Professional Documents
Culture Documents
Mehanika Teorija
Mehanika Teorija
Osnovni pojmi
Togo in deformabilno telo, ter masno središče
Obnašanje togega telesa lahko obravnavamo, kot obnašanje točke, v kateri je zbrana vsa masa telesa
m. To točko imenujemo masno središče. Lego masnega središča v prostoru določa krajevni vektor :
[N]
Kjer je g= =9.81 ⁄ .
1. Newtonov zakon
Masno središče telesa miruje ali se giblje premo ali enakomerno, če je vektorska vsota vseh nanj
delujočih sil Fi enaka 0.
∑
2. Newtonov zakon
Rezultanta zunanjih sil ∑ , ki delujejo na telo je enaka spremembi gibalne količine
masnega središča S v enoti časa.
Rezultanta vseh momentov, ki delujejo na telo, enaka spremembi vrtilne količine v enoti časa:
3. Newtonov zakon
(Zakon o akciji in reakciji)-> Če prvo telo deluje na drugo telo s silo, deluje drugo telo na prvo z
nasprotno usmerjeno enako veliko silo.
Razstavljanje sile
= =
Vrste sil
Glede na območje delovanja delimo sile na:
- Točkovne,
- Linijske,
- Ploskovne.
Vektor ročice r je relativni krajevni vektor, ki povezuje vrtišče V s prijemališčem sile F. Velikost
momenta Mv je:
Ravnotežne enačbe
∑ ∑ ∑
Koeficient trenja
Kot ϕ med smerjo kontaktne sile in smerjo normale na dotikalno ploskev določa tudi razmerje med
obema komponentama kontaktne sile.
Obstaja seveda maksimalni kot kjer se kontaktna sila še uravnoteži. Z njim definiramo
koeficient trenja μ:
Sile s skupnim prijemališčem
Ravnotežje sil s kupnim prijemališčem
Če je rezultanta vseh sil, ki delujejo na telo in imajo skupno prijemališče, enaka nič, je telo v
ravnotežju. Če nekaterih sil ne poznamo, za namen njihove določitve zapišemo pogoj
ravnotežja(ravnovesne enačbe). Izračun izvedemo tako, da sile razporedimo na posamezne
komponente, vsota le teh pa mora biti enaka nič.
Če sta sili in , ki ne ležita na isti smernici, enako veliki a nasprotno usmerjeni, telesa ne
premikata ampak ga vrtita v ravnini obeh sil. Velikost momenta dvojice M=Fa je odvisna le od
velikosti sil njune medsebojne razdalje, ne pa oddaljenosti od vrtišča.
Silo togemu telesu lahko vzporedno prestavimo v poljubno točko. Preneseni sili moramo dodati tudi
moment, ki ga ta sila povzroča v svojem prvotnem položaju.
Konstrukcija je statično določena, če ravnotežne enačbe zadoščajo za enoličen izračun vseh reakcij in
notranjih veličin problema.
Notranje veličine
Če hočemo ugotoviti, kako je posamezen prerez obremenjen, na tistem mestu prerežemo predmet.
Kar se pojavi na prerezu mora uravnotežiti učinek zunanje sile F. Če naj bo obravnavani del palice v
ravnotežju, mora biti rezultanta teh sil po velikosti enaka, po smeri pa nasprotna sili F:
Sila s katero uravnotežimo zunanjo silo F imenujemo notranja osna sila (N).
Notranje veličine:
So rezultirajoči učinki , ki se pojavijo na teh mestih. V ravninskih primerih se na prerezni ploskvi
pojavijo naslednje notranje veličine:
NTM diagram:
Notranje veličine se vzdolž nosilca spreminjajo tako po velikosti, kot tudi po smeri. Njihovo
spreminjanje prikazujejo diagrami notranjih osnih sil N(x), notranjih prečnih sil T(x) in notranjih
momentov M(x).
Polje nosilca:
Polje je območje nosilca, kjer se funkcijski predpisi za notranje statične seličine N(x), T(x) in M(x) in
kinematične veličine ne spremenijo. Novo polje vzdolž nosilca v splošnem definira:
- NT diagrami prikazujejo spreminjanje notranjih sil vzdolž nosilca. Funkcijski predpis notranje
sile je v tem polju konstanta.
- Če je polje obremenjeno s konstantno obtežbo q(x) je funkcijski predpis notranje sile linearna
funkcija.
- Vsiljen in reakcijski moment se ne odražata neposredno v diagramih notranjih sil. Na mestu
zunanjega momenta torej skoka v diagramu sil ni.
Predznak notranjega momenta lahko določimo tako, da pogledamo spodnjo stran nosilca. Kjer je
nosilec raztegnjen(dol) je moment pozitiven, kjer pa je stisnjen(gor) pa je negativen.
Elementarni delec:
Če je telo sestavljeno iz neskončnega števila neskončno majhnih kock, potem to poimenujemo
elementarni delec. Želimo ugotoviti kakšni so učinki na ta delec in ga zato »izrežemo« iz telesa.
