. 34. Tomaž Kumar (začetnici). — SI. 35. Tomaž Kumar
(velikonočno jagnje)

111
 36

37

г
OJ

38

SI. 36—37. Tomaž Kumar (dve varianti krajcev)-.

SI. 38. Tomaž Kumar (trije klobuki). — SI. 39. Tomaž Kumar (goriški grb)

112
 40 41 42

43 44

45

SI. 40. Tomaž Kumar (začetnici). — SI. 41. Tomaž Kumar (Bourbonske lilije). —
SI. 42. Tomaž Kumar (poštni rog). — SI. 43. Tomaž Kumar (golob z oljkovo
vejico). — SI.44. Tomaž Kumar (lev). — SI.45. Tomaž Kumar (varianta krajcev)

8 Zgodovinski časopis 113

 ÂRÎA-F INJA
46

4S

SI. 46. Tomaž Kumar (besedilo namesto simbola). — SI. 47. Tomaž Kumar
(poštni rog). — SI. 48. Kari Boromej Fajenec iz Ajdovščine (poštni rog)

fase. 54 g, snopič 5, fol. 292, na nedatirano pismo Felicijana Trubarja,

katerega vodni znak je prva varianta. Torej si samo z vodnim znakom
ne moremo pri datiranju prav nič pomagati.
Mojstrov vodni znak je vtisnjen v sredini leve polovice razgrnjene
pole papirja (upoštevajmo, da ima navadna enkrat preganjena pola štiri
strani!). Če namreč primerjamo Kislov grb v papirju z istim grbom, ki
je upodobljen na fužinskem gradu z letnico 1557, vidimo, da gleda kača
v gornji levi četrtini polja na desno, v spodnji desni pa na levo — torej
dobimo edino pravilno obliko vodnega znaka takrat, kadar je le-ta na
levi polovici pole.
Najzgodnejši vodni znak Antona Nikla datira iz leta 1717 (SSA,
fase. 512). Žal p a ni popoln, ker je bil spis napisan samo na polovici pole,
in to na tisti, ki ima njegove začetnice (AN, gl. si. 5). V nekem aktu iz
leta 1719 spet naletimo samo na začetnice (si. 6), toda že v drugi varianti.
Popoln vodni znak smo do sedaj zasledili šele leta 1722 (si. 7). Ta znak,
kača na križu, se pojavlja v več variantah: štiri leta pozneje varianta,
kot jo prikazuje si. 8, kmalu zatem tudi kača s si. 9. Kasneje, ok. leta 1734,
zasledimo varianti, ki sta upodobljeni na si. 10 in si. 11.
Anion Padovanski (Niklov patron?) z božjim detetom — slika 12 —
se nam prvič pojavi leta 1725 (Testamenta 1645—1749, Lit. C, No. 13;
oporoka Petra Antona Codellija); izgine nam p a takoj p o letu 1730.
Veliki baročno stilizirani poštni rog (si. 13) zapazimo v letih 1732
do 1741, mali baročno stilizirani poštni rog (si. 14) p a v letih od 1736

114
do 1740. Umetnostnozgodovinsko gledano ima drugi rog čistejše in lepše
baročne oblike, oblike, ki se navadno pojavljajo v letih okoli 1730, med­
tem ko ima prvi rog bolj igrive in lahkotnejše poteze, kar je, da se tako
izrazimo, poteza baroka proti sredini 18. stoletja. •— Spričo tega se ne­
hote vprašamo, kje je Nikel naročal modele za te vodne znake in če je
ta dva znaka kupil istočasno; časovno namreč ni velike razlike med
stilnimi značilnostmi obeh simbolov.
Takoj za njima je Žužemberčan pričel uporabljati sliko enoroga
(si. 15), ki pa je bil kmalu — nekako po petih letih — vzet iz prometa;
leta 17.45 še v SSA, fase. 512. Kot oba stilizirana poštna roga, se je tudi
enorog uporabljal v primeri z drugimi sočasnimi simboli bolj redko.
Enostavno obliko poštnega roga (rog, trobilo poštarjev, torej oznaka
za poštni papir, ki je bil kakovostno nekoliko boljši kot pisarniški papir),
kot jo vidimo na si. 16, 6mo prvič zasledili leta 1747, varianto, ki je upo­
dobljena na si. 17, p a nekaj let pozneje; oba roga je Anton uporabljal do
konca lastništva, do leta 1756. Rog na si. 17 (pa seveda tudi na si. 20) ima
že znake pojavljajočega se klasicizma.
Prav tako samo poslednjih 5—6 let se pojavlja kot vodni znak divji
mož, predstavljen na si. 18. Njegova varianta (si. 19) nastopi skoraj isto­
časno, bila p a je v rabi preko 20 let. Še njegov naslednik Dizma Nikel
se je je, nekaj let celo z uporabo očetovih začetnic AN, pozneje zame­
njanih z lastnimi, DN, posluževal zelo dolgo. Prav tak je primer z je­
lenom (»Hirsch-Papier«) na si. 21. Pri Antonu se pojavlja nekako po­
slednjih 5 let, pri Dizmi pa prav gotovo še 15 let. Kot pri divjem možu
je tudi tu Dizma nekaj let zaporedoma vtiskaval začetnici AN. Zanesljivo
moremo trditi, da sta bili obe ti dve vrsti papirja, po kakovosti srednji,
torej pisarniški papir (v primeri z uvoženim kar precej grobi in rjav­
kasti), najbolj uporabljan papir na Kranjskem. Stilistično tako divji mož
kot jelen ne prestopita stopnje ljudske umetnosti.
Leta 1753 se za nekaj let pojavi kot Antonov znak krajec, na sliki 22.
Končno sta za Dizmo značilna še znaka poštnega roga (si. 23), ki nosi
znake klasicizma iz druge polovice 18. stoletja, in kače (si. 24). Prvega
zasledimo leta 1766 na velikem formatu papirja, kačo p a šele leta 1771,
pa po 4 letih izgine. Ker se veliki format papirja ni uporabljal prav
izdatno, ne moremo vtiskavanje tega roga časovno niti približno dolgo
zasledovati.
K vodnim znakom obeh Niklov pripomnimo še to, da se tako začet­
nice (AN odnosno NA ter D N odnosno ND) kot simboli uporabljajo vedno
v sredini leve odnosno desne polovice pole (značilnost nemških odnosno
avstrijskih mlinov) in da ne zasledimo nobenega sistema v menjavanju
začetnic in simbolov: zdaj na levi zdaj na desni polovici pole — kot to
verno ponazarjajo reprodukcije na priloženih slikah. Kar t u naj pripom­
nimo, da bi moral razmak med začetnicami in simboli biti večji, toda
zaradi prostora smo jih stisnili; vendar je kljub temu dovolj vidno,
kateri del vodnega znaka je na levi in kateri na desni polovici pole (to
velja tudi za vse naslednje reprodukcije).
Menjavanje je značilno tudi za Miillerjeve vodne znake, izjema je le
poštni rog na si. 25, ki je prav v sredini pole; začetnici sta nameščeni

8
* 115
takoj- pod rogom — brez večjega razmaka. Preostali levi odnosno desni
del pole nima nobenih, znakov. Ker Miillerjevega papirja na Kranjskem
ni mnogo (usmerjenost v Spodnje Štajersko'!), moremo trditi, da smo
našli in objavili le manjši del njegovih znakov.
Simbol s helebardami (si. 26), klasicistične oblike iz druge polovice
18. stoletja, opazimo že v aktih iz leta 1761, nekako istočasno tudi leva
z zemeljsko kroglo (si. 27), 5 let pozneje tudi še enoroga (si. 28). Znak za
poštni papir (si. 29), smo do sedaj zasledili najprej leta 1765; stilistično
iiosi znake baroka s klasicističnimi potezami.
Nikla je nasledil Ignac pi. Kleinmayr (I. v. K., si. 30). Do sedaj nam
je znan samo znak za poštni papir. Nekak kamnoseški znak, ki »visi« na
spodnjem delu simbola, je morda hišni znak Kleinmayrov.
Popolna zbirka vseh Kumarjevih vodnih znakov (točno rečeno: vseh
vrst papirja, ki jih je takrat proizvajal; ker pa je za nekatere različne
vrste papirja uporabljal isti vodni znak, je le-teh manj kot prvih) je
v Arhivu dvorne komore na Dunaju, rdeča št. 449, fase. I l l , Iö Kommerz,
ovoj Goriško in Gradišćansko. Komori je namreč prostovoljno poslal vse
vrste papirja v dokaz, kaj in koliko proizvaja. V Ljubljani smo doslej
zasledili v aktih pred letom 1769, ko je poslal svoje vzorce na Dunaj, le
dva znaka, ki jih prikazujeta si. 46 in 47. To pomeni, da jih po tem letu
ni več uporabljal.
Kar na tem mestu je treba pripomniti, da je posebnost Kumarjevih
vodnih znakov ta, da je začetnice T C (sam se je z'okorno roko vedno
podpisoval Tomasso Cumar) namestil v spodnjem voglu leve odnosno
desne polovice pole, kar je zelo verjetno benečanski vpliv, simbol pa je
vedno upodobil v sredini desne oziroma leve polovice pole (to je nazorno
prikazano v reprodukcijah z nekoliko niže nameščenimi črkami; razmak
med začetnicami in simbolom v vodoravni in navpični smeri je zelo
zmanjšan). Izjeme: začetnice (same, brez simbola!) na si. 34 so v sredini
leve polovice, začetnice na si. 40 so vtisnjene v levem spodnjem voglu,
lilije na si. 41 morda v sredini leve, morda v sredini desne polovice pole
(manjka namreč tista polovica pole, kjer so vtisnjene začetnice TC, po
katerih bi se mogli orientirati), začetnice na si. 42 so v isti višini kot
simbol. Poudarili smo že, da je kakovost Kumarjevih izdelkov daleč
nadkriljevala proizvode vseh ostalih slovenskih papirničarjev; tudi nje­
govi vodni znaki so čisti in lepo izdelani. Z umetnostnozgodovinskega
stališča je treba opozoriti na si. 33, kjer je simbol upodobljen v zelo
čistem rokokojskem stilu, in na si. 37, kjer so začetnice izdelane v istem
stilu. Goriški grb na si. 39 je izdelan v baročnem stilu. Nekak »suhoparni«
barok opazimo na sliki 47.
Kumarja je nasledil Kari Boromej Fajenc; do sedaj smo zasledili
v Arhivu dvorne komore en sam njegov vodni znak (si. 48) ; značilne so
združene začetnice CBF. — Ljubljanski arhivi so dali za zdaj negativen
rezultat — njegovega papirja še nismo zasledili.*

* Vse reprodukcije v tem članku so delo tovarišice Metke Bohinjčeve;

pri umetnostnozgodovinskih komentarjih k vodnim znakom je sodeloval tov.
dr. Emilijan Cevc.

116
 LES ANCIENNES PAPETERIES DE LA SLOVÉNIE
Résumé

Dans l'introduction de son étude, l'auteur précise que, jusqu'au XVIIIe siècle,
toutes les papeteries en Slovénie ont été de caractère artisanal; le travail était
fait par le patron et deux ou trois compagnons. C'est seulement au XVIIIe siècle
qu'apparaissent les premières papeteries plus importantes.
L'auteur décrit ensuite les papeteries Slovènes du XVIe au XIXe siècle,
ainsi que quelques projets non réalisés: Fužine près de Ljubljana (1580—1596);
projet d'une papeterie à Ljubljana datant de 1636; la papeterie de Lanthieri
à Vipava (fondée en 1670 et rétablie en 1734); les papeteries de Žužemberk
(1716—env. 1870) et de Sv. Duh près de Škof ja Loka (1750—1769); projet d u n e
papeterie à Ljubljana datant de 1750; les papeteries de Radeče près de Zidani
most (env. 1750—1770), Ajdovščina (1767—env. 1800), Podgora près de Gorica
(1715—1859) et Lokovica près de Ruše (1832).
Dans la deuxième partie de son étude, l'auteur passe en revue les entre-
preneurs et les chiffres de production des entreprises citées. Il publie et décrit
tous les filigranes qu'il a pu découvrir sur les papiers fabriqués en Slovénie.
Il donne aussi des précisions sur les conditions matérielles de la fabrication
(prix des matières premières,, prix du papier) ainsi que sur les sortes de papier
fabriquées dans les diverses papeteries.
En conclusion, l'auteur décrit les procédés de fabrication de ces pape-
teries; il note aussi les conditions de travail et les salaires payés a u x com-
pagnons dans les différentes époques entre le XVIe et le XVIIIe siècle.

117
 ZAPISKI

POMEN DELA FRANCA KOSA V RAZVOJU SLOVENSKEGA

ZGODOVINOPISJA1
Bogo Grafenauer

Pogled na stanje slovenskega zgodovinopisja sredi prejšnjega stoletja nika­

kor ni bil razveseljiv. Več kot poldrugo stoletje potem, ko je francoski skepti-
cizem rodil v historični kritiki temeljno orodje zgodovinarjevega spoznavanja,
preko pol stoletja potem, ko je slovensko narodno prebujanje doseglo v Linhar­
tovem »Versuch einer Geschichte von Kraki und der übrigen südlichen Slawen
Oesterreichs« (1788, 1791) prvo res slovensko koncepcijo zgodovine Slovencev,
blizu pol stoletja potem, ko sta Niebur in Ranke združila historično kritiko s
pisanjem sintetičnih zgodovinskih del, in nekaj desetletij potem, ko je ob École
des chartes v Parizu in ob izdajanju zbirke »Monumenta Germaniae historica«
postajala historična tehnika vse bolj vsakdanji pouk študentov zgodovine na
univerzah, slovensko zgodovinopisje niti najmanj ni dovoljevalo slutiti te nove
pridobitve.
V zgodovinskih delih naših piscev — pisana so skoraj izključno v nemškem
jeziku — močno prevladuje fevdalni ali pokrajinski historični koncept, ki je
po Linhartovi smrti skoraj za sto let odrinil slovenskega v pozabo. Pisci mirno
prepisujejo pripovedke, s katerimi si je pomagaila starejša historiografija, n. pr.
Megiser, kadar ji je v virih manjkalo podatkov. Ne iskanje virov in njihova
kritična izraba, marveč prepisovanje starejših avtorjev predstavlja temeljno
delovno metodo teh diletantov, pri katerih ljubezni do dela in navdušenja za
staro slovensko slavo žal nista spremljali potrebna metodična šola in usposob­
ljenost za znanstveno delo. V tem pogledu je značilna Trdinova »Zgodovina
slovenskega naroda«. Dasi bi bilo pogrešno po tem spisu osmošolca soditi
T r d i n o kot zgodovinarja — njegova rokopisna ositalina namreč priča, da
si je pri poznejšem delu na univerzi pridobil potrebni kritični prijem, in njegovi
ohranjeni rokopisi v zvezi s pripravljanjem nove Zgodovine iz konca prejšnjega
stoletja kažejo, da bi bila ta v tem pogledu vse drugačna — pa vendarle ostane
za nekritičnost naše takratne javnosti vseeno značilno, da je tako delo moglo
iziti 1. 1866 in da se je še 1. 1897 mogel pojaviti glas, ki je zahteval njegovo

1
Referat na članskem sestanku Zgodovinskega društva za Slovenijo ob
stoletnici rojstva Franca Kosa, dne 23. XII. 1953.

118
ponovno izdajo. Stoletje, ki je rodilo p r i m e r j a j o jezikoslovje, pa je izzvalo
še druge vrste nekritične posege v naše zgodovinopisje. Danes se nam zde šte­
vilne Trstenjakove razprave o sledovih Slovanov po vseh mogočih delih sveta
naravnost fantastične. Toda takrat so imele te gorostasne hipoteze in etimo­
logije na Slovence in njihovo mnenje o preteklosti Slovencev in Slovanov never­
jetno velik vpliv. Kako nevarno jih je bilo v tistih letih kritizirati m jih
postaviti v pravo luč, je živo pokazal Dežmanov primer, ko se je v letih
1856—1859 brez uspeha upiral tedanji zatohlosti našega kulturnega življenja. Л<
tem času je namreč brez omejitev veljala beseda »prvakov« Bleiweisa in Coste
da je vsakršna kritika škodljiva, ker delo mori, in da je pohvale vreden ze trud
sam ne glede na kakovost rezultata. Tako je Dežmanov poskus kritike del
Trstenjaka in njegovih sopotnikov ostal glas vpijočega v puščavi. Prav to je
bil eden med pomembnimi vzroki za njegov prestop v nemške vrste. Trstenjak
pa je še tja v sedemdeseta in osemdeseta leta prejšnjega stoletja polnil Novice,
Letopise Matice Slovenske, Kres in druge liste s svojimi avtohtonisiičnimi
prispevki. . .
Mejo med delitanitizmom in znanostjo je slovensko zgodovinopisje preko­
račilo šele v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, v tistem času, v katerem so
Slovenci v narodnostnem pogledu vsaj v svoji osrednji pokrajini znatno utrdili
svojo meščansko plast, .potem ko je. Levstik v okrutnem boju, ki mu je sicer
zlomil srce in nakopal bolezen, vendarle priboril tudi svobodo kritike, ko so
bili s tem ustvarjeni materialni, družbeni in kulturni pogoji za kritično znan­
stveno delo in za pisanje zgodovine, slovenske po koncepciji in po jeziku.
Strokovnih organov sicer takrat naše zgodovinopisje res še ni imelo, zato pa
je imelo na razpolago prostor v splošnih časopisih od Stritarjevega Dunajskega
»Zvona« preko »Ljubljanskega zvona« in »Kresa« do raznih mlajših, v splošnih
znanstvenih zbornikih ki glasilih od »Letopisov Matice Slovenske« preko Mati­
činih »Zbornikov« do »Naših zapiskov«, »Časa« in »Vede«, 1. 1891 pa dobi v
»Izvestjih Muzejskega društva za Kranjsko« in 1. 1904 v mariborskem »Časopisu
za zgodovino in narodopisje« tudi svoja strokovna slovenska glasila, znanilce
bodočega razvoja. . „, .
Pogoj za ta razvoj so bili pa seveda predvsem novi, strokovno izšolam
delavci. V resnici je začela v sedemdesetih in osemdesetih letih 19. stoletja z
delom večja skupina slovenskih zgodovinarjev,-rojenih okrog 1-. 1850, ki so ob--
študiju zgodovine na avstrijskih univerzah na Dunaju in v Gradcu spoznali
moderno tehniko zgodovinarjevega dela, pomelli z dotedanjim diletantizmom
in pravzaprav šele utemeljili slovensko zgodovinsko znanost. Njeni najvidnejši
predstavniki so bili - razporejeni po rojstvu - F r a n S u k i j e (r. 1849,
A n t o n K a s p r e U r . 1 8 5 0 ) , S i m o n R u t a r (r. 1851), J o s i p A p i h (T. 1853),
l v a n V r h o v e c ( r . 1853) in najmlajši, a obenem največji med njimi F r a n c
K o s (r 24 XII 1853). Pod vplivom njihovega dela in ostre, a pravične kritike,
ki so jo začeli uveljavljati, je postal diletantizem stare vrste nemogoč tudi pri
zgodovinarjih, k i niso šli skozi strokovno šolo na univerzi, pa so se ob njihovem
zgledu priučili resnemu načinu zgodovinskega dela, tako da tudi к njihovih
vrst rastejo novi zaslužni delavci pri preučevanju naše preteklosti.
Franc Kos, doma v Selcih pri Škofji Loki, je študiral zgodovino v letih
1874—1878 na Dunaju, kjer je dobil odlično filološko-historično kritično solo
pri takratnih profesorjih Theodorju Siokelu, stvarnem utemeljitelju dunajskega

119
>Iiistitut für österreichische Geschichtsforschung«, Otokarju Lorenzu, avtorju
dela o virih za nemško zgodovino v poznem srednjem veku (od 13. do 15. sto­
letja), Maxu Büdingerju in Henriku Zeißbergu, pozneje Sickelovemu nasledniku
v vodstvu omenjenega inštituta. Ko je na podlagi rokopisnih razprav iz make­
donske zgodovine starega veka, pri katerih je že pokazal svojo izjemno spo­
sobnost in vestnost, opravil profesorske izpite iz zgodovine in zemljepisa
(1879—1880) in dosegel 1. 1881 doktorat, ga je vodila pot srednješolskega profe­
sorja po krajših postajah skozi Ljubljano, Gorico in Koper nazaj v Gorico,
kjer je ostal od 1890 še po upokojitvi 1. 1911 do izbruha vojne na avstrijsko-
italijanski meji-1. 1915, nato pa je potoval preko Selc in Dunaja nazaj v Ljub­
ljano, kjer je ostal od 1. 1919 do svoje smrti 14. marca 1924.
Ta skromni zunanji življemjsiki okvir pa napolnjuje veliko delo, polno
požrtvovalnosti, delo, ki n a m j« zapustilo tudi velik plod: tam, kjer se je sredi
19. stoletja mešalo neznanje, prepleteno z nekritično' sprejemanimi pripovedkami,
kjer so avtobtonistične fantazije dušile znanstveno kritiko, pokrajinske zgodo­
vine in razglabljanja o raznih fevdalnih rodbinah na Slovenskem pa zgodovino
slovenskega naroda, je zapustil svojim naslednikom v stroki urejeno in kri­
tično pretreseno gradivo, odkril med dosedanjimi slovenskimi zgodovinarji
nedvomno največ novih virov in podatkov za našo. preteklost, uveljavil znova
pozabljeni Linhartov koncept skupnega obravnavanja zgodovine slovenskega
naroda.
V vsem tem prizadevanju ni bil sam. Istočasno, ko izhajata v »Ljubljan­
skem zvonu« in »Kresu« njegovi prvi dve razpravi o slovenski zgodovini v
8. in začetku 9. stoletja, izhaja n. pr. v »Ljubljanskem zvonu« tudi Rutarjeva
razprava o »Jedinstvu slovenskih dežel od 7. do 13. stoletja«. Istočasno ko zbira
vire, izdajajo Zahn, Jaksch in drugi diplomatarije za naše historične pokrajine,
naši zgodovinarji pa na podoben način kot on preiskujejo arhive in iščejo novih
podatkov za našo zgodovino. Obenem z njim tudi drugi izdajajo kritične, na
virih utemeljene razprave o posameznih vprašanjih naše zgodovine in se bore
proti ostankom stare nekritične šole. Toda Kos je bil med njimi najbolj dosle­
den, sistematičen in požrtvovalen delavec.
Ce bi pregledovali njegovo delo le v kronološkem redu, kakor so njegove
razprave izhajale, bi morda t a sistematičnost ne prišla povsem do izraza. Če
pa si uredimo njegovo delo kot celoto, opazimo poleg raznih posameznih pri­
spevkov v njegovi znanstveni zapuščini takoj tri velike skupine. Na prvem
mestu so razprave, objavljene v raznih časopisih in v prvih štirih zvezkih »Gra­
diva za zgodovino Slovencev v srednjem veku«, kjer kritično in sistematično
obravnava zgodovino slovenske zemlje in Slovencev do 1. 1200, nato pa dve
skupini del, s katerimi se je oddolžil obema pokrajinama, s katerima je bilo
njegovo življenje najožje povezano, domačemu loškemu okraju in Goriški.
Še preden je 1. 1902 izšel prvi zvezek njegovega največjega, življenjskega
dela — »Gradiva za zgodovino Slovencev v srednjem veku« — je v dolgi vrsti
razprav obravnal pravzaprav vso slovensko zgodovino do madžarskih navalov.
V treh razpravah (Crtice o naši domovini pred prihodom Slovencev, LMS 1897;
Oblast vzhodnih Gotov, IMK 1895; Oglejski in gradeški škofje v začetku sred­
njega veka, IMK 1896) je obravnaval zgodovino naše zemlje pred prihodom
Slovencev. V treh večjih razpravah in nekaj manjših doneskih je prikazal nase­
litev Slovencev in njen široki južnoslovanski okvir, kjer je obenem dokončno

120
zavrnil avtohtonistione teorije (Kdaj so Slovenci prišli v svojo sedanjo domo­
vino, IMK 1896; Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju, IMK 1898; Prvi
nastop Slovencev v zgodovini, IMK 1901; pregled. O najstarijoj istoriji Slove­
naca, Bratstvo 16, 1921; dodatek o Ivanu Efeškem v Vjesniku zem. arkiva 1901).
Trikrat je obravnaval slovensko zgodovino od srede 8. do začetka 9. stoletja in
zavračal po Megiserju prevzete nekritične hipoteze naše historiografije v zvezi
s pokristjanjevanjem (Slovenci za Karla Velikega, LZ 1882; O bojih med krščan­
skimi Slovenci v osmem stoletju, IMK 1900; Razširjanje krščanstva med Slo­
venci, Sloven, večernice 1891). Posebno rad se je vračal k slovenski zgodovini
v 9. stoletju, ki sita ji veljali že njegova prva razprava in prva samostojna
monografija (Hrvatsko-slovenska vstaja pod panonskim Ljudevitom, Kres 1882;
Odlomek iz slovenske zgodovine devetega stoletja, LMS 1882—1883; Spomenica
tisočletnice Metodove smrti, 1885; Doneski k zgodovini devetega stoletja, Kres
1886; Iz domače zgodovine: doba od 843 do 867, IMK 1897; Cesar Arnuif kot
vladar v slovenskih pokrajinah, IMK 1899). Prav za to obdobje je tudi začel z
objavljanjem gradiva v »Regestih k domači zgodovini« (IMK 1894). Končno je
osvetlil še zaključek frankovske dobe slovenske zgodovine s kritično razpravo
>Neljubi gostje pred tisoč leti« (DiS 1901), podatke o historični geografiji
Kranjske do 1. 1000 pa zbral v razpravi »Zgodovinske črtice o Kranjski deželi«
(IMK 1901).
Vrsta teh razprav, zlasti one iz devetdesetih let, pričajo po svoji siste­
matični ureditvi, da so vzete iz večje celote. In v resnici vemo, da se je odbor
Matice Slovenske dogovoril 1. 1896 — v zvezi s svojim načrtom o izdaji sloven­
ske zgodovine — s Kosom, da bo ta za Matičino zgodovino obravnal slovensko
zgodovino od 1. 500 do 1269. Toda 1. 1899 predloženi rokopis je odbor zavrnil
kot preobširen in prestrokovnjaški, mesto skupne slovenske zgodovine pa je
Slovenska Matica objavila prikaz zgodovine posameznih historičnih pokrajin.
Ni čuda, da je Kos tudi javno ob nekem takem, le na Kranjsko omejenem
spisu izjavil svoj načelni protest: »Čemu ta separatizem? Saj žive tudi unstram
kranjskih mej slovenski prebivalci. Zakaj se avtor že pri izbiranju naslova ni
oziral sploh na Slovence, temuč le na Kranjce?« (IMK 1900, str. 90).
Tako se je poslej Kos sam naprej boril za zmago slovenskega zgodovin­
skega koncepta. Ker ga ni mogel uveljaviti v obliki »Zgodovine Slovencev«, se
je trudil, da bi ga uveljavil v drugi, še mnogo pomembnejši obliki, v ugotav­
ljanju in sistematični objavi virov za slovensko zgodovino, sicer res da le v
obliki regestov, toda takšnih, da bi za silo zadoščali za samostojno delo. Tak
ideal se mu je postopno razvijal ob njegovem lastnem delu, kot pričajo že
zgoraj naštete razprave. Vse bolj sistematično postaja v njih zbiranje in evi­
dentiranje gradiva, vse tesneje se Kos sčasoma opira neposredno na vire, n a to,
kar neposredno pripovedujejo. Že v »Spomenici tisočletnice Metodove smrti«
je ustvaril tisti tip znanstvenega dela, ki postaja zanj vse bolj in bolj značilen:
Ob razpravi naniza vrsto regestov, druga vrsta p a jo spremlja v številnih
opombah. Zanimajo ga predvsem sama dejstva, predmetno in kronološko ure­
jena (o Cirilu in Metodu, historično-geografski in topografski podatki, poli­
tična zgodovina), zato pa vestno, kritično pretresena in na enem mestu zbrana.
To je tip, ki od začetka devetdesetih let povsem prevlada v njegovih razpravah.
Toda že objava regestov iz 9. stoletja v Izvestjih Muzejskega društva za
Kranjsko 1894 je pokazala, da ima pred očmi še drug, mnogo težje dosegljiv

121
 cilj, namreč sistematično izdajo virov za slovensko zgodovino v obliki regestov.
Sam si je zastavil nalogo, ki je terjala neizmerne žrtve z nabavo knjižnice, s
katero je moral premostiti zapreke pri sestavljanju takega dela v malem mestu,
in še večje žrtve v načinu življenja, ki jih zahteva tako delo samo na sebi. Se
celo, če se loti posameznik naloge, ki jo rešujejo navadno bogato opremljene
in dotirane znanstvene institucije. In še celo pri sami objavi rezultatov tega
svojega trdega dela je naletel sprva na nepremagljive težave. Slovenska Matica
je tudi ta njegov načrt 1. 1896 odklonila, v Izvestjih Muzejskega društva za
Kranjsko pa ga tudi ni bilo mogoče uresničiti. Tako se je končno obrnil na slo­
vensko javnost, ko je svojo razpravo o madžarskih napadih v Domu in svetu
zaključil z željo, »da bi zbrali vse znane zgodovinske vire, ki nam pojasnjujejo
našo preteklost, ter jih potem uporabili tako, kakor bi to zahtevala njih vred­
nost in zanesljivost«. Njegov ožji rojak in daljnji sorodnik Janez Ev.'Krek je
nato posredoval, da je objavo prevzela Leonova družba v Ljubljani in omo­
gočila izdajo doslej najobsežnejšega in obenem za čas do srede 13. stoletja
temeljnega dela v našem zgodovinopisju, »Gradiva za zgodovino Slovencev v
srednjem veku«. Že 1. 1902 je izšel pivi zvezek (od 501 do 800), 1906 drugi
(801 do 1000), 1911 tretji (1001 do 1100), 1915 je bil pripravljen četrti, ki pa je
izšel šele 1920 (1101 do 1200), dočim je peti (1201 do 1246) izšel šele 1. 1928,
posvečen spominu svojega avtorja, z uvodom in registri, ki jih je napisal avtor­
jev sin, prof. Milko Kos. V teh petih zvezkih je izdal Franc Kos okrog 4000
regestov za slovensko zgodovino in ustvaril v resnici prepotrebno trdno pod-
klado za obravnavo prvega tričetrt tisočletja naše preteklosti. In ne le naše!
Za naseljevanje Južnih Slovanov v 6. stoletju je to še danes najboljša zbirka
virov, ki jo motajo spričo tega uporabljati tudi drugi historiki, ne le slovenski,
marveč tudi hrvatski in srbski pri obravnavanju zgodovine svojih narodov.
V uvodih v posamezne zvezke »Gradiva« je Kos podal že tudi očrt, predvsem
zunanji, slovenske zgodovine, precej v slogu svojih razprav iz zadnjega časa.
V njih obravnava predvsem historično geografijo, politično in cerkveno zgodo­
vino, v 4. zvezku pa tudi kulturno zgodovino. »Gradivo« tudi glede na vire, ki
so objavljeni drugod v. celoti, ni le register dejstev in napotilo, kam naj se
obrne zgodovinar, če želi podrobneje pretresti prizadeti vir. Vsi viri so tehtno
pretreseni, marsikatera lokalizacija ali zgodovinski podatek, datum in podobno
popravljen. Skratka, v »Gradivu« samem se skriva v resnici življenjsko delo
celega človeka.
»Gradivo« predstavlja poslej središče vsega Kosovega življenja in dela.
Obseg dela, ki je bilo zanj potrebno, se ne kaže le v obsežnih objavljenih
zvezkih. Dočim je bila do začetka 13. stoletja večina virov objavljena, tako da
je bilo treba tekste le preverjati in pretresati lokalizacijo krajev, časovne
podatke in podobno, je moral avtor za nadaljnjo dobo pristopiti k pionirskemu
delu v arhivih. In to je v dobršni meri tudi izvršil. Sam je ob priliki povedal,
da si je iz repertorijev Državnega arhiva na Dunaju izpisal več kakor 5000
kratkih regestov dotlej še neobjavljenih listin za slovensko zgodovino od 13. do
15. stoletja (ČZN 1919). Ob tem zbiranju gradiva mu je rasla vrsta manjših in
večjih prispevkov k zgodovini posameznih krajev ali dogodkov na Slovenskem,
katerih bistvo je vselej opozarjanje na pove podatke ali nove vire, pa najsi gre
že za prave objave virov ali za razprave (prim. O nekaterih ljubljanskih,
kranjskih in kamniških meščanih' pod Friderikom Tirolskim, LMS 1882—83;

122
Stroški za bulo glede imenovanja Sigismunda Lambergarja za ljubljanskega
škofa, IMK 1897; O ustanoviteljih Zatiškega samostane, CJKZ 1, 1918—19; K
zgodovini trga Žalca, CZN 1918; Doneski h krajevnim kronikam, CZN 1919).
V ta sklop del spada že pred začetkom izdajanja »Gradiva« tudi skupina del
okrog Škofje Loke in škofjeloškega gospostva, ki se opira na vire, rešene po
Kosu pred uničenjem v neki goriški trgovini (o najdbi gl. LZ 1887; dela:-Neko­
liko črtic o turških vojskah. IMK 1893; Denar in njegova vrednost okoli Škofje
Loke v minulih dveh stoletjih, LZ 1891; Zgodovinski pobirki iz Loškega okraja,
IMK 1892; Doneski k zgodovini Škofje Loke in njenega okraja, 1894, s 703 regesti
od 16. do 18. stoletja; Loško gospostvo, IMK 1897). Po začetku izdajanja G r a ­
diva« pa je najobsežnejša skupina prispevkov te vrste posvečena drugi Kosovi
ožji domovini, Goriški (Iz arhiva grofa Attemsa v Podgori, IMK 1902—1903
in Vjesnik zem. arkiva 1904; Narodnost Goričanov v srednjem veku, Gorica
1912; Najstarejši statut mesta Gorice, Carn. 1916; K zgodovini Gorice v sred­
njem veku, GMS 1919—1927; Zgodovinske drobtinice iz Goriške, Cas 1920;
Zgodovina devinskih gospodov, RZDHV 1, 1923; Goriška Brda, Jadranski alma­
nah 1923; Solkan v srednjem veku, isto 1924). Okrog »Gradiva« se niza poleg
tega tudi nekaj topografskih razprav in kritične obravnave posameznih virov
za slovensko srednjeveško zgodovino v »Izvestjih Muzejskega društva za Kranj­
sko«, »Carnioli«, »Časopisu za zgodovino in naropisje« in »Času«.
Kot poseben kompleks, ki je Kosa precej zanimal, velja morda omeniti še
obravnavanje slovenskih osebnih in rodbinskih imen (LMS 1886, LZ 1893, Slov.
narod 1880), pri čemer je prve nameraval znova oživiti in je v uvodu v raz­
pravo v »Letopisu Matice Slovenske« polemiziral tudi proti ugovorom, da ne
gre izpodrivati svetniških imen z domačimi. Poleg tega naj omenim še objavo
raznih starih in mlajših slovenskih tekstov (LZ 1882, 1890 in 1891, DiS 1903)
ter opozorilo na vire in njihove podatke za nekatera posebna zgodovinsko-
terminološka vprašanja (Slovenski mansus in slovenska hoba, IMK 1893, Slov-
niške drobtine, LZ 1893).
Posebna vrsta Kosovega prispevka h kritičnemu zgodovinopisju so končno
tudi njegove ocene (v letih 1882 do 1885 v Kresu,' 1896 do 1900 v LZ, 1895 in
1900 do 1903 v IMK, 1911 v Slovanu, 1912 do 1913 v Vedi, 1915 do 1924 v Času,
1915 v DiS). V prvi dobi je zanje značilen zlasti podrobni stvarni pretres
podatkov in njihove originalnosti, pri čemer Kos svoje ugovore in opombe
takoj podpre s podrobnimi navedbami virov, v poznejšem Času pa seznanja našo
publiko v večji meri tudi s tujimi publikacijami, zlasti srbskimi, ki se tičejo
tudi naše zgodovine.
Čeprav je po svojem v delu izraženem značaju mnogo manj tempera­
menten kakor Ilarion Ruvarac, po obsegu svojega dela pa manj širok kakor
Franjo Rački, vendar zavzema Franc Kos v razvoju slovenskega zgodovino­
pisja podobno mesto kakor ta dva velika zgodovinarja v razvoju srbskega oz.
hrvatskega zgodovinopisja. Njegova zasluga je, da so se tudi pri nas uvelja­
vili historična kritika, spoštovanje do virov, upoštevanje zgodovinskih dejstev
kot temeljni pogoj za vsako znanstveno delo na zgodovinskem področju. Po
drugi strani svojega dela, po zaslugah za zbiranje neznanih virov in njihovo
objavo pa pomeni Kos za slovensko zgodovinopisje celo več kakor oba imeno­
vana utemeljitelja modernega srbskega in hrvatskega zgodovinopisja v svojem
okviru. Prav je, če omenimo ob tej priliki tudi njegovo še bolj skrito požtrtvo-

123
vainest za prospeh našega zgodovinopisja: Franc Kos ni bil v svojem času le
vodilni in eden največjih dosedanjih slovenskih zgodovinarjev, marveč tudi
svojevrsten mecen njihove organizacije — ne le s tem, da se je odrekel hono­
rarju, marveč tudi z denarnimi prispevki, s katerimi je rešil iz finančnih
zadreg in dolgov prednika našega Zgodovinskega društva za Slovenijo, Muzej­
sko društvo za Kranjsko.
Vsako zgodovinarjevo delo je le stopnica na poti, ki vodi naprej. Zato se
ne moremo čuditi, da današnja zgodovinska znanost vidi dlje, izkorišča še druge
vire, posega globlje, kakor je to mogel Franc Kos, ki se je vestno zadrževal
predvsem pri kritičnem pretresu virov in dejstev, manj pa se je loteval globljih
vprašanj samega zgodovinskega razvoja in njegove vzročne povezave. Tem manj
nas more to začuditi, ker je bilo prav delo, ki ga je opravil on, ponajveč sam,
bistveni pogoj za to, da so njegovi nasledniki na istem polju mogli pristopiti k
takim preiskavam. Prav zato pa je njegov delo, ki predstavlja epoho v razvoju
naše vede med Slovenci, najtrdnejši spomenik, ki si ga je mogel postaviti.
Franc Kos tudi danes, sto let po svojem rojstvu, skoraj trideset let po svoji
telesni smrti niti najmanj ni mrtev, saj sega s svojimi deli dam na dan v roko
nam, ki poskušamo nadaljevati njegovo delo, nam daje dan na dan svoje modre
nasvete in nam pomaga reševati razna vprašanja naše preteklosti, ki si jih
sam še ni utegnil zastaviti. Slava njegovemu spominu!

L'IMPORTANCE DE L'ŒUVRE DE FRANC KOS POUR L'ÉVOLUTION

DE LA SCIENCE HISTORIQUE SLOVÈNE

Résumé

L'auteur donne d'abord un bref aperçu sur l'état de la science historique

slovène au milieu du XIXe siècle et définit la portée du travail de la géné-
ration d'historiens Slovènes qui ont introduit, a u x environs de 1870, dans ce
travail la critique historique et les méthodes scientifiques. Il présente ensuite
l'œuvre du fondateur des études médiévales Slovènes, Franc Kos (1853—1924),
auteur de l'ouvrage «Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku>
(Matériaux pour l'histoire des Slovènes au moyen âge, T. I—V, 1902—1928)
qui reste jusqu'à nos jours la publication la plus importante de l'historio-
graphie slovène. Il analyse sa méthode et décrit sa lutte pour le triomphe
du concept historique slovène sur le concept des provinces historiques.

124
 UPELLAE - VITANJE?
Jaro Šašel

Na noriški progi Celeia — Virunum, Tab. Peut. V 2, je označena prva

poštna postaja severno od Celja z imenom Upellis (abl. na vprašanje odkod?):
Celeia (Celje) — xiii — Upellis — XDÌ — Colatione (Stari trg pri Slovenjem
Gradcu; cf. R. Egger, JOeAI XVII Wien 1.914 Bbl. 61 ss.) - xxii — Iuenna
(Klobasnica-Globasnitz v Podjuni, Koroška; cf. R. Egger, Frühchristliche Kir-
chenbauten im sudi. Noricum, Wien 1916, 70 ss.) — xxiii - Viruno (Gospa Sveta
— Maria Saal). Ime je zapisano samo v navedenem delu, sicer se v antični lite­
raturi ne ponavlja. A. Holder, Altceltischer Sprachschatz s. v., ga brez poseb­
nega dokazovanja prišteva h keltski jezikovni skupini.
Predrimska oznaka naselja je morala latinsko uho vsekakor spominjati na
plurale tantum. Iz ohranjene ablativne oblike pa nikakor ni nujno, d a skle­
pamo na nom. pi. f. üpellae, kot je danes običajno; z enako upravičenostjo bi
tej obliki stavili ob stran nom. pi. m. Upelli (kar upošteva n. pr. tudi F. Pichleir,
cit. v op. 1) oziroma n. Upella (cf. A. Muchar, op. 1).
V sledečem se jezikovne strani problema nočem dotikati, poudarim naj
samo, da ne kaže krajevnega imena samo zaradi tega prištevati h keltski jezi­
kovni skupini, ker se nahaja na delno keltizira.nem ozemlju, in — drugič —
da se v zadnjih časih odreka keltski izvor celo imenu sosednje naselbine
Celeje (n. pr. G. Capovilla, Studi sul Noricum, izšlo v Fontes Ambrosiani XXV,
Miscellanea G. Galbiati I 1951 p. 96 z ostalo lit.), za katero je bil doslej
splošno priznan.
V koliko bi v množinski obliki imena smeli gledati poimenovanje po rodu
ali stanovsko ime, k a r bi ravno v teh krajih ne bilo nič nenavadnega, bodo
pokazale bodoče jezikovne in arheološko-terenske preiskave. Moj namen je
samo, opozoriti na probleme lokalizacije tega naselja, ki jih na prvi pogled
skoraj ni opaziti, in o katerih doslej tudi nihče ni pisal.
Antična osnova srednjeveške kopije Tab. Peut, je nastala v 3. stol. po n. š.
(cf. W. Kubitschek, JOeAI V Wien 1902, 20 ss.; id., RE s. v. p. 2113; O. Cuntz,
Die Geographie d. PM., Berlin 1923, 137 s.), torej so bile vrisane ceste tedaj
tudi v rabi. Rimski miljniki, ki so se doslej našli ob njej, dokazujejo, da je
obstajala že pod Klavdijem (CIL III 5709). Ostale najdbe, predvsem denarne,
pa pričajo, da so jo porabljali še v 5. stol. (najdbe iz Celja, cf. tudi. AI J 16 z lit.:
Iuenne cf R. Egger, Frühchristi., 1. c ; iz Savinjske doline, cf. numizmatično
z b i r k o ' v Celjskem muzeju) in - kot je dokazal M. Kos (Geografski vestnih
VIII Ljubljana 1932, 101 s.) — so se tudi stari Slovenci pomikali po njej na
Koroško. Ker imajo vse imenovane poštne postaje predrimska imena, je dovo­
ljen sklep, da so kot naselja obstajale vsaj že v 1. stol. pred n. š. — torej je
nedvomno že tedaj obstjala neka pot, ki jih je vezala.
Postaja Upellae z izkopavanji še ni lokalizirana, čeprav je evidentno., da
leži nekje med Celjem in Starim trgom pri Slovenjem Gradcu in čeprav ostale
navedene razdalje na tej progi Tab. Peut, ne diferirajo od stvarnosti vec kot
za 500—1000 m. Zato so se raziskovalci 1 pretežno brez dokazovanja 2 odločevali
za lokalizacijo na naselje Vitanje, ki leži v sporočeni razdalji tako od Celja

125
 3
kot od Starega trga in doslej še nima pojasnjene etimologije imena — vkljub
temu, da ni znana do danes iz Vitanja ali bližnje okolice nobena antična
4
najdba. Le dva (Reichard; F.Piehler; cf. op. 1) sta se — prav tako brez ute­
meljitve -- odločevala za lokalizacijo na naselje Velenje (oziroma najbližjo
okolico), ki je, kakor Vitanje, oddaljeno od Celeje xiii mil. pass, tei od Colatija
xoi mil. pass.
Svet, ki pride pri študiju rimske ceste med Celéjo in postajo Upellae v
poštev, je, kakor rečeno, ozko očrtan in pot, ki naj potnika vodi iz Celja do
Gospe Svete, nima širokih možnosti. Omejuje jih oblikovitost terena in pa
težnja po več ali manj udobni kratkosti potovanja. Na razipolago je torej pro­
stor, ki ga na vzhodu meji Hudinja, na zahodu Savinja. Nekje med obema je
morala voditi in vmes mora ležati tudi poštna postaja Upellae.
Pri tehtanju obeh izraženih možnosti pade danes večja teža na Velenje
oziroma na Staro vas pri Velenju, od koder je že znan tam izorani nagrobnik
iz prve polovice 3. stoletja, CIL III, 11710. V naselju se je poleg tega
brez izkoparvanja dalo odkriti še nekaj antičnih oziroma arheoloških sledov
nekdanjega selišča. 5 Lokalizacijo na to postojanko bi podpiralo tudi dejstvo,
da ima točka — in to v izrazitem nasprotju z Vitanjem — ugodno geografsko
lego, kot ustvarjeno za manjši upravni center, kar so poštne postaje tudi bile,
in poleg tega povsem analogno kot jo imajo Celeia, Colatio, Чиеппа in Virunum
na isti progi. Dalje ustvarja ime Stara vas nehote paralelo h kraju s podob­
nim imenskim pojavom, namreč s Starim trgom — Colatijem (cf. M. Kos,
Geografski uestnik V—VI Ljubljana 1929—1930, 160 ss.). Kraji v tem kotu'
Šaleške doline so že zgodaj v srednjem vek,u v listinah omenjeni, kar priča o
zgodnjesrednjeveškem prometu skozi naselja v dolini in kaže" s tem na staro
tr-adicijo. In končno je v ljudskem spominu še živo znanje starih vozniških
potov, 6 ki gredo v osnovi navadno v sivo davnino.
Glede geografskega položaja obeh krajev bi bilo pripomniti sledeče:
Vitanjsko naselje leži v stisnjenem svetu, ki ga je razrezala nekaj hribov­
skih potokov; od njih puščajo trije ob strani prostor za slabšo cesto na Mislinje,
Konjice in Celje. Gozdna pobočja Stenice, Socke in Paškega Kozjaka visijo
strmo nad krajem, ki leži v zavetju na vznožju starega gradu, medtem ko se
pohorska pobočja spuščajo v dolino bolj položno, med potoki, in so posejana
s samotnimi kmetijami. S svetom v spodnji Savinjski dolini veže kraj soteska
Hudinje, ki se da prav v Vitanju z lahkoto zapreti, s tem pa odrezati najkrajši
dostop do bogatega Pohorja.
Naselbina na tem mestu ni nastala kot prirodno težišče kmečkega okolja,
kjer se z razvojem skoraj samo po sebi ustvarja najprej tržišče, nato upravni
center — tako je nastajal na primer Slovenj Gradec — saj o poljedelski bazi
prebivalstva sploh ne more biti govora. Njen nastanek je pospeševalo pred­
vsem industrijsko bogato zaledje, ki je privlačevalo obrtnike in trgovce. Kot
posledica tega pa je v srednjem veku na ugodnem mestu nastala vitanjska
graščina, ki je hotela promet kontrolirati in izkoriščati.
Drugačno geografsko osnovo od vitanjskega sveta ima velenjski. Ta leži
na vzhodnem kraju ovalne in rodovitne doline ob Paki, od katere se na vse
strani vzpenjajo najprej nižji, potem čedalje višji gozdnati hribi, med njimi
pa pritekajo iz smeri Plešivca, Paškega Kozjaka in Belih vod potoki s starin­
skimi imeni Lepena, Sopota, Velunja in drugi.

126
 Srednjeveška naselja pod številnimi gradovi so nastajala ob važnih poteh
in cestah tako na Šoštanj—Bele vode in Koroško, oziroma na Šmartno ob Paki
in Mozirje, kakor tudi proti Celju in Mislinji. Med najstarejšimi kraji v dolini
so Skale, k ležijo nedaleč onstran Stare vasi, pod hribom Ljubela. Centralni
selišči v velenjsko-šoštanjski kotlini je usrtvarila potreba okolja po tržnem
središču, ki je postalo kaj-kmalu tudi upravno (S. Kovačič, Časopis za zgo­
dovino in narodopisje X, Maribor 1913, 43 s.). V srednjeveški zgodovini se je
v okviru doline nekajkrat menjalo, ni bilo enotno kot na primer v Slovenjegraški
kotlini. Zakaj? Zaradi prometnih poti, ki so v oni toliko bolj razcepljene kot
v tej in so zdaj ena zdaj druga prevladovale.
Tako bi ti elementi združeni z arheološko-topografskim pregledom področja
dali sledeč potek verjetne antične cestne trase med Celejo in Colati jem: Celje
(Celeia) — Bâbno — Mêdlog —" Pernovo — Št. Janž — Stara vas pri Velenju
(Upellae) — Skale-— Plešivec — Metülov hrib na Graški gori — Sv. Lena —
Šmiklavž — Stari trg pri Slovenjem Gradcu (Colatio).
Seveda bo absolutna gotovost o vprašanju dobljena šele z arheološkim
izkopavanjem, podbno kot je bilo pri Colati ju (cf. R. Egger, JOeAI XVII 1. c ) .
Imel sem namen samo pokazati, da je dosedanja lokalizacija postaje Upellae
dokaj labilna, čeprav jo smatrajo za trdno, in da obstaja še druga točka, ki jo
podpira dokaj več argumentov kot prvo. Vsekakor podpira predloženo smer
antične ceste razporeditev najdb. Res pa so možni večji ali manjši odkloni
od njega, čeprav ne verjamem, da bi se smer sama kaj spremenila. 7

Ljubljana 1953.
Opombe
1
Çluverius Philippus, Germania antiqua cum Vindelicia et Norico, Gvel-
ferbyti 1663 p. 745: lokalizira Upellae ob Savinji, nad vasjo Šempeter (enako
je vrisano na zemljevidu p. 726). Jordan J. C , De originibus Slavicis tom. II
Vindobonae 1745 p. 82 nr. 375: Vitanje (cf. p. 131 nr. 435 k, kjer utemeljuje
lokalizacijo z navedbo razdalj, ki sovpadajo s Tabulo Peutingeriano). Mannert
K. M., Geographie d. Griechen u. Römer 3. Teil (Germania, Raetia, Noricum,
Pannonia), Nürnberg 1792 p. 652: beim Dorfe Margareth am Fl. Sau (cit. po
delu Forbiger Alb., Handbuch d. alten Geogr, III. Bd., Leipzig 1848 p. 460).
Reichard, Thesaur. Topogr., Norimb. 1824: lokalizira na razvalino Gorico pri
Velenju (cit. po Forbigerju, glej zgoraj, p. 460). Katancsich, Orbis antiquus pars
I Budae 1824 p. 293: Vitanje. Muchar A., Noricum I Graetz 1825 p. 245: Vitanje.
Muchar A., Geschichte von Steiermark I Graetz 1844, priloženi zemljevid; cesta
Celeia—Virunum je zarisana kot sledi: Celje—Lemberk—Dobrna—Upellae (a ne
na mestu Vitanja!) — Colatio (Slovenj Gradec) itd. Ankershofen, Geschichte
Kärntens I Klagenfurt 1850 p. 567: Weisenstein (očividno pomota za Weiten-
stein-Vitanje). J. C. H., Carinthia XLVIII Klagenfurt 1858, 122 s.: po preda­
vanju Frh. v. Czörnig-a naj bi potekala cesta Celeia-Virunum preko Konjiške
gore, Sv. Duha, levo na Vitanje (ki ga brez podčrtavanja smatra za Upellae),
Dovže ter Slovenj Gradec. Pichler F., Text zur archaeologischen Karte von
Steiermark, Graz p. 57: Vitanje; na priloženem zemljevidu najdišč pa je cesta
Celeia—Virunum zarisana skozi kraje: Škof ja vas—Dobrna—Št. Vid nad Val-
dekom (torej ne skozi Vitanje!). Orožen L, Das Dekanat Neukirchen (Dioecez.
Lavant. VIII Teil), Marburg 1893 p. 375—377: obravnava pomen besede »Vitanja«
z jezikoslovnega stališča in sicer na osnovi D. Trstenjakovega pismenega pojas­
nila. Vitanja = habitaculum, mansio. Pisec ne zagovarja mnenja, da je treba

127
iskati Vpellae prav v Vitanju. Ferk F., Vorläufige Mitteilungen über das röm.
Straßenmesen in Unter Steiermark, Mitteil. d. Hist. Ver. f. Steiermark XLI Graz
1893 p. 10: cesta Celeia—Virunum vodi skozi kraje: Sv. Marjeta—Ivenca—
—Frankolovo — po Belem potoku k dolini Hudinje—Vitanje (ki ni posebej ozna­
čeno kot Upellae) — Lošperk—Dovže itd. Njemu se priključuje A. Stegenšek,
Konjiška dekanija, Maribor 1909* 13 s. Corpus Inscriptionum Latinarum III.
Berlin 1902 tab. VIII (Noricum): cesta Celeia—Virunum je zarisana kot via
publica populi Romani certa, ki vodi na Vitanje preko Stranic, vendar Upellae
posebej niso zapisane. Kiepert, Formae orbis antiqui tab. XXIII: Vitanje. Pichler
F., Austria Romana, Leipzig 1902—1904 p. 201: Vitanje (enako na pp. 301, 336);
navaja pa še nekaj možnih lokalizacij, med njimi tudi Velenje. A. Holder,
Altceltischer Sprachschatz, 1896—1908, s. v. piše: Ort im Noricum nächst Celeia,
auf dem Berge Bacher. Benedict Fr.-Graesse Th., Orbis Latinus, Berlin 19022 p.
315: St. Margarethen, Dorf, Oesterreich, Steiermark. Miller K., Itineraria Ro­
mana, Stuttgart 1916 p. 442 s. Abb. 130 (kjer riše na Vitanje dve trasi, eno
sigurno in direktno po grabnu Hudinje, drugo črtkano preko Stranic): Vitanje;
citira CIL III 5738. Schmid W., Südsteiermark im Altertum (Hausmann F.,
Südsteiermark, ein Gedenkbueh, Graz 1925) p. 14: Vitanje. Pirchegger, Ge­
2
schichte von Steiermark Bd. I Graz 1936 p. 62: Vitanje ob Jezeru. Polaschek E.,
Noricum, Pauly-Wissowa-КтоН, Real Encyklopädie d. Mass. Altertumswiss. XVII
[1936] p. 1035: cesta Celeia—Virunum drži skozi Vitanje, ki p a posebej ni ozna­
čeno kot Upellae. Krajevni leksikon Dravske banovine, Ljubljana 1937, p. 568 ;
navaja, da je bila v bližini Vitanja v antiki poštna postaja Upellae. Saria B.,
v delu Hoffiller-Saria, Antike Inschriften aus Jugoslavien, Zagreb 1938, p. 6—7:
okolje Vitanja; sklicuje se na sledi ceste (po Ferku o. c.), na točno razdaljo,
ki jo navaja Tab. Peut-, ter na najdbe ob cesti na Koroško (CIL III 5283. 5284.
5289. 5290; AI J 13. 14); sicer pa, priznava, antičnih najdb v kraju samem
doslej ni.
2
Izjeme: Jordan, Ferk, Miller, Saria; glej pod op. 1.
3
Cf. I. Orožen pod op. 1.
* Edino Kovačič (Štajerska, Ljubljana 1926 p. 3; za njim Orožen J.', Celje
I p. 9) nejasno sporoča o »neolitskih« najdbah v naselju, pri čemer pa najbrž
misli na kameno prazgodovinsko orodje, ki ga pogosto najdejo, sega pa le
skrajno redko v neolitsko dobo. Notica ni dokumentirana, o predmetu se nič ne
ve, zato ostane točka do nadaljnjega nezanesljiva. Antične kamenite najdbe, ki
so vzidane v cerkvi, niso iz kraja samega niti iz njegove bližine, marveč iz
. daljne okolice, ki niti ne gravitira k naselju, in zato ne morejo dokazovati
kakega vitanjskega selišča v antiki. Na cerkveni steni vzidan nagrobnik CIL III
5289: Messor Caturei f(ilius) | an(norum) L et Dumba | Silvani fil(ia) | anfnorum)
XXXV | 5h(oc) f(aciundum) c(urarunt) | Loucita Mes | sori f(ilia) an(norum)
XXX | Riistumarus f(ilius) an(norum) XIV | Armianus. Odlomek Trajanovega
miljnika z označeno 8. miljo od Celeje (CIL III 5738 + add. p. 1049) spada
najbrž k cesti na Poetovio oziroma na Flavio Solvo (Lipnica ob sotočju Solbe
in Mure); v tem primeru bi bila njegova prvotna lega, ki žal ni sporočena,
lahko pri Frankolovem. Poprej je bil shranjen v vitanjski cerkvi, danes pa je
v Grazu v muzeju Joanneum. Kamen, ki ga omenja s cerkvene stene Janisch.
Topogr.-statist. Lex. v. Steiermark III p. 1280 (in o katerem ni danes nobenega
sledu): IO M Junio coniugi, nima nikjer označene provenience, torej tudi ni
znano, ali je iz kraja ali ne. Poleg tega pa Janisch besedila ne sporoča pravilno.
Z izjemo — baje antičnega, kar seveda ni dokazano —• kamnoloma za škrilj, o
katerem sporoča Ferk o. c. p. 22 (za njim ponavlja Deutsche Rundschau f. Geo­
graphie XXXV 1912/13 p. 528 zemljevid), ter dvomljivo sporočenih rimskih
najdb v Lošperku (Leksikon Drav. ban., Ljubljana 1937 p. 568), tudi v širši
okolici, ki gravitira k naselju, ni arheološke točke. Nihče, ki postavlja posto­
janko Upellae na Vitanje, se torej ne opira na rimske najdbe, marveč na svoj

128
vtis ter na slučaj, da sporočena razdalja Celeia—Upellae ustreza približno raz­
dalji Celje—Vitanje. Kdor eventualno sklepa na osnovi Ferkovih zapiskov o
»rimski« cesti, mora priznati, da ni avtor zanjo navedel niti enega dokaza,
oziroma ni objavil niti ene najdbe ob njej. Primer pa, da bi poznali potek
rimske ceste, a ob njej nobene najdbe, je redek celo za rimske visokogorske
ceste v Alpah.
5
Stara vas pri Velenju. Proti koncu prejšnjega stoletja so izorali na
njivski parceli (št. 156) župnišča pri fari sv. Martina rimski nagrobnik, ob­
javljen v CIL III, 11710. Orači pripovedujejo, da so starovaške njive m
travniki okrog kapele pod hribom s cerkvijo sv. Marima polne opek, kamenja
in zidov, ki jih na površju njiv ležeči drobci posod opredeljujejo za. rimske.
Zidovi so tudi poleg treh hiš pri Ograjenšku. Pravijo, da je prejšnji graščak
s Turna, Komorzinsky, ki je bil vnet zbiratelj umetnin m stan (sestavljal je
tudi zgodovino Šaleške doline), odpeljal nek kamen, ki je bil izoran nekaj 100
metrov zapadno od prej omenjenega nagrobnika (opozorilo prof. zgod. M. Ze-
varta, Maribor). Nekaj starih ljudi iz Stare vasi se spominja ledinskega imena
»Groblje« za njive in travnike na vznožju hriba s cerkvijo sv. Martina, kjer
je bil najden omenjeni nagrobnik, od mlajših nihče več ne ve zanj. Pač pa še
vedno splošno pravijo, da je bil tam blizu »Gaugerc« (danes pri Fijevžu), kjer
da je gosposka obešala. Ledinska imena te vrste imajo ali zgodovinsko osnovo
ali pa često tudi arheološko. Kmetje, ki so na svojih njivah izkopali ali izorali
prazgodovinske, staroslovanske ali rimske grobove s skeleti, si jih niso znali
drugače pojasniti, kot da so tam pokopani obešenci (včasih tudi samomorilci
ali Judi), vsi ostali bi namreč morali na božji njivi čakati vesoljne sodbe. Tudi
starovaški »Gaugerc« bi mogel imeti za osnovo rimsko grobišče.
6
Hribovit, deloma skoraj divji svet med Šaleško dolino in Podjuno je
starodavno področje ajdovskih pripovedk in romanja k Belim vodam (prim.
Prežihov V., Od Kotelj do Belih vod). Svoje dni je hodilo ljudstvo k njim po
tri dni daleč. V ljudskem spominu v okolici Velenja je še vedno živa doba
širokega razmaha vozništva, ki sega v čas pred zgraditvijo sedanjih cest, ohra­
nja torej eventualno spomin na stara prometna pota. Pripovedujejo, da so
lažje vozove iz Velenja in Stare vasi proti Staremu trgu vozili po davni poti
čez Skale, mimo Brezovška (pri žagi) in kapele, na Plešivec, čez Metulov hrib
pri Graški gori na Valanta, sv. Leno, Šmiklavž in dalje pioti Staremu trgu
(prim. I. Gams, Človek na zemlji Slovenjegraške kotline, Geografski zbornik,
Ljubljana 1952, 63 s.). Težje vozove, naložene s češpljami in žitom, pa čez
Dobrno, Vitanje, Slovenj Gradec na Solnograd, od koder so se vračali naloženi •
s soljo. To je torej omemba prave solne poti, katerih pomen je pri nas še
vedno premalo upoštevan. Preden je bila začetek prejšnjega stoletja izdelana
vozna cesta mimo Hude Luknje, so vozili v Mislinjsko dolino ali kar po strugi
Pake, ki je pri Hudi Luknji plitva in je bila tedaj čiščena — v tem primeru
so onstran ožine zavozili spet na pot — ali pa so zavili pri gostilni p. d. Megâlec
(Herlak) na Pušnika in Tisniški križ, Št. Vid ter po Mevlji navzdol na Vovkarje
(= del Straž) in glavno cesto v Mislinjski dolini. Za neprehodnost poti mimo
Hude Luknje v začetku 19. stol. cf. F. Zmazek, Kres II Celovec 1882, 145 ss.
Za nekdanji mislinjski plavž so potrebovali ogromno oglja, ki so ga dobivali
s Pohorske planine (kot domačini pravijo Pohorju); železno rudo so kopali
v Paškem Kozjaku. Grobe vlitke so vozili v Celje v nadaljnjo predelavo preko
Velenja, Št. Janža, Pirešice, mimo slavne gostilne Fervéga (Ježovnik), ki leži
nekako na pol pota med Mislinjem in Celjem, ter na Arjo vas in Petrovce. Pot
čez Vitanje smatrajo ljudje za daljšo in zaradi klancev pri Št. Florjanu za
mučnejšo. Koliko bajk in pripovedk o graščinah in o drugem je posebno v
Šaleški dolini, kaže na primer knjiga J. Orožna, Gradovi in graščine med
Savinjo in Sotto (Celje 1936). Tudi take pripovedke imajo prečesto arheološke
osnove.
7
Dolžina ceste Celje—Vojnik—Strmec—Lemberg—St. vas je nekoliko pre­
velika. Najdbe ob tej črti so zvezane po mojem mnenju s rudnimi ležišči v
Paškem Kozjaku, poznanimi že v železni dobi (Schmid, gl. op. 1, str. 6). Tudi
to možnost pa bo potrebno preveriti še na terenu.

9 Zgodovinski časopis 129

 UPELLAE = VITANJE ?
Zusammenfassung

Der Name mit der ablat- Form Upellis (keltisch?) ist nur auf der Tab.
Peut. V 2 erhalten als Bezeichnung für die erste Station an der norischen
Route Celeia-Virunum. Obgleich die vorrömische Ortsbezeichnung das latei­
nische Ohr unzweifelhaft auf ein plur. tantum anwies (viellecht war das Plur.
zugleich der Namensausdruck einer Sippen- oder Siedlungsgenossenschaft), ist
man aus seiner erhaltenen ablativen Form doch keineswegs gezwungen nur
nom. pi. f. anzunehmen (Upellae. wie üblich); grammatikalisch richtig wäre
ebenso nom. pi. m. wie n. Da die in der Route Celeia-Virunum angegebene
Entfernungen gut auf die heutzutage benutzte Strasse Celje-Vitanje-Slovenj
Gradec passen, ist die Lokalisation Upellae = Vitanje noch immer üblich
(s. Anm. 1), obwohl wir bis heute von diesem Orte oder seiner Umgebung
keine römische, fast keine archäologische Spur besitzen, was auch der Anlass
für einen neuen Lokalisationsversuch sein möge.
Es besteht nämlich beim Orte Velenje in der šaleška dolina das Dorf
Stara vas (= altes Dorf), auf welches sehr gut die von der Tab. Peut, angege­
bene Entfernung passt — sowohl nach Colatio hin als auch nach Celeia. Dort
wurde schon CIL Ili 11710 gefunden; auch einige neue römische Spuren sind
dazu entdeckt worden (s. Anm. 4). Und schliesslich sprechen für diese neue
Lokalisation Upellae = Velenje auch folgende Tatsachen: erstens eine geogra­
phische Lage, wie sie z.B. auch Colatio und Celeia besitzen und aus der sich
ein Wirtschaftszentrum notwendig schon früh entwickelte, was bei Vitanje
nicht der Fall ist; zweitens die Namensparalele Upellae — Stara vas, Colatio —
Stari trg (cf. M. Kos, Geografski oestnik V—VI, Ljubljana 1929—1930, 160 ss.) ;
drittens frühe mittelalterliche urkundliche Erwähnungen der nahen Talorte bei
Velenje und Šoštanj; vierstens eine rege Volkstradition vom alten Fuhrverkehr
(s. Anm. 6). Und endlich, wie schon aus der im slowenischen Text angegebenen
kurzgefassten Strassengeschichte Celeia-Virunum ersichtlich, der Verlauf der
frühmittelalterlichen slawischen Besiedlung Kärntens, die den alten Weg von
Celeia nach luenna einschlug.
Schliesslich muss auch auf Grund der Verteilung archäologischer Funde
in diesem Sektor (s. Lit. Angabe i- d. Anm- 1) der römische Strassenztig über
Stara vas pri Velenju (= Upellae) angenommen werden.

DOSTA VEK K »SLOVENSKIM PRIPOVEDKAM

O UJETEM DIVJEM MOŽU«
I v an G r a f e n a u er

V razpravi o »Slovenskih pripovedkah o ujetem divjem možu« (ZČ VI—VIL

1952—1953, št. 124—153) mi je bilo mogoče (str. 141, op. 51) podati besedilo
laškotirolske pripovedke o Salvanelu. priobčeno v knjigi Christiana Sehnel-
lerja »Märchen und Sagen aus Wälschtirol«. Innsbruck 1867. str. 213 in 215
(tako navaja — napačno — Veselovskij), le v ruskem povzetku A. Veselovskega
v knjigi »Slavjanskija skazanija o Solomonč i Kitovrasč i zapadnyja legendy
o MoroFfč i Merline« (S. .-Peterburg 1872, str. 258—259) ; Schnellerjevc knjige
namreč v Jugoslaviji nikjer ni bilo dobiti.
Ob svojem bivanju v Avstriji (v okt. 1953) pa je Milko Matičetov knjigo
v Gradcu staknil in mi ustrezno mesto prepisal. Ker Veselovskega povzetek na

130
nekaterih mestih ni zadovoljiv (izraz »Lab«-sirišče mu je bil očitno neznan,
izpustil je tudi opomnjo o »Rubus-Art«: vrsti kopine), zato priobčujem tu po
Schnellerjevi knjigi ves odstavek o Salvanelu (n. d., str. 213—215) — v današ­
njem pravopisu:

IV. D e r Sa tva ne 1

Die Sagen von Salvanel scheinen nur noch in Val Sugana erhalten zu sein
(t. j . dolina gorenje Brente vzh. od Trienta). Er ist nach dortiger Vorstellung
ein Mann von roter Hautfarbe und wohnt in Höhlen mitten in Wäldern und
soll dort zahlreiche Herden von fetten Schafen mit schöner Wolle haben. Bei
Nacht pflegt er herumzuschweifen, um die Orte, wo andere Hirten die Milch
aufbewahren, zu suchen und dieselbe za trinken.
So kam er einmal öfter in die Hütte eines Hirten und trank ihm alle' Milch
aus. Da dies sich mehrmals wiederholte, ward der fürte zornig und, da er sich
dachte, der Dieb könne kein anderer sein als der Salvanel, sann er auf ein
Mittel, ihn lebend zu fangen. Er füllte die Milchgeschirre mit Wein an und,
als der Salvanel wieder kam und die vermeintliche Milch kostete, war er ganz
erstaunt über den ihm neuen Gesell mak. Mit großem Behagen trank er davon
so viel, daß er berauscht neben den umgestürzten Milchgeschirren liegen
blieb. Am Morgen kam der Hirte, fand den Dieb und band ihn sogleich, indem
er sagte: »Hab* ich dich einmal, du Spitzbube, wart nur. jetzt wirst du mit mir
za thun haben.« Bei diesen Worten wurde der Salvanel munter und wollte
entfliehen, aber vergebens, denn er war gebunden. Dann fragte er den Hirten,
was das für eine Flüssigkeit sei, die er in der vergangenen Nacht getrunken
und die ihn in einen so süßen Schlaf ver- (str. 214) setzt habe. Der Hirte antwor­
tete mit einer Lüge, es sei der Saft eines gewissen Dornstrauches. 1 Darauf
erwiderte der Salvanel: »So bitt' ich Gott, daß dieser Strauch, der einen so
guten Saft gibt, wo er nur immer die Erde mit seinen auslaufenden Spitzen
ereicht, dort Wurzeln schlage und daraus ein neuer (Strauch) erwachse.« Und
es ist wirklich der Fall, daß seit jener Zeit dieser Dornstrauch, wo seine Spitzen
auf den Boden herabhängen, Wurzel schlägt ond wächst. Hätte nun der Hirte
damals die Wahrheit- gesagt, so brauchte man jetzt nicht so mühsam die alten
Rebstöcke durch neue zu ersetzen, sondern selbe würden sich überall von selbst
fortpflanzen. Nun fragte der Hirte den Salvanel. ob er denn nicht genug eigene
Milch zu trinken habe. Der Salvanel antwortete, er brauche sie, um Käse zu
machen; um aber seinen Durst zu löschen, trinke er die Milch anderer.-Da
fragte ihn der Hirte, wie er aus der Milch den Käse bereite. Der Salvanel
lehrte ihn die Bereitung von Butter, Käse und Lab (poina, puina), worauf der
Hirte den Gefangenen losband und in Freiheit setzte. Ali der Salvanel vom
Hirten schon eine kleine Strecke weg war, rief er ihm noch zu: »Hättest du mich
noch ein wenig festgehalten, so hätte ich dich auch gelehrt, aus Milchabguß
(sirotka: Käsewasser, Molken) Wachs zu machen.« Wirklich herrscht unter den
Bauern hie und da der Glaube, daß der Milchabguß | d a s | Wachs enthalte.

Der Salvanel liebt ungemein auch Mädchen von zwei bis zu drei Jahren,
welche er raubt und in seine Höhle trägt. Dort nährt er sie sorgfältig und
1
Wie es scheint, ist eine Rubus-Art gemeint. Schneller jeva. opomnja.

131
behält sie mit ungemeiner Liebe bei sich. Einmal raubte er einen Knaben und
brachte ihn in seine Hütte; als er aber meikte, es sei ein Knäblein, trug er das
Kind sogleich wieder auf die Stelle zurück, wo er es geraubt hatte, zur nicht
geringen Freude der Mutter, die ihr Kind schon verloren geglaubt hatte.

( R o n c h i b e i B o r g o . ) NB. Borgo je glavni kraj v Val Sugana.

Übrigens ist vom Salvanel im übrigen Welschtirol wenig, selbst nicht ein­
mal der Name bekannt. In Folgareit (Folgaria, nem. tudi Vielgereut, 1168 m,
vzh. od Rovereta) kennt man wenigstens den Namen; denn es wird erzählt,
daß derjenige, welcher in die Fußstapfen des Salvanel (sul »fot«) gerate, übel
daran sei, indem er kreuz und quer in die Irre geführt werde. Nur wenn man
die Schuhe nach rückwärts wende und so fortgehe, komme man wieder zu
sich und finde den Heimweg.
Wenn ein Baum absteht und auf einer Seite des Stammes an (str. 215) einer
schon von der Fäulnis ergriffenen Stelle ein wässeriger Saft abfließt, so sagen
im welschen Etschtale die Bauern, er habe den »salvanel«. Besonders gilt dies
von den Maulbeerbäumen. Außerdem bezeichnet die welsche Volkssprache mit
dem Worte »salvanel« auch den Widerschein oder Abglanz eines Spiegels.

O piscu pravi Wilhelm Kosch, Deutsches Literatur-Lexikon II (1930), stp.

2312, tole:
S c h n e l l e r , Christian, * 5. Nov. 1831 za Holzgau im Lechtal, f Aug. 1908
zu Cornocalda in Tirol, Bauernsohn, studierte in Wien, wurde Gymnasial­
lehrer in Rovereto, später in Innsbruck, das(elbst) auch Landesschulinspektor,
1898 als Hofrat in den Ruhestand versetzt. Dichterisch von A. Pichler (s. dort)
beeinflußt.
Sledi seznamek njegovih poglavitnih spisov iz let 1857—1905: številne
pesemske zbirke, med njimi tudi epske pesnitve, dalje povesti, tragedija, vrsta
narodopisnih in dialektloških knjig o laški Tirolski (med njimi je prva zgoraj
navedena knjiga pravljic in pripovedk iz Laške Tirolske 1867).

KOREKTURNA OPOMNJA. Letos so prišle v Inštitut za slovensko narodo­

pisje med' drugimi doslej v Ljubljani nedostopnimi publikacijami tudi nekatere
z nadaljnjimi inačicami pripovedke o diojem možu sirarju. Tri izmed njih
povezujejo preko nekdanjega retoromanskega, zdaj ponernčenega ozemlja na
Vorarlberškem in Severnem Tirolskem graubündenske retoromanske inačice
v Švici z inačico o Salvanelu na nekdaj retoromanskem, zdaj italijanskem
južnem Tirolskem.
1
V vorarlberški pripovedki Vonbunovi, št. 133, » D a s w i l d e M ä n n l e «
pride divji možic na planini Laguz (1584 m, svzh. od Bludenza) k planinčici
v stanu »zum. Heimgart«, ko je ravno končala širjenje; le sirotko (die Schotte)

' D r . F r a n z J o s e f V o n b u n , Die Sagen Vorarlbergs mit Beiträgen

aus Lichtenstein (1. izd. 1847). Auf Grund der Ausgabe von H e r m a n n S a n ­
d e r (18894) neu bearbeitet u. herausgegeben v. D r . R i c h a r d B e i t i (1950.
Montfort-Verlag, Feldkirch), str. 118. — V novi zbirki d r . R i c h a r d a B e i t l a ,
Im Sagenwald. Neue Sagen aus Vorarlberg (1953 v isti založbi), ki so njeni
zapisi blizu 100 let mlajši, ni več nobene inačice te pripovedke.

132
ima še v kotlu. »Kakor vidim,« ji reče, »imaš najboljše še v kotlu.« Planinčica
se zasmeje: »Norček, saj je le še sirotka notri in to dajemo, kar pomnimo,
prašičem.« Divji možic ji'hoče skrivši povedati, kako se iz sirotke zlato dela,
pa komaj odpre usta, zavpije drug divji možic v kočo: »Gori, Gottfried, potok
gori!« In že jih ni bilo več.
Inačici iz Wipptala — od Brenner ja proti Innsbrucku — navaja H o l z -
2
m a n n precej pomanjkljivo. O prvi — iz Navisa — pravi, da divji mož (der
Wilde Mun) zbeži z besedami (se. Ko bi me bili vprašali) »Ich hätt euch gelernt,
aus der Jutte Wachs machen...« (Prim. Salvanela.) Drugo inačico pa navaja
le-tako: Nach anderer Erzählung hätte er den Bauern, wenn sie ihn gefragt
hätten, zeigen wollen, wie man aus Kuhdreck Butter mache. — K temu pri­
pominja: Darin spiegelt sich vielleicht der Volksgedanke, daß diese Sagen­
gestalten tatsächlich für die Alpenbewohner die Rolle eines Lehrmeisters
spielten !
Važnejša pa od teh vorarlberško-nemškotirolskih po izvoru retoromanskih
inačic je tipična, vendar svojevrstna inačica iz Lukke (Lucca) v čisto italijanski
Toskani. O njej pravi G i a n f r a n c o D ' A r o n c o , Indice delle fiabe toscane
(Firenze, Leo S. Olschi-editore,=-1953; prim. M. M a t i č e t o v , Slovenski etno­
graf VIII, 1955, str. 290), na str. 173 tole:
(1216). L ' u o m o s e l v a t i c o . Insegna ai pastori a fare il burro, il for­
maggio e la ricotta (maslo, sir in skuto), e li burla lasciando credere loro che
avrebbe potuto ammaestarli a ricavare l'olio dal latte (posneti olje z mleka).
G i a n n i n i , L e g g e n d e 491—492. Lucca.
Pomen te čisto italijanske inačice — saj ni mogla pripotovali v Toskano
iz Švice ali Tirolske — je v tem, da izključuje prvo v ZČ VI-VII (1952—53) na­
vedeno možnost, da bi se pripovedka nanašala na to, »kako so se naučili sirar­
stva od staroselskih Retoromanov v 5. in 6. stoletju v Alpe došli germanski
rodovi«, in da ostane le še druga tam navedena možnoet, da se nanaša na to,
»kako so se keltsko-rimski priseljenci naučili planinjenja in širjenja pri
Retijcih in Noričandh«, oz. Latini-Rimljani pri staroselskih predindoevropskih
rodovih.

EIN NEUER BEITRAG

ZU DER »SAGE VOM GEFANGENEN WILDEN MANN (WALDMANN)«

Zusammenfassung

Der Verfasser druckt im Anschluss an seine Abhandlung »Slovenska pri­

povedka o ujetem divjem možu« (Die Sage vom gefangenen Wilden Mann;
Zgodovinski časopis VI—VII, S. 124—153) die Sage vom Salvanel aus dem Buch
»Ch. Schneller, Märchen und Sagen aus Wälschtirol« nach.

2
Wipptaler Heimatsagen. Gesammelt u. herausgegeben von H e r m a n n
H o l z m a n n (Wien 1948. Österr. Bundesverlag f. Unterrricht, Wissenschaft
u.Kunst, Wien), str. 53.
«
133
 O PAPESKTH PISMIH KNEZU KOCLJU
F r. G r i v e c

Priznani strokovnjak L. S a n t i f a"l 1 e r je v razpravi o častnih naslovih

1
v začetku papeških listin navedel dve posebnosti, ki osvetljujeta dve premalo
pojasnjeni mesti v papeških pismih panonskemu knezu Koclju, namreč nagovor
»prudentissime vir« (Kocelj) in naziv »naš sin« (Metod). Če bi bil učeni pisec
upošteval tudi ona pisma, bi bila njegova razprava še popolnejša in pravilnejša.
V 8. poglavju cerkvenoslovanskega Zitja Metodija sta omenjeni dve pismi
papeža Hadrijana IT. (867—872) knezu Koclju. V začetku poglavja je povedano,
da je Kocelj prosil apostolika (papeža), naj mu prepusti »Metodija, blaženega
učitelja našega«. Papež mu je odgovoril: »Ne samo'tebi edinemu, ampak vsem
onim slovenskim deželam ga pošljem učitelja od Boga in svetega apostola
Petra, prvaka in ključarja nebeškega kraljestva«. Oblika tega odgovora nami­
guje, da je bil dan pismeno in da je tu podan odlomek iz papeževega pisma. 2
V naslednjem stavku pa ŽM poroča, da je papež poslal Metodija (v Panonijo)
s pismom: »Hadrijan, škof in služabnik božji, Rastislavu in Svetopolku in
Koclju. — Slava v višnjih Bogu . . .«
Prvo (krajše) pismo je bilo namenjeno samo Koclju kot odgovor na nje­
govo prošnjo. Drugo je namenjeno ne le Koclju, ampak tudi Rastislavu in
Svetopolku, posla.no pa naravnost Koclju; šele po njegovem posredovanju naj
bi bilo izročeno (ali sporočeno) tudi moravskima knezoma. Neposredno za
pismom namreč beremo: »Sprejel pa ga (Metodija, ki je prinesel papeževo
pismo) je Kocelj z veliko častjo in ga zopet poslal k apostoliku«. Iz zgodovinske
zveze in iz ŽlVI upravičeno sklepamo, da je Kocelj vse to ukrenil, ne da bi se
bil posebej posvetoval z Rastislavom: saj je vsaj ©d l. 866 ali 867 delal spo­
razumno z njim in bil z njim v stalni zvezi, kolikor je bilo mogoče.3-
Dve pismi papeža Janeza VIII. (872—882) knezu Koclju sta ohranjeni v
zbirki Britanskega muzeja med pismi tega papeža, uvrščeni pred pismi nem­
škim škofom v zadevi Metodove osvoboditve. 1 Prvo je bilo pisano v začetku
1. 873; Janez VITI. je namreč zasedel papeški prestol sredi decembra 872.
Drugo je bilo poslano morebiti skoraj istočasno s pismi nemškim škofom. Vse­
kakor je bil med obema pismoma presledek vsaj približno dveh ali treh
mesecev; drugače je težko razložiti, čemu je papež pisal dvoje pisem.
Obe papeževi pismi sta odgovor na dvakratno Kocljevo vprašanje, kako
naj ravna z možmi, ki so svoje prve žene zavrgli in druge vzeli. Papeževa
odgovora spričujeta, da se je panonski knez v takšnih zadevah obračal v Rim,
1
L. Säntifaller. Über die Titel in den Adressen der Papsturkunden bis zum
Ende des 11. Jahrhunderts. Zgodovinski časopis 1952/53 (Kosovzbornik) 246—258.
2
M. Kos (O pismu papeža Hadriana II. knezom Rastislavu, Svetopolku in
Koclju. Razprave SAZU. Filozofsko-filološki-bistorični razred II, 1944, str. 274)
je pritrdil mojemu mnenju, da je to odlomek papeževega pisma, namenjenega
samo Koclju.
:!
Verjetno je, da se je to zgodilo v jeseni 1. 869, ko je bil Rastislav zapleten
v boj z Nemci, ki so prodrli globoko v njegovo kneževino.
4
Gradivo za zgodovino Slovencev v srednjem veku II (1906) št. 219 in 220.
— Jaffe. Regesta pontificum Romanorum I, 2. izd. (1885) št. 2972 in 2974.
*
134'
 •inu
kar bi sicer bila škofova dolžnost ako bi si ne upal sam odločiti v takšnih
vprašanjih. Kocljevo dopisovanje zelo primerno spada v dani zgodovinski okvir
in odločilno potrjuje, da je bil panonski škof tedaj odsoten in da Panonija v
tistih letih ni bila podrejena salzburškemu nadškofu. Posebej pa Kocljevo
ravnanje potrjuje, da je Metod svoj govor o pravilnem družinskem življenju
5
(ki je ohranjen v Clozovem glagolskem rokopisu) res govoril in dajal knezom
takšna naročila ne le pozneje na Moravskem, ampak že v Panoniji okoli 1.870.
Slovanski panonski nadškof je strogo opominjal kneze, da ne smejo trpeti
družinskih nerednosti svojih podložnikov, marveč jih morajo odpraviti in
kaznovati. V drugem papeževem odgovoru knezu Koclju beremo edinstveno
značilni nagovor: prudentissime vir — pametni (modri) mož. V knjigi o knezu
Koclju sem ta nagovor razlagal kot dokaz, da je papež zelo častno odobraval
Kocljevo ravnanje in njegovo vladarsko modrost/' Janez VIII. je bil prej arhi-
diakon rimske cerkve in je bil že pod Hadrijanom II v tesnem stiku s papeško
pisarno; torej je dobro poznal tudi Kocljevo prizadevanje za ustanovitev panon­
ske nadškofije. Zato je njegova pohvala dovolj premišljena. A ta razlaga bi
bila neosnovana, če bi bil nagovor prudentissime vir le neka formalnost obi­
čajne vljudnosti, kakor se v papeškem in drugem dopisovanju sicer večkrat
ponavlja; često se dajejo nezasluženi naslovi, n. pr. piissimus, c\ementissimus,
sanctissimus i. dr., ki jih'pregledno navaja Santifaller (str. 256—258).
Nekako čudno in navidez neprimerno se zdi, da je isti nagovor rabil papež
Nikolaj I. v pismu carigrajskemu patriarhu Fotiju 1. 862, ko se je že razvnel
oster spor med rimsko in bizantinsko cerkvijo. 7 Iz te rabe bi mogel kdo sklepati,
da je bil to le vljudnosten nagovor. Toda tu je treba upoštevati vso vsebino
in smer pisem. Santifaller pa je gledal le na vnanjo adreso brez zveze z vsebino
in zato vprašanja ni pravilno rešil. Med častnimi naslovi patriarhov omenja, da
je papež Fotija enkrat nazval prudentissimus, a da je bil redni naslov patriar­
hov: re veren dissimus et sanctissimus (str! 248). V abecednem pregledu častnih
naslovov zopet navaja prudentissimus kot naslov patriarhov (str. 257). Toda ta
pridevek je tako očitno in močno različen od običajnih naslovov škofov in
patriarhov, da se zbuja upravičen sum, če je učeni profesor prav zadel.
Santifaller je v naslovu svoje razprave natančno povedal, da obravnava
»naslove v adresah«. Vendar ni primerno, da se preveč omejuje na vnanjo
obliko in formalnost. Naslov v adresi listine se namreč navadno še večkrat
v raznih oblikah ponavlja v vsebini dotične listine in se s tem kolikor toliko
osvetljuje. Zato je za znanstveno jasnost in natančnost zelo koristno ali celo
potrebno, da zaradi pravilne ocene in opredelitve naslovov vsaj površno pre­
gledamo vsebino dotičnega pisma. Santifaller piše, da se naslov prudentissimus
prideva samo enkrat Fotiju. Pričakovali bi, da bo povedal, v katerem pismu je
našel to edinstveno izjemo. Brez posebnega truda najdemo ta naslov v pismu
papeža Nikolaja I. z dne 18. marca 1. 862: Prudentissimo viro Photio. Isti naziv
sc v različni obliki v istem pismu še trikrat ponavlja, dvakrat prudentia vestra.

5
F. Grivec, Clozov-Kopitarjev glagol it v slovenski književnosti in zgodo­
vini. Razprave SAZU I (1945), str. 545 ss, posebej str. 360 s in 394—399. — A. Vail­
lant, Une homélie de Méthode. Revue des études Slaves 25 (1947) 54—47.
9
F. Grivec, Slovenski knez Kocelj (1958) 150 s.
7
Monumenta Germaniae Historica. Epist. VI (1925) 447—451. •- Migne,
Patrologia Lat. 119, 785—790.

135
 enkrat pa Providentia vestra. Ze površni pogled v pismo nas obenem opozarja,
da to pismo ni pisano Fotiju kot patriarhu, marveč kot navadnemu laiku.
Nikolaj namreč Fotija graja, da je krivično obsodil prejšnjega patriarha Igna­
cija in odločno izjavlja, da Fotija ne priznava niti za patriarha niti za sveče­
nika. Isti papež je Fotiju pisal podobno že 1. 860.8 V naslovu onega pisma
beremo samo Photio Constantinopoleos, ko bi pričakovali še naslov episcopus
ali patriarcha. Tudi v pismu 1. 860 je odločno povedano, da papež ne more
potrditi Fotijevega škofovskega in svečeniškega posvećenja. Enako kakor v
pismu 1. 862 se dvakrat ponavlja nagovor prudentia vestra. Iz obeh pisem je
razvidno, da papež nalašč in dobro premišljeno ne daje Fotiju nobenega izmed
mnogih naslovov, ki so se tedaj rabili za škofe ali patriarhe. Iz neke obzirnosti
in zaradi lepše vnanje oblike mu je leta 862 v naslovu pisma pridal naziv
prudentissimus, ko je še upal v mirno poravnavo spora. Naslov Photio Con­
stantinopoleos zveni namreč nekam trdo in skoraj nevljudno; a v besedilu
pisma (1. 860) je trdi naslov nekoliko ublažen z dvakratnim vljudnim nagovo­
rom prudentia vestra. Zelo ostro papeževo pismo 1. 866 pa ima le naslov Viro
Photio in Fotija nagovarja vedno z golim osornim ti, tvoj. Vse to osvetljuje
prejšnji naslov prudentissimus vir in s svoje strani' potrjuje, da to ni bil
patriarški naslov.
Naslov prudentissimus vir v Nikolajevem pismu patriarhu Fotiju 1. 862
je že pred več desetletji dokončno pojasnil znani nemški zgodovinar E. P e -
r e i s , ko je pripravljal kritično izdajo Nikolajevih pisem. Pravilno je opazil,
da je papež Nikolaj I. s sodelovanjem Ananstazija Bibliotekarja svoja ostra
pisma Fotiju ublaževal s priznavanjem Fotijeve učenosti. V tem smislu raz­
laga nagovor Prudentissimo viro Photio v pismu 1. 862 in opozarja, da je papež
celo v zelo ostro pismo 1. 866 vplel priznanje: Scimus, quoniam sapientia prae-
ditus et scientia ditatus haberis. Perels je kritično pretehtal vsako besedico v
pismih papeža Nikolaja I. in bistro presodil pomen izražanja prudentissmus vir.9
Nagovor prudentissimus vir se pokaže še v zanimivejši luči, če pogledamo
papeško pismo knezu Koclju. Dovolj je razvidno, da je to izjemno redek naslov
za laike, a nikakor ne za klerike, najmanj pa za škofe ali patriarhe. Tudi ni
nezaslužen vljudnostni naslov, ampak neka označba dotičnega moža; pa z neko­
liko različnim odtenkom v prvem in drugem primeru. V zvezi s Fotijem pomeni
izobraženega, učenega, morda celò bistroumnega moža, približno isto kakor
doctissimus vir. Fotijeva velika učenost v Rimu ni mogla biti neznana, saj se
je nekoliko razodevala tudi v pismih, ki jih je pisal papežu. Iz vsebine obeh
• papeževih pisem Fotiju je jasno, da prudentissimus more pomeniti spretnost v
obrambi svojega stališča, nikakor pa - ne pomeni preudarne modrosti v rav­
nanju. Prvo pismo graja Fotijevo lahkomiselno drznost (temeritatis praesump-
tionem), drugo pa še nesramnost in nepreudarnost (temere, inpudenter, immo­
derate, incaute) in podobne napake. V papeževem pismu Koclju pa more ta
pridevek pomeniti le pametno ravnanje, vladarsko (knežjo) modrost. Tak od­
tenek je toliko očitnejši in pomembnejši, ker gre za kočljivo in tvegano zadevo
nove slovanske cerkvene pokrajine, ki je po krivdi nemškega kralja in nje-
8
O. c. 440. — PL 119, 780.
9
E. Perels, Papst Nikolaus I. und Anastasius Bibliothecarius (Berlin 1920),
str. 276. — Isti je uredil kritično izdajo v MG. Epist. VI (1925) ; gl. zgor. op. 7.

136
govih škofov ne le Metodu, ampak tudi papežu prizadela veliko neprijetnosti
in skrbi. Vsekakor je ta pridevek za Koclja zelo časten in pohvalen.
Nikakor se ne more ugovarjati, da papežev nagovor v drugem pismu
knezu Koclju ne spada v isto vrsto kakor v pismu Fotiju 1. 862, češ da je v
tem pismu naslov v adresi, medtem ko v odlomku pisma Koclju adresa ni v
celoti ohranjena. Saj se tudi v pismu 1. 862 ta naslov ponavlja v različnih
oblikah, podobno kakor v pismu 1. 860, ki v adresi nima tega naslova. Pri razlagi
izjemnega naslova prudentissimus vir se papeževo pismo knezu Koclju ne sme
prezreti, ker potrjuje, da je to laiški naslov. 10
Knezu Koclju dani pohvalni naslov je morebiti še bolj kakor papež Janez
VIII. razumel in naglašal, papežev bibliotekar, Anastazij. Ta je bil namreč v
začetku 1. 868 glavni »rimski spremljevalec in tolmač Cirila in Metoda ter njunih
učencev v Rimu; kot redaktor ali diktator je sodeloval pri pismu papeža Ha-
driana II. slovanskim knezom ter bil živa priča Kocljevega prizadevanja za
ustanovitev panonske nadškofije. 11 Isti mož je bil od 1. 862 papežev pomočnik
v dopisovanju s Carigradom in najbrž sodeloval že pri Nikolajevem pismu
patriarhu Fotiju 1. 862. Od tod bi mogli razumeti, zakaj se naslov prudentissimus
Dir, čeprav z nekoliko različnim odtenkom, ponavlja ravno v pismu Fotiju
(862) in pismu knezu Koclju (873). Zelo verjetno je namreč, da je Anastazij kot
poznavalec dela sv. Cirila in Metoda ter Kocljeve velikodušnosti sodeloval tudi
pri papeževem dopisovanju s Kocljem; ni nemogoče, da je Kocelj ali pa kateri
Metodovih učencev, ki je osebno poznal Anastazija, prosil tega moža za posre­
dovanje in pomoč.
Domnevo o Anastazijevem sodelovanju pri drugem papeževem pismu knezu
Koclju navajam samo zato, ker s svoje strani osvetljuje rabo redkega naslova
v papeškem dopisovanju. Trdneje je dokazano, da je Anastazij diktator pape­
ževega pisma slovanskim knezom 1. 869.
Papeževo pismo knezom Rastislavu, Svetopolku in Koclju spada med naj-
1к)1ј zapletena zgodovinska in slavistična vprašanja. Vprašanje je toliko težav-
nejše, ker je pismo ohranjeno samo v svobodnem slovanskem prevodu v 8. po­
glavju ZM. Že v začetku znanstvenega obravnavanja o tem pismu pred sto leti
so prvi slavisti in zgodovinarji priznavali njegovo pristnost. V novejšem času
je to prepričevalno dokazal M. Kos; zlasti bistroumno je dokazal Anastazijevo
sodelovanje. 12 Med odločilna težka mesta tega pisma spada, da papež imenuje
Metoda sina, a ne brata, kakor je običajni naslov škofov v papeških pismih.
Pričakovali bi namreč, da je bil Metod s tem pismom kot škof poslan v Pano-
nijo. Na koncu poglavja je sicer rečeno, da je Kocelj po prejemu papeževega
pisma poslal Metoda zopet k »apostoliku«, da ga posveti za panonskega škofa.
A v duhu grške, latinske in cerkvenoslovanske terminologije se more oblika
posveti umevati v smislu postavi. Tudi stavek, da je papež Metoda posvetil
skupno z njegovimi učenci (ki so bili posvečeni za diakone in svečenike), bi se

10
Čudno je, da je Santifaller prezrl nagovor »prudentissime vir« v pismu
knezu Koclju, ko je ta nagovor jasno zabeležen v pregledni izdaji papeških
regest (Jaffe, gl. zgor. op. 4) kot značilni začetek onega pisma. Pismo je objav­
ljeno tudi v zbirki Monumenta Germaniae hist. Epp. VII, 283.
11
M. Kos, O. c. (zgor. op. 2) — E. Perels, O. c , str. 242—279.
12
O. c.

137
mogel tako razlagati, da bi še ostala možnost za Metodovo škofovsko posve­
titev. Santifaller pa je odstranil tudi težavo naslova »sina našega« z ugoto­
vitvijo (str. 250 in 257), da se je od 9. do 11. stoletja za škofe rabil tudi ta
naslov. Ostane pa še težava, da se v besedilu istega pisma v cksl. »Pohvali
3
Cirilu in Metodiju« za Metoda rabi naslov brat.'
Sicer so zgodovinarji že prej včasih izrekli mnenje., da bi mogel papež
škofa nagovarjati tudi z naslovom sin. a Santifaller je v tem vprašanju posebno
kompetenten. Njegova ugotovitev bi imela še večjo znanstveno vrednost, če bi
jo podprl s konkretnimi primeri in se ozrl tudi na Hadrijanovo pismo slovan­
skim knezom.
Drugo papeževo pismo panonskemu knezu Koclju je torej važno ne le za
slovensko zgodovino, marveč tudi za slog tedanje papeške pisarne, [•zredno
pomenljivo je, da se isti izredni naslov rabi v pismu velikemu bizantinskemu
patriarhu, čigar spor z Rimom je imel odločilen vpliv na cerkveno in politično
zgodovino. Ta vnanja zveza nas opozarja, da je bila tudi Kocljeva junaška
in velikodušna podpora Cirilovega in Metodovega dela odločilnega pomena za
slovansko in svetovno zgodovino, ker je rešila prosvetno delo slovanskih apo­
stolov, da po smrti genialnega Cirila ni propadlo.

DE EPISTOLIS HADRIANI П. ET JOANNIS Vili.

AD KOCELEM PANNONTAE COMITEM

R e sumé

L. Santifaller in dissertatione: Über die Titel in den Adressen der Papst­

urkunden (Zgod. časopis VI—VII, 1952/3, 246—258) duos titulos rarissimo« me­
m o r a i quibus duo loci difficiles in epistolis Hadriani II. et Ioannis VIII. ad
Kocelem comitem illustrantur. Hadrianus IL a. 869 in epistola, Rastislavo et
Sventopluco et Koceli misea. Methodium filium suum appellat, dum episcopis
in epistolis Romanorum pontificum titulus frater noster tribui eolet. Santifaller
autem confirmât in epistolis pontificum R. episcopos. rarius quidem, etiam
films appellari. Gravior est quaestio de titulo prudentissimus vir, quem Nicolaus
papa I. a. 862 Photio tribuit. Santifaller asserit titulum istum, in hac solum
epistola occurrentem, patriarchae esse proprium. Se d ratione nabita textus
illius epistolae atque epistolae eiusdem papae ad Photium a. 860 et Ioan­
nis VIII. ad Kocelem a. 875 firmiter constat, istum titulum singularem non nisi
laicis tribui. Nicolaus I. etenim in epistolis a. 860 et 862 Photium non ut pa-
triarcham et episcopum traetat, sed iterato expresse asseverat: »Romana
ecclesia vos in patriarchatus ordine non reeipit neque . . . in ordine sacerdotali
vobis manendo consentit.« Appellatio prudentissimus vir in ep. ad Photium
fere idem sonat ac doctissimus, in ep. ad Kocelem autem prudentiam in rebus
agendis significat atque auetoritatem comitis Pannonici graviter illustrât.

13
F. Grivec, Pohvala sv. Cirilu in Metodiju. Razprave SAZU (Razred za
filološke in literarne vede) I (1950), str. 35 s. Tam sem predložil domnevo, da
sta v Pohvali strnjeni dve papeževi pismi.

158
 ŠE O METODOVIH JECAH

Dr. F r. G r i v e c

Profesor A. W. Ziegler, ki je dal pobudo za razpravo »Prepir o Metodovih

1
ječah«, je mojo razpravo uporabil v članku »Methodius auf dem Weg in die
5
schwcäbische Verbannung«. Trezno presoja, kaj je trdno zgodovinsko dokazano
in kaj je le verjetna domneva, katera domneva je manj verjetna in katera je
neosnovana. Trdno mu je dokazano: t. da Metod ni bil zajet v Panoniji, temveč
najbrž na Moravskem; 2. da so ga s silo vlekli k sodbi in sodili vpričo nem­
škega kralja Ludovika; 3. da je bil Metod pregnan v neki oddaljen kraj na
Švabskem. 3 Manj dokazano, vendar verjetno mu je, da so ga sodili v Regens-
burgu. Mimogrede predlaga še domnevo, da so bavarski škofje Metoda pova­
bili, naj pride na Bavarsko, da se njegova zadeva tam razsodi. Po njegovem
mnenju glede na Metodov značaj, kakor je predstavljen v çksl. Žit ju Metodija,
ni izključeno, da je Metod prostovoljno šel na Bavarsko in da je bil na bavar­
skih tleh nasilno zajet. Toda ta domneva nima zadostne opore v Metodovem
značaju in v historičnem kontekstu.
Posebno natančno je profesor Ziegler preiskal vse možnosti, po kateri poti
so Metoda vlekli na kraj sodbe in po kateri poti so ga gnali v pregnanstvo.
V ta namen je proučil bavarska prometna pota one dobe in jih predstavil na
posebej prirejenem preglednem zemljevidu (str. 373). A zdi se, da temu nazor­
nemu pripomočku preveč zaupa. Misli namreč, da so Metoda tirali po naj­
bližjih potih in da niso veliko krenili v stran. Toda škof z vojaškim (služab­
niškim) spremstvom je moral med potjo imeti primerne postaje, nikakor ne za
počitek močno zastraženega Metoda, temveč za počitek in prehrano moštva in
konj. Glede Metoda pa je bilo treba skrbeti, da ga njegovi in papeževi somišlje­
niki ne bi skušali rešiti in da bi se zadeva ne sporočila v Rim. Skrb za varnost
in prikrivanje je priporočala taka pota in postaje, kjer se je pasavski škof
Hermanrik, po sinodi pa freisinški škof Ano čutil bolj domačega in varnega ter
kjer je bilo dovolj primernega prostora. Po mnenju bavarskih zgodovinarjev
je zelo verjetno, da je bila za Hermanrika posebno ugodna postaja v samostanu
Niederaltaich ob Donavi. 4 Pod vtisom verjetne domneve so se sedanji menihi
tega benediktinskega samostana, v zavesti velike zgodovinske krivde odločili, da
bodo skušali zgodovinski greh poravnati s proučevanjem in izvrševanjem
vzhodne slovanske liturgije.
Ziegler posebno natančno preiskuje, če je bil Metod nekaj časa zaprt v
Freisingu in če so ga sploh vlekli skozi to mesto. Kakor je ovinek skozi Freising
nemogoč med potjo k sodbi, tako odklanja učeni profesor tudi domnevo, da so
Metoda na Švabsko gnali skozi to mesto, češ da bi bil to prevelik ovinek za pot
v Ellwangen. Ker sam navaja Ellwangen s vprašanjem, torej le kot nedokazano
1
Zgodovinski časopis VI—VII, str. 139—170.
2
Jahrbücher für Geschichte Osteuropas. Neue Folge 1933, str. 369—382.
3
Str. 370 s in 382; v začetku članka (str. 369) izjavlja, da se je diskusija o
^Metodu premaknila korak naprej (»in ein neues Stadium«).
1
Velik ugled (in bogastvo) tega samostana je zanimivo potrjen po listini,
s katero mu je Kocljev oče Pribina leta 860 podaril obširno posestvo v Panoniji.
F. Kos, Gradivo II, štev. 169.

159
hipotezo, je tudi z njegovega stališča mogoča domneva, da je bil Metod vsaj
začasno pregnan v kakšen kraj južno od Ellwangena, bliže poti iz Freisinga na
Svabsko. Glavna podlaga za verjetno Metodovo pot skozi Freising je besedilo
papeževega pisma, posebej okoliščina, da je freisinški škof Ano poleg Herman-
rika v papeških pismih najostreje obsojen kot Metodov preganjalec in mučitelj.
Kakor je gotovo, da je Metoda k sodbi vlekel Hermanrik, tako je skoraj gotovo,
da ga je Ano tiral v pregnanstvo. Ovinek skozi Freising je verjeten, ker se je
Ano čutil tam najbolj varnega in ker je bilo treba pot v pregnanstvo skrbno
pripraviti in zavarovati, kraj pregnanstva pa prikrivati. Za taktiko prikrivanja
je bilo pripravno, da je Ano vlekel Metoda najprej v Freising, pozneje pa so ga
vlekli (Ano ali kdo drug) v neki bolj oddaljen in manj znan kraj.
Profesor Ziegler je o freisinškem škofu Anonu zanimivo ugotovil, da pri
svoji duhovščini ni bil splošno priljubljen in da je med njo imel nasprotnike.
Dosledno bi smel poudariti verjetnost, da so nekateri freisinški duhovniki obso­
jali njegovo divjaštvo zoper Metoda. Iz tega bi indirektno sledilo, da so bili
vsaj redki freisinški duhovniki Metodu kolikor toliko naklonjeni. Tako razla­
gamo papeževo grajo, da Ano Metoda ni imel za vrednega consensu (consessu?)
freisinških duhovnikov (kanonikov). Ker so imeli freisinški škofje posestva v
Panoniji, je knez Kocelj kot dobrotnik freisinške stolne cerkve imel zveze s
freisinškimi duhovniki in jih skušal pridobiti za rešitev panonskega nadškofa.
To je sicer le domneva, a spada v zgodovinsko.zvezo. Ziegler na izviren način
brani dobesedni pomen izraza consensus — soglasje. Svoje mnenje skuša pod­
preti z listinami o Anonovih zamenjavah oddaljenih zemljiških posestev za
bližja posestva; v teh listinah se v raznih oblikah ponavlja formula: consensu
canonicorum et monachorum. Toda znano je, da celo župniki manjših cerkvenih
občin upravljajo cerkveno premoženje sporazumno s svetovalci (ključarji),
škofje pa morajo cerkveno imetje upravljati v soglasju s kanoniki. Takšen
consensus (s kanoniki) nikakor ne spada v zgodovinski kontekst papeževega
ostrega pisma in divjaškega Anonovega ravnanja z Metodom. Posebej je ne­
mogoč kontekst: »Nee presbyterorum, qui penes te reperti sunt, iudicasti (Metho-
dium) dignum consensu, quod nonnisi in contumeliam sedis apostolice perpe­
trasti.« Če bi kdo iskal soglasja kanonikov, da bi svoji predrzno krivični sodbi
dal videz pravilnega cerkvenopravnega postopka, bi s tem apostolski prestol še
bolj sramotil (contumelia); če niti škofje niso imeli pravice Metoda soditi, so
še tem manj mogli kakor koli sodelovati kanoniki. Zieglerjeva razlaga izraza
consensus je torej cerkvenopravno in historično nemogoča. 5 Ugotovitev, da je

* Večjo znanstveno vrednost ima z zgodovinskim listinami podprta ugoto­

vitev, da je bilo že v 9. stoletju cerkvenopravno določeno sodelovanje kanonikov
priП upravi škofijske posesti, kar velja še danes (kânon 1532, 3), in da so v 9. sto-
и\ ^ n * г т P ° n e l i o d sodelovali tudi menihi, ker so bili mnogi škofje menihi
(tako Ano freisinški) in še kot škofje v tesni zvezi s svojim glavnim samostanom.
JNasprotno pa v zgodovini cerkvenega prava ne najdemo podlage za cerkveno­
pravno sodelovanje kanonikov (in menihov) v takšnih izrednih zadevah, kakor
je bila Metodova. — Ne glede na vprašanje, kaj pomeni »consensus (consessus?)
presbytorum<, smemo iz strogega papeževega pisma z neko verjetnostjo skle­
pati, da je kdo izmed freisinških kanonikov ali menihov to zadevo sporočil
papežu, pač v zvezi z Metodom, ki je svoje pritožbe pošiljal v Rim, kakor"
beremo v papeževi instrukciji ankonskemu škofu Pavlu (apostolicam sedem
per ìpsum tnennium plurimis missis et epistolis proclamantem). Drugače je

140
Ano med kanoniki imel nasprotnike, pa nekoliko pojasnjuje, zakaj Metod ni
mogel biti trajno zaprt v Freisingu, temveč je bil pregnan v bolj oddaljeno
pokrajino Švabsko. A predvsem je bila odločilna že omenjena taktika pri­
krivanja.
Iz 9. poglavja Zitja Metodija, da je bil pregnan na Svabsko, se ne more
nujno sklepati, da je bilo tako razsojeno že v RegensbuTgu, marveč je bolj
verjetno, da je bil to poznejši ukrep škofa Anona, ki je v zvezi s prejšnjim
Metodovim mučiteljem Hermanrikom in morebiti še s kom drugim iskal, bol j
skrit in odaljen kraj pregnanstva. Nepremišljeno bi bilo, če bi bil škofovski
zbor v Regensburgu konkretno določil kraj pregnanstva, ko je previdnost vele­
vala, da se primeren kraj najprej poišče, potem pa prikriva. Domneva, da so
Metoda odpravili v pregnanstvo po najbližji poti iz Regensburga v Ellwangen,
je torej brez trdne podlage, ker ni bil niti določen kraj pregnanstva in ni
dokazano, da je bil Metod res končno zaprt v Ellwangenu. Zbor bavarskih
škofov v Regensburgu je Metoda le odstavil in sklenil, da se mu zabrani
vrnitev v Panonijo in Moravsko. To je indirektno povedano v odlomku pape­
ževega pisma salzburškemu nadškofu Adalvinu; papež mu ukazuje, naj Metodu
omogoči vrnitev v slovansko nadškofijo, ker je on povzročitelj njegove odsta­
vitve: Qui fuisti causa deiectionis, sis officii commissi causa receptionis.
V papeževih pismih bavarskim škofom Adalvinu, Hermanriku in Anonu
je dovolj jasno povedano, da niso vsi enako krivi. Profesor Ziegler pa bolj
poudarja papeževo instrukcijo škofu Pavlu iz Ankone, legatu za Metodovo osvo­
boditev, in iz nje izvaja, da so bili omenjeni trije bavarski škofje solidarno
odgovorni za Metodovo ujetništvo; torej se ne more o nobenem izključno trditi,
da je Metoda imel zaprtega, posebej ne o freisinškem škofu. V instrukciji res
beremo: Alvinu s Hermanrikom reci: »Vi ste brez cerkvenopravne razsodbe
obsodili škofa, poslanega od apostolskega prestola, ga vrgli v ječo in ga pre­
tepali (carceri mancipantes et colaphis affligentes)«. Ta obdolžitev je naravnost
naslovljena na Adalvina (Alvina) in Hermanrika, ker sta se čutila prizadeta po
ustanovitvi slovanske nadškofije (prvi v Panoniji, drugi na Moravskem) ; zahte­
vala sta, da se jima vrne prejšnja cerkvena oblast v slovanskih pokrajinah in
da se Metod odstrani. Posredno pa velja obdolžitev vsem bavarskim škofom.
Toda istočasno s to instrukcijo so bila napisana tri pisma zgor omenjenim
bavarskim škofom; tam je natančno določno razločena stopnja krivde treh
posebej odgovornih škofov. Adalvin je kriv (»vzrok«) Metodove odstavitve
(deiectionis), ni pa zverinsko surovo ravnal. Zaradi tega se obdolžitev začenja
s prijaznim: Ne čudi se — ne mireris. Vse drugačen je začetek pisma Herman­
riku: »Za objokovanje tvoje hudobnosti bi komaj zadostoval studenec Jeremd-
jevih solza«. Ostra graja Hermanrikove »tiranske krutosti« je v pismu podprta
z natančnim naštevanjem, kako je Metoda »zverinsko divjaško« trpinčil. Po­
dobno se začenja pismo Anonu: »Tvoja predrznost presega ne le oblake, temveč
tudi sam nebes«. Njegova krivda je deloma skupna z drugimi škofi, vrhu tega

težko razumljivo, zakaj papež tako resno omenja oni consensus (consessus?). To
se u jemals historičnim dejstvom, da je Ano imel nasprotnike med svojimi duhov­
niki. V ta okvir morebiti spada Metodov somišljenik menih Lazar, ki je bil
pretepen ali ubit (Zgod. časopis 1952/53, 163). Ime Lazar je sicer običajnejše na
Vzhodu, a tudi med zahodnimi menihi ni izključeno, kakor tudi ni izključeno,
da je bil Lazar slovanskega rodu, pa rimskega obreda;

141
 pa posebej osebna: S svojimi pristaši in tovariši (socii) je obsodil (Metoda)...
in ga vrgel v ječo (carceri mancipasti). Ščuval je k grdemu ravnanju zoper
Metoda: »cunctarum afflictionum . .. incentor, instigator, immo ipse fueris auc-
tor.« V tem stopnjevanju bi auctor moglo pomeniti tudi izDršitelj, kar je prvi
pomen te besede. Po primerjanju s papeževim pismom Adalvinu in po upošte­
vanju vsega konteksta upravičeno sklepamo, da je bil Metod nekoliko časa.
zaprt v freisinški škofijski ječi. Iz papeških pisem moremo razbrati, da so za
Metodovo obsodbo odgovorni vsi na sinodi zbrani bavarski škofje, za grdo
ravnanje in ječe pa posebej Hermanrik do sinode, Ano pa po sinodi.
Papeževa graja Anona, da je s svojimi tovariši Metoda o b s o d i l . . . in ga
vrgel v ječo — zadeva v prvi polovici vse škofe, druga polovica stavka (o ječi)
pa ne zadeva vseh. Saj papeževo pismo Adalvinu nič ne omenja ječe, čeprav
bi spadalo v kontekst, če bi bil Adalvin v tem sokniv. Še manj zadeva to druge
škofe (razen Hermanrika), ki. so bili manj krivi kakor Adalvin. Škofje, ki niso
pustili, da bi Hermanrik Metoda udaril s konjskim bičem, tudi niso neposredno
(ali osebno) sodelovali >carceri mancipantes et colaphis affligentes.« 6 Če Ano-
nova «audacia et presumptio nubes .. . et ipsos celos transcendit«, je Ano s
svojimi predrznimi podvigi pač presegel tudi bavarske škofe razen Hermanrika.
Po psiholoških zakonih in po kontekstu je težko misliti, da so bili vsi bavarski
škofje tako nečloveški kakor Hermanrik in Ano. Vsi škofje so skupno (solidarno)
odgovorni za krivično obsodbo in odstavitev slovanskega nadškofa, za surovo
in kruto ravnanje pa sta po besedilu papeževih pisem odgovorna posebej Her­
manrik in Ano (ter njima podrejeno njuno ožje spremstvo). Po takem razliko­
vanju krivde moremo z večjo verjetnostjo določiti kraje Metodovih ječ.
Profesor Ziegler, ki pozna tudi slavistična vprašanja, je s poznavanjem
bavarske zgodovine in topografije ter z metodičnim razčlenjevanjem latinskih
zgodovinskih virov in Žitja Metod i ja pomagal natančneje določiti krivdo posa­
meznih bavarskih škofov v žalostni Metodovi zadevi ter si pridobil nesporno
znanstveno zaslugo za krajevno določitev Metodovih ječ. Po metodičnem raz-
iskavanju latinskih virov in bavarske zgodovine je dokončno potrjena vero­
dostojnost 9. in 10. poglavja cksl. Žitja Metodi ja ter nekoliko osvetljen smisel
prekratkih jedrnatih stavkov dragocenega cerkvenoslovanskega spomenika.

Ko je bil pričujoči članek že pripravljen za tisk, je St. Sakač objavil pri­

pombe k moji in Zieglerjevi razpravi — Bemerkungen zum Mcthodiusprozess
in Bayern 870 (Orientalia Chr. Periodica 1954, 175—180). V vprašanju o deželi,
kjer so Metoda nasilno prijeli, z menoj in Zieglerjem odklanja Panonijo, a se
pridružuje Zieglerjevi rezervirano izrečeni domnevi, da so Metoda prijeli na
Bavarskem. Med razlogi za to trditev navaja, da je bila panonska nadškofija
ustanovljena brez vednosti salzburškega nadškofa in da je Metod nesel papeževe
listine v Salzburg ter nadškofa službeno o tem obvestil. Toda to mnenje se ne
ujema z zgodovinskim kontekstom in z viri. Bavarski škofje so vedeli, kako so
se moravski in panonski Sloveni vneli za slovansko bogoslužje in da se je
pripravljala ustanovitev samostojne slovanske nadškofije. Po dogodkih 1. 863
do 870 so bili že tako vznemirjeni, da so budno stali na straži; z Rimom so
imeli toliko zvez, da so vedeli, kaj se je tam zasnovalo. Metod pa je imel toliko

" Ziegler misli, da colaphis affligentes v papeževi instrukciji pomeni grdo

ravnanje in ne posebej pretepanje. Toda grdo ravnanje je drugotni pomen
grškega glagola colaphizo, ki se včasih rabi tudi v latinščini. V zvezi colaphis
affligentes pa obe besedi pomenita udarce; colaphus je udarec s pestjo in glagol
affligere pomeni predvsem udariti.

142
državniške modrosti in izkušenj, da ne bi bil šel s takšno nalogo v zelo raz­
draženi Salzburg. S tem je izpodnesena podlaga za Sakačevo mnenje, da je
freisinški škof prijel Metoda v Salzburgu ali v okolici, da so Metoda sodili v
Freisingu i. dr. Omenil sem samo tiste Sakačeve trditve, s katerimi se ne morem
strinjati. Rad pa priznanim da mnoge njegove stvarne in bistre pripombe dajejo
upoštevanja vreden prispevek k razjasnitvi težkih vprašanj.

DE CARCERIBUS S. METHOD!!

Rés u m ć

Doctor A.W. Ziegler in Jahrbücher f. Gesch. Osteuropas (1955, 369 ss) perite
de itineribus *». Methodii in exilium disserit, ratione habita meae dissertationis
de carceribus s. Methodii. Exacte distinguit, quae certa, quae vero incerta sini.
Certo constat: 1. Methodium non in Pannonia, sed in Moravia (vel in Bavaria)
vi apprehensum esse, violenter ad synodum episcoporum Baverine tractum
atque a syuodo damnatum esse, praesente rege Ludovico Germanico; 2. Metho­
dium in terram longius distantem (in Sueviam sensu proprio) relegatimi esse.
Synodum Ratisbonae locum Imbuisse probabile c[iiidem est, at non certo
evinci potest.
Ex instructione papae, data episcopo Paulo, legato apostolico, Ziegler col-
ligit culpam carcerum et affli.ctionum Methodio illatarum omnibus episcopis
bavaricis attribuendam esse. Attamen ex epistolis papae eodem tempore ad
episcopos Aclalv'inum Salisburgensem, Hermanricum Passaviensem atqueAnno-
nem Frisingensem scriptis, dilucide patet, Adalvinum solum depositionis e.Me­
thodii incus-ari. Hermanricum et Annonem autem vehementissime condemnan
carcerum et afflictionum Methodio illatarum. Ex epistola papae ad Annonem
et ex contextu historico colligi potest, Methodium post eynodum Frisingam
deportatimi at(|ue inde in Sueviam relegatimi esse.

A. LINHART KOT OKROŽNI ŠOLSKT NADZORNIK

Vlado Schmidt

O tem, kako se je Linhart obnesel kot okrožni šolski nadzornik, je doslej

k Apih na kratko poročal, da ga je gubernij 17. januarja 1789 pohvalil, ker
so je ;v tem poslu izredno odlikovah. 1 Ni pa znano, s čim je Linhart to
pohvalo zaslužil. S pomočjo ljubljanskih arhivskih virov je mogoče to neko­
liko pojasniti. 2
Z ukinitvijo deželnih glavarstev leta 1785 in z ustanovitvijo skupnega
gubernija v Gradcu za Štajersko, Kranjsko in Koroško se je spremenila tudi
struktura šolskega nadzorstva. Ker so bile s terezijansko šolsko zakonodajo
ustanovljene deželne šolske komisije organi deželnih glavarstev, so z njimi
vred ugasnile in vAiovno nadzorstvo šolstva vseh treh dežel je prevzel kot
notranjcavstrijski višji šolski nadzornik opat Ferd. Kigler pri graškem
1
Ustanovitev narodne šole na Slovenskem, LSM 1895, 206.
2
Zaključeno sliko bo dobil, komur bodo na razpolago graški in dunajski
arhivi, kjer morajo biti Linhartova vizitacijska poročila ter razna vprašanja
in predlogi, ki jih je pošiljal guberniju.

143
guberniju. Pri vsakem okrožnem uradu pa naj bi bil — po odloku dvorne
3
pisarne iz leta 1783 — nameščen okrožni šolski komisar. V odloku je bilo še
4
navedeno, da bo imel položaj in plačo okrožnega komisarja ter bo moral
paziti, da bo izvršeno vse, kar je glede šol določeno, šole obiskovati, v vsaki
šoli spraševati ter najboljšim .učencem predlagati štipendije za nadaljnje
šolanje. Linhart je torej mogel okvirno vedeti, kakšne naloge bo moral
opravljati v novi službi, ko je zanjo zaprosil.
5
Iz njegovih pisem Kuraltu je mogoče sklepati, da je imel za to odločitev
vsaj tri nagibe: nadzorniška služba je bila donosnejša, kar je v omenjenih
pismih ponovno z zadovoljstvom omenjal; novo službeno mesto mu je nudilo
več priložnosti, se izkazati, in končno se je tega dela tudi veselil kot sloven­
6
ski prosvetljenec. Predpisani konkurzni izpit je med 30 prosilci za to službo
(torej so bili za vsako nadzorniško mesto v desetih notranjeavstrijskih
okrožjih povprečno po trije kandidati) pred gubernijskim nadzornikom
5
Kiglerjem leta 1785 dobro opravil. To je bil pismeni in ustni izpit iz peda­
gogike, kjer so morali kandidati izkazati teoretično in praktično poznavanje
elementarnega šolstva. Dokazati so morali, da so sposobni, to šolstvo voditi
upravno in pedagoško, da znajo nadzirati vzgojno in izobraževalno delo na
trivialkah in glavnih šolah glede na vsebino pouka, učne metode in disciplino
ter sami pokazati, kako je treba pravilno poučevati otroke v šolah in uči­
teljske kandidate na pedagoških tečajih. Obvladati so tudi morali deželni
jezik. 7 Zahtevano pedagoško znanje so nadzorniki po vsej verjetnosti črpali
3
Dvorna pisarna dež. glavarstvu v Ljubljani, 16. okt. 1783; DAS, Kamera
in reprezentanca, T — 4 — 7.
* Plača je bila z dvornim dekretom 6. sept. 1785 določena na 600 gld in
150 gld letno za potne stroške. Sammlung der landesfürstl. Gesetze und Ver­
ordnungen in publico — ecclesiasticis, Wien 1788, V, 2—11.
5
A. Gspan, A. T. Linhart, Zbrano delo, Ljubljana 1950, 433, 434, 436. Ràzen
Linharta sta se za nadzorniško mesto v ljubljanskem okrožju potegovala še
Blaž Kumerdej, ravnatelj normalke v Ljubijani in Joh. Nep. Freyheer v. Grim-
schitz, praktikant okrožnega urada v Ljubljani. (Graz, Steiermark. Landesarchiv.
Gub. Fase. 30, 17. nov. 1786, št. 31215. Za podatek se zahvaljujem prof. A. Gspanu.)
e
Kuraltu je pisal 8. dec. 1786, mesec dni po imenovanju za okrožnega
šolskega komisarja: »Da bi bili še Vi tukaj in bi se skupaj posvečali vzgoji
našega ljudstva! Kakšna krasna misel!« A. Gspan, o. d., 436.
7
Te določbe so bile sicer izdane eno leto po omenjenih izpitih (Kropatschek,
Österreichs Staatsverfassung, Wien 1795, 266—268), gotovo pa so se morali v
tem smislu pripraviti na izpit že prvi kandidati za nadzorniška mesta, saj bi
brez tega znanja ne mogli uspešno opravljati te službe in bi izpit s kakimi
drugačnimi zahtevami ne imel smisla. Vprašanja, ki so bila navedena v kon-
kurzu za izpite okrožnih šolskih komisarjev 2. okt. 1785, pa so zahtevala ožje,
predvsem didaktično znanje, in sicer:
2.1. Kako učinkujejo skupno branje, črkovalna metoda in tabelariziranje na
tabli na otrokovo duševnost?
2. V koliki meri more to — glede na vsako izmed navedenih treh zahtev —
pouk pospeševati in v koliko ovirati?
3. Kako naj torej presojamo uporabo teh sredstev pri pouku otrok in
4. Kako naj njihovo uporabo uredimo in izvedemo na pravo mero, da bo
to ravnanje smotrno?
Opomba: Na ta štiri vprašanja je treba odgovoriti za vsakega izmed nave­
denih treh metodi&nih prijemov posebej.
5. Kako to, da otroci tako lahko razumejo tisoč stvari, o katerih se z njimi
ražgovarjajo doma starši, bratje in sestre ter drugi otroci?

144
iz spisov pedagogov, ki so jih takrat morali poznati ravnatelji normalk in
predavatelji na pedagoških tečajih, saj je nadzornik moral dopolnjevati
učiteljevo pedagoško znanje v smislu smernic, ki jih je ta dobil na peda­
goškem tečaju. To so bili solidni drugorazredni pedagogi z nekaterimi pro-
svetljenskimi tendencami, kakor Campe, Salzmann, Villaume, Barth, Rie-
mann, Rochow. K Linhartovi široki kulturni razgledanosti lahko potemtakem
prištejemo še poznavanje tedanje pedagogike.
Od opravljenih izpitov do imenovanja pa je preteklo več kot leto dni.
Šele 24. nov. 1786 je ljubljanski okrožni glavar Cannai razglasil vsem domi­
ni jem in župnijam v okrožju, da je z dvornim dekretom 7. nov. cesar odobril
vsakemu izmed desetih notranjeavstrijskih okrožij posebnega šolskega komi­
sarja in da je bil za šolskega komisarja v ljubljanskem okrožju določen
tukajšnji protokolist A. Linhart »zaiadi svoje odlične izvedenosti in drugih
dobrih lastnosti«. 8
Kakor so že nakazovale zahteve pri nadzorniškem izpitu, so bile naloge
okrožnega nadzornika zelo mnogovrstne in težavne. Po navodilih posebne
instrukcije, ki so jo dopolnjevale še mnoge poznejše določbe, 9 je moral skrbeti
za ustanavljanje šol v krajih, kjer je praviloma bilo v oddaljenosti do pol
ure hoda vsaj sto otrok med 6 do 12 letom. V zvezi s tem je bila njegova
naloga, izvrtati sredstva za šolo (za prostore, opremo, učne pripomočke) in
prispevke za učitelja, če le mogoče iz lokalnih virov, ter nadzirati plačevanje
šolnine. Ugotavljati je nadalje moral, ali imajo učitelji predpisano pedagoško
znanje in se o tem prepričati s preverjanjem znanja učencev. Ce je opazil,
da učitelj napačno poučuje, ga je moral poučiti in mu pokazati, kako naj
napake popravi. Deželni jezik je moral nadzornik poznati, da je mogel
paziti, ali so učitelji razen deželnega jezika vešči tudi nemščine do tolike
mere, da morejo nuditi mladini elementarni pouk v obeh jezikih. 1 0 Instrukcija
je od nadzornikov še zahtevala, naj urejajo personalne zadeve učiteljstva,
skrbijo zlasti za sposoben učiteljski naraščaj, nadalje za šolske knjige, naj
enkrat letno obiščejo (»vizitirajo«) šole v svojem okrožju ter o stanju šolstva

6. Zakaj pa potem isti otroci pogostoma tako težko razumejo, k a r se z njimi

pogovarjata učitelj in kâtehet ob uporabi čitank?
7. Kakšna pravila lahke torej izvajamo za smotrno katehiziranje tako glede
na oblikovanje pojmov kot glede jezika?
8. Kako soglaša v Metodni knjigi predpisani način katehiziranja s temi
pravili in v koliko se od njih Tazlikuje?«
(Graz, Steiermark. Landesarchiv, Gub. Fase. 30, 4. marca 1786, št. 4852. Za
podatek se zahvaljujem prof. A. Gspanu.) — Vprašanja zahtevajo kritičen odnos
do Felbigerjevega, v njegovi Metodni knjigi razloženega načina pouka, ki je
bil v terezijanski dobi uradno predpisan.
8
Mestni arhiv ljubljanski (MAL), fase. 73, nova reg., fase. 29. Okrožni
glavar je tu skrajšal utemeljitev za Linhartovo imenovanje. V njegovem dekretu
je navedeno, da dobi to mesto »zaradi svoje znane izvedenosti, izredne upo­
rabnosti in ostalih odličnih lastnosti, zlasti pa zaradi preizkušenega temeljitega
znanja o šolstvu, ki ga je pokazal pri konkurznih nalogah«. (Graz, Steiermark.
Landesarchiv, Gub. Fase. 30, 17. nov. 1786, št. 31215. Za podatek se zahvaljujem
prof. A. Gspanu.)
9
Kropatschek, o. d. 268—312.
10
Kropatschek, o. d. 288 Podobno Apih, o. d., 225. ' • '

10 Zgodovinski časopis J^^

poročajo nadrejeni oblasti. Razen šolskih pa so morali nadzorniki opravljati
spočetka še druge naloge na okrožnem uradu, kolikor jim je čas dopuščal.
Linhart je svoje delo osredotočil predvsem na dve nalogi, ki sta t a k r a t
bila za napredek šolstva najvažnejši, na ustanavljanje šol in na skrb za
učiteljstvo.
Ko je nastopil nadzorniško službo, je bilo v ljubljanskem okrožju razen
ljubljanske normalke in obeh dekliških šol uršulink v Ljubljani in v Škof ji
11
Loki še devet šol. Upravičeno so se pritožili na Dunaju ob poročilu, ki ga
je poslal graški gubernij konec 1786. leta, da je stanje šol na Kranjskem slabo,
da se ljubljanski okrožni u r a d doslej za šolstvo ni resno pobrigal in naj ga
gubernij posvari, sicer tudi namestitev okrožnih šolskih komisarjev ne bo
imela pričakovanega učinka. 1 2 To svarilo seveda ni veljalo Linhartu, saj je
službo šele nastopil. Da so se razmere s tem izboljšale, je prepričljivo do­
kazal s svojim poročilom guberniju 'spomladi 1790. leta, ko je poimensko na­
vedel v svojem okrožju 36 šol (brez normalke in obeh uršulinskih šol). 13
Od 7. novembra 1786 do 22. marca 1790 je potemtakem Linhart ustanovil
27 šol, 14 t r i k r a t več, kot jih je dotlej bilo v tem okrožju. To bomo znali ceniti,
če upoštevamo, da je bilo treba vsako šolo priboriti nasproti prizadevanju
in pasivnemu odporu lokalnih oblasti, zlasti cerkvene, ki so se praviloma šole
branile, ker so morale po določbah terezijanske in jožefinske šolske zakono­
daje skrbeti za vzdrževanje šole in učitelja. 1 5 Zato so se prizadevni okrožni
šolski nadzorniki pri teh oblasteh dodobra osovražili.
Linhart pa je hotel šole tudi izboljšati. Dobro je vedel, da je šola navse­
zadnje taka, kakršen je učitelj, in se je zato predvsem zanj brigal. Ker je
bil zlasti podeželski učitelj velik revež, je moral" v prvi vrsti poskrbeti za
njegove dohodke. Če je bil brez zemlje in če ni užival nikake ustanove, so
bili njegovi dohodki največkrat sestavljeni samo iz cerkovniških prejemkov
in iz šolnine. Če je bila vsota vseh njegovih dohodkov, ki so mu ostali za
preživljanje, iz lokalnih virov pod 130 gld letno, mu je država obljubila, da
mu bo iz deželnega šolskega fonda doda jala razliko do tega zneska, vendar
so to bile samo obljube. Linhart je skušal doseči, da bi učitelji trivialk redno
prejemali šolnino, da bi njihovi cerkovniški prejemki bili čim višji in da bi
obljubljeno razliko do 130 gld letne plače tudi zares dobili.
Čeprav je bila šolnina zelo nizka (10kr mesečno), je starši kljub temu
niso marali plačevati. Ker so bili revni starši na deželi in na Kranjskem tudi
y trgih in mestih (zaradi revščine mestnega prebivalstva, kakor je to Linhart
11
Linhartovo poročilo guberniju 22. sept. 1787, DAS, gubernijski arh.,
fase. 76.
12
DAS, gub. arh. fase. 73, 11. marca 1787.
1S
Škofijski arhiv v Ljubljani (ŠAL), fase. I, II, 7, 22. marca 1790. Te šole
so bile v krajih: Trnovo pri Ljubljani, Sv. Peter, Ig, St. Vid, Sora, Škof ja Loka,
Poljane, Trata, Ziri, Selce, Radovljica, Kropa, Begunje, Kamna gorica, Mošnje,
Ljubno, Podbrezje, Bled, Zgornje Gorje, Srednja vas, Kranjska gora, Tržič,
Kranj, Naklo, Predoslje, Preddvor, Šenčur, Cerklje, Smlednik, Vodice, Ko­
menda, Mengeš, Dob, Krašnja, Moravče, Vače.
14
Za leti 1791 in 1792 nimam zanesljivih podatkov.
15
Gl. o tem V. Schmidt, Odnos cerkve do osnovne šole na Slovenskem ob
prehodu fevdalizma v kapitalizem, Sodobna pedagogika 1953, št. 5—8.

146
utemeljeval) šolnine oproščeni, so se skoraj vsi izdajali za revne in je tako
učitelj ostajal brez nje; izterjavati pa si je ni upal, da bi se premožnejšim
staršem ne zameril. Da bi učiteljem pomagal, je Linhart, ko je obiskoval
šole, prepričeval starše, da bo šolanje njihovim otrokom koristilo, navajal
je komisarje nabornih okrajev (ki naj bi okrožnim šolskim nadzornikom
pomagali pri vodstvu šolstva, pa niso k a j prida koristili), naj z vnemo zbirajo
šolnino, spodbujal j e duhovščino, naj agitira za plačevanje šolnine, pred­
lagal je guberniju, naj bi bogati starši, ki so svoje otroke šolali doma, pla­
čevali dvojno šolnino, opozarjal je gubernij, da noben zakon izrecno ne pred­
pisuje prisilnih ukrepov proti staršem, ki se trdovratno branijo, jo plačati. 1 8
Kljub temu prizadevanju pa je šolnina slej ko prej» ostala nezanesljiv vir
učiteljevih dohodkov.
Tudi s cerkovniškimi 'dohodki si učitelj ni kdo ve kaj opomogel. Koliko so
zalegli, je Linhart neprikrito povedal: »Znano je, da so cerkovniški dohodki na
Kranjskem, ki naj bi sestavljali fond za trivialne šole, pri večini župnij tako
pičli, da ne more ob njih živeti niti kak kmečki hlapec, k a r so večinoma
cerkovniki v tej deželi, ne da bi se še ukvarjal s kako obrtjo, ali sam k a j
pridelal na svojem zemljišču.« 17 »Da bi splošno razširjenje šolstva ne ostala
pobožna želja,« je spričo bednega životarjenja učiteljstva Linhart predlagal
guberniju, naj bi učitelj na vsakem sedežu župnije ne dobival samo dohodkov
farnega cerkovnika, marveč tudi dohodke cerkovnikov pri filialkah. Ne­
katere filialke — je utemeljeval svoj predlog — so tako že z novo organi­
zacijo župnij bile ukinjene in tu cerkovnik ni več potreben; pogrešajo pa
ga lahko tudi preostale filialke, ker je zvonjenje proti nevihtt odpravljeno,
k e r pri filialkah ni več maše in podobno. H k r a t i z izvajanjem nove regulacije
župnij naj bi te cerkovnike odpuščali, njihove dosedanje prejemke pa pri­
ključili prejemkom farnega cerkovnika in bi jih spričo združitve cerkovniške
službe z učiteljsko dobival učitelj, s čimer bi se njegovi dohodki znatno po­
večali, tako da bi se mogel dostojno preživljati. Linhart si je obetal —• in
okrožno glavarstvo je z njim soglašalo, da na tak način ne bo le mogoče
ustanoviti šolo v vsaki fari in lokalni kaplani ji, pač pa tudi privabiti v šolsko
službo take ljudi, ki bodo za to važno delo popolnoma usposobljeni, ne da bi
bilo treba moledovati. za dopolnilni prispevek iz šolskega fonda. Da bi do
cerkovnikov ne bili brezobzirni — tudi na to je Linhart mislil — naj bi pri
starejših počakali, da pomrejo; mlajšim, ki so še sposobni se lotili česa novega,
pa naj bi dali primeren rok, da si poiščejo novo zaposlitev. Isto velja za
farne cerkovnike, če za učiteljevanje nimajo pogojev, zakaj bi torej bili
obzirnejši do cerkovnikov pri filialkah, saj niso prav nič potrebni. 1 7 Zanimivo
je, da Linhart ni računal z možnostjo, uporabiti te cerkovnike za učitelje.
Toliko pa je šolstvo v letih 1772—1787 vendarle napredovalo, da je mogel
v primeri s Kumerdejem, ki se je v svojem znamenitem predlogu 1772. leta
še zadovoljil s cerkovniki kot učitelji, že dvigniti zahtevnost glede ravni uči­
teljstva: dosedanji cerkovniki naj si poiščejo drugo delo, združeno cerkov-
niško in učiteljsko službo pa naj dobijo sposobne moči.
18
DAS gub arh. fase. 76, 28. jan. 1787, 13. jan. 1790; ŠAL, fase. I, II, 7,
22. marca 1790; MAL, fase. 73, 12. sept. 1787.
17
DAS, gub. arh., fase. 76, 31. okt. 1787.

io* 147
 Medtem ko je gubemij presojal Linhartov predlog, so nekateri učitelji
v ljubljanskem okrožju že dobivali prejemke ukinjenih cerkovniških mest
pri filialkah. 1 8 Linhart je torej za učiteljstvo svojega okrožja dobro poskrbel.
V tem je pač eden izmed razlogov, zakaj je v njegovem okrožju nastalo več
novih šol t a k r a t (spomladi 1788 jih je bilo vsaj že 20),19 ko so mnogi učitelji
drugod zaradi prenizkih dohodkov službo zapuščali 2 0 in je zaradi tega število
podeželskih šol nazadovalo. Čeprav je Linhart svoj predlog 29. januarja in
15. oktobra 1789 ponovno utemeljeval, ga je gubernij kljub temu dokončno
zavrnil. 1 3
Zaradi nizkih lokalnih prejemkov je bilo tem bolj potrebno, da bi uči­
telji zares dobivali razliko do 130 gld letne plače, ki jim jo j e država že
večkrat obljubila. Linhart je poročal gubernijskemu nadzorniku Kiglerju, da
»životarijo v pomanjkanju« celo tisti redki učitelji, ki imajo nad 130 gld letno,
in ponovno zelo odločno prosil za izplačilo omenjene razlike, ker se sicer
boji, »da bosta pogum in vnema za delo, ki se mu j u je doslej posrečilo
vzbuditi v njih (učiteljih) z upanjem na boljšo usodo, zapadla nazaj v prejšnjo
brezbrižnost, če bo prevara še dolgo trajala«. 2 1 To pa nič ni pomagalo. Ko je
Linhart odračunal od učiteljskih plač dohodke cerkovnikov pri filialkah, ker
jim niso bili odobreni, je ostala povprečna plača 37 učiteljev na 36 trivialkah
njegovega okrožja okoli 60 gld letno! 1 3 Linhart je opozarjal, da učitelji tožijo,
k e r ne dobijo obljubljenih razlik, da to »koplje grob šolstvu v deželi«, in
spet nujno prosil, naj vendar že dobijo določeno plačilo, »saj gre za rešitev
šolstva, ki že začenja propadati«. 2 2 Ko je javil guberniju razliko v znesku
2682 gld, ki bi jo morala država že nameščenim učiteljem njegovega okrožja
letno doplačati, je to utemeljeval, da je »ta vsota docela nepomembna v pri­
meri s tem, kolikor bo koristilo poučevanje doslej zanemarjenega ljudstva
(Nation), in sicer takega ljudstva, ki je glede na svoje obmejne sosede z
naravno usposobljenostjo toliko bolj "obdarjeno. Gotovo ni država nikoli z
večjim pridom izdala kake vsote.« 13 Tudi ta, za slovenskega prosvetljenca
značilna utemeljitev ni nič zalegla in končno je Linhart ostro obsodil tak
odnos države do šolstva, ko je guberniju v nič kaj uradniškem tonu resigni-
rano izjavil: »Kako moremo od tako bedno plačanega učitelja zahtevati, naj
izpolnjuje svoje dolžnosti, in kako je mogoče, da bi ljudstvo cenilo ustanovo,
ki zanjo država tako malo prispeva, to prepuščamo visoki presoji.« 2 3
V letu 1790, ko je imel Linhart za sabo že nekaj .uspehov pri ustanav­
ljanju podeželskih šol, je v spomenici, ki jo je sestavil kranjskim stanovom
za obnovitev njihovih privilegijev, med drugim predlagal, da je treba po­
deželske šole odpraviti. Zelo lepo bi bilo, je utemeljeval ta predlog, če bi
trivialke na deželi kmetu oblikovale srce in gojile v njem nagnjenje za pošte­
nega, ubogljivega in delovnega podložnika. To bi res bil dar z neba. Toda
18
MAL, fase. 73, nova reg. fase. 29, 7. marca 1788; DAS, gub. arh. fase. 76,
22. avgust 1788, 25. nov. 1788; akti dominija in nabornega okraja Krumperk,
fase. 13, 25. nov. 1788.
18
DAS, gub. arh. fase. 73, 7. aprila 1788.
20
Edlingovo sporočilo na Dunaj avgusta 1788, DAS, gub. arh. fase. 73.
21
DAS, gub. arh. fase. 76, 24. dec. 1787.
22
DAS, gub. arh. fase. 76, 3. sept. 1790.
23
DAS, gub. arh. fase. 76, 29. Jan. 1791.

148
trivialke tega končnega smotra niso dosegle. >Zaradi prispevkov, ki naj bi
jih za njo dajali patroni, občine in zemljiški gospodje, je postala osovražena;
k e r odvrača mladino od poljedelstva, od njene edine bodoče določenosti, pa
v očeh ljudstva, ki sodi le po prvih vtisih, za skupnost škodljiva. Ker se
država za šolo komaj k a j briga in prehranjuje svoje učitelje, ki so slabo
porabni in se slabo vedejo, z obljubami ter jih prepušča bedi, pa ljudje šolo
celo prezirajo. Uspeh dela v šolah povsem ustreza uporabljenim sredstvom:
učenci se navadijo slabo brati in pisati — to je vse. Ni bilo mogoče priča­
kovati, da bodo učitelji ob plači, ki je v primeru z njo usoda vaškega hlapca
zavidanja vredna, oblikovali mladini razum in srce, saj oboje njim samim
manjka. Povečini se naučijo otroci ravno toliko, kolikor je potrebno, da
postanejo nezadovoljni s tem, k a r jim je določeno, in neubogljivi nasproti
zemljiškemu gospodu. Iz tega razloga prosijo vdani stanovi za ukinitev pod­
ložnikom tako nadležne trivialke na deželi. Uvedene naj bi bile po krajevnih
potrebah normalke, glavne šole ali trivialke samo v mestih in trgih z ustrezno
notranjo ureditvijo, vendar brez vsakega pritiska in na državne stroške.« 2 4
Čeprav upoštevamo, da je »to delo bilo naročeno in ni toliko izraz Lin­
hartovega osebnega mišljenja«, 2 5 kljub temu presenečajo tipično fevdalni
argumenti, ki jih je tu navedel proti izobraževanju ljudstva in ki so odločno
nasprotovali nalogam in že opravljenemu delu Linharta kot okrožnega šol­
skega komisarja. Vsekakor mu je treba priznati, da je dobro razumel naročilo
deželnih stanov. Pa tudi mi ga lahko razumemo: vaške revščine dotlej iz
lastnih izkušenj ni poznal, šolnik p r e j nikoli ni bil; zdaj pa je — široko kul­
turno razgledan — spoznal od blizu materialno, moralno in intelektualno
podeželsko šomoštrsko mizerijo, brezuspešno se je pehal za izboljšanje uči­
teljevega ekonomskega položaja, in ni čudno, če se je naposled razočaral
(kakor se je v isti službi tudi Kumerdej) in prišel do zaključka, da ne bo
dosegel, k a r si je bil ob nastopu nadzorniške službe obetal, da taka šola ne
bo mogla vzgojiti prosvetljenih ljudi in da je najbolje, s to revščino prenehati
ter ustanavljati šole samo v mestih in trgih, kjer naj država učitelje pošteno
plača. Značilno je v tej zvezi, da kljub bogatemu gradivu ni več mogoče po
letu 1790 zaslediti Linhartove osebne prizadetosti za razvoj elementarnega
šolstva. 26
Presenetljiv je tudi Linhartov odnos do slovenskih šolskih knjig. Gubernij
je ugotavljal v dopisu ljubljanskemu okrožnemu uradu, 2 7 da je največja ovira
pri uvajanju in razširjanju nemškega šolstva y mariborskem, celjskem in v
treh kranjskih okrožjih predvsem v tem, da je tu slovenščina (die kraine-
28
rische und windische Sprache) vladajoči jezik in je iz tega razloga že
nekdanje deželno glavarstvo na Kranjskem poskrbelo, da so bile razne knjige
za normalno (to je elementarno, ne latinsko, zato nemško) šolstvo prevedene
24
DAS, mlajši stanovski arhiv, fase. 54, 25. julija 1790. Prim. Apih, o. d.
232 253
25
Koblar Fr., SBL I, 670.
26
DAS, gub. arh., fase. 80: blizu sto Linhartovih lastnoročnih dopisov o
šolstvu iz let 1791, 1792 in 1793.
27
Na konceptu je sopodpisan J. N. Edling, ki je bil takrat gubermjski
šolski referent.
28
Pozneje je prištel Edling k takim okrožjem še celovško okrožje. Gub.
arh., fase. 77, 13. avg.~ 1788.

149
v- slovenščino. V zvezi s tem je dobil okrožni urad naročilo, »naj pošlje sem
po en izvod vsake šolske knjige, ki je bila od uvedbe sistema normalnega
šolstva na Kranjskem prevedena, navede pri vsakem izvodu prevajalca in
pripomni, katere izmed knjig za normalno šolstvo bi bilo še potrebno prevesti
in založiti. Sploh pa naj okrožni u r a d sporoči, s kakšnimi sredstvi bi bilo
mogoče olajšati učenje in uveljavljanje nemščine na Kranjskem, k e r je iz
izkušnje predobro znano, da ne glede na prizadevnost okrožnega urada raz­
lika v jeziku močno ovira razširjenje šolstva. Zato naj okrožni u r a d natančno
navede tudi vse ovire, ki posredno ali neposredno zadržujejo napredek
šolstva in predlaga učinkovita sredstva, ki bi z njihovo pomočjo bilo mogoče
dobro stvar čim bolj pospešiti.« 2 9
Na dvojno vprašanje, kako razširiti na Kranjskem nemščino in šolstvo,
j e Linhart odgovarjal, 2 9 * da je >zaradi razširitve jezika (nemškega; op. p.)
treba najprej skrbeti za ustanavljanje šol, ker je šolstvo do jezika v takem
odnosu kot sredstvo do namena.
Sploh pa ni mogoče s posameznimi predlogi in določbami vzeti ljudstvu
njegovega jezika in mu dati drugega; to se lahko zgodi samo z velikimi poli­
tičnimi revolucijami, ali pa z neopaznimi vplivi časa v dolgih stoletjih. Prav­
zaprav gre torej za vprašanje, s kakšnimi sredstvi je mogoče že zdaj pri­
pravljati v šolah ta zaželeni, toda po vsej verjetnosti še zelo oddaljeni tre­
nutek, ko bo nemški jezik na Kranjskem pri podeželskem ljudstvu splošno
razširjen.«
Linhart navaja mnenje gubernija, da je najučinkovitejše sredstvo za to
prevajanje šolskih knjig v slovenščino, in pristavlja k temu: »Če bi šolstvo •
ne imelo drugega namena, k a k o r razširjati vednosti, prosvetljevati razum,
izboljševati srce in sploh vzgajati dobre, uporabne ljudi, bi bilo treba želeti,
da bi bile prevedene vse šolske knjige brez izjeme, ker je naravno, da je
laže vcepiti v dušo pojme in čustva z znanimi domačimi, kakor pa z nezna­
nimi ali pa le z na pol razumljivimi besedami in izrazi. Toda ker gre za to,
združiti s tem namenom tudi uvajanje nemškega jezika, sodimo, da je smotrno
prevajati samo tiste šolske knjige, ki vsebujejo osnovne pojme pouka in
najnižje' učne predmete.
Te prevode naj bi predložili kvečjemu samo učencem prvega razreda
trivialk na deželi in jih že tu navajali na nemška jezikovna pravila skupno
z vajami, nato pa — skladno z bogatitvijo njihovega znanje nemščine —
uporabljali izključno le nemške učne knjige. Kajti sicer bi se izpostavljali
nevarnosti, da se bodo učitelji in učenci ukvarjali samo s prevodi ter obdelali
učne predmete v materiščini, nemščino pa zanemarjali, k e r jim je težja.«
V skladu s tem stališčem je Linhart predlagal:
i. Za potrebe podeželskih šol bi začasno zadoščale slovenske (krainische)
bralne vaje iz abecednika, ki so že na razpolago, 3 0 in pa dvojezični »mali
katekizem« s vprašanji in odgovori, ki bi ga bilo treba posebej ponatisniti.
29
Gub. arh., fase. 77, 31. maja 1788.
293
Gl. v prilogi celotni dopis v nemščini.
30
To bi torej bila dvojezična izdaja abecednika, ki pa je Linhart ne
omenja v priloženem seznamu od uvedbe novega šolskega sistema na sloven­
sko prevedenih šolskih knjig. Omenja sicer bralne vaje, ki jih je prevedel
Kumerdej, toda te niso bile v abecedniku.

150
 2. Zelo bi bil potreben slovniško in psihološko utemeljen priročnik za
učitelje na Kranjskem in v sosednjih slovenskih okrožjih, ki bi učiteljem
pokazal, kako naj povezujejo pouk nemščine s poukom ostalih predmetov.
3. Primerno nagrado iz šolskega fonda naj bi dobili tisti učitelji, ki bi
učence dobro naučili nemščino, ne da bi zanemarjali ostale predmete.
4. Pri napredovanjih od slabših do boljših šolskih služb in pri drugih
ugodnostih, zlasti pri dodeljevanju obljubljenih dodatkov k lokalnim do­
hodkom, naj bi takšni učitelji imeli prednost. 3 1
Gubemijski šolski nadzornik Kigler je Linhartov dopis sicer pohvalil, češ
da je temeljito in razumno napisan, kljub temu pa so z gubernija spet spra­
ševali, komu naj zaupajo prevajanje šolskih knjig v slovenščino, saj je na
Kranjskem vendar nekaj za to delo sposobnih ljudi; učenci pa se — kot je
Edling pojasnjeval prizadevanje gubernija — učijo posamezne besede na
pamet, ker nemščine ne razumejo in tako trpi pouk v vseh učnih predmetih,
k a r je treba preprečiti. Nato je Linhart ponovno razložil, da ne predlaga
nobenega novega prevoda, »razen če bi se pojavila kakšna nova začetnica«,
temveč le ponatis že obstoječega prevoda »malega katekizma« s slovenskim
in nemškim tekstom in bi korekture sam prevzel. Pripravljen bi tudi bil
sestaviti nemško slovnico za osnovne šole na Kranjskem in v sosednjih^ slo­
venskih okrožjih, če bi na višjih mestih priznali, da je to potrebno in če bi
dobil za pomoč podobna dela s Češke in Moravske. 3 2 Na »višjih mestih« so
z Linhartom sicer soglašali, vendar - kot znano - take slovnice ni napisal,
opravil pa je omenjene korekture. Linhart ni potemtakem kljub pobudi z
gubernija, najbrž Edlingovi, izkoristil niti skromnih možnosti za prevajanje
šolskih knjig v slovenščino, ki so jih dopuščale veljavne določbe o uporabi
nenemških jezikov v osnovnih šolah.
Ko je bil 1792. leta gubernij ukinjen, je bil gubemijski šolski nadzornik
Kigler kmalu za tem razrešen nadzorstva nad nemškim šolstvom na Kranj­
skem in na Koroškem. V zvezi s tem je dvorna pisarna sporočila nä Kranjsko,
, da ni treba nameščati posebnega deželnega šolskega nadzornika, ker pripada
po novem študijskem načrtu vrhovno nadzorstvo vseh javnih učnih zavodov
vsake dežele študijskemu konsesu; lahko pa prevzame Kiglerjeve posle (do
ustanovitve konsesa) okrožni šolski komisar, ki se tako že nahaja v Ljubljani,
aH pa direktor tamkajšnje normalke. 3 3 Na deželnem glavarstvu v Ljubljani
so izmed dveh možnosti izbrali tretjo: na seji 4. februarja 1792 so sklenili, da
je z odločitvijo, komu naj se ti posli do ustanovitve študijskega konsesa za­
upajo, treba počakati do prihoda novega okrožnega šolskega komisarja
Kumerdeja, k a r je Linhart kmalu za tem sporočil vsem trem okrožnim
glavarstvom. 3 4 Linhart je namreč od ukinitve skupnega gubernija, to je od
novembra 1791 dalje opravljal naloge, ki so presegale delovno področje ljub­
ljanskega okrožnega šolskega komisarja: skrbel je za razvoj elementarnega
šolstva na Dolenjskem, 3 5 urejal je razna vprašanja v zvezi z visokošolskimi

31
Gub. arh., fase. 77, 29. junija 1788.
32
Gub. arh., fase. 77, 17. julija, 4. avg. m 13. avg. 1788.
3Ï
Gub. arh., fase. 73, 20. jan. 1792.
34
Gub. arh., fase. 73, 11. febr. 1792. . . . .
35
Gub. arh., fase. 76, 21. nov., 3. d e c , 10. d e c , 14. d e c , 21. dec. 1791, 4. jan.
1792 itd.

151
študijami v Ljubljani, smiselno je prenašal na Kranjsko določbe novega štu­
dijskega načrta, zlasti o ustanavljanju študijskih konsesov, k a r je bilo po­
26
trebno zaradi manjše razvitosti tukajšnjega šolstva itd. To so dejansko bile
naloge deželnega šolskega referenta, kakršnega je predvideval dvorni odlok
z dne 8. decembra 1791, ki je z ukinitvijo študijske dvorne komisije prepustil
vprašanja, neposredno se nanašajoča na pouk, posebnemu referentu dvorne
36
pisarne, vse ostale šolske zadeve pa deželnim referentom. Ko pa so bili
37
ustanovljeni študijski konsesi (za Kranjsko 20. aprila 1792, prvo sejo je imel
38
17. julija 1792 ), ki so bili podrejeni deželni politični oblasti, je dvorni dekret
z dne 12. marca 1792 določil, da mora pri vsakem deželnem u r a d u se naha­
jajoči referent za šolske in študijske zadeve nadzorovati delo študijskega
konsesa. 3 9 To dolžnost je opravljal Linhart tudi še po tem, ko je Kumerdej
že nastopil mesto okrožnega šolskega komisarja v Ljubljani, 4 0 čeprav ni imel
ustreznega naslova 4 1 in je potemtakem spadalo to delo k njegovim tajniškim
dolžnostim.
V letih, ko je bil Linhart okrožni šolski nadzornik, je bila ta nova nad-
zorniška ustanova za razvoj elementarnega šolstva zelo važna. Ko pa so bili
ustanovljeni študijski konsesi, se je pomen okrožnega šolskega komisariata
zelo zmanjšal, ker je bil zdaj napredek vseh vrst šol odvisen predvsem od
njih. Po ukinitvi študijskih konsesov 1802. leta so okrožni šolski nadzorniki
vedno bolj izgubljali vpliv, ker so že dozorele priprave za cerkveno nad­
zorstvo elementarnega šolstva.

PRILOGA

Hochlöbl. I. Ö. Gubernium!
In der Voraussetzung, dass in Krain, und den benachbarten windischen
Kreisen die Verschiedenheit der Landessprache der Verbreitung des deutschen
Schulwesens die meisten Hindernisse in den Weg legt, hat dast e nhohe Gubernium
in der gnädigen Verordnung vom 31. Mai, empfangen den 6 Junius, die An­
zeige gefordert, welche Mittel zu ergreifen wären, um die Erlernung und
Emporbringung der deutschen Sprache in Krain und den erwähnten windi­
schen Kreisen zu erleichtern.
Eine Frage, die zu weitaussehend ist, und zu viel umfasst, um in die
engen Gränzen eines offiziellen Berichts eingeschloesen zu werden.
Das hohe Gubernium sieht es für eine entschiedene Sache an, dass die
Einführung der deutschen Sprache die Verbreitung des Schulwesens beför­
dern würde.
36
Gub. arh., fase. 80, 17. dec. 1791.
37
Nečasek, programm d. Laib. Gymnasiums 1861, 12.
38
Gub. arh., fase. 80, 17. julija 1792.
39
Kropatschek, o. d. 9.
40
Tako je n. pr. pisal študijskemu konsesu, da mu je zelo žal, ker se
zaradi "bolečin v očeh ni mogel udeležiti zaključnih izpitov preteklega šol­
skega leta, da bi se osebno prepričal, kako si študijski konses prizadeva
uresničiti smotre, zaradi katerih je bil postavljen. H k r a t i pa zagotavlja, da bo
»po svoji službeni dolžnosti« pomagal študijskemu konsesu pri njegovem
delu. Gub. arh. fase. 80; 17. okt. 1792. Kumerdej pa je bil šolski komisar ljub­
ljanskega okrožja vsaj že 16. avg. 1792 (isti fase, 16. avg. 1792).
41
Instanzkalender f. d. H. Krain 1793. P r e j omenjene dopise v fase. 80
(gl. op. 26), je podpisoval brez navedbe funkcije, le na dopisu z dne 14. marca
1792 se je podpisal »Anton Linhart, Sekretär«.

152
 Es sei aber dem Kreisamte erlaubt, gehorsamst zu bemerken, dass eben
um die Sprache zu verbreiten, zuerst für die Anlegung der Schulen gesorgt
werden müsse, weil sich das Schul Institut gegen die Sprache nur wie ein
Mittel gegen die Absicht verhält.
Einem Volke seine Sprache zu nemmen und eine andere zu geben, ist
überhaupt kein Werk einzelner Vorschläge und Anordnungen; es kann nur
entweder durch grosse politische Revolutionen, oder durch die unmerkbaren
Einflüsse der Zeit in langen Jahrhunderten zu wege gebracht werden.
Eigentlich kömmt es also auf die Frage an, durch welche Hilfsmittel jener
gewünschte, aber allem Ansehen nach noch weit entfernte Zeitpunkt, in wel-
chem die deutsche Sprache in Krain bei dem Landvolke allgemein werden
wird, in den Schulen schon jetzt vorbereitet werden könne?
Das hohe Gubernium nimmt für entschieden an, dass das wirksamste
Hilfsmittel sein würde,
Itens der Jugend kramische Übersezzungen der Schulbücher in die Hand
zu geben; daher selbes unter einem verordnet, von jeder seit der Einführung
des Schulsystems veranlassten Übersetzung ein Exemplar hinaus zu senden,
den Namen des Übersezzers anzuzeigen, und die Anmerkung beyzufügen, wel-
che von gedachten Schulbüchern noch zu übersezzen, und aufzulegen wären.
Die Übersezzungen, welche hier Landes zum Vorschein kommen, werden
in dem anliegenden P a k e nebst einem Verzeichnisse eingesendet, woraus auch
die Namen der Übersezzer gnädig zu entnommen sind, ,
Wenn der Zweck des Schulsystems kein anderer wäre, als Kenntnisse zu
verbreiten, den Verstand aufzuklären, das Herz zu bessern, und überhaupt
gute brauchbare Menschen zu bilden, so w ä r e es zu wünschen, dass alle Schul-
bücher ohne Ausnamme übersezzet würden, weil es natürlich ist, dass Begrife
und Empfindungen leichter durch bekannte einheimische, als durch unbe-
kannte, oder nur halbverstandene Wörter und Ausdrükke in die Seele ge-
pflanzt werden.
Allein da es darauf ankömmt, mit diesem Zwekke auch die Einführung
der deutschen Sprache zu verbinden, so ist man der Meinung, dass sich die
Nuzbarkeit der Übersezzungen nur auf jene Schulbücher beschränkt, welche
die Grundlage des Unterrichts, und die niedrigsten Lehrgegenstände enthalten.
Diese wären höchstens nur Schülern der ersten Klasse in Trivialschulen
auf dem Lande vorzulegen, die Anwendung auf deutsche Sprachregeln verein-
baret mit der Übung schon da anzufangen, sodann aber nach dem Masse, als
sich ihre Kenntnisse in der deutschen Sprache erweitern, durchaus nur deutsche
Lehrbücher zu brauchen. Denn sonst würde man Gefahr laufen, dass Lehrer
und Schüler bey den Übersezzungen stehen bleiben, die Lehrgegenstände in
der Muttersprache erschöpfen, das deutsche aber, weil es ihnen, schwerer ist,
vernachlässigen.
Nach diesem Grundsatze wäre also dem Bedürfnisse der Landschulen
einsweilen, bis ein neues Elementarwerk zum Vorschein kömmt,
a) durch die krainischen Leseübungen aus dem Namenbüchel,
b) durch die Übersezzung des kleinen Katechismus mit Fragen und An-
tworten abgeholfen.
Da die Leseübungen bereits zu haben sind, so wären sie nur in dem Falle,
wenn sie verschliessen werden, neu aufzulegen; wogegen der kleine Kate-
chismus, welcher nicht einzeln zu haben ist, mit dem deutschen Texte gegen-
über besonders abzudrukken wäre.
2tens fein nach gramatikalischen und psychologischen Gründen abgefasster
Leitfaden für Landlehrer in Krain und den benachbarten windischen Kreisen
wie sie den Unterricht in der deutschen Sprache mit dem Unterrichte in den
übrigen Gegenständen verbinden sollen, wäre allerdings von wesentlichen
Nuzzen, zumal, da man solche Lehrer, welche Unternehmungsgeist und
schöpferische Kraft genug besässen, um ihre eigene zweckmässige Methode zu
erfinden, für so geringe Besoldungen wohl wünschen, aber nicht hofen kann.
Da übrigens alle Menschen nach Beweggründen handeln, und um so un-
ternehmender sind, je stärker die Beweggründe auf sie wirken, so wäre

153
 3tena eine angemessene Belohnung aus dem Schulfonde für jene Lehrer,
welche sich bei der jährlichen Schulvisitation ausweisen, eine bestimmte
Anzahl Kinder ohne Vernachlässigung der übrigen Lehrgegenstände in der
deutschen Sprache vollkommen unterrichtet zu haben, unstreitig das wirk-
samste Mittel, und der mächtigste Sporn zu rastlosen Eifer. Eben so wäre auch
4tens bey Beförderungen von schlechten zu besseren Schuldiensten und
andern Begünstigungen, besonders bei Anweisung der versprochenen, aber,
wie es scheint, auf eine unaushältliche Länge hinausgeschobenen Zulagen auf
derlei Lehrer der vorzügliche Bedacht zu nemmen.
Dieses ists, was man einem hohen Gubernio in Bezug auf die Einführung
der deutschen Sprache in Krain, und den benachbarten Kreisen, bis etwa eine
längere Erfahrung noch nähere und zwekmässigere Mittel an die Hand gibt,
zur weitern beliebigen Massnehmung vorlegt, wogegen man sich, wenn von
der Verbreitung des Schulwesens überhaupt die Frage ist, auf die schon seit
einigen Jahren erstatteten Schulberichte, in welchen kein Hinderniss unbe-
rührt, und kein Hilfsmittel unangezeigt geblieben ist, gehorsamst zurück-
beZieht
" Laybach den 29. Juny 1788
Aloys Cannai
Linhart, Kreisschulkommissär

LINHART — INSPECTEUR SCOLAIRE DE DISTRICT

Résumé

L'auteur étudie, à base de documents conservés dans les Archives cen-

trales de la Slovénie et dans les archives municipales de Ljubljana, l'activité
de A- T. Linhart, un des Slovènes les plus éclairés de la seconde moitié du
XVIIIe siècle (1756—1795) qui a fait aussi beaucoup pour le réveil national,
en sa fonction d'inspecteur .scolaire du district de Ljubljana, charge qu'il rem-
plissait de 1786 à 1792. Il lui incombait de s'occuperde l'organisation des écoles
primaires, de contrôler le travail des instituteurs, de veiller à leur situation
matérielle, au renouvellement du corps enseignant et aux livres scolaires.
A l'époque où Linhart entra en fonction, il y eut dans son district 12 écoles
primaires; en 1790, ce chiffre était monté à 39. La situation matérielle des
instituteurs s'était améliorée, Linhart ayant réussi à se faire accorder les re-
venus des places de sacristain vacantes auprès des églises succursales; malgré
ses efforts, il ne put cependant pas obtenir que l'Etat comble la différence
annuelle de 2682 florins qui manquaient aux appointements minima des insti-
tuteurs, fixés à 130 florins.
L'auteur étudie ensuite, en «'appuyant à un mémorandum écrit par Lin-
hart en 1790 à la demande des États provinciaux de la Carniole qui luttaient
alors pour le rétablissement de leurs droits, une motion qui, de la part de
Linhart, ne peut que nous surprendre. Il propose de supprimer les écoles
primaires à la campagne et cite à l'appui de ce projet des arguments de
caractère purement féodal. L'auteur analyse aussi la position prise par Linhart
à l'égard des livres scolaires Slovènes, exprimée dans sa réponse au gouverne-
ment provincial (Gubernium) qui avait constaté la nécessité d'une traduction
slovène des livres destinés aux écoles primaires. Linhart affirme qu'une telle
traduction ne serait recommandable que du point de vue de l'éducation du
peuple; or, puisque l'école primaire a aussi pour tâche d'enseigner la langue
allemande, il ne serait utile, selon lui, que de traduire les livres scolaires
donnant «les rudiments de l'enseignement» (c'est-à-dire les livres destinés à la
première année scolaire). Ensuite, on se «servirait exclusivement de livres
allemands». Il appliquait ce principe aussi dans son travail pratique.
L'auter publie en supplément in extenso la- réponse de Linhart au gou-
vernement provincial.

154
 ROKOPIS DR. TOMAŽA DOLINARJA (1760-1839)

Josip Žontar

Življenje in delo znamenitega slovenskega pravnega znanstvenika, ki je

bil univ. profesor in član dvorne komisije za justično zakonodajo na^Dunaju,
1
sta opisala E. Volčič in J. Polec.= Pred nekaj leti je opozoril Jul. Marx na
dotlej neznano gradivo v dunajskem državnem arhivu (spise drz pisarne) m
ga izpopolnil z ostanki spisov nekdanjega arhiva notranjega ministrstva (sedaj
v upravnem arhivu). Marxova študija je prikazala usodo Dolinarjevega roko­
pisa o zakonskem pravu, zlasti onega dela, ki je izšel leta 1842 v Leipzigu. .
Bil pa je to klasičen primer poseganja državnega kancelarja kneza Metter-
nicha v cenzurne zadeve, celo proti volji policijskega ravnatelja grofa bedi-
TI 1^7 IrpCTQ

Dolinar je sestavil znani >Priročnik v Avstriji veljavnega zakonskega

prava«, 5 ki je izšel v dveh zvezkih (1813, 1818) in žel veliko odobravanje. Nato
j e obdelal nadaljnja vprašanja iz zakonskega prava, zlasti iz procesa priobčil
študije iz tega območja v več pravnih časopisih, zbral snov za dva nova .
zvezka, obenem pa pripravil drugo izdajo omenjenega . P r i r o č n i k a , pod
skupnim naslovom .Obširno tolmačenje 2. poglavja I. dela obč. d " a v l J a n s k e ^
zakonika«.« l.zv. §§ 44-77, 2. zv. §§ 78-92 (zakonsko pravo), 3. zv. §§ 93-110
in 4.ZV. §§ 111—122 (ženitni proces).
Del rokopisov je predložil oktobra 1829 oddelku za revizijo knjig pri
policijskem in cenzurnem dvornem uradu. Ker pa je šlo za važnejše delo je
pripadala končna odločitev o odobritvi tiska državni pisarni kneza Metter-
nicha Rokopisi so romali od cenzorja pravnih spisov, Dolinarjevega prijatelja,
univ. profesorja Jos. Winiwarter ja, do dvorne komisije za justično zakonodajo.
Čeprav tu niso imeli pomislekov, so obtičali spisi pri državni pisarni tako, da
je moral Sedlnitzky ob koncu leta 1833 in 1834 urgirati. Dolinar j e mogel
izdati naslednje leto pri Braumiillerju na Dunaju le 1., 3. in 4. zvezek. Glede
rokopisa 2. zvezka predelane izdaje .Priročnika« pa je sporočil Mettermeli
januarja 1835 Sedlnitzkemu, naj odgodi odločitev cenzure, dokler ne bo dal
nadaljnjih navodil; pri tem pa mora ostati dejanski vzrok zavlačevanja tajen.
Medtem je zahteval Dolinar, ki o vsem ničesar ni vedel, svoj rokopis nazaj,
ga nekoliko izpopolnil in maja 1835 ponovno predložil cenzurnemu uradu.
Od tod j e dospel v državno pisarno; tam pa je izginil. Sedlnitzky se je za­
nimal zanj že junija 1835 in izrazil željo, naj sporoči Metternich vzrok, ki
bi utemeljeval prepoved tiska ali nadaljnje zavlačevanje zadeve. Sedlnitzky
je smatral, da ni zakonite opore za takšno odločbo.

1
Slov. pravnik XXI (1905), 35—74. „ , , , , . , . , r> i,
2
Slov. biogr. leksikon I (1925-1932), 143, Pol stoletja društva »Pravnik«,
LjUb
* l j M l i n 9 e 3 r š Manuskript. Ein Beitrag zur Geschichte der Zensur im Vor­
märz. Jahrbuch des Vereins f. Geschichte der Stadt Wien, Bd. 7 (1948), 4 2 - 5 1 .
4
Prim. E. Volčič, o. d. 61 in op. 1. ,
5
. Handbuch des in Österreich geltenden Eherechts, Bd. 1, 2, Wien und
" ^ A u s f ü h r l i c h e Erläuterung des zweiten Hauptstückes des allgemeinen
bürgerlichen Gesetzbuches.

155
 Dolinar je izvedel šele leta 1837, da se nahaja njegov rokopis še vedno
pri državni pisarni. Obrnil se j e v posebni prošnji naravnost do vladarja in
opisal težavno pot znanstvenika predmarčne dobe. Vsi strokovni cenzorji so
proglasili njegove spise za nesumljive, ker le tolmačijo veljavne zakone. Pri
starosti 77 let in težki astmi želi pisec še dočakati izdajo svojega znanstvenega
dela. Ako pa natis ni možen, n a j mu takoj vrnejo rokopis, kajti v tem pri­
meru pač ne pride v poštev § 363 o. drž. zak. o razlastitvi »zaradi obče bla­
7
ginje«. Tudi Sedlnitzky je skušal s posebnim dopisom (29. avgusta 1837)
pospešiti uradovanje državne pisarne, toda zaman. Dolinar ni več dobil roko­
pisa nazaj; umrl je 15. februarja 1839.
» Tri leta pozneje (1842) pa je dospel na naslov dunajske knjigarne
K. Gerold poštni zavitek, v katerem je bilo več izvodov 2. zvezka omenjenega
Dolinarjevega komentarja, ki je ravno izšel pri knjigarju O. Wigandu v
Leipzigu. Dunajski urad za revizijo knjig je ugotovil, da gre za oni d*el Doli­
narjevega rokopisa, ki še ni bil odobren in ki je izginil leta 1835. Dunajski
knjigar Braumüller je zagrozil Wigandu s tožbo, ta pa ga je spretno zavrnil,
da bi tožba le razkrila delovanje avstrijskih vladnih organov, ki so pustili
ležati rokopis 7 let. Sedlnitzky je nato naročil policiji, naj poizve, kdo je
izročil rokopis Wigandu. Pri tem je moralo sodelovati tudi ljubljansko poli­
cijsko ravnateljstvo, ki je zaslišalo Dolinarjevega nečaka in glavnega dediča
Martina Kuralta ter dr. med. Hafnerja, asistenta v ljubljanski bolnici, ki j e
bil pri Dolinarju ob času njegove smrti na Dunaju na hrani in mu je pomagal
pri sestavljanju spisov. Ugotovili so, da je imel Dolinar še en prepis rokopisa
doma; ta pa je izginil, preden so sestavili zapuščinski inventar.
Avstrijska vlada je naročila generalnemu konzulu v Leipzigu Lotarju
pl. Berksu, naj pozove Wiganda, da izroči rokopis in navede osebo, ki mu ga
je prodala. Wigand je to odklonil; zato je izdala avstrijska policija leta 1846
uvozno prepoved za vse publikacije Wigandove založbe. Sedlnitzky pa je
opozoril Metternicha, da mu dolguje še odgovor na dopis iz leta 1837, kjer je
prosil za vrnitev Dolinarjevega rokopisa in nadaljnja navodila, kako naj
utemelji cenzurna oblast dolgotrajno zavlačevanje. Ta zahteva je spravila
referente državnega sveta v nemalo zadrego. Šele baron Hügel se je spomnil,
da je vzel knez Metternich sam Dolinarjev rokopis s seboj na svoj dom v
Hietzing. Tam so ga našli in vrnili policijskemu uradu.
S tem pa je bila dokazana samovolja Metternicha, ki je zadrževal ne­
oporečno znanstveno delo Dolinarja dolga leta samo zato, ker se je tedaj
ukvarjal z mislijo skleniti konkordat. Vprašanje mešanih zakonov, zlasti pa
kölnski cerkveni spor, je razburjal tedaj duhove in povzročil, da je smatrala
državna pisarna Dolinarjev spis za »politicum«. 8 Šele leta 1848 je smela iziti
popolna izdaja Dolinarjevega komentarja k 2. poglavju I. dela obč. državnega
zakonika (zakonsko pravo in ženitni proces) v založbi Braumüllerja na
Dunaju.
7
S tem v zvezi glej Volčičevo opazko p. d. 61, op. 1 o policijskih spisih, ki
jih je našel leta 1904/5 Volčičev prijatelj, ùniv. prof. M. Murko v arhivu notra-
njega ministrstva na Dunaju.
8
K. Völker, Metternichs Kirchenpolitik, Zeitschr. f. Kirchengeschichte 49
(1930), 236 si.

156
 Z obširno navedenimi policijskimi poizvedbami je dala Marxova študija
tudi nekaj zanimivih podatkov o stanju Dolinarjeve zapuščine in krogu nje­
govih znancev. Avtor pa ne pozna Dolinarjeve avtobiografije, ki jo je pre-
skrbel univ. prof. dr. M. Murko iz arhiva češke akademije v Pragi in ki jo je
9
priobčil E. Volčič žal le v odlomkih. V njej je omenil Dolinar tudi rokopis,
ki je imel tako značilno usodo. Marxu tudi ni bila znana Dolinarjeva oporoka,
10
ki jo je objavil tudi Volčič. Čudno je, da se ne pojavi v Marxovem prikazu
policijskih poizvedb in Dolinarjevih prijateljev tudi Jernej Kopitar, ki mu je
volil Dolinar del svojih rokopisov in zapiskov. Potrebno bi bilo še ugotoviti,
ali ni povzročil ravno Kopitar, da je prišel Dolinarjev rokopis v roke Wiganda
v Leipzigu. 1 1 Iz vsega je razvidno, da je nepojasnjenih še nekaj vprašanj
v zvezi z Dolinarjem. Zato bi bila zaželena študija, ki bi prikazala v celoti
življenje in delovanje Tomaža Dolinarja, znanstvenika z liberalnimi pogledi
v predmarčni dobi.

DR. TOMAŽ DOLINAR, EIN SLOWENISCHER RECHTSGELEHRTE

(1760—1839)

Zusammenfassung

D e r Verfasser gibt — hauptsächlich nach der Abhandlung »Jul. Marx,

Doliners Manuskript«. Ein Beitrag zur Geschichte der Zensur im Vormärz,
Jahrbuch d. Ver. f. Gesch. d. Stadt Wien VII, 1948 S. 42-45 und mit Anfuhrung
der älteren Literatur — einen Überblick über das Leben und Arbeit des Rechts­
gelehrten und Wiener Univ.-Prof. C r . Tomaž Dolinar.
9
E. Volčič, o. d. 54 in op. 1.
10
E. Volčič, o. d. 58, 59.
11
Na to me je med drugim opozoril univ. prof. dr. J. Polec.

AUTOBIOGRAFSKI SPISI J. TRDINE

KAO IZVOR ZA HRVATSKU POVIJEST
Jaroslav Šidak

Zahvaljujući J. Logaru, koji u prvo potpuno izdanje sabranih djela

J. Trdine ulaže od g. 1946. mnogo truda, raspolažemo napokon svima auto­
biografskim spisima t r d i n i n i m , osim njegovih Dnevnika, koji — ukoliko su
sačuvani — treba također da uskoro slijede. Od tih su spisa još za piščeva
života izašli, nikada dovršeni, »Hrvaški spomini« (Slovan 1885—1887) i
»Bahovi huzarji in Iliri« (1903), a neposredno poslije njegove smrti »Moje
življenje« (Ljubljanski Zvon 1905—1906). Prvo i najopsežnije memoarsko djelo
Trdinino, koje je pod imenom »Spomina« nastalo poslije njegova preranog umi­
rovljenja, g. 1867. i 1868., a kojemu je on posljednju redakciju dào još uoči
svoje smrti — k a k o zaključuje Logar — postalo je javnosti pristupačno tek
s najnovijim izdanjem njegovih djela (I—II, 1946,1948).

