1. Afirmativna litiskontestacija?

Šteje se da je stranka, ki se o trditvah nasprotne stranke ni izjavila, take trditve priznava (molk stranke
pomeni priznanje).

2. Zamudna sodba kot EIN?

Kor EIN je lahko potrojen le izvršilni naslov, ki se nanaša na nesporni zahtevek. Gre za 2 vrsti nespornih
zahtevkov. Primeri, da nespornost temelji na izrecnem aktivnem soglasju in primeri v katerih toženec
v postopku ostal pasiven in gre za domnevo soglasja toženca.

V zamudni sodbi pasivnost toženca ne vzpostavlja fikcije, da toženec pripozna zahtevek, pač pa zgolj,
da prizna dejstva, navedena v tožbi. Sodišče kljub zamudi toženca opravi preizkus sklepčnosti tožbe
(ugotovi , ali iz dejstev zatrjevanih v tožbi izhaja, da je zahtevek po materialnem pravu utemeljen). Po
uredbi tudi položaj, ko se pasivnost toženca veže fikcija priznanja dejstev zadošča, da izdajo EIN, če na
podlagi fikcije pride do obsodilne sodbe.

Po EIN se šteje za izvršilni naslov zahtevek, ki mu dolžnik med sodnim postopkom ni nikoli ugovarjal
skladno z ustreznimi postopkovnimi pravili na podlagi zakonodaje države članice izvora, zato je
zamudna sodba primerna za evropski izvršilni naslov.

3. Priznanje in izvršitev arbitražne odločbe?

Arbitražna odločba, ki jo je izdala arbitraža s sedežem v Republiki Sloveniji, se lahko izvrši, ko je

razglašena za izvršljivo. Sodišče zavrne predlog za razglasitev izvršljivosti domače arbitražne odločbe,
če je podan kateri izmed razlogov za izpodbijanje: javni red, arbitrabilnost.

Institucionalne arbitraže same potrjujejo izvršljivost svoje odločbe, pri ad-hoc arbitražah izvršljivost
potrdi sodišče, pristojno po sedežu arbitraže.

Razlogov za izpodbijanje sodišče ne upošteva, če je bil v trenutku vložitve predloga za razglasitev

izvršljivosti arbitražne odločbe, zahtevek za razveljavitev arbitražne odločbe iz istih razlogov že
pravnomočno zavrnjen.

4. Arbitražna poravnava?

Poravnava v obliki arbitražne odločbe vedno, razen če je vsebina poravnave v nasprotju z javnim redom
Republike Slovenije. Ima enak učinek, kot vsaka druga arbitražna odločba o vsebini spora.

5. Zakonito sosporništvo?

Če ZPP ali kak drug zakon določa, da lahko nastopa v pravdi, na aktivni ali pasivni strani več oseb in da
so te osebe sosporniki.

- Glavna intervencija, kdor zahteva stvar ali pravico o kateri že teče pravda lahko pri istem
sodišču z eno tožbo, toži obe osebi.
- Tožba proti glavnemu dolžniku in poroku (če ne nasprotuje pogodbi o poroštvu).

6. Sosporništvo v izvršbi?

Poseben primer glavne intervencije je izločitvena sodba v izvršilnem postopku, s katero tretji uveljavlja
pravico na predmetu izvršbe, ki preprečuje izvršbo. S tožbo poleg upnika zajeme tudi dolžnika. Sta zgolj
formalna sospornika, ker nista v pravni skupnosti, niti se nujne pravice in obveznosti ne opirajo na isto
dejansko pravno podlago.
 7. Zamudna sodba?

Če toženec v postavljenem roku ne odgovori, oziroma neobrazloženo odgovori na tožbo (odgovor na

tožbo), izda sodišče tožbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku.

Predpostavke:

- Toženi stranki je pravilno vročena tožba v odgovor,

- ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati,
- utemeljenost tožbenega zahtevka iz dejstev, ki so navedena v tožbi (sklepčnost),
- da dejstva, na katera se opira tožbeni zahtevek, niso v nasprotju z dokazi, ki jih je predložil sam
tožnik, ali z dejstvi, ki so splošno znana.

Zavrnilna zamudna sodba, če je tožba nesklepčna sodišče tožeči stranki s sklepom določi rok za odpravo
nesklepčnosti tožbe, tožnik pa v roku ne odpravi pomanjkljivosti sodišče tožbeni zahtevek zavrne.

Pravna sredstva: ne more zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.

8. Sodba na podlagi pripoznave?

Sodišče v primeru pripoznave, enostranske izjave toženca da je tožnikov zahtevek utemeljen, do konca
glavne obravnave brez nadaljnje obravnave izda sodbo s katero ugodi tožbenemu zahtevku. Toženec
izjavi naj bo obsojen na tisto, kar tožnik zahteva in je o tožbenem zahtevku odločeno z učinkom
pravnomočnosti.

Ne izda če gre za zahtevek s katerim stranka ne more razpolagati. Lahko prekliče do do izdaje sodbe
brz privolitve tožeče stranke

Pravna sredstva: le zaradi bistvene kršitve pravdnega postopka ali izjava dana v zmoti, sili grožnji.

9. Evropski plačilni nalog.

Dodatna možnost tožnika (mora predlagati), ki upniku omogoča, da hitro in enostavno pride do
izvršilnega naslova. Pod pogojem, da dolžnik zoper evropski plačilni nalog ne bo podal ugovora.
Evropski plačilni nalog je neposredno izvršljiv v vseh državah članicah, odpade torej potreba po uvedbi
posebnega postopka priznanja in izvršljivosti. V primerjavi z EIN (na nek način postopek eksekvature v
domači državi) se postopek se v celoti vodi po uredbi, domače pravo se uporablja le za vprašanja, ki z
uredbo niso urejena.