Delovanje okolice na telo oz. kocko predstavljajo napetostni vektorji.
Napetostne vektorje (pi) označimo glede na ploskev na katero se pojavijo. (px na osi x, py na osi y in
pz na osi z) Napetostni delci v vseh šestih ploskvah ohranjajo elementarni delec v ravnotežni legi.
Napetosti:
Če napetostni vektor razstavimo na komponenti dobimo napetosti. Komponento napetostnega
vektorja, ki je pravokotna na odrezno ploskev, imenujemo normalna napetost σ, komponento, ki leži
na ravnini pa tangencialna ali strižna napetost τ. Normalno napetost σ na določeni ploskvi delec
občuti, kot raztegovanje ali stiskanje, strižno napetost τ pa, kot učinek striženja.
Indeksi napetosti:
Najprej označimo vrsto napetosti σ, τ. Nato najprej označimo usmerjenost normalne ploskve, na
kateri se napetost nahaja, drugi indeks pa podaja usmerjenost napetosti.
Napetostni tenzor:
Napetostno stanje elementarnega delca napišemo z napetostnim tenzorjem, ki ima 9 komponent.
Ravninsko napetostno stanje:
Enako, kot napetostni tenzor samo da obravnava 2D prostor. (samo x in y os)
Glavne napetosti:
Pri nekem kotu α=ϕ opazimo, da je τ=0. Normalni napetosti sta v tem položaju delca, ko strižnih
napetosti ni. To imenujemo glavni napetosti. Večjo označimo z , manjšo pa z :
Deformacijski tenzor:
Glavne deformacije:
O njih govorimo kadar se v deformiranem stanju pravi koti elementarnega delca ohranijo, oziroma po
analogiji z glavnimi napetostmi, kadar so kotne deformacije nič:
Sprememba prostornine:
Spremembo prostornine telesa ΔV z začetno prostornino popisuje volumska deformacija :
Podobno sta tudi strižna napetost τ in kotna deformacija γ premosorazmerni v primeru čistega striga.
G je strižni modul.
Poissonov količnik:
To je velikost prečnega skrčka ali raztezka posameznega materiala. Definiran pa je, kot razmerje
prečne proti vzdolžni deformaciji pri enoosni obremenitvi.
Strižni modul:
Je sorazmernostni koeficient med strižno napetostjo τin kotno deformacijo γ:
- Enoosno (nateg-tlak)
- Upogib
- Strig
- Torzija.
Primerjalna napetost:
Primerjalna napetost nam v praksi pove npr. iz katerega materiala naj bojo sestavni deli konstrukcije,
kakšnih dimenzij morajo biti, itd., da bo napetostno stanje v konstrukciji še dopustno.
Če bi hoteli preveriti ali je neko napetostno stanje dopustno ali ne bi morali to preveriti z mnogimi
eksperimenti. Zato se problema lotimo drugače. Potrebujemo primerjalno napetost , s katero vse
komponente tenzorja pretvorimo v eno samo vrednost. Mesto najbolj obremenjene točke pa
imenujemo kritično mesto konstrukcije.
Primerjalna napetost predstavlja mero obremenjenosti posamezne točke. Zanima nas ali je
napetostno stanje v tej točki še dopustno ali ne. Se pravi potrebujemo še neki dopustno napetost s
katero bomo kasneje primerjali. Za izračun uporabimo domneve izmed katerih je najbolj primerna
Misesova hipoteza. To je le ena izmed primerjalnih napetosti. Misesova primerjalna napetost:
V primeru nosilcev, kjer se napetosti pojavijo samo v prerezu nosilca se enačba poenostavi na:
Poseben pomen primerjalne napetosti je v tem, da lahko splošno napetostno stanje točke telesa
primerjamo z enoosnim, saj je za enoosno stanje kar enaka osni napetosti.
Kritična mesta konstrukcije: so mesta, kjer so vrednosti primerjalne napetosti največje. Lokacije
kritičnega mesta nosilca v splošnem vnaprej ni moč določiti. Primerjalno napetost lahko izračunamo
za vsa mesta konstrukcije za katere presodimo, da bi bila lahko kritična.
- Dimenzioniranje konstrukcije
- Kontrola napetostnega stanja,
- Izračun nosilnosti konstrukcije.
Pri vseh nalogah pa izhajamo iz zahteve, da primerjalna napetost nikakor nesme preseči dopustne.
Izračun napetosti:
Napetost v poljubnem prečnem prerezu vzdolž palice pri enoosnem napetostnem stanju izračunamo
kot:
Pri čemer je N notranja osna sila na opazovanem prereznem mestu in A ploščina tega prečnega
prereza.
- Statično določeno (če lahko iz ravnotežnih enačb izračunamo vse notranje osne sile v palicah
in reakcije),
- Statično predoločeno
- Statično nedoločeno (če vseh osnih sil v palicah in reakcij ne moremo določiti le s pomočjo
ravnotežnih enačb, ampak potrebujemo še dodatne->deformacijske).