157
 Trdina je samo u svojoj autobiografiji, najkraćem od tih spisa, uspio da
svoj život ispriča u cijelosti, gotovo do pred samu smrt. U »Spominima« pre­
kida tok pričanja za vrijeme svog boravka u Varaždinu, još prije nego što
je stvorio odluku o svome prelasku na Rijeku, a niti u torzu »Hrvaških, spo­
mina« nije obuhvatio više od svoga varaždinskog razdoblja (1853—1855).
U podnaslovu »Bahovih huzarja in Ilira« produžio je doduše vremenski opseg
svojih uspomena do kraja službovanja u Hrvatskoj g. 1867., ali u samom
tekstu zastaje na g. 1861., kada je i u Hrvatskoj obnovljen ustavni život.
Prema tome, autobiografski spisi Trdine, ukoliko se odnose na hrvatsku
prošlost, sadrže historijsku građu ustvari samo za razdoblje Bachova apso­
lutizma. Ponovni pokušaj centralizacije i nešto umjerenijeg apsolutizma za
A. Schmerlinga, u koje doba pada zametak onih događaja, koji su za Trdinu
osobno postali najzad presudni, kao. i politički vrlo značajno razdoblje od
Schmerlingova pada do sklapanja austrijsko-ugarske nagodbe (1865—1867),
kada spomenuti događaji postizavaju svoj dramatski uspon — sve j e to tek
dodirnuto u autobiografiji. Premda je Trdina ovom razdoblju dao u svom
prikazu izrazito subjektivno obilježje, njegovo pričanje ne gubi ni tu zna­
čenje historijskog dokumenta. U njegovoj se sudbini, na njemu svojstven
način, i opet odrazila konkretna historijska stvarnost.
Već je Aškerc — kako navodi Logar (ZD III, 595) — s pravom istakao
u jednom pismu Trdini iz g. 1903., da će Hrvati morati njegovu knjigu o
Bachovim husarima i Ilirima »smatrati za to, k a r j e : za važen in bistven
prinos k zgodovini Jugoslovan, (hrv.) preporoda, s katerim smo tudi mi v naj­
tesnejši zvezi«. Sam je Trdina nazvao tu knjigu u svojoj autobiografiji »zgo-
dovinskom«, razlikujući je od »Hrvaških sgomina« po tome, što je u ove unio
»izvečine le privatne zgodbe in reči«. To dakako ne znači, da takvih elemenata
nema i ondje. Kada je Trdina pisao »Bahove huzarje in Ilire«, dijelilo ga
je od prikazanog razdoblja gotovo pet desetljeća. Uza sve to nije on ni tada
pisao jedno historiografske djelo, nego »spomine«, kojima j e u punoj mjeri
utisnuo pečat svoje jake i zanimljive ličnosti.
Premda se svaki od Trdininih autobiografskih spisa razlikuje od ostalih
po bogatstvu novih uspomena, ipak su oni među sobom tijesno povezani ne
samo ličnošću pisca i u većem dijelu istim vremenskim okvirom, nego i svojim,
postankom. Podlogom su im bili zapisi, koje je Trdina još od svojih đačkih
dana unosio u dnevnik, od koga se, prema Logarovu saopćenju, sačuvalo
svega pet knjižica (od g. 1865. dalje), a kasnijima opet prva redakcija uspo­
mena iz kraja 60-ih godina. Pri ocjeni njihove vrijednosti za upoznavanje
hrvatske povijesti pada težište na »Bahove huzarje in Ilire«, a s njima na
razdoblje Bachova apsolutizma. Za bolje razumijevanje toga vrlo značajnog
odsjeka u stvaranju hrvatskoga građanskog društva donosi spomenuto djelo
toliko dragocjenih opažanja i podataka, da valja samo duboko požaliti, što je
Trdina promijenio ponešto prvobitni nacrt, koji je bio sadržajno bogatiji i
u kome je, prema Logaru, predvidio također prikaz Kvaternikove i Kurelčeve
ličnosti.
Vrijednost je Trdininih uspomena utoliko veća, što hrvatska historio­
grafija oskudijeva na spisima ove vrste uopće, a za doba Bachova apsolutizma
napose. Najzad, ona ni danas nema sustavnijeg prikaza toga doba, pa naj­
vrednije priloge za upoznavanje nekih njegovih bitnih crta predstavljaju

158
spisi dvojice književnih historičara: »Pod apsolutizmom« od N. Andriča (1906)
i »Dr. Ante Starčevjć« od B.Drechslera (1912), koju je potonju raspravu pisac
nazvao upravo »književnom studijom iz doba apsolutizma Bachova«.
Razdoblje toga apsolutizma nije se samo vremenski nadovezivalo na revo­
luciju g. 1848/9., nego je u oblicima političke reakcije dovelo do formalnog
završetka i uzakonjenja njezinu osnovnu tekovinu: ukidanje feudalnih od­
nosa. Novim temeljima buržoasko-kapitalističkog poretka hrvatsko je društvo
ubrzano prilagođivalo oblike, unutar kojih se je dotada iživljavalo. Već je
Andrić konstatirao, da se »apsolutistički odlomak našeg narodnog i umnog
rada m o ž e . . . smatrati tihim prelazom iz entuzijastičkog doba diletantizma
u bujni i snažni život političke i književne samostalnosti«. Drechsler je pak
uočio činjenicu, koja se nipošto ne ograničava samo na književno područje,
t. j . da je »pitanje hrvatskoga nacionalizma za književnike bilo riješeno još
u doba apsolutizma« i da su tada »hrvatskom imenu osigurane njegove pri­
rodne i historijske međe«.
Premda se iz Trdininih uspomena ne razabire, da li je on već u vrijeme
svoga studija u Beču podržavao neke prisnije veze s Hrvatima ili pokazivao
za njih neki naročit interes, on je, za razliku od pravih »Bachovih husara«,
došao g. 1853. u Hrvatsku po svojoj slobodnoj odluci.. »Srce me je vleklo
k bratom Hrvatom — piše on u »Hrvaškim spominima« — v katerih je vladal
ta čas še do malega v vseh uradih in učilnicah narodni jezik.« Trdinu, koga
je četrdesetosmaško gorko iskustvo zauvijek učvrstilo u njegovoj mržnji na
Nijemstvo i Austriju i koji kao nastavnik nije smio da služi u svojoj domo­
vini, nesumnjivo je najviše mogla da privuče misao na službovanje u Hrvat­
skoj, gdje se doduše u vrijeme njegova dolaska već dovoljno osjećao pritisak
apsolutističkog sistema, ali gdje on još uvijek nije — prema riječima Trdine
— otkrio »ves svoj pogublji namen«. Dvadesetak godina prije, Trdina je
u »Spominima« napisao, da je među Hrvate »prišel z najtoplejšimi simpat­
i j a m i do njihovega bitja, hrepenenja in jezika. Posebno so mi imponirali,
stali pred mano v velikanskih podobah Iliri, tisti junaki, ki so mrtvi hrvaški
narod oživili, postavili pot vsem drugim Jugoslovanom, postavili se po pravici
njim za vodje...« Iskustvo i osobni dodir s mnogim nekadašnjim Ilircima
uvjerili su naskoro Trdinu, da je to bila samo mladenačka iluzija, ali on zbog
toga nije prestao da voli hrvatski narod i zemlju. Izuzevši Dalmaciju, pro­
putovao ju je »od enega konca do drugega popreko in podolgoma«, i ona mu
je doista postala »drugom domovinom«, kako ju je nazvao u autobiografiji.
Bio je uvjeren, da su Hrvati uspjeli da u znatno većoj mjeri sačuvaju
svoj »slovenski značaj«, negoli je to mogao njegov vlastiti narod, koji je u
neposrednom dodiru s Nijemcima i Talijanima usvojio tolike »neslovanske
napake«. Pritom je, dakako, imao pred očima prije svega seljake, koji još
nisu bili načeti »evropskom lažikulturom«, onom kulturom, koju on nije uopće
smatrao pogodnom za Slavene. »Od tod — konstatira on u »Hrvaškim spo­
minima« — dohaja rezki razloček, ki ga kmalu zapazi in začuti človek, pri-
šedši čez Kolpo in Sotlo ...«
Ne ulazeći ovdje u njegova karakterološka razmatranja, koja su zanimlji­
vija po svojim pojedinačnim ilustracijama negoli uopćavajućim zaključcima,
i koja postizavaju vrhunac u njegovoj nesumnjivo pretjeranoj idealizaciji

159
hrvatskoga narodnog »bića«, ne može se reći, da se Trdina pritom zanosio
samo nekim romantičarskim obmanama. ч
Proučavajući propadanje porodičnih zadruga u Hrvatskom Zagorju —
onog oblika društvenog života, koji je Slovencima bio tada već potpuno tuđ
— on opravdano ističe,, da su zadruge, sa svojim razvijenijim stočarstvom
i većom otpornošću prema poreznom opterećenju, još u početku 50-ih godina
omogućavale seljaku razmjerno snošljiv život. One su sprečavale njegovu
pauperizaciju, zbog čega nije sve do Bachova apsolutizma bilo u Hrvatskoj
prosjačenja kao socijalne pojave. »Ta žalostna prikazen — kaže on u »Hrva­
škim spominima« — pada najbolj na kosmato vest Bachove vladavine, ki je
pospeševala z vsemi načini in sredstvi pavperizem in vrgla med proletarce
celo večino svojih uradnikov.« Prema njegovu je mišljenju u istom djelu
utjecao na ubrzanje toga procesa neizravno i Jelačić, koji »se je bil navzel
na tujem evropskih nazorov, ne ujemajočih se z običaji in potrebami jugo­
slovanskimi«. Pa ipak je Trdina bio nacistu s time, da je upravo društveni
napredak osudio patrijarhalne zadruge na propasti Protivno navedenoj osudi
Jelačića, on je u »Spominima« (II, 319—320), gdje tu osudu pripisuje javnom
mnijenju, izrazio uvjerenje, da su zadruge »vsekakor zastarele, in zadnji čas
je, da romajo v ropotarnico. Ker se jih je narod naveličal, ker vidi v njih
le svojo škodo in ker mu delajo res strašno materialno in dušno škodo, se ne
bodo dale nikoli več nazaj utrditi in ohraniti in če se tudi vsi njihovi ne­
praktični hvalopevci na glavo postavijo.« Zaključio je tako usprkos misli, koju
je sam dijelio s tim istim braničima zadruga i koju je na drugom. mjestu
istog djela (str. 200) izrazio riječima, da »zadružno življenje ni dalo razviti se
nevarnemu proletariatu«.
Trdina je, nadalje, već u doba Bachova apsolutizma obratio dostojnu
pažnju jednoj demografskoj pojavi, koja se i tada kao i kasnije nepovoljno
odrazila na sam biološki opstanak hrvatskoga naroda. On je u »Hrvaškim
'spominima« upozorio na »bijelu kugu« u Slavoniji, koja »ni morda v vsi
Evropi po razmeri nikjer tolika kakor baš na Slavonskem v glavni, to je v
hrvaški narodnosti«, i na kolonizaciju stranaca, koja je već tada, u 50-tim
godinama, pratila opadanje domaćeg življa. Trdina je tom prilikom istakao
potrebu sistematskog preseljavanja hrvatskih seljaka, naročito iz prenapu­
čenog Zagorja, na slavonske ravnice.
Trdina, koji se je od vremena svoje religiozne krize u mladosti uvijek
mnogo bavio problemom vjerovanja i praznovjerja, prišao je s mnogo oštro-
umnosti također ispitivanju religioznosti u Hrvata. Uspoređujući je, u vrlo
istančanoj psihološkoj analizi, s oblicima vjerskog iživljavanja u Slovenaca,
on je doduše mogao utvrditi odsutnost svakog fanatizma, a u većine Hrvata
i svake vjerske sumnje, ali je uočio također golemo značenje praznovjerja
u svima društvenim slojevima, pa i među inteligencijom (usp. Spomine II,
278 i d . ) .
Imao je najzad otvorene oči za daljnju značajnu pojavu hrvatskoga
socijalnog života u to doba nastajanja građanskog društva. »Na Hrvaškem —
kaže on u »Hrvaškim spominima« (str. 180) — loči globok in širok prepad
kmeta od gospoda. Kakor dve posebni kasti ali narodnosti živi seljak zase,
gospoda zase. Ta dva stanova občujeta eden z drugim samo toliko, kolikor
morata, prijateljstva in inih dušnih vezi iskal bi zaman med njima.«

160
 Hrvatsku je »gospodu« Trdina najprije upoznao u Varaždinu, gdje je
g. 1853. postao nastavnikom na gimnaziji. Taj je grad, po zamisli J. N. Klee-
manna, odjelnog predstojnika u bečkom ministarstvu prosvjete, koji je radio
na germanizaciji austrijskog školstva, trebao da bude »nemška vrata, skoz
katera bi se dala najlaže napeljati germanska poplava v hrvaško kraljevino«,
a građani su u tom Pensionopolisu, kako ga Trdina duhovito naziva, doista
uvelike njemčarili. Ali se on uskoro uvjerio, i ondje kao i u drugim mjestima,
da mu se nijemština »s časom pokazala kot tenka vnanja skorja, ne pa kot
jedro varaždinskega žitja«, odnosno — kako kaže u »Hrvaškim spominima«
— samo kao »gosta plesnoba, katera se je prijela površja društvenega živ­
ljenja«. A takvo je uvjerenje stekao i na Rijeci g. 1855., gdje se kroz tanki
talijansko-mađaronski pokrov stalno probijala hrvatska jezgra riječkog puka.
»Preden je preteklo mesec dni — kaže on u »Bahovim huzarjima« — preveril
sem se korenito, da ne bom služil v italijanskem, nego v hrvaškem mestu, ki
kaže tuje lice le v občinskih uradih in šolah in v trgovskih knjigah in javnih
napisih.« To je svoje uvjerenje o stvarno narodnom k a r a k t e r u hrvatskih
gradova Trdina ilustrirao nizom vrlo instruktivnih primjera i doživljaja. Nije
pritom previdio ni ulogu njemačkog jezika kao jednog od sredstva građan­
skoga klasnog izdvajanja.
Ulozi jezika u formiranju narodne svijesti Trdina je uvijek pridavao
osnovno značenje, a i sam je u tom pravcu razvijao intenzivnu i vrlo plodo­
nosnu djelatnost. S toga je stanovišta osuđivao kako nastojanje Шгаса za
stvaranjem jedinstvenoga književnog jezika za sve južne Slavene, tako i
njihov negativan odnos prema kajkavskom narječju u Hrvata. Uvjerio se,
da je prezir prema kajkavštini kao govornom jeziku, osobito među ženskim
svijetom, utirao put nijemštini, a nikako ne štokavskoj ilirštini. Ponekad,
štoviše, kao da je požalio što su kajkavski Hrvati napustili svoju književnu
tradiciju i tako se otuđili srodnim Slovencima.
Pojava ilirstva i njegovih nosilaca, koja ga je prije svega potakla da
dođe u Hrvatsku — a to je tada bio ustvari problem hrvatske inteligencije
uopće — zaokupljala je Trdinu kroz godine. Pišući »Bahove huzarje in Ilire«,
on je htio da tu preporodnu generaciju provjeri u kreševu uporne i podmukle
borbe s njemačko-apsolutističkim režimom. Pritom se, kao i u svom vlastitom
razvoju, morao prije svega sukobiti s iskustvom Četrdesetosme.
Kada je stigao u Hrvatsku, Trdina je — kako sam kaže — »zastonj iskal
junaških Ilirov« i nekih svijetlijih tragova nedavne revolucije. U »Hrvaškim
spominima« (str. 16) je položaj, u kome se je tada Hrvatska nalazila, opisao
ovim sumornim riječima: »Mislil sem, da bodem našel Hrvaško še vso raz­
burjeno od strašnih prizorov, vtisov in udarcev te silovite in silne dobe, ali
sem se motil. Hrvaški narod je padel v mrtvilo, kakor da je onemogel in
omedlel od nečloveških naporov, trudov in žrtev, katere si je naložil v
obrambo in rešenje svoje domovine in svobode. Po vsi zemlji je vladala pol­
nočna gluha tišina kakor na kakem pokopališču.« Ukoliko je pritisak režima
postajao teži, utoliko je više raslo razočaranje i nezadovoljstvo s politikom
Шгаса, kojoj je pokret g. 1848. označavao vrhunac u njezinu usponu. »Ljudje
so grenko obžalovali, da so se jim dali ujeti leta 1848; zdaj, so govorili že
sploh, vidijo jasno, da so prelivali kri in nosili tolike žrtve le za še večjo
sužnost, za še trši jarem, da so jih prodali .prekleti Ilirci' Švabom in Kranjcem,

11 Zgodovinski časopis j ^ ^
da jih je ban Jelačić prekanil in osleparil itd.« (Spomini II, 340.) Čak se
i među »narodnjacima« uvriježilo uvjerenje, da glavna odgovornost za takav
razvoj pada na Gaja i Jelačića — ljude, u kojima je preporodni pokret dobio
svoje najpunije oličenje. To je uvjerenje dijelio najzad i Trdina, iako se
u ocjeni Jelačića kolebao između udivljenja za nekadašnjega »vrlog junaka«
i ogorčenja zbog njegove tadašnje »slaboznačajnosti«.
Ali je njegova nemilosrdna osuda pogodila čitavu »ilirsku« inteligenciju,
koja je u državnoj službi izdala svoje narodne ideale i osobno poštenje, a
prema svom narodu se ponijela bezdušnije od stranaca. »Za poštenje svoje, za
čast svojega naroda se je menil malo kateri in tisti, katerim je mar bilo za te
svetinje, so prešli skoraj vsi med madžarone, spoznavši, da jih je imela Avstrija
le za orodje svojih, za vse narode enako pogubi ji vih naklepov.« (Spomini II, 179.)
Za ocjenu ovih tvrdnja, izrečenih u tako zaoštrenom obliku i poniklih u jakim
osjećajnim reakcijama, nije odlučno, da li su one u svakoj svojoj pojedinosti
bile točne. One su to nesumnjivo bile u svojoj suštini.
Od ove crne slike, u kojoj Trdina crta mladu generaciju, materijalno
zavisnu o vladi, neobično odudara njegov sud o nižem svećenstvu, koje je
tada bilo još uvijek uglavnom narodnjačko. Župnici, koji su izlazili iz sje­
meništa za vrijeme preporodnog pokreta, dakle poslije g. 1830., k a k o to
Trdina izričito spominje, bili su slobodoumni, tolerantni i obrazovani ljudi,
zadojeni slavenskim idealima preporoda. U doba apsolutizma stajali su u
suprotnom taboru od svoga poglavara — nadbiskupa Haulika. Za razliku od
plemićkih i imućnih građanskih kuća, u kojima »se šepiri nemščina, da j e
groza«, Trdina je »glavni steber hrvaške književnosti in prosvete« našao
upravo u seoskim župnicima i učiteljima. Ako je u toj okolnosti s pravom
naslutio objašnjenje za pozitivan odnos ilirskog pokreta prema vjeri, on je
vrlo dobro uočio i to, da niži kler poprima u 60-im godinama postepeno sasvim
drugačija obilježja.
Promatrajući stvari prvenstveno s gledišta narodne otpornosti protiv
tuđinske premoći, Trdina je istakao kao neosporan prinos održanju hrvatstva
također useljivanje i asimilaciju Slovenaca. Misli, koje je o tome iznio u
»Hrvaškim spominima« (str. 168—169), vrijedne su i danas naročite pažnje. On
smatra, da su Slovenci u znatnom broju popunjavali ona mjesta u privrednom
životu zemlje, poglavito u obrtu, za koja zbog osiguranog opstanka seljaka
u porodičnoj zadruzi nije dostajalo domaće radne snage. »Slovenci so tedaj
preskrbovali in pomnoževali hrvaški narod z domačimi rokodelci, obrtniki in
slugami. Brez njih razlila bi se nemška poplava tudi po zapadni polovici
hrvaškega kraljestva na isti pogubljivi način, kakor se je n. pr. po Slavoniji.«
Odatle izvodi zatim ovaj zaključak: »Odkar so se začeli po razpadu zadrug
tudi Hrvati čim dalje bolj baviti s trgovino, obrtmi in vsakim drugim delom,
niso jim ,Kranjci' več tako nujno potrebni, ali za prejšnje čase bila bi velika
krivica in grehota, prezirati in zanikavati zasluge njihove.«
U istom djelu donosi Trdina uopće mnogo vrijednih podataka o tijesnoj
ekonomskoj povezanosti između hrvatskih i slovenskih zemalja u prvoj po­
lovici 19. stoljeća. Opširno i slikovito opisuje trgovinu Savom i »dolenjskom
cestom« od Zemuna do Ljubljane, koju je upropastila tek željeznička veza
između Zidanog Mosta i Zagreba odnosno Siska, d nekada živo brodarstvo na
Savi, koje se oko 1855. već očigledno primicalo svojoj konačnoj propasti. Ali

162
su i tada, kao i kasnije, dolazili u Hrvatsku i obrtnici, a različiti krčmari
i trgovci postali su u njoj pravi »bogatini«.
Trdina je, štoviše, mogao s opravdanim ponosom istaći uzaludne napore
Bachova sistema, da upravo u slovenskim učiteljima, koje je on u velikom
broju slao u Hrvatsku, nađe »glavne zasadnike nemške kulture«. Pošto je
ocrtao likove učitelja-Slovenaca na Rijeci, konstatirao je, da se Kleemann
>torej prav korenito osramotil in prevaril, poslavši na Reko slovenske uči­
telje, da bi tlačanili nemški propagandi. In k a r velja za te, velja sploh za vse
slovenske učitelje, ki so služili ob času absolutizma na Hrvaškem«.
Nije ovdje mjesto da se skrene pažnja na tolike važne podatke, koje
Trdina daje o životu, promjenama i pojedinim ličnostima u Hrvatskoj za
vrijeme Bachova apsolutizma. Kroz njih možemo pratiti postepeno prodiranje
njemačkog jezika u uredu i škole, njegove najistaknutije nosioce, jačinu ili
slabost otpora, koji mu pružaju pojedine društvene grupe; sve osjetljiviji
pritisak državne upravne mašine s naglim uvećavanjem poreza i pljenidbom
zaduženih seljačkih imanja; prve pojave prostitucije, koje Trdina povezuje
s materijalnom bijedom nižih činovnika, zbog koje oni ili ne osnivaju svoje
porodice ili dopuštaju, da im se žene prostituiraju; podmitljivost, osornost
i bahatost »Bachovih husara«, koji se i dalje često služe batinom kao kaznom,
ponajviše za »take grešnike, ki so se uprli kakemu uradu ali ki niso izpol­
njevali uradne zapovedi«; ponovno spajanje sudstva s upravnom vlašću u
najnižoj instanci i razmjerno dobro funkcioniranje novih sudova; školsku
politiku režima, s njegovom bojazni od učenja prirodnih nauka i izrazitim
klerikalizmom, koji je školstvo podredio nadzoru crkvenih oblasti, ali i s po­
rastom osnovnog školstva po općinama; Jelačićevu nemoć pred Nijemcem
J. E. Schwabom, koji je kao potpredsjednik Stola sedmorice imao stvarnu vlast
u Hrvatskoj; nacionalnu besvješnost međumurskih Hrvata, koji se zanose
uspomenama iz mađarske Četrdesetosme; izrazit lik Avelina Ćepulića, koji je
u Trdini prvi probudio »hrepenenje po morju in Primorju in trdni namen,
da si moram dobiti službo na Reki« i t. d.
Iza svega toga zbivanja stajala je pred sviješću intelektualca i prosječnog
čovjeka uvijek revolucionarna prekretnica, koja mu je neposredno prethodila.
Ćepulić, koji se u ustavnoj eri razvio u jednu od naših najjačih političkih
ličnosti, izvodio je sve zlo iz spoznaje, da su se Hrvati prekasno »probudili«,
pa ih je »leto 1848... zateklo v zibelki, nezrele in nepripravljene«. A »mnogi
in premnogi« bivši kmet želio je već u početku 50-ih godina »nazaj .srečne'
čase pred letom 1848. Tlaka, desetina in gosposki davki so se jim zdeli majhni
in čisto nepomembni proti novim c. kr. štibram in krivični odškodnini.«
Od osobite su vrijednosti — kako sam već napomenuo — Trdinina opa­
žanja o etničkom k a r a k t e r u riječkog stanovništva. Jedva je koji suvremenik
bio pozvaniji da o tome izreče svoj sud, kao što je bio taj izrazito pučki
čovjek, koji je uvijek volio da se kreće među priprostim svijetom. Ali je
u njegovim sjećanjima sačuvan i poneki drugi podatak, koji nas upoznaje
sa životom ' na Rijeci u 50-im i 60-im godinama. Tako on s pravom ističe
nacionalno značenje riječke čitaonice u doba Bachova apsolutizma. »Lahko bi
se bilo po pravici trdilo — kaže on u autobiografiji — da je genij hrvaškega
naroda, povsod preziran in preganjan, našel povse varno pribežališče v odu-
ševljenem društvu reške čitalnice.« Njezini su članovi bili u većini »aka-

"* 163
 demični panslavisti«, koji u dalekoj budućnosti priželjkuju >tudi politično
zvezo vseh Slovanov«. Trdina spominje među članovima čitaonice i »glaso-
vitega Kvaternika« kao »najstrastnejšega politika«. Iako Logar nije mogao
utvrditi, da li se u tom slučaju doista radi o Eugenu Kvaterniku, ipak sum­
njam, da bi Trdina mogao pogriješiti, zamijenivši možda Eugena s njegovim
bratom Julijem, koji je doista trajno živio na Rijeci. Eugen je do svog odlaska
u Rusiju 1857. bio odvjetnik u bliskom Brodu na Kupi, a Trdina ga je, prema
arhivskim podacima iz 60-ih godina, osobno dobro poznavao i — strastveno
. osuđivao.
S padom Bachova apsolutizma otvorilo se novo razdoblje u političkom
razvoju Hrvatske i životnom toku J.Trdine. O njemu on govori s a m o ' u
>Mojem življenju«, i ti se podaci razlikuju od ostalih po tome, što se Trdina
u njima ograničava isključivo na prikaz svoje životne siidbine. Bila je to,
dakako, sudbina jednoga javnog radnika, s izgrađenim i dosljedno zastupanim
nazorima, pa se ona već zbog toga ne može odvojiti od svoje uže, društvene
i šire, političke sredine. Premda_ se poslije kratkoga ustavnog provizorija
opet pojačao pritisak centralne vlasti na Hrvatsku, taj se t. zv. Schmer-
lingov apsolutizam ipak u mnogome razlikovao od Bachova. Iz javnog života
u Hrvatskoj bili su zauvijek izbrisani tragovi germanizacije, a novi se sistem
nije više oslanjao na strance, nego na narodnu samostalnu stranku, kojoj je
prišao čitav niz istaknutih narodnjaka na čelu s kancelarom Ivanom Mažu-
ranićem.
Ni danas još nije hrvatska historiografija dala nepristranu ocjenu ovog
neuspjelog pokušaja, da se budućnost Hrvatske što bolje osigura u tijesnoj
suradnji s Austrijom. Trdina je odviše mrzio Austriju, da bi takvu politiku
mogao smatrati ispravnom. Smatrao se i otvoreno proglašavao »slobodnjakom«,
t. j . pristašem one politike, koju je u to vrijeme zastupala progonjena narodno-
liberalna stranka, predvođena Strossmayerom, Račkim, Mrazovićem i dr. Čini
se, da je u njezinu glasilu »Pozoru« surađivao gotovo do njegove zabrane u
početku 1864. Ako se tada već teško izložio napadajima protivnika kao borac
za hrvatska prava na Rijeci, on je za vrijeme stranačke borbe, koja je od g. 1862.
dobivala sve zaoštrenije oblike, ušao najzad kao žestok protivnik austrijske
vlade i politike i u policijske izvještaje. Međutim, poraz samostalacâ na
izborima u mjesecu j u n u 1865. i konačan neuspjeh Schmerlingova centra­
lističkog eksperimenta potkraj te godine iz temelja je promijenio stranačke
odnose u Hrvatskoj. Samostalci su se vratili svojoj nekadašnjoj matici, i
ponovo ujedinjena narodna stranka nastupa od kraja 1865. jedinstveno u
osnovnim^ državnopravnim pitanjima. Poslije neuspjelih pregovora s Mađa­
rima ljeti 1866., ona se naposljetku sva vraća politici samostalaca, ali je taj
nagli zaokret izvršila prekasno. Dualizam je već bio na pomolu. Trdina nije
aktivno sudjelovao u tom nemoćnom kovitlacu hrvatske politike niti je prema
njemu zauzimao u javnosti svoje stanovište. Ali se upravo tada, neposredno
pred izbijanje austrijsko-pruskog rata ljeti 1866., zbog svojih predavanja u
školi zapleo u disciplinsku istragu, koja je g. 1867. završila njegovim umirov­
ljenjem.
Izlažući genezu toga presudnog događaja, koji je njegovu daljnjem životu
dao sasvim drugi pravac, Trdina je još pri kraju života izrazio svoje uvje­
renje, da je pravi krivac bio tome njegov ravnatelj Antun Mažuranić, b r a t

164
kancelara Ivana. Nije ga osudio samo kao urođenoga >policijskega uradnika«
i čovjeka slabih pedagoških i znanstvenih sposobnosti, nego je u njemu gledao
svoga klevetnika, koji mu je smišljeno pripremao propast, pa ga je najzad
nazvao naprosto »mrzkim lopovom«. Biïo je to gotovo punih četrdeset godina
poslije opisanih događaja, neposredno pred njegovu smrt. Osim Mažuranića
osudio je tom prilikom i sve svoje drugove u učiteljskom zboru kao njegove
»sotožnike«, s kojima je otada prekinuo svaki drugarski odnos (među njima
je bio najistaknutiji Sime Ljubić), a za konačan ishod ovog sukoba optužio
još napose inspektora (i književnika) Jànka Jurkovića kao >banova pod-
repnika« i >neznanstvenii ničlu« te riječkog podžupana, narodnjaka Ivana
Vončinu, kao »prototip hrvaškega birokrata«.
Taj je Trdinin prikaz podvrgao kritici tek S. B a r a g a u prilogu
»Problem Trdinove upokojitve« (Dom in svet LX, 1943, Zbornik I), posluživši
se pritom i dotada nepoznatom arhivskom građom. Protivno Trdininu objaš­
njenju došao je do zaključka, da uzroci svima tim udarcima leže isključivo
u njegovoj prirodi i da njegove optužbe nisu opravdane, jer ih izvorni podaci
ne potvrđuju. Zauzimajući svoje stanovište prema tome mišljenju, Logar je
s pravom napomenuo, da prije izricanja »zadnje besede« o spomenutom pro­
blemu »bo treba opraviti še mnogo raziskav in predvsem objaviti vse sem
spadajoče dokumente iz zagrebškega arhiva in arhiva sušačke gimnazije«
(ZD III, 624).
Potaknut ovim njegovim riječima, proučio sam sat? materijal, koji se
danas o tome nalazi u Državnom arhivu u Zagrebu. Taj je materijal mnogo
potpuniji nego što gì je Baraga poznavao, a osim toga sadržava i sve doku-
mente, koje je Baraga našao u arhivu sušačke gimnazije. Mislim, da ne ću
pogriješiti, ako kažem, da nedostaje svega jedan važan dokumenat: zapisnik
Trdinina preslušanja pred riječkim županijskim stolom g. 1863., ali se i on
može djelomično rekonstruirati na osnovu druge građe, u kojoj se neki iskazi
Trdine navode doslovno. Kako ću rezultate moga proučavanja, zajedno s
nekima od najvažnijih dokumenata, objelodaniti uskoro na drugom jnjestu,
iznosim ovdje samo neke osnovne napomene.
Baraga je doista uspio da utvrdi neke činjenice, koje ne govore u prilog
Trdininim optužbama. Uostalom, ni Logar ne prima ove bez potrebnog opreza
i suzdržljivosti. On je k a r a k t e r Trdine opravdano nazvao »neuravnovešenim«
(Opombe uz »Moje življenje« u izdanju »Klasja«, 1947), a u istom je komen­
taru i opet s razlogom ispravio Trdininu ocjenu filološke spreme Mažura-
nićeve konstatacijom, da »Trdinova sodba o njem v tem pogledu ni pravična«,
j e r je on bio »dober filolog« (str. 133). Ali je Baragi — iz razloga, koji mi
nisu poznati — ostao nepristupačan upravo onaj dokumentarni materijal, koji
omogućava potpunu rekonstrukciju svega zbivanja, a i zakulisnoga, do one
granice, koju svakom pokušaju ove vrste postavlja — duševnost sudionika,
njihove psihičke reakcije i kompleksi, ukratko onaj iracionalni ostatak, koji
nauka ne će zacijelo ni u ovom slučaju moći do kraja utvrditi.
Kako se i kada osobni odnos Trdine prema Mažuraniću, koji je isprva
bio vrlo dobar, promijenio u uzajamno nepovjerenje, ne može se na osnovu
sačuvane građe pouzdano reći. Nema sumnje, da je na tu promjenu utjecao,
uz ostalo, i njihov različit politički stav od onog vremena, kada su se odvojili
putovi samostalaca i narodnjaka, t. j . svakako od kraja g. 1862. Ali je Mažu-

165
ranić još i ljeti 1863. uzeo Trdinu u zaštitu pred policijom, kada ga je ovoj
prijavio jedan relegirani učenik. Prva akutna kriza u njihovim odnosima
izbila je u povodu đačkog izgreda na kraju školske godine 27. VIII. 1863., koji
j e imao izrazito nacionalno obilježje pa je imao za posljedicu i carevu osobnu
intervenciju. Poglavari riječke policije smatrali su uzročnikom izgreda Trdinu,
pa su o tome u mjesecu rujnu obavijestili i Mažuranića, koji je i sam po­
sumnjao u Trdinu kao razrednika VIII. r. i »najpopularnijeg« među nastav­
nicima viših razreda. Tu je sumnju, međutim, izrazio s rezervom u pismu
Predsjedništvu Namjesničkog vijeća tek 28. XI. 1863., deset dana kasnije nego
što je Trdina u svom iskazu pred županijskim stolom na Rijeci optužio njega
samoga kao krivca izgredu. Mažuraniću taj iskaz tada još nije bio poznat, ali
mu je pala u oči neka promjena u držanju Trdine prema njemu od dana
preslušanja, zbog čega se njegova sumnja samo pojačala. Trdina je — iako
na sudu nije o tome bio pitan — bacio u svom iskazu svu krivnju za đački
izgred na ravnatelja. Postupao je tako zbog toga, jer je pouzdano znao da
policija tereti njega, a bio je uvjeren, iako neopravdano, da to čini i sam
ravnatelj. Uza sve to nisu više vlasti, pa ni Dvorska kancelarija, kojoj je
tada bio na čelu Ivan Mažuranić, ni jednom prilikom označile krivcem Trdinu.
Štoviše, u izvanredno zanimljivom izvještaju nekoga riječkog pouzdanika
ministru policije (nešto prije 18. X. 1863), u kome se i Trdina opisuje kao
protivnik vlade, označava se uzročnikom izgreda isključivo Trdinin drug
Antun Kazali, poznati narodnjak i pjesnik iz Dubrovnika. Viša je vlast obra­
tila pažnju na Trdinu tek tada, kada j e on u sjednici učiteljskog zbora
17. VII. 1864. prviput javno izjavio, da će zahtijevati zadovoljštinu zbog kle­
vete o svojoj tobožnjoj krivnji za đački izgred. Predsjedništvo Namjesničkog
vijeća osudilo je doduše taj njegov istup, ali ga ni tada nije pozvalo na odgo­
vornost zbog izgreda. Trdinin istup nije uopće utjecao na daljnji tok krize.
Kriza u njegovim odnosima prema ravnatelju došla je do svoga vrhunca
na kraju mjeseca novembra 1864. Predsjedništvo Namjesničkog vijeća pozvalo
je, naime, 11. XI. 1864. Mažuranića da se opravda zbog Trdininih optužaba pred
riječkim županijskim stolom od prije godinu dana i poslalo mu napokon još
lani zatražene istražne spise. Tada je tek Mažuranić upoznao Trdinin iskaz i
svoje opravdanje izvršio na taj način, što je cijelu tu stvar iznio pred uči­
teljski zbor, koji je jednodušno stao na njegovu strahu. Podnoseći o tome
8. XII. 1864. svoj izvještaj, Mažuranić nije još ni tada sa sigurnošću tvrdio, da
je Trdina potakao mladež na izgred, ali ga je zbog njegova pasivnog držanja
za vrijeme izgreda ipak označio »nedvojbenim krivcem tako izgreda kako
i krivih osvadah«. Predložio je dakle, da se Trdini udijeli oštar ukor i da
bude premješten.
Od svega toga nije bilo ništa. Naprotiv, Mažuranić je na kraju školske
godine ljeti 1865. ponovio svoj prijedlog o premještenju Trdine, koga je tom
prilikom — kao uvijek — opisao kao »vrsna učitelja«, a na ponovni upit, da
i još uvijek zastupa spomenuti prijedlog, on je 11.1.1866. odgovorio, da premje-
štenje iz službenih razloga ne smatra više potrebnim, ali da ga želi sam
Trdina. I tom je prilikom izrazio o njemu kao nastavniku vrlo povoljno
mišljenje. Iz dokumenta se vidi, da su se u to vrijeme odnosi između ravna­
telja i Trdine naoko nešto popravili, ali je Trdina i dalje izbjegavao svaki
drugarski dodir s ostalim učiteljima na zavodu.

166
 Premda je na kraju, u mjesecu julu 1866., donesena konačna odluka, na
osnovu koje bi se Trdina, prema svojoj želji, vratio u Varaždin, on je jednim
svojim, ni od koga izazvanim, postupkom u mjesecu maju dao poticaj za
disciplinsku istragu, koja s izgredom đaka otprije tri godine nije više imala

I opet se motivi, koji su pritom upravljali Trdinom, ne mogu pouzdano

utvrditi. Pišući kasnije o tome, bio je uvjeren, da mu je Mažuranić pripremao
neki udarac, ali dokumentarna građa kao i tok događaja pa i držanje Mažu-
ranićevo do toga časa ne potvrđuju ovu pretpostavku. Da se oslobodi neiz­
vjesnosti, koja ga je uznemirivala, Trdina je prilikom inspekcije Janka Jur-
kovića, iz vlastite pobude, predao ovome bilježnicu svoga najboljeg učenika
u VIII. r., A. Jakšića, s njegovim predavanjima iz povijesti hrvatske knji­
ževnosti. Ni on sam nije nigdje dao razumljivo objašnjenje za taj svoj čin,
a jedva da će biti istinita i njegova tvrdnja, da je tek Vončina, kod koga j e
inspektor odsjeo, upozorio Jurkovića na neka mjesta u bilježnici, zbog kojih
se Jurković — prema riječima Mažuranića — »zapanji videć kakva se u njoj
mladeži ucčpljuju politička i religiozna načela«. Jurković je t a mjesta označio
i naredio ravnatelju da stvar ispita.
Tako je započeo posljednji čin u toj drami. Umjereni i povučeni Mažu­
ranić se — prema vlastitom priznanju — prestrašio, jer se osjećao s pravom
odgovornim za čitav duh nastave. On se nije zadovoljio time da se u istrazi
ograniči na mjesta, koja je Jurković sam obilježio, nego im je po svojoj odluci
dodao i neka mjesta iz bilježnice sedmoškolca Pavlovca. Ona su, prema Jur-
kovićevu izvještaju, bila »napose važna po tom, što su paralelna s dotičnimi,
otkrivljenimi mjesti rukopisa Jakšićeva«. Time je Mažuranić, nesumnjivo
duboko ogorčen i izloženiji pritisku više vlasti nego što je to bio prije, za
bratova kancelarstva, učinio Trdini njegovu situaciju još težom.
Istraga, koju je poveo, nije donijela rezultata. Trdina je ispočetka odbio
da prizna svojima većinu inkriminiranih mjesta, ali kada je Jakšić, doznavši
za to, uzeo svu krivnju na sebe i dotična mjesta prikazao kao svoje dodatke,
Trdina je najzad nastojao zaštititi svoga požrtvovnog učenika tako, što je
tekst u cijelosti, ili doslovno ili po smislu, priznao svojim. Dvorska se kance-
' larija zbog toga nije, iz formalnih razloga, zadovoljila ovom istragom, a kada
se ni u ponovnom disciplinskom postupku nije moglo sa sigurnošću utvrditi,
koji izrazi, izrečeni u učioni, doista pripadaju Trdini, trebalo je da stvar
izvede načisto sud, a da se Trdina privremeno suspendira. Sud je doduše
tužbu odbacio zbog nepostojanja krivičnog djela, ali je to Trdinu spasilo samo
od zatvora. On je ljeti 1867., protivno prijedlogu Predsjedništva Namjesničkog
vijeća, da se naprosto otpusti iz službe, umirovljen s 37 godina života.
Nema zacijelo sumnje, da je Trdina takvo rješenje, i u to dobri, izazvao
isključivo svojim postupkom. Da je od toga odustao, on bi s novom školskom
godinom započeo i nov odsjek svoje nastavničke djelatnosti u Varaždinu.
A kako je do toga trebalo doći upravo po njegovoj želji, ne govori ni jedan
dokumentarni podatak u prilog pretpostavci, koju je on sam na jednom
mjestu u svojoj autobiografiji izrazio riječima: »Takrat (t. j . ljeti 1864) sem
sklenil, da se moram vsekakor tega sramotnega j a r m a odkrižati« (ZB III, 549).
Trdina je u svom prikazu sviju tih događaja od 1863—66., iz neupuće­
nosti i psihički nedovoljno objašnjenih motiva, dosta, a ponekad i jako, gri-

167
ješio. Uza sve to sé njihov konačan završetak ne može svesti samo na pitanje
eventualne Trainine samoobmane ili njegova odnosa prema Mažuraniću. Histo­
rijski je značajna činjenica, da je jedan odličan nastavnik u Hrvatskoj
mogao na kraju 60-ih godina biti otjeran u mir s vrlo oskudnom penzijom
zbog toga, što je — prema konačnoj odluci Dvorske kancelarije od 26. VI. 1867.
— »sasvim pustio iz vida granice, koje su u obće opredieljene obuci literarno
historičkoj«, pri čem se naročito osuđuje njegove tvrdnje »o razlozih, s kojih
je pogubljen Frankopan, o Isusovcih, o vieri, o odnošaju višega hèrvatskoga
plemstva naprama narodnoj književnosti, i ina druga miesta, koja se po n a j -
blažem sudu nikako nedadu o p r a v d a t i . . . « A da je takva odluka mogla uopće
pasti, tome je najviše pridonio Janko Jurković, koji je u toj stvari pokazao
mnogo malograđanske tjesnogrudnosti i servilnosti, a tek manjim dijelom i
Antun Mažuranić.
U svom sukobu s državnom vlasti nije Trdina bio nipošto osamljen. Osim
prijatelja, među kojima se nalazio i njegov supatnik Fran Kurelac, stajala
j e uz njega omladina, koja je u 70-im godinama utisnula svoj pečat daljnjem
hrvatskom razvoju. Pripadao joj je i Adolf Jakšić, kojega lik — poslije pri­
loga A. Cesarea o »Krizi stranke prava i našim .komunarima' 1871« — postaje
sada još izrazitiji i svijetliji.

DIE AUTOBIOGRAPHISCHEN SCHRIFTEN J. TRDINA'S ALS QUELLE

FÜR DIE KROATISCHE GESCHICHTE

Zusammenfassung

Anlässlich der ersten Gesammtausgabe der Schriften J. Trdina's, eines

der hervorragendsten Vertreter der neueren slovenischen Literatur, unter­
nimmt hier der Verfasser den Versuch, die Bedeutung seiner autobiographischen
Schriften als Quelle für die kroatische Geschichte im Zeiträume von 1853 bis
1867, als Trdina in Kroatien als Gymnasiallehrer weilte, zu bewerten. Diese
Untersuchung führt zur Schlussfolgerung, dass die erwähnten Schriften, vor
allem »Bahovi huzarji in Iliri« (1903), viele wertvolle Beobachtungen und An­
gaben enthalten, welchen der Geschichtsforscher volle Aufmerksamkeit schen­
ken muss.
Nachdem Trdina's pädagogische Tätigkeit im Jahre 1866 der Gegenstand
einer Disziplinar-Untersuchung wurde und er 1867, seiner radikalen Anschau­
ungen wegen, in Ruhestand versetzt wurde, unterstellt der Verfasser seine
Schilderung dieser, für Trdina schicksalsschweren Angelegenheit einer neuen
Überprüfung. Auf Grund des archivalischen Materials, 'welches im ZagrebeT
Staats-Archiv aufbewahrt ist, konstatiert er, dass Trdina nicht schon 1863 —
wie er selbst behauptet — von seinem Direktor, dem kroatischen Philologen
Antun Mažuranić, aus politischen Gründen verfolgt und sogar denunziert
wurde, sondern dass er 1866, in veränderten politischen Verhältnissen, aus
eigenem Antrieb die entscheidende Disziplinar-Untersuchung heraufbeschwor.
Der Anteil des Direktors ist dabei zwar unbestritten, aber die Initiative ging
auch damals nicht von ihm aus, sondern gehört dem Schulinspektor und Schrift­
steller Janko Jurković.

168
 PROBLEMI ZA DISKUSIJO

GOSPODARSKA ZGODOVINA KOT ZNANOST

Fran Zwitter

V Kosovem zborniku je objavil prof. R. Bičanič* članek »Ekonomska po­

vijest među ekonomskim i historijskim naukama« (ZČ VI/VII, 1952—1953,
str. 820—826), ki vsebuje poleg dragocenih ugotovitev tudi nekaj tez, ki jih
historiki ne moremo sprejeti brez ugovora. Sledeč avtorjevemu namenu, da
ne razpravlja problema gospodarske zgodovine s širokega stališča filozofije
zgodovine, da govori le o konkretnih problemih v zvezi z delom na gospo­
darski zgodovini (str. 820), naj formuliram tu svoje kritične pripombe k tem
tezam.
Strinjam se seveda z avtorjevim razlikovanjem med prirodoslovnimi in
družbenimi znanostmi, čeprav bi jaz prirodoslovnih znanosti ne označil kot
znanosti o razmerju med človekom in prirodo (str. 820), k a r velja le za ne­
katere od njih, n. pr. za geografijo, ampak enostavno kot znanosti, ki pro­
učujejo prirodo. Prav tako se strinjam z avtorjevo ugotovitvijo, da spadajo
ekonomske znanosti kot družbene znanosti med historične znanosti (str. 826),
čeprav ta k r a t k a konstatacija marsikateremu čitatelju morda ne bo jasna;
avtor ima pač pred očmi dejstvo, da bi se v ekonomskih znanostih kakor
v drugih družbenih znanostih vsako prizadevanje študirati ono, k a r je skupno
vsem človeškim družbam ne glede na čas in prostor, omejilo na nekaj osnovnih
pojmov, kakor so v ekonomiji produkcija, surovine, konsum itd., in na nekaj
splošnih in skoraj banalnih konstatacij, vse ostalo je pa v različnih družbah
različno in kliče zato po upoštevanju te relativnosti, torej po historični usmer­
jenosti raziskavanja. Strinjam se tudi z avtorjevo zahtevo, da naj gospodarska
zgodovina študira celoto ekonomskih odnosov, to je vseh odnosov, ki na­
stanejo v zvezi z aktivnostjo v procesu materialne reprodukcije, in da naj
se ne omejuje le na študij določene vrste teh odnosov (str. 821). Opravičena
je avtorjeva kritika delitve zgodovine v politično in »kulturno« zgodovino in
podreditve gospodarske zgodovine tej poslednji kot zgodovine materialne kul­
ture (str. 821); razlikovanje med politično in »kulturno« zgodovino (ta kot
nekaka miscellanea in privesek politične zgodovine) je danes sploh zastarelo
in se je moralo umakniti razlikovanju med vrsto zgodovinskih znanosti. Med
njimi zavzema seveda posebno mesto gospodarska zgodovina kot samostojna

169
znanstvena disciplina, ki študira ekonomske odnose v celoti in ne opisuje le
ekonomska dejstva zato, da z njimi pojasnjuje dogodke v družbeni nadstavbi
(str. 822). Ona ima pred drugimi prednost ne le po tem, da raziskuje mate­
rialno bazo eksistence družbe, ampak tudi po svoji metodi, ki v veliki meri
dopušča kvantitativno merjenje (str. 825). Zgoščena, a instruktivna je slika
konfliktov med sistematično in empirično usmerjenimi strujami v razvoju
gospodarskozgodovinske znanosti (str. 822—24). Ni se mi pa mogoče strinjati
z zaključki iz teh izvajanj, ki jih avtor formulira v tretjem odstavku svojega
članka (str. 824).
Avtor tu najprej razlikuje med ekonomsko teorijo, ki preko abstrakcije
in generalizacije ugotavlja ekonomske zakone (pač zakone določene, histo­
rično dane družbe?), in med ekonomsko zgodovino, ki raziskuje, kako v
stvarnosti delujejo ti zakoni v kompliciranem delovanju manjših in večjih
naključij. V to tezo bi se jaz ne spuščal, poudarjam le, da proti definiciji
ekonomskozgodovinske znanosti nimam ugovorov, ona varuje pred shemati­
ziranjem in zoževanjem pojma te znanosti, čeprav po mojem mnenju »na­
ključje« pomeni le križanje dveh kavzalnih vrst; na vsak način taka definicija
omogoča takó spoznanje generalne linije razvoja gospodarstva kakor tudi
upoštevanje geografskih faktorjev, političnih konstelacij, vpliva osebnosti itd.,
ki to linijo niansirajo. Strinjam se tudi z zahtevo, da ekonomski historik mora
poznati ekonomsko teorijo. Preseneča nas pa, da avtor iz tega zaključuje, da
ekonomska zgodovina ni historična znanost »u užem smislu« in da mora zato
ekonomski historik biti predvsem ekonomist. Iz avtorjevih izvajanj je mogoče
indirektno spoznati, k a j si on predstavlja kot historično znanost v ožjem
smislu: ona predvsem pripravlja material, zbira dejstva in kontrolira vire,
ona le opisuje dejstva in pojave ekonomskega življenja in je torej deskrip­
tivna disciplina (cf. tudi str. 822). Vse to je važno, a ekonomist se s tem ne sme
zadovoljiti, on mora tudi izvajati sklepe, on raziskuje učinkovanje eko­
nomskih zakonov v stvarnosti. S takim pogledom na historične znanosti
>v ožjem smislu« se pa historiki ne moremo strinjati.

Historičnih znanosti »v ožjem smislu« namreč ne označuje, samo to, da

»predvsem« pripravljajo gradivo, ugotavljajo dejstva, kontrolirajo vire; one
niso deskriptivne znanosti, kakor čisto deskriptivnih znanosti — kolikor je
meni znano — tudi sicer sploh ni. V vsakem delu, ki mu je kjerkoli na svetu
priznan značaj historičnega znanstvenega dela, mora biti združena sposobnost
iskanja virov, ugotavljanja dejstev in kontroliranja virov s težnjo po sintezi.
Kjer te težnje ni, ne govorimo o historiku, ampak o antikvarju ali eruditu,
kakršen je bil n. pr. oni Philippe Tamizey de Larroque, ki ga je opisoval
H. Berr. 1 Historiki se strinjajo v tem, da tak človek ni znanstvenik, vsaj zato
ne, ker ne zna razlikovati, kaj je »važno«. Težko si je predstavljati, k a j bi
storil človek, ki bi ne imel v sebi nikakih problemov in nikakih teorij ali
hipotez, ki jih je seveda znanstvenik ob studiranju virov pripravljen dopol­
niti ali revidirati, ko bi stal pred obilico gradiva n. pr. kakega arhiva za
novejšo zgodovino; jasno je, da bi tega gradiva ne obvladal, ampak bi gradivo
obvladalo njega.

H. Berr, L'histoire traditionnelle et la synthèse historique, Paris 1921.

170
 Ce torej historične vede niso čisto deskriptivne, k a r na enem mestu trdi
menda tudi avtor, ko se mu zdi nepravilna oznaka čisto deskriptivnih metod
starejše historične sole v ekonomski znanosti kot historične metode (str. 822)
— ne vem, v kakšnem odnosu je ta trditev do drugih avtorjevih izvajanj —
je pa v resnici problem drugod. Gre za kritiko dela historikov s strani pred­
stavnikov sistematičnih disciplin, v tem primeru ekonomistov, da historiki
premalo poznajo teorijo onih področij civilizacije, katerih zgodovinski razvoj
raziskujejo, da oni deloma negirajo zase potrebo takega teoretičnega študija,
da so njihovi sintetični pojmi povzeti bolj iz vsakdanjega življenja kakor
pa iz znanosti in zato neprecizni. Ti očitki so po mojem mnenju za nekatere
historike upravičeni in mislim, da bi historik moral poznati teorijo onega
področja, ki ga raziskuje, in imeti smisel za sintetična vprašanja tega pod­
ročja in za vprašanja historične sinteze sploh. 2 Na drugi strani pa historiki
očitajo predstavnikom sistematičnih disciplin, v tem primeru ekonomistom, da
v svojih historičnih delih ne poznajo ali ne znajo pravilno uporabljati virov,
razen tega pa tudi to, da oni — kolikor so historično usmerjeni in ne po­
stavljajo teorij ne glede na čas in prostor — vidijo le eno generalno razvojno
linijo in ne vidijo faktorjev, ki to linijo niansirajo; tudi te kritike so često
upravičene. Avtor omenja polemike te vrste v gospodarskozgodovinski zna­
nosti, polemike, ki so razumljive zaradi razlik v razvoju ekonomskih in histo­
ričnih znanosti, zaradi razlik v sistemu študija teh ved, zaradi osebnih usmer­
jenosti in seveda zaradi celotne orientacije teh znanstvenikov, polemike, ki
so včasih zelo plodne. Mislim pa, da more biti znanost gospodarske zgodovine
le ena, kakor je le eden tudi njen objekt, in da mora ona ustrezati vsem
zahtevam, ugotavljati delovanje ekonomskih zakonov in teoretsko fundirati
važna »naključja«, pa tudi pritegniti in pravilno uporabljati v poštev priha­
jajoče vire. Kakor je pa teoretsko nemogoče, da bi o istem objektu eksistirali
dve znanosti, od katerih bi n. pr. ena iskala zakone, druga jih pa negirala,
tako je tudi praktično nemogoče, da bi n. pr historiki le zbirali gradivo in
ugotavljali dejstva, ekonomisti pa nato na tej podlagi ugotavljali delovanje
ekonomskih zakonov; sigurnost v sintezi suponira poznavanje gradiva, na
drugi strani bi pa tisti, ki ne bi imel pred očmi sintetičnih vprašanj, tudi ne
znal zbirati zanja važnih virov, njegovo gradivo bi ne bilo uporabno za sin­
tezo, in tako tudi tu velja izrek, da Eiffelovega stolpa ni mogoče graditi
s kamenjem. 3

Gospodarski historik bi torej moral pri svojem delu združevati kvalitete

historika s kvalitetami ekonomista. Na podlagi te ugotovitve je enostaven
odgovor na vprašanje, ali naj se z gospodarsko zgodovino bavijo prvenstveno
historiki ali ekonomisti. Oboji naj se bavijo z njo, oboji naj streme za tem,
da združujejo vse za to potrebne kvalitete in potem se bodo videli rezultati.
V praksi bo to izgledalo pač tako, da bo za razdobja, ki so od nas časovno in
vsebinsko zelo oddaljena in kjer je potrebno posebno znanje za uporabljanje
2
To mnenje sem izrazil že v svoji Sociologiji in zgodovini, Ljubljana 1938
(ponatis iz Sodobnosti V, 1937), str. 14.
3
Prim. F r . Simiand v La causalité en histoire, Bulletin de la Société fran­
çaise de Philosophie VI, 1906, str. 283; isti v Les conditions pratiques de la
recherche des causes dans le travail historique, prav tam VII, 1907, str. 292;
Sociologija in zgodovina, str. 15 in tam citirana literatura.

171
virov in dobro poznavanje od naše dobe zelo različnih drugih področij civili­
zacije, ki so z gospodarstvom povezana, medtem ko pride poznavanje teorij,
ki v glavnem veljajo za moderno gospodarstvo, manj v poštev in tudi viri ne
dopuščajo odgovora na nekatera teoretična vprašanja, gospodarska zgodovina
skoraj izključna domena historikov; pri novejši gospodarski zgodovini, kjer
je delo na virih in upoštevanju drugih področij civilizacije enostavnejše, zato
pa upoštevanje gospodarskih teorij bolj možno in nujno, bo pa pač delež
ekonomistov večji. V zvezi s tem je zanimivo mnenje Ch. Morazéja, da se' naj
gospodarski zgodovinar kot poseben znanstvenik bavi z razdobjem od 16. sto­
letja dalje, medtem ko naj bo proučevanje gospodarske zgodovine prejšnjih
razdobij stvar zgodovinarjev, ki naj se bavijo tudi z drugimi področji teda­
4
njih civilizacij. Gospodarska zgodovina je seveda veda, ki si mora prizadevati
zajeti celotno gospodarstvo, vendar pa s tem ni rečeno, da bi se z njo ne
mogel uspešno baviti tudi znanstvenik, ki študira tudi druga področja zgo­
dovine ali se pa bavi z drugimi ekonomskimi problemi. Avtor piše, da se pri
nas ekonomska zgodovina predava samo na ekonomskih fakultetah in da si
na filozofskih fakultetah še ni pridobila državljanskih pravic (str. 820). S tem-
verjetno misli na to, da ona na njih ne predstavlja posebnega predmeta s
posebnim izpitom. Vendar pa bo ta trditev začudila vse tiste, ki se jim zdi
vsebina bolj važna kakor pa firma in naslov, vse tiste, ki vedo, da se ona
vendar mnogo raziskuje in predava na filozofskih fakultetah, začudila je
tudi mene, ki sem se v Ljubljani pred 30 leti kot študent prvega semestra
udeleževal pri prof. Hauptmannu 1924/25 seminarskih vaj iz gospodarske zgo­
dovine poznejšega srednjega veka in pred 15 leti kot docent predaval o pro­
blemih evropske novejše gospodarske zgodovine.

Pri nekaterih polemikah o značaju posameznih znanosti, ki se v zadnjih

letih vodijo pri nas, je vidno prizadevanje avtorjev, da bi zožili vsebino svoje
znanosti s tem, da izločijo iz nje vse tisto, k a r jim ne leži, in to odrinejo drugi
znanosti. Taka prizadevanja me spominjajo na karakteristiko historikov, ki
bi se hoteli rešiti socioloških problemov, pri H. Berru, ki sem jo nekoč že
citiral. 5 Na drugi strani so seveda tudi ekonomisti, ki bi hoteli le ustvarjati
sinteze gospodarske zgodovine, delo na virih pa prepustiti historikom. Vse to
pa ne velja za profesorja R. Bićanića. On v svojih delih o gospodarski zgo­
dovini druži teoretska razglabljanja z delom na virih. Zato mislim, da bi
mogel priznati tezo, da mora biti znanost o gospodarski zgodovini tako teo­
retsko poglobljena kakor tudi fundirana na virih, da mora videti tako cen­
tralno linijo razvoja kakor tudi nianse, v katerih pride ta linija do izraza, in
da je koristno in nujno, da na njej tudi pri nas kakor drugod na svetu delajo
vsi, ki ustrezajo tem pogojem, historiki in ekonomisti.

* Ch. Morazé, Introduction à l'histoire économique 3 (Collection A.Colin),

Paris 1952, str. 25—28.
5
C'est bien la thèse même des historiens «historisants*, lorsqu'ils veulent
bien reconnaître qu'il y a quelque chose à faire qu'ils ne font pas. Ce «quelque
chose>, ils l'écartent en l'appelant sociologie. Tout au plus consentent-ils à
s'y intéresser de loin. — L'histoire traditionnelle . . . , str. 24, Sociologija . . . ,
str. 14.

172
 LA SCIENCE DE L'HISTOIRE ÉCONOMIQUE
Résumé

U . u t a i r fait, Quelque» r e „ „ q u e s critique» à ^ а ^ " ^ Љ

„omiqu. et ™ J S a T i S k Ä ™ Ä tomomtaes dans

» S S S S S S Ä lanftÄflSSr -
POPRAVEK

V petem zvezku tega Časopisa je napisal gospod urednik oceno mojega

članka o .Hrvatskem praplemstvu«, v kateri ugovarja mojim izvajanjem v
petih točkah. Glede njih imam pripomniti naslednje:
1 Ni res, da se končuje popis P ™ v. neki darovnici iz leta 1070 z
>alio u m Л da sem šele jaz >dodal« besedo » Л Ш ш п « . B-. je « u j r o f a o .
da stoji ta izraz že v izvirniku, toda Barada, ki noče poznati plemicev na
Ï r v a t X m pred letom 1102, je »nobffinm« izpustil, dasi je imel, kakor » r e č n o
poudarjam na strani 91, original pred seboj.
2. Ni res, da sem jaz v drugem popisu prič ^ ^ ^ Г Т г п Е а
ločila uporabljena pri Račkem«, zaradi česar je baje vendarle .problema­
tično ' a l f spada jo ,omnes eiusdem loci villani' med nobiles«, kakor da sem jaz
o k % t du Re je nasprotno: a) da je neprimerna ločila .spremenil oziroma
opusül« že Barada, in b) da reklamiram na omenjenem ^ ^ ^ ^ k T r z i v n o
štiri priče katerih imena sem dal zaradi jasnosti nalasc tiskati kurzivno.
O v i C i h ' govorim šele v zadnjem delu razprave, kjer ponavljam v skladu
? svojo ugotovitvijo v Radu 273, 104, da villanus v starohrvatskih v m h ne
Pomeni nfti podložnega niti svobodnega kmeta, nego le vobče « a -
čega za razliko od meščana na selu, da pa v vseh primer h, v katerih je
kontrola mogoča, tako villani kakor osebe,-, navedene z gobm imenom, pri­
padajo plemstvu^ ^_tek B a r a d i zarad. petri{ic. s t a K m t k

družbe za pet sto let tudi za mene, k e r baje isto tako ne uvazujem .rezultata
pOuisočletnega notranjega razslojevanja v novi domovini med začetkom sed-
megaTn koncem enajstega stoletja«. Res je nasprotno, da e recenzent povsem
spregledal da celo jako točno vodim računa o socialni diferenciaciji prav pri
Pkmftvu nedvoumno deleč od produkta tujega preslojevanja, to je od pra-

173
 plemstva dvanajstih plemen, produkt notranjega razslojevanja, to je darovno,
kraljevsko plemstvo. Kdor noče priznati superpozicije Hrvatov-priselnikov
nad Slovinci-starinci, bi si torej m o r a l . b i t i vsekakor na jasnem, da je ne
more omajati s krivo primerjavo, ampak s stvarnimi razlogi. Takšnih pa kritik
ne prinaša. Kajti
4. zopet ni res, da »se iz izraza ,plemenština' za alod ne da dokazati socialna
dvoplastnost«. Res je nasprotno, da je Grafenauer pomešal pojme in tudi tukaj
prezrl to, k a r je bistveno, da namreč »socialna dvoplastnost« pomeni edinole
obstoj gospodujočega stanu, a ne, da li je ta bil plemiški ali kmetski. Prav
s tega stališča pa ocenjujem plemenščino kot stanovsko določeno, plemenito
posest, sklicujoč se pri tem obenem na analogije iz Skandinavije, Anglije in
Nemčije, kjer je bila povsod polnopravna lastnina vezana na plemstvo »Her­
reneigen«. Kljub temu pa trdi zdaj Grafenauer, da iz »plemenščine« sklepam
na poreklo Hrvatov, a to odbija za čudo s pozivom na iste analogije, katere
so rabile meni izključno v potrdilo za plemiški položaj Hrvatov.
5. Ni res, da je treba prevajati besede Konstantina Porfirogeneta тоед
Xo(oßdtovS xctl zoòg Xoinoìs 2y.kaß&Q%ovx4 ne kot »Hrvate in druge slovanske
arhonte«, marveč kot »hrvatske in druge slovanske arhonte«. Res je nasprotno, da
je tak prevod stvarno in jezikovno enako nemogoč. Stvarno mu nasprotuje
dejstvo, da gre na spornem mestu za slovanske kontingente bizantinske vojske
a ne za peščico slovanskih poglavarjev. Jezikovno pa je nedopustno proglasiti
samostalnik za pridevnik samo zato, da Hrvati ne bi bili »gospodarji Slo­
vanov«. Zakaj na vseh mestih, kjer Konstantin govori o dalmatinskih Slovanih,
so mu XcoßdTot, 2eQßXoi, Zaxtovfioi vedno s u b s t a n t i a , tudi tam, kjer pripo­
veduje, da sta se pridružila italski kralj in-papež v borbi proti Saracenom
тф naca tov ßaoMa>S ànoataXévxi атсатф äfia тф Xo<oßdzV, гф 2ecßZv „ai Za%Xov-
(tq> xaì Tecßovvtwvais xal KnvaÀehaig. Kajti kdor l o č e na vsak način rešiti
pridevniški značaj prvih treh imen, ponavljajoč v duhu агсагф izza ZaXAovf*<p,
ta je v zadregi pozabil, da v ohlapnem govoru koordiniranje ednine z mno­
žino ni nič izrednega, saj se lahko reče tudi danes na primer: Za prve svetovne
vojne so se borili proti Avstriji Rus in Italijan, Črnogorci, Srbi in Romuni
Predvsem pa v naglici ni pomislil, da bi bil Konstantin Porfirogenet gotovo
napravil po potrebi od X^ßazog Xpo>6ar^ós kakor od 2xAäßoS o*Xaßmos ali od
Pwfiaìog фшџшход.
Ljudmil Hauptmann

ODGOVOR

Ad 1. To pripombo umikam in obžalujem, da sem zaradi op 16 kjer se

navaja le Rački, »Doc. 94, n. 72«, in teksta, »da Barada daje latinski tekst
očigledno (podčrtal B. G.) ne po Račkem, nego po izvirnem registru« (str 21)
pogrešno sklepal, da prof. Hauptmann ne razpolaga z originalom.
Ad 2. Nova ločila so porabljena, kolikor mi je znano, prvič pri Hapt-
mannu v Radu HAZU 273, 1942, str. 103, kjer se s tem tekstom uvaja prav
razprava o vsebini izraza »villani«. Rezultat te preiskave je v Hauptman-
novem Popravku reproduciran točno, toda ne v celoti. Zaključek (Rad, str. 104;

174
gl. tudi spodaj t. 4) se .namreč glasi: »U vrelima starohrvatskog doba prema
tome nema ni jedne jedincate vijesti o slobodnim seljacima.« Prav o tem pa
na podlagi spornega teksta dvomim. Sicer bi pripomnil, da ne bo nesporazuma,
še to, da ima seveda vsak historik pravico smiselno postavljati ločila, kolikor
jih tekst nima ali kolikor so zaradi značaja edicije nezanesljiva, da pa ima
tudi kritik pravico na take novosti opozoriti.
Ad 3. Kraljevsko darovno plemstvo pri Hrvatih р о г д а т о šele od srede
11. stoletja dalje. Za ta čas je res, da Hauptmann loči razne sloje v plemstvu.
Toda v svoji oceni sem pri tem govoril povsem jasno le o vprašanju razvoja
od 7. do 11. stoletja, torej samo o vprašanju geneze hrvatskega praplemstva.
To vprašanje rešujeta resno v bistvu le dve teoriji: prva jo povezuje z dose-
litvijo Hrvatov med dalmatinske Slovane, druga s postopno notranjo diferen­
ciacijo. Moja pripomba, ki je formulirana v pogojni in ne т> trdilni obliki,
izraža samo mnenje, da ne gre posledic, oprijemljivih šele v i l . stoletju, vezati
z naselitvijo Hrvatov, če dokazni postopek ne razčisti ugovorov, ki so vsaj
zame bistveni (izoblikovanje državne organizacije šele v 9. stoletju, razni
ostanki v socialnem življenju).
Ad 4. Hauptmann trdi v svoji razpravi (str. 111): »Hrvati-osvajači pri
Konstantinu, Hrvati plemiči v apendikuli in Historiji Salonitani, nevidnost
vsakega sledu o svobodnjakih kartularjih in naposled še alod-plemenščina.
Vse to se med seboj tako izpopolnjuje, da je pač le še z največjo težavo
mogoče tajiti etniški izvor hrvatskega plemstva.« Z opozorilom, da se vse­
binsko isti termin najde tudi tam, kjer je plemstvo nastalo z domačo družbeno
diferenciacijo, osporavam edino le opravičenost vključevanja »plemenščine« v to
argumentacijo, ne pa Hauptmannovega dokazovanja, da je plemenščina, odkar
nam je oprijemljiva po virih (to je od 11. stoletja dalje) plemenita posest. Saj
sem napisal jasno, da se s tem »ne da dokazati na Hauptmannov način socialna
dvoplastnost« (t. j . teorija »o družbeni dvoplastnosti, izvirajoči še izza naselitve
Hrvatov«), izrecno pa pritrdil njegovi analizi hrvatske družbe v 11. stoletju.
Ad 5. Hauptmannov stvarni ugovor ni nujen, ker poglavarji v Italijo niso
šli sami, marveč z vojsko. Ker je vojska neposredno pred tem mestom ome­
njena, ni ovire za omenjanje knezov kot pars p r o toto, k a r pri Porfirogenetu
tudi sicer ni redko. Jezikovno je sicer res, da se tvorijo pridevniki te vrste
praviloma z dodatkom — (i)%6\ tudi pri Konstantinu daleč prevladujejo med
pridevniki te vrste oni, ki so tvorjeni na tak način. Vendar uporablja sem ter
tja v pridevniškem smislu tudi neposredno ljudska imena brez vsakršnega do­
datka (prim, yévog Alyvmiov, ed. Bonn. сотр. III, str. 30, vr. 1; лбХејлог xbv BovX-
ydçov, HI, str. 33, vr. 6, gl. tudi vr. 7 in str. 88, vr. 1 ; TO yévoç 'Açfiéviov, III, str. 40,
vr. 18 itd.), tako da tudi te vrste pridevniki pri njem niso izključeni. Z druge
strani je to pri njem edini primer, da bi uporabil za označbo vojske etnično
ime v ednini in ne v množini, k a r Hauptmannovo razlago vsekakor ovira.
Odločilno pa je zame, in od tod se je moja preiskava začela (gl. HZ 5, 1952,
str. 51), da je odstavek o »Sklabârhontih«, če ga razumemo s Hauptmannom,
v nasprotju z vrsto mest pri Konstantinu Porfirogenetu, ki Hrvate očitno
štejejo med Slovane (za nedvomno Konstantinov tekst prim, zlasti III, str. 128
do 129, m a n j izrazitih mest je še več; pri vrinjenem 30. poglavju sloni na
takem gledanju že ves koncept, poleg tega pa kažejo to tudi razna izrecna

175
 1
mesta; prim. HZ 5, 1952, str. 20, 51, op. 200), medtem ko ni nobenega drugega
mesta, ki bi tako koncepcijo potrjevalo. Ker ni mogoče pripisovati istemu
piscu, da bi enkrat štel Hrvate med Slovane, drugič pa jih navajal kot od teh
razlikujoče se »gospodarje Slovanov«, mislim, da nas vir sam navaja k dru­
gačnemu razumevanju prizadetih imen kot pridevnikov, po obliki pri Kon­
stantinu sicer res izjemnih, toda ne nemogočih, kot dokazujejo zgoraj na­
vedeni drugi primeri te vrste. Proti tej argumentaciji je sicer res mogoč še
ugovor, da je De adm. imp. le zbirka poročil različnega in ne enotnega porekla.
Dokaza spričo tega res ni mogoče povsem skleniti, vendar se mi zdi njegova
verjetnost še vedno precej večja od verjetnosti s tem ugovorom branjene teze.
Tej tezi namreč nasprotuje ne glede na Hrvate tudi še dejstvo, da se izraz
>Sklabarhonti« očitno nanaša tudi na vsa štiri pred tem omenjena srbska
plemena. Za ta pa v luči Porfirogenetovih podatkov pač ni mogoče trditi, da
bi tako kot Hrvati vladala Slovanom, naseljenim pred njimi v njihovih pokra­
jinah. Konstantin namreč izrecno trdi, da so se naselila v >opustelih deželah«
(%&Qai è'çTjfiai, III, str. 153, vr. 9—15, str. 160, vr. 8—9).
Bogo Grafenauer

176

i
 IN MEMORIA!

FRAN RAMOVŠ

Dne 16. septembra 1952 je umrl v Ljubljani dr. F r a n Ramovš, profesor za

slovenski jezik na filozofski fakulteti univerze v Ljubljani in predsednik
Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Zgodovinski časopis se hvaležno
spominja pokojnega F r a n a Ramovša, zavedajoč se po eni strani, koliko zgodo­
vinarju jezika dolguje veda, ki jo kratkomalo imenujemo zgodovina in koliko
mora po drugi strani biti zgodovinska znanost hvaležna organizatorju znanosti
vobče, v katero je vključena tudi zgodovinska stroka. Zanjo, njene potrebe,
materialnega in osebnega značaja, publikacije in glasila, je pokojni Ramovš
kazal vedno največje zanimanje in razumevanje, pa naj je to bilo na univerzi,
v nekdanjem Znanstvenem društvu za humanistične vede, na Akademiji zna­
nosti in umetnosti, ali pa vobče ob mnogoteri priliki, ko je nanesla beseda na
delo in delavce v območju slovenske zgodovine.
Profesor Ramovš je zgodovinar našega jezika. Razume se, da je pristopal
k proučevanju zgodovine jezika z drugačno metodo in z drugačnimi postopki
kot dela na primer raziskovalec družbene ali kulturne, gospodarske ali poli­
tične preteklosti našega naroda. P r i tem svojem delu se je pa globoko zavedal,
kako potrebno je pri študiju jezika poznati tudi delo in metode zgodovinarja
v ožjem pomenu te besede, poznati vsestransko dogajanje naroda, ki ta jezik
govori. Zlasti velja to za Ramovševe raziskave o nastanku slovenskega jezika
po naselitvi v novi domovini, za njegov študij slovenskih dialektov in za
številne njegove etimološke razlage. Preberimo samo uvod v njegovo knjigo
Kratka zgodovina slovenskega jezika (1936). S kakšnimi priprosto obliko­
vanimi, pa vendar temeljitimi stavki nam je, v stalni povezavi s potekom
zgodovinskega dogajanja, predočeno ozemlje slovenskega jezika, število Slo­
vencev, prvotno slovensko ozemlje pa domača in Slovencem sosednja tuje-
jezična ljudstva. Kako nazorno je z gledišča raziskovalca jezika prikazan
prihod Slovencev v novo domovino, kako pregledno je razloženo, kateri fak­
torji historičnega značaja so bili merodajni za nastanek slovenskega jezika,
njegovo razčlenitev, dialekte in govore. Zgodovinarji vse premalo upoštevamo
izsledke raziskovalca jezika, ki nam morejo za dobe, ko nimamo ali imamo
na, razpolago sicer le skromne pisane in arheološke vire, biti v odlično pomoč.

12 Zgodovinski časopis J[77

 Ali pa Ramovševe raziskave naših dialektov, ki jih obravnava v ome­
njeni Kratki zgodovini, v Dialektološki karti slovenskega jezika (1931) in v
sedmi knjigi Historične gramatike slovenskega jezika (1935). Profesor Ramovš
j e pri razlagi značilnosti in ozemeljskega obsega slovenskih dialektov jemal
vedno v poštev faktorje iz družbene, gospodarske, naselitvene in politične
zgodovine. Skušal je na podlagi tudi teh obrazložiti, zakaj je ta ali drugi
dialekt imel tak ali pa drugačen razvoj, zakaj se je širil do teh in takih meja.
>Napredne«, to je dialekte, ki kažejo v svojem razvoju stalno nove pojave,
je znal lepo razložiti iz razgibanega družbenega, prometnega in političnega
življenja na ozemlju, kjer so se taki dialekti govorili in razvijali. Dialekti,
ki so glede svojega razvoja v zastanku, so pa iz krajev, ki so geografsko od­
ločeni, ki so v zatišju, odmaknjeni od večjega prometa in živahnejšega druž­
benega in političnega dogajanja.
Profesor Ramovš se je torej pri raziskavah slovenskih dialektov stalno
okoriščal z izsledki zgodovinske vede. Po drugi strani mu pa moramo biti
zgodovinarji globoko hvaležni za veliko pomoč, ki nam jo je za naša raz-
iskavanja, zlasti na področju naselitvene, družbene in obče kulturne zgo­
dovine dajal s svojimi študijami. Marsikateri izsledek, do katerega je prišel
zgodovinar po svojih poteh, je našel točno potrditev v rezultatih profesorja
Ramovša, do katerih je prišel — razume se — po svojem postopku. Številni
izsledki profesorja Ramovša na področju slovenske dialektologije so, na
primer za slovenskega kolonizacijskega zgodovinarja, neprecenljiva pomoč in
dopolnilo ter potrdilo njegovih izvajanj in izsledkov. Dovoljeno n a j mi bo,
da omenim, kako sva imela z rajnkim profesorjem Ramovšem včasih dolge
razgovore o slovenskih dialektih in kako nama je bilo v veliko zadoščenje,
če so se izsledki raziskovalca jezika skladali z izsledki zgodovinarja. Spo­
minjam se na primer plodnih razgovorov o rezijanskem dialektu pa o ne­
katerih dialektih Gorenjske, iz okolice Ljubljane in z Goriške.
Pa ne samo Ramovšev študij naših dialektov, tudi marsikatere njegove
etimološke razlage, pa preiskave freisinških spomenikov in protestantskih
piscev so in bodo oplojevalno vplivale na zgodovinska raziskavanja, jih po­
glabljala in jih od svoje strani spopolnjevala. Ramovševe razlage krajevnih
in drugih imen, objavljene v posebnih razpravah in člankih (na primer Gro­
suplje, Kobarid, Kasez-Edling, Cirminah-Rotenmann, Celje, Dudlebi itd.), ali
pa številne v njegovi Kratki zgodovini slovenskega jezika (1936) in v obeh
knjigah Historične gramatike slovenskega jezika (1924, 1935) vsebujejo drago­
cene ugotovitve, iz katerih se more tudi zgodovinar marsičesa naučiti.
Poklicani so predstavili in bodo še predstavljali ogromno in prodorno,
znanstveno in strokovno, učiteljsko in organizatorno delo profesorja Ramovša
na podr.očju vede o slovenskem jeziku, ki ji je bil vdan z vsem srcem. Namen
teh kratkih spominskih, vrst v zgodovinskem glasilu je le bežno pokazati, kako
in tesno je marsikaj tega, k a r je raziskaval in dognal profesor Ramovš, po­
vezano in pomembno tudi za ožjo zgodovinsko vedo in kako mu moramo biti
tudi zategadelj zgodovinarji globoko hvaležni.
M.Kos

178
 ALFONZ DOPSCH

Slovenski zgodovinarji smo dolžni spomniti se v svojem glasilu dne 1. sep­

tembra 1953 na Dunaju umrlega avstrijskega zgodovinarja Alfonza Dopscha
(rojen je bil 14. junija 1868 v Lovosicah v današnji Češkoslovaški). V nekaterih
svojih delih in razpravah je obravnaval zelo pomembna vprašanja iz področja
starejše zgodovine Slovencev in slovenske zemlje. Tudi je med svojimi učenci
in slušatelji imel, zlasti v prvih desetletjih našega stoletja, številne iz naše
domovine. Od leta 1898 do leta 1936 je bil Dopsch profesor za občo in
avstrijsko zgodovino na dunajski univerzi.
Dopschevo zanimanje za znanstveno problematiko na zgodovinskem pod­
ročju je obsežno. Začel je s študijem starejše avstrijske zgodovine s po­
udarkom na ustavnem in upravnem razvoju, zatem pa ga je trajno in močno
pritegovala zlasti gospodarska in družbena zgodovina. Iz zanimanja zanjo je
omeniti zlasti dve veliki Dopschevi deli, prvo o gospodarskem razvoju karo­
linške dobe, zlasti na Nemškem (Die Wirtschaftsentwicklung der Karolinger­
zeit, vornehmlich in Deutschland, I, 1912; II, 1913), drugo pa o gospodarskih
in družbenih osnovah evropskega kulturnega razvoja od časov Cezarja do
Karla Velikega (Wirtschaftliche und soziale Grundlagen der europäischen
Kulturentwicklung aus der Zeit von Cäsar bis auf Karl den Grossen, I, 1918;
11, 1920). Od večjih del s tega področja naj omenim še njegovo, knjigo o
starejši gospodarski in socialni zgodovini kmetov v avstrijskih alpskih deželah
(Die ältere Wirtschafts- und Sozialgeschichte der Bauern in den Alpenländern
Österreichs, 1930) in delo o gospostvu in kmetu v nemški cesarski dobi (Herr­
schaft und Bauer in der deutschen Kaiserzeit, 1939).
Vprašanjem iz starejše slovenske zgodovine se je Dopsch približal z
izdajo urbarjev, ki jih je ob prelomu 19. v 20. stoletje vzela v svoj edicijski
program dunajska Akademija znanosti. Omeniti je, da je Dopsch za svojega
sodelavca pri objavi prve knjige teh urbarjev, ki obsega deželnoknežje
urbarje Spodnje in Zgornje Avstrije v 13. in 14. stoletju (1904), izbral slo­
venskega zgodovinarja V l a d i m i r a L e v c a , ki pa je — tako prezgodaj,
komaj v 28. letu življenja — umrl prav v letu, ko je izšlo to skupno delo
Dopschevo in njegovo (dne 7. oktobra 1904 v Ljubljani). Pritegnitev Levca
kaže, kako visoko je Dopsch cenil izredne sposobnosti mladega slovenskega
znanstvenika. Prav lani je poteklo petdeset let odkar je smrt iztrgala sredi
njegovega neumornega dela toliko obetajočega slovenskega zgodovinarja
Vladimira Levca. V uvodu k izdaji avstrijskih urbarjev omenja Dopsch s
priznanjem pomoč, ki mu jo je z vso marljivostjo in s svojim temeljitim
znanjem nudil Leveč. Pomoč ni bila majhna; Leveč je prepisoval tekste, zbral
je za risarja zemljevidov in za tabele potrebno gradivo, sestavil je imenike
in stal vobče Dopschu pri delu stalno ob strani.
Objavi spodnje- in zgornjeavstrijskih urbarjev je sledila objava srednje­
veških deželnoknežjih urbarjev Štajerske, ki jo je s sodelovanjem Alfreda
Mella priredil Dopsch leta 1910 (Die landesfürstlichen Gesamturbare der
Steiermark aus dem Mittelalter, österreichische Urbare, 1/2). Ti urbarji se
nanašajo na posest, ki so jo Štajerskem imeli deželni knezi, to je najprej
vojvode iz rodu Babenberg (v moški vrsti izumrli 1246), zatem češki kralj
Premysl O t a k a r II. in nato vojvode iz rodu Habsburg. Po času obsega edicija

12* 179
urbarje od prve polovice 13, pa do konca 15. stoletja. Od slovenskega de,la
dežele je v urbarjih zapopadena posest v Podravju (uradi Maribor, Slovenska
Bistrica, Radgona) in v gospostvu Laško. Edicija je opremljena z bogatimi in
številnimi opombami, registri in z obsežnim uvodom. V uvodu je razprava
o rokopisih, o vprašanju k d a j in zakaj so bili posamezni urbarji sestavljeni,
o gospodarstvu, upravi, prebivalstvu, dajatvah in produkciji na ozemlju, ki
ga urbarji popisujejo, nadalje o merah, novcu in cenah ter končno razprava
o pravni, politični in finančni strani urbarjev. Urbarji so veliko več kot le
na kritičen način in z vsem potrebnim aparatom opremljena objava tekstov;
uvodi urbarjem so obsežne razprave o gospodarskem, družbenem in poli­
tičnem razvoju velikih delov Štajerske v srednjem veku.
Iz dela za štajerske deželnoknežje urbarje, in to prav za urbarje, ki se
nanašajo na slovenski del dežele, je izšla vrsta preiskav, ki jih je Dopsch
združil 1909. leta v posebni knjigi z naslovom Die ältere Sozial- und Wirt­
schaftsverfassung der Alpenslaven (Starejša socialna in gospodarska ustava
alpskih Slovanov).
Ob raziskavah, zlasti za urbarje deželnoknežje posesti okoli Laškega, se
je zdelo Dopschu nujno zavzeti stališče do teorij, ki so jih oblikovali od
konca 19. stoletja dalje. nekateri znanstveniki glede starejših . socialnih in
gospodarskih razmer pri Slovencih in so jim bili pri tem prav omenjeni
urbarji glavni vir. Posebno so raziskave A. Meitzena, J. Peiskerja, P. Punt-
scharta in VI. Levca predmet Dopscheve večkrat k a j ostre kritike. V ome­
njenih urbarjih v velikem številu nastopajočim županom je posvečen velik
del Dopscheve knjige. Dopsch zavrača Peiskerjevo teorijo, po kateri naj bi
bili v urbarjih navedeni župani ostanki neke vrste turškotatarskega pastir­
skega plemstva; župani v urbarjih so po Dopschu le upravni organi zemljiške
gosposke. V zvezi z raziskavo o županih je kritičen pretres o živinoreji in
poljedelstvu pri starih Slovencih oziroma Slovanih, ki n a j bi jima, zlasti po
Peiskerju in Puntschartu, šel v družbenem in gospodarskem razvoju Slo­
vencev velik pomen. Mimo županov obravnava Dopsch tudi staroslovenske
dekane in sodine; prvi so mu nižji organi zemljiške gosposke, drugi pa gospo­
darski organi.
Mimo problemov, ki izhajajo neposredno iz gradiva štajerskih urbarjev,
obravnava Dopsch tudi nekatera vprašanja iz naše starejše zgodovine, ki so
.z urbarji manj povezana, ki pa morejo vendarle njihovo vsebino do neke
mere pojasniti. Tako so predmet njegovih raziskavanj načini, potek in oblike
starejše slovenske kolonizacije, obred umeščanja koroškega vojvode in za­
druga pri starih Slovanih. Dopscheva namera ni bila podati s temi študijami
v vseh podrobnostih enakomerno in popolno obravnavo ali opis družbenih in
gospodarskih razmer pri Slovencih, marveč obravnavati predvsem le tiste
probleme, ki so se mu v zvezi z novejšimi raziskavanji zdeli sporni in nejasni.
Kasneje se Dopsch v tako obsežni meri kot v knjigi o starejših socialnih
in gospodarskih razmerah pri alpskih Slovanih in v svoji ediciji štajerskih
deželnoknežjih urbarjev ni več povrnil k vprašanjem iz slovenske zgodovine.
Le njegova izvajanja v že zgoraj omenjeni knjigi o starejši gospodarski 4n
socialni zgodovini kmetov v avstrijskih alpskih deželah n a j še omenimo, to pa
zaradi primerjave enakega ali podobnega razvoja pri nas in v naši neposredni
soseščini. jyj £ o s

180
 DRAGOTIN LONČAR

Zgodovinar in politik dr. Dragotin Lončar je bil rojen 5. novembra 1876

v Lukovici (sam piše na Brdu) v kamniškem okraju kot sin vaškega ključav­
ničarja. V osnovno šolo je hodil na Brdu in v Kamniku, v gimnazijo v 1. 1888
do 1897 v Ljubljani, kjer je bil med drugim instruktor sinov svojega ožjega
rojaka pisatelja Janka Kersnika. V letih 1897 do 1901 je bil med tedaj še
maloštevilnimi slovenskimi študenti češke univerze v Pragi, kjer se je vpisal
na filozofsko fakulteto, študiral zgodovino, geografijo, nacionalno ekonomijo,
državne vede, filozofijo in pedagogiko, poslušal med drugimi Masaryka,
Drtino, Krejčija, Niederleja, Golia, Bidla in Riegerja ter promoviral 1902 pri
docentu geografije V. Švamberi z disertacijo »O gostoti prebivalstva in krajev
na Kranjskem«. Izpit za profesorja na srednji šoli je položil 1903 v Pragi,
dopolnilni izpit (za nemščino in slovenščino kot učni jezik) pa 1904 na Dunaju.
Sest let je bil suplent, in sicer 1901—1903 na II. državni gimnaziji v Ljubljani,
1903—1904 na kranjski gimnaziji, 1904—1907 na ljubljanski realki; šele 1907
dobi mesto pravega učitelja na mestni (pozneje državni) realki v Idriji, kjer
ostane kljub številnim brezuspešnim prošnjam za premestitev in študijske
štipendije do propada Avstro-Ogrske; tako dobi šele 1919 mesto na ljubljanski
realki. V času radikalsko-radićevskega režima postane novembra 1925 pro­
svetni inšpektor v prosvetnem oddelku ljubljanske oblasti in ima to funkcijo
tudi po imenovanju za direktorja Narodnega muzeja v februarju 1926 ter je
razrešen šele marca 1927, ko radičevska stranka ni več v vladi. Zdaj nastopi
funkcijo v Narodnem muzeju, a na pritožbo prejšnjega direktorja dr. J. Mala,
ki ji ugodi državni svet, je februarja 1928 uničen ukaz, s katerim je bil
postavljen za direktorja Narodnega muzeja. V naslednjem razdobju postane
znova prosvetni inšpektor, od 1929 vodi posle načelnika prosvetnega oddelka
pri banski upravi, in sicer tudi po imenovanju za direktorja I. državne gimna­
zije v Ljubljani v novembru 1929. Ko postaneta poleti 1931 dr. Kramer in
Pucelj glavna predstavnika Živkovićevega režima v Sloveniji, je dr. Lončar
najprej razrešen funkcije na banski upravi in nastopi mesto direktorja gim­
nazije, dne 26. junija 1932 je pa sploh upokojen. Odslej živi kot upokojenec
v Ljubljani, proti koncu druge svetovne vojne je njegova bolezen na očeh že
tako napredovala, da mu je bilo onemogočeno vsako samostojno dèlo, in v
zadnjih letih pred svojo smrtjo 29. julija 1954 ni mogel več zapustiti svojega
stanovanja.
Lončarja, ki je že kot gimnazijec bil za kateheta verstvu in nravnosti
nevaren človek (Veda IV, 1914, str. 546), je nato kot študenta na univerzi
ideološko formiral Masarykov vpliv. Od pripada z Dermoto, Ferfoljo, Schwei­
ger jem in Kunšičem krogu slovenskih' studentov-masarykovcev, sodeluje v
glasilih hrvatskih in srbskih masarykovcev Novo doba in Glas, je član društva
čeških.masarykovskih študentov in njegovo predavanje iz 1900 »Naše filo-
zofično stališče nasproti liberalizmu, klerikalizmu in socialni demokraciji«, ki
je izšlo naslednje leto v brošuri »Kaj hočemo. Poslanica slovenski mladini«,
katero je v glavnem napisal Lončar sam, je na eni strani popolnoma pod
Masarykovim vplivom, na drugi strani pa izraža že velik del za Lončarja
sploh karakterističnih idej. Poti do klerikalizma za to grupo ni, saj pomeni

181
 pri njej poudarjanje pomena verstva osebno le religioznost in deloma prizna­
vanje krščanske morale ob odklanjanju konfesij in teologije, v politiki pa
toleranco za vse nazore ob izvedeni ločitvi cerkve od države in šole. Pri libe­
ralizmu, posebno slovenskem, jo odbija rodoljubna fraza (na mesto realistične
analize), nacionalni šovinizem in nedemokratičnost (stališče do zadružništva
in do splošne volilne pravice) ter sploh odnos do socialnega vprašanja. Kar
zadeva socialno demokracijo, se nekako v glavnem priznava pravilnost Mar-
xovih ekonomskih teorij in ekonomskega programa, vendar se v smislu prav­
k a r publiciranih Masarykovih in Bernsteinovih knjig zelo poudarja, da je ta
cilj mogoče doseči preko reform in evolucije, obenem se pa odklanja filo­
zofski materializem. Za konkretno delo vidijo v slovensko domovino vračajoči
se študenti dve možnosti: ali delo v socialnodemokratski stranki, če ta prizna
njihovo stališče, ali pa delo kot samostojna grupa inteligence poleg socialno-
demokratičnega delavstva.
Prav tedaj je pa 1902 Jugoslovanska socialnodemokratska stranka (JSDS)
začela izdajati, revijo Naši zapiski, ki ji je po prizadevanju A. Prepeluha dala
podnaslov »Socialna revija« (namesto »Socialistična revija«) prav zato, da bi
pridobila za sodelovanje masarykovske inteligente, konkretno predvsem
dr. Dermoto in dr. Lončarja. Masarykovci so se res odzvali, pozneje, v času
borbe za splošno, enako in tajno volilno pravico v letih 1905 do 1907, so pa
tudi vstopili v JSDS. Tako nastane za vso dobo do prve svetovne vojne svoje­
vrsten položaj: na eni strani vodstvo JSDS in njen glavni tisk seveda ne
sprejema masarykovstva, ampak ostaja na pozicijah marksizma v tistem
smislu, kakor ga je razumela nemško-avstrijska socialna demokracija, njen
vpliv pa ostaja omejen v glavnem na maloštevilno industrijsko delavstvo in
ona res predstavlja le nekako zvezo strokovnih organizacij in ceh, kakor so
ji očitali; na drugi strani so Naši zapiski kot nekaka svobodna tribuna socia­
listične in s socializmom simpatizirajoče inteligence, kjer pa v glavnem
vendar prevladujeta revizionizem in masarykovstvo, ki ju zastopata predvsem
Prepeluh-Abditus in dr. Dermota, à jima pripada tudi pretežno v historične
študije usmerjeni dr. Lončar; poudariti je pa treba, da ta krog inteligence ni
imel večjega vpliva niti na socialnodemokratično delavstvo niti izven njega
in da tudi v tedanji slovenski inteligenci predstavlja številčno le majhno
manjšino, medtem ko velika večina pripada liberalnemu in — v manjši meri
•— klerikalnemu taboru. 1
Do odprtega političnega konflikta med obema strujama v JSDS je prišlo
šele v zadnjih dveh letih prve svetovne vojne, in sicer zaradi nacionalnega
vprašanja. Dr. Lončar prvotno, v tem pogledu nima pridržkov glede socialne
demokracije, saj ona zdaj odklanja breznarodnost, medtem ko se narodnost
in mednarodnost dopolnjujeta, šovinizem je treba odklanjati, z delom med
slovenskimi delavci bo mogoče le-te obvarovati pred odnarodovanjem, in on
tedaj tudi pristaja na personalno avtonomijo narodov kot formulo za rešiteT
1
n a
Pri analizi Lončarjevih političnih idej in politične aktivnosti se razen
njegove publikacije opiram predvsem na študijo Dušana Kermaunerja
»Albin Prepeluh-Abditus, njegov idejni razvoj in delo« (Albin Prepeluh, Pri­
pombe k naši prevratni dobi, Ljubljana 1938, str. 295—562), na istega avtorja
»Urednikove dopolnitve« k Tumovim spominom (H. Tuma, Iz mojega življenja,
Ljubljana 1937, str. 419—473) in na Prepeluhove ter Tumove spomine same.

182
nacionalnega vprašanja v Avstro-Ogrski. V zadnjih letih pred drugo svetovno
vojno se pa že kažejo znaki, da se »zapiskarjk in med njimi tudi on oddalju­
jejo od oficialnega stališča JSDS. Ves konflikt postane pa javen 1917, ko je
on med predstavniki socialistične omladine, ki v splošnem izpoveduje revizio-
nistično-masarvkovska načela, v nacionalnem pogledu pa smatra nacionalna
državo za postulat demokracije in se priključuje jugoslovanskemu gibanju,
medtem ko oficialna stranka vztraja na stališču nemškoavstrijske stranke
o ohranitvi Avstro-Ogrske kot velikega in medsebojno povezanega gospodar­
skega prostora, čeprav v drugačni politični obliki. Ko je socialistični omladini
zaprto strankino glasilo Naprej, začne njena Slovenska socialna matica izda­
jati revijo Demokracija (1918—1919). Sele pod vplivom splošnega političnega
razvoja prevlada v letu 1918 v JSDS stališče socialistične omladine in stranka
pošlje po zlomu Avstro-Ogrske dr. Lončarja v Prago, od koder se vrne s sla­
bimi vestmi glede Masarykovega in češkega stališča in prognoz glede rešitve
vprašanja naših meja, nato pa kot enega od svojih petih predstavnikov v
začasno narodno predstavništvo v Beograd, ki vrši do volitev v konstituanto
funkcijo parlamenta.
V teh letih pride v JSDS do dveh novih kriz. Ko pride v letu 1919 do
velikega levičarskega gibanja, nas pri dr. Lončarju glede na vse že navedeno
ne more presenetiti, da odklanja diktaturo proletariata, da se v svojih člankih
v Napreju 1920 zavzema na podlagi Bernsteina za evolucijsko pot v socializem,
ki je boljša, v upanju, da bo razvoj normalen, priznavajoč, da bi ob dru­
gačnem razvoju bila revolucija mogoča in upravičena. Ko nekateri pred­
stavniki socialistične omladine preidejo v komunizem, med njimi urednica
Demokracije Štebijeva, Demokracija preneha izhajati, Slovenska socialna
matica pa obnovi izdajanje Naših zapiskov, in ko se tudi urednik teh dr.Lemež
izjavi za komunizem, mu v juliju 1920 odvzamejo redakcijo, novi uredniki so
dr. Lončar, Albin Prepeluh in F r a n Erjavec, dr. Lončar postane pa 1920 pred­
sednik Slovenske socialne matice. — Do druge krize pride' zaradi stališča do
vprašanja centralistične ali federalistične ureditve nove države. Dr. Lončar je
bil že pred vojno med onimi petimi predstavniki slovenskih socialistov (Ivan
Cankar, dr. Turna, dr. Dermota, Prepeluh, dr. Lončar), ki so se izrazili proti
ideji jezikovnega in kulturnega stapljanja vseh Jugoslovanov, ki jo je tudi
med socialisti nekaj časa propagiral Etbin Kristan in ki je prišla do izraza
tudi v tivolski resoluciji leta 1909; v odgovoru na Vedino anketo o jugoslo­
vanskem vprašanju 1913 se izrazi proti opustitvi slovenskega jezika in le za
kulturno zbližanje, obenem pa opozarja, da vse vprašanje ni le kulturno,
ampak tudi gospodarsko in politično. Ze med vojno sta se obe grupi, ki sta
konsekventno računali z razbitjem Avstrije in ustanovitvijo samostojne jugo­
slovanske države, to je žerjavovski mladoliberalci in socialistična omladina,
razlikovali tudi po tem, da je prva usmerjena čisto unitaristično, druga pa že
govori o slovenski avtonomiji v jugoslovanski državi. JSDS nato od novembra
1918 do novembra 1920 niha med centralistično smerjo, ki jo zastopa dr. Milan
Korun, in med avtonomizmom, ki ga zastopata Prepeluh in dr. Lončar. Končno
prevlada centralistična smer, JSDS zamenja veliki avstrijski gospodarski
prostor z velikim jugoslovanskim gospodarskim prostorom, Etbin Kristan in
dr. M. Korun govorita v konstituanti za unitarizem in pristajata le še na samo­
upravne enote po gospodarskih in ne >plemenskih« ali historičnih vidikih.

183
Istočasno vodijo pa Naši zapiski kampanjo za avtonomijo, dr. Lončar je avtor
avtonomistične izjave slovenskih kulturnih delavcev, ki je izšla najprej v
Naših zapiskih v februarju 1921, in njegova izvolitev za predsednika Slo­
venske matice 9. novembra 1920 pomeni prekinitev s predvojnim dr. Ilešičevim
kurzom. Konflikt se konča s tem, da je na občnem zboru Slovenske socialne
matice 29. junija 1921 izbrano novo uredništvo, ki ustreza oficialni smeri
stranke, revijo in stranko zapuste avtonomistično usmerjeni inteligenti,
dr. Lončar, ki že od aprila 1921 sodeluje pri Prepeluhovem tedniku Avto-
nomist, postane pa nato urednik nove revije Novi zapiski, ki je pa izhajala
le eno leto (1922). Dr. Lončar se v svojih člankih iz teh let o jugoslovanskem
vprašanju izraža za avtonomijo in ne še za federacijo, nasprotuje kulturnemu
stapljanju in mnenjem o manjvrednosti Slovencev, republika mu ni nujen
pogoj, čeprav mu je končni cilj, Jugoslavija mora končno obsegati tudi Bol­
garijo, Bosna mora dobiti poseben položaj, rešiti je treba makedonsko vpra­
šanje.
Iz grupe okrog Avtonomista se razvije v oktobru 1924 Slovenska repu­
blikanska stranka kmetov in delavcev, ki ji je bil Prepeluh načelnik in
dr. Lončar tajnik, in Avtonomist se spremeni v Slovenskega republikanca.
Poleti 1925 se ta stranka tesneje poveže z Radićevo Hrvatsko republikansko
seljačko stranko, ta stranka pa tedaj spremeni svojo smer in gre v vladno
koalicijo z Radikalno stranko, v novi situaciji se ji pa seveda približa tudi
Pucljeva Samostojna kmetijska stranka. Tako pride tudi v Sloveniji do zdru­
žitve dveh po izvoru in politični preteklosti zelo različnih grup, Prepeluhovih
republikancev in Pucljevih samostojnih kmetov, stranke liberalnih kmetskih
posestnikov, najprej v Zvezo slovenskega kmetskega ljudstva in potem maja
1926. leta v Slovensko kmetsko stranko. Slovenski republikanec preneha izha­
jati, Kmetski list postane skupno glasilo. V peripetijah politike v stari Jugo­
slaviji je bila ta stranka do 1927 vladna stranka, tega leta pridejo v Sloveniji
na oblast klerikalci in preide ona v opozicijo. Režim šestojanuarske diktature
operira n e k a j let s kombiniranimi garniturami različnih bivših političnih
strank, dokler septembra 1931 klerikalci ne preidejo v opozicijo, kramerjevci
in pucljevci pa postanejo sestavni del vladne JRKD oziroma pozneje JNS.
V zvezi s temi peripetijami je zgodovina raznih funkcij dr. Lončarja, dokler
se on kot penzionist ne otrese svojih novejših političnih zaveznikov in začne
iskati poti do svoje politične preteklosti. Od 1932 sodeluje v slovensko-opo-
zicionalnem listu Slovenija, nato formira grupo Slovenska zemlja, pozneje
poskuša združiti to grupo z drugimi v Kmetsko-delavsko gibanje in pri vo­
litvah 1938 celo kandidira na Mačkovi listi (edina njegova kandidatura v
življenju). Toda koncentracija sil, ki so se borile proti tradicionalnim vodilnim
slovenskim političnim strankam, je prišla od drugod. V času druge svetovne
vojne se njegovi somišljeniki z njegovo vednostjo večinoma pridružijo OF,
on sam pa postane že zaradi svojega zdravstvenega stanja kmalu politično
neaktiven. Pri tem odklanja sodelovanje z okupatorjem-, ostaja pa pač pri
svojem dotedanjem stališču do marksizma, manjka mu pa tudi posluh za
taktiko NOB: kot pristaš idej Masaryka iz dobe pred drugo svetovno vojno
o drobnem delu in S revoluciji kot nečem romantičnem je že v svoji študiji
o- Bleiweisu 1909 postavljal antitezo med Simonom Jenkom kot pesnikom
oboroženega boja in med Prešernom in pri tem iz Zdravljice citiral le ideje

184
o bodočem bratstvu med narodi, ne pa kitic, ki pozivajo na boj proti sovraž­
nikom v letu 1935 odklanja pri Simonu Jenku ne le njegov panslavizem m
vero v Rusijo, ampak tudi poziv k orožju, ki precenjuje slovenskx narodm
Inačal, in tako ni mogel razumeti gibanja, ki hoče rešiti slovensko narodno
vprašanje s pozivom na borbo z orožjem.
Dr. Lončar ni bil nikdar voditelj k a k e pomembnejše politične grupacije
bil ie vedno bolj profesor in moralni kritik kakor politik, njegov politični
vpliv j l b i l ome/en na ozke kroge, predvsem iz vrst inteligence. V skwenjki
politični zgodovini zavzema svoje mesto n e kot politik, ampak kot politični
fdeolog. V nekrologu svojemu najbližjemu političnemu sodelavcu P - p e l u h u -
Abditusu v Sodobnosti 1937 je označil kot glavni resnici, k ! se je zanju borila
t u p a zapiskarjev, slovenstvo in socialstvo. Kar se tiče socialstva, j e treba
u g X v i t r d a je grupa zapiskarjev in z njo dr.Lončar v delu slovenske svo­
bodomiselne inteligence s svojim masarvkovstvom in r e v i z i o m z m o m . o m a j a j
vero v nespremenljivost obstoječega družbenega reda, ki je vanjo ^ e n s k a
liberalna inteligenca p r e j trdno verovala. Preko tega stališča dr Lončar ni
nikdar prišel, čeprav j e malo verjetno, da se m u j e zdel naš kasnejši družbeni
Razvoj L r m a l e L , kakor j e upal v članku v Napreju 1920 Kar se tiče slo­
venstva, j e treba priznati, da je grupa zapiskarjev vsaj v dobi prve^svetovne
vojne ne le definitivno obračunala s kakršnokoli Avstrijo - to so tedaj s t o r i
na Slovenskem tudi nekateri drugi - ampak v tej dobi m neposredno, po
vojni formulirala že program avtonomne Slovenije v okviru J w J " J J V
končno perspektivo »jugoslovanske federativne republike, kakor sta to storila
poleg nje le L Ivan C a n k a r 1913 in Etbin Kristan med vojno s chicasko izjavo,
ki je pa pozneje od nje odstopil. Dr.Lončarju p r i tem slovensko vprašanje m
nikdar samo jezikovno in kulturno, ampak kot ^ d o ™ ^ ™ d n 0 ^ ° ^
tično vprašanje. Ta grupa je formulirala princip, medtem ko je klerikalna
stranka princ p slovenske avtonomije le prevzela od nje in ga včasih upo-
rabHaia s perspektivo, da bo na ta način prišla v Sloveniji na oblast, in se
mu zneverüa vedno, k a d a r je mogla priti pod ugodnimi pogoji - . d r u g nacm
na oblast. Več p a ta grupa ni storila in potrebne so bxle nove družbene süe
ki so v drugi politični situaciji pripomogle tej koncepciji do zmage.
Dr Lončar p L v istem nekrologu: >Ako se je kdo pod težo okolnosti a h
zaradi premajhne nravne odpornosti k d a j odmaknil od njiju to je slovenstva
in socialstva) ni bilo prav, k e r je omajal vero vase in svoje p n z a d e v a n j e ;
saj živa vera prestavlja gore.. P r i tem misli p r i svojem sodelavcu m pri sebi
verjetno na dobo od 1925 do 1932, ko sta se najprej v zvez! s preobrati
Radićeve politike in potem s svojimi zavezniki v Sloveniji v resine,.oddaljila
od lastnih načel; v resnici j e vsa doba njegovih originalnih idej pred 1.1925,
a po letu 1932 je prešla vsa borba za slovenstvo in seveda se bolj za socia­
lizem že popolnoma v roke novih političnih, sil. , . . « . . , - i
Mesto ki ga j e zavzemal v slovenskem kulturnem življenju (bil je od.
9 novembra 1920 do 4. junija 1947 predsednik Slovenske Matice, nadalje pravi
član Znanstvenega društva za humanistične vede od njegove ustanovitve
6 oktobra 1921 do njegovega prehoda v novo Akademijo znanosti in umet­
nosti), si j e pa dr.Lončar pridobil predvsem kot zgodovinar Njegovo prvo
Zn veno delo. njegova disertacija, j e sicer geografsko, historični vidik je
precej v ozadjui izdelano je vestno, vendar ima bolj deskriptiven značaj, saj

185
geografija kot prava znanost tedaj komaj nastaja. Pozneje se z geografijo
ni več bavil in ves njegov interes je razen že omenjenim ideološkim vpra­
šanjem in včasih vprašanjem šolske reforme, kjer se zavzema, v začetku
precej radikalno, pozneje bolj umerjeno za prilagoditev šole novi dobi, veljal
zgodovini.
Za označbo dr. Lončarja kot zgodovinarja je osnovne važnosti dejstvo, da
je tisto področje, kjer dela on po virih in neredko krči ledino, slovenska poli­
tična zgodovina nekako od leta 1848 dalje. Njegova bibliografija sicer do­
kazuje, da je bil njegov historični interes zelo širok, opisoval je deloma po
Biicherju in deloma po Marxu in Engelsu postanek delavstva in njegovega
gibanja, referiral po Niederleju in drugih o domovini in naseljevanju Južnih
Slovanov, pisal referate tudi o drugih delih iz starejše slovenske in slovanske
zgodovine in v kritikah o njih zavzemal tudi svoje stališče, ki dokazuje
njegovo načitanost, pisal biografije in sestavljal bibliografije nekaterih histo-
rikov, vendar pa iz teh področij ni napisal nobene monografije ali dela, ki bi
slonelo prvenstveno na virih. Tudi njegovo glavno delo te vrste, Socialna
zgodovina Slovencev v slovenskem prevodu Niederlejevega Slovanskega sveta
iz leta 1911, je sicer vestno in lepo napisano, vendar pa sloni skoraj le na
literaturi in zelo malo na virih, v njem bi bilo mogoče nekatera poglavja bolj
obdelati po sicer še skromni literaturi tudi že tedaj, moti nekaj napak in pri
zgodovini od 18. stoletja dalje niso obdelani momenti, ki jih prav v delu
s takim naslovom težko pogrešamo.
Pravo področje njegovega dela je pa slovenska politična zgodovina od
predmarčne dobe dalje. Prva publikacija te vrste, Politično življenje Slo­
vencev iz leta 1906, je v resnici, kakor sam piše, informativen spis o poli­
tičnem življenju, kakor se javlja v listih, strankah, osebnostih, ne daje pa
gospodarske in socialne strukture niti ne analize smeri, vendar pa ni le krono­
logija, vse je povezano in nekaj razlagano, čeprav to ni glavni namen publi­
kacije; že tu je zametek njegove bibliografije. Njegova študija o Bleiweisu
od 1909 predstavlja analizo pod nekaterimi vidiki, nakaže mnogo vprašanj in
ima glede virov, kondenzirane obdelave, izključno političnih vidikov že vse
značilnosti njegovega dela. Druga izdaja Političnega življenja Slovencev od
1921 je v primeri s prvo izdajo zelo izpopolnjena, mnoga poglavja so raz­
širjena ali nova, seznam gradiva spada še danes med neobhodno potrebne
pripomočke, vendar pa ima tudi ta spis informativen značaj, politično živ­
ljenje j e predstavljeno v idejah in osebnostih (predgovor), in v »Pro domo«
leta 1922 avtor sam poudarja, da dejstva registrira, ne analizira, ne raziskuje
podrobno postanka političnih strank, listov, osebnosti, niti ne dogodkov poli­
tičnega življenja, spis je nekak Grundriss ali Leitfaden z gradivom, ki je žal
nepopolno. Kar se tiče virov, slone Lončarjeva dela na zelo obsežnem in
kritičnem študiju političnih listov, revij, knjig in brošur ter na političnih
korespondencah, ki jih je neumorno zbiral in nekatere tudi izdajal, m a n j na
arhivalnih virih in zapisnikih. Lončar ne podaja slovenske politične zgodo­
vine v širšem okviru gospodarske in družbene zgodovine, ne raziskuje uprav­
nih sprememb, ne študira agrarnega problema v letu 1848, ne podaja mnogo
slovenskih struj pod vidikom njihovega evropskega okvira in pogojev po­
stanka. Svojo nalogo si začrta ožje: politične stranke, struje, listi, osebnosti
pri Slovencih samih. V tem okviru je pa gradivo zelo dobro in kritično

186
obvladal, kakor dokazujejo tudi njegove poznejše študije o Dežmanu in
Sernecu in še njegova kritika Prijateljeve Kulturne in politične zgodovine
Slovencev. V primeri s Prijateljem, ki se je poleg njega največ bavil s slo­
vensko politično zgodovino 19. stoletja, je pri Lončarju aspektov in sintetičnih
vidikov manj, zato je pa on bolj kondenziran in precizen. Pri njegovih sinte­
tičnih vidikih se opaža vpliv Masaryka in Rennerja, mnogo ga zanima problem
historičnega in prirodnega prava v slovenskih političnih programih, pri ugo­
tavljanju dejstev se trudi, da je do predstavnikov vseh struj objektiven.
Njegovo vrednotenje je precej isto kakor pri Prijatelju, tako na primer v
oceni staroslovencev, pozitivnosti nastopa mladoslovencev in predvsem Lev­
stika, obsodbi slogaštva in kompromisarstva liberalizma.
Za Slovenski biografski leksikon je predstavljalo veliko škodo, ko je
moral on zaradi bolezni prenehati sodelovati, saj slovenskih politikov od 1848
dalje ni poznal nihče tako točno kakor on. V celoti naredi njegovo delo na
slovenski politični zgodovini vtis, da je moral toliko krčiti ledino, to je zbirati
in kritično pregledovati gradivo, da je le redko prihajal do sintez, čeprav jih
je imel stalno pred očmi in jih tudi večkrat napovedoval. Pri tem je pa treba
upoštevati, da je on delal v neugodnih pogojih, n. pr. preko enajst let kot
profesor idrijske realke, kasneje so ga pa ovirali drugi posli in predvsem
zdravstveno stanje. Vendar pa bo moral njegov pregled, monografije, izdaje
gradiva in ocene stalno upoštevati vsakdo, kdor se bo bavil s slovensko poli­
tično zgodovino v razdobju od meščanske revolucije 1848 do konca prve
svetovne vojne. '
Fran Zwitter

BIBLIOGRAFIJA.
(s sodelovanjem Danice Lončarjeve)

Omejujem se na objave v književnih in revialnih publikacijah. Biblio­

grafija objav v listih bi vedla predaleč, razen tega bi bilo pa pri šifriranih in
anonimnih prispevkih težko določiti avtorstvo. Zato se omejujem na opozorilo,
da je dr. Lončar po podatkih, ki jih imam na razpolago, sodeloval pri listih
Slovenski list (Ljubljana), Soča (Gorica), Edinost (Trst), Delavec-Rdeči prapor
oziroma Rdeči prapor (Trst in Ljubljana), Zarja (Ljubljana), Učiteljski tovariš
(Ljubljana), Prosveta (Chicago), N a p r e j (Ljubljana), Avtonomist (Ljubljana),
Narodni dnevnik (Ljubljana), Slovenija (Ljubljana), Slovenska zemlja (Ljub­
ljana) in Slovenska vas (Ljubljana). Njegovi psevdonimi in šifre so bili: D.L.,
D. L. Selski, Dr. L., r., Lr. in drugi. — V bibliografijo tudi nisem vključil nje­
govih prevodov in zato le tu omenjam, da je v Slovenki 1899 prevedel Masa­
ryka Mnogoženstvo in enoženstvo, v Glasu 1900 Schäffleja Jedro socializma,
v Kaj hočemo, poslanica slovenski mladini, Ljubljana 1901, Drtine Ideale
vzgoje (ponatis Ljubljana 1932) in v Naših zapiskih 1904/05 Masaryka V boju
za verstvo.
1. Rane na našem narodnem telesu, Nova Doba I, Praga 1898, str. 74—77,
192—95.
2. (L. Niederle), Zur Frage über den Ursprung der Slaven. Ein Nachtrag zu
meiner Schrift »O pûvodu Slovanu«, I M K Vili, 1898, str. 221—22.
5. Fr. Kos, Iz zgodovine Jugoslovanov v šestem stoletju po Kr., Včsnik slo-
vanskych starožitnosti, P r a h a 1899, sv. 3, str. 15—16.
4. Gospa El. Gnauck-Kühnova o ženskem vprašanju, Slovenka IV, 1900,
str. 4—8.
5. Lavra Marholmova o ženi, Slovenka IV, 1900, str. 161—62.

187
 6. Ob Prešernovi stoletnici, Slovenka IV, 1900, str. 271.
7. Naše filozofično stališče nasproti liberalizmu, klerikalizmu in socialni
demokraciji. P o r o č a l . . . na zaupnem shodu v Ljubljani dne 12. septem­
bra 1900. Kaj hočemo. Poslanica slovenski mladini. Lj. 1901. Str. 15—31
(Lončar je avtor skoraj vse te publikacije, ki jo je uredil z Dermoto).
8. O góstosti prebivalstva in krajev na Kranjskem. Izvestje c. kr. II. drž.
gimnazije v Lj. 1901/2, Lj, 1902, str. 5—37.
9. Fr. Drtina, Stoika Epikteta rukovet nravnih naučeni, N Z ( = Naši zapiski)
I, 1902/3, str. 10—11.
10. (Fr. Drtina) Myslenkovy vyvoj evropskiho lidstva, N Z I, 1902/3, str. 27—30.
11. Albin Bräf, Listy politickeho kacire, N Z I, 1902/3, str. 126—28.
12. Studentske Smëry, N Z I, 1902/3, str. 189. .
13. Češki politični časopis Osveta Lidu, N Z I, 1902/3, str. 190.
14. Profesor Simon Rutar (Na grob svojemu učitelju). Izvestje c. kr. II. drž.
gimnazije v Lj. 1902/3, Lj. 1903, str. 3—12.
15. Kako je nastalo delavsko vprašanje, NZ II, 1903/4, str. 35—37, 54—57.
16. Ne ubijaj! (Misli o rusko-japonski vojni.) N Z II, 1903/4, str. 68—70.
17. Pomen in naloga socializma v razvoju človeštva, N Z II, 1903/4, str. 100
do 101.
18. Zemljevid o naseljenosti prebivalstva na Kranjskem. Izvestje c. kr. II. drž.
gimnazije v Lj. 1903/4, Lj. 1904, str. 3 in k a r t a v prilogi.
19. Napredek in reakcija, N Z III, 1904/5, str. 49—51.
20. Slovenska matica, N Z III, 1904/5, str. 119—21.
21. Naša narodna vzgoja, N Z III, 1904/5, str. 129—31.
22. Aforizmi, N Z III, 1904/5, str. 192 (ob Prešernovem jubileju).
23. Laibacher Brief (podpis: Ein Slovene), Der Weg I, Wien u. Leipzig 1905,
št. 8, str. 10—11.
24. Muzeum, N Z IV, 1906, str. 15—16 (slov. srednje šole).
25. Emanuel Chalupny, Uvod do sociologie, N Z IV, 1906, str. 16.
26. Volilna reforma, N Z IV, 1906, str. 33—35.
27. Politično življenje Slovencev, N Z IV, 1906, str. 51—56, 67—72, 83—88,
100—103, 116—20, 131—35, 147—52. — Ponatis Knjižnica političnih in
socijalnih spisov, 1. zv., Lj. 1906, 33 str.
28. Obmejni Slovenci in njih politika, N Z IV, 1906, str. 81—82.
29. Pomen in naloga slovenske inteligencije, N Z IV, 1906, str. 113—15.
30. Dva politična programa, N Z IV, 1906, str. 161—63, 177—80.
51. Narodnostne razmere na Štajerskem ob koncu 19. stoletja, N Z V, 1907,
str. 113—16.
32. Avstrijsko-ogrska pogodba in Slovenci, N Z V, 1907, str. 161—63.
33. Državnozborska večina in boj za šolo, N Z V, 1907, str. 167—69.
34. Slovenski glas o avstrijsko-ogrski pogodbi, N Z V, 1907, str. 181—84.
35. O domovini in naseljevanju južnih Slovanov. Sedmo izvestje mestne
višje realke v Idriji za 1907/8, Idrija 1908, str. 19—29. — Ponatis N Z XI,
1914, str. 33—41.
36. O šolski reformi. Ponatis iz Učiteljskega tovariša. Lj. 1908, 63 str.
37. Dr. Janez Bleiwèis in njegova doba. Zbornik Matice Slovenske XI, 1909,
str. 141—244. — Ponatis Knjižnica leposlovnih, političnih in socialnin
spisov, Lj. 1910, 104 str.
38. Iz politične korespondence dr. Janeza Bleiweisa, N Z VI, 1909, str. 10—15,
34—37, 67—73, 108—112, 131—135, 201—204; VII, 1910, str. 24—37, 75—85,
102—106, 140—143.
39. J. K., Velik moment. Politično razmišljanje ob veselem preobratu v deželi
Kranjski, N Z VI, 1909, str. 47—48.
40. Masaryk a slovinsky život. T. G. Masarykovi k sedesâtym narozeninâm,
Praha 1910, str. 39—40.
41. Literarna drobtinica, N Z VII, 1910, str. 125 (k štev. 37 te bibliografije).
42. Dr. Ivan Prijatelj, Janko Kersnik, njega delo in doba. J. K. Zbrani spisi,
VI. zv., 1. seš., Lj. 1910. NZVII, 1910, str. 220—21.
43. Literarna drobtinica, NZVII, 1910, str. 223 (k št. 38 te bibliografije).
44. Knjižnica društva »Ljudski oder« v Trstu, I. zv., NZ VII, 1910, str. 223—24.

188
 v
45. Slovensko vseučiliško Prašg?ie>^Ј"' S č ^ v l I ^910, str. 313-17.
t. assi ^^xs^^x^^^^^
48 Socialna'zgodovina Slovencev. L.Niederle, Slovanski .vet » 1 1 , str 177
™ж> »*
48 J
- do 2 44. - Ponatis Knjižnica ^ и & Л m sociatoihj i s o v , 3^sv L M 9 U ,

49. ï î u S t ^ V k o , Zgodovina Slovencev, 2. snopič. М Д ^ . £ 156-5^

50. Nekoliko diskusije o tem m onem, MZ VJ.ll, 1УИ, sir. ioo ? v
1
51. s S s k ^ z n a n s t v e n o delo, N Z VIII, 1911, ^ ; . ^ ^ . .
52 Iz literarne in politične korespondence dr. Josipa Vosnjaka, JNA IA,
5 Nz ix 1912 str 190
' - -92-
5
53' î£ iî№t lrZ1Aî£"A-ev. - »?^ f i
S Popravek N Z IX, Ш 2 , str. 192 (k št. 52 te; b i b h o g r a ù j e ) ^
55 Hrvaško državno pravo in Slovenci, N Z IX, 1912, str. пз
g" è r S S ^ t o ^ ^ ' - e i S f , l o v e č a slo,,,™ IL « , LZ

58 S S o S Ä l i U s W » „ . đ n i program .848.1.... Carriola N.V.

59 ï v V ' r ' ô - V r & r ^ S a n j e i„ P o l j . k i . N Z X, W 1 3 , t , 212-16.

» D t vTklor Tiller W v o z n a n j t v o avs.iijsko-ogrsk« države. - D n a v o
U Ä ™ Ä Ä 5 5 i S S . o S 8 e - m 2 0 v p r . l „ i u , Teda Ш, .9,5,

str 642 43
g! g Ä ' K f f i ^ Ä K ^ ( L . J . . r e d i , ,o Derraolovo
številko Naših zapiskov).
£ ^ Г А ^ ^ ^ ™ - " . 1914, s t , 118-32,
68. S Ä ' S J a . S Ä n a slovenskega naroda, 3. zvezek, Veda IV, 1914,
69 f f a n k o l K r s n i k , njegovo delo in doba,, Veda IV, 1914, str. 433-59
70. D r Muiajlo Rostohaf, Narodnost a jeji nravni vyznam, Slovan XII, 1914,
str 221
71. Poljaki in slovenstvo, Slovan XII, 1\}^%22^ч , 27_34
72 Iz življenjske filozofije Carlylove, Veda V, 191з, str. 27 34.
73. Dr. Vinko Zupan Veda V, 1?1з, stг. 128 str
74. »Mein Österreich, mem Heimatland,, L Z X X ™ , «"»• _ l « .
75. Schriften zum Verständnis der Volker L Z XXXVI 1916, str. 33..
76. Die slavische Volksseele LZ XXXVI Ï . 9 1 Y \ T V T Ш 6 str 384
77. Sedemdesetletnica Jaroslava Golia, L Z.XXXVI, 1916, str. 384.
78. D r . K a r o l Slane, L Z XXXVI, 1916, str 430.
79 Nekoliko narodnostne statistike o Poljakih, L Z XXXVI, 1916, str ^ f-
S Ö s t e r r e i c h s Erneuerung. Von Dr. Karl Renner. Slovenski pravnik XXXII,
81. ä d Ä ' S b a S e avstrijskega delavstva v letih 1914 in 1915. Zadruga
82. S k r b ' z A v e ' I ' s i r o č a ' d u Austriji. Hrvatska njiva I, Zagreb 1917, br. 3,

83. M o r S o s piango: Slane, Leveč Hubad, LZ XXXVII, » i / . -|г 5 3 - J 4 .

84 Mein Österreich, mein Heimatland II, LZ AAA Vil, I9ic, str. i o .
85! Hrvatska Njiva, LZ XXXVII, 1917, str. 218.

189
 T
86. Ob 50-Ietnici drja Janeza Ev. Kreka, LZ XXXVII, 1917, str. 328.
87. Dr. Milan Heimrl, LZ XXXVII, 1917, str. 447
88. Madjarska študija o Slovencih, LZ XXXVII, 1917, str. 503—504
89. Ob smrti dr. Jan. Ev. Kreka, LZ XXXVII, 1917, str. 611.
90. Slovenski proletariat in jugoslovansko vprašanje, Demokracija I, 1918
str. 14—16.
91 M a d a r s k a
' J študija o Slovencih, Demokracija I, 1918, str. 230—31.
92. Dr. Aleš Ušeničnik, Um die Jugoslavija, Demokracija I, 1918, str. 232
93. O bogoslovni fakulteti, Demokracija II, 1919, str. 139—40.
9
t S nameravani reformi srednje šole, Demokracija II, 1919, str. 141—42
95. Dr. Oto Bauer, Pot k socijalizmu, N Z XII, 1920, str. 20—21.
96. D r . K . O z v a l d , Smernice novega življenja, N Z XII, 1920, str. 51.
• 97. Anton Mehk, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev I, N Z XII 1920
str. 51—52. ' '
98. Kaj in kako? N Z XII, 1920, str. 77—81.
99. Ob koroškem plebiscitu, N Z XII, 1920, str. 125—27
100. Anton Kaspret, NZ XII, 1920, str. 164.
101. Dr. Anton Mahnič (1850—1920), N Z XII; 1920, str. 194.
102. Politično življenje Slovencev (Od 4. j a n u a r j a 1797 do 6. januarja 1919
leta). V predelani m pomnoženi drugi izdaji. Izdala in založila Slovenska
matica. Lj. 1921, 177 str.
103. Slovenci in jugoslovanstvo, N Z XIII, 1921, str 1—4
104. Izjava, N Z XIII, 1921, str. 25—26. (L. avtor teksta)
105. Luka Svetec (1826—1921), N Z XIII, 1921, str. 41—42
106. Literarna drobtinica, N Z XIII, 1921, str. 120. (Opozorilo na nek članek
o predmarcni dobi.)
107. Uvodnik, No Z (= Novi zapiski) I, 1922, str. 1—3
108. Dr. Ivan Tavčar, No Z I, 1922, str. 11—12.
î?u' S Tv°Ami sre
d n j e šole v Jugoslaviji, No Z I, 1922, str. 49—50.
110. Dr * G r i v e c Pravovernost sv. Cirila in Metoda, No Z I, 1922, str. 91—92
111. brbska kritika slovenske politike, NoZ I, 1922, str. 92—95 113—117 153
do 163, 185—195. . ' '
112. Šušteršičeva brošura. No Z I, 1922, str. 129—30
113. Politični citat, NoZ I, 1922, str. 148.
1 1 4
Viiw*111!1 H a u p t m a n ' P o r o d a in zgodovina v razvoju Jugoslavije, NoZ I,
115. Dr. M. Rostohar, Za novi socializem, N o Z I, 1922, str 150
116. »Prerod«, NoZ I, 1922, str. 150.
117
" 5 Г - Ј ° т к е Ј S t e f a n e i č . Naša domačija, misli dobrovoljca o osnovi oblasti,
JNo L 1, 1922, str. 151.
118. Zbornik za pučku prosvjetu, NoZ I, 1922, str. 151.
119. Kosta Petrovič, Naše državno jedinstvo, NoZ I, 1922 str 151—52
120. Kulturni dokument, No Z I, 1922, str. 152.
121. Nova škola, No Z I, 1922, str. 174—75.
122. Dvoje obletnic, NoZ I, 1922, str. 175 (Slomšek in Gai).
123. Nekrologa, N o Z I, 1922, str. 176. (Gruden in Komatar )
124. Pro domo, NoZ I, 1922, str. 176 (k št. 102 te bibliografije).
123. Kazmere v Macedoniji v bolgarski luči, No Z I, 1922, str. 201—202
IZZA N - l o m l ć > Jugoslavija u emigraciji. Pisma i beleške iz 1917. N o Z I,
1922, str. 202—204.
127. Politika in zgodovina. Nekoliko odgovorov na dnevna vprašanja. Lf 1923
1зр str. (vsebuje v deloma predelani obliki izbrane članke iz 1917 do W>2
in s 1 C er st. 86 89 90, 98 101, 103, 105, 107, 108, 111 in 112 te bibliografije
m se nekaj člankov iz Napreja in Avtonomista).
128. Erjavec Fran, Slovenci. LZ XL1II, 1923, str. 455—57
Ι 9, S l o v a k i h J n njih >Matick, LZ XLIII, 1923, str. 569-73, 636-41
130. Slovenska Matica in slovenska akademija, LZ XLIII. 1923, str. 590-91.
<™ Sedemdesetletnica Jožefa Škultetega, LZ XLIII, 1923, str. 720
132. Macharjeva sestdesetletnica. LZ XLIV, 1924, str. 190
133. Iz slovaške kulture, LZ XLIV, 1924, str. 192'.

190
134. O velikomoravski državi, LZ XLIV, 1924, str. 319—20.
135. Dr. Fr. Kos, LZ XLIV, 1924, str. 575—76.
136. Profesor dr. Fr. Kos (Obsmrtnica), GMS IV—VI A, 1925, str. 47—54.
137—142. Slovenski biografski leksikon, 1. zvezek, 1925, prispevki: 137. Alešo-
vec Jakob, str. 6—7. 138. Ambrož Mihael, str. 8—10. 139. Arko Albin, str. 14
do 15. 140. Barbo-Waxenstein Josip Emanuel, str. 24. 141. Belec Ivan,
str. 30—31. 142. Bleiweis Janez, str. 42—47.
143. Jos. Wester, Kriza naše srednje šole. LZ XL VII, 1927, str. 439—40.
144. Anton Kristan, O delavskem in socialističnem gibanju na Slovenskem
do ustanovitve jugoslovanske socialno-demokratične stranke (1848—1896),
LZ XL VII, 1927, str. 440—41.
145. T. G. Masaryk, Zbornik. LZ XL VII, 1927, str. 632—36.
146. Dr. Janez Ev. Krek. Izbrani spisi, II. zv., 1. snopič, LZ XLVIII, 1928,
str. 181—83.
147. Za Akademijo znanosti in umetnosti ter Narodno galerijo, Svobodna
mladina I, 1928, str. 2—4.
148. Stjepan Radić (1871—1928). Veliki koledar Kmetijske matice za leto 1929,
1928, str. 28—31.
149. Kako je nastalo današnje delavstvo in njegovo gibanje. Izdala in zalo­
žila Cankarjeva družba, 1929, 46 str.
150. Dragotin Dežman in slovenstvo (Boj za slovenski narodno-politični pro­
gram), R D H V V—VI, 1930, str. 305—355.
151. Masaryk. Ob njegovi 80-letnici dne 7. marca 1930. leta govoril višjim
razredom ljubljanske srednješolske mladine v »Unionu«. 1930, 23 str.
152. Šolstvo v Nemčiji (Pedagoški tečaj v Berlinu leta 1931), Popotnik LIH,
1931—32, str. 257—60.
153. Beseda o šolstvu (Nekaj načelnih misli), Svoboda V, 1933, str. 441—44.
154. Slovenska Matica (Ob njeni sedemdesetletnici). (Lj. 1934). 8 str. — Ponatis
iz Slovenije III, 1934, štev. 5-6.
155. >Slovenska Matica« in naša znanost, Znanstveni vestnik (Akademska
založba) I, 1934/35, str. 33—35.
156. Dr. Janko Sernec (od 19. oktobra 1834. leta do 25. j a n u a r j a 1909. leta).
Družboslovna skica v okviru njegovih narodnopolitičnih in gospodarsko-
socialnih načel. Sodobnost III, 1935, str. 75—79, 123—128, 182—187, 282—286,
430—433, 472—474. — Ponatis iz Sodobnosti, 1937, 30 str.
157; Dr. Henrik Turna, Sodobnost III, 1935, str. 200.
158. Simon Jenko, Sodobnost III, 1935, str. 590—93.
159. Andrej Gabršček, Goriški Slovenci I—II, J I Č (= Jugoslovenski istoriski
časopis) I, 1935, str. 573—77.
160. Fran Šuklje (1849—1935), J I C I, 1935, str. 761—64. — Politični del tega
članka pod naslovom Fran Šuklje kot politik, Sodobnost V, 1937, str.
93—96.
161. Abditus, Sodobnost V, 1937, str. 481—487.
162. Za. duhovno in politično svobodo (Ob Beneševem obisku Jugoslavije),
Vzajemna svoboda I, 1937, str. 53—55.
163. Brief aus Ljubljana, Europäische Stimmen II, Paris—Zürich 1937, str.
56—57 (revija je izhajala tudi v francoščini in angleščini).
164. Znanost in delavstvo. Koledar Cankarjeve družbe 1938, str. 46—48.
165. Ivan Kunšič v pismih kot človek in znanstvenik, Slovenski jezik I, 1938,
str. 145—53.
166. Karel Čapek, Pogovori s T. G. Masarykom, Sodobnost VI, 1938. str. 363—65.
167. Milada Paulova, Tomaš G. Masaryk a Jihoslované, J I Č IV, 1938, str. 128.
168. Après Г>Anschluss« — plus que jamais la véritable sécurité collective,
Voix Européennes III, Paris-Zurich 1938, str. 236—37 (glej opombo k št. 163
te bibliografije).
169. Das ist kein wahrer Völkerfriede! Europäische Stimmen III, 1938. str. 547
(gl. opombo k št. 163 te bibliografije).
170. K Prijateljevi Kulturni in politični zgodovini Slovencev 1948—1895, ZČ
IV, 1950, str. 183—194.
171. Dva doneska o početkih socializma med Slovenci, ZČ V, 1951, str. 234—240.

191
 1
JOSIP MRAVLJAK

i. novembra 1955 je umrl na svojem domu v Vuzènici krajevni zgodo-

vinar Josip Mravljak. Rodil se j e 7. marca 1892 v Vuzenici; njegov oče Anton
je bil mali posestnik. Osnovno šolo je obiskoval v rojstnem kraju (1898—1903),
nato gimnazijo v Mariboru, kjer je 1. 1912. maturiral. Po maturi je odslužil
enoletni vojaški rok (1912/13) pri topničarjih v Zagrebu in Novem Sadu. V
prvi svetovni vojni je bil kot rezervni častnik na italijanski fronti, v jesen­
skem roku 1918 pa se j e vpisal kot redni slušatelj na Trgovski visoki šoli
na Dunaju. Zaradi smrti staršev — . o č e mu je umrl januarja 1919, mati
Julijana pa dober mesec za njim — je ostal doma. Tu je prevzel službo poslo­
vodje vuzeniške hranilnice in posojilnice, bil nekaj časa občinski tajnik, a
tudi župan, posegal pa je tudi sicer v kulturno življenje domačega kraja, eaj
je bil starosta Sokola in Gasilskega društva; za gasilstvo je deloval tudi s
peresom in je poleg člankov napisal knjižico Gasilski katekizem (1'934). Za
zgodovino se je začel zanimati 1924 in je pregledal najprej vuzeniški župnijski
arhiv, potem pa na lastne stroške še graške, dunajske, celovške in šent-
pavelske arhive, izpisujoč si iz njih vse, kar se je tikalo zgodovine naše
Dravske doline, zlasti pa Vuzenice in njenega okoliša. V graškem arhivu je
prepisal tudi fevdalne knjige celjskih grofov 1436—1445; prepis hrani Drž.
arhiv v Mariboru. Na osnovi arhivskih študij je napisal precej razprav s
področja krajevne zgodovine, razen tega pa v dnevnem časopisju tudi nekaj
poljudnoznanstvenih člankov. V času druge svetovne vojne so ga nemški
okupatorji konec aprila 1941 aretirali in ga z družino vred izselili v Brajkovac
v Srbiji. Po osvoboditvi se je vrnil domov in dal svoje moči ustanavljajoči se
višji gimnaziji na Ravnah, kjer je kot predmetni učitelj z veliko vnemo in
pedagoškim taktom od oktobra 1945 do septembra 1952 poučeval zgodovino,
zemljepis in matematiko. Ker ga je dnevna vožnja z vlakom iz Vuzenice na
Ravne zaradi bolehnosti utrujala in ker so potrebovali na nižji gimnaziji v
Vuzenici učitelja za zgodovino, je bil septembra 1952 prestavljen v Vuzenico,
kjer je potem poučeval do svoje bolezni.

Bibliografija njegovih zgodovinskih spisov obsega sledeča dela

(kratice kakor v SBL; razen tega: GK = Gasilski koledar, Gs = Gasilec,
KF = Koroški fužinar, MrbV = Mariborski Večernik, MrbZg = Marburger Zei­
tung, T = Tabor) :
A. S a m o s t o j n e publikacije:
1. Vuzenica v srednjem veku. Zgodovinska slika. V samozaložbi. Mrb 1927.
42 str. 8°.
2. Žički rokopis: češka velikonočna pesem. I. Nahajališče in tekst. Ponatis
iz CZN XXII (1927), 2 str. 8°.
3. Nadžupnija in dekanija Vuzenica. V samozaložbi. Mrb 1928. 90 str 8°
(Poročilo Dr. V. M-k in F.Kovačič CZN XXIII (1928), str. 157—158).
4. Vuzenica II. Daljši okoliš v srednjem veku. Trg in grad 1457—1663. Zgodo­
vinski opis. V samozaložbi. Mrb 1929, 62 str. 8°. (Poročilo Franjo Baš GV
V—VI (1929—1930), str. 200—201.)
5. Vuzenica. Poseben odtis iz Vuzenica II. (1929). 17 str. 8°.
6. Šolstvo v Vuzenici. V samozaložbi. Mrb 1930. 34 str. 8°. (Poročilo Franio
Baš CZN XXVI (1931), str. 125—126.)

192

J
 7. Dravograd. I. del (1161—1261). Zgodovinski opis. Založilo Tujsko-prometno
društvo v Dravogradu. 1932. 32 str. 8°. (Poročilo Franjo Baš CZN XXVII
(1932), str. 51—52).
8. Doneski k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini v XVII. stoletju. Po­
natis iz CZN XXVII (1932), str. 171—190. 8».
9. Kmetski stan do jožefinskih reform. Kratek pregled gospodarskih, social­
nih in zemljiškoposestnih prilik kmeta s posebnim ozirom na ozemlje
sodnih okrajev Marenberg, Prevalje in Slovenjgradec (nekdanjega dela
Junske grofije). 1938. Založila Družba sv. Mohorja v Celju. 31 str. 8°.
10. Kmetski upori na Slovenskem. Popravljen in dopolnjen ponatis iz »Večer-
nika<. Mrb 1940. V samozaložbi, 93 str. 8°. (Poročilo Fr. Baš CZN XXXV
(1940), str. 88—89.)

B) R a z p r a v e in č l a n k i v č a s o p i s i h in časnikih:
1. Nekaj o gasilstvu. Gs XXVIII (1924), štev. 5. (Kompilatorični pregled zgo­
dovine gasilstva v Evropi in pri nas.)
2. Naše ceste za rimskega imperija. T VII (1926), štev. 206, 212, 218.
3. Vuzenica. Crtice po zgodovinskih virih. T VII (1926), štev. 265, 271, 276,
287, 292; VIII (1927), štev. 69.
4. Vuzeniški urbarji. Donesek h gospodarski zgodovini. CZN XXII (1927),
. str. 61—75, 169—190.
5. Zički rokopis: češka velikonočna pesem. CZN XXII (1927), str. 190—191
(s fotokopijo).
6. Bratovščina spia var jev v Vuzenici. CZN XXII (1927), str. 86—88.
7. Zadnji lov na volkove na Pohorju. CZN XXII (1927), str. 194—195.
8. Grosse Überschwemmungen der Drau. Ein Beitrag zur Geschichte von
Vuzenica—Muta. MrbZg 67 Jahrg. (1927), štev. 258.
9. Muta. CZN XXIII (1928), str. 42—52. (Iz zgodovine kraja.)
10. Osemletna pravda (1636—1644) med Gregorjem Tavčmanom in Saro Hayd
(Vuzenica—Ribnica—Puhenštajn). CZN XXIII (1928), str. 64—70.
11. Šajkarstvo v Vuzenici. CZN XXIII (1928), str. 76—78.
12. Nekaj slovarskih in zgodovinskih drobtinic iz starotrškega arhiva. CZN
XXIII (1928), str. 82—83.
13. Pred dve sto leti na Kranjskem. Spomini na fevdalne čase. ŽiS, 4. knjiga
(1928), str. 210—215. (Prihod cesarja Karla VI. na Kranjsko ter v Ljub­
ljano in poklonitev deželnih stanov.)
14. Vuzenica ob Dravi. IS 1928, str. 324—325.
15. Marenberg 1257/59 in 1272, dvoje spornih vprašanj. CZN (1929), str. 200
do 204.
16. Kmečki polprazniki. CZN XXV (1930), str. 106—107. (Etnografski pri­
spevek.)
17. Flosarska. Resnična zgodba vuzeniških flosarjev. MrbV IV (1930), štev.
185. (Iz življenja splavarjev v 80tih letih 19. stol.)
18. Iz vuzeniške zgodovine. CZN XXVI (1931), str. 110—114; XXVII (1932),
str. 107—109; XXX (1935), str. 79—82.
19. Doneski k zgodovini kmetijstva v Dravski dolini v XVII. stoletju. CZN
XXVII (1932), str. 171—190.
20. Guštanjski rokodelski (obrtniški) ceh. CZN XXVII (1932), str. 194—197
21. Početki Guštanja. CZN XXVIII (1933), str. 40—46.
22. Gasilstvo pri Rimljanih. Gs XXXVIII (1934), štev. 2 in 3.
23. Gasilstvo v srednjem veku. Gs XXXVIII (1934), štev. 11.
24. Prvi splošni požarni red. Gs XXXIX (1935), str. 25—27, 33—34. (Graški
požarni red iz 1792.)
25. Gasilstvo v novem veku. Gs XXXIX (1935), str. 48—49, 59—61, 90—92,
110—112.
26. K zgodovini uprave Sentpavelske posesti na Fali. CZN XXXI (1936), str.
126—129.
27. Plavž pri Sv. Primožu na Pohorju. CZN XXXI (1936), str. 129—132.

13 Zgodovinski časopis ^93

 28. Gasilec v 40. letu. Gs XL (1936), str. 7—9. (Pregled 40 letnikov časopisa
Gasilec.)
29. Gasilstvo velemesta pred 200 leti. Gs XL (1936), str. 16—19. (Gasilstvo v
Hamburgu sredi 18. stol. Z dvema slikama.)
30. Organizacija jugoslovenskega gasilstva. Zgodovina. GK XIII (1936), str.
89—96, (Pregled zgodovinskega razvoja gasilstva v Evropi in pri nas.)
31. Vulgarna imena kmetij v vuzeniškem okolišu. Kovačičev zbornik (ČZN
XXXII, 1937), str. 321—324.
52. Iz vuzeniške zgodovine. (Popravek in dostavek k članku v CZN XXX.)
CZN XXXIII (1938), str. 204. '
33. Sodna uprava v Dravogradu. CZN XXXIII (1938), str. 35—43.
34. Trg Dravograd 1638. CZN XXXIII (1938), str. 201—204.
35. Kmetski upori na Slovenskem. MrbV XIII (1939), štev. 265, 271, 276, 281,
287; XIV (1940), štev. 4, 10, 16, 22, 27, 33, 39, 45, 51, 57.
36. Chemenaten, Caminata — Kl uže. CZN XXXV (1940), str. 59—60.
37. Početki Guštanja. KF I (1951), štev. 1-2, str. 8-9. (S sliko Guštanja iz 1688.)
38. Gasilstvo v mežiški dolini. Razvoj do druge svetovne vojne. KF II (1951)
štev. 1-3, str. 21—22.
39. Protestantizem v Slovenjem Gradcu. V knjigi: Slovenj Gradec ob 700-
letnici. 1951. Str. 29—39.
40. Spomini iz Dravske doline. KF II (1952), štev. 4-6, str. 22—24. (O delu
Ciril-Metodove družbe in o narodnostnem življenju v Dravski dolini v
času pred prvo svetovno vojno.)
41. Muta. KF II (1952), štev. 4-6, str. 30; štev. 7-9, str. 18—19. (Pregled zgodo­
vine kraja.)
42. Kovnica v Slovenjem Gradcu. KF II (1952), štev. 7-9, str. 15—16. (S sli­
kami nekaterih kovancev.)
43..Mučki dravski most. KF III (1953), štev. 1-3, str. 22. (Zgodovina mostu.)

C. R e c e n z i j e in poročila:
1. Kratka zgodovina Maribora. Spisal G. Majcen. Maribor 1926. T VII (1926),
štev. 292.
2. Jagdgeschichte Steiermarks von B. R. Bachofen - Echt und W.Hof fer.
I. Band. Materialien zur Geschichte des steirischen Jagdrechtes und der
Jagdverfassung. Graz 1927. CZN XXII (1927), str. 204—205.
3. Jagdgeschichte Steiermarks von Baron Reinhart Bachofen von und Wil­
helm Hofer. II. Band: Geschichte der steirischen Jagdgebiete. Graz 1928.
CZN XXIV (1929), str. 127-129.
4. Izkaz političnih in katastralnih občin mariborske oblasti, 1927. CZN XXIV
(1929), str. 129.
5. Orožen Janko, Zgodovina Celja. III. del. Novoveško Celie (1456—1948).
Celje. 1930. CZN XXVII (1932), str. 5 0 - 5 1 .
6. H. Pirchegger, Geschichte der Steiermark, 1282—1740. Mit einem Anhang.
Graz 1931. CZN XXVII (1932), str. 251.
7. Anton Meli, Grundriss der Verfassungs- und Verwaltungsgeschichte des
Landes Steiermark. Graz 1929. CZN XXVI [ (1932), str. 231—232.
8. Defrančeski Joso, 70 godina dobrovoljne vatrogasne čete u Varaždinu
1864—1934. CZN XXIX (1934), str. 215—216.
9. Mensi Franz, Geschichte der direkten Steuern in Steiermark bis zum
Regierungsantritte Maria Theresias. Bd. I—III. Graz und Wien 1910—1936
CZN XXXVI (1939), str. 116—117.
10. Splošni pregled dravske banovine. Priredil državni statistični urad v
Zagrebu. Izdala kraljevska banska uprava dravske banovine. Liubliana
J
1939. CZN XXXIV (1930), str. 235-254
11. Ferdinand Tremel, Das, Zehentwesen in Steiermark und Kärnten von den
Anfängen bis ins 15. Jahrhundert. (Zeitschrift des Historischen Vereins
für Steiermark, Jahrg. 55, Graz 1959.) CZN XXXV (1940), str. 111.

Bogo Teply

1.94
 Z B O R O V A N J A IN D R U Š T V E N O Ž I V L J E N J E

VIII. ZBOROVANJE SLOVENSKIH ZGODOVINARJEV V PTUJU

od 18. do 20. septembra 1953

Muzejsko društvo v Ptuju je praznovalo 1953 šestdesetletnico svoje usta­

novitve. Ob tej priliki je povabilo Zgodovinsko društvo za Slovenijo, da bi
se VIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev vršilo v Ptuju, k a r je ZD z
veseljem sprejelo. Tako se je v dneh od 18. do 20. IX. 1953 vršila v Ptuju
proslava 60-letnice Muzejskega društva in VIII. zborovanje slovenskih zgodo­
vinarjev. K uspehu zborovanja je v znatni meri pripomoglo ptujsko MD, ki
je preskrbelo brezplačna prenočišča, ceneno prehrano in avtobuse za zaključni
izlet. Zborovanja se je udeležilo nad 100 zgodovinarjev.
Proslava in zborovanje sta bila v viteški dvorani ptujskega gradu. V
petek 18. IX. dopoldne je bila slavnostna seja Muzejskega društva. Uvodno
pozdravno besedo je govoril predsednik društva tov. Karel Šepec, ki je v
imenu društva pozdravil zbrane zgodovinarje in častne goste: ptujskega
rojaka in poslanca dr. Jožeta Potrča, zastopnika SAZU akademika dr. Milka
Kosa, rektorja ljubljanske univerze dr. Frana Zwitterja, predsednika okraja
tov. Janeza Petrovčiča, predsednika mestnega ljudskega odbora v Ptuju tov.
Janka Vôgrinca, namestnika sekretarja ZK v Ptuju tov. Mirka Bračiča, dalje
med gosti zlasti zastopnika JAZU akademika dr. M. Abramiča, čigar ime je
tesno povezano z proučevanjem preteklosti Poetovija in predstavnika brat­
skega varaždinskega muzeja tov. Filića ter vse zbrane goste in zgodovinarje.
Prebral je tudi pozdravne brzojavke znanstvenih ustanov in zgodovinarjev,
ki se niso mogli udeležiti proslave in zborovanja.
Nato je o delu Muzejskega društva v Ptuju do danes govoril prof. Franc
Alič, ki je prikazal plodno delo društva pri raziskovanju preteklosti Ptuja.
Za njim so čestitali jubilantu s svoje strani omenjeni znanstveni delavci in
zastopniki ljudske oblasti ter izrekli svoje želje za nadaljnje delovne uspehe
in obenem obljubili tudi svojo moralno in gmotno pomoč. Ob koncu slavnostne
seje je Muzejsko društvo podelilo častne diplome tistim, ki so si pridobili
za_njegovo delo posebne zasluge: dr. Jožetu Potrču, dr. Milku Kosu, dr. J. Ko­
rošcu, prof. F. Basu ter generalu D. Kvedru.
Po kratkem odmoru se je začelo zborovanje zgodovinarjev s pozdravnim
govorom tov. predsednika dr. F r a n a Zwitterja. Po izvolitvi delovnega pred­
sedstva (F. Gumilar, B. Teply, J. Hainz) je podal prof. Jože Maučec v svojem
predavanju pregled zgodovinskega razvoja Ptuja od prazgodovine do narodno­
osvobodilne borbe. V diskusiji, ki je sledila predavanju, je prof. Klemene
dopolnil predavatelja z nekaterimi podatki iz gospodarske zgodovine Poeto­
vija, prof. Kos pa poudaril važnost sistematičnega zbiranja arhivskega gra­
diva za zgodovino srednjeveškega in novejšega Ptuja, ki ga hranijo predvsem
inozemski arhivi. Nakazal je tudi nekatere probleme iz srednjeveške zgodo­
vine Ptuja, ki bi jih bilo treba obdelati, tako ptujski mestni statut iz XIV.
stoletja, sestavo prebivalstva Ptuja v srednjem veku, obseg ptujske trgovine

13*
195
 1
v srednjem veku in podobno. Prof. Zwitter je opozoril na stik kneza Koclja s
Ptujem v 9. stoletju in na nekatera vprašanja v zvezi s postankom mesta in
mestno ustavo; glede na sestavo ptujskega prebivalstva v zadnjih desetletjih
Avstro-Ogrske pa je opozoril na statistične preiskave Pfaundlerja in Mačkov-
ška, ki so pokazale, da je bila večina prebivalstva doma v slovenskih pode­
želskih občinah, tako da je prevladovanje nemškega >občevalnega jezika« v
statističnih podatkih o Ptuju, Mariboru in Celju v teh desetletjih plod ger­
manizacije; končno je opozoril še na vprašanje nastanka meščanske posesti
v Halozah in razvoja viničarstva, k a r bi bilo mogoče pozasniti s kombinacijo
arhivskega študija in terenskega dela. Tov. Filić je opozoril na trgovske zveze
Varaždina s slovenskim ozemljem in posebej s Ptujem od 16. stoletja dalje,
dr. Cevc pa je poudaril pomen Ptuja v umetnostni zgodovini, posebej pa še
pomen najnovejših odkritij, ki so pokazala velik vpliv praške šole.
Popoldne so udeleženci zborovanja prisostvovali najprej polaganju venca
na grob Viktorja Skrabarja, ki se ga v krajšem govoru spomnil dr. Miho
Abramić, nato pa odkritju spominskih plošč na hišah, v katerih sta živela in
delala ptujska lokalna zgodovinarja Simon Povoden in Ferdinand Raisp.
Pomen obeh je očrtala v kratkih govorih Tončka Urbas.
V prostem času so si udeleženci ogledali zanimivosti ptujskega mesta —
izkopanine na gradu, proštijsko cerkev, muzejske zbirke v bivšem domini­
kanskem samostanu in prav tam tudi razstavo rokopisov in knjig, ki so po
svoji vsebini ali piscih povezane s Ptujem; to razstavo je priredila ptujska
študijska knjižnica. Tudi na gradu so si ogledali muzejske zbirke — arheo­
loški oddelek in oddelek NOB — ter razstavo domačih slikarjev J. Mežana in
Oeltjena ter razstavo, ki je prikazovala razvoj in delo Muzejskega društva
v Ptuju. Udeleženci so si lahko ob zborovanju nabavili tudi Ptujski zbornik,
ki ga je izdalo društvo v proslavo svoje 60-letnice.
Zvečer je bil v prostorih gostilne >Novi svet« družabni večer, kjer so
se ob prijateljskem pomenku sklepala nova in obnavljala stara poznanstva.
Drugi dan zborovanja je obravnaval dr. Bogo Grafenauer delo slovenskih
zgodovinarjev v zadnjih letih in njegovo problematiko. V svojem referatu
je izšel od delovnih načrtov, ki sta jih slovenskim zgodovinarjem postavila
akademik Milko Kos 1. 1948 na zborovanju v Novi Gorici (Zgodovinski časopis
II-III. 1948—49, str. 135—143) in Boris Ziherl 1. 1951 na zborovanju v Ljubljani
(Novi svet VI, 1951, str. 481—495). Nato je podal pregled organizacijske struk­
ture slovenskega zgodovinopisja (pregled inštitutov, muzejev in arhivov) ter
njegovih glasil; jedro predavanja pa je zavzemal pregled od 1. 1948 dalje
opravljenega dela po posameznih njegovih skupinah (bibliografija, metodo­
logija, objava virov, sintetična dela, monografije o posameznih vprašanjih) in
k r a t k a ocena njegove usmerjenosti glede na problematiko in metodo. Ob
zaključku je ob primerjavi bibliografskih podatkov za leto 1938—39 in za
leta 1945—50 ugotovil, da je število delavcev na zgodovinskih vprašanjih v
letih po vojni manjše in da je upadel tudi odstotek sodelavcev iz srednje
šole, ter analizira]'vzroke'tega pojava in sredstva, s kateremi bi se položaj
mogel popraviti. Dotaknil se je še arhivskega vprašanja, posebej še arhiv­
skega dela v inozemskih arhivih, ki hranijo gradivo za slovensko zgodovino,
in nepopolnosti študijskih bibliotek glede na zgodovinsko literaturo o Slo­
vencih iz zadnjega desetletja.
V živahni diskusiji, v kateri so sodelovali tovariši prof. dr. Zwitter, aka­
demik Milko Kos, F. Saje, I. Mohorič, Lj. Lisac, F. Škerl in K. Pisec, so bila
obravnavana mnoga vprašanja s področja slovenskega sodobnega zgodovino­
pisja ter arhivske problematike.
Naslednji referat tovariša E. Turnherja je bil posvečen problemom spo­
meniškega varstva v Sloveniji. Referent je prikazal delo Zavoda za spome­
niško varstvo LRS po vojni in omenil dosežene uspehe, pa tudi mnoge težave,
s katerimi se je Zavod boril. Diskusija po referatu se je dotaknila predvsem
vprašanj, kot n. pr. novega spomeniškega zakona in kompetenc Zavoda, topo-

196
grafije umetnostnih spomenikov, zaščite za kulturo pomembnih kulturnih
objektov in naravnih lepot, urbanizma itd.
Na popoldanskem delu zborovanja je bil še na programu referat tovariša
B. Stupana o problematiki pouka zgodovine na srednjih šolah, v katerem se
je predavatelj dotaknil mnogih perečih problemov, s katerimi se borijo pro­
fesorji zgodovine na naših srednjih in strokovnih šolah pri svojem delu. Po
referatu so diskutanti podali še mnogo koristnih mnenj in predlogov za zbolj­
šanje zgodovinskega pouka tako strokovno kot pedagoško.
Prof. Grafenauer je nato opozoril udeležence na I. kongres jugoslovanskih
zgodovinarjev, ki bo maja 1954 v Beogradu. Poudarjena je bila tudi potreba,
da se razširi sodelovanje zgodovinarjev pri »Kroniki«, časopisu za slovensko
krajevno zgodovino, ki je začela letos izhajati in obenem dvigne tudi število
naročnikov »Zgodovinskega časopisa«, kar je predvsem vprašanje strokovne
zavesti zgodovinarjev.
Na predlog tovariša Juvančiča in s soglasnim odobravanjem vseh na­
vzočih je bila poslana pozdravna brzojavka predsedniku republike, maršalu
Josipu Brozu-Titu. Zborovanje se je nato zaključilo z zahvalo tov. J. Hainza
prirediteljem.
V nedeljo so se zborovalci udeležili lepega in poučnega izleta v okolico
Ptuja. Najprej so si ogledali grad Bori, kjer je tovariš B.Teply na kratko
orisal njegovo zgodovinsko vlogo. Po kratkem postanku so se odpeljali na
ogled III. mitreja, čigar spomenike je strokovno pojasnil akad. dr. M. Abramič.
Od tu so se z dvema avtobusoma podali na Ptujsko goro. Tu jih je dr. E. Cevc
seznanil s tamkajšnjo znamenito gotsko cerkvijo, enim od naših najlepših
srednjeveških umetnostno-zgodovinskih spomenikov.
Izlet 'so zaključili na gradu Štatenberku, kjer so si ogledali znamenite
freske in štukature. Po skupnem kosilu so sprejeli naslednjo resolucijo, ki
j e zajela jedro vse problematike, o kateri je bilo govora na zborovanju, in
postavila kot vodilo za delo slovenskih zgodovinarjev do prihodnjega zboro­
vanja sledeče sklepe:
I. N a č r t n o delo
Ugotavljamo, da se slovenski zgodovinarji prvenstveno bavijo s problemi
slovenske gospodarske in družbene zgodovine, da so pa pri tem še vedno
zanemarjene nekatere panoge in razdobja, posebno zgodovina Slovencev v
razdobju med prvo in drugo svetovno vojno.
Nujno je potrebno organizirati načrtno proučevanje in zbiranje virov za
slovensko zgodovino, ki se nahajajo v tujini, ter preskrbeti študijskim knjiž­
nicam sredstva za nabavo tuje znanstvene literature.
Nujno je, da vse podružnice Zgodovinskega' društva za Slovenijo organi­
zirajo intenzivno sodelovanje pri poljudno-znanstvenem društvenem glasilu
Kroniki.
Ugotavljamo, da naša javnost posveča premalo pozornosti delu in publi­
kacijam naših zgodovinarjev.

II. I n s t i t u c i j e
Pozdravljamo letošnjo rešitev vp*rašanja poslopja za Državni arhiv Slo­
venije, ki daje temu šele možnost, da začne uspešno izvrševati svojo nalogo,
k a r mora predstavljati osnovni pogoj za njegovo delo vse dotlej, dokler ne
dobi še primernejših prostorov.
Ugotavljamo nujno potrebo, da se čimprej izda republiški arhivski zakon
na podlagi že pripravljenega načrta in da se začne nato izvajati za vse arhi-
valije, tudi za tiste po letu 1945.
Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani naj z nasveti in vodstvom pomaga
okrajnim muzejem pri zbiranju muzealij iz dobe NOB. Zgodovinarji bi morali
nuditi okrajnim muzejem več pomoči pri zbiranju gradiva in proučevanju
lokalne zgodovine NOB.

197
 III. S p o m e n i š k o varstvo
Nujno je, da se lotimo ob sodelovanju umetnostno zgodovinskih in zgodo­
vinskih ustanov in posameznih zgodovinarjev v podeželju sestave slovenske
spomeniške topografije.
Republiški zakon o varstvu kulturnih spomenikov LRS naj se spremeni v
smislu določb zveznega zakona tako, da bo izdajal spomeniške odločbe nepo­
sredno Zavod za spomeniško varstvo LRS.
Položaj zavodovih in muzejskih nameščencev naj se izenači s položajem
nameščencev v raziskovalnih zavodih in naj se jim izboljšajo možnosti stro­
kovnega izpopolnjevanja.
Domačijsko varstvo naj se goji v tesnem sodelovanju Zavoda, Urada za
urbanizem in turističnih društev, tako da se bo ohrajeval zgodovinski, umet­
nostni, etnografski in lepotni značaj domovine.

IV. P o u k zgodovine
Pri sestavi predmetnika in učnih načrtov za višjo gimnazijo naj se upo­
števa dejstvo, da mora biti zgodovina v šoli široka enota, ki naj zajame tudi
arheologijo, etnologijo, umetnostno zgodovino ter osnove gospodarstva in
prava. Poučuje naj se najmanj po 3 ure tedensko.
Nezadostno je število tedenskih ur na učiteljiščih in srednjih strokovnih
šolah.
Obča in narodna zgodovina naj se poučujeta skupno.
Predavateljem zgodovine priporočamo večjo uporabo aktivnih metod
pouka (seminarsko delo, referate, skupinsko delo dijakov, ekskurzije, števil­
nejše obiske muzejev). Nadalje priporočamo, da se pri pouku zg'odovine v
večji meri upošteva lokalna zgodovina.
Našim splošno izobraževalnim in strokovnim šolam manjkajo najpotreb­
nejši učbeniki, tako n. pr. ni za pouk zgodovine v višjih razredih gimnazije
nikakih učbenikov. Našim šolam manjkajo tudi najpotrebnejša učila in
nazorna sredstva (zgodovinske čitanke, zemljevidi, slike itd.). Predlagamo, da
se ustanovi pri Svetu za prosveto in kulturo LRS posebna komisija, ki naj
prouči in uredi vsa ta vprašanja.
Predavateljem zgodovine vseh vrst šol je potrebna vsestranska strokovna
pomoč (tečaji za strokovno izpopolnjevanje, študijske ekskurzije, za katere
je treba zagotoviti sredstva).
Profesorjem in predmetnim učiteljem zgodovine je treba nuditi mate­
rialno pomoč za nabavo strokovnih knjig in inozemske literature ter skrbeti
za izpopolnitev učiteljskih in dijaških knjižnic. Zelo priporočljivo je, da se
nudi novincem pripravnikom enkratna pomoč za nabavo najpotrebnejših pri­
ročnikov.«
Hitro je minil prijeten popoldan in po prisrčnem slovesu od ptujskih
ter ostalih tovarišev ob razhodu sta avtobusa zapeljala udeležence zborovanja
v Poljčane, od tod pa vlak v domače kraje. „ „ „
Bozo Otorepec

I. KONGRES ZGODOVINARJEV FLR JUGOSLAVIJE

od 5. do 8. maja 1954 v Beogradu

V prvih letih po osvoboditvi se je osredotočilo organizacijsko delo naših

zgodovinarjev najprej na organizacijo republiških zgodovinskih društev in
njihovo delo. Tako je bilo 1. 1945 spremenjeno nekdanje Muzejsko društvo za
Slovenijo v Zgodovinsko društvo za Slovenijo, 1. 1947 so bila ustanovljena
Povijesno društvo Hrvatske, Istorisko društvo Srbije in Istorisko društvo Crne
gore, 1948 pa še Istorisko društvo Bosne i Hercegovine; le Makedonci so v tem
pogledu zaostali in dobili svoje posebno zgodovinsko društvo šele 1. 1953.
Crnogorsko društvo je začelo z izdajanjem'svojega glasila (Zapisi) že 1947,

198
srbsko, hrvatsko in slovensko 1948 (Istoriski glasnik, Historijski zbornik,
Zgodovinski časopis), bosansko 1949 (Godišnjak). Ko so bila 1. 1950 tako v
glavnem — z izjemo Makedonije — urejena društva po republikah, se je
povsem prirodno postavilo vprašanje, kako vse to delo v naši državi — koli­
kor to gre brez škode in brez nasilja nad republiškimi društvi — povezati
v celoto. Vprašanje je bilo toliko važnejše, ker v tem času spričo nespretnosti
naših založb mnogokrat niti izišlih zgodovinskih del ni bilo mogoče dobiti
izven tiste republike, v kateri so izšla.
Marca 1950 se je obrnilo Povijesno društvo Hrvatske, ki je tudi sicer v
svojem glasilu zelo pazljivo sledilo z ocenami in poročili vso našo historio­
grafijo ter je do 1950 v tem pogledu pomenilo njegovo glasilo še izjemo med
glasili naših zgodovinskih društev, na vsa republiška zgodovinska društva s
predlogom, da naj bi se ta pri opravljanju svojega dela tesneje povezala
med seboj. Na podlagi te iniciative je prišlo 17. maja 1950, ob priliki »prve
konference zgodovinarjev LR Srbije« (glej poročilo Fr. Zwitter ja v ZČ IV,
1950, str. 216—217; prim. Istoriski glasnik 1950, št. 1-2, str. 187—202, 123—131;
št. 3-4, str. 93—118) do sestanka predstavnikov vseh republiških zgodovinskih
društev, na katerem so se sporazumeli o ustanovitvi »koordinacijskega odbora
zgodovinskih društev«, ki naj bi neposredno skrbel za intenzivnejšo zame­
njavo zgodovinskih del in časopisov med republikami, za sodelovanje društev
z zamenjavo predavateljev in z udeležbo zastopnikov vseh društev na dru­
štvenih občnih zborih in republiških zborovanjih zgodovinarjev t e r za izda­
janje zveznega časopisa za pouk zgodovine v srednji šoli, v daljši perspektivi
pa naj bi pripravljal kongres jugoslovanskih zgodovinarjev, ustanovitev
»Zveze zgodovinskih društev FLR Jugoslavije« in izdajanje zveznega zgodo­
vinskega časopisa.
Koordinacijski odbor, v katerega je poslalo Povijesno društvo Hrvatske
kot svoja delegata dr. Jaroslava Sidaka in dr. Miljenka Protego, Istorisko
društvo Srbije Dušana Perovića in dr. Dragoslava Jankovica, Istorisko društvo
Bosne i Hercegovine Hamdijo Kapidžiča, Istorisko društvo Crne gore Jagoša
Jovanovića in Zgodovinsko društvo za Slovenijo dr. Boga Grafenauerja, dočim
j e zastopal makedonske zgodovinarje Ljuben Lape, si je na svoji prvi seji
10. septembra 1950 izbral za predsednika dr. J. Šidaka in za tajnika dr. D. Jan­
kovica. V svojem delu se je omejil sprva na neposredne potrebe, ki so bile
določene po sestanku društvenih zastopnikov. Dosegel je vsaj delno ožji stik
med društvi z medsebojnim obiskom občnih zborov, poleg tega pa uspel z
začetkom izdajanja zveznega časopisa za pouk zgodovine v srednji šoli. V,
1. 1951—52 je začel izhajati ta časopis pod naslovom »Nastava istorije u sred­
njoj školi« pod uredništvom prof. V. Babica v Zagrebu, toda že po zaključku
prvega letnika je zaradi založniških in uredniških težav nehal izhajati. S
soglasjem koordinacijskega odbora je bilo uredništvo 1. 1953 zaupano Istori-
skemu društvu Srbije, kjer je bil nato časopis 1. 1954 obnovljen pod naslovom
»Istoriski pregled«, vendar žal vse doslej še ne izhaja redno. Pokazalo se je,
da niti založnice, niti društva niso poskrbeli dovolj za razširjenje tega časo­
pisa, tako da njegovo izdajanje vse doslej še ni urejeno.
Na svoji seji 26.-27. marca 1952 pa je bil koordinacijski odbor v zvezi s
polemikami, ki so se pojavile med našimi historičnimi glasili ob nekaterih
najnovejših publikacijah, postavljen prvič pred vprašanje, ki je delno prese­
galo njegove kompetence. Po obsežni diskusiji o teh pojavih je sicer sporočil
vsem društvom naslednje svoje mnenje:
»V publikacijah, ki bi morale po svojem naslovu zajeti zgodovino vseh
narodov FLR J — bodisi v celoti, bodisi v posameznih obdobjih, bodisi posa­
mezne njene strani — se najpogosteje resneje obravnava samo zgodovina
lastnega naroda. Zgodovina ostalih narodov pa se podaja z mnogimi velikimi
napakami, v bistveno manjšem, nesorazmernem obsegu, ali pa ostanejo celo
tudi cela stoletja povsem neobravnavana. Razumljivo je, da je težko, da bi
posamezen pisec vsestransko poznal in sam enako dobro prikazal zgodovino
vseh naših narodov. Nedvomno pa bi bilo v publikacijah te vrste manj napak
in praznin, če bi se zatekli njihovi avtorji k sodelovanju in pomoči zgodovi-

199
 narjev tisth pokrajin, katerih zgodovine sami ne obvladajo v zadostni meri.
l a k s n a dela pomenijo — ne glede na dobre namere pisateljev —, zlasti
kolikor gre za učbenike in priročnike za visoko kvalificirane kadre, stvarno
nevarno napačno poučevanje, ki zbuja poleg tega tudi opravičen odpor zgodo­
vinarjev drugih narodov, pa tudi kritiko stanja naše znanosti v inozemstvu.
Se nevarnejše so težnje, ki se uveljavljajo v nekaterih monografijah,
-katerih pisci so bodisi glede na način obravnave in postavljanje vprašanj pod
občutnim vplivom predvojnega meščanskega zgodovinopisja, ali pa tudi sami
predstavniki generacije zgodovinarjev iz dobe med obema svetovnima voj­
nama, in pristopajo k reševanju v nacionalnem pogledu zelo občutljivih
vprašanj zgodovine kakega drugega naroda FLRJ s preslabo pripravo glede
na poznanje virov, tako da samozavestno podajajo nove in preslabo do­
kazane rešitve, ki kažejo šovinistična stališča našega predvojnega meščan­
skega zgodovinopisja, n. pr. v zankanju kulturne dediščine ali v premalo
odločnem in preveč splošnem pobijanju teorij o njej, v prisvajanju kul­
turnih spomenikov ali celo narodnostnega ozemlja drugega naroda za svoj

Brez dvoma je opravičena kritika omenjenih napak, vendar se uveljavlja

v tem pogledu nevarna napaka, da se prikazuje včasih stališče posameznikov
in posamezmh del kot stališče vse današnje historiografije tistega naroda, ki
rmr pripada pisec kritiziranega dela, namesto da bi se določno polemiziralo
proti taksnim pojavom kot proti pojavom vpliva in ostankov meščanskega
zgodovinopisja in se ob tej priložnosti nastopalo tudi proti teorijam iste
vrste v zgodovinopisju svojega naroda, ki so v neki meri vplivale tudi na
formulacije kritiziranega dela. Na ta način ni le nemogoče vprašanje raz­
čistiti, marveč se postavlja tudi sama kritika stvarno, včasih pa tudi name­
noma na stališče spornih teorij meščanskega zgodovinopisja in se sama
postavlja na šovinistična stališča.
Ta nastop vplivov nacionalističnih stališč predvojnega meščanskega zgo­
dovinopisja v delu nekaterih zgodovinarjev pomeni v našem zgodovinopisju
precej veliko nevarnost, ker izpodkopuje eno med temeljnimi pridobitvami
narodnoosvobodilnega boja: z rešitvijo nacionalnega vprašanja neločljivo
povezano bratstvo m enotnost jugoslovanskih narodov.
Predstavniki zgodovinskih društev so se sporazumeli, da je treba v vseh
zgodovinskih društvih pristopiti k diskusiji in kritiki teh pojavov. Nadalje
j e potrebno, da pisci del, k i zajemajo zgodovino vseh jugoslovanskih narodov,
ah delajo skupno v obliki kolektiva, ali pa da v večji meri sodelujejo z
zgodovinarji tistih narodov, katerih zgodovine ne poznajo v zadostni meri
Večjo
b
paznjo je treba posvetiti kritiki del, ki bi izšla pri lastnem narodu, pa
} m o £ I a , z a I l t . 1 kak drug narod, z druge strani pa tudi — v vseh naših zgodo­
vinskih časopisih — kritiki, ki bi spremljala na resni višini zgodovinsko delo
v vseh naših republikah in ne samo v lastni; ta kritika naj povezuje tesneje
vse nase znanstvene delavce in sploh zgodovinarje.«
Spričo dejstva da je bil koordinacijski odbor postavljen pred takšna
vprašanja, se je odločil, da pristopi k pripravam za kongres jugoslovanskih
zgodovinarjev ob katerem naj bi bila ustanovljena tudi zveza jugoslovanskih
zgodovinskih društev. Kot čas, ko naj bi se tak kongres sestal, je bil že ob
tej priložnosti določen konec 1. 1953 ali začetek 1. 1954. Ze na naslednji seji
11. julija 19зЗ j e bilo sklenjeno, da bodo zgodovinarji združili svoj prvi kon­
gres s proslavo. 150-letmce prve srbske vstaje in da naj bo konec aprila 1954
y Beogradu. Vse nadaljnje delo koordinacijskega odbora, ki je bil ob tem
tesno povezan z vsemi republiškimi zgodovinskimi društvi, je bilo posvečeno
pripravi kongresa samega (pripravi dnevnega reda, prijavi referatov itd ) ter
izdelavi pravil bodoče zveze republiških društev. Organizacijsko delo pri
pripravi kongresa pa j e prevzelo in zelo uspešno opravilo Istorisko društvo
LR Srbije samo.
Tako je prišlo skoraj natančno štiri leta za tem. ko se je prvič pokazala
misel na kongres jugoslovanskih zgodovinarjev, do uresničenja te misli Kon­
gres so sestavljali trije deli: plenarne seje z delovnim značajem, ki so trajale

200

i
ves prvi dan in zadnji dan dopoldne in del popoldneva, plenarna seja z
organizacijskim značajem (sprejem pravil Zveze zgodovinskih društev FLRJ
in ustanovitev te Zveze) zadnji dan popoldne ter delo v sekcijah drugi m
tretji dan.
Podrobnejši pregled vseh referatov v plenumu in sekcijah bo izšel pose­
bej v obliki knjige, zato se moremo tu zadovoljiti le s kratkim pregledom
dela kongresa in njegovo oceno.
Kongres je odprl dne 5. maja 1954 predsednik koordinacijskega odbora
dr. J. Sidak, ki je v svojem nagovoru počastil spomin na 150-letnico prve
srbske vstaje in 60-letnico smrti največjega hrvatskega zgodovinarja F r a n a
Račkega, predvsem pa je podčrtal, da pomeni kongres — prvi, na katerem
so se zbrali zgodovinarji vseh jugoslovanskih narodov — novo obliko v delu
naših zgodovinarjev, ki ima nekakšnega prednika le v zborovanjih slovenskih
zgodovinarjev. Podčrtal je tudi pozornost, ki jo posveča v sedanjem času —
od osvobojenja dalje — naše Zgodovinopisje vprašanjem gospodarskega in
družbenega razvoja, dasi še ni mogoče reči, da bi dobilo že izrazit historično-
materialističen značaj. Po Sidakovem predlogu so bili nato izbrani v delovno
predsedništvo kongresa predsedniki vseh republiških zgodovinskih društev —
dr. Branislav Đurđev, Andrija Lainović, Ljuben Lape, dr. Jaroslav Sidak,
dr. Fran Zwitter — in kot zastopnik Vojnozgodovinskega inštituta JNA general
Zelenika.
Dopoldanska plenarna seja kongresa je bila nato posvečena proslavi
150-letnice prve srbske vstaje. Dr. Dragoslav Janković je predaval o »značaju
srbske države prve vstaje«, ob čemer je podčrtal meščanske elemente v sami
vstaji in njihov odsev v ureditvi Karadordeve Srbije. Po njegovem predavanju
so si udeleženci ogledali jubilejno razstavo prve srbske vstaje. Ob tem naj
omenim, da je organiziral koordinacijski odbor ob kongresu še tudi svojo
posebno razstavo, namreč razstavo naših zgodovinskih publikacij, izišlih od
1945 dalje. Ta razstava, organizirana v veliki čitalnici biblioteke Srbske aka­
demije znanosti, je presenetila vse ogledovalce po svojem obsegu. Razstav­
ljeno je bilo preko 1000 publikacij — zgodovinskih časopisov, zbornikov
razprav, monografij in raznih virov — katerih dobršen del je posvečen tudi
najnovejši zgodovini. Vendar je bilo opaziti, da so pisatelji publikacij o naj­
novejši dobi v daleč prevladujoči meri nezgodovinarji. Vsekakor najbrže
nihče med nami do te razstave ni mislil, da se je historografija po osvobo­
ditvi že tako razmahnila, kakor je pokazala ta razstava — tudi zvezna biblio­
grafija namreč dobršnega dela teh publikacij (zlasti slovenskih, pa tudi
makedonskih) ni zabeležila v svojih publikacijah.
Popoldne se je nadaljevalo delo plenuma s predavanjem dr. Boga Grafen-
auerja »Vprašanja geneze našega srednjeveškega fevdalizma«, nato pa s
predavanjem Lolike Đuranović »Mesto zgodovine v novi koncepciji naše šole«.
Dne 6. in 7. maja je kongres delal v obliki sekcij. Vseh sekcij je bilo
deset (za antiko in arheologijo, za srednji vek, za zgodovino od 16. do 18. st.,
za zgodovino 19. in 20. st. do 1918, za zgodovino od 1918 do 1945, za zgodovino
delavskega gibanja, za pomožne zgodovinske vede in arhivistiko, za pouk
zgodovine v srednji šoli, za pravno zgodovino in za zgodovino umetnosti).
Tolikšno število sekcij je bilo rezultat velikega števila prijavljenih refe­
ratov. Vendar je že prva plenarna seja po pravici ugotovila, da je njihovo
število preveliko in delitev delno neutemeljena( tako oddeljevanje zgodovine
delavskega gibanja in pravne zgodovine od splošne zgodovine, združevanje
arhivistike z medievalnimi pomožnimi vedami in z druge strani onemogočenje,
da bi bili pri tem predavanju prisotni najbolj zainteresirani — zgodovinarji
za novejša obdobja, ki so sami imeli preobložen program— in podobno).
Seveda pa omejitev števila sekcij ni prav lahka naloga. Odvisne so namreč
od števila prijavljenih in odobrenih referatov. Še v razgovorih med samim
kongresom se je pokazalo mnenje, ki morda edino vodi do uspeha v tem
pogledu: bodočim kongresom bi bilo koristno določiti po nekaj širših tem,
ki naj se v sekcijah obravnavajo, omejiti število referatov in potem v sodelo-

201
vanju z društvi v resnici paziti, da njihovo preveliko število ne razbije
smiselno povezanih celot.
V sekcijah je bilo podanih ' skupaj 77 referatov. Spored j e bil tako
obsežen, da je mogel vsak posameznik sodelovati komaj pri kakšni petini
teh referatov. Izbira med njimi nikakor ni bila lahka, ker so bila v vseh
sekcijah tudi zelo zanimiva predavanja, in to večkrat ob istem času. V
sekciji za arheologijo in umetnostno zgodovino, ki sta se združili, je bilo
prebranih 16 poročil, v sekciji za srednji vek 7, v sekciji od 14. do 18. st. 11,
v sekciji za 19. st. 12, v sekciji za zgodovino od 1918 do 1945 9, v sekciji za
zgodovino delavskega gibanja 6, v sekciji za pomožne zgodovinske vede 4,
v sekciji za pouk zgodovine v srednji šoli 3 in v sekciji za pravno zgodovino 9.
Če grupiramo predavanja po njihovi notranji usmerjenosti, pa dobimo
naslednje številke: po obdobjih, ki so jim posvečena, jih odpada na prazgodo­
vino in antiko 10, na srednji vek 19, na obdobje od 16. do 18. st. 15, na 19.
in začetek 20. st. 19 in na najnovejšo zgodovino 11; vsa predavanja so se
pečala le z našo narodno zgodovino in vprašanji zgodovinske metode, dočim
ni bilo obči zgodovini posvečeno nobeno; predavanja bi mogli končno raz­
deliti še v metodološka (15), bibliografska poročila ali poročila o delu arheo­
logov na določeni problematiki (7), širši pregledi daljših obdobij z nakazo­
vanjem odprtih vprašanj (3) in obravnavanja posameznih vprašanj politič­
nega (20), gospodarsko-družbenega (26) in kulturnega značaja (6).
Končno je zanimiva še primerjava referatov po obdobjih, v kolikšni meri
se pečajo s katerekoli strani s problematiko političnega, gospodarsko-druž­
benega in kulturnega razvoja. Pri antiki je razmerje 1 :4 : —, pri srednjem
veku 2 : 8 : 4, pri 16. do 18. st. 5 : 9 : 1 , pri 19. i n začetku 20. st. 7 : 7 : — in pri
najnovejši zgodovini 6 : 3 : —.
Ti statistični podatki sami narekujejo vrsto zanimivih sklepov. Tako je
bila skoraj polovica referatov posvečena zgodovini zadnjega poldrugega sto­
letja, natančno polovica referatov s konkretno problematiko pa gospodarsko-
družbenim vprašanjem. Oboje dokazuje, da se naše zgodovinopisje vendarle
preusmerja k aktualnejšim razdobjem in da tožba o begu naših historikov
pred njo ni več opravičena, da pa se poleg tega posvečajo zgodovinarji vedno
bolj tudi v resnici temeljnim vprašanjem našega zgodovinskega razvoja in
da spada koncept pretežno politične zgodovine, ki je bil značilen vse do
osvoboditve, že precej v preteklost. V obojem se kaže prelomni pomen naše
narodno-osvobodilne borbe tudi za naše zgodovinopisje. Vendar pa opozarja
primerjava tematike po posameznih obdobjih, da velja notranji metodološki
preokret v večji meri za starejša kakor za mlajša obdobja. Vsekakor kaže
ta razdelitev referatov v vsebinskem pogledu po obdobjih, da ni dovolj, da
poudarjamo le pomen obravnavanja novejše in najnovejše zgodovine, marveč
da je treba vzporedno s tem poudarjati tudi, da je treba tudi proučevanje
novejšega obdobja poglobiti. Tudi pregled literature, ki je bila na razpolago
na razstavi naše historiografije od 1945 dalje, je namreč pokazal isto značil­
nost, da prav dela o najnovejši zgodovini najbolj podlegajo fakticizmu, to je
da obravnavajo in prikazujejo pretežno zunanji potek dogodkov, ponajveč
političnih in vojaških, mnogo v manjši meri pa načenjajo razna globlja,
bistvena vprašanja zgodovinskega razvoja.
Naštevanje vseh referatov po sekcijah bi nas v tem pregledu zavedlo
predaleč, posebej ker sam naslov marsikdaj le malo pove. Podčrtal bi le, da
so referati obenem z razstavo knjig pokazali, da naše zgodovinopisje doživlja
spet precej živahen razvoj. Diskusija pa je pokazala veliko zanimanje, pa
tudi kritičnost udeležencev. Posebej močno se je razvijala diskusija okrog
nekaterih pomembnejših vprašanj — tako okrog položaja zgodovine v srednji
šoli, okrog vprašanja fevdalizma v turški državi, h kateremu je pristopila
naša historiografija šele po osvoboditvi, okrog leta 1948 in tez prof. Bogdanova
o našem razvoju v tem letu, okrog arhivskega vprašanja itd. Včasih so takšne
debate pritegnile k sejam posamezne sekcije k a r večino zborovalcev. Prav
kritičnost, ki so jo pokazali zborovalci, obeta tudi boljši razvoj za kritiko v
naših znanstvenih časopisih, na k a r je kongres tudi posebej opozoril.

