БАЛКАНСКИТЕ ВОЈНИ И МАКЕДОНИЈА - Ѓорѓи АБАЏИЕВ

Vasil Tocinovski
ANTON POPOV I PASKAL PASKALEVSKI
ANTON POPOV ILI PRERANOTO ZAMINUVAWE NA UBAVINATA
Od redovite na bleskotnoto poglavje vo makedonskata

literatura, Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija (1938-
1941), izrasna i Anton Popov. Toj be{e negoviot najmlad ~len.
Nepokoren i izjasnet sin na Makedonija, vo ~ii ìvot i delo svojata
polna satisfakcija ja nao|a drevnata mudrost oti ubavoto kratko
trae. So svojata magi~na mo} svetnuva i ostava trajni tragi na ve~na
poèlba po mignovenoto i ~udesnoto. Taka i toj vo makedonskata
opstojba dojde i si zamina. Za negovata ubavina i strojnost, milata
lika i toplata du{a, so nemerliva qubov i deneska svoite spomeni
gi raskaùvaat Mihail Smatrakalev (Angel @arov), Ivan Kereziev,
Milka i Draganka Molerovi, Kole â{ule. Znae{ li {to e toa
ubavina, me pra{uva vo edna prilika od na{ite dolgogodi{ni
drugaruvawa Smatrakalev. Taa sekomu od nas i prirodno mu leì na
srce, ta zatoa i sekoj ima svoi pravila i merka za nea. Koj da go
pogodi odgovorot na sobesednikot! Na{iot Anton be{e vistinska
ubavina, ima i zanes i taga vo glasot na starecot. Koga minuva{e po
ulicata, ènite po nego }e se svrtea u{te edna{ da ja vidat taa
stasita i preubava lika i prilika. Ne stigna da ja zaokruì ni
dvaeset i sedmata godina od ìvotot, da ja doìvee sopstvenata
mladost, edinstvena i nepovratna, ispraven pred smrtta od
kur{umite na fa{isti~kiot reìm na carborisovata Bugarija vo
Garnizonskoto strelbi{te vo Sofija. I za raskriluvawe vo
tvore{tvoto ima{e samo osum godini; od prvite tvore~ki objavi na
stranicite na „RLF“ (Rabotni~eski literaturen† front†) do smrtta
na 23 juli 1942 godina. A ostavi dragocen fond od stihovi, raskazi,
esei, reportaì, patopisi, novinarski i publicisti~ki tekstovi,
ostavaj}i go vo niv i sopstveniot testament i svoite poraki do
idnite pokolenija Makedonci. Za{to postoe{e i ìvee{e,
sonuva{e i kopnee{e, di{e{e i umre za sakanata tatkovina
Makedonija.
Vo domot na u~itelot Nikola Popov i doma}inkata Velika
Popilieva, vo zelenite podgorja na planinata Ogra`den, Pirinska
Makedonija, vo selo Igumenec (Petri~ko), na 20 oktomvri 1915
godina, e roden Anton Popov. Semejnata tradicija ima àlna
istorija. Taa kako neodminliva zlokoba gi zema mladite ìvoti na
maìte i gi ostava ta`ni i sami mladite crni vdovici. Popovi
sekoga{ gledale napred i odele barem ~ekor ponapred od ìvotot
koj go zarabotuvale so makotrpen i ~esen trud. Pradedo mu Stojan
Popov, sve{tenik, go formiral prvoto osnovno u~ili{te vo
manastirot „Sveti Georgi“, a turskata pogana raka go poprskala so
gazie, go zapalila, ni pepel da ne ostane po nego. Dedo mu Kostadin
Popstojanov (Popov), komita i buntovnik, zaginal na svojot kow,
strelan vo grb od razbojni~kata banda na [ain i Vejsal. Vo 1922
godina, tatko mu Nikola Popov, socijalisti~ki deec vo Makedonija,
e obesen od razulavenite fa{isti~ki bandi na
van~omihajlovistite vo Pirinsko. Toga{ Anton imal sedum godini.