Prva uredba, ki enotno na evropski ravni ureja določen postopek, ki neposredno pripelje do izvršilnega
naslova. Po izdaji EPN državi izvora se ne upravi nobena presoja skladnosti s standardi uredbe , pač pa
se, če dolžnik v določenem roku ne ugovarja, samodejno izda potrdilo o izvršljivosti. Pride v poštev le za
denarne zahtevke, ki morejo biti v trenutku vložitve vloge že zapadli in tudi določeni s konkretnim
zneskom.

10. Katere uredbe imamo v EU na področju civilnega prava?

Uredba Bruselj Ia, št. 1215/2012 - o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih
in gospodarskih zadevah.

Uredba Bruselj IIa, št. št. 2201/2003 - o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v
zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo.

Uredba št. 1346/2000 - o postopkih v primeru insolventnosti.

Uredba št. 1206/2001 o čezmejnem izvajanju dokazov.

Uredba št. 743/2002 o splošnem okviru Skupnosti za dejavnosti, ki bodo pospešile izvajanje
pravosodnega sodelovanja v civilnih zadevah.

Uredba št. 805/2004 o uvedbi evropskega izvršilnega naslova za nesporne terjatve (EIN).

Uredba št. 1896/2006 o uvedbi postopka za evropski plačilni nalog.

Uredba št. 861/2007 o uvedbi Evropskega postopka v sporih majhne vrednosti.

Uredba št. 4/2009 - preživninska uredba.

Uredba št. 650/2012 - dedna uredba.

11. Uredbo o evropskem izvršilnem naslovu - katere odločbe v slovenskem pravu so evropski
izvršilni naslov in zakaj druge niso?

EIN je sitem, ki opušča kakršenkoli preizkus pogojev za priznanje v državi izvršbe in celoten preizkus
ostaja v državi, v kateri je bila sodna odločba izdana, uporabi pa se lahko v veh DČ. Če niso izpolnjene
zahteve uredbe, to pomeni, da upnik ne bo mogel zahtevat, da se taka sodba potrdi kot EIN (lahko kak
drugi postopek po BU ia).

Področje uporabe

- Uredba se uporablja v civilnih in gospodarskih zadevah ne glede na vrsto sodišča.

- Ne velja pa predvsem za davčne, carinske ali upravne zadeve in odgovornost države za dejanja
in opustitve dejanj pri izvajanju državne oblast.

Uredba se ne uporablja za:

- Status ali pravno sposobnost fizičnih oseb, premoženjska razmerja iz zakonske zveze, oporoke
in dedovanja.
- Stečaj, postopke v zvezi z likvidacijo plačilno nesposobnih družb ali drugih pravnih oseb,
postopke prisilne poravnave in podobne postopke.
- Socialno varnost.
- Arbitražo.

Predmet EIN le pogodbene in ne pogodbene denarne obveznosti ki so zapadle, aktivno in pasivno

nesporni zahtevki, podana mora biti učinkovitost ugovarjan zahtevku, konkretizacija tožbenega
zahtevka, minimalna jamstva (vročanje), postopek potrditve EIN v državi izvora.

V Sloveniji:

- Pravdne sodbe (sodba na podlagi pripoznave, zamudna sodba) DA.

- Odločbe delovnega sodišča DA socialnega sodišča NE.
- Pravdni sklepi (plačilni nalog tudi v sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine) DA.
- Sodna poravnava DA.
- Druge listine, ki so izvršilni naslov, če tako določa zakon - notarski zapis DA
- Nepravdni sklepi NE (izjeme).
- Sklepi v izvršilnem postopku NE, DA izjeme (sklep na podlagi verodostojne listine, nasprotna
izvršba).
- Sklepi v stečajnem postopku NE.
- Odločba kazenskega sodišča NE.
- Upravna odločba NE.
 - Arbitražna odločba NE.

12. Ali je arbitražna odločba izvršilni naslov in učinek arbitražne odločbe?

S sodno odločbo so po ZIZ so mišljeni sodba oziroma arbitražna odločba - je izvršilni naslov.

Arbitražna odločba ima med strankami učinek pravnomočne sodbe.

13. Vmesna sodba?

Sodba o kvalitativnem (podlagi) delu tožbenega zahtevka. Če je tožena stranka izpodbijala tako
podlago kakor tudi višino tožbenega zahtevka, pa je glede podlage stvar zrela za odločbo, lahko izda
sodišče, če je to smotrno (načelo ekonomičnosti), najprej sodbo samo o podlagi tožbenega zahtevka.

Z vmesno sodbo sodišče ugotovi le, da je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen. S
pravnomočnostjo učinkuje le v okviru civilne pravde v kateri je bila izdana. Izda se na predlog stran ali
po lastni presoji sodišča.

Primer: v okviru prometne nesreče se najprej ugotovi kdo iz med udeležencev sploh odgovarja za škodo,
da se ne ugotavlja višina za nekega, ki sploh ni odgovoren.

14. Delna sodba (definicija in primer)?

Sodba o kvantitativnem (količini) delu tožbenega zahtevka. Sodba o delu zahtevka ali enem iz med več
postavljenih tožbenih zahtevkov. Pogoj, da je del zahtevka ali en iz med več zahtevkov zrel za odločitev,
ter da gre za pomemben zahtevek oziroma količinsko pomemben del zahtevka. Je končna sodba o enem
oziroma o delu tožbenega zahtevka.

Na predlog stranke ali po lastni presoji sodišča.

Primer: vložena nasprotna tožba, pa je zrel za odločbo samo zahtevek iz nasprotne ali iz tožbe.

15. Vmesni ugotovitveni zahtevek in ali se z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom lahko reši
predhodno vprašanje, ki sodi na upravno področje?

Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom se doseže, da bo postala odločitev o predhodnem vprašanju

(obstaja ali ne kakšno razmerje, ki je postalo med postopkom sporno) pravnomočna, da ne bo veljala
le v konkretni zadevi ampak tudi za vse druge spore. Tožnik poleg obstoječega uveljavlja tudi tožbeni
zahtevek, s katerim zahteva ugotovitev če tako razmerje obstaja ali ne.

Dovoljen le, če je razpravljajoče sodišče zanj pristojno in če se odloča o zadevi v civilnem pravdne
postopku. Sodišče, ki v sporu odloča bi moralo biti stvarno pristojno za reševanje predhodnega
vprašanja, če bi bilo to vprašanje predmet spora. Ne more rešit spora ki spada na upravno področje.

16. Nasprotna izvršba?

Ko je izvršba že opravljena, lahko predlaga dolžnik pri sodišču nasprotno izvršbo in zahteva, naj mu
upnik vrne tisto, kar je z izvršbo dobil:

- če je med izvršilnim postopkom poravnal upnikovo terjatev;

- če je bil izvršilni naslov pravnomočno odpravljen, spremenjen, razveljavljen ali izrečen za
neveljavnega;
- če je bil sklep o izvršbi pravnomočno v celoti ali delno razveljavljen ali spremenjen;
- če je sodišče izreklo za nedopustno izvršbo, ki je že bila opravljena;
- če je upnik prejel več kot znaša njegova terjatev.
V roku 3. mesec, ko je izvedel za razlog ali najkasneje v 1. letu od konca postopka.

17. Kako dokazati korupcijsko ravnanje sodnika v obnovi postopka?

S pravnomočno kazensko sodbo.

18. Pravno sredstvo zoper sodno poravnavo?

Tožba za razveljavitev sodne poravnave

- sodna poravnava sklenjena v zmoti sili ali zvijači;

- pri sklenitvi sodne poravnave sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti po
zakonu izločen oziroma je bil s sklepom sodišča izločen;
- pomanjkljivosti glede sposobnosti biti stranka in zastopnikov.

Subjektivni rok jev 3. mesecih od dneva, ko je zvedela za razlog za razveljavitev, objektivni rok 3 leta od
dneva, ko je bila sodna poravnava sklenjena, Tožba za razveljavitev sodne poravnave se vloži vselej pri
sodišču, pred katerim je bila sodna poravnava sklenjena.

Sodna poravnava ima vse učinke pravnomočne sodne odločbe, pridejo v poštev tudi izredna pravna
sredstva.

19. Kdaj lahko v primeru pritožbe odloča o zadevi že samo sodišče druge stopnje?

Sodišče prve stopnje zavrže pritožbo s sklepom, če ni pravočasna, ni dovoljena ali ni popolna.

O zadevi odloča sodišče 2. stopnje:

- Zavrže pritožbo kot prepozno, nepolno ali nedovoljeno (če tega ni storilo sodišče prve stopnje).
- Zavrne pritožbo kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
- Razveljavi sodbo in pošlje zadevo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje (izjemoma).
- Razveljavi sodbo prve stopnje in zavrže tožbo.
- Spremeni sodbo sodišča prve stopnje (pravilo- temeljni princip).

S sodbo spremeni sodbo sodišča 1 stopnje če :

- ugotovi drugačno, nepolno dejansko stanje

- sodišče zmotno presodilo listine, pisne izjave prič, ogled, posredno izvedene dokaze in odločbo
opira samo na ta dejstva
- iz ugotovljenih dejstev nepravilno sklepalo na obstoj drugih dejstev, sodba pa se opira na ta
dejstva
- pravilno ugotovilo dejansko stanje in zmotno uporabilo materialno pravo

Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo
ona.

20. Začasna odredba?

Začasna odredba je časovno omejeno sredstvo zavarovanja, katere namen je ohranitev

obstoječega ali ustvaritev novega začasnega stanja zato:

- da se ne izjalovi uspeh sodnega postopka, v katerem upnik uveljavlja svojo terjatev oziroma
uspeh bodoče izvršbe (zavarovalne odredbe);
 - da se prepreči nastanek hujših škodljivih posledic in grozeče nasilje (regulacijske odredbe za
zavarovanje nedenarnih terjatev).

Značilnosti so hitrost, začasnost in vezanost na določen postopek ter prepoved odločanja o stvari sami.

Denarne terjatve: verjetnost, da terjatev obstaja ali da bo nastala in (enega iz med teh):

- verjetnost subjektivne nevarnosti za izvedbo izvršbe,

- domneva, da je nevarnost podana, če naj bi bila terjatev uveljavljena v tujini izven EU,
- verjetnost, da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo.

Nedenarne terjatve: verjetnost, da terjatev obstaja ali da bo nastala in (ena iz med teh):

- objektivna nevarnost za izvedbo izvršbe,

- da bi dolžnik s predlagano odredbo pretrpel le neznatno škodo,
- nevarnost uporabe sile ali nastanka težko nadomestljive škode,
- da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se v postopku izkazala za neutemeljeno, ne bi pretrpel
hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe prizadele upnika (tehtanje
interesov).

Primer začasne odredbe: prepoved odtujitve in obremenitve premičnin/nepremičnin in razne prepovedi

dolžniku razpolagati.

21. Reformatorična pooblastila pritožbenega sodišča?

Reformatoričnost pomeni, da lahko sodišče izpodbijano sodno odločbo spremeni. Temeljni princip
oziroma pravilo je, da pritožbeno sodišče spremeni sodbo sodišča prve stopnje(več pri vprašanju 19).

Sodišče druge stopnje ne sme spremeniti sodbe v škodo stranke, ki se je pritožila, če se je pritožila samo
ona. Prepoved spremembe sodbe v škodo pritožitelja.