202
 Posebej bi opozoril le na dve splošni vprašanji. Kongres je posvetil
veliko pažnjo arhivskemu vprašanju. Ob referatu o njem so podali arhivarji
vseh naših vodilnih arhivov kratko poročilo o njihovem položaju. Pokazalo
se je, da imajo skoraj vsi težave pri preučevanju in u r e j a n j u ' n o v e j š e g a
gradiva — zlasti zaradi težav s prostorom. Vendar pa nikjer ni položaj tako
težak kakor pri nas v Ljubljani, kjer je zaradi pomanjkanja prostora gradivo
za dobo od 1860 do 1940 še danes pospravljeno po raznih kleteh in skladiščih
ter znanstveniku nedostopno. Vsekakor je to za obravnavanje zadnjega sto­
letja naše zgodovine poglavitno vprašanje. Z njegovim zanemarjanjem se
namreč močno ovira proučevanje tiste dobe, brez poznanja katere tudi
narodnoosvobodilna borba ni povsem razumljiva in jasna.
Glede mesta zgodovine v srednji šoli je diskusija postavila predvsem dve,
v bistvu gotovo pravilni tezi. V zgodovini je treba gledati poglavitni in
osrednji družbeni predmet v srednji šoli; ob njej bi morali dobiti študentje-
poglavitne pojme o pravu, gospodarstvu, razvoju znanosti in umetnosti itd.,
pa tudi sposobnost za kritično analizo sodobnega razvoja. Zato je treba vskla-
diti s poukom zgodovine po posameznih razredih — kolikor je to le mogoče —
tudi druge predmete, ki vsebujejo posamezne aspekte zgodovinskega razvoja.
H konkretizaciji teh stališč kongres še ni mogel pristopiti, marveč jo je pre­
pustil srednješolskim sekcijam republiških zgodovinskih društev. Kot navo­
dilo za to delo jim je dal v svojih sklepih le nekaj splošnejših načel.
Četrti dan kongresa se je nadaljevalo delo plenuma. Dne 8. maja sta
predavala dopoldne dr. Metod Mikuž »o problematiki virov za zgodovino
NOB«, general Petar Tomac pa »o naši vojni historiografiji«. Popoldne je
podal Nedim Filipovič še zadnje predavanje, »Karakteristika timarske orga­
nizacije v Bosni in Hercegovini«.
Po zaključku debate o Filipovičevem predavanju je kongres nadaljeval
svoje delo kot ustanovni občni zbor »Zveze zgodovinskih društev FLRJ«.
Najprej so bila z nekaterimi spremembami sprejeta pravila, ki jih je pred­
ložil koordinacijski odbor, nato pa je bil izvoljen naslednji odbor: predsednik
dr. F r a n Zwitter, tajnik dr. Bogo Grafenauer, blagajnik dr. France Škerl,
člani dr. Branislav Đurđev, dr. Dragoslav Janković, Andrija Lainović, Ljuben
Lape, dr. Jaroslav Šidak, general Petar Tomac. S tem je bila za sedež zveze za
prvi dve leti izbrana Ljubljana.
Po zaključku tega formalnega dela kongresa so se zborovalci povrnili
spet k diskusiji o delu nekaterih sekcij — zlasti one o srednji šoli — in sprejeli
pozdravni telegram maršalu Titu ter naslednje sklepe:
»I. kongres zgodovinarjev Jugoslavije v Beogradu od 5. do 8. maja leta
1954 ugotavlja znaten napredek jugoslovanskega zgodovinopisja:
a) glede na to, da posvečajo zgodovinarji pozornost zlasti obravnavanju
vprašanj gospodarsko-družbenega razvoja;
b) v borbi za reševanje in odstranjevanje tistih vprašanj, ki so prej v
jugoslovanskem zgodovinopisju podpirala razdvajanje naših narodov;
c) v izgradnji organizacijskih oblik znanosti in v medsebojnem povezo­
vanju zgodovinarjev z ustanavljanjem zgodovinskih društev.
Kljub temu napredku pa ugotavlja kongres tudi znatne pomanjkljivosti
v dosedanjem delu in zaradi tega opozarja na sledeče poglavitne naloge:
a) zgodovinarji naj se bolj trudijo, da bodo pravilno uporabljali marksi­
stično metodo v proučevanju zgodovine;
b) več pažnje naj posvete obravnavanju naše novejše in najnovejše
zgodovine in uporabljajo ob tem arhivsko gradivo;
c) čim več naj delajo na poročilih in kritiki zgodovinskih razprav in
izdaj virov, in sicer tako v zgodovinskih časopisih kakor tudi v drugem tisku;
d) znanstvena kritika naj se ne omejuje le na preverjanje dejstev,
marveč naj zajame t u d i metodično in idejno stran ocenjevanin del.

203
 Arhivska vprašanja
Glede na izredno velik pomen arhivskega gradiva za pravilno obravna­
vanje raznovrstnih zgodovinskih vprašanj želi kongres opozoriti ljudske
oblasti in vse zgodovinarje tako na stvarno stanje arhivov in arhivskega
gradiva, kakor tudi na pomen rešitve tega vprašanja pri nadaljnjem reše­
vanju številnih nalog, ki stoje pred našim zgodovinopisjem. S tem namenom
je treba podčrtati naslednje:
1. Z novimi, sodobnejšimi zakonskimi predpisi j e treba urediti nadaljnji
razvoj arhivske službe tako glede na haloge kakor tudi glede na mrežo,
sistem dela in organizacijo družbenega upravljanja v delu arhivov, posebej
pa je treba z zakonskimi predpisi preprečiti vsako nadaljnje uničevanje
arhivskega gradiva.
2. Ob sodelovanju zgodovinarjev, arhivarjev in drugih javnih delavcev
je treba čim p r e j urediti, izločiti in odbrati tisto zgodovinsko gradivo, ki še
ni urejeno.
3. Z dodelitvijo potrebnih materialnih sredstev je treba zagotoviti pogoje
za pravilen razvoj arhivov in z zagotovitvijo potrebnih prostorov omogočiti
proučevanje arhivskega gradiva, zlasti tistega iz novejše in najnovejše dobe.
Prav tako nujno je napraviti vse, da bi se našim zgodovinarjem omogočil
dostop do arhivskega gradiva o naši zgodovini, ki je v tujih arhivih (z mikro-
filmanjem ali na drugačen način), v zvezi s to potrebo predlaga kongres
organizacijo naših zgodovinskih inštitutov v Carigradu, Dunaju, Rimu in
Benetkah.
4. Treba je dati na razpolago večja materialna sredstva za objavljanje
najvažnejšega arhivskega gradiva in sploh v bodoče pravočasno in točno
obveščati znanstvene delavce o stanju posameznih arhivskih fondov v teku
njihovega urejanja, pri čemer je treba posvetiti — ne da bi zanemarjali
urejanje ostalega gradiva — posebno pažnjo urejanju virov za sodobnejšo
zgodovino.
5. Za hitrejšo učinkovitost pri reševanju številnih nalog na področju
urejanja in obravnave arhivskega gradiva je potrebno čim prej organizirati
tečaje arhivskih strokovnjakov, to vprašanje pa naj pretresejo tudi katedre
za zgodovino.
Vprašanje znanstvene organizacije
Čuti se velika potreba po ponovni izdaji srbskega diplomatarija, k e r
so vse dosedanje izdaje zastarele in ne ustrezajo modernim zahtevam zgodo­
vinske znanosti, ker so postale bibliografska redkost, iker niso vse listine
zbrane v eni izdaji in zlasti ker originali listin propadajo.
Na področju arheologije se podčrtuje, da je potrebno sodelovanje pra­
zgodovine, umetnostne zgodovine in zgodovine same. Zato je potrebna koordi­
nacija dela teh strok in poglabljanje oblik sodelovanja. Ugotovljena je bila
slabost glede na oblikovanje novih znanstvenih kadrov v zvezi s preslabo
razvitim klasičnim študijem. Zato se podčrtuje potreba poglabljanja klasič­
nega študija in iskanje oblik za njegov napredek.
Na univerzah je potrebno — kolikor še ne obstoje — čim prej urediti
katedre za najnovejšo zgodovino, prav tako pa tudi za gospodarsko zgodovino
in sociologijo.
Pouk zgodovine т srednji šoli
Kongres je prišel v svojem delu do naslednjih zaključkov:
1. Izdela naj se skupni načrt in okvirni program pouka zgodovine v vseh
šolah v FLRJ.
2. V vseh sekcijah zgodovinskih društev za pouk zgodovine naj se pre­
trese vprašanje uvedbe zgodovine v prvi razred gimnazije oz. V. razred
osemletne šole, ker so sedaj glede na to mnenja različna.

204
 3. V višjih razredih gimnazije naj se občna in narodna zgodovina združita.
4. Pretrese naj se vprašanje razdelitve gradiva zgodovine v višjih raz­
redih.
5. Sekcije za pouk naj resno pretresejo vprašanje možnosti koordinacije
predmetov iz območja družbenih ved.
6. Sekcije naj pretresejo vprašanje mesta pouka zgodovine na strokovnih
šolah, ki v današnjih pogojih ne ustreza.
7. Sekcije zgodovinskih društev za pouk naj se med seboj obveščajo o
rezultatih dela republiških komisij, ki izdelujejo nove načrte in programe;
zamenjujejo n a j učbenike in skušnje, ki jih bodo pridobili v preskusnih šolah.
8. Vsaj enkrat letno naj se sestanejo predsedniki sekcij za pouk vseh
zgodovinskih društev.«
Za zaključek kongresa je priredilo Istorisko društvo Srbije dne 9. V.
1954 še lepo uspelo ekskurzijo udeležencev v Smederevo, kjer so si kongre-
sisti ogledali ostanke stare srednjeveške trdnjave tega mesta.
Bogo Grafenauer

UČBENIKI ZA ZGODOVINO
V LUČI MEDNARODNIH KONFERENC ZGODOVINARJEV

Med najbolj aktivnimi pobudniki mednarodnega zbliževanja je nedvomno

»Internationales Schulbuchinstitut« v Braunschweigu, ki dela v soglasju s
prizadevanji UNESCA in v tesnem stiku z nemškim učiteljskim združenjem.
Ena njegovih glavnih nalog je, da odpravlja iz učbenikov vse, k a r bi moglo
vzbujati nezaupanje med narodi in kaliti prijateljske odnose; pri teh napo­
rih za odpravo šovinizma, zlasti iz učbenikov za zgodovino pa se seveda ne
sme oddaljiti od zgodovinske resnice. Institut je doslej organiziral že celo
vrsto konferenc med nemškimi in drugimi zgodovinarji. Resolucije oziroma
teze, priporočila ter referati o posameznih zgodovinskih vprašanjih, o katerih
so na takih konferencah razpravljali, so sistematično objavljeni v Zborniku
»Internationales Jahrbuch für Geschichtsunterricht« (I. 1951, II. 1953), ki ga
izdaja institut, ter v mesečni reviji nemškega učiteljskega združenja »Ge­
schichte in Wissenschaft und Unterricht«. Institut daje tudi pobudo za med­
sebojno ocenjevanje učbenikov za zgodovino in druge predmete. Tako je
pred kratkim izdal serijo takih ocen nemških in francoskih učbenikov v
posebni knjigi »Deutschland und Frankreich im Spiegel ihrer Schulbücher«.
Težišče diskusij in skupnih tez, sprejetih na teh bilateralnih konferencah,
je na novejši zgodovini, k a r je razumljivo, ker se ravno novejša zgodovina
dotika najbolj delikatnih vprašanj o odnosih med posameznimi narodi. Teze
o nemško-francoskih odnosih n. pr. obravnavajo v prvi vrsti obdobje od leta
1789—1933; tako problem »naravnih meja« na Renu, vprašanje Alzacije in
Lorene, politiko Napoleona III. in Bismarcka in prve svetovne vojne, versaj-
sko mirovno pogodbo itd. O Alzaciji in Loreni ugotavljata francoska in
nemška delegacija, da sta bili obe pokrajini v srednjem veku in v dobi refor­
macije deželi z nemškim jezikom in z nemško kulturo, da sta svojo jezikovno
in v veliki meri tudi kulturno posebnost obdržali tudi pozneje, po letu 1789
pa sta jasno izrazili svojo povezanost s francoskim narodom, nemški učbeniki
naj zaradi tega ne govore o Alzaciji in Loreni kot o čistin nemških pokra­
jinah. Delegaciji tudi ugotavljata, naj nemški učbeniki ne pretiravajo pomena
ideje revanše v Franciji, francoski učbeniki pa ne vsenemškega gibanja. V
poglavju o svetovni vojni, poudarjata delegaciji, da ni mogoče govoriti o
krivcu za prvo svetovno vojno, češ da je vsestransko nezaupanje ustvarilo
prepričanje, da je vojna neizogibna. Kot na nekaj bistvenega pa opozarjata
na povezanost sarajevskih atentatorjev z velikosrbskim gibanjem,- ne da bi
kakorkoli omenjali, da je bil atentat delo »Mlade Bosne«, ki se je borila

205
 za svobodo zasužnjenega naroda. Ze ta primer, ki se tiče naše zgodovine, kaže,
da si pobudniki teh konferenc niso nadeli lahke naloge, ko hočejo spraviti
v sklad zgodovinsko znanost in mednarodno razumevanje.
. . . T nemškoitalijanskih priporočilih poudarjajo Italijani, da je gibanje
italijanske iredente smatrati za logični razvoj ideje o nacionalni državi; dalje
odklanjajo očitek izdaje zaveznikov ter očitek nesposobnosti italijanske voj­
ske v prvi svetovni vojni; italijanska delegacija želi. da tuji učbeniki globlje
obravnavajo liberalno epoho od 1919 do 1922, to je od konca vojne do nastopa
diktature; poleg šovinistične agitacije D'Anunnzija naj omenjajo učbeniki
tudi negativno stališče italijanske vlade do vseh pustolovščin.
Priporočila Amerikancev poudarjajo, da so nekatera področja ameriške
zgodovine v inozemskih učbenikih zanemarjena ali pa sploh izpuščena, tako
n. pr. ameriški uspehi na področju kulture ter razumevanje demokracije,
kakor jo pojmujejo v ZDA. S tem v zvezi naj se poudarjajo imena Jeffersona,
Jacksona, Lincolna in Roosevelta. Kot primer složnega sožitja med narodi
naj se omenjajo rasne, religiozne in kulturne raznolikosti; državljansko vojno
je treba presojati ne le kot križarsko vojno proti suženjstvu, temveč tudi kot
boj za neodvisnost, kot konflikt med agrarnim jugom in industrijskim seve­
rom, kot gibanje, ki teži po nacionalni enotnosti. Več prostora je treba dati
zgodovini 19. m 20. stoletja in obravnavati ne le zgodovino Evrope, temveč
tudi ZDA in azijskega Vzhoda.
Norvežani ugotavljajo, da se učbeniki zgodovine malih narodov le doti­
kajo. Znanje dijakov naj ne ostane le pri roparskih pohodih Vikingov; ome­
njajo naj se osebnosti iz norveške preteklosti, ki so prispevale k svetovni
kulturi; omenja naj se odpor Norvežanov v letih 1940—1945 in pomembna
° ? a norveške mornarice v II. svetovni vojni; dijaki naj vedo, da je Nor­
veška danes razvita industrijska dežela, njena trgovska mornarica je bila
leta 1952 na tretjem mestu na svetu.
Konferenca nemške in danske delegacije zgodovinarjev je obravnavala
vprašanje Sleswiga in Holsteina. Na konferenci francoske in italijanske dele­
gacije so poudarjali Francozi aktivno vlogo Francozov pri zedinjenju Italije.
Nemškojaponska konferenca je obravnavala zgodovino Japonske od srede
19. stoletja dalje, to je od časa,, ko je Japonska odprla svoja pristanišča
tujim državam.
_ Nemška priporočila Amerikancem ugotavljajo med drugim, da ni pra­
vično razlagati weimarske republike in njenega propada izključno s pomanj­
kljivim čutom nemškega naroda za demokracijo; v vsej nemški zgodovini
19. stoletja — od Steinovih reform dalje — je mogoče ugotavljati številne
elemente demokracije: weimarska republika je bila krepka realnost in ne le
si bek poizkus demokratizacije državne uprave ali celo le predstopnja nacio­
nalnega socializma.
Ena takih bilateralnih konferenc je bila tudi konferenca jugoslovanskih
in nemških zgodovinarjev leta 1953 v Braunschweigu. Konferenca je obrav­
navala vprašanje jugoslovanske zgodovine v nemških učbenikih in nemške
zgodovine v jugoslovanskih učnih načrtih ter vprašanje nemške opozicije
oziroma odporniškega gibanja v Nemčiji v letih 1932—1945. Potek konference
pripombe h gornjim vprašanjem ter sprejeta resolucija, oziroma priporočila
so objavljena v prvi številki Istoriiskega pregleda 1954. Kratko je mogoče
reci da nemški učbeniki — ki jih je jugoslovanska delegacija ob povabilu
na konferenco dobila — pri obravnavanju jugoslovanske zgodovine popol­
noma identificirajo vehkosrbska stremljenja z narodnoosvobodilnimi gibanji
jugoslovanskih narodov pred letom 1918; dalfe poudarjam raznolikosti (vere
jeziki običaji) in nasprotja med jugoslovanskimi narodi; izogibljejo se ter­
minu blovemra m govore le o nekdanjih avstrijskih deželah: enostransko
obravnavajo koroški plebiscit, okupacijo in aneksijo Bosne in Hercegovine
balkanski vojn j m sarajevski atentat: netočno prikazujejo obdobje stare Jugo­
slavije, NOB m današnjo Jugoslavijo (27. marec 1941 — prikazujejo kot
izključno vojaški udar, partizansko gibanje kot del odporniškega giban ia
jugoslovanskih narodov, opustošenje v Jugoslaviji kot posledico državljanske
vojne, Jugoslavijo kot mešanico narodov).

206
 Ce bodo v prihodnjih izdajah nemških iičbenikov za zgodovino vnesene
spremembe, ki jih nakazujejo skupne teze, sprejete na konferenci glede
dosedanjih zgoraj navedenih tolmačenj zgodovine jugoslovanskih narodov, je
konferenca nedvomno dosegla namen, ki so ga imeli njeni pobudniki.
Referat o nemški opoziciji je poudarjal brezobzirno uničenje komuni­
stičnih, socialno demokratskih in sindikalnih organizacij po prihodu hitle-
rizma na oblast ter masovne aretacije delavcev po požigu Reichstaga. Referent
je poudaril, da odporniško gibanje v Nemčiji ni bilo masovno, vendar obsežno;
pripadali so mu predstavniki vseh razredov in strank, obeh konfesij, vodilne
osebnosti v gospodarstvu, upravi in vojski. Praktična dejavnost teh različnih
grup se je razvijala v pasivnem odporu, ustni propagandi in propagandi z
letaki, v podpori preganjanim, v političnih akcijah in zarotah ter v izdelavi
političnega, gospodarskega in socialnega programa bodoče Nemčije.
Nemška delegacija je izrazila željo, da bi o tej nemški opoziciji kot delu
evropskega odporniškega gibanja govorili tudi v jugoslovanskih šolah. Izven
dvoma je, da v naših šolah obravnavajo v okviru nemške zgodovine teror,
ki ga je moralo nemško delavstvo prenašati pod fašizmom, in žrtve, ki jih
je dal nemški delavski razred v borbi proti fašizmu. Nemška opozicija izven
delavskih vrst, ki je predstavljala večkrat le poedince in majhne, med seboj
nepovezane grupe, neučinkovitost te opozicije v celoti in vrsta drugih vprašanj
pa zahtevajo tudi od jugoslovanskih zgodovinarjev skorajšnje kritične ocene.
Konferenca zgodovinarjev v Cahvu v zapadni Nemčiji, ki je bila avgusta
1953 in katere so se udeležili zgodovinarji številnih evropskih držav, je šla
v primeri z dosedanjimi dvostranskimi razgovori korak n a p r e j ter ugotovila,
da so priporočila dosedanjih dvostranskih, nacionalnih komisij v bistvu le
negativni način obravnavanja problema. V bodoče naj dajejo večstranske
komisije pozitivna priporočila za evropski zgodovinski pouk; ugotove naj,
kateri zgodovinski pojavi in dejstva iz preteklosti evropskih narodov bi lahko
predstavljali temelje skupne evropske zgodovine. Kongres v Calwu je s svo­
jimi referati (objavljenimi v reviji »Geschichte in Wissenschaft und Unter­
richt« štev. 1, 1954) to zamisel že načel in razpravljal o elementih evropske
zgodovinske slike v srednjem in novem veku. Taki splošni evropski pojavi —
ugotavljata glavna dva referata — so n. pr. humanizem, razvoj prirodnih
znanosti, iznajdbe, tehnične pridobitve in odkritja. Vse, k a r je deželam
evropskega kontinenta skupno, naj bi se poučevalo po enotnem učnem načrtu;
poudarjene naj bi bile skupne poteze in medsebojni vplivi ne glede na meje.
Velike osebnosti in njihove mojstrovine bi bilo treba obravnavati bolj kot
pripadnike in delež enotne evropske kulture in ne le kot člane posameznih
narodov; na ta način bi se pravilno izrazil pomen, ki ga te osebnosti zaslu­
žijo v splošni kulturni zgodovini; odpadla bi pretiravanja z raznimi lokalnimi
osebnostmi, ki jih danes po šolah postavljajo previsoko. Michelangela n. pr.
ni mogoče postaviti v isto vrsto z njegovim francoskim tovarišem Micnelom
Colombom. Evropski pojav predstavlja tudi reformacija, kljub svojim različ­
nostim in nasprotjem, ideje francoskih in angleških filozofov, prosvetljenega
absolutizma, liberalizma 19. stoletja, nacionalizma in socializma. Iniciatorji
zamisli evropske zgodovine se zavedajo težav, na katere bodo pri tem naleteli.
Tako na primer še ni enotne sodbe o tem, katere evropske dežele zajema
evropska skupnost. Nekateri jo razumejo le kot romansko-germansko skup­
nost in zavestno izključujejo Slovane; drugi sodijo, da so bila evropska
nacionalna stremljenja, ki so privedla do formiranja novih držav, zgodovin­
sko usodna; da predstavlja razbitje avstroogrske monarhije kot nadnacio­
nalne državne tvorbe nesrečo; da je politična razdrobljenost omogočila zmago
totalitarnih sistemov in da je treba zaradi tega iskati zgodovinske temelje
politično enotne Evrope v nadnacionalnih evropskih državnih tvorbah, kot
je Švica in kot je bila Avstrija. Misel o nacionalnih avtonomijah, zlasti na
področju kulture in jezika dobiva zanje nov pomen. Priznati je treba, da so
referenti na konferenci v Calwu odklonili ozko romansko-germansko koncep­
cijo evropske skupnosti, ki ne ustreza zgodovinskim dejstvom in ni pravična
do narodov zamudnikov. Poudarili so, da se je v nemški historiografiji že

207
začela revizija takega pojmovanja; odklonili so tudi identificiranje Evrope
s krščanstvom.
Iz vsega navedenega moremo zaključiti, da nekatere skupne teze doseda­
njih dvostranskih nacionalnih komisij niso povsem zadovoljivo rešene, da
nekatera priporočila še niso v skladu z zgodovinsko resnico in idejo med­
narodnega razumevanja in zbliževanja, ter da so celo sami osnovni pojmi o
zgodovinskih elementih evropske skupnosti še-zelo. nerazjašnjeni.
Prav je, da sodelujemo pri teh prizadevanjih, ki hočejo s pomočjo zgodo­
vinskih učbenikov odpravljati neznanstveno in šovinistično razlaganje zgodo­
vine. Razmotrivanja o elementih evropske zgodovinske skupnosti pa morajo
šele pokazati, če bo kdaj mogoče doseči skupna priporočila za evropski pouk
zgodovine.
Jože Hainz

TAJNIŠKO POROČILO ZA LETO 1951

Na občnem zboru 25. II. 1951 izvoljeni odbor Zgodovinskega društva se je

na svoji prvi seji dne 13. IIT. 1951 konstituiral takole: predsednik dr. F r a n
Zwitter, podpredsednik dr. Milko Kos, tajnik dr. Bogo Grafenauer, blagajnik
dr. France Skerl, knjižničar dr. Jože Kastelic, odborniki: Franjo Baš, Jože
Hainz, Metod Mikuž, Stanko Skaler. S pripravami VIL zborovanja slovenskih
zgodovinarjev je bil poverjen poseben odbor (Fran Zwitter, France Škerl,
Stanko Skaler in dr. Maks Miklavčič). V času štirimesečne odsotnosti tajnika
v . zvezi z redakcijo I. knjige »Zgodovine narodov Jugoslavije« ga je nado­
meščal Stanko Skaler. Predsednik je zastopal društvo v Odboru za znanost
in visoke šole pri Svetu za prosveto in kulturo vlade LRS, tajnik pa v Koordi­
nacijskem odboru zgodovinskih društev FLRJ.
Število podružnic se je s pristopom Zgodovinskega društva v Gorici in
Muzejskega društva v Novem mestu povečalo na devet. Vendar pa je število
članov, ki je v prejšnjem poslovnem letu doseglo doslej najvišjo število (607),
nekoliko padlo (na okrog 550) zaradi izstopa okrog 60 članov v zvezi s povi­
šanjem naročnine za >Zgodovinski časopis«, ki je vključena v članski prispevek.
(Če računamo le tiste člane, ki so članske obveznosti poravnali, jih je 345.)
Notranje je bilo društvo razčlenjeno na arhivsko sekcijo pod vodstvom dr.
Škerla, muzejsko in numizmatično sekcijo pod vodstvom dr. Kastelica; po
tov. Hainzu je sodelovalo v uredništvu zveznega časopisa >Nastava istorije
u srednjoj školi«, ki ga je po iniciativi Koordinacijskega odbora 1. 1951 začela
izdajati »Školska knjiga« v Zagrebu, in po F r a n u Basu v pripravah predavanj
»Ljudske univerze« v Ljubljani. Posebno skrb je društvo posvečalo tudi
pripravam novega časopisa za regionalno in gospodarsko zgodovino, ki jih
je vodil v skladu s smernicami širšega odbora Franjo Baš.
V dneh od 3. do 5. maja 1951 je Zgodovinsko društvo za Slovenijo pri­
redilo VIL zborovanje slovenskih zgodovinarjev »ob desetletnici Osvobodilne
fronte«, ki jo je na ta način proslavilo (gl. poročilo v ZČ V, 1951, str. 278—287).
Za ljubljanske člane sta bila poleg tega prirejena še dva članska sestanka; na
prvem, ki ga je dne 4. IV. 1951 priredilo Zgodovinsko društvo skupaj s Slavi­
stičnim društvom, je predaval dr. M. Rupel »O reformaciji na Slovenskem«,
na drugem pa 3. Ш. 1952 dr. G. Čremošnik o »Novejših raziskavanjih o bogo-
milskem problemu«. Društvo je sodelovalo tudi ob 400-letnici prve slovenske
knjige (s predavanjem tov. F. Gestrina ter v raznih odborih) in pri odkritju
spominske plošče Simonu Rutarju na njegovi rojstni hiši v vasi Krn na Tol­
minskem (v pripravah in s predavanjem dr. Kosa v Tolminu in slavnostnim
govorom dr. Zwitter ja ob odkritju plošče).
Vštevši začetni saldo 27.305 din so znašali dohodki 591.607,50 din in izdatki
456.470,50 din, tako da je znašal prebitek ob zaključku poslovne dobe
135.832,— din. Vendar je bila v tem prebitku že všteta podpora Sveta za
prosveto in kulturo v višini 100.000 din za novi letnik Zgodovinskega časopisa.
Dve petini izdatkov predstavljata denar, ki je društveno blagajno le obšel

208
na poti do Državne založbe (naročnina za ZČ, ki je vključena v članarino),
večina drugih stroškov pa je bila povezana z organizacijo VII. zborovanja
slovenskih zgodovinarjev v Ljubljani.
O svojem delu je poročal odbor na občnem zboru dne 1. VI. 1952. Na
predlog revizorjev je dobil razrešnico. Na občnem zboru so poročali poleg
odbornikov tudi zastopniki podružnic. Občni zbor je sprožil v zvezi s pri­
pravami glasila za regionalno in gospodarsko zgodovino razpravo o značaju
in pomenu poljudnoznanstvenega dela v zgodovinopisju ter vprašanje evi­
dence nad raznimi rokopisnimi elaborati zgodovinskega značaja, viri itd., ki
nastajajo ali se urejajo po raznih inštitutih. Sklenilo se je, naj obe vprašanji
postaneta predmet posebnih članskih sestankov. Spričo povišanja tiskarskih
stroškov se je cena Zgodovinskega časopisa povišala za člane na 400,— din.
B. Grafenauer je v poročilu o delu Koordinacijskega odbora pojasnil
spore, ki so se pojavili v 1. 1951 zlasti med nekaterimi srbskimi in hrvatskimi
zgodovinarji, in prečital v celoti poročilo o seji Koordinacijskega odbora, na
kateri je ta o teh sporih razpravljal in ocenil njihove vzroke ter značaj
(gl. celotno poročilo v »Istoriskem glasniku« 1952, str. 182—183).
Za predsednika je bil ob volitvah izbran znova dr. Zwitter, obenem z njim
pa vsi stari odborniki z izjemo dr. M. Mikuža, ki ga je zamenjal Vasilij Melik.
Bogo Grafenauer'

TAJNIŠKO POROČILO ZA LETO 1952/55

Poleg predsednika dr. F r a n a Zwittra na občnem zboru dne 1. junija 1952

izvoljeni odborniki dr. Milko Kos, Franjo Baš, dr. Bogo Grafenauer, Jože
Hainz, dr. Jože Kastelic, Vasilij Melik, dr. France Skerl in Stanko Skaler
so si na prvi odborovi seji 11. junija 1952 takole razdelili funkcije: podpred­
sedniško mesto je ponovno prevzel dr. Milko Kos, tajniške posle Vasilij Melik,
blagajniške dr. France Škerl, knjižničarske dr. Jože Kastelic. Dr. Bogu Gra-
fenauerju je bilo nadalje poverjeno glavno in odgovorno uredništvo Zgodo­
vinskega časopisa ter zastopstvo društva v Koordinacijskem odboru zgodovin­
skih društev FLRJ, Jožetu Hainzu skrb za društvene sestanke in zastopstvo
društva v uredništvu Nastave istorije u srednjoj školi (ki pa je v tem letu
prenehala izhajati), F r a n j u Basu vodstvo pripravljalnih del za Kroniko
(pozneje je predstavljal v društvenem odboru uredništvo Kronike) in zastop­
stvo društva pri Ljudski univerzi v Ljubljani. V odboru je vseskozi sodeloval
dr. Metod Mikuž, ki je bil po sklepu odbora stalno vabljen na seje.
V poslovnem letu 1952/53 so še n a p r e j delovale tri društvene sekcije:
arhivarska (vodil jo je dr. France Škerl), numizmatična (za njeno povezavo z
odborom je skrbel dr. Jože Kastelic) in muzejska (vodil jo j e dr. Jože Ka­
stelic). Delo muzejske sekcije je v tem času praktično prevzelo dne 18. janu­
arja 1953 ustanovljeno Društvo muzealcev in konservatorjev LRS. Dne 13. no­
vembra 1952 je odbor Zgodovinskega društva na predlog Franja Basa usta­
novil novo sekcijo za lokalno zgodovino. To sekcijo je v društvenem odboru
zastopal Franjo Baš, njene sestanke pa je začasno vodil Jože Šorn. Glavno delo
sekcije za lokalno zgodovino je bilo pripravljalno upravno in uredniško delo
za Kroniko.
Dosedanjim devetim podružnicam Zgodovinskega društva (v Celju, Go­
rici, Mariboru, Metliki, Murski Soboti, Novem mestu, Postojni, Ptuju in
Škof ji Loki) se je 10. aprila 1953 pridružila še deseta: tega dne je bilo v
Kranju ustanovljeno (kot podružnica ZDS) Muzejsko in zgodovinsko društvo.
Število članov Zgodovinskega društva je v tem poslovnem letu ostalo v
glavnem na istem in je ob občnem zboru 28. junija-1953 znašalo 335. V to
vsoto so računani vsi oni, ki so v redu poravnali svoje članske in naročniške
obveznosti za 5. letnik Zgodovinskega časopisa. Članov Zgodovinskega društva
je še vedno znatno več, kakor pa je bilo kdajkoli pred vojno članov Muzej-

14 Zgodovinski časopis 209

skega društva za Slovenijo. V Ljubljani je 151 članov (ali 45%), od teh 40 stu­
dentov, v Mariboru 45 in v Celju 18, torej 64% v vseh naših treh glavnih
mestih. Izven teh mest je na slovenskem ozemlju 105 članov, dočim jih je 16
iz drugih ljudskih republik. Vsaj po enega člana ima Zgodovinsko društvo
na ozemlju vseh 19 okrajev LRS razen sežanskega in v 56 od 371 občin. Razen
v naštetih glavnih mestih je večje število članov še v Ptuju (11), Škofji Loki
(10), Slovenjem Gradcu (6), na Ravnah (5), v Ljutomeru in Kranju (4), Žalcu,
na Vrhniki in v Postojni (po 3). Povsod drugod sta le po dva ali en član. Med
naštetimi kraji zastonj iščemo naši dve veliki mesti Jesenice in Trbovlje. V
celem je nezadostno število članov v Prekmurju, pa tudi v radovljiškem in
trboveljskem okraju, v velikem delu Dolenjske in Primorske. V ta področja
se mora predvsem usmeriti naša bodoča akcija za dvig članstva.
V letu 1952/53 so izšli trije letniki Zgodovinskega časopisa: v avgustu 1952
V. letnik na 512 straneh in tik pred občnim zborom junija 1953 VI./VII. letnik
na, 826 straneh kot »Kosov zbornik«, poklonjen slovenskemu zgodovinarju,
akademiku in univerzitetnemu profesorju dr. Milku Kosu ob šestdesetletaici
njegovega rojstva s prispevki 43 sodelavcev. Obseg teh letnikov znatno pre­
sega vse prejšnje in predvideno normalo 20 pol (320 strani).
Zelo pomemben uspeh Zgodovinskega društva v letu 1952/53 je začetek
izdajanja drugega društvenega glasila, Kronike, časopisa za slovensko kra­
jevno zgodovino. Akcija za ustvaritev te revije je trajala že več let, zdaj pa
je prav pred občnim zborom junija 1953 izšla njena prva številka. Glavni
nalogi Kronike sta: pospeševanje zanimanja za zgodovino posameznih večjih
ali manjših krajevnih območij slovenskega narodnostnega ozemlja in posre­
dovanje izsledkov slovenske zgodovine bralcu na čim laže razumljiv način.
Kronika naj bo glavno sredstvo za popularizacijo zgodovine med vsemi tistimi,
ki jim je Zgodovinski časopis pisan preveč strokovno, obenem pa glavna vez,
ki naj veže naše podružnice, ter važno področje dela teh podružnic. Izdajatelj
in založnik Kronike je sekcija za lokalno zgodovino Zgodovinskega društva
za Slovenijo; ureja pa jo uredniški odbor, odgovorni urednik je Zvone Mikla-
vič. Cena posameznim številkam (revija bo izhajala t r i k r a t na leto) je bila
določena izredno nizko, na 150 dinarjev (nad 70 strani večjega formata s
številnimi ilustracijami), letna naročnina pa na 400 dinarjev.
Tako Zgodovinski časopis kakor Kronika ne bi mogla iziti in ne bi mogla
biti na razpolago bralcem za tako nizko ceno, če bi izdajateljske dejavnosti
Zgodovinskega društva tudi v tem letu ne podprli z vsem razumevanjem in
izdatnimi subvencijami predvsem Svet za prosveto in kulturo LRS ter MLO
Ljubljana, pa tudi MLO Maribor in nekateri okrajni ljudski odbori.
V poslovnem letu 1952/53 se ni vršilo nobeno zborovanje slovenskih zgodo­
vinarjev, pač pa je na občnem zboru predlagalo Muzejsko društvo v Ptuju,
da bi se VIII. zborovanje slovenskih zgodovinarjev vršilo združeno s proslavo
šestdesetletnice njegovega obstoja septembra 1953 v Ptuju.
V tem poslovnem letu je bilo članskih sestankov več kakor kdajkoli
dotlej, namreč 7. Predavali so: 19. novembra 1952 Franjo Baš o zgodovini kot
uporabni znanosti, 3. decembra 1952 Stane Gabrovec o arheoloških vtisih iz
Grčije, 17. decembra 1952 dr. Ivan Pintar o družbenem položaju zdravnikov
na Slovenskem v preteklosti, 18. februarja 1953 Ivan Mohorič o vzrokih pro­
pada fužin na Slovenskem, 22. aprila 1953 dr. Vlado Schmidt o šolstvu na
Slovenskem do 18. stoletja, 20. maja 1953 dr. Dragotin Cvetko o zgodovinski
vlogi ljubljanske Akademije filharmonikov, 10. junija 1953 dr. Milko Kos o
mednarodnem kongresu za srednjeveške vire v Rimu in dr. Fran Zwitter o
zborovanju avstrijskih zgodovinarjev v Gradcu.
Ob šestdesetletnici akademika profesorja dr. Milka Kosa je priredilo
društvo 12. decembra 1952 večer slavljencu na čast. Na pobudo in v organi­
zaciji sekcije za lokalno zgodovino je odkrilo društvo 21. maja 1953 spomin­
sko ploščo zgodovinarju Ivanu Vrhovcu ob stoletnici njegovega rojstva na
njegovi domači hiši.
Ob začetku poslovnega leta 1952/53 je.znašal saldo 135.137 din; dohodki
(s tem začetnim saldom vred) so znašali v poslovnem letu 1,174.252 din, izdatki

210
 pa 1,006.325 din. Veliko večino dohodkov so znašale podpore za Kroniko in
Zgodovinski časopis, veliko večino izdatkov pa stroški prav tako za obe reviji.
Končni saldo je znašal 167.927 din.
Zgodovinskega časopisa (V. letnik) je bilo poslanih 65 izvodov v zameno
za domače in tuje zgodovinske in sorodne revije. Dobili pa smo v zameno
26 revij iz Jugoslavije, 6 iz Avstrije, 5 iz Poljske, 4 iz Italije, po 1 iz Švedske,
Švice in Nemčije, torej skupaj 44. Z mnogimi državami zamenjav ni bilo
mogoče doseči.
Dne 28. junija 1953 se je vršil 7. občni zbor Zgodovinskega društva za
blovenijo s poročili predsednika, odbornikov in zastopnikov podružnic. Pred
začetkom zborovanja se je predsednik spomnil v preteklem letu umrlih čla­
nov, na v prvem
o d l l n a
mestu pokojnega
o s e b n o s t v
tov. Borisa Kidriča, ki za nas ni bil pomemben
MUD 1 J
prelomnem razdobju slovenske zgodovine, v dobi
NOB, ter kot državnik socialistične Jugoslavije, kot voditelj njenega gospo­
darstva, temveč tudi zaradi živega interesa za slovensko zgodovino, ki ji ie
posvetil tudi več razprav.
Občni zbor je na predlog starega odbora sprejel majhno spremembo
pravil m sicer v prvem odstavku člena 10. Ta se je dotlej glasil »Odbor sestoji
iz predsednika ш 8 članov«, odslej pa bo njegovo besedilo »Odbor sestoji iz
predsednika in 8 do 12 članov«. Sprememba pravil je bila potrjene z odločbo
državnega sekretariata za notranje zadeve LRS št. IV-3749/l—53 z dne 4 av­
gusta 1953.
Stari odbor je dobil razrešnico s pohvalo blagajniku; za predsednika
novega odbora je bil znova izvoljen dr. Fran Zwitter, v odbor pa 11 odbor­
nikov: dr. Milko Kos, Franjo Baš, Branko Božič, Marjan Britovšek, dr. Bogo
Oratenauer, Jože Hainz, dr. Jože Kastelic, Vasilij Melik, dr. Metod Mikuž,
Bozo Otorepec m dr. France Skerl. V nadzorni odbor sta bila ponovno izvo­
ljena Lojze Ude in dr. Fran Šijanec, v razsodišče pa dr. Gregor Cremošnik,
r e r d o Gestrin in Janez Kramar.
Občni zbor je obdržal članarino v znesku 20 din, določil pa je naročnino
za Zgodovinski časopis VI-VII na 550 din (za študente 300 din), ceno za
nečlane pa na 750 din.
Vasilij Melik

14*
211
 OCENE

Zgodovina narodov Jugoslavije. P r v a knjiga. Do začetka 16. stoletja.

Državna založba Slovenije. Ljubljana 1953. 763 str. + 104 etr. slik + 24 zem­
ljevidov.
I
Prva knjiga »Zgodovine narodov Jugoslavije« se prične z uvodom o raz­
voju v prazgodovini in antiki na področju kasnejših južnoslovanskih kultur.
To je tema prvega dela z naslovom »Naši kraji v dobi praskupnosti in sužnje-
posestniškega reda« (str. 15—67). Deli se v dve poglavji: »Naši kraji v dobi
praskupnosti« (avtorji: M. Garašanin, F. Gestrin, J. Korošec, O. Mandić) in
»Naši kraji v rimski dobi« (avtorji F. Gestrin, J. Klemene, P. Skok). Naloga
takega uvoda j e sama po sebi omejena. Ne gre tu za zgodovino oziroma pra­
zgodovino Jugoslavije, temveč za u v o d v zgodovino jugoslovanskih narodov
po razpadu antike- Tak uvod naj torej prikaže le najbolj osnovne dogodke in
pojave starega veka. Vsekakor pa mora vsebovati opozorila na .tiste razvojne
procese, ki so bistveneje vplivali na kasnejšo dobo in ki imajo svoj višek
v skupini pojavov ob koncu antike.
Avtorji obeh poglavij in redakcija so pravilno postopali, ko so svoje delo
zasnovali historično in ne arheološko. Za poglavje o> antiki j e to samo po> sebi
umevno. Teže j e s prazgodovino, kjer j e arheologija obenem že zgodovina,
edini vir zgodovinarja materialna kultura, edini historik pa arheolog. Temu
se da odpomoči na ta način, da opustimo nadrobnejše naštevanje tipoloških
vrst materialne kulture oziroma opisovanje najdišč in njihovih najdb ter da
namesto tega damo večje mesto opisu razvojnih procesov prahistorične družbe,
ugotavljanju bistvenosti in zakonitosti v posameznih pojavih, sintetičnemu
pogledu na vzroke tipoloških posameznosti, ki jih dobimo z arheološko me­
todo dela itd. Principielno izhodišče redakcije glede na značaj in vlogo uvoda
kakor tudi avtorjev glede na metodo obdelave je bilo torej pravilno.
Prvo poglavje obsega prazgodovino Jugoslavije od paleolitika do latenä
in grške kolonizacije. Zasnovano je na Engelsovi historični shemi, kjer se
celotna doba imenuje doba praskupnosti, deli pa se na divjaštvo — paleolitik
in mezolitik ter barbarstvo — neolitik, eneolitik, bron, halštat, laten. Izrazi
divjaštvo in barbarstvo so bili formulirani sredi preteklega stoletja. Takrat
je bila prazgodovina na začetku svojega znanstvenega razvoja. Niso bile
še znane velike kulturne pridobitve v tisočletnem razvoju prahistorične družbe
in ne pravilno ocenjene. Kdo je takrat poznal paleolitske freske v španskih
in francoskih jamah? Komu je bila jasna ogromna vloga neolitika v razvoju
poljedelstva in familije? Nihče se ni še zavedal potence visokih kultur prvih
dob kovine — Kreta in Mikene so bile pokopane v zemlji, prav tako skoraj
v celoti Babilon in Centralna Amerika, da ne govorimo o Skitih in južno-
sibirskih kulturah. Zato je čisto razumljivo, da je Engels v takratnem času
uporabljal tako terminologijo. Vendar pa je ravno marksistična znanost o
razvoju družbe upravičena, da svoje termine izboljša in dalje razvije. Ona
jih je ustvarila — takrat so bili dobri, ona jih sme danes zamenjati, če so
prišle njene spoznave dalje. Doba barbarstva se nam danes prikazuje kot

212
izrazita doba prvih civilizacij; poudarek torej ni več na barbarstvu te dobe
z ozirom na kasnejšo antiko, ampak na osnovnih pridobitvah civilizacije z
ozirom na začetno dobo človeštva. Seveda pa je treba upoštevati, da izrazi
niso najbolj bistvena stvar, dasi gre v znanosti tudi za precizno terminologijo.
Važnejša je vsebina in metoda dela v zvezi z dogajanjem, ki ga izrazi pred­
stavljajo. Tu pa so Engelsove teze danes še prav tako aktualne kot V času,
ko jih j e pisal.
Posamezna obdobja so v prvem poglavju »Zgodovine narodov Jugoslavije<
opisana na ta način, da j e naštetih nekaj najdišč z glavnimi najdbami, nakar
opis preide na materialno kulturo v širokem smislu besede in na navedbe o
kultu ter umetnosti. Izražanje je silno previdno, opisovanje pa zelo skopo.
Zlasti se ne spušča skoraj v nobeno domnevo o vzrokih prehodov med posa­
meznimi dobami in kulturami, kar bi bilo za zgodovinarja pravzaprav naj­
važnejše. Osnovno historično vprašanje jugoslovanske prazgodovine in arheo­
logije namreč j e oziroma bi vsaj moralo biti: kako vpliva zapovrstnost
migracij prazgodovinskih plemen na etnični sestav ljudstev v naši deželi in
kakšna j e kontinuiteta civilizacije od Betalovega spodmola do romanizacije
Ilirov in Keltov. Na to vprašanje oris v tej knjigi ne poskuša odgovoriti.
Pri opisu p a l e o l i t i k a in m e z o l i t i k a bi mogli navesti datiranje
Jugoslovana Milankovića za razvoj diluvdja od 600.000 do 22.000 let pred
našim štetjem. Moustérien se nadaljuje iz riss-würmskega intervala še v
glacial würma I in semkaj ravno spada pseudomoustérìen Krapine. Omeniti
bi bilo treba, da spada krapinski paleolitik tipološko v kulturo jeder in da. 6e
aurignacien ostalih najdišč uvršča v kulturo odcepov. Pestnjak je vodilna
oblika artefakov kulture jeder. Pri Potočki zijalki ni omenjena glavna stvar,
namreč njena nadmorska višina in s tem v zvezi problem würmskega kli­
matskega interstadiala med würmom I in würmom II. Vrzel v mezolitiku je
manjša kot j e vidno iz teksta, ker je treba šteti semkaj tudi nekatere zgornje
plasti v Betalovem spodmolu. (V opombi na strani 18 j e treba pravilno citati
Chelles nam. Cheles, Le Moustier nam La Moustier in La Madeleine nam. La
Mađelaine.) Vprašati bi se bilo treba, od kod je prišel pračlovek na jugoslo­
vanska tla in poskušati, čeprav hipotetično, dati odgovor v smislu Menghinove
teze o razširjenju paleolitskih kultur v Evropi in zlasti o formiranju ter
širjenju aurignaciena. Vsekakor j e za Slovenijo važno dejstvo, da je v auri-
gnacienu dežela že stalno obljudena.
Pri splošnem opisu barbarskih dob bi bilo treba pri udomačenju živine
opozoriti še na konja. V ilirskem halštatu j e konj razmeroma pogostna in
važna žival, ki se uporablja tako za vožnjo kot za ježo. Ravno ilirsko področje
j e morda s svojimi zvezami v skitsko stepo pomembno za povečane- uporabo
konja kot jezdne živali. Mediteranske kulture ga v začetku uporabljajo samo
kot vprežno žival, saj še v Rimu izraz equo vehi spominja na staro navado.
N e o l i t i k in e n e o l i t i k j e uporabljal za orodje iz kamna tudi od­
cepe, zlasti za nezglajene artefakte, ki tipološko izvirajo še iz mikrolitskih
kultur epipaleolitika. Namesto »uteži« bi bilo bolje reči »obtežila«. Ob neo­
litski plastiki, ki predstavlja povečini ženske figure, bi bilo morda vendarle
umestno nakazati problem matriarhata v jugoslovanskem neolitiku. Nedvomno
je matriarhat viden že v razvitih fazah paleolitske družbe. Čim se prične
horda razkrajati in nastopi težnja po individualizaciji krvnega sorodstva, so
pogoji za oblikovanje matriarhata podani. Udomačitev živali in poljedelstvo
ter stalna naseljenost pa mu dajejo ekonomsko osnovo. Razvoj matriarhata
gre v neolitiku še navzgor. Ženska plastika, ki je sedaj tako pogostna, je pač
tudi izraz t a k e družbene formacije. — Če velja že za paleolitik, da se pri­
čenja z njim stalna poseljenost našega ozemlja, potem velja to še y bolj
izraziti obliki za neolitik. Poljedelstvo ustvarja pogoje za stalno prebivanje
človeka na enem kraju. V neolitiku se zato formirajo kulturni krogi, ki pa
nikakor niso samo tipološkega značaja z ozirom na keramiko in kamnito
orodje, ampak stoje za njimi posamezne skupine ljudi — skupine familij,
združenih v plemena. Evropa d o t i praosnove svojih kasnejših ljudstev, Grkov,
Italikov, Ilirov,. Keltov, Germanov in Slovanov. Na jugoslovanskem ozemlju

213
 se sedaj pričenjajo in v eneolitiku nadaljujejo selitve z jugovzhoda na sever
(maloazijske zveze Vince) in s Podonavja na jug (trakasti, slikani podonavski
kulturni krog). Vzhodna m severna Jugoslavija, torej v glavnem nižinski in
poljedelski predeli, so glavno prizorišče razvoja.
Doba b r o n a bi mogla biti problemsko bolje izdelana. Depojske najdbe
pričajo o povečani metalurgiji, zlasti pa o selitvah, ki so sedaj v večji meri
nastopile. Slavonska kultura nadaljuje eneolitske tradicije. Kultura zarastih
grobov v vrstah, eden glavnih znakov novega naselitvenega vala, pa pred­
stavlja nosilce kasnejšega halštata. Iz zveze slavonske kulture in novih pri­
seljencev zraste ilirska kultura, ki j e glavni pojav jugoslovanske prazgodo­
vine. Formulacijo o »ilirskih plemenih, ki so bila naseljena tu že v bronasti
dobi« (str.-28), pa bi bilo vendarle treba prikazati v njeni širši problematiki.
Jezikovno je mogoče govoriti o protoilirski skupini že v bronasti dobi na
razmeroma širokem področju. Arheološko pa ta lingvistična skupina ne pred­
stavlja kulturnega kroga v pravem pomenu besede. Ilire kot skupino plemen
lahko zasledimo n . p r . v Sloveniji šele s pojavljanjem zarastih grobišč v
vrstah, to j e v halštatu A in B po letu 100O. V zvezi s širjenjem Ilirov ob koncu
bronaste dobe bi bilo treba spregovoriti tudi o premiku Tračanov na vzhod ter
o submikenskih elementih, tipološko ležečih pred geometrično in pred Kera-
meikoe periodo, ki so v severnih predelih Helade zaostali in ki kasneje tako
odločilno vplivajo na materialno kulturo makedonskih in tračanskih plemen.
V h a 1 š t a t s k i dobi j e posebno važen študij importa. Tu ne gre samo
za kronološko pomoč pri datiranju domačega materiala, temveč tudi za kul­
turne zveze, ki jih Iliri imajo, in s tem za sliko razvojne stopnje, na kateri
ilirska plemena stoje. Iz arhajske dobe prehaja njihova kultura v razcvet
nekake klasike in se razkroji v barok poznega halštata. Import v Trebeništu
prihaja predvsem po morju, ker j e korintskega izvora. Epidamnos in Apolo-
m a na epirski obali p a sta korintski koloniji. Zlate maske nikakor niso import,
temveč morejo biti samo lokalni oziroma periferno heladski izdelek submi-
kenekega tipa, kar velja tudi za večino ostalega zlatega materiala v Trebe­
ništu. Krater, najden v Vicu pri Chatillonu sur Seine in gradišče v Heune-
burgu, zlati diadem iz Stične in reliefi v Nesactiu se s trebeniškim materialom
spajajo v neko zvezo, ki j e danes še ni mogoče razložiti, ki pa j e očividno
obstajala. V slovenskih gomilah se dobe tu in tam fragmenti pravih grških vaz,
prav tako tudi n a Heuneburgu. Drugo stran importa predstavlja italski,
kronološko m tipološko kasnejši import — apulske vaze, steklene ampule in
deloma jagode iz grško-južnoitalskega kroga ter posamezni tipi prahistoričnih
predmetov iz severne Italije: situla, cista, conalna keramika, čolničasta, ka-
casta in certosa-fibula. Tretji import bi bil »skitski«, to je import in morda
tudi etnični element z vzhoda, ki prinaša s seboj konjsko žvalo in drugo
opremo, trirobno puščico in obredni pogreb konja v gomilah.
Ilirska materialna in duhovna kultura ter ilirska zgodovina bi morala biti
v orisu natančneje podana. Ni mogoče dbvolj poudariti, da so Iliri prvi prebi­
valci Jugoslavije, ki so deželo intenzivno naselili in ustvarili etnično ter
kulturno osnovo za ves razvoj do prihoda Slovanov. Etnogeneza priseljenih
juznoslovanskih plemen ostane nerazumljiva brez močnega vpliva starih
ilirskih naseljencev.
... Z f 1 a t e n s k o dobo velja nekaj podobnega. Kelti se drže v glavnem
nizinskih predelov, k e r so precej navezani na obdelovanje zemlje in se ne
bavijo z živinorejo v velikem stilu kot Iliri. Zmotna j e trditev, d a j é grški in
makedonski vpliv za razvoj naše zgodovine pomembnejši kot keltski. Grki so
naso deželo le periferno kolonizirali, Makedonci, kolikor so bili helenizirani,
se omejujejo v glavnem na egejski del sedanje Makedonije, njihova severo­
zahodna plemena pa so bolj ilirska kot makedonska. Medtem p a so Kelti
poleg Ilirov glavni faktor naše prazgodovine. Posebno važno je tudi dejstvo,
da je njihova višja stopnja civilizacije omogočala hitrejšo in bolj intenzivno
romamzacijo kot pri Ilirih. Keltski kulti v rimski dobi, toponomastika in
oriomastika na napisih so dokazi za to.
Pri g r š k i kolonizaciji bi m o r d a ' k a z a l o omeniti, da j e bil Damastion
(ne Damantion) važen rudnik srebra za makedonsko državo. Lokalizacija j e

214
možna tudi vzhodno od Ohridskega jezera in z ozirom na meje Filipove
države tudi verjetnejša. Geneza Makedoncev bi nas zavedla predaleč. Omeniti
j e treba le, da je poleg ilirskega elementa in kasnejše klasične helenizacije
treba upoštevati še periferni ahajski element, ki j e ostal mimo dorske selitve
v področju ob severnih mejah Tesalije in Epira.
Drugo poglavje uvodne knjige, ki opisuje naše kraje v rimski dobi, je
v nekem smislu manj problematično kakor poglavje o prazgodovini. Po orisu
osvojitve Balkanskega polotoka po Rimljanih j e podana organizacija uprave
ter ekonomsko in kulturno življenje. Sledi odstavek o prehodu principata
v dominât, na koncu pa dva odstavka o propadu antike, in sicer prvi o raz­
kroju rimske vlade in družbe ter drugi o ostrogotski državi in njeni ureditvi.
Od manjših netočnosti in neizdelanosti bi jih nekaj omenili: Nastanek mest je
bil večkrat zvezan z bivanjem legij v nekem kraju. Tako je Emona klasičen
primer naselbine ob starem ilirskem gradišču, če suponiramo, da je bilo to
gradišče na grajskem hribu. Prvotni sedež legije XV Apollinaris je po njenem
odhodu dalje proti Donavi postal civilna kolonija. V zvezi z mejami provinc
bi bilo potrebno omeniti premike meje X. italske regije od Hrušice n a Višnjo
goro in začasno vključitev področja emonske kolonije v X. regijo. Notranji
limes, ki se v konceptu pojavlja že s tem premikom, in s povečanjem benefi-
ciarskih stražnic v področju Praetoria Latobicorum, se v 3. in 4. stoletju for­
mira v krepak zaporni sistem na praetenturi Italiae s postojankama Castra in
Nauportus kot izhodno in prednjo trdnjavo. V pozni antiki bi bilo v tej zvezi
treba omeniti še tabore —• pribežališča, kot so' v Sloveniji Velike Malence in
Vranje, na Koroškem pa n . p r . Duel pri Paternionu. Veliki limes n a Donavi
j e spričo njegovega topografskega kakor tudi ekonomskega pomena premalo
prikazan. V odstavku o kovnicah na ozemlju Jugoslavije n e bi bilo' odveč
omeniti municipialno kovanje grških naselbin, ki so kovale denar po stari
makedonski tradiciji kot n. pr. municipium Stobense.
Odstavek o kulturnem življenju obravnava pravzaprav samo romanizacijo
iliro-keltskega prebivalstva. Pri romanizaciji gre za več vprašanj. Če se ome­
jimo na kulturno življenje, k a r sicer n i dopustno, bi bilo treba najprej ugo­
toviti elemente, ki so jih Rimljani prinesli, in nato elemente, ki so domačega
izvora. Sinteza obeh in ne izpirememba starih kulturnih elementov v rimske
tvori tako imenovano provincialno kulturo. Izven sfere čisto materialne kul­
ture pa nas zanima zlasti vprašanje, kakšne so bile težnje razvoja v pro­
vincah: ali so provinciali čutili potrebo, d a se romanizirajo', ali odpor do tega
vsiljenega procesa. Gotovo so vladale tako ene kot druge težnje. Osnovni
problem rimske zgodovine na naših tleh pa ne leži v težnji poiskati čim več
sledov odpora in iliro-keltske samoniklosti, temveč sledove sinteze domače in
importirane kulture. Razvojno govorjeno j e bil namreč spričo rimske eko­
nomske in družbene strukture Ilir, Kelt, Tračan .in Dačan zainteresiran na
pridobitvah rimske civilizacije. V teku stoletij rimske okupacije je postala
njegova pripadnost k imperiju sama po sebi umevna. V metropolitanski deželi
kot v provincah so se razvile razne plasti družbe in razni razredi, ki niso
imeli več skupnih interesov. Interesi prebivalcev imperija so se pričeli deliti
in oblikovati horizontalno po družbenih plasteh in ne toliko vertikalno po
provincah. Pri tem je razumljivo, da so ravno vodilni sloji provincialov, torej
najbolj »romanizirani« prebivalci kazali bolj avtonomistične težnje, zatirani
razred sužnjev, koloni, kmetje in manj imoviti svobodni prebivalci pa ne.
V tem j e iskati tudi vzroka, da je krščanstvo s svojimi univerzalističnimi
načeli v teh slojih tako uspevalo. Problem romanizacije ima torej dva aspekta
— dejanski potek in posamezne pojave na eni strani, na drugi strani pa svoje
osnovne težnje in razvojne vzroke.
Odstavek o kulturnem življenju v provincah bi se moral vsaj bežno
pomuditi pri umetnosti provinc, ki jo pušča čisto ob strani. Rimska provin-
cialna umetnost v Alpah, Podonavju in na Balkanskem polotoku predstavlja
velik del umetnosti rimske države. Tu imamo sijajne primerke čiste importi­
rane umetnosti in popolnoma primitivne, nerimske, avtohtone izdelke. Med
obema «krajnostima p a se nahaja večina, od statuarne plastike, reliefov in
fresk do drobne umetne obrti in od zasnov urbanizma ter reprezentančnih

215
 zgradb do preprostih izoliranih in zasebnih gradenj. Tudi v rimski dobi in tudi
v naših provincah se je umetnostni stil razvijal z J dr užbo, ki ?a je ustvarjala!
«m» • P ? g l a v j l l m a t a dodano dokaj obširno literaturo. Čisto mimogrede na i
S w ^ T i , ^ V PwSÌa\]\? а п Ш n i
uvedeno nobeno delo o uSetaos« (n. pr
Fer r l ; Schober, Egger) Na zemljevidih bi bilo treba za prazgodovino dodati
vsaj se Ruse in Visač (Nesactium), za antiko pa še to ali ono dafmatinsko
mesto Med ilustracijami bi S e moral najti prostor še za prazgodovino
d e l o r n I ^ T , n l n r i g 0 o r i w n a r 0 d 0 v J - U g O S H v i J e t J e Potemtakem svojo nalogo le
deloma izpolnil. Objektivno ga m mogoče pohvaliti, a pretirana grafa bi bila
ü f T C n V n zSles1™?- Ta uvod nam namreč zelo dobro kaže stanje
r a z r l a v a n i r n f n ^ l l ^ Л k Т a k , d a l ^j e S ° V l e t i h P° °*™boditVi Posamezna
пГогШо kal nr?H a ± / * °- ' P«.^Poredno z delom na materialu
SLSJO™o v •u g Po s l oi a n s Рk ! Г е Ј P r o u c e vanje splošnih arheoloških in zgodovinskih
v T,S ..J y e prazgodovine in antike. Zato pomeni arheologi^
v Jugoslaviji se vedno samo nekakšen »uvod« v jugoslovansko zgodovino
Dr. Jože Kastelic
II

Dolgo želena in dolgo pripravljana ZNJ, ki je končno izšla 1953, je za­

mašila najobcutnejso vrzel v naši zgodovinski strokovni literaturi. O knjigi
bi se dalo napisati precej pohvalnega, kar ni čudo, saj so na njej delali na!
H Ä l j V t r - o W n j a k l 1 2 - Г е , ћ г ? Р ^ " к - Ze sama imena sodelavcev so porok
da se v knjigi ne bo našlo konkretnih napak, tesno sodelovanje vseh Testih
republik, in ne v zadnji vrsti ožja redakcijska komisija, pa je knjigo očuvala
nosti ^ ^ ^ - ^ v r n i s t i č n i m podajanjem razvoja posameznih nafih narod
nosù. Kot enega najlepših rezultatov komisije, pa tudi sodelavcev lahko
beležimo, da nikjer ne prihaja do izraza niti srbski niti hrvatski nlpdhnfen
šovinizem, kz je v preteklosti pogosto bil značilen za mnoge zgodovinske
studije in za sintetične zgodovine. Naši avtorji so pri mnogih kočlfivih vpra!
sanjih, kakor n.pr. pri Rdeči Hrvatski, pri Srblih L a Mafeja Nino Jlava P pri
i ° f r s „ r Samuelovega cesarstva itd., raje dotična vprašanja, ki jih itak
nihče ne bi mogel nedvomno rešiti, samo nakazali, ali pa celo pustili v nemar
in molče presh preko njih. In tako je tudi bolje. nemar
i . i , b TP0 d a °Vd P0*1™ 1
? а „ к п Ј 1 р bi bilo malo koristi. Več konstruktivnega se
îh ni m T # f b o d o 4 i z d a J e * tem, da se opozori na pomanjkljivost k!
j h ni malo. Kakor ze receno, konkretnih napak v knjigi ne bo zlahka za
Ä Ä 1 4 P a 4 m i t Z d ! к п П е п Š i b k a V ^etodično^daktičnem pVg!elu:
Namenjena je za učbenik; ta svoj namen pa po mojem mnenju v mnogih
delih ne izpolnjuje. S stališča metode podajanja bi ji očital- 1 tu in^am
nesmotrno razporeditev 1
snovi; 2. pomaAljivost glede nI? poudarjanje vl?w
S e T Ä T™* X
?* T z ^ d ? ^ ^ k e m raivoju n^aših Ä f f l S v S
AI^ l ' - Preprogo, .klecanje politične zgodovine, ki gre včasih tako
daleč, da se izgubi genetična nujnost razvoja.
Л\лЈ'£1<?ае ne sm
: otrne razporeditve snovi je dal najstrožjo oceno neki kan­
didat, ki je pri izpitu na očitanje eksarninatorja, zakaj ni obdelal vsaj dotična
n
i r a n ° 7 VZgodovina
^ d i h n i l : >J k 0
J e sta
P a tdve
ak
k S Z a A
kandidata gre3predaleč in°J>roman ° različni
dolgočasna < vtoda
stvari S
0 a d n a Ì m e t Ì mlad ga
n o T d a s T n f č ћ, T X ^ f zgodovinarja vsajkoliko"privkČ
-w\ *• -5 odbijanega. To privlačnost pa ZNJ zgubi zaradi nepre­
glednosti Mora se priznat, da pri ifl. in IV.poglavju tudi vešč zgodovînar
™ ? Б ^ 2 1 P r e ^ l e d ' š*teiJesi S a bo pridobil in priboril novinec, l o mojem
S b i l e T Ä I HI. poglavju oddelka 1 in 3 predstavljati osnovo/od
Katere bi se prešlo na strnjeno podajanje selitve.
;» ri o d d . e l k o m 3 bo marsikateri strokovnjak nezadovoljen. Obravnava v ZNT
Ie P? m .0J e m m T n e n JU najmanj trikrat prekratka, gre pa glede na kritičnost
cez kritičnega Jirečeka ali Niederle-ia in' presega glede 5a »Lpso z r S S
Bnicknerja oziroma njegove posnemale. Zdi se mi, da sil k r i t i S t i n S
pretiran,. Ker pa je snov preveč obširna, da bi se mogla obravnati v tej re

216
cenziji, jo nameravam ob drugi priložnosti in na drugem mestu podati s sta­
lišča, ki kot osnovo ne jemlje izključno samo pisane vire in arheološke najdbe,
ampak se oslanja tudi na one etnološke in lingvistične rezultate, ki se zde
upravičeni in v neki meri vredni tega. Tak, kakor j e oddelek 3 sedaj, bo v
bodočih izdajah potreben globlje revizije.
Ko se v teku stoletne selitve poleg Slovanov pojavijo Obri, bi se vstavil
v razvoj selitve oddelek 4, ki je sam po sebi zelo dober, toda stoji sedaj v
knjigi kot popolnoma osamljena razprava, brez prave logične zveze z ostalo
enovjo, bo pa dobil povezavo na pravem mestu, ako se strneta oddelka i in 3
v eno celoto. Oddelek 6 j e sicer v lepi povezavi s selitvijo, toda zdi se mi, da
bi se ga brez škode lahko postavilo tudi kot oddelek 7 in obratno oddelek 7
kot oddelek 6. S tem bi se pridobil strnjen razvoj naseljevanja z edino logično
cezuro o Obrih in materija bi bila za novinca mnogo preglednejša.
Naj omenim, da se mi zdi oddelek 7 na mnogih mestih potreben dopol­
nitve. Glede slaviziranja Peloponeza ni rečeno vse, kar se da reči in je
potrebno reči, glede slaviziranja Severne Grčije je znano današnje številčno
razmerje slovanskih in grških toponimikov in glede slovanskih elementov
v novogrškem so Vasmerjeve raziskave dokončno določile obseg slovanskega
vpliva, čigar intenzivnost se vidi. že iz dejstva, da so Grki od nas prevzeli
celo besedo za pojem »zakon«. Mislim, da bi bilo dobro vsaj z enim stavkom
omeniti Fallmereyerjevo hipotezo, ki se je pred sto leti smatrala za tako
važno, da j e tedanja naša licejska knjižnica nabavila vse njegove knjige,
medtem ko marsikaj drugega v resnici bolj važnega ni nabavljala. Končno bi
bilo dobro glede Albanije uporabiti rezultate Sufflayevih raziskovanj.
V oddelku 8 j e nepotrebnega ponavljanja o Obrih, čisto nepričakovano
pa se tu pojavlja teorija o enotni ali posebni doselitvi Hrvatov, ki bi boljše
stala ob koncu predhodnega 7. oddelka o selitvi.
Še bolj komplicirano je za začetnika IV. poglavje. V njem je prikazan
razvoj i Zahodne Evrope i Bizanca, vedno v zvezi z Južnim Slovenstvom, toda
v tako občih potezah, da se bojim, da od tega ne bo mnogo koristi. Pri tem je
južnoslovanska zgodovina tu in tam anticipirana in se govori o posameznih
fazah in posameznih problemih razvoja prej, preden se j e ta razvoj deskrip­
tivno obravnaval. Z metodičnega stališča to ni pravilno, zgoščena sinteza bi
smela slediti šele podrobni analizi. Morda bi bilo bolj smotrno, ako bi se dal
zgoščen pregled zahodnega razvoja v zvezi, s slovensko zgodovino, pregled
Bizanca, Bolgarov, Ogrov itd. pa v zvezi z onimi našimi narodi, ki najprej in
najbolj intenzivno prihajajo pod vpliv dotičnih držav oziroma narodov, vendar
pa j e v tem pogledu kritizirati mnogo lažje, kakor dajati konkretne konstruk­
tivne predloge. Živo se občuti, da j e poglavje težko in zapleteno, toda še težje
bi bilo reči, k a k o naj bi se ta snov podala manj komplicirano in "povprečni
začetniški mentaliteti bolj dostopno. Vsekakor bo potreben o posameznih
oddelkih tega poglavja podroben študij in večkratni poskusi, da se zlije v
harmoničen sklad, ki bo lahko sprejemljiv za neizurjene novince. Analogno
IV. poglavju j e IX. poglavje, toda primerjanje obeh kaže, da je IX. uspelo
mnogo bolje od IV. Razvoj zahoda in vzhoda je podan v IX. poglavju v bolj
reliefnih potezah, anticipiranje južnoslovanske zgodovine je manj, posamezne
komponente, ki so vplivale na naš razvoj, so obdelane z večjo skrbnostjo in
bi n. pr. oddelku o vdoru Turkov tudi najbolj strog zgodovinar ne mogei oči­
tati pomanjkljivosti. Zato se bo dalo tudi četrto poglavje urediti tako, da ne bo
predstavljalo težav.
2. Poudarjanje ekonomskih momentov v razvoju našega srednjega veka
j e preveč šibko. Daleč smo še od tega, da bi lahko podali razvoj družbene in
politične nadstavbe od faze do faze kot izraz in posledico Spreminjanja eko­
nomike naše družbe; toda vsaj posamezne momente bi bilo potrebno poudariti
močneje. ZNJ iznaša v s a s e m s p a d a j o č a f a k t a , toda iznaša jih tako
mimogrede, tako malo poudarjeno, da se mi zdi, da to ne zadostuje. Naj
navedem konkreten primer. V zgodovini Hrvatske se lepo navaja, da je cesar
Vasilij odločil, da dalmatinska mesta in otoki plačajo hrvatskemu knezu
710 solidov, samo slučajno je na tem mestu pozabljeno reči, da morajo to

217
 Z£ bl eno e d a e t o b i ] a z a
I £ £ ^ оГп о т 8 к t
е
'а P ? . i J J ,.,reči, tedanje «tanje hrvat-
wfifn ^ & življenja velikanska vsota, pozabljeno j e reči, da j e ta
vel ikonska
J
vsota, n a s
skupaj
d n e
sa poznejšim beneškim tributom, glavni in, mislim
™i M r • ^ J , S naglega družbenega razvoja in političnega vzpona
pod Mutimirom m Tomislavom. Brez tega faktorja n e bi bilo niti Mutimiro
vega sijajnega dvora, se manj p a Tomislavove, za tedanje razmere pač sijajne
J m m 0 m a n C e A k 0 S e a NJ S e zdi d a v s e t e st
o d t LP . a v z a p r a v- 1 Z - u"î ? - > *> ™i iznikle 'strne
™,Ä L je р га а
nie dbilo
la
bi pa potrebno jasno povedati in čim bolj
ï w T Î ' • ' , - - Л P ° S ? temu družbenemu i n političnemu razvoju
Hrvatske v h zadnji
l a t s k l
četrtmi 9. stoletja. Vsa važnost teh tributov, ki se stekajo
,n Ä t i f v 7 n knezov, j e najbolje razvidna iz primerjave Trpimirovih
m MutimiTovih gospodarskih razmer: Trpimir si mora vsotico 60 solidov izpo­
sojati od splitskega nadškofa in ima na svojem dvoru samo enega dvornega
K f ' u T ^ ' ' blagajnika Mutimir pa ima 4 blagajnike in celo vrsto drugih
dvornih dostojanstvenikov. Bizantinski zlatniki so povzročili v razredni dife-
ra e zvò1?,trajal
razvoju
1J
tVri^ r atl V
t?\U U
T Hdesetletja.
dolga
let Sk0k
' ki bi
v normalnem in naravnem
411
ŠP J Ì * ! ? ™Р PrimfTov.PIfš1ib1ke&f.naglašanja ekonomskih momentov bi bilo
z d v m i
w ? ' к' £- ^ S Dnklje, kjer mislim, da j e Vojislavov uspeh v osvo-
W H e m n ^ l P J n ^ B l ZJae n 7t e/dOa Sj t pa al dnl ma OyŽ er no k fe à rba ua d in aP ,vl e n a t ao d razbite b i z a n t s k e
in it iT«, ^ J J « > ca- ™.000 zlatnikov
in je brez dvoma vsaj en del te vsote šel za nabavo orožja. Edino v srbski
zgodovmi je ekonomski moment poudarjen na pravem mestu pri Urošu I. in so
d n V P
h C nbila
h e . m °koristna
ei
- ( Г , и Љobširnejša
1к
tóbu
m o û rt )D,a pcelo
a celoh tu' bi t > t r ^ n a obdelava. , dubrovniški s v e t o d m i t a r s ^
™, , K a , k o r , s e v i d i ; .¥> o « i t k i glede razporeditve snovi in glede preslabega
poudarka ekonomskih momentov zgolj tehničnega značaja Igolj B J
želje
J
kako
naj se snov podaja na bolj prikladen način. '
3. Tretji očitek prestrogo eliminiranje politične zgodovine p a ie trloblie
narave. V tem pogledu b o marsikdo imel načelne pomisleke hi resne očitfie
glede na podajanje same zgodovine narodov Jugoslavije še bolt p a rìede Ì S
podajanje okvirne zgodovine, t j . zgodovine onih državnih I v o r b . i i S imete
odločujoč vpliv na naš razvoj. Znano je, d a »zgodovinska znanos n e more
reducirati
J
zgodovine
> a S V a j a C e
družbenega
i n
razvoja n a dejanja kraljev in vojskov^dH
v Ä T i " -Podjarniljevalcev, držav, temVeč s e mora pred-'
vsem baviti z zgodovino proizvajalcev materialnih dobrin, z zgodovino de
lovnih množic z zgodovino ljudstev,. To so načela, ki se j i h bo S vsak
zgodovinar,
b e S e d
toda besede s m
se mora vzeti take kot so. Beseda » p r e ^ s e m « n i f s l a
A
S ^ ^ » P ^ f \ . k o bi bil komite, ki j e sestavlfal g o d o v i ™ VKPb
n ™ £ # l Z & o d a v l n o kraljev m vojskovodij za popolnoma odveč, bi b i l ^ a č
« £ Ж »Pojeem«, »izključno« a l i k a j podobnega. Ce pa j e zavestao
uporabil ,zraz »predvsem«, potem se ve, da j e zgodovina ljudstev prva zahteva
H e r i | 0 D0 r r n a k1 r za al j e V Ш ™J*°™*1 ni popolnoma odveč, posebno n e tam!
„It J P **.?"" , razumevanje logičnega razvoja. Znano je, da je najtežja
napaka meščanske historiografije prav v tem, da poleg bleščečih ali ne
bleščečih imen kraljev in vojskovodij ni videla ljudstev t o l a zgodovinski
materializem bi napravil obratno napako, če poleg zgodovine HudlteT ne b
videl1 kraljev
1 1
m vojskovodij. Saj itak ni napravil t e napake Učbeniki l o s
A Kosmmjski-Udaljcov-Vajnštajna - če navedemo slmo o n T k i
k r a l l t I T *0 0 ^ 1" - c -l s T T P ? e ? P r ^ l e d n e zgodovine ljudstev tudi fmen
™ Ж ' " ^ T ^ ^ ; , to dovolj, da se dobi jasna in precizna, n e pa P
samo
meglena slika zgodovinskega razvoja.
™ ^ Š a r N J d e k V t e m p o ^ e d » težke napake. Pač najtežja se j e primerila
h a mk e Tl ' k f le n a , ? v n 0 m a ^ Т*° P ° n a k l J u c > > z Arabci i n Mohamedom Mo
H J duševno se vedno v posesti znatnega števila našega prebivalstva
sploh ni omenjen, m muslimanski študenti iz naše ZNJ sploh ne z v e d o o d kod
i s ^ m t „ r l - r S O V O r > d a m , ° r a J ° t o v e d e t i i z obče zgodovfne n e bi držal
Je am

n
^ÄÄ.
vsaj \^± e
toliko prostora, l™°Ì>t*h™
kakor mu gre po važnosti. — l a ™*'ZNJ posveüi

218
 V zvezi s tem j e tudi bizantinska zgodovina- Nikjer ni omenjena obupna
borba Bizanca z Arabci, skrbno se ZNJ ogiblje vsakega imena in vsake let­
nice. V njej čitamo, da je Bizancu uspelo — od konca 7. do začetka 9. stoletja
— ponovno se učvrstiti na Balkanskem polotoku, da do konca 8. stoletja zopet
obnavlja svojo vrhovno oblast nad njim, da je v drugi polovici 10. in v začetku
11. stoletja Bizanc končno obvladal svoje sovražnike itd., itd. Stoletja in sto­
letja! To mora biti užitek za arheologa in predzgodovinarja, ki s e poslužuje
samo stoletij, za zgodovinarja se mi zdi tak način podajanja nemogoč. Posebno
za učbenik ne. Priporočljiv ni niti za beograjsko univerzo, ki ima bizanti-
nistiJto .kot obvezen predmet v sklopu narodne zgodovine, nemogoč j e za ostale
univerze, na katerih se bizantinistika ne predava in bi moral študent prav iz
ZNJ zvedeti konkretne podatke iz bizantinskega, za Južne Slovane tako po­
membnega razvoja. Malo bolje so obdelani Bolgari, Madžari, Venecija in
Frankovska država, toda tudi pri teh ni vse, kakor bi bilo želeti. V celoti se
mora reči, da je okvirna zgodovina narodov Jugoslavije podana v tako visoko
splošnih potezah, da postaja meglena in nepregledna in bo v taki obliki ne­
dostopna za onega, ki se j e mora učiti. Odgojila nam bo naraščaj, ki bo» imel
zelo nejasne obrise o najvažnejših fazah dogajanja v naši soseščini, a o kon­
kretnem razvoju ne bo imel nobene določene predstave in nobenega znanja.
Podobnih pojavov, čeprav v mnogo manjši meri, j e tudi v sami zgodovini
naših narodov. V strahu, da bi se ji ne očitalo buržoazno zanimanje za dina-
stično zgodovino, za tete in strice in letnice, jih izpušča tudi tam, kjer nam
brez njih zgodovina postaja nerazumljiva, kjer postaja sklop dbgodkov brez
notranje logične povezave in genetične nujnosti. Navedel bom samo dva — tri
najbolj bodeče primere.
Za Tvrtka se navaja, d a je, poudarjajoč svoje nemanjičko poreklo po
ženski liniji, uspel, da se proglasi za naslednika Nemanjičev. Če je Tvrtko to
poudarjal, j e že moralo biti res tako. Vsekakor bodo naši študentje raje ver­
jeli Tvrtkovemu poudarjanju, k a k o r bi se učili, da j e njegova stara mati
Elizabeta hči srbskega kralja Dragutina. In če bi jih hotel človek gnjaviti še
s tem, da j e vnukinja te Elizabete Tvrtkova »sestra po stricu« — ta stopnja
sorodstva se na Balkanu še danes, kaj šele v srednjem veku, smatra za naj­
ožje sorodstvo — tudi po imenu Elizabeta, postala žena Ludvika Velikega, in
da je ta Bosanka ista kraljica, ki so jo Hrvati zadavili v Novigradu leta 1386,
potem bi se verjetno očitalo, da so to nepotrebni in škodljivi ostanki bur-
žoazne historiografije. V resnici pa šele te dinastično-rodbinske vezi tolmačijo,
na kakšen način j e Tvrtko prišel do srbsko-bosenske krone, in tolmačijo, na
kakšen način se j e mogel obdržati nasproti Ludviku Velikemu in kako se je
svoji sestri po stricu čudno oddolžil po Ludvikovi smrti.
Drugi primer: V zgodovini-Samuelovega carstva se navaja, da j e po smrti
Ivana Vladislava višje plemstvo, ki j e do tedaj bilo na čelu borbe, pokazalo
nagnjenje, da sprejme bizantinsko oblast. Razen redkih izjem gredo njegovi
predstavniki naproti cesarju Vasiliju II-, ki je krenil v Makedonijo, in mu
brez odpora izročajo mesta in pokrajine, ki so jih upravljali. Kot nadomestilo
za to dobivajo potrjene svoje privilegije, bizantinske časti in naslove.
Absolutno gotovo je, da bo vsak študent. pod »višjim plemstvom« in
njegovimi »predstavniki« razumel pač zares samo Samuel-Vladislavove višje
dostojanstvenike, poveljnike itd. To j e tudi res, to so bili patriarh David,
vojvode Bogdan, Nikulica, Krakra, bivši junaški branilec Pernika, strumiški
vojvoda Dragomuž itd. Točnost besed ZNJ se torej nima k a j očitati in vendar
j e ZNJ tu skrajno pomanjkljiva, lahko se reče celo pogrešna. Brez dvoma
nihče pod izrazom »višje plemstvo« ne bo razumel tudi članov same carske
rodbine. Zaradi tega bo vsakomur čisto nerazumljivo in nepojmljivo, da se v
uporu makedonskih Slovanov leta 1040 naenkrat med uporniki pojavlja Alu-
zijan, sin padlega carja Ivana Vladislava, ki j e do tedaj, torej med 1018, ko je
Makedonija kapitulirala, in 1040, ko j e izbruhnil upor, bil cesarski namestnik
v Armeniji, kakor to navaja ZNJ ob priliki obravnavanja upora. Vsak, kdor
bo zgodovino bral pazljivo, se bo začuden vprašal: Aluzijan, sin premaganega
in padlega Ivana Vladislava, pa cesarski namestnik v Armeniji? Kaj so

219
bizantinski cesarji tako krščansko ljubili svoje sovražnike, da so jih postav­
ljali na najvišja mesta? Ali morda. Bizantinci niso imeli dovolj sposobnih
ljudi, pa so v sili postavili tega Slovana na tako odgovoren položaj? Knjiga ne
daje nobenega odgovora in pojav Aluzijana ostaja uganka. Uganka ostaja
zato, ker ZNJ, da ne bi iznašala preveč odiozne dinastične zgodovine, enostavno
zamolči dejstvo, da se na čelu makedonskih kapitulantov nahaja ne »višje
plemstvo«, ampak sama carica Marija, vdova padlega Vladislava, z dvema
sinovoma (trije so bili v začetku še proti kapitulaciji in so se vdali šele na­
knadno, ko so videli, da se to »izplača«), poleg nje pa seveda tudi večji del
plemstva in pariarh. ZNJ ne navaja dejstva, da ni v prvi vrsti višje plemstvo
dobilo od Vasilija II. visoke range in naslove, ampak v prvi vrsti carska
rodbina. Carica-vdova postane »zosti« — dvorna dama —, sinovi pa upravniki
provinc i n p o v e l j n i k i v bizantinski vojski. Moglo bi se pripovedovati o naj­
starejšem Tresjamu-Fružinu, ki se kot upravnik province Bukelarije zaroči
z mlajšo nečakinjo Vasilija II. Teodoro in z njo stremi za nič manj ko cari-
grajskim cesarskim prestolom, zaradi česar po bizantinskem običaju izgine
oslepljen za zidovi samostana; ali o Aluzijami in njegovih sinovih Vasiliju in
Samuelu, ki se odlikujeta v borbah s Seldžuki; ali o četrtem, Trajanu, čigar
vnukinja Irena postane žena cesarja Aleksija Komenna, in je mati slavne
zgodovinarke Ane Komnene; ali morda o hčerki padlega Ivana Vladislava,
Katarini, ki j e postala žena cesarja Komnena Izaka, in jo, po pripovedovanju
Psellosa, Izak draži, da jo je iz sužnje napravil za cesarico, ona pa ga zavrača,
da je samo prestol zamenjala s prestolom. Mnogo podobnega bi se moglo
pripovedovati, toda vse to je samo zgodovinski trač, ki se j e nekdaj smatral
za bistveni in sestavni del zgodovine, je pa načelno odveč. Samo v našem pri­
meru ni odveč. Te posamezne osebnosti in njihove k a j malo važne usode
namreč bistveno menjajo sliko tedanje epohe. Po ZNJ izgleda, kakor da je
Samuelova Makedonija izginila brez globljih sledov, skupna vsota takih po­
sameznih usod, kakor smo jih omenili zgoraj, pa kaže nasprotno. Saîna kapitu­
lacija j e čisto drugačna, kakor se dobiva vtis iz ZNJ, ter se vidi, da je
Samuelova tvorba še v fazi razpadanja in propada tako močan faktor, da
pravzaprav tudi Vasilij II. mora kapitulirati in popuščati na vse strani, i na­
sproti dinastiji i nasproti aristokraciji i nasproti cerkvi (popuščanje nasproti
cerkvi je v ZNJ sicer omenjeno, toda še zdaleč ne dovolj pravilno poudarjeno).
Na drugi strani j e za nas vendar zanimivo, da so Komnenovci, ki so za naš
razvoj vse do konca 12. stoletja tako važni, v najožjih zvezah z našimi »Aro-
novck, kakor jih imenuje Ana Komnena, pravnukinja Samuelovega brata
Arona. Iz skupne vsote takih posameznih usod bo študent razvidel, da je bila
najvišja plast fevdalne plemiške družbe medsebojno prav tako internacio­
nalno povezana i kakor j e to danes najvišja plast kapitalistične družbe.
Zaradi takšnih momentov sem mnenja, da bo potrebna podrobnejša in
globlja obravnava tudi dinastičnih vprašanj, kjer so ona karakteristična in
važna za razvoj, kjer spreminjajo sliko kakega obdobja in nam kažejo malo
znane povezave. _ _ _ v
...
Dr. G. Cremosnik
Celjski zbornik 1951. Uredili Gustav Grobelnik, dr. France Kotnik in
Vlado Novak. Izdal Svet za prosveto in kulturo mesta Celja. Celje 1951.
270 str. (= CZ)
Slovenj Gradec ob 700-letnici. 1251—1951. Uredil in opremil uredniški
odbor. Slovenj Gradec 16. septembra 1951. 82 str. (= SG)
Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Izdala in založila Slovensko-
Hrvatska prosvetna zveza — podzveza v Kopru. Predstavnik Srečko Vilhar.
Koper 29. oktobra do 29. novembra 1952. 64* str.
IstrSki zgodovinski zbornik. Leto I (brez letnice, izšlo 1953; brez podatkov
o sestavi uredniškega odbora). Zgodovinsko društvo Jugoslovanske cone STO.
Koper. 300 str.

220

1
 Kostanjevica na Krki ob sedemstoletniei mestnega obstoja. Opremil (ure­
dil ?) Likar Jožef. Izdal Pripravljalni odbor obletnice Kostanjevice. Kostanje­
vica 1953. 116 str. ( = KZ)
Ptujski zbornik. 1893—1953. Izdalo Muzejsko društvo P t u j (uredil ?).
P t u j 1953. 111 str. (= PZ)
Mengeški zbornik. 1154—1954. I- del. Uredila Anton Gorjup in Ivan Viđali.
Izdal Pripravljalni odbor za proslavo 800-letnice Mengša. 224 str. + 2 zemlje­
vida. Ljubljana 1954. ( = MZ)
Z reorganizacijo našega zgodovinskega tiska po osvoboditvi skozi vrsto
let ni bilo poskrbljeno za krajevne zgodovinske razprave. Zgodovinska glasila,
kjer so razprave t e vrste našle mesto za objavo pred drugo svetovno vojno,
so delno prenehala že 1941 (mariborski Časopis za zgodovino in narodopisje
in Kronika slovenskih mest) in po osvoboditvi niso bila obnovljena, dočim je
Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo izšel zadnjič še 1945. Zgodovinski
časopis, ki j e prvič izšel leta 1948 za leto 1947, j e sicer pomenil zaradi svoje
močnejše zgodovinske usmerjenosti in združitve vseh slovenskih zgodovi­
narjev okrog skupnega glasila nedvomno dvig naše zgodovinske publicistike
na višjo raven, vendar pa za lokalne zgodovinske študije nima. dovolj mesta.
V prvih povojnih letih se to pomanjkanje v organizaciji našega zgodovin­
skega tiska še ni tako hudo občutilo, ker so bili zgodovinarji na srednjih šolah
preobremenjeni s svojim poklicnim delom v šoli. Ze nekaj let sem pa se j e
vedno ostreje čutila potreba po drugem zgodovinskem glasilu, ki ji j e sele
lani ustreglo Zgodovinsko društvo, ko j e začelo izdajati poleg Zgodovinskega
časopisa še Kroniko (Časopis za slovensko krajevno zgodovino). Ta potreba
se j e izražala najprej v objavljanju raznih krajevno-zgodovinskih prispevkov
v raznih časnikih (v manjši meri tudi v revijah, zlasti v Novih obzorjih).
Nekaj let p a se že izraža ista potreba tudi v vrsti zbornikov, ki ob raznih
obletnicah krajev (Celje, Slovenj Gradec, Kostanjevica, Mengeš) in zgodovi­
narskih organizacij (60-letnica Muzejskega društva v Ptuju) ali zaradi po­
sebnih potreb (Zgodovinsko društvo v Kopru) obravnavajo zgodovino posa­
meznih krajev ali pokrajinskih okolišev. Vse te publikacije imajo »revialni«
značaj v tem smislu, da gre p r i vseh za objavo n o t r a n j e razmeroma slabo
ovezanih prispevkov različnih piscev in ne za strnjeno krajevno zgodovino.,
E •očim pa se štiri med obravnavanimi publikacijami vendarle omejujejo le
— ali skoraj povsem — na bolj ali manj celoten prikaz zgodovine določenega
k r a j a ali okoliša, imajo druge tri (Celjski zbornik, Istrski zgodovinski zbor­
nik. Ptujski zbornik) bolj pisano sestavo in že precej revialni značaj. V na­
slednjem pregledu se omejujem le na kratek pregled in označbo vsebine т
navedenih zbornikih, in to seveda v prvi vrsti kolikor imajo njihovi prispevki
zgodovinski značaj.
Poseben pomen in delno tudi značaj imata obe koprski publikaciji. Knjiga
»Slovenci ob Jadranu« j e nastala kot vodnik po zgodovinski razstavi »Slovenci
ob Jadranu« (Koper 29. oktobra do 29. novembra 1952) in podaja poleg celot­
nega popisa razstavljenega gradiva v uvodnih odstavkih k popisu posameznih
oddelkov razstave pojasnila temeljnih teženj, ki so j i h ti oddelki nameravali
doseči. Večina teh uvodov j e sestavljena z ene strani iz kritike tendenčnih
del italijanske historiografije, z druge strani pa iz dokazovanja lastnih tez
razstavljalca. Tako sama razstava kakor tudi vodič po njej sta brez dvoma
pomemben pojav po osvoboditvi znova zaživelega kulturnega dela v tem delu
Slovenskega Primorja. Prvi tretjini knjižice (zlasti str. 17—24) se sicer pozna
delno premajhna kritičnost in nezadostno poznanje virov, pa tudi naše domače
literature o poteku zgodovine slovenske kolonizacije v Istri (zlasti raznih del
M-Kosa o tem vprašanju), toda od str. 27 dalje se j e pisec oprl predvsem na
dokumente ih dal živo podobo zlasti o narodnoosvobodilni borbi v Slovenski
Istri. Dokaz o pomembnosti slovenskega življa ob tem koščku naše morske
obale pa j e razstava nedvomno podala, n e glede na to, d a bi njegova izvedba

221
 m 13 s СШ1ег
И™Л-;> u т/-т/ i j'i • ' so zvezam nekateri Dosrrešni za

Casina , je drugo povsem zanemaril. >Zbornik7^iklju^u^'obiavfblil,f чГHÌ

« ™ A ° b A 3 Ì S T » ! ? gegove okolice f Ä i ^
^oprskem^ leta 195^(«tr З ^ Л Ц 1 1 Р°ГОС11° ° »«heoloäkih izkopavanjih na

w§mmmmÊm
najdbe preko rimski ffi&S obdobju m so navedene arheološke
veku. Pisci načenTaio ob tem t,^îf n ^ i — S ^ gr ° b - ŠČ V z S o d n J e m srednjem
razvoja ilirske k S e n a ^ o ï S A Ж ^ и ^ Љ * ? 0 " ' ^ ^ ^

'str 2 5 ^ 5 6 ° ° a - arheOl0Ških
iz
letaki kopavanjih v Cel i /n ^"tovl ahÄ
™|gotj^^^^^^ J3 ^ Ä E ^ V
slovanskega grobišča v Turnišču, str. 37-39) f a n n i S i ^ l ' T*
arheolog^ na področju Ptuja, (st, 33-37)! f ^ A ^ t e l A S S ' ^

222
zornem pregledu vseh staroslovanskih najdišč v tem pogledu tako bogatega
ptujskega okoliša nekoliko omejuje svoje starejše mnenje o ptujskem staro-
slavanskem svetišču.
Krajevna zgodovina je zajeta najbolj sistematično v SG: srednji vek do
konca 15. stoletja ter 18. in 19. stoletje je prikazal L Grobelnik (str. 12—29 in
48—50), dobo reformacije / . Mraoljak (str. 29—39), dogodke v zvezi z bojem za
Koroško leta 1919 (pod preširokim netočnim naslovom »Slovenj Gradec po prvi
svetovni vojni«, str. 50—51) J. Soklič, zgodovino »Slovenjgraškega okraja med
narodnoosvobodilno borbo« (str. 51—63) pa B. Zolnir. Težišči zgodovinskega pri­
kaza sta na dobi do 16.stoletja in času narodnoosvobodilne borbe; za 340 let
med tema dvema dobama j e navedenih le nekaj osamljenih, nepovezanih
podatkov. Grobelnikova prispevka se opirata v glavnem n a literaturo, po­
membnejši pa je Mravljakov oris v tem okolišu tako razgibanega 16. stoletja,
ki navaja tudi doslej neznane podatke arhivskega gradiva. S to izjemo je
pregled Slovenjega Gradca pomemben v prvi vrsti za domače prosvetne de­
lavce pri obravnavanju lokalne zgodovine v šoli, k e r novega vsebuje le
zelo malo.
V MZ je prispeval osrednji pregled zgodovine kraja z okolico B. Otorepec
(Iz preteklosti Mengša, str. 21—54). Razprava spada med najboljše te vrste
v ocenjevanih zbornikih, uporablja v marsičem doslej še neznane vire (delno
iz rokopisne ostaline A. Koblarja in iz rokopisne zbirke regestov prof. M. Kosa)
in j e vseskozi podrobno dokumentirana. Prikaz sega od 12. v glavnem do
konca 16. stoletja, dočim j e naslednje obdobje do 1848 podano le v kratkem
orisu. Do 15. stoletja navaja pisec predvsem podatke o fevdalcih in obsegu
zemljiških gospostev, pri čemer j e marsikateri podatek nov, nato pa se slika
močneje razširi tudi na kmečko prebivalstvo. V obravnavo fare j e vključena
tudi objava vrste slovenskih prigodniških verzifikacij iz konca 16. in srede
17. stoletja. Za dobo do 16. stoletja j e to v resnici vzoren kritičen prikaz kra­
jevne zgodovine. Slabše j e preskrbljeno za nadaljnja obdobja, kjer nadome­
ščajo pravo zgodovinsko obravnavo prevod iz Valvasorja (str. 55—57), ponatis
odlomka Trdinovih Spominov o letu 1848 (str. 58—60) in pomembnejša objava
njegovih doslej neznanih pisem A. Koblarju (objavil jih je I. Viđali, ki jim t je
dodal tudi številne opombe, le da se te večinoma ne našajo na vsebino, marveč
razlagajo le razne izraze, str. 147—199), »Gospodarski oris« A. Mihelčiča (str. 71
do 90), ki v uvodnem delu navaja nekaj po literaturi nabranih, že znanih po­
datkov o razvoju od srede 18. stoletja dalje, razpravica V. Klemenčiča »Razvoj
Mengša v zadnjih osemdesetih letih« (str. 92—98), ki pa daje manj kakor obeta
naslov, ker gre v glavnem le za razvoj prebivalstva, in zelo prigodniški članek
o mengeški godbi (str. 99—108) ter nekaj spominov na narodnoosvobodilno
borbo (str. 211—222). K temu je treba pripomniti, da bo narodnoosvobodilni
borbi posvečen II. del tega zbornika.
Osnovni zgodovinski tekst v KZ je prispeval J. Likar (O nastanku mesta in
mestnega prava Kostanjevice, str. 25—52; naslov ne ustreza, ker vsebuje članek
v resnici zbirko raznih podatkov o zgodovini Kostanjevice od prazgodovine
do 18. stoletja). Edini zadovoljivi del tega članka j e skoraj dobesedni ponatis
Komatarjeve razprave »Kostanjeviške mestne pravice« (Jahresbericht d. k. k.
Gymnasiums in Krainburg za leti 1910—1911, str. 1—6, v KZ str. 33—40), sicer
pa so dejstva nanizana brez zavesti o kakšni jasni razvojni liniji in zato
neurejeno in nepovezano; med njimi j e tudi precej pogrešk, ki jih j e pisec
prevzel še po Krajevnem leksikonu Dravske banovine (1937), dasi so bile
dovolj ostro kritizirane v GV XVI, 1940, str-132—136, in iz druge zastarele
literature, nekatere pa je povzročil tudi na novo s svojimi površnimi formu­
lacijami. Zgodovinskemu delu KZ pa dajeta vrednost razpravi M. Kosa (S
kmetskih domačij okoli Kostanjevice pred šest eto leti, str- 53—62), ki je
podal poleg k r a t k e zgodovine Kostanjevice do 14. stoletja podobo gospodar­
stva v okolici mesta po še neobjavljenem urbarju, zapisanem med 1332 in 1350,
ter /. Jarca (Kostanjevica in okolica v času narodnoosvobodilne vojne, str. 77
do 102), ki pa posveča veliko večino svojega prikaza času do konca leta 1942,
dočim so dogodki od 1943 dalje podani le v kratkem pregledu, v glavnem e
citati »Kostanjeviške kronike«.

223
 V PZ j e zgodovina zastopana le z odličnim >Kratkim pregledom historije
Poetovia« (str. l ? - 2 3 ) , ki g a j e prispeval M. Abramič, in e štirimi prispevki iz
narodnoosvobodilne borbe (Г. Vrbas, P t u j v boju za nacionalno osvoboditev,
rvu- Ш J e s
P o m i n s l : ; i prispevki, str. 66—73).
Obilno pa je zgodovina zastopana v CZ. F. Baš nakazuje v svojem zani­
mivem prispevku »Celjski grofi in njihova doba« (str. 7—22) zanimiva opozo­
rila na nekatere »renesančne« pojave v razvoju politike Celjanov; delno gre
seveda pri tem predaleč in šteje kot značilno renesančne tudi fevdalne po­
jave, ki so v tem času nastopali v Italiji, pa so se istočasno in tudi že prej
uveljavljali tudi v območjih, kjer o renesansi ali humanizmu še ni mogoče
govoriti,
(
in jih izzovejo razni drugi, z renesanso kar nič povezani pojavi
?.-JPr' v o J n o najemništvo, razmerje Hermana II. do meščanstva, gradnja dina­
stiche sile m podobno). Zato menim, da gre predaleč njegov zaključek da »z
načinom svoje dejavnosti predstavljajo C e l j s k i . . . eno izmed oblik slovenske
renesanse«, ne glede na zelo problematično razširjanje pojma »renesansa« iz
kulturnega na politično področje. J. Orožen je prispeval tri razpravice: zelo
Î T ° ™ n - £ r e g l e d , f e v d a l n e g a omrežja v srednjem in spodnjem Posavinju«
(str. 22—J9; pregled gospoščin od karolinške dobe do zemljiške odveze v
uvodu j e na str. 22—23 več.dvomljivih trditev o razvoju do konca 9. stoletja
n. pr. o posebni slovenski kneževini in o ustanovitvi posebne Savinjske m a r k e
ze v karolinški dobi), »O nastanku rudarstva in industrije v Celju in nje­
govem zaled ru« v 18. in 19. stoletju (str. 53—66) ter »O delavskih stavkah v
naših glavnih premogovnih revirjih« (str. 123—130), kjer uporablja nove lo­
kalne vire in deloma popravlja Kermaunerjeva izvajanja v Novem svetu 1950.
Med poglavitne zgodovinske prispevke je treba šteti še razpravo M. Golie
»Obrtniško življenje v preteklosti« (str. 39-53), ki pa generalizira podatke o
celjskem čevljarskem m usnjarskem cehu iz 17. stoletja na vso dobo (cehov­
ske) obrtniške dejavnosti v Celju in ki je pisana vsekakor premalo kritično
do cehovskih redov (prim, izvajanja o mojstrskem delu in šušmarjih, str. 48
in 49); v bistvu se zadovoljuje z razčlembo in ponazorjevanjem cehovske
organizacije, premalo pa upošteva takratno resnično življenje in se v glavnem
ne, spusca v globljo analizo. Za 15. stoletje dopolnjujejo te razprave izvlečki
iz bantomnovega Itinerarija in nekaterih drugih virov (Celje in njegova po­
krajina v 15. stoletju po pričevanju sodobnikov, str. 231—237) ki jih je oskrbel
A. Bas, za dobo od 19. stoletja dalje pa Meškovi spomini na njegova dijaška
leta v Celju »Pred šestdesetimi leti« (str. 215-220), L. Kač s kratkim orisom
zgodovine hmeljarstva v uvodu v svoj sicer povsem agrotehnični članek
(str. 70—72) m J. Štrukelj z orisom »Razvoja tekstilne industrije v Celju in oko­
lni? ( ? i r ; 2 5 6 - 2 6 5 ) v zadnjih sto letih. V novo zgodovinsko obdobje pa nas vodi
b.lercak z zgodovino »I. štajerskega bataljona v letu 1941« (str. 131—138) ki jo
obravnava zal predvsem po spominskih, ne oa po arhivskih virih
Precej široko je v ocenjevanih publikacijah zajeta tudi kulturna, zlasti pa
umetnostna^ zgodovina V SG ji je sicer posvečen le predvsem gotski in baročni
dobi posvečeni pregled J. Sokliča »Umetnost v Slovenjem Gradcu« (str. 39—48)
m v KZ, podobno le Sadnikarjev gotskim spomenikom posvečeni prispevek
»Umetnost v Kostanjevici« (str. 63-76), ki ga glede splošne podobe mesta do­
polnjuje se prispevek A. Basa »Stavbeni značaj Kostanjevice v francisceiskem
katastru« (str. 103-108). V MZ je prispeval E. Cevc okvirni pregled »Mengeš v
luci umetnostne zgodovine« (str. 61-70), A. Cevc pa očrt dela slikarja Franca
Jelovska (str. 109-115), poleg tega pa so objavljeni še kratki življenjepisi vrste
arugm kulturnih m javnih delavcev iz tega kraja (str. 115—146) V PZ je te­
žišče publikacije na prispevkih te vrste. K.Sepec podaja kratko zgodovino
Muzejskega društva (str. 7-8), F.Alič očrtu je delo ptujskih lokalnih zgodovi­
narjev Simona Povodna, Ferdinanda Raispa, Franca Ferka in Viktorja Skra-
barja. (str. 8—15), M. Zadnikar umetnostnozgodovinsko podobo ptujske mestne
župnijske cerkve v romanski dobi (str. 39-49), E.Ceoc parlerjanske maske v
r t u j u m okolici (str. 49—55) in A. Stupica stilne značilnosti poznogotske plastike
Marijinega Oznanjenja na Ptujski gori iz srede 15. stoletja, ob čemer ugotavlja
pomen te plastike v okviru razvoja umetnosti na Štajerskem (str. 55—59). Končno
spada v to vrsto še Curkov vodnik po ptujski galeriji slik (str. 59—62). Brata-

224
ničep očrt razvoja rimskega denarstva (str. 24—55) pa ni zvezan z lokalno zgo­
dovino, razen kolikor navaja tudi novce, ki so v hrambi v ptujskem muzeju,
in tako olajšuje ogled njegovih zbirk. V CZ se dele prispevki te vrste v tri
skupine. Najprej je treba podčrtati pomen razprave Vlada Nooaka »Delež celj­
skega okoliša v razvoju slovenskega slovstva« (str. 97—125), ki spada med naj­
boljše očrte te vrste v naši znanstveni literaturi. Drugo skupino sestavljajo
biografski doneski o slikarju Sirku (F. Šijanec, str. 158—145), kiparju I. Napot-
niku (Gerlanc in Stupica, str. 146—158) in glasbeniku A. Schwabu (K. Fink,
str. 158—166). Tretjo skupino sestavlja vrsta drobnih doneskov, med katerimi
velja posebej opozoriti na NovakoDo objavo zadnjega Slomškovega pisma Blei-
•vveisu (str. 257—259), na Strmškov pregled vsebine »Celjskega literarnega alma­
naha« (str. 240—245) in na Strmškov pregled »Šolskih kronik celjskega okraja«
(str. 249—250). V CZ in PZ j e tudi nekaj narodopisnih prispevkov, v SG pa še_
geografski, v CZ geološki in v PZ gospodarski očrt okoliša.
Za zaključek še kratko skupno pripombo. Te vrste publikacije nastajajo
iz treh različnih pobud: zaradi želje po zaokroženi zgodovinski podobi posa­
meznih mest in njihovih okolišev, zaradi potrebe po pokrajinskih glasilih kot
izrazih in organizacijskih sredstvih posameznih kulturnih središč ter zaradi
— danes vsaj v zgodovinopisju v glavnem z izdajanjem »Kronike« — že pre­
maganih težav pri objavi lokalnozgodovinskih študij. Prva pobuda je ne­
dvomno koristna in ne povzroča nikakršnih težav, ker so njeni rezultati knjige,
ki izidejo n a e n k r a t in ne prizadevajo težav urejenosti naših periodičnih zgo­
dovinskih objav; druga pobuda je nedvomno potrebna vsaj za Slovensko
Primorje in tudi Štajersko, vendar pa je pri tem treba že upoštevati, da je
tudi »Kronika« danes skupno glasilo vseh podružnic Zgodovinskega društva
in ne bi bilo prav, da bi zaradi objav te vrste doživljala težave, k a k o r jih
doživlja s pridobivanjem prispevkov iz omenjenih dveh okolišev, in dobila
na ta način omejen »kranjski« značaj. Zlasti j e treba podčrtati, da je »Kro­
nika« po povprečni višini svojih prispevkov nedvomno višja od p o v p r e č n e
višine prispevkov v teh zbornikih in da bi njeno uredništvo bilo nedvomno
pripravljeno pomagati zlasti pri publikacijah prve vrste, s čemer bi se nji­
hova raven lahko dvignila brez škode za njihov poglavitni namen in vlogo.
Delno bi take publikacije mogle biti vključene tudi v »Knjižnico Kronike«,
ki bo v kratkem začela izhajati. Tretja pobuda danes za zgodovinske pri­
spevke ni več na mestu, zlasti ker postanejo različne pomembne objave pri
takem načinu v resnici zelo težko dostopne (MZ je n. pr. izšel le v 600 izvodih!)
in preveč raztresene. Način po okrajih razdeljenih almanahov se pa zdi sploh
precej problematična organizacijska oblika znanstvenih publikacij, zlasti ker
so naša sredstva za znanstveno delo in objave preveč omejena. To vprašanje
bi bilo vsekakor treba načelno pretresti glede njegove opravičenosti in iz­
vedbe, T, f-, c
Bogo Gralenauer
Georg Stadtmüller, Geschichte Südosteuropas'. Mit 25 Karten und einem
Anhang. Verlag von R. Oldenbourg. München 1950. 8°. 527 str.
V zbirki »Geschichte der Völker und Staaten« j e G- Stadtmüller, v zad­
njih letih pred drugo svetovno vojno predstojnik »Inštituta za jugovzhodno
Evropo« (Südosteuropa-Institut) na univerzi v Leipzigu in urednik njegovega
glasila »Leipziger Vierteljahrschrift für Südosteuropa«, podal v širokih po­
tezah zgodovino »jugovzhodne Evrope«, t. j . Balkanskega polotoka in Sred­
njega Podonavja, »od Sudetov do Bospora«. Podobnega poskusa zgodovino­
pisje doslej ne pozna. To pa ni plod naključja. Ta prostor je bil namreč v
vsem svojem zgodovinskem razvoju razdeljen v glavnem med dve različni
(včasih tudi več!) zgodovinski območji. Zgodovinsko črto Balkanskega polotoka
kaže od antike dalje zaporedje: grško kulturno območje — bizantinska država
(in slovanske državice na srednjem in vzhodnem delu trupa Balkanskega
polotoka) — turška država — balkanske države, ki so plod osvoboditve v 19.
in 20. stoletju. Vzporedno ob tej črti teče črta Srednjega Podonavja: latinsko^
rimska provincialna kultura — Huni in Obri (in njihovi germanski oziroma

15 Zgodovinski časopis 2^5

slovanski zavezniki) — poseg Frankov — ogrska država (Stadtmüller dodaja
še vzhodnoalpski in češki razvoj v okviru nemške države v srednjem veku) —
Habsburška monarhija — države, ki so nastale z osvoboditvijo v našem sto­
letju. Med obema tema dvema območjema j e bilo v preteklosti sicer gotovo
obilo stikov, povezav in podobno, pa vendar sta to vse do zrušitve Habsburške
monarhije stvarno dva različna zgodovinska prostora, ki se med seboj močno
razlikujeta. Še celo več! Z izjemo 20. stoletja sta Balkanski polotok oziroma
Srednje Podonavje pomenila le del tistih zgodovinskih enot, ki sem jih naštel,
drugi njihov del pa je ležal dalje na vzhodu oziroma na zahodu.
Vzrok, zaradi katerega doslej ni nastalo znanstveno zgodovinsko delo
s podobnim konceptom (v nemški publicistiki političnega značaja pred drugo
svetovno vojno j e nekaj del te vrste), j e torej preprost. Delo ni zasnovano
s konceptom, ki ga narekuje zgodovinski razvoj obravnavanega prostora.
Vrsta dobrih zgodovinskih del pa j e posvečena resničnim zgodovinskim eno­
tam, ki sem jih naštel. Koncept »jugovzhodne Evrope« pa ni z g o d o v i n s k i ,
marveč p o l i t i č e n . Zvezan j e s politiko nemškega imperializma, zlasti
s politiko nacistične Nemčije, ki j e našla svoj izraz tudi v delu raznih »jugo­
vzhodnih« inštitutov in njihovih glasil. Ce torej Stadtmüller že v uvodu pove,
da ne pričakuje za svoje delo nedelj enega priznanja znanosti onih narodov,
katerih zgodovino obravnava, ima nedvomno prav. Vendar vzrok tega nepri­
znan j a ni, kakor pisec trdi, v pomanjkanju sposobnosti za objektivno in pra­
vično sodbo pri tej znanosti, povzročeno po preteklih nasprotjih med temi
malimi narodi, zaradi česar naj bi bil »znanstvenik, ki izvira iz velikega
naroda in ni zvezan z nobenimi notranjimi vezmi s temi večnimi nasprotji
med sosedi, prej poklican, da nariše objektivno podobo zgodovine jugovzhodne
Evrope«. Vzrok je v dejstvu, da j e podlaga dela politični koncept nemškega
imperializma in da se v delu jasno kaže, da je prav nemški narod, ki mu pisec
pripada, prav ozko povezan s številnimi sosedskimi nasprotji med narodi v
obravnavanem prostoru (spomnimo se le na obe svetovni vojni in politiko, ki
j e privedla do njih; v drugi svetovni vojni je bil tudi pisec med nemškimi
vojaki na skrajnem jugu obravnavanega prostora, na Peloponezu, kar zgo­
vorno zavrača njegovo trditev o »nepovezanosti« s to preteklostjo). Delu,
čigar osnovno ogrodje j e nastalo v obliki predavanj na »inštitutu za jugo­
vzhodno Evropo v Leipzigu« že leta 1937, se namreč v premnogih širših po­
tezah in manjših trditvah pozna izvor njegovega koncepta, z zelo intimnimi
vezmi povezanega z nacistično politiko do obravnavanega prostora. Sicer so
pa še v dokončni obliki dela ostale priče o času in duhu njegovega postanka —
tako v trditvi, da j e bil z bitko na Beli gori » d o k o n č n o « zavržen nacio-
nalno-češki poskus, iztrgati se iz okvira nemške države (str. 293), ali v zemlje­
vidu »nemških naselbinskih območij v jugovzhodni Evropi«, kjer seže »jedro
nemškega ozemlja« (Deutsches Kerngebiet) prav do meje nemškega okupa­
cijskega ozemlja na Slovenskem v letih 1941—45 (povečani so seveda tudi vsi
nemški otoki; tako seže n. pr. na približno trojni obseg povečani nekdanji
kočevski do Straže, Trebnjega in preko Ribnice; str. 326).
Delu eicer ni mogoče zanikati vseh dobrih lastnosti. Pripoved teče v široko
začrtanih poglavjih od »rimskega gospostva in romanizacije« (18—54) preko
»germanskega preseljevanja ljudstev« (55—66) in »evrazijskega gibanja ljud­
stev in hunske države« (67—74) ter očrta » vzhod norimske države ob velikem
prelomu« (75—87) do »slovanske naselitve« (88—101), ki j e pravi prelom v
zgodovini vsega obravnavanega prostora. Nato se nadaljuje v nekoliko bolj
razdrobljeni obliki (po raznih zgodovinskih enotah) očrt »bizantinskega boja
za obstanek in vnovično osvojitev izgubljenega ozemlja« (102—120), »veliko-
bolgarske države« (121—126), »starobavarske jugovzhodne kolonizacije in
mesta karolinške države v Podonavju« (128—143), dobe »pokristjanjevanja in
ustanavljanja držav« (144—165), »obdobja križarskih vojn« (166—174), »razvoja
Benetk in njihove prekomorske države« (175—187), »nemške jugovzhodne
kolonizacije v srednjem veku« (188—201), »albansko-romunskih preseljevanj
od 11. do 13. stoletja« (202—210), propada bizantinske in drugih balkanskih
držav ob turškem prodiranju (211—224), »prebujanja narodne zavesti« pri

226
Madžarih, Cehih in Hrvatih (225—239), »husitstva«, v katerem gleda pisec
>češko nacionalno-cerkveno revolucijo« (240—249), »reformacije« (250—260) in
»dviga osmanske svetovne sile« (261—284). Od tega novega preloma v zgodo­
vini »jugovzhodne Evrope« vodi pisec bralca od »protiref ormaci je« (285—308) ',
očrta zgodovine »Habsburške države« (309—333) do konca 18. stoletja in »no­
tranjega razkroja osmanske države in nastanka vzhodnega vprašanja« (334
do 350) ipreko »začetkov balkanskega gibanja za neodvisnost in grškega boja
za svobodo« (351—377) ter »narodnostnih gibanj v okviru Habsburške države«
(378—391) do »zmage narodnosti, odstranitve Turčije iz Evrope in razbitja
avstro-ogrske monarhije« (392—398). Zgodovinski očrt dopolnjujejo očrt »raz­
voja zgodovinskega študija jugovzhodne Evrope« (str. 401—415), opombe, ki
navajajo naslove poglavitnih del k posameznim poglavjem (417—421), precej
obsežen bibliografski pregled del, ki se pečajo s problemi, obravnavanimi v
knjigi (423—468), tabele vladarjev, ki jih je pisec povzel po raznih avtorjih
(469—500), sinhronistični pregled važnejših dogodkov po posameznih letih
(501—511) in imensko in stvarno kazalo (513—527).
Na skopih 400 straneh podani očrt zgodovine tako obsežnega prostora
seveda ne more misliti na podajanje kakšne bistvene nove slike v podrob­
nostih. Gre v prvi vrsti za sintezo rezultatov zelo obsežne in v različnih jezikih
napisane literature. Predaleč bi me zavedlo navajanje, za katere teze se je
pisec odločil celo ob važnejših spornih vprašanjih. Pregled razvoja j e v
resnici podan plastično, bolj kakor j e v nemškem zgodovinopisju navada. To
j e v precejšnji meri posledica dejstva, da je pisec posvečal razmeroma precej
pozornosti- raznim selitvenim tokovom, narodnostnim spremembam, pa tudi
državnim oblikam in nekaterim stranem družbenega razvoja (manj v pode­
želju, kakor v okviru plemstva in mest). Nemški svet — tudi znanstveni — j e
dobil tako s Stadtmiillerjevim delom zlasti glede na Balkan (v precej manjši
meri glede na Srednje Podonavje, kjer razpolagajo Nemci z vrsto pomembnih
zgodovinskih del) v marsičem podobo, ki j e še ni poznal. V zvezi z biblio­
grafijo in pregledom historiografije bi moglo delo služiti tudi kot pobuda za
marsikatere nove preiskave.
Moglo bi služiti, če ne bi slabe strani dela več kakor odtehtale naštetih
dobrih strani. Najprej naj se dotaknem piščeve splošne delovne metode.
Kljub delnemu vplivu pozitivizma se v vrsti potez odraža še vedno za nemško
zgodovinopisje precej značilni idealistični koncept, ki prelaga iskanje vzrokov
za tak ali drugačen zgodovinski razvoj v svet nedoumljivih idej in s tem
pravzaprav zgodovini jemlje v dobršni meri značaj znanosti. Pogoj za vsako
znanost v pravem pomenu besede je namreč tudi razlaga vzročne povezave
ugotovljenih pojavov. Stadtmüller odprto proglaša za n e r e š l j i v o uganko
temeljne vzroke za vrsto velikih zgodovinskih procesov, dasi bi mu jih vsaj
v glavnih potezah mogla razkriti družbena in gospodarska preiskava priza­
detega obdobja, ki se j e pa seveda ne loti (tako n . p r . vzroke zaključka nem­
ške kolonizacijske aktivnosti v 14. stoletju, str. 198, husitskega gibanja, str. 240,
madžarskega kalvinizma, str. 258, prebujenja narodov v Habsburški monarhiji,
str. 282, itd.). Značilni nemški zgodovinski idealizem se kaže tudi pri eno­
stranskem obravnavanju zgodovinskih pojavov, ki jih pisec p o s k u š a raz­
ložiti (tako se n. pr. str. 76—80 ob obravnavanju podlag bizantinske države
gospodarstva sploh ne dotakne, str. 108 pa smatra ikonoklazem zgolj za versko
vprašanje; str. 186—7 gleda temelj moči Benetk v njihovi ustavni ureditvi,
ne^ da bi ga zanimale njene globlje podklade; str. 225—233 enači fevdalno
državnopravno zavest plemstva z moderno nacionalno zavestjo; str. 171 trdi,
d a je fevdalizem v bizantinski državi navaden import iz zahoda kot plod
dinastičnih zvez v dobi Komnenov; str. 228 proglaša razširjanje nacionalizma
y Vzhodno Evropo za preprost »import« že izgotovljenega blaga itd.). Ponekod
se zasvetijo celo pristne rasistične teze,.tako kot str. 269, kjer razlaga pisec
razkroj turške države z »rasnim propadom« vladajočih Turkov in n e z no­
tranjim družbenim in gospodarskim propadanjem. Prav tako se seveda kažejo
metodične slabosti tam, kjer tudi goli pozitivizem odpove, kjer je za reše­
vanje vprašanja potrebna analiza razrednih nasprotij in njihovih posledic za

13
* 227 •
splošni razvoj (tako n. pr. str. 46—52 glede vzrokov romanizacije, str. 52—56
idealiziranje razmer v rimski dobi zaradi neupoštevanja položaja sužnjev,
str. 67—8 v karakterizaciji tako imenovanih nomadskifi »držav«, str. 330 v
proglašanju dviga humanitete za glavni namen terezijansko-jožefinskih reform
v Habsburški monarhiji, str. 389 v zanemarjanju pomena agrarnega gibanja
za revolucijo 1.848 v Habsburški monarhiji itd.). Navedel sem le nekaj pri­
merov za piščevo delovno metodo, v večji ali manjši meri pa sledimo način
takega dela seveda skozi vse delo. Prav zaradi nje j e očrt razvoja mnogokje
ostal povsem na obodu in ni prodrl v njegovo osrčje, na premnogih mestih
pa ga j e pustil nepojasnjenega ali ga j e bistveno pogrešno razložil, izhajajoč
od svojih idealističnih postavk.
Ob piščevi avtoritativni samohvali 'nasproti historiografiji obravnavanih
narodov v uvodu zelo neprijetno dirne bralca vrsta stvarnih napak, ki niti
ruso zvezane z njegovim nemškim konceptom (teh se bomo še dotaknili).
Izvirajo namreč prav gotovo iz pomanjkljivega poznanja v uvodu tako zviška
odpravljenega dela prav te historiografije. Navedel bom le nekaj primerov.
Str. 46—51 je nedvomno pretiran obseg romanizacije v dobi rimske države, ki
da je »izrinila vse ljudske govorice tja v zadnji kotiček Bosne in Srbije«.
Str. 63 je razširjena Daći ja na Banat, Vlaško in Moldavijo. Str. 65 se »fibule«
iz južne Rusije in Romunije, ki so po Wernerju in Rybakovu antskega po­
rekla, proglašajo kot značilno »gotske«. Str. 90 se trdi, da stoje leta 557 Obri
že ob bizantinski meji, ko so še severno od Kavkaza ob Črnem morju. Str. 91
trdi pisec, da j e Justinijan naselil Ante kot foederate ob spodnji Donavi, dočim
j e Tyras stvarno današnji Akerman ob ustju Dnjestra, str. 92 da so Obri na­
padli Sirmij 581 (res 579) in da se j e izvršil prvi napad na Solun 591 (res 586
ali po drugih, po mojem neutemeljenih trditvah 597, dočim je letnica 591 iz­
ključena po podatkih vira). Str. 148 se predstavlja Ingo kot »neki bavarski
misijonar«. Str. 152 se trdi, da so Madjari prišli v Srednje Podonavje šele
leta 895, podobno tudi str. 154. Po trditvi na str. 178 naj bi se Karel Veliki
leta 812 odrekel oblasti nad Istro. Str. 270 se proglaša 16. stoletje za »čas sijaj­
nega proevita« ne le turške države, marveč vseh balkanskih narodov v njenem
okviru (gl. tudi str. 334). Po trditvi str. 318 naj bi bila »hrvatska pragmatična
sankcija« predložena že leta 1703 (res 1712). Po izvajanjih str. 319 naj bi bili
»graničarji« v Krajini »predvsem cesarju zvesti Hrvati« itd.
Cela vrsta napak iste vrste — le da mnogo bolj daljnosežnega pomena —
je seveda povezana s temeljnim političnim konceptom knjige. Kažejo se
na zelo mnogih mestih ob obravnavanju slovanske zgodovine, posebej tudi
slovenske. Tudi tu se bom omejil na najvidnejše primere. Do zgornje Viele
naj bi prišli Slovani šele pod vodstvom Hunov okoli leta 400 (str. 90). Vse
slovansko napredovanje ob preseljevanju v nove pokrajine naj bi se vršilo
le v okviru hunskih, obrskih in bolgarskih napadov (str. 90, 93, 101 in drugje).
Ti nomadi niso prikazani kot plemena, ki so obvladovala slovanske sosede,
marveč kot »Erobererschicht« in »Zwingherren« podložnih slovanskih kmetov.
Glede upora pod Samom, ki ga postavlja v čas po letu 626 (res 623) pisec
navaja Pseudofredegarjeve pripovedke o njegovem izbruhu kot golo resnico
(str. 100). Str. 96 navaja v dokaz slovanske nedržavo tvornosti, da sta poleg
Kijevske tudi poljska in hrvatska država utemeljeni od » d o k a z a n o ne-
slovanskih višjih plasti«. Čas naselitve Slovanov v vzhodni Germaniji in na
Češkem prestavlja v konec 6. stoletja (str. 99), večji del slovenskega ozemlja
v Vzhodnih Alpah pa j e proglasil za »mešano ozemlje« slovanskih in ger­
manskih naselbin (str. 99—100). Bavarska kolonizacija naj bi zajela in ponem-
čila vse Vzhodne Alpe že do konca 9. stoletja (128—134). Tasilo III. naj bi imel
v Karantaniji že svoje lastniške cerkve in zemljiško posest (str. 135). Država
karantanskih Slovencev je povsem v nasprotju z viri proglašena za lango-
bardsko vazalno vojvodino (str. 134), zamenjava karantanskih domačih knezov
z bavarskimi grofi pa je prav tako v nasprotju z izrecnimi podatki virov
postavljena v leto 772 (str. 135 in 149). Delo Konstantina in Metoda je ocenjeno
izključno z ozkega vidika nemških fevdalcev, ne pa s stališča evropskega
razvoja — kaj šele slovanskega prebivalstva (str. 150—151). Kozmovo priče-

228
vanje, da N e m c i zaničujejo Slovane, se navaja kot dokaz č e š k e g a so­
vraštva do Nemcev (str. 235) ! Proti Cehom uporablja pisec celo očitne bajke —
tako naj bi taboriti leta 1420 zaprli v eno samo vinogradniško kočo žene, hčere
in sestre 350O moških prebivalcev nekega mesta in jih v njej sežgali (str. 246)!!
Primož Trubar se na str. 257 imenuje »der schwäbische Buchdrucker«. Str. 282
in 285 so sicer naštete benečanske teritorialne izgube v 15. in 16. stoletju v
Grčiji,, ne pa tudi v Jugoslovanskem Primorju. Bunjevce in Sokce smatra
pisec za pos.ebne narodiče (str. 321). Kljub dejstvu, da j e morala avstrijska
nadrejena sodna instanca leta 1911 ugotoviti, da so obtožbe v zagrebškem pro­
cesu leta 1909 nedokazane( in da je dunajski podobni proces nehal z velikan­
skim škandalom, ker se j e pokazalo, da je obtožnica zagrebškega procesa
operirala s potvorjenimi dokumenti), so bile po mnenju pisca obtožbe v pro­
cesu dokazane (str. 398). Ob tem razmerju do našega razvoja nas ne more
začuditi, da po njegovem mnenju še danes vlada v Jugoslaviji Peter II.
(str. 493) !
Posebno poglavje v knjigi pomenijo prav v navedenem smislu tudi zem­
ljevidi. Le redki so taki, da ne potrebujejo popravkov. Str-115 (okrog leta 830)
je označena takrat Bolgarom podrejena Slavonija kot frankovska, frankovska
Istra od Kopra do Raše kot bizantinska, dalmatinska Hrvatska sega preko
Gvozda, ne pa v Istro> do Raše, Češka in Moravska sta označeni kot del fran-
kovske države. Str-12? (okrog leta 1025) j e označena Slavonija kot samostojna
državica med Hrvatsko in Ogrsko, slednja pa zajema skoraj vse slavonsko
ozemlje tja do Save; Istra od Kopra do Raše je označena kot benečanska.
Raška in Duklja — v tem času spadata pod Bizanc — kot samostojni. Str. 153
(jezikovne in narodnostne razmere okrog leta 950) je obseg nemškega ozemlja
v Vzhodnih Alpah precej pretiran, Istra in okrog 15 km širok pas vzdolž obale
od Kotora do višine Raba označen kot romanski (za ta romanski pas velja
pripomba tudi k str. 205 in 276). Str. 205 (isto okrog 1200) j e vse ozemlje se­
verno od Drave vključno s Prekmurjem in Medjimurjem označeno kot
nemško (isto velja za etr. 276), slovensko ozemlje pa je podaljšano globoko
v Furlanijo (isto str. 276). Str. 220 (Ogrska 1380) je označena Dalmacija kot
posebna pokrajina poleg Hrvatske (oziroma Bosne). V prikazu razvoja osman­
ske države od 1359 do 1566, str. 264, j e benečanska posest v Dalmaciji ves čas
povsem ista, dasi je vmes dvakrat propadla (1358—1420 in v 16. stoletju z iz­
jemo oblasti nad obmorskimi mesti in njihovo najbližjo okolico). Črna gora
j e leta 1566 označena le kot turško »vplivno ozemlje«, dasi je predstavljala
turški sandžak, bizantinska država naj bi segala 1359 do Vardarja. K str. 276
(jezikovno in narodnostno stanje okrog leta 1500) je poleg že zgoraj navedenih
pripomb treba še dodati, da na Slovaškem žive po zemljevidu le Nemci in
Madjari, da v Vojvodini ni niti sledu o tja doseljenih Srbih, enako tudi na
zemljevidu ni zaslediti Slovanov v Egejski Makedoniji. Str. 279 (okr. leta 1570)
j e dodeljen spet okrog 30 km širok pas vzdolž obale v Dalmaciji Benetkam
obenem z znatnim delom ozemlja Dubrovniške republike, str. 315 pa je sploh
vsa Dubrovniška republika izginila v benečanskem morju (v letih 1663—1738).
O zemljevidu str. 326 sem svoje mnenje povedal že zgoraj, pa tudi k str. 358
(propadanje osmanske države) j e treba pripomniti, da prizna neodvisnost
Črne gore od Turčije šele leta 1878, obratno pa smatra Srbijo prav v času med
propadom prve in začetkom druge vstaje (1812—1817) za »avtonomno odvisno
ozemlje«.
Naj zaključim! Optična slika razvoja »jugovzhodne Evrope«, ki jo v delu
podajajo zemljevidi, je v tolikšni meri pretkana z večjimi in manjšimi na­
pakami, da je povsem neporabna. Zlasti v osvetljevanju razmerja med Nemci
in obravnavanim prostorom v preteklosti je v delu obilo napak in prikrite
tendence. Koncept knjige je političen in ne zgodovinski". Slika, ki jo j e očrtal
pisec, je v celoti bistveno izkrivljena, in to v smislu zahtev najbolj žalostne in
sramotne dobe nemške zgodovine, v letih 1933—1945. Vsakdo more presoditi
sam, ali more takšno delo prinesti kakršnokoli korist.
Bogo Grafenauer

V 229
 Narodopisje Slovencev. I. S sodelovanjem pok. ravnatelja dr. A. Breznika,
prof. dr. Iv. Grafenauerja, prof- dr. Fr. Kotnika, ravn. Fr. Marolta, B. Orla in
dr. S. Vilfana priredil dr. Rajko Ložar. Ljubljana 1944. 8°. 352 str. — II. Ure­
dila, Ivan Grafenauer in Boris Orel. Ljubljana 1952. 8°. 268 str.
Priročnik ima namen, podati sistematični pregled slovenske ljudske kul­
ture, razjasniti pojem narodopisje in posebej slovensko narodopisje kot zna­
nost, navajati k nabiranju in smotrnemu raziskovanju narodopisnega gradiva
in modernemu človeku »vrniti organično kulturo ljudsko-narodnega sveta«.
Vrsta najbolj delavnih slovenskih narodopiscev je v preglednih poglavjih,
ki jih zaključujejo zelo popolne bibliografije in na koncu vzgledno kazalo za
obe knjigi, podala izsledke raziskovanj s posameznih vej slovenskega narodo­
pisja do 1945, tako da predstavlja izdaja stanje slovenskega narodopisja ob
osvoboditvi. Pomanjkanje poglavij, n . p r . o človeku in njegovih značajnostih,
stanovih in razredih, orodju, obrti, glasbi, likovni umetnosti, verstvu in praz­
noverju pa kaže, da ta področja za pregledno in zaključeno upodobitev še
niso dozorela ter da so v primeri z objavljenimi v zaostanku.
Metoda dela posameznih sodelavcev izhaja iz gradiva o ljudski kulturi
ter s stopnje njegove preučitve. Iz Iv. Grafenauerjeve razlage narodnega pes­
ništva odmevajo najvažnejša družbena dogajanja na slovenskih tleh. Predvsem
na pisanih virih utemeljeni oris ljudske medicine Fr. Kotnika združuje visoko
in ljudsko kulturo v zgodovinsko podobo, ki približa n.ipr. dobo Teof rasta
Paracelsa in njeno razumevanje. A. Breznik j e po razdelitvi slovenskega je­
zika v narečja nakazal na vplive iz slovanskih jezikov ter na obstoječe slo­
venske prvine zanje. M. Ložar j e vsestransko opisala noše, zlasti iz prete­
klosti in nato iz še živega izročila, tako da je prispevala pomemben vir za
zgodovino obrti, umetnosti in prometa ter bo mogla z nadaljnjim preučeva­
njem ugotavljati, koliko sestavlja slovenska noša modo določenega časa z
njegovo proizvodnjo in koliko izročilo preteklosti; se pravi, da j e prispevala
s poglavjem o noši dobrodošlo gradivo za našo kulturno zgodovino. B. Orel
izhaja pri podajanju slovenskih običajev, doslej še malo pregledanega kon­
glomerata praznoverja, cerkvenih obredov, delovnega prava in delovnih raz­
merij, pesmi, glasbe in plesov itd., ki spadajo zaradi tega med najbolj
zamotana vprašanja, iz ugotavljanja, koliko izvirajo iz čarodejnih obredov
v preteklosti. S.Vilfan je naslonil ljudsko pravo na množičnost ter vključil
vanj tudi pojave, ki so spremljali zgodovinske vodilne razrede (ustoličenje),
stanove (volitve mestnih in trških sodnikov) ali oblast (policijski redi), kar
dokazuje, da je pač mogoče razlikovati visoko in ljudsko kulturo v sedanjosti,
da pa j e to navadno težko in pogosto tudi nemogoče v zgodovini, kjer ljudska
kultura največ korenini. Bukovnike j e predstavil literarnozgodovinsko bio­
grafsko Fr. Kotnik, ki prehaja pri ljudskih igrah na področje množične cer­
kvene igralske dejavnosti v slovenskem jeziku, tako da se pojma množični in
slovenski krijeta s pojmom ljudski. Stilnozgodovinski so R. Ložarjevi pogledi
na naselja in stavbarstvo, opisovalnozgodovinski pa na pridobivanje hrane
ter na hrano samo. Vsi sodelavci smotrno dopolnjujejo terminologijo s posa­
meznimi krajevnimi poimenovanji, ki stopajo razen pri pesništvu marsikje
v ospredje kot osrednji del gradiva. Živo spomeniško gradivo iz ljudstva je
opazno v pravu, običajih in nošah, drugje pa temeljijo izvajanja na pisanih
in slikovnih virih. Način ter obravnavanje snovi je največ zgodovinsko, v
manjši meri primerjalno in geografsko, tako da določene enotne narodopisne
delovne metode v Narodopisju Slovencev ne najdemo, kot tudi ne estetskih,
ergoloških ali psiholoških razglabljanj.
Breznikov slovenski jezik,.Grafenauerjevo pesništvo, Kotnikovi bukovniki
in verske igre "ter Vilfanovo ljudsko pravo pričajo, da so jezikoslovje, knji­
ževna in pravna zgodovina že izgradile smotrni sestav za znanstveno.obdelo­
vanje pesništva, jezika in prava ter z njimi prehitele druge narodopisne
panoge, zlasti naselja in bivališča, kjer so nova dognanja zvezana zlasti z
mlado slovensko antropogeografijo. Tudi je še v začetkih narodopisni študij
hrane, ki napreduje z jezikoslovnim zbiranjem ustreznih imen, medtem ko se

230
sicer s h r a n o in njenim pridobivanjem dokaj široko pečajo zdravstvo s higieno
in gospodarstvo ter statistika. Glasba pa se je osamosvojila iz sestava sploš­
nega narodopisja, kot je razvidno tudi v zadnjem času n. pr. iz stolice za glas­
beno narodopisje na Akademiji za glasbo. Se pravi z znanstveno analizo na­
rodopisnega gradiva se vključujejo posamezne narodopisne panoge v družbo­
slovne vede, ki razpolagajo z gradivu ustrezno delovno metodo in zajemajo
tako imenovano visoko in ljudsko kulturo v eni kulturni in delovni skupnosti,
kot jo vidimo tudi v tehniki n. pr. pri preučevanju ljudske tehnike na Ti­
rolskem.
Vsaka metoda narodopisnega dela temelji na gradivu in pojmovanju o
ljudski kulturi. Kaj je ljudstvo, o tem med etnografi še ni soglasja. Uvod v
Narodopisje Slovencev razlikuje med visoko in ljudsko kulturo, to je kulturo,
ki v okviru slovenskega naroda še hrani znake prvotnega ljudstva iz pred­
šolskih časov nepismenosti. Poglavitna značilnost ljudskega vnanjega živ­
ljenja mu j e skupnost v prostoru in času; skupnost v prostoru se izraža z ob­
čestvom vsega življenja, skupnost v času pa s skrbno> varovano tradicijo.
Zaradi tega sta družina in pleme klasična predmeta narodopisja. Ne glede
na nedoločenost pojmov o prvotnem ljudstvu, skupnosti v prostoru in času,
občestvu vsega življenja ali tradiciji ter etnološkem gledanju na družino in
pleme, j e prednji nazor o narodopisju ali etnografiji zgodovinski ostanek
racionalizma in prirodne filozofije ter baroka, ki je štel, pri nas na primer
z J. V. Valvasorjem, ljudsko kulturo za znamenitost ali eksotično posebnost,
enako kulturnim pojavom pri prekomorskih narodih. Šele ko j e Voltaire s
širokim prijemom dobe Ludovika XIV. postavil temelje kulturni zgodovini, ko
so Angleži razvili folkloro kot vedo o ljudskem izročilu, o pesmih ter navadah
in j e Herder proglasil narodno pesem za podobo narodov ter sprožil smotrno
zbiranje narodnih pesmi, je našlo narodopisje svojo dokončno nalogo. P r i
tej je med Nemci W. H. Riehl iz načelnega nasprotstva do revolucije 1848
postavil kmeta za stalni nepremakljivi tečaj vsega družbenega dogajanja in
v mnogonarodni Avstro-Ogrski so posamezni narodi precej svojstveno upošte­
vali ljudsko kulturo kot predstavnika in glasnika svojih političnih, zlasti
historičnopravno podprtih programov. Narodopisje je te svoje izhodiščne po­
stojanke varovalo za časa prvenstvenega zbiranja gradiva o ljudski kulturi.
Medtem je etnologija dognala, da statičnega prvotnega in prednarodnega •
ljudstva, ki ga je predpostavljal racionalizem, ni, ter je zgodovina ugotovila,
da živi vse človeštvo v določenem razvoju. Zlasti kulturna zgodovina j e poka­
zala, da je bilo humanistično pojmovane n. pr. antične rimske kulture deležno
kakih 10 % prebivalstva, renesančne še manj ter da se je začelo to razmerje
izboljševati šele s prosvetljenstvom. Gospodarska zgodovina je opredelila z
razrednimi boji v preteklosti pojem razrednih življenjskih skupnosti, ki so
očitne tudi pri družbeni primerjavi idrijskega ali trboveljskega rudarja, kro-
parskega kovača, jadranskega ribiča ali pohorskega drvarja z obrtnikom ali
trgovcem v mestu ter kmetom v okolici. Iz nekdanje abstraktno zamišljene
življenjske skupnosti sta se z izsledki primerjalnega narodopisja ter zgodo­
vine nekdanja etnografska pojma ljudstvo in narod vedno bolj strnjevala v
skupnost ljudi, ki so istega izvora in jezika in se svoje skupnosti tudi zave­
dajo, n a k a r sta se etnografija in etnologija dokončno razšli. Z istovetenjem
pojmov ljudstvo in narod j e narodopisje postala veda o narodnih jezikovnih,
materialnih in duhovnih bitnostih, ki so ali ki so bile narodu in njegovim
sestavinam lastne, se pravi iz materialnih potreb in duhovnega doživljanja
skupne. Za razliko od folklore je postavilo narodopisje izhodišče raziskova­
njem na tvarne temelje, da iz njih ugotavlja vzročne zveze med posameznimi
pojavi. S takim delom vrši narodopisje družbeno nalogo v celotnosti družbenih
nalog vseh kulturnih zvrsti, ki jih vsebuje. Z iskanjem vzročnih zvez med
posameznimi pojavi pa se je narodopisje uvrstilo med zgodovinske vede, kjer
mu pripada nadvse pomembna funkcija hrbtenice za kulturno zgodovino, da
posreduje sedanjosti spoznavanje, razumevanje in doživljanje množičnih pri­
dobitev iz preteklosti in sedanjosti. Zlasti pri Slovencih, ki nismo imeli svojih
fevdalnih stanov in le nebogljeno kapitalistično meščanstvo, so narodopisni
viri tudi naše najpomembnejše gradivo za slovensko k u l t u r n o zgodovino, ki se

231
vprav z njim more, dvigniti nad raven tudi za mednarodno kulturno zgodovino
značilnega eklekticnega eseja in poizkusov senzacionalistično doseči duho­
vitost njenega očeta Voltairja.
Nadrobne študije vežejo narodopisno gradivo z istovrstno vedo, kot smo
videti v Narodopisju Slovencev pri književni in pravni zgodovini, pri jeziko­
slovju a h antropogeografiji; široki in prosti pogledi na slovenska in splošna
okvirna kulturna dogajanja pa na zgodovino. Specializacija more osamosvojiti
posamezne narodopisne panoge, tako da bi narodopisju ostale le znanstveno
manj razvite. Z iskanjem vzročnih zvez med kulturnimi pojavi pa je narodo­
pisje rodilo tako imenovano zgodovinsko narodopisje, ki preučuje ljudsko
kulturo iz spomeniških, terenskih, arhivskih in muzejskih virov ter jo vklju­
čuje uspešno m podobno v zgodovino, kot je dvignila n. pr. antropografi ja
spoznavanje naselij in bivališč.
Kot vsaka družbena veda se j e rodilo tudi znanstveno narodopisje s smo­
trnim zbiranjem virov, ki jim je sledilo kritično vrednotenje in omogočilo na
določeni stopnji primerjalno ter analitično preučevanje ljudske kulture. Tudi
ljudska kultura je družbena nadstavba in izraz določenih življenjskih razmer
ki so deloma posledica usedlin iz preteklosti in deloma gonilnih sil svoje dobe
Za njihovo preučevanje ustreza zgodovinska delovna metoda, ki so jo uspešno
uveljavile zlasti književna in pravna zgodovina ter z njo dosegle znanstvene
vrhunce dosedanjega slovenskega narodopisja. Metodično obdelovanje gradiva
v Narodopisju Slovencev kaze, da ljudska kultura ne predstavlja znamenitosti
v baročnem pojmovanju, temveč sestavino družbenih dejavnosti ki jih more
vzročno dognati z zadostno in kritično pripravljenim gradivom samo zgodo­
vinska analiza. S tem pa stopa na dnevni red tako zgodovine kot narodopisja
zgodovinsko narodopisje z važno nalogo, da pripravlja kulturno zgodovino
e
Slovencev.
Franjo Baš
Historia mnndi. Ein Handbuch der Weltgeschichte in zehn Bänden. Be­
gründet von Fritz Kern. In Verbindung mit W.F.Albright, H. Breuil. Rafael
C Serer, G.P.Gooch, G.Levi della Vida, H. S. Nyberg, Franz Schnabel, Harold
Steinacker, Rudolf Tschudi, Hendrich Waagenvoort, herausgegeben von Fritz
Valjavec. Unter Mitwirkung des Instituts für europäische Geschichte in Mainz.
Zweiter Band: Grundlagen und Entfaltung der ältesten Hochkulturen. Bern,
A. Francke Verlag 1953, 655 str.
. ?î?irka Historia mundi si postavlja za program, da v desetih zvezkih ki
naj izidejo do leta 1957, obdela vso svetovno zgodovino. Zbirko, pri kateri
naj bi sodelovali ožji strokovnjaki, je zamislil pokojni Fritz Kern (Mainz:
umrl leta 19?0) ki je tudi zasnoval načrt za prve štiri zvezke. 1 Njegov na­
slednik kot urednik je prof. Fritz Valjavec (München).
Leta 1952 je izšel prvi zvezek: Die frühe Menschheit (560 str.) s prispevki
antropologov in predzgodovinarjev. Zvezek mi ni dostopen. 1
• i^fta, i9?? izd™\ d r u S i zyezek ima naslov: >Temelji in razvoj najstarejših
visokih kultur«. Poleg urednikovega predgovora (str. 9—10) obsega 13 pri­
spevkov dvanajstih piscev. Prve tri razprave so pravzaprav še nadaljevanje
prvega zvezka: Kurt Tackenberg, Mlajša kamena doba Evrope: neolitik (str. 11
do 63) Kari J. Narr Pastirji, saditelji, kmetje: produkcijska stopnja (66—100)
m Martin Almagro Basch, Stara Severna Afrika (101-127). Hermann Trimborn
preobrat v svetovni zgodovini: visoka kultura (128—129) napravi prehod k zgo­
dovini vzhodnih narodov in sužnjelastniških držav do perzijske dobe. Zapo­
redoma slede: Eg.pt (Rud. Anthes, Filadelfia; 130-223); Temelji in razvoj
sumersko-akadiTske kulture (Ant. Moortgat, Berlin: 223—260); B a b i l o n i a in
? K < G ' u f r F n i ] a n \ £ l m ; X > i - - ™ ) ; Sirija, Fenicija in Palestina (William
Albright, Baltimore; 331—376); Verska zgodovina Izraela (Walther Eichrodt,

T u \ P l - L f ' T ? c e j 0 P r v e £ a zvezka, ki jo j e napisal W.La Baume v Historische

Zeitschrift, Band 177, str. 90—95.

232 .

1
Basel;. 377—448); Mala Azija (Sir John L. Myres, Oxford; 449—483); Stara In­
dija; Predzgodovinske in primitivne kulture do vdora Arijcev (Christoph von
Fürer-Haimendorf, London; 484—498); Indija v vedijski in zgodnji budistični
dobi (Ernst Waldschmidt, Göttingen; 499—364); Zgodovina Kitajske do konca
dobe (dinastije) Han (Wolfram Eberhard, Berkeley, Cal.; 565—606) ; Visoke kul­
ture etare Amerike (Hermann Trimborn, Bonn; 607—620).
V dodatku j e navedena literatura k posameznim prispevkom, ločeno po
odstavkih (viri, splošne obdelave, monografije, razprave k specialnim vpra­
šanjem; 621—638). Nato sledi osebni (639 ss.) in stvarni seznam (643—649). V be­
sedilu je osem zemljepisnih kart — pravzaprav bi vsaj za Egipt in Prednjo
Azijo bila bolj zaželena skupna in izčrpna karta — zelo koristna priloga j é
izčrpna sinhronistična tabela (od 4700 do 30O).
V svojem poročilu se bom omejil na zgodovino Egipta ter na zgodovino
ozemelj iz območja klinopisne pisave (Sumercev, Babiloncev in Asircev, Sirije
in Male Azije).
Anthesova zgodovina starega Egipta se oslanja skoraj samo na egipčanske
vire, ki segajo od iznajdbe pisave do Aleksandra Velikega. Medtem ko so
starejši zgodovinarji črpali predvsem iz relativno poznih grških virov, omenja
Anthes Herodota samo enkrat mimogrede (161). Še vedno pa uporabljajo zgo­
dovinarji delitev egipčanske zgodovine po dinastijah, kakor jih od Menesa do
Aleksandra Velikega navaja dvaintrideset Manetho, ki je ob začetku ptole-
niejske vlade (okrog leta- 280) napisal delo Aigyptiakâ. Mnogo težav je s
kronologijo. Do leta 1200 so po Anthesovem mnenju podatki splošno zanesljivi;
za čas pred letom 2000 pa navaja dvojno datiranje: maksimalno (po W. St.
Smithu iz leta 1952), minimalno (po A. Scharff, Geschichte Ägyptens, 1950;
str. 134).
Staro egipčansko zgodovino je R. Anthes razdelil na deset poglavij, v
katerih j e zaporedoma obravnavana: predzgodovina; zgodnja doba (prvi dve
dinastiji: 3200—2780 ali pa 2850—2650); razcvet Starega Egipta (od III. do
V. dinastije: 2780—2420 ali 2650—2350); konec Stare države in doba poglavarjev
okrožij (VI.—XL: 2420—2050 ali 2550—2050); Srednja država (XL—XIV.: 2050
do 1700); doba Hiksov (XV.—XVII.) in ustanovitev Nove države (XVIIL—XX.:
1700—1410); kriza Nove države in Amarna (konec XVIII. dinastije: 1410—1340);
Ramesidi (XIX.—XX.: 1340—1085); vrnitev k nacionalni državi (XXI.—XXIII.:
1085—730); poznejša doba (XXIV.—XXX.: 730^332) do Aleksandra Velikega. —
Avtorjeva periodizacija pomeni zlasti glede razmejitve prehodnih razdobij
napredek nasproti dosedanjim periodizacijam.
Nilova dolina j e bila poseljena v mlajši kameni dobi (str. 135). Avtor lepo
pokaže, kako so vsakoletne Nilove poplave silile prebivalstvo k skupnemu
delu (jezovi, prekopi) in k političnemu združevanju v okrožja (nome). Iz
okrožij (ki jih je bilo 42) sta nastali državi Gornjega in Dolnjega Egipta, ki
ju je končno Menés (morda Narmer; str. 139) dokončno združil v eno samo
državo. K temu bi bilo dostaviti, da je vsakoletno merjenje in dodeljevanje
zemlje (136) nedvomno močno vplivalo na to, da' je zemlja ostala pretežno v
državni lastnini. •
Kljub združitvi Gornjega Egipta z Delto sta oba dela še naprej skrbno
varovala svoje posebne državne simbole (faraonovo krono, grb) in precejšnjo
gospodarsko samostojnost. Zato je morala biti ustanovljena nova prestolnica
(Memfis). Spričo istočasne iznajdbe pisave v Egiptu in v sumerskem mestu
Uruku. si pisec zastavlja vprašanje, ali so bili glede tega kaki medsebojni
vplivi; splošno so namreč obstajali stiki Sumercev z Egiptom. Obenem opo­
zarja pisec, da se tudi lončarjevo vreteno pojavlja skoraj istočasno v Uruku
in v Egiptu. Vendar se mu zdi verjetnejše, da so bili to vzporedni pojavi
(str. 147).
Stari Egipt doseže trikrat vrhunec svoje moči. V Stari državi pričajo
velike piramide o izredni oblasti faraona; prvi njegov sodelavec je vezir.
M a a t j e državi, družbeni in svetovni red, ki se mu mora vsakdo podrediti
(str. 157). Vezir Ptahhotep (V. din.) poučuje svojega sina, kako naj postane
dober uradnik. Iz te dobe so že medicinski spisi o ranah, kosteh in srcu,
medtem ko so matematični in astronomski spisi iz poznejše dobe.

233
 Ko od šeste dinastije naprej začne faraonova moč pešati, se okrepi oblast
poglavarjev okrožij. Anthes meni, da je Stara država propadla zaradi dina-
etičnih bojev, bolj verjetno se pa zdi, da so spremembe, ki jih v Leidenskem.
papirju opisuje filozof Ipuver (103), bile posledice resnične revolucije.
V Srednji državi se faraonova oblast polagoma okrepi in se opira na stalno
vojsko. Politično središče postanejo Tebe. Velika gospodarska (Morisovo je­
zero) in kulturna prizadevanja prekine za celo stoletje vdor Hiksov. Jedrnato
povzame avtor vse, kar o njih povedo egipčanski viri (179).
Ko Egipčani pod tebanskim vodstvom izženejo Hikse, napoči doba egip­
tovskega imperializma. Thutmosisi in Amenofisi združijo v eno državo ozemlje
od 4. Nilovega katarakta do Evfratovega kolena. F a r a o n k a Hatšepsut (1501
do 1480) j e v trgovskih stikih s Puntom (Somalijo?) in sprejema odposlance
Keftiu (Krete?). Vzporedno s tem zunanjim sijajem se pojavljajo močna
razredna nasprotja med imovitim meščanstvom in med množico delavstva brez
imovine, ki se zbira iz bivših vojnih ujetnikov. Za vlade Amenofisa III. in IV.
(= Ehnatona) začenja pešati egipčanska moč. Za Ramsesa II. se še enkrat
okrepi, vendar se tudi on reši hetitskega pritiska z meddržavno pogodbo o pri­
jateljstvu. Ramses III. zadrži val egejskega preseljevanja, ki je uničil hetitsko
državo, ob samih mejah Egipta, azijske province so izgubljene. Huda notranja
gospodarska in družbena nasprotja slabijo egipčansko državo. Nasprotje med
Gornjim in Dolnjim Egiptom se zopet vzbuja. Odločilno besedo v državnem
življenju imajo Libijci, ki služijo kot vojaški najemniki. Iz njihovih vrst je
večina faraonov od 22. dinastije naprej. Osemletno asirsko gospostvo (671 do
663) povzroči, da ljudstvo otopi v trpljenju. Niti saitska (26.) dinastija ne
more na tem več mnogo izpremeniti, čeprav ima velike uspehe v gospodarstvu
in upravi. Njihovo upravo in sodstvo so po letu 525 prevzeli Peržani, za njimi
Aleksander Veliki in Ptolemejci (str. 221). Tudi egipčanski koledar je ostal
v veljavi do Avgusta.
Posebno vrednost ima živahno pisana Anthesova zgodovina zaradi po­
drobnih analiz kulturnega razvoja v posameznih razdobjih. S tem kajpak ni
rečeno, da ne bi bil bralec v nekaterih vprašanjih drugačnega mnenja.
Pravni zgodovinar bi želel, da bi bil pravni razvoj bolj upoštevan. Zako­
nodajalca Haremhab in Bokhoris sta sicer na kratko omenjena (199, 211),
dobro bi bilo izpregovoriti o vrstah pravnih spomenikov in zlasti o pomenu
demotskih papirov in ostankov. Včasih bi želeli več sociološke osvetlitve in
večjega upoštevanja gospodarskega razvoja, to velja posebno glede zemljiške
lastnine in razvoja suženjstva. — Za vsakega neegiptologa bi bilo potrebno,
da bi uvodoma dobil kratek pregled virov za egipčansko pravno zgodovino^
Ta očitek velja tudi za druge sestavke, o katerih poročam; posrečeno je pa
v tem zvezku to storil W. Eberhard za svojo najstarejšo kitajsko zgodovino
(str. 565 s.). I
V celoti pa je treba priznati, da spada Anthesova zgodovina med naj­
boljše, kar jih doslej imamo o starem Egiptu.
>Temelje in razvoj.sumerske visoke kulture« obravnava A. M o o r t g a t .
Kot Sumer v ožjem smislu označuje južni del Mezopotamije od Bagdada do
Basre. Pisatelj pričenja z neolitikom, prehaja h kalkolitiku (4. tisočletje) ;
nato pa k zgodnji zgodovinski dobi (3000—2550), ko je politično središče mesto
Uruk. Tamkajšnja pisava je še ideografska (posamezni znak pomeni določeno
besedo) in se uporablja spočetka za zapisovanje dela in blaga v tempeljskem
gospodarstvu. Druga važna priča iz te dobe so pečatniki. Posebno razdobje
imenuje M. tudi po Mesilimu, kralju iz Kiša. čigar ime je vrezano na vo-
tivnem kiju.
Na zgodovinskih tleh smo, ko postane (okrog 2500) mesto Ur (Ur I) poli­
tično središče Prednje Azije (str. 240). O notranjem življenju v sumerskih
mestnih državicah nas najbolje poučijo napisi iz malega mesta Lagaša; tam
spoznamo tudi prvega zakonodajalca (Urukagina), ki skuša uveljaviti nekaj
socialnih reform. Njegovo delo uniči Lugal-zaggisi, ki za 25 let ustanovi veliko
sumersko državo. Le-to pa uniči Akadijec Sargon L, ustanovitelj prve semitske
velesile, ki je segala globoko v Malo Azijo: imela je stalno vojsko (5400 mož)
m je sistematično vzgajala svoj uradniški naraščaj (253). Ko je po nekako

254
dveh stoletjih razpadla in je nato sledilo približno stoletno gospostvo Gu­
te jcev, se zadnjič obnovi v Uru (tretja dinastija,iz Ura) politična samostojnost
Sumercev. Akadijski Amoriti z ene strani, Elamci pa z vzhoda uničijo zadnjo
sumersko državo, katere vladarji so že kralji Sumerja in Akkada. »Kulturni
vpliv Sumercev pa traja še več stoletij po koncu njihove politične samostoj­
nosti« (260).
Moortgat povzema dosedanja dognanja glede Sumercev v vsebinsko in
oblikovno občudovanja vredno sintezo. Pri svojem zgoščenem obravnavanju
pušča ob strani marsikatero zanimivo podrobnost: vsaj nekaj bi radi izvedeli
o drugih sumerskih mestnih državah, ki so med 2500 in 2150 menjaje se imele
vodilno vlogo. Podrobnejše označbe bi želeli zlasti o državnem socializmu pri
Sumercih (236, 242 s.). Pravni zgodovinar pogreša, da pravni viri (med njimi
zlasti nad 200 listin d i - t i 1 -1 a ( = razsodb) niso omenjeni, pač pa že omenja
avtor lani odkriti zakonik Ur-namnm-ja, ustanovitelja tretje dinastije iz
Ura (str. 257).
»Babilonijo in Asirijo« j e vsestransko obdelal G. F u r l a n i . Kratkemu
zemljepisnemu uvodu sledi zgoščen pregled politične zgodovine Babilonije in
Asirije (262—274), nato poglavja o jeziku in pisavi, o verstvu, o slovstvu.
Nadaljnja posebna poglavja obravnavajo pravo (str. 304—313), gospodarstvo,
družbo in državo (313—318), znanost (318—322) in umetnost (322—330). Misel
lake razdelitve je zelo posrečena, ker more avtor bralcu pokazati, kaj so Ba­
bilonci in Asirci dosegli na posameznih področjih. —• V pravnem razvoju
avtor skrbno razlikuje asirske in babilonske pravne vire. Ponekod, n. pr. glede
položaja sužnjev, bi želeli še podrobnejše sociološke utemeljitve. Označbe
Hammurabijeve osebnosti sedaj lahko dopolnimo tudi po pismih iz Zimrili-
movega državnega arhiva, najdenega v mestu Mari. Po istem viru bi bilo
dopolniti, da j e bila Asirija že pred Hammurabijem mogočna država pod
Samši-Addujem (1727—1695, k str. 268).
»Sirijo, Fenicijo in Palestino, od naselitve do osvojitve po Ahemenidih«
obravnava W. F. A l b r i g h t . Za zemljepisnimi razmerami govori o neolitiku
in kalkolitiku (od 6. do 4. tisočletja), o zgodnji (3100—2100), srednji (2100—1600)
in pozni bronasti dobi (od 16. do 13. stoletja). V le-tej obravnava zgodovino
države Mitanni in najdbe v Ugaritu (Ras Šamra) in Alalachu; tamkaj najdeni
teksti dopolnjujejo vire za egipčansko in hetitsko zgodovino. Nato se bavi
z zgodovino Izraelske države in njeno razcepitvijo na dvoje držav, s Feničani
in obmorskimi narodi (Filistejci), s hetitskimi in aramejskimi državami, na­
stalimi po letu 1200, in konča s proučevanjem odnošajev kaldejske Babilonije
do Zahoda. — Kot najbolj poklicani strokovnjak za to ozemlje končuje svojo
izredno zanimivo obdelavo z ugotovitvijo, da je bila Velika Sirija (vštevši Pa­
lestino) nad 2000 let predmet spora med Egiptom, Babilonijo, Hetiti in Asirci;
v svoji pasivni vlogi je pripravljala pot za poznejšo hitro helenizacijo (376).
Sir John L. M y r e s je obdelal starejšo zgodovino Male Azije, Podrobno
analizira zemljepisne razmere in njihov pomen za nastanek držav in utrjenih
mest. Ko določuje kulture tretjega tisočletja, omenja stare asirske plošče
(okrog 1900) iz nekdanje asirske trgovske naselbine v Kiiltepe. Slede poglavja-
o prvi hetitski državi (19.—15. stoletje), nato o drugi (15. do začetka 12. sto­
letja) in o njeni kulturi (str. 458—471), o kraljestvu Urartu ob Urmijskem je­
zeru (9.—6. stoletje; str. 471—474). Medtem ko nam o teh narodih poročajo
klinopisni viri, črpamo že iz grških virov podatke o državi Frigijcev (str. 474
do 477) in Lidi jcev (str. 479—481: čeprav Gygesa = >Gugu iz Lidije« omenja
tudi asirski vladar Assurbanipal). Posebej razpravlja o vdoru Grkov v Malo
Azijo in konča z vdorom Peržanov leta 546. .
Ko govori avtor o drugi hetitski državi, zadene ob Ahhijavo. O njej sledi
iz hetitskih virov, da j e bila takrat velika država in soseda Hetitov. Ali in
v kateri zvezi j e s Homerjevimi Ahajci in s Prijamovo Trojo. Ker doslej ni
drugih sredstev, preostane sklepanje iz podobnosti imen — kar je pogosto
zelo tvegano. Avtor j e v tem pogledu velik optimist — na škodo hetitske
zgodovine. Pri tem pa ne omenja, da so v drugi hetitski državi, od Šuppilu-
liuma naprej, hetitski vladarji prepuščali obrobne province zanesljivim va­
zalom in so v (ohranjenih) pogodbah podrobneje določali njihove dolžnosti.

235
 Ohranjene službene instrukcije nam nudijo vsaj skromen vpogled v druž­
beno strukturo Hetitov. Neutemeljena se mi zdi tudi označba hetitskega
zakonika kot »veliki zakonik Šuppiluliumov, ki je bil v 16. stoletju sestavljen
iz razsodb« (str. 468). Zelo malo j e namreč določb, ki utegnejo biti uzakonjene
razsodbe (§§ s., 54—56). Nobenih podatkov tudi ni, da bi bil zakonik izdal
Suppiluliuma (ca. 1395—1355).
Posamezne prispevke j e urednik srečno vskladil. Na dvoje divergenc v
datiranju bi pa rad opozoril: bitka pri Kadešu leta 1288 (str. 196, 464) j e dati­
rana na str. 548 z letom 1286; Hammurabijevo vladanje (1704—1662; str. 262
505 s tiskovno napako 1622) j e n a str. 343 datirano: 1728—1686.
Čeprav bi na splošno želeli uvodoma pregled virov, pri posameznih
pravnih ustanovah pa še več upoštevanja gospodarskih in družbenih razmer,
j e treba priznati, da j e drugi zvezek Historiae mundi podal dragoceno sintezo
doslejsnjih dognanj glede zgodovine Egipta in Prednje Azije do začetka
perzijske dobe. Vsakomur, ki se bo bavil z zgodovino teh narodov, bo novi
zvezek zelo dobrodošel pripomoček. ' _ T ,., ^
Dr. Viktor Korošec
Gurney, O. R. The Hittites. A summary of the art, achievements, and
^ o e i a L organisation of-a_great people of Asia Minor during the second millen­
nium B. C. — Penguin books. Harmondsworth, Middlesex, 1. izd. 1952 2. izd.
1954, 237 str. 8°, 3 sh. 6 d.
Angleška književna zbirka Penguin Books, ki bi jo lahko primerjali z
nemško Goschenovo, j e prof. Mallowanu poverila izdajo »Pelikank« (Pelican
.series) ki bodo obdelovale arheologijo Bližnjega vzhoda in Zahodne Azije.
A.U !2i , J J ^ 1 - 1 t r l J e z v e z k i > k i i i h Je napisal Sir Leonard Woolley (Ur of
the Cnaldees; Digging up the Past; A Forgotten Kingdom), W.F.Albright re
obdelal Palestino (The Archaelogy of Palestine), O. R. Gurney pa Hetite.
Asiriolog in hetitolog (v Oxfordu) O. R. Gurney si j e postavil nalogo da
poda sintezo doslejsnjih nemških in francoskih dognanj o Hetitih. Leta 1935
j e pred njim Albrecht Goetze napisal kulturno zgodovino Male Azije (v Hand­
buch der Altertumswissenschaft, III, 1, III, München 1933). Leta 1950 te Evgen
Cavaignac objavil v zbirki L'Orient Ancien Illustré (No 3) lep pregled hetitske
zgodovine m kulture (»Les Hittites«) na 122 straneh v zgoščeni in poljudni
obliki. Gurneyeva knjiga j e po obsegu nekako v sredi med nemškim siste-
? ° m } \ f r t ae ?k sc t oo sv k> l mž a ločrtom.
d a n i s o
Njeno
v i r
vsebino zelo poživljajo prevedeni citati iz
i?f Î A i podrobno navedeni. Pisatelj pozna dobro
Malo Azijo; prav letos sodeluje pri angleških izkopavanjih ob Gornjem Mae-
andru, ki jih vodi njegov stric prof. J. Garstang, kateremu fe posvetil to
knjigo. {
^ i ^ П Л ^ i m a 3 2 f o t ° g r a f s k i l 1 posnetkov in 19 risb v besedilu, seznam he­
titskih vladarjev (216), pregled najvažnejše bibliografije (15 str.) in besedno
kazalo (233—240).
Uvod nas seznani z zgodovino »odkritja« Hetitov. Razen prestolnice v
Hattusasu j e pri tem narodu pravzaprav vse sporno. Iz hetitskih virov ne
izvemo niti točno njihovega imena. Glinaste plošče, ki so jih Hugo Winckler
(leta 1906—07) m delno za njim še drugi izkopali p r i vasi Boghazkòi so
popisane s klinopisno pisavo. Poleg njih se polagoma pojavljajo v jugovzhodni
Mah Aziji in Severni Siriji napisi n a kamnu v hetitskih hieroglifih ki še niso
popolnoma razvozlani. Nekako paralelno s tem lahko razlikujemo maloazijsko
netitsko državo, ki j e obstajala približno od 1800 do 1200, pretežno s prestolnico
v Hattusašu. Po uničenju te države ob preseljevanju »pomorskih« narodov
se pojavijo jugovzhodno od Taurusa (Karatepe) in v Siriji (Karkemiš) nove
hetitske državice, ki obstajajo od 1140 do 709 (str.45). Asirski vladarji njihovi
nevarni nasprotniki, jih imenujejo »Veliki Hatti«. Končno jih Asirci uničijo
in hetitskega imena Grki nikoli n e omenjajo.
V devetih poglavjih obravnava Gurney: pregled zgodovine (15—62) he-
titsko državo in družbo (63—79), življenje in gospodarstvo (80—87), pravo
(88—103), vojaške zadeve (104—116), jezike in rodove (117—131), verstvo (132

236

f
do 169), literaturo (170—194) in umetnost (195—214). V zaključku (215) po­
udarja, da j e hetitska plast dosegla visoko stopnjo v vojaških zadevah, v poli­
tični organizaciji, zakonodaji in pravosodstvu. V literaturi in verstvu pa osta­
jajo Hetiti kljub mnogim značilnim posebnostim še primitivni in odvisni od
prvotnega hatijskega in od hurijskega prebivalstva. Kralj je v stari hetitski
državi predvsem vojaški voditelj (215).
Poglavje o pravu j e napisano po nasvetih Nestorja pravnih orientaliste v
Sir John Miles-a (Oxford). Pomisleke imam samo glede označbe hetitskega
zakonika kot zbirke sodb (str. 92).
V celoti j e treba pripoznati, da so Gurneyevi »Hetiti«: zelo posrečen,
točen in lahko umljivo napisan očrt hetitske zgodovine in kulture. O prepornih
vprašanjih, zlasti o problemu, ali in v kaki zvezi je bila v hetitskih tekstih
omenjena država Ahhijava s Homerjevimi Ahajci, imeni Taruiša in Viluša
s Trojo in Ilionom idr-, zavzema svoje kritično stališče zelo oprezno.
Prvi izdaji je letos sledila že druga — dokaz za zares uspelo knjigo,
hkrati pa tudi za veliko zanimanje angleškega občinstva za probleme Starega
Vzhoda. Viktor Korošec

The Babylonian Laws. Edited with translation and commentary by G. R.

Driver and John C. Miles; volume I: Legal commentary. Oxford, Clarendon
Press, 1952, 8°, 517 str.
Knjiga je temeljno delo o starem babilonskem pravu, predvsem o Ham­
murabi je vem zakoniku (= HZ). Nastala j e kot uspeh 17-letnega sodelovanja
filologa G. R. Driverja, profesorja za semitsko filologijo v Oxfordu, in Nestorja
angleških pravniških orientalistov Sira Johna Milesa. Ze leta 1935 sta ista
avtorja objavila podobno delo o asirskem pravu (The Assyrian Laws).
Velika dela s področja klinopisnih pravnih virov so mogoča le ob sodelo­
vanju asiriologa in pravnega zgodovinarja. Zanimiva je geneza pričujoče
knjige, kakor jo avtorja k r a t k o popisujeta v predgovoru (Vs.). Od 1935 do
1939 sta v dolgih posvetovanjih pretresala posamezna poglavja, ki jih je
najprej Miles kratko povzel, nato pa Driver napisal. Tako nastali prvi izvleček
j e med vojnimi leti 1940—1944 Miles predelal kot drugi osnutek. Po letu 1944
•sta avtorja osnutek vnovič skrbno pretresla in nato j e Driver napisal dokončno
besedilo knjige.
Knjiga je razdeljena na tri dele. Prvi obsega zgodovinski in pravni uvod
(1—26). Seznanimo se z deželo, prebivalci in kratkim zgodovinskim razvojem.
Sledi pregled ohranjenih sumerskih in akadijskih pravnih zbirk, kraljevih
odredb in predpisov, pisca kratko izpregovorita o pomenu, ki ga imajo listine,
pisma in prepisi.
Drugi del obsega uvod v Hammurabijev zakonik (27—53). Govori o najdbi
zakonika, času njegovega nastanka, njegovem prologu in epilogu ter o razpo­
redu in pravnem značaju zakonika. Avtorja poudarjata, da HZ ni kodifikacija,
ki bi podajala celotno pravo, ampak podaja vrsto dopolnitev k takrat veljav­
nemu pravu (45). Značilno je, da se v mnogih tisočih ^listin ne sodniki ne
zasebniki nikoli ne sklicujejo na zakonikovo besedilo (53)._
Tretji, najobsežnejši del vsebuje komentar k HZ (54—503).
Pričenja z določbami o deliktih zoper sodstvo in zoper lastnino, nato
slede zemljišča in poslopja ter posojila in obresti, trgovinsko pravo, zakonsko,
dedno pravo, hierodule, adopcija in dojilstvo, poškodbe oseb in imovinska
škoda, poljsko delo in prekrški, najemnine in nagrade in sužnji. V zadnjem
poglavju obravnavata pisca sodišča in kaznovanje in v zvezi e tem razvoj
semitske teorije o kaznovanju.
Na koncu j e obširno angleško besedno kazalo, nato kazalo uporabljenih
akadijskih izrazov in pregled virov (505—517). Kronološko tabelo vladarjev
prve babilonske dinastije (8 vzporednih datiranj pri 8 zgodovinarjih) ima
knjiga v predgovoru, za njo je uvrščenih pet strani dodatkov in popravkov.
Pri vsaki določbi so posamezni akadijski izrazi izvirnika posebej pretre­
sani, obravnavane so doslejšnje razlage, zlasti temeljna raziskavanja pokoj-

237
 н
«ÄSS asra&ssraISSA" »— -™-
V. Korošec
Srfechter Emile, Les Lois Ш п т Transcription, t„d„ction et com.

S Ä ^ З Ж Ä LÏÏS Ä éï" .S n u n n e
<- f^'' ki Jih je našel an prvi obiavil A- Goetze leH IQJÄ n W .

SfafÊzî*1 se vs,ljuje vprašanje-ali ie i^n&T^S&Jk^l:

poglavju razpravlja o družbenih razredih (amilum Ä ? m Л™"

Wsi osyobojem sužnji ali tujci nekako posebej podl vTadarierim vJLnZ

S Ä ^ A K Ä ?^ä&?a^ ^ ^
! r o v V in
Ш
„zaк О navajanje
П С П < ? P r e g
^ ™ 2 P ° iuporabljenih
ed
lvjrov п literature ^ e določb okrajšav
Ez/škoda, da maljka
m d n prerfed
J K a pregled

p o s a r n ^ n ^ ^ l I e d T o W n t a n i d Ä ^ E z " NaTo Г " ^ ' М * ° 7 * P° m e »

prav- - - š i î'^r^sffifc west Tfö^ « g

V. Korošec
• Zékony Chammurapiho. Preložil a vykladem opatril doc.dr Tosef Klim-,
československa Akademie Vëd, Studie a prameny, «v. 2 Sekce ј а 2 у к Г а
hteratury), Praha 1954, 8», 216 str. z devetimi slikami. ' У

sliiläiiiKfiSsSl
najdena .in objavljena akadijski z a f f i I t ' f f i n S * in eumtsfe L Ì D ^
^tarjev_iz_Isina, je v vrsti razprav obdeloval posamezne n p w " " b w f i "

238
V knjigi, o kateri naj vsaj kratko poročam, je ietos objavil češki prevod
Hammurabijevega zakonika: prolog, zakonske določbe in epilog. Pred pre­
vodom uvaja z obširnimi >splošnimi pripombami k Hammurabijevcmu zakono­
dajnemu delu« (str. 11—44) bralca v mezopotamsko pravno zgodovino pred
Hammurabijem (naj imenujem samo zakonodajalce: Urukagina iz Lagaša, Ur-
Nammu iz Ura, Bilalama (?)'iz Ešnunne, Lipit-Ištar" iz Isina). Nato ga seznanja
z zakonikom samim, z zunanjimi razmerami, v katerih je nastal, in z njegovo
označbo. Končno nam analizira zakonikov» notranjo strukturo. — Za prevodom
sledi precej obširen komentar (77—200), ki se začenja s proučevanjem druž­
benih razredov (awëlum, muškenum in mardum). Nadaljuje z obravnavanjem
posameznih poglavij zakonika: zakonsko imovinsko pravo, trgovina in kredit,
pogodbeni odnošaji, kazniva dejanja in kazni, sodstvo. Komentar se smotrno
zaključuje s poučno primerjalno oceno Hammurabijevega zakonodajnega dela.
Pisec je posrečeno dodal: seznam lastnih imen, ki se omenjajo v prologu
ali v epilogu, pregled mer in uteži, stvarno kazalo, seznam literature, zem­
ljevid Mezopotamije obenem s Prednjo Azijo, zelo nazorno pregledno krono­
loško tabelo antičnih pravnih virov — dodati bi kazalo še Manujeve zakone iz
Indije. Iz seznama literature je razvidno, da j e v zadnjih petih letih Hammu-
rabijev zakonik doživel vrsto novih prevodov: tako v angleščino (Th. J. Meek,
1950), v latinščino (A. Deimel-A. Pohl-R. Follet, 1950), v ruščino (I. M.Djako-
nov, 1952). Njim se častno pridružuje Klimov češki prevod; mislim, da j e 1 prav,
da smo letos dobili tudi v slovenščini vsaj prevod zakonskih določb HZ.
Novo temeljito Klimovo delo je dragocen prispevek k izgradnji ne le
češke, ampak tudi svetovne asiriološke pravne literature. y ^orogec

Milutin V. Garašanin: Hronologija vinčanske grupe. Univerza v Ljubljani,

Arheološki seminar, Ljubljana 1951, 192 strani, 115 risb, francoski povzetek.
Po vojni j e začela ljubljanska univerza izdajati disertacije svojih kandi­
datov za naslov doktorja znanosti. Med ostalim je izdal tudi arheološki se­
minar nekaj disertacij kandidatov, ki so doktorirali iz te stroke. Kot prva je
izšla disertacija M. Garašanina »Hronologija vinčanske grupe« že leta 1951.
V svoji tezi avtor obravnava temo iz področja predzgodovinske arheologije
Srbije, in sicer problem vinčanske kulturne skupine ter njene kronologije. Ta
tema ni nova. Z njo so se bavili že mnogi tuji in domači znanstveniki, kakor
Vasic, Menghin, Reinecke itd., ki so ves problem reševali na različne načine.
Na nove temelje ga j e sedaj postavil kandidat, ki se le delno naslanja na sta­
rejše sklepe.
V prvem oddelku >Podela vinčanske grupe« deli avtor celotno to kulturno
skupino v dve kronološki fazi, in sicer i. vinčansko-tordoško fazo in 2. vin-
čansko pločniško fazo. Meja med eno in drugo bi bila nekako okoli 6,5 m
vinčanske kulturne plasti v Vinči. Za to delitev se je odločil, ker vidi tu nek
prelom v kulturnem razvoju vinčanske kulture. Poimenoval je pa po Tordošu
in Pločniku svoji dve fazi, glede na analogije sorodnega gradiva na teh dveh
najdiščih. Dosedanje delitve so izvršili več ali manj po drugih kriterijih. Tako
se je Vasic držal razdelitve strogo po metrih, ne glede na kulturne plasti.
Nekateri drugi znanstveniki so vinčansko kulturno plast delili na dve ali več
plasti, nekako po izgledu kulturnega materiala. Drugi, med katerimi, je naj­
pomembnejši Holste, so vzeli za osnovo razne keramične skupine. Tretji so
pa zopet vso kulturno plast smatrali kot eno celoto. Tem delitvam, kakor tudi
Garašaninovi, je po izidu disertacije ugovarjal J. Korošec (Arheološki vest-
nik IV/1, 5 si.), ki smatra, da je mogoče vinčansko kulturno plast deliti po
stanovanjskih horizontih.
Glede na svojo delitev na dve fazi Garašanin deli celotno gradivo na dve
skupini in ga v svoji disertaciji tudi tako obravnava. V začetku se dotika
splošnih problemov naselbine in prebivališč, nato prehaja dalje na keramiko,
1
Zbornik znanstvenih razprav XXIV, Ljubljana 1954, str. 53—96.