No, grozomornata slika na stariot orev, razgranet kraj pravliviot
pat do nivata na Daskalot, kako na veterot se veat besilkata i
besìvotnoto telo na sakaniot tatko, }e ostane slika koja trajno }e
se vreì vo se}avawata kako neizle~iva rana i taga po
nepo~uvstvuvanata tatkovska qubov i zakrila. Ostanuvaat
spomenite i raskaùvawata za gordite i borbeni maì na Popovi ne
samo kako uteha, tuku u{te pove}e i kako pottik ma{ki i
dostoinstveno da se istrae i opstoi ropskiot ìvot. Svetlata
revolucionerna semejna tradicija e tatkovinski zavet i testament,
koi u{te pove}e go pottiknale samo~uvstvoto i nepokorot na
Anton.1)
Bosonogoto i te{ko detstvo, go minuva so baba mu \ur|a, koja mu
go dava imeto na vnukot na eden od svoite sinovi rasfrlani po
frontot i majka mu Velika, }erka na badelenскиot pop Ilija,
Strumi~ko. Taa mu raskaùva na svojot porod, sinovite Krum, Anton,
Asparuh i Kostadin, i }erkata Roza, za sakaniot ~ovek kako vo 1907
godina vleguva vo mesniot komitet na VMRO vo selo Ele{nica, i
kako nemalo poubav i poumen od mladiot u~itel vo strumi~koto
selo Badelene, pirinecot Nikola Popov koj gi osvojuva crnite
vqubeni o~i na Velika i naskoro potoa na po~etokot od mesec maj
na 1910 godina, stanuva nivnata ven~avka. Celiot ìvot go minal so
svoite soselani i vo zaedni~ka borba za posre}na i po~ove~na
idnina. Edna nesre}a a bila, a ne bila, ako taa so sebe ne nosi
posledovatelno i kup novi bolki i rani. Edna godina po tragi~nata
pogibija na maòt, na Velika i umira i golemiot sin Krum. Pokraj
nea postojano e rabotliviot i tivok, ispolnitelen i re~isi
nezabele`liv pomlad sin. I pomaga vo site doma{ni raboti,
barabar so nea gi izvr{uva polskite obvrski, na u~ili{te e
redoven i dobar u~enik. I nesetno maliot Anton kako predvreme da
se zboguval so sopstvenoto detstvo, pa odedna{ porasnal, stanal
golem i seriozen ~ovek. Sakal da bide vo dru{tvo so vozrasnite, gi
slu{al nivnite razgovori so vnimanie, gi vpival vo sebe tajnite i
tegobite na egzistencijata, mudrosta da se bide i opstoi. Negoviot
pomlad brat Asparuh, me|u drugoto }e zapi{e oti: „Toj ne se
pla{e{e od temninata, ne se pla{e{e kako drugite deca od
vampiri i seni{ta.“
Vo rodnoto selo vo 1926 godina, Anton Popov go zavr{uva
~etvrtoto oddelenie. î~kovcite Ivan i Boris koi ìveele vo
Petri~, go zemaat kaj sebe i prodolùva da u~i vo nepolnata
Petri~ka gimnazija. Za nego toa e golem nastan i sre}a, novata
golema sredina go raduva i mu nudi novi drugari, mu otkriva novi
knigi i tajni i mu vetuva idnina, po koja toj postojano me~tae. Vo
1928 godina, semejstvoto se preseluva vo selo Dimidovo
(Samuilovo). Ku}ata vo koja se vseluvaat bila stara plevna i vo nea
ìveele tri semejstva. Noviot krov nad glava ja pokaùva seta
surovost i nepravi~nost na ìvotot. Sekoja sabota Anton patuva od
Petri~ do doma, brza da pomogne vo sadeweto i kalapeweto na
tutunot, da pe~e plitari za novata ku}a i da bara novi prijateli.