22. Navajanje novih dejstev?

Stranka mora najkasneje na prvem naroku za glavno obravnavo navesti vsa dejstva, ki so potrebna za
utemeljitev njenih predlogov, ponuditi dokaze, ki so potrebni za ugotovitev njenih navedb, in se izjaviti
o navedbah in ponujenih dokazih nasprotne stranke. Na poznejših narokih za glavno obravnavo lahko
navajajo le, če jih brez svoje krivde niso mogle navesti na prvem naroku.

Navedbe, ki bi jih morali posredovati na poziv sodišča (sodišče določi rok) lahko stranka pozneje navaja
le, če jih na poziv brez lastne krivde ni mogla navesti ali če sodišče samo presodi, da prepozna navajanja
ne bi zavlekla rešitve spora.

V pritožbi se navaja nova dejstva in predlaga nove dokaze le, če dokaže, da jih brez lastne krivde ni
mogla navesti, predložiti do konca glavne obravnave. Možno je navajati le dejstva, ki so obstajala v
času zaključka glavne obravnave, ker sodišče izda sodbo glede na dejansko stanje ob zaključku. Ni
možno upoštevati novot, nastalih po zaključku glavne obravnave.

Spor majhne vrednosti: na 1. naroku za glavno obravnavo stranki ne smeta navajati novih dejstev in
dokazov.

V izvršilnem postopku je pravica navajanja novot omejena.

23. Razlika med vmesno sodbo in vmesnim ugotovitvenim zahtevkom?

Z vmesno sodbo sodišče ugotovi le, da je tožbeni zahtevek v celoti ali deloma utemeljen. S
pravnomočnostjo učinkuje le v okviru civilne pravde v kateri je bila izdana.
Z vmesnim ugotovitvenim zahtevkom se doseže, da bo postala odločitev o predhodnem vprašanju
pravnomočna, da ne bo veljala le v konkretni zadevi ampak tudi za vse druge spore.

24. Položaj dolžnika zdaj bruseljski?

Varstvo dolžnika:

- Pravna sredstva v državi izvora.

- Posebno pravno sredstvo v državi izvršbe – kršitev načela fair trial – zahteva za zavrnitev
izvršitve.
- Uveljavljanje v izvršilnem postopku – odločba nezdružljiva z drugo sodno odločbo, ki je bila
izdana v državi članici izvršitve, ali v drugi državi ob izpolnitvi nekaterih posebnih pogojev.

25. Ugovori tretjega (izvršba)?

Ugovor lahko vloži tudi tretji, ki trdi, da ima na predmetu izvršbe tako pravico, ki preprečuje izvršbo.
Vložiti mora do konca izvršilnega postopka in obrazložiti.

- Opustitev odgovora upnika: domneva, da je ugovor utemeljen - ustavitev izvršbe.

- Upnik na ugovor odgovori, vendar izrecno izjavi, da mu ne nasprotuje - se ugovoru ugodi.
- Upnik ugovoru nasprotuje - ugovor se sklepom zavrne

Ugovor ne zadrži izvršitve. Tretji lahko v roku 30 dni od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne
pravdo za ugotovitev, da izvršba na ta predmet ni dopustna.

26. Objektivne meje pravnomočnosti?

Pravnomočen postane le izrek sodbe glede zahtevkov iz tožbe ali nasprotne tožbe o katerih je sodišče
odločalo ter glede pobotnega ugovora.

Predhodno vprašanje, ki ga reši sodišče samo, ne spada v izrek, temveč se odločitev o predhodnem
vprašanju vidi le iz obrazložitve. Pravnomočnost ne zajame obrazložitve in tako tudi ne rešitve
predhodnega vprašanja (obstoj pravice ali pravnega razmerja, od katerega je odvisna odločitev o glavni
stvari). Razen v primeru vmesnega ugotovitvenega zahtevka.

27. Enotno nujno sosporništvo?

- Enotno, zoper vse se izda enotna soba, vsi so skupaj pravdna stranka zato aktivna in koristna
dejanja enega učinkujejo za vse (vsi skupaj so pravdna stranka).
- Nujno sosporništvo je podvrsta enotnega, kadar morajo vsi sosporniki nastopati na aktivni ali
pasivni strani, tožit ali biti toženi, ker sicer v procesu ne nastopa aktivno ali pasivno legitimirana
stranka. Kdaj so osebe tako povezane nam pove materialno pravo (spori v zvezi s kupnim
premoženjem, sodediči pred delitvijo zapuščine).

28. Zahteva za varstvo zakonitosti?

- Izredno, le proti pravnomočnim sodnim odločbam.

- Nesuspenzivno, ne odloži nastopa izvršljivosti.
- Devolutivno, o pravnem sredstvu odloča višje sodišče.
- Dvostrano pravno sredstvo državnega tožilca, določeno z zakonom, s katerim se izpodbijajo vse
pravnomočne sodne odločbe zaradi kršitve zakona.
Glavno vodilo je javni interes in zagotoviti enotno uporabo prava oz. zakonov. Zahteva za varstvo
zakonitosti se lahko vloži le zoper pravnomočno sodno odločbo, zoper katero sodišče ne more dopustiti
revizije v roku 3 mesecev od pravnomočnosti.

O zahtevi za varstvo zakonitosti odloča vrhovno sodišče. Pri odločanju o zahtevi za varstvo zakonitosti
se omeji sodišče samo na preizkus kršitev, ki jih uveljavlja državno tožilstvo v svoji zahtevi (absolutne in
relativne bistvene kršitve, zmotna uporaba materialnega prava).

29. Revizija?

- Izredno, le proti pravnomočnim sodnim odločbam.

- Nesuspenzivno, ne odloži nastopa izvršljivosti.
- Devolutovno, o pravnem sredstvu odloča višje sodišče.
- Dvostrano in samostojno pravno sredstvo proti pravnomočnim odločbam 2.st.
- kasatorična in reformatorična pooblastila (spremeni ali zavrne sodbo).