239
 m sicer na razne keramične oblike, na ornamentiko, na plastiko, predmete iz
kamenja, orodje iz kosü in ostale predmete. Pri tem je zanimivo, da pod pla­
stiko razume le statuete, to j e polno delane plastične objekte. Medtem pa
razne druge plastične predmete, kakor so antropomorfne vaze, dalje zoo-
morfne vaze itd., prišteva h keramiki splošnega značaja. Izgleda, da j e avtor
gledal tu bolj na tehmcnò stran .izdelave in mogoče na splošno uporabno
lunkcijo, ne pa na namen, ki so ga takšne vaze morale imeti.
Pri opisu gradiva j e avtor skušal uporabljati splošno predzgodovinsko
terminologijo, zametaval je pa terminologijo, ki jo je uporabljal Vasic.
Na isti način, kakor je razdelil gradivo svoje prve faze vinčansko-tor-
doske, deli tudi gradivo druge faze vinčansko-pločniške. Nato podaja najdišča
vincanske kulturne skupine v Srbiji in Vojvodini ter njihovo glavno karakte­
ristiko. Pri naštevanju teh se prav tako drži razdelitve na svoji dve fazi.
Poleg srbskih m vojvodinskih najdišč upošteva tudi Kosovo in Metohijo, Srem
m Mav/mijo ter Bosno. Zanimivo je, da je v svoji disertaciji Garašanin vsa
bosanska najdišča ki pripadajo butmirski kulturni skupini, vštel v vinčansko
skupino, l e opredelitve se več ali manj v svojih razpravah drži še danes
čeprav j e razlika očitna in čeprav drugi arheologi to zanikajo.
Dà bi bila slika čim bolj popolna, j e Garašanin pokazal tudi vse stične
točke z drugimi kulturnimi skupinami,' s katerimi je vinčanska mogla imeti
kakršen koli stik ali pa j e mogla vplivati na te kulturne skupine oziroma
sprejemati od njih posamezne elemente. Tako se na Ogrskem dotika Biikk
kulturne skupine, tiske m legyelske, v Romuniji Bojan A, Gumelnita, Vada-
stra Cucutem in ö r ö s d skupine. V Makedoniji se naslanja na Servilo in
nekatera druga najdišča. Povezavo pa skuša napraviti tudi z Malo Azi TO
predvsem s Trojo, Egejskimi otoki ter Tesali jo in Grškim polotokom. V Tesa-
liji omenja predvsem Sesklo in Dimini. Kolikor mu je bilo poznano gradivo
je upošteval tudi Hvar oziroma najdbe v Grapčevi špilji.
V posebnem odstavku se bavi Garašanin z absolutno kronologijo. Pri tem
upošteva predvsem relativno kronologijo ter skuša na temelju tega ustvariti
tudi absolutne letnice. Kot temelj j e pa vzel relativno kronologijo Troie I—V
s katero paralelizira vinčansko kulturo. Začetek te kulturne skupine naj bi'
padal na prehod med Trojo I in Trojo II. Tako je glede na razna absolutna
datiranja Troje vzel letnico 2600 kot verjeten začetek naselbine v Vinči, ker
se prehod med Trojo I in Trojo II stavlja nekaj pred 2500, nekako okoli leta
n a a n j e T r o j e V
in 1900 J e P a k o n e c " n e e postavil med leta 1950
_ Prehod vinčansko-tordoške faze v vinčansko-pločniško fazo, ki ga Gara­
šanin postavlja stratigrafsko okoli 6,5 m v vinčanski kulturni skupini, pa
absolutno postavlja v letnico okoli 2500'.
V sklepu, nam daje tudi svoje gledišče o smeri prihoda vincanske kulturne
skupine na področju Srbije. Po njem so nosilci prišli nekje od izliva Marice
k u l t u r n e sku
t u r n a T k u i^r P i n e naj bi jo pa zamenjala badenska kul-
Po izidu disertacije so se z raznimi problemi vincanske kulturne skupine
bavili poleg samega Garasanina tudi dTugi znanstveniki, ki so v mnogočem
1 Ж р ^ Н ^ \ П а nova odkritja sklepe, ki jih je v svoji disertaci ji podal
avtor. Predvsem bi omenila tukaj, da se je sedaj že oštro omejila ta kulturna
skupina in, da so se v veliko večji meri tudi izkristalizirali razni vplivi te
kulturne skupme na okolne. Tako j e danes že razčiščen odnos med vinčansko
in butmirsko kakor tudi odnos med vinčansko in lengyelsko. Garašanin se je
v svoji disertaciji dotaknil vseh teh vprašanj in jih tudi okvirno rešil, vendar
so sele nove najdbe dale povsem jasno sliko.
Omenila bi, da j e disertacija tiskana na relativno zelo slabem papirju
dalje, " a DseC vv. "=>*•".
" Г Г ' da tisku iKuiaja
nahaja veiiKo
veliko tiskovnih napak in da risbe, ki služijo kot
priloga za orientacijo gradiva, ne zadostujejo. Te bo lahko tiko uporabil samo
sam
ožji specialist, ki odlično pozna gradivo vincanske kulturneì skupineskupine.
Bregant Tatjana

240
 Alojzij Benac: Prehistorijsko naselje Nebo i problem butmirske kulture.
Univerza v Ljubljani, Arheološki seminar, Ljubljana 1952, 164 strani, 8 slik,
i plan izkopavanj, 25 tabel gradiva in francoski povzetek.
Kot drugo inauguralno disertacijo je arheološki seminar filozofske fa­
kultete v Ljubljani izdal delo Alojza Benca »Prehistorijsko naselje Nebo i
problem butmirske kulture«. Kakor se vidi že po samem naslovu, obsega raz­
prava dva glavna oddelka, od katerih se v prvem avtor ukvarja z novim
predzgodovinskim najdiščem »Nebom«, ki leži v dolini Bile blizu Travnika,
v drugem pa s problemom odnosa tega naselja do butmirske kulture. Ta del
ima značaj monografije tega najdišča, v katerem obravnava Benac tako način
življenja predzgodovinskih prebivalcev na tej naselbini, dalje njih kulturne
ostaline, kakor so orodje, orožje, keramika, plastika itd. Nujnost pa je, da se
skuša ugotoviti tako kulturne kakor kronološke momente, tako tudi avtor
skuša ugotoviti vse stične točke med naselbino Nebom in Butmirom. Prav
tako obravnava odnos te nove naselbine do drugih neolitičnih lokalitet na
področju Bosne in Hercegovine in odnos naselbine Nebo do drugih neolitičnih
naselbin v bližnji in daljni okolici. Na koncu tega oddelka se pa avtor bavi
z relativno kronologijo novega najdišča.
V novi naselbini so poleg posameznih drobnih kulturnih ostalin posebno
karakteristične stanovanjske hiše oziroma stanovanjske jame. V nobeni od
j a m niso najdeni sledovi ognjišč, pač pa j e ognjišče najdem> izven jam. Posa­
mezne predele na tem terenu v okviru naselbine je Benac označil kot delav­
nice kremenega orodja. Vzrok tej njegovi trditvi je, da so se na teh mestih
našle večje količine kamenja, odpadkov kremena in polizdelanih artefaktov.
Po plastičnih izdelkih je novo najdišče glede na naselbino v Butmiru
zelo revno, saj j e najdeno le nekaj fragmentov terrakot. Pač pa so nekatere
od teh bile delno rdeče pobarvane, primer, ki nam v Butmiru ni znan. Prav
tako je na Nebu najdeno večje število rdeče" inkrustacije, k a r še je za Butmir
le sem m tja domnevalo.
Benac vidi v novem najdišču na Nebu precejšnjo razliko med njim in
Butmirom. Pravilno razliko pa opaža tudi med Nebom in nekaterimi drugimi
neolitičnimi najdišči, kakor so Mujevine, Donji Klakar in Donja Mahala ter
Kakanj. Iz vseh teh neolitičnih najdišč je izločil tri kulturne skupine: i. but-
mirsko z Butmirom in Nebom na čelu, 2. kakanjsko in 3. posavsko.
V nadaljevanju je avtor skušal lokaliteto Nebo na eni strani in butmirsko
kulturno skupino na drugi strani povezati z drugimi kulturnimi skupinami
izven Bosne, kakor tudi s posameznimi najdišči. Pokazuje na posamezne so­
rodnosti, ne samo na Hrvatskem, v Srbiji, na Ogrskem, temveč tudi navaja
zelo oddaljene sorodnosti na Češkem in v Južni Nemčiji. Na temelju teh
analogij j e izpeljal tudi relativno kronologijo kulturnega gradiva na Nebu.
Avtor sodi, da prebivalci naselbine Nebo preživljajo končno fazo ene stopnje
prvotne družbe. Glede na Butmir pa sodi, da je Nebo relativno mlajše od
njega.
V drugem oddelku, kjer obravnava, problem butmirske kulture, podaja
Benac prva splošna dosedanja gledišča k problematiki butmirske kulturne
«kupine, v katerih so razni avtorji skušali tolmačiti posamezne pojave na
razne načine. Iz vsega se pa jasno vidi, da obstajata dve osnovni koncepciji,
od katerih ena zastopa gledišče, da so mnogi elementi lokalnega balkanskega
karakterja nastali v krogu trakaste keramike. Pristaši druge koncepcije pa
zastopajo gledišče, da so ti elementi egejskega porekla. Predvsem gre tu za
vprašanje spiraloidne dekoracije. Ker so pa dosedanja gledišča bazirana le na
lokaliteti Butmir, skuša avtor rešiti to problematiko tudi na temelju gradiva
iz nove lokalitete na Nebu. Smatra, da mu glede na tu najdeno slikano kera­
miko in nekatere druge momente daje dovolj možnosti, da tudi butmirsko
kulturno skupino kot celoto izloči iz egejskega kroga. Avtor se bolj približuje
gledišču tako imenovane severne teorije, katere glavni zastopnik je Boehlav.
Vendar p a priznava, da leži Butmir oziroma butmirska kulturna skupina v
predelu, »meji«, kakor jo on imenuje, raznih kulturnih struj. Vse te etruje

16 Zgodovinski časopis 241

 bi pa naj imele tudi nek delež pri ustvarjanju te kulturne skupine. Na ta
nacm bi bila ona mešana kultura, ker je rezultat mešanja elementov raznih
kultur. Originalna bi pa bila po avtorju toliko, kolikor je iz vseh teh raznih
komponent ustvarila svojo lastno kulturo.
Avtor se pri svojih sklepih ne drži strogo samo materiala, temveč tudi
splošnih gledišč o družbenem stanju neolitičnega prebivalstva, hipotezah o
eventualnih migracijah itd.
Nova disertacija ni zanimiva samo kot monografija novega najdišča
temveč predvsem zaradi nove problematike, ki jo je načel avtor in katero je
skušal y mnogih primerih tudi rešiti. Mnoga njegova gledišča so pa za sedaj
materialno se preslabo podprta, čeprav imajo več momentov, ki govore za
pravilnost avtorjevega sklepanja.
Po končani in že obranjeni razpravi je avtor nadaljeval terenska raz­
iskovanja na tem najdišču in odkril marsikatere nove k u l t u r n e elemente, ki
pa njegovih glavnih sklepov, podanih v disertaciji, ne menjajo (Glasnik Ze­
maljskog muzeja v Sarajevu 1953, 273 si.).
v
. . P o ^ 1 1 1 » « ! ! . s t r a n i j e disertacija Benca izredno dobro opremljena z od­
ličnimi fotografijami in barvnimi slikami. T.
Bregant Tatjana
France Stare, Prazgodovinske Vače. Univerza v Ljubljani, Arheološki se­
minar, Ljubljana 1954, 192 strani, 27 slik in 3 priloge.
У ?kviru Arheološkega seminarja Ljubljanske univerze je izšla tretja
disertacija Franca Starata, Prazgodovinske Vače. Ne glede na disertacijo kot
taksno j e to delo izredno pomembno za našo predzgodovino, predvsem za
ilirsko-halstatsko obdobje naših krajev. Avtor nam je v svojem delu podal
jasno sliko kronoloških, trgovinskih, metalurških, umetnostnozgodovinskih in
tipoloških problemov tega obdobja in s tem omogočil pogled v ta čas ki ie
doslej a h napačno tolmačen ali pa tudi nezadostno prikazan. '
Svoje delo je avtor razdelil v nekoliko oddelkov. V uvodu nam podaja
zgodovino raziskovanja na Vačah in ustrezne objave. Istočasno nam pa podaja
tudi problematiko, ki se j e pojavila tedaj ob teh najdbah. V uvodu je zajeto
tudi avtorjevo gledišče k tej problematiki, kakor tudi k doslej postavljeni
kronologiji. Dal j e splošno shemo tipološke razčlembe, po kateri je tudi raz­
členil gradivo z Vac. Pri tem je omembe vredno, da je pri tipološkem raz­
členjevanju predmetov upošteval funkcijo predmeta, obliko predmeta in pa
varianto predmeta. S tehnične strani pa deli predmete, ki so izdelani direktno
z roko predmete k, so izdelani z roko s pomočjo nekega drugega predmeta
predmete, ki so izdelani v zvezi s fizikalnimi procesi, in pa predmete ki so
sestavljeni s pomočjo orodja iz že izdelanih kosov.
v
v J T " a s l e d n J e m ^ s t a v k u »Najdišč« podaja avtor pregled raziskovanja
i , w i v r î i z n i h obdobjih, kakor tudi vse ostale podatke, ki jih je mogel
zbrati tako glede lege grobišč in naselbine, dalje podatke o načinu pokopa-
vanja, obliki grobov splošne opombe k pridevkom, ter tudi razna gledišča, ki
so bila postavljena glede na vaško kulturo. Po podatkih, ki jih avtor navaja
za naselbino, se naslanja na W. Schmida, ki jo je edini tudi raziskaval, ako
izvzamemo avtorjevo vec ali manj sondiranje tega mesta iz novejšega časa.
Glede na izredno s.kope in celo pomanjkljive Schmidove podatke tudi o vaški
naselbini ni mogoče izvajati nikakršnih sklepov, še manj pa splošne o železno-
dobnih naselbinah v Sloveniji. Avtor sicer sklepa, da je mogla biti na Vačah
naselbina, k, se j e raztezala na Zgornji in Spodnji Kroni, središče nekega
širšega geografskega področja, ki bi naj bilo rodovno središče ter osnovni
družbenopolitični, gospodarski, trgovski in kulturni center, vendar j e to danes
le domneva, ki je se zelo slabo materialno podprta, čeprav je verjetna
V tretjem odstavku prehaja avtor na tipologijo objektov, na njih analizo
m tolmačenje. Avtor celotno gradivo deli glede na njih funkcijo na nekoliko
skupm. V prvo skupino stavlja predmete s praktično uporabno funkcijo kakor
so nozi sekire sulice, puščice, pašne spone, fibule, igle, gumbi, ter še nekatere
kovinaste predmete, kakor meč, bodalo, čelade, ž vile, dereze, šila? situle in

242
 ciste. V isto skupino pa stavlja tudi keramiko ter še vrsto praktično uporabnih
predmetov kakor so uteži in vretenca. V drugo skupino stavlja avtor dekora­
tivne predmete, kakor so zapestnice, prstani, uhani, ovratnice in obeski. V
tretji skupini so pa predmeti s simbolično funkcijo, kakor kultna keramika,
nekateri obeski, predvsem tisti, ki predstavljajo človeško figuro.
Pri tipološki razčlembi se posebno zadržuje v daljših analizah na tistih
detajlih, ki mu nudijo večjo možnost za razne sklepe, medtem ko nekatere
druge manj pomembne sicer razčlenjuje, vendar mu že glede na njihov
značaj ne nudijo* kdo ve kaj. Prav tako skuša, povsod, kolikor ima elemente,
podati tipološki razvoj posameznih tipov kakor tudi njihovo kronologijo. Tako
se je posebno dotaknil problema sekir, najdenih na Vačah, in to predvsem
tulastih sekir, ki so se razvile iz plavutastih. Obširno se bavi avtor dalje s
pašnimi sponami, ki jih deli na: a) pravokotne pašne spone, b) rombične
pašne spone in c) obročaste. O pravokotnih pašnih sponah je kasneje, po
predaji disertacije, vendar pa pred njenim izidom, napisal obširno razpravo
(Arheološki vestnik III, 1952, 173 si.), kjer se j e v glavnem zadržal bolj na
dekoraciji teh pašnih spon, čeprav sam podaja tudi njih tipološki razvoi.
Medtem ko so pravokotne pašne spone na Vačah izredno pogostne, so rombične
spone zelo redke. Razvile so se pa kakor pravokotne spone iz dvojnokrižne
pašne spone. Medtem je vprašanje izvora obročastih spon za sedaj še nerešeno.
Avtor pri vseh sklepih opozarja tudi na bogate analogije drugih železno-
dobnih najdišč v Sloveniji in izven nje. Tudi fibule j e avtor obravnaval ob­
širneje. Tako med starejše oblike prišteva lokaste fibule iz Vač, dalje vozlaste
fibule, tako imenovane »vaške fibule«, medtem ko med fibule mlajših oblik
prišteva čolničaste in kačaste fibule ter certoške fibule. Poleg tega so pa našli
na Vačah še nekoliko posameznih fibul, kot je fibula očalarka, ter tri fibule,
ki imajo keltski značaj. Zanimive so tudi igle, katerih ni mogoče opredeliti
v povezan razvoj. Avtor sodi, da so obliko igel Vače sprejemale od drugod.
Dokaj obširno se avtor dotika tudi vaških čelad, od katerih navaja tri tipe, ki
so znani tudi na drugih ilirskih najdiščih Slovenije. Najbolj obširno poglavje
j e avtor posvetil keramiki, ki jo po obliki deli na lonce z ročaji, urne, u r n e
estenskega tipa, terme, posode na nogah, skodele in ostale keramične tipe. Med
dekorativnimi predmeti je avtor obširneje obravnava] zapestnice, katerih je
več tipov, dalje uhane in ovratnice z obeski. Pri objektih s simbolično funk­
cijo se pa avtor dotika delno religije na ilirskem področju.
V četrtem odstavku prehaja avtor na kronologijo. Kot kronološka baza
služijo avtorju grobne celine, ki jih j e žal le 44. Nasproti dosedanjim krono­
loškim tabelam za Vače postavlja avtor svojo tabelo, in sicer na Vače I (800
do 600), Vače H a (600—450), Vače I I b (450—350), Vače III (350—rimske oku­
pacije). Poleg tega se pa avtor opira pri svojih kronoloških sklepih tudi na
sorodno gradivo drugih lokalitet ter na tuje elemente med vaškim gradivom.
V zadnjem odstavku pa nam avtor podaja strnjeno sliko življenja na
prazgodovinskih Vačah, ki jo j e rekonstruiral na temelju gradiva in vseh
ostalih elementov. Pri tem se dotika tudi vprašanja prve pojave Ilirov v naših
krajih ter možnosti etnogeneze Ilirov tudi na naših tleh, in sicer na temelju
bronastodobnih kultur, ki jo postavlja avtor nekako pred leto 1000. ker s tem
časom prihaja do reformacije starejše materialne kulture. Na temelju tega pa
sklepa avtor tudi o novi formaciji nosilcev te nove kulture. V času trajanja
Vače I s e začenja uporabljati železo le za manjše praktično uporabne pred­
mete. Sčasoma pa je železo popolnoma izpodrinilo bron. Ta čas pomeni, kakor
misli avtOT, višek »sunka«, ki ga je povzročila nova kovina. Časovno ga avtor
stavlja med leti 750 in 700. Po tem času se pa železo zopet začenja postopoma
umikati in uveljavlja se zopet bron. Iz železa so v glavnem le predmeti, ki so
terjali večjo trpežnost materije, kakor noži, sulice, kopja in sekire. Seveda se
pa izdelujejo tudi še posamezni drugi objekti. Posledica, ki jo je prineslo
železo, se opaža tudi v tehnični strani izdelovanja. Tako se mnogi predmeti
ki so se" doslej ulivali, sedaj kujejo. Na tak način prihaja tudi do intenziv­
nejšega mdividualiziranja oblik. Železo je prineslo tudi izboljšanje proizva­
jalnih sredstev, kar je imelo za posledico večje pogoje za specialno produkcijo
m živahnejšo trgovino. Železo se j e na Vačah pridobivalo v sami okolici.

16
* 243
Menjalna trgovina j e bila pa vezana na ožja območja, toda kasneje j e prodi­
rala preko lokalnih meja. Obdobje Vače II a in II b predstavlja tako za Vače
kakor tudi za druge ilirske lokalitete v Sloveniji višek železnodobne kulture
Ilirov in ga avtor imenuje »cvetoči halštat«. Kultura Vače I l a se naslanja v
marsičem na starejše obdobje. Železna produkcija se v tem času izredno
zviša. Prihajajo pa razne spremembe v proizvodnji. Avtor sklepa na temelju
fibul, da so v starejši dobi izdelovali močno, grobo volneno- tkanino, medtem
ko so v času Vače II a začeli izdelovati finejšo tkanino ali soi j o pa tudi impor-
tirali. Preobrat j e tudi v keramičnih izdelkih. Pojavijo se keramični izdelki,
delani po vzoru metalnih posod. Številčno se pa tipi poenostavijo. Avtor sodi,
da j e keramika v tem času nazadovala, medtem ko j e p r e h r a n a ostala še ne-
izpremenjena. Glavni vir so lov in živinoreja, a za poljedelstvo ni dokazov-
Nove oblike v kovinskih izdelkih j e posredovala trgovina. Vendar so torev-
tične upodobitve po mnenju avtorja nastale doma. Socialno stanje vaških pre­
bivalcev j e v dobi Vače I bilo še uravnovešeno med posameznimi stanovi,
v Vače II pa se j e po mnenju avtorja spremenilo v prid tistega področja v
trgovini, ki j e predstavljalo jedro širšega trgovanja. Kot posledica tega j e
sledilo kopičenje osebne lastnine in neenakost, ki jo avtor opaža tudi v grob­
nem inventarju tega obdobja. V dobi Vače III prihaja v življenju Vač do
precejšnjih sprememb. Vzrok temu j e keltska ekspanzija, zaradi česar je
začela pojemati trgovina, ter se j e p o mnenju avtorja vaška trgovina omejila
na ožja področja. Tudi socialno stanje vaškega prebivalstva j e precej padlo.
Vendar so se pa Vače obvarovale keltizacije in so kljub vsemu nadaljevale
svoje tradicionalno življenje. Rimska ekspanzija p a poseže veliko močneje
v kulturno tvornost Vač. Vendar j e danes še težko- tolmačiti posamezne
najdbe rimskih objektov v Vačah, ker naselbine še niso zadostno raziskane.
Vaško najdišče j e pomembno tako za širši evropski okvir kakor tudi za
ožji ilirski okvir. Z avtorjevo objavo so Vače z dosedanjim gradivom dale
dragoceno sliko iz življenja ilirske veje, živeče na Kranjskem. Tako se sča­
soma uvrščajo tudi razne predzgodövinske kulture v zgodovino.

Bregant Tatjana

France Stare: Ilirske najdbe železne dobe v Ljubljani. Slovenska akade­

mija znanosti in umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, Dela 9,
Sekcija za arheologijo, 7, Ljubljana 1954, str. 135, LXXXV tab., 2 plana in dve
prilogi. Nemški povzetek.
Slovenska akademija znanosti in umetnosti j e v svojih publikacijah izdala
monografijo ilirskega grobišča, ki j e bilo odkrito na dvorišču SAZU pri
gradnji tedanjega kemičnega inštituta med Salendrovo in Gosposko ulico. To
grobišče j e bilo delno- raziskovano v letih 1948 do 1950. Nato j e bilo delo pre­
kinjeno zaradi tehničnih vzrokov. Avtor monografije F- Stare j e pa pri objavi
tega gradiva in grobišča dodal tudi še vse ostale, največ slučajne najdbe s
področja Ljubljane, ki pripadajo ilirskemu obdobju. Na ta način j e podal
kolikor toliko zaključeno sliko tega časa za Ljubljano, kolikor je p a č danes
mogoče sklepati na temelju današnjih arheoloških najdb, ter s tem izpopolnil
občutno vrzel, ki smo j o imeli v zgodovini Ljubljane.
Ilirsko grobišče na dvorišču SAZU pripada skupini planih grobišč z ža­
rami. Grobovi pa pripadajo tipu onih, pri katerih j e grobni inventar položen
v navadno, v zemljo vkopano grobno jamo, ki ni bila obdana s kamenjem,
niti ni bila pokrita. Grobišče, ki j e delno raziskano, j e bilo v veliki meri
uničeno. Prav tako so pogostoma uničeni ali pa zelo poškodovani tudi pridevki.
Mrliči so se sežigali skupaj z vsemi drugimi pridevki na nekem drugem mestu.
Po upepeljevanju so se kosti zbrale in stavile v žaro, ki j e bila prinesena n a
grobišče in tu pokopana skupaj s sežganimi ostanki grmade. Poleg žar se v
grobovih nahajajo tudi še druge posode, navadno z odbitimi ročaji, v katerih
se je, po mnenju avtorja, po vsej verjetnosti nahajala hrana. Pogostoma so v
sami žari tudi še posamezne manjše posode, ki so bile prav tako poškodovane.
Dosti često so se v grobovih nahajali tudi fragmenti sileksov. Avtor misli, da

244
se j e ob odprtem grobu vršila tudi še posmrtna pojedina, za kar naj bi govorili
fragmenti keramike, ki ne pripadajo grobnemu inventarju. Težko j e grobove
opredeljevati po spolu zaradi uničenih pridevkov. Vendar je pa avtorju uspelo
z dokajšnjo verjetnostjo opredeliti precejšnje število grobov.
Kovinski predmeti, najdeni v grobovih, so zvečine iz brona, redko pa iz
železa. Bronasti predmeti so lahko izdelani iz žice ali pa so liti. Izjemoma so
pa tudi iz bronaste pločevine. Med takšnimi najdbami, ki jih avtor deli po
funkciji, izstopajo številčno nekateri praktično uporabni objekti, kakor so
fibule očalarke, fragmenti fibul v obliki harfe in fragmenti bronastih cer-
toških fibul. Zadnje so bile pa najdene le v sipu. Poleg fibul so se pa v ženskih
grobovih nahajale tudi bronaste, navadno lite pašne spone dvojnokrižne
oblike. Redko so našli gumbe, medtem ko so. igle bolj pogostne. Po 1 obliki
glavic in vratu razlikuje avtor nekoliko tipov in variant: igle s spiralno zvito
glavico, katerih zgornji del j e navadno ploščato kovan, igle s kroglasto gla­
vico, igle s čebuličasto glavico in prečno žlebljenim vratom, igle z nizko pol-
kroglasto glavico in vratom kvadratnega preseka, igle. z nizko stožčasto gla­
vico in spiralno nažlebljenim vratom, igle s čašasto glavico in gladkim
vratom, igle z močno profilirano razčlenjeno glavico, igle s stožčasto glavico
in drobnim svitkom pod njo itd. Dosti pogosten pridevek so tudi bronasti noži,
med njimi pa tudi dva železna, ki so pa ohranjeni le v fragmentih. En tip je
imel več ali manj S-obliko, drugi tip pa ni imel toliko upognjen list kakor
prvi, poleg tega pa obstaja razlika tudi v ročaju. Tu najdene bronaste britve
so bile polmesečnega tipa v raznih variantah. Najden j e p a tudi primer pla­
vu taste sekire, nekaj bronastih šil, fragment bronastega srpa. železna veriga,
ki je služila za pripenjanje meča na pas, ter nasilno odlomljen zgornji del
mečevega ročaja.
Med kovinskimi objekti z dekorativno funkcijo so najbolj pogostne plo­
ščate zapestnice trikotnega, ovalnega, polkrožnega ali pa štirioglatega preseka,
včasih tudi z vzdolžnim rebrom na sredi. Dalje je najden fragment tordirane
zapestnice in pa fragment drobno nasvitkane zapestnice. Včasih se zapestnica
tudi spiralno uvije. Fragmenti bronastih tu najdenih ogrlic so z razprtimi in
nazaj zvitimi konci. Dalje se nahajajo tudi prstani raznih oblik ter razni drugi
nakitni predmeti.
Dekoracija kovinskih predmetov je dokaj skromna ter izdelana v tehniki
vrezovanja-
Izredno bogato je keramično gradivo. Avtor razlikuje grobo izdelane po­
sode in boljše izdelke. Med oblikami, ki so zeh> često zastopane, se nahajajo
velike u r n e bikonične osnovne oblike in urne z zaobljenimi linijami. Obe vrsti
p a imata večje število variant. Poleg tega se nahajajo tudi skodelice raznih
variant, skodele, ferine, vrcaste ferine in lonci. Vse t e oblike so zastopane
v raznih tipih in raznih variantah. Posebno se pa odlikuje nek lonec, ki je
posnetek kovinskega vedra tipa >Kurd<. Edinstveno najdbo predstavljata tudi
dva ritona, askosa, ki ju avtor tolmači, da sta v obliki roga, ki stoji na konični
nogi, j e pa okrašen z živalsko glavo- Avtor sodi, da sta ti dve posodi imeli
praktično uporabno funkcijo, ki jo vidi v samem trupu posod. Karakteristično,
a osamljeno najdbo predstavlja na našem grobišču tudi fragment trakastega
ročaja, v katerega so bili pred žgan jem. posode vtisnjeni koščki debelejše bro­
naste pločevine. Ta fragment j e mogoče povezati s posodami, ki so bile
okrašene z bronastimi žebljiči.
Ornamentika keramike j e dosti pestra. Avtor navaja tudi tehnike, in sicer
linearno tehniko, plastično tehniko in slikovito tehniko. Kot motivi se pa upo­
rabljajo horizontalni in vertikalni nizi črt. jamic, krožcev in vrezov, dalje
trikotniki, ki so različno šrafirani. in pa horizontalno tekoč motiv.
Kot karakteristično najdbo na tem grobišču navaja avtor tudi artefakte,
ki so izdelani iz kremena, kakor so nožiči in strgalca ter v sipu najdena bro­
nasta, precej poškodovana glavica gosi ali race. Po tej glavici sklepa avtor na
uporabo kultnih vozičkov, kakršni se nahajajo na Ogrskem, na Češkem in
v Šleziji, tudi na področju Ljubljane.
Glede na kulturno provenienco najdb povezuje avtor grobišče na dvo­
rišču SAZU s štajerskimi najdišči ruško-dobovske skupine in z nekaterimi

245
 T
starejšimi žganimi grobišči Kranjske in Gorenjske. Vendar pa materialna
kultura tukajšnjih grobov ni v vseh podrobnostih enaka niti ruško-doboveki
skupini mti starejšim najdiščem Kranjske. Razlike obstajajo v pomanjkanju
Posameznih oblik. Kljub temu so pa nekateri drugi objekti med seboj iden­
tični, l a k o bi to grobišče bilo ena izmed najzahodnejših postojank, ki v pre­
cejšnji m e n izpričuje značilnosti ruško-dobovske skupine. Kronološko j e avtor
grobišče na dvorišču SAZU postavil delno v prehodno periodo med bronastim
časom in železno dobo (Reinecke Hallstatt-B), delno pa v najstarejšo železno
dobo (Reinecke Hallstatt-C). Najdenih je pa tudi nekaj grobov, ki so mlajši,
l a k j e n. pr. grob z železno verigo, ki spada v mlajšo železno dobo, medtem
KO klasičnemu halštatu pripadajo fragmenti certoških fibul.
Ilirsko grobišče na Trgu revolucije (Kongresni trg) ima za sedaj le dva
raziskana groba, ki kažeta isti način pokopa kakor grobovi na dvorišču SAZU.
imata pa nekaj tipoloških posebnosti, katerih na prejšnjem grobišču nismo
imeli, tako n. pr. lokaste fibule. Časovno pa groba spadata v starejšo že­
lezno dobo.
v
Ostale ilirske najdbe na področju Ljubljane pa pripadajo več ali manj
slučajnim najdbam, ki so bile odkrite pri raznih delih na raznih mestih
Ljubljane.
Končni avtorjev sklep glede kronologije je, da imamo na področju Ljub­
ljane y zadnjem tisočletju pred n. št. skoraj popolno tipološko kontinuiteto.
Vrzel j e le v razviti železni dobi 6. in 5. stoletja, toda le zaradi pomanjkanja
gradiva. .
Glavni del svoje monografije j e avtor posvetil kataloškim podatkom
grobišča ter grobnim podatkom z opisom objektov. Tak način bi sicer izgledal
lahko odveč, j e pa edino pravilen in tudi nujno potreben. Le na ta način je
mogoče dobiti jasno sliko nekega grobišča ali nekega problema, k e r j e kon­
trola vedno mogoča. Sklepi se vedno menjajo in se tudi morajo menjati z
novimi podatki, medtem ko podatki o grobovih in gradivu ostanejo vedno ne­
spremenjeni. Skrajni čas je, da se je tudi naša arheologija prilagodila tem
zahtevam. JNa ta način ne prihajamo več v nevarnost, da bi se kakor doslej
med tisoči grobov enega grobišča moglo identificirati le nekaj desetin grobnih
celin, od katerih pa tudi te niso vedno zanesljive. Poleg tega je pri takšnem
načinu dela mogoče tudi, da si vsakdo sam ustvari končno sodbo na temelju
podatkov in na temelju svojih izkušenj, ne glede na to, da je lahko avtorjeva
sodba zanimiva in tudi popolnoma zanesljiva. Objava samo sklepov ali celo
kratkih splošnih poročil j e pa le trenutnega pomena. Želeti bi bilo, da bi se
taksne monografije nadaljevale, ker bodo vedno obdržale svojo znanstveno
vrednost, posebno bodo pa svoj pomen dobile sčasoma, ko bo material na ta
a h oni način propadel.
A t o r e sv
,. 7 J. P° o J i h izvajanjih skušal čimbolj izčrpno dokumentirati svoja
gledišča, opirajoč se na zelo številne analogije predvsem e področja Slovenije.
Udhcno znanje tako domačega kakor tudi tujega gradiva mu je omogočilo čim
popolnejše sklepe. Obstajajo pa posamezne točke ali pa tudi možnosti, s kate­
rimi se mogoče drugi ne bodo strinjali ali pa bodo stali na drugem gledišču.
1 t 1 č em )blike n a d T O r i š
i- * / m V ^ T ^ r r ' Š , ? ^ T ^ 4 - J č u SAZU najdenih ritonor
(s;tr. 101 s i , T. XLVI, T. LXXIX-LXXXI), askosev, za katere sodim, da je pra-
vilnejse tolmačenje njih oblike po celoti, ne pa tolmačenje po posameznih
njihovih delih. Na ta način avtor tolmači ritone, da so v obliki roga na nogi
opirajoč se na izgled srednjega dela, ki naj bi imel živalsko glavo kot deko­
rativen element. Mislim pa, da je pravilnejše tolmačenje po celotnem izgledu
ritona, kjer sicer srednji del, telo, izgleda nekako v obliki roga, ki ima pa na
sprednji strani dolg vrat, na katerem se nahaja stilizirana glava, in ki v celoti
daje vtis stilizirane ptice. Proti tolmačenju tega objekta kot roga govori že
sam sprednji del z glavo, ki pri ritonlh v obliki roga ni nikdar povit na
način kakor pri našem objektu, ne glede na način samega njegovega obliko­
vanja, ki ga tudi ne srečamo pri ritonih v obliki roga. Drug tak moment je pri
c
? y ° ^ T e m , p o l m e n o y a n J u ornamentalnih tehnik. Avtor razlikuje tri tehnike
(str. Ito): plastično, linearno in slikovito tehniko. Nesporno obstaja na tem
gradivu tehnika plastičnih ornamentov in tudi tehnika slikanja (ne »slikovita«

246
tehnika), ne nahaja se p a linearna tehnika, pač pa linearni sistem ornamentóv,
ki j e p a dosežen s pomočjo raznih tehnik, kakor so tehnika plastičnih orna­
mentóv, tehnika vrezov, tehnika žigosanja, tehnika slikanja itd. Avtor pod
linearno tehniko razume tisto, v kateri se nahajajo vrezani in žigosani motivi.
To sta pa dve tehniki, ki jih nikakor ne moremo uvrstiti v »linearno« tehniko,
ki pod tem pojmom ne obstaja. Toda ne glede na takšna in podobna nasprotna
gledišča glede detajlov je. avtor izvršil izredno dragoceno znanstveno delo, ki
bo koristno služilo ne samo naši arheologiji, temveč še bolj inozemstvu pri
tolmačenju srednjeevropskih stilnih in kronoloških momentov, ki se do sedaj
niso opirala na naše gradivo ali pa le na posamezne slučajno znane detajle.
J. Korošec

Bogo Grafenauer, IMoličevanje koroških vojvod in država karantenskih

Slovencev. Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske
in družbene vede. Dela 7. Inštitut za zgodovino. Sekcija za občno in narodno
zgodovino i. Ljubljana 1952. — 8°. 624 strani.
O ustoličevanju koroških vojvod in o vsem, kar j e s tem v zvezi, se j e
v znanstveni literaturi, zlasti nemški, mnogo pisalo. D v e obsežni deli, da ne
omenjam starejših spisov in razprav, danes povečini zastarelih, sta bili ob­
javljeni pred dobrim pol stoletjem; mislim na še danes v mnogih ozirih te­
meljno delo Pavla Puntscharta, Herzogseinsetzung und Huldigung in Kärnten
(1899) in n a delo Emila Goldmanna, Die Einführung der deutschen Herzogs­
geschlechter Kärntens in den slovenischen Stammesverband (1905). K tema bi
bilo še dodati zlasti razpravo A. Dopscha v njegovi knjigi Die ältere Sozial-
und Wirtschaftsverfassung der Alpenslaven (1909). V času med obema svetov­
nima vojnama j e v nemški zgodovinski znanosti zanimanje za problem ustoli­
čevanja na Koroškem, zlasti še v zvezi s poročilom o njem v tako imenovanem
Svabskem zrcalu, znova močno oživelo (razprave, ki so jih napisali zlasti
G. Graber, A. Jaksch, H. Voltelini, K. Torggler, ,A. Haberlandt, K. Rauch in
M.Wutte). P r i nas j e bila obravnava problema koroškega ustoličevanja ter
vprašanj, ki so s tem povezana, v primeri s pomenom, ki ga ima za starejšo
slovensko zgodovino, sorazmerno malo obsežna (J. Gruden, L. Hauptmann in
J. Mal). Zato j e vsako poglobitev v ta problem in vsako resno nadaljnje priza­
devanje slovenske zgodovinske znanosti, pojasniti množino ob njem pojav-
ljajočih se vprašanj, pozdraviti. Dr. Bogo Grafenauer si j e zastavil nalogo,
podati v obsežnem delu pregled, kritičen pretres, obravnavo, razlago in rešitev
številnih vprašanj, ki so v zvezi z ustoličevanjem koroških vojvod, in kritično
proučiti s tem tesno povezano zgodovino slovenske Karantanije, zlasti pa
najti za razlago problema ustoličevanja izhodišča, Jci bi ga utegnila pravilno,
bolje oziroma vsaj deloma drugače od dosedanjih raziskovalcev razložiti.
V delu dr. Grafenauerja je obravnavanih veliko število, da ne rečem
večina problemov iz starejše zgodovine Slovencev, nekateri na prav obsežen
način, zlasti če so v ožji zvezi z vprašanjem koroškega ustoličevanja. Ob teh
številnih problemih bi mogla razprava, ki bi ali dopolnjevala avtorjeva izva­
janja, ali pa zavzemala tudi drugačno gledišče do zastavljenih problemov, seči
kaj v širino. Menim pa, da so za tako podrobnejšo obravnavo na mestu samo­
stojne razprave, dočim naj pričujoče poročilo skuša podčrtati predvsem to,
k a r j e v Grafenauerjevi knjigi, na vsebini tako bogati, zlasti glede na glavni
problem bistveno novega in v čemur se njegova izvajanja razlikujejo po novih
vidikih in razlagah od dosedanje razprave v znanstveni literaturi.
Knjiga dr. Grafenauerja je mimo uvoda razdeljena na tri dele. V prvem
j e podan pregled in pretres virov, ki prinašajo vesti in poročila o koroškem
ustoličevanju; v drugem so razčlenjeni viri po vsebini in obravnavan j e razvoj
ustoličevalnega obreda od 11. stoletja pa do njegovega propada; v tretjem delu-,
pa so po vrsti proučevani in obravnavani problemi starokarantanske zgodo­
vine, ki so več ali manj v zvezi z ustoličevanjem koroških vojvod.
Uvod nam najprej predstavi problematiko in nato poda potek dosedanje
obravnave glavnega in z njim povezanih problemov v znanstveni literaturi.

247
 T
1 p o d a n a
JUL • , dokaj obširno in izčrpno, se mi zdi prav, kajti po svojem
obsegu m majhna, deloma pa tudi ni vsakomur lahko dostopna. Ne K p i že"
v uvodu in na tem mestu s posameznimi avtorji glede n j i C i h mnenTolem
ah drugem vprašanju spuščal v polemiko, če bi bila prilika za kritiko in no
lemiko še kasneje dana in bi bilo mesto kanjo drugod primernejše S tem bi
mogla razna ponavljanja odpasti. Sicer je pa v tem delu^nTige^oln pregled
mnenj o izvoru
e e
ustohčevanja;
Se
nan obsežen
a t obra
način nas seznanja avtor z mznimi
t S E - i иrс е? T ' У ^ ћ °7 ™ a v o vprašaja oziroma mnog?h
7 Z I T ^ - 14 ,Ј° kontinuitete med antiko in zgodnjo slovensko zgodovino
v dosedanji literaturi, seznanja nas nadalje, kako so bila reševanl mnosra
vprašanja iz starokarantanske zgodovine (na primer vloga germanskihTjucU
l i r ^ ^ ' T r ; ' razmerje do Obrov, prvo kJčanstvo) terodpha
končno s karakteristiko dosedanjega proučevanja ustoličevalnega problema er
Jem V P r a S a n j k l J l h i m a Š e Z a dprta r e h o d v sred a
s v o j knJfge ' ° 'P ° *J Poggia
Prvi del, pregled in pretres virov, vprašanje predlog zanje in odnosa med
S k«eZfèmb!laet?ksfndl fei}.rÌh0lÌMh V kn i?i Z1&sti
,J - ^ r o d o š e l in korijen
je ker je bila tekstna kritika virov v njihovi celoti v dosedanji literaturi
močno zanemarjena ah pa enostranska. Res je, da gre avtor v tem delu svoiè
v ^r f n - r V b- aš vl aTh ° v' t ur odvi Y ^ b s e Ž n a Ponavljala v literaturi obravMvanegl in
L ° * ° J J Podanega, toda težka dostopnost nekaterih edfct n
hteratuje to opravičuje. Prav se mi tudi zdi, da so dodani prevodi latinsk h
CeP b mo oče kd
^ T d ™ ^ ' T -° & . o «d bodočih raziskovalcev g eoe
tega ah drugega izraza ah nacma prevajanja drugačnega mnenja. Viri so ob­
ravnavam od^onversioBagoariorum et Čariitanorum dllje, nato kar obsežno
v T f i S n l r t i - l a t e S ? "i Š - a b S k ' m Z r C 4 U ' Oskarjevi rimana k'ronikaTn
n W » ™ J- ? Pa mlajši po času nastanka, po vrednosti za poznavanje
obreda manj pomembni. Na kratko so obravnavane tudi podobe kot vir za
sk i olVpnrÌeoherra± ° b j e k t a a r h f o I o . š k e ^ značaja, knež/kamen in vo vod-
sKi stol. Уп obravnav virov so zlasti pomembni novi izsledki, do katerih ie
prišel pisec ob kritični analizi poročil Ivana Vetrinjskega (navzočnost ali ne
navzocnos Ivanova pri ustoličenju, eventualna uporÄa nekega uradneea
opisa ustohčevanja, odvisnost od Otokarja). ue*.ega uraanega
Razpravljanje o vrinku glede pravic koroškega vojvode v Švabskem
rfÄn- J e °dлe rr a zGr rma fee F U teëa Yim do 0 5 * а 1 Ш i n d ° «brida spJlohT vodi k eneZ
Ö nauerjevega dela: k tekstni kritiki vrinka Dočim fé bua
dosedanja razprava o vrmku v literaturi po svojem značaju več al/ man]
e f e r a t ,
v Ä/ i J I Grafenauerjeva podrobna tekstna kritika/to je p r e i s K
v kakšnem medsebojnem razmerju sta oba teksta vrinka (v gi/ssenskemTn
st. gallenskem rokopisu) in v kakšnem razmerju je vrinek nasproti poroči u
o ^ a d7ol,- k C > r - 0 l k e ^ T ° J V O d e ^ o k a r j e v i kroniki, pa obravnava v p S n a
o predlogi vrmka, dala pomembne in vsega upoštevanja vredne izsledke
M n
, I e k s t vnnka vn ist.l zgallenskem
kvar
rokopisu ni nastal na podlagi teksta v sries-
« т А ^ ^ Т ^ J e ? a l i manj vreden od giessenskega oba stl za
proučevanje obreda enako vredna. Pri rekonstrukciji prvotnega teksta vrinka
Ïe u ^ O ° o ì ? P r e d [ ° ? V a 5 ћ а Л Ч а Ìn k
/ ** GrafenaulfskSa obnoviti:

nasS^ a IvlTer;0^1^,^110 ^ ^ " ^ » ^ * ^

„•• i - n a d a l J n Ì e m ugotavlja dr. Grafenauer medsebojni odnos vseh virov o
ustohcevanju do konca 15. stoletja in dodaja k temu tudi pregledno grafično
in Сtabelarično razporeditev. Prav se mi zdi, da je avtor kritino in v meto
? л Х т P W U P? v s e i \P r a Yilno izpeljano analizo virov obdela? pred etvamo
analizo obreda, njegovih delov in oblik. Ze na koncu prvega d d T Z S
dve po času in značaju različni fazi obreda (prva je iz/Tl^stolfa dru/a'v
glavnem je bila v veljavi od 13. stoletja dalje) siojetja, aruga v
V drugem delu svoje knjige analizira avtor vire za ustoličevalni obred
po vsebini m zasleduje razvoj obreda od 11. stoletja dalje, to je odГoblikekot
nam jo podaja vrinek v švabskem zrcalu, pa do njegoVegi propadala in

248
propada. Tudi poglavja tega dela Grafenauerjeve knjige je šteti med osrednja.
Najprej razpravlja pisec o ustoličevanju in njegovih oblikah v 11. stoletju,
izločuje iz poročila, kot nam je ohranjeno v vrinku, primesi in stvari, ki so
bile kasneje dodane in ki k prvotnemu obredu ne spadajo (na primer podatke
v zvezi z lovskim mojstrom, »lantsaessen«). Zatem prehaja na podroben pre­
tres podatkov v vrinku, k a r opravi na zelo natančen način, ko razpravlja
o tem, kdo sme sprejeti novega vojvodo, ko govori o sestavi veče oziroma
o volitvi sodnika, o volilnem postopku pri sprejemu novega vojvode, o usto-
ličevanju pri knežjem kamnu, o podelitvi fevda po cesarju novoustoličenemu
vojvodi in o vo j vodovi podsodnosti v času med ustoličenjem in sprejemom
dežele v fevd. Avtor si prizadeva, da bi kar najbolj in najboljše razčistil
vsa ta vprašanja ob stalni diskusiji in polemiki z dosedanjimi raziskovalci.
Prav je, da se dr. Grafenauer ne zadovoljuje podati le razlago zunanjih oblik
in sprememb obreda, na kar j e tako rada polagala važnost dosedanja lite­
ratura, marveč da skuša najti odgovor na vprašanja, zakaj se j e y določenem
časovnem razdobju obred spreminjal in se je moral spreminjati. Zakaj, na
primer, j e bila na karantanskih tleh vojvodova oblast tako dolgo tekom sto­
letij fevdalizma omejena, zakaj vojvodu ne omejujejo oblast nosilci vlada­
jočega fevdalnega razreda- V družbenem razvoju stare Karantanije in Koroške
išče in najde pisec zelo sprejemljive odgovore na ta vprašanja. V tem delu
Grafenauerjeve knjige se mi zdijo zlasti pravilna razlaganja o obleki, manj
pa je utemeljeno vprašanje in razpravljanje o koseškem sodniku; ob sled­
njem je še obilo odprtih problemov. Glede hipotez, ki jih tukaj avtor po­
stavlja, bi, po mojem mnenju, bilo bolje, če bi bile podane v manj sigurni
obliki. Na koncu obnovi in poda avtor potek obreda, kakršen j e po njegovih
izsledkih in mnenju bil v 11. stoletju.
Zaradi pomanjkanja virov j e močno problematično razpravljanje o raz­
nih ustoličenih in neustoličenih vojvodih in pa o obredu v razdobju od 11.
do 13. stoletja. Zaključki, do katerih je avtor prišel, se mi zdijo verjetni,
vendar nikakor ne tako trdni, kot bi iz njegovih izvajanj sledilo.
Na sigurnejših tleh je avtor pri sledečem poglavju, ki obravnava usto-
ličevalni obred v, oblikah, v kakršnih se j e vršil okrog leta 1300. Tudi tukaj
je okvir razpravljanja zajet na široko. Glavne teme, obravnavane v povezavi
z ustoličevanjem so: struktura fevdalnega razreda, položaj koroškega vojvode
in razvoj njegove oblasti, notranje spremembe v okviru razreda fevdalcev in
njihovih razrednih teženj od konca 12. stoletja dalje. Obred je v razkroju.
Njegov obstoj, s kosezom kot ustoličevalcem, rešujejo v 11. stoletju domači
fevdalci, v 14. stoletju pa novo deželno plemstvo. V obredu, kakršen je bil
od 13. stoletja dalje, veča kosezov ne obstoja več. Vojvoda je ustoličen šele
potem, kq je prejel deželo v fevd. Obred dobi zgolj značaj predaje oblasti
v deželi. Nova pa je blagoslovitev vojvode v cerkvi in poklon deželnega
plemstva.
Tudi v tem poglavju se je avtor poglobil v celo vrsto pomembnih vpra­
šanj, na primer, kdaj je bil ustoličen zgolj prvi član vsake nove vojvodske
dinastije, kdaj vsaki vojvoda, kaj je s kmetom ustoličevalcem, kaj je s ko­
roškim palatinskim grofom. Dobra je analiza poteka obreda v 13. in 14- stoletju.
T u k a j razpravlja avtor že o dobi, za katero ima večje število virov na raz­
polago. Malo prepričevalna se mi zdijo izvajanja o vojvodskem stolu.
Vprašanje ustoličevalca predstavlja zopet enega osrednjih problemov
Grafenauerjevega dela. Kosezom in koseškim naselbinam je posvečen večji
del zadevnega poglavja. Pregled koseških naselbin, izdelan po literaturi in
arhivalnih virih, bi se dal še spopolniti. Kosezi in kolonizacija, kosezi in
Etrvati, geografska razporeditev koseških naselbin (ki bi ji želeli dodano
kartografsko upodobitev), so zelo dobro obdelana poglavja. Odnos kosezov do
zemljiških gospostev na eni, do gospostev kot nosilcev javne oblasti in do
sodišč na drugi strani je obravnavan porazdeljen na posamezne dežele. Po­
vsod, kolikor je bilo mogoče dognati, se kaže kot prva oblika vključitev ko­
sezov v fevdalne organizme, njihov stik z vojvodom ali grofom kot nosilcem
javne oblasti. Podrobno so, največ po retrogradnem načinu, obravnavane
pravice in dolžnosti kosezov. Zlasti obsežno so obdelani zagorski in teharski

249
 0 0 oni
z a n j y S b S ^ ^ f Ä ^ - ' «"J^ .^ & lnit silah in značilnostih

o koseškem sodniku, o imenu kosez, o obredu med 11 7 l W n W f f •

S'A«-«JüSfig- - - -«.£&£ iAŽT.^

ш t, Kosezi. iNajprer razpravlja avtor zelo podrobno o italskpm limp«,. ,„
o vlogi germanskih judstev v kasnoantični zgodovinaT zgornjega™ odmvi^ n
Posavja Pozdravih je, da j e v tem obsežnem poglavju favzefpisec £ Ä ™
naša zgodovinska znanost v strnjeni in izčrpni oÈlST/staHšče k ? temu k a s^
j e k vprašanju Germanov na naših tleh pred Slovenci zlasti v 1 Р *љТЛ'лЛ

250
manjšim (čeprav, po mojem mnenju, vendarle ne v tolikšni, kot bi to sledilo
iz avtorjevih izvajanj).
V nadaljnjem poglavju obravnava pisec nastanek slovenske karantanske
kneževine, skuša ugotoviti njen značaj in se nekoliko dlje zadržuje zlasti pri
vprašanju langobardskega vpliva tja do sredine 8. stoletja. Slovenska Karan­
tanija spada po svojem tipu v glavnem v tisto vrsto državnih tvorb, ki so
vzrastle predvsem iz počasi napredujoče notranje družbene diferenciacije in
s to povezanega razkroja plemenske ureditve. Slovenska Karantanija je bila
po času najprej dežela s knezom na čelu, vključena v Samovo plemensko
zvezo, zatem do srede 8. stoletja pa kneževina, tako od Langobardov kot Ba­
varcev povsem neodvisna.
Poglavje, v katerem podaja avtor na podlagi analize staroslovenske
družbe rešitev problema o kosezih in ustoličevanju, je osnovno za njegovo
rešitev vprašanja ustoličevanja. Išče jo v družbenem razvoju stare Karan­
tanije, ki j e bila svobodna državna tvorba z močno plastjo svobodnega prebi­
valstva, v katero pa že vdira razkroj v družbene razrede; ko namreč pravice
ljudstva na zborih prehajajo na ožjo plast vplivnih odličnikov, na nastaja­
joči razred plemičev. Na čelu državne tvorbe je knez. Ob vprašanju, kako je
prišel ta do svoje oblasti in moči, kaj in kakšna je bila vojaška podlaga te
moči, preide avtor na njegovo spremstvo, na družino, in meni, da more člane
družine, družinike, enačiti s staroslovenskimi kosezi. Kosezi = družiniki, druž­
bena plast, ki se je vzdignila nad ljudstvo, to je ena avtorjevih glavnih tez;
privlačna, toda, po mojem mnenju, potrebna še globlje utemeljitve, da nam
bo, kakor nam je blizu, sprejemljivejša. Glede imena kosez podaja avtor razne
razlage na podlagi literature, pušča pa odločitev glede razlage imena še
odprto. To se mi zdi v redu. kajti v pravilni in zadovoljujoči razlagi imena
kosez, ki j e po mojem mnenju še nimamo, bi se mogel eventualno najti ključ
za vprašanje, k a j in od kod so pravzaprav kosezi.
Poglavja o družbenem razvoju z raznimi teorijami o nastanku kosezov
in spremembami obreda ustoličevanja ter nato sledeča poglavja o uporu pod
vodstvom Ljudevita Posavskega, uvajanju frankovskega fevdalizma v Karan­
taniji in prevzemu ustoličevalnega obreda ter kosezov v frankovsko-nemški
dobi, so obdelana na široko in zajemajo glavne probleme in dobršen del sta­
rejše slovenske zgodovine. Navedem naj nekatere zadevnih glavnih avtor­
jevih tez. Med karantanskimi Slovenci in Bavarci j e bila sklenjena prijatelj­
ska pogodba naperjena proti Frankom in Obrom. Karantanija je bila fran-
kovski državi priključena kot posebna plemenska kneževina. Ustoličevalnemu
obredu, ki j e obstojal že za časa svobodne Karantanije, je v drugi polovici
8. stoletja kot nov element priključena potrditev izvoljenega kneza po fran-
kovskem kralju. P r i razpravljanju o uvajanju krščanstva se j e v literaturi
preveč poudarjal različen odnos posameznih v Karantaniji obstoječih etničnih
skupin do nove vere, zanemarjal pa odnos do nove vere od strani različnih
družbenih skupin. Protikrščanske vstaje so predvsem vstaje proti rastoči fev-
dalizaciji pod frankovskim vplivom. Iz dobe in iz okolnosti, ki uvajajo v
deželo novi frankovski fevdalni red, razlaga avtor ohranitev ustoličevalnega
obreda, čeprav je bil ta sam po sebi ostro nasproten fevdalizmu. Ta je koroški
obred v deželi našel in ga deželi tudi pustil, ker ga kot nekaj po bistvu tujega
ni mogel vključiti in preliti v svoj red. Pa še več: v prvih časih so novi go­
spodarji potrebovali močnejši naslon v deželi in ga našli pri tisti družbeni
plasti, ki je bila za časa uvajanja frankovskega gospostva, če smemo tako
reči, najbolj »fevdalizirana«, to je pri kosezih. S to tezo skuša avtor razložiti
prevzem kosezov, njihovih pravic in z njimi povezan obred ustoličevanja v
novi frankovsko-nemški red.
Neizbežno j e v vseh teh tezah mnogo hipotetičnega, v večji meri kot bi
to izgledalo po avtorjevih izvajanjih, ki se mi zdijo tudi tukaj glede marsi­
katerih vprašanj podana v preveč sigurni obliki.
Na koncu tega poročila o Grafenauerjevi knjigi bi hotel zlasti podčrtati
to kar j e v njej (ne v podrobnostih in posameznih vprašanjih, tega je obilo)
po občem gledanju na problematiko bistveno novega, to v čemur se Grafen-
auerjeva izvajanja in reševanja problemov, glavnega in številnih postranskih,

251
 0 d o b r a
dOTino^f/a ' V D a v a n - ' a dosedanjih zgodovinarjev in dosedanjega zgo-
Ustoličevanje na Koroškem je vzrastlo iz slovenskih korenin. Ta nastanek
m izvor so, sicer na različen način, iskali tudi nekateri dosedanjih razisko­
valcev (na primer Puntschart in Mal). Slovenski izvor obreda je brezdvomen
vkljub naravnost napornemu prizadevanju mnogih, razložiti ga drugače, po­
iskati mu izvor izven Slovencev, ali pa ga glede izvora potisniti v clobò, ko
zgodovina^ stare Karantanije ne pripušča nastanka obreda, kot dejansko j e
in ga predstavlja ustoličevanje. Ce j e obred po izvoru slovenski — in to ie —
morajo segati njegovi začetki v dobo, v kateri je kot tak pri karantanskih
Slovencih mogel nastati, to je takrat, ko so živeli karantenski Slovenci v
okviru lastnega razvoja drugače kot že v fevdalizem prehajajoča zahodna
Evropa, ko so živeli se nevplivani po tujem, .kasneje mednje vdira jočem fev­
dalnem redu, pravu ш oblasti, ne pa šele takrat, ko so se z naslonitvijo na
4 ™ S ^ K m T a n KV!Sk?> ? b l a S t Z a Č u e l S v Karantaniji dalekosežne in usodne
spremembe, l o j e bila doba se svobodne slovenske Karantanije, tvorbe ki io
z nekim pridržkom moremo imenovati država karantanskih Slovencev. Sat
gre poglavitna vloga pri obredu ustoličevanja slovenskemu kmetu — kosezu
na katerega so prešle pravice stare ljudske skupščine, ne mogoče frankov-
skemu ah nemškemu fevdalcu. Jezik obreda je slovenski. Da so že v dobi
slovenske Karantanije Slovenci izbirali in si svojega kneza postavljali, o tem
priča znano mesto iz spisa o spreobrnitvi Bavarcev in Karantancev, ki pravi
da so Slovenci Gorazda napravili za kneza, Hotimiru pa dali kneštvo. Ker sega
obred ustolicevanja in vpeljave karantanskega kneza v svojih temeljih ne­
dvomno nazaj v dobo slovenske Karantanije, more in mora se ga prav zatega­
delj razložiti edmole iz družbenih in drugih razmer tistega časa in te dežele
ob primerjavi seveda s podobnimi obredi o podelitvi vladarske oblasti pri
raznih, zlasti slovanskih ljudstvih v dobi pred nastankom fevdalne družbe
l u je, po mojem mnenju, Grafenauer povsem pravilno zastavil svora raz­
iskovanja. Razlaga ustoličevanje iz starokarantanskih razmer, povezuje ga
? « ™ T £ z b e m m ' gospodarskim in občim razvojem še svobodne slovenske Karan­
tanije; ne tiste kasnejše fevdalne, ko bi bil edinstveni obred, kot ga pred­
stavlja karantensko ustoličevanje, enostavno nemogoč. Sicer je že Puntschart
HrfJÌS eljnem delu razlagal obred iz staroslovenskih gospodarskih in
r ^ , n + V a ^ m en ra (P°De
reC
J J e P o l i c a vstaje in zmage poljedelcev nad živino-
Ж / ; t fi- î ? k e r J e v i h nesprejemljivih tezah zgrajeno razlago je
vecma kritikov upravičeno odklonila. Iskati j e potrebno torej drugo ki bi
izhajala iz dejanskih gospodarskih in družbenih razmer stare Karantanije J
in
njenega razvoja. Tega se j e lotil Grafenauer.
Povezati o b r e d ' z razmerami v stari Karantaniji, o kateri imamo sicer le
skope vire na razpolago, p a seveda ni lahek posel. Postaviti obred v pravilen
odnos do družbe m gospodarstva staroslovenske karantanske dobe, to je za­
d e v a l o na široko zajeto proučevanje vprašanj, ki so povezana z zgodovino
stare ^ a r a n t a m j e , pa tudi obilo primerjalnega proučevanja zgodovine dežela,
ki so Karantaniji sosednje ali pa kažejo karantenskemu podoben razvoj. Ne
stoji vse trdno glede teh vprašanj, marsikaj j e več ali manj še močno hipo­
tetičnega; tudi se mi ne zdi vse tako trdno ugotovljeno, kot bi to marsikje,
Z w ^ l h l z 7 4 a n j l h - f ^ 0 ' k , a z a ? ; g I e d e t e ? a a l i drugega vprašanja bo
nedvomno se potrebna diskusija, kritika in pretres. Ali eno se mi zdi gotovo-
izvor m nastanek ustolicevalnega obreda na Koroškem j e iskati v času ko
™ Р ~ ^ r j e f ° T n a , s t a i l e k » V * njegovo izvajanje družbene in gospodarske
razmere edinole v slovenski Karantaniji in edmole le takrat mogoče. Ni ga
iskati izven slovenske Karantanije in izven slovenskih Karantancev; ne na
primer pri Germanih; pa tudi ne v tistem času in v tistih razmerah, k o ie
krfčansko vero а Ш Ј а ™ p r e h a j a l a P o d f ™nkovsko oblast in sprejemala
4P n ^ w \ k a - r + G.^fenauer pri svojih izvajanjih zlasti poudarja, odmikajoč
se pri tem od številnih raziskovalcev pred njim, k a r moramo z njim podčrtati
m z njim soglašati je, da ne smemo gledati v obredu nekaj statičnega, ali pa
vsaj malo spremenljivega; da obred ni bil vedno tak kot nam ga opisujejo

252
nekateri za njegovo kasnejšo razvojno fazo osnovni viri 14. stoletja; da se je,
povezan s celotnim družbenim in političnim r a z v o j e m stare Karantanije-
Koroške, vzporedno s tem moral spreminjati. Takó glede posameznih delov in
oblik, kakor tudi glede smisla in funkcij, ki so mu pripadale edino le v ka-
rantansko-koroškem razvoju. Drugačen je bil v dobi stare Karantanije, dru­
gačen je moral postati v razdobjih fevdalne srednjeveške Koroške, v katero
j e iz stare Karantanije prešel. Študij razvoja obreda v teku mnogih stoletij
predpostavlja podrobno proučevanje virov, ki jih imamo zanj. Ne različnih
virov o enem dogodku, ki bi bil več ali manj stalno enak, marveč virov o
dogodku, ki se je v teku časa spreminjal, vzporedno z razvojem družbe in
gospodarstva. Med viri gre visoka cena zlasti tako imenovanemu vrinku v
Švabskem zrcalu, katerega verodostojnost in avtentičnost — r a z e n nekaterih
kasnejših dodatkov — so avtorjeva izvajanja, to menim, predvsem potrdila
in utrdila. Vobče j e poglavje o kritiki virov in o njihovem medsebojnem
odnosu — naj to še enkrat podčrtam — eno najboljših v Grafenauerjevi
knjigi. Nič manj nismo dolžni poudariti nove vidike in metodične postopke,
ki so pripomogli, da je prišel avtor do mnogih novih, trdnih ali pa vsaj spre­
jemljivih dognanj in izsledkov, takó glede nelahkega problema koroškega
ustoličevanja kot celote, kot številnih z njim povezanih vprašanj iz starejše
slovenske zgodovine. Z Grafenauerjevo knjigo o ustoličevanju koroških vojvod
in državi karantanskih Slovencev j e končno tudi slovensko zgodovinopisje
dobilo veliko in tehtno, po vsebini in izsledkih bogato delo monografičnega
značaja o enem osrednjih problemov starejše slovenske zgodovine. ]y[_ £ o s

Dr. Josip Mal, Slovenska Karantanija in srednjeveška nemška država.

Slovenska akademija znanosti in umetnosti. Razred za zgodovinske in druž­
bene vede. Razprave II. Ljubljana 1953, str. 103—137.
I. V vseh štirih razdelkih te razprave (Imperium romanum in njegova
tradicija, str. 105—109; Bistvo karolinške monarhije, str. 109—114; Državna
samobitnost Karantanije, str. 114—121; Nekatere pravne in ustavne določbe,
str. 121—129; str. 150—138 izpolnjuje nemški povzetek) se prepletata med seboj
dve glavni vprašanji — splošnega značaja srednjeveškega frankovskega in
pozneje nemškega cesarstva od 8. do 15. stoletja in položaja Karantanije ozi­
roma Koroške v tem državnem okviru. Poglavitne piščeve teze v obeh teh
dveh pogledih so naslednje:
1. V srednjem veku je bilo pravo »neporušljivo in . . . je stalo nad državo,
nad vladarjem in ljudstvom«. — S tem razmerjem vladarja, države in prava
je odpravljen ugovor proti določbam vrinka v Švabskem ogledalu o svobodni
izbiri koroškega vojvode, češ da te žalijo suverenost vladarja.
2. Država Karla Velikega in njegovih dedičev, o p r t a na rimsko tradicijo
in zvezana z univerzalnim krščanstvom, ni bila nacionalna, marveč med­
narodna in nadnarodnostna ustanova, v kateri so se mogle v neki meri uve­
ljavljati tudi nenemške politične enote. Zaradi svoje povezanosti s cerkvijo
podpira država pokristjanjevanje poganov, >ne da bi hotela spreobrnjena
p l e m e n a . •. politično in socialno pahniti v hlapčevstvo«. — Misijonsko delo
med Slovani evropskega jugovzhoda spada med te njene naloge in nima ne­
posredne zveze s politiko.
5. Mednarodnemu značaju imperija ustrezno so mogle biti vključene vanj
pokrajine, plemena in države s pomočjo meddržavnega in naddržavnega si­
stema fevdstva "tako, da so mogle »zgolj pod obljubo fevdne zvestobe še
nadalje nemoteno živeti svoje lastno življenje«. — To velja tudi za Karan­
taniju, ki j e bila 788 pridružena frankovski državi, pa je ohranila domače
kneze in upravo. Domače »narodno pravo« se je ohranilo pri Slovencih do
13-stoletja tako, da «v osrednji slovenski karantanski kneževini ob koncu
istega stoletja ni moglo prodreti nemško fevdalno pravo«.
4. Sestavne enote karolinške države so obdržale »svojo notranjo upravno
samostojnost« in svoje plemensko pravo, s čimer sta povezani ustanovi kra-

253
 T
ljevskih odposlancev in palatinskih grofov na dvoru; Oton I. je palatinske
grofe razširil tud! na vojvodske dvore kot svoje zastopnike. - V io'stoletju
f m e t i Ì e v K n f n ï ï e n : , e m i r P 0 J a V r P a l a t i n s k i ?«>fje kot upravniki kronskega
imetja v Karantaniji Ko se to razkroji, jim od okrog leta 1000 ostane še
tožen
™ J ™ d a 'pad a Mal
m
1 k r a l j k d a r e
Ш Л m
dežele А bilo
Т Тtreba
* \ ? izven
pred sodišče J ¥dežele«. Vendar » dopušča
kot gospodu
mož-
Sr0fje na K
e S d î è ^ o jSebìf °r0Škem ^ PO^avljeni P , S s C a a mrod
5. Plemenske vojvodine so bile do 12. stoletja obvladujoč element nemške
ustave kot zaključene ljudske skupine z bogatim lastnim pravrim in A r ­
nim življenjem. - Take posebnosti kaže tudi Karantanija. Koroški vojvoda ,e
S P r e j e te d n a k u (in n e kleče S o r o c i l
« к е ^ Т ^ 7 M \ , ?V >- P ° Janeza Vetrinj!
skega, da je vojvoda Majnhard »dal v svojem rodbinskem gradu Tirolu spra­
viti pisana dokazila o vojvodskem ustoličenju«, »brez dvoma« s; Se k £
»zapisi običajnega slovenskega plemenskega prava«, spada v okvir z ^ S
a n P l a P a K a r l a V e l i k e a d a l e i n P a
L vrst e Tft T °-i ^ J s ole ne v e l j à v e " ? â v a
te vrste. Spnco tega Koroške m mogoče smatrati za teritorialno upravno
м с Н е % Л и Л л ^ К V l j a i P ì . e m e n s k 0 J0?0*™-
Р 8
Karolinški poskus c Œ
zacije se tudi tu n obnesel, ker so se tuji »novi vojvode zopet zvarili s ple-
tenom v krepko celoto«. Ta povezanost se kaže zlasti v obredu ustoličenja ki
so se mu novi vojvode »vedno« podvrgli, ker so hoteli prejeti in izvajati svojto
oblast »ne po milosti vladarja, marveč po volji naroda«. Formalni noJilec
radicije m ideje slovenske plemenske l a r a n t a n s k e vojvodine so b ü i kot
»ustavotvoren m državotvoren sloj« svobodni kmetje, v njihovem imenu pa
so jo izvajali vojvoda in v deželi udomačeno plemstvo. Upirala 5 Л е temu
o f M 1 4karantanska
Š 1^00,
okrog
a
, S ° T Š V l l a ,plemenska
l T a k 0 I 6 S lvojvodina
0VenSk
° P 'pa emensk
° proavo propa
je preživela
J
nemškedlolele
ple-
obreŽT V e r e i n tj ee e PS kVl ™ S ^ e ^ ( d ° 15. stoleïja, koP ugasne u s t o l i č e n i
S ™ - < [ , nemški državi so torej »tudi slovenski Karantanci
dobili možnost svobodnega političnega izživljenja«.
s o d s t ? u dv
v a13.
n d ^stoletju
n ° w n i z n(po
a Č a j d
u r Ž se
a v e s e e l & t u d i v
o
o sodstvu njih ш. J7bil}i*J i
dolžan obtoženec jezikovnih določbah
zagovarjati pred
fi0 1 C , Če nÌ bl Obt0Ž n V materi
^ s k è m mo H i š Г Р 8 S 0Vd l ? n š č i n i ™ če ni znal n e i š k o f pri
zlate b n i A n 1- Д 5 > v s a k o m u r P° njegovem jeziku«) in v določbi
zlate bule iz leta 1J56, da se morajo sinovi oziroma dediči posvetnih volilnih
V s k l n H n T v P t S - n e m Š f i n ^ t u d i italijanskega in slovanskega j e z i k a -
V skladu z jezikovnimi določbam! v sodstvu se je mogel koroški vojvoda tožbi
Slovenca pred zanj nepristojnim »slovenskim ljudskim sodiščem« izogniti z
ITJh^dl-Z r a Z U m e i 6 ? k a ; , » n a d a l W a P l e s n a instanca je b laÇÔtem
za obe stranki dvorno sodišče kjer je imela vsaka pravico posluževati se
slovenščine«; glede te pravice koroškega vojvode do zagovora v slovenščini
se sklicuje pisec tudi na Otokarja in Janeza Vetrinjskega. slovenščini
™,i 7 ' i V ^ r 0 k Z a . r a z k r ° J î e ?, a . univerzalizma j e fevdalizem, ki je pretrgal stik
darla
aarja v v l13.T m
T U Ä Z m k 1 pa
14. stoletju, ' S raztrgal
P™T'- ki S 0 j i h i z s i l i l i
državo v dinastičnefevdïïci od mate
teritoriie ?la-
dežele v katerih so odločale le še koristi v e l i k a š e v s r e d s t v a " z a p o v ê & nil
r T ^ h i r e m ? Č i lU r o d b j n s k e Pojesti, vse to brez ozira na îjndsFvo S je
postalo le predmet gospodarskega izžemanja. - V času habsburškem dežel
o d S a 5 ^ S P W V a H J e , t e Ž n J a P° e n 0 t D i i n S m o t r n i u P r a v i d u S i l a A ï ^ f o r o š k e l
od la stoletja dalje vse ovire na poti do tega cilja, pri čemer »kolt d r u Г
v r s t a i . . . motivi niso popolnoma izključeni« tudi »kakò cPu tveTonasprotovante
do slovenstva ah . nemška narodna zavest deželnega kneza«. Poslej se k i l e jo
e se redke sledi starega stanja - MaksimilijanovoSičenje slovanskih j e z i k a
Ï M T P o U n g n a d u posredovana - Trubarjeva in Bohoričeva omemba določb
A«bnasbuerfkaerpJoeseVstî6- S t 0 l e t j U P 0 S t a l a K ° r 0 Š k a Љ Š e teritorialnaTriS

V njegovih izvajaujih o splošnem značaju srednjeveškega ceiarstva je par tudi

254
za razumevanje slovenske zgodovine koristnih opozoril na dejstva, v glavnem
že znana po obsežni tuji literaturi (zlasti i—5), po kateri Mal ta izvajanja večji
del povzema. Novo ugotovitev predstavlja v tem pogledu izvajanje o jeziku
pred sodišči (6). Vendar pa se mi zde ta splošna izvajanja toliko nepopolna in
enostranska, da premalo ločijo teorijo od prakse, splošna načela od konkret­
nega razvoja, ki je bil po raznih predelih države različen; spričo tega se zdi
— izrecno sicer to res ni nikjer rečeno — kot dà ponekod uveljavljena možnost
predstavlja za vse obvezno normo.
Prav zato, ker gre pri Malovih s p l o š n i h izvajanjih le za različne
m o ž n o s t i , katerih veljavo v konkretnih primerih je treba šele dokazati,
se jih bom dotaknil le toliko, kolikor sestavljajo b i s t v e n i sestavni dei
argumentacije o k o n k r e t n e m karantanskem razvoju.
i. Okvirna teza o srednjeveškem pravu za konkretni spor o ustoličenju
nima tistega pomena, ki ji ga pripisuje Mal. Očitek proti določbam vrinka
v Švabskemu ogledalu j e namreč zvezan z napačno domnevo, da bi po njih
mogli Korošci zavrniti vojvodo potem, ko je ta dobil deželo od cesarja že
v fevd. Če bi bilo to točno, teorija ne bi nič pomagala. Zato pa sta Mal in
Graber ta očitek že pred desetletjem opravičeno in dokončno pokopala z do-
dazom, da je po omenjenih določbah moral biti vojvoda ustoličen še pred
podelitvijo fevda, da j e šlo torej šele za predloženega, ne za postavljenega
vojvodo (gl. moje Ustoličevanje koroških vojvod = TJ., str. 217—218).
Vendar pa ta okvirna teza odkriva eno od bistvenih strani Malovega na­
čina dela v tej razpravi. Le pri takem gledanju je n. pr. mogoče gledati v
obstoju ustoličevalnega obreda do 15- stoletja dokaz za svobodno politično
izživljanje karantanskih Slovencev in za obstoj karantanske plemenske voj­
vodine do istega časa, uporabljati konkretni odnos koroškega plemstva do
ustoličenja v 14. stoletju kot podlago za sliko tega razmerja v času prejšnjega
pol tisočletja, primerjati opis ustoličenja okrog 1300 s Karlovim ukazom o
zapisu plemenskih zakonov, trditi na podlagi povezanosti plemstva in vojvode
z ustoličevanjem v 14. stoletju, da so povzeli in izvajali koroško »državno
m i s e l . . . v imenu slovenskega kmeta« itd.
Vsekakor j e to ena od temeljnih najbolj spornih točk v Malovem izva­
janju. Po srednjeveški t e o r i j i je sicer pravo res nad vladarjem in državo,
s t v a r n o pa predstavlja vendarle le odraz določene družbene strukture in
orodje v rokah fevdalnega razreda, ki ga uveljavlja in izvršuje. S postopnim
spreminjanjem družbene strukture se nedvomno spreminja tudi pravo ali pa
vsaj — kolikor formalno ostaja nespremenjeno — družbena funkcija pravnih
formul in odločb (prim, v tem pogledu za ustoličenje U-, zlasti 207—320 passim).
To dokazuje celo tisti del razvoja nemške države, ki ga očrtuje Mal sam
(prim, vlogo fevdalizma v 3 in 7, začasni karolinški poskus centralizacije,
poznejši propad plemenskih vojvodin), še jasneje pa seveda bolj poglobljena
in v več strani življenja obrnjena preiskava tega vprašanja, kakor jo dajeta
n. pr. G- Below (Der deutsche Staat des Mittelalters, 1924) ali H. Mitteis (Der
Staat des hohen Mittelalters, 19534).
2. Uvajanje krščanstva v okviru karolinške in poznejše nemške države
sicer res nima — razen v izjemnih primerih Polabskih Slovanov in nemškega
viteškega reda — neposrednih namenov poseganja v družbeno strukturo, vse­
kakor pa je tesno povezano s politiko (utrjevanje oblasti nad osvojenimi po­
krajinami) in posredno tudi s težnjami nemškega plemstva po novih posestvih.
Da tudi v konkretnem primeru Slovencev ni šlo le za vero, nam kažejo Aman-
dova povezanost z Dagobertovim napadom proti Samu, povezanost utrjevanja
bavarsko-frankovske nadoblasti nad Karantanijo s pokristjanjevanjem, še celo
pa borba vzhodnofrankovskih škofov proti delu Konstantina in Metoda.
3. Vključitev Karantanije kot notranje samostojne kneževine z domačimi
knezi na čelu v frankovsko državo nima vzporednic v notranjosti te države
(Bavarska je bila n. pr. v istem času razdeljena na grofije), marveč v slovan­
skem pasu vzdolž vzhodne državne meje (TJ. 509—512, 541; oboje je jasno ugo-.
tovil kot prvi Lj. Hauptmann, ČJKZ 2, 1920, str. 231—233). S trditvijo, da je po
mojem mnenju pokristjanjevanje Karantancev v 8. stoletju zvezano z za-

255
 1
menjavanjem domačega z bavarskim pravom (str. 110-111 Ш ) m ; j P Mal
podvrgel tezo, ki j e ne le nikjer nisem zapisal, marveč sem proti i iJ £? Ji sam
povsem d
jasno polemiziral (U. 508—509 511—512 533 5^5 %Tt ?JSv • ^
cif"' % P ä l 4 K a r a n t a n i e (do o k f o g ^ O ) ï n e m ^ ' t u d ^ ^ s a f o k o m b i n a -
cijo . . s prenašanjem bavarskih pravnih in vojaških uredb« »da niti ™
neposrednem cerkvenem področju v Karantaniji ni bilo uve 'iavlieno tako
n ak r Ђ а 5ке d a v
>ni b f i u v ? H : ° , v ? T Г Г Л«' slovanskih k n e ž e v f n a n T vrste
>m bil uveljavljen frankovski fevdalni red«, marveč da ie »v niih velialn
domače pravo.. Teza torej ni bila podvržena niti bona fine! Povsem neute

S P r m r
• uka z e fg ! 5 Ä r Ä m ^ a t ^
e d e 1 j U j e e k e d 8 ?
leTsan^ °V * - k a t e r l m V a ' e akc j I ^ Г А et
lex sancta« z namenom torej nimata nobene zveze; ne g k J e na to D a ie
Malovo popravljanje moje razlage teh izrazov kot »bavarskega pfemenfkeif
prava - lex Bajuwariorum« (U. 526,- Mai 111. op. 15) povsem z g r e š e n T k e r fé
oba izraza skupaj nanašata na to pravo, kot kaže l i s t i n a i z ^ 7 2 g »Qui (sc T a f
silo) suae large bonitatis tradendi consensu l o c u m . . . e* suis am^sü cuTnis u t
a t q u e actus Th
гHochstiftes
Х У ™ *Freising
™ * ^ I, 1905,
^ . št. 49, str.
P 77-< 12.< sentembra
- Bitterauf,
779-D o-l U,A-
S TJionen
B d '

str. 486). Enako je netočen Malov očitek (op. 18), da bi az za 13 stoletit '
Koroškem priznal »le veljavnost nemškega P fevdalnega i n deželnega p/ava"
kajti jaz na obeh citiran h mestih (TJ. 278—279 285 PRfc- Ji +,,£• y P, r a v a < >
narodov JJugoslavi ie I 1953 str rfn ™ f ! L t "»—286, gl. tudi Zgodovina
1Л o+„i U & u s l f v J ? i- ^ - ^ , str. 7M—731) povsem jasno govorim le o v 13 in
14. stoletju nastajajočem novem deželnem pravu fevdalcev (v katerem Љ S
slovenski element le ustoličenje), ne pa o vsem p r a w v deželi v katerem
9 4 | Cstr.
n
r O S U.484—48з;
r n 8 S 5 S l 0 7 Zgodovina
V a i l
f e - e l e TI,m str.
e
? t e 158
7 U r159).
e d
1У4о, s ^loi, " v i v a s i S o š k i zborni"
. Drugače pa j e seveda, če trdi Mal, da v Karantaniji do konca 13 stoletii
»ni moglo prodreti nemško fevdalno pravo«, ko je povsem fasno da f ° t i

ZaSf0pnÌkoV
S^ÌAP M" Z e ». ""• •*• ™~Џ IJ 2%_297nJä
p r e d ^ T ^ o l e f i e ^ i 0 ^ " ^ , m e a t a c i J a f a obstoj koroških palatinskih grofov

256
palatinskemu grofu po letu 1000 ostala pravica nadomeščati vladarja v so­
jenju koroškemu vojvodi, zavrača konkretni primer Bertolda Švabskega, ki
mu je 1077 sodil cesar po njegovem domačem plemenskem pravu v domači
vojvodini (U. 257, 297). Nastajanje >tradicij« o zaželenih pravicah na raznih
podlagah — nekaj takih je pokazala tudi analiza postanka koroškega pala­
tinata v rokah Goriških (tj. 303) — pri fevdalnih rodbinah pač ni tako redek
pojav, dasi taka čast v resnici ni obstajala. Palatinski grof je vsekakor organ,
zrasel ob oblikovanju fevdalnega prava v okviru karolinške države; zanikanje
njegove razredne podlage je mogoče le, če zametujemo razlikovanje med
pravno formulo in njeno družbeno funkcijo. Trditev, da je bil »sodnik dežele«
Švabskega ogledala »običajni deželski sodnik«, bo mogoča šele, kadar bo do­
kazano, da so bili »deželski sodniki« na Koroškem v 11. stoletju res »običajni«.
Določba vrinka v Švabskem ogledalu, da volivci pri volitvi »sodfrika izmed
njih s a m i h . . . ne gledajo na nobeno plemstvo niti na moč«, pač ne preprečuje
teze, da so bili ti volivci kosezi (ker so bili »vsaj deloma privilegirana druž­
bena plast«). Ni namreč še vsak sloj z večjimi pravicami v fevdalni družbi
sestavni del plemstva, poleg tega pa navedena določba ne pove prav nič več,
kot da volivci ne smejo voliti nikogar izmed sebe z a t o , k e r je plemič.
Resen — vsaj na prvi pogled — argument v korist obstoja palatinata na
Koroškem med 12. in 14. stoletjem pa je sklicevanje na tri omembe goriških
grofov z naslovom palatinskega grofa, dve iz- XII. stoletja, tretjo iz leta 1257,
ki da jih nisem upošteval. Toda tu je Malov postopek kaj nenavaden. Oba
prva podatka sta namreč v moji knjigi v resnici u p o š t e v a n a (TJ- 298,
op. 387—389), dasi po drugih izdajah in ne po Wiesfleckerjevi (Die Regesten
der Grafen von Görz und Tirol, Pfalzgrafen in Kärnten I, 1949), od koder jih
navaja Mal. Pokazal pa sem, da gre pri njih »zgolj za naslov, ki so ga goriški
grofi sprva dedovali po b a v a r s k i h palatinskih grofih«, ga zelo redko upo­
rabljali in od srede 12. stoletja opustili, ne pa za stvarno čast na Koroškem.
Tako ostane le listina, s katero grof »Majnhardus de Guriza et Tyrolis
et Palatinus comes Carinthiae et ecclesiarum Aquileiensis, Tridentinae ac
Brixinensis« v Gorici 7. oktobra 1257 vrača Lenartu iz Dornberga »posestvo
Stain . . . tako kot ga je imel njegov oče« (Wiesflecker, 1. c št. 647, str. 169—170).
Ta podatek sem res prezrl, ker j e bil zadevni tekst napisan, pred izidom Wies-
fleckerjevega dela, pozneje pa dela nisem konsultiral, ker sem vedel, da se
Wiesflecker fevo mnenje o nastanku koroškega palatinata sklada z mojim
(gl. MIÖG 56, 1948, str. 332; ZČ 5, 1951, str. 363).
Tekst, nima pomena, ki mu ga pripisuje Mal. Majnhardov naslov v njem
namreč nedvomno ni pristen. Majnhard III. nikjer v svojih listinah ali nastopih
za pričo (Wiesflecker, 1. c. 396—652, str. 108—171) razen ob tej priliki ne upo­
rablja niti naslova »palatinus comes Carinthiae«, niti ne navaja advokature
vseh treh navedenih cerkva, marveč le — tudi to redko in večinoma v aktih
o cerkvenih zadevah — advokaturo nad Oglejem. Šele njegova sinova Majn­
hard IV. in Albreht II. sta vključila v naslov najprej advokaturo nad Tridentom
(že leta 1258), šele od 1265 pa se vse pogosteje navaja advokatura nad vsemi
tremi cerkvami, kar postane kmalu običaj v obeh linijah goriške rodbine,
tirolski in goriški (gl. tudi Wiesflecker, 1. c. II, 1, 1952). Omemba koroškega
palatinata pa se uvede le v goriški liniji, in to — kolikor je znano — šele
z letom 1339. Zgornji naslov je torej mogel biti zapisan šele od tega leta dalje.
Tak razvoj naslova ni slučajen. Ob delitvi tirolske posesti med obema zetoma
tirolskega grofa Albrehta leta 1254 je bila namreč advokatura nad Briksenom
izrecno izvzeta iz Majnhardove dediščine (Wiesflecker 620, str. 162), priznanje
Tridentske pa si je priboril šele 1256 (l.'c. 635—637, str. 166—167). Šele njegova
sinova Majnhard in Albreht sta v sporu s svojim ujcem dosegla leta 1263 v
ponovni delitvi advokaturo nad Briksenom (1- c. 707, str. 186) in se 1265 spo­
razumela o tem tudi z briksenskim škofom Brunom (I.e. 739, str. 195). Sporna
listina ni znana v originalu, marveč le v Coroninijevi objavi izvlečka iz po-
'znejše kopije Ignaca Dornberga. Spričo tega ni mogoče reči niti ali gre za
pri kopiranju dopolnjeni naslov Majnharda III. v aktu o Kamnu v Podjuni
iz leta 1257 ali morda za sto let mlajši akt Majnharda VIL v zvezi z zgornje-

17 Zgodovinski časopis 257

 koroškim Stamom s pogreško v datumu; nedvomno je mogoče leči le to da
М т е Љ ш na sl n e v l e t o
Ч и п m U V p r
~ °? k a ***<**
a n j u , k o e bil z
125? in k imenu X n h w d a III
leti.™ Г -s e n l^m a 1k o J ° goriškim jus conductuHred 13 sto
r Ät h al Tv o r i t .l d a
J ° е t *a deželni
ra
knezi (marveč kot palatinskf grofje) ië
*?r f ^ ' Ä 1 ' Д P ™ a prvič omenja šele 1234 WiSfllcker 459
str. 123; E. Werunsky, österr. Reichs- u. Rechtse-esoh tir 4i7Ì\ л. \ •
vprašanje nepotrebno.
g fa n a odnem
Prav talco nepotrebna je o% z trjan e nïprivice S
S ŽolpJ r° .l Področju, kajti goriški del zgornje K o S e s i Od
£'£i ? Praktično razvija v posebno deželo in ima v 15. 3
stoletju celo lastne
deželne
5 b
stanove
r< cll
(O.Brunner, Land und Herrschaft, 1943 str 252)
,„• \. P° > <> nezanesljive Ungnadove kronike iz 16.'stoletja o soreferm,
Ih/al 139 y i « £ T d s w № M
l e t e m m gOČe V Z e t i
T ? -1 ' S 1° c e r v
t n d
resnofÄxVe* č E
S o težL^saditfAr °t - . 16. stoletju na Koroškem izpri-
слио težnjo, posaditi vojvodo na konja in ga rešiti pešačenja ГТ7 u i \AA\
Majnhardinskega opisa ustoličenja Janez Vetrinisti ne na va f* Ï'JAZJT'
marveč kot n govorico
e ?1< nit
(fertur,t agl. k
i/. 98 102, llO^Hl f vse druge domneve s Im
Тd е ^0 Л S 0 0 Te i}e t 0^ l č e i °u >dvomljivem v e d n o c
sporočilu kaklga v^ra NetoSo
^ !i? H V ^ f- J i ? Podvrgli (U. 250-262 zlasti 255-257
M5) ah da bi ime i do obreda oni ali plemstvo vselej enako razmerje to so
stvari, v katerih ni mogoče generalizirati stanja 14. stoletja! m a ™ s k a t i kon
kreten razvoj; k juč do razumevanja tega razvoja pa je - м molem mnen^
- le v konkretnih interesih fevdalcev samih, ne pa v z m a n j š e v JS ^ l i ^ H ^ l , "
ziranju njihove vloge (U. 254-262, 263-287 312-31?)
^ A - J T , 6 vd° loč . be o Jeziku Pred sodišči so zanimiv prispevek k rešitvi
tozadevnih določb vrinka v švabs£em ogledalu, ne pa pri StokarTu in Tanezu
To v XJ k e t^o 'hvk <e r T , J t - tk ee^r S t n a k r i t i k a , t a d e l n J u n i h Poroču zavrgla U. 183-ОД
t«r! V \№ ««* Po okvirnih določbah vojvodu - Nemcu pred
kraljevskim sodiščem pravica do nemške materinščine, Otokar in ^anez J a n e z
oa
p a
govorita o o b v e z n e m slovenskem zagovoru'
: M e n i m
n *J
, ' da je y 15. stoletju pri odpravi ustoličenja mogoče govoriti le
? 0 3 - S r n V % ° « Y - Q T J A ^ € l i k i i n m e r i vrednostnega ozaljl (U Л

Bogo Grafenauer
G Ostrogorski, Pronija. Prilog istori ji feudalizma u Vizantiji i u južno-
« okenskim zemljama. Posebna izdanja SAN, kn j . CLXXVI. Vizantološki in-
stitut, knj. 1. Beograd 1951, str. 200.

m2l^'B&T&da' Hrvatski
^lasteoski feudalizam, Djela JAZU, knj. 44, Zagreb

496
str.; isti, Istonja Vizantije, Beograd 1947, 296 str. * '

258
crne oblike fevda, ki j e nastala v bizantinski državi
3
in bila nato prevzeta ter
dalje oblikovana na tleh srednjeveške Srbije. Večji del študije je posvečen
vprašanju pronije v bizantinski državi (str. 5—127), ostanek pa njenemu raz­
voju v Makedoniji, Srbiji in Zeti (str. 127—176).
Da bi mogel učinkovito obračunati z dosedanjimi nepravilnimi nazori, je
najprej točno opredelil Ostrogorski pojm bizantinske pronije ter pojasnil
bistveno razliko med pronijami in starejšimi stratiotskimi posestvi zgodnjega
srednjega veka, ki so bila v zvezi z organizacijo tem. Medtem ko so bili stari
stratioti svobodni, manjši kmetski posestniki, ki so obdelovali s člani svoje
dl užine zemljišča, so pripadali proniarji razredu plemstva, ki so jim obdelo­
vali kmetski podložniki zemljo ali plačevali razne dajatve. Zemljišča strati-
otov so bila znak moči bizantinske države od 7. do 11. stoletja, pronije pa so
pomenile zmago veleposestniške aristokracije, ki j e absorbirala drobno posest
svobodnih, kmetov in stratiotov. S tem pa se je tudi temeljito menjal družbeno­
gospodarski sestav bizantinske države.
Medtem ko v svoji začetni fazi za vladavine uradniške aristokracije pro­
ni j a še ni imela vojaškega pomena, j e postala in tudi ostala od dobe Komnenov
dalje dolžnost izvrševanja vojaške službe njena bistvena poteza. Pronijo, ki
j e dajala časovno omejen, navadno dosmrtni užitek zemljišč (eventualno tudi
ribolova), so podeljevali vladarji ne le kot nagrado za pridobljene vojaške
zasluge, marveč zlasti kot vzpodbudo za nadaljnjo vojaško službovanje. Zato
j e ni mogel proniar odsvojiti, niti zapustiti svojim potomcem. Po njegovi
smrti j e pripadla zopet vladarju, ki jo j e podelil drugemu. Ako pröniar ni
izpolnil svojih obveznosti, mu je mogel odvzeti pronijo vladar, ki s; j e pri-
držal lastninsko in polno pravico razpolaganja.
Proniar j e prejel ob podelitvi poleg listine še tako imenovani praktik,
to je-opis vseh posestev in dohodkov, ki jih je dobival proniax od zemljišč in
na njih naseljenih ppdložnikov. Proniarjeva renta j e bila zaradi visoko raz­
vitega denarnega gospodarstva v bizantinski državi povečini denarna. Po
svojem gospodarskem ustroju pa j e bila pronija večje ali manjše zemljiško
gospostvo, vendar j e bil položaj proniarjevih podložnikov zaradi vojaške ob­
veznosti privilegiran.
Za nadaljnji razvoj bizantinske pronije j e bil pomemben ožji stik med
zahodnoevropskim in bizantinskim fevdstvom, do katerega j e prišlo v zvezi
s četrto križarsko vojno (13. stoletje), ko je nastala vrsta držav Latincev na
bizantinskih tleh. Zdaj so se 4pojavili tudi tu vazalni odnošaji, ki so bili tako
značilni za zahodno fevdstvo, in nov element — prisega zvestobe, ki j e bila
doslej Bizantincem neznana. Pod rastočim vplivom zahoda j e prišlo celo do
hierarhične strukture, t. j . več stopenj fevdnopravno povezanih oseb, zlasti v
Epiru, kjer so imeli pozneje veliki vazali svoje podvazale.
Vplivu zahoda j e morda tudi pripisati v 14. stoletju pojavljajočo se po-
dedljivost bizantinskih pronij. Navadno j e pretvoril vladar pronijo docela ali
delno v dedna, t. j . rodbinska posestva na podlagi posebne prošnje. Ako so
prejeli proniarji obenem še finančno in sodno imuniteto, se je približal po­
ložaj pronij privilegiranim zemljiškim posestvom še bolj. Kljub temu p a niso
predstavljale pronije tudi v tej fazi svojega razvoja svobodno lastnino pro-
niarja, s katero bi mogel neomejeno razpolagati, t. j . prodati, dati kot doto ali
voliti komurkoli. Smel j e le prepustiti pronijo svojim zakonitim moškim po­
tomcem, ki so bili sposobni vršiti vojaško službo. Podaritev pronije samostanu
pa bi bila nezakonito dejanje in zato nična. Pod pritiskom turških napadov
so vladarji dinastije Paleologov močno sekularizirali samostanska posestva, ki
so jih nato oddajali kot pronije za vojaško službo. V zadnji fazi svojega raz­
voja od druge polovice 14. stoletja dalje opazimo na bizantinskih pronijah
3
K literaturi o proniji na str. 3, op. 10, bi dostavil: N. Radojčić, O proniji
u Srbiji i u Arbaniji, Arhiv za arbanasku starinu, jezik i etnologiju III. Beo­
grad 1926, 298—299.
4
O tem prim, sedaj F. L. Ganshof, Qu'est-ce que la féodalité, Bruxelles
1944, 2. izd. 1947, 208 str., angleška izdaja pod naslovom: Feudalism, New York
1952, XIX, 160 str.

ir* 259
 T
V s 01
л h??« l i dAo l fz n'o s t\ P ?injajo na zahodnoevropsko fevdstvo. Neki viri orne-
Г1Л* ° eeniopja-proniarja nuditi vazalom zaščito in pomoč za
vazale-promarjeve podložnike pa dolžnost zvestobe in vojaške s E T ' o o d
vodstvom gospodarja-proniarja. vojasse službe pod
И а k a k o
кт.„ , 0 Ч ° > bila prevzeta institucija bizantinske proni je v srbski
srednjeveški drža VIl se ne da več točneje ugotoviti; gotovo pa je bilo to ored
koncem I?-stoletja iz. katerega so ohranjena najstarejša рошсПа o р г м О
l?J№lju (Makedonija) Srbska pronija je bila načelno podedl Iva fer za to
niso. bih potrebni vladarski privilegiji. Vendar s tem ni bik zabrisana razlika
S a r f t f c e T k i a m 1 sì Г ' ' Г Ì n ?ГОП&°' H >* n i -bil° m o S o č e proda'ozîroma
poaariti cerkvam, brbski vladar je obdržal pravico razpolagati s oroniiami
S primerjalno metodo je mogel Ostrogorski v tem pogledu dati edino p m i ^ o
t n O V e g & Zr ea d, kv 0s en Ì k a - K e r S° ^kali vladarji d i n a s t i j a m a *
9
nlSef k ï k T r ^ПnаП
nl™Zi~ / , л°. ~~ P m opore v srbski pravoslavni cerkvi so
opremil, samostane tudi s proniarji, ki so bili odslej obvezani k vojaški služH
h ? ^ g 0 v S P ° ^ j e m - T f^° J e n a s t a l a ^stitucija cerkvenih p r o n S f k tih
s S T r Î a v , nTbtlonbksfre ?De i r Pa°i? t
aIa
- G i e d e ^ s P ° ^ " k e £ Zustroja'
z h k e m e d P r 0 n i j 0 in baštino ato
tud/ v
J e m °S e
ugrabiti
uporabiti č T f t fDus.
cl.68 i T Äzak. l naziv proniar v pomenu »zemljiškega - gospoda« vobčel
Vendar «o bih med proniarji ljudje zelo različnega premoženjskega stanja'
Poleg množice skromnih »vojnikov« in »vlasteličićev« j T b ü a tlnka p K
mogočne .vlastetoc ki se je znala okoristiti ob Dušanovih osvajlnjih na K
A „ - n a b l V S l + h b l z a n t i n s k i h tleh so pospeševali srbski vladarji na po"
doben način samostane ter prepovedovali ob podelitvi finančne imunitete
. A V c e f k v e n e v a s i tndi proniarjem. Zaradi deloma nižjega gocpoTarSega
stanja je obstajala pronmrjeva renta v srednjeveški Srbiji Predvsem v tufi
podloznikov, pa tudi v dajatvah prirodnin. preavsem v tlaki
£»1- ? i e t T Pr0 f^ S ! Jeohranil tudi v srbski despotovini. Vladarji eo ga sku-
KH„h r ^ J v 5 ^ - * + и Г Ј к е ?eva;rnosti krepiti na račun baštinsk* h posestev.
Kljub podedljivosti tudi sv ženski črti pa so ostale temeljne lastnosti^ronife
?г£1Ге,теПЈ -Те-V Zat< ? l a?e•
mel
P n l k i 1 0 sv
. « eh « ob rastočih poslovnih/zvezah d u b r o v Š
т/hTl, ^ P°P ?JÌ terjatev na pronijo Srba-dolžnika, kajti ta
je bila na razpolago samo vladarju. V zadnji fazi razvoja spoznamo srbsko
promjo v Zetsti pokrajini, zlasti v okolici Skadra, ki je prfšk pod beneška
nadoblast. Veliki svet v Benetkah je oddajal pron je tamoSniemSdo^&mn
plemstvu, med n mi je bil tudi zastopnik albanskega р Т е т е Г D u k S «
ïnC n ™ rJ1 - ? °-V 8 î h -* k 5 k 0 r n J Ì ] l O V Ì P r o d n i k i v srednjeveški Srbiji^vojaško
službo povečini kot jezdeci s primernim spremstvom. O žilavosti sistema pronH

S £ ? Z\' s t o l e 4 a - B l 1 ,P a Je ze v stanju degenerac je in je ob ponovni okre

p tv! rodovno-plemenskega ustroja odumrl, le naziv sam je še S înstl
tucijo pri plemenu S Paštrovićev ob jadranski obali tja do srede iCtoìetja
Da ni biîo°nrnnr £ S e š č i n i srednjeveške Srbije na ozemlju bosenske države
hnl;nn ÌFÀ? • Ji ? m - J e o b s . t a J a l a drugačna oblika fevdstva, ki spominja
ìnliJ M h 0 d m f e v d a l^em Bistveno razliko med obema je pokaza? Ostro
gorski naPprimeru srbskega logoteta Štefana Ratkovića, ki je užival od srbskfh
° 1° V a S Ì . k a t p r 0 n i j e - Boeenski kralj št. Tomaš mute potrdfl to
rek
™=Lt
posest v smislu. bosenskega fevdnega prava, t. j . odslej je pripadali nJemu in
njegovim moškim in ženskim potomcena kot dedna lalt/s katero je m/gd ne"
omejeno razpolagaj Kralj je oprostil velikega vazala tudi dolzn^stf vršfti
A . ? * 0 s , u z b o ' » v primeru, ko bi šel vladar sam kTvrhÓvn
fevdni gospod osebno na vojsko. Tedaj se mu bo moral pridružiti vazaï s svo-

kovic P 7 ° , v Ì ^ S e i m e n u Je. zbirka običajnega prava Albancev, prim. St. Nova-

do 03- n k i ^ к 1 / Р ч Г ^ П 1 С 1 S r ? s k l h d T r Ž a v a srednjega veka, Beograd 1912 98
t d L P Ti™' f o Ä V tekste Instituti i studimevet Shqiptare, Dega I
romano P V f e l v <f ^ Ч и Ч " >»«<> albanese del Kanun e il diritto
di Lekë Du&Jinl" ' C o n S l d e r a z l o n i Preliminari e generali sul Kanun detto

260
jimi četami. Novi fevdni gospod mu j e odobril tudi pravico odpovedati raz­
merje vazalitete; v tem primeru je smel oditi neovirano s svojim spremstvom
in premična imovino. Vse to je moralo biti po fevdnem pravu bosenske države
običajno.
Ob odlični razpravi Otrogorskega občuti zgodovinar še prav posebno,
kako potrebno bi bilo temeljiteje proučiti probleme fevdalizma za bosensko
6
in hrvatsko srednjeveško državo. Saj tudi M- Dinićeva sinteza bosenske sred­
njeveške zgodovine ni šla preko gole ugotovitve, da v Bosni ni bilo sistema
pronij, da pa j e obstajala hierarhična struktura fevdnopravno povezanih oseb.
7
Tudi M. Barada je pravilno spoznal, da j e imel fevdalizem v srednjeveški
Hrvatski med Gvozdom in morjem svoje posebnosti, po katerih se j e razli­
koval od oblike severno odtod v Slavoniji, vendar naziv »vlastelinski fevda­
lizem« zanj — po mojem mnenju — ni primeren. V tem pogledu j e dal za na­
8
daljnji študij nastanka hrvatske fevdalne družbe B. Grafenauer zelo koristne
pobude.
Na 1. kongresu zgodovinarjev Jugoslavije v Beogradu maja 1954 je po­
udaril B. Grafenauer nadalje, da j e za uspešno delo na obsežni problematiki
9
»geneze našega srednjeveškega fevdalizma« nujno potrebno primerjalno pro­
učevanje sorodnih pojavov od beneških Slovencev do Grbi ja, Paštrovičev in
črnogorsko-albanskih plemen. Pri tem bodo koristile tudi ugotovitve, do ka­
terih so prišli zastopniki poljske gospodarske in pravnozgodovinske vede, ki
se zanimajo za probleme fevdalizma že preko 50 let. 1 0 Na podlagi navedenih
obsežnih predhodnih del bi mogli ugotoviti razne faze razvoja in specifične
6
Zgodovina narodov Jugoslavije I. Ljubljana 1953, 509.
7
Prim pod 1 in M. Kostrenčić, O radnji prof. dr. Mihe Barade, Hrvatski
.vlasteoski feudalizam (Predavanja održana u Jugoslav, akademiji, sv. 10), Za­
greb 1953, zl. 19 si. Za proučevanje ogrskega donacionalnega fevdstva ne za­
doščata zastarelo in nekritično delo A. Timon, Ungarische Verfassungs- und
Rechtsgeschichte, Berlin 1904, in skromna študija M. Lanović, Zapadnoeuropski
feudalizam i ugarsko-hrvatski donacionalni sustav, Zagreb 1928. Seči je treba po
novejših kritičnih delih n. pr. Fr. Eckharta; prim, njegovo kratko študijo: Les
constitutions hongroises et' polonaises au moyen âge, Przewodnik history czno-
prawny, Lwów IV (1934), zi. 5 si. in dr. Ob študiju Poljičkega statuta ne bi
smeli prezreti dela prvaka ruske historiografije B. D. Grekova (u. 1953), Polica,
Opyt izučenija obščestvennyh otnošenij v Police XV—XVI vv., Akademija
Nauk SSSR, Institut Slavjanovedenija, Moskva 1951, 320 str. M- Kostrenčić je
jasno prikazal bistvo donacionalnega fevdstva v Zgodovini narodov Jugosla­
vije, Lj. 1953, 586 si.
8
B. Grafenauer, Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o do­
seljenju Hrvata, Historijski zbornik V (1952), 52.
9
Prim, njegovo predavanje na plenumu: Problemi geneze našega srednje­
veškega fevdalizma.
10
Prim. M. Handelsman, Z metodyki badan feodalizmu. Podstawy porów-
nania. Themis Polska t. VIL Warszawa 1917, 81—163; isti, Féodalité et féodali-
sation dans l'Europe occidentale, La Pologne au V e congrès international des
sciences historiques Bruxelles 1923, Varsovie 1924, 95—112; R. Grodecki, Za-
gadnienie feudalizmu w Polsce. Przeglad Wspolczesny t. XXXII. Krakow 1930,
83—100; Z. Wojciechowski, Das Ritterrecht in Polen vor den Statuten Kasi-
mirs des Grossen, Breslau 1930; isti, La condition des nobles et le problème de
la féodalité en Pologne au moyen âge, Revue historique de droit français et
étranger 4« sér., t. XV (1936), 651—700, t. XVI (1937), 20—76; K. Tymieniecki,
Vplywy ustroju feodalnego w Polsce sredniowiecznej, Roczniki dziejów spo-
lecznych i gospodarczych III (1934), 77—112; M. Sczaniecki, Nadania ziemi na
rzecz rycerzy w Polsce do konca XIII w-, Poznan 1938; M.Friedberg, Klientela
swiecka biskupa krakowskiego w w. XII—XIV, Studia historyczna ka czci
St. Kutrzeby I. Krakow 1938, 165 si.

261
oblike fevdalne družbe pri nas. S tem bi mogli tudi olajšati dokončen odgovor
na vprašanje o razmerju med fevdalizmom11
in slovanskim pravnim redom, ki
ga j e sprožil in načel H. F. Schmid že leta 1933 na 7. mednarodnem kongresu
zgodovinarjev v Varšavi.
Jos. Zontar
Die Regesten der Grafen von Tirol und Görz, Herzoge von Kärnten. —
IL Band. 1. Lieferung. Die Regesten Meinhards II. (I.) 1271—1295. Bearbeitet
und herausgegeben von Dr. Hermann Wiesflecker, unter Mitarbeit des Dr. Jo­
hann Rainer (Publikationen des Instituts für österreichische Geschichtsfor­
schung. Vierte R e i h e : Erste Abteilung). 1952. 4°. XII + 238 strani.
Objavi prvega zvezka Wiesfleckerjevih regestov za zgodovino grofov go­
riških in tirolskih leta 1950, ocenjeni v četrtem letniku Zgodovinskega časopisa
(1950, str. 248—252), sledi objava prvega snopiča drugega zvezka. Glede na
vsebino v njem obdelanega gradiva ima ta naslov, ki se nekoliko razlikuje od
naslova
Y
v prvem
e n i re esti
zvezku. Dočim pove naslov prvega zvezka, da so v njem
°J t ' & goriških in tirolskih grofov, palatinskih grofov koroških,
od leta 957 pa do leta 1271, so po naslovu v zvezku, ki o njem poročamo, pri-
občeni regesti grofov tirolskih in goriških, vojvodov koroških. Zakaj t a spre­
memba v naslovu drugega zvezka?
Goriška grofa Majnhard in Albreht sta 1271. leta goriško-tirolsko zemljo
razdelila tako, da j e tisto, ki je ležala na zahod od spodnjega Pustertala, dobil
kot grofijo m gospostvo Tirolsko Majnhard, tisto pa, ki j e ležala vzhodno od
tam, torej tudi vso goriško zemljo na slovenskih in hrvatsko-istrskih tleh, pa
Albreht. Prvi snopič drugega zvezka obsega regeste grofa Majnharda, ki j e
bil_gospodar nad zahodnimi deli tirolsko-goriških zemelj; bil j e od 1271 do
1295 grof Tirola, obdržal pa v svojem naslovu tudi predikat grof goriški. Torej
niso v tem zvezku obdelani regesti tudi Majnhardovega brata Albrehta, ki je
umrl leta 1303 in bil po delitvi iz leta 1271 gospodar nad obsežnimi predeli
slovenske m hrvatske zemlje. Objava regestov Albrehtovih in njegovih na­
slednikov, to je ožjih grofov goriških, je predvidena za pozneje.
Vkljub spremembi v razporeditvi celotnega dela, ki je imelo v načrtu
najprej objavo, če smemo tako reči, pravih goriških*regestov, sedaj pa obsega,
vsaj zaenkrat, le tirolsko-goriške in koroško-goriške regeste, j e v snopiču, ki
ga naznanjamo, zapopadenega tudi nekaj gradiva za slovenske kraje, čeprav
neprimerno manj kot ga je v prvem zvezku Wiesfleckerjevega dela.
Grof Majnhard, ki mu j e po delitvi iz leta 1271 pripadla tirolsko-goriška
zemlja zahodno od spodnjega Pustertala, je v letih po izvolitvi Rudolfa iz
Habsburga za nemškega kralja (1273) kot zvesti zaveznik temu pomagal v boju
proti češkemu kralju Pïemyslu Otakarju in bil zato tudi bogato nagrajen.
Majnhard postane 1275, še pred Otakarjevim padcem, deželni glavar na Ko-
roškem, Kranjskem in v Slovenski Marki, 1279 p a dobi kot državni namestnik
v upravo vojvodino Koroško, v zakup pa Kranjsko in Slovensko Marko. Kot
zakupniku j e Majnhardu na Kranjskem in v Slovenski Marki pripadal v teh
deželah velik del pravic, ki so sicer šle deželnemu gospodu. Prav zaradi te
povezave tirolskega Majnharda s Koroško, Kranjsko in Slovensko Marko
najdemo v novem zvezku Wiesfleckerjevih regestov tudi nekaj gradiva za
zgodovino slovenske zemlje.
Zasnova drugega zvezka Wiesfleckerjevih regestov j e taka kot pri prvem,
namreč personalno-dinastična. To se pravi: pritegnjeno, uporabljeno, obdelano
in objavljeno je gradivo, ki se nanaša na Majnharda kot člana tirolsko-goriške
veje, z vsemi podatki in dogodki, s katerimi j e povezan. Ta način, personalno-
11
Vile congrès international des sciences historiques, Résumés des com-
munications présentées au Congrès, Varsovie 1933, II. Warszawa 1933, 442—444,
m K. Tymieniecki, o- d., 81 si. Večjo razpravo o predmetu j e napovedal v svoji
avtobiografiji: Österr. Geschichtswissenschaft der Gegenwart in Selbstdar­
stellungen, II. Bd. Innsbruck 1951, 225, op. 10, 229.

262
dinastični, ne teritorialni vidiki pri izbiri in objavi regestov, ki proti njemu
nismo izrekli pomislekov le mi v zgoraj omenjeni oceni Wiesfleckerjevega
dela v Zgodovinskem časopisu, marveč tudi kritika drugod, j e izdajatelj ob­
držal tudi v drugem zvezku, ga pa v predgovoru podrobneje utemeljuje in
s svojimi razlogi zagovarja.
Regesti v Wiesfleckerjevem delu so izdelani po originalih in prepisih
listin, pa tudi siceršnjega gradiva, deloma v tisku že objavljenega, deloma pa
tudi neobjavljenega, ki se nahaja v avstrijskih arhivih. Gradivo v arhivih v
Jugoslaviji, Italiji in Nemčiji ni neposredno uporabljeno, marveč so regesti
listin, ki so hranjene v teh, izdelani po tiskanih objavah ali p a po prepisih,
nahajajočih se v avstrijskih arhivih. Želeti bi bilo, da bi pri prihodnjih zvezkih
bilo neposredno izrabljeno tudi gradivo v izvenavstrijskih arhivih, pri nas
zlasti gradivo^ v Državnem arhivu v Ljubljani.
Nekaj regestov je, ki prinašajo' nove podatke tudi za naše kraje. »Knjiga
čudežev« samostana v Stamsu na Tirolskem, ki je bila sestavljena pred le­
tom 1289, omenja med drugim, da sta se »na Koroškem (!) v mestu Ljubljani«
(Karinthia in civitate Laibach) pobotala dva člana fevdalne družine grofa
Majnharda (regest št. 129). Wiesflecker datira zadevni podatek med 1275 in
1289. »Civitas Laibach« v tem viru iz Stamsa spada med starejše znane omembe
Ljubljane kot mesta (civitas).
Doslej po besedilu neznana je listina, ki se sicer tiče nekaterih koroških
zadev, j e pa datirana leta 1283 (junij 19) na gradu Waldenberch (danes Pusti
grad pri Radovljici, št. 390). Omenja med pričami tudi župnika Witka iz
Mošenj (Witko plebanus de Moeschnach), viteza Ulrika iz Waldenbercha, Got-
pfrida iz Vipave (Wipaco), Georija iz Gvetenbercha (grad pri Tržiču), Perch-
tolda iz Begunj (Vegovn) in Hartmveta iz Loke (Loke). Le na kratko omenja to
listino A. Jaksch v svoji Geschichte Kärntens (II, 103).
Iz istih dni in leta kot ta listina so tri v obliki regestov objavljene listine,
ki so nam sicer že znane po objavi Zahnovi v Fontes rerum Austriacarum,
II. oddelek, zv. 31, str. 39? dalje. Datirane so v dneh 13., 15. in 21. junija 1283
in spadajo med najstarejše znane, na slovenskih tleh na nemškem jeziku na­
pisane listine (št. 388, 389, 391). Prvi dve sta bili izdani v Vižmarjih (Geisel-
mannsdorf), tretja po ob brodu preko Save pri Tacnju blizu Ljubljane (an
dem vrvar ze Taezzen a n der Sawe). Nekaj mlajša od t e h - j e listina z dne
28. avgusta 1283, ki jo j e grof Majnhard izdal v Ljubljani na korist samostana
v Velesovem, ki leži »in terra Carniole« (št. 394). Ta listina je že bila objav­
ljena v Sitzungsberichte dunajske akademije, phil.-hist. Klasse, 19. zvezek, 257.
Doslej neznani oziroma skoraj povsem neznani sta tudi: listina, ki se sicer
tiče nekaterih furlanskih zadev, j e pa datirana 28- decembra 1287 v Ljubljani
(actum Laybaci, št. 567), in listina, ki se nanaša na neke koroške zadeve in je
datirana v Ljubljani 15. avgusta 1288 (Laibach, št. 603) ; v obeh je navedenih
več prič iz Kranjske. Le po regestu v Sinnacherjevih Beiträge zur Geschichte
der Kirche Säben und Brixen (V, 10) je bila doslej znana blejska listina z dne
19. aprila 1290 (št. 678).
Nekoliko- podatkov iz let 1293—1294, ki se tičejo Ljubljane, Kamnika in
Laškega, je objavljenih iz rokopisa Tiroler Raitbuch (kod. 278 v Deželnem
arhivu v Innsbrucku). So starejši od podatkov za zgodovino Kranjske, ki jih
je iz tirolskih, tudi v Innsbrucku hranjenih računskih knjig za 14. stoletje
objavil K. Kovač (Carniola 1911, str. 52 in 160 dalje).
1293, september 12. Vojvoda Majnhard da Ulriku Latinu in Frankotu iz
Ljubljane (Ulrico Latino et Frankotto de Laibacho) v zakup sodstvo, carino
in vodo v Ljubljani, to pa od sv. Kancijana dalje za eno leto in pod enakimi
pogoji, pod katerimi sta to imela že pred vojno (št. 834).
1294, december 10, Pšata (Pisschat). Vojvoda Majnhard da Ulriku Latinu
in Franchottu »de Laibaco« sodstvo, carino in vodno pravico v Ljubljani od
maja 1295 dalje za eno leto proti plačilu 346 mark oglejskih denarjev in
5 mark »ad consilium«, pod enakimi pogoji kot sta to imela doslej (št. 901);
11. decembra istega leta pa Merclinu »de Laibaco« urad (amt) v Ljubljani od
Jurijevega 1295 dalje za dobo enega leta proti plačilu 60 mark (št. 903).

263
 4 d e C b 0 V VOda n h a r d da
(Tive\T ; z a C ^,H 'T 4 ^4 L e u t o l d u in Georiju iz Laškega
leta 2febrUarJa dalje Pr0ti
^i^^^^e^^T ^ '
0 PlaCÜU 89 mark
^ÄfpÄ^gW * »ÄklMjevT

in 132? maj 11 (Mittheilungen des Musealvereines für Krain 13, 54). Oba snadata
k tistemu krogu ljubljanskih meščanov iz dobe okoli 1300 ki o s e ™ ? v o i ™
bogastvu dvignili nad ostale, dobivali od deželnega kneza v zakuo ™ !
in službe ter opravljali tudi razne funkcije, ki j i h ^ j f o d d a ^ H n v k l t e r e Ш
S aVlja deželni kne
vor *i Ì . f- Med pravicami, v z a L p ' d a Z n ì j e o m e n f e n l t u c S
voda a h vodna pravica, k a r pomeni vse tiste pravice, ki jih j e ^ m e l v zvez
z vodo deželni knez na primer ribolov. Vojna, omenjena v regestu M d št 8 ^
j e pac vojskovanje, ki ga j e v letih 1291 in 1292 vod la proti f b l ^ i ^ a i n h a r

i s ; ScSsfo^Äfe Tïïs ^ S ^ r
pomena, ki ga ima to delo tudi za poznavanje zgodovineHslovenske zemlie
čeprav je, kot povedano, v tem snopiču neprimerno manj g r a d i v i h ^ p r e t e k l o s t
"tirimi k i r e a t{ e V k 0 t V P r V e m Z V e z k u ' « ^ i « e m v Z g o d o v ' i f s k ^ č ^ t p S d
M. Kos
v n m F W Ì t Z t P ? A S , c h r i f f d e n k m ä l e r d <* steirischen Gewerbes. Herausgegeben
vom Wirtschaftsforderungsinstitut der Kammer der gewerblichen Wirtschaft
fur Steiermark. I. Band. Bearbeitet von Fritz Popelka. Graz 1950 263 str
s 6 barvnimi in 22 enobarvnimi slikami.

,^H«l Tl i StÌtU V Z ^i P ^ P . e š e v a n j e gospodarstva štajerske obrtne zbornice te 1950

ffiXffiti^ï^ï.Tp* V t ™ ? ^ . . k e g a s a d i v a za zgodovino
časovno dobo od lP75Hn 7
? ? & Dno P C l r y&e z # ° d o v i n o nastanka tega dela, ki obsega
1523
nWh- „k- i° • ? Л ° - P letnice so namreč redki viri o štaierski

l e k l o Ä " S Ä S H h ' h ' Ï V T Р'""«№. Р»1оЉ° i„l"?me i» pre-

e»£WS ,ï|'aoC S A E ^ K Ì S S ^ ^

264
 Popelka povdarja, da je ta izdaja gradiva prva te vrste v Avstriji in da
je v nasprotju z ostalimi >Urkundenbuch des kleinen Mannes«, ki je »stoječ
med fevdalno gospodo in kmečkimi podložniki, oddaljen od velikih svetovnih
dogajanj, ustvarjal osnove, na katerih temeljijo sodobne tehnične pridobitve«.
V daljši sledeči razpravi z naslovom »Štajerska obrt do 16. stoletja« daje
Popelka na podlagi objavljenega gradiva sintetičen pregled zgodovine štajer­
ske obrti in cehovstva od najstarejših časov, ko nam o njej pričajo le arheo­
loške najdbe, pa vse do zač. 16. stol.
Objavljeno listinsko in drugo gradivo obsega 173 številk. Ker se zbrano
gradivo nanaša na historično Štajersko, nas bo tu predvsem zanimalo gradivo
za slovensko narodnostno ozemlje.
Na celotno Š t a j e r s k o se nanašajo naslednje listine: 1346 november
25 (št. 14) — mlinarski red za Štajersko; 1377 junij 3 (št. 29) — prepoved
gostiln v območju ene milje okrog mest in trgov ' (delni citat iz t e listine
prinaša že Zahn, Über Materialien zur inneren Geschichte der Zünfte in
Steiermark v BKStGQ XIV, 90 op. 17, k a r pa tu ni navedeno); 1409 julij 8
(št. 46) — prepoved prodaje blaga in sukna na drobno na sejmih vsem tujcem,
ki ne bivajo na Štajerskem, Koroškem ali Kranjskem (prim. Zahn n. d., 95
op. 36); 1411 december 9 (št. 47) — zopetna prepoved vseh gostiln v območju
ene milje okrog mest in trgov (prim. Zahn. n. d., 90 op. 17) ; 1418 julij 12 (št. 53)
— določbe v korist mestne obrti (prim. Zahn n. d., 90 op. 17, 94 op. 29, 95 op.
37) ; 1439—1440 — sporazum med štajerskimi mesti in trgi glede trgovanja in
raznih rokodelskih zadev; 1441 november 1 (št. 71) — potrditev bratovščine in
ceha kramarjev v štajerskih mestih in trgih; 1445 okt. 31 (št. 77) — mlinarski
red za Štajersko; 1445 november 6 (št. 78) — določbe o krčmah, podeželskih
rokodelcih, točenju pijač rokodelcev in trgovini prevoznikov in tovornikov;
1460 julij 29 (št. 97) — cenik za razno trgovsko blago in tudi določbe za peke
in gostilničarje' ter cenik uslug kovačev, čevljarjev, zidarjev in tesarjev;
1480 februar 28 (št. 117) — potrditev reda za krznarje v štajerskih mestih in
trgih; 1506 avg. 27 (št. 152) — kasnejša potrditev istega reda.
Za M a r i b o r je objavljeno šest listin, od katerih so doslej neznane
št. 87, 134 in 159, ki se nanašajo na zakup špitalskega mlina 1. 1454, omembo
privilegija mesarskega ceha iz 1492 in združitev krojaškega ceha z bratovščino
sv. Ane pri mmoritih iz 1512. Listino št. 137, v kateri se omenja pekovska
bratovščina, navaja že Zahn n. d., 99. Pravice mestnega sodišča iz konca
15. stol., v katerih se omenjajo mesarji, peki in usnjarji, sta objavila že Meli
in Müller (Steir. Taidinge, Nachträge, ö s t e r r . Weistümer X, 251), izpiske o
dohodkih mestnega sodnika iz zač. 16. stol. (št. 167) z omembami raznih obrt­
nikov pa navaja večinoma že Puff (Marburg П, 108). Manjka vsekakor važni
rokodelski red za mariborske čevljarje izdan leta 1473 in njihov reverz zanj
(Drž. arhiv na Dunaju, Ms- B 528, fol. 176—177). Morda bi za Maribor bilo še
omeniti cehovski red kovačev iz 1491, ki ga omenja Puff (ravno tam I. 247) in
navaja njegove glavne določbe ter dve podelitvi mesarskih stojnic iz 1. 1472
(F. Kos, Doneski za krajevne kronike — Maribor — CZN XV, 1919, 96—97).
Na P t u j se nanašajo št. 13 (list. 1342 avg. 24 o poravnavi spora med
meščani Ptuja in Slov. Bistrice glede prometa z vinom in ostale trgovine).
Morda bi sem spadala tudi list. 1339 dec. 1 (regest F. Kovačič v CZN 1912, 148),
ki je povzročila gornji spor. Iz ptujskega mestnega statuta iz 1. 1376 so objav­
ljene določbe o raznih rokodelcih (št. 28). Regest list. 1419 marec 26 (št. 54)
z omembo suknarne sta objavila že F. Kos n. d. — Ptuj — ČZN XVI (1920/21),
12 in F. Kovačič, Dominikanski samostan v Ptuju II, 5—6. Listino 1458 marec 13
(št. 93), s katero ustanovi pekovska bratovščina v Ptuju v dominikanski cerkvi
maše in listino 1489 okt. 5 (št. 130) o zapuščini pekovskemu cehu, pozna že
Zahn n. d., 98. Nova za Ptuj je le listina 1463 junij 12 (št. 99), ko je pekovski
ceh podaril dominikanskemu samostanu kelih za opravljanje^cehovskih maš.
Objaviti bi bilo tudi določbe o obrti in obrtnikih iz mestnega reda iz leta 1513,
kolikor se razlikujejo od objavljenih iz leta 1376 (primerjaj F. Bischoff, Das
Pettauer Stadtrecht vom Jahre 1376 v Sitzungsberichte fil.-hist, razreda dunaj­
ske akademije CXIII. Bd., 710).

265
 Za S l o v e n j G r a d e c sta objavljeni obe že iz Zahna (n. d., 90—91)
znam
Се
listini iz 1396 maj 10 (št. 55) in 1436 januar 25 (št. 68) s potrditvijo štirih
7Л п^ \ slovenjgraškem gospostvu ter doslej neznana od 1454 december 5
(st._90). Zahn omenja poleg prvih dveh še neko tretjo listino iz 14'41 febr 9 v
Dez arhivu v Gradcu (n d., 90-91), ki tu ni objavljena. Ker so viri o sloven j -
graski obrti tako skopi, bi morda tu lahko omenili, da se v deželno-knežjih
urbarjih za urad Slovenj Gradec iz konca 15. stol. in iz 1524 omenjajo v
mestu prodajalne k r u h a — »prattisch« (Mell-Thiel, Die U r b a r e und urbarialen
Aufzeichnungen des landesfürstl. Kammergutes in Steiermark v Beiträge z
erforsch, steier. Gesch. 36. Jhrg. N. F. IV. Jhrg. 1908, 156).
C e l j e je zastopano le z objavo odlomka listine 1478 j a n u a r 29 (št 113)
o podelitvi trgovskega skladišča, v katerem se tudi prepovedujejo vse krčme
v območju ene milje okrog, mesta. . Navedeni odlomek je tu objavljen z
nekaterimi napakami ki delno spreminjajo smisel teksta. Celotno listino je
bolje objavil ze Chmel v Mon. Habs. 1/2, 691-92, k a r pa tu ni navedeno. Poleg
te je objavljena tudi listina 1461 marec 10 (št. 98), s katero prepoveduje cesar
Friderik III številne kreme v Savinjski dolini, katerih krčmarji se bavijo
mnogo s prekupčevanjem žita. Listino pozna že Gubo, Gesch. der Stadt Culi,
176—76. Za Celje bi bilo še omeniti tudi do sedaj neznani fragment mestnega
roda iz začetka 16. stoletja, ki.ima razne določbe za kramarje, peke in m e s a r i e
(Drz. arhiv Slov. — Civitatensia).
Kljub pomanjkljivemu citiranju literature, kjer so tu objavljeni viri bili
ze preje objavljeni v celoti ali v regestih ter nekaterim napakam v transkrip­
ciji (prnn listino 1364 marec 31 in njen fotoposnetek v prilogah na koncu)
pa j e zbirka nedvomno zelo pozitivno delo, saj je tu prvič zbrano in objav­
ljeno gradiyo, ki je bilo doslej dostopno po različnih razpravah ali pa je bilo
se neobjavljeno. Nedvomno bo vsakdo, ki bi pri nas hotel študirati srednje­
veško obrt, moral uporabljati tudi to zbirko. Vsekakor bi bilo misliti tudi pri
nas n a tako izdajo, gradiva, saj ga je ohranjenega precej.
Božo Otorepec
Wiessner Hermann, Geschichte des Kärntner Bergbaues. I. Geschichte
des Edelmetallbergbaues. Archiv für vaterländische Geschichte und Topo­
graphie. 32. Bd. Klagenfurt 1950. 8°. 301 str. — II. Geschichte des Kärntner
Buntmetallbergbaues mit besonderer Berücksichtigung des Blei- und Zink­
bergbaues. Archiv . . . 36./37. Bd. Klagenfurt 1951. 298 str. + 7 prilog. — III.
Kärntner Eisen. A r c h i v . . . 41./42. Bd. Klagenfurt 1953. 353 str. + 17 listov prilog.
Ko jé na koncu 19. stoletja izšla L. Beckova tehnična in kulturna zgodo­
vina železa, je postala zaradi pomembnosti zgodovinskega vzhodno-alpskega
železarstva prav y Vzhodnih Alpah izhodišče za nadaljnja rudarska in meta­
lurška zgodovinska raziskovanja. Vzpodbujen po L. Becku je A. Müllner
izdal pred prvo svetovno vojno bogato gradivo za zgodovino železarstva na
Kranjskem, C o n s k e m ter v Istri i n . g a začel zbirati za zgodovino železa na
Štajerskem, kjer se je po njegovi smrti delo samostojno nadaljevalo ter
rodilo pomembne objave zlasti za petdesetletnico avstrijske Alpine-montanske
družbe 1931. Vrsta objav ki so jih pripravili ali spisali zlasti H. Pirchegger,
M.Loehr, W.Schmid, H.Riehl, Fr. Erben, H.Kloepfer in H. Riehl, je osvetlila
štajersko železarsko zgodovino do zavidljive širine in višine. Zgodovina koro­
škega rudarstva j e bila tedaj y primeri s štajersko, pa tudi s slovensko,
zaostala, k a r je sedaj izenačil H. Wiessner, vodja koroškega deželnega arhiva
ki j e v sedemletnem delu pripravil monografije o zgodovini koroškega rudar­
stva zlata m srebra, nadalje svinca, cinka, bakra, cinobra in živega srebra
antimona in kobalta ter končno železa. Pri tem stojijo v ospredju podajani
zlato svinec in cink ter železo, torej rudarske dejavnosti, ki so bistvene in
značilne za koroško gospodarsko zgodovino. Čeprav nima Wiessnerjeva zgodo­
vina koroškega rudarstva montanističnega značaja, temveč ga obravnava v
prvi vrsti z vidikov uprave, posestnih in organizacijskih razmer, financ,
življenjskega položaja podjetnikov in rudarjev ter proizvodnje z njeno

266
potrošnjo in prometom, je iz Wiessnerjevih izvajanj mogel montanist smotrno
povzeti besedo o prihodnosti koroškega rudarstva in zaključiti delo zgodovi­
narja s strokovnim pogledom zlasti v prihodnost koroškega rudarstva zlata
in svinca. Wiessnerjeva zgodovina koroškega rudarstva je tako nastala kot
temelj za raziskovanja sedanjega in prihodnjega koroškega rudarskega stro­
kovnjaka montanista.
Koroška je dežela, kjer je rudarstvo od prazgodovine do najnovejše
dobe odločilno vplivalo na poselitev goratih predelov z rudišči zlata na-viso­
kem (do 3000m) severozahodu in severovzhodu, svinca na jugu od Drave
ter železa z železno goro pri Hüttenbergu in zraven nje skoro po vsem
sredogorju, kjer mu je v najnovejši dobi sledila industrija lesa in elektrike.
Način proizvodnje rud in kovin v posameznih zgodovinskih dobah — izpi­
ranje, ogrevanje in razstreljevanje ter mokro drobljenje, amalgamiranje in
alkalicianiranje pri zlatu; kopanje svinčene rude s tolčenjem, ker ogrevanje
zaradi apna in ogljikove kisline ni bilo mogoče ter taljenje drobljene in .
pražene rude kot ga je za koroško svojstvenost opisal G. Agricola pri svincu;
nabiranje, kopanje s tolkačem, ogrevanjem in od začetka 18. stoletja z raz-
streljevanjem ter taljenje v vedno popolnejših pripravah od talilne jame do
visoke peči pri železu — je vodilo od številnih malih in manjših največ skup-
nostnih obratov v prazgodovini ter v srednjem veku, k velikim v novem
ter s tem k osredotočenju pridobivanja in predelovanja na redkejših mestih,
k akumulaciji kapitala y posameznih podjetniških hišah ter s tem k vse večji
gospodarski in politični moči novejših podjetij, ki se odraža v bojih z dežel;
nim knezom za trgovske svoboščine in politične predpravice, za gozdove ter
v boju za regal med deželnim knezom in imunitetniki. Pozni primer tega
kapitalističnega zraščanja posameznih manjših rudnikov v velika podjetja je
Mežiška dolina, kjer se strne kakih petnajst rudišč iz začetka 19. stoletja do
njegove druge polovice v troje velepodjetij Mežica, Prevalje in Ravne. Boj
za surovine in trge zavzema v novem veku vse širši obseg, ki gre preko poli­
tičnih mej. Koroški zlatarski .podjetnik S. Krell vključi 1496 v svoj obrat
Idrijo; M. Putz je ustanovil 1620 železarstvo v Črni v Mežiški dolini, odkoder
so zrastle Ravne; nemški• Fuggerji prodrejo v 15. in 16. stoletju v koroško
zlatarstvo, svinčarstvo ter železarstvo in italski Locatelliji in Bernardiniji se
uveljavijo — deloma iz Ljubljane — v 17. in 18. stoletju v železarstvu Boro-
velj in Podljubelja; Ljubljančani M. Frankovič in J. Vodopivec železarijo v
16. stoletju v Železni Kapli in M. Stofl v 17. stoletju v Bistrici v Rožu; po
imenu neznani Mariborčan j e z »Grazer Societät« v drugi polovici 18. stoletja
začasno prodrl v rudnike in železarne Ziljske ter gornje Dravske doline;
in v 16. stoletju je železaril G. Senus iz Trbiža na Javorniku ali v 17. Beljačan
K. Tifferer v Mojstrani na Gorenjskem. -Z nazadovanjem rudarstva zlata in
srebra, ki sta bila temelj domačemu novčarstvu, od 16. stoletja dalje, j e stopilo
v ospredje zlasti s proizvodnjo za novo stalno vojsko svinčarstvo in še bolj
pridobivanje ter vedno bolj splošno predelovanje železa, ki sta se v boju za
surovine, za trg ter za zagotovitev Kapitala po daljših poizkusih strnila v
velekapitalistična podjetja: svinčarstvo 1868 v Bleiberško rudarsko unijo in
železarstvo 1869 v Hiittenberško železarsko družbo ter za njo 1881 v izven-
koroško Alpinsko montansko družbo; obe ste igrali odločilno vlogo v gospo­
darstvu Mežiške doline, ki jo j e nadrobno opisal pri nas Iv. Mohorič v
Industrializaciji Mežiške doline.
Vzporedno z rastjo rudnikov v časovno prva industrijska velepodjetja
novega veka je nastopil srednje- in novoveški rudar časovno kot prvi svobodni
delavec v nasprotju od rimskega rudarja, ki je bil najslabši suženj. Srednje-
in novoveški r u d a r je stanovsko predstavljal bolj obrtnika kot pa delavca
ter je cehovsko organiziran od 16. stoletja dalje razvil za samopomoč bra-
tovske skladnice, iz katerih zrastejo v 18. stoletju rudarski konzumi, dosegel
n. pr. 1596 v Hüttenbergu nadzorstvo cen živil ter rudarsko klavnico. Delovni
čas so mu predpisovali rudarski redi od 9 dnevnih u r v zdravju nevarnem
svinčarstvu, ki je uvedlo ekshaustorje šele na koncu 19. stoletja, do 12 ur
v zlatarstvu. Nerednost v izplačevanju mezd, občutna izpremenljivost živilskih
cen in naraščajoča stanovska zavest delavstva v središču železnega rudarstva

267
 okoli. Huttenberga so vodih do bojevite obrambe pisanih rudarskih pravic
v veliko večji meri kot pa v nazadujočem rudarstvu zlata. S simpatijami so
spremljali
a
koroški
n l k o
r u d a m 1525 kmetski upor, v rudarskih vrstah je bilo naj-
a d l k a l n
«f 3 , t \f e reformacije Istrana Vlašiča in organizirani nastopi
za rudarske zahteve v 18 stoletju so v marsičem predhodniki velikih, na
razredni
r U<
zavesti
POn£
utemljemh
a r a Sred,SCe
štrajkov na koncu 19. stoletja. Osebni položaj
i n !f^!Ka !f - J i, *™**™**а Plajberg, ki je bil 1764 še brez šole
1 Udmk rez amsklh
Sv « a 'v -^ . J, k a r t m je poizkusno uvedel osemurni delav-
? f t L ™ Ì J Ì . " i f t e z e . , e 2 1 a " t y a Hüttenberg, kjer so 1747 delavci nosili po
70kg rude na hrbtih pri slabi razsvetljavi in po polzkih lestvah iz jam na
površino. Razmerja med podjetnikom in rudarjem ter osebni položaj -rudarja
so urejali v interesu blagajne deželnega kneza od 16. stoletja krajevni in
krajinski rudarski redi; za Maksimilijana I. jih je nadomestil splošni deželni
rudarski red ter uprava po rudarskih okrajih, ki se je končala 1783. S prene­
hanjem rudarskih okrajev na severnem Koroškem je izražena tudi izčrpanost
rudnikov zlata in srebra. O pomembnosti .koroškega rudarstva svinca in
železa pa priča 1783 ustanovitev rudarskega apelacijskega sodišča v Celovcu,
tÙdJf Ш т а с Г о
g a bsegal t u d l Sta ersk
° ° J ° > Kranjsko, Primorsko in pozneje
G OS ?d arsk< pol iČn0
™^ ! ? i ?" ^ h m e l j n o vprašanje zgodovinskega rudarstva je
predstavljalo oglje Do uvedbe premoga v talilništvu so stroški za pridobi­
vanje J železa znašali 2з% za železno rudo in 70% za oglje. Iz tega je razum-
r u d n i k o v z a
i ^ ° zagotovitev oglja z rajonizacijo gozdov in proti krčenju
& l - Г Z ; e , ^ ez ahs t j e n V
n o
tem boju si večinoma stojijo nasproti zmagoviti
•îfm wf ? • e n a° P l k rudarstva in stanovi kot zastopniki kmetijstva. Ko
u k l n
HA-J- A >. J rajonizacija gozdov za rudarsko oglje, se je mogla
roditi industrija sluhlesa Obenem pa je to tudi čas, ko se uvaja n! pr. v Bistrici
IntfŽH-h \\™i°? , k l J ™ ? ™ & r s k i h delavnicah premog, ki razvije v
rudarskih okoliših iz zgodovinske obrti moderno industrijo, za k a r so najlepši
primeri Mežiška dolina in širša okolica BeljaJca obratno od Borovelj kjer se
je iz zebljarstva razvilo v 1 6 s t o l e t j u puškarstvo, ki je dobilo pravne temelje
v obrtnem redu 1608. Borovlje so imele v 18. stoletju monopol na opremo
avstrijske vojske, a so po ustanovitvi dunajske in steyrske tovarne pušk
zastale pri obrtnem izdelovanju lovskega orožja. Proti koncu 19. stolëtia se
£ « £ « • ÏÏS p r e ? o g u e i e k t r . i č . n a energija, ki se v koroškem železarstvu prvič
pojavi 1894 s turbino v Bistrici v Rožu.
Promet z rudarskimi proizvodi je tekel v pokrajinsko rajonirana tržišča
? n к7л°-?1 8 к 1 н ? 0 t l h Ш т Л ° - V 0 d Ì - p t t e n b e r š k o železove je izvažalo čez Beljak
a n a
iL J s k ° d o l i n o • Italijo, Celovec in Velikovec na Kranjsko in v severno
jadransko Primorje abotsko čez Velikovec na Kranjsko in na Jadran Pri
W » Ì " l v . m c u . n i bilo raioniranih tržišč zaradi pomanjkanja občutne kon-
nri Crth, %\ìì }e g o j a v l J a l a samo občasno n pr. iz rudnika svinca v Grižah
S T ч • • n, • u S , n e ' o z l r o m a Hrvatske ali v najnovejši dobi iz svinčarne
v Litin. n Drava
a
je bila pot po kateri se je n. pr. koroški cink iz Dellacha
v I Ä T Z i . I C °V-Iraum, l d r a v s k l 1 h s k a l a h Pri Radljah, v Maribor, P t u j in
Varaždin. Trd pa je bil boj med koroškim in kranjskim železom, z asti med
železnimi izdelki, N p r kakovostne tržiške kose so po 1719 občutno konku­
rirale s koroškimi, tako da so sredi 18. stoletja Korošci predlagali monopol za
izvoz koroških kos v Italijo, kranjskih pa na Hrvatsko in S k l o n i jJ o , česar pa y
Gorenjci niso sprejeli.
т»^лТП&1 j e
f e s n m a m ° s t r n i I arheološke ugotovitve o rudarstvu najsta-
IV^â • " -i s t l P r e u c e v a l srednje in novoveško zgodovino koroškega
rudarstva iz pisanih virov po posameznih rudarskih okrajih: v 19. in 20 sto
Jetju pa po posameznih rudarskih dejavnostih do časa po drugi svetovni voini
ki ga označujejo podržavljenje velikih obratov in montanistične študije za
obnovo zgodovinskega železarstva, zlasti zlata in svinca. Z bogatim zbranim
gradivom je podal hvalevredno podobo rudarske proizvodnje v L r o š k i g o s p ™
Ш1 J
dovine ' ° b ° m 0 g e l S P r i d 0 m u P ° r a b l J a * i tudi slovenski zgo-
• Franjo Baš

268
 Pavle Blaznik, Kolonizacija in kmetsko podložništvo na Sorskem polju,
Razprave SAZU, Razred za zgodovinske in družbene vede, II. Ljubljana 1953,
str. 139—242.
Pavle Blaznik, Zemljiška gospostva na Besniškem ozemlju, prav tam,
sir. 243—276.
Blaznikovo analitično delo na k o l o n i z a c i j s k i zgodovini tistega dela
Gorenjske, ki je nekoč tvoril več ali manj strnjeni kompleks loškega gospo­
stva, je s tema razpravama — kolikor mu je bilo mogoče na podlagi do tedaj
dostopnega gradiva — v glavnem zaključeno. Teritorij, na katerega se je
spustil Blaznik z obema gornjima razpravama, se v marsičem razlikuje od
ozemelj, ki jih je doslej obdelal (Selške in Poljanske doline). Na Sorskem
polju pa si je stavil tudi širše naloge, načel je tudi problem kmetskega pod-
iožništva.
Novo Blaznikovo delo tvori torej na eni strani prehod od analitične
obravnave razmeroma enotnih zemljiških kompleksov k analitični obravnavi
bolj izpostavljenih in manj enotnih teritorijev z znatno bolj heterogenim
značajem in dinamičnim razvojem, na drugi strani pa pomeni poskus širšega
koncepta pri obdelavi krajevne agrarne zgodovine pred zemljiško odvezo. V
tem smislu pomeni zlasti Blaznikovo Sorsko polje nekak mejnik v agrarni
zgodovini posameznih slovenskih teritorijev. Zato menimo, da se je treba pri
tem delu temeljiteje pomuditi, tem bolj, ker imamo pred seboj resen in
soliden elaborat veščega raziskovalca, ki zasluži, da mu posvetimo več kot
samo nekaj konvencionalnih recenzentskih fraz.
Oris glavne vsebine obeh razprav je pri takem temeljitejšem pretresu
neizogiben. Naslanjam ga na Blaznikova izvajanja, ki se v marsičem drže že
uveljavljene in preizkušene razporeditve iz »Kolonizacije Selške doline«, želim
pa tudi mestoma opozoriti na nekatere nadaljnje probleme.
Po možnosti sproti vključujem načelne kritične pripombe v ta oris, sicer
pa jih navajam na koncu.
Pred prehodom na vsebinsko obravnavo je potrebna še ena splošna ugo­
tovitev: Razbiti podložniški. sistem, ki se je uveljavil na velikem delu sloven­
skega ozemlja, je povzročal in bo pri bodočih'raziskavah agrarne zgodovine
Slovencev vedno bolj povzročal precejšnje ovire pri delu. Na eni strani bi
se iskanje splošnega pregleda nad določenim teritorijem brez temeljite upo­
rabe detajlnih podatkov lahko izrodilo v hudo generaliziranje laže dostopnih
in razumljivih virov, na drugi strani pa so analitične raziskave spričo bogatega
drobnega gradiva v nevarnosti, da v njih od samih dreves' ne vidimo gozda.
Obe nevarnosti, zlasti pa druga, se že začenjata čutiti zlasti v »Sorskem polju<,
sicer komaj opazno, a vendarle za tistega, ki si želi nekega pogleda iz širše
perspektive, občutno. Občutno zlasti za tistega, ki je mogel v Blaznikovi
Selški dolini, pa tudi drugih njegovih delih občudovati nazornost, s katero
je avtorju doslej uspelo podajati poleg detajlne tudi neko splošno sliko.
Čeprav ne moremo zanikati, da je pretežno kronološka razporeditev celotne
materije v glavnem delu razprave edina na mestu, pa vendarle menimo, da
bi nam spričo izredno bogatih detajlov vsaj zaključno poglavje moralo nuditi
nekoliko več kot le sumarno rekapitulacijo že povedanega.
K o l o n i z a c i j s k a z g o d o v i n a Sorskega polja razpade po Blazni^
kovih ugotovitvah precej izrazito na naslednje etape:
1. Predzgodovinska in rimska naselitev, redki in brez opazne kontinuitete
s poznejšimi naselitvami.
2. Nenačrtna in ekstenzivna naselitev Slovencev do približno leta 1000.
3. Načrtna kolonizacija novih naselbin (delno preureditev starih) po frei-
sinških škofih s slovenskimi in nemškimi kolonisti od pribl. 1. 1000 do pribl.
1. 1300, ki je v zvezi s prejšnjo slovensko kolonizacijo ustvarila nekako takole
stanje: izrazito slovenski živel j v Godeški županiji, mešan živel j v Bavarski,
vključno nekaterih že pred kolonizacijo obstoječih slovenskih vasi, močnejši
nemški živelj v vinogradniški gadmarski županiji. Temu začetnemu stanju
neposredno po kolonizaciji sledi postopna slovenizacija. Potek (bolje bi rekel

269
način) kolonizacije skuša avtor ugotoviti na podlagi zemljiške razdelitve in
prihaja do zaključka, da so gruntarski deli posameznih naselbin nastali isto­
časno, z načrtno delitvijo zemlje.
Potek kolonizacije pa bi mogli razbrati nekako takole: 1. začetek 11. stol •
Godešce-Reteče (26 hub — slovenska kolonizacija); 2. Okrog. 1100 — Zabnica-
Bitnje (92—94 hub — pretežno nemška kolonizacija); 3. 1160—1300 nasičenje
Sorskega polja. Odprto ostane podrobnejše tolmačenje Noticie bonorum iz
1. 1160, zlasti ali jo moremo imeti za popolno podobo tedaj koloniziranega
sveta, za k a r jo Blaznik v Selški in Poljanski dolini menda ima. V tem pri­
meru ostaneta le dve alternativi: Ali je tedaj na Sorskem polju obdelane
zemlje res le za kakih 140 gruntov ali pa so bili dvorci tedaj dejansko še
obsežnejši. Proti slednji možnosti govori vsekakor dejstvo, da se trije dvorci
izmed štirih nahajajo prav v že polno koloniziranih naseljih. Pri tem pa
ostaja loški dvorec, ki so mu bile v 11. stoletju podrejene neke kmetije, brez
S3 ^ koloniziranega zaledja. Toda, kje ostaja n. pr. Suha, ki se omenja že
V C Morda bi kazalo v tej zvezi skušati razložiti onih 34 m a r k »apud Lonca
de bclauis«, k e r račun ne kaže, da bi šlo nujno za Poljanske in Selške Slo­
vence, l a k o odpira Noticia celo vrsto vprašanj, ki jih pa danes morda res
ne moremo z gotovostjo razrešiti.
4. Stagnacija naseljevanja v 14. in morda v začetku 15. stoletja, ki pa jo
moramo razbrati bolj med vrsticami.
5. Kajžarska kolonizacija od 15. stoletja dalje, ki ji avtor gornjih časovnih
mej ne opredeljuje. Naj zaradi lažje obravnave tega vprašanja nekoliko dopol­
nimo avtorjeve tabele z razpredelnico relativnih količnikov!

Število kajžarjev na 100 gruntarjev

(nadpovprečne številke so tiskane krepko)
Bavar. ž. Gadm. ž. God. ž. vse 3 ž.
za freisinško ozemlje: 1501 18,5 12? •20,5
1560 25,5 128 16 28
1588 46 135 25 45
1714 55 171 30 54
1754 ?6 40 30 63
za celotno ozemlje: 1754 106 44 23 86
1825 114 110 44 121

T e m p o razvoja kajžarstva
Bavar. Gadm. ž. God. : vse 3 z.
1501 100 100 100
1560 138 100 100 135,5
1588 180 106 155 160
1714 119 129 120 120
1754 138 23,5 100 116
1825 136 250 190 141
Za Sorsko polje (spočetka moremo to dokazati le za freisinški del) sta
torej značilni dve epohi z močnim razvojem kajžarstva. 1. 15. stoletje, ki
ustvari relativno izredno močno kajžarstvo v vinogradniški gadmarski župa­
niji, znatno pa tudi v bavarski; 2. tridesetletje 1560—1588, v katerem beležimo
ÏW/is.J 1 tempo porasta kajžarstva (160), čeprav so druga obdobja celo daljša.
Odločilna j e bavarska županija, katere tempo znaša v teh treh desetletjih
180. Dokaj dinamični epohi sta tudi prva polovica 16. stoletja ter druga polo­
vica 18. in začetek 19. stoletja, ko je tempo porasta tudi kar znaten

270
 Izrazito stagnacijo kaže 17. stoletje, medtem ko gre nizki tempo porasta
v prvi polovici 18. stoletja tudi delno na račun kratkega obdobja med primer­
janimi številkami.
Značilno je nadalje, da je leta 1754 relativno število kajžarjev na 100
gruntarjev na celotnem ozemlju (vključno freisinško i n drugo last) — razen
v godeški županiji — znatno višje kot na samem freisinškem teritoriju (86
proti 63). Vzrok bi se morda le mogel pojasniti.
Za Bavarsko županijo je značilno nadpovprečno relativno število kajžarjev
od druge polovice 16. stoletja dalje, pri tem pa razmeroma manjši tempo porasta
v 17. stoletju in konec 18. stoletja. — Za Gadmarsko županijo je vsekakor
značilno izredno visoko začetno stanje, medtem ko je nenadni padec ki
ponovni dvig med 1714 in 1825 nekoliko sumljiv. Pri Godeški županiji je
stalno podpovprečno razmerje tipično.
Avtor podaja pregled tega razvoja nekoliko enostransko. Predvsem je
nejasna vloga 15. stoletja. Če upoštevamo', da se je število kajžarjev v pol-
tretjem stoletju (1501—1754) komaj potrojilo (od 62 na 190) potem pomeni
15. stoletje, čeprav začetkov ne poznamo, vendarle relativno najmočnejši
vzpon kajžarstva. Dve obdobji (prav obdobji večjega porasta) navaja avtor
samo pri bavarski županiji, a pri tem izpade tako karakteristično tridesetletje
1560—1588, prav tako pa odpade celotna slika in tudi pregled razvoja po dru­
gih dveh županijah, ki sta narisani malo preveč plosko. Glede Gadmarske
županije izvaja avtor n e k e korekture urbarjev. Če so te korekture, ki jih
številčno posnemam iz avtorjeve tabele in upoštevam v svoji, pravilne — in
zdi se da so — potem avtorjevi zaključki glede kajžarstva v tej županiji niso
poudarili bistva, ki je v tem, da gre tu za tipičen in morda najstarejši znani
primer ' nastanka kajžarstva iz nazadujočega vinogradništva, zelo pogostnega,
a malo opaženega vira kajžarske kolonizacije.
Besniško ozemlje se od Sorskega polja nekoliko razlikuje. Tu so glavne
značilnosti naslednje: 1. Kolonizacija h u b z načrtnim sistemom polj do pribl.
1300; 2. Kolonizacija celkov delno morda že konec navedenega obdobja, a
najkasneje do začetka 15. stoletja; 3. Kajžarska kolonizacija od pribl. 1500
do 1754. Število kajžarjev na 100 gruntov znaša tu (na freisinških tleh) 1501
— 3,5; 1568 — 35; 1630 — 43 (na celotnem ozemlju) ; 1754 — 128; 1827 — 136.
Čeprav je tu še nekaj neznank, je vendar očitno, da ima prva polovica 16. sto­
letja največji vzpon, zadnje obdobje pa relativno majhnega, pač pa je za to
obdobje značilen pojav številnih V3 gruntov. V razliko od Sorskega polja je
tu kolonizacija v jedru slovenska.
Kolonizacijske zgodovine od prvih katastrskih map dalje avtor očitno
ni nameraval vključiti v svojo razpravo.
Zgodovina z e m l j i š k i h g o s p o s t e v je v obeh razpravah obdelana
minuciozno in ,z izrednim poznavanjem kompliciranega gradiva. Nekoliko
zato, nekoliko pa zaradi dispozicije, je avtorju pri obravnavi tega vprašanja
včasih težko slediti, tako da bi si končno sliko v zaključku želeli nekoliko
' bolj plastično.
V splošnem moremo v razvoju zemljiškega gospostva na Sorskem polju
razlikovati štiri faze: Nastanek primeroma enotnega freisinškega teritorija
(973 do nekako 1030) po cesarskih podelitvah, doba uveljavljenja razkrajeval-
rtih tendenc (11.—13. stoletje), doba pojemanja teh tendenc (14. in 15. stoletje)
in doba konsolidiranega freisinškega zemljiško-gosposkega teritorija z dokaj
ustaljenimi enklavami drugih gospostev od 16. stoletja do 1803 oz. 1848. V
zadnjo dobo spada v glavnem le. razkroj po svobodnikih, ki pa je prizadel
bolj druga in ne freisinško gospostvo.
Razkrajevalni faktorji so deloma tipično'fevdalni (sosedni gospodje oz.
njihovi ministeriali ter pričetki fevdalnega razkroja na samem freisinškem
gospostvu zaradi prehoda iz uradnih fevdov v dedne fevde in zaradi podelitev
cerkvam), deloma pa so po.vezani z nastajanjem meščanstva in posebnih
oblik meščanske zemljiške užitne lastnine. V novem veku do 19. stoletja pa
meščanski element ne nastopa več kot razkrajevalni faktor, marveč vstopa
le v one vrzeli, ki jih je že p r e j ustvaril fevdalni razkroj.

271
 Kljub vsem razkrajevalnim faktorjem pa nudi Sorsko polje razmeroma
enovito sliko. Zemljiški kompleksi, ki niso v lasti freisinškega škofa so
izredno redki, nekoliko številnejši na severni meji in v bližini centra.
Dejstvo, da se je freisinško zemljiško gospostvo kljub opaznim razkra-
jalnim faktorjem v bistvu nedotaknjeno ohranilo skozi stoletja ne le v hri­
bovskih predelih, ampak tudi na eksponiranem Sorskem polju, je fenomen,
čigar vzroke bi bilo zanimivo preučiti. Laže si je z vplivom Ortenburžanov
razložiti znatni razkroj na Besniškem ozemlju. Tu imamo precej izrazit in
doslej menda najtemeljiteje prikazan primer za nastanek razbitega podlož-
niškega sistema.
Zal si avtor ni izrecno postavil vprašanja o o r g a n i z a c i j i freisin­
š k e g a z e m l j i š k e g a g o s p o s t v a . Odgovor n a n j je vpletel med druge
razlage. Blaznikove ugotovitve nas posredno vedejo zlasti do dveh zanimivih
ugotovitev glede p r i d v o r n e g a gospodarstva v tem delu Slovenije. Pred­
vsem so bih dvorci v 12. stoletju v primeri z rustikalnimi zemljišči po veli­
kosti razmeroma neznatni. (Prim, tudi že prej objavljeni zgled Bitenj). Zlasti
je ta ugotovitev važna pri tako zgodaj koloniziranih Godeščah. Dobo rela­
tivno močnega pridvornega gospodarstva bi mogli torej morda staviti na
konec 10. m kvečjemu še v 11. stoletje in tvori torej v najboljšem primeru le
razmeroma k r a t k o t r a j n o in prehodno fazo zemljiškega gospostva. To nas
navaja k previdnosti, da tudi sicer pomena pridvornega gospodarstva na sta­
rem Kranjskem ne smemo precenjevati. — Druga ugotovitev je, da nastopajo
dvorci na Sorskem polju leta 1160 ne le po obsegu, ampak tudi po pravnem
značaju v močno degeneriranem stanju. Zemljiški gospod jih ne obdeluje v
lastni režiji, marveč jih dejansko daje v zakup. Dvorec se od hübe loči po
velikosti (kot več ali manj normirana večja zemljiška enota) ter verjetno po
položaju njegovega uživalca. — Tudi oni dvorec iz leta 1074, ki mu je med
drugim podrejen tudi svoboden kmet, je zelo poučen, a pri razlagi premalo
izčrpan. — Pripomnili bi še, da se morda pravemu pridvornemu gospodarstvu
še najbolj približujejo vinogradi, česar avtor v tej zvezi ne registrira.
Tudi vprašanje organizacije freisinških o f i c i j e v (uradov, županij)
na Sorskem polju ostaja v podrobnostih še odprto.
Eno izmed temeljnih vprašanj kmetskega podložništva je nedvomno vpra­
šanje strukture zemljiške lastnine in agrarnih razmerij sploh. Tudi tu navaja
avtor veliko zelo lepih podatkov, toliko, da si bralec k a r težko ustvari enotno
razvojno podobo.
Zdi se, da kratkotrajna kronska lastnina pred letom 973 še ni bistveno
posegala v agrarnopravna razmerja razen z več ali manj teoretičnimi regal-
• ? ' i P r a v i c a m i > k i s o utesnjevale prosto razpolaganje redko poseljenih pre­
mi

bivalcev predvsem glede neobdelane zemlje. Vsekakor moramo okrog leta

1000 postaviti dva važna preobrata v agrarnem ustroju tega ozemlja: prvič
razmah individualne obdelave tal po posameznih kmetskih gospodarstvih in
drugič združitev osnov za bodočo >deljeno lastnino«. I n d i v i d u a l n a obde­
lava tal je tesno povezana z načrtno kolonizacijo in razdelitvijo zemlje med
posamezne obdelovalce. O s n o v e d e l j e n e l a s t n i n e pa so: položaj
neposrednih obdelovalcev v vaseh, obstoječih pred načrtno kolonizacijo,
drugič lashna (ne le »posest«) zemljiškega gospoda in nazadnje razmerje
kolonista do njemu dodeljene zemlje.
Strukturo zemljiške lastnine, ki se je razvila iz kombinacije teh osnov
ter nadaljnjih vplivov (n. pr. napredujoče fevdalizacije in nastajajočega
meščanstva) je iz virov težko razbrati. Značilno je, da posamezna specifična
razmerja bolje spoznavamo kot pa osnovno razmerje. V interesu bodočega
dela na agrarni zgodovini je, da se pri tem vprašanju temeljiteje pomudimo.
Za proces nastajanja deljene lastnine je vsekakor zanimiva listina iz
1. 1074, ki pozna svobodnjaka, obdelujočega hubo podložno dvorcu. Iz tega
sledi, da je freisinško gospostvo v začetku pritegnilo zemljo v svojo last
m jo dajalo v obdelavo, ne da bi to razmerje že samo po sebi vplivalo na
osebni status uživalca, ki se je očitno še presojal po drugih kriterijih. Čeprav
m nujno, da izvira ta primer prav iz Sorskega polja, ga je vsekakor tudi tu
treba pritegniti v razpravo.