Otkako go zavr{il {estiot progimnazijalen klas vo Petri~, nemal
nikakvi mo`nosti za izbor na svojata idnina. Nesebi~na bila
pomo{ta na ~i~ko mu Simeon i zaslugata e negova za priem vo
Samokovskoto pedago{ko u~ili{te. Qubovta kon ~itaweto i
knigata se prvata i neraskinliva vrska so progresivnata mladina
od u~ili{teto. Na tie osnovi bil izgraden i nelegalniot u~eni~ki
literaturen kruòk. Na negovite sostanoci se ~itale i se
diskutiralo po literaturnite tvorbi na mladite avtori, od raka na
raka se predavale legalni i nelegalni knigi, bro{uri, vesnici. Se
grabi od politi~kiot opit, se vospituva na revolucionerno
soznanie i trpenie, ume{nost da se spori i ubeduva, zaedni~ki da
se bara izlez od bes~uvstvitelnoto sivilo na sekojdnevieto.2)
Sekako od toa vreme datiraat i negovite prvi obidi vo
literaturata. Dvete u~ebni godini, minati vo Samokov, za mom~akot
pretstavuvaat vreme na idejno sozrevawe. Komunisti~kite idei go
osvojuvaat i tie stanuvaat negovata ìvotna opredelba. Vo zimata
na 1932 godina, policijata go razotkriva nelegalniot literaturen
kruòk, gi apsi negovite ~lenovi i gi isklu~uva od Samokovskoto
pedago{ko u~ili{te. Na koja strana sega vodi patot na Anton Popov!
So pomo{ na ~i~kovcite Tomo i Simeon Popovi, moèl da go
prodolì i da go zavr{i svoeto obrazovanie vo pedago{koto
u~ili{te vo Nevrokop. I taka, na vtoroto polugodie, zimata 1933
godina, stanuva u~enik vo VIII a klas, i zapo~nuva drugaruvaweto so
Ivan Kereziev i Stojan Qondev. Letoto, taa godina, diplomira i
kako u~itel, so zapoved od 10 septemvri, stapuva na svojata prva
rabota vo rodnoto selo Igumenec.
Vo umornite i gladni detski o~i, mladiot u~itel odnovo go
doìvuva sopstvenoto detstvo od tagi i bolki, i prvata svoja plata
ja tro{i za niv da kupi u~ebnici, tetratki, molivi. Formira
op{testven komitet za pomo{ na siroma{nite u~enici i otvora
u~eni~ki dom i trpezarija. @ivee za taa ideja, pi{uva stotici i
stotici pisma so molba za materijalna pomo{ do najrazli~ni
humanitarni organizacii i institucii, vidni li~nosti, i prvite
dobieni pratki vo zimata na 1934 godina, se golema i retka radost.
Taa akcija potoa }e ja sprovede i vo selo Skrt. Vo svoite spomeni i
se}avawa, negovite u~enici }e go spomenuvaat kako najsakan i mil
u~itel, koj ne samo {to umeel prekrasno da gi drì svoite ~asovi,
no so ogromna qubov gi opkruùval svoite u~enici, sekoga{ spremen
da im pomogne, da posovetuva, ute{i i da gi pokaè ubavinite i
radostite na ìvotot, rabotata i verbata vo idninata. Po rabotata
vo „Komitet(ot) za pomagawe na siroma{nite u~enici“ vo selo
Igumenec, sleduva godi{nata op{tinska u~itelska konferencija vo
Petri~, na koja Popov javno i glasno gi za{tituva svoite levi
pedago{ki pogledi. Vo esenta 1934 godina, premesten e vo selo
Skrt, i tamu so svoi istomislenici go formira „Komitet(ot) za
za{tita na decata“. Po negova inicijativa i so materijalna pomo{ e
otvorena i u~eni~ka menza. Kako delegat od seloto, vo fevruari
1935 godina, u~estvuva vo rabotata na godi{noto sobranie na
Sojuzot za za{tita na decata vo Bugarija. Novata u~ebna 1935/1936
godina, ja minuva kako u~itel vo rodnoto selo. Se pretpostavuva
deka tokmu vo toj period se zapoznava i odrùva vrski so Nikola
Kalp~iev, organizacionen sekretar na Op{tinskiot komitet na BKP
vo Gorna Xumaja (Blagoevgrad). Prijatelstvoto e povrzano so
prethodna podgotovka za ispra}awe na grupa mladi i partiski
rabotnici kako interbrigadisti vo [panija, akcija koja nema
uspeh.3) I samiot kopnee da se najde na barikadite na [panskata
gra|anska vojna, se ~uvstvuva beskorisen i izguben vo siviloto na
bugarskata realnost, pi{uva za toa vo pismata do Kereziev.