Dejanja v revizijskem postopku se lahko opravljajo le preko odvetnika, ali če ima stranka oziroma njen
zakoniti zastopnik pravniški državni izpit. Vloži se pri sodišču, ki je izreklo sodbo prve stopnje, to pa
preko sodišča druge stopnje revizijskemu sodišču (Vrhovno sodišče RS), ki odloči o zadevi. Rok za vložitev
je 30 dni od vročitve prepisa sodbe. Sodišče preizkusi samo kršitve, ki jih zatrjujejo stranke:

- absolutne bistvene kršitve,

- relativne bistvene kršitve pred sodiščem druge stopnje,
- zmotne uporabe materialnega prava,
- prekoračitev tožbenega zahtevka se uveljavlja le v primeru, če je do kršitve prišlo na drugi
stopnji,
- zaradi nepolne ali zmotne uporabe dejanskega stanja revizija ni mogoča.

Revizija je dovoljena če vrednost izpodbojnega predmeta presega 40:000€, če ne presega 2000€ lahko
v določenih primerih vloži predlog za dopustitev revizije (odstop, neenotna ali ni sodne prakse
vrhovnega sodišča).

30. Obstoj nevarnosti pri začasnih odredbah?

Sodišče izda začasno odredbo v zavarovanje denarne terjatve, če izkaže upnik za verjetno, da terjatev
obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala.

Upnik mora verjetno izkazati tudi nevarnost, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali
kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej
otežena.

- Upnik ni dolžan dokazovati nevarnosti, če izkaže za verjetno, da bi dolžnik s predlagano

odredbo pretrpel le neznatno škodo.

- Obstoj nevarnosti se pri obeh vrstah začasnih odredb (regulacijske ureditvene) domneva, če bi
bilo treba terjatev uveljaviti v tujini. Domneve ni mogoče ovreči.

31. Razlogi za pritožbo v primeru izdaje zamudne sodbe in sodbe na podlagi pripoznave?

Zamudne sodbe, ni možno izpodbijati zaradi zmotne ali nepolne ugotovitve dejanskega stanja.

Sodbo na podlagi pripoznave, pa je možno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega
postopka ali ker je bila izjava dana v zmoti, prevari ali pod prisilo.
 32. Do kdaj lahko toženec vloži nasprotno tožbo?

Tožena stranka lahko vloži pri istem (stvarno pristojno in ista vrsta postopka) sodišču nasprotno tožbo
do konca glavne obravnave če:

- Zahtevek nasprotne tožbe v zvezi s tožbenim zahtevkom (isti historični).

- Zahtevek tožbe in zahtevek nasprotne tožbe se lahko pobotata.
- Z nasprotno tožbo zahteva ugotovitev kakšne pravice ali pravnega razmerja, od katerih obstoja
ali neobstoja je v celoti ali deloma odvisna odločba o tožbenem zahtevku (predhodno
vprašanje).

33. Razlika med navadnim, enotnim in nujnim sosporništvom?

- Navadno sosporništvo, za vsakega se lahko izda različna sodba, vsak je samostojna stranka
zato njegova procesna dejanja učinkujejo le za njega.
- Enotno sosporništvo, zoper vse se izda enotna soba, vsi so skupaj pravdna stranka zato aktivna
in koristna dejanja enega učinkujejo za vse. Podvrsta je nujno sosporništvo, vsi sosporniki
morajo nastopati na aktivni ali pasivni strani, tožit ali biti toženi, ker sicer v procesu ne nastopa
aktivno ali pasivno legitimirana stranka.

34. Kaj lahko stori tožnik ko toženec ne zeli določiti arbitra.

Če se stranke ne sporazumejo o postopku imenovanja arbitrov:

- Trije arbitri, vsaka stranka izbere enega arbitra, ta dva pa imenujeta tretjega; če ena stranka v
30 dneh od prejema zahteve druge stranke za imenovanje arbitra tega ne stori ali če se arbitra
v 30 dneh, potem ko sta bila imenovana, ne sporazumeta o imenovanju tretjega, ga na zahtevo
stranke imenuje sodišče.
- En arbiter, pa se stranke o njegovem imenovanju ne morejo sporazumeti, arbitra na zahtevo
stranke sodišče.

35. Definicija sosporništva (vse oblike)?

- Materialno, že pred pravdo med seboj v materialno pravnem razmerju (oškodovanci iste
prometne nesreče) .
- Formalno, vstopijo v razmerje šele v procesu (etažni lastniki proti gradbenemu podjetju ki
uveljavljajo napake v posameznih stanovanjih).
- Navadno, enotno, zakonito (že zgoraj).
- Eventualno, tožnik s tožbo zajame več tožencev, tako da zahteva da se ugodi tožbenemu
zahtevku proti naslednjemu tožencu, če bi bil zavrnjen zahtevek proti ki je v tožbi naveden pred
njim. uporablja se kadar ni dejansko ali pravno jasna legitimacija toženca (ne ve se točno kdo
je povzročil prometno nesrečo).
- Začetno, že na začetku pravde na aktivni ali pasivni strani nastopa več oseb.
- Naknadno pridružijo se do konca glavne obravnave.

36. Ugovor tretjega v izvršbi in ali lahko ugovarja najemojemalec?

Da, če verjetno izkaže, da ima na predmetu izvršbe pravico, ki preprečuje izvršbo. Lastnik stvari v
stanovanju (pohištvo).

37. NY konvencija.
 Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb.

- Tudi odločbe, ki so izdane v državi, ki ni podpisnica konvencije, razen če posamezna podpisnica

izjavi rezervo.
- Poenostavljene in zmanjšane zahteve, ki jih mora izpolniti stranka, ki zahteva priznanje in
izvršitev.
- Dokazno breme je prevaljeno na stranko, ki se upira priznanju ali izvršitvi.
- Strankam je priznana večja avtonomija pri izbiri arbitraže in pravil postopka,
- Sodišče stranki lahko naloži varščino.