272
 Glede na to, da je avtor rekonstruiral razdelitev zemlje med kmetije ob
kolonizaciji, bi bilo tu na vsak način želeti, da bi se bil nekoliko pomudil
p r i pojmu bavarske in slovenske k m e t i j e , zlasti pa pri prvi. Za oceno
raznih možnih alternativ (narodnost kolonista, velikostne razlike, obdelovalne
razlike, razlike v pravnem položaju ali v obremenitvi) bi bil avtor gotovo
najbolj poklican. Po mojem mnenju je že Blaznikova študija o Bitnjah poka­
zala, da velikostne razlike niso bile odločilne za razlikovanje obeh vrst kmetij.
Proces r a d i c i r a n j a osebnega statusa na zemljo se je gotovo izvršil
na koloniziranem svetu vzporedno s kolonizacijo. Cim bolj ta zajema tudi
staroselski svet, tem bolj postaja odvisnost osebnega položaja od zemlje
pravilo. Tako se kmečko prebivalstvo Sorskega polja najkasneje ob koncu
13. stoletja, to je vzporedno s kolonizacijo in rekolonizacijo izenači v položaju
podložništva. Po vsej verjetnosti moramo proces radiciranja staviti predvsem
že v 12. stoletje. — Medtem ko smo brali doslej med vrsticami, pove avtor
izrecno, da prevladujejo na Sorskem polju v začetku 14. stoletja zakupna
zemljišča, konsolidacijo podložniškega razmerja po kupnem pravu pa stavlja
v 15. stoletje (in to tudi na nefreisinških tleh). V splošnem opažamo na Sor­
skem polju razmeroma nagel razvoj podložniških razmerij, medtem ko na
Besniškem ozemlju razvoj zaostaja, saj so kmetije tu še sredi 18. stoletja
zakupne.
Medtem ko smo doslej govorili predvsem o osnovnih kategorijah kmet-
skega razmerja do zemlje* kaže povzeti še celotno sliko vseh r a z m e r i j ,
predvsem glede obdelovalne zemlje:
1. Zemljiški gospod: nedeljena lastnina na vinogradih, (13.—15. stol.),
zakupodajalec pri dvorcih (12. stol.), pozneje ostanki dominikalne zemlje;
dominium directum v večini primerov kmetij.
2. Pri kmetu prevladuje od 13. stoletja dalje podložništvo. Viničarska
lastnina ter simmani in screcharii v 12. in 13. stoletju ne tvorijo kake sub-
stancialno samostojne kategorije kmetskega položaja, marveč le podzvrst
podložnosti glede na posebno obliko delovne rente. Podobno velja za vidmarje.
Posebno ime nas tu ne sme zavesti predaleč.
3. Posebno kategorijo tvorijo pač neviteški fevdi (Beutellehen), katerih
ekonomsko bistvo je v tem, da ne tvorijo kompleksne gospodarske celote
kakor kmetije, marveč le dopolnitev kmečkega obrata, nastalo praviloma na
izkrčenem svetu (rovtarski fevd) ; kvantitativna posebnost je v manjšem
obsegu, pravna pa v tem, da kljub odvisnosti od zemljiškega gospostva sami
po sebi ne vplivajo na osebni status uživalca in da so pravno ločeni od kme­
tije (15. in 16. stoletje). Značilnost, da se od njih daje posebna pristojbina,
je vsekakor v tem primeru preskopa karakterizacija. O neviteških fevdih so
nujno potrebne nadaljnje študije.
4. Zakup po »grajskem pravu< (od 13. stoletja dalje) bi smiselno veliko
bolje lahko začeli imenovati zakup po mestnem pravu. Po tem zakupu so bile
prej normalno podložne kmetije zlasti v bližini mesta razdeljene med me­
ščane. S to prevedbo so te kmetije v gospodarskem pogledu izgubile svojo
nekdanjo integriteto ter funkcijo samostojnega gospodarstva, v pravnem
pogledu pa postale samo stvarnopravno (z dajatvijo, ki se razvije v prizna­
valnino) podložne, ne da bi povzročale osebno odvisnost uživalca. Tu gre za
kvantitativno skromno, a kvalitativno značilno infiltracijo nastajajočega
meščanskega elementa v agrarna razmerja v bližnji okolici mesta.
5. Svobodniška lastnina, glede katere se konkretni avtorjevi podatki uje­
majo s splošno Polčevo koncepcijo tega razmerja.
6. Kajžarska razmerja, katerih bistvo pa je skopo karakterizirano.
Na vprašanje o s o c i a l n i k l a s i f i k a c i j i .prebivalstva bi mogli
v precejšnji meri odgovoriti, če bi nekoliko podrobneje izdelali gornji prikaz
agrarnopravnih razmerij. Vsekakor pa pogrešamo podrobnejše obdelave
gostaštva, ki na ta razmerja sploh ni vezano, a ki je bilo v 18. stoletju razvito
v približno enaki meri kot kajžarstvo. V tej zvezi naj omenimo zanimivo

18 Zgodovinski časopis 273

 navedbo loškega oskrbnika iz srede 17. stoletja, da na freisinškem loškem
gospostvu gostači ne delajo tlake (tri dni v letu), kakor jo delajo v sosednih
gospostvih, kjer imenujejo to tlako beraško tlako (Petlrobait). — Prim. DAS
SA f. 547, ki vsebuje še več zanimivih podatkov o loških gostačih.
V poglavju o b r e m e n i h sorskega podložnika j e podal avtor pregled­
nejšo razvojno podobo. Vprašanje naraščanja in padanja obremenitve pa po
mojem mnenju danes zaenkrat še ni rešljivo brez nevarnosti generaliziranja.
Medtem ko j e dvig denarne vrednosti bremen v dobi med 13. in 14-. stoletjem
še dokaj prepričljivo prikazan (čeprav bi relativni pomen tega dviga mogli
presoditi le, če bi vedeli za ustrezno razvojno linijo donosnosti kmetskega
gospodarstva), pa je dvig v XVII. stoletju še zelo problematičen. Res je, da
uvedba 4 gld robotnine ni bil majhen znesek (pribl. 5000 din ob hübe letno),
a na drugi strani so se razmerja vrednosti od leta 1501 do 1652 toliko spreme­
nila, da ne moremo kratkomalo proglasiti te dajatve za kako bistveno zvi­
šanje v perspektivi daljših razdobij. Tudi vprašanje deželnih bremen in nji­
hovih razvojnih tendenc j e po mojem mnenju danes rešljivo le s precejšnjimi
pridržki, k e r moramo poleg kupne moči denarja, ki j e za mesta prilično
izračunljiva, upoštevati na podeželju tudi množino lastnega pridelka, tržne
razmere itd.
Obdelavo g o s p o d a r s k e g a položaja sorskega podložnika je avtor
predvidel in se j e tudi lotil, presojajoč po oddajah, kateri pridelki so v dolo­
čenih dobah prevladovali. V zvezi z rekonstrukcijo gruntov pa bi kazalo
ugotoviti za posamezne vasi tudi njihove prvotne gmajne, razmerje obdelo­
valne površine do pašnikov t e r se s te plati tudi nekoliko približati vpra­
šanju o razmerju med živinorejo in poljedelstvom.
v_ Izredna vestnost in izčrpnost analize ob dobrem poznavanju velike mno­
žine gradiva je odlika Blaznikovega dela. Če pa sem v gornjem prikazu vse­
bine trčil ob to ali ono vrzel v ocenjevanih študijah, j e vzrok v najinem raz-
hcneni prijemu snovi. Avtor j e predvsem analiziral, medtem ko je recenzent
iskal bolj nekih preglednih rezultatov. V prepričanju ( da je ob prehodu na
bolj komplicirana področja agrarne zgodovine potrebna diskusija o razvoju
ur razširitvi naših delovnih metod, n a j v kratkem navedem nekaj metodo­
loških zaključkov:
1. Temeljne probleme slovenske agrarne zgodovine moramo imeti pri
delu ves cas pred očmi. Obdelava virov ne sme biti usmerjena v preveliki
m e n zgolj na zunanja obeležja, ampak mora že analiza iti v bistvo.
2. Metoda in razporeditev snovi se mora spreminjati glede na specifič­
nosti obdelanega terena.
3. Tudi odprte probleme moramo nakazati.
^ 4 . Rekonstrukcija kolonizacijske podobe slovenske vasi n a j bi se v čim
večjem številu primerov tudi grafično prikazala. Rezultati rekonstrukcije na i
se povežejo tudi z drugimi problemi.
, , 5 \ T u d ! J± starejši gospodarski zgodovini moramo poleg operiranja z
^ b s ° l u . l m m i številkami uveljaviti uporabo nekaterih elementarnih priiemov
J
statistične vede.
6. Struktura lastnine j e eno izmed bistvenih vprašanj, ki mora biti obde­
lano v zaokroženi celoti.
1-,-iJ' Z e / n a l i t i č n o delo mora pripraviti take zaključke, ki bodo brez teme­
ljitih predelav ob širši sintezi uporabni, sicer se bo sinteza v preveliki meri
vračala k dopolnjevanju analize.
8 Sintetični povzetek ni le v kratkem povzetku analize, marveč tudi
v prikazu osnovmh tedenc razvoja, njihovih vzrokov t e r v kvalifikaciji ter
smiselni razporeditvi opaženih pojavov.
Ce nam j e ravno Blaznikovo delo dalo priložnost za to ugotovitev, s tem
manÌ VSÌ ki Se S
prizadeti 3 ' ° P ° d o b n i m i vprašanji bavimo,
m S m V e C
° '

Ö74
 Pripombe v podrobnostih:
Dobro poznavanje materije avtorju ne dovoljuje, da predpostavlja enako
poznavanje materije pri bralcu: grof Viljem (151). — Kako je razumeti raz­
delitev na p r o g e , od katerih jih imajo posamezne kmetije 8—10? (152). —
Legende zemljevidov po številkah, katerih pomen moraš iskati drugje, so
nepraktične. Pri tem številke v ustrezni tabeli, kjer naj si pomen poiščeš,
ne gredo niti po vrsti (str. 158, 198). — Da gredo razlike med urbarji in
rekonstrukcijo na račun nefreisinških gospostev, mora bralec sam ugotoviti
(151 ss). — Izredno težko razumljiva je razlaga o Stari Loki (154/55), Isto velja
o Veštru (157). — Ponekod bi želeli razlago nejasnih imen (164 si.). — Zakaj bi
šteli »pri lojtrici« med nemška, takoj nato pa »za plankami« med indiferentna
imena? Gotovo sta obe indiferentni (166) Isto velja o grabnu kot indiferent-
nem in podnu kot nemškem imenu (168). Prav tako je Gavžnik indiferentno
ime, prešnica je pa lahko tudi presušnica in slovensko ime (171). Čeprav je
Windischer nemška oblika, pa po pomenu spada med slovenska imena. —
Želeli bi statistično vzporeditev rezultatov, ki jih dajejo osebna, ledinska
in krajevna imena. — Konec loških vitezov je nejasen (177). Razmerje med
grajskim pravom in hubami štiridesetkarjev ter drugo meščansko lastnino je
nejasno (188). Če so bili štiridesetkarji podložni kaki cerkvi (fabrica), potem
njihova dajatev freisinškemu škofu ni dajatev »zemljiškemu gospodu« (188).
— L. 1550 dajatev 24 oglejskih denaričev je očiten relikt (189). — Pri denarju
gre običajno za sold in ne za šiling, tudi če se nemški tako označuje (raz­
lika!) (189). — Ali izkazuje število gostačev v resnici p o s e s t n o stanje?
(201). — S čim utemeljuje avtor svojo velikostno klasifikacijo gruntov itd.?
(201). — Podatke o denarju je previdno uporabljati (203). — Kdor je plačeval
deželnemu gospodu pristojbino za izvrševanje deželskega sodstva, tega ni
plačeval kot »zemljiški gospod« (208). — Schepho-posodnik, zakaj ne sod ja?
(209). — Vojna med Benetkami in T r s t o m 1463? (220). — Pol gilte(!) ni
polovica letnega davka (221). — Ramfallsko vino, zakaj ne rebula? (219). —
Pri presoji pomena beneške vojne (recte 1508—1516) za trgovanje je treba
še previdnosti (222). — Davek ob kmečkem uporu je bil le enkraten, najbrž
misli avtor na puntarski denarič, ki pa je gospoščinska dajatev (223). — Cena
rži znaša običajno % cene pšenice (225). — V nemškem povzetku Sorskega
polja je precej slovničnih in stilističnih napak. Preračuni denarja na str. 270
do' 271 imajo nekaj računskih napak.
Terminologija je v splošnem dobra, le nekaj izrazov se mi zdi nerodnih.
Tako: »škofu odtujeno ozemlje«. Odtujiti z dativom ima dvoumen pomen.
»Razdelitev po kolektivnem načelu« je v tej zvezi (157) sicer razumljiva, toda
nekoliko paradoksna. »Prvotna skupna organizacija« (159) ni v tem, v čimer
jo avtor karakterizira. Izraz »kupnina pri prodaji« ima drug smisel, v kakrš­
nem ga uporablja avtor (160, 226). Kupnina je protivrednost za prodano stvar,
ki jo dobi prodajalec, tu pa gre za dajatev zemljiškemu gospodu ob prodaji.
Na Primorskem so to dajatev imenovali »prepis« in to se mi ne zdi tako slab
izraz. Beseda posest je neštetokrat rabljena v pravno netočni zvezi.
V precejšnji meri moramo krivdo za razne drobne pomanjkljivosti pri­
pisovati pomanjkanju dobre literature in zlasti preglednih priročnikov. Sicer
pa število drobnih napak ne presega procenta, s katerim moramo računati
pri vsakem resnem znanstvenem delu, ki gre v detajle. Saj je moral avtor
segati v najrazličnejša, pri nas komaj obdelana področja in predelati ogromne
gmote gradiva.
Zaključek: Blaznikovo delo je dragoceno po svoji temeljiti analitičnosti
zlasti pri rekonstrukciji kmetij in solidnem obravnavanju obsežnega drobnega
gradiva, ter daje neštete zanimive in dragocene rezultate, ki so večkrat le
preveč skriti. Da bi tako delo nudilo čim več osnov za obdelavo slovenske
agrarne zgodovine v širši perspektivi, bo morala slovenska historiografija za
obdelavo večjih in bolj kompliciranih terenov iskati tudi novih prijemov.
Za uveljavljanje takih prijemov bo nedvomno v prvi vrsti poklican Blaznik
sam in gotovo se mu bo to tudi posrečilo. Naj pričakujemo od njega poleg

18
* 275
studi] o Dovjem in freisinški zemlji na Dolenjskem še edicijo loških urbarjev,
kjer bi se mu kot nalašč nudila priložnost za pregledno rekapitulacijo vseh
ugotovitev o strukturi loškega gospostva. Ce sem tudi s svoje strani na kon­
kretnem primeru obeh ocenjevanih razprav skušal dati nekaj pripomb in
predlogov v tej smeri, naj se mi to ne šteje v zlo, ker pravijo, da včasih
opazovalec več vidi, kot tisti, ki je sam v igri. o Vilfan

Drugi Trubarjev zbornik. Ob štiristoletnici slovenske knijge. Uredil

Mirko Rupel. Slovenska Matica. Ljubljana 1952. 8° 194 str. + 16 prilog.
Večina prispevkov v tej knjigi, posvečeni ob štiristoletnici prve slovenske
knjige delno reformaciji in delno Trubarju, se peča z raznimi ožje odmerje­
nimi vprašanji zgodovine reformacije na Slovenskem. A n t o n M e l i k ugo­
tavlja, da je bila okolica Trubarjevega rojstnega kraja, Raščice, v 16. stoletju
razmeroma precej prometna pokrajina (Prometni položaj Raščice v Trubarjevi
dobi, str. 57—64). M i r k o R u p e l (Primož Trubar in Formula concordiae,
str. 63—112) opisuje s pomočjo na novo odkritih aktov v Osrednjem državnem
arhivu Slovenije in v štajerskem Deželnem arhivu v Gradcu, ki jih v celoti
tudi objavlja (str. 78—110), Trubarjev napor, ki je bil potreben, preden so
predikanti »slovenskih dežel« (tako imenuje Trubar na nekem mestu te svoje
korespondence Kranjsko, Štajersko in Koroško) podpisali do 1. 1582 znano
Formulo concordiae. F r a n c e S t e l e (Vloga reformacije v naši umetnostni
zgodovini, str. 119—150) analizira Trubarjevo gledanje na umetnost, ki je ni
odklanjal, dasi j e odklanjal češčenje svetnikov in njihovih podob; v drugem
delu svoje razprave pa opisuje umetnostne spomenike luteranske dobe pri
nas in ugotavlja, da »je tu največji prelom v našem umetnostnem življenju«.
A n t o n S v e t i n a (Protestantizem v Ljubljani, Kulturnozgodovinske slike,
str. 161—174; s tem je zvezan tudi njegov prispevek Protestantska matična
knjiga, str. 180) navaja po gradivu Osrednjega državnega arhiva in Ljub­
ljanskega mestnega arhiva podatke o protestantizmu v Ljubljani, tako o
slovenskih pridigah, navodila o postopku s prekrščevalci v 1. 1547—1548, o
preganjanju protestantskih knjig v mestu 1. 1551 ter o ljubljanskih predi-
kantih in narodnostni sestavi meščanstva v zadnjih desetletjih 16. stoletja.
Pomembna je ugotovitev, da sta bili med protestantskimi obhajanci v letih
1580—93 približno dve tretjini slovenski, k a r vsekakor kaže na slovensko
večino meščanstva, zlasti zaradi dejstva, da je več let opravljal v mestu
službo mestnega sodnika Dular, ki nemški ni znal. Nekateri drugi sklepi pa
so manj utemeljeni — zlasti o močnem prekrščevalskem gibanju — kajti
sklep iz raznih navodil na resnične razmere pri nas bi bil mogoč le tedaj,
če bi pisec dokazal, da gre za navodila, dana zaradi tukajšnjih razmer in ne
za izvajanje splošnih zakonskih določb o habsburških pokrajinah.
Vrsta prispevkov obravnava razna stranska vprašanja: R a j k o N a h t i -
g a 1 »Azbučni tabeli pri Bohoriču in v poznejših slovenskih slovnicah in
drugod« (str. 113—116), F r a n R a m o v š izvor Trubarjevih izrazov >P 1 u m -
b a r s k u 1 e j t u« iz »Jubilum-fahrt« in » a v š t r i j a « (upor) iz »laustem«
(Iz Trubarjevega leksikona, str. 117—118); A l f o n z G s p a n obravnava
ohranjene Trubarjeve portrete (Prispevek k ikonografiji Primoža Trubarja,
str. 151—160), dopolnjuje Kidričev »Bibliografski uvod v zgodovino reforma­
cijske književnosti« (str. 175—176) in objavlja napis s Trubarjeve spominske
plošče v Kemptenu (str. 180), M i r k o R u p e l in V l a d o N o v a k opisujeta
dva na novo odkrita primerka protestantskih tiskov (Bohoričeve slovnice z
lastnoročnim posvetilom in Trubarjevega Novega testamenta, str. 176—178),
M a r i j a V e r b i č poroča o najdbi nemškega originala, po katerem je bil
preveden »slovenski zapovedni list iz leta 1570« (str. 179—180), K. D o b i d a
pa opisuje »Trubarjev spomenik na Raščici« (str. 181—182).
Najpomembnejši in .posebej za zgodovinarja najzanimivejši sta v Drugem
Trubarjevem zborniku brez dvoma obe uvodni razpravi, ki načenjata vpra­
šanja naše reformacije glede na njene širše družbene temelje. B o r i s
Z i h e r 1 pristopa k pretresu »družbeno-političnih temeljev reformacijskega

276
ribanja na Slovenskem« (str. 7—14; na str. 11 popravi v vrsti 20 nerodno
tiskovno n a p a k o »knezov« v pravilno »kmetov«) pretežno iz sirsin, evropskih
gledišč takratnega razvoja. Pisec je plastično razgrnil evropske gibalne sile
16. stoletja in njihov pravec, zlasti glede na Nemčijo. Vendar pa so ponekod
ta širša gledišča v preveč poenostavljeni obliki uporabljena tudi za precej
bolj zamotani slovenski razvoj. Tako že uvodna trditev, da sta na slovenskih
tleh reformacijsko gibanje in kmečki upori dva »med seboj neločljivo pove­
zana« pojava (str. 7), ni nedvoumno jasna. Brez dvoma sta ta dva pojava
neločljivo povezana po svojem temeljnem izhodišču, to je po gospodarskem
in družbenem položaju na Slovenskem v 16. stoletju, vendar pa so punti
starejši od reformacije in večji del ne le brez neposredne zveze z njo, marveč
pomenijo prav nasprotni pol v stvarnem družbenem življenju kakor pogla­
vitno krilo protestantskega gibanja pri nas (gl. str. 11, prim, tudi Kardeljevo
jasno formulacijo v Novem svetu VI, 1951, str. 878, v razpravi »Reformacijsko
gibanje v luči slovenskega narodnega vprašanja«: »Reformacijsko gibanje in
kmečki upori dejansko predstavljajo različne zavestne politične reakcije na
iste objektivne procese v tedanjem družbenem sistemu«), l u d i trditev, »da
je morala v s a k a (podčrtal G.) družbena sila, ki se je hotela spoprijeti s
fevdalnim svetom, p o p r e j o b r a č u n a t i . . . s Cerkvijo« (str. 8), je podobna
predaleč segajoča, dasi pogostna generalizacija (tudi Gestrm str. 32, in Kar­
delj Novi svet VI, str. 868). Brez dvoma je to pogosten pojav pri revolucio­
narnih gibanjih v fevdalni družbi, ki ga srečamo zlasti pri zrelejših gibanjih
te vrste. Brez dvoma jim je prav ta večja jasnost, o kateri priča ta pojav
od albigenzov do svobodomiselstva 18. stoletja, tudi močno koristila vendar
pa zaradi teh zrelejših gibanj ne gre spregledovati manj zrelih protifevdalmh
gibanj, ki pa se tej generalizaciji povsem Jasno upirajo — to velja n p r .
za vse največje slovenske kmečke upore (1478, 1515, 1573, 16;», 1713). Tudi
Marxova ocena, da »so bili vsi (se. Slovani), razen Rusov, reformacijsko raz­
položeni« in da si jih je Avstrija s svojo protireformacijsko politiko odtujila,
ie za Južne Slovane gotovo predaljnosežna, dasi pri neraziskanosti tega vpra­
šanja 1. 1856 kaj lahko razumljiva; za Hrvate je gotovo nepravilna, vsaj
delno pa tudi za Slovence; zelo je dvomljiva tudi vrednost »bogomilskih tra­
dicij« v tem pogledu, na katere opozarja pisec (str. 13). Končno je Trubarjevo
stališče nasproti kmečkim puntarjem — najsi je res milejše od Lutrovega —
vendarle ostrejše in doslednejše, kakor se zdi po dosti medli formulaciji
pisca (str. 14). . ,.
F e r d o G e s t r i n je pristopil k svoji razpravi »Družbeni razredi na
Slovenskem in reformacija« (str. 15—56) k istemu vprašanju na podlagi kon­
kretnega zgodovinskega gradiva. Njegova razprava pomeni v nasi zgodovinski
literaturi prvi stvarni poskus te vrste, zgrajen v prvi vrsti na temelju yirov
o domačem razvoju in ne tako, da se ob podatkih starejše literature, ki je
ta vprašanja močno zanemarjala in katere temeljna izhodišča obravnave se
od naših precej razlikujejo, »po analogiji prenašajo tuje razmere na naša
tla«, kar j e pred kratkim po pravici grajal Rupel (Reformacija m naša lite­
rarna zgodovina, Slavistična revija IV, ,1951, str. 67). Zlasti Kardelj je sicer
pokazal (Razvoj slovenskega narodnega vprašanja, 1939, str. 49—58; prede­
lano v Novem svetu VI, 1951, str. 865—884) na presenetljivo nove strani v
slovenskem razvoju v 16. stoletju in jih delno dokazal že tudi na podlagi
dosti skromnega dotlej znanega gradiva, vendar pa je Gestrin kot prvi pri­
stopil k sistematičnemu iskanju tozadevnih virov in v tem pogledu prepotreb-
nemu dopolnjevanju starejših zgodovinskih del o naši reformaciji-
Poglavitne Gestrinove nove ugotovitve zadevajo vprašanje meščanskega
gospodarstva in raznih njegovih razvojnih teženj v 16. stoletju. Z ene strani
močno podčrtuje prevladovanje cehovske obrti, ki pa so jo utesnjevali pode­
želska obrt, začetki zgodnjega kapitalizma z založništvom in nekaterimi ma-
nufakturami, pa tudi poseg tujih trgovcev v gospodarski okoliš posameznih
mest. V trgovskem poslovanju našega meščanstva podrobno preiskuje spore
med meščani in fevdalci zaradi kmečke in plemiške trgovine, pa tudi neso­
glasje z deželnim knezom zaradi podpore, ki jo je dajal tujim trgovcem; pri
vprašanju tujih trgovcev so deželni stanovi večkrat podpirali domača mesta

277
 (str. 16—24). Kot najmočnejšo potezo razvoja naših mest v tem času podčrtuje
težnjo po cehovski ureditvi i n vezanem mestnem gospodarstvu; izjemo v tem
pogledu pomenita Beljak in zlasti Trst zaradi svoje vloge v prehodni trgovini
(str. 30—32). V očrtu gospodarskega razvoja podeželja, za katero je razpo­
lagal v zvezi z našimi kmečkimi upori in turškimi napadi z boljšimi in novej­
šimi preddeli, je manj novega. V glavnem povzema že znane ugotovitve o
veliki gospodarski krizi, ki zajame od 15. stoletja sem tako zemljiškega
gospoda kakor kmeta (str. 24—25), ter o njunem medsebojnem naraščajočem
nasprotju (str. 30, 32). Isto velja o prikazu posledic turških napadov, pa tudi
o odmevu oblikovanja centralizirane države pri plemstvu, meščanstvu in
kmetu (str. 24—28), dočim pri očrtu odpora med ljudstvom proti razmeram
v cerkvi zlasti v zvezi z meščanstvom vpleta spet pomembne nove ugotovitve
(težnja po revni cerkvi, spori glede na položaj duhovščine v mestu, str 28
do 29).
Y drugem delu svoje razprave povezuje razvoj reformacije pri nas z
dotlej očrtanim gospodarskim razvojem in iz njega izvirajočimi družbenimi
nasprotji. S konkretnim stanjem avstrijske linije Habsburžanov pojasnjuje,
zakaj je deželni knez ostal zvest katolicizmu, ki spričo tega pri nas nado-
mestuje knežji pravec protestantizma v severni in srednji Nemčiji (33- to
utemeljevanje je ostalo glede na mesto Habsburžanov v Evropi vsekakor
preveč omejeno le na naše domače razmere; gl. še druge momente pri Ziherlu,
str. 12—13) Prav zaradi tega stanja je imela pri nas mnogo večji pomen in
tudi moc plemiško-meščanska smer reformacije; povezavo plemstva in me­
ščanstva je omogočilo skupno nasprotovanje deželnemu knezu, zlasti pa sklad­
nost »stanovskega pokrajinskega partikularizma« s težnjami meščanstva po
vezanem mestnem gospodarstvu. Prav s tem dejstvom pojasnjuje pisec skoraj
popolno prevlado Lutrove oportunistične smeri protestantizma v tem taboru
kjer so drugi pravci (cvinglijanstvo in flacijanstvo) le zelo osamljeni pojavi
(Beljak, Celovec, le mimogrede tudi v Ljubljani). Pomembna posebnost tega
pravca reformacije pa je vendarle njegova velika skrb za slovenske knjige
namenjene v naših razmerah v prvi vrsti preprostemu ljudstvu; izhodišče
tega dela p a j e seveda celotni protestantski verski in cerkveni koncept, ki
j e tudi pri drugih zamudniških narodih rodil v bistvu podobne pojave; naši
protestantski pisci, izhajajoč iz tega koncepta, se vsekakor niso zavedali —
prav tako kakor ne njihovi fevdalni meceni — da je to delo v skritem notra­
njem nasprotju z njihovo brezpogojno podporo fevdalnemu redu, k a r se je
pokazalo pozneje v dobi prosvetljenega absolutizma ob vprašanju ljudskega
šolstva (str. 33—36). Ob prehodu na kmečko-plebejsko smer reformacije
pojasnjuje pisec najprej, zakaj so se v nekaterih okoliših kmetje vendarle
oprijeli luteranskega pravca reformacije (na cerkvenih zemljiških gospostvih,
delno pod vhvom fužmarjev ali manjših mest, ponekod — tako v okolici
Beljaka — pa tudi pod vplivom radikalnejšega flacijanstva), in nato podrobno
preiskuje prekrščevalstvo in štiftarje, ki jih šteje kot nekak podaljšek pre-
krscevaistva očitno tudi med protestantske sekte (str. 36—42). Ob zaključku
podčrtuje splošni pomen reformacijskega gibanja za slovenski kulturni in
narodni razvoj (str. 42—43).
Gestrin je objavil v svoji razpravi vrsto novih ugotovitev o resnični
podlagi reformacijskega gibanja na Slovenskem, dasi osvetljuje razvoj na
Kranjskem — predvsem zaradi virov, ki so mu bili na razpolago — močneje
kakor onega v ostalih naših pokrajinah. Ker gre za prvi poskus te vrste
nas seveda ne more začuditi, da posamezna vprašanja še niso do kraja
resena, marveč da se ob nekaterih Gestrinovih tezah še vedno zbujajo nova
vprašanja Pripombe, ki jih bom v tem pogledu navajal v naslednjih izva­
janjih, nikakor ne zmanjšujejo pomena Gestrinove razprave, marveč opo­
zarjajo le na široko problematiko našega razvoja v 16. stoletju, ki jo ie na
nov način odkril. . J > J j
Zdi se mi, da je delno zanemarjena vloga naših mest v prehodni trgovini
in preveč poudarjena cehovska stran njihovega gospodarstva in boj za vezano
mestno gospodarstvo v trgovini kot najvažnejše gibalo reformacijskega giba­
nja med meščanstvom (str. 20-21, 30-31, 33). Vse to so sicer pomembne

278
strani takratnega razvoja, vendar le v širšem okviru, sestavljenem iz različnih
komponent. Le delno je namreč borba za vezano mestno gospodarstvo pove­
zana z borbo proti deželnemu knezu, in sicer v borbi proti poseganju tujih
trgovcev v podeželje; vendar pa borba proti tem ni omejena le na nastop
njihovih krošnjarjev v podeželju, ki je lomil vezano mestno gospodarstvo,
marveč tudi proti njihovemu uveljavljanju v rudarstvu in fužinarstvu ter v
udeležbi naših dežel v trgovini na večje razdalje, k a r vse s pojmom vezanega
mestnega gospodarstva še ni zajeto. Druga komponenta borbe za vezano
mestno gospodarstvo pa razdvaja prav meščane in fevdalce, ki podpirajo
kmečko podeželsko trgovino in celo sami posegajo vanjo, in druži meščane
z deželnim knezom, ki kmečki trgovini in tem težnjam fevdalcev v prid
meščanstvu nasprotuje. Le s tem razlikovanjem raznih komponent in njiho­
vega pomena v posameznih obdobjih 16. stoletja je mogoče razložiti dejstvo,
da se meščani v drugi polovici tega stoletja najprej družijo s fevdalci v
odporu proti deželnemu knezu, da pa upadu trgovine na dolge razdalje, ki ga
izzove gospodarsko propadanje Benetk konec 16. stoletja, sledi odvrnitev
meščanstva od protestantizma, spremljana na gospodarskem področju z za­
ostritvijo borbe mest proti kmečki in fevdalni podeželski trgovini. Prav tako
le razlikovanje teh komponent razlaga dejstvo, da so bili prav najbogatejši
meščani najbolj vztrajni pristaši reformacije in da se jih je okrog 1600
precej izselilo, da so mogli ostati protestanti. Pomen trgovine na dolge raz­
dalje je torej v razvoju protestantizma na Slovenskem vendarle pomembnejši
činitelj, kakor se to zdi piscu. v
^
V obravnavi samega gospodarstva se mi zdi tudi, da je preveč, ce trdimo,
da spadajo steklarne in papirni mlini pri nas v 16. stoletju že med manufak­
ture (str. 19) ; navadno — in po mojem mnenju pravilno — jih štejejo k obrt­
nim delavnicam. . .
D r u e a vprašanja pa se postavljajo zlasti v zvezi s kmecko-plebejskim
gibanjem in z vprašanjem razmerja našega reformacijskega gibanja do
kmečkih puntov. Ali je precej poznejši Dingenauerjev opis prekrščevalstva —

so prešli v to gibanje, »vsemu odreči v smislu evangeljske enakosti« (str. 39),

zavrača že dejstvo, da so vendarle ostali posestniki svojih zemljiških gospo­
stev; v teh primerih gre vsekakor že za močno razvodenelo prekrščevalstvo,
ki se je prav tako zelo omililo tudi na Moravskem, Predvsem pa je kljub
Gestrinovemu pregledu, ki je v tem pogledu premalo konkreten, še vedno zelo
nejasno, kolikšen obseg je prekrščevalstvo v naših krajih v resnici doseglo
v raznih časih. Zdi se, da so vsaj njegovi odmevi res soudeleženi pri uporu
1525, dasi to vsekakor ni bil njegov glavni vzrok in dasi zaradi pomanjkanja
virov ni mogoče soditi o intenzivnosti omenjenega vpliva (Grafenauer, Boj za
staro pravdo, 1944, str. 115). Značilno pa je, da vizitacija 1. 1528 — torej v
času, ko je bilo na zgornjem Štajerskem v polnem vzponu — na slovenskem
p o d e ž e l j u na Štajerskem sledov prekrščevalstva ni zasledila, kljub dru­
gačnemu Dingenauerjevem poročilu, ki očitno generalizira položaj na zgor­
njem Štajerskem na vso deželo. Podatki, ki jih navaja Gestrin (str. 40, 54—55),
večji del ne pričajo o prekrščevalstvu pri S l o v e n c i h , ker gre z n e k a j
izjemami za obrobno nemško ozemlje ali nemške meščane. Vsekakor ti pri­
meri, posejani k a r v dolgem razdobju, ne ustvarjajo vtisa močnejšega
g i b a n j a ; značilno pa je spet, da Trubar 1. 1582 izrecno trdi, da se j e
»razmahnilo prekrščevanje« pri Slovencih »preden se je evangelij tako cisto
in javno pri njih pridigal«; po letu 1545 pa so po njegovih besedah izginili
in je edin nasprotnik protestantzma odtlej le »brezumno papeštvo«.
Nekoliko drugačno je vprašanje »novih štiftarjev«, Pri teh gre v 80-ih
letih 16. stoletja res za široko gibanje, ne sicer »povsod na Slovenskem<
(str. 42), pač pa v vrsti okolišev v vseh naših pokrajinah. Tega gibanja gotovo
tudi ni mogoče več vključevati v okvir uradne katoliške cerkve na Sloven­
skem. Toda ali jih smemo postavljati v okvir reformacijskega gibanja 16. sto­
letja v njegovem običajnem pojmovanju? Gestrin jih skuša povezati s pre-

279
 krščevalci. Njegovi tozadevni dokazi pa me ne prepričujejo. >Martranjec ne
t j t m P o s e b n o s t Prekrščevalskega nauka, , d a* Kristus ni zadostil zi naše
grehe« marveč ga pri pravem prekrščevalstvu sploh ne srečamo, pač pa celo
pri uradnem katolicizmu se bolj pa pri raznih katoliških mističnih sektah že
f i t ' T n ? P r e J - Stopistranovo in njegovih vernikov odlaganje obleke ob
£ & • >^o je nashiga milostiuiga Jezusa« je laže razložiti in povezati z
Bolestno podčrtanim darovanjem obleke romarskim cerkvam (gl. Trubar reva
sporočila pri Ruplu Slovenski protestantski pisci, 1934, str. 59 na dveh mestih-
str и Г ш Г Т S t f t aVJ J V V n f t a r s k a n a r ° d n a P e s e m > Slovenski jezik II, 1939;
л*чЛ u ; « « : ^ t , Volksfrommes Brauchtum und Kirche im deutschen
Mittelalter, 1936, str. 57; G. Franz, D e r deutsche Bauernkrieg, 1943,= str 52! in
з41, ki so jo te nato prodajale v svojo korist, kakor pa s pričakovanjem'konca
sveta m poslednje sodbe (dasi tudi to v 15. in 16 stoletju ni zvezano le s
prekrscevalstvom). Prav tako vsa štiftarska organizacija (nazivi bratje in
sestrer Csvobodna verska občina, laiško vodstvo, skupna blagajna) n l n i č posebej
Lš1h | p e d Ä f ' TX7è sre a
9 ^ ° take pojave pri kmečfih vernikih ali sek-
tasih ze dolgo pred reformacijo. Vse to so poteze, ki jih j e prekrščevalstvo
samo prevzelo iz starejših kmečkih gibanj 15. stoletja in so mogle p r a v t a k o
n e p o s r e d n o priti tudi do Stiftarfev, š i posebej, J ker ta g S a n j a ? v 16 sto-
n i S 0 P r e t r g a n a ( r a z e n v k o l i k o r s o za
sWizmì) J e t a od pranega prote-

T r , n i i T ^ v f a n ] e + d v e r SOdnih za is nikov
P . po skupnem premoženju Gestrin po
moji sodbi neutemeljeno posplošuje kajti večina vprašanj o .skupni blagajni«
v teh zapisnikih jasno dokazuje, da gre le za vplačevanje neke pristopnfne
članov v skupno blagajno, ki je bila v upravi voditeljev sekte v prizadetem
okolišu, ne pa za skupnost premoženja. Tudi glede na štiftarske načrte z™
kmečke upore pisec preveč trdi - v virih najdemo le po eno tako vprašanje
v dveh primerih, ne pa da bi se »vsa zasliševanja« vrtela »okrog orJanfz^cije
upora ce so ga in kdo ga j e pripravljal« (str. 41). uigamzacije
Z druge strani pa j e treba podčrtati, da j e že »štiftarstvo« kot tako še
Dotj pa z njim povezano ceščenje svetnikov, povsem v nasprotju s prekrsce­
valstvom m njegovim gledanjem na cerkveno organizacijo, bogoslužje zakra­
mente itd. (Funk-Bihlmeyer, Kirchengeschichte, III, 1934, str. 39-40? Će torei
vidimo po izjavah naših protestantov, zlasti Trubarja, da se j e štiftarstvo raz-
J
z é> & a v 0 n bo bt /VÇ- m
! l 5лЈ£7 O k
t fT
lrU Ìn
stiftarstvu t t* 1 0
? - S prvi
kažejo
POdp0r0 kat0liŠke
pojavi za »noveduhovščine, če ee
stiftarje« značil-
g Va L R pel
? 9 6 n 7S f ? < o i f - S v ' Slovenski protestantski pisci, 1934, str. 40-41,
39—60, 78, 122—124), ce končno tudi nekatere »novošiiftarske« gradnje podpira
tamošnja duhoyscma m sodeluje pri bogoslužju (ODAŠ, Vic. arh. I 135) »novo-
stiftarsko« poslanstvo v Gradcu pa trdi, da se štiftarji drže predpisov kato­
liške cerkve je pač jasno, da so »novi štiftarji« zrasli v sekto iz protesfan-
1 5 s rP n o n r au Äb an e ge av e k m e č k e S a v e r s k e S ? gibanja, ki se je vsaj vse ? d o okrog
£.H i;2 V ^ P j e v a n j u d r ž a o š i r š e g a katoliškega okvira. Tudi
r,aVVH J , ТлЧа Tr ubar
. J e y e polemike proti »krivim in hinavskim trditvam
. . . n a v i d e z n i h duhovnikov o čistem nauku svetega evangelija in pa nevednosti
m preproščini ubogega slovenskega in hrvaškega navadnega ljudstva l ver-
f S ï a n l W t Y-UYOAU k
^ r t i k u l o m « kot polemike proti s e k t a i »od demora-
Skaka cev do
u" * £ , revolucionarnih prekrščevalcev« j e namreč neuteme­
ljena. Neposredno pred navedenim mestom pove Trubar, da gre ob tem za
opomine ka J o iske duhovščine, n a j se ljudje »varjejo novih pridigarje^ in
teg^ S?, *'d°o g r a j a j o p r i v e r i s v o j i h s t a r š e v " f C f svet VI
19P1 str. 8.3; Rupel, Slovenski protestantski pisci, str. 67-68). »Novi štiftarji«
se torej razvijejo v sekto - po vsem, k a r j e o njih doslej znaneeà z
katoliškega kmečkega gibanja, ki že od 15.' stoletja teži P o razrfhlj7nju
Г а ? о Ш к Г с А Т е . а ' l ° d p 0 r U P™ P™ti protestantizmu kakPor proti S "
Katoliški cerkvi, pa brez posebnega n o t r a n j e g a vpliva reformacijskih
struj. V okvir »reformacije« spadajo le, če opredllimo to p r e r e i l i r š e kot
je to prav za h 16{k stoletje v navadi, namreč kot gibanje za reformo katoliška
? Ä l T- Č V P a S ? Z a č e n , J a ž e v 1 5 - Poletju). Prav pri X r a v n a v a n f u
16. stoletja, ko se fronte že ustale, j e pa seveda potrebno, đa se na uporabo

280
 takega širšega pojma tega izraza posebej opozori, ker sicer izvajanje izgubi
potrebno jasnost.
Za zaključek še vprašanje razmerja reformacije do kmečkih uporov ter
sploh do krize fevdalnega sistema pri nas. V našem zgodovinopisju niso redke
trditve o močnem vplivu reformacije na kmečke upore. Sled teh tez je ohra­
njena tudi v Gestrinovih trditvah, da je »program slovensko-hrvatskega upora
dovoljšen dokaz« o tem, kako je kmečko-plebejska »smer reformacije vpli­
vala na notranjo, ideološko stran kmečkih uporov«, in da je meščanstvo z
borbo za reformacijo »zadalo p r v i udarec fevdalnemu sistemu« (str. 37 in
43). Stvar kljub dosedanjemu ubadanju s temi vprašanji ni še jasna.
Precej trdna je domneva o vplivu prekrščevalstva na poskus upora 1525
(str. 37). Že o vplivu štiftarjev v tem pravcu pa bi mogli govoriti le, če bi se
v štiftarskih okoliših kazala kaka močnejša puntarska gibanja v primeri z
neštiftarskimi okoliši. Pregled uporov — vseh sicer gotovo ne poznamo — tega
ne potrjuje. Med leti 1573 in 1650 je doslej znanih na nekdaj štiftarskem
območju 7 uporov, izven njega 25. Večkrat sega območje upora celo prav v
sosedstvo štiftarskega okoliša, a njegove meje ne prestopi (n. pr. razmerje
Haloz in Slovenskih goric; zgornja Savinjska dolina 1. 1635 itd.).
O vplivu te vrste gibanj na naše kmečke upore do 1. 1517 je ob uporabi
običajne zgodovinske t e r m i n o l o g i j e pač nemogoče govoriti.
Zahteva puntarjev 1.1478 po pravici soseske, da si sama izvoli izmed duhov­
nikov svojega župnika (B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, str. 54), gotovo
ni šla preko vprašanja cerkvene organizacije, kajti sicer bi d u h o v n i k
Unrest pač ne pozabil utemeljiti v svojem zaključku opisa upora — da »je
prišel Bog s svojo pomočjo, ki pravičnih ne zapusti, in je kaznoval kmečko
nezvestobo z nevernimi Turki; to je storil Bog zato, da ne bi nezvesti upor­
niki prelivali krščanske krvi« —, da se je vse to zgodilo zaradi puntarskega
krivoverstva. Iz slovenskega kmečkega upora poznamo sicer podobo kmeta
Klandra iz okolice Radovljice, ki kaže vsekakor opazne sledove srednje­
veškega misticizma 15. stoletja; vendar pa to gibanje kot tako v kmečkih
zahtevah kaže te vrste vplive spet le v gospodarsko utemeljenih zahtevah po
prevzemu (poleg drugih) tudi duhovskih sodišč za kmečko zvezo v imenu
cesarja in morda v na Koroško omejenem utemeljevanju kmečkih zahtev z
»božjo pravdo«, katere konkretne vsebine, v tem primeru žal ne poznamo
(B. Grafenauer, n. d., str. 62, 105—106). Tudi najširše konkretne kmečke
zahteve, ki so nam znane iz tega upora, ne dajejo oporišč za ugotavljanje
kakih posebnih idejnih ali verskih pravcev, ki bi jim puntarji sledili. Proti
cerkveni gospodi so nastopali pač kot proti vsem drugim svojim izžemalcem.
Konkretnega programa naših puntarjev iz leta 1525 žal sicer ne poznamo,
toda pritožba ne le stanov, marveč tudi škofa Rauber ja, da so krivi upora
tudi nekateri duhovniki, kaže na verjetnost prekrščevalskih vplivov na upor
tudi pri nas. Za podrobnejši pretres pa nam je na razpolago vendarle le še
zlasti pomembni puntarski načrt hrvatsko-slovenskega kmečkega upora 1572/73.
V najdaljnosežnejši obliki je očrtal puntarski program ujeti puntarski
poglavar Ivan Svrač, ki je izpovedal, da »so nameravali odpraviti naklade,
dace in druge naklade in se boriti z gospodo, ki je bila proti njim. Govorilo
se je tudi o tem, da hočejo, ko bi gospodo premagali, ustanoviti v Zagrebu
cesarsko namestništvo, sami pobirati dajatve, činže in davke in sami skrbeti za
mejo. Gospoda se namreč za mejo nič ne briga« (Rački, Gradja za poviest
hrvatsko-slovenske seljačke bune god. 1573, Starine VII, 1875, str. 274). Med
* številnejšimi izjavami, da so se kmetje uprli predvsem zaradi dajatev (Rački,
n. d-, str. 255: prebivalci Radeč so slišali, »da puntarji ne nameravajo nič
slabega; hočejo namreč odpraviti le nepravične vsakoletne dajatve, naklade
in dac«; str. 266: »nameravali so napasti pobiralce naklad in daca«; str. 268:
»pristojbine napraviti za pravične«) je pomembnejša še izjava Šterca v Jur-
kloštru, da gredo puntarji po pokrajini, »dà bi odpravili naklade, tridesetnino
(carino na ogrsko-avstrijski meji), dace, glavarino in župnike, ker (ozna-
njajo) na pridižnicah dac, glavarino in druge davke, kjer bi morali ozna-
njati le božjo besedo in o takih stvareh molčati« (Rački, n. d., str. 185—186).
Uporniki so »začeli ta upor«, ker »so hoteli postaviti pokonci cesarsko pra-

281-
 vico« (Rački, n d str 253), poleg tega pa slišimo tudi izjavo, da »so nam
nase ceste zaprte, hoteli smo jih torej odpreti« (Rački, n. d., str. 252).
Vsa sirma teh namer se kaže šele v zvezi z vojaškim načrtom upornikov.
z cetk u o r a s o
AA11 C
.l h , f 5 , P krožile med fevdalci vesti, da bodo uporniki v več
? o o r £ Prodrli v vse notranjeavstrijske dežele (Rački, n. d., str. 171, 176
l*ß. Ves tajza kmečke upore brez dvoma izjemno jasno zamišljeni in pri nas
edinstveno široki vojni načrt pa odkriva izpoved Simona Gregoriča; brata
Ì K J 4 ?VÌ T ea naCr a: Ја s e e o d l o č i l ri
A l »Д' J P Klanjcu (pod Cesargradom
ob ijotli), da vpade y brežiško gospostvo, dvigne kmete s seboj, potem pa
posije en del na Krško polje. Ti bi morali iti do Novega mesta in potem iti
spet navzdol (po neki drugi izpovedi do uskokov, torej skozi Metliko ali
Zumberak) do Jastrebarskega ali Samobora; on sam pa je nameraval do Sev­
nice, Kadeč, Laškega in Celja, do Vranskega preko Ločice (?; Zschaidineer)
potem nazaj do Rogatca in drugih kmetov iz Cesargrada. Oni iz Stubice pa
bi morali ostati pri men, da bi zabranili drug vpad d o m a . . . Sicer pa so
mnogi med puntarji, s katerimi se je razgovarjal, rekli, da hočejo iti do
d o 2 6 Ì a 2 7 4 ) i n m 0 r s k e o b a l e l n v s e s p r a t t i podse« (Rački, n. d., str.. 263
Ves ta program je za kmečki upor izredno jasno zamišljen tako po svoii
vsebini kakor tudi po svojem teritorialnem obsegu. Borba proti Tahiiu ki je
r Pr a Se je r a z š i r l a u o r
^° iQi ?oo ' Y ? X P Proti fevdalcem sploh (Rački,'n. d.,
str. 191-192), proti cerkveni podpori fevdalcem in zlasti tudi proti zaprekam
kmečke trgovine med hrvatsko mejo in morjem. Nedotaknjena pa je ostala
se vedno vera v cesarja in »cesarsko pravico«. Iz vsega tega je zrasel načrt
ustanovitve novega državnega telesa na jugovzhodu habsburških dežel, v
katerem naj bi zamenjalo fevdalce kot posrednike med cesarjem in ljudstvom
vodstvo kmečke zveze kot cesarsko namestništvo. Uporniki priznajo potrebo
davkov in dajatev vendar pa zahtevajo, da mora odločati o njih in njihovem
pobiranju ter porabi kmečko namestništvo. Vse od začetka teže uporniki za
povsem jasnimi vojaškimi cilji: z ene strani hočejo spraviti pod svojo oblast
1 ° Тњ^Ч*' trdno povezano t a k o . v gospodarskem pogledu (trgovinske
vezi Ptuj oz Z a g r e b - L j u b l j a n a - I t a l i j a oz. Reka) kakor tudi pri skupni
obranün proti Turkom, z druge strani žele čim hitreje zbrati čim večjo voja­
ško moc na odločilnem mestu, severno od Zagreba. V ta okvir spada tudi
upor pri štatenbergu, od koder so uporniki po osvojitvi gradu (padel je pred
i n t 0 da
^ J a npodpro
U
^ a r j a 1upor
573
' t0Iv&južnih
S
jug, -t piedpredelih
A ? a č e * kŠtajerske.
o m upora' na Hrvatskem) odšli na

skim iz5** Р1%\¥ r ? Ž ' e t a K n a K r t S *£Т?'*ТЧ k m e č k i m i upori, zlasti s sloven­

j i * i i „ ì 5 1 l ( S 1 'Ì. n a b 0 r b e Р Г ° Ч , fe/dalcem, boj proti mitnicam, vera v
cesarja, vloga kmečke zveze v kmečkih načrtih bodoče ureditve države pri-
Pred J Tur°kf h n Ì L n a i C l n + U r / < l Ì t V e 1 a y k ° y ) . i n «»I? koroškega iz h 1478 (obramba
pred l u r k i , borba proti duhovnikom, ki podpirajo fevdalce) in ogrskega iz
L 1,14 (ime »križarju, ki si ga puntarji nadevajo, Rački, n. d.f sfr 209
B Grafenauer, Boj za staro pravdo, str. 53-54, 106-107) Bistveno nova
poteza v tem nacrtu je predvsem v osvoboditvi od krajevne in celo pokra
jinske omejenosti ter v zvezi s tem jasen vojaški načrt, delne novosti pa
С и ^ ј а и о ^ и Г о ^ п 1 Р ° и ( 1 а Г е к - b 0 J U Z a S V 0 b 0 d ° trkovine e in°îa°s S îejl a

^ ^ £ = Џ ^ ^ ™ L A l n ^ r S n î j f p ^ s ï S
5 с Ј п е и * г е о " п е ш dejstva, da so slovenske in hrvatske pokrajine od okrog'
1м0 dalje stvarna enota v obrambi proti Turkom, ki j e v največji meri slo
nela prav na kmečkem prebivalstvu in bila omogočeni z n j e g ' S i bremeni
Jasnejši poudarek na borbi za svobodo t r g o v i n i je posledica deistva X r
istem času rastejo na s ovenskem ozemlju nove mitnice in carinske m e % med
pokrajinami, ki naj bi s svojim donosom finančno podprle obrarnbo pToti
Turkom. Edino v formulaciji proti duhovščini bi mogli misliti na vpTiv prote­
stantskega gibanja, če ne bi te teze močno zaviralo dejs vo da J e T p o r
? P
& P r a T 7 nZagorju.
a S p r 0 t i e
, m e i k a l Tvi n Brdovcu
s k i m T a h i e m i n
sščino
č n vo vHrvatskem Zupnišče j eJ bil hkrati
k a t o tudi
l i k duhov­
glavna

•282
 puntarska p i s a m a ! Prav spričo tega je težko trditi, da bi šle puntarske namere
v tem pogledu preko namer koroških puntarjev iz 1.1478. Edini vpliv prote­
stantskega gibanja na kmečke upore pri nas, o katerem je izven 1525 mogoče
govoriti, se torej zmanjša le na vprašanje, ali ni posledica razgibanega ver­
skega boja 16. stoletja dejstvo, da so bili puntarji 1572/73 sposobni ustvarjati
tako široke načrte. Morda je res vplivalo tudi to, a v prvi vrsti je kmečki
napredek — po moji sodbi — posledica njihovega posega v trgovino in zlasti
neposredne pritegnitve v obrambo proti Turkom, torej ne diskusij, marveč
stvarnega življenja, ki jih je pritisnilo z vso svojo nezaslišano težo.
Neizpodbitno dejstvo, ki nam ga kaže zgornja analiza kmečkega upora
1573, je namreč, da je živelo v 16. stoletju ne glede na verske boje precej
trdno izročilo samih kmečkih puntov in puntarskih namer. Vsekakor ni slu­
čajno, da T r u b a r v svoji znani polemiki proti kmečkim uporom 1. 1575 našteva
skoraj vse upore, katerih vpliv je mogoče zaslediti pri hrvatsko-slovenskem
(Rupel, Slovenski protestantski pisci, str. 134). Že samo to dejstvo pa zahteva
bistveno revizijo gledanja našega zgodovinopisja na ves razvoj v 16. stoletju.
Ključ za razumevanje našega razvoja v 16. stoletju je po mojem mnenju
prav v velikem revolucionarnem kmečkem gibanju, ki ga samega na sebi ni
• mogoče potisniti v noben poseben verski okvir. Rodile so ga gospodarske in
družbene razmere. Določene verske usmeritve v smislu borbe med protestant­
skimi in katoliškimi gesli nima. Kmečki upori — in ne reformacija — so tisti,
ki zadajajo fevdalizmu pri naš ne glede na svoj neuspeh prve velike udarce.
Oni so tisti, ki so pokazali sedem stoletij po padcu slovenske politične svobode,
da slovensko ljudstvo vendarle pomeni pomemben element v političnem živ­
ljenju na Slovenskem. Vse do zemljiške odveze z 1. 1848 ne prestanejo več.
Prav ta borba vodi do nekaterih bistvenih pojavov slovenskega narodnega
prebujenja v 18. in 19. stoletju (B. Grafenauer, Boj za staro pravdo, str.
109—110; Slovenski zbornik 1945, str. 177—195; Zgodovinski časopis II-III,
1948—49, str. 10—47, 60). Prve tiskane slovenske besede so >Le vkup, le vkup
uboga gmajna« in »za staro pravdo« v nemški pesmi iz 1. 1515! »Kdor je
imel kaj povedati tem osveščenim revolucionarnim potlačenim kmetom in
plebejcem, je moral govoriti v njihovem slovenskem jeziku«. V tem se povsem
strinjam s Kardeljevim izvajanjem ob odkritju Trubarjevega spomenika na
Raščici (Slov. poroč. 11. IX. 1951).
Kmečki upori so torej ustvarili dobršen del tistih družbenih pogojev,
ki so sodelovali pri nastanku prve slovenske knjige, dasi je seveda sami ne bi
mogli doseči, marveč je njeno rojstvo predvsem plod splošnega koncepta
reformacije. S tem, da so slovenski protestantski pisci ustregli t e j potrebi, so
se o b j e k t i v n o in če presojamo mesto njihovega dela v luči p o z n e j ­
š e g a razvoja slovenskega naroda, nedvomno na vidnem mestu' vključili v
borbo za slovensko narodno prebujenje,, s aj so dali tej borbi s slovensko
knjigo eno med njenimi poglavitnimi orožji (Kardelj, Novi svet VI, 1951,
str. 878—884). Vendar, najsi pričajo mesta v protestantskih delih, ki govore o
Slovencih in njihovem jeziku ter potrebi šolske organizacije, o velikem
obsegu slovanskih ljudstev, res o iskreni ljubezni do slovenskega ljudstva, so
vendarle vsi njihovi slovenski spisi odmerjeni le za potrebe preprostega
ljudstva. Jezikovna praksa naših protestantskih piscev se ravna povsem po
obstoječem stanju — plemičem namenjeni uvo.di so nemški, tekst za ljudstvo
slovenski. Prav tako jasno pravi »Cerkovna ordnunga«, da naj se uči v
m e s t i h m t r g i h » l a t i n s k u inu n e m š k u«, »per tih farah« — to
očitno meri na p o d e ž e l j e — pa »tu s l o v e n s k u pismu, brane inu
pisane« (Rupel, Slovenski protestantski pisci, str. 83). Tudi tu, kjer so dosegli
največ in ustvarili v resnici bistveni prelom v slovenskem kulturnem raz­
voju, zastonj iščemo dokumenta, ki bi pričal o misli na spremembe, ki bi
rešile Slovence položaja ljudstva podložnikov, ki eo mu zapadli v zgodnjem
srednjem veku, na spremembe, za katere so v istem času prelivali svojo kri
kmečki puntarji.
Prav v programatičnih nalogah, kako razširiti uporabo slovenščine preko
prakticističnih potreb kmeta (oz. verske propagande med kmeti) je tista

283
 bistvena razlika med delom naših protestantov v 16. in narodnih buditeljev v
18. stoletju, ki so jo rodile šele nove gospodarske spremembe, med njimi tudi
taksne, za kakršne so se borili puntarji brez uspeha in brez odmeva pri
protestantskih piscih že v 16. stoletju. Prav ta bistvena razlika je šele dala
borbi za slovenski jezik političen pomen, ki ga spričo tega ni mogoče pre­
stavljati že v protestantsko dobo (Novi svet VI, 1951, str. 881).
Predvsem pa ocena protestantskega gibanja v 16. stoletju pri Slovencih v
d r u ž b e n e m pogledu ne more izhajati iz pomena njihovega književnega
dela za razvoj v 18. stoletju, marveč iz njegove konkretne, subjektivne vloge
v razgibanem razrednem boju 16. stoletja. Tu pa vidimo — z izjemo razme­
roma rahlega odmeva plebejsko-kmečkih struj reformacije pri nas — globoko
notranje nasprotje med o b j e k t i v n i m pomenom dela reformatorjev in
med njihovo s u b j e k t i v n o vlogo v 16. stoletju. Trije pravci razvoja se
takrat bije jo pri nas za prevlado: revolucionarni pravec kmečkih p u n t a r j e v
fevdalni pravec pokrajinskega plemstva, ki hoče vso oblast spraviti v roke
»plemenitih« izkoriščevalcev ljudstva, da . bi se tako rešili gospodarskih
težav, v katere zahaja fevdalna veleposest v novih gospodarskih razmerah-
absolutistični pravec deželnega kneza,-ki je kljub pomembnim negativnim
potezam (začasno je utrdil fevdalno izkoriščanje, dasi pod delnim nadzor­
stvom centralnih uradov; utrditev nemškega gospostva v obliki u r a d o v "
dolgotrajen premor v slovenskem književnem delu; v primeri s protestan­
tizmom okorela, mnogo bolj od uradne cerkve odvisna in slovenski šoli in
književnosti nenaklonjena zamisel katoliške verske organizacije in duhov­
nega življenja) vendarle spričo neuspeha puntarjev pomenil edino pot do
razmer v 18. stoletju, ki so izzvale slovensko narodno prebujenje. Protestant­
sko gibanje na Slovenskem — in z njim vred slovenski protestantski pisci —
je od srede 16. stoletja povezano na življenje in smrt z družbeno najbolj
nazadnjaškim od teh treh pravcev — s plemstvom. V velikem revolucionarnem
vrenju 16. stoletja stoji subjektivno prav na nasprotni strani od kmečkih
puntov, ki jih Trubar ne prepoveduje le s svojo znano izjavo v »Katehismusu
z dvejma îzlagama« (1575) pod vtisom kmečkega neuspeha 1. 1573, kjer k a r
naravnost pravi, da »so ti vernic od fevdalcev storjeno najhujšo »silo inu
krivico dolžni volnu trpeti, nih tako nujo, revo, silo inu krivico zred sujo
druzmo Bogu tožiti- mu n e k a r punte oli avštrije začenati oli sami sebe
mescolati« (Rupel, Slovenski protestantski pisci, str. 133—134), marveč tudi
v obeh temeljnih tekstih »Slovenske cerkve«, v »Artikulih« (1562) in »Cer-
kovm ordnungi« (1564; gl. Ramovš, Drugi Trubarjev zbornik, str. 118, in
A. Kos, Uruzbem nazor slovenskih protestantov, 1946, str. 51—52). Reforma­
cija pri nas ne le torej ne pomeni »idejnega okvira« revolucionarnega vzpona
slovenskega ljudstva v 16. stoletju, ona subjektivno v glavnem podpira prav
nasprotnike tega revolucionarnega vzpona (prim, o n a č e l n e m odobra­
vanju fevdalnega reda še A. Kos, n. d., str. 35—37, 43—45, 47—60).
Ocena reformacije je torej z različnih perspektiv različna. Ce jo oce­
njujemo v okviru razmer 16. stoletja, je nedvomno neprecenljiva njena
zasluga v okviru slovenskega kulturnega razvoja, ki mu je postavila trdne
temelje s svojim književnim delom in mu v marsičem dala pravec za dve
stoletji, m prav tako neprecenljiva glede na utrjevanje slovenske narodne
Jl
«А . ?1-' •
Р П
v j e , d a , l a s k u p n i književni jezik. V okviru razredne borbe
Њ. stoletja je nase konkretno protestantsko gibanje v daleč prevladujoči meri
zaveznik plemstva in podpira njegovo borbo za utrditev fevdalnega izkorišča­
nja brez vsakega nadzorstva. S širših perspektiv slovenskega razvoja pa j e
ustvarila orožje, s katerim so slovenski narodni buditelji v 18. stoletju mogli
na Slovenskem bistveno podpreti že nekaj stoletij trajajočo puntarsko borbo
za slovensko narodno osvobojenje. Te različne poglede je ob obravnavanju
16. stoletja vsekakor treba imeti v s e pred očmi in ne posploševati ocene
ene strani protestantizma pri nas na celoten zgodovinski pojav v vseh nje­
govih straneh, k a r je naša publicistika mnogokrat storila glede na zasluge
naših protestantskih književnikov.
Bogo Grafenauer

284
 Dr. Vlado Schmidt, Pedagoško delo protestantov na Slovenskem v 16. sto­
letju. Pedagoški tisk, zvezek 6. Izdalo Pedagoško društvo LR Slovenije, Ljub­
ljana 1952, str. 1—224.
Ob 400-letnici prve slovenske knjige, ki nam jo je dal Primož Trubar,
je med slovenskimi zgodovinarji, slavisti in kulturnimi delavci zopet poraslo
zanimanje za številna, še nerešena vprašanja reformacije. Eno takih je bil
tudi problem protestantskega šolstva in le-tega se je lotil avtor omenjenega
dela. To vprašanje so sicer načenjali že drugi pisci, med njimi tudi F. Kidrič,
vendar ga niso obdelali v celoti, predvsem pa ne z gornjega vidika. V. Schmidt,
ki je začel sistematično proučevati razvoj šolstva na Slovenskem, se je torej
moral najprej ustaviti pri protestantskem šolstvu in ga raziskati. Zaradi tega
moremo knjigo označiti le kot manjši, čeprav zaključeni del obravnavanja
mnogo širšega vprašanja, s katerim se pisec ukvarja (glej V. S., Odnos cerkve
do osnovne šole na Slovenskem ob prehodu fevdalizma v kapitalizem,
Sodobna pedagogika IV., 1953, str. 129 si. in 193 si.). Vendar je z njo avtor,
ki je eden naših vodilnih pedagogov-teoretikov, postavil temelje slovenskemu
pedagoškemu zgodovinopisju (prim, oceno dr. L. Žlebnika v Sodobni peda­
gogiki IV, 1953, str. 60 si.).
V najobsežnejšem in osrednjem poglavju svojega dela je avtor izčrpno
in temeljito obdelal protestantsko stanovsko šolo v Ljubljani od njene usta­
novitve 1. 1563 do njenega konca 1. 1598 (str. 25—146), V prvih dveh, po obsegu
mnogo krajših poglavjih pa j e orisal odnos naših reformatorjev do vzgoje
in mladine ter njihovo delo, zlasti delo Primoža Trubarja, za slovensko
osnovno šolo. Knjigi je dodal tudi tekst drugega Bohoričega šolskega reda za
stanovsko šolo iz 1. 1575 in pa Frischlinov šolski red iz 1. 1584, ki je veljal nato
do konca ljubljanske stanovske šole (str. 189—224). S tem sta prvič v celoti
objavljena oba naša najstarejša dokumenta iz šolskega področja, k a r je
seveda knjigi v korist.
V delu so pomembne ugotovitve, važne tudi za zgodovinarja, in ne le za
pedagoge. Omeniti nam je poleg drugih (n. pr. iz področja pedogogike, o
vplivu humanizma na naše protestantsko šolstvo, da je na Slovenskem šele
reformacija omogočila laikom dostop na področje pedagoške vede in dr.) zlasti
dvoje. Prvič, da so slovenski reformatorji prvi v zgodovini našega naroda
izrazili zamisel osnovne šole, ki naj bi zajela otroke obeh spolov na pode­
želju in tudi v mestih, kar je avtor dokazal v polemiki z drugačnim Kidri­
čevim mnenjem. Toda ob tej ugotovitvi je nujno treba postaviti vprašanje,
koliko so naši protestanti to zamisel uresničili? Nanj pisec ni skušal odgo­
voriti. Seveda je ob sedanjem stanju virov težko dati odgovor, toda zgodovina
bo morala poskušati nanj odgovoriti. Ne glede na to, koliko so naši refor­
matorji s Primožem Trubarjem v praksi izvedli zamisel osnovne šole, pa so
s svojim gledanjem bili pred nemškimi ter se naša reformacija tudi v tem
pogledu loči od nemške. In drugič, da j e skrb za šolstvo našim reformator j eni
navdihnila tudi želja po dvigu slovenskega ljudstva iz kulturne zaostalosti in
da niso nagib za svoje vzgojno delo dobili samo v verskem nauku in v svoji
usmerjenosti v onostranstvo, kamor so prenašali tudi svoj vzgojni smoter.
Vendar se mi zdi, da je avtor to nekoliko malo poudaril, oziroma da je pouda­
rek zbledel, ker oba motiva, ki sta sprožila in vplivala na pedagoško delo
slovenskih reformatorjev, ni omenil drugega ob drugem (str. 7 in str. 18). S
tem seveda ne mislim dati preveliko poanto prvemu motivu, kajti nedvomno
je bil drugi odločilnejši in močnejši. Trubar in njegovi sodelavci so bili
predvsem verski reformatorji in je vse njihovo kulturno delo le kot posledica
tesno povezana s tem. Toda pri tem so vendar pokazali toliko zavestne vneme
za kulturni dvig slovenskega ljudstva iz >bednega rovtarstva«, da se naša
reformacija tudi v tem bistveno razlikuje od nemške.
Ponekod pa je šel avtor v svojih trditvah nekoliko predaleč ali pa jih
j e premalo argumentiral. Tako je Trubarju in njegovim besedam: »Cesarji,
kralji viudi inu vsa žlaht oblast inu gospoščina so d o l ž n i . . . v slednim mejstu,
v trgu inu per sledni fari šulmojstre inu šolarje d r ž a l i . . . « pripisal preveč

285
 zavestne misli, n aa j za šolstvo skrbi država. Zdi se mi, da bi Trubar ia s tem
™ w P Ï T C - ™ ^aveIistično. Njegove besede smemo razlagati v s k l a d u ^
protestantsko ideologijo le v tem smislu, da n a j vsi, ki so od boga sprejeli
oblast v posve nih rečeh, skrbe tudi za duhovno blaginjo, to j f za vero
svojih podlozmkov. Pri nas pa velja to še tem bolj, k e r ieželni knez n l š e f
y pro estantizem in so za šolstvo skrbeli stanovi. G ede na argumentacijo k
S k r e s m e I a t r d i t
sWvs^oYa'Vf У ff ^ P - > da j e imllTlTubijanska
stanovsKa sola od 1. 1з82 dalje stopnjo gimnazije, čeprav seveda ne ìzkliu-
cujem te možnosti, in da je bila prva gimnazija na'siovenskem feLj str 78 i n
115 ter opombo štev. 17 na str. 165). Iz dejstva, da je znan en primer direkt
nn g l Г 1 ^ Р а Z- ^ 1 ' ™ ^ stanovske šole na univerzo in da j e Tmela le ta
po 1 1584 ysaj neko dobo, če ne do konca šole, šest razredov še ne smemo
narediti akega zaključka. Edino merilo za to je vsekakor Ге vsebina pTo-
sgSašolaminkr °Л
m 1 r i m e r a t i
t e
^ °vfl
b , e
P
n a
, ' PFOBTBJ naše stanovske Iole z l a Z -
raz^ÒWo in Г ^J. i . slovenskih tleh - kolikor so seveda viri na
razpolago — m pa z latinskimi šolami v Nemčiji, ki so v dobi reformacije
ze imele stopnjo gimnazije. Sele po takšni analiz bi bilo možno postaTuaü
1 Z a k l J U Č k e kÌ S VaŽDi Za VSe
! Ä Metra?*" " ' ° Po-^L ?azTkava5e
е1 d hil Še se b o l
™ +Л °1,^ ? ° -T. J zaokroženo podobo in bi še pridobilo na vred­
nosti ce bi avtor v večji meri kakor je, vsa dogajanja postavil v gospodalsko-
druzbem in politični okvir tedanjih razmer na Slovenskem. Tako bi se na
nekaterih mestih tudi izognil posploševanju in trditvam, ki eicer veljajo za
splošni evropski razvoj, nikakor p a n e ali p a le deloma za 8 ovensko oiemlje
Na nekaterih mestih - vsaj v prvih dveh poglavjih - bi pričakovali Še п Ж
vec znanstvene dokumentacije, čeprav sicer W s te strani n T d i l a t i očftkov
. l e pripombe nikakor ne zmanjšujejo vrednosti knjige, ki je zelo dobra
S b P o ^ l o 0 S m 7 c i j i a ' Š i l 1 ^ t e ^ t i k « - *"**«> ioJfo'upoieabüel0vsÄ
Ferdo Gestrin
Dr Walther Fresacher, D e r Bauer in Kärnten. II. Teil. Das Freistift-
recht. Klagenfurt 1952 (Verlag des Geschichtsvereines für Kärnten. 173 str.).
Avtor, ki j e v zadnjih letih napisal vrsto tehtnih razprav iz socialne in
Fn O r n f f ° d r T Te -U i k 0 ^ Šе k e S a r s ko ?n lei lc ah 'e Ie L 1 9 5 0 i z d a l monografijo' Der Bauer
AJ v * "' ; Č U °Л P t Stellung des Bauers in Kärnten (31 Bd
Archiv f Vaterland. Gesch. u. Topographie Gl. Zgod. Časopis V 186 si)
Temu sledi pričujoči II. del, ki se peča s posestaimi o b l T a m i koroškega K o r o s l c e
podložnika m sicer z razvojem in končno odpravo proste nasaje Sa
k o r o š k e P / a V e M d P o 0 | ^ 2 U V ( 7 ~ + 3 6 ) h ° ^ ^ P i s e ^ °. r i s a t i s t a r e j š e posestno pravo
w £ • lS P o d l o z n e g a kmeta, pustivši ob strani koseze in druge male svo­
bodnjake. Ža prvotne razmere seveda neposrednih virov ni. Pisatelj more
, ? Д, « f™- I e Ге T
\ ° e ? . a d n o n a P a l a g i sklepov iz razmer kasnejše dobe
izza 13. veka m po ana ogiji razvoja v drugih deželah. Svoj oris pričenja s pri­
hodom Nemcev v deželo sredi 8. stol. Značilnost tega spisa je sploh da C
docela prezira slovensko prebivalstvo. Le tu in tam ( T p l . K , » ft
govori ne o Slovencih marveč o: >slavisch sprechende Unfreie Veleposestvo
Prav £ к Л ab - 1e0 o 's tT Ia Ln 8 2 8 1еа?0 b 0 l J i n k m a l u «ključno v n e m š S rokah
v Т Л - S P 1 J T / l . e s v o b o d n o s t domačih »hlapcevc, ki so jih našli Nemci
v deželi dovolj Iz teh in priseljenih nemških nesvobodnih je"potem nastal Z
piscu koroški kmetski stan. S temi domačimi in d o s e l j e n i i i n e ^ M t o f n i n S
neslobodnim! so gospodarili velki posestniki po svoji zimlj4 s svo^h d Z œ v

Iz druge polovice 9 stol. so pa ohranjene posamezne listine iz katerih

et «1,„ u t e n „ l , b u s . . P „ , č » i . . . ta i „ « , c 0 , O D i a , z . k m e S o b d e f Ô v a t ô
286
zemljo. (Colonus = obdelovalec). Ker se ne omenjajo nobene dajatve, sklepa
pisatelj, da je bila zemlja del gospoščnega dvorca. Se v 9. stol. se navaja
druga oblika kmetskih zemljišč. Neprosti so posajeni na hübe, nastale iz
lazov; dolžni so bili le k raznim službam. Slednjič se še v 9. stol. omenja
»census« (činž), ki ga je plačevati od zemlje.
V neki listini iz 1. 927 se v navedbi zemljišč ločita pojma »hoba« in
»territorium« (hobam imam et territoria duo), ki se podelujeta od istega
dvorca, ne da bi se mogla ugotoviti razlika med obema pojmoma. Iz tega
sklepa pisec, da hübe niso nastajale le iz lazov, marveč zgodaj že tudi iz
obdelovanega zemljišča (str. 8, 9).
Kasneje se nahajata v listinah za kmetska zemljišča naziva: praedium
(zač. 12. stol.) in beneficium. Pisatelj meni. da označuje prvi zemljišče v
neznani izmeri. Rabi se večkrat za koseščine, beneficium pa za zemljšča, ki
so se podeljevala nesvobodnim kmetom, vršečim za zemljiškega gospoda voja­
ško službo. Nazivi »territorium«, »colonia« se v listinah vedno redkeje naj­
dejo, dalj časa ostane naziv »beneficium«. Vse te označbe je spodrinil kasneje
izraz »mansus« (str. 10). Pisatelj misli, da je ta naziv nastal po napravi stalnih
bivališč, hiš na podeljenih kmetskih zemljiščih in ga pravilno izvaja iz
»manere« (za naseljence se nahaja tudi izraz »manentes«).
Fresacher opaža, da se v latinskih listinah že zgodaj hübe in »mansus«
navajajo skupaj; v nemških listinah pa se poleg »hub« pojavljajo »lehen« ;
Pisatelj le domneva, brez zadostne utemeljitve, da je zadnji naziv dedič
prejšnjih označb za manjša zemljišča in pa za »mansus« v prvotnem smislu.
Kasneje se imenujejo kmetski fevdi »feudum«. Iz teh zemljiščnih enot so po
Fresacherjem mnenju nastali kasnejši kmetski fevdi, ki so se enačili polovici
hübe ter so se večkrat pridružili celi hubi kot »Zulehen« (naša »lastina«).
Pisatelj sam pač primerno pripominja, da je treba to njegovo mnenje šele
natančneje preiskati. P r a v tako se mu le zdi, da j e brezdvomno porast števila
hub v ozki zvezi s krčenjem in z opuščanjem obdelave gospoščne zemlje v
lastni režiji ter z tem zvezano razdelitvijo ostanka še ne med kmete raz­
deljene zemlje. Sčasoma so prej gospodarsko dvorcem neposredno podložni
»mansi«, kot skupen naziv vseh teh podložnih zemljišč, dosegli isti položaj
kakor hübe, to je postali so gospodarsko samostojni, ki so kakor hübe dajali
dajatve v denarju in naravi, davščine in opravljali tlako (str. 12).
V poznejšem srednjem veku se kmetska zemljiška posest razlikuje le še
po velikosti, ne pa po gospodarski obliki.
Prvotno so bili na hubah naseljeni podložniki samostojnejši in v nekem
pogledu svobodnejši nego oni na »mansih«, dokler jih niso nehali spravljati
z dvorcev. Kazno je, da je nekako od 13. veka na Koroškem po osebnem
položaju le ena vrsta kmetov, le podložniki (Holden) in ne več nevoljniki
(Leibeigene) (str. 13). '
Prve p o i m e n u imenovane podložnike navaja že listina iz 1. 888.
(polzemljake), prve imenoma označene kmete na h u b a h pa okrog 1. 990
(celozemljake). Potem se vedno bolj pogosto označujejo kmetije skoro
izključno z imenom uživalca, k e r je bila kmetska rodbina s podeljenim ji
zemljiščem navadno trajno zvezana (str. 13).
Iz opažanj, da se izza 10. stol. v latinskih listinah opetovano glasi, da
neki kmet svojo hubo: »habitavit, possedit, colit« (stanuje, poseduje, obde­
luje), v poznejših nemških listinah pa le: da sedi (sitzt) ali je »nasajen«
(aufgesessen ist) izvaja pisec, da je bilo izza 13. in zlasti 14. veka posestno
rav
pravo kmetov za vse enako ali vsaj približno enako, p r e j pa različno. - P
tako čuti pisec morda preveč natančno, da zveni iz latinskih izrazov: »habi-
tare, possidere, residere, colere« ugodnejša posestna pravica nego v izrazih
»constituere, colere, colocare« za čin podelitve (str. 13, 14).
Prav do 1. 1848 je imel zemljiški gospod več ali manj odločilno besedo
pri nameščanju kmeta na zemljišče, prav tako pa pravico odsaditi. odstaviti
kmeta iz važnih razlogov, zlasti zaradi neizvrševanja dolžnosti odrajtvil. V
starejših listinah se prvo glasi v latinskih listinah »mstituere«^ odstaviti »desti-
tuere«, v nemških pa »besetzen« in »entsetzen«, v novejših časih »stiften« in

287
 »storene (»bestiftenc m »abstiftene). Iz teh različnih izrazov sklepa zopet
pisatelj na popolno prostost nasaditve in odsaditve v starejšem času. Zemljiški
gospod je imel po novejših listinah »freie stifte, to j e prosto nasajo: podelje­
valo s je zemljišče
o d a
»zu freier stifte (»v sadovno ime«). Prostost j e torej na strani
S P1 > ne podložnika. L. 1238 se glede Koroške v neki oglejski listini
o zemljišču v Podjuni govori o »instituere in destituerez kolonov. Kmalu
nato se isti izrazi rabijo tudi v listini šentpavelskega samostana (1. 1277).
Razen pravice nasaje in odsaje j e imel zemljiški gospod večkrat tudi
pravico jemati za zamrlim kmetom kot umrlino najboljšo ali drugo naj­
boljšo goved (Sterbochs, Besthaupt). Pisec smatra z nekaterimi drugimi prav­
nimi zgodovinarji to umrlino kot znak prejšnje nesvobode. Prvotno j e bila
vsa m o n n a podložnika last zemljiškega gospoda, ta pravica da se j e sčasoma
omilila. Njen zadnji ostanek je ta odvzem govedi iz žive premične imovine
zamrlega kmeta, l e vrste umrlina ni bila splošna, marveč le v okoliših
slabejse proste nasaje. V opombi (str. 16, op. str. 44) kaže n a to dajatev v
bavarski zupi p
loške gosposke kot pričo nemškega izvora te dajatve.
I^A}°J° ° ZÏ& gosposkah so morali plačevati podložniki letno naselnino
(biedelpfenig, Stiftkreuzer) v malenkostnem znesku štiri do osem denaričev
Prvotno je moral kmet prihajati vsako leto na gosposkin dvorec in naselnino
tukaj osebno odrajtah. Bil je to ostanek dolžnosti, ko j e moral kmet vsako
eto oddati svoja zemljišča. Da mu j e gospod zopet prepustil zemljo za eno
leto, placati je moral naselnino Га naj bi bila torej priznanje prvotno popol­
noma poljubne, kasneje pa omiljene pravice nasaje in odsaje, ki se po piscu
za vso Koroško sicer ne da listinsko dokazati. Vendar pa kaže p r i vseh
koroških gosposkah običajna naselnina na to, da j e imel zemljiški gospod
tukaj povsod prosto nasajo (str. 18, 19). Dočim j e do 12. stol. v virih govor le
o kaznu, « n z u in nakaznjenih* zemljiščih sploh, razvidimo iz teh poslej, da
so zemljiški gospodje oddajah kmetska zemljišča proti l e t n e m u kažmi
K I I e i 2 Л " * o k ï ° f . L i 1 5 0 ž e s t a l n o določen. Najbrž pa j e bila t a
oblika kmetske posesti živa ze pred tem časom. Kazen j e bil različnega oblega
v denarju m pridelkih, davščini in tlaki. Večkrat se razlikuje kazen in tlaka.
Včasih se v listinah ocenjujejo posestva v kmetskih dajatvah, preračunanih
v denar in se ponavlja vedno in vedno, da služi (solvit) »mansus« ali »huba«
^ določeno denarno vsoto (zelo često 1 talentimi, 1 marko).

i.™ v ^ V t T ! o ° ¥ ? " / • < k a n ? n a ) J? P ° s t a l ? najvažnejša dolžnost podložnika. Ze

izza konca 12. stoletja kažejo listine, da j e bilo zanemarjenje te dolžnosti
ÏAHPV r - ° S Z a o d . s a d l t e v - V večstoletnem razvoju so dosegli kmetje
А ^ Ј А Л . " ^ l e Z a n e m a r j e n ^ e ° d r a ^ i l a i e i m e l ° 2agposledico
H n v ^ i k r a t m n a ] d e v l i s £ i n a h ' d a s e podeljuje kmetu zemljišče iz gospo­
dove milosti (Herrengnade, herrengunst, gratia). S temi izrazi se j e označevalo
potem pogosto tudi posestvo samo str. 50). Imenujejo se zemljišča s tem na-
a , Č e Je
S „ „ r- - P r e j ! n j i l a s t n i k P r e J e l s ™ J e zemljiškemu gospodu
izročeno zemljišče nazaj v sadovno ime. Podložniku j e vrnil gospod zemljišče
h k (räumen
In Äodide
in
m e t P a S
undV e ,davon
z a v e z a l
' , d a l e t i j o na njegovo zahtevo takoj sprazni
vahrene).
v

Redko se naleti v koroških virih na izraze »baurechte, »baumannsrechte

t u a , U l a T g e r ^ C h t , g k e - t ! ' k i J i h n r a b i J ° n a T i ~ l * e m za kupna ^ e m l f i č a in
tudi na Koroškem v istem smislu v predelih ob tirolski meji. Povsod pa ta
izraz ni imel istega pomena marveč j e v nekaterih koroških krajih označeval
prav prosto nasajo (freistift . Le zelo redko se rabi za »freistifte tndMzraz
»freidienste. Sicer se za podložna zemljišča do leta 1300 omenja v listinah ! e
se »jus fori, jus c m e, burgrechte, grajsko pravo, k i j e bilo pa le v mestih
s W a n J ; n a H P 0 S e S Ì n i V b l l k a - P J-°. S t a n a S a J a * e b ' , ä n a Koroškem okrog leta 1300
skoraj cdma oblika prepustitve zemljišča kmetom, čeprav kažejo listine da
so skusah podložniki vedno bolj doseči razmerje po kupnem pravu

str. 4 6 3 K a Z e n '
Ш
';
Z i n s b a r
= nakaznjen (gl. O. Gutsmann, Wörterbuch (1789), '

288
 Tako sliko razvoja podložniškega razmerja do leta 1300, ki jo tukaj
moremo podati le v zelo širokih obrisih, podaja Fresacher dokaj pregledno,
čeprav mnogo ponavljajoč se, na podlagi tiskanih virov, ki teko za Koroško
ob obilnih diplomatarijih.
V drugem poglavju (str. 36—55): »Das Freistiftrecht« razpravlja pisec o
daljnem razvoju te posestne oblike po letu 1300.
Z Erno Patzelt (Entstehung u. C h a r a k t e r der Weistümer in Österreich) se
sklada, dà je v dobi medvladja v 13. stoletju moč zemljiških gospodov v škodo
kmetov narasla in razvoj v smeri razširjenja kupnih kmetij zavrla ter po­
vzročila zvišanje zahtev po kmetijskih odrajtvilih. Ta pojav da je povzročil
v glavnem kmetske upore pred letom 1500. in po njem.
Izza 14. veka se je razvilo naziranje, da imej zavarovano posestno pravico
na zemljišču le ta, ki jo more dokazati z listino. Kdor je pa ni mogel dokazati,
j e veljal za prostega nasajenca (Freistifter), ki ga je načelno mogel zemljiški
gospod vsak čas odsaditi.
Šele po letu 1300 se je na Koroškem posestno pravo kmetov razvilo v
dveh glavnih oblikah: zakupno kot prosta naša ja in dedno, ki se je imenovalo
kupno Jkauf rech t). Poslednje se je stoletja razvijalo v različnih odtenkih in
iz različnih razlogov, prav kakor tudi prosta nasaja ni bila povsod popolnoma
enolična (str. 38, 39).
Pisatelj primerja tudi razliko v razširjenosti obeh oblik na Koroškem z
razvojem na sosednem Tirolskem in Salcburškem, ne omenja pa kakor sploh
na nobenem mestu, razmer na sosednem Kranjskem, čeprav je bil tukaj
razvoj bolj podoben. Predvsem se kaže razlika med kmetskimi zemljiškimi
razmerami na Koroškem in pa na Tirolskem ter na Salcburškem v mnogo
večji razširjenosti dednosti, torej kupnih zemljišč v zadnje navedenih dveh
deželah.
Glavni razlog za ta pojav vidi pisec v izredno veliki razcepljenosti
zemljiških gosposk na Koroškem, ki so imele na razpolago številno neprosto
prebivalstvo v staro naseljenem (slovenskem) delu dežele. Podobno domnevo
j e omenil tudi O. Stolz (Rechtsgeschichte des Bauerstandes in Tirol, 1949) za
slične razmere v pod vzhodnimi vplivi živečih predelih ob najzgornji Dravi
in najzgornji Muri. Z gotovostjo pa Stolz tega ne more trditi, ker se j e tudi
na Spodnjem Bavarskem in salcburški nižini ohranila preko 16. stoletja prosta
nasaja, čeprav v omiljeni obliki dosmrtnega trajanja (Leibgeding). Ker je
bila v vseh »nemških« Koroški sosednih deželah: Tirolskem, Salcburškem,
Štajerskem (!) in dalje na Bavarskem do poznega srednjega veka prosta na­
saja pretežno razširjena posestna oblika kmetskih zemljišč, pritrjuje pisec
trditvam Kleina za Salcburško in Stolza za Tirolsko, da je dednosti ugoden
razvoj v teh deželah pripisovati predvsem prizadevanju deželnih knezov, ki
so prosto naša jo v svojem območju uredili in postavili na pravno podlago:
za Salcburško v deželnem redu leta 1328 in za Tirolsko v deželnem redu leta 1352.
V 16. stoletju nastala vladna stremljenja, v notranje-avstrijskih deželah prevesti
na zastavljenih gosposkah zakupne kmetije v kupne, tudi na Koroškem niso
imela uspeha (glej Polec, Prevedba zakupnih kmetij v kupne, ZZR XIII, 1937,
str. 144—152).
Na Koroškem je ostala prosta nasaja neurejena posebno glede pravice
odsaditve. Kakor sploh v vsej svoji razpravi kaže Fresacher te različne raz­
mere po posameznih gosposkah na številnih listinskih primerih. Vendar tudi
pisec ne more videti v pomanjkanju vladarjevih odredb za Koroško edini
razlog, da kupna zemljišča tukaj niso bolj razširjena, ko so vendar v manjšem
delu Koroške, severno od Beljaka v tako imenovani »Gegend< in tam v soseski
vendar brez vladarjevega pospeševanja zelo prodrla (str. 39).
Zelo važna je omemba naredbe cesarja Maksimilijana leta 1501 vsem
gosposkam na Tirolskem (pisec pristavlja: tudi na Koroškem in Štajerskem),
da poročajo o položaju svojih podložnikov. (Ce se nanaša ta ukaz morda tudi
na Kranjsko, bo treba šele ugotoviti.) Fresacher povzema ta podatek le iz
Wopfnerja (Das Tiroler Freistiftrecht), ki pa pri nas zaenkrat ni dosegljiv.
Po tem sta ohranjena le dva odgovora iz Tirolske. Na to je izšla cesarska
naredba z dne 7. februarja 1502, naj se vse proste nasaje (po Fresacherju

19 Zgodovinski časopis 249

 kmečkem uporu leta 1515 Odrekli H« Z ч ?u u 6 Z e l l l \ s t a n o v i z l a s t i P°
dokončno ra z°so"a na dvorni prfvdi (str47). ^ 0 ^
P
^ ^ ШСеПЈа ^ 6 ^ '
Zanimivo je tudi poročilo oskrbnika v Millstattn П Р + а n a m ^ л„л

z
221. T u k ^ s f Ä ^ Л о з - ^ Ж ^dOVina Z a
£ ™ k o ozemlje, str. 105, 220,

pomeni podložnika, ki re imel Dosest™ T \ L t S g P i o v i c i 18. stoletja, in

pravosodstva, ž e m t b e n i h l u T e l tv P enfLzadev Î Z u ^ Z ^ T ' ^ ] e b i l g l e d e
(V taki odvisnosti je bil pač vlak podložnika Str °* z e m l J l s k e * a gospoda.«
»splošen tip kmetiškega p o d l o z n î s ^ L l u b ò g a g u a i n a « 1 " " Р О Г Ј Т Г ^
d f l b m h ä ? t l i n S l 0 V e n S k Ì > " * » * * « • « i « - s f e d n ^ a i r ; o d T 0 ž P n r D o l e E n t nI
str. l P 86 d 0 b n ° Ì S t O V e t Ì > r o J e n J a k e « = >Holdec L. Hauptmann, Zgod. časopis V,

razpr P a 0 v r ïïlI k i r 9 T 7 j S k Ì t V 7 a r d V s tUZ l dz ne ,neapcI 2u ^ eeb r l l a r Ì a - 1 7 - 8 2 ( Z b o m i k ^ a n s t v e n i h

nexus ad glebam * J ™jenjaštvo (»Erbholdschaft«) z

290
 Ako se ob kmetovi smrti njegovi otroci niso mogli sporazumeti o višini da­
jatev, je mogel zemljiški gospod brez zadržka podeliti kmetijo tretji osebi.
Vendar je običajno dajal prednost rojen jakom (str. 50).
V nadaljnji razpravi kaže avtor primerjave na dvoje zanimivih zvez
y štajerskih napotilih o postopku pri odsaji in o težkih določilih v škodo
kmetu (str. 50).
Sklepa, da se je položaj kmeta poslabšal od 14. do 16. stoletja na njegovo
škodo. Prosta nasaja je dobila videz kratkotrajnega zakupnega razmerja in se
je kot taka tudi večkrat smatrala. Na Štajerskem so se taka zemljišča posebno
v 16. stoletju imenovala mitna, oznaka, ki na Koroškem ni prodrla (str. 52).
Pisatelj p a n e pove, da so se na Kranjskem sploh tako imenovala do leta 1848.
(Gl. t resacherjevo poročilo »Carinthii« 1937, 163, 164 o moji razpravi ZZR 1937.)
V t r e t j e m poglavju (str. 55—104) oriše avtor daljni razvoj proste
nasaje v 17. in 18. stoletju. Izza 16. stoletja teko viri za njeno spoznavanje na
Koroškem prav obilno. Največ vpogleda nudijo primske knjige (Ehrungs-
bucher), ki so ohranjene za mnoge gosposke od začetka njihovega nastanka
v drugi polovici 16. stoletja (str. 56). Na K r a n j s k e m ' n a m taki primeri doslej
niso znani. Razen tega je ohranjenih iz koroških grajskih arhivov še mnogo
spisov, ki pojasnjujejo razmere na mitnih zemljiščih. Avtor označuje po
pravici kot bistveno vprašanje za presojo proste nasaje: za kateri čas se je
posestvo obdelovalo in iz katerih razlogov je mogel zemljiški gospod kmeta
odsaditi, ce j e torej izraz prosta nasaja (freie Stift) utemeljen. Za tem prihaja
v postev vprašanje dednosti in pa to, ali je imel podložnik na zemljišču tudi
se pravico, ki je presegala golo užitno pravico. Ta zadnja vprašanja so odlo­
čilna za razliko med prosto nasajo in kupno pravico.
Čeprav kaže prosta nasaja v posameznostnih po raznih koroških go-
sposkah od približno leta 1600 do konca razlike, vlada pa vendar po avtor­
jevih opazovanjih v glavnem vprašanju popolnoma enotnost: kmetije so
podeljevali povsod dosmrtno (»auf ein Leibslebenlang«, str. 56). Le če so po­
delili kmetijo zaradi mladoletnosti otrok začasnemu obdelovalcu (»Vorhauser«)
a h pa na dominikalnem zemljišču, se je to zgodilo samo za določeno število
let. Avtor v splošnem gotovo upravičeno poudarja, da so bile tudi pri isti
gosposki razmere različne v raznih časih ali zaradi različnih stisk: ob slabih
letinah in kuzmh boleznih, ko je nastalo pomanjkanje ljudi, ali v glavnem
zaradi različnih lastnosti zemljiških gospodov in njihovih menjajočih se
oskrbnikov (str. 58). •
„, Р ° . * е т razpravlja pisec na podlagi bogatega gradiva prav podrobno po
številnih, posameznih gosposkah tudi slovenskega dela Koroške — začne že
z rozeško — glede dednosti in razlogov odsaditve. Povsod so v tej dobi prosto
nasajene kmetije dejansko dedne. Razvila se je faktična dednost v rodbini
(bippenerbrecht); v tej pa j e sedaj, razen severno od Beljaka (»Gegend«), prvi
naslednik najstarejši sin.
Skoraj edini razlog odsaditve je bilo slabo gospodarstvo (str. 62). Mnoge
zanimive in poučne podrobnosti so navedene glede posameznih gosposk V tem
reteratu jim naravno ne morem slediti (str. 62). Ves ta razvoj je bil zelo raz­
ličen, m to gotovo ne samo pod domačimi razvojnimi vplivi; kajti največ
zemljiških gosposk je bilo tujih: Salcburška nadškofija. bamberška itd
i, njimi oziroma njihovimi funkcionarji se je vselilo tudi njihovo tuje pravo
Ma ta izvor pa se pisec ni in seveda tudi ni mogel podrobneje.ozirati.
Avtor posveča pri razpravljanju o razvoju v območju posameznih gosposk
pozornost tudi vprašanju, ki se ga je doslej le premalo ali ni nič upoštevalo,
namreč o predmetu lastnine podložnih kmetov in o njihovi zadolžitvi (str. 64).
V lasti podložnega kmeta so bile le premičnine. Njegove denarne obveznosti
so bile na eni strani plačila, ki jim je bil obvezan kot prevzemnik kmetije
napram svojim bratom m sestram, potem ženini ženitni zahtevki, po drugi
strani pa dolgovi, ki jih je napravil v tem času. Zavarovani pa niso bili ne
eni ne drugi, kajti podložnik ni bil lastnik zemlje, ki bi jo bil mogel zastaviti.
Zato se kmet ni mogel mnogo zadolžiti. Prvoimenovane obveznosti: izplačila
bratom in sestram ter ženi so imele prednost pred zadnjimi, pa so vendar tudi

291
 te bile zapostavljene za denarnimi obveznostmi zemljiški gosposki in za
desetinami.
Koncu tega poglavja prislanja pisatelj izvajanja nekaterih avtorjev o
prosti nasaji: koroškega komisarja Ehrenberga, Wopfnerja, Klebla.
Za tem zaradi tolikih značilnih podrobnosti o kmetskem podložništvu te
dobe sploh tako informativnem poglavju razpravlja pisec potem v č e t r t e m
poglavju (str. 104—157) o prestanku proste nasaje na Koroškem. Nazorno
prikazuje Fresacher priprave, ki so vodile do odredbe prenehanja proste na­
saje (glede tega morem opozoriti tudi na svoja izvajanja ZZR XIII, 1937, zlasti
str. 153—161).
Ustrezalo je splošnemu duhu 18. stoletja, da se z izboljšanjem položaja
kmeta pospešuje poljedelstvo in pomnoži prebivalstvo. Ustavitev zvišanja
kmetskih bremen in davščin ter ohranitev davčne moči kmeta n a j bi za­
jamčila tako imenovana rektifikacija (1747—1754), v kateri so zemljiški go­
spodje morali napovedati svoje prejemke, ki se niso smeli več zvišavati. Le
primščino je smel zemljiški gospod še dalje zvišavati in se je te možnosti
tudi v obilni meri posluževal.
..KazJH> s o predlogi Joh. Michaela pi. Herberta leta 1760 cesarskemu dvoru,
ki jih Fresacher žal le p r e k r a t k o navaja, in tem sledeča poročila deželnih
stanov sprožili končno odpravo proste nasaje na Koroškem. Stanovi so v teh
poročali o slabem položaju kmetov, ki večkrat opuščajo svoje hübe. Po takih
ugotovitvah je izšel patent z dne 21. oktobra 1766, ki uvodoma ugotavlja, da
kmet, ki ima kmetijo v prosti nasaji, nima pravega interesa na zboljšanju
zemlje in večji donosnosti, ker nima dedne pravice in je tudi v nevarnosti,
da mu odvzame zemljo zemljiški gospod še pred smrtjo in jo potem, ko jo
tri leta sam poseduje, podeli drugemu uživalcu. Avtor pripominja, da velja
to le za dominikalna zemljišča, ki jih je oddal zemljiški gospod kmetu v
užitek in mu ni nič znano o navedeni triletni posesti. Patent prepoveduje
odslej z grožnjo visoke kazni podelitev kmetij po prosti nasaji s poljubnim
vsakočasnm odvzemom.
Naglo po tej odredbi je s patentom 8. avgusta 1767 in s temu priloženo
instrukcijo skušala cesarica Marija Terezija izvesti p r o s t o v o l j n o pre­
vedbo prosto nasajenih kmetij v kupne.
Glavna misel te odredbe je bila, da naj dobi podložnik po svobodnem
dogovoru za dogovorjeno kupnino, ki naj bi odškodovala zemljiško gosposko
za dotedanje pravice, kmetijo v dedno last.
Popolen neuspeh te nameravane prostovoljne prevedbe pripisuje avtor
pomanjkanju denarnih sredstev podložnikov za kupnino, največ pa odporu
zemljiških gospodov.
Zato se je centralna vlada naglo odločila za o b v e z n o odpravo proste
nasaje s patentom od 26. januarja 1771. Naknadno (s patentom 8. junija 1771)
j e bilo na prošnjo deželnega glavarstva dovoljeno, da se stanovi o tem za­
slišijo. Kdo je načrt sestavil in pod kakšnimi vplivi, za to avtor najbrž ni imel
arhivalnega gradiva. Po tem načrtu naj bi vsa prosto nasajena zemljišča
prešla na kmeta v last tako, da jih sme zapustiti svojim otrokom in vnukom
a h če teh ni, tudi drugim, ali pa po goli prijavi zemljiški gosposki proti
plačilu zmerne prenosnine tudi prodati. Dajal pa bi še dalje dosedanja
odrajtvila.
Kot odškodnino za izgubljeno lastnino na podložnem posestvu pa naj bi
zemljiška gosposka prejemala letno za njena kmetska zemljišča doslej pre-
jemane letne dohodke na primščinah in posebnih dajatvah (umrlini, inven­
turni m zapuščinsko-razpravni taksi), ki bi se zračunali po rektifikacijski
napovedi m razdelili po velikosti in dobroti kmetij na posamezne podložnike.
Novo je bilo v tem načrtu, da o odškodnini zemljiški gosposki ni bilo več
govora. Kajti malenkostni znesek iz posebnih davščin se dejansko ne more
kot taka smatrati. Ta točka je bila kasneje dolgo močna spotika zvršitve vse
akcije.
Stanovi in zemljiške gosposke so živahno ugovarjali vladni nameri od­
prave proste nasaje sploh in v patentu izraženim načelom.

292
 Na eni strani so poudarjali nepotrebnost take spremembe, češ da bodo
podložniki še na slabšem. Ce pa je že neizogibna, predlagajo mnogi, da^ se
prosto nasajene kmetije ne prepuste v last, marveč po vzorcu zgornješta-
jerskih tako imenovanih tretjinskokupnih zemljišč ali sicer na k a k način
prevedejo v kupne kmetije. Splošno se je poudarjala neskladnost, da bi po
načrtu ostali kmetje še nadalje podložni z odrajtvili, po drugi strani pa bi
smeli svojo posest dedno zapustiti in odtujevati. V tej smeri so bila tudi dolga
posvetovanja stanovskih organov, ki jih pisatelj podrobneje prikazuje. Velik
del posvetovanja je bil posvečen vprašanju kupnine in obsega dednega na­
sledstva.
Na koncu natančnega historiata odprave proste nasaje pisatelj pripo­
minja, da v stanovskih spisih koroških ni najti ne poročila stanov deželnemu
glavarju, niti njegovega poročila centralnemu oblastvu na Dunaju. Tudi ni
mogel ugotoviti, kje in kdo j e sestavil patent 13. novembra 1771 o odpravi
proste nasaje.
V zadnje navedenem pogledu morem iz prepisov gradiva tedanjega
arhiva avstrijskega notranjega ministrstva piščeve navedbe nekoliko spopol-
niti. V poročilu z dna 13. novembra 1772 (spis Notr. min. IV. K 6 in genere
Kärnten) pravi deželno glavarstvo (referent v. Hentl (?), konc. von Hulnberg;
podpisali deželni glavar grof Heister, Norbert grof Aichholt, F r a n c baron
Ottenfels, Jobst Casper von Ebl, Johann Peter Hentl), da predlaga vladarici
osnutek patenta, ki je bil sestavljen (torej v Celovcu) na podlagi o tem pred­
metu podanega stanovskega mnenja in o tem izdane cesarske odločitve 2
10. septembra. Deželno glavarstvo v tem predlogu še pripominja, da je v
osnutku patenta k I 3 še posebej pristavilo, da od centine vrednosti kmetije,
ki jo je vstaviti v inventar, ni plačevati nobene pristojbine. Ta pristavek da
je potreben zato, da bi si zemljiške gosposke proti mnenju stanov ne pri­
laščale inventurne takse kot znatno dominikalno dajatev v škodo podložnikov.
Da pa podložniki zanesljivo zvedo o prevedbi proste nasaje v kupno
razmerje, je nadalje zagrozilo na koncu patenta zemljiškim gosposkam z
denarno kaznijo 50 goldinarjev, če podložnika ne obveste na odrejeni način.
Dvorna pisarna je nato dne 5. decembra 1771 osnutek deželnega gla­
varstva odobrila v celotnem predlaganem obsegu, ne da bi omenila navedene
pristavke, in je naložila deželnemu glavarstvu razglasitev patenta.
Po določilih patenta s 13. novembra 1772 se (§ 1) vse doslej prosto na-
sejene kmetije proglašajo z veljavnostjo od 1. januarja 1772 za kupne. Njihovi
posestniki morejo izmed svojih potomcev, ali, če'teh ni, iz svojih sorodnikov
določiti sposobnega naslednika. Ce ta ne bi bil sposoben za gospodarstvo, more
kmetijo prodati, tako da samo ob pomanjkanju stranskega dediča pripade
kmetija zemljiškemu gospodu nazaj.
Da bi zemljiške gosposke ne bile prikrajšane v svojih dohodkih, se
določa (§ 2), da se doslej navadno odrajtovana primščina vpiše zaradi raz­
vidnosti potrojena v zemljiško knjigo. Ob premembi posesti pa pripade tret­
jina te vsote zemljiškemu gospodu.
Po nepristranski zapuščinski cenitvi (§ 3) pripade kupna kmetija dedičem.
Zemljiškemu gospodu ne pripada nobena inventurna pristojbina (kakor je že
zgoraj navedeno), pač pa more zahtevati primerno pismenino (Briefgeld).
Določila paragrafov 4 do 8 priznavajo: pravico delitve kmetije med
dediče, zadolžitve in pravico prvenstvenega nakupa zemljiškega gospoda.
Patent je vzbudil pri stanovih veliko nejevolje. Zemljiške gosposke so
kazale na težave, ki bi nastale z izvedbo patenta. Zahtevale so, da se izda
pojasnjevalen patent, mišljene pa so bile le spremembe, ki so jih predlagale
k vsakemu paragrafu.
Cesarica Marija Terezija s patentom s 30. oktobra 1773 ni ugodila nobe­
nemu predlogu, izvzemši male spremembe pri določitvi primščine.
Pač pa se j e s sodelovanjem novega, stanovskim težnjam naklonjenega
deželnega glavarja po ponovnih predstavkah že leto dni nato posrečilo doseči
precejšnje spremembe.
Z dvornim dekretom z dne 9. julija 1774 je bilo spreminjaje patent iz
leta 1771 določeno: 1- Da se ob smrti posestnika cenilna vrednost ne vpiše

293
 z a d o l S ^ v z d r ž e v a n t ^ o T e d i ^ t h ^ 0 6 nb i( m? a Р
гетак
Ц " а zapuščina ne
se ne morejo sami welivliati V n l ^ r * 8 P°f stnik vzdrževati, dokler
atentom
(§ 3) se torej d a j e p r e d n o s t î ù r o S A , P 1
k
^ r enovembra
šn emu
1771
nemu stanju' 2.'če nT o b r o k e k z a D u ä l w V T ^ P 4 l J s o r o Prav-
dni
prvega in drugega kolena Л 1 V o T p S n k s К P Л *k ^ ki
ah med živimi prosto razpolagati « 1? ? Pn,«T.-i к
t
k u p n e
,metijo oporočno
sme le s privoljenjem zemliiflem LIL*» Т г 0
,l e kmetije
d o e n e
(§
ret
5) se
cenilne vrednosti. P?eko te mete Ä n f ' ^ - atd o I l t e v , * Jine
varstvo. 4. Primščina (§ 2) na^ znaša le teZ H ? f ^ deželno gla­
s n o s t i po odbitku L ^ ^ % ^ ^ ^ ^ ^ ^ & Ј С ^ е

P o t e ? ? ^ A ^ A « » j 7 - i «o sj eo s kPieredbe, ki so bile
ki pa določb zadnjega patenti'niso več « „ £ " " Š Pm a ' eP° Č
«ovih
r e s l e
odredbah,
• vale. še desetletja se z e n S e MSDMb. ? , r t " dopolnje^
m , l ì S 0 m le
s tem, da za izgubo l a a t ^ Ì T a P ^ ? ^ h z ^ l ^ h - Ш8 p r e j e °f l e od
^ В Д *
Brez odškodnine odnosno kupnine z e m H š k f ^ c ^ ° škodnine.
kmetije izvršila res samo na K M 0 S T / ^ ^l - - т ^ Prevedba
jlSklh 0S
v kupne
0sk s o s e
navijale pri razpravah o kmetske^dednenT n a
l
d n e m nasled
f = f ! , P P°"
m umrlin še v začetku 19 stoletj™ s t v u m o odpravi lavdenijev

kupnja l\up a ne k0 kmïtfje Ur A e ; Š Ä ^ * * z t ó e I a P—dba za-

ne obvezen način, česar niser ™ln£ £ •' c e p r a v nШa P r e еc e Jp r drugačen,
i k a z a I n a
drugem mestu (ZZ^XIlf Ш?T Љ т к а П е ( Т ^ 5™} °z r a™Р
prevedba na Koroškem še ni bi n nr^cvi т ? е 1î ?- i r e s az l 1 Građenje, da
za dobo prevedbe same konec 18 ? Ж П А " f .f <*er sedaj ne le
mnogo več, izredno marljivo sestaviienn ,?£, • To r 1Z P° m L bmarveč
matlv no
je podal še
rano in podrobno do prvih pofetW razvnfi°£* S e g a j o c o
. ' o ^ a t o dokumenti-
kmetske posesti, kakršne nfmamo И Т Р Г E . sljko najvažnejše Za
oblike
n o b e n o
pokrajino bivše Avstriji °n kakršnoÜ i ITJi 2a Г T^ ^Г^ sloT ensk
Mimo te študijeJ
ne bo mmore пЉп ™t-e£ i * 5? , o ozemlje,
razmer. ° g e l n o J ? e n raziskovalec tudi naših podložniških

Janko Polec

_ , :
W,en 19« i„ N.F.ÏXX. „49-1W2; Wien 1953. № 4 3 9 + 2 » ? " " " "

Vizedoms in österr. u. d Ennl u s t w Lw ?ieđer°gt^r-r^'onmer und des

15. stoletja vedno' večjo vaLostmarvečT u„ £r ,a v a^ Ч k l - d o W T a J 0 Š e l e i z ^

imovine, ki je bila za stareišo ffi ™ Л1 P . ^ » imenovane komorne
moči deželnega kneza To Imovino?hLP; f g *i P olltlČD f' ™ J a š k e ™
em d e ž e l n o k n e a
finančne
trgi ter državne zastevljenTgosposk^Un7~£TU ra
ž J mesta in
finančna, marveč obsega za n S w P. ™ komorne imovine pa ni zgolj
pristoja izven njenegf obmoc^/a 7 P ™f ; -I n i ° k ° l l S t u d i s o d s t v o in upravo ki
s 13. stoletjem, organe te uniate ï ! w ^ ' l ^ n n e r nato označuje, počenši
p l S Ì a
ki mu je potem sledil hubn' moist^f tóAff4 " ( Landsch reiber),
dom. (Brunnerjevi v op. 2 MT^^Ä^j.ÄS J ^ ^

294
avstrijskega vicedomata se moramo za naše ozemlje povsem pridružiti.) Potem
prehaja avtor na ustanovitev računske (dvorne) komore in njeno kasnejšo
organizacijo. Pisatelj je proti koncu tega poglavja z enim stavkom vpletel
tudi zamisel potrebe socialne zgodovine uradništva po posameznih deželah.
V II. poglavju (»Die Archivbestände«) (str. 151^157) navaja Brunner s
krajšo oznako skupine nižjeavstrijskih komornih in vicedomskih spisov, ki so
danes vsi v dunajskem državnem arhivu, oddelek finančni in komorni arhiv.
Med temi so med najvažnejšimi spisi zemljiških gosposk (318. fase). (Tudi za
naše ozemlje imamo n. pr. za bivše Kranjsko med vicedomskimi spisi drž.
arhiva za Slovenijo in pa v štajerskem državnem arhivu v Gradcu spise za­
stavljenih gosposk, ki so bile pri nas najvažnejši in najobsežnejši del zem­
ljiških gosposk.) .
V III. poglavju (str. 157—166) govori B. o pomenu teh spisov kot virov za
zgodovino nižjeavstrijske dežele. Poudarja pomanjkanje zaokrožene domače
zgodovine za novejšo dobo. Zgodovina dež. zborov in stanov, njihova upravna,
vojaška in davčna organizacija, v zvezi s tem stoječa socialna zgodovina de­
želnega plemstva, a g r a r n a zgodovina v najširšem smislu kot naselitvena,
ustavna, gospodarska in socialna zgodovina podeželja so naloge, ki bi si jih
morali staviti zgodovinarji za Nižjeavstrijsko. (Pristavljamo, da so prav tako
aktualne vsaj za bivše Kranjsko.) Poleg drugih virov bi bili podlaga za taka
dela v odlični meri tudi ostali vicedomski in komorni spisi. Po krajši omembi,
da so se vicedomski spisi gosposki rabili že za »Topografijo Nižjeavstrijske«
ter pri napravi k a r t e deželskih sodišč in njenih razlag, prehaja pisatelj do
dveh vprašanj, ki bi se mogli rešiti s pomočjo navedenih virov, posebno, spisov
zemljiških gosposk, in to za historično topografijo, v prvi vrsti pa za raz­
jasnitev a g r a r n e uredbe in gospodarstva. Na podlagi teh gospoščnih spisov
v zvezi z drugimi viri: urbarji itd., bi bilo mogoče agrarno uredbo kmetskih
in gospoščnih zemljišč mnogo točneje pojmiti k a k o r sedaj, ko tavamo za
srednji vek skoraj popolnoma v temi. »Ne smemo se zadovoljiti, da damo
nekaj nepovezanih podatkov o tehniki poljedelskega in gozdarskega obrata,
kakor jih ravno nudi primer sporočenih virov za starejšo dobo. V stanu smo,
da prodremo v agrarno, gospodarstvo' gospoščnih, pa tudi kmetskih obratov.
Stojimo tukaj pred centralnim vprašanjem velikega pomena. Kaj vemo o teh
rečeh? Toliko kakor nič. Poznamo splošno govoričenje o .položaju kmetskega
stanu', o gospoščnih bremenih, poznamo tožbe o pritisku tlake, desetine in
davkov. Nimamo pa podlage, da presodimo upravičenost teh tožb.« . . . »Ni
drugega pota, kakor da poiščemo temelje kmetskega gospodarjenja. Vedeti
moramo, kako velika j e bila kmetska posest, kaj se je sejalo, kakšni obdelo­
valni .sistemi so bili v navadi, k a k o visok j e bil hektarski donos in kakšno
število živine.« . •. »Nič manj važno ni poznavanje kmetske potrošnje, da se
more določiti višina lastne porabe. Ce se posreči sestaviti te račune, je mogoče
dognati presežke, iz katerih se krijejo kmetska bremena in potrebščine, ki jih
mora kupiti kmet na trgu. Nič manj važno ni poznavanje številnosti kmetskih
družin in razpoložljive jim delovne sile.« — Zadevne preiskave Heinricha
Giittenbergerja za nižjeavstrijsko prebivalstvo 19. stoletja so dober zgled ta­
kega dela. Za Nižjeavstrijsko imajo mnogi spisi gosposk sezname osebnega
davka okoli 1570. To gradivo se more preizkusiti še na podlagi seznamov
ognjišč, ki se nahajajo za več gosposk na koncu 16. in v začetku 17. stoletja.
Šele na taki podlagi bi bilo mogoče presoditi zahteve zemljiških gospask.^
Uvaževati bi bilo treba, da je imela razen zemljiške gosposke tudi država
svoje zahteve do kmeta in da je bil odvisen tudi od valovanja cen na trgu,
kjer prodaja svoje pridelke in krije svoje potrebščine.
Seveda na podlagi spisov gosposk ni mogoče razmere za vso deželo enako­
merno predelati. Ker pa j e vendar večina gosposk — kakor tudi pri nas —
zastopana v tem gradivu, bi bilo vendar mogoče spoznati to, k a r je za deželo
in večji del gosposk tipično. To pa j e že zadosti, da se lahko reče, da vse­
stranski prerez, ki ga je s pomočjo teh virov mogoče položiti za čas med 1550
in 1630, razsvetljuje tudi agrarno-zgodovinske vire srednjega veka. Marsi­
katera starejša vest, ki je doslej nismo mogli vrednotiti, bi dobila tipičen
pomen; zelo znatne stalnice, pa tudi spremembe bi se dale spoznati. Prav

295
 primerno B^še izrecno svari pred takšnim prikazovanjem, ki skuša čimveč
H T Podrobnosti združiti v nazorno »kulturno sliko<; kajti v tej ni vTdna
P1Cn m S O d e l u J e P r i t a k e m p i i k a z u
ft™' °' ™'° večkrit n l h o t e
e
tiffkÌciH V—
aZU e a bÌ b Ì 1 mt>g Če D a
ob
OD reÌ
reKtitikaciji Ì a 'd
za +.
katere °
imamo ° pr. zaP Kranjsko
n. ^ .^rije-terezijanskih fasi?k
v državnem arhivu j
e d e n M n e k a t e r e
IZ*!? ?°?°}™A I ° S e o s k e nekoliko Ј о г Ж п о S d i v o
- obdelat, tud! dobo okrog 1750, bi bilo možno razjasniti pravi končno B
dežele d0 zemlike
1ЖЈ£АЖХ^Ле °^ eze in pXda
t ; c J ^ B r u n n ? r j j 1V a i0 'kzl v0 aS J Da na i ar t a s o2 a g ° t o v o tudi za našo zgodovinsko znanost
v no ^ " „ u ђ Š ^ v e n s k o gospodarsko in socialno zgodo-
Jogkdu! ™ z e v a n j a vredna pobuda in tudi navodilo v marsikaterem
Janko Polec
Greta Mecenseffy, Im Dienste dreier Habsburger. Leben und Wirken des
Fürsten Johann Weikhard Auersperg (1615-16??). Archiv für österr. Ge­
schichte 114. Bd. 1938, 295—509.
Č ih P e а 1 о т а а i n
Ferd7nafda Tv Jn T P !f \ Р т ' svetovalca vladarjev Ferdinanda III.,
A S I * T £r i ^ Ç ° I d a hrsta "POŠtevala v našem zgodovinopisju že
2
A.Dimitz^ in Jos. Mal. Mecenseffy j e želela prikazati njegovo življenjsko not
v Ä T - J 1 ? A P O d ^ a g i ffraAdiva - i z osrednjega arhiva' L e z o v fflsperlov
7 Ä f temleithnu (Gornja Avstrija ter iz arhivov na Dunaju, v Roudnicah
a m U Ш n a S p a n s k e m
L e k L ï ( S i n i c a * , Madrid), venda/ nalogi ni bfla
Gotovo ni bil njen namen v u v o d u svoje študije predočiti politično in
f ^ t t ì ^ & T f è T U r J a č T v (Aue^perg^v), ki je bfl teko t e s Z s v e z a n
biti nepolne Ä . f m l j e ' v ? n d a V knj,gi, ki j e izšla leta 1938, ne bi smele
D ti netočne trditve, da so izvirali Auerspergi 17. stoletja od onejra stareea
F e t Ä k f s o ^ ^ ^ i V r 1 ^ ? ^ j i h 0 m e n J a J ° l i s t i n e že srldi 11. s S
S i ' V se uveljavili kot zem jiški gospodje od Grosupeljske kotline do
Ribnice.» Ta rod j e izumrl že sredi 13. stoletja; njihovo ime je prevzel rod
nesvobodnih mimsterialov, ki j e bil v službi nekdanjih TuTjaškil?gospodov*
W h ^n kï ?l e l a Mecenseffy lepo priliko delati v arhivu na pradu i l s e n s t ó n -
H™ V ?* slovenske znanstvenike dotlej ni bil dostopen, j e tem b o f f o b ž L
lovati, da ni vsaj malo T črpala iz tega ogromnega gradiva zlas i za gospodarsko
zgodovino Dolenjske. Le na podlagi teh virov bi mogli točnejfpfikazati na
HansakoekoZJnSke P 0 S e S t ì Tu/Jaeanov,^njihovo postano p r o d i r a K T i j u t
ljansko kotlino in resno ogrožanje meščanske naselbine Ljubljane. Vse to bo
pris o gotovo do izraza v .Zgodovini Ljubljane«, ki jo pripravlja ljubljanska
Ä O V T ™ D + ° g ° 5 + V d r u g e svetoTne vojne so nekoliko oškodovali zbfrke
arhiva v Losens einleithnu. Zaradi strokovne ureditve so jih prenesli v državni
arhiv na Dunaju. Sedaj obstaja upanje, d a bodo n a razpokgo lovenS
zgodovinarjem vsaj urbarji in podložniški (zemljiškogospostve^ spisi ^
rodbinske
e c
a k t e p a je določil knez Franc Auersperg še stoleteo zaporo P >
n s e f f
'
Vpr ^ ? y P» se j e tudi bolj skromno poglobila v ustroj stare Kranjske
ker bi sicer n e mogla trditi, da j e bilo dostojanstvo kranjskega d e f e l S
glavarja dedno v rodu Turjačanov.* Res so bili Auerspergi večkrff predlagani
in postavljeni za deželne glavarje, tudi izbrani za dosmrtne p S d n i k e k o l e -
1
A. Dimitz, Geschichte Krains IV. T., Laibach 1876 18—24
Auerspergi-Turjačani, SBL I, 19.
3
M. Kos, Zgodovina Slovencev, Lj. 1933, 144.
schichS; G r a z i m i G ? 3 n e a l 0 g Ì S C l i e S H a n d b u c h ' z u r bairisch-österreichischen Ge-
' a Po sporočilu arhiv. M. Verbičeve pri DAS v Ljubljani.
5
O. d., 299, op. 4.

296
gija stanovskih odbornikov, dedni pa sta bili v njihovih rodbinah deželni
dostojanstvi maršala in komornika."
Sposobnost zgodovinarja se odraža v načinu, kako zna izkoristiti gradivo,
ki mu ga rfudijo razni viri. Ako primerjamo Mecenseffyjino študijo o Janezu
Vajkardu Auerspergu s podobnimi deli iz približno 7
iste dobe n. pr- o Volku
Helmhardu pl. Hohbergu (1612—1688) O. Brunner ja ali 8 o princu Evgenu Sa-
vojskem (1663—1736) in njegovem okolju M- Braubacha, je vtis njenega suho­
parnega in medlega podajanja skoraj brez upoštevanja političnih in gospo­
darskih sil, naravnost porazen.
Mecenseffy je nanizala prikaz d i p l o m a t s k e g a u d e j s t v o v a n j a
J. V. Auersperga v časovnem zaporedju. Bilo je za velike evropske vojne, ki
je že močno izčrpala cesarske in španske sile, ko je prejel Auersperg od Fer­
dinanda HI- prvo diplomatsko nalogo, da posreduje premirje med Špansko in
Nizozemsko (1641). Vendar ni bil Richelieujevi politiki kos. Bolj uspešen je
bil v Hamburgu, kjer se mu j e posrečilo dokončati pogajanja med cesarjem,
Svedi in Francosko za sklicanje mirovnega kongresa v Miinstru in Osna-
brücku. Iz Hamburga je moral v Osnabrück, toda tu še dolgo ni bilo računati
s skorajšnjim začetkom mirovnih pogajanj, ker je cesar poskusil z dansko
pomočjo doseči vojaške uspehe. Ko pa so obnovili po porazu Danske poga­
janja, ni bil več Auersperg udeležen, ker ga je postavil Ferdinand III. leta 1645
za vzgojitelja prestolonasledniku nadvojvodu^ Ferdinandu. Odslej je bila
Auerspergova usoda najtesneje povezana z življenjem nadvojvode Ferdi­
nanda. Postal j e tajni svetnik in vrhovni upravnik dvora. Trudil se je, da je
bil prestolonaslednik kronan za kralja Češke in Ogrske. Želel jmu je zagotoviti
tudi špansko dediščino s tem, da bi se poročil nadvojvoda s špansko princeso
Marijo Terezijo. D a bi čim prej uresničil svoje načrte, naj bi potoval Ferdi­
nand na Špansko, kjer bi ga vzgajali skupaj z nevesto, hčerko Filipa IV. Pa
tudi na Španskem je želel obdržati Auersperg prvo vlogo in izposloval pri
cesarju, da ga je postavil za svojega rednega poslanika v Madridu, čeprav to
mesto ni bilo izpraznjeno. Častihlepni Auersperg j e že računal s tem, da po­
stane nadvojvoda Ferdinand nekoč španski vladar, on pa njegov vodilni
minister. Pri tem se mu je porodila še usodna želja, da doseže po smrti svoje
žene kardinalsko čast. 8 a
V svoji ošabnosti in častihlepnosti pa se je opiral Auersperg samo na
nadvojvodo Ferdinanda ter pri tem pogosto nespoštljivo in naravnost slabo
ravnal z majhnim, za duhovski poklic namenjenim Ferdinandovim bratom,
nadvojvodo Leopoldom, ki teh žalitev nikoli ni pozabil niti odpustil in o ka­
terem ni mogel slutiti Auersperg, da bo postal po sili razmer v kratkem —
prestolonaslednik. Auersperg j e računal s popolnim uspehom svojih daleko­
sežnih načrtov ter odpotoval novembra 1648 s svojim gojencem preko Beljaka
in Tirolske do Milana, kamor j e dospelo sporočilo španskega kralja, da ne
pristane na poroko nadvojvode Ferdinanda s špansko princeso' in njegovo
potovanje na Špansko, odkar je cesar podpisal pogodbo vestfalskega miru
(24. oktobra 1648). Kljub temu hudemu diplomatskemu porazu je obdržal
Auersperg še nadalje svoj politični vpliv na dvoru, kar je prišlo do izraza ob
8
Prim, vrsto kranjskih dež. glavarjev pri V. Klun, Archiv für die Landes­
geschichte des Herzogthums Krain, H. 1-, Laibach 1852, 83 (ni brez pogrešk) ;
o dež. dostojanstvih prim. A. Dimitz, o. d., III, Laibach 1875, 422.
7
O- Brunner, Adeliges Landleben und europäischer Geist. Leben und
Werk Wolf Helmhards von Hohberg 1612—1688. Salzburg 1949, 380 str.; glej
recenzijo Vierteljahrschrift f. Sozial- und Wirtschaftsgeschichte, 38. Bd., 282
do 295.
8
M. Braubach, Geschichte und Abenteuer. Gestalten um den Prinzen
Eugen. München 1950, 458 str.; gl. recenzijo Historische Zeitschrift 173 (1952),
579—583.
8a
A. F. Pribram, Aus dem Berichte eines Franzosen über den Wiener Hof
in den Jahren 1671 und 1672, Mitteilungen des Inst. f. österr. Geschichtsfor­
schung XII (1891), 287.

297
 E ï S n ^ O * - F e r d i n a n d a za rimskega kralja n a državnem zboru v
Kegensburgu. Tedaj j e postal Auersperg rimsko-nemški državni knez Kmalu
Naie0,oPvanJ? n . o v S l z v o l J e n i Ferdinand fv. 9. julija 1654, komaj 21 let star ZÌI
Njegov oce j e se izpolnil smovo željo in podelil Auerspergu šleski kneževini
Munsterberg m Frankenstein, s katerima j e bil združen vojvodski naslov todaa
knez Auersperg ni imel več prejšnjega položaja. ' °
Nadvojvoda Leopold j e postal prestolonaslednik, njegov vzgojitelj pa
Auerspergov nasprotmk Iv. Ferdinand knez Porcia. Kljub osamljenosti ^n
osovrazenosti se je boril Auersperg krčevito, da ne bi izgubil svojega vp iva
Prigovarjal je bolehnemu Ferdinandu I I I , n a j mu zagotovi prvo misto v
tajnem svetu m položaj prvega ministra tudi pod Leopoldom L Toda T l m r t j o
cesarja Ferdinanda I l i . (1657) j e bil Auersperg ob svoj položaj P S je
L zioVlïte°vV L Z o a H « l k d V O r a Ì n ^ t i r l Auersperga ob L a n tudi £ ? d e u
za izvolitev Leopolda za cesarja. J. V. Auersperg s e j e udeležil sicer dedne
poklonitve deželnih stanov Leopoldu I. na Kranjskem, kjer j e bil njegov brat
K ™ T l b r t , AeT n } g 4 a r ' t°da s i ^ n e wedanostì niso mogle Jrikrft
dejstva, da j e bil sedaj knez Porcia neomejeni gospodar na dvoru Auersoerir
grafa6 K a l l ^ Ä r Ü i k 0 p d a - S e d o k o P l ! e / o starega p o l o g a . Ko је ро*
Р

ßrala smrt leta 166з kneza Porcio, те gojil AuersDersr nrerpf , , т л 1 а ÌXA*
namesto njega j e bil postavljen Vaclav L S L Ä T g r e S ^ ^ S X r i S
upravnika se je izkazala, ko, j e skušal pridobiti Ludvik XIV. Leopolda L za
sporazumno delitev države španskih Habsburžanov. Francoski posredovalec
se jeP oglasil pri Lobkovicu, ki ga j e p a napotil do Auersperga, da bi v primeru
dMo m e ïfn ta T Ü V S 0 o d g ° ™ r n o s t . Auersperg, ki ni slutil, d l prihaja f m n S
diplomat od njegovega nasprotnika in da ga stalno obvešča o poteku pogajanj
z njim, j e bil sprva proti francoskemu predlogu. Potem pa j e želel iŽkoristfti
priliko za izpolnitev osebne želje in d a l naprositi Ludvika XIV. da « D r i
poroci papeški kuriji za kardinala. V zahvalo za to j e zastavil knez А и е и р е г е
godbo o X l P ^ - V O r l l t L ! ? P ? 1 Ä a L - d a J? P o p i s a l 2J0. j a n u a r j a 1668 tajno P po?
godbo o delitvi španske dediščine za primer smrti španskega kralja Karla II.
T „ H J V ' T I V 1 8 1 " ^ k l o ^ 1 k f p a A u e r , s P e r g Wjub temu ni dobil, ker j e moral
LudVik XIV. upoštevati zeljo maršala Turenna in j e naknadno predlagal za
kardinala njegovega nečaka vojvodo d'Albret, medtem ko j e nominiral Leo­
pold I. mejnega grofa iz Baden-Durlacha. Papež Klement IX. j e ustregel fran­
coskemu kralju, k a r j e bole o dunajske dvorne kroge. Zato so pokazali cesax-
™ w Р ? 5 , а ш к и л У A R l m u P^mi Ludvika XIV. in ministra Lionna, ki sta se
t^ 7° A ± ™ ^ ' £, ?,*;-r"6»' ^ ^ ^" ^^ ш^ x;j H.L e jesicersicerdobro
aorjrovedel,
veaei,da
a a stremi
stremi
£îfi A . u e . r s Perg po kardinalski časti, j e porabil to priliko in lO.decembra 1669
odslovil Auersperga z dvora. Oditi j e moral v pregnanstvo v Wels (Gornja
Avstrija) od1 tode pZau žseem j e smel umakniti na Kranjsko, kjer j e imel svoja
^ ^ f f ^ - J . b e r k u 13. novembra 1677. V spisu, ki g l j e priobčua
Mecenseffy,» j e priporočil svojim otrokom zmernost in skromnost, ki j e sam
! , „ „ , T лт A irC < c J C l c t B -" umejiia na zunanjepolitično vlogo
kneza Iv. V. Auersperga. Da bi p a prišla do polnega izraza osebnost omenje-
?^L?lm t' • m 0 r f l a , Т 0 8 ^ а ? Ì u d i n J e & O T O v l o ? o kot »patrona in pro-
jektorja« notranjeavstrijskih dežel Štajerske, Koroške i n Kranjske. Stanovi
omenjenih dežel so ga naprosili, da 0 bi zastopal njihove interese pri cesarju
s ? L o v i T r ± Ì t U b l VÌ lnOS
e t n 0 n agTad
+ e
° J ? 0 & l d -, L e ta 1655 so izpremenili kranjski
lodlcne
Ä r t r l S V- • ^ ^ } P F p Plačila 3000 gld v enkratno darilo
30.000 g d, ki naj bi bilo plačljivo v roku 20 let. 1 0 Zato j e upravičeno navedel
dez. registrator Marko Jos. pi. Perizhoff v začetku 18. stoletja m e T S n i m i
9
Istega j e objavil že A. Meli, Ermahnungen des Fürsten Toh. Weikhard
von Auersperg a n seine Tochter Aloisia, MMK 19 (1906), 173—180.
10
A. Dimitz, o. d , IB, 430. Enako so se skušali prikupiti kranjski stanovi
pozneje Auerspergovemu nasprotniku dv. upravniku knezu Porcia. Leta 1659
so mu odpustili davčni dolg pri njegovih zemljiških gospostvih na Kranjskem
c z sku 1300
° gId
ter m u
p°darili
š e 20
Ä a ^ ± ^ f št. 7
Landtagsprotocol ?f,
18,Q 613. °oo gw; Prim-

298
nepotrebnimi izdatki kranjskih stanov, ki so povzročili 1ogromno
1
zadolžitev
dežele, tudi znçsek preko 50.000 gld za kneza Auersperga.
Na podlagi arhivalij gradu Losensteinleithen bi mogli podrobneje prika­
zati, kako j e nakupoval Iv. V. Auersperg, potem ko j e izgubil svoj pomemben
položaj na dvoru, zemljiška gospostva na Kranjskem in v Istri v toliki meri,
da j e preseglo njegova finančna sredetva (leta 1664 gospostvo Lož, leta 1665
Pazinsko grofijo za 550.000 gld, leta 1666 Kožljak in Pas za 60.000 gld, leta 1671
gospostvo Postojno). Leta 1673 je podedoval po svojem bratu 1 2kranjskem de­
želnem glavarju še kočevsko grofijo in gospostvo Žužemberk. Ustroj turja­
ških dominijev in položaj njihovih podložnikov nam more pojasniti šele
sistematsko proučevanje zemljiških gospostev na Dolenjskem in v Istri, ki bi
ga bilo potrebno' čim bolj pospeševati. т contar

Janko Kersnik, Zbrano delo, V. knjiga: Podlistki, članki, ocene, dodatek.

Uredil in z opombami opremil Anton Ocvirk. Zbrana dela slovenskih pesnikov
in pisateljev, DZS Ljubljana 1952. 650 str.
Po skoraj 50-ih letih smo v uredništvu univ. prof. dr. Antona Ocvirka dobili
novo izdajo Kersnikovega zbranega dela (1947—1953) ^ ki nam j e zopet pribli­
žala celotno pisateljevo dejavnost, kajti prva izdaja j e bila tudi v knjižnicah
že redka. Nas zanima seveda tu le zadnji, to j e peti zvezek, ki je izšel pod
letnico 1952, čeprav je bil dotiskan šele v avgustu naslednjega leta. V njem
j e urednik, sledeč primeru I. Prijatelja, objavil podlistke in članke iz let 1873
do 1894, ki jih j e Kersnik pisal za dnevno časopisje, predvsem za Slovenski
Narod in deloma za Ljubljanski List, glasilo »elastikov«, ter knjižne ocene,
napisane v drugi polovici osemdesetih let za Ljubljanski Zvon. Poleg tega pa
je vključil vanj še dodatek istih literarnih zvrsti, ki jih, kakor pravi urednik,
ni sprejel v osrednji del knjige »bodisi zaradi njihove fragmentarnosti ali pa
premajhne vsebinske dognanosti«; med njimi je tudi nekaj političnih govorov
(eden objavljen v Edinosti 1883, 24. in 25. novembra) ; manjkajo pa še vedno
drugi govori v deželnem zboru, ki niso bili objavljeni nikjer v dnevnem
časopisju.
Toda urednik je dognal Kersnikovo avtorstvo in objavil v izdaji tudi take
podlistke, ki jih I. Prijatelj ni poznal oziroma jih v svojo izdajo ni vnesel,
ter j e vključil vanjo tudi vse članke, medtem ko je L Prijatelj sprejel le
članek z naslovom »Omega«. Z vsem tem in s teksti v Dodatku, ki so bili sedaj
prvič publicirani v knjižni zbirki, smo dobili, lahko rečem, skoraj popolno
podobo Kersnikove literarne dejavnosti v zvezi z njegovimi posegi na različna
področja takratnega kulturnega in političnega življenja na Slovenskem. Kajti
urednik ni upošteval pri izbiri tekstov za zbirko le tistih stvari izpod Kersni­
kovega peresa (v dnevnem časopisju), »ki so nastale tako rekoč mimogrede,
brez vsakršnega globljega idejnega in literarnega poudarka«. Dobili pa smo
s to knjigo tudi novo publikacijo virov za novejše obdobje slovenske zgodo­
vine, k a r je tem važnejše, ker uredniku v edicijskem pogledu ni kaj očitati.
Prav bo prišla vsakemu, ki bo proučeval našo kulturno ali politično zgodovino
v drugi polovici 19. stoletja. Vrednost knjige za znanstveno uporabo pa je še
v veliki meri porasla zaradi izredno bogatin, izčrpnih in obsežnih urednikovih
beležk (str. 423-648). F e r d o G e s h i n

11
Ursachen woher ein lobi. Landschaft in Crain in den so hohen Schul­
denlast nothwendig und unvermeidentlich einrühmen müessen, auß denen
Landtagstractaten und andern in einer löbl. Landschaft Registratur verhan-
denen Schrüfften extrahirt und zu künftiger Nachricht und Defension aida
beschriben worden. (Stanovski arhiv, fase 323, DAS.)
12
Prim. P. v. Radies, Herbard VIII., Freiherr zu Auersperg (1528—1575),
Wien 1862, 80, 356—558; spisi v Stan. arhivu, fase 80, giltno knjigo 6, fol. 18—20,
480/481, 487—489, dež. desko, knjigo instrumentov 1, modri kvatern A 13, vse
v DAS v Ljubljani.
1
VI. Levec-I. Prijatelj, Janka Kersnika Zbrani spisi I—V, 190Ó—1907.

299
 österreichisches biographisches Lexikon 1815—1950. Herausgegeben von
der österreichischen Akademie der Wissenschaften. Nach Vorarbeiten von
Anton Bettelheim und Oswald Redlich unter Mitwirkung bewährter Sach­
kenner und der Leitung von Leo Santifaller bearbeitet von Eva Obermayer-
Marnach. Verlag Hermann Böhlaus Nachf., Graz-Köln.
Lefa 1954 je z a č e l v zvezkih po 6 pol (96 str.) izhajati nov avstrijski bio-
P ? l o î - • k s i k o n - Njegov namen je, zajeti »može in žene, ki so živeli med
leti 181з in 1950 na vsakokratnem avstrijskem državnem ozemlju ter ustvarili
kaj pomembnega na katerem koli področju javnega življenja, v umetnosti
znanosti, gospodarstvu, politiki itd.«. Doslej sta izšla dva snopiča (do srede
črke D), celotno delo pa je predvideno na okrog 5—6 delov po približno pet
zvezkov vsak. Ker j e upoštevan vsakokratni avstrijski teritorij, so zajeti za
veliko vecmo obdobja tudi naši ljudje. Po izidu prvega dela bomo leksikon
kritično ocenili.
V.M.
Svetozar Pribičevk-, Diktatura kralja Aleksandra (prevod s francoščine,
naslov originala:'Svetozar Pribitchevitch, La dictature du roi Alexandre, Paris
1953; s francoščine prevedel Andra Milosavljević, predgovor, dopolnilo in re­
dakcija Sava N. Kosanović), Beograd 1952. (Prosveta), str. XXXVIII in 341.
Med originalom in izdajo pričujočega prevoda je preteklo skoraj 20 let.
Vmes je druga svetovna vojna, v Jugoslaviji NOB in ljudska revolucija, na
novo razdeljeni svet kot posledica druge svetovne vojne, Jugoslavija pa fede­
rativna ljudska republika in socialistična domovina jugoslovanskih narodov.
JNe zanima me in niti najmanj nisem radoveden, zakaj j e izšel pričujoči pre­
vod nekdaj relativno močno branega originala, zlasti v Jugoslaviji. Danes so ti
Pnbicevieevi spomini pač toliko vredni, kolikor so resnični. Upoštevati j e
vsekakor treba, da j e P. pisal to knjigo kot apologijo »jugoslovanske ideolo­
gije« v inozemstvu, in to v času nekje pred začetkom konsolidacije diktature
srbske veleburzoazije nad ostalimi buržoazijami jugoslovanskih narodov. Ker
j e Pnbicevic v zmoti, misleč, da j e glavni krivec diktature v Jugoslaviji le
kralja Aleksander
Z U c
Karadjordjević — v resnici je bil le njen predstavnik na
£ i ~ f P n , k a z a . ü t 0 njegovo pogubonosno in razbijaško delo predvsem
zahodnemu demokratičnemu svetu, v prvi vrsti seveda Franciji ki j e bila
kot največja vložnica tujega kapitala dosti zainteresirana na obstoju in raz­
voju bivše Jugoslavije. Na tem mestu ni važno, kako j e bila P. knjiga spre­
jeta v f r a n c i ji, bolj važno pa je vedeti, kako je odmevala pri nas.
Knjiga se j e ilegalno precej širila in tudi brala v bivši Jugoslaviji. Zlasti
seveda v krogih, ki jih j e tiščala (interesno) srbska veleburžoazija, to j e med
pristaši
Уе
in zagovorniki bivše Kmečko demokratične koalicije (KDK) v Slo-
?лтЈ0 p a ' , . , k e r , s t a s t e b r a « te koalicije Kramer in Pucelj kmalu presedlala
v JNS, veliko bolj med pristaši bivše SLS, saj izid P. knjige sovpada v Slove­
niji z dobo odmeva Ljubljanskih punktacij, s proslavo Koroščeve šestdeset-
letmce, sencurskimi, komendskimi in mengeškimi dogodki, z dobo zelenih
kravat in internacije štirih vidnejših voditeljev SLS. Tako je slovenska SLS
brala z užitkom knjigo enega svojih največjih političnih nasprotnikov, ker so
ji f. izvajanja pac pomagala v njeni »načelni« borbi proti režimski JNS, ali
povedano drugače: P. knjiga je v danih okoliščinah mogla pomeniti nekaj
pozitivnega, ker je, kolikor j e pač mogla, osvetljevala vso pogubnost in ne­
moralnost diktature, pa četudi ne z vidnejšim uspehom. Kmalu zatem namreč
JNS v isti diktaturi zamenja JRZ (v Sloveniji SLS), na predvečer druge sve­
tovne vojne pa pred JRZ kapitulira tudi HSS in veliko vprašanje je še, koliko
tudi ne določen del nekdanje KDK z vstopom v koncentracijsko vlado бгепе-
rala Simoviča 27. marca 1941. •
Popolnoma druga stvar pa je, kakšen pomen naj bi imel danes prevod te
Г. knjige. Ne dalo bi se zanikavati njenega pomena, če bi izdaja (z opombami
in predgovorom vred) prikazovala Pribičevića takšnega, kakršen je bil v res-

300
niči, pa naj je že mòrda res mislil »dobro« in četudi iz tega njegovega
»dobrega« mišljenja nikakor niso sledile prav nikoli dobre posledice. Mislim,
da se S. N. Kosanoviću prikaz resničnega Pribičevića le ni posrečil in ne more
me prepričati tudi sledeča njegova trditev: »Sto se Pribičevića lično i njegovog
opšteg političkog gledanja iiće, jasno j e i bez naročitog isticanja, da bi on, da
j e živ dočekao 1941, svom*-Svojom energijom i dinamičnom ličnošću stao uz
Tita i Narodnooslobodilačku borbu. Celoga života borio se za jedinstvo, protiv
šovinizma i za ostvarenje države. Bio je jasan pretstavnik ideja Narodnog
fronta, kome je već 1931 davao potpuno revolucionarni karakter. Vrlo rano je
revidirao stav prema komunistima i tražio iskrenu saradnju. (Na odru Pribi-
čevićevom u Pragu, septembra 1936, venac Centralnog komiteta komunističke
partije Jugoslavije imao je naročit značaj i zbog budućnosti i zbog ocene Pri-
bičevićeve ličnosti)« (str. XXXVIII).
Vse to je sicer mogoče trditi in Kosanović je breždvoma poznal Pribiče­
vića zelo dobro. A pri P. je treba pregledati tudi vse njegovo delo do 1.1928
in ne samo njegovo delo in izjave potem, ko je prišel v spor e srbsko vele-
buržoazijo! Pregledati in pravilno oceniti je treba v s e P. delo tja do njegove
internacije v Brusu, za čas torej, ko je kakor koli že igral zelo važno in
včasih naravnost odločilno vlogo. Objektivna zgodovina nikakor ne bo mogla
iti na primer mimo tega, da je Pribičević zelo blizu ustanoviteljem Orjune,
ki je v Sloveniji zelo znana zlasti po trboveljskih dogodkih iz začetka junija
leta 1924, dalje, da je P. le aktivni sotvorec zelo nedemokratičnih režimov P P
in PPZ in da je končno prav P. tisti, ki je v veliki meri pomagal srbski vele-
buržoaziji do absolutne oblasti. Poudarjam še e n k r a t : Nimam vzroka ne
verovati, da je P. pri vsem tem mislil »idealno« — de internis non judicat
praetor — za zgodovinarja so važne posledice in te so bile tako vidne in
občutljive, da jih ni mogoče molče preiti. Koliko je P. pomagal utrditi nosilca
in združevalca srbske veleburžuazije, kralja Aleksandra, priznava sam, ko
citira znane Aleksandrove besede iz julija 1921 svoji sestri: »Pretstavljam ti
onoga, koji mi j e doneo tri krune«. (Str. 171.)
Rečeno je že bilo, da so P. spomini pisani kol apologija »jugoslovenstva«
s tendenco prikazati Aleksandrovo diktaturo kot veliko zlo za Jugoslavijo.
Čeprav P. trdi, da so vse njegove trditve dokazljive z dokumenti in vse časti
vrednimi pričami (str. 3), velja tudi pri branju njegove knjige staro pravilo,
valet quantum probat, kajti iskrena samoizpoved njegova knjiga nikakor ni.
Zelo moti, da se ob nadvse jasnih napakah sklicuje na svoj idealizem, k a r
močno diši po znanem principu pater peccavi, ker je bila pač prilika.
Časovno se tekst omejuje pravzaprav na zelo majhno razdobje, na leto
pred in po uvedbi očitne diktature, dalje so v tekstu navodila, kako vreči to
diktaturo, veliko njegove liberalistične filozofije o demokraciji in diktaturi
in kot dodatek poglavje o znanem solunskem procesu. Vkljub temu, da se
ponekod spušča do velikih podrobnosti, si človek le ne more priti na jasno,
kako je mogel tak unitarist naenkrat leta 1926 postati neke vrste decentralist,
zakaj na primer še pred nedavnim svetuje radicevcem, naj odidejo v politično
penzijo (na zborovanju v Metliki 13. junija 1926), po znanem blejskem paktu
med Korošcem in Vukičevićem julija 1927 pa že 18. septembra istega leta
pravi Radič o svojem dosedaj največjem nasprotniku, da Pribičević pametno
govori, še pametneje piše in še bolj pametno dela. Pravi vzroki te velike
metamorfoze iz knjige nikakor niso razvidni. Od drugod je treba šele iz­
vedeti, da je to čas, ko ni več daleč do KDK in ne do časa, ko bo Pribičević
na primer v Ljubljani 18. marca ' 1928 ostro napadel Korošca, da je zagrešil
zgodovinski zločin, ko je leta 1918 postal nekak cincarski sluga, kar bi seveda
z istimi besedami in še v večji meri veljalo tudi za P. samega. A prišel je čas,
ko se j e P. začel očitno oddaljevati od srbske veleburžoazije, pri čemer je
nujno iskal zveze v Radićem in dvema še manj solidnima politikoma, Žerja­
vom (Kramerjem) in Pucljem. Ce P. takrat v Ljubljani seveda nikakor ni
mogel vedeti, da bo nekoč v svojih spominih tudi samega sebe ocenjeval
podobno kot takrat Korošca (prim. str. 117), bi v svojih spominih ali apologiji
vsekakor moral povedati o nekoliko bolj globokih vzrokih za ustanovitev
KDK kot pa jih sicer navaja, ali kot na primer o ustanovitvi KDK pravi Radić,

301
 ™ teP %ži&^icevicem vrnila v dneve svoje mladosti. Kakor koli že, tudi
II- i £ ' • J g ?,• j a . ! t a r o P r a ^ ! o . da so memoari političnih ljudi redkokdaj
objektivni i n b h z u tisti resnici, ki jo imenujemo zgodovinsko. To j e do n e k i
r X J t f T J - 1V °' S l V 1 - a ^ \ n e ° K a v i Č 1 J i v o - Vsak" politik skuša 'svoje delo
pokazati, ce ze ne boljše kot je bilo v resnici, p a vsaj kot tako, da j e bil
os svojem delu vse življenje trdno prepričan, da j e bilo pravilno. Kosanović
£ « M d a j e P-. »zelo zgodaj« (kdaj?) revidiral svoje stališče do komunistov
l , , H w . S - T л ? ,кP \ r i P f1f e , m0 -mm k j eorz i rt ia z v i d n ° . da bi se t o poznalo kdaj
Ä , J S • -1' W °,* ^ ™ * ? , , P ™ t bi moral P. vendarle spoznati,
da Jugoslavija, taksna kakršna je bila, ne more in ne bi mogla voditi nikamor
a p r a v za to Jugoslavijo se j e P . najbolj zavzemal vse do tedaj, ko iz п е Г а
S E ^ r t " г Ј е л ^ Т е knjige to ni razvidno, razen d a j e prišel do pre­
pričanja, da.ga kralj Aleksander skoraj smrtno sovraži — obrne hrbet svojim
nekdanjim sodelavcem m se spravi z Radićem. Ce j e bil P. res tako velik
politik — in bistveno za vsakega takega j e znano »predvidevanje« — bi vse-
A f e n ^ v f 1 ^ * i92f™fti v
naravnost tragični zablodi da bi mogel
Aleksander kdaj koli le postat, strogo ustavni in parlamentarni kralj (str. 201).
I^L-°^einStY\^Zn,a: d a
\ e £ e š i t e v » ^ s l o v a n s k e krize« možna le v
federaciji m republik! (str. 150). Dvomim, da j e Kosanovič zaradi take pT
ugotovitve zapisal v uvodu sicer veliko resnico, da za nazaj ni težko bit
pameten (str. XVII), temveč se bolj zdi, da j e K. s tem hotel opravičiti p !
nag lco, da bi čimprej prišlo do znanega »ujedinjenja« 1.. decembra 1918 P r e -
Ä g 0 d ° ; ; n S k a mistif kacija p a bi vsekakor bila če bi se ob tej P knjigi
le mogla roditi misel, da je P. pravzaprav edini »ujedinitelj« tiste Jugoslavije
ki j e kasneje tako zmagoslavno izšfa iz NOB. D a j e prišlo do tale? n l e l ê
a S o ï î , o m n 1 ' ^ e C e - î b r a ^ 1 8 ' / e P f m a ^ l a v s a jugoslovanska buržoazija, a iz
popolnoma drugih vzrokov kot to menita Pribičević in Kosanovič; o njih bo
se govora. Nikakor pa nočem trditi, da bi Partija s a m a . brez zaveznikov
ako zmagoslavno 1 končala 5
NOB. Med
K osan c
te njene zaveznike j e vsekakor šteti
d a i ^ T e vF a i T t m
* P? k
. J e b l™ ' Ribar,
l a v e s
Krizman itd.),« poudarkom pa
č a s N 0 B
Î d™ • ^ ? absolutni hegemon. Samo
v tem smislu j e mogoče tudi razumeti Titov citat, ki ga o m e n j ! Kosanovič
»Samostalne demokrate praktično u svojoj celini, vodjeni većinom S S
[stÌJXxlvnì)P SU Narodn
° o s l o b o d i l a č k o m pokretu u samom početku«

D a S ћ ? ° ^ ч а ^ П Ј е ° 8 е £ П 0 3 " > vsekakor važno, k a j pravi t a sama o sebi.

D a ne bi bil ponovno konfimran v Brus, začne P. v beograjski bolnišnici
b Ä r T T i e r ^ CVr ™ P f V Ì ' d a j e Б ј 2 P r i P r a v l J e n i« «etudi dokonča, pa čeprav
(str « S Dnlte P -St° v e r o v a ° . d a ć e moja smrt i z a z v a t i č i t a y u r e v o l u 5 j n <
(str. 193). Dalje P. priznava, da je storil zgodovinsko napako, k o se kot č an
Narodnega veča ze leta 1918 ni uprl prvi samovolji regenta (str. 116)? p r i z n a v a
da je bil vse do leta 1928 pristaš unitaristične države in da se j e veliko bori
™ i t r W ™ ^ ^ , & П а Д z a J e d n i č k o zakonodavstvo i и р ^ т а Т ћ о ° п о
najbrže zbliziü i sjediniti.... Ostvarenje jedinstva počelo j e sa velikim za
? Ä г -C 1 romantizmom uz prenebregavanje pitanja praktičnog značaja«
ffi; n L r f l £ t u d l 5 n z n « T f ' d a Je verjel, da bo Aleksander neke vrste
jugoslovanski Haakon m da »će to učvrstiti državu«. (Str. 201 )
Brez dvoma j e mnogo lepše napake priznavati kot p a jih zamolčavati
In v iskrenosti priznanja vseh teh napak bi bilo treba brezpogojnoTerjTtl če
bi P. navedel udi vse tiste več kot samo napake, ki se jiÉ je posluževal n I
S n T n aiStel ali
^ m atemveč
li v
r
d J ružb J e P
Cur
Komur ze ì:\rt
koli. ttl
S tem£ lbi -r storil ne samo sebi, tudi i vzgodovinarjem
°pSćem ali
т г S t a l i n s t a l b i o s e b a k i
л!пп р°Л °- ° ?? ' Je popolnoma spoznala svoj^
napake, zgodovinarjem p a bi omogočil podroben študij vseh tistih metod in
načinov, kako se j e v stari Jugoslaviji preganjala n e J samo revoludonarna
al, Pašić^vo d r U g a m i S e l k Ì к а к 0 Г k 0 l i Ž C n i b i l a v s k l a d u Ä S
ш* £? R a d Ì ^ £Га!?' d a i e u s t a n o y i t e v bloka KDK povratek v mladostne dni
(etr.63) pravi F-., da je program KDK »učvršćenje države i n a r o d n o g t e d i n
stva putem primene ustava iz 1921 godine« (str. 65). V resnici j e K I ) ! le p ^

302
novna upostavitev prečanske srbsko-hrvaške koalicije, katero je razbil Radić
leta 1918 s svojim zelo opravičenim separatizmom, Pribičević pa s svojim
enako razumljivim unitarizmom. Ker se je te ponovne koalicije srbska vele-
buržoazija tako ustrašila, da je prišlo celo do strelov v skupščini, sklepam, da
bi bil po P. zamišljen program KDK nemogoč in z znano izjavo KDK ob
zasedanju okrnjene skupščine v začetku avgusta 1928 tudi absolutno neizved­
ljiv. Ali se je P. zavedal ali ne, ustanovitev KDK po vsem svojem bistvu
pomenja nekaj pozitivnega, in to kot ustanovitev močne borbene organizacije
za boj s srbsko veleburžoazijo in ne kot reševanje več kot zavožene stare
Jugoslavije. V tem me potrjuje tudi dejstvo, da so politiki sumljivih moralnih
kvalitet kot Pucelj ali Kramer KDK tudi zapustili. Izgleda, da P. ustanovitve
KDK kot borbene organizacije torej ni razumel, kot ni razumel niti ne preveč
duhovitega Aleksandrovega manevra z »amputacijo« in ne bistva Radićevega
uboja v skupščini, ki predstavlja krono v manevru srbske veleburžoazije do­
kazati doma in pred inozemstvom, da j e zaenkrat vsaj v Jugoslaviji kvazi-
parlamentarni režim nemogoč in da je potreben režim močne roke. Vsega tega
tudi takrat ni bilo težko ugotoviti, saj je podobne stvari trdilo celo tedanje
socialistično časopisje.
Recimo, da je bil P. res idealist in Jugoslovan in da j e skušal doseči
unitarizem s KDK, k a r se mu ni posrečilo vse od marca 1924 dalje v družbi
e Pašićem, a človek se mora vendarle vprašati, kako to, da P. kot liberalni
demokrat le ni mogel nikdar doumeti, kako zanimiva borba vseh t r e h jugo­
slovanskih buržoazij se pravzaprav vrši okrog njega in z njegovim aktivnim
sodelovanjem? In tega ni doumel vse do leta 1928, torej deset let. Po tem šele
nastopa pròti znani velesrbski kajmakčalanski teoriji in celo dokazuje, da je
bilo na Solunski fronti skoraj enako število prostovoljcev kot redne srbske
vojske, a vse to dokazovanje kot ustanovitev KDK j e bilo že dosti prepozno.
Kdor se enkrat utrdi na oblasti — in srbska veleburžoazija se j e prav s P.
pomočjo — tega zlepa ne vržeš s prestola. In šele iz emigracije svetuje P. celo
revolucijo! Kot politik torej P. celih deset let ni mogel ali hotel spoznati, kako
si jugoslovanska buržoazija prvič zelo razločno skoči v lase ob kovanju vidov-
danske ustave. Po skupščinskih volitvah leta 1923 se proti zmagovitemu vele-
srbskemu bloku ustvari dokaj nevaren blok iz SLS, HRSS in JMO (Jugo­
slovanski muslimanski odbor), a takratni Pribičevičev organ v Sloveniji
»Jutro« o SLS 8. aprila 1923 zapiše tole: »Odkar so Slovenci 186? glasovali za
dualizem in se s tem odrekli za dolgo dobo državne skupnosti z ostalimi
Jugoslovani, ni bil storjen večji zločin na Slovenskem, nego s pristopom SLS
v zagrebški blok g. Radića«. Ta nevarni in v danih razmerah celo pozitivni
blok Pašić z nemajhno Pribičevićevo pomočjo zaminira z znanim Markovim"
protokolom, kot razbije leto dni za tem dotlej enotno JDS in s pomočjo Pri-
bičevića ustanovi najbolj divji in centralistični P P režim. Če j e bilo kdaj
vprašanje obstoja bivše Jugoslavije resno na dnevnem redu, je bilo to tedaj,
saj so jo držali samo še P. žandarski bajoneti in ne — kot P. trdi — da 1928
in 1929, ko je bil prav Pribičević tisti, ki je z Radičem vred in KDK tako
sijajno podlegel čisto navadnim velikosrbskim provokacijam in dal s tem
polno opravičilo za uvedbo diktature.
Da utegne biti to res, se da razbrati celo iz P. knjige, kjer opisuje svojo
in Žerjavovo avdijenco pri kralju 7. in 11. julija 1927 (str. 86—87; 92). Kralj
— razumljivo da proti pričakovanju obeh — predlaga amputacijo in tej pro­
vokaciji sta oba, Žerjav sicer nekoliko manj, nasedla. Aleksandrov manever
j e bil dokaj preprost: vedel je, da dva taka Jugoslovana nikdar na amputacijo
ne moreta pristati, t a kralj jima je z njo grozil, naj zapustita Radića. Samo
Radić je bil takrat nevaren, kajti SLS in JMO sta že bila v velesrbskem taboru
in za enotno fronto proti Radiću je bila potrebna samo še SDS. Čeprav Pri­
bičević in Žerjav na razbitje KDK nista pristala, kralj amputacije ni izvedel,
in nejasno mi je, kako da ne Pribičević ne Žerjav te provokacije nista mogla
spregledati. Pač pa j e kralj uvedel diktaturo, ko se je po neuspelem strašenju
z amputacijo, fizično lotil najnevarnejšega v KDK — Radića in ne Pribičevića!
Res je, da je po znani izjavi proti okrnjeni skupščini moral v pregnanstvo
tudi P., a je le razlika, če kralj na koga strelja ali pa ga pusti samo inter-

303
 nirati m nazadnje celo z rednim potnim listom izpustiti iz države. Za srbsko
veleburzoazijo je resno nevarnost takrat predstavljal samo Radić, kajti ta
j e imel za sebo j v celoti hrvaški narod in njegovo buržoazijo, dočim se kaj
takega o Pribičevićevi SDS tako absolutno ne da trditi.
Oglejmo si P. nasvete in navodila iz inozemstva, kako naj bi se v Jugo­
slaviji strmoglavila diktatura. Ena od nalog, ki jo nalaga P. »današnjemu
pokojjenju«, j e ustvaritev Jugoslavije od Črnega morja do Jadrana (str. 15«
do 1:>9) in ta Jugoslavija naj bi bila federativna republika (str. 150, 203), jasno
da ne v smislu naše FLRJ. Omenjena P. naloga je bila v okviru stare Jugo­
slavije neizvedljiva, ne samo zaradi tega, k e r je za federacijo najpoprej treba
r e s m eno od najtežjih vprašanj v nacionalno mešanih državah, narodnostno
vprašanje. Druga naloga, ki jo pošilja P. iz inozemstva, pa je vreči diktaturo.
Un pravi, da j e to mogoče na miren ali na revolucionaren način (str. 221)
vendar s v e t u j e n u r e n način in to z izvedbo svobodnih volitev za konstituanto.
Ce se to posreči — pravi — se morejo v »zelo kratkem času, v nekaj mesecih
mirno m sporazumno rešiti težka vprašanja, ki sestavljajo bistvo jugoslo­
vanske krize in srbsko-hrvaško vprašanje«. Sele, če bi bila zaprta ta pot
potem ne preostane druge rešitve kot revolucija (str. 222).
Ta zahteva je zelo zanimiva, ni pa povsem jasna. Da P. ne zahteva prave
revolucije, ki bistveno spreminja vladajoči red in vladajoči razred (»skok iz
kvantitete v kvaliteto«), j e jasno. Na drugem mestu pravi, da se more dikta­
tura zrušiti samo z borbo in če prilike dopuščajo, tudi z revolucijo, ker no­
bena diktatura še ni padla sama od sebe (str. 210). Ta borba proti diktaturi
po P. »revolucija«) mora biti »dobro spremljena i strogo vezana za red«
(str. 211), so pa v tej borbi dovoljena vsa sredstva (str. 211). Katera in kakšna,
ne pove. Preden se ta borba začne, naj se izdela skupen program o ureditvi
države (str. 216), v to borbo je treba vključiti vse (str. 211), ustvariti je treba
»enotno fronto svetovne demokracije« (str. 241) in v borbo je treba iti pod
geslom borbe za svobodo (str. 211).
Vsekakor svetuje P. za borbo proti diktaturi ustanovitev neke enotne
Ironte, v katero naj se združijo vsi, četudi imajo različne poglede glede od­
nosov med posameznimi deli Jugoslavije. Važno j e to, da «o pripravljeni
sprejeti za to koalicijo kot bazo pristanek, da se bodo medsebojni odnosi
resili sporazumno in ne s silo (str. 211). Težko je spričo vsega tega pristati na
Kosanovicevo trditev, da j e bil P. »jasen pretstavnik ideje Narodnog fronta
kome j e vec 1931 davao potpuno revolucionarni karakter« (str. XXXVIII)!
Prvenstveno za vsako fronto je namreč, da ni koalicija in da ima jasen pro­
gram za dosego točno določenega cilja, za r e v o l u c i o n a r n o fronto pa je
poleg tega bistveno še to, da je njen brezprizivni hegemon najprogresivnejši
razred. Po P. samem njegova »fronta« in »revolucija« izgleda takole- »Treba
p r e svega revolucionirati duhove da bi se pročistila kužna atmosfera u našoj
zemlji i stvorilo novo društvo, koje će biti sposobno da jednim zamahom
nametne svoju volju u d r ž a v i . . . Iz takve situacije samo je jedan izlaz, a to
je revolucija Pa zar 6 januar 1929 nije bio revolucionarni a k t . . . To je bila
revolucija odozgo . . . a ja preporučujem revoluciju odozdo, u ime veličanstva
narodnog i u- ime svih onih bednih i potčinjenih, koji nemaju danas dovoljno
mesta na s u n c u . . . Da bi se ostvario naš politički, socijalni i ekonomski ideal,
da bi se obrazovalo naše društvo, u Jugoslaviji treba stvoriti front seljaka,
radnika, covekoijubive narodne inteligencije koja će povesti odlučnu i ne­
pomirljivu borbu sa reakcijom« (str. XXXV).
Ne more se zahtevati, da bi P. moral imeti jasno sliko o pravi ljudski
Ironti, ne da se pa reci, da ga moremo šteti v vrsto predhodnikov kasnejše
ljudske fronte ali današnje SZDL. Takih front, kot jih je naročal P., imamo
recimo
a
v Sloveniji iz tistega časa skoraj na pretek. Vse trdijo isto kot P.
, n ? h » . 1 n a ° « tei} se ni 1941 v e e 1 o t i — pač pa po nekaterih poedincih —
vključila v Osvobodilno fronto.
Pri oceni Kosanovićevega uvoda bi se omejil samo na nekaj trditev ki se
mi zdijo težko sprejemljive. Na str. XVII—XIX ugotavlja, da j e bilo P. delo
za_ takojšnje zedinjenje leta 1918 »ipak najdalekovidneje, jer j e opasnost
ležala u zakasnjavanju«. To K. utemeljuje iz tedanjih okoliščin kot reakcije

304
 separatizma, anarhije, zablod (?) itd. Od reakcionarnih sil K. posebej omenja
Vatikan m njegove zaveznike, šovinizem, Italijo, poizkuse restavracije Habs-
burzanov. Vse to bi se po K. mnenju moglo uporabiti proti zedinjenju, zato
j e imel P. prav, ko j e tako silil z zedinjenjem. Ta K. trditev se mi zdi zelo
enostranska, dasi ne trdim, da bi moral vsakdo sprejeti dosti solidnejše in
tocnejse analize tovariša Tita, zakaj se je jugoslovanski buržoaziji tako zelo
mudilo naravnost izsiliti 1. december 1918. Tovariš Tito pravi: »Pod vplivom
težkih posledic prve svetovne vojne in pod vplivom Velike oktobrske révo­
lue j e j e naraščalo revolucionarno gibanje množic, zlasti v deželah, ki so se
iztrgale izpod avstro-ogrskega zatiranja. To je silno prestrašilo buržoazijo
v teh pokrajinah, zato je poslala svoje predstavnike v Beograd s prošnjo, naj
se te pokrajine zedinijo s Srbijo in naj se ustvari država SHS . . . To je bilo
torej zedinjenje buržoazije ne glede na narodnost, z namenom, da se prepreči
širjenje revolucionarnega gibanja in da si vsaka buržoazija zagotovi na svo­
jem področju ropanje delovnega ljudstva mest in vasi. Te stvari prav nič ne
spremeni dejstvo, da so bili v teh deputacijah tudi stari idealisti, predvojni
zagovorniki jugoslovanske misli...« (V. Kongres Komunistične partije Jugo­
slavije, Ljubljana 1948, str. 23). Točno j e res, da nobena tedanja delavska
stranka — KP tedaj sploh še ni bilo — ni bila v stanu ustvariti boljše Jugo­
slavije kot jo je tudi s pomočjo inozemstva ustvarila jugoslovanska bur­
žoazija, a točno j e tudi, da Pribičevičeva Jugoslavija ni bila dobra zaradi
načela, da je boljše nekaj kot nič, odnosno, da j e bila dobra zato, ker so
recimo demokrati z ujedinjenjem mislili najboljše in najbolj idealno.
Težko se j e dalje sprijazniti s Kosanovičevo trditvijo, da j e bil Radić
genialen (str. XIX). Vsekakor je bil genialen demagog in zaradi tega tudi
skrajno nedosleden, čeprav mu gre po pravici pridevek nekronanega kralja
hrvaške buržoazije, ki j e znal z zelo duhovitimi domisleki spretno ' varati
hrvaške ljudske množice in jih spretno držati na vajetih pokorščine do hrva­
ške gospode. Vsa Radićeva demagogija je lepo razvidna iz njegovih govorov
v katerih včasih tudi zelo ostro napada na primer hrvaško duhovščino. A ta
mu tega ne zameri, ker se dobro zaveda, da dokler množice slede Radiću ne
bodo revolucionarne. Ne vem, ali je bil Radić kdaj izobčen iz katoliške cerkve
vem le to, da zaradi svojega govora v Krašiču ni bil, čeprav je v njem povedal
hrvaški duhovščini nekaj takih bridkih in duhovitih kot morda niti ne Anatole
France. Jasno je, da j e Radič leta 1918 separatist, sàj se je hrvaška buržoazija,
kateri j e Radie spretno krotil revolucione ljudske množice, čutila ogroženo
samo od srbske buržoazije. Zato se ji tudi ni mudilo z zedinjevanjem. Po
neuspehih Markovega protokola Radić emigrira in da zadosti zahtevam bur­
žoazije in ljudskih množic, potuje po demokratskih deželah in po Sovjetski
zvezi. Ko se vsa ta njegova pot spremeni v farso, se da Radić zapreti, kajti
dobro pozna načelo, da j e vsak jetnik po svoje simpatičen. Ko si .R. tako utrdi
svoj ugled stopi v vlado s svojimi dotedanjimi sovražniki, ko pa začne spre­
gledovati tudi srbska prečanska buržoazija, je Radić, to je eksponent hrvaške
buržoazije »nedyomiselno prišao državnoj ideji i ponovno dao punog izraza
iz mladosti o jedinstvu Srba i Hrvata, a Pribičević — uprkos oštrine sukoba —
spašavao Radica od najekstremnijih mera ...« (str. XXIII). To je končno točno,
a obe buržoaziji j e spretno nadvladala srbska veleburžoazija.
i г, ? n , J ° v l d o v d a n s k i ustavi. Kosanovićeva trditev, da je pomoč prečan-
skin demokratov zagotovila Pašiću večino v konstituanti, je pravilna kot je
pravilen njegov komentar k tej ugotovitvi na str. XXIV. Vrednost ustave se
res meri po njenem izpolnjevanju tako od tistih, ki ustavo dajejo kot od
tistih, za katere je dana. Da pa se vidovdanska ustava ni pravilno izpolnjevala
od nikogar — za to imajo zasluge tudi demokrati in Pribičević, pa če niti ne
omenimo Obznane. Kajti, če je ta še pred ustavo, so za zakon o zaščiti države
avgusta 1921, torej komaj mesec dni po sprejetju ustave, glasovali tudi demo­
krati in teko prav-oni v veliki meri povzročili, da je bila Jugoslavija demo­
kratična država po vzorcu zahodnih demokracij pravzaprav v vsem svojem
življenju samo dober mesec. Tudi snovanje in delovanje Orjune je tako proti­
ustavno kot delo Hanao in Srnao. Znano je, da so bile vse te tri buržoazne
organizacije osnovane v prvi vrsti za medsebojno borbo, a ker se je ta lahko

20 Zgodovinski časopis 5пг

opravila že samo v obliki raznih »parlamentarnih akcije, so se rajši vse tri,
predvsem pa Or juna, lotile zatiranja komunizma. Za protiustavno in že raz-
bojništvu podobno delovanje Orjune nosi, po mojem mnenju, Pribičević pred
zgodovino polno odgovornost.
Kosanović pravi: »Da P. nije napisao ovu knjigu uopste, a pogotovo da
je ni napisao za života kralja Aleksandra, ostala bi bila jedna velika istoriska
praznina, koja se ne bi mogla popuniti, a pogotovo ne tako verodostojno
i jaeno« (str. XXX). Če s tem K. misli, da bi tako ostali neznani razni razgovori
med P. in kraljem Aleksandrom in druge podrobnosti, ki res morda niso
zapisane nikjer, ima brez dvoma prav. Tudi kot P. »samoizpoved« ima knjiga
svojo vrednost. Ni pa mogoče trditi, d a j e tako v knjigi kot v K. uvodu pri­
kazan P. tak, kakršen je bil v resnici. Metod Mikuž

Dr. Bogdan Stojsavljević, Seljaštvo Jugoslavije 1918—1941, Zagreb 1952,

str. 148.
Vsak kdor se bavi z zgodovino stare Jugoslavije, bo knjigo toplo pozdravil
vkljub temu, da j e v njej le preveč statistike in tabel, ki zgodovinarju n e
morejo povedati vsega tega, k a r in kakor si je avtor to zamišljal. Zanimivi so
tudi razni zgodovinski pregledi, ki so vsekakor boljši kot v Cubelic-Milo-
stićevi knjižici. S tem seveda še ni rečeno, da je knjiga popolna. Ze avtor sam
pravi, da j e delo zasnovano »na pribranoj dokumentaciji predratnih agrarnih
i ekonomskih pisaca«. Tako ni slabost knjige v tem, da predstavlja solidno
in marljivo kompilacijo, temveč v tem,-da ni delana po arhivskem gradivu.
Vsekakor so predvojni pisci pisali svoje knjige po virih, a dolžnost zgodo­
vinarja naše dobe je, da svoje delo podpre z arhivskim materialom, pri čemer
bo na neštetih mestih opazil, da buržoazna gospodarska zgodovina — kot
politična — le ni bila popolna in objektivna.
Vse pohvale pa j e v knjigi vredna izredna marljivost in spretnost najti
iz velike množine predvojne gospodarske literature vse potrebne podatke in
jih nanizati v lepo in sistematično podobo. Metod Mikuž

Tomo Cubelić in Milovan Milostić, Pregled historije Narodnooslobodilačke

borbe Jugoslavije, Zagreb 1952, str. 249 in 13 prilog.
Na podlagi doslej izdanih del, ki analizirajo, osvetljujejo in nekatera že
podrobno opisujejo posamezne dogodke, pa tudi razdobja iz zgodovine NOB
jugoslovanskih narodov, sta vsekakor pogumna pa tudi marljiva avtorja se­
stavila kratek pregled NOB, o katerem je treba zapisati; da je v glavnem
uspelo delo. Ker je zgodovina NOB z zgodovino stare Jugoslavije kot uvodom
predmet poučevanja na vseh naših šolah, more to delo uspešno služiti kot
učni pripomoček in da to svojo funkcijo uspešno opravlja, je dokaz, mislim,
že tretja izdaja Pregleda. Iz knjižice si more tako učitelj, kot učenec ustvariti
vsaj približno podobo poteka in razvoja NOB; kolikor pa je knjižica ne­
popolna, se avtorja tega v uvodu sama zavedata. A kljub temu je treba reci:
čeprav so v knjižici marsikatere pomanjkljivosti, sta avtorja k njem izdelavi
pristopila z velikim pogumom, vztrajnostjo in marljvoetjo ter zaorala pravo
ledino, ne glede na levo ali desno, to je, nič pričakujoč, a h bo ocena in kritika
povoljna ali ne. Zdi se mi, da je prav na kongresu zgodovinarjev v Beogradu
padla pripomba, da do danes pri nas še nimamo »specialista« za zgodovino
NOB in da zaradi tega tudi še ni zgodovine NOB. V čem naj bi ta »specialist«
obstajal, ni bilo posebej povedano, zato je mogoče reči to na tem mestu. »Spe­
cialist« za zgodovino NOB j e zgodovinar, ki bo pisal m napisal zgodovino
NOB na podlagi v i r o v , in to takšnih, kakršni p a so. Osnovna napaka pri­
čujoče knjižice pa je prav v tem, da ni pieana na podlagi virov, čeprav j e
knjižica drugače dobra in praktična kompilacija dobršnega dela tega, kar j e
bilo že o NOB napisanega. - T I , , ••
Glavna teža knjižice je posvečena pregledu NOB m ljudske revolucije,
kratek pregled skozi zgodovino stare Jugoslavije pa naj bi služil kot uvod-

306
 Pregled zgodovine NOB pri posameznih jugoslovanskih narodih je sicer zelo
skopo obravnavan, more pa se reči, d a je pregled razvoja in dela centralnih
revolucionarnih forumov podan dosti precizno in zadovoljivo, skratka, dokler
ne bo podobne boljše knjige, bo Pregled lahko uspešno služil svojemu namenu.
Prepričan sem, da do boljšega in znanstveno solidnejšega Pregleda ne
bo mogoče priti p r e j , dokler ne bodo izdelani z vso znanstveno solidnostjo
pregledi razvoja NOB pri poedinih jugoslovanskih narodih. Potem šele se
bodo z vso jasnostjo pokazale tudi tiste osnovne in enotne poteze, ki združu­
jejo vso revolucionarno borbenost naših narodov v harmonično celoto. Bist­
veno za uspešno izvedeno revolucijo j e namreč to, da se revolucionarna in
borbena iniciativnost razvija predvsem na terenu in se šele potem uzakonja
, po pristojnih revolucionarnih organih.
Najslabši del v knjižici pa je njen uvod (str. 9—50), pregled zgodovine
stare Jugoslavije. To j e razumljivo, kajti avtorja nista imela na razpolago
nobenega pravega dela za to razdobje, po arhivih pa ga tudi nista pregledala.
Zato je v knjižici mnogo trditev, ki nikakor ne morejo držati. Tako se na
primer delavskemu razredu pripisuje prevelika zasluga pri razbitju stare
avetro-ogrske monarhije (str. 12); nepravilno se ocenjuje delo Jugoslovan­
skega odbora (str. 13) ; znameniti Narodni odbori začno nastajati že od avgusta
leta 1918 dalje (str. 15) ; nikdar v vsej dobi stare Jugoslavije ni bil ves delav­
ski razred včlanjen v sindikate (str. 24) ; Obznana ni zakon (str. 24) ; Reka pride
pod Italijo šele po sporazumu Pašić-Mussolini (str. 27) ; čudno zveni »Aleksan­
drova Jugoslavija« (na str. 28 k a r dvakrat) ; večina kongresov KPJ ni bila v
inozemstvu (str. 29) ; če že trdimo, da je bila diktatura srbske buržoazije fa­
šistična, je treba to tudi dokazati; netočne so. trditve, zakaj se j e začela srbska
buržoazija (v resnici samo en njen del), naslanjati na Nemčijo in Italijo
(str. 35); Tudi Jugo ras je korporacijski (ne fašistični) sindikat (str. 38); stavek:
»Prezaduženi mali seljački posjedi postaju plijen spekulantskog trgovačkog
i bankarskog kapitala« (str. 39) ne pove ničesar, še manj pa karakterizira
veliko krizo, ki zajame jeseni 1931 tudi Jugoslavijo. Tudi Jugoslavija vzpostavi
poleti 1940 najprej trgovske in zatem diplomatske stike e Sovjetsko zvezo, in
to ne zaradi pritiska ljudskih množic, temveč k e r hoče ostati vladajoča srbska
buržoazija »nevtralna«. Iz knjižice ni jasno, v čem j e bistvo pristopa Jugo­
slavije k Trojnemu p a k t u in v čem je to »sramni čin- izdaje« (str. 46), dalje ni
jasna popolna vsebina 27. marca 1941 in nejasno je, v čem ni Simovićeva vlada
»iskoristila ovaj historijski momenat« (str. 47) itd.
Navzlic vsem tem in še podobnim nepopolnostim j e s knjižico le podan
nekak prerez preko zgodovine NOB, moti pa pri tem še preveč »aktivistični«
način podajanja, ki j e za prikazovanje objektivne zgodovinske resnice naj-
manj primeren. M e t o d № k u ž

Dr. Makso Šnuderl, Zgodovina ljudske oblasti. Ljubljana 1950. Izdala Uni­
verza v Ljubljani — Pravna fakulteta. Str. 398+7. Tiskano kot rokopis.
S problemom ljudske oblasti kot rezultatom našega narodnoosvobodilnega
boja se j e v zadnjih letih ukvarjalo več ljudi. Poleg člankov v dnevnem časo­
pisju, ki so imeli prvenstveno informativne cilje, so bile napisane tudi daljše
razprave, ki so hotele nastanek in razvoj ljudske oblasti znanstveno osvetliti
in utemeljiti. Izšle so delno v glasilih republiških zgodovinskih društev, delno
v drugih revijah, delno pa kot samostojne publikacije. Na tem mestu naj se
dotaknem samo daljših razprav, ki eo izšle v različnih revijah ali kot samo­
stojne publikacije.
Prvi se je problema ljudske oblasti dotaknil Drago Vučinić v razpravi
»Neke osobenosti u razvitku i karakteru narodnih odbora u Jugoslaviji«. Raz­
prava j e izšla v prvi številki Istoriskega glasnika Zgodovinskega društva
LR Srbije (1948, št. 1, str. 4—11). V njej avtor ni segel preko problemov, ki so
označeni v naslovu. V Historijskem zborniku, glasilu Zgodovinskega društva
Hrvatske, je 1.1949 izšla razprava Ferda Čulinovića »Razvitak ZAVNOH-a«
(str. 7—45), kjer se je v glavnem ukvarjal z razvojem ZAVNOH-a, v uvodnem

20* 307
poglavju pa se je dotaknil tudi NOO pred nastankom ZAVNOH-a. Eno leto
kasneje je izšlo citirano Šnuderlovo delo. Sočasno z njim so pisali in izdali
svoje razprave iz problematike ljudske oblasti še trije avtorji: Dr. Leon Ger-
škovič, »Historija narodne vlasti«, I. dio (str. 62), Miloš Zanko, »Razvitak na­
rodne vlasti u Dalmaciji u razdoblju 1941—1945« (Socijalistički front 1950,
št. 1, str. 32—90; št. 2, str. 50—94) in dr. Lado Vavpetič, »Ljudski odbori kot _
najvišji organi državne oblasti« (Zbornik znanstvenih razprav Pravne fakul­
tete na Univerzi v Ljubljani, L. XXIII, 1950 in kot separat). Na dobo vojne se
pri Vavpetiču nanaša samo poglavje »Kako se je pri narodnoosvobodilnih
odborih razvijalo pojmovanje o najvišjem organu državne oblasti« (str. 31
do 49). Naslednje leto, 1951, je izšlo še več razprav iz problematike ljudske
oblasti. V Godišnjaku, Glasilu Zgodovinskega društva Bosne in Hercegovine,
so izšle tri: dr. Hamdija Cemerlić, »Postanak i razvoj narodne vlasti u Bosni
i Hercegovini za vrijeme Narodnooslobodilačke borbe« (str. 53—94), Stevo
Popović, »Nekoliko podataka o razvoju i djelovanju narodnooslobodilačkih
odbora (str. 181—209), Dušan Josipovič, »Neki podaci o razvoju i djelovanju
narodnooslobodilačkih odbora« (str. 211—221). V Istoriskih zapisih, Glasilu
Zgodovinskega društva Crne gore, je Djordje Kalezič napisal razpravo »For­
miranje i rad narodnooslobodilačkih odbora na teritoriji Sreza danilovgrad-
skog« (sveska 4—6, str. 232—242). V Zgodovinskem časopisu, Glasilu Zgodovin­
skega društva za Slovenijo, je pa naposled Metod Mikuž napisal razpravo
»Prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji« (str. 87—114), ki po samem naslovu
sicer ne kaže na problematiko ljudske oblasti, toda dejansko je dve tretjini
razprave posvečeno njenim problemom, tako da jo je treba na tem mestu
navesti. Od vseh naštetih razprav so Vučinićeva, Gerškovićeva in Vavpetičeva
razprava splošno načelno razpravljanje o ljudski oblasti, Šnuderlova poskus
sintetičnega prikaza njenega razvoja, pri vseh drugih pa je problematika iz­
recno teritorialno omejena, pri Mikužu zraven še tudi časovno.
Šnuderlovo delo, ki j e na tem mestu še posebej predmet naše pozornosti,
in želimo njegove ugotovitve, kolikor bo potrebno, postaviti ob s t r a n ugoto­
vitvam raziskovalcev v ostalih republikah, je od vseh dosedanjih del naj­
obsežnejše ne samo po obsegu, temveč tudi po svojem konceptu. Prav kar se
tega tiče, je njegovo delo prvi poskus, pokazati razvoj ljudske oblasti pred­
vsem v celotnem okviru narodnoosvobodilne vojne in na vsem ozemlju da­
našnje FLRJ. V tem pogledu j e Šnuderlovo delo pionirsko in ga moremo
pravilno presojati samo, če upoštevamo to dejstvo in težave, v katerih j e
nastalo. Tako delo zato gotovo ni bilo lahko. Težave niso izhajale samo iz
dejstva, da avtor na tem polju ni imel nobenega predhodnika, temveč še bolj
iz dejstva, da tudi za posamezne probleme ni imel kvalitetne literature na
pretek. Ravno narobe. Strokovne literature takrat še tako rekoč ni nič bilo.
Sočasno z njegovim delom je šele začela nastajati. Zaradi njenega pomanj­
kanja j e moral avtor poseči v izredni meri po razpravah in delih profesio­
nalnih politikov, ki pa na posamične probleme ali na celotni kompleks
navadno niso gledali prvenstveno s historične perspektive, temveč mnogo bolj
z vidika trenutno aktualnih političnih pogledov. Celotno delo je zato. na mno­
gih mestih bolj kompilacija sodi) voditeljev osvobodilnega gibanja, kakor bi
bilo, če bi avtor mogel uporabljati razprave, ki bi bile že nastale n a podlagi
študija arhivalnih virov. Ne glede na to pa bo Šnuderlovo delo olajšalo študij
posamičnih problemov in določitev njihovega mesta v sklopu celotnega raz­
voja ne samo ljudske oblasti, temveč marsikdaj tudi ostalih strani te dobe.
Primer citirane Mikuževe razprave v Zgodovinskem časopisu kaže, da se je
to že začelo. To bo nedvomno pozitiven rezultat Snuderlovega sintetičnega
prikaza ljudske oblasti, pa naj bo sinteza sama kakršnakoli.
Šnuderlova »Zgodovina ljudske oblasti« je v primeri z razpravami drugih
avtorjev o ljudski oblasti najobsežnejša. Toda ta obseg gre na račun koncepta,
ker j e avtor želel v svojem delu prikazati nastanek in razvoj ljudske oblasti
v vseh republikah in posebej še zveznih organov. Razume se, da j e v ta okvir
spadajoča snov zelo obsežna že sama po sebi. Pravzaprav je tolika, da je
avtor ni mogel razčlenjevati in razlagati oziroma utemeljevati do vseh po­
drobnosti. V globljo analizo se je skušal poglobiti le tam, kjer se mu je snov

308
zdela posebno važna, medtem ko se je drugače moral zadovoljiti bolj z na­
vajanjem vsebine pravnega akta. V borbi med obsegom in materialom je pri­
kazovanje problematike ljudske oblasti moral mnogokdaj zelo skondenzirati,
ker bi sicer obseg knjige preveč raztegnil. Tako kondenziranje pa naravno
ni moglo biti v korist ne nazornosti, ne natančnosti. Mislim pa, da bi obe ti
dve lastnosti lahko prišli bolj do izraza, če bi bil avtor poglavja o splošni
zgodovini, to j e o splošnem poteku narodnoosvobodilnega boja močno skrajšal.
Naj ne misli pisec, da bi zaradi tega kaj trpel splošni okvir, ki ga j e podajal
več kakor v dobri veri, da bi bile vsakomur jasne povezave razvojnega pro­
cesa ljudske oblasti s splošnim procesom. Zaradi preobsežnega splošnega
okvira se j e njegova »Zgodovina ljudske oblasti« močno približala splošni
zgodovini dobe narodnoosvobodilnega boja. Na žalost se kaže, da je bil to
tudi njegov namen.
Pri razvrstitvi celokupne materije se je avtor v bistvu držal periodiza-
cijske sheme, ki j o j e razvil že leto prej, ko je izdal »Dokumente o razvoju
ljudske oblasti v Sloveniji«. Pri »Zgodovini ljudske oblasti« je segel preko
te sheme v toliko, da svojega prikaza ni zaključil z osvoboditvijo, temveč mu
j e dodal še eno poglavje, v katerem je orisal razvoj do izdaje zvezne in
republiških ustav. Prav tako j e na začetku dodal dve poglavji, eno z naslovom
»Üvod«, drugo z naslovom »Temeljne značilnosti narodnega osvobodilnega
boja Jugoslavije«.
V prvem poglavju, v Uvodu, je razložil, kaj je predmet zgodovine ljudske
oblasti, po kaki metodi j o j e treba obravnavati, kak pomen ima zgodovina
ljudske oblasti in v k a k e razvojne faze jo je treba razdeliti. V zvezi s tem
pojmom j e razložil svoje gledanje na proces in principe, po katerih se j e
želel pri obravnavi ravnati. V primeri z Gerškovićem, ki v svoji »Historiji
narodne vlasti« pravi: »Historija narodne vlasti konkretno izučava, kako su
nastali prvi narodnooslobodilački odbori kao klica narodne vlasti, kao njeni
privremeni nosioci. Dalje, ona obradjuje razvoj odbora kad su se učvrstili,
kad eu postali stalni nosioci narodne vlasti, sve dok na II. zasjedanju AVNOJ-a
1943 nisu ozakonjeni kao organi državne vlasti...« (str-11) j e Snuderl mnogo
širši: »... Naš predmet more torej biti samo preiskava konkretnih stadijev,
skozi katere je prešel razvoj sredstev procesov, sil, aktov in rezultatov ljud­
ske oblasti, kakršna je danes, od začetka pa vse do takrat, ko je dosegel svojo
sedanjo gori označeno o b l i k o « . . . (str. 9); »...zgodovina ljudske oblasti (ima)
s k r a t k a za predmet nastajanje nove d r ž a v e . . . To je izredno široka naloga . . .
To pomeni dvojno: prvič, da se mora obravnavanje predmeta raztegniti na
vse pojave, ki pomenijo graditev nove države, torej na vstajo in pogoje zanjo,
na razvoj armade, na vojaške operacije, na družbeno in politično dogajanje
v narodnem osvobodilnem gibanju, na uresničevanje samoodločbe in sociali­
stične preobrazbe, na zunanje politične dogodke in rezultate svetovne v o j n e . . .
Drugič, pa to pomeni, da se ta obsežna naloga obravnava samo v ugotovitvah
zgodovinsko pomembnih pojavov, torej ne v popolni izčrpnosti obravnavanja
vsakega posameznega pojava, temveč samo v podajanju tez, ki pokažejo raz­
vojni pomen ljudske oblasti v okviru narodnoosvobodilne v o j n e . . . « (Str. 10
do 11). V teh besedah imamo ključ za Šnuderlov koncept, za obseg materiala
in njegovo periodizacijsko razdelitev. Ne glede na skladnost mnogih teoret­
skih osnov pri označevanju narodnoosvobodilnih odborov pri obeh avtorjih,
imamo v citiranih besedah izražene tudi kardinalne razlike obeh v gledanju
na splošni proces ljudske oblasti. Konkretne sadove tega gledanja moremo
za enkrat presojati samo pri M. Šnuderlu, medtem ko jih ni mogoče pri Ger-
škoviću, ker je doslej izdal samo prvi, to j e teoretični del svoje zgodovine,
ni pa še izdal drugega, ki naj pokaže praktične rezultate njegovih teoretičnih
principov.*
V uvodnem poglavju je M. Šnuderl pri razlaganju, kaj je predmet zgo­
dovine ljudske oblasti, nanizal tri pojme in jih skušal časovno opredeliti:
zgodovina narodne osvobodilne vojne," zgodovina narodnega osvobodilnega

* Geršković j e letos izdal tudi druge svoje »Historije«, toda ga nisem

upošteval, ker je bila moja ocena že v tiskarni.

309
 gibanja in zgodovina ljudske oblasti. Medtem ko bi k prvemu ne bilo kaj več
pripomniti, j e pa drugače z drugima dvema. Zgodovino ljudske oblasti j e
avtor časovno omejil na čas od 6. IV. 1941 do 31.1.1946 in s tem presegel okvir,
ki ee ga j e držal v »Dokumentih«. Bistvo njegove časovne omejitve očituje,
neko nedoslednost. Medtem ko> je v začetku vključil čas, ki še ni poznal
formalno jasnih zapisov zaradi revolucionarnega značaja nove oblasti, j e pa
na drugi strani priključil čas, ki ni bil več del vojne, imel pa je formalno
jasne pravne zapise, ki so po avtorjevem mnenju sicer bili rezultat prejšnjega
razvoja in priprav. Bistvo nekake nedoslednosti je v tem, da je v prvem pri­
meru gledal na razvoj revolucionarno, drugič pa formalistično. Drugi pojem,
to je pojem zgodovine narodnega osvobodilnega gibanja j e v uvodu razložil kot
pojem, ki naj bi obsegal ne samo dobo vojne, temveč hkrati tudi predvojna
prizadevanja naprednih in demokratičnih sil za socialno ureditev države. P r i
tem je spregledal, da slovenska beseda »narod« pojmovno ni enaka srbo-
hrvatski, ker pomeni pri nas to, za kar na primer Srbi uporabljajo besedo
»nacija«, za njihovo besedo »narod« pa Slovenci uporabljamo besedo »ljud­
stvo«. Razlik, ki iz tega izhajajo, se je avtor sam avtomatično zavedel v tre­
nutku, ko je rabil pojem narodnoosvobodilnega gibanja za oznako tistega, k a r
smo z njim označevali Slovenci. Na str. 47 j e namreč napisal: »Narodno osvo­
bodilno gibanje je nastalo po razpadu Jugoslavije v prvi -vrsti kot politično
gibanje«. In malo dalje je na str. 48 zapisal: »Začetek narodnega osvobodil­
nega gibanja j e bil torej zaplodek narodne osvobodilne vojne in ljudske
demokratične revolucije«. Ne glede na kakovost takih sodb j e treba vendar
opozoriti, da se te sodbe ne ujemajo s pojmom, ki ga j e razvil v Uvodu.
V poglavju o metodi, ki naj jo uporablja človek pri obdelovanju pojavov,
ki sestavljajo zgodovino ljudske oblasti, j e pisec pač po krivici spravil vse
metode meščanske znanosti v metafizični okvir. Poleg tega se zdi, da je me­
todo preveč povezal s svetovnonazorskim gledanjem, premalo pa je mislil na
to, da j e metoda, pa сергат nova ideologija lahko ustvari novo metodo, ven­
darle predvsem tehnično sredstvo, ki človeku pomaga pri reševanju problemov.
Za zgodovinarja, ki se j e že prej po »zgodovinski« metodi iskreno trudil reše­
vati zgodovinske probleme, ne pomeni nekaj absolutno novega, temveč v veliki
meri poglobitev metod, do katerih se je že prej prikopal. Če s tega vidika
pregledamo Snuderlovo delo, moremo reči, da bi v marsikaterem pogledu
lahko bilo boljše. Kajti obvladanje tehnične procedure pri uporabljanju virov
j e predpogoj za ustvaritev kakršnega koli ideološko močnega dela.
V prvem poglavju svoje zgodovine je avtor orisal »Temeljne značilnosti
narodnega osvobodilnega boja Jugoslavije«. V njem se je dotaknil perečih
problemov v stari Jugoslaviji, pomena KPJ za narodnoosvobodilno gibanje
ter strukture, značaja, oblik in specifičnosti našega narodnoosvobodilnega
gibanja. Posebnost tega poglavja je, da avtor pri posameznih podnaslovih sega
globoko v predvojno dobo, nato pa še v istem poglavju daleč v vojni čas. Zdi
se mi, da bi se materija tega v bistvu prav tako uvodnega poglavja dala bolje
razvrstiti, če bi se bil avtor omejil v njem le na prikaz progresivnih strem­
ljenj v stari Jugoslaviji, dogodke iz vojne dobe bi pa povezal v poglavjih, ki
se tičejo vojne dobe, in to ali direktno kot njihov sestavni del ali pa jih
označil kot zaključek določenega razvoja, kolikor imajo tak značaj. Poglavje
o specifičnosti našega razvoja p a spada, kolikor bi nanje ne opozarjal sproti,
sploh šele na konec, kjer naj bi jih avtor povzel v obliki zaključkov, k e r bi
bile šele tam do kraja razumljive.
Jedro problemov, ki obsegajo zgodovino ljudske oblasti, je M. Šnuderl
podal od drugega poglavja dalje. Od tu dalje se namreč šele razvija prikaz
njegovega koncepta zgodovine ljudske oblasti, kakor ga je očrtal na str. 10
do 11. Napisati tak prikaz, ne da bi bila na razpolago primerna literatura za
posamična vprašanja ali posamične teritorialne enote, ni nikoli lahka naloga.
M. Šnuderlu gre zahvala, da j e ta poizkus tvegal, pa naj bo prikaz že kakršen
. koli. Pionirsko delo ne more biti nikoli brez občutnih slabosti in seveda jih
ima tudi Snuderlovo. Ko bo ponovno izdal svojo »Zgodovino«, bo nedvomno
temeljito popravil tako celoto kakor posamične dele, kolikor sedaj ne zado­
voljujejo.