Popov e vo postojano dvièwe i akcija, nemiren i buntarski
duh, sekoga{ spremen za novi akcii i podvizi. Vo po~etokot na 1936
godina, negova glavna preokupacija stanuva idejata za izdavawe na
lev op{testveno-politi~ki vesnik vo Petri~. Vo dolgoto pismo do
Ivan Kereziev, od 8 juli 1936 godina, me|u drugoto pi{uva: „Rabotam
na idejata ve}e za izleguvawe na vesnik (makedonski) vo Petri~.
Taa èlba odamna postoi, no mi se gleda te{ko ostvarliva. Sega
ve}e moite sopstveni sprotivstaveni sili se oslabnati. Baram
rabota! Baram delo vo koe }e moàm da tro{am del od svoite
otpove}e sili“. Koi se negovite celi i zada~i? „Vesnikot (ti toa go
~uvstvuva{) }e ima makedonska progresivna nasoka“, pi{uva
ponatamu. „]e nastojuvame da gi grupirame i privle~eme site
progresivni sili vo biv{ata Petri~ka op{tina i potoa so vesnikot
da vlijaeme vrz op{tata sostojba na makedonskoto pra{awe.
„[irokite i univerzalni pogledi na mladiot u~itel se izrazuvaat
i vo negovite koncepcii za vesnikot koj, „Se razbira, vesnikot nema
da bide tesnogradomakedonski. ]e se razgleduvaat svetski
problemi. Pretpostavuvame da bide dvomese~nik (Dva pati vo
mes.)“. Za taa cel ponatamu izvestuva oti se napraveni site
podgotovki, bil vo Sofija na razgovor kaj Angel Dinev, nai{ol na
sesrdna moralna i materijalna poddr{ka i èlbata e prviot broj
da izleze od pe~at pred Ilinden. Dolgoo~ekuvaniot odgovor za
vesnikot e negativen. Vo novo pismo do svojot drugar, pismoto ne e
datirano, nad nego, ~itame, odnovo se nadvisnati crni oblaci. „Mi
odgovorija, oti po politi~ki pri~ini ne se razre{uva. Idioti!
Najmnogu se naeùvaat kon taa namera dojdencite - „kolonisti“ -
~inovni~ka, {arlatanska tolpa. Zgnasen sum. I sega, kako sekoga{,
tagata i razo~aruvaweto mi se tolku pogolemi. Vrz mojata glava
odnovo se naplastuva pesimisti~ka magla. No mislam, oti pak e
vozmo`no. I seu{te mislam, oti treba da se napravat novi obidi.
No seto toa e gor~livo i neslavno. Debnam pogoden moment.“4) Iako
porazen, toj ne e i pobeden. Izjasnetata makedonska pozicija na
Popov i negoviot vesnik ne moèle da ima i poinakva sudbina od
taa da ne bide odobren od vlastite. Istrajniot, nepobediv i ve~en
optimist, se nadeva na nova podobra prilika i kako {to veli go
debne toj mig.
Provincijata go pritiska i raznebituva. Vo ma~nite i dolgi
denonokija toj sonuva i kopnee po novi prostori. Ima bezbroj idei.
Vo sebe ~uvstvuva nemerliva energija, saka da bide vo samiot
centar na ne{tata i zbidnuvawata. Ne mu pretstavuvala nikakva
pote{kotija vedna{ da otpatuval vo Sofija po novoizlezena kniga,
da prisustvuva na nova teatarska pretstava ili filmska premiera,
da se najde vo prvite redovi na novite akcii i manifestacii koi go
izrazuvale duhot na novoto slobodno vreme. Tie èlbi stanuvaat i
opsesija i agonija, za niv re~isi sekojdnevno pi{uva vo pismata vo
najqubimiot drugar Ivan Kereziev. I najposle, na 23 septemvri
1937 godina, stignuva na sofiskata èlezni~ka stanica. Vo race mu
e kuferot ispolnet so malku ali{ta, no i so mnogu soni{ta i idei,
so rakopisi. Tuka se dnevnikot, stranicite od zapo~natiot
avtobiografski roman, stihovi, zapisi i reportaì, raskazi i esei.