38. BU 1a delibacijski in incidenter postopek,

BU Ia - sodna določba se izda v državi članici, se v drugih DČ prizna ne da bi bilo treba začeti kakršen
koli postopek (izdana v eni in izvršljiva v vseh ne da bi jo bilo potrebno razglasiti za izvršljivo).

Nacinonalni postopk, ko se ne prizna avtomatično in je potrebno v državi priznanja ugotoviti ali so

izpolnjene določene predpostavke:

Delibacijski postopek - priznanje in izvršitev kot glavno vprašanje v posebnem postopku.

Incidenter postopek – priznanje in izvršitev kot predhodno vprašanje v kakšnem drugem postopku.

39. Kaj je ključna prednost teh uredb od kar ni več eksekvature po BUI?

- Postopek je povsem poenostavljen, nižji stroški, majn zamud zaradi čezmejnih izvršb.
- Eksekvatura je odpravljena - prizna in izvrši v drugih državah članicah, ne da bi bila potrebna
razglasitev izvršljivosti in brez vsake možnosti ugovora njenemu priznanju. Ukinitev kakršnega
koli postopka v državi izvršbe, v katere bi se preizkušalo, ali sodba iz druge države izpolnjuje
pogoje za učinkovanja v državi izvršbe.

40. Tožba zaradi nedopustnosti izvršbe?

Če je sodišče o ugovoru odločalo na podlagi dejstev, ki so bila med strankama sporna, in se ta dejstva
nanašajo na samo terjatev, lahko dolžnik v tridesetih dneh od pravnomočnosti sklepa o ugovoru začne
pravdo za ugotovitev nedopustnosti izvršbe.

Vložitev tožbe ne zadrži izvršbe, niti izpolnitve dolžnikove obveznosti.

41. Priznanje in izvršitev arbitražnih odločb (NY konvencija, kdaj govorimo o tuji in kdaj o domači
arbitražni določbi).

Poznamo dva pravna režima priznanja in izvršitve tujih arbitražnih odločb:

- na podlagi mednarodne pogodbe

- na podlagi nacionalnega prava

Šele če se ne uporabi mednarodna pogodba, pride v poštev nacionalno pravo.

Trije načini priznavanja učinkov:

- Tuja odločba je po svojih učinkih izenačena z domačo (sistem izenačitve).

- Tuji odločbi so priznani učinki kot jih ima v državi izvora (širitev učinkov).
 - Priznajo se le tisti učinki, ki jih poznata tako domači kot tuji pravni red.

NY konvencija - Konvencijo o priznavanju in izvrševanju tujih arbitražnih odločb

Tuja arbitražna odločba je arbitražna odločba, ki ni bila izdana v Sloveniji. Tuja arbitražna odločba je
tudi arbitražna odločba, ki je bila izdana v Republiki Sloveniji, pri kateri je bilo glede postopka
uporabljeno pravo tuje države, če to ni v nasprotju s prisilnimi predpisi Slovenije.

42. Predhodne odredbe in razlike od začasnih?

Sodišče izda predhodno odredbo na podlagi odločbe domačega sodišča ali drugega organa, ki se
glasi na denarno terjatev, in ki še ni izvršljiva, če izkaže upnik za verjetno nevarnost, da bo sicer
uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.

- Poleg predložitve listine mora upnik za verjetno izkazati konkretno nevarnost, da bo sicer
uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena. Zadostuje izkaz objektivne nevarnosti.
- Za nevarnost pri začasnih odredbah za zavarovanje denarnih terjatev je upnikova dolžnost
izkazovanja strožja, ker mora izkazati subjektivno nevarnost, saj se začasne odredbe izdajajo v
fazi, ko o terjatvi še ni bilo odločeno ali še ni bila sklenjena poravnava.
- Začasno odredbo je mogoče izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi
po koncu postopka, vse dokler ni opravljena izvršba.
- Začasna odredba ni dopustna, če so dani pogoji za predhodno odredbo, s katero se da doseči
enak namen

Primeri predhodne odredbe: Rubež, prepoved raznih plačil.

43. Predhodno vprašanje (na primerih).

Predhodno vprašanje je tisto vprašanje, ki sicer samo ni predmet civilne pravde, od njegove rešitve pa
je odvisna odločitev o glavni stvari.

1. Kadar je odločba sodišča odvisna od predhodne rešitve vprašanja, pa o njem še ni odločilo

sodišče ali kakšen drug pristojen organ, lahko sodišče samo reši to vprašanje, če ni s posebnimi
predpisi drugače določeno. Rešitev predhodnega vprašanja ima pravni učinek samo v pravdi, v
kateri je bilo vprašanje rešeno.
2. Sodišče ne bo samo reševalo predhodnega vprašanja, prekine postopek in počaka, da bo
matični organ odločil o pravici oziroma o pravnem razmerju, ki v civilnem postopku pomeni
predhodno vprašanje.

Primeri:

- Daljši zastaralni rok iz OZ, ko je škoda povzročena s kaznivim dejanjem (ali je škoda povzročena
s kaznivim dejanjem, je predhodno vprašanje).
- Če je o predhodnem vprašanju že odločil upravni organ, je pravdno sodišče na odločitev vezano.
Upravni organ, pa je vezan na pravnomočno sodbo pravdnega sodišča.
- Če je kazensko sodišče že odločilo o vprašanju, ki pomeni za civilno sodišče predhodno
vprašanje, je civilno sodišče na tako odločitev vezano, če gre za obsodilno ali oprostilno sodbo.
Kazensko sodišče pa ni vezano na pravnomočno odločbo civilnega sodišča.