'310
 Pri izdaji svojih »Dokumentov« je avtor pokazal, da ima močan smisel
za sistematico, za preglednost celotne materije, red, ki človeku olajšuje
uporabo izdanega gradiva. Ta čut j e skušal izpričati tudi pri »Zgodovini
ljudske oblasti«. Toda zdi se, da ga je obsežnost enovi premagala. Dejstvo,
da je preko problemov ljudske oblasti in najnujnejših, povezav s splošnimi
problemi segel predaleč v splošno zgodovino te dobe, je povzročilo, da se je
problematika ljudske oblasti, ki bi morala biti vidna kot osnovna nit, preveč
razbila. Zdi se, da piscu ob pisanju knjige sam proces nastanka in nadaljnjega
razvoja ljudske oblasti še ni bil do kraja jasen, ker je prav pri opisu na­
stajanja osnovnih organov ljudske oblasti bil dokaj skop, medtem ko j e bil
mnogo obširnejši pri najvišjih organih. Ce bi se avtor odločil, da bi se bil
v prvi vrsti koncentriral na problematiko ljudske oblasti, zmanjšal pa prikaz
ostalega dogajanja, bi se moral pač bolj poglobiti v same razvojne faze orga­
nov ljudske oblasti. Seveda bi se mu spočetka verjetno zdelo, da so te faze
nekako samostojne, ker bi pokazale, da so nekatere krajše ali pa daljše od
onih, ki jih je sicer navajal ob najtesnejši naslonitvi na splošni razvoj. Najti
v takem primeru notranje, neformalne povezave s splošnim tokom, bi bilo
vsekakor ena pomembnih nalog raziskovalcev ljudske oblasti. Toda postopek
bi moral biti induktiven, ne pa deduktiven. Ce bi pà ta postopek pokazal, da
bi bilo razvojne faze treba drugače opredeliti ali celo razmejiti, bi bilo treba
to tudi napraviti.
Pri raziskovalcih zgodovine ljudske oblasti, zlasti pri onih iz ostalih naših
republik, sta zelo poudarjeni dve postavki: prva, da je nastanek organov ljud­
ske oblasti vezan na osvobojeno ozemlje in rušenje starega vladnega aparata,
ter druga, da organi oblasti rastejo od spodaj navzgor. Ti dve postavki sta
izraženi tudi v Snuderlovi knjigi, vendar ne povsod ali vsaj ne povsod v za­
dostni meri. Ustrezno pomenu tega pojava je Šnuderl nazorno prikazal na­
stanek organov ljudske oblasti, značaj in naloge prvih narodnoosvobodilnih
odborov (NOO) predvsem v zahodni Srbiji in jih razložil kot nekak prototip
organov ljudske oblasti v razvijajočem se narodnoosvobodilnem gibanju.
Mislim pa, da v knjigi, ki naj nosi naslov »Zgodovina ljudske oblasti« v ce­
lotnem jugoslovanskem merilu, prototip ne zadostuje oziroma more služiti
kot vzorec kvečjemu tam, kjer zaradi pomanjkanja originalnega gradiva ni
mogoče priti do »lastne podobe«. Kar se tiče jugoslovanskih pokrajin izven
Slovenije, moremo danes reči, da že eksistirajo podrobnejši prikazi o lokal­
nem pokrajinskem in celo republiškem razvoju ljudske oblasti v dobi NOB
(Kalezić, Zanko, Čemerlič). Ti prikazi nam morejo osvetliti in pokazati ne
samo skupne poteze v razvoju posameznih pokrajin, temveč tudi razlike in
modifikacije, ki so nastale zlasti kot rezultat lokalnih okoliščin.
V primerjavi s slovenskim razvojem moremo Slovenci videti, v čem se
razvoj v ostalih delih države še posebej razlikuje od našega. Teh razlik je
celo v splošnem razvoju toliko, da bi glede na naš razvoj mogli njihovega
označiti celo kot specifičnega. Taka posebnost j e na primer dejstvo, da pri
njih ni nastala NOB najprej na široki povezavi po politični liniji, da je sam
poudarek na vojaških akcijah bil v splošnem mnogo močnejši kakor pri nas.
Tako je bilo zlasti v Srbiji, Črni gori, Bosni in delu Hrvatske. V partizanskih
akcijah pa partizani niso tolkli samo po okupatorju, temveč so sočasno uniče­
vali stari upravni aparat, žandarmerije in požigali občinske arhive. Prvo
oblast na osvobojenem ozemlju so izvajali v mnogih primerih vojaški štabi
ali pa posebni revolucionarni organi (Čemerlič, 53), šele pozneje so nastali
NOO. Člani takih N O O pa so večkrat, n. pr. v Črni gori (Kalezić) dobivali
navodila od vojaških organov in jih izvrševali. Povezava takih odborov z
vojsko j e bila celo njihova temeljna poteza. V Srbiji so bili »upravni posredo­
valci med četami in vasmi« (Šnuderl, 100). V Slavoniji so jih imenovali »odbori
za pomoč partizanom« (Čulinovič, 14). V Bosni, kjer so se spočetka imenovali
zelo različno »krajevna politična oblast«' »ljudsko sodišče«, »komisariat« itd.,
so imeli za glavno nalogo sodelovanje z vojaškimi enotami in uspešno raz­
vijanje osvobodilne borbe (Čemerlič, 54). Nastanek NOO je v pokrajinah
izven Slovenije bil povezan z mnogovrstnimi značilnostmi. Kjerkoli pa je
prišlo do osvobojenega ozemlja, so se formirali N O O kot organi oblasti, ki se

311
 seveda niso bavili samo s podpiranjem vojske, temveč z vsemi problemi, ki
60 se pojavili na njihovem območju in vobče interesirajo oblast. (Opis takega
dela glej pri Cemerliču, 63—70.)
Posebnost v celotnem jugoslovanskem obsegu j e bila Dalmacija, kjer so
bile razmere zaradi italijanske okupacije prilično podobne slovenskim, ko­
likor gre za ozemlje, ki so ga okupirali Italijani. V Dalmaciji so bili nositelji
narodnoosvobodilnega gibanja posebni akcijski odbori, ki so razvijali svoje
delo na izraziti politični podlagi kakor v Sloveniji. Nastajali in širili eo se
prvenstveno po obalnih naseljih, medtem ko so v notranjost prodirali
počasneje.
Ena od temeljnih lastnosti narodnoosvobodilnih odborov je bila, da je
odbornike ljudstvo izvolilo. Če pa so okoliščine zaradi okupacije bile take, da
volitve niso bile mogoče, ker osvobojenega ozemlja pač ni bilo, eo take odbore à
v nujnih primerih tudi postavili. Postavili pa eo jih vojaški organi. Čemerlić
imenuje take odbore ilegalne NOO. Vendar so pa tudi ilegalni odbori bili
v določenih okoliščinah lahko izvoljeni. Taki primeri so bili v Dalmaciji, kjer
so ilegalni N O O zrasli iz akcijskih odborov Narodnoosvobodilne fronte
(Zanko, 36—39).
Navedenih »specifičnosti«, ki so se pojavile že v začetku, v Šnuderlovi
knjigi ni, čeprav bi bil nekatere že lahko navedel, saj sta Culinović in Zanko
izdala svoji razpravi še pred njim. V okviru zgodovine ljudske oblasti za vso
Jugoslavijo bi takih dejstev ne smel izpustiti. V zvezi s Snuderlovim prikazom
j e treba zato na koncu prvega leta vstaje jugoslovanskih narodov popraviti
avtorjevo sodbo (str. 120), da so konec prvega leta ljudske vstaje postali NOO
ze pri vseh narodih Jugoslavije prava ljudska oblast. Ne glede na Slovenijo,
kjer so itak bile posebne razmere, je treba reči, da avtorjeva sodba tudi za
ostale jugoslovanske pokrajine ne drži. O tem bi ga poučil že kratek pogled
v splošno zgodovino, ki bi mu povedala, da ob koncu leta na primer v Srbiji
ni bilo več osvobojenega ozemlja in zato ni moglo biti več NOO kot »prave
ljudske oblasti«. Na Hrvatskem z izjemo Korduna, predvsem pa v Dalmaciji,
j e pa sploh še ni bilo. Tudi Makedonija še takrat ni imela osvobojenega
ozemlja. Nekaj na boljšem je bila le Bosna ter deli Crne gore. V Bosni se
razmerje s četniki do takrat še ni razčistilo, v Crni gori je pa poplava itali­
janske ofenzive odtekla in se je narodnoosvobodilno gibanje začelo poprav- "
ljati in reorganizirati.
Posebno poglavje v okviru celotne Šnuderlove zgodovine je prikaz razvoja
v Sloveniji, ki j e glede na razvoj v ostalih pokrajinah imel čisto posebne
poteze. Ce ga primerjamo z razvojem v ostalih pokrajinah Jugoslavije, mo­
ramo reči, da j e bil v-resnici specifičen. Ze sam nastanek osvobodilnega
gibanja ni imel primere v ostalih pokrajinah. Politična baza z geslom aktiv­
nega
vlst
boja proti okupatorju za zbiranje svobodoljubnih ljudi, struktura akti-
i R ? l e g a kadra, ki j e bil ob začetku grupiran po vključenih skupinah,
razčiščevanje političnih vprašanj glede na odnose do oboroženega boja z
okupatorjem, svetovnonazorska strpnost so bili momenti, ki so bistveno vpli­
vali na oblikovanje narodnoosvobodilnega gibanja v Sloveniji Politični
poudarek revolucionarnega poleta, ki so ga sproščali, nosili in oblikovali po
vsej blovemji razširjeni odbori Osvobodilne fronte, je bil posebnost k a k r š n e
ostale pokrajine niso imele. Terenski odbori O F so bili politični organi ki so
sicer prevzemali elemente oblasti, vendar se do oblastnih organov do nastanka
osvobojenega ozemlja niso razvili. Do te stopnje niso prišli ne samo zato ker
do volitev takrat še ni moglo priti, temveč zato ker v pogojih okupatorske l
prisotnosti niso niti mogli prevzeti vseh elementov oblasti. Ce bi jih primer- ù
j a h z odbori v ostalih pokrajinah Jugoslavije, bi mogli reči, da so bili še naj­
bolj podobni njihovim ilegalnim NOO, dasi tudi ta primerjava ne drži v celoti
ker j e bila politična nota močnejša kakor pri NOO. Terenski odbori O F niso
namreč vodili oboroženih nastopov proti okupatorju kakor so jih NOO v po­
krajinah izven Slovenije, če j e bilo mogoče in potrebno. V Sloveniji so take
akcije vodili odbori Narodne zaščite, ki so se po potrebi povezovali tudi s
partizanskimi enotami. Člani terenskih odborov O F so bili udeleženi pri takih
akcijah kvečjemu toliko, kolikor so bili sočasno tudi člani odborov Narodne

312
 zaščite. V Sloveniji j e treba še posebej upoštevati dejstvo, da eo zlasti prvo
leto bile razmere v tako imenovani Ljubljanski pokrajini precej drugačne
kakor one na ozemlju, ki so ga okupirali Nemci. Kolikor so se pri različnih
odborih O F kazali elementi oblasti, so se predvsem v Ljubljanski pokrajini,
tu pa najbolj v Ljubljani sami. Na razlike in razmere v Sloveniji se mi zdi
potrebno opozoriti, ker je, po mojem mnenju, M. Šnuderl poteze oblasti pri
Osvobodilni fronti pač pretiraval oziroma jih v dokajšnji meri zamenjal s
poletom politične aktivnosti. Tako je n. pr. storil s panegiričnim slikanjem
pomena seje 16. septembra 1941, ko se je Vrhovni plenum O F proglasil za
Slovenski narodnoosvobodilni odbor.' Ta čin je Edvard Kardelj v enem svojih
pisem označil za opereto, ker je imel pred očmi pač širše območje. Seja
16. septembra je mogla nekako ustrezati samo lokalnemu, ljubljanskemu po­
letu ÖF. Za celotno slovensko ozemlje pa ni imela stvarne podlage. Nemci so
celo prav v tem mesecu na svojem območju partizanstvo močno potlačili. P r i
preoblikovanju Vrhovnega plenuma O F v SNOO j e treba pripomniti, da gre
v tem primeru za oblikovanje oblastnega organa od zgoraj navzdol, kar ni
pomenilo registracije stanja, temveč bolj deklaracijo bodočih prizadevanj.
O trdnosti oblastnega značaja O F v prvem letu razvoja j e bil, kakor se zdi,
Šnuderl sam nekako slabo prepričan. Na str. 140 je sicer označil značilna
znamenja za novo ljudsko oblast, toda za oblast pač niso zadosti samo zna­
menja, temveč dejstva. Teh dejstev pa takrat v smislu teritorialne enotnosti
še ni moglo biti dovolj. Zato je v takem primeru treba najprej pojem oblasti
zelo natančno opredeliti in nato šele navesti zaključke, ki opredelitvam
ustrezajo.
V naslednji etapi, ki j o je avtor prikazal v tretjem poglavju, je časovno
omejil dobo od ustanovitve prve proleterske brigade oziroma še natančneje
'od Fočanskih predpisov do prvega zasedanja AVNOJ-a. Glede na razvoj ljud­
ske oblasti j e videl pomen predvsem v dveh stvareh, v normiranju pravnih
pravil za NOO (Fočanski predpisi) in prehodu NOO iz stopnje začasnih
organov oblasti na stopnjo stalnih, kakor je NOO označilo Titovo direktivno
pismo v septembru 1942. Organi ljudske oblasti (NOO) so v tej dobi fungirali
po jasno postavljenih načelih Fočanskih predpisov. Ti so določali volilni prin­
cip pri nastajanju, k a k o nastanejo in kake naloge morajo opravljati. Toda
te določbe, najsi so že kakorkoli bile potrebne, so delno registrirale stvari, ki
so se na osvobojenem ozemlju že opravljale, delno so pa usmerjale in dajale
navodila za kraje, kjer naj bi formirali NOO, čim bi se osvobodili okupatorja,
vendar niso p o v e d a l e s a m e na sebi tistega, kar je bilo v tej dobi nedvomno
zelo pomembno, da so namreč predvsem v tej dobi šele začeli rasti ilegalni
ali pollegalni- NOO kot nosilci političnega boja proti okupatorju in njegovim,
pomagačem ter kot klice bodoče oblasti s posebno nalogo, da morajo skrbeti
za fronto in zaledje. V razvoju ljudske oblasti v tej dobi je prav ta pojav
karakterističen. Drugi pojav pa je bil povezan s prvim, da namreč N 0 0 niso
ostali pri osnovni stopnji, temveč so se izgrajevali tudi na višjih stopnjah,
kolikor ni ta pojav segel že v leto 1941 (n. pr. v Crni gori — Kalezič).
•Pojav ilegalnih ali pollegalnih NOO je bil v letu 1942 pomemben, ker so
osvobojena ozemlja bila v tem letu zelo kratkotrajna in premakljiva. NOO
so tedaj začeli sistematično rasti tudi na onem ozemlju, ki sploh še ni bilo
osvobojeno. Najlepši primer za to je pokazala Dalmacija, kjer so od aprila
leta 1942 dalje rasli ilegalni NOO iz akcijskih odborov Narodnoosvobodilne
fronte (Zanko, 36—39). Nastajali pa so tudi v ožji Hrvatski in celo v Zagrebu.
P r e k o osnovnih so nastajali tudi občinski, okrajni in okrožni NOO (Čulinović).
Po Fočanskih predpisih se je pri nastajanju N O O uveljavil volilni princip.
Nemoteno so ga mogli izvajati le, kadar je kje nastalo osvobojeno ozemlje.
Teže ga je bilo uveljaviti na neosvobojenem ozemlju, vendar so ga tudi tam.
Splitski NOO je n. pr. bil v aprilu 1942 izvoljen iz delegatov akcijskih od­
borov NOF. O njih je Zanko zapisal: »...Za največji del tedanjih narodno­
osvobodilnih odborov (je) karakteristično, da so formirani na okupiranem
ozemlju in da delujejo kot ilegalni ali pollegalni organi narodnoosvobodilne
borbe v pogojih najbolj zverskega fašističnega terorja« (str. 39). Glede nji­
hovega vpliva je pa zapisal, »da so NOO na neosvobojenem ozemlju stvarno

315
imeli oblast v rokah« (str. 73). Razume se, da je ta stvarnost zavieela od
konkretnih okoliščin.
Nastanek ilegalnih NO, njihovo širjenje in uveljavljanje na okupiranem
ozemlju spada v letu 1942 in v naslednjih letih med karakteristične pojave
v razvoju ljudske oblasti, ki ga ni mogoče prezreti. Zasluži nedvomno poseben
študij in brezpogojno vkjučitev v splošni razvoj ljudske oblasti.
Četrti razdelek tretjega poglavja je avtor posvetil prikazu prvega osvo­
bojenega ozemlja v Sloveniji, ki je nastalo spomladi 1942 in trajalo do srede
poletja istega leta. V Sloveniji so se tedaj za nekaj časa uveljavili pravi
oblastni organi. D a je šlo, prav kar se tiče značaja odborov, za kvalitetno
spremembo v primeri z odbori O F pred osvobojenim ozemljem, se j e pokazalo
s tem, da so odbori O F ob osvoboditvi sicer prevzeli oblast, toda so takoj
izvedli volitve v NOO, ki so prevzeli oblastne funkcije, medtem ko so terenski
odbori O F opravljali poslej samo politične funkcije in se s tem ločili od NOO
(Mikuž, 99). Nastala je posebnost, kakršne v ostalih jugoslovanskih pokrajinah
t a k r a t še ni bilo nikjer.
M. Snuderl je formiranje ljudske oblasti na Dolenjskem vezal na Fočan-
ske predpise in celotni prikaz napisal s tega vidika, t. j . Fočanskega vpliva na
formiranje ljudske oblasti v Sloveniji. Toda Metod Mikuž, ki j e v citirani
razpravi pokazal predvsem razvoj' ljudske oblasti na osvobojenem ozemlju,
ni prepričan o trdnosti teh povezav. Pokazal je na razlike v formiranju
oblasti na Dolenjskem, zraven pa tudi na drugo izhodišče, ki j e bilo mero-
dajno za oblike oblasti, to je na Izvršni odbor O F in Temeljne točke OF,
zlasti na 6. in 7., za katerih praktično uresničevanje j e šlo na osvobojenem
ozemlju. Skladnosti s Fočanskimi predpisi so v tem primeru lahko bolj sad
enakega gledanja voditeljev osvobodilnega gibanja na funkcijo in pomen
ljudske oblasti.
V razdobju od prvega do drugega AVNOJ-a, ki ga je avtor opisal v če­
trtem poglavju, se je ljudska oblast razvijala na temelju prejšnjih centralnih
predpisov in navodil, to se pravi, da so se na osvobojenem ozemlju vzpostav­
ljali in uveljavljali NOO, na neosvobojenem ozemlju pa ilegalni ali pollegalni
NOO. Celotni razvoj j e bil zelo neuravnovešen, ker sta ga občutno motila 4.
in 5. sovražna ofenziva. V velikem delu države, to je v pasu ob morju od Slo­
venije do Makedonije, j e pa kapitulacija Italije prinesla olajšanje, ki je tudi
ljudski oblasti dala zamaha, da se j e v mnogih krajih utrdila tako, da se ni
več prekinila. V celoti vzeto j e pa ta doba do kapitulacije Italije bila ven­
darle doba velikih težav, ki so na razvoj ljudske oblasti vplivale zaviralno.
Lahko rečemo, da je pomen notranjega formiranja bil predvsem v ustvar­
janju reprezentativnih narodnih svetov po politični liniji, ki so nastajali
delno že pred kapitulacijo Italije, drugod pa jih je kapitulacija Italije po­
spešila. V ta okvir spada prvo zasedanje AVNOJ-a v Bihaču, ustanovitev
ZAVNOH-a na Hrvatskem, po kapitulaciji Italije pa podobni organi v Bosni,
Sandžaku in Črni gori. Ti sveti so sicer bili politični sveti, vendar so posegali
tudi v vprašanja državnega življenja, podpirali in usmerjali NOO, kjer so
že bili ali pa šele nastajali.
V prikazu o organih ljudske oblasti v Sloveniji proti koncu 1942 in v prvi
polovici 1943 je avtor opustil priliko, da bi ta čas presodil predvsem v primeri
s stanjem na prvem osvobojenem ozemlju. Tedaj bi o Dolenjski moral reči,
da čas do konca prve polovice 1945 ni bil konvencionalni prehod v nadaljnjo
stopnjo razvoja, temveč so NOO izginili v poplavi italijanske ofenzive. Znova
so oživele ilegalne oblike dela in težišče se je zopet premaknilo na politično
podlago. V primeri z dobo osvobojenega ozemlja, je bil to čas umika ali korak
nazaj. Drugače pa je bilo seveda na območju izven nekdanjega osvobojenega
ozemlja. Tam se je proces nadaljeval na prejšnjih osnovah. Ko je naposled
Italija kapitulirala, j e v Sloveniji ponovno nastalo osvobojeno ozemlje, ki j e
bilo mnogo večje on onega 1942, na njem j e Osvobodilna fronta zopet prevzela
oblast kot celota, toda razvoj te oblasti ni bil kopija one iz 1942, temveč j e
pokazal mnogo novih svojstvenih oblik, katerih vrh j e predstavljal Kočevski
zbor odposlancev slovenskega naroda.

314
 M. Šnuderl se je dobro zavedal pomeaa Kočevskega zbora in drugega
zasedanja AVNOJ-a, ki ju j e prikazal v petem poglavju kot četrto razdobje
NOB. Državnopravni pomen obeh mu je bil čisto jasen, vendar je med obema
bila tudi razlika. Kočevski zbor j e bil omejen samo na Slovenijo, AVNOJ pa
na vso Jugoslavijo. Poleg tega je najprej zasedal Kočevski zbor, nato pa
AVNOJ. To časovno zaporednost je pa M. Šnudrl v prikazu obrnil, vendar
popolnoma nepravilno in nelogično. Kočevski zbor ni bil konsekvenca
AVNOJ-a, temveč priprava nanj. Zato bi bil avtor napravil prav, če bi bil
v svojem prikazu red zamenjal in logične povezave tudi močneje poudaril.
Kajti Kočevski zbor j e bil zelo viden dokaz, da j e jugoslovanska federacija
rasla od spodaj navzgor. Res je, da se je ta sistem praktično izrazil najprej
na slovenskem primeru, kjer pa ga je prav zato treba primerno pokazati in
poudariti.
Zadnjo etapo vojne je avtor opisal v šestem poglavju. Časovno jo je
postavil med drugo in tretje zasedanje AVNOJ-a. Bila je to doba, katere
pravni red se je razvijal na podlagi odlomkov drugega zasedanja AVNOJ-a-
Osnovna črta v procesu oblasti v tej dobi je bila izgradnja državnosti pri vseh
jugoslovanskih narodih, ki so na drugem zasedanju AVNOJ-a privolili v novo
Jugoslavijo. V njej se j e ljudska oblast izgradila do vrhovnih organov. Ta
proces se je začel najprej v Sloveniji, kjer ga je avtor prikazal najizčrpneje,
nato na Hrvatskem, Bosni in Hercegovini, Crni gori, Makedoniji in naposled
v Srbiji, kjer se je izvedel že v dobi po osvoboditvi, jeseni leta 1944. Zaradi
osredotočenja na prikaz izgradnje državnosti v posameznih republikah, se je
avtor omejil pri prikazu le na delo najvišjih organov federacije in federalnih
enot. Zaradi zadostne množine gradiva ni bilo to delo v formalnem pogledu
težko, za široke analize in komentarje pa ni bilo prostora.
Problem periodizacije j e avtor v »Zgodovini ljudske oblasti« rešil tako,
kakor ga j e nakazal v izdaji »Dokumentov« za zvezni okvir in vanj stisnil
tudi razvojne faze po federalnih enotah. Tak koncept ni prav nič izrednega
za avtorja, ki je zgodovino ljudske oblasti podajal, kakor bi podajal splošno
zgodovino opisane dobe. Toda treba si je zastaviti vprašanje, ali j e res mogoče
zgodovino ljudske oblasti tako striktno razmejiti po kriterijih, ki vplivajo
na določitev faz v splošni zgodovini. Na tem mestu se ne mislim ukvarjati
posebej z razdelitvenim sistemom avtorjeve »Zgodovine« niti s tem, koliko j e
avtor sam bil dosleden svojemu konceptu, koliko pa se je od njega oddaljil
oziroma pripadajočo materijo vključil na drugem mestu, kjer zveza ni bila
logična, temveč bi rad opozoril, da bi bilo treba razvoj ljudske oblasti po­
gledati najprej z vidika čisto njenih faz in s te baze šele najti zvezo s sploš­
nim tokom. Nič ne de, če bi pri tem prišli do potrebe drugačne razdelitve
v faze in etape itd. Ta potreba bi potem zahtevala novih kriterijev pri iskanju
skupnih imenovalcev za posamezne dobe. Nedvomno bo tudi zgodovina ljud­
ske oblasti nudila veliko gradiva za boljšo presojo razvojnih stopenj. Tista
končna .periodizacija bo namreč morala čimbolj ustrezati vsem razvojnim
stopnjam vseh razvojnih elementov. Ce se postavimo na stališče, da je zgo­
dovino ljudske oblasti treba pogledati najprej z vidika njenih razvojnih sto­
penj in šele po njih najti zvezo s splošnim tokom, potem moramo opozoriti
prvenstveno na razvojne spremembe organov oblasti in jih napraviti^ za
osnovno nit takega prikaza. Razume se pa, da je pri vsem tem treba upošte­
vati revolucionarni značaj nove oblasti, ne pa se a priori postavljati na for­
malistično stališče. Glede na vse to moremo v razvoju ljudske oblasti razliko­
vati naslednje razvojne stopnje: a) nastajanje in formiranje osnovnih organov
ljudske oblasti, b) narodnoosvobodilni odbori kot začasni organi oblasti,
c) narodnoosvobodilni organi kot stalni organi oblasti, č) izgradnja republiške
in zvezne državnosti. Te razvojne stopnje bi bilo treba in jih tudi j e mogoče
postaviti ob bok splošnemu razvoju ter najti stične točke oziroma vzročne
povezave. Glede na splošne poteze v razvoju bi lahko rekli, da bi razvojno
stopnjo pod a) bilo treba vskladiti s splošnim razvojem do konca 1941 ali
začetka 1942, stopnjo pod b) s splošnim razvojem od Fočanskih predpisov do
prvega zasedanja AVNOJ-a, stopnjo pod c) s splošnim razvojem med obema
AVNOJ-ema, stopnjo pod č) pa s splošnim razvojem po drugem zasedanju

315
AVNOJ-a. P r i tem pa bi lahko med c) in č) vrinili samostojno stopnjo, ki bi
označevala državnopravni pomen Kočevskega zbora in drugega zasedanja
AVNOJ-a in bi bila v skladu tudi s splošnim dogajanjem, ki ga je ob kapitu­
laciji Italije povzročila osvoboditev zelo obširnih jugoslovanskih pokrajin.
Razume ee pa, da gre pri označenih razvojnih stopnjah organov oblasti pred­
vsem za kvalitetno različne periode, za katere j e treba pripomniti, d a j e v
praksi ponekod, to je po nekaterih krajih in pokrajinah bilo mogoče zdrkniti
s te stopnje tudi nazaj in se potem ob prvi priliki zopet dvigniti, kakor je
tudi splošni razvoj poznal umike in korake nazaj ob priliki sovražnih ofenziv.
Prav tako se razume, da bo v okviru vsake od glavnih razvojnih stopenj
mogoče in celo nujno razlikovati še manjše razvojne faze ali etape itd.
Bistveno pri vsem tem je, da mora biti zgodovina ljudske oblasti resnično
zgodovina z dodano označbo, ne pa splošna zgodovina dobe NOB.
V knjigi j e več drobnih napak, ki, «o delno tiskarskega značaja, delno
pa posledica povzemanja podatkov, ki niso nastali na arhivskem študiju.
Omenim naj nekatere, ki močneje motijo jasnost in natančnost podajanja
snovi. Pri tem pa se ne mislim dotakniti pomot, ki jih je avtor zagrešil že
v svojih »Dokumentih« in sem jih omenil že pri njihovi oceni (Zgodovinski
časopis 1951, str. 415—419), temveč hočem opozoriti le na tiste, ki so predvsem
v njegovi »Zgodovini«.
Med pozivi CK KPJ na str. 50 ima tretji pomotoma datum 25. junija, ko bi
pravilno moral imeti 25. julija. Izjava temeljnih skupin na str. 53 ne sme biti
datirana z aprilom 1932 (!), temveč februarja 1943. Str. 77: Grazioli ni sosveta
Ljubljanske pokrajine pripeljal pred Mussolinija 6. junija 1941, temveč po
Natlačenovih in časopisnih podatkih 8. junija. Str. 79 v opombi 4 je pisec na­
pisal, da je Hitler 27. aprila 1941 v Mariboru ukazal Überreitherju: Napravite
mi Spodnjo Štajersko zopet nemško. Dejansko je Hitler te besede izrekel
Überreitherju že takrat, k o ga je določil za šefa civilne uprave na Spodnjem
Štajerskem. To pa je bilo že pred 14. aprilom, k e r j e tega dne Überreither že
prevzel svoje posle v Mariboru (Zgodovinski časopis 1952/1953, str. 768). Str. 80:
Sosveta Ljubljanske pokrajine ni Grazioli (oziroma Mussolini oziroma kralj)
imenoval 27. maja 1941, temveč 26. maja. Prve smrtne obsodbe v Ljubljanski
pokrajini niso bile izrečene 10. oktobra, temveč 8. oktobra. Ko so Italijani
začeli 1942 v Ljubljanski pokrajini streljati talce, pravi pisec, da so jih do
konca leta postrelili okoli 1000. Toda številka je rezultat zelo nenatančnih
kalkulacij. Avtorjeva navedba je negotova, že kolikor pojmuje streljanje
talcev v strogo juridičnem smislu, še bolj pa, če bi sem prištel različne repre­
salije, masakre itd. Tudi v tem primeru natančnih številk doslej še ni bilo
mogoče ugotoviti in je veliko vprašanje, če jih bo sploh kdaj mogoče. Str. 131:
Avtor j e nekatere partizanske akcije nepravilno datiral. Na Jelovici (na Par­
tizanskem vrhu) ni bila bitka 7., temveč 8- avgusta. Orožniško postajo v Za­
gorju so partizani napadli ponoči od 8. na 9. avgust in j e pravi napad bil že
9. avgusta, medtem ko avtor navaja 8. avgust brez kakega natančnejšega
pojasnila. Rašice niso Nemci požgali avgusta, temveč 20. septembra 1941.
Str. 132: Število slovenskih preseljencev iz Gorenjske in Štajerske v Srbijo
in Hrvatsko v letu 1941 ni znašalo »okrog 12.000 ljudi«, temveč je summa
summarum po sedaj znanih uradnih podatkih zneslo 17-317 ljudi (Zgodovinski
časopis 1952/1953, str. 787). Število transportov vsekakor ni bilo samo 35 vlakov.
Po nemških podatkih jih je samo iz Maribora in Rajhenburga bilo 33, pri tem
pa gorenjski niso bili všteti. Njihovo število doslej ni ugotovljeno, bilo pa
jih je nedvomno več kakor dva (Zgodovinski časopis 1952/1953, str. 787). Ne­
jasno se je avtor izrazil na str. 132, češ da je Vrhovni plenum OF izdal svoj
proglas 2. avgusta 1941. Vrhovni plenum je namreč zasedal 28. julija 1941 in
takrat proglas sprejel, objavil pa ga je Slovenski poročevalec z datumom
2. avgusta 1941. Na str. 295—296 trdi avtor, da je bil z odlokom IO O F z dne
12. januarja 1944 ustanovljen »Znanstveni inštitut pri Predsedstvu SNOS (sedaj
Muzej narodne osvoboditve v Ljubljani) in Inštitut za narodnostna vprašanja«.
V resnici je IOOF ustanovil samo Znanstveni inštitut, v njegovem okviru pa
se je kasneje razvil Oddelek za mejna vprašanja, ki pa je bil ves čas do
ukinitve Znanstvenega inštituta njegov sestavni del, ne glede na njegov po-

316
sebni, nekak avtonomni razvoj in značaj. Muzej NO ni preimenovanje Znan­
stvenega inštituta, temveč j e nastal samostojno leta 1948, prevzel p a en del
gradiva (t. j . arhivsko-knjižnega in muzejskega), ki se j e dotlej nabralo v
Znanstvenem inštitutu, medtem ko j e drugi del prevzel Inštitut za narodnostna
vprašanja, -ki j e tudi šele tedaj nastal (Uradni list LRS 10. februarja 1948,
Št. 7).
Neprijetno moti v delu nepravilna raba nekaterih krajevnih imen v
Srbiji, Crni gori in Liki. Na str. 101, 105, 121 itd. j e avtor nepravilno sklanjal
besedo Ifžice. Beseda ni plurale tantum, temveč singular in srednjega spola,
torej n e Užice — Užic, proti Užicam, v Užicah, temveč Uzice — Uzica, proti
Uzicu, v Uzicu itd. Prav tako j e z besedo črnogorskega mesta Plevi ja, ne pa
Plevlje. Ime j e plurale tantum srednjega spola. Zato j e prav v Plevljih, ne
v Plevi jah (str. 226) ali celo v Plevi ju (str. 236). Podobno avtor nepravilno
uporablja še nekatera druga imena, n. pr. Plaški (str. 226) in Toplica ne pa
Toplice (str. 301—302). Neprijetno moti nepravilna uporaba besede duh, ki se
v slovenščini, kadar pomeni osebnostno kvaliteto, sklanja po primerih živih
bitij. Na primer dvigati borbenega duha, ne pa borbeni duh (str. 50).^
Ce n a koncu še enkrat pogledamo Šnuderlovo delo in p r i tem upoštevamo
tudi dela, ki so jih doslej že tudi drugi napisali o problematiki ljudske oblasti,
nam more biti pionirski značaj Šnuderlovega dela še posebno jasen. Številni
novi raziskovalci, ki so v zadnjem času temeljiteje študirali specialna ob­
močja in probleme ljudske oblasti, so v marsičem segli že globlje m prispevali
že nove dragocene ugotovitve, ki so v marsičem že, z bodočim nadaljnjim
študijem pa še v marsičem bodo spremenile Šnuderlove postavke o razvoju
ljudske oblasti. Šnuderlovo delo naravno ne bo moglo kljubovati novim spo­
znanjem, toda v historiografiji ljudske oblasti bo nedvomno ohranilo svoje
mesto kot prvi poizkus te vrste. France Škerl

Zbornik dokumentov in podatkov o narodnoosvobodilni vojni jugoslo­

vanskih narodov. Del VI., knjiga 1. Borbe v Sloveniji 1941. Izd. Vojnozgodo-
vinski inštitut' Jugoslovanske ljudske armade. Beograd 1952, str. 572 + 26 foto­
kopij med tekstom + 3 grafikoneke priloge.
Februarja 1949 j e »Vojnoistoriski institut JA« začel izdajati dokumente
o narodnoosvobodilnem boju jugoslovanskih narodov. Kot prvi j e izšel Zbornik
o narodnoosvobodilni vojni v Srbiji, nato Zbornik, ki j e zajel gradivo, nanaša­
joče se na Vrhovni štab JA, nato p a j e sledila dolga vrsta ostalih, ki so pri­
našali dokumente, urejene po posameznih republikah. Slovenija je iz posebnih
vzrokov, ki so koreninili v Sloveniji, prišla na vrsto dokaj pozno. Prva knjiga
je bila pripravljena šele 1951, natisnjena pa 1952. ,
Za pravilno vrednotenje »slovenskega« Zbornika, ki objavlja obsežno
zbirko dokumentov in podatkov o Sloveniji, j e treba vedeti in si nenehno
klicati v spomin, da j e ta Zbornik dokumentov kakor tudi vsi ostali o drugih
republikah bil predvsem rezultat posebnega boja za narodno in državno ne­
odvisnost, ki ga j e izvojevalo naše politično vodstvo v letu 1948 v boju s eta-
linskimi metodami podjarmijanja malih držav velikim. Brez tega boja bi vrste
zbornikov neposrednih dokumentov o našem osvobodilnem boju nedvomno ne
bilo. Zbornik o borbah v Sloveniji j e le člen v vrsti vseh ostalih in po svoje
ter prav tako z neposrednimi dokumenti izpričuje veličino našega skupnega
in posebej seveda tudi slovenskega boja za osvoboditev in nato spremembe,
ki n a j nastanejo kot rezultat zmage novih sil. Namen, ki so si ga bili postavili
izdajatelji, preden so začeli izdajati Zbornike, je bil: z neposrednimi in sodob­
nimi dokumenti dokazati moč narodnoosvobodilnega boja jugoslovanskih na­
rodov, njihovo požrtvovalnost in resnično množično sodelovanje v splošnem
protifašističnem boju. Ne glede na politično naslanjanje na Sovjetsko zvezo,
ki so jo organizatorji našega osvobodilnega boja imeli ne samo v vojaškem
smislu za silo prvega reda, temveč tudi za resničen steber socializma, ker so
iskreno verovali vanjo, niso pa še poznali njenih zakulisnih in nesocialističnih'
metod, nudijo Zborniki dovolj obsežno gradivo, ki izpričuje veličino in samo-

317
stojnost lastne moči jugoslovanskih narodov v splošnem okviru protifašistič­
nega boja.
Slovenski Zbornik dokumentov je prirejen po sistemu, po kakršnem so
prirejeni tudi Zborniki ostalih republik. Celotno gradivo je razdeljeno -v dva
dela. V prvem so objavljeni dokumenti partizanskih enot in partijskih orga­
nizacij, v drugem pa dokumenti italijanskih in nemških okupatorjev. Vsebin­
sko prikazujejo predvsem vojaško udejstvovanje, mnogo manj pa druge vrste
dela naših ljudi. Časovno obsegajo koledarsko zaokroženo celoto, namreč
leto 1941. Jezikovno so dokumenti v prvem delu slovenskega izvora, v drugem
pa italijanskega in nemškega, vendar niso objavljeni v originalnem jeziku,
temveč v slovenskem prevodu, kakor so v Zbornikih ostalih republik v pre­
vodu njihovih jezikov. Kar se tiče prevoda v slovenščino, moramo reči, da so
prevodi zelo vestni in natančni, motijo le nekateri sicer redki spodrsljaji v
prevajanju pasivnih konstrukcij iz italijanščine v slovenščino.
Kar se tiče podrobnejše vsebine, to je, kaj vse je mogoče razbrati iz
objavljenih dokumentov glede na splošni razvoj ali razvoj vojaških enot,
njihovih taktičnih metod, okupatorskih manevrov itd., na tem mestu ni po­
trebno posebej navajati. Za taka spoznanja nudi knjiga sama mnogo gradiva.
Poleg tega so tudi prireditelji sami skušali n a to opozoriti v »Predgovoru«.
V njem so skušali pojasniti težave, ki so jih imeli pri prirejanju slovenskega
Zbornika, prav tako pa tudi slabosti, ki jih po njihovem kaže ta knjiga, in
vzroke, zaradi katerih slabosti in pomanjkljivosti ni bilo mogoče odstraniti.
Vrednost knjige je najprej treba ocenjevati v zvezi z nameni, ki so jih z njo
imeli njeni izdajatelji. In lahko rečemo, da morejo biti z njo zadovoljni 'ne
glede na pripombe, ki so jih o njej napisali neposredni, prireditelji. Glavna
vrednost knjige so ravno neposredni, sodobni dokumenti, ki so sami n a sebi
objavljeni zelo natančno in vestno ter s tem dostojno dokumentirajo vojaško
moč našega narodnoosvobodilnega gibanja. Glede objave dokumentov samih,
ki so y tej knjigi natisnjeni, zato ni kaj reči. Vprašanja, ki bi mogla nastati
v zvezi z našim Zbornikom, bi mogla biti drugačnega značaja.
Uredniški odbor je v »Predgovoru« nakazal, da o marsikakem problemu
v letu 1941 primanjkuje arhivskega gradiva, ker se iz kakršnihkoli razlogov
ni ohranilo ali pa sploh ni nastalo zaradi stroge konspiracije. Kljub vsemu pa
ga j e bilo še vedno toliko, da ga v celoti ni bilo mogoče vsega uporabiti in
izdati. Knjiga zato nujno predstavlja izbor dokumentarnega gradiva. Vsak
izbor pa j e nujno subjektivnega ali konvencionalnega značaja. Toda problem
ni v tem, to je y tem nekako splošnem izboru, kjer j e treba dokumente izbirati
po pomembnosti dogodkov, njihovem nazornem prikazovanju itd. Izbor, kakrš­
nega predstavlja naša knjiga, je zanimiv predvsem glede na provenienco do­
kumentov, ki so razdeljeni tako, da so najprej podani dokumenti, ki so nastali
kot produkt organov narodnoosvobodilnega gibanja, nato pa tisti, ki so nastali
v pisarnah italijanskih ali nemških okupatorjev. Vprašati se j e p a treba, ali
so bili našteti faktorji edini,, ki so ustvarjali sodobne dokumente o našem
osvobodilnem boju. Kje so dokumenti in podatki, k i so nastali ali se zbirali
v pisarnah naših domačih nasprotnikov narodnoosvobodilnega boja? Znano je,
da njihovega gradiva za prvo leto Osvobodilne fronte ni bilo tako malo.
Upoštevati bi bilo mogoče njihove različne ciklostirane publikacije, v mnogih
primerih pa tudi dnevno časopisje, ki se j e vdinjalo okupatorju. Kar se tiče
nemških okupatorjev, bi bilo vendarle dobro upoštevati dva lista, ki so jih
oni izdajali vsaj delno v slovenskem jeziku, in to Karawanken Bote ter šta­
jerski gospodar. Problem tako imenovanih kvislinških dokumentov seveda ni
samo problem »slovenskega« Zbornika. Zadeva n. pr. tudi Hrvatsko ter Bosno
in Hercegovino itd. Toda tam so ustaške dokumente uporabili pri izdaji nji­
hovih Zbornikov. In v Sloveniji bi tako izkoriščanje prav gotovo tudi ne bilo
brez koristi. Zbornik bi na popolnosti nedvomno samo pridobil.
Drugo vprašanje, ki bi si ga bilo morda treba zastaviti pri izdajanju
dokumentov o našem osvobodilnem boju, je vprašanje sistema, ali naj Zbornik,
tudi če gre za dokumente, ki prvenstveno govore o akcijah partizanskih od­
delkov, objavlja in ponatiskuje stvari, ki so že izšle kje drugje ali bodo še

318 '
izšle. Konkretno more v takem primeru iti za časopise, ki bi jih bilo nedvomno
primerneje izdajati kot samostojne, zaključene celote, ali pa za stvari, ki same
kot posebne razprave tvorijo celoto in bi jih tudi bilo treba izdati kot zaklju­
čene celote. Mislim, da bi taka delitev enovi ne bila napačna. Zbornik doku­
mentov naj bi se omejil bolj na administrativne spise, to je na aktovno gradivo.
Tretje vprašanje p a zadeva objavljanje dokumentov, ki so v originalu
pisani na italijanskem ali nemškem jeziku. Naši Zborniki so ta problem rešili
tako, da dokumente objavljajo prevedene v naše jezike. Temeljni namen j e
bil pač ta, da bi vsaka knjiga mogla imeti čim več odjemalcev. Ce bi namreč
bili dokumenti objavljeni v originalnih jezikih, bi morala biti vsaka naklada
zelo, zelo omejena, k e r bi ne našla odjemalcev. Za samo dokazilno moč objav­
ljenih dokumentov bi pa gotovo bilo bolje, da bi tujejezični dokumenti bili
objavljeni v originalnih jezikih. . .
Posameznim dokumentom so dodane pripombe, ki ne samo pojasnjujejo
najnujnejše stvari, n. pr., kje je izvirnik tega ali onega dokumenta, kaj po­
menijo določene kratice ali nazivi določenih okupatorskih funkcionarjev,
temveč marsikdaj občutno izpopolnjujejo nezadostne podatke v dokumentih.
Pripombe te vrste so nanizane v prvi vrsti pri dokumentih prvega dela, to je
pri dokumentih partizanskih enot in partijskih organizacij, medtem ko jih je
zelo malo pri dokumentih drugega dela. V pripombe, ki izpopolnjujejo vsebino
posameznih dokumentov, so se pa vrinile tudi nekatere znatne napake, ki so
deloma tiskovne napake, deloma posledica premajhnega upoštevanja nekaterih
drugih virov, deloma pa rezultat prevelikega zaupanja memoarskim virom.
V pripombah so ponavadi navedeni tudi viri, po katerih so podatki povzeti,
toda ne vedno dosledno. Včasih so viri seveda izpuščeni ali pa podani pre­
ohlapno. N. pr. na strani 39 pod pripombo 3 = Podatki Muzeja narodne osvo­
boditve! Muzej narodne osvoboditve ima na grmade podatkov, zato taka oznaka
vira ne pove tako rekoč nič, razen v kateri ustanovi je tisti dokument. To pa
je seveda veliko premalo. Premalo takrat, kadar gre za akte, kakor tudi takrat,
kadar gre za morebitni memoarski vir, ki bi ga bilo marsikdaj laže intervju-
vati, če bi bil natančno naveden. Odpadlo bi iskanje informacij najprej v
Muzeju NOO, potem pa šele kje drugje. Ne glede na obseg pripomb bi viri
v vsakem primeru morali biti navedeni natančno. Na tem mestu naj navedem
nekatere netočnosti po vrstnem redu, ne da bi jih podrobneje klasificiral, ali
so posledice tiskovnih ali kakih drugih napak.
Na strani 20 pravi pripomba 1: Leta 1941 j e izšlo vsega 32 številk (namreč
Slovenskega poročevalca). Dejansko jih j e izšlo 33, ker sta dve številki imeli
isto številko — 19, t. j . 23. IX. in i. X. 1941, le da številka z datumom 23. IX. po
vsej priliki ni bila razpečana (Ponatis Slov. por. 1951, str. 17). Str. 21: Sosveta
ali konzulte Mussolini ni imenoval 27. maja 1941, temveč 26. (Natlačenov refe­
rat begunski vladi v London, Drž. a r h . LRS-) Str. 39: Napad rašiške čete na
avtomobil grofa Lazzarinija se ni zgodil 19. VIII. 1941, temveč 21. VIII. 1941
(Slovenija in Evropa, št. 2—3, januarja 1942). Talci (10!) za to so bili ustreljeni
22. VIII. 1941, toda niso bili ustreljeni samo za Lazzarinijevo ženo, temveč tudi
še za nekatere druge dogodke (glej Zbornik, dok. 135 na str. 338). Str. 44:
Število odborov Osvobodilne fronte v Ljubljani konec leta 1941 — nad 400 —
je pretirano. Po blagajniških zapiskih, ki jih hrani MNO, jih je v prvi polo­
vici 1942 bilo okoli 360. Ni verjetno, da bi jih zato že 1941 bilo več. Str. 62:
Formiranje partizanske skupine na Pohorju postavljati v junij, se mi zdi pre­
zgodaj. Partizanstvo na Pohorju je bilo povezano z direktivami, ki jih je bil
prinesel Slavko Slander. Ta pa je prišel šele po sestanku na Ostrožnem pri
Celju, kjer so diskutirali tudi o severni Sloveniji. Sestanek je bil sredi julija
1941 in po sestanku je Slander odšel na sever. Str. 62 in 126: Miha Pinter-Toledo
se pravilno piše Pintar. Str. 85: Pod pripombo 38 ni mogoče razumeti B. Kidriča
in Ђ. Kocbeka kot odposlanca I O OF, temveč odposlanca Glavnega štaba, o
katerih govori pripomba 39. Kidrič in Kocbek sta bila v taborišču šele 26. sep­
tembra 1941 (Kocbek, Tovarišija, str. 5). Str. 125: Datum 20. juli ja ni tako trden,
kakor se zdi. Dogodek, ki ga pripomba datira na ta dan, se je mogel zgoditi
kak dan ali dva ali celo več dni kasneje. Dne 20. julija 1941 je po podatkih
Iv. Bertonclja bil drugi sestanek Staneta Žagarja o organizaciji partizanstva

319
na Gorenjskem. Po Bertonelju so se sestanka udeležili vojaški in politični
zastopniki jeseniškega OK. Med njimi je bil tudi Jože Gregorčič, ki bi pò
pripombi moral biti tega dne na Njivicah. Bertoncljevi podatki so nedvomno
zelo blizu resnici saj jih je napisal že 1944, ko je spomin nanje bil še močan,
J U M l l a n a
i- T I Majcna eksistira nemško poročilo, zabeležili pa so ga
tudi Italijani. Zato bi pri opombi bilo treba opozoriti na te dokumente (glej
dok. s i 177 in 180). Str. 139: Tudi za boj pri Gornjih Lazah eksistira italijansko
poročilo (glej dok. št. 192). Str. 139: A. Velušček je imel partizansko ime Matevž,
ne pa Tomaž. Str. 139: Partizanska četa ni odšla na Primorsko iz taborišča na
Mokrcu konec avgusta, temveč proti sredini septembra 1941. Do tega spoznanja
moremo priti po kombiniranju podatkov o partizanskih bojih v fški in Daki-
J,?yvin Spominih v Borcu 1950. Str. 139: Domača vas Antona Ferjančiča — Gra­
dišče — ne leži v dolini Braniče, temveč v Vipavski dolini v bližini same
Vipave. Str. 139: Opomba 4 popravlja datum Slovenskega poročevalca o parti­
zanski akciji v Nazarju iz 27. na 22. X., toda ne pove vira, po katerem je ta
poprava utemeljena, namreč dnevnika po Nemcih zajetega partizana »Schwa-
beta«a (ponatis Slov. por. op. 209, str. 317). Str. 140: Opomba navaja, da je letak,
, # J e . CK namenil nemškim vojakom, hranjen v Narodni in univerzitetni
knjižnici v Ljubljani, toda ne navaja njegove signature, ki bi olajšala more­
bitno novos oiskanje. Str. 152: Lista »Osvobodilne fronte< ni urejal sekretariat
g a t T O r i l i B
li. ' 4 - Kidrič, T. Fajfar in J. Rus, pač pa posebni tročlanski
odbor, v katerem so bili Kidrič, Polič in Kocbek. Str. 152: Radijske postaje OF
ruso prenašali iz »okraja v okraj«, k e r j e ves čas oddajala v Ljubljani, temveč
kvečjemu iz rajona v rajon. Str. 162: Za partizansko akcijo na Preserski most
navaja opomba 2 ustne podatke Eda Mihevca, ne pozna (!) pa bogate italijan­
ske dokumentacije o tem dogodku (glej d o t . št. 199, 200 in 201 ter podatke že­
lezniške direkcije, ki jih Zbornik ne pozna, v prepisu pa jih hrani Muzej NO).
Str. 320: Poveljnik orožniškega okrožja v Radovljici ni bil Dasebock, temveč
Daxbòck. Str. 358: Začetek-upora v kamniškem okrožju je v dokumentu 144
nepravilno datiran 7. julija namesto 27. julija 1941.
Če se na koncu še enkrat ozremo na prvo knjigo dokumentov in podatkov
o borbeni delavnosti v Sloveniji v letu 1941 in pri tem upoštevamo predvsem
namene, ki so jih imeli izdajatelji sploh z izdajanjem Zbornikov, moramo reči,
da je slovenski Zbornik po tem, kako so dokumenti objavljeni, ne glede "na
dejstvo, da ti dokumenti predstavljajo pravzaprav izbor, presegel prvotni
namen in bo trajno ohranil vrednost kot vir neposrednih, sodobnih doku­
mentov o težkih, vendar pa tudi slavnih in častnih dneh v zgodovini sloven­
skega naroda.
France Skerl
Franček Saje, Belogardizem. Ljubljana 1951. Slovenski knjižni zavod.
818 strani.
Slovenski knjižni zavod je leta 1951 v prvi in 1952 že v drugi izdaji založil
knjigo publicista Francka Sajeta »Belogardizem«. Druga dopolnjena izdaja
tega dela obsega 642 strani, dodan pa je tudi register osebnih in krajevnih
imen in 32 prilog s faksimili citiranih dokumentov in fotografijami, ki so v
zvezi z besedilom. Sajetova knjiga j e ob izidu vzbudila živo' zanimanje jav­
nosti. Dnevni tisk j e o knjigi obširno poročal, navajal posamezne odlomke in
se o avtorjevem prizadevanju zelo ugodno in pohvalno izrazil.
Franček Saje je prvi pisec, ki se j e v takem obsegu pogumno lotil zgodo­
vinskega obravnavanja tega vprašanja komaj pretekle dobe in poskusil dati
v svojem delu zaokrožen in sintetičen pregled nastanka in razvoja belogar-
dizma v Sloveniji. Vse do danes, ko beležimo že leto 1954, v naši publicistiki
in strokovnem zgodovinopisju razen doneskov nismo še zasledili dela, ki bi
dalo vsaj osnovno sintezo zgodovine NOB ali analizo posameznih kompleks­
nejših problemov. Zato gre avtorju brez dvoma priznanje in zasluga, da se j e
lotil tako obsežnega dela, pregledoval obsežne in neurejene arhive, se med
samim delom privajal zgodovinski metodi in slednjič objavil delo, ki je zdaleč
preseglo prvotna pričakovanja in načrte.

320
 Da bi pa mogli prav razumeti in oceniti pomen,, vrednost in pomanjklji­
vosti Sajetove knjige, je treba najprej vsaj bežno analizirati pogoje, možnosti,
ki jih je avtor imel pri svojem delu, dalje namen, ki ga je hotel doseči, osvet­
liti metodo njegovega dela in osebnost avtorja samega.
Franček Saje po poklicu in izobrazbi ni poklicni zgodovinar, znanstvenik,
marveč publicist. Kot prvoborec je sodeloval v narodnoosvobodilnem gibanju!
bil borec partizan, opravljal je med vojno razne politične in propagandistične
funkcije. Po vojni pa se je najprej posvetil novinarstvu ter je bil nekaj časa
sodelavec, nato pa urednik notranje politične rubrike Ljudske pravice. Kot
novinar je prisostvoval mnogim procesom proti domačim izdajalcem in že
takrat dobil precej vpogleda v problematiko, katere obdelovanja se je kasneje
lotil v svojem obravnavanem delu. Danes dela v zgodovinskem oddelku pri F
CK ZKS.
Kot to avtor v predgovoru k prvi izdaji svojega dela navaja, je bil v
juniju 1948 pritegnjen v širok odbor, ki je pripravljal knjigo z najvažnejšimi
dokumenti o izdajstvu in zločinih klerofašizma. Toda ta odbor se j e začel
krčiti, dokler ni avtor slednjič ostal sam. Saje sam v predgovoru piše: »Med
zbiranjem belogardističnih listin pa sem spoznal, da bi bile večji del težko
razumljive, če jih ne bi dokaj obširno pojasnil. A še tako bi drobna fragmen­
tarna zbirka bila nepopolna za spoznavanje široko razpredene in komplicirane
belogardistične zarote. Zaradi tega sem začel na podlagi arhivskega gradiva
sistematično obdelovati razvoj belogardizma.«
Ze iz^ teh skopih vrstic je razvidno, da so bili pogoji, v katerih j e avtor
delal, več kot težavni. Za vsako resno in uspešno zgodovinsko delo, ki bi
hotelo obravnavati problem naiodnoosvobodilne borbe nasploh ali posameznih
problemov posebej, je glede na še neurejeno stanje naših arhivov, pomanjk­
ljive^ ali težko^ dostopne vire itd. treba opraviti vrsto predpriprav. Za sleherno
količkaj uspešno delo je prav gotovo »conditio sine qua non« vztrajno, dobro
organizirano in sistematično delo pri zbiranju in preverjanju virov ob dosledni
uporabi načel heuristike in metode zgodovinske kritike. Jasno pa je, da tako
delo kaj težko zmore posameznik, pa naj bo še tako prizadeven in še tako
visoko kvalificiran zgodovinar strokovnjak. Za tako delo je nedvomno potre­
ben široko razpreden aparat znanstvenih sodelavcev in arhivarjev, ki s posa­
meznimi doneski, s publikacijo ali vsaj ureditvijo virov in njihovo analizo
ustvarja tiste pogoje, ki šele omogočajo pregled in sintezo obravnavane pro­
blematike.
Drugo j e vprašanje cilja in namena, ki ga je omenjeni odbor imel. Prvo­
tni namen, da se objavijo zgolj dokumenti, bi nedvomno bolj ustrezal intere­
som zgodovinopisja. Upoštevati pa je seveda treba", da bi v okviru možnosti in
ciljev, ki jih j e ta odbor imel, kolikor bi svojo misel tudi realiziral, tak zbor­
nik res bil s strokovnega zgodovinskega vidika pomanjkljiv, ker bi ga lahko
ocenili samo kot publikacijo nekaterih važnih virov za poznavanje in pre­
učevanje belogardizma, ne pa kot zbornik vseh najvažnejših virov. Ker pa so
bili ti dokumenti namenjeni široki javnosti, ne pa predvsem zgodovinarjem
in ljudem, ki se za zgodovino iz ljubezni zanimajo, je bilo seveda nujno, da
jih je avtor, ki j e pred ogromno nalogo slednjič ostal sam, tudi komentiral
in povezal v okviru svojih možnosti in cilja, ki si ga je postavil.
Očitno j e torej, da je že med samim pisanjem avtor moral izbirati med
dosledno kritičnim in strokovnim zgodovinskim delom in med komentiranjem
ter povezavo citiranih dokumentov, pri čemer je moral metodo zgodovinske
kritike in načela heuristike sproti kot samouk pridobivati. Zato lahko Sajetovo
delo ocenimo več kot zgolj publicistično dokumentarno delo, vendar žal še
vedno ne kot resno, znanstveno zgodovinsko delo, za katerega pa, kot je bilo
že prej omenjeno, še ni opravljeno dovolj predpriprav.
Ni moj namen temeljito analizirati posamezna poglavja Sajetove knjige.
Opozoriti bi pa želel na nekatere probleme in vprašanja, ki jih bralec ob
pozornejšem prebiranju Sajetovega »Belogardizma« občuti. Želeti je namreč,
da bi drugi delavci, ki bodo usmerili svoj plug tja, kjer je Franček Saje oral
ledino, znali izkoristiti in izpopolniti bogati material, ki ga je zbral avtor,
obenem pa se izogniti raznim napakam in pomanjkljivostim.

21 Zgodovinski časopis тоЈ

 Najprej nekaj pripomb k metodi dela. V predgovoru avtor navaja, da je
pri pisanju »predvsem uporabljal belogardistične in okupatorske vire«. Dalje
piše: »Le kadar so bile arhivalije pomanjkljive, sem se posluževal partizan­
skih listin in pojasnil živih prič.« Vendar bi bilo vsekakor želeti, da bi avtor
pritegnil tudi druge dokumente, kajti za rekonstrukcijo zgodovinskih dogod­
kov je treba pritegniti v s e , prav vse obstoječe vire, jih skrbno analizirati,
preučiti njih verodostojnost, odvisnost itd.
Avtor se dalje ne drži povsod in dosledno načela, da j e treba vselej upo­
rabljati vire prve roke. Res pa je, da je zgodovinarju, ki se peča s proble­
matiko komaj pretekle dobe, zelo težko priti do takih virov, tudi če so le-ti
ohranjeni. Taki viri so žal še prevečkrat nedostopni, bodisi zaradi neurejenih
arhivalij, bodisi zato, ker predstavljajo še državno ali politično tajnost in jih
zaenkrat še ni mogoče znanstveno proučevati.
Drugo j e vprašanje sloga, v katerem je pisano delo. Zal pogrešamo izbru-
šen individualni slog, koncizne izraze in formulacije. Delo je vse preveč se­
stavljeno iz citatov. Avtor j e s tem hotel doseči sicer večjo dokumentarnost,
toda bralec je s takim načinom pisanja v kaj neprijetnem položaju, ker nima
jasne in zgoščene podobe o obravnavani problematiki. Avtor je zbral ogromno
materiala, z. veliko vztrajnostjo je delal po arhivih. Toda zbrane podatke je
sicer spretno publicistično povezal, jih razporedil in zaokrožil, ni pa jim dal
jasne in širše zgodovinske koncepcije. Natančno je rekonstruiral nastanek in
razvoj posameznih belogardističnih enot, vendar pa žal ni dal delovanju teh
in drugih odtenkov domače reakcije one široke idejne interpretacije in ana­
lize, kakršno si želimo.
Tako na primer ni mogoče samo s citati, čeprav iz publikacij t e organi­
zacije v Sloveniji, pojasnjevati funkcijo in vlogo katoliške akcije. Potrebna
bi bila globlja politična in ideološka, dokumentirana analiza te organizacije
v svetovnem in slovenskem merilu še posebej, če hočemo pravilno razumeti
ozadje in reakcionarno razredno vlogo, ki jo j e katoliška akcija odigrala
v narodnoosvobodilni borbi. Vprašanje izkoriščanja religije v narodnoosvo­
bodilni borbi, religije kot k r i n k e pravih razrednih ciljev in ideološkega
arzenala domače reakcije v borbi proti partizanom j e v Sajetovi knjigi —-
pa tudi sicer v našem strokovnem zgodovinopisju in publicistiki — žal še
premalo osvetljeno in razloženo. Mnenja sem, da j e za razumevanje in zgo­
dovinsko popolno interpretacijo vloge, ki jo je odigral belogardizem pri nas
med narodnoosvobodilno borbo, potrebno res temeljito znanstveno obdelati
problem klerikalizma v svetovnem in v slovenskem merilu še posebej. Sele
tako bomo razumeli kontinuiteto in tradicijo, ki je v mnogih primerih y tabor
nacionalnega izdajstva potisnila ljudi, katerih nacionalni in razredni interesi
so objektivno brez dvoma bili na strani NOB.
Će kritično prelistavamo posamezna poglavja Sajetove knjige, potem se
nam te misli vsiljujejo predvsem ob tretjem poglavju z naslovom »Pot škofa
in klera v izdajstvo«. Tu avtor sicer točno in vestno registrira zunanje pojave,
toda premalo pozornosti posveča motivom in ozadju. Zanimivo in potrebno bi
bilo na primer s tem v zvezi pojasniti razliko okupatorske politike do duhov­
ščine na ozemlju, ki ga je zasedla Italija, in ozemlju, ki so ga zasedle nemške
čete. Poseči bi bilo treba nazaj v dobo konkordata med Vatikanom in fašizmom,
analizirati odnos nacizma do cerkve, pojasniti napore Komunistične partije in
krščanskih socialistov, da se prepreči zloraba verskih čustev. Treba bi bilo
povedati kaj več o politiki vatikanske hierarhije v odnosu do Jugoslavije, k a r
bi omogočilo pravilnejše razumevanje podpore, ki jo je Vatikan nudil ustašem
preko Stepinca, da bi izrinil pravoslavje. Skratka cela vrsta je tu vprašanj,
ki še čakajo peres naših zgodovinarjev in ki jih Saje sam vsekakor ni mogel
obdelati. Tako delo pa nedvomno zahteva več časa, kot ga je imel avtor »Belo-
gardizma« na razpolago, seveda pa tudi več znanja, več sodelavcev, predvsem
pa urejenih in dostopnih arhivalij in sistematičnega koordiniranega dela.
Vsak zgodovinar, ki bo skušal sintetično obravnavati probleme NOB, bo
nujno moral poseči nazaj v obdobje stare Jugoslavije, katerih temeljito po­
znavanje je predpogoj za uspešno delo na tem področju. Zal pa je ravno na
tem področju v našem zgodovinopisju doslej še vse premalo opravljenega in

322
 j e zato vsak poskus širše obravnavati probleme, ki se jih loteva tudi Franček
Saje v svoji knjigi, toliko težavnejši. Tako na primer je peto poglavje k o r e ­
nine narodnega izdajstva«, ki je vsekakor važno za razumevanje razrednih
interesov, ki so vodili našo nacionalno buržoazijo na pot nacionalnega izdaj­
stva, pomanjkljivo p r a v zato, ker vse do danes še nimamo nobenega resnejšega
dela gospodarskega zgodovinarja, ki bi skušal na konkretnih primerih gospo­
darske aktivnosti jugoslovanske buržoazije nasploh in slovenske posebej
osvetliti in analizirati njeno predvojno in medvojno politiko.
Širok koncept in obseg dela, pogoji v katerih j e delal itd., vse to je
avtorja nujno sililo v posploševanja in publicistično prikazovanje vrste pro­
blemov, ki terjajo še mnogo vztrajnega znanstvenega dela, ki ga posameznik
sam ne zmore. Lahko rečemo, da j e avtor zbral ogromno množino podatkov
o nastajanju, organiziranju in delu belogardističnih skupin, da je skušal čim­
bolj verno rekonstruirati te dogodke, da je pokazal na osebe, ki so stale v
ozadju in izdajalsko vlogo, ki jo j e odigral reakcionarni del slovenskega klera,
l a k o j e Franček Saje v mnogočem opravil pionirsko delo, toda s tem samim
j e bolj opozoril na vrsto problemov, ki čaka naše zgodovinopisje, kot pa da
bi že dal izčrpen odgovor nanje.
Dušan Biber

323
 POROČILA O ČASOPISIH

Historijski zbornik IV.—VI. letnik. Izdaja Povijesno društvo Hrvatske,

Zagreb. 1951—1953. • '
Letnik IV — 1951, št. 1—4, str. 430. Ta zelo obširni letnik posveča »Povi­
jesno društvo Hrvatske« desetletnici ljudske vstaje. Ob tej priliki bi si dovolil
pripomniti, da v zborniku ne najdemo niti ene razprave ali članka, ki bi se
nanašal na obdobje NOB ali ljudske vstaje.
Na prvem mestu je priobčeno predavanje slovenskega zgodovinarja pro­
fesorja Milka Kosa »Kolonizacija in germanizacija slovenske zemlje«, ki ga je
imel avtor M. Kos kot gost na Filozofski fakulteti v Zagrebu. V tem predavanju
podaja M. Kos rezultate obsežnega raziskovalnega dela o teh dveh vprašanjih.
Na podlagi arhivskega materiala, ki ga je uredil dr. M. Barada y izdaji
Jugoslovanske akademije znanosti in umetnosti »Trogirski spomeniki« zv. L,
skuša Mijo Mirković v članku »O ekonomskim odnosima u Trogiru u XIII sto­
ljeću« podati sliko določenih in konkretnih ekonomskih prilik in razmer. Kljub
temu, da nam razprava prinaša lepe rezultate, bi se ji dalo v marsičem opo­
rekati. Predvsem tam, kjer govori o suženjskih odnosih, ki jih avtor najde
v poljedelstvu in živinoreji bogatih meščanov, dalje pri slugah in služkinjah
ter suženjstvu slične odnose v obrti. Kljub nedostatkom pa je razprava lep
doprinos k proučavanju gospodarskega življenja v naših dalmatinskih mestih,
saj smo imeli podobne slike doslej le za Dubrovnik. Glavna osnova življenja
v Trogiru je poljedelstvo (v prvi vrsti vinogradništvo) in živinoreja, manj pa
trgovina, zato j e poudarek v razpravi na zemljiških odnosih, prodajanju
zemlje, dajanju v zakup in obdelovanju. Zanimivo je tudi poglavje o cenah.
Navedena je vrednost posameznih artiklov v tedanjem denarju, ki je krožil
— beneških librah in solidih — ter padano razmerje med cenami in blagom.
V problematiko praskupnosti posega obširen članek Olega Mandića »Bračni
odnosi i .porodica' u prvobitnoj zajednici«. Članek je nastal v zvezi s kritiko
predgovora Engelsove knjige »Izvor družine, privatne lastnine in države«.
V razpravi j e podan prikaz razvoja družine v vseh fazah. Delo vsebuje v
glavnem le obči obris problema ter se ga skuša postaviti na takšne temelje,
ki bi omogočili, da se pravilno razume proces nastanka in razvoja te družbene
ustanove v konkretnih materialnih in zgodovinskih pogojih poedinih družbeno­
ekonomskih formacij.
Več zanimivih člankov najdemo v oddelku »Manji prilozi«. Članek Nade
Klaič »O nekim pitanjima feudalne formacije u srednjevekovnoj Slavoniji« j e
nastal kot kritika na prikaz fevdalnega obdobja v Hrvatski v knjigi Nikola
Vuče, »Privredna istori ja naroda FNRJ do prvog svetskog rata«. V svojem
članku obravnava fevdalne odnose v srednjeveški Slavoniji, predvsem klasi­
fikacijo kmetov, vpliv denarne rente na odnose med kmeti in zemljiškimi
gospodi, opozarja na različen položaj kmetov na graščinski ali pa na cerkveni
zemlji. Zaustavlja se tudi ob terminu »servus«. Termin »servus« se v Slavoniji
uporablja do 14. stoletja, je pa razvidno že iz dokumentov, da se z imenom
sužnji nazivajo i poljedelci i oni kmetje, ki so se na plemiških posestvih bavili
s specialnimi posli (ribiči, vinogradniki). Avtorica tudi odklanja teorijo Vuča

324
 o postanku mest, ki j e osnovana na njegovem pojmovanju termina grad.
Klaićeva popolnoma pravilno postavlja trditev, da j e v procesu nastajanja
mest bistvena ločitev trgovine in obrti od poljedelstva in ne gradnja obzidij.
Mesta v Slavoniji, ki so nastala kot naselja obrtnikov in trgovcev, torej kot
ekonomska središča, se ne začno formirati kot samostojne občine šele v drugi
polovici 13. stoletja po navalu Tatarov, kot trdi Vučo, temveč že proti koncu
12. in v začetku 13. stoletja.
Kot dopolnilo dosedanjim publikacijam o dubrovniškem pomorstvu je
članek Josipa Lučića »Prilog brodogradnji u Dubrovniku u 2. polovini XVI. sto­
ljeća«. Avtor se v glavnem omeji le na tisto obdobje, ki je bilo v literaturi
doslej zanemarjeno. Z arhivskim materialom obdela obdobje od 12. do 14. sto­
letja, to je čas, ko je bil Dubrovnik zaradi različnih momentov prisiljen ob­
noviti lastno ladjedelništvo. V času vrhovne oblasti Benetk je smel Dubrovnik
graditi le vojne ladje za potrebe Benetk. Ker so v dubrovniški trgovski mor­
narici gledali Benečani svojega tekmeca, so zavirali njen razvoj. Sele po letu
1358, posebno pa, ko so zaradi navalov Turkov na Balkan nastale v kopni
trgovini nepovoljne prilike, se dubrovniška trgovina preusmerja na morje.
Bogdan Krizman v prispevku »Dubrovački propisi o konzulima iz XIV. sto­
ljeća« daje prikaz osnovanja te institucije v dubrovniški republiki ter njihove
organizacije т »Sclavoniji«.
V članku »Prilog datiranju postanka, korčulanske moreške« Marinko> Gji-
voje postavlja, da se je moreška na Korčuli začela izvajati koncem 16. stoletja.
Ples sam je import, je p a tekom stoletij dobil ljudski karakter.
Člankom iz področja umetnostne zgodovine in arheologije je dodeljen
poseben oddelek »Prilozi povijesti umjetnosti i arheologiji«.
Anđela Horvat razpravlja »O stećcima na području Hrvatske«. V Hrvatski
sami najdemo ta nahajališča v krajih Debelo Brdo, Grabušić, Pecane, Mogorić,
Tušice, Kom, Plaški, Dragotin, Srednji Borci. Kjer sežejo stećci preko meje
srednjeveške Bosne, so na sorodni konfiguraciji tal — v planinskih krajih,
kjer j e dosti kamenja. Relief tal je s svojimi možnostmi, po- mnenju avtorice,
poleg socialne s t r u k t u r e kakor tudi ostalih potrebnih faktorjev, pogoj za
njihovo razširjenost.
Ljubo Karaman polemizira s Cvetom Fiskovičem v članku »O vremenu
gradnje Divone u Dubrovniku«. Ves spor okrog Divone ali Sponze v Dubrov­
niku obstoji v tem, ali je bila današnja Divona grajena v enem iz temelja,
ali j e bila v začetku 16. stoletja predelana in dograjena zgradba, ki je že
p r e j obstajala. Dokumenti, ki jih ima na razpolago Karaman, govorijo v
prilog predelave.
Razvoj slikarstva v Dubrovniku prikazuje Kruno Prijatelj v članku
»Prilozi slikarstvu XV.—XVII. st. u Dubrovniku«. Podan je pregled delovanja
slikarjev dubrovniške slikarske šole, ki je veja dalmatinskega slikarstva,
prihod in vpliv tujih italijanskih slikarjev ter prehod renesančnega stila v
barok. Pregled dubrovniškega slikarstva izpopolnjuje avtor s pregledom im­
porta pomembnih italijanskih baročnih slikarjev. Reprodukcije slik slikarjev
lepo dopolnjujejo razpravo.
V oddelku »Znanstvene ustanove« Aleksander Pere podaja poročilo o
»Zaštiti spomenika kulture u Istri, Hrvatskom Primorju i Gorskom Kotaru«,
ki ga vrši Konzervatorski zavod v Reki, ustanovljen leta 1947. Boris Bačić pa
daje »Izveštaj o radu arheološkog muzeja u Puli za godinu 1950«. Pomembna
so izkopavanja iz razdobja srednjega veka, da se ugotovijo prve etape slo­
vanske kolonizacije Istre. Za zgodovinarja, ki se bavi s problematiko zgodovine
Južnih,Slovanov, pa j e pomemben prispevek dr.Vinka Foretića »Dubrovački
arhiv«. Podan j e obči pregled arhiva ter njegov zgodovinski razvoj. Koristen
j e tüdi pregled publikacij, ki so črpale svoje gradivo iz dubrovniškega arhiva.
Omenjen j e tudi priliv arhivalij, ki so po osvoboditvi obogatile Dubrovniški
državni arhiv.
Rubrika Iz »Povjesnog društva Hrvatske« pa prinaša diskusijo o knjigi
M. Garašanina in J. Kovačevića, Pregled materijalne kulture Južnih Slavena

325
u ranom srednjem veku, ki se je vršila 29. marca 1952 na Filozofski fakulteti
v Zagrebu.
V oddelku »Z redakcije« je priobčeno Kostrenčićevo odprto pismo Wayneu
S. Vucinichu, kjer utemeljuje stališče današnjih jugoslovanskih zgodovinarjev
ter njihovo opredelitev za dialektično historično metodo.
Letnik V — 1952, št. 1—2, str. 224. V obsežni in zelo dognani razpravi
»Prilog kritici izvještaja Konstantina Porfirogeneta o doseljenju Hrvata< daje
Bogo Grafenauer problem o doselitvi Hrvatov ponovnemu pretresu in pro­
učevanju. Glavni vir za proučevanje problema o dvojni selitvi Hrvatov je
poročilo v Konstantina Porfirogeneta, De administrando imperio (pogl. 29—31).
Glavni avtorjev namen v razpravi je, da se izvrši kritika teksta in s tem pri­
pravi baza za nadaljnjo kritiko vsebine in razpravo o selitvi Hrvatov v novo
domovino. Tekst v 29. in 31- poglavju je starejša redakcija poročila. Mlajša
redakcija je v 30. poglavju, ki se že v pogledu tendence razlikuje od Konstan-
tinovega teksta in se lahko pripisuje nepoznanemu interpolatorju Konstan-
tinovih del. Nastanek 30. poglavja spada vsekakor v dobo po letu 955, lahko
pa tudi po letu 959. Kot vir za dvojno selitev Hrvatov na jug moremo upo­
rabljati samo poročilo v 30. poglavju, starejša redakcija (B) nam lahko služi
kot pomoč pri kritični analizi mlajše redakcije. Avtor ugotavlja, da sta^ o
naseljevanju Slovenov v Dalmacijo očuvani pri Konstantinu dve različni
narodni tradiciji: izročilo mestnih komun — romanska ter hrvatska narodna
tradicija. Nadalje izvaja sledečo predpostavko. V posebnem od Avarov od-
dvojenem selitvenem valu se je doselilo manjše število Hrvatov. Toda kljub
številčni slabosti j e ta selitveni val izzval med dalmatinskimi Slovani tako
močno zgodovinsko preokretnico, da se je nanje razširilo ime prišlekov. To
naknadno selitev postavlja avtor v leto 622/23. V tej zvezi se Grafenauer do­
takne še vprašanja postanka hrvatskega plemstva.
»O potrebi povezivanja rada arheologa, historičara umjetnosti i histori­
čara u proučavanju ranosrednjevekovnog perioda sjeverne Hrvatske« govori
članek Ljuba Karamana. Le povezovanje dela arheologov, umetnostnih zgodo­
vinarjev in zgodovinarjev lanko da neke rezultate za sliko zgodnje fevdalne
dobe v Panonski Hrvatski. Bogata nahajališča primorsko-hrvatskega nakita
iz 9. do 11. stoletja v grobovih potrjuje po avtorjevem mnenju tezo, da se j e
kulturno območje premikalo od Velebita na Çvozd.
Nikola Žic v članku »O podrijetlu stanovništva u gradu Izoli u Istri« pro­
učuje na podlagi italijanskih in slovanskih priimkov nacionalno strukturo v
Izoli ter zaključuje, da so večino prebivalstva tvorili prišleki. Pri svojem delu
j e avtor uporabljal Cadastre national de l'Istrie d'après le recensement du
1er octobre 1945 in njegovo dopolnilo Index patronymique, ki j e bil izdelan
za mirovno konferenco v Parizu 1946.
Vlogo ruskega samozvanca Ivana Timoške Akundinova v jugoslovanski
zgodovini obravnava članek Vladimirja Mošina »Prepiska ruskog samozvanca
Ivana-Timoške Akundinova s Dubrovnikom g. 1648«. v začetku 1646 se pojavi
med tekmeci za ruski prestol Timoška Akudinov, ki se je izdajal za sina carja
Vasilija Šujskega. Hodil j e po raznih državah Evrope, kjer j e prosil za pomoč
v eventualni akciji proti Rusiji. Dopisoval si je tudi z osebami v Djibrovniškem
Primorju. Ohranjenih je nekaj njegovih pisem, ki niso samo važna za njegovo
bibliografijo, temveč tudi za karakteristiko nacionalnega razpoloženja v Du-
brovniškem Primorju.
Članek Pavla Suyerja »Posao Milošiansko-Gajanski« p a prinaša nekaj
novih pogledov na afero med knezom Milošem in Gajem v Zagrebu leta 1848.
Sicer j e ta afera doslej že precej obdelana v literaturi, vendar pa nista bili
osvetljeni dve strani te afere: kakšno pozornost je vzbudila v samem Zagrebu
in sodni epilog pred mestnim magistratom v Zagrebu. V ta namen j e uporabljal
avtor doslej še neobjavljene dokumente.
Nekrolog o zgodovinarju Čiru Truhelki je podal ob 10-letnici njegove
smrti Jaroslav Šidak (Ciro Truhelka — njegov život i rad). Poleg njegove bio­
grafije je podana tudi podrobna bibliografija in kritična analiza njegovih del.

326
 V oddelku Znanstvene ustanove pa najdemo Ante Marinovića poročilo
o »Naučnem istraživanju Dubrovačke župe«, ki je bilo na terenu izvedeno
v okviru Historijskega instituta Jug. akademije znanosti i umjetnosti v Du­
brovniku.
Letnik V — 1952, št. 3—4, str. 225—452. Probleme prvobitne družbene ure­
ditve Južnih Slovanov, v prvi vrsti pa Hrvato>v je sociološko obdelal na podlagi
dosedanje literature in virov Oleg Mandič v razpravi »Bratstvo u ranosrednje-
vekovnoj Hrvatski«. Njegovi rezultati nam odkrijejo marsikatero temno stran
in razrešijo nekatere nerešene probleme v družbeni ureditvi Hrvatske vse do
sklenitve Pacta conventa. V prvi vrsti je njegov namen, da ugotovi v določenih
razvojnih stopnjah pravi smisel pojmom rod, župa, pleme, zadruga, rodbina in
bratstvo. Na podlagi virov iz 12. in 13. stoletja rekonstruira avtor sledečo sliko
hrvatske zgodnje fevdalne družbe v 11. stoletju. »Genus« latinskih virov za­
jema v Dalmaciji pripadnike več rodbinskih grup istega porekla — ostanke
zadrug, a v ostalih krajih hrvatske države — pripadnike več zadrug, povezanih
z istim poreklom. Za bratstvo obstajajo v virih sledeči sinonimi: generatio,
genus, parentela in tribus. Da biva vseh 12 najuglednejših »plemen«, ki skle­
pajo Pacta conventa, na relativno majhnem ozemlju med Zrmanjo in Krko,
ni čudno, saj so bili tam najbolj ugodni pogoji za poljedelstvo. Privilegirana
»bratstva« so se po avtorjevem mnenju oddvojila od ostalega prebivalstva v
zelo dolgem procesu, ki je trajal od prihoda Hrvatov v Dalmacijo pa vse do
druge polovice 11. stoletja. V tem procesu so delovali različni etnični, ekonom­
ski, geografski in politični faktorji. Avtor se v svojih izvajanjih postavi na
stališče, da do druge polovice 11. stoletja v Hrvatski nimamo še plemstva in
da to nastaja samo v okviru teh dvanajstih privilegiranih »plemen«.
Članek Iva Milica »Porijeklo prava bližike na prvokup i otkup nekretnina«
je odgovor na članek P. S. Leichta, Note agli statuti istriani con particolare
riguardo al diritto di prelazione, kjer avtor ugotavlja v vseh pravnih institu­
cijah in ustanovah v Istri vpliv rimskega prava ter izvaja iz tega dokaz o
romanstvu Istre. Pojav, da mora prodajalec ponuditi svojo zemljo v odkup
najprej svojim sorodnikom in sosedom, ni karakterističen samo za Isjro, ampak
ga najdemo v vseh statutih na vzhodni strani Jadrana. Avtor zaključuje: Usta­
nova »prava bližike na prvokup« ni tvorba nekega ali nekih določenih narodov.
Niti je niso Slovani, pri katerih je i po obsegu i po času bila najširša, sprejeli
od Italcev, niti Italci od Frankov ali Langobardov. Nastala j e nujno in spon­
tano pri vseh narodih in je živela tako dolgo, dokler je novi proizvodni odnosi,
niso napravili nepotrebne. Ona je univerzalna pravna ustanova.
Na podlagi materiala IV. toma Arhiva KPJ: Socialistički pokreti u Hrvat­
skoj, Slavoniji, Dalmaciji i Istri 1892—1919 — izdajanje samo je tudi podrobno
ocenjeno — j e Mirjana Gross v članku »Neke karakteristike socijalne demo­
kracije u Hrvatskoj i Slavoniji« prikazala politično dejavnost socialne demo­
kracije, ki je ozko povezana s specifičnim razvojem Hrvatske.
V oddelku »Znanstvene ustanove« prikazuje Josip Buturac razvoj Držav­
nega arhiva v Zagrebu ter njegovo ureditev in delovanje-
Posebna rubrika je v tej številki posvečena »Polemiki«. Ferdo Čulinović
v članku »Mogu li se pokreti krajišnika uvrstiti u seljačke bune« odgovarja
na recenzijo J. Šidaka in B. Sučevića o njegovi knjigi »Seljačke bune u Hrvat­
skoj«, ki je bila objavljena v prejšnji številki Hist, zbornika. Čulinović stoji
na stališču, da so bili krajišniki drobno-posestni proizvajalci, ki so se bavili
pretežno s poljedelstvom, deloma tudi z živinorejo v času velikih krajiških
uporov. Zato ugotavlja, da krajiški upori niso vojaški pokreti, temveč je bilo
njihovo jedro v borbi za zemljo, za življenjske pravice krajiškega kmeta-
vojaka, za njegovo osebno in lastninsko pravno svobodo in za očuvanje polo­
žaja — svobodnega kmeta-vojaka. Zato je tudi pravilno, pravi avtor, da se
krajiški upori uvrstijo med kmečke upore.
Ze v naslednjem članku B. Sučević odgovarja Ferdi Čulinoviću v članku
»Sta su bili krajišnici«. V okviru razvoja Vojne krajine, ki ga avtor razdeli
na tri periode, analizira družbeni položaj krajišnika. Zaključuje, da je kra­
jišnik po profesiji vojak ter da ga ni mogoče smatrati kot »poljoprivrednog

327
proizvodjaća«, čeprav se je v neki meri tudi ukvarjal s poljedelstvom in
živinorejo. Ozemlje, ki ga je krajišnik dobil za vojaško službo, ga niti zdaleka
ni moglo vzdrževati. Njegov odnos do fevdalne oblasti — v tem primeru do
cesarja — j e vazalen, toda ne zaradi zemlje, temveč zaradi vojaške službe.
V članku »O načinu izdajanja srednjovekovnih notarskih koncepata« za­
govarja prof-G. Čremošnik način skrajšanja formul v njegovi izdaji Monu­
menta Ragusina I. Odgovor j e namenjen Ivanu Ercegu, ki to kritizira v
»Hrvatskem kolu« (1952). Čremošnik je mnenja, da za znanstveno delo ni
potrebno reproducirati vse formule dobesedno, ker so jih tudi dubrovniški
pisarji skrajševali ali celo izpuščali.
Letnik VI — 1953, št. 1—4, str. 165. Kot odlomek rokopisa »Borba Dalmacije
za sjedinjenje s Hrvatskom« avtorja Grge Novaka j e objavljena razprava
»Pitanje sjedinjenja Dalmacije s Hrvatskom (1860—61)«. Orisan j e tedanji
politični položaj Avstrijske monarhije ter hrvatske prilike, v katerih je na­
stala zahteva po zedinjenju Dalmacije z ostalo Hrvatsko, Debata o tem vpra­
šanju j e nastala v okrepljenem državnem svetu. Z »oktobrsko diplomo« so
izgledi za združitev postali še večji, ker j e vsaka historična pokrajina dobila
svoj deželni zbor (sabor), a vse dežele skupaj so imele svoje zastopnike v
državnem zboru. Tudi ministrski svet je o zahtevah združitve Dalmacije s
Hrvatsko razpravljal. Toda na zedinjenje ni pristal zaradi tega, ker bi se z
združitvijo še bolj okrepila Ogrska.
Prispevek Žarka Muljačića »Prilog politici Dubrovnika za avstrijsko-
turskog rata 1788/9« prikaže politično stališče Dubrovnika v tem času ter
njegov odnos do Dunaja. V času avstrijsko-turške vojne je dubrovniška re­
publika pošiljala Dunaju podatke o premikanjih turške armade, na drugi
strani pa je gledala, da je ostala lojalna nasproti Turčiji. V Dubrovniku je
namreč tedaj obstajala med plemstvom močna avstrofilska struja.
Nekaj novih misli in pogledov na razvoj Vojne Krajine prinaša članek
Branka P. Sučevića »Razvitak ,vlaških prava' u Varaždinskom generalatu«.
Begunce, ki so pribežali pred Turki na avstrijsko ozemlje, so Avstrijci naselili
na izpraznjenem obmejnem področju. To prebivalstvo se je bavilo izključno
z živinorejo in j e prineslo s seboj svojo družbeno organizacijo z močnimi
ostanki rodovne ureditve z zadružno' strukturo. Važna skupna črta vseh Krajin
se vidi v vojni organizaciji, ki j e bazirala najpreživelih produkcijskih in druž­
benih odnosih, to j e na živinoreji in instituciji »vlaških prava«. Vojna Krajina
•z vojno obvezo kot osnovnim ekonomskim in družbenim faktorjem, z narodno
avtonomijo, z domačimi starešinami — izvzemši najvišjih — kakor tudi po­
sebnimi privilegiji, je karakteristična pri nas v 16., 17. in v prvi polovici
18. stoletja. Habsburžani so dali uskokom razne privilegije in jim potrjevali
dotedanje običaje. V začetku 18. stoletja pa je ta institucija postala nastaja­
jočemu kapitalizmu v oviro, zato jo je skušal ukiniti. Dvor je začel uvajati
tudi tu germanizacijo in centralizacijo. Poleg tega je imel D u n a j tam močno
rezervo brezplačne armade. Mnogo pa mu je koristila tudi ekonomsko (gozdovi,
rudno bogastvo, živinoreja, lov — krzno). Z uvajanjem »Militärgrenzrechte«
1754 je bilo za vso Vojno krajino začetek konca krajiške avtonomije in onih
»vlaških prava«, ki so bili baza izvojevani krajiški samostojnosti ter ovira
dunajskemu dvoru, da krajino priključi v svoj ekonomski in politični sistem.
Oddelek »Znanstvene ustanove« prinaša tri zelo zanimive prispevke.
Zdenko Vojnović prikazuje ureditev »Povijesnog muzeja Francuske«. Namen
tega muzeja je, za svoje razstave uporabljati izvirni arhivski material in
usmeriti svojo funkcijo vzgojnemu namenu.
Drugi članek, ki pa je samo prevod R. Pernauda »Pedagoško iskustvo
Povijesnog muzeja Francuske«, na zanimiv način prikazuje delovanje tega
muzeja, povezovanje pouka v šolah z razstavnim materialom ter iskanje stikov
z raznimi družbenimi organizacijami. Za čim večjo popularizacijo se uprava
muzeja poslužuje dopisnikov.
Zdenka Munk podaja opis »obnove Trakoščana« in njegove ureditve v
muzejske namene.

328
 Oddelek »Nekrolozk prinaša nekrolog J. Šidaka o >Marku Perojeviću« ob
priliki 10-letnice njegove smrti. Najpomembnejše delo je »Povijest Bosne«,
ki j e kljub mnogim nedostatkom izpolnila praznino v naši historiografiji.
N. Z. opisuje življenje in delo F r a n a Barbarica (1878—1952). Njegova za­
sluga na področju istrske zgodovine v najnovejšem obdobju je toliko večja,
ker ni bil zgodovinar po stroki. Kot begunec po prvi svetovni vojni j e bil
nastavljen v JAZU, kjer j e vse do svoje smrti zbiral in kritično urejeval
material o nedavni zgodovini Istre.
Nekrolog o »Robertu Williamu Seton-Watsonu« (1879—1951) je napisala
M. G. Ime tega škotskega zgodovinarja je ozko povezano z našo zgodovino
v razdobju okrog prve svetovne vojne. Po izbruhu prve svetovne vojne se je
zavzemal za razbitje avstro-ogrske monarhije. V svojih delih je kritiziral
Aleksandrovo politiko in nerešeno nacionalno vprašanje. V drugi svetovni
vojni pa j e bil za priključitev Istre k Jugoslaviji. Ignac Voje

Isrtoriski glasnik IV—VI letnik. Organ istoriskog društvu NR Srbije, Beo­

grad 1951—1953.
Leto 1951, zv. 1—2, str. 164. Nikola Radojčić v razpravi »Vizantinski izvori
grofa Đorđa Brankovića i Jovana Rajića za doba cara Dušana« načenja pro­
blem uporabe bizantinskih virov v delih omenjenih srbskih historiografov.
Sodobni srbski viri za srbsko zgodovino so ostali nepristopni vse do Đorđa
Brankovića in Jovana Rajića. Vse do njiju se j e zgodovina prvega srbskega
cesarja pisala pretežno na podlagi zapadnih virov in le v manjši meri se je
oslanjala na bizantinske. Tudi Branković je še zvezan z zapadnimi pisci,
čeprav je pri njem ta začarani krog prvič razbit z vnašanjem vesti iz Da­
nila II. Rajić pa v svoji zgodovini, kjer govori o caru Dušanu, uporablja tudi
vesti bizantinskih piscev. Avtor zameri Rajiću, da j e prezrl Kantakuzena kot
vir za zgodovino cara Dušana.
Pomembna j e razprava Vladimira Mošina »Martovsko datiranje« Njegove
ugotovitve so za proučevanje zgodovinskih virov, predvsem listin, zelo važne
v zvezi s pravilnim datiranjem. Avtor se dotakne vprašanja marčnega dati­
ranja v Bizancu. Skuša najti zvezo odnosno vpliv na marčno datiranje v Rusiji
in v Srbiji. Za Slovane na splošno ter za Srbe posebej je avtor mnenja, da
je vir marčnega datiranja moral biti v Bizancu, kateri se ga je posluževal
do 9. stoletja, prav do onega časa, ko so balkanski Slovani končno sprejeli
krščanstvo in začeli ustvarjati svoje pismenstvo. Za obstoj marčnega datiranja
v Srbiji j e več nespornih podatkov. Sele sredi 14. stoletja, ugotavlja avtor, je
car Dušan uvedel septembrsko leto v uradno datiranje.
Kritične pripombe k delu samemu daje G. Ostrogorsky v Byzantinische
Zeitschrift, 46. Band, 1953, Heft 1, str. 170—174.
Lep prispevek k novejši umetnostni zgodovini pri Srbih je članek Mio-
rada Kolarića »Likovna kultura Karađorđevog vremena«. Likovno ustvarjanje
je dobilo nov polet v dobi od Svištovskega mira do padca Karađorđa. Zelo
živa je bila aktivnost v cerkveni arhitekturi, ki j e tudi izzvala povečano de­
lavnost na področju slikarstva. Posebno vlogo j e imela umetnost za časa
Karađorđa v službi propagande (bakrorez). "
V svojem članku (»Andra D. Banković«) osvetljuje Sergije Dimitrijević
lik najpomembnejšega socialističnega delavca in borca Andrije D. Bankovića
(1857—1911) v srbskem političnem gibanju 19. stoletja. Razredna borbenost je
osnovna karakteristika njegove socialistične aktivnosti. Razprava j e tudi po­
memben doprinos k zgodovini socialističnega gibanja v Srbiji.
V oddelku »Prilozi« s člankom »Još jednom o postavljanju pitanja ka­
raktera revolucije u Jugoslaviji 1919—1934 g.« odgovarja Jovan Marjanović
Dragu Vučeniću na kritiko njegovega članka »Iz istorije Komunističke partije
Jugoslavije«. Postavlja se vprašanje k a r a k t e r j a revolucije, vprašanje teore­
tičnega odnosa partije do vprašanja revolucije. Avtor j e mnenja, da stališče
Balkanske komunistične federacije (BKF) mnogo bolj ustreza tedanji situaciji
v Jugoslaviji in je mnogo bolj napredno, kot pa stališče IV. kongresa KP J

329
 (oktobra 1928) in VI. plenuma CK KP J, kateri se drži stereotipnih formul, ki
jih je postavila Kominterna.
Gligor Stanojević skuša v članku >Pojava Šćepana Malog i interesovanje
stranih sila za njega« osvetliti dogodke predvsem na podlagi poročil franco­
skega poslanika v Benetkah R. de Paulmya. Za našo zgodovino imajo ta po­
ročila neko vrednost, čeprav eo pretirana. Pojav tega ruskega samozvanca
y Črni gori so spremljale z velikim interesom ne samo obmejne države Turčija
in Benetke, temveč tudi oddaljene evropske države kakor Avstrija, Rusija in
Francija, k a r je odraz nasprotujočih si interesov tedanjih evropskih držav­
na Balkanu.
Nov prispevek s poročja dubrovniške diplomacije je članek Bogdana
Krizmana »Diplomatski ceremonijal Dubrovnika u 18 stoljeću«. Dubrovnik
j e imel lastni državni ceremonijal kot sestavni del celotne diplomatske službe
Republike. Čeprav je skromen, predstavlja zgodovinski dokument, ki do­
kazuje, da j e Dubrovnik vse do prihoda Francozov živel življenje svobodne
države ter sprejemal tuje diplomatske predstavnike.
V članku »Pirot i Dubočica u dubrovačkim dokumentima od kraja 15.
do početka 17. v.« prikazuje Bogumil Hrabak gospodarstvo Srbije v omenjenih
krajih po prihodu Turkov. Pirot in Didjočica se začneta omenjati šele v zvezi
s širjenjem dubrovniške trgovine po Balkanu.
V rubriki »Kritika i prikazi« daje redakcija svoje pripombe in sodbo na
polemiko med St. Jantolekom in J. Kovačevićem v zvezi z Jantolekovim učbe­
nikom »Istorija države i prava naroda FNRJ II — Feudalne države jugoslo-
venskih naroda«. Po mnenju redakcije ni bila ta polemika, ki jo je v prejšnjih
letnikih priobčeval Istoriski glasnik, niti konstruktivna niti dobronamerna in
jo s tem zaključuje. V tej rubriki je še več važnejših prispevkov.
Ta številka Glasnika se zaključuje z oddelkom »Izložbe« — z dvema pri­
spevkoma. Draga Garašanin v »Izložba etnogeneze Južnih Slavena u ranom
srednjem veku prema materijalnoj kulturi«, je mnenja, da je kljub mnogim
nedostatkom zasluga muzejskega kolektiva Umetniškega muzeja v Beogradu,
ki je prvi na slovanskem jugu imel toliko hrabrosti, da se je lotil poskusa in
priredil razstavo te vrste. D. Stričević pa s v »Izložbi srednjevekovne umet­
nosti naroda Jugoslavije« dotakne materiala iz srbske, makedonske in bosan­
ske umetnosti.
Leto 1951, 2V.3—4, str. 179. Radovan Samarđić v razpravi »Jedan pokušaj
predaje Kotora Turcima (1667)« išče na podlagi zelo pomanjkljivega arhival-
nega gradiva, vzroke za to predajo. Dolgotrajna kretska vojna, potres in težak
ekonomski položaj Kotora je prisilil prebivalce Kotora, da so se nameravali
podvreči Turkom, ker so bili prepričani, da bodo enako kot Dubrovčani do­
živeli pod Turki obnovo svojega gospodarstva. Avtor j e mnenja, da bi bilo
nepravilno prikazati poskus predaje Kotora Turkom kot neko epizodo, temveč
da gre za posledice ekonomsko-socialnih in političnih odnosov, ki so vladali
v tem delu sveta že pred potresom.
V razpravi »Administrativno i vojno-političko uredjenje srpsko-turske
granice za vreme prve vlade kneza Miloša« opozarja Vladimir Stojanović na
pomen te ureditve predvsem s političnega vidika. Knez Miloš je izdal vrsto
administrativnih, vojno-policijskih, sanitarnih, finančnih in prometnih odredb
in ustanov z namenom, Srbijo čimbolj oddeliti od ostalega ozemlja in s tem
dvigniti ugled privilegirane, samoupravne kneževine Srbije.
Iz področja prazgodovinske arheologije j e razprava Milutina B. Garaša-
nina >Jedna skica hronologije metalnog doba Srbije«. Na podlagi materiala
novejših arheoloških izkopavanj je bilo potrebno napraviti revizijo v hrono-
loškem sistemu N.Vulića in M. Grbica za vse predzgodovinske epohe. Gara­
šanin razlikuje na teritoriju Srbije tri velike predele, v katerih se je v
predzgodovinski dobi razvijala kultura vzporedno z določenimi lokalnimi
specifičnostmi, včasih tudi s pomembnimi razlikami.
Umetnostno-zgodovinski prispevek j e razprava »O srednjevekovnoj
skulpturi na Crnogorskom Primorju« izpod peresa Jovanke Stojanović-Ma-
ksimović. Ona ugotavlja v srednjeveški skulpturi Črnogorskega Primorja dve

330
periodi. V 11. stoletju imamo predromanski, a v 14. stoletju romansko-gotski
stil. Dotakne se nekaterih problemov v zvezi e pleteninasto ornàmentiko ter
povezanosti plastike Črnogorskega Primorja z raznimi pojavi in razvojem
skulpture v raški in moravski šoli. V svojih zaključkih pride do nekaterih
novih trditev. Rapravo lepo dopolnjujejo ilustracije.
V tej številki je zelo bogat na člankih oddelek >Prilozk. V članku »Oko
crkve u Donjoj Kamenici«, razrešuje Milena Gecić vprašanje, ki sta ga v
svojem delu postavila M. in R. Ljubinkovič. Postavlja se predvsem vprašanje,
kdaj j e bila ta cerkev zgrajena in pod čigavo oblastjo je bil tedaj teritorij,
na katerem se j e cerkev nahajala. S tem pa se načenja tudi vprašanje juž­
nega dela vzhodne meje Srbije.
Branislav Durdev ima v članku »Izpisi iz deftera za Branićevo iz 15. veka«
samo namen opozoriti na vrednost defterov, posebno še na zgoraj omenjeni,
ki se nahaja v Carigrajskem arhivu. Ta katastrski defter (iz leta 1467—1468)
spada med najstarejše ohranjene turške deftere. Vrednost proučevanja teh
defterov je toliko večja, ker zelo malo vemo o položaju naših narodov pod
turško oblastjo neposredno po osvojitvi. V tem defteru sta vpisana tudi dva
kanuna (eden za Vlahe), ki sta najstarejši znani turški zakonski odredbi za
severno Srbijo.
Razvoj trgovine pod turško oblastjo na področju Novega Pazara, obrav­
nava članek Bogumila Hrabaka (»Domači trgovci u Novom Pazaru v 16. v.«).
Novi Pazar so zgradili T u r k i v prvih letih svoje vlade v Srbiji. Ze v začetku
j e tu obstajala dubrovniška trgovska naselbina, ki je v poslovno mrežo> vklju­
čila tudi domače trgovce. Po mnenju pisca pa ti ljudje niso bili Osmani, tem­
več islamizirani krščanski trgovci, ki se s svojimi trgovskimi posli vežejo na
dubrovniško trgovino po> naselbinah.
Vuk Vinaver nam v članku »Dogadjaji u Lici 1609—1610 godine« podaja
dogodke in razmere, ko j e bil v Liki sandžak beg Halil-beg. Proti njegovemu
nasilju je izbruhnil upor Srbov, ki so se mu pridružili tudi Turki. Posledica
tega so bili masovni pobegi Srbov v Hrvatsko.
Z novejšo makedonsko zgodovino se bavi članek Aleksandra T. Hristova
>Prvo otvoreno pismo serskog okružnog komiteta V. M. R. O.«. To pismo je
eden redkih dokumentov makedonske nacionalno-osvobodilne borbe iz prvih
desetletij 20. stoletja. V članku j e podan revolucionarni pokret Makedoncev
v borbi proti turškemu gospostvu, kakor tudi v borbi proti velikobolgarski,
velikosrbski in velikogrški buržoaziji.
Oddelek »Kritika in prikazi« prinaša pred drugimi obširen odgovor Mi­
lutina Garašanina in Jovana Kovačevića v zvezi z v Historijskem zborniku IV
(1951) objavljenim zapisnikom o diskusiji, ki sta jo v zvezi s knjigo »Pregled
materijalne kulture Južnih Slavena u ranom srednjem veku« organizirala
»Povijesno društvo N. R. Hrvatske« in »Društvo muzejsko-konzervatorskih
naučnih r a d n i k a N. R. Hrvatske«. Nadalje daje Branislav Đurdev »Odgovor
Gliši Elezoviču« na kritiko o izdaji sremske kanun-name.
Na koncu letnika je objavljena bibliografija za leto 1950.
Leto 1952, m. 1—4, str. 199. V tem letniku, ki je izšel v enem zvezku, je
objavljeno večje število razprav in člankov. Trgovini Bosne in Hercegovine
v prvih letih pod Turki, ki pa v naši historiografiji doslej še ni bila dovolj
osvetljena, je posvečena razprava Mirjane Popović-Radenković »O trgovačkim
odnosima Dubrovnika sa Bosnom i Hercegovinom (1480—1500)«. Namen raz­
prave j e prikazati turško-dubrovniške trgovske odnose koncem 15. stoletja,
trgovske centre v Bosni in Hercegovini v tem času, vlogo domačega prebival­
stva v trgovini in sodelovanje muslimanov v trgovini. V razpravi so tudi
nanizani podatki o organizaciji trgovine in kreditiranju, ki pa se spremenijo
po padcu naših dežel pod Turke.
Upoštevanja vredna j e po svojih novih izsledkih in tolmačenjih razprava
Vuka Vinavera »Turska i Dubrovnik u doba španske invazije Jadranskog
mora (1617—1619)«. V tem dogodku obče zgodovine — sporu med Benetkami

331
in Španci odnosno Neapeljsko kraljevino — je tudi Dubrovnik odigral svoje­
vrstno vlogo. Čeprav j e v Dubrovniku obstajala precej močna stranka, ki je
bila naklonjena Špancem, j e moral Dubrovnik vseeno voditi trezno politiko.
Zato so Dubrovčani v tem obdobju držali s Turki, katerim so celo pošiljali
podatke o premikih španskega brodovja, prijateljsko s Španci, ter korektno
in lojalno z Benečani. Vsekakor j e bil za Republiko najvažnejši odnos proti
Turkom. Le spretna diplomacija je rešila Dubrovčane, da so se otresli bene-
čanskega pritiska ter napada Turkov. Avtor se dotakne tudi dubrovniške
trgovine v območju turškega imperija v drugi poloviti 16. stoletja.
Soroden problem, kot v prejšnjem letniku obravnava razprava Vladimira
Stojančevića »Knez Miloš i zaštita srpske granice za vreme epidemije kuge
u Turskoj 1836—1838 g.«. Piščev namen je, da v svojem prispevku poda sani­
tarno organizacijo srbsko-turške meje, s čimer bi se preprečila razširitev kuge
tudi v Srbijo. Z druge strani pa j e njegov cilj, da s proučavanjem koristi
spoznavanju politične, administrativne in družbene zgodovine Srbije v tri­
desetih letih preteklega stoletja.
Tehten prispevek, ki osvetljuje tudi marsikatero stran v novejši sloven­
ski zgodovini in še posebej nacionalno borbo tržaških Slovencev v letu 1848,
j e razprava dr. Ljubomira Durković-Jakšića »Tršćanski Srbi i slovenska
stremljenja u Trstu 1848—1850 godine«. Poudarjena j e vloga Srbov v tem
obdobju ter njihovo sodelovanje v slovenskih društvih in pri slovenskih časo­
pisih. Avtor nam najprej prikaže nastanek in razvoj srbske občine v Trstu.
Srbi so se doselili v Trst zaradi trgovine nekako v začetku 18. stoletja. Naj­
večji dotok 1 pa zabeležimo okrog leta 1740. V vsem času so morali voditi ostro
borbo proti Grkom, ki so se tudi doseljevali, ter proti uradnim avstrijskim
oblastem. Aktivnost Srbov j e bila zelo velika. Leta 1790 je bila ustanovljena
srbska šola, ki je hkrati tudi prva jugoslovanska šola v Trstu. V letu 1848 so
postali Srbi člani Slovenskega društva, ki j e bilo pod Veselovim vodstvom
zelo aktivno. Začelo je izdajati svoj časopis »Slavjanski rodoljub«, ki je pri­
našal tekste v slovenskem in srbohrvatskem jeziku. V stolpcih tega časopisa,
ki se pozneje nadaljuje kot »Jadranski Slavjan«, se ponavljajo tudi iskre
formiranja jugoslovanske misli. Propagandistična dejavnost Srbov v Trstu je
bila zelo močna predvsem v izdajanju raznih brošur, letopisov in koledarjev.
Eden najbolj aktivnih kulturnih delavcev je bil Andrija Stojković. Skušal je
ustanoviti v Trstu cirilsko tiskarno, pa mu to zaradi nerazumevanja srbske
vlade v Beogradu ni uspelo V članku j e podrobno opisano njegovo delovanje.
Tudi ko začne delovanje Slovenskega društva slabeti zaradi pritiska avstrij­
skih oblasti, so tržaški Srbi ne glede na stanje Slovenskega društva nadalje­
vali z rodoljubnim delom v svoji občini. Tržaški Srbi so imeli za svoje delo
ekonomsko podlago. Stoletne izkušnje organizacijskega dela v občini so po­
magale Srbom pri delu ob priliki ustanavljanja Slovenskega društva, kakor
tudi pri delu društva samega. Ce se govori o borbi za Trst, pravi avtor, se ne
sme iti preko pomembne vloge Srbov v tej borbi.
Tudi v oddelku »Prilozi« najdemo več tehtnih prispevkov. Delo Desanke
Kovačević »O Janjevu u doba srednjevekovne srpske države« j e poizkus, da
se na podlagi knjig dubrovniškega arhiva oživi preteklost Janjeva posebno
v prvi polovici 15. stoletja. Osvetljen je predvsem gospodarski pomen Janjeva
kot rudnika srebra.
Ta članek kakor tudi podobni prispevki v prejšnjih letnikih Istoriskega
časopisa, so dokaz stremljenja, da se na podlagi drobnih monografij posamez­
nih trgovskih ali rudarskih krajev v srednjeveški Srbiji dobi slika gospodar­
skega in trgovskega življenja tedanje dobe.
Prispevek k proučevanju narodne poezije je članek Jovana Kovačevića
»Grana« i »čoa paragua« narodnih pesama«. Podana j e razlaga obeh izrazov
in njun pomen za kulturno zgodovino.
Zgodovini delavskega gibanja in razvoju socialistične stranke v Srbiji je
posvečen članek Milivoja Uroševića »Mita Cenić u borbi s radikalima«, ki
opisuje Mito Cenića kot revolucionarnega delavca-socialista, ki je nadaljeval
delo Svetozara Markoviča, ter borbo Cenića z radikali. V članku je prikazana

332
problematika razvoja kapitalizma v Srbiji ter tedanja politična situacija in
odnos med strankami.
Bogata j e rubrika »Kritika i prikazi«, ki obravnava večinoma domače
publikacije.
Na koncu je objavljena bibliografija za leto 1951, ki jo je sestavil R. Ste-
fanović; .
Leto 1953, zv. 1—2, str. 154. V tej številki je objavljena le ena razprava, zato
pa je bogatejša rubrika »Prilozi«. V razpravi »Crna Gora u doba Kandiskog
rata (1645—1669)« obravnava Gligor Stanojević eno glavnih vprašanj iz zgo­
dovine Crne gore v 17. stoletju; sodelovanje Črnogorcev v kretski vojni, l o
je tudi eden najvažnejših dogodkov v beneško-črnogorskih odnosih v pre­
teklosti. Ti odnosi niso brezpomembni za politiko, ki je skoraj eno stoletje
postala tradicionalna za narode Crne gore. Proces rušenja črnogorske avto­
nomije se je končal v začetku kretske vojne. Crnogorci so bili pripravljeni
prav zaradi ohranitve privilegijev, ki so jih imeli pod turško oblastjo, stopiti
pod protektorat Beneške republike. Poskus odcepitve Crne gore od turske
države ni uspel, ker je bil cilj akcije, osvoboditi se izpod turške oblasti z
benečansko pomočjo.
»Prilozi« prinašajo tele članke: Milena Gecić v »Prilog bosanskoj isto ri ji
(1397—1399)« se ponovno dotakne vprašanja bosenskè kraljice Jelene, vdove
in naslednice kralja Dabiše.» Avtorica zaključuje, da kraljica Jelena vlada
v Bosni od smrti moža, kralja Dabiše, pa do aprila leta 1398, ko jo zamenja
na prestolu kralj Štefan Ostoja. Jelena in Gruba sta po njenem mnenju ena
osebnost. Jelena j e uradno ime bosenske kraljice, Gruba pa j e njeno narodno
ime. Po letu 1399 pa ne zasledimo več v virih ne enega ne drugega imena.
Redakcija pripominja, da je ta članek že bil v tisku, ko j e izšla razprava
prof. G. Cremošnika o istem problemu in z nekaterimi drugačnimi zaključki,
v Godišnjaku istoriskog društva B. i H. IV, 1952.
Osvetlitvi notranjega življenja Dubrovniške republike je namenjen čla­
nek B.Krekića »Prilozi unutrašnjoj istoriji Dubrovnika početkom 15. veka«.
Najprej se dotakne zarote bratov Zamanjiéev in Budačićev, ki so skušali
predati mesto bosenskim vojvodom. Drugi dogodek, ki bi bil lahko usoden
za posest Dubrovniške republike, je poskus odcepitye otoka Mljeta, l o sta
dva pogleda v notranje življenje Dubrovnika, ki le ni bilo tako brez nasprotij,
kakor se je doslej prikazovalo.
Z ekonomiko Dubrovniške republike se ukvarja članek Slavomira Milo-
savljevica »Izvozne carine koje su Dubrovčani plaćali Turcima za robu iz­
vezenu iz Turske u vremenu ôd 1481 do 1520 godine«. Pisec obdela najprej
uvajanje izvoznih carin iz Turčije za dubrovniške trgovce in njihov razvoj
do leta 1481, nato pa izvozne carine, katere so Dubrovčani plačevali Turkom
od leta 1481 do 1520. Organizacija plačevanja carin Dubrovčanov pomeni
novost v turškem carinskem aparatu. Dubrovniška trgovina je imela pre­
cejšnje koristi od takšnega sistema carin.
Članek Jovana Kovačevića »Narodna pesma i Propaganda Fide« ima
namen opozoriti, da se s študijem motivov v narodni pesmi lahko pride do

promadžarske politike, kjer je despot D u r â t Branković prikazan povsem

negativno.
O »Ugušivanju srpske nacionalno-književne propagande u Austriji posle
Ticanove bune«, piše Bodin Vuletić. Ticanova buna v Sremu je povzročila, da
so avstrijske oblasti uvedle ostre ukrepe, s katerimi so hotele onemogočiti
nacionalna gibanja med avstrijskimi Slovani. Uvedena je bila najstrožja cen­
zura, ki je onemogočila tiskanje skoraj vsake srbske knjige, razen običajnih
koledarjev, molitvenikov in drugih cerkvenih knjig. To j e za dalj časa zavrlo
nacionalno-kulturni razvoj Srbov v Vojvodini-

333
 Članek Milovana Ristića »Stefan Živković-Nišlija, prvi vojni liferant
i zajmodavac obnovljene Srbije Karađorđeva doba<, prikazuje Živkovića kot
predstavnika nastajajočega trgovskega sloja v uporniški Srbiji z vsemi do­
brimi in slabimi lastnostmi. Bil j e torej predstavnik onega srbskega meščan­
skega in trgovskega razreda, ki je nastajal vzporedno z nastajanjem in raz­
vojem same države.
V poslednjem članku »Girino hajdukovanje u'1820 g.« opozarja Radmilo
btefanovic na glavne vzroke hajduštva v Milanovi Srbiji. Prikazan je pohod
proti hajduku Gici, ter metode Miloševega sistema pri preganjanju hajdukov
ki so v prvih letih po izbruhu drugega srbskega upora predstavljali veliko
nevarnost za njegovo vlado.
Zelo bogata j e rubrika Kritika i prikazi, ki prinaša vesti s kongresov
v inozemstvu ter ocene domačih in tujih zgodovinskih publikacij.
Ignac Voje

Carinthia I. 141. letnik, 1951, 8°, 820 s t r . + 2 prilogi; 132. letnik, 1952, 784
strani; 143. letnik, 1953, 544 str. Mitteilungen des Geschichtsvereines für Kärn­
ten. Urednik dr. Gotbert Moro.
Zajetni letniki glasila Zgodovinskega društva za Koroško varujejo izro­
čilo ogledala delavnosti na polju koroške zgodovine v njenem najobsežnejšem
pojmovanju, zlasti se, če upoštevamo istočasno tudi društvene posebne izdaje
o pokrajini (Kärntner Heimatatlas), kmetu v preteklosti (W. Fresacher Der
Bauer in Kärnten) in polpreteklosti (O. Moro, St. Oswald ob Kleinkirchheim
ter Volksleben a u s dem Kärntner Nockgebiet), gospodarstvu (H. Wiessner,
^esculente des Kärntner Buntmetallbergbaues mit besonderer Berücksichti­
gung des Blei- und Zinkbergbaues t e r Das Kärntner Eisen), kulturni zgodovini
[L. Kretzenbacher, Frühbarockes Weinachtsspiel in Kärnten und Steiermark)
ter o krajevnih umetnostnozgodovinskih spomenikih (E. Weinzierl-Fischer,
Geschichte des Benediktinerklosters Millstatt in Kärnten). Uredništvo Carin-
thie 1 j e združilo z razvidom vsega zgodovinskega preučevanja Koroškega pri
rojakih m nemških sosedih tudi organizacijo objav in za to našlo razume­
vanje ter gmotno pomoč koroških oblasti, tako da zastopa Carinthia I vse
zgodovinske discipline od umetnostne zgodovine, arheologije, etnografije
loiklore, pravne, književne in glasbene zgodovine do gradiva o dogodkih iz
polpreteklosti in sedanjosti.
• .Središče arheoloških raziskovanj in v precejšnji meri tudi objav v Ca-
nntnii 1 j e Sentlenska gora, koroški Pompeji. Poročilo o izkopavanjih 1950
izpopolnjuje dosedanjo podobo o jedru naselbine s svetiščem in reprezen­
tančno stavbo, ki j e vsebovala tudi kultni studenec, in o kulturnih rastlinah
s pšenico ( I n t i c u m aestivum L., triticum aestivum L. grex aestivo-compactum),
rzjo (Secale cereale L.), ječmenom (Hordeum vulgare emand. Schiemann)
g o r č i c o J S m a p s arvensis L.) in prosom (Seteria italica L.). Prazgodovinske
keramične najdbe segajo časovno od Reinecke j eve stopnje D do konca prvega
stoletja n. st.; zanje je značilno ročno oblikovanje ter sorazmerno redka raba
lončarskega stola in dve vrsti žganja: keltsko, grafitsko in novo, verjetno
rimsko, ki se j e zaradi obilne primesi kremenastega peska moralo izvajati
p n visoki temperaturi 1040—1060° C. Rimske reliefirane čaše kažejo s svo­
jimi signaturami na severnoitalske vplive, k a r i k a t u r a gledališkega sketeha
ali pecat Fortune na zgornjo aretinsko glino, novost pa je keramika s črno
glazuro. V prvo stoletje n. št. spadajo ostanki steklenih, zlasti polkroglastih
skodelic ter fragment millefiorske skodelice z belo spiralo ob ustnem robu in
belimi, zelenimi, rumenimi ter temnomodrimi žilami. Bron je ohranil v zgod­
njih avgustovskih novcih glavo Julija Cezarja in za keltsko-rimska naselja
značilne ročaje, sponke in zaponke; svinec bradača in lamelo, železo pa prak­
tične kovane p r e d m e t e : kladivo, dleto, srp, škarje, žago, osti, posodo, ključe,
okove, sekac, nože itd. Orožje se najde le redko. Napisi so zastopani s pečati

334
na amforah ter na marmoru s proslavami članov cesarske hiše, ki vsebujejo
tudi imena južnonoriških plemen Norici, Ambilici, Ambidravi in prvič na­
vajajo mesto Aguntum.
V zvezi s V. avstrijskim etnografskim kongresom, ki mu j e posvečen
141. letnik, so iz šentlenškogorskih najdb arheologi razširili poglede na kul­
turo in umetnost Keltov, na keltska gradišča ter na keltske koroške in
vzhodnoalpske izkopanine. H. Kenner stavi na keltske temelje mnogo značil­
nosti srednjega veka (viteštvo, trubadurstvo, mistiko, gotsko krogovičje). Po
analizi latenskih najdb odklanja H. Müller-Karpe W. Schmidovo podmeno o
priselitvi Keltov iz Italije ter nakaže keltske priselitvene možnosti iz Sred­
njega Podonavja in Sudetov. Središče vzhodnoalpskih Keltov in Tavriskov
postavlja v dolino Gline z značilno keramiko in bronom, ki je stilno vezan
z Ogrsko. Slovenske latenske najdbe deli časovno v dve dobi: v starejšo ne­
posredno po invaziji Keltov z najdišči v Mokronogu, Forminu, Valični in
Drešinji vasi ter v mlajšo ob začetku n. št. s Šmarjeto in Podzemljem. Na­
čelno in metodično j e H. Müller-Karpe nehote postavil vprašanje o izrazu
določene etnične enote po njeni svojstveni proizvodnji, zlasti ko je poudaril,
da je težko iz posameznih središč proizvodnje tudi določiti meje posameznih
plemen, ko pa j e na drugi strani s proizvodnjo in nošo razlikoval Tavriske
in Japode. Vsestransko važno, vprašanje bodo reševali strokovni poznavalci
posameznih dob in področij, pri čemer pa bo treba najpreje pojasniti vsebino
etničnega pojma Keltov, Noričanov. Tavriskov itd. v starem veku, enako pa
podobne primere tudi v mlajših dobah.
Podobno kot so v navedenih primerih arheologi historično obravnavali
arheološko gradivo, j e podala tudi vrsta etnografov etnografsko. Tako je
O. Moser opozoril na etnografsko važnost pisanih virov, Fr. Lipp na metodično
potrebo o raziskovanju kmetskega pohištva v skupnosti s hišo, sobo, prostorom
in njegovimi porabniki in H. Koren je opozoril v izvajanjih o rasti ljudskih
skupnosti n a globlji pomen historične etnografije, da prikaže ljudske skup­
nosti iz dob, ki jih predstavljajo. Arheologija in etnografija sta tako s pri­
tegnitvijo okolja in zlasti človeka v sestav obravnavanih spomenikov stopili
na raven zgodovinske vede. Z metodičnimi prijemi lastnega gradiva v sestavu
človeka sta arheologija in etnografija'stopile, poleg že navedenih primerov,
v ospredje k u l t u r n e zgodovine z R. Eggerjevo interpretacijo Šentlenške gore,
A. Anderluhovimi in A. Kollitschevimi glasbeno-zgodovinskimi izvajanji o
koroškimi pesmi ali O- Morovimi življenjskimi podobami kmeta s severnega
Koroškega. Zgodovinski sklepi iz arheološkega in etnografskega gradiva 60
pri tem včasih zelo dalekosežni. Tako sklepa H. Müller-Karpe iz različne
vsebine planih zarastih ter zgodnjehallstattskih grobov na zgodnjehallstattski
pojav steklarstva in plemstva, ki da je zagotovilo visoko zgodnjehallstattsko
življenjsko raven, ali razlaga L. Schmid čolnarja s Šentlenške gore iz izročila
o vesoljnem potopu.
Številni krog sodelavcev (39 pri 141. letniku [1951], od tega 25 Korošcev,
med njimi 1 kmet, in 14 inozemcev; 53 pri 142. letniku [1952] s 39 Korošci in
14 inozemci; leta 1953 se je število sodelavcev znižalo zaradi ponatisov
O. Mora in prispevkov iz zbornika za 70-letnico R- Eggerja na 29 s 14 inozemci,
Eggerjevimi tovariši) daje z objavljenim gradivom in njegovo metodično ob­
ravnavo vsakemu letniku zelo raznolik značaj. V 141. letniku prevladuje kul­
turna zgodovina, ki j e tudi leta 1952 in 1953 ugodno zastopana z objavami
o praznoverju, ljudski medicini, ljudskem in celovškem gledališču, glasbi,
plesih in o romanjih, ki vsebujejo važne podatke o pojavu koroških romar­
skih poti ter votivnih darovanjih. Prispevki k zgodovini koroškega časnikar­
stva vključujejo slovenski tisk do ustanovitve Mira (1882) in (po Fr. Škerhi)
tudi partizanski tisk na Koroškem. Kako globoko in nadrobno zajame Carin-
thia I koroško preteklost, kažejo poročila o vodnem športu ali o poštni znamki,
ki se j e pojavila — možno pod vplivom Lovrenca Koširja iz Ljubljane —
v Spittalu ob Dravi leta 1839, torej pred uvedbo poštne znamke l . m ä j a 1840
v veliki Britaniji. Široka kulturnozgodovinska delavnost izvira pogosto, zlasti
v pojmovanju ljudstva, na romantičnih miselnih usedlinah, gospodarsko-

335
zgodovinska pa v duhu prosvetljenstva, ki ga kažejo objave iz preteklosti in
načrti za prihodnost.
V gospodarsko zgodovino uvajajo pregledna prometna zgodovina, gospo­
darska zakonodaja koroške dežele ter vrsta numizmatičnih poročil. Vzporedno
s preostalimi kmetijami v ključu iz okolice Beljaka stoji predlog za njihovo
asanacijo prihodnosti, ki jih bo končala; vzporedno s poznosrednjeveškimi
švajkami v Ziljski dolini pripravljalni načrt za smotrno krajinsko obravna­
vanje Labotske doline. Z zgodovino stavbnih tvoriv, zlasti kamnov se druži
umetnostna zgodovina, ki stoji sorazmerno v ozadju; domačo obrt zastopa
dovršeno podajano kmetsko pohištvo ter metodično izvedena inventarizacija
grabelj za seno; umetno plitve rezbarije; organizirano obrt pa podoba pre­
teklega beljaškega pekarstva, ki ee prepleta z družbeno zgodovino, kjer je
najpomembnejši prvi del zgodovine Koroškega ministerialstva. P r i različnih
sedanjih pogledih na pojav in vlogo ministerialov dokazuje H. Lessiak, da
moremo od 11. do 13. stoletja na Koroškem govoriti samo o ministerialih po­
sameznih gospoščin in ne še o koroških, izmed katerih so postali najmočnejši
na koncu spanheimske dobe vojvodski. Prvi ministeriali se pojavijo na Ko­
roškem v briksenskih tradicionalnih knjigah 11. stoletja in izhajajo iz svobod-
nikov ter nesvobodnikov. V skladu z njihovim izvirom j e njihova posest rastla
pri nekdanjih svobodnikih iz lastne posesti in iz gospodskega fevda, pri ne­
kdanjih nesvobodnikih pa samo iz fevdov Za družbeni položaj ministerialov
j e bila odločilna njihova služba z orožjem gospodu in zraven te posebne pra­
vice in svoboščine, ius mmisterialium, ki se j e razvijalo pri vojvodskih mini­
sterialih iz njihovega sodelovanja pri upravi in sodstvu ali pri salzburških
iz sodelovanja pri zamenjavah posesti, porokah, investiturah, podeljevanju
ministerialskega p r a v a ali pri volitvah nadškofa.
Iz tesne povezanosti izdajatelja Carinthie I, Zgodovinskega društva za
Koroško z zbirkami in upravami zgodovinskih virov ter spomenikov, prinaša
Carinthia I delovna poročila in gradivo o koroškem deželnem arhivu v Ce­
lovcu, Goessovem arhivu v Zrelcu, knjižnici v St. Pavlu, o škofijskem in o
obnovi deželnega muzeja v Celovcu, o delovanju spomeniškovarstvenega
urada ter o pričetkih dela na topografiji koroških gradov. Delovna poročila
o koroških znanstvenih zavodih kažejo na osrednjo vlogo Carinthie I in nje­
nega izdajatelja v koroškem zgodovinarstvu, ki tudi strnjuje vso koroško
zgodovinopisje ter ga v veliki meri vzporeja, tako da ustvarja eno delovno
enoto z enim skupnim glasilom. Ta zgodovinska delovna enotnost pa j e še
širša ter se izraža tudi izven zgodovinskih vrst. Tako j e bila ob umetnostno-
zgodovinski in arhitekturni obnovi Vetrinjskega dvora izdana zgodovina in
začeta kronika okrajnega glavarstva v Celovcu, ki ima v Vetrinjskem dvoru
svoj sedež, in jo bo nadaljevalo v prihodnosti z vpisom vseh pomembnih
dogodkov Zgodovinsko društvo za Koroško; pri načrtu za urbanistično in do­
mačijsko urejevanje Labotske doline v prihodnosti pa so sodelovali kot znan­
stveni sodelavci poleg prirodoslovcev, demografov, etnografov, gospodarstve­
nikov, šolnikov in urbanistov tudi konservatorji, arheologi, gospodarski,
upravni in krajevni zgodovinarji, k a r je vodilo do zbližanja zgodovinarjev
s predstavniki drugih strok in do uspešnega vsestranskega znanstvenega
razvida o Labotski dolini.
Po vsebini stoji v ospredju Carinthie I krajevna zgodovina s posameznimi
najdbami, zgodovinskimi pojavi in zgodovinskimi spomeniki; pokrajinski
koroški obseg zavzemajo gospodarstvo, navade in delovna strokovna poročila,
medtem ko izražajo širši, tudi izvenkoroški značaj zlasti arheološka obrav­
navanja iz prazgodovine, ki zajamejo z latensko kulturo tudi ozemlje Slo­
venije. Krajevno- in splošnozgodovinska vprašanja nastopajo vzporedno ali
pa se strnejo v prispevkih, ponatisnjenih v Carinthii I, 1953, iz zbornikov, ki
jih j e Zgodovinsko društvo za Koroško izdalo v počastitev 70-letnice R. Egger ja
(Beiträge zur älteren europäischen Kulturgeschichte; ti pa bodo terjali po
izidu tretjega dela posebno poročilo. Fran io Baš

336
 Zeitschrift des historischen Vereines für Steiermark. Graz 1951 (XLII),
1952 (XLIII), 1953 (XLIV).
Zgodovinsko društvo za Štajersko izdaja obratno od enotne koroške Ca-
rinthie I dvoje glasil; eno Blätter für Heimatkunde (urednik O. Lamprecht)
za širšo in drugo z urednikom Ferdinandom Tremlom za strokovno javnost.
Za vsebino 42., 43. in 44. letnika strokovnega glasila Zeitschrift des historischen
Vereines für Steiermark j e značilen poudarek na fevdalni zgodovini krajev
v srednjem veku, medtem ko obravnavajo upravna, gospodarska in kulturna
zgodovina šele na drugem mestu širša novoveška dogajanja in pojave.
Najstarejša štajerska preteklost nima svojega osrednjega torišča kot je
n. pr. Šentlenška gora za Koroško ali je bil v prvih letih po osvoboditvi na
Slovenskem ptujski grad, temveč se naslanja na številna pokrajinsko in tipo-
loško različna najdišča, n. pr. od paleolitske Repolustove jame pri Peggauu
z najbogatejšim kamnitnim inventarjem v Vzhodnih Alpah, Rušam in Mari­
boru sorodnega Tilmitscha pri Lipnici z jamo za taljenje železne rude, rimske
Flavie Solve ali okolice Lučan do vrste zgodnjesrednjeveških grobelj, ki jih
zgodovinarjem posreduje W. Modrijan (XLIV, 3—30) v veliki meri kot zadnja
raziskovalna dela W. Schmida. Za široko zgodnjesrednjeveško vprašanje o
izviru Bavarcev vrednoti Fr. Popelka (XLIII, 160—168) dosedanje izsledke,
markomanske, alemanske in langobardske teorije ter postavi podmeno, da so
Bavarci skupnost rodov, ki so jo po zlomu turinške velesile leta 550 prisilno
organizirali F r a n k i zlasti iz pripadnikov Suebov. V obsežnem poročilu o jugo­
slovanskih objavah o poznoantičnih in zgodnjesrednjeveških raziskovanjih na
ptujskem gradu razlaga B. Saria (XIJV, 174—178) domnevno staroslovensko
svetišče za ostanek srednjeveškega donžona ter poznoantične utrdbe za galo-
rimski tempelj.
Prispevki o srednjem veku obravnavajo zlasti posamezne fevdalne po­
sesti, genealogijo posestnikov in njih pravni položaj. Za nas so od teh najbolj
zanimive študije o ptujskih gospodih (XLII, 3—36) in mariborski gospoščini
(XLIII, 14—55), ki jih j e objavil H. Pirchegger iz svojega rokopisnega dela
Geschichte der Herrschaften im ehemaligen steirischen Unterland. — Ptujski
gospodi so se pojavili kot salzburški ministeriali na Koroškem leta 1152, ko so
prevzeli tudi upravo ptujskega gradu. Do leta 1246 so množili svojo posest
z dediščinami, nato z nakupi in izkoriščanjem vsakokratnih političnih raz­
merij kot pristaši Salzburga, Habsburžanov ali tudi Madžarov. Tako so kot
pristaši Rudolfa Habsburškega leta 1276 ali 1277 ustanovili trg Ormož, razširili
deželno mejo po letu 1254 s pridobitvijo Središča na vzhod čez Trnavo ter
pridobili pred letom 1291 Bori, ki j e bil do izumrtja Ptujčanov leta 1438 samo
njihova posest brez kake madžarske ali štajerske vrhovnosti, kar je med­
narodnopravna fevdalna redkost. Poizkus Ptujčanov, da se proti koncu 13. sto­
letja osvobodijo salzburškega seniorata in se osamosvojijo, jim je sicer spod­
letel, vendar so se prav v tem času teritorialno tako okrepili, da je pridobitev
štajerskega deželskega maršalata leta 1324 tudi dejansko^ ustrezala njihovi
moči, ki so jo mogli obdržati v sredi 14. stoletja proti koaliciji njihovih tek­
mecev krškega škofa, Pfanberžanov, Celjanov, Ortenburžanov, Walseejcev in
Planinskih. Ko so leta 1438 izumrli, so Schaumberžani podedovali posesti Ptuj,
Ormož, Središče, Bori, Rožek in štajersko maršalstvo ter Stubenberžani po­
sesti Vurberk, Heckenberg, Majski vrh, Hompoš; Humberk in Schwanberg;
Salzburg pa je odslej dajal grad in deželsko sodnijo P t u j v upravo uradni­
škim upraviteljem do leta 1490, ko ga j e Maksimilijan I. iz vojaških razlogov
priključil Štajerskemu. V študiji o mariborski gospoščini zasleduje H. Pir­
chegger posestno stanje v mariborskem Podravju od grofa Rahvina v Razvanju
leta 985 preko Spanhajmovca Engelberta leta 1090 in sina Bernarda ter na­
stopajoče razkrajanje podravske marke med ministeriale. Nato rekonstruira
prvotno posest gradu Maribora iz razlik deželnoknežje mariborske posesti v
urbarjih leta 1265 in 1498 ter preide n a teritorialni razvoj mariborskega de­
želskega sodišča, v katerem gleda naslednika-marke za dravskim gozdom, ki
j e segala prvotno na jug do Zbelovega, a jo j e deželni knez v njenem obsegu
na jugu od Drave predal v fevd Rogačanom in Konjičanom. Proti A.Dopschu

22 Zgodovinski časopis 337

podčrtava državnopravni položaj podravske marke zlasti s sodnimi dajatvami
ter zaključi svoja mariborska razpravljanja s posestnim gibanjem in z genea­
logijo ministerialov na gospoščinah Gornji Maribor ter Viltuš. Ptujsko in
mariborsko Pircheggerjevo študijo zaključujejo izčrpni rodovniki, mariborsko
posebej še karti deželnoknežje mariborske gospoščine pred letom 1300 in
podravskih zemljiških gospoščin leta 1550. Obe študiji sta vsebinsko v zvezi
z večjim delom istega avtorja Landesfürst und Adel in Steiermark während
des Mittelalters, ki ga je založila leta 1951 historična deželna komisija v raz­
iskovanjih o štajerski ustavni in upravni zgodovini.
Druge srednjeveške objave so za nas zanimive posredno. O. Lamprecht
postavlja iz krajevnih imen ter kulturnozgodovinskih okoliščin začetek Rie-
gersburga (XLII, 37—53) v čas zgodnje nemške kolonizacije 11. stoletja, ko j e
nastal grad iz naloge, da vlada nad starimi slovenskimi naseljenci, s tem pa
tudi postal izhodišče za krčenje in urbarizacijo širšega okoliša. H. Ebnerjeva
zgodovina rodu in posestev Ehrenfels (XLIV, 68—90) seznanja z rodbino, ki
j e dala zlasti Koroški vrsto srednjeveških upraviteljev in upošteva v zaključ­
nem poglavju tudi rodbinske pečate. H. Mezler-Andelberg slika iz pravnega
razmerja Admonta (XLIV, 31—46) do Salzburga rast vedno širše samostojnosti
samostana do svojega prvotnega lastninskega gospoda in ustanovitelja, kar j e
bilo pogojeno z izvajanjem hirsauske reforme. V vrsto posestnozgodovinskih
študij spada tudi kronika graške obrtniške hiše, ki jo sledi E. Harl (XLIII,
141—151) nazaj do leta 1483. Obratno pa uvaja v kulturno zgodovino Gradca
R. Mayer (XLII, 78—90) z raziskovanjem stanovanjskih zapisnikov iz 1.1596,
1674 in 1724 in ugotovitvijo zgodovinskega tipa graške meščanske hiše, ki
predstavlja po avtorjevem mnenju prvotno obliko srednjeveške meščanske
hiše, kot se je razvila iz kmečke.
Iz kulturne zgodovine navajamo na prvem mestu L. Kretzenbacherja, ki
v svojih razpravah smotrno upošteva tudi slovenske pojave. Tako poroča v
zvezi s čaščenjem desnega razbojnika Dizme (XLII, 119—139) o ljubljanski,
leta 1600 po rudniškem upravitelju v Idriji W. S. Kühnpachu ustanovljeni
Societas Unitorum, ki je obstajala vse do francoske okupacije v letih 1809
do 1813, opozarja na člansko knjigo z grbi in alegorijami teh v izvedbi slikarja
Tržičana Grahoverja in ugotavlja protireformacijski značaj Dizme in Marije
v ruških igrah leta 1699. Iz Notranje Avstrije spremlja slike, legende in pesmi
o Liberati (XLIV, 128—159) (Kümmernis) tudi proti jugovzhodu, kjer končajo
v Nerezinah na Crezu, Veliki Mlaki pri Zagrebu ter na Keblju na Pohorju.
V upravni zgodovini srečamo v času, ko prosvetljeni absolutizem ukinja
teološke študije zlasti v jezuitskih samostanih t e r jih načelno združuje v
osrednjih učiliščih pod državnim nadzorstvom, v spisu A. Poscha {XLIII, 133
do 141) jožefinsko osebnost Franca Tomažiča, ki j e kot ravnatelj teoloških
študij in srednjih šol iz Gradca nadzoroval teološke študije v Ljubljani in
v Gorici ter osredotočil tisk učnih knjig v Gradcu tudi za Maribor, Celovec,
Ljubljano in Gorico; iz predmarčne dobe pa J. Jüstela (XLIV, 99—100), vodil­
nega svetnika za cerkveno in prosvetno politiko v dunajski dvorni pisarni, ki
je bistveno vplival tudi na slovenske prosvetne ter cerkvene razmere pred
letom 1848.
Metodično je za zgodovino vasi in kmetijstva važna O. Lamprechtova re­
konstrukcija zaselka Ruegersdorf (XLII, 56—73) na Vzhodnem Štajerskem,
ki j e za časa turških vpadov propadel in postal puša; sestojal j e iz treh po­
sesti, vsaka v velikosti 18 oralov. Redek primer, kako so znali podložniki
gospoščine Stein in tržani v Borinju z odkupom tlake preprečiti na koncu
16. stoletja razvoj gospoščine v zemljiško gospoščino, objavlja Fr. Posch (XLII,
54—77). Iz zgodovine fiziokratskega kmetijstva poroča O.Meister (XLII, 140
do 149) o težjih znanstvenih nasprotjih med J. Liebigom in F. Ks. Hlubekom,
ki j e odklanjal Liebigova agrokulturna kemična odkritja, čeprav so bila poleg
zemljiške odveze leta 1848 najvažnejši predpogoj za dvig avstrijskega in
srednjeevropskega kmetijstva. Iz industrijske zgodovine pa nas seznanja zgo­
dovinar avstrijskega zgodnjega kapitalizma F. Tremel (XLIII, 75—97) z živ­
ljenjem rudarskega podjetnika H. A. Stampferja (1623—1695), iznajditelja

338
pridobivanja b a k r a iz antimonskih rud ter očeta Janeza Friderika Stampferja,
ki j e idrijski rudnik živega srebra dvignil k novemu razcvitu.
Obravnavanja postavljenih vprašanj temelje na bogatem gradivu, ki
omogoča mirno rast posamezne razprave, tako da diskusije skoraj ne srečamo
pri obravnavanju iz virov, ki jim avtorji neposredno sledijo. Diskusija na­
stopa pri preučevanju slovstva (n. pr. pri izvoru Bavarcev) ter v knjižnih
poročilih, ki pogosto izražajo štajersko in avstrijsko zavest. Širšo diskusijo
je odprl A. Klein o knjigi H.Baltla (XLIV, 192—196; Die ländliche Gerichts­
verfassung), ki v duhu Dopscha in Mella odklanja Baltlovo podmeno, da je
bila kmečka zadruga vmesna oblast med gospoščino in deželskim sodiščem.
Franjo Baš

Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Ljubljana, I—IV, 1950—1953.

Z intenzivnejšim arheološkim delovanjem se je p o vojni pokazala potreba
po izdaji glasila, ki bi obravnavalo arheološke probleme v Sloveniji. Tako
je leta 1950 izšla prva številka novega glasila »Arheološki vestnik«, ki ga je
izdala Univerza v Ljubljani, založila pa Državna založba kot glasilo Arheo­
loškega seminarja. Ker pa so nastali razni tehnični momenti, je nadaljnjo
izdajo Arheološkega vestnika prevzela Slovenska akademija znanosti kot gla­
silo Arheološke sekcije SAZU, kjer sedaj redno izhaja letno v dveh zvezkih.
Arheološki vestnik si j e zastavil nalogo, da priobčuje krajše razprave,
članke in poročila s področja arheologije od paleolita do zgodnjega srednjega
veka, poleg tega pa tudi razprave in članke dotičnih panog, ki stojijo v po­
sameznih momentih v ožji zvezi z arheologijo, kadar obravnavajo probleme,
ki so pomembni za arheologijo, ali kadar celo obravnavajo čisto arheološka
vprašanja po svojih vidikih. Predvsem so to paleoantropologija, paleozoologija,
paleobotanika itd. Redna vsebina Arheološkega vestnika so tudi knjižna in
druga poročila (o kongresih in pod.) ter bibliografija jugoslovanske arheo­
logije. Večina člankov in poročil pa ima daljši ali krajši povzetek v kakem
tujem jeziku.
Čeprav j e bil Arheološki vestnik prvotno .zamišljen le bolj v lokalnem
okviru, j e vendar že z drugo številko prešel vsebinsko meje ožje domovine in
polagoma postaja že bolj glasilo jugoslovanske arheologije, kjer j e za sedaj
pretežen poudarek še na domačem gradivu. Krog sodelavcev se vedno bolj
širi in poleg imen domačih arheologov imamo zelo pogosto tudi imena ostalih
jugoslovanskih arheologov, sem in tja tudi že tujcev.
Arheološki vestnik j e danes edini čisto arheološki časopis v Jugoslaviji.
Vsi ostali strokovni časopisi, ki priobčujejo tudi arheološke članke so ali po­
vezani z umetnostno zgodovino (Starinar v Beogradu) ali p a z zgodovino,
etnografijo in umetnostno zgodovino hkrati (Glasnik Zemaljskog muzeja v
Sarajevu, Zgodovinski časopis, Muzeji, Vjestnik za arheologiju i historiju
dalmatinsku, Rad vojvodjanskih muzeja, Historijski zbornik itd.). Tako izpol­
njuje Arheološki vestnik občutno vrzel, ki j e vladala ne samo v slovenski,
temveč sploh v jugoslovanski arheologiji. Najbolje to vidimo po inozemskih
ocenah, ki so tako glede opreme kakor glede na vsebino izredno ugodne, in
po zanimanju, ki ga kažejo za Arheološki vestnik inozemski strokovnjaki,
inštituti in muzeji.
Prva dvojna številka Arheološkega vestnika j e bila tehnično še zelo slabo
opremljena, toda že druga številka, ki jo j e izdala SAZU, j e odlično oprem­
ljena po zgledu ostalih akademskih publikacij, tako glede papirja kakor tudi
glede tiska. Malenkostne pomanjkljivosti, ki se pa pojavijo od časa do časa,
gredo bolj na račun splošnih tehničnih pomanjkljivosti v našem tisku (obrab­
ljene črke, slaba barva itd.).
Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Univerza v Ljubljani, 1/1—2,
Ljubljana 1950, 245 str.
Med razpravami v prvem letniku imamo nekoliko zanimivih problemov,
ki se dotikajo raznih vej arheologije. Srečko Brodar j e podal kratek »Prerez
paleolitika na slovenskih tleh«; Josip Korošec se v članku »Nekaj primerov

22* 339
zgodnje predzgodovinske plastike« dotika problema redkih plastičnih izdelkov
v prazgodovini Slovenije v zgodnejši dobi. Predvsem so to etatuete in antropo­
morfne vaze na Ljubljanskem barju ter statueta iz Maribora in Ptuja. V dru­
gem članku »Grobovi v Vinci« isti avtor načenja še vedno aktualno vprašanje,
ali v Vinči obstojajo neolitski grobovi ali ne. Korošec to zanika. — France
Stare v razpravi »Ilirsko grobišče na Zgornji Hajdini pri Ptuju«, objavlja že
pred prvo svetovno vojno odkopano grobišče, katerega gradivo p a j e raz­
deljeno po raznih muzejih. Tudi ta objava j e le bolj fragmentarna, ker avtor
ni imel podatkov, temveč le gradivo, ki se nahaja v Ptuju in Mariboru. —
Izredno zanimiva razprava iz prazgodovine j e tudi članek Staneta Gabrovca
»Dve novi najdbi čelad s slovenskega ozemlja«, v katerem pobija Reinecke-
jevo datacijo takšnih čelad v rimsko dobo in jih časovno pravilno stavlja v
hallštattsko obdobje s tem, da so se nekatere mogle ohraniti v uporabi tudi
še nekoliko dalje. Poleg tega pa avtor sklepa tudi, da so takšne čelade domače
delo, ne pa uvoz.
Rimske dobe se v razpravi dotika Josip Klemene s člankom »Nekaj novih
antičnih spomenikov«, v katerem objavlja štiri nove nagrobnike, ki so jih
našli v. Ljubljani. S področja zgodnjega srednjega veka j e Paola Korošec v
članku »Bizantinski import v zgodnjih slovanskih kulturah Jugoslavije«, po­
dala svoje gledišče glede uvoza iz Bizanca na jugoslovansko- ozemlje. Pred­
vsem so to razni uhani, prstani, ogrlice in nekatere druge vrste nakita. —
Zgodnjega srednjega veka se dotika tudi Emilijan Cevc v članku »Predroman-
ski pletenini iz Batuj«, v katerem objavlja novo odkrite fragmente v Batujah,
ki po njegovem mnenju pripadajo nekdanji cerkvici sv. Jurija, ki naj bi do­
kazovala srednjeveško kontinuiteto antičnih postojank v bližini stare rimske
ceste. Božo Škerlj pa v članku »Kostni ostanki treh staroslovanskih grobov,
izkopanih na dvorišču SAZU v Ljubljani« objavlja ohranjeno osteološko gra­
divo, odkrito pri raziskovanjih ilirsko-hallštattske in staroslovanske nekropole
na dvorišču SAZU.
Med arheološkimi poročili j e nekaj posebno zanimivih. Med njimi poro­
čilo Stanka Pahiča-Jaroslava Šašla »Začasno poročilo o raziskovanju rimskega
kanala v Grajenski dolini pri Ptuju«, kjer avtorja poročata o novoodkritem
vodovodu, ki je šel na desni- obali Drave skozi dolino Grajene nekje izpod
Vurberga proti Ptuju. Dalje pa poroča Stanko Pahič »Gradišče Presek pri Čreš-
njevcu« o nekaterih momentih, ki jih j e ugotovil s sondami. Jaroslav Šašel
v poročilu »Nekaj novih momentov na tleh nekdanje Emone« poroča o po­
datkih, ki jih je zbral pri regulaciji Erjavčeve ceste in pri sondi na dvorišču
Realke v Ljubljani, Anton Jalen pa podaja poročilo o novih naključnih
najdbah v Ptuju.
Knjižna poročila obsegajo nekaj poročil raznih avtorjev iz novejše lite­
r a t u r e in bibliografijo jugoslovanske arheološke literature, ki jo j e napravil
Stane Jesse.
Arheološki vestnik (Acta archaeologica). Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologijo,
II/l in II/2, Ljubljana 1951, 27? str.
Paleolitika se dotika članek Srečka Brodarja »K odkritjem novih paleo­
litskih postaj v avstrijskih Alpah«, v katerem avtor podaja v glavnem delo
strokovnjakinje za paleolitik Mottlove, ter avstrijsko alpsko gradivo primerja
z gradivom j a m v Sloveniji.
Prazgodovinskih problemov se dotika le Milutin Garašanin »Ka problemu
početka bubanjsko-humske grupe«. Avtor skuša na podlagi posameznih ele­
mentov ugotoviti relativno kronologijo te kulturne skupine. S klasično arheo­
logijo se ukvarjata dva članka. Josip Klemene objavlja v članku »Trije novi
napisi iz Celja in okolice« nekaj zanimivih napisov, med katerimi j e posebno
zanimiv fragment napisa cesarja Klavdija s pridevkom B-ritannicus. Članek
R. Brataniča pa obravnava rimske napise najdene v Ptuju, od katerih so
nekateri sedaj prvič objavljeni.
Zgodnji srednji vek j e zastopan s tremi članki, med katerimi je naj­
pomembnejši članek Josipa Korošca »Delitev slovenskih kultur zgodnjega
srednjega veka v Jugoslaviji«, v katerem skuša razdeliti kulturno in krono-

340
loško slovansko arheološko gradivo v Jugoslaviji. Delitev je napravljena še
z vso rezervo, čeprav j e materialno podprta. Paola Korošec objavlja »Grob
slovanskega bojevnika na Turnišču pri Ptuju«, ki j e zanimiv posebno po pri­
devkih. Ista tudi v članku »Slovenske »Staline na dvorišču SAZU v Ljubljani«
objavlja tam odkrito slovansko nekropolo, ki je bila najdena ob priliki raz­
iskovanja ilirske nekropole hallštattskega časa.
Med razpravami, ki se dotikajo antropologije, je pomemben članek Boža
Škerlja »Arheologija, paleoantropologija, paleoetnologija«, v katerem avtor
kaže na ozko povezavo med temi vedami in opozarja na nujnost združitve
teh ved. V drugem članku »Današnji problemi evolucije človeka« podaja Božo
Škerlj pregled današnjega stanja znanosti in razna gledišča glede evolucije
človeka. Z. Dolinar pa podaja v članku »Antropološki rezultati o okostju
bojevnika s Turnišča pri Ptuju« rezultate antropološke preiskave skeleta, ki
ga j e iz arheološke strani objavila Paola Korošec.
Med arheološkimi poročili poroča France Stare o »Ilirskem grobišču pri
Dobovi«, kjer j e bilo pri kopanju gramoza odkrito nekoliko grobov. Isti avtor
poroča tudi o »Predzgodovinskem grobišču na Rifniku pri Celju«, vendar le
na temelju slučajnih najdb. Alojzij Bolta pa nam v poročilu »Gradišče na
Miklavškem hribu nad Celjem« poroča o samem gradišču in o slučajno naj­
deni keramiki, ki j e bila odplavljena iz gradišča. Med poročili, ki se dotikajo
rimske dobe, j e poročilo Jaroslava Šašla »Pogled v Emonske plasti«, ki ga je
sestavil po profilih in najdbah jame, ki j e bila izkopana na dvorišču Tehnične
srednje šole. B. Pere pa sumarno objavlja nekaj rimskih napisnih in drugih
spomenikov iz Celja, ki so bili najdeni med 1941 in 1951, največ slučajno.
O najdbi nove slovanske nekropole nas obvešča Alojzij Bolta v poročilu
»Najdba staroslovanskega groba v Gotovljah pri Žalcu«. Ostala poročila (Josip
Korošec »Raziskovanje nasipov na Ptujskem gradu« in Mirko Brodar »O son­
diranju v zijalki pod Jamarskim vrhom«) nam poročajo o delih, ki so jih
podvzeli člani arheološke sekcije, ki pa niso prinesla zaželenih rezultatov niti
v materialnem niti v kronološkem pogledu, ker so objekti iz novejšega časa.
Med knjižnimi poročili j e nekaj prikazov in ocen novejše literature raznih
avtorjev ter nekaj drugih poročil predvsem o delu jugoslovanskih arheologov.
Poleg bibliografije arheološke literature v Jugoslaviji za leto 1950 se nahaja
tudi lista zamenjav, ki jih vodi arheološka sekcija SAZU.
Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Razred za zgodovinske in družbene vede, Sekcija za arheologi io,
III/l in III/2, Ljubljana 1952, 358 str.
Med prazgodovinskimi razpravami se odlikuje po svoji pomembnosti raz­
prava France Stare »Dakoracija pravokotnih pašnih spon na Kranjskem«. Ta
razprava obravnava najpomembnejše pravokotne spone, najdene na Kranj­
skem, tako po razvojni kakor po kronološki strani in njihove ornamentalne
elemente. Pomembno je tudi avtorjevo gledišče, da so te spone domače delo,
ne pa import iz severnoitalskih delavnic. Pomemben j e tudi članek Drage
Garašanin »Jedan primerak monumentalne preistoriske plastike«, v katerem
obravnava glavo neolitske figure iz Prištine, ki po svojih dimenzijah spada
med tako redke primere monumentalne plastike. Josip Korošec se v članku
»Statuete s posebej izdelano glavo v vinčanski kulturni skupini« bavi s pro­
blemom nekaterih neolitskih statuet, ki so imele posebej izdelano glavo, toda
ne v kakem drugem materialu, temveč le v glini, kakor so bile izdelane tudi
statuete, medtem ko nekateri drugi domnevajo ravno nasprotno. Obširno raz­
pravo j e podal M. Seper »Neolitičko naselje na Kormadinu«, v kateri objavlja
doslej neobjavljeno gradivo, ki j e bilo slučajno odkrito in ki je v Arheološkem
muzeju v Zagrebu. Kulturno spada, kakor ga avtor opredeljuje, v različne
kulturne skupine, vendar je njihova skupna osnova trakasta keramika.
Josip Klemene v članku »Figuralni fragment kasnorimskega reliefa iz
Celja« razpravlja o fragmentirani glavi, najdeni na Sadmkovem vrtu v Celju,
ki jo povezuje z nagrobnimi reliefi kasnorimskega časa, sklicujoč se na večje
število analogij. Emilijan Cevc pa v članku »Dvoje zgodnjesrednjeveških upo­
dobitev na slovenskih tleh« objavlja relief, ki je na Svetih gorah, in relief v

341
Hodišah na Koroškem. Avtor domneva, da lahko oba reliefa pripišemo Slova­
nom nekje med 6. in 10. stoletjem, vsekakor pa pred sprejetjem krščanstva.
Bolj z antropološkega gledišča je podal dve razpravi Božo gkerlj: »Orien­
tacija grobov v nekaterih srednjeveških nekropolah Slovenije« in »Prispevek
k srednjeveški demografiji Slovenije«. V prvi razpravi skuša avtor na temelju
lege oziroma odstopanja od pravilne usmeritve vzhod-zahod ugotoviti, a h se
j e smer pokopa določala na dan pokopa, kakor domnevajo nekateri znanstve­
niki. Rezultat njegovih raziskovanj je za razne nekropole različen. Medtem
ko bi blejska nekropola iz leta 1949 imela največ možnosti za takšno domnevo,
ne velja to za ostale nekropole, кјет je verjetneje, da je bila smer ze vnaprej
ugotovljena, kar j e za ptujsko nekropolo povsem gotovo. V drugi razpravi se
pa avtor bavi z demografijo, kjer prihaja do zanimivih sklepov, tako, da so
bile naselbine na Bledu in v Ptuju majhne, da je bila otroška umrljivost
velika, da je povprečna dolžina življenja bila 22—25 let in da je bila življenj­
ska raven nizka. _.
Paleozoologije se v razpravah dotika Ivan Rakovec v članku »Bizon iz
mostiščarske dobe na Ljubljanskem barju«, v katerem se obširno bavi s kost­
nimi ostanki te vrste favne, najdene v Ljubljani in na Ljubljanskem b a r m .
Med arheološkimi poročili je članek Josipa Korošca »Fragment vaze bukk-
kulturne skupine najden v Vlaški jami (?)«, v katerem avtor zametuje možnost
najdbe, ki j e baje bila v naši kraški jami. France Stare poroča o kamnitnem
kladivu ki je bilo najdeno v Velikem kamnu v bližini Rajhenburga, ter o
bronasti sekiri, najdeni v Kranju. Josip Klemene objavlja »Bronast medaljon
M- Avrela iz Ptuja«, ki je bil slučajno najden, R. Bratanič pa poroča o novih
slučajnih rimskih najdbah v Ptuju, Franc Leben o najdbi antičnih grobov v
Ljubljani, odkritih pri novih gradnjah v Puharjevi ulici, Vida Stare o pozno-
antičnem grobišču, ki j e bilo že pred vojno odkrito na Ravnem brdu.
Med knjižnimi poročili so prikazi, ocene in kritike novejše literature.
Sledi bibliografija jugoslovanske arheološke literature in zamenjava knjig za
akademske publikacije arheološke vsebine, ki jih j e sestavil Stane Jesse.
Arheološki vestnik (Acta archaeologica), Slovenska akademija znanosti in
umetnosti, Razred za zgodovino in družbene vede, Sekcija za arheologijo,
IV/1 in IV/2, Ljubljana 1953, 365 str.
Tudi v tej številki Vestnika nimamo' nobenega poročila s področja paleo­
litika. Najbolje so zastopane razprave iz prazgodovine. Josip Korošec v obšir­
nem članku »Delitev vinčanske kulturne plasti« razpravlja o možnosti delitve
plasti na temelju stanovanjskih horizontov, medtem ko se je doslej vršila na
temelju raznih keramičnih skupin. Takšna delitev v zvezi z evolucijo kera­
mičnih in drugih ostalin bi bila veliko bolj realna. France Stare v članku
»Bronaste najdbe iz Pečine Hrustovače« objavlja nekaj novih objektov, od-
kopanih v tej jami, ki se dajo kronološko dobro opredeliti. V drugem članku
»Bronasti figuralni ročaj iz Brežic« isti avtor objavlja zanimiv plastičen ročaj,
ki j e najden slučajno in ki ga stavlja v ilirsko dobo. V članku »Mec z okra­
šeno nožnico iz Cveteža« objavlja Stare sicer že znan meč, tipa mahaira, na
čigar nožnici pa je sedaj odkril več živalskih figur v tremohrnem vrezu.
Časovno sodi meč v starejšo skupino balkanskih mahair. O problemu pojava
čolničastih fibul razpravlja H- Müller-Karpe v članku »Pojav čolničaste fibule
s profilirano nogo«, v katerem prihaja do zaključka, da je takšna fibula po
vsej verjetnosti nastala v jugovzhodnem alpskem področju. Rendic-Miocevic
pa v članku »Srebrne naušnice nepoznatih japodskih radionica u splitskom
Arheološkom muzeju« objavlja nekaj primerov izredno zanimivih nakitnih
predmetov, ki predstavljajo zlatarsko delo ilirskih ali pa keltoihrskih delavnic.
Iz rimske problematike sta le dve razpravi. Josip Klemene v članku »Kro­
nologija dveh rimskih napisov iz Sv. Vida nad Vitanjem« objavlja dva sicer
že znana napisa, ki ju skuša kronološko opredeliti in povezati z novimi ìzkopi-
nami v Šempetru ob Savinji. A. Smodič pa v članku »Rimska ključavnica z
masko iz Poetovia« objavlja slučajno najdeno ključavnico na Panorami v
Ptuju, ki je služila za zaklepanje mošnjička za novce. Sorodna je ključavnici
iz Mainza in ključavnici iz Londona, časovno pa spada v 1. ali pa na začetek
2. stoletja.

342
 Josip Korošec v razpravi »Datacija slovanskih ostalin v okolici Skadra
v Albaniji« skuša etnično in kronološko opredeliti tamkajšnje nesistematično
odkopano gradivo zgodnjega srednjega' veka.
Josip Hadži se j e pa dotaknil v razpravi »Lupine kavrijev v grobovih
starin Slovanov na Ptujskem gradu« vprašanja, ali so lupine kavrijev na
Ptujskem gradu v resnici iz Sredozemskega ali celo iz Jadranskega morja,
kakor j e domneval Korošec. Avtor pobija to mnenje in v dokumentirani raz­
pravi prihaja do zaključka, da so ti kavriji importirani, ker se v Sredozemlju
n e nahajajo.
Med arheološkimi poročili je zanimiva razprava Milutina Garašanina
>Preistoriski nalazi iz Crnobuki kod Bitolja«, v katerem objavlja nekaj gra­
diva iz Makedonije, ki j e tako slabo znano. Časovno spada to gradivo v neolit
in bronasto dobo. Josip Korošec objavlja v poročilu »Nova kolišča na Ljub­
ljanskem barju« v zadnjih letih več ali manj slučajno odkrite nove naselbine
na Barju, ki se nahajajo ob Blatni Brezovici in v bližini Preserja. France
Stare poroča o treh prazgodovinskih grobovih iz Zasavja in v bližini Vintar-
jevca in Velike Kostrevnice. Vsi pripadajo ilirski dobi in imajo izredno za­
nimivo in dragoceno gradivo. V drugem članku, »Pomemben zaklad iz Vrhnike
(Nauportus)«, objavlja depojsko najdbo dveh mečev, antičnega gladiusa,
železne kose, trizoba in dvozoba. Najdba j e izredno dragocena, posebno še
zaradi bogato ornamentiranih mečev in gladiusa. Časovno spada ta najdba
v drugo polovico 1. stoletja pred n. št.
Poročila, ki zadevajo rimsko dobo, so pa podali R. Bratanič, ki poroča
v dveh člankih o novih najdbah iz Ptuja, Jaroslav Šašel v enem poročilu
o novem po naključju najdenem nagrobniku iz Emone, v drugem poročilu
o prerezu severnih utrdb Emone, ki ga je ugotovil s pomočjo večje sonde, v
Tretjem p a o najdbah v Spodnji Hajdini na parceli 1076/2. Alojzij Bolta po­
roča prav tako v več člankih o novih najdbah v Celju. Tako v prvem poroča
o rimskih in srednjeveških najdbah v Prešernovi ulici v Celju, kjer je poleg
stavbnih objektov odkrito tudi bogato keramično gradivo predvsem iz sred­
njega veka, v drugem poroča o novem nagrobniku iz Celja, v tretjem pa
o novi rimski keramični najdbi na Mariborski cesti v Celju. Poročilom rimske
dobe pripada tudi članek F. Grafenauerja o rimskem grobu, ki j e po naključju
najden pri Skaručni.
Paola Korošec poroča v članku »Staroslovanski grob pri cerkvi sv. Petra
v Ljubljani« o poskusnih raziskovanjih Arheološke sekcije leta 1953, ko je
bil najden grob kottlaške kulturne skupine.
Večje število prikazov, kritik in ocen kakor tudi drugih poročil je na­
pravilo večje število avtorjev. Stane Jesse j e pa podal bibliografijo za leto 1952
in zamenjavo knjig. B r e g a n t T a t j a n a

Rad vojvodjanskih muzeja i, Novi Sad 1952, 256 str., ter veliko število
ilustracij.
Novo periodično glasilo, ki j e izšlo leta 1953 za leto 1952, ima nalogo, da
kot glasilo podaja rezultat znanstvenega, terenskega in muzejskega dela mu­
zejev v Vojvodini.
Gradivo je razdeljeno na razprave, poročila in gradivo, zajema pa vse
muzejske veje. Razdelimo ga pa lahko na posamezna področja, ki predstav­
ljajo zaključene celote, kakor so arheologija, etnografija, zgodovina, umet­
nostna zgodovina ter članke in poročila s področja zaščite kulturnih spome­
nikov in konservacije- Poleg tega pa se nahajajo tudi članki, ki obravnavajo
muzeološke probleme in knjižnice, statistike o obisku muzejev, bibliografijo,
ocene in pregled literature. Zanimivo pa je, da jé zelo malo člankov, ki bi
obravnavali prirodoslovne vede, čeprav je glasilo namenjeno prav tako tudi
tem vedam.
Najbogatejše j e zastopana arheologija, ki zajema vse veje od prazgodo­
v i n e do zgodnjega srednjega veka. V glavnem imamo največ poročil o raz­
iskovanjih in novih odkritjih, medtem ko je razprav manjše število.

343
 Rastko Rašajski poroča o raziskovanju predzgodovinske naselbine na
>Matejskom brodu«, kjer so zastopane starčevačka, tiska, bronastodobna in
železnodobna naselbina. — Draga Garašanin v razpravi »Jedan preistoriski
sud u obliku ptice iz Starčeva«;, razpravlja tudi o kultnem pomenu posod v
obliki ptice, ter o vlogi močvirnih ptic v kultu plodnosti. Objekt iz Starčeva
pa spada v bronasto dobo. — Na konec bronaste dobe stavlja Rajko Veseli-
nović depot kovinskih predmetov najdenih v Gaju v kovinskem okraju, ki ga
tu objavlja. V depotu, ki ima 242 kosov, so tuljaste sekire, noži, žagice, gumbi,
zaponke, priveski, torkvisi in zapestnice. Mnogi predmeti pa imajo sorodnost
z železnodobnimi ilirskimi predmeti. — leti avtor poroča tudi o predzgodovin-
ski kultni zapestnici, kako jo nekateri tolmačijo. — V članku »Keltski
oppidum Židovar« podaja Branko Gavela glavne ideje po svoji disertaciji. •—
Borislav Jankulov j e v članku »Utvrdjenja Rimljana i Varvara iz doba seoba
naroda u Bačkoj i Banatu« podal pregled rimske okupacije Panonije, dalje
pregled rimskih fortifikacij in cest, sliko limesa v baranjskem, sremskem,
mezijskem in banatskem odseku, prav tako pa tudi sliko utrdb iz časa selitve
narodov, ki imajo danes naziv »rimskih nasipov«, ki pa so jih uporabljali
tako Rimljani kakor Germani, Kelti, Slovani in drugi. Banatske in bačke
nasipe, ki se raztezajo desetine kilometrov, pa pripisuje Slovanom. — Mirko
Šulman objavlja sarmatsko-jaziške grobove odkrite v Masarikovem in Tavan-
kutu. — Marija Slavnič v poročilu »Predmeti iz antičkih grobova kod Kuzmina
u Sremu« poroča o nekaterih predmetih, ki so bili najdeni pri graditvi avto­
mobilske ceste Zagreb—Beograd. — Novih najdb rimske dobe se dotikajo v
posameznih člankih Rajko Veselinović »Nalazi iz Rakovca u Sremu«, Nestor
Vukov »Nalazi iz doba antike i seobe naroda u Molu i Adi« in Kosta Petrovič
»Karlovci i karlovačka polja u rimsko doba«.
Izredno SO' zanimiva poročila, ki obravnavajo slovanski zgodnji srednji
vek. Rajko Veselinović v poročilu »Ranoslovenske lončarske peći i grobovi
kot Mošorina u Bačkoj« objavlja nekaj zanimivih lončarskih peči, ki so po
obliki podobne onim, ki jih poznamo z ruskih najdišč. V Jugoslaviji te doslej
niso bile znane. Datacija pa je omogočena s keramiko, ki j e bila najdena
delno v okolici, delno pa vzidana v tlak samih peči. Ne daleč od tega mesta
so našli tudi grobišče belobrdske kulturne skupine. Tu se nahajajo tudi
ostanki drugih arheoloških period. — Pavle Velenrajter podaja v članku »Sla­
venska nekropola iz VII—VIII veka u Bogojevu« začasno poročilo o najdbi in
inventarju petih grobov. — Poleg tega poroča Biserka Nadj o štirih slovanskih
grobovih staroslovanske dobe, ki so najdeni pri Aradcu v Banatu, a Šandor
Nadj o treh grobovih belobrdske skupine, najdenih pri Tarasu v Banatu. Na
teh mestih so se pa našli tudi ostanki iz neolitskega časa.
V večjem obsegu j e zastopana tudi etnografija. Vera Milutinovic v članku
»Lecederski kalupi u muzejevima Vojvodine« poroča o raznih tovrstnih mo­
delih, ki se danes nahajajo v tamkajšnjih muzejih. — Aleksander Stefanović
obravnava žigosanje živine v nekaterih vaseh severnega Banata, Sofija Di-
mitrijevič lončarstvo v Somboru, Rada Jovanović tipe in način gradnje kolib
v južnem Sremu, Stevan Degral okraševanje velikonočnih pisank pri Madžarih
Cango v Vojvodini, M i r t o Šulman poroča o sejmu deklet v posameznih krajih
Vojvodine, Stevan Degral o ljudskem izročilu v Debeljaci o ubijanju starih
ljudi pri Madžarih, Marija D jurić o izdelovanju »Djule« pri Srbkinjah v Vršcu
in okolici, Arsen Ilić o treh banatskih preprogah, Milan Milošev o življenju
in delu obrtništva v južnem Banatu v 18. in 19. stoletju, a Milenko Filipović
je podal razpravo o ikonah, delanih na steklo, pri vojvodinskih Srbih.
Zgodovinske razprave so zastopane samo z dvema člankoma. Kosta Mi­
lutinovic v članku »Novi Sad kao žarište socijalističkog pokreta 1872 godine«
podaja stanje socialističnega pokreta v Srbiji in odnos oblasti do njega, kakor
tudi vlogo Švetozara Markovića in drugih, ki so se zatekli iz Srbije in drugih
krajev v Novi Sad. — Luka Nadlački pa poroča o desetini žitaric v vasi
Majdan od leta 1842 do 1844.
Poleg nekaj neznatnih člankov iz zoologije, imamo tudi dva članka iz
botanike, in sicer v članku Nadežde Babic, ki obravnava odnos raznih pojavov
življenjskih oblik na hidrofilnih livadah v okolici Novega Sada in pa članek

344
Milorada Marčetiča, ki poroča o usodi herbarija Andrije Volnija v karlovški
gimnaziji.
Ostali članki in poročila se tičejo v glavnem čisto lokalnih problemov,
kakor so gojitev in predelava paprike v Horgošu od Julija Bona, ter razna
poročila o raznih vojvodinskih muzejih, izložbah, pregled terenskih del itd.
Josip Korošec
Rad vojvodjanskih muzeja 2. Novi Sad 1953, 300 str.
. Druga številka »Rada« podaja znanstveno, raziskovalno in muzealno delo
muzejev Vojvodine. V tej novi številki so zastopane razprave, članki in po­
ročila vseh muzejskih vej, tako zgodovine, arheologije, numizmatike, etno­
logije, zoologije in drugih. Gradivo pa poleg tega obravnava delo in življenje-
vojvodinskih muzejev, zaščito kulturnih spomenikov, muzejske kadre, ocene
in prikaze in bibliografijo Vojvodine.
Čisto zgodovinsko tematiko obravnavata v tej številki dva članka, Zivan
Kumanov s poročilom »Uloga štampe u razvoju Narodnooslobodilačke borbe
u Vojvodini«, Milan Tokin pa obravnava lokalno zgodovino medicine v Vojvo­
dini v članku »Sterijin prijatelj dr. Gavrilo Pekarović«.
Največ je v tej številki »Rada« zastopanih arheoloških razprav, člankov
in poročil. Nekaj od njih ima pomen ne samo za področje Vojvodine ali Jugo­
slavije, ampak za celotno arheologijo. Branko Gavela dokazuje v članku
»Jedan prilog etničkoj i hronološkoj determinaciji panonske keramike u Sred­
njem Podunavlju«, da. spada »panonska« keramika časovno v železno dobo,
etnično pa da pripada Ilirom. Avtor skuša tudi slavonsko kulturno skupino
z najdišči Vučedol, Ljubljansko barje, Zok, Hrustovača Pečina uvrstiti med
»panonsko keramiko« in tako v železno dobo. Naslanja pa se pri tem na Va­
sica in njegovo datacijo »Zutega brda« in s t r a t i g r a f i e z Židovara. Povezave
z našimi kraji in Grčijo obravnava Garašanin v razpravi »Banat-Srpsko Po-
dunavlje-Kerameikos«. Avtor poudarja sorodnost dubovačkega in žutobrd-
skega stila ter najdb iz Kerameikosa, ki je vidna v oblikah posod v ornamen­
tila in plastiki. S tem kaže na povezavo med Kerameikosom in Podonavjem.
Miodrag Grbič je vzel v razpravi »Pitanje geneze vatinjske i dubovačke
grnčarije« kot temelj še neobjavljeno gradivo iz Ilandije. Avtor misli, da se
v tej nekropoli nahaja material vatinskega in dubovačkega tipa. Obenem se
ukvarja s vprašanjem, ali imamo tu eno ali več kronoloških faz. Za danes j e
to vprašanje nerešeno, mogoče pa se bo dalo rešiti na podlagi novih
najdb. Vprašanje j e tudi, ali bo gradivo iz Ilandije prineslo zadovoljiv re­
zultat, ko bo obdelano. Članek Šandor Nadja »Naselbina iz mladjeg kamenog
doba na Matejskom Brodu kod Novog Bečeja« daje poročilo o terenskih delih
od leta 1949 do 1952. Najdbe iz tega naselja pripadajo tiski kulturni skupini
in jo označuje avtor kot III. stopnjo. Najdene so bile stanovanjske hiše in
ognjišča, keramika ter drugi predmeti. V bližini ene hiše j e bil najden tudi
pokopan konjenik, ki j e imel železne okove za tul, uzdo, stremena, puščicne
osti, nožič, kresilo in druge predmete. Avtor datira ta grob v 10. stoletje in
ga etnično opredeljuje Ogrom. Opredelitev je sicer mogoča, ni pa izključeno,
da pripada v starejšo periodo. Rastko Rašajeki in Mirko Šulman dajeta po­
ročilo o poizkusnih izkopavanjih v članku »Preistorijska gradiva Feudvar kod
Mošorina«. Avtorja sta ugotovila več kulturnih plasti, ki so med seboj ločene
s sterilnimi plastmi in pripadajo različnim periodam. Najstarejša plast pri­
pada neolitski dobi, drugo plast imenujeta avtorja plast »spodnje hiše«, kjer
so našli več keramičnih fragmentov in jo stavljata v panonsko keramiko.
Poleg te keramike j e tudi keramika z vzdolbinami, ki jo Tompa stavlja v
Tószek C—D. Tretja plast, imenovana »zgornja hiša«, pa naj pripada gradi­
ščanski železnodobni kulturi. Avtorja tudi mislita, da so to naselbino uničili
Kelti-
V Sremski Mitrovici so bili odkriti štirje rimski napisni spomeniki, poroča
pa o njih Branko Vasic. Drugi članek se dotika porimske periode: »Rimsko-
sarmatski i slovanski nalazi u Kovačici«, v katerem avtorica Aleksandra Ja-
rešič daje poročilo o izkopavanjih leta 1952. Avtorica deli gradivo v tri sku-

345
pine: i. na rimsko provincialno ali jaziško gradivo, 2. avaroslovansko ali
keszthelysko gradivo in 3. na slovansko ali belobrdsko gradivo. Najden je
grob, ki j e zelo zanimiv in ga avtorica etnično opredeljuje Jažigom.
Slovansko arheologijo obravnavata dva članka- Prvi j e delo Pavla Velen-
rajterja »Starosrbsko groblje iz 10.—12. veka kod Bostaništa blizu Mosorina
u Bačkoj«. Odkritih j e bilo devet grobov, od katerih ima le eden S-obročke
kot pridevke. Rajko Veselinović daje pomembno razpravo »Staroslovansko
naselje na Bostaništu kod Mosorina u Bačkoj«. S to razpravo je osvetlil nove
naselbinske objekte. Poroča, da sta bili odkriti dve hiši, prva j e imela dva
prostora, kuhinjo in sobo. Hiša j e bila vkopana v zemljo, zato so vanjo vodile
stopnice. Druga p a je imela tri prostore, in je po mnenju avtorja lončarska
delavnica, in sicer ima en stanovanjski prostor in dva prostora kot delavnici.
Posebno zanimive so peči, ki so bile najdene v obeh hišah in jih avtor po
načinu uporabe deli: i. v peči za gretje, ki so hruškaste oblike, 2. krušne peči,
ki so krožne oblike in 3. lončarske peči, okrogle ali elipsoidne, z odprtinami
na vrhu. Hišni zidovi so bili pleteni iz šibja in obmetani z glino. V hišah so
tudi odkrili v puhlico vrezane klopi in jame za odpadke. Glede na te najdbe
sklepa avtor tudi na razne obrtniške dejavnosti in na ekonomske razmere na
Bostaništu.
Leta 1946 je bil najden depot srednjeveških novcev, v katerem se nahajajo
denarji Matije J., Vladislava II. in Ljudevita II. Te novce obravnava Ferenc
Molnar y članku »Ostava srednjevekovnog novca iz Arače«.
Iz umetnostne zgodovine podaja razpravo Djordje Mano-Zisi o razisko­
vanju samostana Arače, Ša"ndor Nadja pa podaja zgodovino istega samostana.
Verena Han objavlja knjižni podstavek iz samostana Krušedola iz 16. stoletja.
Zagorka Jane j e objavila članek »Prilog poznavanju opreme knjiga na teri­
toriji Vojvodine« in govori predvsem o umetniških okovih knjig, prepisovanju
in povezavi.
Iz etnografskega področja je članek Milenka Filipoviča »Romantizam u
narodnoj nošnji: haljetak Dušanka« in v njem obravnava zgodovino nošnje
v Vojvodini. Milan Milošev piše v članku »Olajnica u Ulmi« o stiskalnici za
olje. V članku »Šuvača u Sidu« piše Vera Milutinovic o mlinu, ki je služil
kot mlin in za predelavo lanu. Sestav prebivalstva vasi Mramorka opisuje
Petar Vlahović v članku »Najnoviji naseljenici u banatskom selu Mramorku«.
O cehovskem življenju v Subotici piše Mirko Šulman, Stevan Degrel pa o živ­
ljenju Čongo-Madjarov. Pal Katona pa piše o predelavi paprike v Horgošu.
Dalje je tudi nekoliko prirodoslovnih člankov. Milorad Marčetič poroča
o fonoloških opazovanjih ornitofaune, Aladar Trišler pa o naselbini čapelj
v okolici Novega Sada.
Poleg vseh opisanih člankov in razprav so še poročila razvoja in dela
posameznih muzejev in njih zgodovine, dalje poročila o razstavah in zbirkah
ter o konservaciji. Na koncu se nahajajo kritike in bibliografije.
Bregant Tatjana

Starinar, Organ Arheološkog instituta Srpske akademije nauka, Nova

serija, knjiga I. Beograd 1950, 290 str.
Nadaljevanja Starinara, ki je izhajal že pred Balkansko vojno in ki je
pred II. svetovno vojno dosegel svojo tretjo serijo, predstavlja sedaj »Nova
serija«, ki jo je prevzela Srpska akademija znanosti kot glasilo za svoj Arheo­
loški inštitut. Poleg spremembe serije j e spremenjen tudi format glasila, kar
se j e pa doslej vedno pri tem časopisu dogajalo. Vsebinsko se pa nova serija
ne razlikuje od zadnje, le da j e sedaj zopet poleg umetnostne zgodovine v
večji meri zastopana tudi arheologija, kakor j e bila pred I. svetovno vojno.
Razprave, poročila in zapisi, ki so objavljeni v Starinaru, se dotikajo v
glavnem le gTadiva s področja Srbije. Malo pa j e razprav, ki bi obsegale širše
področje in se nanašale n a vso Jugoslavijo.
Po uvodu, ki ga je napisal D j u r d j e Bošković, v katerem podaja naloge
Arheološkega inštituta SAN, sledi vrsta razprav Miloja M. Vasica. V prvi

346
»Barbotine keramika« želi dokazati, da se barbotinska keramika neolitične
koros-starčevačke kulturne skupine javlja v Podonavju šele nekje v 8. in
7. stoletju in da ima sepulkralni karakter. V drugi razpravi »Problem bron­
zane sekire iz Vince« objavlja Vasic rezultate analize, ki j e izdelana n a plo­
ščati sekiri, najdeni v Vinči. Po analizi se.vidi, d a j e bil pri njej baker
mešan z arzenom. Sekira tako časovno pripada začetku bronaste dobe. Kljub
temu pa Vasic, naslanjajoč se na svoje druge sklepe, sodi, da je veliko mlajša,
železnodobna, ker j e tudi že samo neolitsko naselbino v Vinči datiral med 7.
in 6. stoletje kot jonsko kolonijo. V tretji razpravi »Deo inventara jednog
groba iz Vinče«, objavlja Vasic nekaj latenskih predmetov in kamnito ko-
pitasto sekiro. Ti predmeti so bili najdeni slučajno, a Vasic jih želi objasniti
kot del grobnega inventarja.
Milutin Garašanin je v razpravi »Potiska kultura u Banatu« opozoril, da
se tiska k u l t u r n a skupina na področju Jugoslavije nahaja le delno v Banatu,
kjer prihaja v stik z vinčansko kulturno skupino. V članku se pa dotika tudi
vprašanja datacije te kulturne skupine in njenega izvora. Garašanin sodi, da
j e pri vzniku tiske skupine poleg Biikk kulture sodelovala tudi Boian »A«
kultura. V drugi razpravi »Ka najstarijim slovenskim kulturama naše zemlje
i problemu porekla izvesnih njihovih oblika« Milutin Garašanin obravnava
problematiko najstarejših slovanskih kultur na področju Jugoslavije kakor
tudi problem izvora posameznih oblik. O tej razpravi sem že na drugem mestu
podal obširnejšo kritiko (Arheološki vestnik, 1952, 153 si.).
V zvezi z objavo Josipa Korošca »Slovansko svetišče na Ptujskem gradu«
j e D j u r d j e Boškovič napisal razpravo »Problem slovenskog h r a m a u Ptuju«,
v kateri se dotika vprašanja možnosti obstoja takšnega svetišča. Z arhitekton­
skega gledišča dvomi v možnost obstoja. Nekateri momenti so mu pa ne­
razumljivi.
Med umetnostno zgodovinskimi razpravami objavlja L. Mirković ikono
Bogorodice, ki se j e nahajala v Splitu v cerkvi Gospe od Zvonika. Avtor to
ikono datira v čas pred prvo polovico 15. stoletja. Mirjana Ćorović-Ljubin-
ković in Radivoje Ljubinković pa v razpravi »Crkva u Donjoj Kamenici«
obširno razpravljata o tamkajšnjih umetnostnozgodovinskih objektih, posebno
o freskah, prav tako pa tudi o epigrafskih spomenikih, ki pripadajo 14. do
15. stoletju. Djordje Radojičič pa razpravlja o Makariju, ki j e napravil freske
v samostanu Ljubostinje.
V poročilu se nahaja nekoliko kolektivnih člankov strokovnjakov, ki so
delali skupaj pri raziskovanju. Tako D j . Boškovič, I. Zdravković, M. Gara­
šanin in J. Kovačevič poročajo o kulturnih spomenikih v Ovčarsko-Kablarski
klisuri in njeni najbližji okolici. Poročilo ima topografski pomen in obsega
spomenike in najdbe iz predzgodövinske, rimske dobe, zgodnjega srednjega
veka in umetnostnozgodovinske objekte kakor so samostani in cerkve. Bolj
topografski značaj ima tudi poročilo Drage Garašanin »Nova arheološka na­
lazište okoline Beograda u dolini Save«. Avtorica je bodisi na temelju topo­
grafskega raziskovanja bodisi najdb po naključju ugotovila vrsto novih lo­
kalitet. Miodrag Grbić nam v poročilu »Gradište kod Kikinde« poroča o prvem
raziskovanju gradišča, ki ima obliko avarskega hringa in ki ga glede na
uporabo pripisuje tudi Slovanom. Vendar pa raziskovanja niso prinesla za­
želenih rezultatov. Pač pa j e ugotovljeno, da se tu nahajajo tudi starejše
predzgodövinske naselbine. Izredno zanimivo j e poročilo A. Deroka in
Sv. Radojčiča, ki poročata o raziskovanju Caričineg grada pri Lebanu 1.1947.
Nova izkopavanja so prinesla dragocene podatke, na temelju katerih se je
mogla napraviti rekonstrukcija dela tlorisa stavb, ki leže okoli krožnega trga.
Poleg tega so se odkopali daljni deli posameznih ulic ter posamezne stavbe,
od katerih je posebno zanimiva stavba, ki predstavlja cerkev in ki je imela
velike podzemeljske prostore. P r i novih raziskovanjih se j e ugotovilo tudi, da
j e bil poleg višjega severnega dela mesta, ki je bil obdan z vseh strani z zi-
dovjem, tudi južni del mesta utrjen. — Kolektivno poročilo o kolektivnem
raziskovanju na Orašju leta 1947 so napravili Djordje Mano-Zisi, Rastislav
Maric in Milutin Garašanin. P r i izkopavanjih so bile ugotovljene predzgodö­
vinske plasti, v višjih legah pa ostanki stavb in srednjeveški ostanki, ki-ob-

347
 segajo stavbe, ognjišča ali kurišča in nekropole. O neenotnosti tega poročila
in o kontradikciji med posameznimi avtorji sem poročal že na drugem mestu
(Arheološki vestnik 1952, 161 si.).
Ostala poročila, ki se dotikajo arheologije in umetnostne zgodovine, imajo
značaj topografskega raziskovanja in so pomembna predvsem za arheološko
in umetnostno zgodovinsko karto. Takšno je poročilo A. Deroka o dveh rim­
skih kastrumih, Kuliču in Ramu ob donavskem limesu, ki doslej nista bila
raziskana. A. Deroko in Sv. Radojčič poročata o bizantinskih ostankih v Ja-
blanici in Pusti Reki. V glavnem so to razne utrdbe, ki eo se nahajale v bližji
in daljni okolici Caričinega grada. Poleg utrdb pa avtorja poročata tudi o
drugih spomenikih in etavbah na drugih mestih. A. Deroko in I. Zdravkovič
poročata o prenosu kamna z napisom iz Drenave pri Prijepoljii, ki ga datirata
pod konec 8. in na začetek 9. stoletja. D j u r d j e Boškovič poroča o srednje­
veških spomenikih, ki obsegajo cerkve, gradove in samostane v severovzhodni
Srbiji. Poleg tega pa poroča tudi o starejših arheoloških spomenikih, kolikor
so jih po naključju videli. Ivan Zdravkovič poroča o srednjeveškem Petrič
gradu, kjer se nahaja Velika in Mala Kaleja. Mala Kaleja naj bi bila poletni
dvorec Stevana Dečanskega, medtem ko ima Velika Kaleja strateški značaj.
A. Deroko in I. Zdravkovič poročata o starih cerkvah pri Lepencu, pri Melen-
tiji in^ pri Stalaću. Mirjana Ćorović-Ljubinković pa daje zanimivo razpravo
o »Jašunjskih« samostanih tako z zgodovinskega kakor tudi z umetnostno
zgodovinskega in epigrafskega gledišča. Zora Simić-Milovanović daje v članku
»Tragovi manastira Stjenika u planini Jelici« nekaj novih zgodovinskih po­
datkov glede uničenja tega samostana, ki je predvidoma postavljen v 14. sto­
letju. Dragoljub Jovanović poroča o raziskovanju v beograjski trdnjavi 1.1947.
Ob tej priliki so bila odkrita nova vrata. Istočasno so se ugotovili tudi po­
datki glede višine lege beograjskega spodnjega mesta v srednjem veku
V zapisih poroča L. Mirković o ikoni »Bogorodice Odigitrije u Markovem
manastiru«. Isti poroča tudi o neki enkolpiji, o nojevem jajcu v Saborni cerkvi
v Sremskih Karlovcih ter o »Sliki ždrala na arhijerejskom stolu u crkvi
manastira Krušedola«.
V kritikah in knjižnih prikazih poročajo razni avtorji o posameznih delih
in periodikah iz domače in tuje znanstvene literature. T
• v
Josip Korošec
Starinar, Organ Arheološkog instituta Srpske akademije nauka, Nova
serija, knjiga II, Beograd 1951, 360 str.
Druga številka Starinarja, ki j e tiskana na veliko boljšem papirju kakoi
prva, tako da je vSedaj tudi slikovno gradivo uporabljivo, obsega nekoliko
zanimivih arheoloških in dve umetnostno zgodovinski razpravi. V prvi raz­
pravi »Datovanje Starčeva« skuša Milivoje M. Vasic dokazati, da je kulturno
gradivo iz Starčeva, ki so ga drugi zaradi barbotinske in slikane keramike
postavili y starejši neolitik, veliko mlajšega datuma, ter da se mora povezati
z • grško in jonsko kulturo 7—6. stoletja. Avtorjeva sklepanja temeljijo na
njegovem negiranju obstoja neolitika in tudi predzgodovine v Evropi in na
Balkanu. — Draga Garašanin v razpravi »Neolitska kamena plastika u Srbiji«
obravnava zelo zanimivo temo, kjer j e kamnitna plastika zelo slabo znana in
tudi dokaj redka v naših krajih. Največ j e doslej znanih živalskih figur, ki
se pa ne morejo opredeliti po živalskih vrstah. Veliko manj j e pa človeških
kamnitnih statuet Avtorica deli te na štiri tipe. V glavnem jih pa povezuje
z Egejo in postavlja Podonavje v odvisnost od Sredozemskega bazena. —
V krajši razpravi »Sveti Kirilovo — Sliv Marice i Moravska dolina« je Mi­
lutin Garašanin pokazal na obstoj kulturnih zvez med bolgarskimi in srbskimi
kraji v predzgodovini. Avtor je na prvem mestu vzel vpoštev bolgarsko naj­
dišče Sveti Kirilovo, tel Račev in tel Mečkur, katerih posamezne pojave v
keramiki in ornamentiki skuša povezati s sorodnimi pojavami v Moravski
dolini. V poštev prihajajo mlajše faze vinčanske kulturne skupine, ki jo je
avtor označil kot vinčansko-pločniška faza. Druga k u l t u r n a skupina, ki ima
nekaj stičnih točk z bolgarskimi najdišči, j e bubanjsko-humska kulturna sku-

348
pina, ki se javlja na koncu vinčansko-pločniške faze v Moravski dolini. Šir­
jenje te skupine se je, po mnenju Garašanina, izvršilo iz bolgarskih krajev,
kamor j e dospela po dolini Marice, medtem ko je izvor te kulturne skupine,
po avtorjevem mnenju, Egeja in Mala Azija. — V zelo obširni razpravi »Me-
talni nakit belobrdskog tipa« Mirjana Ćorović-Ljubinković obravnava belo-
brdske uhane z grozdastim priveskom. Avtorica se detajlno spušča v problem
prvega pojava nakita pri Slovanih, kakor tudi v problem prvega samostojnega
izdelovanja nakita. Glede na dokaj zgodaj napisano razpravo in pozen izid
Starinar j a II (šele pod konec leta 1952), zastopa Ćoro viceva nekatera gledišča,
ki so danes že nevzdržna in zastarela, ki so pa bila v skladu s tedanjim sta­
njem arheološke vede. Tak je n. pr. sklep, da so Slovani uporabljali nakit že
od 6. do 8. stoletja, toda niso ga znali še sami izdelovati, z drugimi besedami
pri Slovanih T tem času zlatarska obrt še sploh ni obstajala. Takšna obrt naj
bi se, po mnenju avtorice, razvila šele v 10. stoletju. Izvor temu nakitu pa naj
bi bil n a prvem mestu v direktnem bizantinskem vplivu, poleg katerega ob­
stajajo t u d i še drugi vplivi. Svoja sklepanja je avtorica obširno zajela tudi
z zgodovinskega stališča, kjer se poleg splošnega zgodovinskega orisa na­
slanja na razne vire, posebno k a r se tiče trgovine in zlatarske obrti. Na koncu
razprave podaja avtorica tipološki pregled in razdelitev belobrdskih uhanov
z grozdastim priveskom. Istočasno poskuša podati tudi razvoj posameznih
tipov. V glavnem deli vse tovrstne uhane na dve skupini, od katerih obsega
prva tipološko dve varianti, zadnja celo sedem »varietet«, kakor jih imenuje
avtorica, druga skupina pa ima šest variant, od katerih imajo nekatere tudi
večje število »varietet«. Celotna razprava M. Ćorović-Ljubinković je izredno
zanimiva z marsikakšnim pomembnim sklepom. P r i delitvi uhanov pa se je
spustila v nekoliko preobširno detajliranje, ki pogostoma ni pogojeno od
raznih po avtorici predvidenih razvojev, temveč bolj od naključja in uporab­
nosti kalupov, v katerih so se odlivali takšni uhani. P r i mnogih primerih mi
tudi ni verjeten razvoj, ki ga podaja avtorica.
Med umetnostno zgodovinskimi razpravami je manjša razprava Vladi­
mira Petkovica, v kateri obravnava vprašanje, kdo je postavil samostan
»Drenče«. Drugo razpravo »Smederevski grad« j e napisal Aleksander Deroko.
V tej razpravi se avtor dotika večjega števila doslej še neraztolmačenih pro­
blemov, kakor so čas gradnje posameznih delov gradu, vloga posameznih
stavbnih elementov, izgled posameznih delov stolpov in njih uporaba. Avtor
se dotika tudi vprašanja konservačije tega v času vojne bombardiranega in
po eksploziji municije leta 1941 zelo porušenega objekta, ki danes naglo
propada. P r i tem pa daje tudi vse podatke o dosedanji konservaciji in rekon­
strukciji Djurdjevega napisa iz leta 1430, ki se nahaja na enem od stolpov.
V poročilih se nahaja več člankov, ki obravnavajo arheološko gradivo.
Tako poroča Šafarik o depotu bronastih predmetov, ki so bili najdeni v Beo­
gradu. Depot je bil po naključju odkrit, obsega pa plavutasto sekiro, ogrlico
(torquis) in 17 zapestnic, raznih tipov. Depot po mnenju avtorice pripada
bronasti dobi. — Ista avtorica poroča tudi o poskusnih izkopavanjih pri Su-
botici leta 1948. P r i delu je bila na najdišču na Ludoš-Čurga odkrita neoli-
tična naselbina. Na najdišču »Hajdukovo« j e odkrita nekropola kovinskega
časa (konec bronaste dobe in železna doba), prav tako pa tudi naselbina, ki
je nekoliko starejša od nekropole in pripada bronasti dobi. Na najdišču
»Hinga« pa j e odkrita nekropola 12.—14. stoletja n. e. — Rastislav Maric daje
začasno poročilo o raziskovanjih na Orašju, ki so bila leta 1948 in 1949. Ta
dela so bila nadaljevanje onih, ki so se začela leta 1947. Tudi sedanji rezultati
izkopavanj so podobni prvim, vendar pa zaradi novih najdb nekoliko izpopol­
njujejo celotno sliko. Predzgodovinska plast s stanovanjskimi jamami je
časovno ista kakor neolitična vinčanska kulturna plast, ki jo avtor tako
kot v prvem poročilu (Starinar I) označuje kot nacionalno kulturo Tribalov.
Časovna pa jo postavlja v 4. stoletje pred n- e., kar pa nima nobene ne materi­
alne ne logične opore. Iz rimskega časa so tu najdeni razni stavbni objekti
raznih period. Med njimi se nahaja tudi lončarska peč. Po rimskem času so
tu najpomembnejši ostanki in nekropola iz 18. stoletja. — Miodrag Grbić v
poročilu »Gradište kod Kikinde« poroča o nadaljnjih delih, začetih leta 1947.