I veruvawata oti toa {to dosega mu objavile, e uslov samo za
negoviot iden razvoj. Bez potpis na stranicite od vesnikot „Zar®“
dva meseci pred toa mu e objavena bele{kata na „Na jug“, a desetina
dena pred pristignuvaweto vo prestolninata, vo istiot vesnik, vo
dve prodolènija, mu se pojavuva i reportaàta „Gradot {to umira“.
Tuka go pre~ekuva negoviot drugar, i vo po~etokot na zimata, zaedno
se smestuvaat vo malata sobi~ka na ulica „Ba~o Kiro“, broj 35. Vo
golemiot i tu| grad, bara mesto za sebe, bara prostor da preìvee i
opstoi. So meseci bara bilo kakva rabota za da moè da go zaraboti
sopstvenoto par~e leb. I po re~isi celi {est meseci, so pomo{ na
~i~ko mu Simeon i nekoi prijateli od tatko mu, na 1 mart 1938
godina, se vrabotuva kako ~inovnik vo finansiskoto (katastarsko)
oddelenie na Sofiskata op{tina.
Vo u~ebnata 1937/1938 godina, se zapi{uva na Univerzitetot,
na Dràvnoto visoko u~ili{te za finansii i administrativni
nauki. Novata sredina mu nosi novi prijateli i drugari,
sorabotnici i istomislenici. Raboti, neumorno ~ita i pi{uva,
raste i se razviva ne so meseci i godini, no so ~asovi i migovi. Toj
poseduva{e nevidena energija, um i mo}, raskaùva Mihail
Smatrakalev, i taka kako {to toj se razviva{e i zree{e, a toa
najubavo go potvrduva{e s# ona {to izleguva{e od nego i negovoto
pero, takov razvoj me|u nas nema{e nikoj drug.5) Vo taa 1937 godina,
se zavrzuva edno trajno prijatelstvo so Nikola Vapcarov i Mihail
Smatrakalev. Niz postojanite sredbi i razgovori, tie trojcata
mislat {to treba da napravat i da se organiziraat kako Makedonci,
da rabotat za tatkovinata, da se oddadat na idealite za nejzinata
sloboda i idnina. Tokmu me|u niv se ra|a idejata za formirawe na
svetloto poglavje vo makedonskata literatura Makedonskiot
literaturen kruòk vo Sofija. Se osmisluvaat negovite celi i
zada~i, se diskutira koj s# moè da bide negov ~len, i sfakaj}i ja
silata i mo}ta na pi{aniot zbor, go izdignuvaat lozungot za
sozdavawe na makedonska literatura, za koja taka inspirativno i
originalno zboruva vo svojot referat Vapcarov, na negovoto
osnova~ko sobranie. A toa se slu~uva vo sredinata na esenta,
poto~no vo mesec oktomvri 1938 godina, vo domot na Asen [urdov-
Vedrov, na ulica „Qulin“, broj 20. Po vozbudliviot Vapcarov
referat, me|u trojcata diskutanti e i Anton Popov, koj istaknuva so
voodu{evuvawe oti vedna{ treba da se po~ne so rabota, da ne se
izgubi ni mig od svetoto delo za svojot narod i tatkovina. Naskoro
vo sozdadenoto tro~leno rakovodno telo na kruòkot, pokraj
Vapcarov i Smatrakalev, odgovoren po organizacionite pra{awa e
Popov. Tokmu vo ovaa organizacija ~ii ~lenovi se isklu~ivo samo
Makedonci, toj najbrzo i najmnogu izraznuva vo pisatel, novinar i
publicist, revolucioner, komunisti~ki aktivist i u~esnik vo
ilegalnata borba protiv fa{isti~kiot reìm vo Bugarija. Brojni i
dragoceni stranici za nego i tie negovi aktivnosti, pretstavuvaat
trudovite na Blaè Ristovski i Gane Todorovski.6)
Na krajot od ~etvrtata decenija na ovoj vek, vo prvite meseci
na 1940 godina, Popov stanuva sorabotnik vo vesnikot „D†ga“. Do
oktomvri, istata godina, na straniciate od vesnikot ne go
sre}avame negoviot psevdonim Anton Strumski. Po~etnata zada~a
vo novinarstvoto, podgotuvawe na kratki informacii i soop{tenija
za tretata stranica, se raboti koi ne se potpi{uvale.