Uklon palice:
Če palico obremenimo tlačno, se le-ta pri dovolj veliki obremenitvi lahko ukloni. Uklon je nestabilno
stanje, ki vodi v izbočitev palice, kar se lahko dogodi tlačno obremenjenim palicam. Prečni poves
palice f pa se pri tem s povečevanjem tlačne notranje osne sile ne povečuje sorazmerno.(uklon se
pojavi nemudoma)
Vitkost palice:
Vitkost palice λ je definirana kot:
Glede na velikost vitkosti λ palice iz konstrukcijskega jekla kritično silo izračunamo kot:
Upogib
O upogibu govorimo, ko je konstrukcijski element obremenjen tako, da se njegova vzdolžna os pri
obremenitvi ukrivi. Tako obremenjene elemente, ki imajo vzdolžno dimentijo znatno večjo od
debeline in širine, imenujemo nosilci. Če se nosilec zaradi obremenitve upogne, se v prečnem prerezu
pojavijo normalne napetosti v osni smeri, ki jih imenujemo tudi upogibne napetosti. Čisti upogib
nastane takrat, ko notranjih sil ni, obstaja pa samo notranji moment. (NTM diagram)
Velikost notranjega momenta M na mestu prereza x vzdolž nosilca je definirana, kot seštevek
momentov ΔMi, ki jih na vsak delec prereza povzročajo sile.
Kjer je e razdalja med osjo upogibanja in od nje najbolj oddaljeno točko prereza, pa največja
napetost, ki se v prerezu pojavi prav v tej najbolj oddaljeni točki. Sledi:
Maksimalna napetost:
Pri čemer je odpornostni moment prereza glede na y os. Porazdelitev napetosti po prerezu
tako popisuje enačba:
Oz.:
Premik koordinatnega sistema in Steinerjevo pravilo:
Če poznamo vztrajnostne momente prereza glede na osi težiščnega koordinatnega sistema, lahko
vztrajnostne momente glede na osi novega koordinatnega sistema izračunamo s pomočjo
Steinerjevega pravila:
Upogibnica
Je krivulja povesov w(x), ki ponazarja potek deformacijske črte upogibno obremenjenega nosilca. Pri
upogibu navadno z os usmerimo navzdol, zato so povesi navzdol pozitivni in obratno.
Kjer je m število veznih elementov, ter n število strižnih mest posameznega veznega elementa.
Produkt nm predstavlja število vseh strižnih con v sestavu.
Strig v nosilcih:
V nosilcih se čisti strig pojavi samo takrat, kadar ni notranjega momenta, sicer pa se strižne napetosti
najpogosteje pojavijo skupaj z normalnimi, kot posledica upogiba. Strig se v upogno obremenjenih
nosilcih pojavi takrat, kadar se vzdolžne plasti nosilca med seboj različno raztegujejo oziroma krčijo.
Izračun strižnih napetosti v nosilcu:
Strižne napetosti se po višini simetričnega prereza spreminjajo po enačbi:
Kjer je T notranja prečna sila (navidezno prerezano mesto), Sy(z) je statični moment označenega dela
prereza, b(z) širina prereza na višini z in Iy aksialni vztrajnostni moment celotnega prereza glede na y
os.
Torzija:
Je napetostno-deformacijsko stanje, ki ga povzroča moment , ki deluje okrog vzdolžne osi nosilca.
Odziv nosilca na takšno obremenitev prereza imenujemo notranji torzijski moment.
Največje strižne napetosti posameznega polja se pojavijo v točki na obodu gredi, ki je najbližja
težišču prereza. Izračunamo jih z enačbo:
Kjer je torzijski odpornostni moment i-tega polja gredi, ter notranji torzijski moment i-tega
polja gredi.
Dimenzioniranje gredi:
Če je napetostno stanje v gredeh stanje čiste torzije, je primerjalna napetost, ki jo pri dimenzioniranju
enačimo z dopustno enaka √ . Velikost prereza tako določamo glede na potrebni torzijski
odpornostni moment ,ki ga določimo z enačbo:
Kjer je Asr ploščina, ki jo omejuje srednjica tanke stene debeline t. Torzijski vztrajnostni moment
izračunamo z 2.Bredtovo enačbo:
Princip superpozicije:
Konstrukcijske sestave, na katere deluje več učinkov hkrati, lahko obravnavamo po principu
superpozicije. To pomeni, da lahko posamezne učinke na konstrukciji obravnavamo ločeno. Odziv
konstrukcije tako predstavlja seštevek vseh posameznih odzivov. Seštevanju delnih odzivov rečemo
tudi superponiranje odzivov. Superponiramo kinematične, kot tudi statične veličine.
Deformacijska enačba se v enoosnih primerih nanaša torej na raztezke posameznih polj konstrukcije
.