349
 Na žalost tudi nova raziskovanja niso prinesla razjasnitve, kdo j e zgradil to
gradišče. Tu se nahaja naselbina neolitičnega časa, dalje pa tudi naselbina
6 konca bronaste dobe. Slovanski ostanki eo pa omejeni le na posamezne frag­
mente keramike, razmetane po notranjosti gradišča v zgornji humozni plasti
ter po nasipih. Avtor dopušča preliminarno možnost, da so gradišče postavili
že prebivalci naselbine bronaste dobe, vendar pa smatra, da so ga uporabljali
tudi še Slovani, k a r pa j e glede na doslej znane najdbe dokaj hipotetično.
Mogoče bodo nova izkopavanja vnesla več svetlosti v to za nas nadvse po­
membno vprašanje.
Umetnostno zgodovinsko gradivo obravnava poročilo Aleksandra Deroka
»Grad Golubac«, ki poroča o zgodovinskih momentih in času graditve tega
gradu. Daje pa tudi opis ohranjenih gradbenih in fortifikacijskih objektov.
Isti avtor poroča v drugem članku o srednjeveškem »karavanseraju« v Ramu.
— Djordje Mano-Zisi poroča o »Stari crkvi v Smederevu«. V poročilu se dotika
zgodovinskih, gradbenih in umetnostno zgodovinskih momentov. — Mirjana
Corović-Ljubinković obravnava v poročilu »Crkva Konstantina i Jelene u
Ohridu« v glavnem umetnostno zgodovinske momente oziroma freske, ki so
tu še ohranile in na temelju njih postavlja cerkev v 14. stoletje. Miroslav
Markovič pa tolmači grški napis, ki se nahaja-v isti cerkvi. — Z zgodovinsko
umetnostnega gledišča poroča Radivoje Ljubinkovič o »Crkvi Svetog Vazne-
senja u selu Leskovcu kod Ohrida«. Ljubinkovič obravnava tu freske in
napise. Vojislav Korać pa se v drugem članku dotika a r h i t e k t u r e iste cerkve
sv. Voznesenja v Leskovcu. — Topografski značaj ima poročilo Djurdja Bo-
škovića »Srednjevekovni spomenici Istočne Srbije II«. To poročilo j e nadalje­
vanje istega poročila v Starinam I. V novem poročilu omenja v glavnem le
razne gradbene objekte, dotika pa se tudi drugih najdb, ako jih je po na­
ključju odkril. — V poročilu »Manastir Drenča-Dušmanica« poroča Ivan
Zdravkovič o načinu zidave, o kamnoseških spomenikih in o tlorisu tega danes
že razrušenega samostana. Isti avtor poroča tudi o gradu »Markovo Kale kod
Vranja«, kjer daje glavne podatke o tem gradu, medtem ko v kratkem članku
»Starme iz okoline Manastira Veluća« poroča o nekaterih umetnostno zgo­
dovinskih objektih. — Kolektivno poročilo dajejo o kolektivnem raziskovanju
v beograjski trdnjavi leta 1948 Dragoljub Jovanović, Milutin in Draga Ga­
rašanin. Ob priliki izkopavanja se j e moglo ugotoviti, da neolitična plast ni
segala na del, kjer se j e raziskovalo. Pač pa so raziskovalci ugotovili plast, ki
pripada zgodnjemu srednjemu veku s keramiko gradiščanskega tipa II in III
po srednjeevropski kronologiji. Na tem mestu so odkrili tudi majhno nekro­
polo s petimi grobovi. Ostale najdbe in gradbeni objekti pa pripadajo že
kasnejšemu času.
V zapisih in prilogah nam dajejo nekateri avtorji zanimive članke, v
katerih nam često nakazujejo zanimive probleme. Med njimi zasluži posebno
pozornost
upi
članek Milutina Garašanina »O poreklu S spirale u vinčanskoj
t e m
f.l V У članku sklepa avtor, da j e bil S motiv sprejet v vinčansko iz
tiske kulturne skupine. Draga Garašanin v članku »Prilog proučevanju dup-
ljajskih kolica« skuša tolmačiti predstavo kultnega voza iz Dupljaje, na ka­
terem stoji itifalična človeška figura, sam voz pa vlečejo močvirni ptiči,
s pomočjo grške mitologije. Posebno pomembni se ji zde miti o Dionizu in
Apolonu. Iz vsega pa avtorica sklepa, da bi mogli v predstavi kultnega voza
iz Dupljaje videti staro balkansko božanstvo, katerega kult in razni miti so
kasneje prešli tudi v grško mitologijo. — D j u r d j e Boškovič se je v članku
»JNesto iz urbanizma Cančina grada« dotaknil vprašanja vzhodnih vrat na
Cančinem gradu. Avtor sodi, da stoje ta vrata v neposredni zvezi z objektom,
ki so ga nekateri raziskovalci raztolmačili kot vodno zatvornico. Lazar Mir-
koyié pa v članku »Fragment kivorija u crkvi Svetog Trifuna u Kotom« skuša
datirati m razjasniti cibori j , ki se danes nahaja v cerkvi sv. Trifuna v Kotoru
kamor pa j e bil vzidan šele kasneje. Zora Simić-Milovanović poroča p »Ikoni
Isusa Pantokratora iz crkve u Užicu«. — Ostali članki govore o raznih kon­
gresih in razstavah. Tako poroča Milutin Garašanin o III. kongresu pred-
zgodovmarjev in protozgodovinarjev v Zürichu, Miodrag Grbić o tematski
razstavi v Umetniškem muzeju v Beogradu, ki j e nosila naslov »Etnogeneza

350
Južnih Slovena«, Milutin Garašanin o razstavi selitve narodov v vojvodinskem
muzeju v Novem Sadu, Miodrag Grbić o prvem posvetovanju arheologov FLRJ
v Niški Banji. Objavljata se tudi poročili o bizantoloških kongresih v Parizu
in v Bruslju.
V kritikah in prikazih pa podajajo razni avtorji novosti iz domače in
tuje strokovne literature. J o s i p K o r o š e c

Vojnoistoriski Glasnik 1950—1953. Organ Vojnoistoriskog Instituta JNA.

Beograd 1950—1953. Vojnoizdavački zavod »Vojno delo«, Beograd.
' Vojnoistoriski glasnik je v času od 1950 do 1953 objavil vrsto razprav, ki
obravnavajo probleme, ki se nanašajo tudi na Slovenijo. Z izjemo Grafenauer-
jeve razprave o kmečkih uporih na Slovenskem (dr. Bogo Grafenauer: Seljačke
bune u Sloveniji, Vojnoistoriski glasnik 1950, št. 4, str. 70—87), v kateri je razložil
najprej razmere in vzroke za izbruh kmečkih uporov, natančneje pa nato go­
voril o štirih kmečkih uporih: 1478, 1515, 1573 in 1635 ter zakaj kmečki upori
niso uspeli, se vse razprave nanašajo na dobo narodnoosvobodilnega boja.
Dr. Metod Mikuž je v razpravi Italijanska of&nzivaprotiv narodnooslobo-
dilačke vojske Slovenije od 16. jula do 4. novembra 194/. godine (Vojnoistoriski (_ t
glasnik 1950, št. 1, str. 50—81) na osnovi predvsem italijanskih dokumentov pri­
kazal razvoj italijanskih operacij proti prvemu osvobojenemu ozemlju v Ljub­
ljanski pokrajini. Pokazal je italijanski koncept ofenzive proti partizanom,
število italijanskih in partizanskih sil, nato pa sam potek ofenzive, ki ga je
razdelil v 11 faz in vsako posebej časovno opredelil in opisal. V razpravi je
opisal prvenstveno vojaški razvoj, kakor je že v naslovu označil, vendar je med
opise vpletel tudi politične momente in prikazal tudi politične namene in sodbe,
ki so jih o razvoju operacij, uspehih in neuspehih izrekli Robotti in nekateri
drugi funkcionarji. Delno je vpletel tudi sodbe in ocene partizanskih vodilnih
ljudi. Končno je v razpravi opisal tudi nastop bele garde, stališče NOV do nje
in ukrepe proti njej. Za zaključek je označil vpliv italijanske ofenzive na razvoj
partizanskih formacij, nastanek brigad in prehod v protiofenzivo proti Itali­
janom in beli gardi ter Robottijevo mnenje o rezultatih ofenzive, ki je stvarno
pokazala zlom njegovih načrtov, da bo partizanstvo uničil.
Anton Vidmar (Luka) je v članku Borbe krimskih partizana za vreme treće
neprijateljske ofanzive u Sloveniji (Vojnoistoriski glasnik 1951, št. 2, str. 101—107)
na osnovi svojega dnevnika prikazal akcije Krimskega odreda od srede maja
1942 dalje prav v dobo italijanske ofenzive. Nazorno je opisal taktiko belo-
gardističnih elementov, ki so se infiltrirali v partizane in jih nato zahrbtno
napadli ter jim s tem povzročili hude žrtve.
S procesom narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji v letu 1941 in v začetku
1942 se je dr. Metod Mikuž bavil v razpravi Ustanak u Sloveniji 1941 godine
(Vojnoistoriski glasnik 1951, št. 4, str. 80—119). Pisec je v razpravi zajel več,
kakor pove sam naslov. Pokazal ni samo začetnih faz vojaškega razvoja, to je
akcij in razvoja partizanskih enot, temveč podal vzporedno tudi mnoge strani
političnega življenja: nastanek Osvobodilne fronte, njeno notranjo strukturo,
vlogo Komunistične partije, rast elementov oblasti in njeno praktično uve­
ljavljanje v obliki demonstrativnih proslav. Glavni del razprave je posvetil
razvoju partizanstva, ki ga je prikazal po pokrajinah in pri tem pokazal na
razlike v razvoju posameznih pokrajin. Svoje trditve je zgradil na okupatorskem
in partizanskem gradivu. Delo je pomembno kot poskus sinteze o narodnoosvo­
bodilnem gibanju v Sloveniji v dobi prvih razvojnih stopenj.
Dragocen prispevek k zgodovini nastanka slovenskih brigad je dal Dušan
K veder v članku Značaj formiranja prve slovenačke brigade (Vojnoistoriski
glasnik 1953, št. 1, str. 1—8). V njem je pojasnil, da je bila pozneje dobro znana
II. grupa odredov v začetku formirana kot brigada. Razložil je momente, ki so
vplivali na njeno formiranje, in kaj je vplivalo, da so tudi po preimenovanju v
II. grupo_ odredov nekateri elementi brigadnega formiranja bili še vedno živi.
Ti so bili: velika mobilnost, nenavezanost na teren, centralizirano poveljevanje,
uporaba principov regularne taktike, formacijski sestav je bil prilagojen mane-

351
verskim namenom udejstvovanja. Na koncu je avtor ocenil formiranje enote,
v čem je bilo pozitivno, v čem pa ni moglo izpolniti pričakovanj in se je zato
enota razbila na manjše dele, ki so zopet prešli v odredni način udejstvovanja.
O pohodu XIV. divizije na Štajersko je v članku Proboj 14 proleterske divi­
zije u Štajersko (Vojnoistoriski glasnik 1953, št. 1, str. 9—37) napisal polkovnik
Jože Klanjšek sintezo operacij, ki jih je izvojevala t a »elitna banditska divizija«,
kakor so jo imenovali Nemci iz mržnje in hkrati priznanja. Po oznaki ciljev,
ki naj bi jih divizija izpolnila, je orisal bojev polno pot od odhoda z Bele krajine
v začetku januarja 1944 do zaključka operacij, ko so konec februarja 1944
začeli Nemci umikati svoje čete in prenehali z ofenzivnimi operacijami proti
njej. Pot in boje n a njej je avtor od prehoda čez Sotlo do ponovne združitve
razbitih in močno raztresenih delov razdelil v tri faze. Prva je segala od Sotle
do proboja divizije na ozemlje severno od Voglajne, druga do proboja v vasi
Plešivec, ko se je divizija aktivno reševala nemških obročev, in tretja od Za-
vodenj do konca, ko se je divizija zaradi pomanjkanja municije morala izmikati
celo defenzivnim bojem, dokler niso Nemci sami popustili in prepustili divizijo
samo sebi. Na koncu je avtor orisal visoko število žrtev, ki jih je imela divizija,
zraven pa tudi, koliko Nemcev je sodelovalo v ofenzivi in kake žrtve v mate­
rialu, so utrpeli.
Franček Saje je v Vojnoistoriskem glasniku (1953, št. 3, str. 1—33) objavil
članek Borbe NOV Slovenije od juna 1943 godine do kapitulacije Italije. Članek
je prevod članka, ki je v slovenščini izšel pod naslovom »Ustanavljanje novih
brigad in prvih divizij« v Borcu 1953 in se ga zato na tem mestu ne bom kaj
več dotikal.
O padcu belogardistične postojanke na Črnem vrhu nad Idrijo je pod­
polkovnik Mitar Rajičevič napisal daljšo razpravo Uništenje belogardističkog
uporišta Crni vrh (Vojnoistoriski glasnik 1953, št. 5, str. 83—100). Kot soudele­
ženec bojev za osvojitev te postojanke se je imel pisec za primernega človeka,
da napiše sintezo bojev za Crni vrh. Vendar v delu ni odločilna memoarska
komponenta, temveč pisano gradivo, ki ga je avtor uporabljal. V delu je pri­
kazal, kaki vojaško-politični razlogi so odločali o likvidaciji postojanke. Nato
je podal razpored vseh borbenih enot, orisal priprave, napad in zmago z re­
zultati za poražene in zmagovalce. Zaključil je z oceno dobrih in slabih strani
partizanov in sovražnikov.
O velikopotezni, drzni in delno uspešni akciji proti okupatorski postojanki
na gradu Poganku pri Litiji in napadu na železniški most čez Savo v letu 1944
j e major Radko Močivnik napisal članek Napad na Poganek i most na pruzi
Ljubljana—Litija. Pisec je prikazal, kako je akcija ne glede na to, da štajerske
enote niso mogle izpolniti svoje naloge, vendarle uspela na mostu, ki so ga
minerji porušili in s tem pretrgali važno prometno žilo Dunaj—Ljubljana—Trst.
Pod naslovom Podaci o oružanim snagama u NOR je Vojnoistoriski institut
začel v drugi številki Vojnoistoriskog glasnika 1952, str. 78 objavljati temeljne
podatke o naših in sovražnih oboroženih silah na ozemlju Jugoslavije v dobi
narodnoosvobodilne vojne. Ti podatki obsegajo vse oborožene enote, pa najsi 1
so
bivale na našem ozemlju kot celotna formacija ali samo kot del ali so bile
dislocirane po raznih naših krajih. Podatki zato natančno navajajo vse kraje in
številke posameznih enot ter komandante večjih enot. Prav tako navajajo da­
tume, od kdaj do kdaj je kje bivala posamezna enota. Posebej navajajo sode­
lovanje v borbah in datum sodelovanja. V ta okvir so vštete "tudi enote, ki so
morebiti samo zaradi trenutnih operacij proti partizanom prišle na naše ozemlje,
nato pa so odšle drugam. Podatki so razvrščeni po letih od 1941 do 1945
(št. 2/1952, str. 78—109; št. 3/1952, str. 58—110; št. 6/1952, str. 80—93; št. 2/1953,
str. 72—94; št. 3/1955, str. 85—99; št. 4/1953, str. 68—98; št. 5/1953, str. 82—106). Po­
datki za Slovenijo so vključeni ali v generalnem ali pri podrobnem navajanju
podatkov pri posameznih republikah. Iz njih je razvidno, da nemške sile na
slovenskem ozemlju skoraj vso dobo vojne organizacijsko niso bile povezane
z enotami v ostalih pokrajinah Jugoslavije, temveč so bile priključene na enote,
ki so imele središče v Nemčiji oziroma v Avstriji (XVIII Wehrkreis v Salzburgu).

France Škerl

352
 BIBLIOGRAFIJA

BIBLIOGRAFIJA O NARODNOOSVOBODILNEM BOJU SLOVENCEV

1951—1953

France Škerl

Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za leta 1951—1955

j e nadaljevanje onih, ki jih je objavil Zgodovinski časopis 19501 in 1951.2 Iz­
delana j e po istih vidikih in za isti predmetni obseg kakor one, zato jih tu ne
razlagam posebej. V času ko Zgodovinski časopis ni objavil nobene historične
bibliografije, j e v »Slovenski bibliografiji«, ki jo izdaja Narodna in univerzi­
tetna knjižnica, v izdaji za 1951 izšla tudi bibliografija člankov o NOB. 3 Toda
ta bibliografija j e po izjavi samih sestavljalcev zelo nepopolna. V primeri
z mojim gradivom obsega samo nekaj nad polovico mojih podatkov, tako da
j e zaradi popolnejših podatkov bilo potrebno zelo občutno razširjeno gradivo
za 1951 vključiti v tu objavljeno bibliografijo.

1. -a: Po arhivih iz težkih dni. Vestnik (glasilo slovenskih železničarjev)

1952, str. 116—118, 134—137, 177—180, 193—197.
Paberki o nacističnih ukrepih in politiki na slovenskih železnicah med
okupacijo.
2. A. B.: Hoc meminisse i n v a b i t . . . Primorski dnevnik, Trst 3. IX. 1953
št. 209.
Spomini na življenje v tržaškem zaporu v Coroneu.
3. Ačko P . F r a n c e : Spomini. Okupator v Kamniku. Nova pot 1951 str. 53
. do 58.
Avtor prikazuje, kako so Nemci zasedli samostan v Kamniku in kake
so bile razmere v ljubljanskih zaporih pozimi 1943—1944.
4. (Ajdič Bojan): Vsa cesta j e bila rdeča od k r v i . . . Ob desetletnici ustre-
htve 24 talcev v Ljubljani. Ljubljanski dnevnik 13. X. 1952, št. 242.
5. (Ajdič Bojan): Krvave Begunje. Borec 1953, str. 200—202..
Po pripovedovanjih očividcev napisan prikaz nemškega režima v Be­
gunjah na_ Gorenjskem.
6. (Ajdič Bojan): Kaj so povedali naši delegati na II.zasedanju AVNOJ-a
v Jajcu? Borec 1953, str. 510—313.
\zjXe^Ì i z k n J i g e stenografskih zapiskov »Prvo in drugo zasedanje
AVNOJ«, ki jo je izdalo Predsedstvo Ljudske skupščine FLRJ.
1
France Škerl: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev 1945
do 1949. Zgodovinski časopis 1950, str. 278—316.
2
France Škerl: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za
leto 1950. Zgodovinski časopis 1950, str. 492—500.
3
Slovenska bibliografija I, 1951, Izdaja NUK. Ljubljana 1953. Str. 271
do 277.

23 Zgodovinski časopis "354

 7. (Ajdič Bojan): Poznamo jih v besedah in dejanjih. Borec 1953, str. 314.
Prikaz italijanskega ropanja po odlomkih iz pisem italijanskih vojakov,
ki so pisali domov, a jih je cenzura zaplenila.
8. Albreht Fran: Kako sem postal »vojni poročevalec«. Radio Slovenija
16—29. VIL 1951, št. 14.
Spomini na prvo redakcijo Radia Osvobodilne fronte v letu 1941.
9. Aleševa Julka: O mučenju v lagerju. Enakopravnost — Equality, Cleve­
land 1. V. 1951, št. 85. , ' , . , .
Pismo sorodnikom v Ameriko. Popisuje trpljenje po italijanskih in nem­
ških zaporih in taboriščih.
10. Ali naj bo Trst nagrada za storjene zločine? Borec 1952, str. 98—99.
Članek objavlja odlomke iz originalnih italijanskih aktov, ki govore
o napadih na Slovence v Trstu v začetku 1943.
11. (Aljoša): Belška grapa. Borec 1952, str. 73—74.
Reportaža o bojih z Italijani v Dolomitih 17. marca 1943.
12. -an Dr.: Crna desetletnica 1943—1953. Ameriška domovina, Cleveland
7. X. 1953, št. 198.
Članek opisuje na osnovi belogardističnega presojanja procesa vojne
zbiranje in odločanje jugoslovanskih ljudi v Italiji za Tita ali proti
njemu. Podrobneje se dotika usode onih, ki niso hoteli v vrste NOV in
so jih zavezniki poslali na srednji vzhod.
13. Andrič R.: Zločini anglo-ameriških imperialistov med drugo svetovno
vojno v Jugoslaviji. Delo, Trst 7. IV. 1951, št. 121. _
Članek obdolžuje angloameriška poslanstva v Jugoslaviji, da so po višjih
navodilih netila pokole jugoslovanskega prebivalstva.
14. Anuška: Junaki iz Boršta. Jadranski koledar 1954, Trst (1953), str. 118
Avtorica opisuje, kako so Nemci zavzeli b u n k e r v Borštu pri Trstu, kjer
so se junaško branili partizani in so jih Nemci pokosili šele na umiku
iz vasi.
15. Arih Rok: Materino pismo iz taborišča. Ljubljanski dnevnik 12. IV. 1952,
št 88
Pisec prikazuje, kako j e mati, ki so j o nacisti izselili, s pismom vplivala
na sinovo junaštvo v partizanih.
16. Avbelj Franc-Lojko: Napad štirih partizanov na postojanko Brod na
Kolpi. SPor. 30. IV. in I.V. 1953, št. 102. ,,.,,„
Spomini na začetek osvobojevanja slov. ozemlja ob Kolpi spomladi 1942.
17. Avbelj Franc-Lojko: Spomini iz partizanskega življenja. Borec 1953,
str. 4— 6, 42—45, 91—94, 154—156, 190—193, 240—241, 269—271.
Avtor opisuje svoje doživljaje v partizanih od odhoda jeseni 1941 do
srede 1943, ko j e bival najprej na Dolenjskem in Kočevskem, nato pa
na Štajerskem in Gorenjskem.
18. Avgust: Sedemletnica velike zmage edinic IX. korpusa. Nova Gorica,
Postojna 14. IX. 1951, št. 36. , , T , ..
Pisec riše padec belogardistične postojanke na Črnem vrhu nad Idrijo.
19. Avsenak Lojze: Tehnika »Franceta Prešerna« na Bohorju. Borec 1953,
str. 46.
Opis internega življenja tehnike na Kozjanskem.
20. Avšič Jaka: Spomini na IX. korpus. Borec 1951, str. 344—349.
Kratek pregled najvažnejših dogodkov na Primorskem.
21. (Avšič Jaka): Težka, a slavna je pot gradnikovcev. Iz govora g e n i a l ­
nega polkovnika . . . Nova Gorica, Nova Gorica 30. V. 1952, št. 22.
Zelo kondenziran historiat Gradnikove brigade od ustanovitve do osvo­
boditve.
22. (Avšič Jaka): Pohod v Beneško Slovenijo. Ljubljanski dnevnik 21. ju­
lija 1952, št. 171 in Primorski dnevnik, Trst 24. VIL 1952, št. 172.
Intervju urednika Ljubljanskega dnevnika s predsednikom MLO Ljub­
ljana o motivih in uspehih partizanskega pohoda v Beneško Slovenijo.

354
 23. B.: Partizanski spomini iz Slovenske Benečije. Istrski tednik, Koper
2. XI. 1951, št. 44 in 16. XI. 1951, št. 46.
Članek opisuje miting v Ahtenu poleti 1944 in nato »aktivnost« ozo-
povcev.
24. (Bačnar Franc): Za las je manjkalo. Gorenjski glas, Kranj 24. X. 1953,
st. 43.
Pisec opisuje nemško hajko na Ziri v začetku avgusta 1943 in konec
oktobra 1943.
25. Bajt Anton: Naše dosedanje delo. (V knjigi) Ustanovni občni zbor Ciril-
metodijskega društva katoliških duhovnikov LRS, Ljubljana 1951, str. 18
do 29.
Avtor se je v svojem referatu dotaknil tudi dobe narodnoosvobodilnega
boja.
26. Bajt Ivo, kapetan: Gubčevci pred Novim mestom. Dolenjski list, Novo
mesto 11. XI. 1952, š t 37.
27. B(aš) F (ran jo): Zadnjič na ulici 1941. Tovariš 7. XI. 1952, str. 928.
Avtor prikazuje nacistično aretacijo slovenskih mladincev v Mariboru
zaradi požiga nemškega kamiona v aprilu 1941.
28. Bavec Marjetka: Belogardistični juriš na žene in otroke. Vestnik, Ma­
ribor 11. III. 1952, št. 59.
29. Bavec Branko: Osvoboditev Slovenske Benečije. Primorske brieade
Ljubljana 1953, str. 92—96.
Po partizanskih dokumentih in spominih napisan članek o osvobodilnem
boju v Beneški Sloveniji.
30. Bebler Aleš: Ob desetletnici ustanovitve IX. korpusa. LdP-Borba 2. sep­
tembra 1953, št. 221 in Slovenski Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
Oris pomena IX. korpusa za razvoj NOB na Primorskem in za splošni
položaj.
31. Bebler Aleš: Bunker pri Barabonn. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. sep­
tembra 1953, slavnostna številka.
Opis italijanskega etikanja za avtorjem v hiši, kjer je bival kot ilegalec
v letih 1942 in 1943 na Primorskem.
32. Bebler Aleš: Sonce je posijalo. Tovariš 1953, str. 930—931 in Primorski
dnevnik, Trst 5. IX. 1953, št. 211.
Spomini na doživetja na Primorskem ob kapitulaciji Italije, kako so
italijanski vojaki prepuščali orožje partizanom in kako je raslo veselje
primorskega ljudstva, ki j e prijemalo za orožje za nadaljnji boj.
33. Belin Jože: V zasneženih gorah Svinške planine. Koroška v borbi, Ce­
lovec 1951, str. 139—141.
34. Belokranjske žene so pred desetimi leti zbirale za kordunske sirote. Naša
žena 1953, str. 269—270.
35. Belopavlovič Niko: Ob deveti obletnici velike zmage na Suhorju. Do­
lenjski list, Novo mesto 7. XII. 1951, št. 49.
36. Belopavlovič Niko: Peter je r e k e l . . . Mladina 21. IV. 1953, št. 16.
Spomini na položaj mladinske organizacije v letu 1943 in na srečanja
z Borisom Kidričem.
37. Beltram Julij: Razvoj OF na Primorskem v letih 1941—1942. Primorski
dnevnik, Trst. 27. IV. 1951, št. 99 in Slovenski Jadran, Koper 25. IV. 1952,
št. 17.
38. Beltram Julij-Janko: Zasluženo plačilo. LdP-Borba 6. IX. 1953, št. 224.
Prikaz kapitulacije Italije na Primorskem.
39. Bemova Danica: V gestapovskih ječah. Koroška v borbi, Celovec 1951,
str. 158—168.
Avtorica označuje aktivnost avstrijske Komunistične partije in ravnanje
koroških gestapovcev z zaporniki.
40. (Benčič Anica): Življenje za narod. Dolenjski list, Novo mesto 11. sep­
tembra 1952, št. 37.
Biografija narodnega heroja Ilija Badovinca.

23*
355
41. Benčič Franc: Upor istrskega ljudstva proti fašizmu. Istrski tednik,
Koper U.V. 1951, št. 19.
42. Benedik Janez: 1. maj 1945 v Trstu. Ljubljanski dnevnik 30. IV. 1952,
št. 203.
43. Benedik Janez: Kosovelovci v borbi za Štanjel. Primorski dnevnik, Trst
11. IX. 1952, št. 220.
44. Benedik Janez: Kosovelovci v borbi za Štanjel. Kako je osemdeset slo­
venskih partizanov pognalo v boj šest -sto nemških, vojakov. — Poveza­
nost primorskega ljudstva s svojo vojsko. Primorski dnevnik, Trst
25. VII. 1953, št. 176.
45. Berce Franc, major: V gozdovih z ranjenimi partizani. Delavska enot-
noet 20. VII. 1951, št. 30.
Pisec opisuje bolničarsko postojanko Bogdanov dom.
46. (Berce France): Obnovljena je prva slovenska partizanska bolnišnica.
SPor 29. VIII. 1952, št. 204.
Spomini na začetke partizanske bolnišnice v Iški.
47. (Bernard Marija): Hiša številka 2? na Vodnikovi cesti. Borec 1952,
str. 180—181.
Spomini na hišo, kjer je bilo ustanovljeno Poveljstvo slovenskih parti­
zanskih čet.
48- Bernetič Marija-Bidovec Stane-Malalan Kristina-Slavec Ada-Malalan
Riko: 10. obletnica padca fašizma. Delo, Trst 25. VII. 1953, št. 247.
Odgovori na vprašanja, kje so vprašani bili 25. VII. 1943 in 1944.
49. (Bertok Angel): »Nikoli ne bom pozabila«. Povest o junaškem zadržanju
partizanske matere. Slovenski Jadran, Koper 7. III. 1952, št. 10.
50. Bertoncelj Ivan: Šolstvo na Gorenjskem v letih 1941—1945. Sodobna pe­
dagogika 1951, str. 204—211.
51. (Bertoncelj Ivan-Johan): V Dražgošah januarja leta 1942. Borec 1952,
str. 13—14.
Spomini na partizanske boje z Nemci v Dražgošah na Gorenjskem.
52. Bertoncelj Ivan: Ob desetletnici smrti narodnega heroja Stanka Žagarja.
Borec 1952, str. 77—79.
Zapiski o Stanetu Žagarju kot partijskem delavcu in borcu v NOB.
53. Bertoncelj Ivan-Johan: Slavna dražgoška bitka. Gorenjski glas, Kranj
1.1.1953, št. 1.
54. Bertoncelj Ivan: Zaprisega na Gradišču. Ob 12. obletnici Cankarjevega
bataljona. Ljubljanski dnevnik 21. VII. 1953, št. 168.
Pisec govori o začetkih gorenjskega partizanstva in zaprisegi jeloviške
čete.
55. Bertoncelj Jože-Marjan: Stane Žagar — zgleden komunist in borec.
Borec 1952, str. 116—117.
Opis mladega Žagarja kot skojevca-
56. Bevk France: Jesen po nemški ofenzivi. Primorski dnevnik, Trst 27. IV.
leta 1951, št. 99.
Pisec prikazuje svoje pomembejše dogodke in doživetja v partizanih.
Obširno govori o ljudeh, s katerimi se je srečal v partizanih.
57. Bevk France: Odlomki iz spominov. Razgledi, Trst 1952, str. 193—200,
241—246.
Pisec se v spominih dotakne aprila in oktobra 1941, oktobra 1942 in
poletja 1943.
58. Bevk France: Obroč se zapira. Odlomek iz spominov. Zadnje dni marca
. leta 1945. LdP 5. VIL 1952, št. 27.
59. Bevk France: Iz spominov na enainštirideseto leto. SPor 22. VIL 1953,
št. 171.
60. Bevk France: Nismo vas pozabili. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. sep­
tembra 1953, slavnostna številka.
Oris požrtvovalnosti partizanom naklonjenih hiš v Trnovskem gozdu in
okolici.
61. Bevk France: Spominjam se Borisa Kidriča. Borec 1953, str. 122.
Opis prvih stikov z Borisom Kidričem v letu 1944.

356
62. Bevk France: Spomini na Jožeta Srebrniča. Borec 1953, str. 232—233.
63. Bevk France: Pot v svobodo. Ljubljana 1953, SKZ, str. 231 + 1 zemljevid, 8°.
Spomini na življenje Slovenske Primorske od vstopa Italije v vojno
junija 1940 do sprejetja tako imenovane francoske črte kot nove m e j e .
med Jugoslavijo in Italijo ter STO. Pisec je pesniško natančen v opiso­
vanju svojih doživetij, toda vanj harmonično vpleta splošno znana in
veljavna dejstva. Zato knjiga ni samo dober vir za piščevo subjektivno
gledanje in ocenjevanje položaja, temveč j e tudi v mnogih primerih
važen vir za motive posameznih dogajanj, -ki drugod niso dovolj jasni,
ali pa so označeni z druge strani.
64. Bil nam je potreben kot vsakdanji kruh. Kako j e nastal in delal »Parti­
zanski dnevnik«. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953, slavnostna
številka.
65. BI.: »Mojster« Piler in njegova mati. Gradimo 25. IV. 1951, št. 24.
66. BI.: Prisilna norišnica. Gradimo 25. IV. 1951, št. 24.
Avtor prikazuje življenje in ravnanje z zaporniki v ljubljanski prisilni
delavnici.
67. (Blaha Tilka): V spomin znanim in neznanim herojem. Mladina 20. okto­
b r a 1952, št. 28.
68. (Blaha Tilka): »Ko prebereš, daj naprej!« Mladina 6. L 1953, št. 1.
Oznaka in naštevanje mladinskega tiska med vojno ter mladinskih
tehnik.
69. Blatnik J.: 29. november 1944. Invalidski vestnik 25. XI. 1952, št. 222.
Spomin na boje v Loški dolini.
70. (Blatnik) V(inko): . . . N a Slovenskem smo mi gospodar!... Kdo nam
žemljo ukrade... Dolenjski list, Novo mesto 4. IX. 1953, št. 35. .
Slike iz dni osvoboditve Novega mesta in Črnomlja ob kapitulaciji Italije.
71. Blaznik Pavle: Arhivi v Severni Sloveniji v dobi nemške okupacije.
Arhivist, Beograd 1951, I, sv. 2, str. 20—26.
72. Blazina Angel: Borba za Gorico ob premirju z Italijo. Delo, Trst 12. sep­
tembra 1953, št. 254.
Spomini na boje pri Gorici in delo tehnike s a Vogerskem.
73. Bobnar Stane-Šeme Jože: Prekomorske brigade. Primorske brigade, Ljub­
ljana 1953, str. 80—91-
Po spominih sestavljen historiat brigad.
74. Bobnar Stane: Prekomorci, v zbor! SPor 15. VIII. 1953, št. 191.
V zvezi s propagando za sestanek nekdanjih udeležencev prekomorskih
brigad razvije pisec nastanek in razvoj prekomorskih partizanskih enot.
75- Bobnar Stane: Z otokov Tremitov v I. prekomorsko brigado. Ljubljanski
dnevnik 5- IX. 1953, št. 207.
76. Bohanec Franček; O kulturni rasti med osvobodilno vojno. Obzornik
1951, str. 170—175.
77. Bole Cita: Vidin kolektiv. SPor 15. IX. 1953, št. 216 in 15. IX. 1953, št. 218.
Avtorica opisuje življenje Slovenk .v kaznilnicah v Italiji.
78. Borci ljudske revolucije — narodni heroji. LdP 29. XII. 1951, št. 178.
Članek podaja življenjepise narodnih herojev: Jožeta Lacka,. Jožeta
Mihelčiča, Eda Brajnika, Mirka Perca, Marka Redekmgija in Dušana
Muniha.
79. Borštnar Jože: Iz slavnih dni »Cankarjeve brigade«. SPor 30. VIII. 1952,
št. 205 in 31. VIII. 1952, št. 206.
Spomini na dejavnost brigade v letu 1942.
80. Božič-Markovič Nada-Alenka: Prvi spopadi. Slovenski Jadran, Koper
18. IX. 1953, št. 38 in 25. IX. 1953, št. 39.
Spomini na nekatere dogodke in spopade z okupatorji.
81. B(ožič) M(ilan): 20. julij — ustanovitev celjske čete — praznik mesta
Celja. SPor 19. VII. 1952, št. 170.
Spomini na ustanovitev in začetek aktivnosti celjske čete.

357
 82. B(ožič) V(lado): Zveza čez progo in Savo. Delavska enotnost 27. IV. in
I.V. 1951, št. 18—19.
Članek prikazuje funkcioniranje zvez med Dolenjsko in Štajersko pri
Kresnicah.
83. Bračič Vladimir: Spomini na Frančeka Kozela-Haložana. Ptujski tednik,
Ptuj 28. XI. 1952, št. 48.
84. Bračič Vladimir-Mirko: Pred desetimi leti na Primorskem. Ptujski ted­
nik, Ptuj 28. VIII. 1953, št. 35.
85. Bračič Vladimir-Glušič Dominik-šentjurc Franc: Zadnji dnevi narodnega
heroja Jožeta Lacka. Ptujski zbornik 1893—1953, P t u j 1953, str. 69—72.
Memoarski opis gestapovske aretacije in mučenja Jožeta Lacka.
86. Bračič Vladimir-Glušič Dominik: V Silvestrovi noči 1942 je padel junak
Osojnik. Ptujski zbornik 1893—1953, P t u j 1953, str. 72—73.
Memoarski opis o zasledovanju in ustrelitvi Lackovega soborca Osojnika
v Ptuju.
87. (Bradaška Andrej-Rastko)-Brko: Prva akcija postojnskih aktivistov. Slo­
venski Jadran, Koper 6. VI. 1952, št. 23.
Opis trosilne akcije za 1. maj 1944.
88. (Bradaška Andrej-Rastko)-Brko: Jamska akcija. Slovenski Jadran,
Koper 6. VI. 1952, št. 23.
Opis akcije na bencin v Postojnski jami.
89. (Bradaška Andrej-Rastko)-Brko: Komenska akcija. Slovenski Jadran,
Koper 18. VIL 1952, št. 29.
90. Bradaška Rastko: Peta prekomorska. SPor 27. VIII. 1953, št. 202.
Spomini na V. prekomorsko brigado od ustanovitve do prihoda v Belo
krajino.
91. (Bradaška Rastko-Valentinčič Janko: Predstavljamo vam kandidate.
Slovenski Jadran, Koper 6. XI. 1953- št. 45.
Članek navaja življenjepis Branka Babica in Antona Ovčariča ter njuno
vlogo v narodnoosvobodilnem gibanju.
92. Braškar St(ane): Savinja peč. SPor 14. X. 1951, št. 242.
Opis partizanskega gibanja pod Črnivcem v Tuhinjski dolini.
93. (Bratina Tine): Z minerji XV. brigade. LdP-Borba 16. IX. 1953, št. 233.
Opis minerske akcije pri Ribnici proti nemškemu transportu jeseni 1943.
94. Bratož Hinko-Oki: Od Krimskega odreda do Šercerjeve brigade. — Par­
tizanski boji na Dolenjskem. Tovariš 1952, str. 676, 716, 770, 818, 839, 862,
885, 944, 966, 998.
Prikaz partizanskega razvoja po dnevniku od srede 1942 dalje. Prvi na­
slov na str. 676 in 716, nato pa drugi.
95. (Bratož Hinko)-Oki: »Ljubljanska« napada Tržišče. SPor 26. VIII. 1953,
št. 201.
Spomini na boje z Nemci pri Tržišču.
96. Bratož Hinko-Oki: Juriš na ustaše. Ob 10-letnici ustanovitve ljubljanske
brigade. LdP-Borba 30. VIII. 1953, št. 218.
Kratek prikaz delovanja ljubljanske brigade v Gorskem kotarju jeseni
leta 1943 in januarja leta 1944.
97. B(ratož) S(aška): Moji spomini na žalostne dni. Slovenski Jadran, Koper
4. IX. 1953, št. 36.
98. Bravničar Dušan-Veljko: Ilegalne delavnice bomb in peklenskih strojev.
SPor 22. VII. 1953, št. 171.
99. Brecelj M(arjan): Dragi pionirji. Pionirski list 18. IV. 1951, št. 14.
Avtor razlaga, kako in zakaj j e bila ravno v Ajdovščini na Primorskem
imenovana prva slovenska vlada.
100. Brecelj Marjan: Snidenje na Pugledu je znova dvignilo partizanskega
duha in obnovilo bojno tovarištvo. SPor 4. X. 1953, št. 234.
Govor na Pugledu 3. X. 1953 ob desetletnici prvega zbora aktivistov O F
na Pugledu. Avtor j e v govoru razložil pomen zbora aktivistov v rasti
OF k enotni vsenarodni organizaciji in tolmačil značaj notranje struk­
ture v O F in cilje, za katerimi j e stremela.

358
iOl. Brejc Tomo: Šaševa smrt. Primorski dnevnik, Trst 21. VII-1951, št. 171 —
24. VIL 1951, št. 173.
Pisec opisuje, kako se j e seznanil z Lemutom, kako je potoval preko
Dolomitov in na Primorsko, ustanovitev Gregorčičevega bataljona in
kako je Saša padel na poti s seje pokrajinskega vodstva.
102. Brejc Tomo-Pavle: Iz naroda hlapcev — v narod junakov. Iz prvih dni
narodnoosvobodilne borbe na Gorenjskem. Borec 1951, str. 214—218.
103. Brejc Tomo: Nekaj spominov n a pokojnega Franceta Vodopivca. Go­
renjski glas, Kranj 20. XII. 1951, št. 51—52.
104. Brejc Tomo: Partizanski grob na Pokljuki. SPor 25. VIII. 1953, št. 200.
Oris boja 2. bataljona Prešernove brigade koncem leta 1942. Oris j e na­
pisan delno po pripovedovanju udeleženke (Juste Bunderle), delno pa
bližnjih domačinov in ekromnih pisanih dokumentov.
105. Brenčič Janez: Spomini na delo Narodne zaščite. Leto dni na okrajnem
poveljstvu NZ na Vrhniki. Ljudski miličnik 9. V. 1951, št. 17.
106. Brezovar M(ilan): Ljubljana se jih spominja. Borec 1953, str. 334—336.
Pisec prikazuje aktivnost mladinske skupnosti, ki je živela v učitelj­
skem domu v Šiški v Ljubljani.
107. (Brglez Štefka): Skojevka Grozdana pripoveduje. Obmurski tednik, Mur­
ska Sobota 17. X. 1952, št. 42.
Spomini na skojevsko aktivistično delo v ptujskem okraju.
108. Brodar Lojze: V Celovec. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 75—80.
Prikazuje ilegalno življenje na Koroškem, v Celovcu in okolici Vrb-
skega jezera.
109. (Brovč Andrej): 1. avgust — občinski praznik v Kranju. Gorenjski glas,
Kranj 1. VIII. 1953, št. 31.
Kratek oris partizanskih začetkov na Gorenjskem.
110. (Broz Josip-Tito): Ob desetletnici naše ljudske armade. Govor predsed­
nika zvezne vlade in vrhovnega poveljnika oboroženih sil, maršala Jo­
sipa Broza-Tita, na svečani akademiji 21. decembra v dvorani Kolarčeve
univerze. LdP 29. XII. 1951, št. 178. [Posebna priloga.]
Pregled razvoja narodnoosvobodilne vojske v Jugoslaviji. Pregled se
dotika tudi razvoja v Sloveniji.
111. Bt.: F r a n Miklošič. Ljudski glas, Murska Sobota 3. VIII. 1952, št. 27.
Članek opisuje na koncu, kako so Nemci po zasedbi ravnali z Mikloši­
čevim kipom v Ljutomeru.
112. Bt.: Še n e k a j o Miklošičevem kipu. Ljudski glas, Murska Sobota 8. avgu­
sta 1952, št. 32.
Poročilo, kako j e Rudolf Stegmüller po nemški okupaciji zakopal glavo
Miklošičevega kipa in o zapisku, ki ga je pri zakopu dodal. t
113- (Bulat Rade): Skupna akcija slovenskih in nrvaških brigad. LdP 19. ju­
lija 1952, št. 29.
Opis slovensko-hrvatske akcije pri Krašiču konec januarja 1943. Opis
j e prevod iz knjige: Rade Bulat, Zumberak i Pokuplje u NO borbi, [Za­
greb] 1951, Kultura, str. 164—170.
114. Bunc Stanko: Srednje šolstvo na Štajerskem med okupacijo. Prosvetni
delavec 20. IV. 1951, št. 7—9.
Prikazuje organizacijo nemškega šolstva na Štajerskem, s t r u k t u r o di-
jaštva, politični pritisk na slovenske dijake, kakovost nemškega pouka,
vsiljevanje nemških organizacij in vpliv osvobodilnega gibanja na slo­
venske dijake v nemških šolah.
115. Burger Rudi: Eden iz množice. Dolenjski list, Novo mesto 11. IX. 1952,
št. 37.
Prikazuje življenje Jožeta Slaka-Silva.
116. Burj a k Gregor: N e k a j spominov iz osvobodilne borbe na Koroškem. Glas
Mežiške doline, Mežica 2. II. 1953, št. 1.
117. Butara Miha-Aleks, podpolkovnik-Boldan Jože-Silni, major: Od Pohorja
do Moravske. Tovariš 12. IX. 1952, str. 679. . . .
Opis pohoda neoboroženih novincev, ki so jih na poti vznemirjali Nemci.

359
 118. Butej Tone: Zadnja zima. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 192—19".
Članek prikazuje delo in težave političnih aktivistov na Koroškem po­
zimi 1944/45. ^
119. bv: Čez cesto progo in Savo. Odlomek spominov na partizanske dni.
Vestnik (Glasilo slovenskih železničarjev) 15. IV. 1951, str. 86—89.
120. -c: Partizanski zakon — pisan dokument slovenske vstaje. Liubliaaski
dnevnik 21. VII. 1951, št. 18.
121. Cajnkar Stanko: Dejstva in perspektive. Misli ob desetletnici ustano­
vitve Osvobodilne fronte slovenskega ljudstva. Nova pot 1951 str. 25
do 36.
122. Cankarjeva. Borec 1952, str. 256.
Opis ustanovitve brigade in njenih prvih bojev.
123. (Cegnar Vladislav)-S. D.: Akcija v Mednem. Invalidski vestnik 13. Jju­
lija 1953, št. 14.
124. Ceklin F r a n c : Neuklonljivi. Planinski vestnik 1951, str. 114—118.
Reportaža o izobešanju slovenske zastave na Studorju v letu 1944.
125. Celodnevna bitka pri Fonih v Gregorčičevem raju. Primorski dnevnik,
Trst 18. IX. 1951, št. 220.
Opis boja druge čete briškega bataljona spomladi 1943.
126. Cestnik Ivan: Iz spominov partizanskega zdravnika na Štajerskem. Pri­
roda, človek in zdravje 1951, str. 5—8, 65—68, 101—107, 145—148 177 do
180, 209—213, 241—245.
Pisec opisuje svoje partizanstvo na Štajerskem. Najprej oriše odhod v
partizane, nato osvobojeno ozemlje v Gornji Savinjski dolini, delo v Ku-
kovcevi bolnišnici, metode zdravljenja, težave sanitete med zimsko nem­
ško ofenzivo 1945 in naposled osvoboditev.
127. Cestnik Ivan: S Tomšičevo brigado na Pohorje. Borec 1952 str. 49—51
172—175.
Spomini partizanskega zdravnika na skrb za ranjence v partizanskih
enotah.
128. Churchill o jugoslovanskih partizanih februarja 1944. Vestnik, Maribor
28. XI. 1951, št. 280.
Članek kaže, kako j e Churchill vrednotil jugoslovanske partizane v
spodnji zbornici 22. II. 1944.
129. Ciglar Milan: Naš zadnji pohod. Ljubljanski dnevnik 7. V. 1953, št. 104
in 8. V. 1953, št. 105.
Opis prodiranja partizanskih enot proti Ljubljani in njena osvoboditev.
130. Ciglar Milan: Nas prvi zbor. Ljubljanski dnevnik 29. VIII. 1953, št. 201.
Spomini na ustanovitev in prve čase ljubljanske brigade v letu 1943.
131. Cigiit.Koloman: »Tvoj ukaz j e v tebi! Slušaj ga!« Obmurski tednik Mur­
ska Sobota 18. XII. 1953, št. 51.
V govoru, ki j e posvečen spominu Štefana Kovača, j e pisec orisal položaj
v Prekmurju po zlomu Jugoslavije do sodnega procesa 31. oktobra 1941
proti sedmim članom, ki so delali za narodnoosvobodilno gibanje.
132. Ciril: Domovini so dali vse. Ljubljanski dnevnik 28. VIII. 1953, št. 200.
Spomini na boje Dolenjskega odreda z Nemci v letu 1944.
135 i r k S n : P r e k v s e h
' !£ 4J?T ) S°ra, prek' vseh voda j e težka naša borba šla.
SPor 22. VII. 1953, št. 171.
Prikaz protifašističnega delovanja Slovencev v Franciji.
134. (Colarič Lojze): Spomin iz Cankarjeve brigade. Naše delo, Krško 10. sep­
tembra 1952, št. 17.
Spomini o bojih pri Rusinji vasi in pri Pleterjah.
135. (Colarič Lojze): Borba za Kostanjevico. Posavski tednik, Krško 25. IV.
1953, št. 17.
Spomini na boje artiljercev v oktobru 1943 za Kostanjevico.
136. Crnika Ante-Grad Matevž: Oficirji jugoslovanske ljudske armade pri­
povedujejo o italijanskih »zmagah« v Jugoslaviji. Slovenski Jadran
Koper 16. X. 1953, št. 42.
Drobni spomini na bezanje italijanskih vojakov pred partizani.

360
137. Cač Ivan: Kako sem stopil v partizane. Primorski dnevnik, Trst 4. avgu­
sta 1953, št. 184.
Pripovedovanje primorskega Slovenca, kako je iz ujetništva našel pot
v partizane.
138. Cehovin Rado: Nekaj spominov na zadnji dan borbe za osvoboditev
Trsta. Slovenski Jadran, Koper 9. V. 1952, št. 19 in 16. V. 1952, št. 20.
139. (Cemažar Rudi): Z II.grupo odredov na Koroško. Ljubljanski dnevnik
6. XII. 1952, št. 287.
Spomini na pohod II. grupe odredov.
140. Cenčič R.: Pravično priznanje tis*ku. Tovariš 1953, str. 1142.
Nekaj podatkov o partizanskih tehnikah.
141. Č(epe) M(arica): Manfredova mati. Invalidski vestnik 23. IV. 1951, št. 8.
Prikazuje -delež kmečke matere pri podpiranju partizanstva.
142. Čepe Marica: Žene širom po Slovenskem Primorju. Naša žena 1951,
str. 133—136.
Prikazuje na k r a t k o razvoj osvobodilnega gibanja med primorskimi
ženami.
143. Č(epe) M(arica): Kljub terorju so Ljubljančani spregovorili. Spomini na
demonstracije leta 1942 in 1943. LdP 13. V. 1951, št. 111 — 16. V. 1951, št. 113.
144. Čepe Marica: Njena najtežja pot. Borec 1951, str. 301—303.
Reportaža o Leni Olipicovi, predsednici P O AFŽ na Koroškem, kako je
s požigom partizanskih dokumentov in molkom zavarovala ljudi, s ka­
terimi j e sodelovala.
i45. Čepe Marica: Po ljubljanskih bunkerjih in javkah. Borec 1952, str. 16
d o 17.
Spomini na ilegalno delo v Ljubljani.
146. Čepe Marica: Spomini na partizanske šole v Brkinih. Prosvetni delavec
10. III. 1952, št. 5—6.
Avtorica opisuje nastanek in razvoj slovenskega šolstva v Brkinih v dobi
po kapitulaciji Italije, prizadevnost prebivalstva za slovenske šole, način
dela v šoli, z ljudmi, kakšne šole so bile »partizanske« in nekaj kon­
kretnih primerov teh šol.
147. Čepe M(arica): Delo slovenske ljudske pomoči v Ljubljani. LdP 19. ju­
lija 1952, št. 29 — 16. avgusta 1952, št. 33.
Historiat dela SLP pred vojno in med vojno. Članek prikazuje tudi
organizacijsko strukturo, vrste dela, našteva konkretne primere članske
aktivnosti in efekt dela.
148. (Čepe Marica): Spomin na 13. oktober 1942. Naša žena 1952, str. 267.
Opis streljanja talcev za M- Natlačena.
149. Čepe M(arica): Ob deseti obletnici ljubljanskih demonstracij. Naša žena
1953, str. 38—59.
Avtorica opisuje delo Malči Beličeve, njeno mučenje in smrt ter demon­
strativno udeležbo Ljubljančanov na njenem pogrebu. Opisu dodaja
poročilo poletnih demonstracij za zboljšanje položaja upornikov v Ljub­
ljani.
150. (Čepe Marica): Partizanske bolnišnice. Naša žena 1953, str. 260.
Članek skicira delež ženskih zdravnic v narodnoosvobodilnem boju.
151. Čepe Marica: Veseli spomini na resne dni. Naša žena 1953, str. 270.
Avtorica v šaljivi obliki prikazuje značaj in funkcioniranje partizanskih
organov.
152. Čepe Marica: Pot skozi metež. Ob 50-letnici Marije Draksler-Marjane.
Naša žena 1953, str. 271—272.
Kratek. historiat borbe od začetka sodelovanja v progresivnem gibanju
do povojnega časa.
153. Čepe Marica: Gambara se je ustrašil. Spomini na demonstracije žena
pred desetimi leti. Ljubljanski dnevnik 14. II. 1953, št. 36.
154. Čepe Marica: Veličastni in nikdar pozabljeni dnevi svobodoljubne Ljub­
ljane. Delavska enotnost 27. II. 1953, št. 9.
Članek opisuje demonstrativne akcije v letu 1943.

361
155. (Čepe Marica): »Ne prosimo, ampak terjamo!« Invalidski vestnik
3. III. 1953, št. 5.
Prikaz ženskih demonstracij v Ljubljani leta 1943.
156. (Čepe Marica): O b deseti obletnici množičnih demonstracij. Ljubljanski
dnevnik 20. VI. 1953, št. 142.
Oris junijskih demonstracij v Ljubljani.
157. Čepe Marica: Tretji spomenik borbenim ljubljanskim ženam. Ljubljan­
ski dnevnik 21. VII. 1953, št. 168.
V zvezi z odkritjem spomenika borbenim ženam Ljubljane opisuje avto­
rica velike ženske demonstracije 1943.
158. Č(epe) M(arica): Ponosna Ljubljana zahteva! Ob 10-letnici velikih de­
monstracij v Ljubljani. Ljubljanski dnevnik 13. VIII. 1953, št. 178.
Opis ljubljanskih demonstracij 1. avgusta 1943.
159. Čepe Marica: Primorskim ženam v pozdrav. Partizanski dnevnik, Okro-
glica 5. IX. 1953. [Slavnostna številka.]
Slike iz življenja in aktivnosti primorskih žena med vojno.
160. Čepe Marica: Pred desetimi leti in danes. Invalidski vestnik 19. X. 1953,
št. 21.
Spomini na kongres SPZZ v Dobrniču.
161. Čepe Marica: Deset let od Dobrniča. Borec 1953, str. 322.
Oris prvega kongresa SPZZ v Dobrniču.
162. Čepe Marica: Primorska žena v osvobodilnem gibanju. Slovensko Pri­
morje in Istra, izd. Rad, Beograd 1953 [Sloveneka izdaja], str.482—486-
Historiat aktivnosti primorskih žena v narodnoosvobodilnem boju.
163. (Čerin France): III.SNOUB Ivana Gradnika. Primorske brigade, Ljub­
ljana 1953, str. 18—28.
Na pisanih in memoarskih virih napisan historiat Gradnikove brigade-
164. (Čižmek Boris)-Bor: V Mežico. Ob 10-letnici partizanskega napada na
Mežico in prihoda komandanta Staneta na Koroško. SPor 5. IV. 1954,
št. 80.
Oris partizanskega vzpona na Koroškem in opis napada na Mežico.
165. Čižmek Boris-Bor: »Ali jih lahko pozabimo?« Večer, Maribor 10. X. 1953,
št. 259.
Pisec se spominja in opisuje dejavnost treh skojevcev v boju z Nemci.
166. (Čižmek Boris)-Bor: Koroška v borbi. Tovariš 1953, str. 427.
Pisec prikazuje, kako so se Nemci borili proti partizanom.
167. (Čopi Franc-Borotin): VII. SNOUB Franceta Prešerna. Primorske bri­
gade, Ljubljana 1953, str. 29—38.
Historiat Prešernove brigade.
168. Črni vrh — primorski Turjak. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. sep­
tembra 1953. [Slavnostna številka.]
Prikaz osvojitve belogardistične postojanke na Primorske v letu 1944.
169. (Črnugelj Franc-Zorko): XVII.SNOUB Simona Gregorčiča. Primorske,
brigade, Ljubljana 1953, str. 8—17.
Po dokumentih in spominih napisan historiat Gregorčičeve brigade.
170. (Črnugelj Franc-Zorko): Spomin na j u n a k a soških planin. SPor 29.avgu-
stasta 1953, št. 203.
Oris borca Uršiča-Joška iz Kobarida.
171. (Črnugelj Franc-Zorko): Nepozabno srečanje. Primorski dnevnik, Trst
2. IX. 1953, št. 208.
Spomini na partizanske boje z Italijani v Beneški Sloveniji v letu 1943.
172. Črnugelj Franc-Zorko: Slovenska Benečija v borbi za svobodo. SPor
6. IX. 1953, št. 210.
173. Črnugelj Franc-Zorko: Kobariška republika. Tovariš 1953, str. 932.
Prikaz osvobojenega ozemlja v zgornji Soški dolini po kapitulaciji
Italije.
174. Dagmar: Kako smo praznovali drugo obletnico ustanovitve OF. Gorenj­
ski glas, Kranj 25. IV. 1951, št. 17-

362
175. Davorin: Prispevek k zgodovini Osvobodilne fronte v Skednju. Primor­
ski dnevnik, Trst 31.1.1951.
Kratek historiat O F od 1941 dalje.
176. Dečeko Leopold: Napad na cerkljansko letališče. Borec 1953, str. 238.
Spomini na napad borcev Šercerjeve in Cankarjeve brigade in rezultat
drzne akcije.
177. Dečeko Leopold: Borba v Brezovcah pri Planini. Posavski tednik, Krško
12. IX. 1953, št. 36.
Oris boja z ustaši v februarju 1943.
178. Dedij e r Vladimir: Josip Broz-Tito. Prispevki za življenjepis. Ljubljana
1953, izdala CZ, str. 789 + 57 slik na XX str. prilog.
Prispevki za Titov življenjepis se na straneh 377 do 543 nanašajo na
vojno dobo. Na teh straneh je avtor poleg rezultatov lastnega razisko­
vanja objavil tudi veliko arhivskih dokumentov, ki neposredno osvet­
ljujejo vojno dobo. Avtorjevo prikazovanje je tako, da ima predvsem
splošni pomen, ponekod se pa tudi podrobneje dotika položaja v tej ali
oni republiki. Tako se ozira posebej tudi na dogodke in položaj v Slo­
veniji.
179. Dekval C(iril): Razvoj O F in ljudske oblasti na Kočevskem. Tovariš 1953,
str. 1143.
180. (Dermastia Marjan): Spomin na 22. j u l i j 1941. SPor 1. VI. 1951, št. 127.
Avtor prikazuje prve množične uporniške akcije na Gorenjskem in jih
po spominu datira.
181. 10. obletnica junaške smrti Joška Udoviča. Primorski dnevnik, Trst
14. L 1953, št. 12.
Kratki podatki o zadnjih trenutkih aktivista v Trstu.
182. Deset let frontne delavnosti na Slovenskem Koroškem. Organizacijski
vestnik Osvobodilne fronte Slovenije 1951, št. 6, str. 102—104.
183. Deset let mladinskega partizanskega tiska. Mladina 6. XI. 1951, št. 22 in
20. XI. 1951, št. 23.
Pregled mladinskega tiska.
184. Desetletnica prvega zbora odposlancev slovenskega naroda v Kočevju.
(Ljubljana 1953), izdal okrajni odbor za proslavo desetletnice v Kočevju,
str. 24, 16°. '
Poleg programa proslave navaja brošurica statistične podatke človeških
žrtev NOB v kočevskem okraju in okupatorsko uničenje vasi in krajev
v okraju.
185. Desetletnica žrtev na Rabu. Katoliški glas, Gorica-Trst 6. XI. 1952, št. 45.
Članek opisuje življenje v koncentracijskem taborišču n a Rabu in po
belogardistični mentaliteti pripisuje krivdo zdaj fašističnim okupator­
jem in slovenskim komunistom.
186- Deset let slovenskih brigad. LdP 23. VIII. 1952, št. 34.
Kratek pregled dejavnosti Gubčeve brigade.
187. (Devidej Mladen): Odlomki iz spominov partizana Toneta. Večer, Ma­
ribor 18. VII. 1953, št. 168 — 23. VII. 1953, št. 171.
Spomini na osvobodilno gibanje v Slovenskih goricah 1944 in 1945.
188. D. L.: P r e d desetimi leti j e Rezija volila. Jadranski koledar 1954, Trst
[1953], str. 66—67.
189. Dobida Karel: Slovenska partizanska grafika. Mlada pota 1952/53, str-16
do 20.
Kratka oznaka umetniške vrednosti partizanske grafike.
190. Dokumenti iz NOB v Istri. Istrski zgodovinski zbornik I, Koper [1953],
• izdalo Zgodovinsko društvo jugoslovanske cone STO, str."259—300.
V uvodu prispevka j e skica razvoja narodnoosvobodilnega gibanja v
Slovenski Istri, nato pa sledi ponatis dela aktov, ki se nanašajo na Istro
od 21. II. 1943 do 29. IV. 1945.
191. Dolenc Milan: i. maj 1942 na Rogu. Gorenjski glas, Kranj 27. IV. 1952,
št. 16—17.
192. Dolomitski zaščitniki v boju z Italijani. Ljudski miličnik 25. XII. 1951.
Članek opisuje spopad z Italijani v maju 1942.

^ 363
193. (Dornik Moj)ca: Iz spominov na dneve vstaje v Dravogradu. Večer Ma­
ribor 4, VIL 1953, št. 156.
Spomini na prihod Nemcev, preseljevanje Slovencev in začetke proti-
nemškega dela.
194. Dornik Peter: V viharju revolucije rojena j e prva številka »Delavske
enotnosti« izšla v šest tisoč izvodih. Delavska enotnost 5. XII. 1952, št. 50.
Spomini partizanskih tehnikov na tiskanje med vojno.
195. (Dougan Ervin): Prva primorska četa — klic na vstajo. SPor 22. Ju­
lija 1953, št. 171.
Nastanek in odhod prve primorske čete ter njen nastop na Primorskem.
196. (Dougan Ervin)-Gašperšič Jelo: »Slovenska narodna vojska smo«. Mla­
dina 1. IX. 1953, št. 34.
Spomini na partizanstvo na Primorskem 1941 in 1942.
197. Dougan Majda: Ponoči čez Bistrico. Gorenjski glas, Kranj 19. VII. 1951,
Št. 29.
198. Dovje in Mojstrana v letih 1941—1945. [Dovje-Mojstrana 1952], izdal
Odbor Zveze borcev, str. 39, 16°.
Kratek pregled NOB s posebnim opisom vstaje v decembru 1941.
199. Dragan Franc: Ustaški požig Planine leta 1942. Tovariš 12. XII. 1952,
str. 1049 in 1050.
200. (Dragan Franc): Že v letu 1942 so v občini Podbočje volili svojo prvo
ljudsko oblast. Posavski tednik, Krško 12. IX. 1953, št. 36.
201. Dragan Franc: O 10. obletnici kočevskega zbora odposlancev slovenskega
naroda. Posavski tednik, Krško 3. X. 1953, št. 39 in 10. X. 1953, št. 40.
Spomini na izvolitev za kočevski zbor in potek zbora.
202. (Dragan Karolina): Spomini — pripoveduje tov. Dragan Karolina. Po­
savski tednik, Krško 25. IV. 1953, št. 17.
Opis belogardističnega ravnanja v okolici Brezovice pri Kostanjevici.
203. Drenovec Franček: Kako smo tiskali prvo zbirko Kajuhovih pesmi.
Borec 1953, str. 51—52.
Spomini na izid Kajuhovih pesmi v XIV. diviziji jeseni 1943.
204. D(renovec) F(ranček): Osvobodilna fronta v rabskem taborišču. SPor
13. IX. 1953, št. 216-
205. Drenovec France: Osvobodilna fronta v rabskem taborišču. Rabski zbor­
nik, Ljubljana 1953, izdala Zveza borcev, str. 113—132.
Avtor prikazuje, k a k o j e nastala osvobodilna organizacija med inter­
n i r a n a , kako j e preizkušala svojo moč in se povezala z enotami na
kopnem ter končno slavila zmago ob kapitulaciji Italije. Prikaz j e v
glavnem napisan po spominu, v besedilo pa so vpleteni nekateri sicer
redki dokumenti, ki jih je izdala osvobodilna organizacija na Rabu.
206. (Drobež Marjan): V kamniškem okraju so začeli. Delavska enotnost
20. VII. 1951, št. 30.
207. (Drobež Marjan): V pregnanstvo. Delavska enotnost 20. VIL 1951, št. 30.
208. Drobni spomini na junaško, neuklonljivo Ljubljano. Naša žena 1951
str. 126—129.
209. (Družina Andreja-Olga): Narodni heroj Andreja Družina-OIga. Sloven­
ski Jadran, Koper 14. VILI. 1953, št. 33.
Spomini na boje v partizanih, zlasti na one, v katerih j e bila Družina
huje ranjena.
210. Drzna akcija partizanov v.Hrastniku. Zasavski vestnik, Trbovlje 19. ju­
lija 1951, št. 29.
211. Držaj Bojan: Spomini na III. prekomorsko. LdP-Borba 12. VIII. 1953
št. 203 in 13. VIII. 1953, št. 204.
Oris brigadnega historiata od jeseni 1944 do osvoboditve.
212. Držaj Bojan: Od Makarske do Tržiča. Spomini na borbeno pot III. preko­
morske u d a r n e brigade. Primorski dnevnik, Trst 4. IX. 1953, št. 210.
213. Držaj Bojan: S cvetjem v licih, s puško na rami domov so prišli. Parti­
zanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953. [Slavnostna številka.]
Spomini na tretjo prekomorsko.

• 364
214. Dugolin Maks: Iz naših borb na Krasu. Borec 1951, str. 25—29.
Pisec prikazuje razmah osvobodilnega gibanja na Krasu 1942.
215. Dugolin Avgust-Maks: Od sabotažnih mladinskih skupin do 1. kraške
čete. Nova Gorica, Postojna 14. VI. 1951, št. 23 — 28. VI. 1951, št. 25.
Historiat borbene aktivnosti na Krasu 1941—1942.
216. (Dugol)in (Avgust-Maks): Od prvih mladinskih sabotažnih dejanj do
I. kraške čete in bataljona. SPor 16. VIL 1952, št. 68.
217. (Dula)r (Jože): »Hiti, brigada p e t n a j s t a . . . « Dolenjski list, Novo mesto
18. IX. 1953, št. 37.
Spomini na delovanje belokranjske brigade v NOB.
218. D(nlar) J(ože): Metlika — junaško mesto. Ob desetletnici XV. belokranj­
ske udarne brigade. LdP-Borba 20. IX. 1953, št. 236.
219. D u l a r Jože: Spomini na pesnika Ivana Campa. Koledar Družbe sv. Mo­
horja za leto 1954, [Ljubljana 1953], str.40—42.
Del avtorjevih spominov na pesnika se nanaša na vojno dobo.
220. Durjava Tončka: Prvi avgust 1943 v samici. Naša žena 1953, str. 200-^-201.
Avtorica opisuje, k a k o so priporniki sodelovali pri ljubljanskih demon­
stracijah 1. VIII. 1943.
221. (Durn J. T.): Nekoliko zgodovine iz narodnoosvobodilne borbe v Vipavi.
Prosveta, Chicago 5..VIL 1951, št. 130 — 10. VII. 1951, št. 133.
Po podatkih KLO Vipava sestavljen historiat NOB v Vipavi.
222. E.B.: Bazoviška napada. Ljubljanski dnevnik 4. IX. 1953, št. 206.
Spomini na poseganje primorskih enot v Kanalsko dolino po kapitulaciji
Italije.
223. Eno leto razvoja in napredka IX. korpusa. Gorenjski glas, Kranj
22. VIII. 1953, št. 34. ^
Pisec označuje v članku borbenost, k a d r e in šolstvo ter organizacijo
IX. korpusa.
224. Epih Sergej: »Mi vsi smo jekleni zid«. S tankisti pioti Trstu. Borec 1953,
str. 360—363.
Spomini na prodiranje proti Trstu konec aprila 1945.
225. Epih Sergej: Pomlad na ulicah Trsta. Tovariš 1953, str. 1246.
Zapiski iz vojnega dnevnika ob osvoboditvi Trsta 28. IV.—2. V. 1945.
226. -er: Spomini na prvi kongres. Prosvetni delavec 20. IV. 1951, št. 7—9.
227. -er: Ivan Župane-Johan. Koroška v borbi. Celovec 1951, str. 122—123.
Prikazuje aktivistični lik Ivana Zupanca.
228. Erjavec Jože: Po Beneški Sloveniji in Reziji. Turneja igralske skupine
IX. korpusa NOV in POJ v letu 1944. Slovenski Jadran, Koper 7. avgu­
sta 1953, št. 32.
229. F a b j a n Bojan: Iz partizanskih spominov. Nekaj o minercih Cankarjeve
brigade. Dolenjski list, Novo> mesto 4. XII. 1953, št. 48.
Spomini na minerske akcije na progah na Dolenjskem.
230. Fajfar Tone: Slovensko osvobojeno ozemlje. Pionirski list 29. III-1951,
št. 11.
Oris dveh osvobojenih ozemelj v dobi NOB pred roško ofenzivo in po
kapitulaciji Italije.
Ž31. Fajfar Tone: Po potih bratstva in enotnosti. Iz partizanskega dnevnika.
SPor 4. IV. 1951, št. 80 — 7. V. 1951, št. 105.
Izvlečki iz dnevnika o potovanjih in bivanjih na Hrvatskem v letih 1943
in 1944.
232. Fajfar Tone: Pomlad v Dolomitih. Delavska enotnost 6. IV. 1951, št. 15.
Opis osvobojenega ozemlja v Dolomitih pri Ljubljani in* umik iz njega
spomladi 1943.
233. Fajfar Tone: Pred osmimi leti v Dolomitih. Borec 1951, str. 128—132.
Memoari o dobi, ko je v Dolomitih bival IOOF.
234. Fajfar Tone: Rojstni dan nove Jugoslavije. Borec 1951, str. 313—316.
Oris potovanja in zasedanja AVNOJ-a v Jajcu.
235. Fajfar Tone: Slovenska pomlad 1941. Borec 1952, str. 104—106.
Pisec riše na kratko dneve ob propadu stare Jugoslavije, ustanovitev
Protiimperialistične fronte in prve začetke partizanskega zbiranja. Cla-

365
 nek delno ponavlja misli, ki so bile že natisnjene v Novem svetu 1946 in
Tovarišu 1948, delno pa dodaja še nove.
236- Fajfar Tone: Pred desetimi leti s!mo imeli prvo osvobojeno ozemlje. LdP
5. VII. 1952, št. 27 in 12. VII. 1952, št. 28.
Pisec riše na kratko pomladanske boje z Italijani na Gorenjskem in
Notranjskem, nastanek in značaj osvobojenega ozemlja ter njegov konec.
237. Fajfar Tone: Zgodovinske obletnice. Tovariš 1952, str. 989.
238. Fajfar Tone: Pred desetimi leti j e bil ustanovljen AVNOJ. LdP 22. no­
vembra 1952, št. 47.
239. Fajfar Tone: Po sledovih naše zgodovine. Tovariš 1953, str. 39—40, 64.
Spomini na potovanje s slovensko delegacijo na II. zasedanje AVNOJ-a
v Jajcu.
240. Fajfar Tone: Poslovilna pot Borisa Kidriča. Tovariš 1953, str. 455—456.
Pisec označuje pomen B. Kidriča kot organizatorja narodnoosvobodilnega
gibanja in rešitelja v težkih situacijah.
241. Fajfar Tone: Slovenci na zasedanju v Jajcu. SPor 24. XI. 1953, št. 278 in
Delavska enotnost 27. XI. 1953, št. 48.
Odlomek iz avtorjevih spominov.
242. Fajfar Tone: Slovenci na zasedanju v Jajcu. Koledar Prešernove družbe
za leto 1954. [Ljubljana] 1953, str. 20—32.
Opis potovanja slovenske delegacije n a zasedanje v Jajce. Opis j e de­
loma podan po spominu na osebne avtorjeve doživljaje, deloma pa je
avtor uporabil literaturo o zasedanju v Jajcu.
243. Fašistična grozodejstva na Planini. Posavski tednik, Krško 28. II. 1953,
št. 8.
Prikaz ustaškega napada in njihovega pobijanja ljudi na Planini na
Gorjancih.
244. Felaher Julij: Matija Verdnik-Tomaž. Borec 1951, str. 299—301.
Oris aktivističnega lika in dela Korošca iz Roža.
245. (Felah)er (Julij): Ob 10.obletnici množičnih izseljevanj in oboroženega
upora koroških Slovencev. SPor 10. IV. 1952, št. 86.
246. Felaher J u l i j : Guten Hunger = dober tek. Naša žena 1952, str. 140—141.
Spomini piščeve matere t e r selitev in življenje v taborišču v Nemčiji.
247. Felaher J u l i j : Še konec leta 1944 so selili. Svoboda, Celovec 1952, str. 65
do 67.
248. Fele Marija: V spomin padlim partizanom in talcem v Legnu in Šmart-
nem. Borec 1951, str.'206—207.
Reportaža o streljanju talcev in imensko navajanje vseh padlih ali kakih
drugačnih žrtev.
249. (Ferjančič Anton) : Najstarejši primorski partizan A. Ferjančič o Vojku.
Slovenski Jadran, Koper 21. VHI. 1953, št. 34.
250. (Ferjančič Anton-Zvonko) : Domovina, jaz sem t e i s k a l . . . Primorske
novice, Nova gorica 22. V. 1953, št. 21 in 29. V. 1953, št. 22.
Spomini prvega primorskega partizana na beg iz italijanske vojske in
odhod v partizane.
251. (Ferjančič Duša): Iz našega osvobodilnega boja. Prvi poganjki osvobo­
dilnega gibanja v Vipavi. Primorske novice, Nova gorica 3- IV. 1953, št. 14.
252. Feriez Ivan-Milan: Delo in razvoj NZ v Sloveniji. Ljudski miličnik
18. X. 1951, št. 40.
253. Ferluga Franc-Cvek; Z Opčin čez Lonjer v Trst. Primorski dnevnik,
Trst 1. V. 1952, št. 105.
Spomini na osvoboditev Trsta.
254. Filipčič Milan: Major Jones, na svidenje! Borec 1951, str. 349—352.
Razgovor z majorjem Jonesom o času, ki ga je preživel med slovenskimi
partizani 1943 in 1944.
255. (Filipčič Milan-gvab Mitja): 12. aprila 1941 so fašistični volkovi raztrgali
Slovenijo. LdP 12. IV. 1952, št. 15.
Slike razpoloženja med prebivalstvom v dneh sovražne zasedbe.

366
256. Filipčič Alojz-Miha: Partizanov niti pred vrati Ljubljane ni bilo mogoče
uničiti. SPor 14. VIII. 1952, št. 191.
Spomini na italijansko hajko v septembru 1942.
257. Filipič France: Osvoboditev. Vestnik, Maribor 9. V. 1951, št. 107.
Oris subjektivnega občutja ob prihodu zavezniške vojske v koncentra­
cijsko taborišče. »
258. Filipič France: Herojski bataljon. Vestnik, Maribor 9. I. 1952 — 12. ja­
nuarja 1952, št. 9.
Med opisom okolja, v katerem je deloval pohorski bataljon, prikazuje
pisec njegovo intenzivno delo in akcije v zadnjih tednih pred tragičnim
koncem.
259. Filipič France: Tragedija v Pogačnikovem mlinu. Poglavje iz borb
ruških partizanov. 7 dni, tedenska priloga »Vestnika«, [Maribor] 26. IV.
1952, št. 16—17.
260. Filipič France: Pohorski bataljon. Poglavje iz zgodovine narodnoosvo­
bodilne borbe v severni Sloveniji. Izd. »Obzorja«, Maribor 1952, str. 222,
8°.
Na zasliševanjih preostalih očividcev in na arhivskih virih napisan po­
ljuden pregled pohorskega bataljona. Za čas do ustanovitve tega bata­
ljona je pisec na kratko opisal splošni razvoj narodnoosvobodilnega
gibanja na Štajerskem. Na koncu j e dodal n e k a j slovenskih in nemških
aktov, ki govore o bataljonu. Dodal j e tudi seznam vseh članov pohor­
skega bataljona.
261. Filipič France: Njihova — v kamen vklesana — imena bodo spomenik
enega najveličastnejših poglavij iz osvobodilne borbe slovenskega na­
roda. SPor 29. XI. 1952, št. 282.
Pisec prikazuje razvoj osvobodilnega gibanja v Mariboru in na Štajer­
skem v letu 1941 ter streljanje talcev.
262. Filipič France: Toledova smrt. Večer, Maribor 20./21. XII. 1952, št. 299.
263. Filipič France: Spomin na slavne dni. Večer, Maribor 16. VII. 1953, št. 166.
Pripovedovanje Erklove matere o delu in usodi njene hiše v dobi NOB.
264. Filipič France: Vse, prav vse sem žrtvovala zate, ljudstvo moje! Večer,
MariboT 21. VII. 1953, št. 170.
Avtor riše usodo Kerenčičeve družine ob Pesnici, kako je delala za osvo­
bodilno gibanje in koliko je žrtvovala.
265. (Filipič France): Jože Hermanko. Večer, Maribor 17. XII. 1953, št. 295.
Poleg predvojne dobe riše članek tudi Hermankovo delo v vojni dobi,
v letu 1941.
266. (Filipič France): Naši narodni heroji Menih Jože — Rajko Knap. Večer,
• Maribor 29. XII. 1953, št. 303.
Biografija novoimenovanega narodnega heroja.
267. (Finžgar Bogdan): Kočevska med narodnoosvobodilnim bojem. Ljubljan­
ski dnevnik 22. VIII. 1953, št. 195.
268. (Finžgar Bogdan): Goriška nad tanke. Ljubljanski dnevnik 5.IX. 1953,
št. 207. ,.
Prikaz goriške fronte v septembru 1943.
269. (Finžgar Bogdan): Sedem mož je odšlo na južno stran. Ljubljanski dnev­
nik 5. IX. 1953, št. 207.
Odhod prvih partizanov z Mokrca na Primorsko in nastanek pivške čete.
270. (Finžgar Bogdan): Zorelo je seme upora. Ljubljanski dnevnik 5. IX. 1953,
št. 207.
Skice o začetkih osvobodilnega gibanja na Primorskem v letu 1941.
271. (Fir) E(egina): Za svobodo in srečno domovino. Dolenjski list, Novo
mesto 16. V. 1952, št. 20.
Opis zbiranja novincev za partizane-
272. Fir Regina: Barica je bila 1942. leta v belogardističnem taborišču. Do­
lenjski list, Novo mesto 31. X. 1952, št. 44.
273. (Fir) R(egina): Partizanske družine so bile velika opora narodnoosvobo­
dilnega gibanja. Dolenjski list, Novo mesto 11. XI. 1952, št. 37.

367
274. Fir Regina: Naša glavna naloga je: resiti ranjence! Spomin na sodelo­
vanje XV. SNOUB s XIII. proletarsko brigado. Dolenjski list, Novo mesto
18. IX. 1953, št. 37.
275. Firar Martin: Utrinek iz partizanskih let. Spomini borcev in graditeljev
socializma, Maribor 1953, izdal okrajni odbor ZVVI, str. 33—36.
Spomin na boje pri Mozjrju v decembrski ofenzivi 1944.
276. Fortič Marija: Bilo je 20. januarja 1942. SPor 16.1.1951, št. 13.
Reportaža o delu gorenjskega aktivista Tugomera Vidmarja.
277. Franovič Stanko-Sergej: Upor v tržaškem arzenalu. Primorski dnevnik,
Trst 23. VII. 1953, št. 174.
Spomini na akcije ob Mussolinijevem padcu in kapitulaciji Italije.
278. Frece Marica: Kdor pozna njihove žrtve, ta hoče biti vreden težko pri-
borjene svobode. SPor 29. XI. 1952, št. 282.
Avtorica riše čustva zaprtih Slovencev v dneh streljanja talcev.
279. F(rigel Pepca): Pred osmimi leti je bilo. Zasavski vestnik, Trbovlje
22. VIL 1953, št. 29.
Članek prikazuje rešitev oziroma ugrabitev aktivista iz bolnišnice v
Trbovljah v marcu 1945.
280. F. S.: Kraška vasica Štjak, eno izmed partizanskih središč. Primorski
dnevnik, Trst 29. VIII. 1951, št. 203 in 30. VIII. 1951, št. 204.
281. F. U.: Drobni dogodki iz velike borbe za osvoboditev Trsta. Primorski
dnevnik, Trst 1. V. 1952, št. 105.
282. Furlan Dušan: Na karavli pod Učko. Primorski dnevnik, Trst 25. decem­
b r a 1952, št. 310.
Doživljaji slovenskega partizana, ki se je prebil iz Bosne v Slovensko
Primorje.
283. Furlan Dušan: »Nemci! Obkoljeni smo!« Primorski dnevnik, Trst 22. ju­
lija 1953, št. 173.
Prikaz nemškega napada na partijsko šolo v Cerknem na Primorskem.
284. Furlan Janko: Iz težkih dni nabrežinskega okraja. Primorski dnevnik,
Trst 27. IV. 1951, št. 99.
Reportaža o življenju v dobi narodnoosvobodilnega boja.
285. G.: Prvi partizanski streli — začetek narodnega upora na Koroškem.
Slovenski vestnik, Celovec 13. XII. 1952, št. 88.
Poročilo o poti partizanske patrulje za 11-letnico pohoda II. grupe od­
redov. V njem navaja odlomke spominov, ki so jih napisali o posamez­
nih dogodkih v spremno knjigo o pohodu.
286. Gaberski Danilo: Z Lackovim odredom v Koralnih Alpah. Borec 1953.
str. 94—95.
Spomini na pohod in obisk hotela Glashütte na planini Golici na Ko­
roškem.
287. Gabrovec Milko-Sulčič Virgil: Juriš na Nemce pri Boki Kotorski. Delo
Trst 8. VIII. 1953, št. 249.
Spomini na sodelovanje primorskih partizanov v bojih z Nemci.
288. Gabrovšek Jože: Delo in razvoj NZ ljubljanskega železničarskega vozla.
Ljudski^ miličnik 18. IX. 1951, št. 36.
289. Gabrovšek Jože: Skozi straže mimo bajonetov... DTzne akcije želez­
niškega bataljona Narodne zaščite. Spomini ilegalca na leto 1941—1942.
SPor 12. X. 1952, št. 242.
290. Ganziti Rudi: Na vhodu v bunker so stali, pa ga niso odkrili. Ljubljan­
ski dnevnik 21. VIII. 1953, št. 168.
Pisec opisuje zidanje bunkerja v Romihovi hiši v Ljubljani, Pot na
Drenikov vrh.
291. Gasperini Francesco: Delavsko gibanje proti trem fašizmom. Ljudski
koledar 1954, Trst [1953], založba >Deloc.
Na straneh 46—48 se pisec dotika vojne dobe. Osvobodilno gibanje pod
Titom prikazuje kot nacionalistično.
292- Gašperšič Jelo: »Skok v osje gnezdo« v Drvarju na Titov 52. rojstni dan.
Borec 1951, str. 163—165.
Opis nemškega napada na Drvar.

368
 293. (Gašperšič Jelo): Ob vstaji okoli Šmarne gore in Rašice. SPor 29. ju-
nija v 1951, št. 151. .
294. G(ašperšič) J(elo): V spomin po potih, kjer se je vojskoval junaški Can­
karjev bataljon. SPor 12. VIL 1951, št. 161.
Članek prikazuje boje na Gorenjskem proti koncu leta 1941.
295. G(ašperšič) J(elo): Cankarjevci s'è bi jejo v Dražgašah. SPor 13 VIL 1951,
št. 162.
Opis bojev v Dražgošah na Gorenjskem v januarju 1942.
296. (Gašperšič Jelo): Začetek junaških dni Bele krajine. SPor 22. VII. 1951,
št. 170.
Članek prikazuje začetke osvobodilnega gibanja v Beli krajini v L 1941.
297. Gašperšič Jelo: »Bataljon v težki borbi z banditi — nujno prosim po­
moči!« Junaški boj desetih partizanov moravske čete pri Sv. Mohorju
21. IX. 1941. Mladina 18. XII. 1951, št. 25.
Na podlagi nemškega dokumenta opisuje avtor boj partizanov z Nemci
na hrib u_ p r i Sv. Mohorju na Gorenjskem.
298. (Gašperšič Jelo)-ggg: Dve, tri hudomušne o prvem uredniku »Mladine«.
Mladina 6. L 1953, št. 1.
299. (Gašperšič Sonja): Naša mamica je heroj in 36 ran je imela. Mladina
7. IV. 1953, št. 14.
Članek riše borbena dejanja narodne junakinje Albinice Malijeve.
300. G. B.: V Hrpeljcih so se borci oddolžili spomina slavnih dni borbe.
Istrski tednik, Koper 21. IX. 1951, št. 38.
Opis boja osmih partizanov 9. februarja 1945.
301. G. B.: 2. oktober 1943 bo ostal neizbrisen v srcu našega ljudstva. Istrski
tednik, Koper 5. X. 1951, št. 40.
Opis italijanske ofenzive v dolini Rižane.
302. G. D.: Spomini na ptujske ječe. Ptujski tednik, P t u j 27. VIL 1951, št. 29.
303- G. H.: Prvič praznujemo naš občinski praznik 8. junij. Naše delo, Šent­
vid v Ljubljani 8. VI. 1953, št. 3.
Članek razlaga, česa se v Šentvidu spominjajo 8. junija, in opisuje po­
vezanost Šentvida s partizani.
304. G(erlanc) B(ogomil): Slovenska knjiga v NOB in v svobodi. Tovariš 1951,
str. 188.
305. Gerlanc Bogomil: Okrožne in pokrajinske učiteljske konference v času
NOB. Sodobna pedagogika 1951, str. 157—171.
306- Gerlanc Bogomil: Naši otroci v taborišču na Rabu. Rabski zbornik, Ljub­
ljana 1953, izd. Zveza borcev, str. 91-—101.
Pisec je objavil nekaj otroških opisov o doživljajih v zvezi z internacijo
na Rabu. V uvodu j e nakazal usodo krajev ob Zgornji Kolpi v dobi
okupacije in kako so otroški opisi nastali.
307. (Gerlanc Bogomil) : Mladi rod Kočevske proti okupatorju. Zbral in uredil
Bogomil Gerlanc. Izd. Mladinska založba, Ljubljana 1953, str. 79 + 6 slik
v besedilu + 1 karta, 8°.
V knjigi so objavljeni opisi neposrednih doživetij, ki so jih opisali
otroci na območju kočevskega okrožja v letu 1944. V prvem poglavju
pod naslovom »Otroci nam govorijo« so nanizani spomini na razne do­
godke v zvezi z okupacijo, v drugem poglavju pod naslovom »Naši
otroci v internaciji« so pa nanizani spomini otrok na internacijo na
Rabu in Gonarsu. Dragoceni so prirediteljev uvod in opombe, v katerih
j e avtor prispeval sicer drobne, toda pomembne podatke za boljše po­
znavanje vojne dobe na Kočevskem.
308- Globevnik Josip: Ljudski odbori organi ljudske samouprave. Ljubljana
1952, izd. Uradni list LRS.
V poglavju »Razdobje narodnoosvobodilne vojne« na str. 12—28 podaja
avtor kratek in strnjen pregled organov ljudske oblasti in njihovih
glavnih značilnosti. V pregledu se dotakne najprej razvoja na vsem
jugoslovanskem ozemlju, nato p a posebej razvoja v Sloveniji.
309. Gluk Jože: Odlomki iz Flossenburga. Borec 1953, str. 203—205.
Spomini na bivanje v koncentracijskem taborišču.

24 Zgodovinski časopis 3()9

310- (Glušič Dominik)-K. č.: Ob desetletnici Lackove aretacije, mučenja in
smrti. Ptujski tednik, P t u j 22. VIII. 1952, št. 34.
311. Glušič Dominik: V Silvestrovi noči 1942 je padel junak Osojnik. Ptujski
tednik, P t u j 26. XII. 1952, št. 52.
Pisec prikazuje, kako so Nemci po izdaji dobili Osojnika in ga ubili.
312. Glušič Dominik: Padli so ob sončnem zatonu. Ptujski tednik, P t u j 13. fe­
bruarja 1953, št. 7.
Prikaz gestapovske likvidacije slovenskih ljudi v Ptuju v zadnjih dneh
pred osvoboditvijo.
313. Glušič Dominik: Pisana druščina. Ptujski tednik, P t u j 6. III. 1953, št. 10.
Oris rešitve zajete partizanke na račun razkroja pri nemških ljudeh
zaradi bližajočega se poraza.
314. Glušič Dominik: Sezuli so jih. Ptujski tednik, P t u j 27. III. 1953, št. 13.
• Prikaz gestapovskega postopanja na Polenšaku pri Ptuju.
515- Glušič Dominik: »Moral sem ga, ker je hotel pobegniti«. Ptujski tednik,
Ptuj 3. IV. 1953, št, 14.
Pisec razkriva zahrbtnost gestapovcev pri ubijanju slovenskih ljudi.
516. (Gmajnar Tone)-tg: Neznani grobovi kličejo. SPor 1. XI. 1951, št. 257.
Spomini n a taborišče v Renicciju.
517. Golob Ludvik: Kaj smo delali pionirji med vojno. Mladina 31. VIL 1952,
št. 15.
318. Golouh Rudolf: Dr. Drago Marušič — sedemdesetletnik. Jadranski ko­
ledar 1945, Trst [1953], str. 57—59.
V okviru biografije se pisec dotakne na kratko tudi Marušičevega dela
v dobi NOB.
319. Gornik Gojko: Na Gurah. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 124—150-
Memoarski pregled partizanskih bojev na Koroškem od j a n u a r j a 1944
do konca.
320. Gornik Gojko: Moj prvi večji spopad z Nemci. Večer, Maribor 28. aprila
1953, št. 100.
Spomini na spopad v januarju 1944.
321. G(orišek) J(anez): Junaške borbe IX. korpusa. Nova Gorica, Postojna
26. XII. 1952, št. 52.
Kratek pregled aktivnosti IX- korpusa.
322. Gostenčnik E(rnest): V partizanski bolnišnici. Spomini invalidov borcev
in graditeljev socializma, Maribor 1953, izd. Okrajni odbor ZVVI, str. 45
do 50.
323. Govori Radio Osvobodilne fronte. SPor 26. IV. 1951, št. 99.
Opis radijske oddaje sredi marca 1942, ko so Italijani hoteli za vsako
ceno izslediti oddajniki
524. (Grabnar Boris): Pohorski bataljon. LdP 51.1952, št. 1.
Ob nizanju pičlih dokumentov o aktivnosti pohorskega bataljona riše
avtor zadnje mesece, značaj in konec bataljona.
525. Gradnikova brigada v Tržiču. Primorski dnevnik, Trst 7. II. 1951, št- 31
in 8. II. 1951, št. 32.
Pisec opisuje kapitulacijo Nemcev v Tržiču, osvoboditev po partizanih
in snidenje z angleškimi četami.
326. Gratton Ferruccio: Italijan v vrstah slovenskih partizanov. Delo, Trst
14. VIII. 1955, št. 250. j
Spomini na sodelovanje s slovenskimi partizani na Dolenjskem. J
327. Gregore Drago: Beg Italijanov iz Dolenjskih Toplic. Dolenjski list, Novo
mesto 3. III. 1951, št. 9.
328. Gregore Dragutin: Kako so partizani pri Sv. Petru dobili prvi mitraljez.
Prosveta, Chicago 5. III. 1951, št. 45.
329. Gregore Dragutin: Dolenjske Toplice za časa okupacije. Prosveta, Chi­
cago 6. III. 1951, št. 46 — 16. III. 1951, št. 54.
Kratek historiat.
530. Greif Martin: Prva pohorska četa. Delavska enotnost 30: III. 1951, št. 14-
Memoari o začetkih partizanstva na Pohorju.
331. Greif Martin: Osvoboditev Trsta. Borec 1951, etr. 232—233.

570
 332. Greif Martin: Za svobodno Primorsko. Borec 1951, str. 267—268.
333. G(reif) M(artin): Razvoj Narodne zaščite v Trstu. Ljudski miličnik
18. X. 1951, št. 40.
334. Gröblacher Vine: Pred devetimi leti — nasilno izseljeni. Slovenski vest-
nik, D u n a j 21. IV. 1951, št. 29.
Pisec opisuje aretacijo na domu, taborišče v Žrelcu pri Celovcu, bivanje
v Nemčiji in nato povratek domov po končani vojni.
335. Gröblacher Vinko: Nekaj utrinkov iz življenja na Hesselbergu. Svoboda,
Celovec 1952, str. 26—29.
Spomini na taborišče preseljenih koroških Slovencev na Hesselbergu
v Nemčiji.
336. Grozna obletnica v Rihenbergu. Soča, Gorica 1- III. 1952, št. 238.
Opis nemškega požiga.
537. (Gruden Albert-Blisk): Tako so se borili junaki na Primorskem. LdP-
Borba 20. VIL 1953, št. 183.
»Blisko vo« .pripovedovanje, kako eo partizani v Pia v ju pri Trstu zajeli
Nemce konec 1943.
338. Grušovnik Srečko: Iz pregnanstva — v partizane. Vestnik, Maribor
7. VII. 1951, št. 158.
Spomini na deportacijo na Hrvatsko in v Bosno ter beg iz ustaških rok
v partizane.
339. G. V.: Spomin na grozodejstva v Ustjah. Primorski dnevnik, Trst
10. V. 1952, št. 113.
Članek prikazuje, kako so se Italijani znesli nad slovensko vasjo za
uboj, ki so ga sami zagrešili.
540- Guček Milan: Gabrovica gori. Primorski dnevnik, Trst 27. IV. 1951, št. 99.
Prikaz nemškega napada na Gabrovico, njenega požiga in mučenja ljudi.
341. Guček Milan: Italija j e kapitulirala. Odlomek iz »Vstajenja Slovenske
Istre«. Istrski tednik, Koper 13. VIL 1951, št. 28.
342. Guček Milan: Gabrovica v plamenih. Istrski tednik, Koper 20. VIL 1951,
št. 29.
343. Guček Milan: V borbi so padli za nas. Istrski tednik, Koper 23. VIL 1951,
posebna izdaja.
Prikazuje nemško ofenzivo v Istri 1944.
344. Guttenbrunner Michael: Razgovor z avstrijskimi antilašisti. Koroška v
borbi, Celovec 1951, str. 71—74.
Opis epizode iz skupnega boja slovenskih in avstrijskih antifašistov
v Pöllingu v Labotski dolini 17. X. 1944.
345. (Guz)ej (Gustav): 22. julija bomo proslavljali 10. obletnico pričetka obo­
roženega odpora. LdP 30. V. 1951, št. 125.
Pisec opisuje prve akcije partizanov poleti 1941 in nekatere dogodke
nepravilno kombinira v zvezi z 22. julijem 1941.
346. Hace Matevž: Spomini na prosvetno delo v partizanih. Obzornik 1951,
str. 164—170.
347. H(ace) M(atevž): Ob deveti obletnici Tomšičeve brigade. SPor 18. ju­
lija 1951, št. 166.
Članek našteva pomembnejše akcije in udeležence, ki so se v njih od­
likovali.
348. Hace Matevž: Spomini na IV. operativno cono. Borec 1953, str. 272—273,
326—328-
Članek prikazuje organizacijsko delo štaba IV. operativne cone.
349. Hafnar Lojze: G-ll. Kurirska postaja pred osmimi leti. Gorenjski glas,
Kranj 28. III. 1953, št. 13.
Opisuje nemško hajko v okolici Davče konec marca 1945.
350. Hafner Vinko: Trije vzori. Borec 1951, str. 218—221.
Opis spominov na Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča in Lojzeta Kebeta.
351. Hafner Vinko: Trinajstorica. Borec 1953, str. 47—50, 96—98, 152—154, 244
do 247, 194—196, 274—275, 329—332, 570—372.

24*
371
 Reportaža o partizanstvu na Gorenjskem spomladi 1942 in kako je prišlo
do tragične usode 13 obkoljenih partizanov, med katerimi je bil tudi
mladi Stane Žagar.
352. Hafner Vinko: Z Gorenjskega na Kočevski zbor. Borec 1953, str. 263
do 266.
353. Hajduković Blažo: Eksplozija. Borec 1953, str. 230—231. '
Spomini na razstrelitev transformatorske postaje v Gorici.
354. (Henigman Jožefa): Doživljaji partizanke Heningman Jožefe v času
roške ofenzive. Prosveta. Chicago 22.11.1951, št. 38 in 23.11.1951, št. 39.
355. Heroja narodnoosvobodilne vojne. Ljubljanski dnevnik 25. VII. 1953,
št. 171.
Kratka biografija Ivana Kovačiča in Dušana Jereba.
356. Heroji narodnoosvobodilne vojne. Ljubljanski dnevnik 24. VII. 1953,
št. 170. I
Kratke biografije narodnih herojev A. Beblerja, Tončke Čečeve, Kajuha,
Vide Janežičeve in Valentina Rožanca.
357. Herojska pot II. grupe odredov. Dolenjski list, Novo mesto 12. XII. 1952,
št. 50.
358. H(iršl): Trije partizani proti dvesto Madžarom. SPor 15. VIL 1952, št. 166. '
Članek opisuje boj izdanih partizanov z Madžari v Prekmurju 27. okto­
bra 1944.
359. Hladnik Leopold: Zbiralno taborišče Beljak. — V taborišču Markt Ret- |
tenbach. Svobo.da, Celovec 1952, str. 68—78. j
V verzih podana usoda koroških Slovencev v zbirni bazi za preselitev
in nato v taborišču preseljencev. V pripombah so k r a t k o navedeni živ-
ljenski podatki oseb, ki jih pesmi omenjata.
360. Hočevar Jože: Nekaj spominov iz I. tenkovske brigade. Borec 1952,
str. 224—225.
361. (Hofbaner Lojze): Prva akcija partizanov v Hrastniku. Zasavski vestnik,
Trbovlje 29. XII. 1953, št. 52.
362. Hrib Ludvik: 16. maj — praznik vasice Ravnje. SPor 16. V. 1953, št. 113.
Prikaz fašističnega požiga Ravenj leta 1943.
363. (Hribar Janez): Notranjska v narodnoosvobodilnem boju. SPor 9. ju­
lija 1953, št. 186 — 12. VIII. 1953, št. 189.
564. (Hribar Janez): Napad na Črni vrh. Kmečki glas 27. VIII. 1953, št. 34.
Opis osvojitve belogardistične postojanke nad Idrijo v začetku sep­
tembra 1944.
365. H(ribar) J(ulka): Smrt v ognju leta 1944. Zasavski vestnik, Trbovlje
22. VIL 1953, št. 29.
Članek opisuje rezultat nemškega zločina v vasi Orehovici, kjer so
požgali t r i hiše in ljudi v njih.
366. (Hnberšek Dane): Prvo osvobojeno ozemlje na Štajerskem. Ljubljanski
dnevnik 11. XII. 1951, št. 137.
567. H(riberšek) D a n e : Pred osmimi leti j e bilo osvobojeno Mozirje. SPor
8. IX. 1952, št. 213.
Članek prikazuje potek akcij za osvoboditev Mozirja leta 1944.
368. Hriberšek Marija: Tako so šli Dularjevi s Sel skozi trpljenje v novi svet.
Koroški fužinar, Ravne 30. V. 1952, št. 4—6.
Opis sodelovanja Dularjevih r narodnoosvobodilnem gibanju v Mežiški
dolini.
569. Hrovatin Anton: Prihod Nemcev. Delo, Trst 19. IX. 1953, št. 255.
Spomini na aktivistično delo na Hrvatskem.)
570. Hrovatin Radoslav: Partizanska pesem — naša ljudska pesem. Obzornik
1951, str. 354—360. / I
Pisec prikazuje, kako j e partizanska pesem povezana z ljudskimi glas- I
benimi prvinami.
371. Hrovatin Radoslav: Partizanska pesem. Ljubljana 1953, izd. DZS, str. 242,
16°.
V knjigi j e pisec zbral in ponatisnil partizanske pesmi z notografom.
V uvodu, str. IX—XIV, j e na kratko orisal historiat partizanskih pesmi,

372
 jih klasificiral po izvoru, glasbenih oblikah in izrazu. Na koncu, na
str. 213—229, j e k vsaki pesmi še posebej napisal opombe, kjer je po­
jasnil, kako, kje in kdaj je vsaka pesem nastala, ali j e njen napev samo­
stojen ali povzet po drugi pesmi in kje je bila najprej natisnjena
oziroma objavljena.
372. H. IL: Ne dovolimo ustvariti lažnivih legend. SPor 21. IX. 1952, št. 224.
Pisec zavrača pisanje Lipičnika v »Novi poti« IV, str. 65 o smrti Henrika
Smrekarja in pripoveduje, kdaj in kako je po njegovem Smrekar umrl.
373. H(umar) J(oško): Spomini na Janka Premrla-Vojka: LdP-Borba 14. ju­
lija 1953, št. 178 m 15. VIL 1953, št. 179.
Oris Vojkovega partizanstva po pripovedovanju njegovih soborcev.
374. Idrijn: Spomini na taborišče Rab in Gonars. Naša vez 1.1.1953, št. 4 in
10. II. 1953, št. 5.
375. I.E.: Samoten partizanski grob. Borec 1952, str. 380—381.
Avtor razlaga, kdo in kako so postali žrtve belogardističnega nasilja
v samotnem grobu med Pleterjami in Apnenikom.
376. Ilič M.: Taktika in intrige angleške špijonaže za časa osvobodilne vojne
v Jugoslaviji. Delo, Trst 7.1.1950, št. 57.
Pisec hoče prikazati zveze osvobodilnega gibanja z angleškimi zastopniki
kot škodljive NOB.
377. Istran Mitja: Na predvečer 1. maja 1944 v Istri. Delo, Trst 1. V. 1953,
št. 235.
Skojevska akcija za proslavo l . m a j a z zažiganjem kresov.
378. Ivane Emil, podpolkovnik: Dva obešcevalca. SPor 7. X. 1952, št. 238 in
8. X. 1952, št. 239.
Opis likvidacije izdajalca narodnoosvobodilnega gibanja v Ljubljani.
379. Ivanetič Peter: »Mlajši ste šli v boj, ste šli umret' — za nas1, za svobodo,
za boljši svet. Dolenjski list, Novo mesto 11. IX. 1951, št. 37.
Prikaz mladinskega dela v Novem mestu v letu 1941 in dalje.
380. (Ivanuša...): Dve neuresničeni želji. SPor 22. VIL 1953, št. 171- '
Opis partizanske iznadljivosti Dri iskanju boljšega orožja.
381. Iz borb in življenja prvih štirih slovenskih brigad. Izdal Pripravljalni
odbor za proslavo desetletnice ustanovitve Tomšičeve, Šercerjeve, Can­
karjeve in Gubčeve brigade. [Ljubljana] 1952, str. 289, 16°.
Pisci so opisali poti in rast prvih slovenski brigad. Prispevke so delno
napisali po spominu, delno so pa kroniko akcij prikazovali s ponatisnje­
nimi sestavki iz sodobnega časa in s sodobnimi dokumenti. Popise «o
nanizali po brigadah.
382. Iz dnevnika izseljenca. Svoboda, Celovec 1952, str. 36—48.
Odlomki iz dnevniških zapiskov o bivanju koroškega Slovenca v Nem­
čiji.
383. Iz krvi rdeče mladih partizanov raste roža svobode. Dolenjski list, Novo
mesto 21. XII. 1951, št. 51.
Kratki življenjepisi narodnih herojev Jožeta Slaka-Silva, Vinka Pader-
šiča-Batreja, Janka Starina-Janka, Micke Sobar-Nataše, Jožeta Mihelčiča
in Ilija Badovinca.
384. Izmišljeni »corpus delicti« za zapiranje Slovencev. Soča, Gorica 5. sep­
tembra 1953, št. 317.
Pisec prikazuje italijanski požig Ustja v Vipavski dolini 7. VIII. 1942 kot
rezultat medsebojnega obračunavanja med Italijani samimi.
385. Iz partizanskih spominov borca VII. UB »Franceta Prešerna«. Gorenjski
glas, Kranj 14. VI. 1951, št. 24 — 5- VIL 1951, št. 27.
386. Iz slavnih dni. Slovenski Jadran, Koper 16. X. 1953, št. 42.
Članek opisuje partizanski boj z Nemci na Vojščici na Primorskem in
drzno rešitev k u r i r k e Sonje iz goriške bolnišnice.
387. Iz Stjenkove sabotažne sknpine. Borec 1951, str. 271—272.
388. Iz suženjstva z borbo v svobodo. Primorski dnevnik, Trst 6. IX. 1953,
št. 212.
Kratek pregled osvobodilnega gibanja na Primorskem do kapitulacije
Italije.

373
389. J.: Spomini na Ljubljano 1941—1945. Čudna rešitev. Gradimo U.V. 1951,
št. 28.
390. Jakac Božidar: Naša pot v Jajce 1943. Naši razgledi 21-XI. 1953, št. 23.
Opis doživljanja poti in bivanja v Jajcu.
391. Јакас Božidar: Skozi zasede in težave na drugo zasedanje. SPor 27. no­
vembra 1953, št. 280.
Spomini na potovanje slovenske delegacije v Jajce.
392. (Jakofčič Karolina)-c: Nismo pozabili in nikdar n e bomo! Dolenjski list,
Novo mesto 25. IV. 1952, št. 17.
Pripovedovanje Karoline Jakofčičeve s Klasinca o njenem sinu, ki so
ga ubili belogardisti.
393. (Jan Ivan): Poslednji vzpon Anževega Miha. LdP 4. III. 1951, št. 54.
394. J a n Ivan: P r e d dnevom oboroženega odpora. LdP 10. VI. 1951, št. 135 —
13. VI. 1951, št-137.
Memoari o začetkih partizanstva na Gorenjskem v letu 1941.
395. (Jan Ivan): Titova vas pod Stolom. Gorenjski glas, Kranj 10. V 1952,
št 19
- -
Opis partizanskega zatočišča na pobočju Stola-
396. J(an) I(van): Čez najtežje dni k novim zmagam. Zapiski o III. sovražni
ofenzivi. Ljubljanski dnevnik 15. V. 1952, št. 114.
397. Jan Ivan-Srečko: Komandant Karlo j e padel. Ljubljanski dnevnik 16. ju­
lija 1952, št. 167.
Opis partizanske akcije na Gorenjskem 7. X. 1944.
398- J a n Ivan-Srečko: Terenci. LdP 19. VII. 1952, št. 29.
Opis napornega dela terenskega aktivista na Gorenjskem.
399. J a n Ivan: Sosedje pod Stolom in Begunjščico. Gorenjski glas, Kranj
26. VII. 1952, št. 31.
. Prikazuje, sodelovanje ljudi okoli Begunj in Drage z osvobodilnim gi­
banjem.
400. J(an) in I(van): Boj za Dolomite. Ljubljanski dnevnik 14. VIII. 1952,
št. 191.
Spomin na boje v Dolomitih pri Ljubljani junija 1942.
401. J a n Ivan: Iz spominov na hude dni pod Storžičem in Krvavcem. Ljub­
ljanski dnevnik 17. XII. 1952, št. 296 in 18. XII. 1952, št. 297.
402. Jan Ivan-Srečko: P r e d enajstimi leti v gorenjskem kotu. Borec 1952,
str. 211—214.
Oris partizanskih začetkov na Gorenjskem.
403. J a n Ivan-Srečko: Trikrat brez uspeha. Borec 1952, str. 318—319-
. Pisec opisuje akcijo Kokrškega odreda v Lomu nad Tržičem konec no­
vembra 1944.
404. Jan Ivan-Srečko: Na Štajersko po orožje. Večer, Maribor 12. III. 1953,
št. 60 — 19. III. 1953, št. 66.
Reportaža o potovanju enote Kokrškega odreda v Gornji grad po orožje
jeseni 1944.
405. J a n Ivan: Med Žirovnico in Javornikom. Ljubljanski dnevnik 21. III. 1953,
št. 66.
Pisec razlaga pripravo na akcijo na železniški most pri Mostah in opiše
akcijo.
406- (Jan Ivan): 11.obletnica Kokrškega odreda. Ljubljanski dnevnik 11-ju­
nija 1953, št. 134. v
Reportaža o borbi v Lomu nad Tržičem novembra 1944.
407. J a n Ivan: Zdravo, gorenjski borci! Pred proslavo 11. obletnice kokrškega
odreda. LdP-Borba 11. VI. 1953, št. 149. '
408. (Jan Ivan): Polovico Gorenjcev bi Nemci izselili, č e . . . Ljubljanski dnev­
nik 17. VII. 1953, št. 165.
Oris nemških namenov s Slovenci na Gorenjskem in začetne partizanske
aktivnosti.
409. Jan Ivan-Srečko: Ustanovitev Prešernove brigade. Borec 1953, str. 199.

374
410. Jare Janko: Miran Jare v partizanih. Obzornik 1951, str. 132—140.
Pisec prikazuje, kako j e ob partizanski akciji na transport internirancev
pri Verdu prišel v partizane, kako j e prišel k IOOF in k a k o je umrl ob
roški ofenzivi.
411. (Jarc Janko): Ljubljana ognjišče upora. Tovariš 1951, str. 186.
Prikazuje Ljubljano kot sedež vodstva osvobodilnega gibanja v letu 1941.
412. Jarc Janko: Boj Ljubljane v letu 1942. Koledar Prešernove knjižnice
1952, SKZ, Ljubljana [1951], str. 97—106.
Na poljuden način prikazuje osvobodilno gibanje in okupatorsko proti-
aktivnost v Ljubljani 1942.
415. Jarc Janko: Boj za Metliko julija 1944. LdP 8. IV. 1951, št. 84.
Pisec prikazuje napad nemških, ustaških in mongolskih čet na Metliko
ter koordinirane protiakcije slovenskih in hrvatskih brigad za osvobo­
ditev Metlike.
414. J(arc) J(anko): K 10. obletnici umora Franca Špeharja. Dolenjski list,
Novo mesto 10. XI. 1951, št. 45.
Na podlagi italijanskega akta osvetljuje pisec umor belokranjskega
kmeta.
415. J(arc) J(anko): Boji za Žužemberk julija 1945. Tovariš 1952, str.491.
Prevod italijanskega akta, ki opisuje operacije pri Žužemberku v dneh
od 25. do 28. VIL 1943.
416- (Jarc Janko): Nastanek in razvoj prvih partizanskih čet v Sloveniji. Do­
lenjski list, Novo mesto 11. IX. 1952, št. 37.
Kratek pregled NOB v Sloveniji 1941 in v prvi polovici 1942. _
417. J(arc Janko): Belokranjski partizani po katastrofi na Gornjih Lazah.
Dolenjski list, Novo mesto 19. XII. 1952, št. 51.
Pisec opisuje usodo belokranjskih partizanov v zadnjih tednih pred
koncem 1941 in v začetku 1942.
418. Jarc Janko: Napad pri Gribljah 6. IX. 1941. Borec 1952, str. 295—297, 315
do 318.
Pisec prikazuje partizanski napad na italijansko treneko kolono, tako
• da navaja izjave še živih prič ih nato doda predvsem italijanske akte,
ki pričajo o napadu, jih na kratko ocenjuje in naposled izvaja zaključke.
419. Jarc Janko: Bela krajina v uporu. Kronika 1953, str. 3—15, 90—97, 163
do 171.
Na osnovi italijanskega in partizanskega gradiva t e r memoarskih za­
piskov napisan obsežen pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Beli
krajini v letu 1941. V uvodu se avtor dotakne progresivnega gibanja
v Beli krajini pred vojno, v vojnem času pa opiše politično in vojaško
stran do konca oktobra 1941.
420. Jarc Janko: Prvi talci na Dolenjskem. Dolenjski list, Novo mesto 17. ju­
lija 1953, št. 28
Na podlagi italijanskih dokumentov prikazuje italijansko divjanje proti
osvobodilnemu gibanju v ljubljanski pokrajini.
421. J(arc) J(anko): Novo mesto ob prvi osvoboditvi leta 1943 v luči nekaterih
dokumentov. Dolenjski list, Novo mesto 4. IX. 1953, št. 35.
422. J (are) J(anko): Ob deseti obletnici osvoboditve taborišča na Rabu. Do­
lenjski list, Novo mesto 4. IX. 1953, št. 35.
Pisec prikazuje nastanek taborišča, življenje v taborišču in osvoboditev-
423. Jarc J(anko): »Premalo ubijate«. SPor 13. IX. 1953, št. 216.
Pisec riše italijansko ravnanje z ljiidmi na okupiranem ozemlju.
424. (Jarc Janko): 29. oktober — praznik Novega mesta. Dolenjski list. Novo
mesto 23. X. 1953, št. 42.
Članek prikazuje partizanstvo na Dolenjskem v zadnjih mesecih 1.1941.
425. Jarc Janko: Kostanjevica in njena okolica v času narodnoosvobodilne
vojne. Kostanjevica na Krki ob sedemstoletnici mestnega obstoja, Ko­
stanjevica 1953, izd. Pripravljalni odbor obletnice Kostanjevice, str. 77
do 102.
Delno na literaturi, delno pa na lokalnih aThivih napisan prikaz do­
godkov v Kostanjevici med italijansko in nemško okupacijo.

375
 426. Jare Janko: Ko je šel vihar čez Dolenjsko. Tovariš 1953, str. 681.
Pregled NOB na Dolenjskem.
427. Javor Mile: Dolomitski punt. Borec 1953, str. 87—90.
Reportaža o napadu Hruševčanov na Italijane spomladi 1942, ko so se
vračali s Ključa.
428. (Jazbec Lojze): Bilo je v pohorskih gozdovih. Spomini naših partizanov.
Naše delo, Krško 31. III. 1951, št. 4.
429. (Jazbec Lojze): Iz zgodovine Kozjanskega odreda. Naše delo, Krško
19. VII. 1951, št. 10 in 7. VIII. 1951, št. 11. '
Opisuje aktivnost partizanov na Kozjanskem od konca 1943 dalje.
430. Jazbinšek Avgust-Iko: Prevarala sVa Italijane... Dolenjski list, Novo
mesto 29. VIII. 1952, št. 35.
431. Jelen Franc: Tragedija v bazi OO-OF Prevalje 11.11.1945. Glas Mežiške
doline, Mežica 1. IX. 1952, št. 7.
432. Jelinčič (Zorko): Začetki Osvobodilne fronte v internacijskem taborišču
v Iserniji. Primorski dnevnik, Trst 23. IX. 1951, št. 225 in 25. IX. 1951,
št. 226.
433. Jeras Josip: Na 1 partizana — 35 Nemcev. Pred desetimi leti na Kostav-
ski planini. Gorenjski glas, Kranj 7. III. 1953, št. 10.
Pisec opisuje boj kamniškega bataljona z Nemci v decembru 1942.
434. Jeras' Jože: Na drugo zasedanje AVNOJ-a. SPor 29. XI. 1953, št. 282.
Odlomek iz avtorjevih spominov od 8. do 30. XI. 1943.
435. Jeras Jože: Slovenska delegacija na II. zasedanja AVNOJ-a v Jajcu.
. Tovariš 1953, str. 1354.
Poročilo udeleženca o zasedanju.
436. Jeras Josip: Na zgodovinski poti. Borec 1953, str. 307—310.
Spomini na pot in bivanje v Jajcu na II. zasedanju AVNOJ-a.
437. Jerič Mihael: Naš dan vstaje. Organizacijski vestnik CMD 1953, str. 360
do 363.
Pisec opisuje sestanek v Lendavi, kjer so 13. julija 1941 prekmurski du­
hovniki s protestom sprejeli madžarskega škofa in njegovo spremstvo.
438. Jerin Marjan: 27. april 1944 — dan ustanovitve Kozjanskega odreda. Naše
delo, Krško 17. IV. 1952, št. 7.
439. Jerin Marjan: Bohor žari. Naše delo, Krško 28. XI. 1952, št. 23.
Kratek pregled NOB na Kozjanskem.
440. (Jerin Marjan): Brežiški pohod. Naše delo, Krško 5. XII. 1952, št. 24 —
7. II. 1953, št. 5.
441. Jerkič Branko: Zadnji dnevi pred zmago na Krasu. LdP-Borba 6. sep­
tembra 1953, št. 224.
Prikaz bojev druge brigade KNOJ-a na Primorskem v dneh pred osvo­
boditvijo.
442. Jerneje Franc-Milče: Prvič na Primorsko. Borec 1953, str. 248—249.
Spomini na dogodke v juliju 1942, ko so se partizani spretno izvili iz
nemškega obroča in se premaknili na Primorsko.
443. Jernejčič Tone, podpolkovnik: Delo Narodne zaščite v okraju Logatec
med NOB in ob osvoboditvi. Ljudski miličnik 25. IV. 1951, št. 16.
444. Ješovnik Ljudmila: V nemških taboriščih. Spomini invalidov borcev in
graditeljev socializma, izd. Okrajni odbor ZVVI, Maribor 1953, str. 53—59
Spomini na mučenje in trpljenje v nemških taboriščih.
445. Jeza Franc: Sodobna slovenska problematika. Stvarnost, Trst 1951/1952,
str. 131—140.
V obliki načelnega ocenjevanja začetkov osvobodilnega gibanja in ne-
ka-terih ljudi skuša pisec priznati in hkrati tudi zmanjšali pomen so­
delujočih v osvobodilnem gibanju.
446. Jeza Franc: Sodobna slovenska problematika. Stvarnost in Svoboda, Trst
1952, str. 3—21.
V razpravi se pisec ponovno ozira na čas narodnoosvobodilnega boja ter
pri tem ocenjuje in karakterizira fakta in komponente, ki so sovplivale
na razvoj narodnoosvobodilnega, giban ja.

376
447. Jež Pavel, major: Največja bitka v Brdih. Nova Gorica, Postojna 5. ju­
lija 1951, št. 26.
448. jI: Naše žene. Slovenski Jadran, Koper 28. VIII. 1953, št. 35.
Oznaka aktivistke Milke Gregorčičeve-Anice in njenega delovanja.
449. J-o: Ujetnik. Iz spominov na »Gorenjski odred«. Gorenjski glas, Kranj
22. III. 1951, št. 12.
450. Jovan Ljubo-Saša: Prvi stik Slovenskih partizanov z maršalom Titom in
vrhovnim štabom v Solakovi knli. Borec 1952, str. 343—346.
Spomini na potovanje slovenske patrulje v Vrhovni štab sredi 1942.
451. Jože Gregorčič — narodni heroj gorenjskih partizanov. SPor 20. VII. 1951,
št. 168.
452. J. P.: Uspešno delo oddelkov NZ v Mostah. Ljudski miličnik 9. X. 1951,
št. 39.
453. J. Š.: Naša vigred. Iz spominov koroškega partizana Srečka. Koroška v
borbi, Celovec 1951, str. 210—222.
454. Jug Dràgo-Gruden: Po orožje. Večer, Maribor 29. VIL 1953, št. 203.
Spomin na partizanski napad na Italijane v Ceginju pri Tolminu zaradi
pridobitve orožja leta 1942.
455. Junak kamniškega bataljona. SPor 22. VIL 1953, št. 171.
Oznaka borca Matija Blejca-Matevža in njegove aktivnosti na Gorenj­
skem.
456. Junak naše ljudske revolucije, Marok-Kolman Alojz. Naše delo, Krško
31. XII. 1951, št. 17.
Kratka biografija, napisana ob proglasitvi za narodnega heroja.
457. Junaki naše ljudske revolucije. Ljubljanski dnevnik, 24. XII. 1951, št. 148
— 28. XII. 1951, št. 151.
Življenjepisi narodnih herojev Janka Rudolfa, Jožeta Klanjščka, Oskarja
Kovačiča, Franca Salomona, Jožeta Slaka-Silva, Jožeta Mihelčiča, Vlada
Miklavca, Mirka Perca in Majde Vrhovnikove.
458. Junaško se je dvignila naša borbena Ljubljana. SPor 22. VIL 1952, št. 172.
Prikaz aktivnosti Ljubljane v dobi italijanske okupacije.
459. (Jurčič Ciril): Jurčičev pranečak pripoveduje, kako je bilo med okupa­
cijo. Ljubljanski dnevnik 3. IX. 1952, št. 208 — 5. IX. 1952, št. 210.
460. Jurečič Jerko: Jekleno srce. Borec 1952, str. 51—53.
Reportaža o slovenskem partizanu, ki j e postal tankist.
461. Juriševič Fran-Brundo: O delovanju gospodarske komisije za Brkine in
Slovensko Istro. Slovenski Jadran, Koper 11. IX. 1953, št. 37.
462. Justin: Junaštva bolničarjev v NOB. Slovenski Jadran, Koper 28. XI. 1952,
št. 48. ^
463. Juvančič Ivo: »Mai una indicazione«. Dokumenti o narodnoosvobodilni
borbi n a Primorskem v letu 1942. Ljudski tednik, Trst 20.1.1951, št- 248.
Pisec govori o protipartizanskem delovanju generalnega inšpektorata
javne varnosti, ki so ga ustanovili Italijani leta 1942.
464. Juvančič Ivo: Prve čete na Primorskem. Borec 1951, str. 225—227, 269
do 270.
465. Juvančič Ivo: Pohod prvega primorskega bataljona. Kdaj in kako je
padel njegov komandant Stane Kovač-Smeli. Primorski dnevnik, Trst
27. IV. 1951, št. 99.
466. J(uvančič) I(vo): Kako so znali partizani napadati in Italijani bežati. Pri­
morski partizani v luči in sodb italijanskih poročil. Primorski dnevnik,
Trst 18. VIL 1951, št-168 in 19. VIL 1951, št. 169.
467. J(uvančič) I(vo): Zakaj je italijanska vojska usodno noč bežala iz Cerk­
nega. Primorski dnevnik, Trst 19. VII. 1951, št. 169 in 20. VIL 1951, št. 170.
Pisec prikazuje paničen beg Italijanov v Cerknem v dneh vojne na­
povedi Jugoslaviji, ki j e nastal zaradi p>rodora jugoslovanske patrulje.
468. (Juvančič)-Ivančič Ivo: Začetki in posebnosti osvobodilnega boja na Pri­
morskem. Primorski dnevnik, Trst 4. X. 1951 — 9. X. 1951, št. 238.
469. Juvančič Ivo: Uradni dokumenti o ropih italijanske vojske. Primorski
dnevnik, Trst 16. X. 1951, št. 244 in 17. X. 1951, št. 245.

377
 1
Na podlagi arhivskih dokumentov prikaže pisec italijansko ropanje v
slovenskih vaseh v Baski grapi, od koder so zaradi napada na Jugo­
slavijo evakuirali prebivalstvo.
470. Juvančič I(vo): Marko Redelonghi. Jadranski koledar 1952, Trst [1951],
str. 107—108.
Prikaz zadnje akcije in smrti junaškega Slovenca iz Beneške Slovenije.
471. Juvančič Ivo: Uporni Trst. Slovenski Jadran, Koper 16. V. 1952, št. 20.
Skica uporniške dejavnosti v Trstu v dobi NOB.
472. Juvančič Ivo: Partizanski boji v Slovenskem Primorju. Od Nanosa do
III. sovražne ofenzive. Slovenski Jadran, Koper 12. IX. 1952, št. 37.
475. Juvančič Ivo: Kako j e rastel uporni duh v revnih vaseh Beneške Slo­
venije. Primorski dnevnik, Trst 2. XI. 1952, št. 265.
Opis življenja Beneških Slovencev v vojnih letih, preden se je razvilo
med njimi narodnoosvobodilno gibanje.
474. Juvančič I(vo): Orehovška grapa 24. decembra 1942. Primorski dnevnik,
Trst 24. XII. 1952, št. 309.
Opisuje boj 9 partizanov z več sto> Italijani po skromnih podatkih itali­
janskih aktov in spominih Janka Baškega.
475. Juvančič I(vo): Borba Slovenskega Primorja za svobodo. Slovensko Pri­
morje v luči turizma, Ljubljana 1952.
Na str. 200—205 daje avtor kratek pregled narodnoosvobodilnega boja
•na Primorskem.
476. (Juvančič Ivo): Resnica v oči bode. Borec 1953, str. 60—61.
Na prevodu a k t a iz notranjega ministrstva v Rimu prikazuje pisec moč
partizanskega gibanja na Primorskem poleti 1942.
477. Juvančič Ivo: Nastanek primorskih brigad. Borec 1953, str. 227—230.
Kratka in kondenzirana skica vojaških enot na Primorskem po kapitu­
laciji Italije.
478. Juvančič Ivo: Če so oni — nismo mi pozabili. Borec 1953, str. 283—285.
Na prevodu italijanskih dokumentov kaže pisec metode italijanskih
generalov v okupirani Sloveniji.
479. Juvančič Ivo: Italijanska »zvestoba« in strah. Borec 1953, str. 367—369.
Razglabljanje o italijanskih enotah, ki so operirale na Primorskem pred
kapitulacijo. Pisec ugotavlja enote na osnovi zelo nepopolnih arhivskih
dokumentov in skromnih partizanskih izjav.
480. Juvančič I(vo): P r i m e r italijanske šovinistične publicistike. Naši razgledi
14. II. 1953, št. 3.
Pisec prikazuje protislovne obdelave vojnih dogodkov na Primorskem
v italijanski publicistiki, zlasti v zvezi s knjigo F. Gigliotti: Gorizia
cimitero senza croci.
481. J(uvančič) I(vo): Kako j e padla prva partizanka v Slovenskem Primorju.
Primorski dnevnik, Trst 3. III. 1953, št. 53.
Dodatno gradivo k spomenici >Centro studi adriatick — italijanska
hajka na Banško planoto 12. XI. 1942.
482. Juvančič Ivo: Naše prve partizanske čete. Primorski dnevnik, Tist
18. VII. 1953, št. 170 in 19. VIL 1953, št. 171.
Prikaz partizanskih začetkov na Primorskem v letu 1941 in 1942.
483. Juvančič Ivo: »Beneški Slovenci so podali roke Bricem in Tolmincem«.
Ob desetletnici bojev brigad goriške divizije septembra in oktobra 1943.
Ldp-Borba 2. VIII. 1953, št. 194.
484. Juvančič Ivo: Med Stolom in Matajurjem. Primorski dnevnik, Trst
20. Vili. 1953, št. 197.
Prikaz bojev ob Zgornji Soči v mesecih po kapitulaciji Italije.
485. Juvančič Ivo: 30 Italijanov in puškomitraljez na 1 partizana. LdP-Borba
6. IX. 1953, št. 224.
Pisec prikazuje na podlagi italijanskega dokumenta italijansko akcijo
na Nanosu aprila 1942.
486. (Juvančič)-Lovriri Ivo: Ob desetletnici primorskih brigad. Tovariš 1953,
str. 941—942.
Oris primorskega partizanstva.

378
487. Juvančič Ivo: Aretacija in smrt profesorja Šeška. Tovariš 1953, str. 1138.
488- Juvančič Ivo: Slovensko Primorje v osvobodilnem boju. Slovensko Pri­
morje in Istra (slovenska izdaja), izd. Rad, Beograd 1953, str. 341—481.
Na osnovi arhivalnih virov in nekaj literature napisana razprava o so­
delovanju primorskih Slovencev v osvobodilnem boju. Razvoj j e pri­
kazan v prvi vrsti po vojaški liniji razvojnih faz: čete, bataljoni, odredi,
brigade, korpus. Delno vpletena, delno dodana so poglavja o ljudski
oblasti, italijanskih enotah v IX. korpusu, prekomorskih brigad, Brkini,
Pivki in Istri ter posebej še o Trstu. Delo kaže tudi znake osebnega
opažanja narodnoosvobodilnega procesa v Slovenskem Primorju.
489- K.: Proslava 1. maja v osvobojenem koncentracijskem taborišču v Da­
chaus. Gorenjski Glas, Kranj 25. IV. 1951, št. 17.
490. -k: V borbah se j e kalilo bratstvo naših narodov. Dolenjski list, Novo
mesto 11. IX. 1952, št. 57.
491. K. A.: Spomini na »partizansko« šolo v Upnici. Prosvetni delavec 20. IV.
1951, št. 7—9.
492. Kako je kolektiv trboveljske elektrarne preživel vojna leta od 1941
do 1949. Zasavski vestnik, Trbovlje 22. VIL 1952, št. 29.
493. Kako je škedenjski bataljon preprečil, da bi se Nemci in fašisti rešili
iz obroča. Primorski dnevnik, Trst I.V. 1953, št. 104.
494. Kako so nacisti pripravljali napad na Jugoslavijo. Zapiski s procesa proti
nacističnim vojnim zločincem pred mednarodnim vojaškim sodiščem.
Primorski dnevnik, Trst 15. IV. 1951, št, 89.
495. Kako so pripravljali ponemčevanje Spodnjega Štajerskega. Tovariš 1951,
str. 311.
Pisec se v članku dotika tudi prvih mesecev okupacije.
496. Kambič Ciril: Poslednjič na Gorico. Večer, Maribor 3. IX. 1953, št. 207.
Oris osvobodilnega pohoda na Gorico ob koncu aprila 1945.
497. K(ampiut) I(van): Ob 11. obletnici prvih ustreljenih talcev v Celju. Sa­
vinjski vestnik, Celje 20. VI. 1953, št. 24.
Opis ustrelitve talcev v celjskem »piskru« 18. VI. 1942.
498. Kandrič Franc-Štajerc Rudi: Spomini na delo Narodne zaščite. Ljudski
miličnik 21. IL 195L št. 6 — 11. IV. 1951, št. 14.
Pisec podrobno prikazuje delo Narodne zaščite od 1941 do začetka 1945-
Prikazuje delo NZ v nekdanjih okrožjih Velike Lašče in Ribnica, nato
pa še v poverjeništvu n a Štajerskem.
499. K(aplan) E(rnesrt): Spomini na Rab. Posavski tednik, Krško 8. VIII. 1953,
št. 31.
500. Kardelj Edvard: 10 let ljudske revolucije. Referat n a tretjem kongresu
Osvobodilne fronte. Novi svet 1951, str. 396—478.
Na dobo Osvobodilne fronte s e nanaša samo • poglavje »Osvobodilna
fronta slovenskega naroda in ljudska revolucija«' na str. 406—430. Re­
ferat j e ponatisnilo Delo 1951, št. 2—3, n a str.-10—91, poglavje o O F na
str. 20—44, Komunist 1951, št. 2—3 p a na str. 49—135 oziroma zadevno
poglavje n a str. 59—85, vendar s spremenjenim naslovom — »Osvobo­
dilna vojna in ljudska revolucija«. — Pisec v sintetični obliki oriše dobo
narodnoosvobodilnega boja v Sloveniji. Zraven razloži pomembnejša
dejstva v štiriletnem razvoju Osvobodilne fronte.
501. (Kardelj Edvard): O pričetku velike italijanske poletne ofenzive proti
slovenskim partizanskim enotam 1942. Iz pisma Edvarda Kardelja Ivu-
Loli Ribarju. Primorski dnevnik, Trst 26. IV. 1952, št. 181.
502. (Kardelj Edvard): Ustanavljanje in razvoj JNA. Pisma tovariša Edvarda
Kardelja Loli Ribarju julija 1942. LdP 19. VIL 1952, št. 29.
503. (Kardelj Edvard): O Borisu Kidriču. SPor 22. VIL 1953, št. 171.
Pisec opisuje vlogo Kidričeve osebnosti v slovenskem narodnoosvobodil­
nem gibanju.
504. (Kardelj Edvard): V ognju zgodovinske borbe za obstoj našega ljudstva.
Razgovori s tovarišem Edvardom Kardeljem ob dnevu vstaje slovenskega
ljudstva. LdP-Borba 22. VIL 1953, št. 185.

379
 T
Edvard Kardelj riše po spominih svoja opažanja o pomembnih dogodkih
v razvoju NOB od aprila 1941 do 1944, ko se je Vrhovni štab preselil
na Vis.
505. (Kardelj Edvard)-Bevc: Uveljavljanje neodvisne zunanje politike med
vojno. LdP-Borba 29. XI. 1953, št. 298.
Odlomek iz Kardeljevega pisma Titu, v katerem govori o položaju v
Sloveniji poleti 1942, o sovražni ofenzivi, o partizanski vojski in akcijah
v Sloveniji, o možnostih nadaljnje mobilizacije in o nekaterih političnih
vprašanjih KPS.
506. Kastelic Slavko: Krški odred. Dolenjski list, Novo mesto 5. IX. 1952, št. 36.
507. (Kavčič Antonija): Mater padlih borcev za svobodo ne bomo nikoli po­
zabili. Primorski dnevnik, Trst 1. III. 1952, št. 53.
508. Kavčič Pavle in Žakelj Milan: Borbe Cankarjevega bataljona v Draž-
gošah. Invalidski vestnik 26. XII. 1951, št. 24.
509. Kavšek Dušan-Turk Viljem-Zgonc Dušan: Da se ne bo nikoli več pono­
vilo. Slovenski Jadran, Koper 9. X. 1953, št. 41.
Statistični podatki o okupatorskem požiganju v Istri.
510. Karničnik Ignac: Iz partizanskih akcij 1942. leta. Dolenjski list, Novo
mesto 23. L 1953, št. 3.
511. Karolčev Danilo: Od »Battaglione speciale« do I. prekomorske brigade.
Primorski dnevnik, Trst 9. VIII. 1953, št. 189 — 28. Vili. 1953, št. 204.
Reportaža o organizaciji primorskih Slovencev, ki so jih Italijani mo­
bilizirali v posebne oddelke, pozneje pa so prešli na stran partizanov
in se vključili v prekomorske brigade.
512. -Kč-: Ob desetletnici Lackove aretacije, mučenja in smrti. Ptujski ted­
nik, Ptuj 22. VIII. 1952, št. 34.
513. K. D.: Tonček Dežman — edini še živeči narodni heroj na Gorenjskem.
Gorenjski glas, Kranj 27. IX. 1952, št. 40.
Kratek historiat.
514. Kenda Vladimir: Čez Doberdob. Primorski dnevnik, Trst 7. VIII. 1953,
št. 187.
Pisec kaže rezultate dela partizanskega dezerterja na Krasu, kjer je
izdajal, in njegovo likvidacijo.
515. (Kerenčič Jože): Tako so se poslavljali talci. Delavska enotnost 20. VIL
1951, št. 30.
516. Kermavner Lojze: Častno so padli, a klonili niso. Invalidski vestnik
9. XII. 1952, št. 23.
Spomini na tragično usodo bataljona na Pokljuki 15. XII. 1943.
517. (Keršmanc Jože): O »kričaču« in njemu podobnih partizanskih zvezah.
SPor 17. X. 1953, št. 245.
518. K.F.: Niso se predali... ponovno so rajši smrt izbrali! Spomin na ju­
naško smrt 12 junakov-partizanov, ki so padli na Okroglem 18. IV. 1942.
Gorenjski glas, Kranj 19. IV. 1951, št. 16.
519. Kiauta Ladislav: Pričelo je snežiti. Priroda, človek in zdravje 1953,
str. 8—12, 41—44, 73—76, 105—108.
Reportaža o bojih XIV. divizije na Kozjanskem po prihodu na Štajersko.
P r i opisah se avtor omejuje predvsem na bolnike, krajev in časa pa ne
opredeli.
520. Kiauta Ladislav: Po besedi »Tito« smo se spoznali. Tovariš 1953 str. 337
do 339.
Reportaža o boju v zraku med zavezniškimi in nemškimi letali ter svi­
denju z rešenim ameriškim letalcem.
521. Kincl Franjo: Pot v Svobodo. Ob sedmi obletnici Dachaua. Saviniski
tednik, Celje 29. IV. 1952, št. 17—18. •
522. Kjer so padle naše žrtve — tam so naše meje. Prosvetni delavec 20. IV.
1951, št. 7—9.
Članek podaja življenjepisa Staneta Žagarja in Anice Cernejeve, nato
pa seznam padlih in ubitih učiteljev in profesorjev.

380
523. K. J. V. A.: Predaja fašistične postojanke — Generalski stol. SPor 24. de­
cembra 1952, št. 303.
Članek prikazuje, kako so slovenski kurirji na poti iz Hrvatske v Slo­
venijo po kapitulaciji Italije dosegli predajo italijanske posadke.
524. (Kladnik Savo): Poslovilno pismo tov. Sava Kladnïka, ki ga je pisal pred
ustrelitvijo svojim staršem. Naše delo, Krško 17. IV. 1952, št- 7.
525. (Klanjšek Jože-Vasja): Po potih slavne XIV. divizije. Delavska enotnost
21. XII. 1951, št 52 — 7. III. 1952, št. 11.
526. Klanjšček Zdravko-Kramar Janez: Partizanski zakon — pomemben do­
kument vstaje. LdP 21. VII. 1951, št. 115.
Ponatis besedila in k r a t k a argumentacija, da je besedilo avtentično.
527. Klanjšček Zdravko: Prvi slovenski učbenik za partizanske poveljnike.
Borec 1952, str. 123—124.
Pisec riše pomen te knjige za partizanstvo v letu 1941 in ponatiskuje
nekaj odlomkov.
528. Klanjšček Zdravko: Dva dokumenta bratstva v orožju. LdP 19. VII. 1952,
št. 29.
Na podlagi ustnih in pisanih sporočil kaže pisec stike med slovenskimi
in hrvatskimi partizani v letu 1941 in 1942.
529. Klavora Humo: Kronika o Čezsoči. Prosveta, Chicago 20. VIL 1951, št. 141
— 25. VIII. 1951, št. 168.
Članek opisuje čas pred vojno, fašistični režim, slovensko delovanje
proti njemu, nato čas vojne, zavezniško okupacijo in čas po zedinjenju
z Jugoslavijo. Za vojni čas navaja biografije važnejših aktivistov Ska­
larja, Ivančica, Klavorove itd.
530. Klemenčič Dore-Maj: Nekaj bežnih misli ob partizanski umetnosti. So­
cialistična misel 1953, str. 187—193.
Označba risb in grafike, ki so nastale od začetka partizanskega upora
do osvoboditve.
531. Klinar Slavko: Partizanski otrok sredi sovražnikovih postojank. Ljudski
glas, Murska Sobota 6. XII. 1951, š t 48.
532. Klinar Slavko: Zaloigra v rudarskem jašku. Ljudski glas, Murska So­
bota 24. VIL 1952, št. 30.
Memoarski prispevek o nemškem pokolu slovenskih- ljudi 27. IV. 1954.
533. K(linar) S(lavko): Padel je prvi ustaš v Zagrebu. Obmurski tednik, Mur­
ska Sobota 10. VII. 1953, št. 28.
Pisec prikazuje, kako j e Vinko Megla v Zagrebu ubil ustaša.
554. (Klinar Slavko): Vinko Megla je v srcih ljudi zapisan kot narodni heroj.
Obmurski tednik, Murska Sobota 10. VIL 1953, št. 28.
Prikaz Meglove osebnosti kot aktivista v narodnoosvobodilnem gibanju.
535. Klinar Slavko: Pripoved prleške partizanke Anice. Borec 1953, str. 156
do 157.
Spomini na aktivistično delo v obmurskih krajih.
536. Kljub tujemu vojaštvu, kljub sovražni policiji, kljub preganjanjem in
italijanski iredenti so imeli Slovenci v Trstu med narodnoosvobodilno
vojno svoje jezikovne tečaje. Primorski dnevnik, Trst 4- X. 1952, št. 240.
537. (Klukej Franc): Spomini na partizanske dni. Iz zgodovine narodnoosvo­
bodilne borbe. Zasavski vestnik, Trbovlje 31. VIL 1952, št. 30.
Pisec opisuje začetke partizanstva in prve akcije v Zasavju leta 1941.
538. K. M.: Leta 1941 v izgnanstvo v Petrinjo. Zasavski vestnik, Trbovlje
9. VIIL 1951, št. 32.
Prikaz izseljevanja Slovencev na Hrvatsko.
539. K.M.: Zakaj je gorelo Ustje. Primorski dnevnik, Trst 1. IX. 1953, št. 207.
540. Kocbek Edvard: Točka dvajset. Tovariš 1951, str. 187.
Odlomek iz dnevnika o začetku življenja na novi bazi na Rogu.
541. Kocbek Edvard: S poti v Jajce. Tovariš 1951, str. 525—527. Memoari o po­
tovanju na zasedanje AVNOJ-a v Jajce.
542. Kobal Slavko: Prva borba. Spomini borcev in graditeljev socializma,
Maribor 1953, izd. Okrajni o d b o r ZVVI, str. 21—24

581
 543. K(obe) S(lavko): Aprilski dnevi pred dvanajstimi leti. Ljubljanski dnev­
nik l i . IV. 1953, št. 84.
Oris zmede in razkroja ob propadu stare Jugoslavije-
544. (Kodrič Branko-Bračič Mirko): XIX. SNOUB Srečka Kosovela. Primorske
brigade, Ljubljana 1953, str. 49—56.
Po različnih virih napisan historiat brigade.
545. Kodrič Edo, kapetan: Kosovelova XIX. udarna brigada v prvi ofenzivi.
Slovenski Jadran, Koper 22. V. 1953, št. 21 — 9. X. 1953. št. 41.
546. Kođrič Tone: Juriš slovenske vojske na Gospić. Iz borb V. prekomorske
brigade. Ljubljanski dnevnik 4. IX. 1953, št. 206.
547. (Kogej Vasja): Pred 10 leti v Beneški Sloveniji. LdP-Borba 6. VIII. 1953,
št. 198.
Spomini na boje v jeseni 1943.
548. (Kogej Vasja): V Beneški Sloveniji. Primorski dnevnik, Trst 28. VIII. 1953,
št. 204.
549. (Kogej Vasja): XVIII. SNOUB »Bazoviška«. Primorske brigade, Ljub­
ljana 1953, str. 39—48.
Po pisanih iii memoarskih virih napisan historiat brigade.
550. Kogelnik Roman: Zapiski iz velikega časa NOB na Koroškem. Koroški
Fužinar, Ravne 30. V. 1952, št. 4—6.
Pisec opisuje večje akcije Vzhodnokoroškega odreda od junija do sep­
tembra 1944.
551. Kogelnik Roman: NOB na Koroškem. Zapiski iz velikega časa. Koroški
fužinar, Ravne 29. XI. 1952, št. 10—12.
Po kronološkem redil opisuje partizanske boje severno od Drave v
letih 1944 in 1945.
552. Kogelnik Roman: Za Plaznikove v Bistri en nemški tank. Koroški fu­
žinar, Ravne 26. II. 1953, št. 1—3 in i. V. 1953, št. 4.
Pisec prikazuje pošiljanje angleške pomoči partizanom na Koroškem,
akcijo proti Nemcem na Zgornjih Selah in pri Bistri.
553. Kogelnik Roman: Srečanje onstran Drave. Koroški fužinar, Ravne 1953,
št. 11—12.
Opis prehoda koroških partizanov preko Drave v jeseni 1944 in pohod
na S vinsko planino.
554. Kolar France: Spomini na prve dni življenja in borb II.SNOU brigade
»Matija Gubec«. Dolenjski list, Novo mesto 11. IX. 1952, št. 37.
555. (Kol)ar V(ilko): Ko smo partizanski učitelji prvič zborovali. LdP 15. fe­
bruarja 1951, št. 39.
Opis učiteljske konference v okrožju Grosuplje-Stična februarja 1944.
556. Kolar Vilko: Služba šolskega nadzornika za časa narodnoosvobodilne
borbe. Sodobna pedagogika 1951, str. 177—185.
557. Kolenc Franc: Ko smo delili kruh s trpečimi brati. Organizacijski vest-
nik CMD 1953, str. 189—192.
Črtica o razmerah v Prekmurju med okupacijo in zbiranje pomoči med
duhovniki za one, ki so zaradi okupacije trpeli pomanjkanje.
558. Komanova Manica: Arbe — Arbe... Rabski zbornik, Ljubljana 1953,
izd. Zveza borcev, str. 75—76.
Opis prihoda interniraneev n a Rab in začetka novega življenja.
559. (Komanova) Manica: Pogovor s sotrpinko. Naša žena 1953, str. 230.
Prikaz usode novorojenčkov v koncentracijskem, taborišču na Rabu.
560. (Komavli Eda): V spomin talcem na Frankolovem. Delavska enotnost
9. II. 1951, št. 7.
561. (Komavli Eda)-ek: Ljudstvo je obsodilo. SPor 22. VIL 1953, št. 171.
Članek opisuje po pripovedovanju soudeležencev likvidacijo M. Natla­
čena in dvig milijona lir v banki v Ljubljani.
562. Komelj Bogo: 27. marec 1941 v Beogradu. Dolenjski list, Novo mesto
27. III. 1953, št. 6 in 3. IV. 1953, št. 7.
Pisec prikazuje puč v Beogradu, kakor ga j e sam doživel ali imel pri­
liko poslušati dogodke od drugih.

382
563. Komic Franc: Obvestilo za sestanek: »Drevi — ob osmi uri«. Delo, Trst
24. X. 1953, št. 264.
Spomini na aktivistično delo v Števerjami.
564. Kompoš Leni: Skozi rieve in težave izšeljeništva. Svoboda, Celovec 1952,
str. 62—64.
565. (Konje Laci): Odlomki iz zapisov. Ljudski glas, Murska Sobota 5. IV. 1951,
št. 13.
566. Konobelj Franc-Slovenko: Z gorenjskimi kurirji z Blegaša na Koroško.
Planinski vestnik 1951, str. 94—100.
Opis kurirske poti po Gorenjskem, toda razen poti se avtor dotika še
številnih dogodkov, ki so bili zvezani s posameznimi kraji.
567. Konobelj Franc-Slovenko: V Rožno dolino na Koroškem. Planinski vest­
nik 1951, str. 169—174.
Opis partizanskih premikov po Rožu in Karavankah. Posebej prikaže
rešitev Rusov v Bistrici v Rožu.
568. Konobelj Franc-Slovenko: Padalci v Karavankah. Planinski vestnik 1951,
str. 338—340-
Oris reševanja padalcev iz iponesrečenih zavezniških letal.
569. Konobelj Franc-Slovenko: Cankarjeva četa pod Stolom. Borec 1951,
str. 222—224. .
Prikazuje začetke osvobodilnega gibanja na Gorenjskem.
570. (Konobelj Franc)-Slovenko: Cimpkova in njuna skrivnost. Jeseniški ko­
vinar, Jesenice 18. VIII. 1951, št. 32.
Prikaz partizanskih srečanj v hiši Cimpkovih.
571. Konobelj Franc-Slovenko: Zadnja stran iz knjige dveh junakov. Poldetu
Stražišarju in Francetu Potočniku. Jeseniški kovinar, Jesenice 1. IX. 1951,
št. 34.
572. (Konobelj Franc)-Slovenko: Delo črne roke. Jeseniški kovinar, Jesenice
29. IX. 1951, št. 38.
Opisuje izdajanje črnorokca Sokliča.
573. Konobelj Franc-Slovenko: . . . in umirali so daleč od svojih domov. Je­
seniški kovinar, Jesenice 27. XI. 1951, št. 46—47.
Opisuje sodelovanje Primorcev in Gorenjcev na Gorenjskem in Pri­
morskem.
574. (Konobelj France)-Slovenko: Pred desetimi leti. Jeseniški kovinar, Je­
senice 22. XII. 1951, št. 50.
Opis dogodkov na Gorenjskem sredi decembra 1941.
575. (Konobelj Franc)-Slovenko: Le Jože je ostal na Stolu. Ob desetletnici
borbe Cankarjeve čete na Stolu. Gorenjski glas, Kranj 8- III. 1952, št. 10
in 15. III. 1952, št. 11.
Prikaz nemške hajke in boj pri Prešernovi koči na Stolu.
576. (Konobelj Franc-Slovenko): Bilo je pred desetimi leti: Gorenjski glas,
Kranj 5. VIL 1952, št. 27.
Pisec opisuje požig železniškega mostu pri Žirovnici na Gorenjskem-
577. (Konobelj Franc)-Slovenko: Kako je Cankarjev bataljon zažgal želez­
niški most v Mostah pri Žirovnici. Gorenjski glas, Krauj, 20. VIL 1952,
št. 29—30.
578- (Konobelj Franc)-Slovenko: Žiroviiiška postaja je zgorela (13. sept. 1942).
Gorenjski glas, Kranj 13, IX. 1952, št. 38.
579. (Konobelj Franc)-Slovenko: . . . i n začeli smo! Železar, Jesenice 1952,
št. 11, str. 2—3.
Pisec opisuje, kako so partizani 1941 minirali stolp električnega daljno­
voda pri Dobravi.
580: Konobelj Franc-Slovenko: Pred desetimi leti na Gorenjskem. Borec 1952,
str. 14—15.
Spomini na dogodke v Zgornji Savski dolini (Dovje) sredi decembra 1941.
581. Konobelj Franc-Slovenko: Požig žirovniške postaje. Borec 1952, str. 385
do 386.
Spomini na partizansko akcijo v Žirovnici septembra 1942.

583
 1
582. Konobelj Franc-Slovenko: Partizani na Jesenicah. Planinski vestnik 1952.
str.454—457.
Opis napada na taborišče nemških ujetnikov na Jesenicah.
585. Kopač Ivan: Spomin na pohod XIV. divizije na Štajersko. Savinjski vest­
nik, Celje 14.11.1953, št. 6.
584. Kopač Ivan: Nepozabna Bračičeva brigada na Bohorju. Savinjski vestnik,
Celje 14. II. 1953, št. 6.
Oris boja z Nemci na Federmausu.
585. Kopač Ivan: V pohorskih bolnicah. Priroda, človek in zdravje 1952, str. 2
do 4, 33—34, 65—67, 97—100, 129—134, 161—168.
Spomini partizanskega zdravnika na zdravniško delo v partizanih na
Štajerskem po prihodu XIV. divizije na Štajersko.
586. Koprivec Ignac-Mlinar Ciril-Jože: Zmaga Šercerjeve brigade pri Padežu.
Ljubljanski dnevnik 6. IX. 1952, št. 211.
587. Koprivnikar Tine: Prvomajske akcije. Borec 1952, str. 137—138.
Spomini na akcijo zasavskega bataljona I.V. 1943.
588. (Koren Evald): Nemci so v deželi, orožja pa ni. Vestnik, Maribor 21. ju­
lija 1951, št. 170.
Opis partizanskih začetkov na Pohorju.
589. KorošKa v borbi. Spomini na osvobodilno borbo v Slovenski Koroški.
Celovec 1951, izd. Zveza bivših partizanov Slovenske Koroške, str. 224 +
XL fotografij v bakrotisku, 8°.
Delno v obliki spominov, delno pa v beletristični obliki obdeluje knjiga
• vprašanja in dogodke na Koroškem med zadnjo vojno.
690. (Koršič Mirko): Iz Italije in Afrike v domovino. Slovenski Jadran, Koper
14. VIII. 1953, št. 33.
Spomini prekomorskih brigad.
591. (Kos Ivanka)-M.B.: Sestra — a bratom je kakor mati. SPor 3. III. 1953
št. 52.
Spomini na usodo v Nemčijo pregnane družine.
592. Kosmač France: Milenko Knježević — deseti izmed bratov. Tovariš 1952,
str. 675.
Reportaža o junaštvu Bosanca Kneževića, ki j e padel na Štajerskem 1944.
593. (Kosmač Stana): Primorske žene so mnogo žrtvovale za svojo svobodo.
Tovariš 1953, str. 1069.
Odlomki iz organizacijskega dela primorskih žena.
594. Ko so sredi grmenja topov na Primorskem oživele slovenske šole.
22. oktober 1943 bo ostal v kroniki naše vasi velik zgodovinski dan. Glas
naroda, New York 4. XII. 1953, št. 188.
Spomini na začetek slovenske šole v Cerknem, ki so jo ustanovili par­
tizani.
595. K(ošar Mirko): Spominu inž. Rada Iršiča-Grege. Vestnik, Maribor 21. ju­
lija 1951, št. 170.
596. Košir Meta: Šoprova mati seje. Naša žena 1951, str. 125—126.
Oris zavedne kmečke Slovenke in njene družine, ki so jo Nemci pokon­
čali leta 1942.
597. K(ošir) N(iko): Borbena pot Cankarjeve brigade. Tovariš 1952, str. 686
do 687.
Kratek historiat.
598. K(ošir) N(iko): Borbena pot udarne brigade Matije Gubca. Tovariš 1952.
str. 680—682.
Kratek historiat.
599. ko-št: Prvi maj, dan osvoboditve Trsta. Slovenski Jadran, Koper 30. IV.
1952, št. 18.
600. Kotnik Beno: Kotlje — en dan osvoboditve. Koroški fužinar, Ravne
30. V. 1952, št. 4—6.
Opis velike partizanske akcije konec oktobra 1943.
601. Kotnik Beno: Tihe žrtve. Koroški fužinar, Ravne 26. II. 1953, št. 1—3.
Pisec na kratko opisuje trpljenje Logarjeve družine na Ravnah zaradi
nemškega preganjanja.

384
602. Kotnik Beno: Partizanski tabor v Kotljah. Ljubljanski dnevnik 24. IV.
1953, št. 96.
Spomini na ravnanje partizanov v oktobru 1943.
603. Kotnik Beno-Hostnik: Spomini. Koroški fužinar, Ravne I.V. 1953, št. 4.
Avtor je orisal v spominih poleg predvojnih dogodkov predvsem do­
godke iz okupacije.
604. Kotnik Beno-Hostnik: Terenska veza po Koroški. Koroški fužinar, Ravne
i.V. 1953, št. 4.
Opis TV-linije, bataljon zvez in obveščevalnega centra v Mežiški dolini.
605. Kotnik Beno: Težki pa veliki časi pod Uršljo goro. Iz kronike NOB na
področju občine Ravne na Koroškem. Koroški fužinar, Ravne 1- V. 1953,
št. 4.
606. Kotnik Beno-Hostnik: Žene so si enakopravnost priborile v NOB. Hrabra
partizanka Metka in usoda njene matere. Koroški fužinar, Ravne
1. V. 1953, št. 4.
Opis junaških gest Metke Košakove ob trčenjih z Nemci na Koroškem.
607. K (ovac) A(ndrej): Ptujski narodnoosvobodilni pokret v slovenski na­
rodni pesmi. Ptujski dnevnik, P t u j 27. XL 1953, št. 48.
Oznaka novih slovenskih narodnih pesmi in junakov, ki jih opevajo:
Lacka, Krambergerja in Rešov.
608. (Kovačič Dragica): Kako sem prišla k šercerjevim. Dolenjski list, Novo
mesto 15. X-1952, št. 37.
609. Kovačič Fedor: Iz prvih let Kidričevega revolucionarnega delovanja.
Tovariš 1953, str. 420.
Pisec se vojne dobe kratko dotakne, ko označi Kidričev napor za rešitev
Toneta Tomšiča i2 ječe.
610. Kozina Marjan: Nekaj spominov na partizanski »konservatorij«. LdP-
Borba 27. VIL 1953, št. 163 (literarna priloga).
611. Kozinc Branimir: Ob desetletnici Smrti Ivana Roba. Ljubljanski dnevnik
12. II. 1953, šf. 24.
Poleg predvojne dobe pokaže pisec tudi Robovo sodelovanje v NOB.
612. Kožar Jože: Partizanski top. Borec 1953, str. 12—14.
Avtor opisuje, kako so partizani spomladi 1942 izdelali top in ga prak­
tično preizkusili.
613. (Kumbatovič)-Kalan Filip: Tako smo začeli... Tovariš 1953, str. 1148
do 1149.
Zapiski o gledališki delavnosti na osvobojenem ozemlju 1943/1944.
614. (Kraigher Sergej): Iz revolucionarnosti revirjev je raslo partizanstvo na
Štajerskem. Ljubljanski dnevnik 2. VIL 1951, št. 1.
Memoari o začetkih osvobodilnega gibanja v revirjih.
615. (Kraigher Uroš)-gr: Gravina šola Prekomorcem. Tovariš 1953, str. 1067.
Prikaz življenja pripadnikov vseh jugoslovanskih narodov v taborišču
Gravina.
616. Kraigher Živa: Spomini na narodnega heroja Darka Marušiča. Mladina
4. XIL 1951, št. 24^
Opis prvega srečanja z Darkom in oris njegovega značaja.
617. Kraigher Živa: Narodni heroj Majda Vrhovnik: LdP 8. III. 1952, št. 10.
Lik Vrhovnikove kot delavke v partizanskih tehnikah in nato aktivistke
na terenu na Primorskem in Koroškem.
618. (Kraigher Živa): Ljubljanska univerza v zimi 1941—1942. Mladina 51-ju­
lija 1952, št. 15.
Prikazuje način dela med študenti na univerzi.
619. (Krakar Lojze): Zibelka partizanstva. Tovariš 1953, str. 109—110.
Skica narodnoosvobodilnega gibanja v Beli krajini z dodatkom kratkih
biografij belokranjskih narodnih herojev.
620. K(rakar) L(ojze): Bilo je tiste dni. Tovariš 1953, str. 460—462.
Spomini na partizansko akcijo na most pri Žirovnici, na pohod na Ko­
roško, na delovanje črne roke na Jesenicah in na napad na Jesenice.
621. Krakar Lojze: Stari aktivisti pripovedujejo... Tovariš 1953, str. 1140
do 1142.

25 Zgodovinski časopis 385

 Pripovedovanja aktivistov »Očke«, Mice Šlandrove, Marjane Draksler-
jeve, Feliksa Razdriha o njihovem aktivističnem delu po različnih krajih
Slovenije.
622. K(rall) J(ože) : Prvi vojaški listi partizanskih enot. LdP 13. IX. 1952, št. 37.
Kratek pregled in oznaka listov, ki so jih izdajale partizanske enote.
623. Kramar Janez: Slovenska vojaško-partizanska bolnica »Franja«. Varstvo
spomenikov 1951—1952, str. 7—12.
Skica razvojnih faz partizanskih bolnic. Pisec podaja izvleček iz Kro­
nike SVPB »Franje« in zaključi s tezo, da je bolnica slonela na principu
stalne oborožene obrambe.
624. Kramar Janez: 15. maj — dan zmage naših narodov. Borec 1952, str. 138
do 140.
Skica zadnjih bojev v "Sloveniji leta 1945.
625. Kramar Janez: Slovenska partizanska četa »Ivana Cankarja« v Srbiji
1941. leta. Borec 1952, str. 218—221.
Opis nastanka in delovanja čete slovenskih izseljencev v Srbiji.
626. Kramar Janez: Slovenske in hrvaške brigade v protiofenzivi. Tovariš
1952, str. 684—685.
627. Kramar Janez: Pred desetimi leti. Ljubljanski dnevnik 28. XI. 1952,
št. 281.
Kratek pregled razvoja v svetu in doma do II. zasedanja AVNOJ-a.
628. (Kramer Janez): XIV. divizija je proslavila l.maj. SPor 30. IV/1. V. 1953,
št. 102.
Opis ofenzivnih operacij na sektorju Mozirje—Šoštanj—Velenje—Slo­
venj Gradec konec aprila 1944.
629. Kramar Janez: Prvi maji so v naši osvobodilni vojni dostojno zapisani.
Delavska enotnost 1. V. 1952, št. 18—19.
630. (Kramar Janez): Partizanski koledar. Borec 1953, str. 30—32. 78—80 HO
do 112, 171—176, 220—224. 254—256, 300—304, 350—352, 398—400.
Kronika važnejših dogodkov iz dobe NOB. Dogodki so nanizani po me­
secih in to v vsaki mesečni rubriki za vsa leta vojne. Avtor ne jamči
za natančnost dogodkov.
631. Kramar Janez: Obračun pred 10. leti. Tovariš 1953, str. 805.
Razlaga okupatorskih in partizanskih sil ob kapitulaciji Italije.
632. (Kramar Janez): Brigada Simona Gregorčiča. Tovariš 1953, str. 931.
Izvleček najvažnejših dogodkov iz delovanja brigade po knjigi »Pri­
morske brigade«.
633. (Kramar Janez): Udarna brigada Ivana Gradnika. Tovariš 1953, str. 931
in Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Izvleček najvažnejših dogodkov iz delovanja brigade po knjigi »Pri­
morske brigade«.
634. (Kramar Janez): Brigada Janka Premrla-Vojka. Tovariš 1953, str. 932 in
Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Izvleček najvažnejših dogodkov iz delovanja brigade po knjigi »Pri­
morske brigade«.
635. (Kramar Janez): Bazoviška udarna brigada. Tovariš 1953, str. 932 in Par­
tizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Izvleček najvažnejših dogodkov iz delovanja brigade po knjigi »Pri­
morske brigade«.
636. (Kramar Janez): Udarna brigada Srečka Kosovela. Tovariš 1953, str-935
in Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Izvleček najvažnejših dogodkov iz delovanja brigade po knjigi »Pri­
morske brigade«.
637. (Kramar Janez): Udarna brigada Franceta Prešerna. Tovariš 1953. str. 941
in Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Izvleček najvažnejših dogodkov iz delovanja brigade po knjigi »Pri­
morske brigade«.
638. (Kranjc Jože):, Veličina Ivana Roba. Delavska enotnost 20. IV. 1951, št. 17.
Prikaz Robovega delovanja v partizanih in njegov konec po italijanskih
aktih.

386
 639. Krasnik Zmago: Kako sem postal invalid. Spomini borcev in graditeljev
socializma, Maribor 1953, izd. Okrajni odbor ZVVI, str. 25—32.
Pisec opisuje boje na Roglji in partizanski napad na vojaške objekte
v Zagorju, kjer j e bil ranjen, in prenos v bolnišnico.
640. Kreft Ivan: Od oblasti odrinjeni in preganjani pripravljajo obrambo
domovine. Mladina 9. III. 1951, št. 9.
Pisec po spominu opisuje zlom Jugoslavije, kakor ga je doživel v Srbiji,
kamor j e bil mobiliziran.
641. Kreft Ivan: »Politični tokovi v Osvobodilni fronti v prvem letu njenega
razvoja«. Naša sodobnost 1953, str. 357—367.
Pisec v članku osporava koalicijo v Osvobodilni fronti in razvija svoje
tolmačenje začetne razvojne dobe v Osvobodilni fronti.
642. Kreft Ivan: Še enkrat o koaliciji v Osvobodilni fronti. Naša sodob­
nost 1953, str. 1036—1047.
Pisec utemeljuje svoje mnenje, da v OF ni bilo koalicije.
643. Kreft Ivan: Štiridesetletnica rojstva narodnega heroja Ivana Kavčiča-
Nandeta. Obmnrski tednik, Murska Sobota 31. XII. 1953, št. 52.
V orisu življenja Ivana Kavčiča se j e avtor dotaknil tudi vojne dobe in
Kavčičeve aktivnosti n a različnih položajih.
644. K r e s e F r a n c - Č o b a n : Takrat s m o ustanovili u d a r n o b r i g a d o »Matija
Gubec«. I n v a l i d s k i v e s t n i k 2. IX. 1952, št. 17.
645. Krese Franc-Coban: Moja zadnja borba. Invalidski vestnik 5. IX. 1953
št. 18.
Spomini na boje ob Krki in pri vasi Sela Sumberk poleti 1944.
646. Kres'e Leopold-Jošt: Ljubljana — srce o s v o b o d i l n e g a gibanja. B o r e c 1951
str. 233—235. . « б J
647. Kristan C v e t k o : N i s o j i m prizanesli. T o v a r i š 1951, s t r . 222.
Prikaz nemških deportacij n a Gorenjskem, kako Nemci niti duševno
defektnim niso prizanesli.
648. Kristan Cvetko: Skozi taborišči Begunje in Šentvid v pregnanstvo. Je­
seniški kovinar, Jesenice 2. VI. 1951, št. 21 — 7. VII. 1951, št. 26.
Pisec opisuje, kako so gestapovci fizično in duševno mučili zapornike.
649. Kristan Cvetko: 49 mesecev v pregnanstvu med brati Srbi. Jeseniški ko­
vinar, Jesenice 22. IX. 1951, št. 37 — 10. V. 1952, št. 19.
Pisec opisuje aretacije, zapiranje prešeljencev in življenje v Srbiji,
organizacijo, splošno delo v njej, poskuse za mobilizacijo na prisilno
delo in intervencije za zboljšanje položaja.
650. Kristan Cvetko: Delo ameriških Slovencev med drugo svetovno vojno
v pomoč stari domovini. Nova obzorja, Maribor 1952, str. 527—533 594
do 605. '
Na osnovi realnih zapisov podan historiat podpornega in političnega
dela, ki ga označuje naslov.
651. Kristan Etbin: Ameriški Slovenci v borbi za novo Jugoslavijo. Sindikalni
koledar 1951, str. 138—150: Prosveta, Chicago 1. III. 1951, št. 43 — 6. III. 1951.
Pisec riše^ delo Slovenskega ameriškega narodnega sveta, njegov na­
stanek, težave s katoliškimi desničarji in konkretno delo za novo Jugo­
slavijo.
652. (Krivic Vlado): Obudimo tisto revolucionarnost med člani OF, ki je
* krasila borce in aktiviste narodnoosvobodilne borbe. Ljudske novice
14. XI. 1952, št. 3
653. (Krivic Vlado): Ljubljana m e d fašistično okupacijo. T o v a r i š 1953 s t r . 728
d o 729.
654. (Krmelj Maks): Zgodovinski boji Cankarjevega bataljona za Dražgoše.
SPor 4.1. 1953, št. 2.
Historiat partizansko-nemških bojev v Dražgošah januarja 1942.
655. K r m e l j Maks 1 : Boris Kidrič n a G o r e n j s k e m j e s e n i 1942. B o r e c 1953
str. 127—132.
656. K(rotec) S(tane): Iz s l a v n i h d n i XV. b e l o k r a n j s k e brigade. S P o r 15 s e n -
t e m b r a 1953, št. 218.