Kolegijalnata sorabotka i doverba od glavniot urednik na vesnikot
Georgi Bor{ukov i od Slav~o Vasev, mladiot novinar }e ja
iskoristi da pokaè {to s# umee i znae. Za edna godina na
stranicite od vesnikot publikuva {esnaeset golemi avtorski
tekstovi. Darovitosta ja pokaàl podednakvo i vo reportaìte,
statiite, patopisite, literaturnite pregledi i intervjuata,
potvrduvaj}i eden nesekojdneven talent, buen i originalen
temperament, moderen stil, luciden nabquduva~ i oster
analiti~ar na realnosta. Vo po~etokot na maj e mobiliziran vo 25-
тiot pe{adiski polk i se nao|a vo Belomorieto. Stanuva ~len na
divizionoto partisko rakovodstvo. ]e minat {est meseci i vo
oktomvri 1941 godina, e demobiliziran i se vra}a vo Sofija. Mnogu
ne{ta se izmeneti i toa na lo{o. Policijata èstoko se presmetuva
i gi goni svoite protivnici. Apsewata, internirawata i zatvorot
stanuvaa sekojdnevna slika i grdi i uni{tuva~ki smrtni gletki.
Vojnata gi rasprsnala najdobrite negovi drugari od Makedonskiot
literaturen kruòk, vo meanata „Sredec“ gi nema starite poznanici
i dru{tva, od tavanskata mansarda na ulica „General Parensov“ se
frla vo smrtta Kole Nedelkovski. Tie matni i opasni vodi go
podzemaat i Popov. Sekako vo tekot na noemvri-dekemvri 1941
godina, Petar Vran~ev go zapoznava so noviot rakovoditel na CVK
Cvetko Radojnov. Iskustvoto vo nelegalna rabota, li~nite kontakti
so komunisti od voenite edinici, rabotata vo vesnikot „D†ga“, se
prednostite za negovoto pristapuvawe vo Voenata komisija.
Podnesuva ostavka vo sofiskata op{tina i so zapoved br. 31, od 10
januari 1942 godina, ja napu{ta rabotata i preminuva na rabota vo
vesnikot „D†ga“. Fa{isti~kiot teror sekojdnevno stanuva s#
poèstok. ^lenovite na CVK sekoj mig se na smrtnata linija
odrùvaj}i vrski na centarot so op{tinskite voeni organizacii,
doa|aat do oru`je i go krijat, nosat eksploziv, baraat stanovi za
nelegalnite. Smrtta gi debne na sekoj ~ekor.
A toj i protivre~i neumorno pi{uvaj}i stihovi, sozdavaj}i ja
poemata „Slu{aj front“, rabotej}i nad avtobiografskiot roman,
dnevnikot, pi{uvaj}i i objavuvajki esei i kritiki, patopisi i
reportaì, statii i intervjua. Treba {to pove}e da se sraboti i da
se objavuva, da se ostavi nekakva traga po sebe. Vreme mnogu nema,
smrtta kako i da e pret~uvstvuvana. Drugaruva i se raduva, qubi i
veruva vo ìvotot i vo ~ovekot, sekoj mig e po eden nepovraten i
preskap ìvot. Eve kako niz nekolku detali, ottrgnati od
hronologijata na poslednite meseci od ìvotot na Anton Popov, toj
ìvee i opstojuva. Na 3 januari 1941 godina, zaedno so Atanas
Romanov u~estvuvaat vo organiziraweto za pre~ek na Novata godina
vo prostoriite na ~itali{teto „Ivan Vazov“. Vo migot na
ispra}aweto na starata i pre~ekuvaweto na novata godina, so nego e
Rosica Manoleva, golemata, posledna i edinstvena qubov.
Bezgrani~na qubov, no merena so premalata merka na meseci.