44. Podeljena sposobnost biti stranka?

Pravdno sodišče sme izjemoma, s pravnim učinkom v določeni pravdi, priznati lastnost stranke tudi
tistim oblikam združevanja, ki nimajo sposobnosti biti stranka (ni fizična ali pravna oseba, s posebnimi
predpisi ni določeno), če ugotovi, da glede na sporno zadevo v bistvu izpolnjujejo glavne pogoje za
pridobitev sposobnosti biti stranka, zlasti če imajo premoženje, na katero je mogoče seči z izvršbo.

45. Sosporništvo v arbitraži?

 Materialni sosporniki-nastopajo skupaj na strani tožeče/tožene stranke, saj so glede na sporni
predmet v pravni skupnosti ali se njihove pravice in obveznosti nanašajo na isto dejansko in
pravno podlago, ali gre za solidarne terjatve/obveznosti.
 Formalni sosporniki-pravice in obveznosti se opirajo na istovrstno dejansko in pravno podlago
(lahko nastopajo v pravdi skupaj če za vsak zahtevek velja stvarna in krajevna pristojnost istega
sodišča)
 Navadni sosporniki-nastopajo v pravdi samostojno in glede vsakega je lahko sodba različna
 Enotni sosporniki-spor je mogoče rešiti le na enak način za vse in se ptejejo za enotno pravno
stranko.
 Nujni sosporniki, pa so tisti, ki lahko nastopajo v pravdi le skupaj(zakonci, sodediči) in če niso
toženi vsi ni tožena prava pravdna stranka.

Ko v pogodbenem razmerju nastopa v vlogi ene stranke več subjektov, veže arbitražni dogovor le tistega
od njih, ki ga je podpisal. V primeru enotnega sosporništva pa morajo vsi potencialni enotni sosporniki
skleniti pogodbo o arbitraži sicer je ta nična-pri arbitraži velja da je vsako enotno sosporništvo v primeru
sklepanja arbitražne pogodbe nujno sosporništvo(saj lahko v arbitražnem postopku nastopajo le
skupaj). Arbitražna pogodba pa lahko zavezuje tudi osebo, ki je ni podpisala v primeru oseb, ki so
prevzele poroštvo za obveznost, ki je predmet spora in na katero se nanaša pogodba o arbitraži(pri tem
poroštvena izjava ne rabi vsebovati posebej tudi privolitve v arbitražno odločanje).Če se v primeru
sosporništva ne morajo sosporniki sporazumeti o imenovanju arbitra, ga izbere predsednik arbitraže.

Stranski intervenient je oseba, ki na strani ene izmed strank nastopa kot njen "pomočnik", ker ima
pravni interes da ta stranka v sporu zmaga. Z vstopom stranskega intervenienta morajo v arbitražnem
postopku soglašati vse stranke. Tudi arbitri lahko po prostem preudarku odklonijo udeležbo tretjega v
pravdi(le porok lahko vstopi ne glede na privolitev strank). Če stranski intervenient vstopi v arbitražni
postopek mora izjaviti da vstopa kot pomočnik in izrecno izjavi, da pristane na vse posledice
sodelovanja, da lahko nastane intervencijski učinek.

46. Pogoji, da je sodna poravnava EIN ter kdo to potrdi?

Potrdi sodišče ki je sodno poravnavo potrdilo ali pred katerim je bila sklenjena.

Aktivno nesporne terjatve: dolžnik je aktivno sodeloval v postopku in izrecno pripoznal zahtevek ali se
poravnal ali v obliki izvršljive javne listine izrecno soglašal s terjatvijo in njeno izvršljivostjo.

Enaki pogoji razen, da se pri potrditvi sodne poravnave kot EIN ne presoja mednarodna pristojnost
sodišč države izvora, ni ovira za izvršbo okoliščina res iudicate, ter določbe glede sporazumov s tretjimi
državami. Ne presojajo pa se tudi standardi pravilne vročitve in poučitve dolžnika.

47. Primer predhodnega vprašanja, ki je bilo rešeno v upravnem postopku ter kako to vpliva na
spor?

Enako kot v ZPP, je urejeno tudi reševanje predhodnega vprašanja v upravnem postopku. Če pa je o
predhodnem vprašanju že odločil pristojni upravi organ, je sodišče na tako odločitev vezano. Enako
velja v obratni smeri, glede vezanosti upravnega organa na pravnomočno odločbo sodišča.
 48. Začasni ukrepi pri čezmejnem prehajanju, kadar se uporabi BU I.

Reichert : Začasne uredbe so namenjene ohranitvi dejanskega ali pravnega stanja in s tem zavarovanju
pravic, katerih priznanje stranka terja od pristojnega sodišča, kot tudi zavarovanju samega predmeta
spora

Da se lahko izdajo začasni ukrepi, morata biti izpolnjena dva pogoja, in sicer:

- Predlagatelj ukrepa mora dokazati nujnost začasnega ukrepa –dokazati mora, da njegov
primer ustreza definiciji začasnega ukrepa iz sodbe Reichert.
- Začasni ukrep je lahko izdan samo, če sodišče zagotovi plačilo varščine v primeru, da se upniku
v postopku ne ugodi.

Postopek:

- Ni eksekvature.
- Po BU Ia -izvršljiva sodna odločba ima pooblastilo za ukrepe zavarovanja, ki so Predpisani z
zakonodajo zaprošene države članice.
- zavarujejo sredstva v državi članici izvršitve, še preden pride do izvršbe.
- Dostop do vseh tistih zaščitnih ukrepov, ki bi bili dostopni v DČ izvršitve v primeru, da bi tam
imel domačo sodno odločb.
- Za izvršitev se uporabi pravo DČ izvršitve.

Organu DČ izvršitve mora predlagatelj predložiti:

- Izvod sodne odločbe.