23
* 387
657. (Krušnik Slavko)-Mihec: Tiskarji partizani se niso ustavili pred nobeno
zapreko. Delavska enotnost 27. IV. in 1. V. 1951, št. 18—19.
Opis dela v »Partizanski tiskarni«.
658. (Kuhar Avgust) : Spomenik na Breznici. Koroški fužinar, Ravne 26. fe­
bruarja 1955, št. 1—3.
Pisec prikazuje nacistični zločin nad partizansko družino na Breznici
na Koroškem.
659. (Kuhar Avgust): Tretji rajh pri Rožaku. Koroški fužinar. Ravne 29. no­
vembra 1952, št. 10—12.
660. (Kuhar Avgust) : Umor pri Prežihu. Koroški fužinar, Ravne 28. V. 1955,
št." 5—7.
Članek opisuje nacistični rop pri Prežihovih in uboj Anza, brata pisa­
telja Voranca.
661. K(uhar Boris-Bertoncelj Ivan): K orožju! je šel julija 1941 glas' po vsej
Gorenjski. SPor 22. VII. 1952, št. 172.
Spomini Ivana Bertonclja na razvoj partizanstva na Gorenjskem 1941.
662. (Kuhar Boris)-k-: Junak, ki je kljuboval diviziji. O junaški borbi narod­
nega heroja Batreja in njegovih tovarišev v Beceletovi jami v bližini
Otočca. SPor 22. VÌI. 1953, št. 171.
663. (Kuhar Boris): Srditi boji za Mostar. Ljubljanski dnevnik 8. VIII. 1955,
št. 183. . •
Pripovedovanje borcev tretje prekomorske brigade o bojih za Mostar.
664. K(uhar) B(oris): Junak Tolmins'ke. O velikem organizatorju osvobodilne
borbe na Primorskem. Ljubljanski dnevnik 4. IX. 1953, št. 206:
Oris borca in organizatorja Ferdinanda-Petra Skalarja.
665. Kuhar Helena: Mama, saj imam puško! Koroška v borbi, Celovec 1951,
str. 131—138.
Avtorica opisuje spomine na svoje aktivistično delo v Lepeni in okolici
Železne Kaple ter mučenja v gestapovskih zaporih.
666. Kuhar Štefan: Poslednja borba Skojevca Jožeta Kramarja-Juša. Ljudski
glas, Murska Sobota 1. II. 1951, št. 5 — 15.11.1951, št. 7.
Prikazuje narodnoosvobodilno gibanje v Prekmurju in boj z madžar­
skimi okupatorji leta 1944.
667. (Kuhar Štefan): .Upor je boj rodil. Po izpovedih, pričevanjih in zapis­
nikih borcev objavlja S. K. Ljudski glas, Murska Sobota 28. VI. 1951,
št. 25 — 12. VII. 1951, št. 27.
Članek j e nadaljevanje spisa »Iz kronike šolnika Miroslava«.
668. (Kuhar Štefan): Tako se je začelo v Prekmurju. SPor 14. XI. 1951, št. 267
— 15. XI. 1951, št. 268.
669. Kuhel Mirko: Louis Adamič — veliki človek, veliki Slovenec. Prosveta,
Chicago 2. X. 1951, št. 192 — 23. X. 1951, št. 207.
Opisuje Adamičevo delo pri SANS-u med vojno in delo za novo Jugo­
slavijo.
670. Kuhel Mirko: Louis Adamič— veliki človek, veliki Slovenec. Slovenski
•izseljenski koledar 1954, Ljubljana 1954 [1953], izd. Slovenska izseljenska
matica, str. 80—87.
Kratek prikaz Adamičevga dela za zmago spoznanja partizanske stvari
v Jugoslaviji.
671. (Kumar Andrej-Marko): Markovo srečanje s Petrom. Ljubljanski dnev­
nik 18. IV. 1953, št. 90.
672. (Kumar Andrej)-S. Š.: Stric Marko pripoveduje. Tovariš 1953, str. 937.
Spomini na aktivistično delo na Primorskem.
673. Kumlac J.: Iz partizanskega dnevnika. Zasavski vestnik, Trbovlje
23. VIII. 1952, št. 33—34 in 11. IX. 1952, št. 36.
Spomini trboveljskega godbenika na življenje v partizanih leta 1944.
674. Kumše Angela: Gledala sem smrti v oči. Ljubljanski dnevnik 12. sep­
tembra 1952, št. 216 — 17. IX. 1952, št. 220.
Spomini na zapor pri domobrancih.
675. (Kunstelj Jože-Konobelj Franc): Med francoskimi partizani. Borec 1953,
str. 62.-64.

388
 Spomini Slovenca na protinemške boje med francoskimi partizani v
južni Franciji.
676. Kuntarič Franc: Na Okroglici se bodo srečali tudi borci Istrskega odreda.
SPor 5. IX. 1953, št. 209.
Obris aktivnosti in razvoja Istrskega odreda-
677. Kurinčič France: Slovenski izseljenci v Argentini in narodnoosvobodilna
vojna. Slovenski izseljenski koledar 1954, Ljubljana 1954 [1953), izdala
Slovenska izseljenska matica, str. 73—78.
Pisec opisuje, k a k o j e prodirala in naposled zmagala resnica o osvobo­
dilnem boju v Jugoslaviji med izseljenci v Argentini.
678. Kveder Dušan: Začetki vstaje in razvoj armade v Sloveniji. Ljubljanski
dnevnik 22. XII. 1951, št. 147.
679. Kveder Dušan: Naše operacije pred končno zmago. SPor 15. V. 1952, št. 114.
680. Kuželj Bogomir: Osvobodili smo Gospo sveto. Slovenski vestnik, Dunaj
27. IV. 1951, št. 30.
681. K(užnik Henrik): Jože Šeško — prvoborec na Kočevskem. SPor 2. okto­
bra 1953, št. 232.
Oris Šeška kot naprednega borca.
682. L.: Kosovelov« v okolici Idrije. SPor 17. VIII. 1953, št. 193.
Spomini na boje kosovelovcev v letu 1944.
683. Lah Avguštin: Prvi »šareč« Cankarjeve brigade. Tovariš 1952, str. 718.
Opis boja z Nemci pri Polici na Dolenjskem.
684. Lah Avguštin: Prerojenje pri cankarjevcih. Borec 1952, str. 289—291.
Pisec opisuje, kako se j e vživel v partizansko življenje* potem ko je
prišel v partizane.
685. Lah Avguštin: Dober zalogaj. Borec 1953, str. 378—379.
Oris prehranjevalnih težav Cankarjeve brigade v nemški ofenzivi no­
vembra 1943.
686. Lalevič Dušan: Zapiski iz Dachaua. SKZ, Dokumenti VIII, Ljubljana 1947,
str. 116, 8°.
Memoarska reportaža o življenju v koncentracijskem taborišču. Pisec
razvija predvsem splošno sliko življenja v Dachauu, na začetku in koncu
pa se močneje dotika življenja naših ljudi.
687. Lasič Boris: »Ognjeni krst« pri Sv. Urhu. Mladina M X . 1952, št. 21.
Opisuje boj pri Sv. Urhu po kapitulaciji Italije.
688. L(auko) O(tmar): 27. marec 1941. Odlomki iz stenograf skih zapiskov sej
v Hitlerjevem glavnem stanu po demonstracijah v Beogradu. Delavska
enotnost 27. III. 1953, št. 13.
689. Laurenti Eugenio: Garibaldi jeva akcija, o kateri sta poročala Moskva in
London. Skupina tržaških borcev j e uničila na letališču v Ronkih osem
sovražnih letal. Primorski dnevnik, Trst 26. VII-1953, št. 177.
690. Laurenti Eugenio: Spomini, vtisi, izkustva s poti. Z bataljonom tržaške
brigade iz Trnovskega gozda v Benečijo. LdP-Borba 6. IX. 1953, št. 224.
Spomini na partizanski pohod v Benečijo poleti 1944.
691. Lavrenčič Kristina: Drevored mrtvih na Frankolovem. Vestnik, Maribor
31. X. 1951, Št. 257.
692. Lavrin Riko: Feigl-Nanut: Beneška Slovenija. Katoliški glas, Gorica -
Trst 15.11.1951.
Pisec v poročilu o citiranem delu zmanjšuje vrednost sestavka o narodno­
osvobodilnem boju v Beneški Sloveniji, češ da je resnica o nekaterih
opisanih dejstvih bistveno drugačna.
693. Leban Ivan, major: Jeseniško-Bohinjski odred na Okroglici. SPor 5. sep­
tembra 1953, št. 209.
Oznaka odredove aktivnosti v letih 1944 in 1945.
694. Legiša Lino: Sredi obletnic. Jadranski koledar 1954, Trst [1953], str. 59
do 60.
Pisec navaja med obletnicami primorskih literatov na kratko tudi Cirila
Drekonja iz Temljina na Tolminskem, ki je bil januarja 1944 ustreljen
za talca v Šentvidu v" Ljubljani.

389
 1

695. Lekić Danilo: O začetku oborožene vstaje v Jugoslaviji. Komunist

j u h j—september 1951, št. 4—5, str. 47—123.
Razprava prikazuje 27. marec 1941 v sklopu evropskega razvoja, po­
jasnjuje delo Kompartije v dobi neposrednih priprav za oboroženo
veta jo in zraven osvetljuje stališče in politiko Sovjetske zveze do jugo­
slovanskega osvobodilnega gibanja v tistem času.
696. Lenardič Stane-Žan: Ob obletnici Šlandrove brigade. SPor 10. VIII. 1951
št. 186. '
Članek prikazuje nekaj večjih akcij v prvem letu po ustanovitvi
697. Lenardič Stane: Plava in bela garda na Štajerskem. Tovariš 1952 str. 655
do 656.
698. Lenarčič Stane: Sv. Urh. Slovenska izseljenska matica, Ljubljana 1952,
str. D2 ( + 3 ) , 16°.
Informativni prikaz belogardističnega nasilja nad Slovenci, ki se na­
tančneje dotika različnih mučenj na belogardistični postojanki Sv. Urha
pri Ljubljani.
699. (Lenardič Stane)-Ž(an): Jelenov žleb. Tovariš 1953, str. 369.
Po pripovedovanju Fr. Kreseta-Cobana in Dušana Bravničarja napisan
oris partizanskih bojev spomladi 1943.
700. L(enič Alojz): Ob dnevu občinskega praznika v Tržiču. Posavski t e d n u
Krško 18. IV. 1953, št. 15.
Pisec opisuje začetno fazo osvobodilnega gibanja v Tržiču in bližnji
okolici 1941 in prve mesece 1942.
701. Leopold'Edgar: Kartuzija Pleterje in partizani. Nova pot 1951 str. 49
do 53.
Pisec prikazuje svoje stike s partizani in postopanje gestapovcev z njim
ko so ga zaprli jeseni 1943.
702. Leopold Josip Edgar: Bela garda v Pleterjih. Dolenjski list, Novo mesto
11. IX. 19?2, št-37.
703. Leopold Josip Edgar-Lavov: Kartuzija Pleterje in partizani 1941—1945
Spomini. Ljubljana 1953, izd. SPor, str. 157 + 16 fotografij med tekstom,
Knjiga spominov pleterskega priorja prikazuje povezavo partizanov s
samostanom, njihov v bistvu zgleden odnos do kartuzi jamskega reda,
skrb samostana za partizane, obnašanje belogardistov do redovnih bra­
tov, vlogo italijanskih in nemških okupatorjev v Pleterjah in na koncu
priorjevo izgnanstvo zaradi podpiranja partizanov. Avtorjeve trditve so
stvarne in večkrat podprte s primarnimi dokumenti. Knjiga j e ponatis
iz Slovenskega poročevalca, kjer so avtorjevi spomini izhajali od 8. fe­
bruarja 1953, št. 32 — 29. IV. 1953, št. 101.
704. (Leskošek Franc): Deset let ljudske revolucije. Govor tovariša Leskoška.
SPor 22. VII. 1951, št. 170.
Avtor se je dotaknil tudi prvih začetkov narodnoosvobodilnega gibania
v Sloveniji. & & J
705. (Leskošek Franc): Vedno moramo obujati svetle tradicije slovenskih
brigad. SPor 14. IX. 1952, št. 218.
Govor Fr. Leskoška, ki ga j e imel ob odkritju spomenika Tomšičevi
brigadi v Starem logu.
706. Lešnik Mirko: O slovenski brigadi iz Srbije in njeni tragediji. Vestnik
Maribor 7. VII. 1951, št. 158.
707. Leto 1942. SPor 3. IX. 1952, št. 209.
Opis dejavnosti Šercerjeve brigade v letu 1942. .
708. Ličen Mirko: Sedma obletnica požiga vasi Ceste. Nova domovina, Buenos
Aires 30. VII. 1951, št. 22.
Kratek opis nemške akcije in njenih rezultatov.
709. Likar Ivan-Sočan: O borbah s premočnim sovražnikom. Slovenski Tadran
Koper 28. VIII. 1953, št. 35.
Spomini na boje z italijanskimi fašisti na Kobariškem Stolu in Krnu.

390
710. Lilija Bogomil: Resnična zgodba o puškah in strojnici. Slovenski Jadran,
Koper 8. VIII. 1952, št. 32.
Prikazuje zbiranje orožja v Novem mestu.
711. L(ilija) B(ogomil): Vrnitev. Slovenski Jadran, Koper 18. IX. 1953, št. 38.
Članek opisuje tragičen rezultat domačega izdajstva.
712. Linka Ksela-Jasna: Ena izmed mnogih... Spomini invalidov borcev in
graditeljev socializma, Maribor 1933, izd. Okrajni odbor ZVVI, str. 17
do 20.
Oris napada na gestapovce v Josipdolu na Pohorju v decembru 1942.
713. Linka Ksela-Jasna: Spomini iz življenja I. Pohorskega bataljona. Vest-
nik, Maribor 6. L 1951, št. 5 in 8.1.1951, št. 6.
714. Lipar Iztok: Srečanje. Ljubljanski dnevnik 11. XII. 1952, št. 291 in 12. de­
cembra 1952, št. 292.
Spomini na boje, v katerih sta padla Dušan Kraigher in Vera Šlandrova.
715. Lipar Iztok: š e s t i . . . Ljubljanski dnevnik 9. V. 1955, št. 106.
Reportaža o fotografiranju talcev, ki so jih Nemci ustrelili v Jaršah.
716. Lipar Iztok; Mengeš — dr.Tinetu Zajcu. LdP-Borba 26. VIL 1953, št. 188.
Oris dela in smrti partizanskega zdravnika.
717. L(ipar) I(ztok): Mengeš v borbi. Tovariš 1953, str. 1111.
Prikaz mengeškega deleža v NOB.
718. Lipičnik France: Tudi duhovniki so umirali za domovino. Nova pot 1951,
str. 36—40.
Prikazuje mučenja in smrt štirih slovenskih duhovnikov, ki so jih ustre­
lili Nemci na Štajerskem.
719. Lipičnik France: Pa še nekaj cvetk za spominsko knjigo. — Zgodbe iz
dnevnika. Nova pot 1952, str. 59—69.
Spomini na italijansko nasilje v Ljubljani in opis smrti Hinka Smre-
karja.
720. Lipičnik France: Na večer profesorja Poljanca. Nova pot 1953, str. 222
do 240,
Pod naslovom gornjega dela j e pisec nanizal referate, ki so jih napisali
dijaki in v njih opisali svoje življenje med zadnjo vojno.
V referatu »Kako sem postala sirota...« opisuje življenje družine,
ki so ji Italijani požgali dom in pregnali na Rab. V referatu »Smrt
očeta« opisuje nemško divjanje v vasi Mihovo pod Gorjanci leta 1943.
V referatu »Iz partizanskih dni« opisuje usodo matere, ki so jo zaradi
moža partizana in podpiranja partizanov zasledovali in preganjali po
Kočevskem leta 1942. V referatu »Tega ne bom pozabila...« opisuje pri­
mer, kako >so gestapovci na Pobrežju v Mariboru 1943 mobilizirali Slo­
venca in odpeljali. V referatu »Ob zarji svobode« opisuje nemško krv-
niško dejanje v Frankolovem.
721. Lipovec Franc-Tine: Iz spominov na vstajo v Trstu. Primorski dnevnik,
Trst 4. II. 1951, št. 29.
Oris razvoja »Delavske enotnosti«, organizacije borbenih enot, oboro­
žitve in končne vstaje.
722. Liška Janko: Razgovor z Matejem Borom. Obzornik 1951, str. 149—155.
Avtor kaže pesnikovo* delo v dobi NOB.
723. (Ljubic Tone): Pred 10. leti na Pugledu. SPor 22. III. 1952, št. 70.
Opis boja II. grupe odredov z Italijani spomladi 1942.
724. Ljudske junakinje. Naša žena 1953, str. 264—265.
Kratke biografije žensk, proglašenih za narodnega heroja. Od Slovenk
so navedene Skapin Marija-Drina, Kucler Antonija, Janežič Vida, Ceč
Tončka-Olga in Kerin Milka.
725. Ljudstvo Poljanske doline je leta 1941 vstalo kot en mož. Iz bojev Can­
karjevega bataljona n a Gorenjskem leta 1941. SPor 28. XII. 1952, št. 306.
726. Lojze: V napad, tovariši! Nova Gorica, Solkan 14. XII. 1951, št. 49.
Opisuje začetke osvobodilnega gibanja v Loški dolini in napad na Lož.

391
727. Lokovšek Ivan-Jan, polkovnik: Iz partizanske ofenzive. Tovariš 1952,
str. 676.
Reportaža o bojih za Suho krajino.
728. Lokovšek Ivan-Jan: »Glejte, to so naše tovarne!« Borec 1953, str. 135
do 138.
Spomini na srečanja z Borisom. Kidričem v partizanih.
729. (Lorbar Martin)-lm: Neodlikovani borec kočevskih gozdov. LdP-Borba
1. X. 1953, št. 246.
Prikaz partizanske tehnike, katere osrednja točka j e bil tiskarski stroj
»Tigk.
730. Lnbej France: »Ali bi rad eno po gobcu«. Tovariš 1951, str. 190.
Prikazuje razpoloženje ljudi, ki niso soglašali s kapitulacijo jugoslo­
vanske vojske.
731. (Lubej Franc)-Jaklič Drejče: Partizanka Sonja: Saj to ni nič. Študentski
. list 3. V. 1951, št. 10.
Pisec opisuje partizanstvo svoje hčere.
732. L(ubej) B(ojan): Pred desetimi leti so izseljevali Koroške Slovence. LdP
12. IV. 1952, št. 15.
733. Lunaček Pavel: Slovenska saniteta v ilegali. Priroda, človek in zdravje
1951, str. 97—100.
Pisec odkriva pomembni delež slovenske sanitete v osvobodilnem boju.
Govori predvsem o letih 1941 in 1942 ter o delu v Ljubljani.
734. L. Ž.: V Brkinih. Nova Gorica, Postojna 10. V. 1951, št. 18.
Avtor riše lik Jožeta Dujmoviča kot zavednega. Brkinca in nasprotnika
okupatorjev.
735. Magajna France: Rojstvo in življenje Osvobodilne fronte v Gornjih
Vremah. Nova Gorica, Nova Gorica 5. IX. 1952, št. 36 — 9.1.1953, št. 2.
736. Majcen Franček; Ob Roški ofenzivi. Delo, Trst 10. X. 1953, št. 258 —
17. X. 1953, št. 262.
Članek kaže posledice italijanskega divjanja v vaseh okoli Krima
leta 1942.
737. Majcen Stane: Ni ga našel. Borec 1953, str. 142.
Opis bunkerja na Ižanski cesti 3 v Ljubljani.
738. Malalan Riko: Rojstvo prve prekomorske brigade. Ljudski koledar 1954,
Trst [1953], str. 78—82.
Prikazuje nastanek brigade kot delo ljudi, ki za Tita še skoraj vedeli
niso, pač pa so imeli pred očmi Sovjetsko zvezo.
739. Marinček Tone: II. grupa odredov — prva slovenska regularna enota.
SPor 22. VII. 1953, št. 171.
Kratek razvoj II. grupe odredov.
740. Marinčič Ivo: Prišla bo pomlad. Primorski dnevnik, Trst 6. IX. 1953,
št. 212.
Oris življenja v internacijskem taborišču v Abruzzih v letu 1941.
741. Marjanović Jovan: Oblike borbe in dela KPJ v ljudski revoluciji- Ko­
munist 1951, januar, št. 1, str. 111—154.
Pisec ugotavlja splošne oblike dela, ki so veljale tudi za razmere v Slo­
veniji, ki se j e mestoma še posebej dotika.
742. Marjetko so imeli vsi radi. Zasavski vestnik, Trbovlje 12. VIL 1951, št-28.
743. Markovič Alojz-Zvonko: Poslednji govor Srebrniča julija 1944 v vasi
Kožbana. Delo, Trst 29. VIII. 1953, št. 252.
Članek tendenčno prikazuje Srebrničev govor o bratstvu Slovencev s
Furlani in Italijani ob strani Sovjetske zveze.
744. Markovič D.: Borbe nad Beogradom 1941. 7 dni, priloga »Vestnika«, [Ma­
ribor] 5. IV. 1952, št. 13.
Reportaža o boju slovenskih letalcev z nemškimi letali.
745. (Marušič Marija): Utrinek iz spominov matere heroja Darka Marušiča.
Ljubljanski dnevnik 21. VIL 1953, št. 168.
Pripovedovanje o prenašanju partizanske pošte pod žično oviro v Ljub­
ljani.

392
/46. (Mavric Slava): Iz spominov naših žena. Ljudski glas, Murska Sobota
28.11.1952, št. 9 — 13. III. 1952, št. 11.
Pod naslovi »Slavka pripoveduje«, »Tudi žene so se znale bojevati«,
»Gomiščkova mama«, so po pripovedovanju žena opisani dogodki, ki
so jib žene doživljale v dobi nacistične okupacije.
747. Matevž: Lobnik ob 10. obletnici OF. Slovenski vestnik, D u n a j 27. aprila
leta 1951, 30.
Članek opisuje sodelovanje Lobnika v osvobodilnem gibanju.
748. Matičetov Milko: Sedeš Jiistitiae. Istrski dnevnik, Koper 21. XII. 1951,
št. 51.
Avtor opisuje zavzetje sodne palače v Trstu.
749. (Medvešček Marjan): Ob 10. obletnici krvavih fašističnih umorov v Šiški.
SPor 30. IX. 1932, št. 232.
Spomini na Lojzeta Ajdiška in žrtve Hribernikove delavnice.
750. Medvešček Milan: Tri dni in tri noči je trajal boj. Gorenjski glas, Kranj
22. VIII. 1953, št. 34.
Članek opisuje boj enot XXXI. divizije za Železnike na Gorenjskem
v novembru 1944.
751. M(edvešček) M(ilan): Bolničarka Zmaga. Večer, Maribor 5. IX. 1953,
št. 209.
Oris požrtvovalne partizanske bolničarke.
752. (Medvešček Milan): Skojevci v borbi. Ksela Linka-Jasna. Večer, Maribor
10. X. 1953, št. 259.
753. Megušar Milan: Po 10. letih zopet na Pugledu. Tovariš 1953, str. 1139.
Spomini na aktivistično delo na Kočevskem.
754. Mekinda Jože-Franci: Borba II. grupe odredov na Jančah. LdP 14. ju­
nija 1952, št. 23 — 28. VI. 1952, št. 26.
755. Mekinda Jože-Franci: Borba čete II. grupe odredov na Blatnem klancu.
SPor 1. VII. 1952, št. 154 in 2. VII. 1952, št. 155.
Spomini na boje z Italijani aprila 1942.
756. Mekinda Jože-Franci: Formiranje in prve borbe II. štajerskega bataljona.
LdP 6. XII. 1952, št. 49 in 13. XII. 1952, št. 50.
757. (Mekinda Jože): Junaški pohodi II. grupe odredov. SPor 9. XII. 1952, št. 290.
Obris pohodov II. grupe v letu 1942.
758. Mekinda Jože-Franci: Prva padla partizana na Koroškem — borca Pohor­
skega bataljona II. grupe odredov (25.VIII. 1942). SPor 13. XII. 1952, št. 295.
Oris pohoda »Kranjčevega« bataljona preko Koroške na Štajersko.
759. Mekinda Jože: Pohod II. grupe odredov. Tovariš 1952, str. 1071.
Kratek pregled pohoda in bojev na pohodu.
760. Mekinda Jože-Franci: Komandant Stane. Borec 1952, str. 200—204.
Avtor opisuje pohod II. grupe odredov na Štajersko in>nekaj dogodkov
v letu 1942/43, ki eo povezani s Stanetom.
761. Mekinda Jože-Franci: Napad na vlak. Akcija borcev II. grupe odredov.
Borec 1942, str. 351—356.
762. (Mekinda Jože): Zgodovinski pohod II.grupe odredov. Borec 1953, str. 14
in 15.
Kratek historiat pohoda.
763. Meško Ksaver: Pot iz četniškega ujetništva: Stoti koledar Mohorjeve
družbe 1953 [Celje 1952], str. 59—61, t
Spomini na pot iz Bosne v Srbijo v decembru 1941.
764. »Metnitza so se ljudje bolj bali kakor gestapa.« Slovenski vestnik, Celovec
15. XI. 1952, št. 80.
Pripovedovanje priče na celovškem sodišču o postopanju krivca z ljudmi,
ki so bili pristaši narodnoosvobodilnega gibanja.
765. Mevlja Dušan: Spomini na tehnika Cankarjeve brigade. Vestnik, Maribor
28. XI. 1951, št. 280.
766. Mikuž Metod: Pred desetimi leti. SPor 20. IV. 1951, št. 94 — 4. V. 1951, št. 105-
Avtor riše splošni položaj v Evropi v letih pred vojno, na koncu pa se
dotakne zloma Jugoslavije in zasedbe Slovenije po Nemcih, Italijanih in
Madžarih.

393
 767. Mikuž Metod: Jelenov žleb (26. marca 1943). SPor 26. IV. 1951, št. 99.
Po italijanskih virih napisan oris operacij v Jelenovem žlebu.
768. Mikuž Metod: Pozdravljeni, major Jones, v naši svobodni domovini!
SPor 4. XI. 1951, št. 259.
Spomini na Jonesovo bivanje med slovenskimi partizani.
769. Mikuž Metod: Po poteh bratstva in edinstva. Mladina 20. XI. 1955, št. 25.
Razmišljanja o poti v Jajce in o pomenu zasedanja.
770. Mikuž Metod: Uspehi narodnoosvobodilne borbe in ljudske revolucije na
Slovenskem leta 1941. Vestnik, Maribor 22. XII. 1951, št- 299.
Članek o posebnostih in uspehih narodnoosvobodilnega gibanja v 1.1941.
771. Mikuž Metod: Prvo osvobojeno ozemlje v Sloveniji. Zgodovinski časopis
1951, str. 87—117.
Pisec pokaže najprej boj za ustvaritev osvobojenega ozemlja, nato pa
razvoj ljudske oblasti na njem. Pri tem posebej označi administrativno
oblast v dobi osvobojenega ozemlja in njene akte, razvoj sodne oblasti,
vprašanje p r e h r a n e in preskrbe ter prosvete in propagande.
772. Mikuž Metod: »II. kongres Komunistične partije Slovenije«, Zgodovinski
časopis 1951, str. 403—407.
Poročilo o knjigi o II. kongresu KPS, kjer se posebej dolakne treh pro­
blemov: koalicije v OF, a g r a r n e reforme na osvobojenem ozemlju na
Dolenjskem 1942 in povezave Slovenije v znane sovražne ofenzive NOVJ.
775. Mikuž Metod: »Edvard Kardelj: Pot nove Jugoslavije«. Zgodovinski časo­
pis 1951, str. 407—410.
Avtor kritizira sistem razdelitve gradiva v knjigi in zraven pokaže
primer, kako se ne smejo izdajati dela, če naj bi veljala za primarni
zgodovinski vir.
774. Mikuž Metod: »Vladimir Dedijer: Dnevnik«. Zgodovinski časopis 1951,
str. 410—412.
Avtor kaže na pomen dnevnika za NOB v splošnem, Dedijerov prikaz
slovenskih razmer pa dopolnjuje.
775. Mikuž Metod: »Slovenski poročevalec 1938 in 1941«. Zgodovinski časopis
1951, str. 412—415.
Ocena izdaje Slovenskega poročevalca kot zgodovinskega vira in mož­
nosti za znanstveno natančnost.
776. Mikuž Metod: »Leon Geršković: Dokumenti o razvoju narodne vlasti«.
Zgodovinski časopis 1951, str. 419—422.
Avtor se v oceni dela dotika predvsem slovenskega dela in kaže na po­
membnost in specifičnost slovenskih oblik.
777. Mikuž Metod: Ali je narodnoosvobodilna borba preprečila priključitev
Štajerske in Gorenjske k nemškemu rajhu. Zgodovinski časopis 1952/53,
str 755—765.
Pod gornjim vprašanjem, ki si ga je avtor zastavil, raziskuje najprej
pravni položaj ozemelj, ki so jih in kako so jih nacisti v Evropi sploh
priključili Nemčiji, nato pa se posebej bavi z vprašanjem Štajerske in
Gorenjske, in ga reši tako, da nacisti de iure slovenskih pokrajin pač
niso nikoli priključili rajhu, pač pa le de facto, toda še tu ne v celotnem
smislu, kakor bi si želeli, predvsem ne jezikovno. Na koncu avtor pove,
v čem je bil tudi glavni razlog, da do priključitve ni prišlo, namreč v
razvoju in silovitosti slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja.
778. Mikuž Metod: Zbor odposlancev slovenskega naroda v Kočevju. Kronika
1955, str. 155—159.
Oris pomena Kočevskega zbora, kako j e vse tisto, k a r je Kočevski zbor
na zasedanju opredelil, raslo iz procesa osvobodilnega gibanja od 1941
dalje,^ nato pa na kratko oriše naloge, ki jih j e zbor imel, in pomen
Kidričevega, Kardeljevega in Brecljevega govora.
779. Mikuž Metod: Srečanje z bosanskim ljudstvom. SPor 28. XI. 1953, št. 281.
Spomini na pot slovenske delegacije v Jajcu.
780. Milanovič M.: Kidričev Franček. Večer, Maribor 15- IV-1955, št. 89.
Zapis o pripovedovanju Kidričevega spremljevalca Franca Streklja o
Kidričevi delavnosti v dobi NOB.

394

/
781- Med novimi narodnimi heroji — Tončka Cečeva, Karel Destovnik-Kajuh,
dr. Mravljak in Jože Boldan. Savinjski vestnik, Celje i. VIII. 1953, št. 30.
Kratki biografski orisi.
782. Milčinski Janez: »Mi pa nismo se uklonili...« Nekaj zapiskov o partizan­
skem zdravstvu. Zdravstveni vestnik 1951, str. 43—50, 85—92, 133—140.
Pisec riše roške bolnice, delo v njih, nemške hajke, kirurgično delo, kaka
je bila anestezija in sterilizacija, kak boj proti infekcijam in krvavitvam,
opisuje "transporte bolnikov, specializacijo roških bolnic od 1944 dalje,
preskrbo s sanitetnim materialom, svoje delo v bolnici Topolovec itd.
783. (Miroslav): Iz kronike šolnika Miroslava. Iz dni okupiranega Prekmurja.
Ljudski glas, Murska Sobota 22. III. 1951, št. 11 in 14. VI. 1951, št. 23.
Avtor prikazuje začasno nemško okupacijo v Prekmurju, nato pa ma­
džarsko, sodelovanje madžaronov z Madžari, uvajanje madžarskega reda
in oblasti. Podrobno prikazuje začetke osvobodilnega gibanja, »Mlado
gardo« in prve žrtve v letu 1941. V nadaljevanju potem zavrača tezo, da
je jeseni 1941 osvobodilno gibanje v Prekmurju zamrlo in prikazuje ma­
džarski teror v Prekmurju nasproti vsem pojavom slovenske upornosti.
784. (Močnik): Tajnik tov. Močnik piše zgodovino občine Drami je. Glasilo
OLO Celje-okolica, Celje 1. XII. 1953, št. 11.
Obris zgodovine občine Dramlje v dobi NOB.
785. (Mohorič Ivan): Revindikacija Mežiške doline. Koroški fužinar, Ravne
26. II. 1953, št. 1—3.
Pod poglavjem »Pod okupacijo« podaja avtor kratek historiat Mežiške
doline v dobi nacistične okupacije-
786. Molek Frenk: Kako sem odšel v partizane. Dolenjski list, Novo mesto
11. IX. 1951, št. 37.
787. Mo rak Elizabeta: Pregnanci smo romali Skozi razna taborišča. Svoboda,
Celovec 1952, str. 49—58.
788. More Zan: Praznik prvih slovenskih brigad.je tudi praznik Narodne
zaščite. Dolenjski list, Novo mesto 11. IX. 1952, št. 37.
Pisec prikazuje prispevek NZ k razvoju partizanstva in posebej tudi
brigad.
789. M(oškon) A(dolf): XIV. divizija na Senovem. Posavski tednik, Krško 4. IV.
1953, št. 13.
Oris akcij v Senovem po prihodu divizije na Štajersko-
790. Mozetič Boris: »Pričnite z vstajo!« Primorski dnevnik, Trst 27. IV. 1951,
št. 99.
Opisuje delovanje ilegalne radijske postaje v Trstu, težave pred nemško
kontrolo in nato dneve vstaje v Trstu.
791. Mozetič Boris: Z radio postajo v Trst. Partizanski dnevnik, Okroglica
5. IX. 1953, slavnostna številka.'
792. M. P.: Nekaj spominov tržaškega pevca partizana. Primorski dnevnik,
Trst 7. XI. 1951, št. 263.
793. Mrak Marko: Zaustavili smo sovražno ofenzivo. Borec 1951, str. 273.
794. Mrak Marko: Boj à četniki v Panovcu. Borec 1952, str. 292—293.
795. M.S.: Planšar Frone. Gorenjski glas, Kranj, 26. VIL 1952, št. 31.
796. Na Cvetežu je padel naš Lojze Hohkraut. Zasavski vestnik, Trbovlje
12. VII. 1951, št. 28.
797. .Najlepši prvi maj v Trstu. Spomin na osvoboditev mesta izpod nacistične
okupacije. Primorski dnevnik, Trst i.V. 1951, št. 102.
798. Najvišja odlikovanja junakom ljudske revolucije. LdP 22. XII. 1951, št. 177.
Članek prinaša življenjepise narodnih herojev Janka Rudolfa, Viktorja
Avblja, Oskarja Kovačiča, Franca Salamona in Dušana Kraigherja.
799. (Namorš Marija): Od prvih partizanskih čet do splošne vstaje na Pri­
morskem. LdP-Borba 12. VIL 1953, št. 176.
800. (Namorš Marija): Beg iz pasti. Kako je heroj Blisk še enkrat izpolnil
pričakovanje primorskega ljudstva. LdP-Borba 26. VIL 1953, št. 188.
801. N(amorš) M (arija):: V podzemnih bunkerjih so prižgali svetlo luč. LdP-
Borba 6. IX. 1953, št. 224.
Članek o delovanju tehnik na Primorskem.

395
802. Narodna heroja Dušan Kraigher-Vera Šlandrova. Tovariš 1952, str. 1070.
803. Narodni heroj. Ljubljanski dnevnik 29. VII. 1953, št. 174.
Kratka biografija Maksa Pečarja.
804. Narodni heroj Albina Mali-Hočevar. Naše delo, Krško -&• X. 1952, št. 18.
Življenjepis iz dobe NOB.
805. Narodni heroj Franc Ravbar-Vitez. SPor 20. VIL 1951, št. 168.
806. Narodni heroj Ivan Tnršič-Iztok. Nova gorica, Nova gorica 5. L 1952, št. 1.
807. Narodni heroj Lojze Kebe-Štefan, hrabri borec in sposobni voditelj.
SPor 21. VIL 1951, št. 169.
Kratek življenjepis.
808. Narodni heroj Mirko Bračič-Miran Bradač, eden največjih slovenskih
partizanskih komandantov. SPor 21. VIL 1951, št. 169.
Kratek življenjepis.
809. Narodni heroj Mirko Bračič. Ljubljanski dnevnik 21. VIL 1951, št. 18.
Kratek življenjepis.
810. Narodni heroj Mirko Bračič se vrača domov. Primorski dnevnik, Trst
19. IX/1951, št. 221 in 20. IX. 1951, št. 222.
Opisuje partizansko gibanje na Primorskem v drugi polovici leta 1942.
811. Narodni heroj Stane Žagar — borec in vzgojitelj. SPor 19. VIL 1951, št. 167.
Kratek življenjepis.
812. Narodni heroj Mihevc Jože-Rudar. Slov. Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
Kratek življenjepis in oznaka aktivista.
815. Naša partizanska beseda. Borec 1951, str. 282—284.
814. Naši heroji, junaki ljudske revolucije. Borec 1952, str- 3—8, 35—40, 66—72,
262—263, 286—287, 306—309, 338—340, 376—377.
Kratke biografije borcev NOB, ki jih j e prezidij FLRJ imenoval za na­
rodne heroje. Življenjepisi so razvrščeni po skupinah tako, da jih j e v
vsaki številki n e k a j : Št. 1: Viktor Avbelj, Janko Rudolf, Edo Brajnik,
Jože Klanjšček, Janko Sekirnik, Milan Zabukovec, Štefan Kovač, Dušan
Kraigher, Jože Moškrič, Jože Lacko. Št. 2: Oskar Kovačič, Franc Salamon,
Mirko Pere, Vlado Miklavc, Majda Vrhovnik, Pavla Mede, Matija Verdnik,
Danila Kumar, Milka Sobar, Dušan Munih, Alojz Kolman. Št. 3: Ivan
Turšič, Vinko Paderšič, Milan Majcen, Janko Starina, Jože Slak, Marko
Redelongi, Jože Mihelčič, Rudolf Mahnič, Ilija Badovinac, Viktor Železnik,
France Vresk, Evgen Matejka, Albin Grajzer. Št. 8: Ivan Maček, F r a n c
Stadler, Dušan Kveder. Št. 9: Jože Borštnar, Boris Kidrič, Franc Leskošek,
Peter Stante. Št. 10: Bojan Polak, Jože Kadunc, Terezija Dragar, Franc
Bukovec, Ivan Skvarča. Št. 11: Franc Rojšek, F r a n c Avbelj, Albina Mali,
Martin Kotar. Št. 12: Alojz Popek, Anton Dežman, Franc Hočevar.
815. Naši heroji — junaki ljudske revolucije. Borec 1953, str. 280—282, 323—326,
, 373—374.
Kratke biografije narodnih herojev: Št. 9/10: Anton Okrogar-Nestl, Janez
Hribar, Albert Jakopič-Kajtimir, Ivan Kovačič-Efenka, Vinko Robek, Aleš
Bebler, Dušan Jereb-Štefan, Rudolf Hribernik-Svarun, Jože Mihevc-Rudar,
Tončka Čeč-Olga in Vida Janeždč. Št. 11: Alojzija Kerin-Milka, Miha
Pintar-Toledo, Mile Kilibarda, Ivan Sulič-Car, dr. Mravljak Dušan-Mrož,
Andreja Družina-Olga, Jože Boldan-Silni, Valentin Rožanc-Tine, Matija
Blejc-Plamen, Karel Destovnik-Kajuh, Albert Gruden-Blisk, Antonija
Kucler, Maks Pečar, Alfonz Šarh-Iztok. Št. 12: Mihaela Škapin-Drina* Jože
Srebrnič, Anton Velušček-Matevž, Stane Potočar-Lazar, Boris Kraigher,
Stane Bobnar, Rastislav Delpin-Zmago.
816. Naši narodni heroji. SPor 22. XII. 1951, št. 298 in 10. L 1952, št. 8.
Življenjepisi narodnih herojev.
817. Naši novi narodni heroji. Ljubljanski dnevnik 19. VIL 1951, št. 16 in
20. VIL 1951, št. 17.
Kratke biografije.
818. Naši narodni heroji, ki so si to najvišje priznanje zaslužili v junaškem
boju za osvoboditev primorske zemlje izpod tujega jarma. Primorski
dnevnik, Trst 13. L 1952, št. 12 — 20. L 1952, št. 18.

396
 Kratke biografije Dušana Muniha, Janka Rudolfa, Maksa Perca, Jožeta
Klanjščka-Vasje in Evgena Matejke-Pemca.
819. Naši novi narodni heroji. SPor 14. IX. 1952, št. 218.
Kratke biografije septembra imenovanih slovenskih narodnih herojev.
820. Naši novi narodni heroji. LdP 20. IX. 1952, št. 38.
Biografije narodnih herojev.
821- Naši novi narodni heroji. SPor 22. VII. 1955, št. 171.
Kratki življenjepisi borcev, ki so bili ob dnevu vstaje imenovani za na­
rodne heroje.
822. Naši odlikovan« z redom narodnega heroja. LdP 26. VIL 1952, št. 30.
K r a t k e biografije novih narodnih herojev.
823. Navodilo poveljstva IL italijans'ke armade o internacijah. Rabski zbor­
nik, Ljubljana 1953, izd. Zveza borcev, str. 73—74.
Odlomek iz okrožnice »3C«,vki se nanaša na ukrepe proti prebivalstvu
zasedenega ozemlja.
824. Nebec Franc: Napad na italijansko patruljo na Večni poti. SPor 19. ju­
lija 1951, št. 167.
825. Nebec Franc: Kako smo izobesili zastavo. SPor 26. IV. 1951, št. 99.
826. (Nebec Franc): Ognjem krst šišenskih skojevcev. Ljubljanski dnevnik
21. VIL 1953, št. 168.
Prikaz napada na italijansko patruljo za Rožnikom.
827. (Nebec Franc): Z automobilom polnim orožja. Ljubljanski dnevnik
21. VII. 1953, št. 168.
Članek govori o prevozu orožja iz Polhovega gradca skozi Ljubljano na
Molnik.
828. Nečak je razkazoval slovens'ke kraje svoji ameriški teti. Prosveta, Chi­
cago 20. VIII. 1951.
Popotovanje po Sloveniji j e avtor opisal tako, da je vse kraje povezal
z dogajanjem osvobodilnega boja in predvsem pripovedoval o dogodkih,
ki 60 se zgodili tam med NOR.
829. N(edog) A(lenka): Spomini skojevke na demonstracije v Ljubljani. Mla­
dina 29. XII. 1952, št. 38.
830. (Nedog Alenka): »Polit delegat tegale voda s e m . . . « Ljubljanski dnev­
nik 29. VIII. 1953, št. 201.
Spomini na komične dogodke v Ljubljanski brigadi na Kožljeku med
nemško ofenzivo leta 1943.
831. Nedog Alenka: Neustrašeni. Spomini na junaške ljubljanske skojevce
in leto 1943. Mladina 8. IX. 1953, št. 35.
832. Neizbrisni spomini. Vestnik, Maribor 4. VIL 1951, št. 155 — 6. VIL 1951,
št. 157.
Prikaz izselitve iz Maribora v Srbijo in sodelovanja v osvobodilnem gi-
gibanju v Srbiji.
833. Nekaj spominov iz bazoviške zgodovine od leta 1918 do kapitulacije Ita­
lije. Zatiranje slovenskega jezika, pretepanje s palico, obsodba^ poseb­
nega sodišča, zasliševanja. Primorski dnevnik, Trst, 17. IV. 1951, št. 90 in
18. IV. 1951, št. 91.
854. Niso še pozabili njegovih zločinov. V Polju je dal župnik zvoniti za
ustanoviteljem tamkajšnje bele garde. Ljubljanski dnevnik 9. VIII. 1951,
št. 34.
Nekaj podatkov iz življenja in delovanja Janeza Ketteja, župnika v
Polju pri Ljubljani.
835. Njegova poslednja pot. Borec 1952, str. 80—81.
Opis nemškega ravnanja z zajetim partizanom.
856. (Novak Ivan-Očka): Očka Novak pripoveduje. Mladina 24. XI. 1952, št. 53.
Pripovedovanje o poti slovenske delegacije na zasedanje v Jajce.
857. Novak Ivo-podpolkovnik: Spomini na leto 1941. LdP 18. V. 1951, št. 115.
Pisec prikazuje kapitulantstvo mladih letalskih oficirjev nasproti nem­
škim zračnim napadom v aprilu 1941.
838. Novak Vojko: Partizanski šotori. Tabor 1952, str. 7—8.

397
 839. Nova pota. Tabor, zbornik umetnosti in razprav, Trst-Celovec 1951
str. 5—13.
Članek razlaga clržavno-politieni program slovenskih emigrantov. Vojne
se dotika le deloma, kolikor mu je potrebno, da pokaže začetke nji­
hovega >slovenskega« koncepta. Delno tudi kritizira delo TRZ in TNS
med vojno.
840. Novi heroj narodnoosvobodilne borbe. Ljubljanski dnevnik 31. VIL 1953
st. 176.
Kratka biografija Alberta Jakopiča.
841. Novi narodni heroj. Ljubljanski dnevnik 30. VIL 1953, št. 175.
Kratka biografija Matije Bleica.
842. Novi narodni heroji Dolenjske. Dolenjski list, Novo mesto 31. VIL 1953
št. 30.
Kratke biografije Ivana Kovačiča-Efenke, Dušana Jereba-Štefana in
Vinka Robeka.
843. Novi slovenski narodni heroji. Borec 1951, str. 243—246.
Kratki ževljenjpisi Staneta Žagarja, Jožeta Gregorčiča, Lojzeta Kebeta,
f r a n c a Ravbarja in Mirka Bračiča.
844. Novoimenovani heroji. Gorenjski glas, Kranj 12. XII. 1953, št.50 — 25. de­
cembra 1952, št. 52.
Kratke biografije Iva Slavca, Ivana Bizjaka, Jakoba Molka, Andreja
Zvana, Staneta Koka in Jakoba Bernarda.
845. N. S.: Spomini na I. zasedanje AVNOJ-a. Primorski dnevnik, Trst 30. no­
vembra 1952, št. 289.
846. Ob desetletnici Cankarjeve čete pod Stolom. Jeseniški kovinar, Jesenice
14.VII. 1951, št. 27 in 21. VIL 1951, št. 28.
Prikaz partizanskih bojev n a Gorenjskem v letu 1941.
847. Ob 10-letnici Osvobodilne fronte. Obljube in dejanja. Demokracija Trst-
Gorica 4. V. 1951, št. 18. -
Članek prinaša razgovor maršala Tita s Churchillom leta 1944 o razvoju
Jugoslavije po vojni.
848. Ob deseti obletnici ljudske vstaje v Beneški Sloveniji. Matajur Videm
1P- IX. 1953, št. 72.
o<« ^ " i r a /? v »J? narodnoosvobodilnega gibanja v Beneški Sloveniji.
849. Ob desetletnici ustanovitve Prešernove brigade. SPor 11. VIL 1953 št. 161.
„-„ £ ? M Z .dejavnosti Prešernove brigade od ustanovitve do jeseni 1943.
8?0. Obletnica slavne zmage. SPor 27. III. 1952, št. 74.
Spomini na boj v Jelenovem žlebu.
851. Obdobje narodnoosvobodilnega boja. Istrski dnevnik, Koper 30. novem­
bra 1951, št. 48.
Kratek pregled Istre v NOB.
852. Ob 12. obletnici molniške čete. Ljubljanski dnevnik 11. VIL 1953 št. 160.
Oris nastanka čete.
' ?\ì?~letnìc} z
g ° d o v i n s k e seje Politbiroja CK KPS. Ljubljanski dnevnik
853

4. VIL 1953, st. 154.

o-, £ i i k a ? , s . e J e i n s k l e P ° v o začetku partizanske vstaje v Jugoslaviji.
8з4. Ob misli na padlega borca Lucijana Seljaka. Gorenjski glas/Kranj 20. de­
cembra 19з1, st. 51—52.
O rezultatih izdajanja v Stražišču.
855. Od diviziona do brigade. Nastanek in razvoj topništva IX. korpusa.
Primorski dnevnik, Trst 3. IX. 1953, št. 209.
856. Odkritje spomins'ke plošče v Ptuju Krambergerju Francu. Ptujski ted­
nik, Ptuj 23. XI. 1951, št. 46.
o-, ^ S f k a J L b i o F a f i J a « podatki o partizanstvu v Slovenskih goricah L 1942.
8?7. »Odredba st. 10«. Na položaju 26. VIII. 1942. Borec 1952 str. 241—242
Ponatis temeljne odredbe za ustanovitev brigad in kratke pripombe

858. (Ogrin)c (Fran)c: Tudi Skorba je prispevala k osvoboditvi. Ptujski ted­

nik, Ptuj 5. VIL 1953, št. 23. •
Članek opisuje žrtve vaščanov kot rezultat izdajstva.

398
859. (Ogrin)c (Fran)c: Kako se je razvijalo partizanstvo v Slovenskih goricah.
Ptujski tednik, P t u j 10. IV. 1953, št. 15.
Članek opisuje usodo gestapovcem izdane družine.
860. Ogris Janko: Toda, kljub vsemu, tukaj smo! Koroška v borbi. Celovec
1951, str. 66—70.
Članek slika nemško izseljevanje Slovencev v Rožu.
861. Ogris Franjo: Rož — Gospa sveta — Gure. Povest o Karli in Marjetki.
Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 33—93.
862. Okrogar Tone-Nestl: Napad na orožniško postajo v Beli. Večer, Maribor
28. IV. 1953, št. 100 — 6. V. 1953, št. 105.
Prikaz velike akcije druge čete koroškega bataljona v Beli in nato še
nadaljnjih akcij v novembru 1944 pod naslovom »Od Čovnika do Ro-
poltove kmetije«, »Čez Šinkovo planino do Sel«, in »Naše poelednje
akcije pred odhodom na Pohorje«.
863. (Omladič Ljuban): Bitka na Kolovratu. Največja bitka na Primorskem
pred kapitulacijo Italije. Slovenski Jadran, Koper 28. VIII. 1953, št. 35.
864- (Omladič Ljuban): »Kobariška republika« in dogodki okrog nje. Sloven­
ski Jadran, Koper 28. VIII. 1953, št. 35.
Oris partizanstva v zgornji Soški dolini.
865. (Omladič Ljuban): Akcije primorskih sabotažnih skupin. Slovenski Ja­
dran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
Članek prikazuje drznost maloštevilnih partizanskih skupin in posamez­
nikov.
866. O(mladič) L(juban): Črne brzostrelke. Slovenski Jadran, Koper 4. sep­
tembra 1953, št. 36.
Pisec prikazuje delovanje tehnik na Primorskem po spominih preživelih
tehnikov.
867. (Omladič Ljuban)-1: Septembrski dnevi 1943 na Primorskem. Slovenski
Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
Članek prikazuje dogodke na Primorskem po kapitulaciji Italije v oko­
lici Gorice, v Vipavski dolini in delno na Krasu.
868. O. P.: Takrat se je začelo. Gorenjski glas, Kranj 20. VII. 1952, št. 29—30.
869. O poskusu atentata na tovariša Tita v letu 1944. Zasavski vestnik,
Trbovlje 20. V. 1953, št. 20.
Članek razkriva nemško vohunsko službo v zvezi z načrtom atentata
na Tita.
870. O razvoju in borbah Tomšičeve brigade. Nova Gorica, Nova Gorica
22. VIII. 1952, št. 24.
871. Organizirajmo vaško zaščito. Prvi dokument o Narodni zaščiti. Ljudski
miličnik 18. X. 1951, št. 40.
872. O. S.-Boris: Med neukroćenim istrskim ljudstvom leta 1942. Istrski ted­
nik, Koper 25. V. 1951, št. 21.
873- Osolnik Bogdan: Kako je Osvobodilna fronta polagala temelje ljudski
oblasti na prvem osvobojenem ozemlju. Nekaj spominov na leto 1942
na Dolenjskem, Dolenjski list, Novo mesto 29. XI. 1951, št. 48-
874. Osolnik Bogdan: K spominom na Frato. Dolenjski list, Novo mesto 5. sep­
tembra 1952, št. 36.
875. Osvobodilne borbe 1. maja 1945. leta v Trstu. Primorski dnevnik, Trst
I.V. 1955, št. 101.
Odlomek iz knjige »Osvobodilni pohod na Trste, ki jo j e izdal Vojno-
istoriski institut v Beogradu. Odlomek prikazuje zaključne operacije
za osvoboditev Trsta.
876. Osvoboditev iz »Starega piskra«. Savinjski vestnik, Celje I.V. 1951, št. 1
— 27. I. 1951, št. 5.
Članek prikazuje drzno rešitev zajetih partizanov, ki jo je izvedla še­
storica partizanov.
877. Osvoboditev Trsta in Gorice. Primorski dnevnik, Trst 6. IX. 1953, št. 212.
Prikaz operacij IV. armade na Primorskem od 24. aprila do osvoboditve
Trsta in Reke.

399
878- Ožbolt Jože: Spomini iz borbe pri Koprivniku na Kočevskem. Dolenjski
list, Novo mesto 5. XII. 1952, št. 49.
879. (Ožbolt Tone)-ot: Kočevska v preteklosti in danes. Tovariš 1952, str. 466.
Pisec se narodnoosvobodilne borbe dotika v poglavju »Vstaja proti oku­
patorju in žrtve za svobodo«:.
880. Ožbolt Tone: Pred deseto obletnico kočevskega Zbora odposlancev slo­
venskega naroda. Dolenjski list, Novo mesto 3. IV. 1953, št. 13.
Pisec navaja in lokalizira nekaj važnejših dogodkov na Kočevskem v
dobi NOB.
881. Ožbolt Tone: Pred desetimi leti je zasedal zbor aktivistov na Pugledu.
Dolenjski list, Novo mesto 28. IV. 1953, št. 17. ,.
Pisec ocenjuje pomen zbora na Pugledu in ga prikazuje kot člen v raz­
voju notranje strukture Osvobodilne fronte.
882. Ožbolt Tone: Grobovi ob Taborski steni nad Belico. Dolenjski list. Novo
mesto 10. VIL 1953, št. 27.
Avtor opisuje italijanski napad na Taborsko steno ob Kolpi.
S83. (Ožbolt Tone): Raztepeni, na zid pribiti in razpeti so zatisnili oči. Do­
lenjski list, Novo mesto 17. VII. 1953, št. 28. .
884. O življenju in delu naših herojev. SPor 30. XII. 1951, št. 304.
Življenjepisa narodnih herojev Eda Brajnika-Štefana in Ivana Turšiča-
Iztoka.
885. P. A.: Kratek pregled razvoja NOB na Gorenjskem. Gorenjski glas,
Kranj 15. IV. 1951, š t 17.
886. Padli borci in žrtve občine Dolenja vas. Dolenjski list, Novo mesto 26. ju­
nija 1953, št. 25.
887. Padli borci in žrtve občine Kostel. Dolenjski list, Novo mesto 26. VI. 1953,
št. 25.
888. Padli borci in žrtve občine Ribnica. Dolenjski list, Novo mesto 26. ju­
nija 1953, št. 25.
889. Padli borci in žrtve občine Sodražica. Dolenjski list 31- VIL 1953, št. 30.
890. Padli borci in žrtve s področja KO Zveze borcev Papeži. Dolenjski list,
Novo mesto 17. VII. 1953, št. 28.
891. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: Slika iz Slovenske Benečije pomladi 1945. Pri­
morski dnevnik, Trst 16. II. 1951, št. 39 — 21. II. 1951, št. 43.
Pisec opisuje svoje aktivistično delo v Beneški Sloveniji v zimskih me­
secih 1944/1945, delo in druge aktivnosti tam, posebej pa se spominja še
domačinov v Beneški Sloveniji. .
892. (Pagon Andrej) -Ogarev: Idrijsko - Cerkljansko v narodnoosvobodilni
borbi. Slovenski Jadran, Koper 13. VI. 1952, št. 24.
893. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: V prvih dneh po zlomu Italije. Slovenski
Jadran, Koper 12. X. 1952, št. 37 in 26. IX-1952, št. 39.
Opisuje odhod iz Trsta v partizane.
894. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: Krnice nad Idrijo — kraj, kjer so nacisti ob-
glavili dva partizana. Slovenski Jadran, Koper 17. X. 1952, št. 42.
895. P(agon Andrej-Ogarev) : Utrinki iz borb XIX.SNOUB »Srečka Kosovela«.
Slovenski Jadran, Koper 13. III. 1953, št. 11.
Povzetek po kroniki Kosovelove brigade, ki opisuje akcije v letih 1943
in 1944.
896. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: Domačija »na Rupi«. Slovenski Jadran, Koper
10. IV. 1953, št. 15.
Oznaka sedeža in konspiracije Pokrajinskega odbora O F na Primor­
skem.
897. (Pagon Andrej)-O(garev): Marija Kleva-Miroslava. Slovenski Jadran,
Koper 24. IV. 1953, št. 17.
Prikaz istrske aktivistke.
898. (Pagon Andrej)-Ogarev: Štirim padlim borcem iz Ospa v spomin. Slo­
venski Jadran, Koper 8. V. 1953, št. 19.
899. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: XXXI. divizija v Baski grapi. Slovenski Jadran,
Koper 26- VI. 1953, št. 26 in 3. VIL 1953, št. 27.

400
 Oris velikopotezne akcije partizanov konec junija in v začetku julija
leta 1944.
900. (Pagon Andrej-Ogarev)-IV: Socerb in 22. julij. Slovenski Jadran, Koper
10. VIL 1953, št. 28. •
Pisec se v članku na k r a t k o dotika usode Socerba- v dobi NOB.
901. P(agon) A(ndrej-Ogarev): Na kraju zadnjih bojev IX. korpusa. Slovenski
Jadran, Koper 22. VII. 1953, št. 30.
Spomini .na kraje in ljudi okoli Vojskega na Primorskem.
902. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: V krempljih Colottija in neofašističnih rab­
ljev. Slovenski Jadran, Koper 31. VII-1953», št. 31.
Prikaz mučenja v tržaških zaporih. Pisec kaže primer, k a k o so aktivista
iz tržaške okolice mučili Italijani, Nemci in belogardisti.
903. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: Osemnajsta SNOUB Bazoviška. Slovenski Ja­
dran, Koper 28. VIII. 1953, št. 35.
Oris nekaterih večjih akcij bazoviške brigade.
904. P(agon) A(ndrej)-Ogarev: Beneški Slovenci v Narodnoosvobodilni borbi.
Slovenski Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
905. (Pahor Edi): Razvoj partizanskih bolnišnic na Primorskem. Kratka kro­
nika. Ljubljanski dnevnik 4. IX. 1953, š t 206.
906. Pakiž Silverij: Partizansko sodno pravo. Ciklostirana izdaja Društva
pravnikov LRS, Ljubljana 1952, str. 29, 16°.
Kratek pregled pravnih aktov, njihovega razmerja do> zakonov stare Ju­
goslavije in obris organizacije narodnih sodišč na osvobojenem ozemlju.
907. Pakiž Silverij: Internacijsko taborišče na otoku Rabu in interniranci
v njem. Rabski zbornik, Ljubljana 1953, izd. Zveza borcev, str. 13—72.
Deloma na podlagi italijanskih dokumentov, deloma pa lastnih opažanj
napisan prikaz življenja internirancev na Rabu, italijanskega ravnanja
z njimi ter rezultatov mternacijskih metod.
908. Parkelj Vera-Mija: S XIV. divizijo na Štajersko. Ptujski tednik, Ptuj
17. VIII. 1951, št. 52 in 24. VIII. 1951, št. 33.
Spomini bolničarke na pohod XIV. divizije na Štajersko.
909. Partija jih je izoblikovala v prve borce za svobodo delovnih ljudi. Ljub­
ljanski dnevnik 22. XII. 1951, št. 147.
Kratki življenjepisi narodnih herojev Viktorja Avblja, Dušana Krai­
gherja in Jožeta Lacka.
910. Partizanske šole v Koprščini. Istrski tednik, Koper 3. III. 1951, št. 9. .
911. Partizanski zakon — pomemben dokument vstaje v Sloveniji. Borec 1951,
str. 251—253.
912. »Pavla« je bila med ljudstvom varna. SPor 6. IX. 1953, št. 210.
Članek o delu in pomenu partizanske bolnišnice nad Idrijo.
913. Pavlin Alojzija-Cvetka Lubasova: Dogodek pri Ravnjaku. Koroški fu-
žinar, Ravne 1. V. 1953, št. 4.
Oris nemškega napada na skupino koroških aktivistov v Kotu n a d P r e -
valjami.
914. Pavlin Ivan: Kako je bil ohranjen novomeški most 8. maja 1945. Do­
lenjski list, Novo mesto, 8. V. 1953, št. 18.
915. Pavlin Mile: »Hiti,' brigada petnajsta ...« Borec 1953, str. 184—190.
Historiat brigade.
916. (Pavlinič Franc): Taka je bila Belokranjska četa. Ljubljanski dnevnik
21. VIL 1953, št. 168.
Članek govori o mobilizaciji Belokranjcev v četo in o stiku čete e tere­
nom v letu 1942.
917. (Pavlinič Franc)-a-: Zdaj veter raznaša besede njegove... Ljubljanski
dnevnik 24. VIL 1953, št. 170.
Spomin na mladinca iz boja pri Adlešičih.
918. (Pavšič Štefan-Jure)-jp: V prvih letih upora pod Urhom v Dobrunjah.
SPor 14. VIL 1953, št. 164.
Spomini na začetke osvobodilnega gibanja v okolici Dobrunj, Sostrega
in Vevč.

2u Zgodovinski časopis 401

919. Pavšič Vladislav: Z Iztokovo skupino čez Dravo. Slovenski vestnik,
Dunaj 27. IV. 1951, št. 30.
920. Pečar Maks: Petrovi priganjači niso uspeli. Kako se je rodil in razvil
najboljši partizanski zbor »Srečko^ Kosovel«, ki j e častno zastopal parti­
zansko glasbeno-umetnost od daljne Južne Italije do tržaškega »Verdija«.
Primorski dnevnik, Trst 24 VII. 1953, št. 175.
921. Pečnik Ivan: Zadnji boji za Ljubljano. Ljubljanski dnevnik 29. avgu­
sta 1953, št. 201.
Spomini na boje na Orljah pri Ljubljani.
922. Penko: Šestnajst jih je bilo. Borec 1952, str. 136—137.
Spomini na tragedijo pri Stari Sušici, kjer so Nemci pobili 16 partizanov.
923. P(eraič) V(lado): Tržič je dal mnogo žrtev. Tovariš 1953, str. 873.
924. P(erat) J(ust): Kako smo sredi zadnje bitke za svobodo praznovali 1. maj.
Nova Gorica, Postojna 5. V. 1951, št. 17.
925. P(erat) J(ust): Še bomo živeli. Nova Gorica, Postojna 9. VIII. 1951, št. 3.1.
Prikaz fašističnega divjanja na Krasu avgusta 1942.
926. Perat J(ust): Marko Redelongi. Slovenski Jadran, Koper 30. V. 1952, št. 22
in 6. VI. 1952, št. 23.
Spomini na beneškega Slovenca, ki je postal narodni heroj.
927. P(erat) J(uSt): Marko Redelongi. Matajur, Videm L—15. VIII. 1952, št. 46-
Prikazuje lik junaškega beneškega Slovenca.
928. Perat Just: Oporoka Marka Redelongija. Borec 1952, str. 12.
Spomini na boj za uničenje letališča Belvedere pri Udinah in na zadnji
boj Marka Redelongija.
929. Perat Just: Matajur — Beneški Doberdob. Borec 1952, str. 140—141.
Spomini na boje na Matajurju v dobi NOB.
930. (Perat Just)-jp: 1. maj 1942 v znaku odpora proti fašističnim okupator­
jem. Primorske novice, Nova Gorica 1- V. 1953, št. 18.
Članek prikazuje partizanske propagandine akcije na Krasu.
931. Perat (Just) Janko: Na Kolovratu. Po sledovih partizanskega pohoda.
Primorske novice, Nova Gorica 9. V. 1953, št. 19 in 15. V. 1953, št. 20.
V reportaži obnavlja pisec spomine na partizanske boje na Kolovratu.
932. (Perat Jnst)-Matajurc: Ljudje pod Matajurjem v narodnoosvobodilni
borbi. Slov. Jadran, Koper 15. V. 1953, št. 20.
Označitev požrtvovalnosti ljudi in njihov ponos do osvobodilnega boja.
933. (Perat Just)-Matajure: Zadnji boji pri Kobaridu. Slovenski Jadran, Koper
17. VIL 1953, št. 29.
934. Perat Just: Oporoka Marka Redelongija-Benečana. Primorski dnevnik,
Trst 31. VIL 1953, št. 181.
935. Perat Just: Borbe beneških partizanov v dolini Mirse in ob Šentkvirin-
skem mostu pri Čedadu. Slovenski Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 56.
936. (Perat Just)-jp: Ognji na letališču pri Vidmu. Partizanski dnevnik,
Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Oris življenja Marka Redelongija in akcija na nemška letala na leta­
lišču Belvedere pri Vidmu v Furlaniji.
937. Perhauc Rafael: Začetek našega letalstva in vloga Primorskih Slovencev.
Slovenski Jadran, Koper 21. VIII. 1953, št. 34 in 28. VIII. 1953, št. 35.
938. Pero: Bilo je pred des'etimi leti. Glas Vrhnike, Vrhnika 10. V. 1952, št. 10.
Prikaz italijanske hajke v Dolomitih v maju 1942.
939. Perovšek Janez-Pelko: Kronika XIV. divizije. Vestnik, Maribor 17- de­
cembra 1951, š t 294 — 20. XII. 1951, št. 297.
V zgoščeni obliki opisana zgodovina XIV. divizije od ustanovitve sredi
leta 1943 do odhoda na Štajersko.
940. (Pertot Danilo): Pohod v gadje gnezdo. Odlomek iz življenja tržaških
ilegalcev. LdP-Borba 22. VII. 1953, št. 185.
Opis likvidacije gestapovskega šefa v Trstu.
941. Peštaj Jelka: Ko so skojevci napadali. Vestnik, Maribor 26.1.1952, št. 21
— 30.1.1952, št. 24.
Avtorica našteva po spominu akcije na Gorenjskem, ki se jih j e sama
udeležila.

402
 942. Petejan Jože: Izdaja za izdajo. Kako so se klerikalci v aprilskih dneh
leta 1941 brez sramu in poniževalno vdinjali nemškemu in italijanskemu
okupatorju. Večer, Maribor 8- IV. 1953, št. 83.
Članek o prevratnih dneh v Sloveniji, napisan po beležkah o sejah Na­
rodnega sveta.
943. (Petelin Vojko): XVI. SNOB Janka Premrla-Vojka. Primorske brigade,
. Ljubljana 1953, str. 75—68.
Po različnih virih napisan historiat brigade.
944. (Peterim Majda)-Vida Brest: Ljudje in pesem. Obzornik 1951, str. 160
do 164.
Avtorica prikazuje, kako je partizanska pesem vplivala na ljudi.
945. 15. februar — 7. obletnica požiga Rihenberga. Nova Gorica, Postojna
8. II. 1951, št. 6 in 22. II. 1951, št. ?.
Opis nemških grozodejstev, ko so požgali Rihenberk.
946. Petrič Martina: Ob desetletnici našega I. kongresa v Dobrniču. Dolenj­
ski list, Novo mesto 2. X. 1953, št. 39.
Spomini na udeležbo na kongresu SPZZ v oktobru 1943.
947. Petrinić Mladen: Burni, nepozabni dnevi. LdP-Borba 6. IX. 1953, št. 224.
Spomini na osvoboditev Trsta leta 1945.
948. Petrinić Mladen: Goriška fronta. LdP-Borba 6. IX. 1953, št. 224.
Spomini na partizansko-nemške boje pri Gorici v septembru 1943.
949. Pijade Moša: Spomini na II. zasedanje AVNOJ-a. SPor 29. XI. 1952, št. 282.
Prevod iz srbščine- V spominih ee avtor dotika tudi Slovencev.
950. Pijade Moša: Kako je prišlo do sklepa podeliti tov. Titu naziv maršal.
Primorski dnevnik, Trst 29. XI. 1953, št. 283.
951. Pionirjem Slovenije — partizanski pozdrav. Pionirski list 18. IV. 1951,
št. 14.
V obliki pionirskega pozdrava iz Dražgoš opisuje članek trenutke, ko
so Nemci januarja 1942 uničevali Dražgoše.
952. Pipan Franc: Pogreb aktivistke v Sežani. Slovenski Jadran, Koper 31. ju­
lija 1953, št. 131.
Oris aktivistke Kristine Roje iz Praproč pri Sežani.
953. Pirjevec Dušan: Na Primorskem so izkopali puške. Nova Gorica, Solkan
14. IX. 1951, št. 37.
Kratek pregled nekaterih dogodkov na Primorskem.
954. (Pirjevec Dušan)-Brodar A.: Ognjeni krst. SPor 6. IX. 1953, št. 210.
Reportaža o partizanskih bojih na planini Golobar nad Bovcem.
955. Pirkovič Ivo: Ilegalna tehnika v Novem mestu. Dolenjski list, Novo
mesto 16. III. 1951, št. 11—30. III. 1951, št. 13.
Prikaz dela v ilegalni tehniki v Novem mestu ter sodelavcev.
956. Pirkovič Ivo: Gestapo v talarju. Naša žena 1951, str. 273—275, 316—317.
Članek prikazuje sodelovanje nekaterih slovenskih duhovnikov z nemško
tajno policijo.
957. Pirkovič Ivo: Prisega mrtvemu bratu. Dolenjski list, Novo mesto 10. avgu­
sta 1951, št. 32—22. IX. 1951, št. 38.
Pisec opisuje življenja ljudi, ki jih je spoznal med bivanjem v bolniš­
nici in ki so trpeli zaradi okupatorskih metod.
958- Pirkovič Ivo: Čudež bele politike pod Gorjanci. SPor 27. XII. 1951, št. 301.
Avtor opisuje, kako j e nastala bela garda v Št. Jerneju na Dolenjskem.
959. Pirkovič Ivo: Sovražnik pred vrati — Izdaja na izdajo. SPor 5. VI. 1952,
št. 132—17. VI. 1952, št. 142.
V članku, ki ima v prvih številkah prvi naslov, nato pa drugega, riše
pisec verolomni značaj italijanskih vodilnih ljudi v dneh pred in po
okupaciji Jugoslavije. Največji del se nanaša na Italijo, manjši na po­
krajine v Jugoslaviji izven Slovenije, najmanjši del pa na Slovenijo.
960. Pirkovič Ivo: Prisega na nemški meč v luči mednarodnega prava. Naši
razgledi 29. XI. 1952, št. 20.
Na polemičen način proti Matiji Škerbcu prikazuje avtor izdajstvo bele
garde in domobranstva.

26* 403
961. Pirkovič Ivo: Po sledovih rimske volkulje. Ljubljana 1953, izd. SPor,
str. 160, 8°.
Osrednja nit avtorjeve razprave je razkrinkanje italijanskih političnih
metod. Dogodkov v Sloveniji se dotika le bežno. Delno jih navaja v ci­
tatih iz italijanskih listov, delno pa uporablja tudi vire iz Slovenije.
Razprava j e ponatis iz Slovenskega poročevalca, kjer je izhajala od
7. III. 1953, št. 55—5. V. 1953, št. 104.
962. Pirkovič Ivo: Še o prvem letaku. Dolenjski list, Novo mesto 26. VI. 1953,
št. 25 in 3. VIL 1953, št. 26.
Pisec dopolnjuje Jožeta Zamljena in popravlja njegove podatke, zraven
pa prikazuje tuje vohunsko ozadje onih, ki so bili za izsekavanje lesa.
Prim. št. 1370 te bibliografije.
963. Pisjak Lambert: Izseljenčevi zapiski. Koroška v borbi, Celovec 1951,
str. 174—184.
Zapiski prikazujejo življenje in ravnanje s Slovenci v izseljeniškem
taborišču v Nemčiji.
964. Pisjak Lambert: Težko slovo v logorju. Svoboda, Celovec 1952, str. 30
do 34.
Spomini na usodo v Nemčijo preseljene koroške družine.
965. Piskernik Angela: Ljudska pesnica kmetica Katarina Miklav, po domače
Šrtevka, v Lepeni pri Železni Kapli. Svoboda, Celovec 1951, str. 25.
966. Piskernik Angela: Zapiski iz RavensÉbriicka. Koroška v borbi, Celovec
1951, str. 198—205.
967. (Planinec France-Frenk) : Iz pisem padlega komandanta mesta Koper
Planinca Franceta-Frenka. Slovenski Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
Izvlečki iz pisem za dobo od februarja 1944 do> marca 1'945.
968. P(odbevšek) §.: Ob odkritju spominske plošče heroju Jožetu Moškriču.
Ljubljanski dnevnik 10. VII. 1953, št. 159.
Oris zadnjih dni J. Moškriča pred njegovo nasilno smrtjo.
969. (Podgoršek Anton): 5. avgust 1941. Tržiški vestnik, Tržič 5. VIII. 1952, št. 1.
Kratek oris partizanskega boja z Nemci na Storžiču.
970. Po drznih poteh skozi smela dejanja junaških cankarjancev. Gorenjski
glas, Kranj 19. VIII. 1951, št. 29.
Prikaz bojev na Gorenjskem proti koncu 1941.
971. (Podstudenšek Franc-Rok)-Švab Mitja: Osnovček. Ljubljanski dnevnik
21. VIL 1953, št. 168-
Reportaža o partizanskih bojih z Nemci, ko j e partizane vodil Matija
Blejc-Plamen.
972. Podstudenšek France-Rok : Pred enajstimi leti na Kostavski planini.
Borec 1953, str. 382—383.
• Prikaz nemške hajke na partizane konec leta 1942.
973. Poglajen Tone: Mesto ob morju. Delavska enotnost 16. X. 1953, št. 42.
Poleg povojnih razmer opisuje avtor trenutek ob osvoboditvi, prihod
jugoslovanske vojske in nato nastopanje zapadnih zaveznikov v Trstu
in Gorici.
974. Pohod XXX. v Beneško Slovenijo. Primorski dnevnik, Trst, 29. XI. 1953,
št. 283.
Članek označuje pomen partizanskega pohoda za širjenje protifašistič­
nega gibanja v sami Italiji.
975. P(okovec Franc)-K: Zbor bivših borcev VOS in II. brigade VDV ob četrti
obletnici priključitve Slovenskega Primorja k Jugoslaviji. SPor ^ . s e p ­
tembra 1951, št. 215.
Članek opisuje napadalne in sabotažne akcije na Primorskem od spo­
mladi 1943 dalje.
976. Pokovec Franc, podpolkovnik: Beg tovariša Leskoška iz okupatorjevega
zapora leta 1941. LdP 29. XII. 1951, št. 178.
977. (Pokovec Franc): Nekdanji ilegalec pripoveduje. SPor 12. X. 1952, št. 242.
Pisec riše način življenja ilegalnega aktivista.
978. Pokovec Franc: Kako smo 1941. leta pobegnili iz ljubljanskih zaporov.
Radio Slovenija 1952, št. 1, str. 5.

404
979. (Pokovec Franc)-Poki: Pusti ga, naj gre! Tovariš 1953, str. 934— 935.
Reportaža o sodelovanju v akcijah pod poveljstvom Ivana Turšiča-Iztoka.
980. (Pokovec Franc)-Poki: Postojanka je padla. Primorski dnevnik, Trst
30. VIII. 1953, št. 206.
Reportaža o zavzetju italijanske postojanke v Brdih.
981. (Pokovec Franc-Poki): II. brigada VDV. Primorske brigade, Ljubljana
1953, str. 74—77.
Pretežno po spominih napisan historiat brigade.
982. Polič Zoran: Vloga sokolske organizacije v zgodovini slovenskega na­
roda. Ljubljana 1952, izd. »Poleta, str. 51, 8°. Ponatis iz revije »Vodnik«,
št. 7—10 (1951).
Avtor se v razpravi dotika tudi deleža sokolstva v NOB na str. 42—50.
983. Polič Zoran: Z znanjem, odločnostjo in pogumom nam je vzor. Borec 1953,
str. 120—122.
V obliki spominov označuje pisec lik Borisa Kidriča.
984. Polič Zoran: Veliki voditelj in tovariš. Večer, Maribor 15. IV. 1953, št. 89.
Avtor na kratko prikazuje lik Borisa Kidriča.
985. Popov I. B(ranislav), kapetan: Škofjeloški talci. Tovariš 1953, str. 341.
Pripovedovanje vdove dr. Kocjančiča o ustrelitvi talcev za Kanmitnikom
v letu 1944.
986. Porekar Ciril: Nekaj besed o invalidih. Spomini invalidov borcev in gra­
diteljev socializma, Maribor 1953, izd. Okrajni odbor ZVVI, str. 7—12.
Nekaj splošnih sodb o ranjenih partizanih.
987. Perenta Ivo-Vojko: Kokrški odred v boju z Nemci, ledom in snegom.
SPor 17. VIL 1952, št. 168 in 18. VIL 1952, št. 169.
Spomini na doživetja pozimi 1944/1945.
988. Pòrenta Ivo: Maščevalci. Borec 1953, str. 35—37.
Reportaža o skojevcu Vojku, kako še je septembra 1944 v Dragi boril
z Nemci.
989. Porenta Ivo: V prepadnih stenah Grintovca. Boj štirih borcev Kokrškega
odreda z Nemci in naravo. SPor 13. VI. 1953, št. 137.
990. Potočar Stane-Lazar: S primorskim ljudstvom. Primorski dnevnik, Trst
14. IX. 1952, št. 223.
Odlomek iz spominov na borbe na Primorskem.
991. Potočar Stane-Lazar: IX. korpus — oborožena pest Primorske. Ljubljan­
ski dnevnik 5. IX. 1953, št. 207.
Avtor po spominih pripoveduje o prvih akcijah IX. korpusa, o Baski
grapi in skrbi za ranjence.
992. Potočnik Franc: Žice, morje in gozdovi. SKZ, Ljubljana 1951, str. 129, 8°.
Spomini mornariškega oficirja, ki se j e priključil Osvobodilni fronti.
V stvarnem opisu je avtor pokazal svojo pot.od zloma Jugoslavije dalje,
bivanje doma, v internacijskih taboriščih, udejstvovanje v NOV, pri
mornarici NOVj in nato zopet v Sloveniji.
993. Potočnik France: Vojaška organizacija internirancev v taborišču na
otoku Rabu. Rabski zbornik, Ljubljana 1953, izd. Zveza borcev, str. 145
do 163.
Pisec prikazuje, kako j e v največji konspirativnosti nastala in rasla vo­
jaška organizacija med interniranci in se sistematično pripravljala na
čas osvoboditve. V vojaško organizacijo so poleg Slovencev bili vklju­
čeni še internirani Hrvati in Židje, ki so podpirali organizacijo še po­
sebej z zdravniki in bolničarkami. Obširno popisuje aktivnost rabskih
mobilizirancev ob kapitulaciji Italije na Rabu, Cresu in- Osoru pri raz-
oroževanju Italijanov in četnikov. Svoj opis zaključuje s prihodom
rabske brigade v Slovenijo. V primeri z razpravo >Zice, morje in go­
zdovi«, j e pisec v tem članku ponekod krajši, drugod pa natančnejši.
994. Pot Primorske v svobodo. Tovariš 1953, str. 773—774.
Pregled narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem do kapitulacije
Italije.

405
 995. Potrč Ivan: Ljudska junakinja Milka Sobrova-Nataša. Naša žena 1952,
str. 194—195.
Po pripovedovanju opisana podoba junaške partizanke.
996. Pozdrav Dolenjskemu odredu. SPor 29. VIII. 1953, št. 303.
Obris razvoja Dolenjskega odreda.
997. Pred desetimi leti v Hrastniku in okolici. Zasavski udarnik, Trbovlje
12. VIL 1951, št. 28.
998. Pred osmimi leti sta padla pesnik Kajuh in kipar Belač. Borec 1952,
str. 82—83.
999. Pred 7 leti . . . Savinjski vestnik, Celje 18. VIII. 1951, št. 33.
Članek opisuje partizanski napad na Nemce v Košnici poleti 1944 in
poraz belogardistov v Zgornji Rečici jeseni 1944.
1000. Predsmrtnica junaka Simona Kosa. Demokracija, Tret-Gorica 4.1.1952,
št. 1.
1001. Pred ustanovitvijo Šercerjeve brigade. SPor 13. IX. 1952, št. 217.
1002. P(resinger) R.: Spomini na rešitev jetnikov iz celjskega »Starega piskra«.
SPor 30. X. 1952, št. 255 in 31. X. 1951, št. 256.
1003. Prezelj Janko: Naša zastava nad kaznilnico v Begunjah. SPor 7. VI. 1953.
št. 132. • .
Spomini na osvoboditev Begunj maja 1945.
1004. Priče o zločinih na Komi ju. Slovenski vestnik, Celovec 12. XI. 1952, št. 79.
Pripovedovanje prič na celovškem sodišču o Metnitzovem ravnanju z
ljudmi, ki so bili na strani narodnoosvobodilnega gibanja.
1005. Primorske brigade. Ljubljana 1953, izd. Zveza borcev, str. 56, 8°.
V knjigi so prikazani historiati primorskih brigad. Pisani so delno na
podlagi arhivskega gradiva, povečini pa na podlagi zapiskov in po spo­
minih oziroma brigadnih kronikah. Podrobneje glej pri posameznih
avtorjih.
1006. Prmožič Franc-Marko: Spomini na Koroško. Borec 1951, str. 228—230.
1007. Prosen Marko: Letaki. Spomini na Henrika Zagornika. Glas Mežiške do­
line, Mežica 1. IX. 1952, št. 7.
1008. Proslave 10. obletnice Osvobodilne fronte. Organizacijski vestnik CMD
1951, str. 18—30.
Prispevki obsegajo mnogo drobnih podatkov iz dobe NOB.
1009. Prušnik Karel: Pasterk Franci-Lenart. Koroška v borbi, Celovec 1951,
str. 108—109. '
Pisec prikazuje partizanski lik Korošca Pasterka iz Lobnika pri Železni
kapli.
1010. Prušnik Karel: Tako se je začelo. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 40
do 50.
Avtor opisuje, kako j e po poskusu aretacije prišel v partizane.
1011. Prušnik Karel: Junaštvo in trpljenje ene same družine. Slovenski vest­
nik, Celovec 26. L 1952, št. 7.
ffistoriat Jerebove družine v Obirski in njene naklonjenosti partizanom.
1012. Prušnik Karel-Gašper: Od Svinške planine do Raven. Ljubljanski dnev­
nik 1. III. 1952, št. 52.
Odlomek iz spominov na zimo 1944/1945.
1013. (Prušnik Karel)-Gašper: Žrtve — Einspieler Lekš in tovariši. Slovenski
vestnik, Celovec 15. III. 1952, št. 20.
Opis izdajstva in uboja koroških aktivistov v začetku maja 1944.
1014. Prušnik Karel-Gašp«r: Majski pohod. SPor 15. V. 1952, št. 114.
Spomini na srečanje s XIV. divizijo v zadnjih dneh pred osvoboditvijo.
1015. Prušnik Karel-Gašper: »Izseljevanje Slovencev...« Borec 1952, str. 114
do 116.
Spomini na izseljevanje v aprilu 1942.
1016. Prnšnik Karel-Gašper: V ilegalo. Borec 1952, str. 313—315.
Spomini na trenutke, ko j e avtor odšel v ilegalo in partizane.
1017. Prušnik Karel-Gašper: Čemrova Nančka. Kmečki glas 4. III. 1952, št. 9-
Oris požrtvovalnosti koroške družine in njen tragični konec.

406
1018. Prva partijska konferenca v Renčah. Partizanski tednik, Okroglica
5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Opis konference, njenih sklepov, ustanovitve okrožnih komitejev KPS
in O F ter nadaljnjega razvoja.
1019. Prvi koroški bataljon »Lenartov« v Mežici. Slovenski vestnik, Celovec
5. IV. 1952, št. 25.
1020. Prvi partizani na Pohorju. 14 dni doma in po svetu. Priloga »Vestnika«,
Maribor 15. XII. 1951, št. 6.
1021. Prvi partizani na Primorskem. Ljubljanski dnevnik 5. VIII. 1953, št. 180.
1022. Prvo osvobojeno ozemlje na Štajerskem. Primorski dnevnik, Trst 18. de­
cembra 1951, št. 298.
1023. »Prvo so tovariši — potem je šele dom!« Zasavski vestnik, Trbovlje
' 19. VII. 1951, št. 29.
1024. (Puhar Rudolf)-Razin: 13. julij 1941. LdP-Borba 9. VII. 1941, št. 174.
V uvodu članka oriše pisec čas. način in vzrok nasianka molniške sku­
pine.
1025. Pušenjak Rado: Spomin na borbo v Logarovcih. Vestnik, Maribor 3. fe­
bruarja 1952, št. 28 in Ljudski glas, Murska Sobota 17. VIL 1952, št. 29.
Prikazuje boj aktivistov pri Ljutomeru s kozaki 3. februarja 1945.
1026. Pusterle, kapetan: Podpolkovnik Ivan Kovačič-Efenka kot komandant
Tomšičeve brigade. SPor 22. VI. 1951, št. 145.
Pisec prikazuje komandantov delež pri uspehih XIV. divizije na Štajer­
skem.
1027. r.: Spominu Ivana Ročka (Biba). Ob 10-letnici njegove smrti. Savinjski
tednik, Celje 8. III. 1952, št. 10.
1028. Rab — živa priča »kulture in civilizacije« italijanskega okupatorja. Ma­
ribor 1953, izd. Obzorja, str. 81, 16°.
Knjiga j e ponatis iz Primorskega dnevnika, Trst 17. IX. 1953, št. 221 —
3.X. 1953, št. 233. Razprava j e deloma na podlagi podatkov knjige »Inter­
nacije«, ki jo je izdala »Komisija za ugotavljanje zločinov...«, deloma
pa na podlagi Pakiževe razprave v Rabskem zborniku napisana kompi­
lacija o življenju internirancev v taborišču na Rabu.
1029. Radiooddajnik OF v okupirani Ljubljani. Ljudske novice, 31. X. 1952,
št. 1.
Historiat prvih radijskih oddaj O F v Ljubljani 1941/1942.
1030- Rajer Andrej: Začetek narodnoosvobodilnega gibanja in prve žrtve v
Dravogradu. Vestnik, Maribor 22. VII. 1952, št. 171.
1031. R(ant) J(ože)-Moša: Spomini iz vzpostavljanja NZ po Štajerskem. Ljud­
ski miličnik 18. VIII. 1951, št. 33.
1032. (Rape Rudi): Doživljaji Rape Rudija-Sava v partizanih. Roška ofenziva.
Ljudski glas, Murska Sobota 26. IV. 1951, št. 16.
1033. Ravbar Jože-kapetan Jošt: Nastanek in borbe rašiške čete v juliju 1941.
Ljudski miličnik 24. VII. 1951, št. 28.
1034. (Ravljen Davorin)-r.: Rablji na Frankolovem. Tovariš 1953, str. 207.
Oris nacističnega zločina nad partizani 12. februarja 1945.
1035. (Ravljen Davorin): Maršal Tito v Churchillovih spominih. Tovariš 1953,
str. 393—394, 371—372, 422.
Izvlečki iz Churchillovih spominov n a drugo svetovno vojno in komentar
o njegovem odnosu do Jugoslovanov.
1036. R(avljen) D(ušan): Neznani »junaki« iz Balkanije. Tovariš 1952, str. 684
do 685, 694, 717—718, 756.
Članek polemizira s podatki italijanskega Uradnega lista 1952, v katerih
j e italijanska vlada odlikovala nekatere vojake za »junaštva« med oku­
pacijo Jugoslavije in ironizira njihove navedbe. Kot protidokumente
navaja izjave partizanskih udeležencev naštetih dogodkov in pisma itali­
janskih vojakov, ki direktno govore o ropanju in požiganju slovenskih
vasi izven boja.
1037. (Ravljen Davorin): Od Turjaka do »Turjaka«. Tovariš 1953, str. 1176-
Po Sajetovem »Belogardizmu« napisan pregled belogardističnega udej-
stvovanja dr. Staneta Zupana, sedaj emigranta.

407
 1038. Razvoj Osvobodilne fronte v revirjih. Zasavski vestnik, Trbovlje i. maja
1952, št. 18.
1039. (Rehar Franc): Ob 9.obletnici ustanovitve VII.slovenske narodnoosvo­
bodilne udarne brigade »France Prešeren«. Gorenjski glas, Kranj 20. ju­
lija 1952, št. 29—30.
Kratek historiat Prešernove brigade od ustanovitve do osvoboditve.
1040. (Rehar Alojz): Borili so se za uresničenje Prešernovih idealov. Gorenjski
Glas, Kranj 1.1.1953, š i l . (Priloga.)
Kratek oris borbene poti j>Prešernove< brigade.
1041. Reichmann Jaka: Mnogi smo živi ostali. Svoboda, Celovec 1952, str. 79
do 80.
Pisec opisuje, kako so se koroški preseljenci v Nemčiji prebijali z delom
na različnih krajih, da so vzdržali.
1042. Rejec Franc-Kuh: Tiskarna Slovenija v zadnji ofenzivi na IX. korpus.
Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna številka).
1043. (Remškar Tine): Tržaška brigada. Primorske brigade, Ljubljana 1953,
str. 78—79.
Po spominih napisan historiat brigade.
1044. Renko Ivan: Pred desetimi leti na Nanosu. Slovenski Jadran, Koper
18. IV. 1952, št. 16.
Spomini na akcijo Vojkove čete.
1045. Renko Ivan: Vojkov vod. Slovenski Jadran, Koper 6. VI. 1952, št. 23 do
20. II. 1953, št. 8.
Spomini na Janka Premrla-Vojka. V njih j e pisec v reportažni obliki
prikazal razvoj aktivnosti onih enot, ki jih j e vodil Vojko od pomladi
'leta 1942 do smrti v februarju 1943.
1046- Renko Ivan: Vojkov vod. Koper 1953, str. 110 + 10 ilustracij med bese­
dilom, 8°.
Knjižna izdaja avtorjevih spominov na Vojka. V njej j e ohranil način
podajanja dogodkov, kakor jih j e razvrstil v prvi izdaji v Slov. Jadranu,
vendar je nekatere odstavke občutno skrajšal, druge pa tudi razširil in
povedal mnogo novega.
1047. Rezek Janez: Prvi zaščitniki med stražniki. Ljudski miličnik 18. X. 1951,
št. 40.
1048. Ribičič L: Spomin na krvni davek Ljubljane. Borec 1951, str. 176—177.
1049. Ribičič Mitja: Spomini na Pohorski bataljon. Naša žena 1952, str. 2—4.
1050. (Ribičič Mitja)-Ciril: Naprej v borbo! Borec 1952, str. 310—313.
Avtor opisuje pohod enega od bataljonov druge grupe odredov preko
Gorenjske na Štajersko.
1051. Ribičič R(ozi): Spomin na Perugie. Naša žena 1952, str. 107—108.
Spomini na internacijo in obisk škofa iz Perugie v jetnišnici.
1052. Riček Anton: Med prvimi koroškimi partizani. Borec 1951, str. 292—294.
Oris partizanskega razvoja na Koroškem v letih 1942 in 1943.
1053. Riček Anton: Prve partizanske akcije. Koroška v borbi, Celovec 1951,
str. 27—32.
Pisec prikazuje povezavo Gorenjske e Koroško v dobi partizanskih za­
četkov na Zahodnem Koroškem in začetke partizanstva v Rožu v ob­
močju Karavank.
1054. R(igel) M(iha): Tomaževa zadnja pot. Ljubljanski dnevnik 2. II. 1952,
št. 28.
1055. (Robek Marička): Prva zastava. Ljubljanski dnevnik 21. VIL 1953, št. 168.
Opis začetkov partizanskega gibanja v vzhodni Gorenjski, podaritve prve
zastave partizanom ter kje in kdo je zastavo napravil.
1056. Rogelj Janko: Adamič v Beli hiši. Enakopravnost, Cleveland 29. X. 1951,
št. 211.
Pisec govori o prisotnosti Louisa Adamiča na večerji v Beli hiši in inci­
dent s Churchillom.
1057. Rogelja Alojz: Stjenkina rodna vas za časa borbe. Delo, Trst 3. X. 1953,
št. 257.

408
1058. Romanic Peter: Prve volitve NOO v Beli krajini leta 1944. Dolenjski list,
Novo mesto 9. III. 1951, št. 10.
1059. Romanic Peter: Kako smo obveščali Italijane. Dolenjski list, Novo mesto
1. VI. 1951, št. 22.
1060. Romanic Peter: Tako se je začelo. Nekaj spominov na delo metliške orga­
nizacije O F v letu 1941. Dolenjski list, Novo mesto 25. VIII. 1951, št. 34.
1061. Romanic Peter: Ob deseti obletnici partizanskega napada na fašiste pri
Remergutu na Kočevskem. Dolenjski list, Novo mesto 18. VII. 1952, št. 29.
1062. (Romanic Peter): V prvo belokranjsko četo. Tovariš 1953, str. 120.
Spomini na množični vstop Belokranjcev v partizane poleti 1942.
1063. Romanic Peter: Pravico do enakopravnosti so si že tedaj priborile. Do­
lenjski list, Novo mesto 6. III. 1953, št. 9.
Pisec prikazuje požrtvovalnost dveh družin v dobi NOB.
1064. Romanic Peter: Iz spominov na volitve in zasedanje Zbora odposlancev
v Kočevju. Dolenjski list, Novo mesto 2. X. 1953, št. 39.
Spomini na prevratne dni. ob kapitulaciji Italije 1943.
1065. (Roš Albina): Naša žena v narodnoosvobodilni borbi. Posavski tednik,
Krško 7. III. 1953, št. 9.
Oris aktivnosti Tončke Rešeta na terenu na Dolenjskem.
1066. Roš Albina: Partizanski napad na hrastniški rudnik. Večer, Maribor
9. VII. 1953, št. 160.
Spomini na akcijo poleti 1944.
1067. Rovanova: Spominu Dušana Pozenela-Djura: Savinjski vestnik, Celje
23. V. 1953, št. 20.
Članek navaja nekaj drobnih dogodkov iz Rečice pri Laškem.
1068. R. S.: Spomini na Lauterški vrh. Jeseniški kovinar, Jesenice 7. VIL 1951.
št. 26.
Spomini o neuspelem nemškem napadu na Prešernovo brigado.
1069. Rudolf Janko: Prve dogodivščine ljubljanske brigade. Delavska enot-
. host 18. VII. 1952, št. 30.
1070. Rupel Slavko: Kajuh, partizanski pesnik, revolucionar in borec. Ob
sedmi obletnici smrti. Borec 1951, str. 93—95.
1071. Rupel Slavko: Pesnik Ivan Rob. Borec 1953, str. 53—54.
Oris življenja v partizanih in pesniške podobe.
1072. (Rupena Mara): Naš prvi kongres. Sekretarka SPZZ Mara Rupena pri­
poveduje. Naša žena 1953, str. 258—259.
1073. Rupena Mara: Majcnova mama. Dolenjski list,. Novo mesto 9. X. 1953,
št. 40—16. X. 1953, št. 41.
Reportaža o dolenjski materi, njenem odnosu do partizanov in smrti ob
nemški ofenzivi na Dolenjskem.
1074. R(ntar) M(iloš)-Ružo: Po orožje bo treba...! Invalidski vestnik 15. ju­
nija 1953, št. 12.
Reportaža o potovanju partizanov tretje kranjske čete izpod Storžiča
v škofjeloške hribe po orožje.
1075. Saje Franček: Belogardizem. Ljubljana 1951, SKZ, str. 820 + X V I , 8°.
Na podlagi dokumentov obširno prikazano delo nasprotnikov osvobodil­
nega gibanja v Sloveniji za čas do kapitulacije Italije.
1076. Saje Franček: Belogardizem. Ljubljana 1952, SKZ, str. 642 + XXXII str.
dokumentarnih fotografij.
Deloma skrajšano, • delno razširjeno delo o belogardizmu, ki j e izšlo
leta 1951. Dopolnitve se nanašajo v prvi vrsti na številne bolj ali manj
samostojne skupine v sestavu nasprotnikov osvobodilnega gibanja. Zu­
nanji obseg in razdelitev materije sta v dopolnjeni izdaji ostala v bistvu
ista kakor v prvi izdaji.
1077. Saje Franček: »Borbe v Sloveniji 1941«. Borec 1953, str. 21—23.
Pisec prikazuje pomen izdaje dokumentov o NOB v Sloveniji iz 1.1941.
1078. Saje Franček; Prezir in obup — usoda belih emigrantov. Dolenjski list,
Novo mesto 6. II. 1953, št. 5.

409
 Med opisom povojne usode belih emigrantov prinaša nove, doslej še ne­
znane dokumente o metodah in sodelovanju duhovščine z italijanskimi
okupatorji.
1079. Saje Franček: Osvoboditev Dolenjske in Notranjske ob italijanski kapi­
tulaciji. Dolenjski list, Novo mesto 4. IX. 1953, št. 35.
Pisec prikazuje najprej razmerje italijanskih, nemških, belogardističnih
in partizanskih sil, nato podaja razvrstitev partizanskih, nato prevze­
manje oblasti, ražoroževanje sovražnih enot, množičen pritok v parti­
zansko vojsko in novo aktivnost partizanskih enot.
1080. Saje Franček; Kako je naša vojska pomagala k porazu imperialistične
Italije. Iz razprave Narodnoosvobodilna borba v Sloveniji od junija
1943. leta do kapitulacije Italije«. Dolenjski list, Novo mesto 28. avgu­
sta 1953, št. 34—2. X. 1953, št. 39.
1081. Saje Franček: Ustanavljanje novih brigad in prvih divizij. Borec 1953
str. 179—183, 233—237, 276—277, 536—340, 364—366.
Na podlagi prvenstveno arhivskih virov pisana razprava, ki opisuje re­
organizacijo glavnega štaba NOV in POS poleti 1943, ustanovitev brigad
na Primorskem, Gorenjskem, formacije na Koroškem in Štajerskem, nato
boje na Dolenjskem ter končno, kako j e prišlo do ustanovitve divizij in
prve boje do kapitulacije Italije.
1082. Samsa Mara: Skupno prelita kri in sskupne žrtve v narodnoosvobodilni
borbi in ljudski revoluciji so porajale slovansko-italijansko bratstvo
Primorski dnevnik, Trst 30. IV. 1950, št. 90.
V kratkem pregledu očrta razvoj osvobodilnega boja na Primorskem po
kapitulaciji Italije.
(083. Samsa Mara: Iz dni borb in preizkušenj. Primorski dnevnik, Trst 28. fe­
bruarja 1951, št. 49—9. III. 1951, št. 57.
Reportaža o življenju in delu za narodnoosvobodilno gibanje v Trstu in
na Primorskem.
1084. S(amsla) M(ara): Primorka v osvobodilnem boju. Primorski dnevnik Trst
20.1. 1953, št. 17.
Splošen prikaz aktivnosti žena v osvobodilnem boju.
1085. Se: Franc Uršič-Jožko. Spomin na junaka Soških planin. Primorski dnev­
nik, Trst 1. IX. 1953, št. 207.
1086. 2?. marec 1941. Demokracija, Trst-Gorica 30. III. 1951, št. 13.
Pisec odreka Komunistični partiji Jugoslavije zasluge za revolucionarni
upor 27. marca 1941.
1087. Sedmak Primož: Borba zaTrst. Jadranski koledar 1953, izd. Gregorčičeva
založba v Trstu [1952], str. 61—68.
Pisec opisuje nemoč italijanskega CLN za osvoboditev Trsta, delo ko­
mande mesta za razvoj partizanskega upora v zadnjih dneh pred osvo­
boditvijo, upor delavskih bataljonov in samo osvoboditev Trsta.
1088. Sedmak V.: »Humano poslanstvo«. Borec 1953, str. 380—381.
Članek niza direktive italijanskih vojaških oblasti o uničevanju ljudi
na jugoslovanski meji.
1089. S(emič) A(ca): Kako so hoteli fašisti spraviti v sklad rasne meje s po­
litičnimi. SPor 22. VII. 1953, št. Ì71. '
Kompilatoričen članek o italijanskih namenih z okupirano slovensko
zemljo.
1090. S(emič) A(ca): Soča prijatelj in sovražnik. SPor 6. IX. 1955, št. 210.
Avtorica prikazuje, kakšno vlogo je imela Soča za partizanski promet
med_ posameznimi kraji.
1091. Semič Stanko-Daki: Spomini narodnega heroja. Borec 1951, str. 30—32 68
do 69, 111—113, 155—156, 177—178, 188—190, 236—240, 263,' 287 308—310
327—330, 352—355.
Avtor opisuje spomine na svoje partizanstvo.
1092. Semič Stanko-Daki: Za Italijani od grma do grma. Tovariš 1952 str. 674
do 675. '
Spomini na boj z Italijani pri kočevski vasi Rajhenau.

410
1093. (Serajnik Zdenka): Slovenske Konjice ne poznajo megle. Tovariš 1953,
str. 707.
V zgodovinskem pregledu se avtorica dotakne tudi dobe NOB in navaja
rezultate okupatorske zasedbe.
1094. Sestanek štaba I. bataljona II. istrske brigade na predvečer prve nemške
ofenzive v Istri. Istrski tednik, Koper 24. III. 1951, št. 12.
1095. Seznam padlih* borcev in žrtev sovražnih napadov s področja mestne
občine Novo mesto. Dolenjski list, Novo mesto 28. VIII. 1953, št. 34—
18. IX. 1953, št. 37.
1096. Seznam padlih borcev NOV občine Dobrepolje. Dolenjski list, Novo
mesto 7. VIII. 1953, št- 31.
1097. Seznam žrtev iz let NOB občine Kočevje. Dolenjski list, Novo mesto
17. VII. 1953, št. 28.
1098. Seznam žrtev NOV okraja Kočevje. Dolenjski list, Novo mesto 22. V. 1953,
št. 20 in 5. VI. 1953, št. 22.
1099. Sienčnik Luka: Moja pot v partizane. Koroška v borbi, Celovec 1951,
str. 99—103.
1100. Simčič Marko: Srditi boji in zmaga druge grupe odredov na Muljavi.
SPor 14. XII. 1952, št. 294.
1101. (S. K.): Upor je boj rodil. Po izpovedih, pričevanjih in zapisnikih borcev
objavlja S. K. Ljudski glas, Murska Sobota 28. VI. 1951, št. 25—6. IX. 1951,
št. 55.
Nadaljevanje razprave pod naslovom »Iz kronike šolnika Miroslava«.
Razprava prikazuje osvobodilno gibanje v Prekmurju-
1102. (Skoberne...): »Dugo žive, ki za domovino merje...« Tovariš 1953,
str. 177.
Oris smrti 7 prekmurskih aktivistov.
1103. (Skrbiš Poldk)a: 18. avgust — zgodovinski dan za Makole. Ptujski tednik,
Ptuj 21. VIII. 1953, št. 34.
Članek riše pomen dneva v okviru razvoja narodnoosvobodilnega gi­
banja v Makolah.
1104. Skvarča Marica: Spomini iia brata heroja. Zasavski dnevnik, Trbovlje
7. VIII. 1952, št. 31.
1105- Slakova Francka: Okrožni plenum v letu 1942. Dolenjski list, Novo mesto
i. VI. 1951, št. 22.
1106. (Slakova Francka): Naš prvi kongres. Delegatka F r a n c k a Slakova pri­
poveduje. Naša žena 1953, str. 259.
1107. Slokan Ina: Rožna dolina in njeni ljudje. Prosveta, Chicago 3. VIII. 1955,
št. 150.
Avtorica opisuje konkretne primere, kako so ljudje v Rožni dolini so­
delovali v narodnoosvobodilnem gibanju-
1108. Slokan Zmago: Iz spominov partizanskega zdravnika na Štajerskem.
Spomini invalidov borcev in graditeljev socializma, Maribor 1953, izdal
Okrajni odbor ZVVI, str. 37—42.
Partizanski zdravnik govori najprej splošno o skrbi za .ranjence, nato
pa opiše, kako j e sam Steindl, vodja Štajerske domovinske zveze, stikal
za ranjenci v okolici Slovenjega Gradca.
1109. Slokan Zmago: Bundesführer Steindl i š č e . . . Večer, Maribor 4.IV. 1953,
št. 80.
Zdravnikovo doživetje ob reševanju ranjencev XIV. divizije, ki jih je
zasledovala skupina Nemcev pod Steindlovim vodstvom.
1110. (Slovenec Jože): Ognjeni krst stiske čete. Ljubljanski dnevnik 13. de­
cembra 1952, št. 293.
1111. Slovenci ob Jadranu. Zgodovinska razstava. Koper 29. oktobra 1952 do
29. XI. 1952.
V poglavju »Narodnoosvobodilni boj v Slovenski Istri« na str. 47—62 se
knjiga dotakne sodelovanja Slovenske Istre v boju za osvoboditev in
združitev Slovencev v novi Jugoslaviji. Zraven objavlja nekaj fotokopij
arhivskih dokumentov iz tega boja.

411
1112. Slovenska šola na Primorskem se je obnovila med grmenjem topov iu
regljanjem strojnic. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slav­
nostna številka).
Spomini na učiteljsko konferenco na Vitovljah.
1115. Slovenske brigade v borbi med Soško in Tersko dolino. Soča, Gorica
13. IX. 1952, št. 266.
1114. Slovensko ljudstvo je branilo Gorico, medtem ko je divizija »Torino«
pobegnila. Primorski dnevnik, Trst 29. XI. 1953, št. 283.
Oris položaja na Primorskem po kapitulaciji Italije in goriške fronte
v septembru 1943.
1115. Sluga Frančiška: Partizani v Grpicah. Slovenski vestnik, D u n a j 27. IV.
1951, št. 30.
Oris spopada z gestapovci v avgustu 1944.
1116. S. M. K.: Misli in problemi ob Kocbekovi »Tovarišiji«. Tabor, Zbornik
umetnosti in razprav, Trst-Celovec 1951, str. 54—61.
Pisec glosira Kocbekovo >Tovarišijo« z vidika filozofske usmerjenosti
slovenskih emigrantov.
1117. Smole j Viktor: Srednje šolstvo na osvobojenem ozemlju. Sodobna peda­
gogika 1951, str. 149—157.
Pisec prikazuje splošni pregled srednjega šolstva predvsem po kapitu­
laciji Italije, nato se dotakne šolskih knjig in tečajev za srednje šole.
1118. Smolej Viktor: Blaž Ostrovrhar — partizan in pesnik. Obzornik 1953,
str. 68—73.
Po orisu pesnikovega življenja v partizanskih enotah ga pisec prikaže
kot partizanskega pesnika, ki j e rasel iz domače zemlje in ljudstva.
1119. Smolej Viktor: Komandant Blaž. Borec 1953, str. 332—334.
Oris Otona Vrhunca — Blaža Ostrovrharja kot partizana in partizan­
skega pesnika.
1120. Smolej Viktor: Mara Husova. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1954,
[Ljubljana 1953], str. 38—39.
Pisec riše lik kraške pisateljice. V uvodu se dotakne tudi njene usode
v okupacijski dobi.
1121. Smolej Viktor: O ženski partizanski liriki. Naša žena 1953, str. 272.
Označitev pesmi, ki so jih napisale preproste žene, ki so imele v parti­
zanih svoje sinove in brate.
1122. (Smolinsky Mile)-ms; Uganka o linoleju se je razvedela. SPor 15. IV. 1953,
št. 89.
Spomini na Kidričevo ilegalno bivanje v Ljubljani v letu 1941/1942.
1123. Smolinsky Mile: Upor v Bočni pri Gornjem gradu. SPor 22. VII. 1953,
št. 171.
Po pripovedovanju Albina Vipotnika in domačinov iz Bočne pripoveduje
pisec na reportažen način o osvobodilnem gibanju v Bočni, predvsem
za leti 1941 in 1942.
1124. (Smolinsky Mile): Nastanek in razvoj Artilerske brigade IX.korpusa.
SPor 20. VIII. 1955, št. 196.
1125. (Smolinsky Mile)-ms: Knjiga dokumentov o Zboru odposlancev v Ko­
čevju ali zgodba, ki j e lastna malone vsem pisanim dokumentom naše
NOB. SPor 22. IX. 1953, št. 224.
Zapis pripovedovanja M. Megušarja, kako so bili zakamuflirani steno-
rafski zapiski Kočevskega zbora.
f ojar Tita: Razgovor s predsednikom LRS Josip Vidmarjem ob deset­
letnici OF. Radio Slovenija 7.—20. V. 1951, št. 9.
Razgovor o ustanovnem sestanku OF.
1127. Sotlar Ciril: Moja pot v I. lovski polk JLA. LdP-Borba 31. VIII. 1953,
št. 219.
Spomini primorskega vojaka, kako j e našel pot med Titove letalce.
1128. Sotlar Ciril: Pot Primorcev v I. lovski polk JA. Primorski dnevnik, Trst
4. IX. 1953, št. 210.
1129. Spomini na 12. april 1943. Ljubljanske novice 10. IV. 1953, št. 15.
Opis protiitalijanske akcije za obletnico prihoda Italijanov v Ljubljano.

412
1130. Spomini na prvo nemško ofenzivo v Istri. Istrski tednik, Koper 6. aprila
1951, št-14—20. IV. 1951, št 16.
1131. Spomin na nekdanjost. Ob obletnici Kajuhove smrti. Obrtnik marca 1951,
št. 3.
1132. Spomin na tomšičevca Duška Remiha. Dolenjski list, Novo mesto 11. sep­
tembra 1952, št. 37.
1133. Spominn padlega partizana Joža Zupana-Ježa. Jeseniški kovinar, Jesenice
25. IV. 1951, št. 16—17.
1134. »Srečko Kosovel« bo pel na Okrogli«. Partizanski dnevnik, Okroghca
5. IX. 1953 (slavnostna številka).
Prikaz nastanka in razvoja partizanskega pevskega zbora.
1135. S XIV. divizijo na Štajerskem. Ptujski dnevnik, P t u j 17. VIII. 1951, št. 32.
Spomini na pohod in boje divizije na Štajerskem.
1136. S(tarc) M(arija): Celica št. 11. Delavska enotnost 26.1.1951, št. 5.
1137. (Stare Marija): Lučka — Vida Janežičeva. Delavska enotnost 9. III. 1951,
št. 11.
1138. (Stanič Stane): Vedno bo živ v nas spomin na Partizanski dnevnik. Ljub­
ljanski dnevnik 4. IX. 1953, št. 206.
Spomini na začetno dobo izhajanja Partizanskega dnevnika.
1139. Stante (Jernej): Še ena obletnica. SPor 9. X. 1953, št. 238-
Opozorilo na pomen in hkrati oznaka kočevskega procesa leta 1943.
1140. Stante Peter: Štajerska v ognju upora. SPor 22. VII. 1953, št. 171.
Spomini na razvoj osvobodilnega gibanja. Na Štajersko se pisec omejuje
pri letu 1941, pri letu 1942 pa govori predvsem o Dolenjski.
1141. Stante Peter: Pošiljka iz Ljubljane. SPor 22. VII. 1953, št. 171.
• Pisec opisuje zmoto, kako so partizani porabili hrano, ki je bila na­
menjena partizanskim bolnišnicam.
1142. Steiner Marija: Spomini. Mlada pota 1952/1953, str. 235—240, 257—259.
Deloma v beletristični, deloma v spominski obliki opisuje avtorica surovo
ravnanje fašistov z židovskimi otroki.
1143. S(tevčić) P(etar): Dejstva o »miroljubnem poslanstvu« Rima v Jugo­
slaviji. LdP-Borba 23. IX. 1953, št. 239—9. X. 1953, št. 253.
Na citatih iz italijanskih virov napisan prikaz o grozotah italijanskega
ravnanja na okupiranem ozemlju Jugoslavije.
1144. S(tevčič) P(etar): »Circolare 3 C«. LdP-Borba 28. IX. 1953, št. 243.
Zbirka citatov iz italijanske okrožnice »3 C«, ki j e dajala direktive ltali-
lijanskemu komandnemu kadru za ravnanje s partizani in Slovenci
sploh.
1145. Stopar Viktor: Spomini na našo Vero. Mladina 16. XII-1952, št. 36.
Pisec opisuje lik Vere Šlahdrove in njeno vlogo v dobi NOB do njene
smrti.
1146. Stražar I.: Pred desetimi leti je bilo hudo v brds&i okolici. Gorenjski
, glas, Kranj 26.VII. 1952, št. 51.
Požig vasi Zlato polje.
1147. (Strehar Franc-Franček) : Kidričev Franček žaluje za svojim starim
znancem in dobrim prijateljem iz najhujših časov. Ljubljanski dnevnik
15. IV. 1953, št. 87.
Spomini na bivanje pri Borisu Kidriču.
1148. Strle Franci: Med proletarci. Borec 1952, str. 207—210Č
Spomini na življenje v II. bataljonu Tomšičeve brigade.
1149. Strle Franci: V Kordun... Borec 1952, str. 248—250.
Spomini na pot tomšičevcev iz Slovenije v Kordun junija 1943-
1150. Strle Franc(i): Med proletarci. Ljubljana 1953, MK, str. 76 + V I I I foto­
grafij in 6 črtežev med besedilom, 8°.
Potopis o pohodu XIV. divizije na Štajersko. V delu je pisec predvsem
po spominu, v manjši meri pa <po pisanih dokumentih opisal pot in boje
Tomšičeve brigade od odhoda iz Bele krajine 7. L 1944 do konca nemške
ofenzive v februarju in nato še iskanje razpršenih enot. V delu pisec
deloma opisuje dogodke, deloma pa označuje ljudi, ki so se borili v

413
 enotah, kjer se je sam boril. Časovnega navajanja se z izjemo splošno
znanih datumov skoraj dosledno izogiba. Delo j e ponatis objave v Mla­
dini, kjer je izhajalo od 8. IX. 1952,.št. 22—17. II1953, št. 7.
1151. Strmšek P(avel): Spomini na mučenico Silviro Tomazini in srečanje v
izgnanstvu. Prosvetni delavec 5. XI. 1952, št. 17.
1152. (Strnad Anton): Pred dvanajstimi leti v taborišču. Posavski tednik,
Krško 31. XII. 1953, št. 52.
Opis večera pred Novim letom v taborišču slovenskih izseljencev-
1153. Sfušnik) Fr(anc): Legenda o Matjažu. Koroški fužinar, Ravne I.V. 1953,
št. 4.
Pisec pripoveduje o Pavletu Žavcarju-Matjažu, kako j e obiskal kmečko
hišo pod Peco in kako so ljudje gledali nanj.
1154. S. V.: Jugoslovanski partizani v Umbriji. Primorski dnevnik, Trst
28. IV. 1951, št. 100.
1155. S. V.: Spomin, na prve dni Šlandrove brigade. Ljubljanski dnevnik
11. VIII. 1951, št. 36.
1156. S.V.: Zapiski o delu Narodne zaščite. Ljudski miličnik 18. X. 1951, št. 40.
1157. Svetli primeri svetoivanskih žena v osvobodilni borbi. Primorski dnev­
nik 12. IV. 1951, št. 86.
1158. (Šaranović Milovan): Skupne akcije brigad. Borec 1952, str. 244—246.
Odlomki iz Šaranovićevega dnevnika o akcijah brigad v Suhi krajini
leta 1943. Odlomki s e ponekod prevedeni površno in posamezni odstavki
zamenjani.
1159. (Šaranović Milovan): O vojaških akcijah prvih brigad na Dolenjskem
1942—1943. Dolenjski list, Novo mesto 11. IX. 1952, št, 37.
Prevod iz Šaranovićevega spisa o partizanstvu na Dolenjskem prikazuje
boje za Ajdovec in Jelenov žleb.
1160. (Šaranović Milovan): Mokronog—Št. Rupert. SPor 30. IV. in 1. V. 1953,
št. 102.
Odlomek iz Šaranovićevega dnevnika o operacijah Dolenjske operativne
cone v dolini Mirne v maju 1943-
1161. Šarman Leo: Ni bilo lahko. Spomini invalidov borcev in graditeljev so­
cializma, Maribor 1953, izd. Okrajni odbor ZVVI, str. 51—52.
Spomini na boje sredi marca 1945 pri Mozirju.
1162. Šelovin Pavel: Sežana z okolico. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1954,
[Ljubljana 1953], str. 156—162.
V zadnjem poglavju »Sežana pod Italijani in Nemci« opisuje pisec zgo­
dovino Sežane v dobi narodnoosvobodilnega boja.
1163. Šenk Mila: Kje in kdaj je nastala današnja republika Slovenija. Glas
naroda, New York 18. III. 1953, št. 32.
1164. Šenoja Jože: Središka žaloigra. 7 dni, priloga »Večera«, Maribor 30. de­
cembra 1952, št. 51/52.
Spomini na nemško ravnanje s Slovenci in streljanje talcev v Mariboru.
1165. Šercerjeva. Borec 1952, str. 259—260.
Kratek opis ustanovitve brigade in njenih prvih bojev.
1166. Šetinc F.: Šlezijska kronika. Naše delo. Krško 19. VIL 1951, št. 10—31. ja­
nuarja 1952, št. 2.
Opis usode Slovencev, ki so bili iz Zasavja preseljeni v Nemčijo.
1167. Š.F.: Po ptujskih zaporih. Ptujski tednik, Ptuj 20-VII. 1951, št. 28.
Spomini na dogodke, ki jih je avtor doživel v začetkih snovanja osvo­
bodilne organizacije v Ptuju.
1168. Šilih Niko: Kako so se oboroževali prvi dolenjski partizani. Dolenjski
list, Novo mesto 11. IX. 1952, št. 37.
1169. Šinkovec Črtomir: Vojsko — zvesta partizanska vas. SPor 27. VI. 1952
št. 151.
Kratek pregled partizanske dejavnosti na Vojskem.
1170. Š(inkovec) C(rtomir): Borbena pot udarne brigade Ljube Šercerja. To­
variš 1952, str. 677.
Kratek historiat Šercerjeve brigade.

414
1171. Š(iška) J(ože): Puške morajo biti naše. Tovariš 1952, str.857. t
Opis akcije na poveljstvo financarjev na Bregu v Ljubljani. I
1172. (Šiška Jože): Partizanska pest v Ljubljani. Borec 1955, str. 7. i
Oris delovanja VOS-a v Ljubljani. |
1173. Šiška Jože: Milijon je naš. Borec 1953, str. 99—101. ji
Spomini na dvig denarja s ponarejenim čekom v podružnici italijanske j
b a n k e v Ljubljani. !
1174. Š. K.: Utrinek. SPor 15. IV. 1953, št. 89.
Spomini na bombardiranje v Beli krajini in na Kidričev poseg za pomoč
v nesreči.
1175. Škaler Stanko: Prvih deset žrtev. Borec 1953, str. 278—279.
Prikaz dela snujoče se partizanske skupine v Krškem poleti 1941. |
1176. Škerbec M(atija): Sv. Gregor v krvavi zarji. Ameriška domovina, Cle­
veland 21. III. 1951, št. 57.
Pisec prikazuje partizansko propagando kot nasilno in partizanski boj i
kot otročje in nejunaško izzivanje Italijanov. Citat j e nepopoln, ker J
v Ljubljani ni na razpolago dovolj številk »Ameriške domovine«. .
1177. škerbec M(atija): Cerklje pri Kranju med okupacijo in revolucijo. Ame­
riška domovina, Cleveland 3. III. 1952, št. 44—30. IV. 1952, št. 85.
V obliki historiata Cerkelj v vojni dobi prikazuje pisec partizane kot
ovaduhe, ubijalce in roparje.
1178. Škerbec M(atija): Razdejanje Sodražice. Ameriška domovina, Cleveland
16. IV. 1951—3. V. 1951, št. 88.
Zgodovina Sodražice v okupacijski dobi. Krivdo za italijansko požiganje
in pobijanje pripisuje pisec partizanom, prav tako ropanje slovenskih
domov, nato pa prikazuje, da so se v obrambo pred partizani organi­
zirali beli v vaških stražah, kljub italijanskemu nasprotovanju. Opis se
nanaša predvsem na italijansko dobo, opis na nemško okupacijo j e kra­
tek. Partizanske napade na Nemce označuje za nagajanje.
1179. (Škerjanec France): Artilerijske enote in artilerijska brigada IX. kor­
pusa. Primorske brigade, Ljubljana 1953, str. 69—73.
Historiat nastanka in razvoja partizanskih artilerijskih enot.
1180. Škerl France: Slovenski poročevalec 1938 in 1941. Ponatis »Slovenskega
poročevalca« iz leta 1938 in 1941, informacijskega vestnika Osvobodilne
fronte. Priredil in z opombami o p r e m i l . . . Ljubljana 1951, SKZ, str. 356,
8°.
1181. Škerl France: Politični tokovi v Osvobodilni fronti v prvem letu njenega
razvoja. Zgodovinski časopis 1951, str. 7—86.
Avtor razvije najprej prizadevanja starih političnih tokov v dneh raz­
pada stare Jugoslavije, nato pride na ustanovitev Protiimperialistične
fronte, razloži njeno notranjo strukturo in odnos do okupatorja, nato
prikaže Osvobodilno fronto, tendenco oboroženega boja z okupatorjem,
način zbiranja slovenskega naroda v OF, razmerje skupin, ki so se
vključile v OF in nastanek programa. V drugem delu kaže politiko OF
tako glede celote kakor tudi glede ustanovnih skupin v izvrševanju boja
proti okupatorju in njegovim pomagačem.
1182. Škerl France: »Makso Šnuderl, Dokumenti o razvoju ljudske oblasti v
Sloveniji«. Zgodovinski časopis 1951, str. 415—419.
Pisec ocenjuje, popravlja in dopolnjuje delo, ki ga je pod citiranim
naslovom izdal M. S.
1183. Škerl France: Bibliografija o narodnoosvobodilnem boju Slovencev za
leto 1950. Zgodovinski časopis 1951, str. 492—500.
1184. Škerl France: Začetki slovenskega partizanstva. Borec 1952, str. 226—229.
Članek prikazuje partizansko aktivnost v Ljubljanski pokrajini- meseca
julija 1941.
1185. Škerl France: Nacistične deportacije Slovencev v letu 1941. Zgodovinski
časopis 1952/1953, str. 768—796.
Razprava prikazuje nemške deportacijske načrte, njihovo izvedbo in
rezultate.

415
1186. Škerl France: »Osvobodilni pohod na Trst«. Borec 1953, str. 160—162.
Ocena knjige, ki jo j e izdal Vojnoistoriski institut o pohodu IV. armade
od njene ustanovitve do osvoboditve Trsta.
1187. Škerl France: »Hitlerjevo .Podjetje 25'«. Borec 1953, str. 287—289.
Prikaz knjige, ki razkriva nacistične načrte in operacije proti Jugosla­
viji za njeno likvidacijo.
1188. Škerl- France: Problem koalicije v Osvobodilni fronti. Naša sodobnost
1953, str. 955—960, 1030—1035.
Avtor prikazuje nepravilnost mnenj Ivana Krefta o koaliciji v OF, kakor
jih j e razložil v Naši sodobnosti 1953, str. 357—367 in navaja dokumente,
ki dokazujejo obstoj koalicije.
1189. Škerlavaj Mica: »Korajža velja«. Borec 1953, str. 132—133.
Spomini na Kidričevo bivanje v Ljubljani jeseni 1942.
1190. Škerlavaj Milan-Petrač: Ilegalec pripoveduje... Borec 1952, str. 349
do 351.
Avtor pripoveduje doživljaje iz svojega ilegalnega življenja v Ljubljani.
1191. Škerlavaj Milan-Petrač: Ilegalna tehnika v času narodnoosvobodilnega
gibanja. SPor 11. X. 1952, št. 241.
1192. Škerlavaj Milan-Petrač: Naš Peter. Borec 1953, str. 123—124.
Spomini na razgovor s Kidričem o delu v tehniki 1941.
1195. (Škerlavaj Milan-Ivanuša...): Vagoni, vagoni mimo straž in ovir. SPor
22. VII. 1953, št. 171.
Opis dejavnosti centralne tehnike v Ljubljani.
1194. (Šketa Jože): Ustanovitev in razvoj OF v občini Podbočje od leta 1941
do osvoboditve. Posavski tednik, Krško 12. IX. 1953, št. 36.
1195. (Škodnik Vanda)-vš: Prvi top in enajst točk. SPor 24. VIII. 1952, št. 20.
Spomini na boje pri Žužemberku leta 1943.
1196. (Škodnik Vanda): Goriška fronta — izraz ljudske volje. SPor 6. sep­
tembra 1953, št. 210.
Oris pomena goriške fronte v septembru 1943.
1197. Škrabar Stane-Braškar: Tvorec nepozabnih dokumentov naše dobe.
Borec 1951, str. 135—140.
Oris dela Jožeta Petka, ki je vodil fotografsko sekcijo v propagandnem
odseku štaba XIV. divizije.
1198. Škrabar Stane-Braškar: Samonikli partizanski umetnik Pajo. Borec 1951,
str. 203—204.
1199. (Škrabar Stane): Ob priznanju slovenski narodnoosvobodilni borbi. SPor
9. XI. 1951, št. 263.
Članek nakazuje pomen Tomšičeve brigade in XIV. divizije v sloven­
skem osvobodilnem boju.
1200. Škrabar Stane-Braškar: XIV. slovenska udarna divizija in Prva udarna
brigada Toneta Tomšiča — proletarski enoti. Vestnik, Maribor 17. no­
vembra 1951, št-271.
Pisec se v članku na k r a t k o dotika dobe NOB.
1201. Škrabar S(tane)-Brajovič S.: Pohorje, spomenik bataljona jnnakov. Vest­
nik, Maribor 22. XII. 1951, št. 299.
Oris življenja in posameznih pomembnejših osebnosti v bataljonu.
1202. Škrabar Stane-Braškar: Prvi slovenski proletarski enoti. Borec 1951,
str. 342—344.
V zvezi z proglasitvijo XIV. divizije za proletarsko, prikaže pisec kratek
historiat najvažnejših dogodkov iz dobe NOB.
1203. (Škrabar Stane): Proti sramotitvi Osvobodilne borbe. Ljudski miličnik
29.1.1952, št. 5.
Med kritiko Kocbekove »Tovarišije« navaja nekatere akcije iz let 1942
in 1943.
1204. Škrabar Stane- Braškar: V Tomšičevi brigadi ob ustanovitvi. LdP 12. ju­
lija 1952, št. 28.
Pisec prikazuje razmere v brigadi v njenem začetnem razvoju.

416
1205. Š(krabar) S(tane): Borbena pot I. slovenske proleterske brigade Toneta
Tomšiča. Tovariš 1952, str. 674.
Kratek historiat Tomšičeve brigade.
1206. (Škrabar Stane)-g: Jnnakinja Danila Kumar-Andreja. Naša žena 1952,
str. 6?—68.
Opis borbene aktivnosti Danile Kumarjeve.
1207. Škrabar Stane: Kardeljeva pistaa komandantu Titu. Borec 1952, str. 90
do 93.
Pisec podaja nekaj odlomkov iz Kardeljevih pisem Titu iz leta 1942 in
začetka 1943 ter nekatera dejstva na kratko komentira. Odlomki so pre­
vod iz knjige »Stvaranje i razvoj Jugoslovenske armije«, IL del, ki jo je
leta 1952 izdala glavna politična uprava JLA v Beogradu.
1208. Škrabar Stane: Tomšičevci in cankarjevci med seboj. Borec 1952, str. 250
do 252.
Pisec v šaljivi obliki opisuje medsebojne odnose borcev obeh brigad.
1209. Škrabar Stane: »Med proletarci«. Borec 1953, str. 289.
Ob poročilu o knjigi Franceta Strleta, riše pisec avtorjevo rast v parti­
zanih.
1210. (Škrk Bojan): Čimprej v Velikovec. Spomini podpolkovnika Bojana
Škrka, komisarja I- slovenske proletarske brigade »Toneta Tomšiča«.
Ljubljanski dnevnik 15. V. 1952, št. 114.
1211. Šlo jim j e samo za ropanje. Soča, Gorica 5. IX. 1953, št. 317.
Odlomek iz dnevnika italijanskega vojaka o ciljih italijanskega rav­
nanja v Zgornjem Posočju.
1212. Šmit Franc: Jastreb kroži. Nova pot, Ljubljana 1953, str. 292—297.
V članku prikazuje pisec po spominu dogodke v Ihanu in bližnji okolici
po prihodu Nemcev, kako se mu j e posrečilo umakniti se Nemcem, ki so
ga hoteli odpeljati v izgnanstvo, in kako se je kot kmet umaknil na
Dolenjsko.
1213. Šmit Franc: Tam gori je prežela smrt... Pod Rogom. Organizacijski
vestnik CMD 1953, str. 350—356.
Reportaža o iskanju novega dušnopastirskega mesta na Dolenjskem in
o novem življenju med Dolenjci.
1214. Šmon France: Padlemu prijatelju v spomin. Nova pot 1951, str. 36—40.
Spomini na slovenskega duhovnika, ki j e na Hrvatskem in v Bosni so­
deloval z osvobodilnim gibanjem.
1215. Šnuderl Maks: Osvobodilna fronta — matica ljudske oblasti v Sloveniji.
LdP 17. IV. 1951, št. 91—19. IV. 1951, št. 93.
Splošen pogled na oblastno funkcijo odborov OF v dobi narodnoosvobo­
dilnega gibanja.
J216- Š(nuderl) M(aks): O prvih korakih Osvobodilne fronte Slovenije. Mladina
25.IV. 1951, št. 16.
Opis zasedanj Vrhovnega plenuma in raznih sestankov ter njihov vpliv
na razmah osvobodilnega gibanja.
1217. Šnuderl M(akso): Kočevski zbor. LdP-Borba 28. IX. 1953, št. 243.
Oris pomena Kočevskega zbora v razvoju narodnoosvobodilnega gibanja.
1218. Špacapan (Avgust)-Strnad: 35 partizanov proti 21.000 Italijanov v borbi
na Okrogli«. Partizanski dnevnik, Okroglica 5. IX. 1953 (slavnostna šte­
vilka) .
Oris partizanskega boja z Italijani 28. novembra 1942.
1219. (Špela)...: Bil je svetel primer srčne primorske mladine. Spomini trža­
ške aktivistke na partizana Blaža. Primorski dnevnik, Trst 20. VIII. 1952,
št. 176.
Spomini na D a r k a Marušiča-Blaža.
1220. Šporn Anica: Iz mojega življenja. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 147
do 154.
Spomini na osvobodilno gibanje v Železni Kapli.
1221. Štefe Franc-Miško: Rojstvo Kokrškega odreda. 1941. leto j e našlo Go­
renjce pripravljene. Glas Gorenjske, Kranj 11. IV. 1953, št. 15—25. ju­
lija 1953, št. 30.

27 Zgodovinski časopis 417

 V začetku opisuje avtor priprave za oboroženi upor, nato formiranje
prvih partizanskih enot, prve akcije kranjskega bataljona, utrjevanje
OF, ustanovitev kokrške čete, njene boje s-Nemci pozimi 1942, tragedijo
na Okroglem, vključuje obris kamniškega bataljona, njegov boj na
Osnovčku, ustanovitev Kokrškega odreda in prve boje z Nemci, nato
njegov poseg na Koroško poleti 1942, boje in težave ob prihodu II. grupe
odredov na Gorenjsko, kako se je začela dvigati domača reakcija,
VOS-ov udarec po njej ter boje jeseni 1942 in pozimi 1943-
1222. Š(ter) C(iril): V zavetju XIII. proleterske brigade. LdP 17. XI. 1951, št. 172.
1223. Šterban Karel: Senovški rudarji v borbi za svobodo. Naše delo, Krško
31..VII. 1952, št. 14—15. VIII. 1952, št. 15.
1224. Štih Bojan: Srečanje. Tovariš 1953, str. 936.
Označitev primorskih ljudi v njihovem odnosu do partizanov.
1225. Stok Jože-Korotan: Pripombe h knjigi »Zasavje v plamenih NOB«. Borec
1953, str. 65—67.
Pisec popravlja podatke in navedbe v knjigi Jožeta Zupančiča >Zasavje
v plamenih NOB«.
1226. (Stok Jože)-Korotan: Partizanska Litija. Tovariš 1953, str. 1419.
Oris narodnoosvobodilnega gibanja v Litiji.
1227. Stok Jože-Korotan: Skozi jeklene nevihte je udarila jeklena pest. Ljub­
ljana 1953, izd. Glavni odbor Zveze borcev, str. 735 + 17 strani fotografij
+ 7 zemljevidov, 8°.
Knjiga velikih partizanskih doživetij je prvenstveno na spominih na­
pisano delo, v katerem avtor na reportažen način opisuje čas, kraje,
ljudi in dogodke, ki jih j e sam doživel od začetka svojega sodelovanja
v narodnoosvobodilnem boju do zmagoslavnega prihoda v Ljubljano ob
njeni osvoboditvi.
1228. Stoka Franc: Nekaj spominov iz osvoboditve Trsta. Primorski dnevnik,
Trst I.V. 1952, št. 105.
1229. Štrukelj Dušan: Ko je gorela Postojnska jama. Ob 10-letnici ustanovitve
IX. korpusa. SPor 19. VIII. 1953, št. 195 in Primorski dnevnik, Trst 26. av­
gusta 1953, št. 202.
Članek o partizanskem vdoru v Postojnsko jamo in požigu nemškega
bencina.
1230. (Štrukelj Karel): Šterban Marija, stara borka za pravice delovnega ljud­
stva. Posavski tednik, Krško 7. III. 1953, št. 9.
1231. (Štrukelj Karel): Taka je bila življenska pot predvojnih komunistov.
Posavski tednik, Krško 7. III. 1953, št. 9.
Članek opisuje delovanje Mime Zupančičeve med vojno v Prekmurju,
Medjimurju in na Štajerskem.
1232. (Štrukelj Karel): Vzorna partizanska žena. Posavski tednik, Krško
7. III. 1953, št. 9.
Oris aktivnosti Ane Colaričeve.
1233. (Štrukelj Karel): Žena narodni heroj. Posavski tednik, Krško 7. III. 1953,
št. 9.
Kratek oris življenja Albince Malijeve.
1234. (Štubelj Miro): Murska Sobota v oktobru 1941. Tovariš 1953, str. 175.
Kratek pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Prekmurju v letu 1941
s težiščem na velikem protislovenskem procesu v oktobru 1941 v Murski
Soboti.
1235. Štukelj Polde: Obračun. Borec 1953, str. 55—57.
Spomini na aktivistično delo v taborišču na Rabu in na dogodke ob
kapitulaciji Italije.
1236. Šuklje Rapa: Iz partizanskih dni Šercerjeve Olge. Naša žena 1953,
str. 266—267.
Reportaža o junaškem zadržanju Drine Družina, ko je bila ranjena v
nemški ofenzivi jeseni 1943.
1237. Šušteršič France: Bilo je na otoku. Ljubljanski dnevnik 6. X. 1951, št. 84.
Opis transporta v internacijo na Rab.

418
1238. (Šušteršič France): Od Save do Savinje, od Sotle do Voglajne. Ob osmi
obletnici Kozjanskega odreda. Ljubljanski dnevnik 26. IV. 1952, št. 100.
Historiat pomembnejših akcij Kozjanskega odreda v letu 1944.
1239. Šušteršič F(rance): Upor pod Slivnico. Ljubljanski dnevnik 21. VI. 1932,
št. 146.
1240. Šušteršič Franc(e): Tiranova zadnja pot. Ljubljanski dnevnik 5. VII. 1952,
št. 156.
Prikazuje značaj in smrt Cuiulija, komandanta v taborišču na Rabu.
1241. Šušteršič F(rance): Naše prvo osvobojeno ozemlje. Ljubljanski dnevnik
21. VII. 1952, št. 171.
Spomini na ustvarjanje osvobojenega ozemlja na Dolenjskem v maju
leta 1942.
1242. Šušteršič France: 8 proti 160. T a k a je bila partizanska četa, iz katere je
izšel narodni heroj Ivan Tufšič-Iztok. Slovenski Jadran, Koper 3. IV. 1953,
št. 14.
Opis aktivnosti rakovške čete na Notranjskem spomladi 1942.
1243. Š(vab) M(itja): Iz dni, ko se je začela vstaja. LdP 7. VIL 1951, št. 153.
Avtor po zaslišanju udeležencev opisuje prve akcije radomeljske čete
v kamniškem okraju leta 1941.
1244. (Švab Mitja): Narodni heroji — zgled junaštva in domovinske ljubezni.
LdP 21. VIL 1951, št. 155. , '
Kratki življenjepisi narodnih herojev, ki so dobili to čast ob desetletnici
vstaje slovenskega naroda.
1245. Švab Mitja: O tovariših, ki so nas povezovali v politično in vojaško silo.
SPor 22. VIL 1953, št. 171.
Članek prikazuje, kako so se rekrutirali partizanski kurirji in kako
vztrajni ter požrtvovalni so bili.
1246. Švab Mitja: Partija je pozvala — vstaja se je začela. SPor 22. VIL 1953.
št. 171. -
Po pripovedovanju udeležencev napisan članek o začetkih vstaje na
Gorenjskem. • . ' •• ,
1247. Švajger Anton: En sam partizans'ki -bataljon. Spomini iz borb v Suhi
krajini. Vestnik, Maribor 18. XII. 1951, št. 295.
1248. Švajcer Marija: Iz protiljudskega gradu Bori nastaja letovišče. Ptujski
tednik, P t u j 13. VIL 1951, št. 27.
Historiat gradu Boria ima na koncu pod naslovom »Grad med fašistično .
okupacijo« tudi historiat dogodkov na gradu v dobi zadnje vojne.
1249. Take članke so pisali jeseniški mladinci za »Mladino« v času naše ljud­
ske revolucije. Jeseniški kovinar, Jesenice 25. IV. 1951, št. 16—17.
1250. Tako je bilo. Zapiski o NOB na-Goriškem. Soča, Gorica 16. VI. 1951,
št. 201.
Kratek pregled NOB na Goriškem.
1251. Tako so Nemci požgali prvo slovensko vas. Prosveta, Chicago 23- okto­
bra 1951, št. 207.
1252. Tehnike na Primorskem izpolnjevale med borbo svojo važno nalogo.
Primorski dnevnik, Trst, 15. IX. 1951, št. 218.
Kratek prikaz pomembnejših tehnik na Primorskem.
1255. (Telatko Marjan-Zibert Lojze): Dve majhni vasici — dva svetla spo­
menika partizanskih junaštev. Gorenjski glas, Kranj 4. X. 1952, št. 41.
Prikazuje tragedijo na Okroglem in v Udnem borštu pri Kranju.
1254. (Telatko Marjan): Matevž je izdal povelje. Gorenjski glas, Kranj 1. av­
gusta 1953, št. 31.
Kratek oris nekaterih akcij Matije Blejca na Gorenjskem.
1255. (Telatko Marjan)-Martel: Utrinki iz poljanskega punta. Gorenjski glas,
Kranj 19. XII. 1953, .št. 51. I
Spomini na začetke partizanskega upora proti koncu 1941.
1256. Terčak Stane: I. štajerski bataljon v letu 1941. Borba na Čreti in pohod
na Kozjansko. Celjski zbornik 1951, Celje 1952, izd. SPK mesta Celja
1952, str. 131—138. - j

2?* 419
 Sestavek opisuje dogodke, za katere je pisec delno uporabljal starejše
spominske vire, delno pa svoja zasliševanja ljudi, ki so ostali živi in s e
dogodkov spominjajo.
1257. T(erčak) S(tane): Celjs'ko območje v boju za svobodo. Tovariš 1952,.
str. 379.
Skromna skica narodnoosvobodilnega gibanja na območju Savinjske
doline.
1258. Terčak Stane: Živi zid. Celje 1952, izd. »Savinjski vestnik«, str. 168 -f-
zemljevid pohoda XIV. divizije na Štajersko, 8°.
V bistvu beletrietična reportaža o pohodu XIV. divizije na Štajersko in
njeni boji z Nemci, dokler ni ponehala nemška ofenzivnost proti nje­
nemu prihodu. Na koncu j e dodana kronika važnejših bojev, ki jih j e
imela divizija od 10. januarja do 19. februarja 1944.
1259. Terčak Stane: Celje v borbi za svobodo. V spomin borcem celjske čete-
Savinjski vestnik, Celje 18. VII. 1953, št. 28.
Pisec prikazuje v obrisih CeLje v dobi okupatorskega nasilja, ustano­
vitev O F ter akcije prve celjske čete.
1260. Terčak Stane: Zadnja borba celjske čete. Večer, Maribor 21. VIL 1953,
št. 170.
Poleg orisa konca celjske čete navaja pisec v prevodu nemški akt o
koncu celjske čete.
1261. Terčon Ludvik: Iz borbe na dolnjem Krasu. Slovenski Jadran. Koper
4. IX. 1953, št. 36.
Spomini na akcije.
1262. (Tičar Lev)-Crt: Resnica je zmagala. Savinjski tednik, Celje 19. VIL 1952,
št. 29 in 26. VII. 1952, št. 30.
Poročilo o propagandističnem p delu v zgornji Savinjski dolini 1944
in 1945.
1263. (Tičina Vekoslav)-ar: Padli so, a živeli bodo večno med nami. Ob vi­
sokem odlikovanju Pohorskega bataljona. Ljubljanski dnevnik 22. de­
cembra 1951, št. 147. t»
1264. Tine: Milko Puntar. Primorski dnevnik, Trst 27. IV. 1951, št. 99. *
Oris lika primorskega partizana.
1265. Tiran Jože: Iz spominov partizanskega igralca. Mladina 25. IV. 1951, št-16.
Opis dogodivščin iz partizanskega gledališča.
1266. Tiran Jože: Iz spominov na prva srečanja s partizani. Obzornik 1951,
str. 157—160.
1267. (Tišler Andrej): Ko nisem bil človek. Tržiški vestnik, Tržič 5. IX. 1952,
št. 2—27. VIII. 1953, št. 18.
Spomini na bivanje v koncentracijskem taborišču v Dachauu v 1.1942
in 1943.
1268. (Tišlar Andrej): Vrnitev v človeštvo. Tržiški vestnik, Tržič 17. IX. 1953,
št. 19—10. XII. 1953, št. 26.
Pisec opisuje življenje inozemskih delavcev v okolici Dachaua.
1269. Tlaker Ivan-»enooki Luka«: Spomini na II. grupo odredov. Ljudske no­
vice 12. XII. 1952, št. 7.
1270. Tlaker Ivan-Luka: Krvavec. Akcija borcev II. grupe odredov. Borec 1952,
str. 378—379.
Reportaža o bojih z Nemci.
1271. Tomac Petar: Jugoslovanska armada osvobaja Trst, Istro in Slovensko
Primorje. Slovensko Primorje in Istra, izd. Rad, Beograd 1953 (slovenska
izdaja), str. 487—504.
Kratek oris zaključnih operacij IV. a r m a d e od konca marca do osvobo­
ditve.
1272. Tomazin Peter: Napad na Mežico. Tovariš 1953, št. 425.
.Oris partizanske akcije 6.aprila 1943.
1273. Tomazič Franc: Spomini na dogodke v Zagorju leta 1941. LdP-Borba
30. VIL 1953, št. 192.
1274. T(omažič) F(ranc): 9. avgusta 1941 so počili prvi partizanski streli v Za­
gorju. Zasavski vestnik, Trbovlje 5. VIII. 1953, št. 31.

420
 Po prikazu zloma stare Jugoslavije in nemškem prevzemu oblasti opi­
suje avtor nastanek partizanstva in priprave za prvo akcijo.
1275. Tomšič Alojz: Gradnikova v borbi. Borec 1953, str. 184.
Spomini na spopad z Nemci na Angelski gori poleti 1944.
1276. Tomšičeva: Borec 1952, str. 243.
Opis ustanoTitve brigade.
1277. T(rajbarič) Š(tefan): Iz zapiskov partizanske patrulje. Obmurski tednik,
Murska Sobota 28. VIII. 1953, št. 35.
Mati s Strehovskega brega pripoveduje, kako je v začetku 1945 hranila
partizane, kako so nenadoma vpadli fašisti, enega partizana ubili in njej
pokvarili oko.
1278. T(rampuž Franc): Jelenov žleb pred desetimi leti. Ljubljanski dnevnik
25. III. 1953, št. 69.
1279. Trap Pepi: »Številka 69.459«. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 94—98.
Opisuje življenje koroškega komunista v Mauthausnu.
1280- Tratenšek Simon, major: Zadnji trenutek, vendar pravočasen umik šole
N. Z. Ljudski miličnik 24. VII. 1951, št. 28 in 31. VIL 1951, št. 29.
Članek opisuje umik šole ob belogardističnem napadu na Semič 1944.
1281. Tratnik Matija: Temna zarja na Primorskem. Koledar Svobodne Slo­
venije, 1951, Buenos Aires [1950], str. 142—151.
Razprava prikazuje Primorsko v dobi vojne z vidika okupatorskih ko-
laboracionistov. Priznava množični značaj O F na Primorskem, zraven
pa napihuje partizanske težave, očita jim krvoločnost in paktiranje z
Nemci, opravičuje pa dejanja domobranske politike.
1282. Tri pisma izseljenca. Svoboda, Celovec 1952, str. 59—61.
1283. T(rček) C(iril): Drzen napad. LdP-Borba 29. VIII. 1953, št. 217.
Prikaz partizanskega napada na Nemce na Savi pri Litiji.
1284. (Trebše Duš)an: Štiri leta svobodne Tolminske. SPor 14. IX. 1951, št. 216.
Članek se dotika dobe NOB, omenja prve začetke partizanstva in po­
sledice bojev v dobi NOB.
1285. Trstenjak Lojze: Junaška borba štajerskih kurirjev. Ljudski glas, Mur­
ska Sobota 26. IV. 1951, št. 16.
Opis junaškega boja partizanskih kurirjev z Nemci na Grlavi ob Muri.
1286. Trstenjak Lojze: Zločin pri Smodiševem mlinu. Ljudski glas, Murska
Sobota 26. IV. 1951, št. 16.
Opis pokola večje skupine Slovencev ob Muri.
1287. Tudi brez orožja. Borec 1953, str. 366.
Epizoda iz časov mobilizacije na Primorskem v začetku 1943, ko so novi
mobiliziranci brez orožja pognali v beg italijansko patruljo.
1288. Tudi ženske so bile borke. Borec 1952, str. 95—96.
Članek navaja primere, kjer so starejše ženske aktivno podprle borce
narodnoosvobodilne borbe.
1289. Tul Marija: »Živeli Primorci!« Borec 1953, str. 267—268.
Spomini na potovanje na Kočevski zbor in doživetja v Kočevju.
1290. Turk Ernest: Vojni dobrovoljci in narodnoosvobodilna borba. SPor
27. IX. 1953, št. 228.
Razen o dobrovoljski tradiciji pri Slovencih iz časov pred drugo sve­
tovno vojno govori pisec obširneje o Soškem odredu 1941. leta in nato
o kongresu v Ribnici konec septembra 1943.
1291. Učo: Partizanska šola na Kočevskem. Dolenjski list, Novo mesto 13. IV.
1951, št. 15-
1292. Ukmar Drago-Bojan: Preko Oblakovega vrha na Vrhovče. Nova Gorica,
Postojna 26. IX. 1950, št. 38.
Prikaz bojev z Nemci poleti 1944.
1293. Ulčar Jože-Mirko: Slovenska Koroška. Izpiski iz partizanskega dnevnika.
Jeseniški kovinar, Jesenice 10. III. 1951, št. 9—19. V-1951, št. 19.
Avtor prikazuje, kako so partizani prodrli preko Drave na ozemlje pri
Vrbskem jezeru in ga razgibali. Na koncu se j e dotaknil še Roža in
Podjune ter prodora na Svinško planino.

421
 1294. Ulčar Josip: Bitka pri Crni. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 104—107.
Avtor prikazuje veliko partizansko zmago nad Nemci .pri Crni na Ko­
roškem.
1295. Ulčar Josip: Želeli smo ostati z našimi ljudmi. Koroška v borbi, Celovec
1951, str. 185—191.
Prikaz prodora in razmaha osvobodilnega gibanja n a Koroškem severno
od Drave ter umik iz Koroške konec maja 1945.
1296. U(rbas) M(arija): Odlomki iz dnevnika leta 1941 v Ptuju. Ptuiski zbor­
nik 1893—1953, P t u j 1953, str. 66—69.
Oris subjektivnega občutja o dogodkih v Ptuju od začetka vojne do
izselitve.
1297. Urbas Tončica: Ptuj v boju za nacionalno osvoboditev. Ptuiski zbornik
1893—1953, P t u j 1953, str. 63—65.
Oris progresivnega gibanja v Ptuju pred vojno in kratek prikaz ptuj­
skega deleža v narodnoosvobodilnem boju.
1298. Urbas Tone: V Rožu je bilo vroče. Koroška v borbi, Celovec 1951
str. 206—209.
Spomini na aktivnost prvega bataljona Zahodnokoroškega odreda v
letu_ 1944.
1299. Ustje in Uhanje, spomenika našega mučeništva in sramote italijanske
civilizacije. Demokracija, Trst-Gorica 22. VIII. 1952, št. 34.
Opis fašističnega ropanja pri Slovencih, poboja karabinjerskega ma-
cesala in nato požiga slovenskih vasi in uboja nekaterih domačinov.
1300. (Vahcic Jožko): Spomini iz Gubčeve brigade. Naše delo, Krško 10. sep­
tembra 1952, št. 17.
1301. (Valenčič Franc)-kis: Neuklonljivi Trst SPor 6. IX. 1953, št. 210.
Spomini na ilegalno delo v.Trstu.
1502. Valentinčič Janko: Ob 10. obletnici velikih borb v Brkinih. Slovenski
Jadran, Koper 5. VI. 1953, št. 23.
Spomini na narodnoosvobodilno gibanje v Brkinih.
1303. V(alentinčič) J(anko): Stjenkov največji podvig na Krasu. Slovenski
Jadran, Koper 4. IX. 1953, št. 36.
Prikaz partizanske akcije na Nemce in Italijane pri Komnu na Krasu
poleti 1944.
1304. V(alentinčič) J(anko): Kandidati za republiški zbor na Sežanskem. Ervin
Dolgan-Janez. Slovenski Jadran, Koper 23. X. 1953, št. 43.
Biografija, ki v.veliki meri zajema vojni čas in kaže Dolganovo sodelo­
vanje v NOB.
1305. Valher Zmago: Nekateri podvigi štajerskih zaščitnikov. Ljudski miličnik
25. IX. 1951, št. 37.
1306. Valher Zmago: Mostovi in tovarne so ostale. Ljudski miličnik 2. X. 1951
' št. 38.
Pisec prikazuje, k a k o so zaščitniki skrbeli za o h r a n i t e v mostov in to­
varn, ko je njihova ohranitev že koristila Slovencem.
1307. Vas gori, dim in nevzdržna vročina v bunkerjih. Nova Gorica PostoJina
30. Vili. 1951, št. 54.
Opis požiga Gabrovice pri Trstu.
1308. Vauhnik Vladimir: Grožnje in spletke proti obstoju Slovenije. Koledar
Svobodne Slovenije za 1953. leto- Buenos Aires 1952, str. 141—146.
Pisec na dokaj nejasen način razlaga položaj Slovenije ob izbruhu druge
svetovne vojne do razkosanja Jugoslavije. Napada velesrbske tendence,
toda brani kneza Pavla.
1309. Večna slava padlim borcem in žrtvam fašističnega nasilja. Dolenjski
list, Novo mesto 19. V. 1951, št. 20.
Članek objavlja seznam padlih po vaseh.
1510. Vernik Stane: Partizanska tovarna v Ljubljani. SPor 9. X: 1952, št. 240.
Opis partizanske ilegalne delavnice v Ljubljani.
1311. Vesić Dušan: P. C. »Udarnik« je prvi priplul v Trst. LdP 8. IX. 1952 št. 36.
1312. (Vidervol Nina): Naš tisk. Naša žena 1953, str. 261.
Članek naniza ženske liste in njihove urednice v dobi NOB.

422
1313. (Vidervol Nina): Slava padlim. Naša žena 1953, str. 263.
Članek našteva ženske aktivistke, ki so dale svoje življenje v NOB.
Dodano je pismo Marjana Mahniča, preden so ga odpeljali na streljanja
in pripomba njegove matere.
1314. (Vidmar Tit): Igralska skupina IX. korpus'a spet med Primorci. SPor
12. VIII. 1953, št. 189.
Kratek historiat igralske skupine.
1315. Vidmar Tone-Luka: Kako je bilo takrat, ko smo uničili plavogardistično
gnezdo v Grčaricah 14.11. in 10. IX. 1943. SPor 26. IV. 1951, št. 99.
1316. Vidmar Tone-Luka: Pred desetimi leti na Krimu. Borec 1952. str. 198
do 199.
Pisec prikazuje začetek italijanske ofenzive sredi leta 1942.
1317. Vidmar Tone-Luka: Prva kolesarska četa. Borec 1953, str. 178—179.
Pisec prikazuje ustanovitev kolesarske čete na osvobojenem ozemlju
na Dolenjskem v maju 1942 in kako je operirala do italijanske ofenzive.
1318. Vidrih Zdravko: Juriš na Crni v r h . . . ! SPor 16. VIII. 1953, št. 192 in Pri­
morski dnevnik, Trst 19. VIII. 1954, št. 196.
Spomini na osvojitev belogardistične postojanke na Primorskem.
1319. Vilfan Joža: Praznik Primorske. Tovariš 1953, str. 929—930.
Oris značilnosti narodnoosvobodilnega gibanja na Primorskem.
1320. (Vilfan Vinko): V nedeljo bo odkritje spomenika žrtvam zloglasnega
fašističnega taborišča na Rabu. LdP-Borba 9. IX. 1953, št. 227.
V okviru naznanila za odkritje spomenika prikazuje pisec italijanske
namene s taboriščem na Rabu in življenje internirancev.
1321. Vilhar Savo-Sine: Major Matevž. SPor 1. X. 1952, št. 233 in 2. X. 1952,
št. 234.
Spomini na spopad z Italijani na Golem leta 1941 in na kasnejša dejanja
Matevža Sivca iz Škrilj nad Golim.
1322. Vilhar Savo: Pred 10-letnico X. ljubljanske brigade. Ljubljanske novice
27. III. 1953, št. 13.
Oris delovanja ljubljanske brigade.
1323. Vilhar Savo-Sine: Na splavu v napad. Ljubljanski dnevnik 31. VIL 1953,
št. 176.
Članek prikazuje partizanski napad na belogardistično postojanko v
Podpeči v letu 1944.
1324. Vilhar Srečko: Pod vodstvom Osvobodilne fronte si je izvojevalo svobodo
tudi delovno ljudstvo na Koprskem. Istrski tednik, Koper 27. IV. 1951,
št. 17.
Kratek pregled osvobodilnega gibanja v koprskem okraju.
1325. V(ilhar) S(rečko): Osvobodilni boj v Slovenski Istri. Tovariš 1953, str. 588.
Skica važnejših dogodkov v razvoju NOB v Slovenski Istri.
1326. V(ilhar) S(rečko): Socerbski okraj v narodnoosvobodilnem boju. Sloven­
ski Jadran, Koper 17. VIL 1953, št. 29.
1327. (Vipotnik 01g)a: Spomini partizanke. Mladina 31. VIL 1952, št. 15.
Opisuje delo SKOJ-a v partizanih.
1328. Vitkovič Janez: Iz upornih dni belokranjskega ljudstva. Dolenjski list,
Novo mesto 13. IV. 1951, št. 15—11. V. 1951, št. 19.
Članek prikazuje partizanstvo v Beli krajini 1941—1944. Omenja le
dogodke, ki se jih avtor dobro spominja.
1329. Vitkovič Janez: Alojz Fabjan, prvi komandant belokranjskih partizanov.
Dolenjski list, Novo mesto 4.1.1952, št-1.
Opis bega iz italijanskih zaporov, partizanske akcije pri Gribljah in
boja pri Lazah.
1330. Vitkovič Janez: Partizanski napad na italijansko posadko v Starem trgu
ob Kolpi 1. junija 1942. Dolenjski list, Novo mesto 30. V. 1952, št. 22.
1331. Vitkovič Janez: Krvavi cvet z Belčjega vrha. Dolenjski list, Novo mesto
18. VIL 1952, št. 29.
Opisuje usodo Fanike Gašperičeve.

423
 1532. Vitkovič Janez: Ob 10. obletnici ustanovitve XV. brigade. Dolenjski list.
Novo mesto 11. IX. 1953, št. 36.
Kratek historiat.
1333. Vivoda Marijan: Nekaj spominov na ustanovitev in razvoj OF v Novem
mestu v letu 1941. Dolenjski list, Novo mesto 25. IV. 1952, št. 17—9. V. 1952
št. 19.
1334. Vižintin Svitoslav: Renče v plamenih. Nova Gorica, Postojna 23-avgu­
sta 1951, št. 33.
1335. V.J.: Spomini na Treviso in Gonars'. Gorenjski glas, KranjJ 25. IV. 1951
št. 17.
1336. Vloga ženskega tiska med narodnoosvobodilnim bojem. Naša žena 1951
str. 123—125.
1337. Vodnik Jože: Boji artilerijske brigade IX. korpusa. SPor 3. IX. 1953, št. 208.
Obris marčnih in aprilskih bojev leta 1945 z Nemci na Primorskem.
1338. Vogrič Avgust: Talci. Slovenski Jadran, Koper I.V. 1953, št. 18.
Pisec opisuje partizanske zasede in nato napad na Nemce pri Poljubinu,
zaradi česar so Nemci ustrelili 7 Poljubincev.
1339. Vogrič Avgust: Napad iz zasede. Slovenski Jadran, Koper v
19. VI. 1953
št. 25.
Ori* napada na Nemce pri Raci ob Idriji in uspeha v juniju 1944.
1340. (Vogrič Rudi)-vr: Pod malim Gregorjevcem 17. julija 1941. Ljubljanski
dnevnik 21. VIL 1953, št. 168.
Reportaža o sestanku gorenjskega PK, ki je sklepal o začetku vstaje na
Gorenjskem.
1341. (Vogrič Rudi): Prvi rafal. Ljubljanski dnevnik 21. VIL 1953, št. 168.
Oris uporniških začetkov tržiške čete.
1342. (Vogrič Rudi): Zadnji poskus pobega Toneta Tomšiča. Ljubljanski dnev­
nik 21. VIL 1953, št. 168.
Članek prikazuje Tomšičeve načrte in zvezo z zdravnikom zaradi po­
bega iz zapora v Radovljici.
1343. Vojinovič Aleksander-Vojin: Juriš ljubljanske brigade na Štampetov
most. LdP-Borba 20. VIII. 1953, št. 210.
1344. Vojinovič Aleksander.Vojin: Trinajst skojevcev je pognalo nemški vlak
v Dravo. Večer, Maribor 9. X. 1953, št. 258.
1345. Vojinovič Aleksander-Vojin: Prva zmaga Pohorske brigade. Večer Ma­
ribor 10. XII. 1953, št. 289—11. XII. 1953, št. 290.
Pisec po spominih opisuje napad novoustanovljene pohorske brigade, ki
je pri Janževem vrhu na Dravi organizirala napad na vlak Celovec—
Maribor.
1346. Vojnega zločinca Tebalija so titovci izpustili že 1945. Delo, Trst 26. sep­
tembra 1953, št. 256.
Članek očita organom jugoslovanske armade, da so izpustili na svobodo
bivšega kvestorja v Bologni, češ da j e vendar bil vojni zločinec.
1347. Voljč Janez: Nam ni svobode nihče podaril. Partizanski dnevnik, Okro-
glica 5-IX. 1953 (slavnostna številka).
Obris narodnoosvobodilnega boja na Primorskem.
1348. Volk dlako menja— čudi nikoli. Borec 1952, str. 142—144.
Članek navaja odlomke pisem, v katerih so italijanski vojaki opisovali
svoj težki položaj v zasedeni Sloveniji leta 1941.
1349. Volk Jože: Bil je pripravljen dati vse za svobodno in srečno domovino.
Primorski dnevnik, Trst 15. VIII. 1953, št. 194.
Članek riše delo in lik Anton Veluščka-Matevža.
1350. Vončina Drago: Skrb za učiteljski naraščaj in vzgojo med narodno­
osvobodilno vojno. Sodobna pedagogika 1951, str. 172—177.
1351. Vošnjak Mitja-Jernej Kosec: Spomini na prve čase Mladine. Mladina
6.1.1953, št. 1.
1352. Vošnjak Mitja: Nepozabni dnevi na Kočevskem. Mladina 22. IX. 1955,
št. 37.
Spomini na kongres Zveze slovenske mladine leta 1943.

424
1353. V.P.: Cerkno, aprila 1 9 4 1 . . . Primorski dnevnik, Trst 13. IX. 1953, št. 218.
Članek opisuje zmedo med italijansko vojsko v Cerknem, ki j e nastala
zaradi napačnih poročil o vdoru jugoslovanske vojske preko meje, in
ironizira vedenje italijanskih vojakov.
1354. V partizanih. Zasavski udarnik, Trbovlje 5. V. 1951, št. 18—11. V. 1951,
št. 19.
1555. (Vrečar France): Tako j e končal osvajalcev pohod. Ljubljanski dnevnik
26. IV. 1952, št. 100.
Zapiski o partizanskih bojih v Jelenovem žlebu.
1356. (Vrečar France): V partizanskih delavnicah pred desetimi leti. Ljubljan­
ski dnevnik 6. IX. 1952, št. 211.
1357. (Vrečar France): Neuklonljiva Ljubljana. Ljubljanski dnevnik 8.okto­
bra 1952, št. 238—10. X. 1952, št. 240.
Z jedrnatimi besedami slika članek odpor Ljubljane proti italijanskemu
okupatorju.
1358. Vrečko Boris: S štirinajsto divizijo čez Sotlo. Borec 1953, str. 3?—39.
Članek prikazuje skrb za prehod divizije preko Sotle na štajersko.
1359. Vreg F r a n c e : Boroveljska tragedija. SPor 15. V. 1952, št. 114.
Reportaža o zadnjih bojih z esesovci pri Borovljah, ko je Nemčija že
kapitulirala.
1360. Vrhovnik Stane: Spomini na delo Narodne zaščite. Ljudski miličnik
18. IV. 1951, št. 15.
1361. V(rhovnik) S(tane): Iz spominov na delo Narodne zaščite v letu 1942.
Ljudski miličnik 21. VIII. 1951, št. 32 in 28. VIII. 1951, št. 33.
1362. (Vrščaj Zima): Pred desetimi leti. Tovariš 1953, str. 1224-
Prikaz prvega kongresa SPZŽ v Dobrniču.
1563. Wieser Milka: 14. april 1942. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 110—112.
Prikazuje, kako so Nemci izseljevali slovenske kmete leta 1942.
1364. Winklër Venčeslav: Žrtve in posledice okupacije. Sodobna pedagogika
1951, str. 146—149.
Članek nakazuje posledice okupacije na vzgojno delo, žrtve med učitelj­
skimi in profesorskimi kadri, rušenje šolskih poslopij in žrtve med
otroki.
1365. Winkler Venčeslav: Tekmovanje v šolah. Sodobna pedagogika 1951,
str. 186—193.
1366. Wntte Janez: Verjemi, vojne j e konec! Koroška v borbi, Celovec 1951.
str. 115—121.
Pisec opisuje različne spopade z Nemci pozimi 1944 in 1945.
1367. Wutti Mira: Selili so n a s ' . . . Svoboda, Celovec 1952, str. 3—25.
Na podlagi spominov napisan sestavek o nemškem nasilju nad koroškimi
Slovenci, o aretacijah leta 1941, množičnih selitvah leta 1942, taborišču
v Zrelcu, selitvi v Nemčijo in osebnih doživetjih v Nemčiji do konca
vojne.
1368. X: Od 6. do 13. aprila v Novem mestu. Dolenjski list, Novo mesto 7. IV.
1951, št. 14 in 13. IV. 1951, št. 15.
13869. (Zagornikova): Manom Henrika Zagornika. Spomini matere in tovariša.
Glas Mežiške doline, Mežica 1.IX. 1952, št. 7.
1370. Zagoršek P e t e r : Ustanovitev brigade Matije Gubca. Tovariš 1952. str. 680
do 681.
1371. Zalaznik F r a n : Na Pohorju. Ptujski tednik, P t u j 10. VIII. 1951, št. 31.
Spomini na partizanstvo na Pohorju 1.1942 in v Mežiški dolini 1.1943.
1372. Zamljen Jože-Drejče: Prvi letak. Dolenjski list, Novo mesto 10. IV. 1953,
št. 14.
Avtor opisuje nastanek letaka, k i . n a j bi preprečil izsekavanje na Gor­
jancih.
1573. Zamljen Jože-Drejče: V spomin. Dolenjski list. Novo mesto 18. XII. 1953,
št. 50.
Avtor opisuje, kako so ga zasliševali italijanski karabinjerji zaradi črke
»V« v besedi »V spomine.

425
1574. Zanimiva, a skoraj pozabljena obletnica. Novinar 1951, št. 4—5.
Spomini na ustanovitev Društva novinarjev Slovenije v Črnomlju 1944.
1375. Zapiski neznanega partizana iz leta 1941. LdP 19. VII. 1952, št. 29.
1376. Zapiski o razvoju Narodne milice na Primorskem. Ljudski miličnik
4.IX. 1951, št. 34 in 11. IX. 1951, št. 35.
1377. Zdešar Henrik: Šolstvo na Primorskem v času narodnoosvobodilne borbe.
Sodobna pedagogika 1951, str. 194—204 in Primorski dnevnik, Trst 3. VIII.
1951, št. 182—7. VIII. 1951, št. 185.
1378- Zdešar Henrik; gola v borbi za svobodo Primorske. Primorski dnevnik
27. IV. 1951, št. 99.
Članek prikazuje razvoj in skrb osvobodilnih, organov za slovenske šole
na Primorskem po kapitulaciji Italije.
1379. (Zdešar Henrik): Med grmenjem in regi Jan jem strojnic so odpirali slo­
venske šole. LdP-Borba 23. VIII. 1953, št. 212.
Spomini n a razvoj šolstva na Primorskem.
1380. Zdovc Ignac: Utrinki s Svinške planine. Borec 1951, str. 296—298.
Spomini na 'partizanske doživljaje na Koroškem v zadnji zimi 1944 •
do 1945.
1381. (Zemljarič Janez)-jz: Spomini na Narodno zaščito. SPor 19. X. 1952, št. 248.
1382. Zečević Vlada: Mi nismo ustvarjalci za zeleno mizo. SPor 29. XI. 1953,
št. 282.
Spomini na bivanje v Sloveniji in potovanje v Jajce.
1583. (Zega Vojko): Partizanska diverzantska akcija na tovarno v Anhovem.
Slovenski Jadran, Koper 1.1.1953, št. 1. (
1384. Zgonc Bogdan: Pionirji — kurirji. Borec 1953, str. 369.
Članek kaže, k a k o so pionirji v Grahovem bili povezani s partizani in
služili partizanski stvari.
1385. Zgonik Mavricij: Iz zgodovine osvobodilnega gibanja v Mariboru in oko­
lici. Vestnik, Maribor 17. VIL 1951, št. 166—19. VIL 1951, št. 168.
Avtor prikazuje porajanje osvobodilnega gibanja v Mariboru, delo voj­
nega komiteja, mestnega komiteja, nemškega zasledovanja aktivistov '
OF in zlasti KP. Na koncu se dotika še ustanovitve prve partizanske
skupine na Pohorju.
1386- (Zibelnik Pavel): Patrulja na Gorenjsko, ki j e vzdrževala zvezo Ljub­
ljane s partizani preko italijanske in nemške meje. Ljubljanski dnevnik
21. VIL 1953, št. 168.
1387. Zidar Jože-Jadran: Narodnoosvobodilno gibanje v ilirsko-bistriškem
okraju. Slovenski Jadran, Koper 28. XL 1952, št. 48—26. XII. 1952, št. 52.
Pisec opisuje začetke osvobodilnega gibanja ter razvoj partizanstva do
kapitulacije Italije.
1388. Ziherl Ana: Ilegalčki. LdP 22. V. 1951, št. 118 in 23. V. 1951, št. 119.
Avtorica prikazuje, kako je »Slovenska narodna pomoč« med okupacijo
skrbela za otroke aktivistov, ki so morali v ilegalo ali v partizane.
1389. Ziherl Boris: Dragi pionirji. Pionirski list 28. IV. 1951, št. 16.
Pisec prikazuje razpravljanje na ustanovnem sestanku OF.
1390. Ziherl Boris: France Rozman-Stane na Kočevskem. Koroška v borbi, Ce­
lovec 1951, str. 65—65.
Opis partizanske akcije v Mežici leta 1943.
1391. Zločini obtožujejo nemške nacionalistične hujskače na Koroškem. SPor
19. VIII. 1953, št. 195.
Dopisnik iz Koroške prikazuje nacistične metode v ravnanju s Slovenci «t
in rezultate. ,
1392. Z. M.: Pot proti domu. Naša žena 1951, str. 137—139. t
Prikazuje osvoboditev internirancev v Nemčiji in povratek domov.
1393. Zor Adam-Kovač: O narodnem heroju Ivanu Suliču-Carju. Slovenski Ja­
dran, Koper 14. VIII. 1953, št. 35.
Oris junakove borbenosti.
1594. Zora Perello-Milena. Ob obletnici njene smrti. Primorski dnevnik, Trst
21.11.1955, št. 45. '
Oris življenja in dela za narodnoosvobodilno gibanje v Trstu in Brkinih. ^

426
1595. Z(upanc) L(ojze): Naša sta, četudi nam zažgo hišo. Dolenjski list, NOTO
mesto 28. IV. 1953, št. 17.
Spomini na fašistično nasilje nad Brežani v dolini Kolpe.
1396. (Zupan)c (Lojze): Tako je bilo v Gradacu 26. julija 1942. Dolenjski list,
Novo mesto 17. VIL 1953, št. 28 in 24. VII. 1953, št. 29.
1597. Zupane Ludvig-Ivo: Ob 10-letnici brežiškega pohoda. Ljubljanski dnev­
nik 31. X. 1951, št. 105—3. XI. 1951, št. 107.
Spomini na pot »Stanetovega« bataljona proti Brežicam in v bojih z
Nemci.
1398. Zupane Ludvig-Ivo: S komandantom Stanetom nad Šoštanj. Večer, Ma­
ribor 21. VII. 1953, št. 170.
1399. Zupane Ludvig-Ivo: Savinjska četa. Savinjski vestnik, Celje 25. VIL 1953,
št. 29.
Spomini na nastanek in prve akcije savinjske čete.
1400. Zupančič Jože: Partizan Maks pripoveduje. Iz razgovora s tov. Mihom
Berčičem, predsednikom I O OLO Ljubljana-okolica. Zasavski vestnik,
Trbovlje 14. II. 1952, št. 7 in 21. II. 1952, št. 8.
Spornim na boje v Zasavju v letu 1941.
1401. Zupančič Jože: Začetek partizanstva v letu 1941 na Frati pri Ajdovcu.
Spomini po zapiskih v dnevniku. Dolenjski list, Novo mesto 25. IV. 1952,
št. 17—9. V. 1052, št. 19.
1402. Zupančič Jože: Uporniški luksemburžani v Litiji — pozimi 1941—1942.
LdP 7. VI. 1952, št. 22.
Članek prikazuje vpliv slovenskega narodnoosvobodilnega gibanja na
protihitlerjevsko stališče pri Luksemburžanih.
1403. Z(upančič) J(ože): TKZO (Tehnika kamniško-zasavskega odreda). Delav­
ska enotnost 19. L 1951, št. 4.
Pisec opisuje, kako j e bila tehnika narejena in opremljena ter kaj je
izdelovala.
1405. Zupančič Jože: Zasavje v plamenih narodnoosvobodilne borbe. I. del,
leto 1941, izd. Zveza borcev v Litiji [Ljubljana 1952], str. 143, 8°.
Pretežno na spominih zaslišanih ljudi, v manjši meri pa na arhivskih
virih napisan politični in borbeni razvoj narodnoosvobodilnega gibanja
v Litiji in bližnji okolici za leto 1941.
1406. Zupančič Jože: Napad na nemško postojanko na Savi septembra 1944.
Iz pogovora s tov. Peterkom-Miškom iz Spodnjega Loga. Zasavski vest­
nik, Trbovlje 22. VIL 1952, št. 29.
1407. Z(upančič) J(ože): Začetki partizanstva v Zasavju. Zasavski vestnik,
Trbovlje 22. VIL 1952, št. 29.
Po pripovedovanju tov. Strlekarja-Jožeta opisuje avtor partizanstvo v
Zasavju leta 1941/1942 in ustanovitev zasavskega bataljona leta 1942.
1408. Zwitter Franci: Tisk med NOB. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 53
do 58.
Prikazuje razvoj koroške pokrajinske tehnike do konca vojne.
1409. Zwitter Mirt: Izselitev. Koroška v borbi, Celovec 1951, str. 17—26.
Pisec prikazuje namene, izvajanje in posledice izselitev slovenskih ljudi
na Koroškem.
1410. Ž(agar) J(elko): Vrata so se odprla... Glas Gorenjske, Kranj 25.IV. 1953,
št. 17.
Članek prikazuje, kako so maloštevilni partizani prve dni maja 1945
osvobodili Begunje, rešili zapornike in razorožili Nemce.
1411. Žagar Marija: Žena partizanka pripoveduje. Glas Mežiške doline, Mežica
1.IX. 1952, št. 7.
1412. Žalostni 8. december 1941 v KLO Vrhovo. Zasavski vestnik, Trbovlje
19. VIL 1951, št. 29.
Prikaz izseljevanja Slovencev v Zasavju.
1415. Žavcar Pavle-Matjaž: Ob deseti obletnici ustanovitve I. koroškega bata­
ljona. Tovariš 1953, str. 424.
V zvezi s spomini na obletnico, riše pisec razmah narodnoosvobodilnega
gibanja na Koroškem leta 1943.

427
 1414. Žerjal Avguštin-Mirko: Udarna četa. Primorski dnevnik, Trst 5. IX. 1953,
št- 211.
Spomini na akcije »udarne< čete Kosovelovega bataljona jeseni 1945.
1415. Žibert Alojzij: Slavni dnevi in tragični konec II. bataljona Kokrškega
odreda. SPor 4. X. 1952, št. 255 in 5. X. 1952, št. 236.
Spomini na tragedijo v Udenborštu pri Kranju.
1416. Življenjska pot Borisa Kidriča. Borec 1953, str. 119—120.
1417. Žolnir Bogdan: Slovenjgraški okraj med narodnoosvobodilno borbo. •
Slovenj Gradec ob 700-letnici 1251—1951, Slovenj Gradec 1951, str. 51—63. !
1418. (Žolnir Bogdan): Prvi koroški bataljon. Borec 1953, str. 149—152. j
Po spominu napisan sestavek o partizanskih začetkih v Mežiški dolini.
1419. Žolnir Bogdan: Razvoj NOB v Mežiški dolini. Koroški fužinar. Ravne
1. V. 1953, št- 4.
Na podlagi prvenstveno spominskih virov in delno sodobnih arhivskih
dokumentov napisan pregled narodnoosvobodilnega gibanja v Mežiški t
dolini n a Koroškem.
1420. (Žolnir Bogdan): Naši narodni heroji — Franjo Vrunč. Večer, Maribor
19. XII. 1953, št. 297.
Kratka biografija o predvojnem in medvojnem času Vrunčevega dela. '
1421. Žrtve fašizma mesta Trbovlje. Zasavski vestnik, Trbovlje 20. XI. 1952, !
št. 46.
Seznam 487 žrtev iz Trbovelj, ki so padli ali umrli kot žrtve vojne. Se­
znam obsega rojstne podatke, datum in kraj smrti, če je znan. i
1422. Žrtve italijanskega terorja na otoku Rabu. SPor 1. II. 1953, št. 26—9. fe-
" bruarja 1953, št. 29.
Seznam vseh. po imenu znanih, ki so umrli v italijanskem taborišču na
Rabu.
!
1423. Žrtve fašističnega terorja na otoku Rabu. Kmečki glas 11.11.1953, št. 6.
Abecedni seznam znanih umrlih Slovencev v taborišču na Rabu.
Župančič Jože: —, glej Zupančič Jože.
1424. (Žužek Nande): Ljudje na Bloški planoti so se dvignili k uporu. Ljub- i
ljanski dnevnih 21. VII. 1953, št. 168. J
1425. (Žužek Nande): Veliki dnevi na Kočevskem. Odlomki iz kočevske na- j
rodnoosvobodilne kronike. LdP-Borba 21. VIL 1953, št. 184. ;
Prikaz začetkov narodnoosvobodilnega gibanja na Kočevskem v 1.1941.
1426. (Žužek Nande): Šaleška dolina se je uprla. LdP-Borba 22. VII. 1953.
št. 185.
Članek opisuje prvo leto partizanstva v Šoštanju in okolici. .
1427. Žužek Nande: S kamionom in peš mimo švabskih zas'ed na Kočevski zbor.
LdP-Borba 4. X. 1953, št. 248.
Po pripovedovanju Mice Šlandrove in dr. Pavla Lunačka opisano poto- I
!
vanje na Kočevski zbor odposlancev.
1428. Ž(užek) N(ande): Kosovelovci branijo Štanjel. LdP-Borba 6. IX. 1953 I
št. 224. !
Prikaz velike partizanske zmage v septembru 1944. i
1429. Žvan Jasa: Kako se je začelo v Brkinih. Slovenski Jadran, Koper 4. sep­
tembra 1953. J
Pisec prikazuje razvoj narodnoosvobodilnega gibanja v Brkinih. Pri­
kazuje predvsem razvoj v dobi italijanske okupacije, medtem ko se
nemške le dotika.

428
 INSTITUT Zfi NOVEJŠO ZGODOVINO

ZGODOVINSKI Cas.
1954
941/949

119540250 COBISS •