Dvaeset dena potoa so Nikola Vapcarov, Orlin Vasilev i Mladen
Isaev i nivnite ìvotni sopatni~ki, se gosti vo domot na Ivan
Haxijski, a na 28 januari, so najbliskite go praznuva rodendenot na
svojata Rosica. I vo po~etokot na fevruari 1942 godidna, po zada~a
zaminuva vo Petri~ i Strumica. Za taa sredba vo prvite meseci na
1942 godina, vo Strumica, pi{uva Quben Lape: „Tuku {to se bev
vratil od moite naporni ~asovi vo Strumi~kata gimnazija i bev
sednal da se po~inam, vratata od mojata soba ja otvori mojata
drugarka, koja doaga{e od ku}ata na petri~anecot profesor da mi
soop{ti deka kaj nego do{ol eden drugar od Pirinska Makedonija,
koj sakal da se vidi i da pozboruva so mene.
Toa be{e Anton Popov. U{te od prvoto viduvawe Anton ostavi
silen vpe~atok kaj mene so svojata neobi~na fizionomija na visok
~ovek, so izrazito ~elo, po koe se krieja dlaboko odvaj
zabele`livite sini o~i. Razgovorite {to gi vodev u{te pove}e go
zasilija toj vpe~atok i mi go napravija tolku mil i blizok kako
neznam kolku vreme da sme ìveele i rabotele zaedno.“7) Sakal da
ja vidi raskinatata zemja na svoite dedovci i tatko, imal silna
èlba da go zapoznae makedonskiot govor od Vardarska Makedonija.
So legitimacija na dopisnik na progresivniot vesnik „D†ga“, kako
{to informira Lape, u{te na pragot na Vardarska Makedonija, vo
Strumi~ko Novo Selo, bil zadràn kako somnitelen od bugarskata
fa{isti~ka policija, no uspeal da ja ubedi deka odi da ispra}a
dopisi od Makedonija za svojot vesnik.
Vo po~etokot na mesec mart 1942 godina, ja osloboduva sobata
na ulica „Aksakov“, br. 17, i se prefrluva vo domot na svoite
bratu~edi Asen i Stefan Kostadinovi, na ulica „Vito{a“, broj 29.
No, policijata go sledi sekoj negov ~ekor. Na 24 april, na
tramvajskata stanica „Petar Beron“, e uapsen. Se protegnuvaat
nedobroj denonokija vo zatvorskite kelii, so maki i stradanija,
soslu{uvawa i torturi. Vo poslednite denovi od ìvotot, vo
svoeto pismo do Rosica Manoleva od juli 1942 godina, me|u drugoto
pi{uva: „Dobar sum, ìv i zdrav, bodar. Deneska e 62 den bez
sloboda, bez knigi, bez moliv, bez vozduh. Mi zazdravuvaat ranite i
sega duhot mi e pobodar za borba i novi stradawa. êsto mislam za
tebe i za site radosti na na{ite ~etiri meseci. Bi poveruvala li,
oti denot, vo koj }e me ispratat vo zatvorot, }e bide mojot den na
osloboduvawe - tolku te{ki tuka se denovite.“ Na 25 juni, sudbinata
odnovo gi sobira vo kelijata br. 173, Vapcarov i Popov,
navestuvaj}i go i istiot kraj. Na 23 juli, pretsedatelot na sudot,
polkovnikot Ignat Mladenov, okolu 11,30 ~asot }e ja pro~ita
presudata broj 509, smrtnata presuda na {estminata komunisti bez
pravo na àlba. Poslednite zborovi do najbliskite ute{uvaat i
pora~uvaat: „Umiram za eden nov svet, koj{to }e ogree so tolku
silna svetlina, so tolku ubavina, taka {to mojata `rtva za nego e
ni{to.
Ute{ete se so toa, deka za nego umiraa milioni - vo iljadi
bitki na barikadite i na bojniot front. Ute{ete se so toa, deka
umiram za pravdata. Ute{ete se so toa, deka na{ite idei }e
pobedat.