- Potrdilo ki vsebuje opis ukrepa ter potrjuje, da je sodišče pristojno za odločanje o glavni stvari
in da je sodna odločba izvršljiva v državi izvora.
- Dokaz o vročitvi sodne odločbe, če je bil ukrep odrejen, ne da bi bil toženec vabljen pred sodišče.

49. Načelo prirejenosti?

Sodišča so kadar odločajo o pravicah in pravnih razmerjih med seboj v položaju prirejenosti. Vsak organ
odloča v mejah svoje pristojnosti. Kaže se zlasti v sistemu reševanja predhodnih vprašanj in vezanosti
pravnomočne odločbe drugih organov.

Če predhodno vprašanje sodišče samo reši, velja odločitev le v konkretni civilni pravdi ter nima pravnih
učinkov v drugih zadevah in postopku. Če je matični organ o predhodnem vprašanje že odločil, je civilno
sodišče na tako odločitev vezano. Vezanost velja med civilnim pravdnim in upravnim postopkom, ter
civilnim pravdnim in kazenskim postopkom.

- Če pa je o predhodnem vprašanju že odločil pristojni upravi organ, je sodišče na tako odločitev

vezano, enako velja v obratni smeri.
- Pri obravnavanju identičnega dejanskega stanja je civilno sodišče vezano le na obsodilno
kazensko sodbo glede obstoja kaznivega dejanja in kazenske odgovornosti.

50. Pravna pomoč.

Stranko, ki nima pooblaščenca in ki iz nevednosti ne uporablja procesnih pravic, opozori sodišče, katera
dejanja lahko opravi.
 51. Pasivna in aktivna pravna pomoč in kateri predpis to določa (ECPP).

Ureja uredba o dokazih (1206/2001).

Aktivna:

- Pridobivanje dokazov s pravno pomočjo v sporih z mednarodnim elementom z neposrednim

komuniciranje med sodišči.
- Močno formaliziran postopek preko standardnih obrazcev 1. zaprosilo tujemu sodišču 2.
zaprošeno sodišče zahtevo izvršiti brez odlašanja (najkasneje 90 dni).
- Uredba omogoča, da stranke in predstavniki razpravljajočega sodišča v postopku pod
določenimi pogoji aktivno sodelujejo.

Pasivna:

- Neposredna pridobivanje dokazov sodišča ki je podalo zahtevo v drugi državi članici.

- Le ob soglasju in prostovoljno brez uporabe prisilnih sredstev.
- Spoštovano je načelo neposrednosti, za izvajanje in ocenjevanje dokazov pa velja isto procesno
pravo.

52. Materialna in formalna pravnomočnost.

Formalna pravnomočnost, pomeni ne izpodbojnost odločbe z rednimi pravnimi sredstvi.

Materialna pravnomočnost, pa pomeni vezanost strank in sodišča na vsebino odločbe in učinek ne bis
in indem (izjema nepravdni - odvzem poslovne).

53. Kdaj je lahko plačilni nalog EIN?

Kadar se tožbeni zahtevek nanaša na zapadlo denarno terjatev in je ta terjatev dokazana z

verodostojno listino, ki je priložena tožbi v izvirniku ali overjenem prepisu, izda sodišče toženi stranki
nalog, naj izpolni tožbeni zahtevek (plačilni nalog). proti plačilnemu nalogu ne sme biti podan ugovor
ki je po EIN šteje kot obrazložen (po EIN se enači z sklepčnostjo).

54. Ali je lahko notarski zapis EIN in kdo ga potrdi.

Po EIN je javna listina: listina, ki je bila uradno sestavljena ali overjena kot javna listina in katere
pristnost se nanaša na podpis, vsebino listine in je potrdil javni organ ali drugi organ, ki ga je za ta
namen pooblastila država članica.

V Sloveniji kot javna listina po zgornji opredelitvi pride v poštev le notarski zapis. Potrdilo o EIN za
neposredno izvršljiv notarski zapis izda notar, ki je ta notarski zapis sestavil.

55. Ustavni vidik načela kontradiktornosti?

Sodišče mora dati vsaki izmed strank možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke
(audietur et altera pars). Z načelom kontradiktornosti stranke postanejo subjekt postopka. Načelo
kontradiktornosti se realizira s kontradiktorno glavno obravnavo.

Kršitev načela kontradiktornosti je absolutna bistvena kršitev postopka, sodba je absolutno neveljavna.
Kršitev upošteva pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Kršitev načela kontradiktornosti je revizijski in
obnovitveni razlog v postopku izrednih pravnih sredstev.
 56. Kako bo sodnik ravnal, če bo opazil kršitev načela kontradiktornosti med postopkom.

VSL sklep II Cp 859/2000; VSL sklep III Cp 3216/2005; Sklep VIII Ips 50/2013;

57. Kakšna je razlika med neposredno izvršljivim notarskim zapisom in sodno poravnavo?

Sodna poravnava je izvršljiva, če je terjatev iz poravnave zapadla. Notarski zapis pa je izvršljiv, če je

dolžnik v njem soglašal z njegovo neposredno izvršljivostjo in če je terjatev, ki izhaja iz notarskega
zapisa, zapadla.

Razlika: soglasje dolžnika.

58. Zakaj je zoper sodno poravnavo tudi izredno pravno sredstvo zahteva za varstvo zakonitosti?

Sodna poravnava ima vse učinke pravnomočne sodne odločbe, pridejo v poštev tudi vsa izredna pravna
sredstva.

Zahteva za varstvo zakonitosti je dovoljena le zoper pravnomočne sodne odločbe, zoper katere ni
revizije. Izjema so sodbe, ki so dispozicija strank z zahtevki. Zoper te je dovoljena tako revizija kot
zahteva za varstvo zakonitosti.