Umiram gord so imeto na taka si. Umiram gord so imeto na
svojot narod, za ~ie {to dobro rabotev do posledniot mig, za
~ija{to dobra idnina umiram.“ Pred kone~nosta na sudbinata, }e se
odigra u{te edna drama. Okolu 15 ~asot vo zatvorot, so site adeti i
ceremonii, }e se izvr{i svadbata na Anton Popov so Rosica
Manolеva. Tuka se kumovite i svatovite, najbliskite, tuka e i
smrtta. Postoi li makar i najmala verojatnost ne{to da se izmeni
od tekot na ìvotot i ne{tata vo nego!? Edinstveniot i prekratok
~ove~ki ìvot vo koj doprva trebalo da se me~tae i planira, da se
ìvee i dejstvuva. Site niv gi odnesuva pustinata vo gluvoto eho na
istrelite od sofiskoto garnizonsko strelbi{te nekade okolu 21,10
~asot. Sinevinata od o~ite na mladiot i ubav Pirinec, kako da se
preselile nesetno vo idninata na novite i slobodni denovi nad
Makedonija.
Novinarskiot anga`man na Anton Popov }e gi ostavi
najbrojnite tragi vo negovoto tvore{tvo. Mo`nosta da raboti i da
objavuva vo redakcijata na nekoi od vesnicite, pretstavuva
najuverliv dokument za energijata i talentot na mladiot i
buntvoven Pirinec. Negovoto najzrelo literaturno tvore{tvo e vo
oblasta na reportaàta i toa priznanie javno mu be{e oddadeno, }e
zapi{e Mihail Smatrakalev. 8) Nikoj so tolku toplina i qubov,
kako Popov, ne ostavil stranici od reportaì i patopisi za
Pirinska Makedonija. Kako nejzin letopisec zabeleàl mnogu
detali i migovi koi ostanale da ìveat edinstveno na ovie
stranici, vpe~atlivo gi odrazil lu|eto i ìvotot, nivnoto
sekojdnevie, mentalitet, soni{ta i kopneì, radosta i makata, no i
neuni{tivata verba vo sre}ata i idninata. Ne retko ovie stranici
moàt da se ~itaat kako poezija vo intimni zapisi i obra}awa, kako
~udesni stihovi vo proza, ili so karakteristiki i vrednosti na
raskazot, osobeno niz razvien dijalog, karakteren lik ili nastan i
slu~ka, najvredna ilustracija za toa e „Toj otkradnuva nedosonuvani
detski soni{ta...“ ^lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk,
vo 1940 godina, pravat ekskurzija do Pirin. Po iska~uvaweto na El-
Tepe, Popov sam trgnuva za Petri~. Patuval niz selo Vlahi, rodnoto
mesto na Jane Sandanski, se skital cel den po strmnata planina i
duri ve~erta se vratil vo Petri~. Od toa patuvawe se ra|a eden
podolg patopis, koj za àl ne e so~uvan i ostanatite tri strani~ki
od nego, so~uvani i objaveni od Smatrakalev vo prvata kniga
izbrani tvorbi od Popov,9) koja naskoro po nejzinoto pojavuvawe
bila zabraneta i povle~ena od proda`ba. I ako Nikola Vapcarov
pee{e oti zemjata po koja {to ~ekori ne e negova i taa zemja nemu mu
e tu|a, vo svojot patopis, Popov to~no ja odreduva i imenuva svojata
rodna zemja. „Tamu e mojot ajdu~ki Pirin, od prvite detski denovi
zapi{an so pesni, prikazni i legendi vo mojata du{a, izvi{en so
sne`no modri ramenivi vo viso~inite, so zabodeni o~i daleku vo
prostorot, gi crta so ostar pogled granicite na mojata tatkovina -
od [ar, do Egej, do Rodopite i Rila.
Tamu e mojata ubava Belasica, mojot siroma{ki Ogra`den,
moite, na{ite planini, gradini, nivi i poliwa, toplite nivi i
poliwa na jug do Egejot, pejsaòt na mojata rodna zemja...“ I vo ovie
redovi pred s# poet, Popov ja razotkriva du{ata i srceto koi mu gi
great i osvetluvaat ubavinite na rodinata i nova krv potekuva od
taa „ma~enica zemja, na toj ma~enik narod, ìv vo svojata borba,
bodar za druga idnina, so ìvi kopneì, ìvi ideali...“ Lebnata
zemja e nababrena, nivite se izorani, drvjata rascutele i „celiot
rid e edna rascutena ovo{na gradina“. Prolet e, topla i son~eva, i
pod zaàrenoto sonce se izvi{uva Pirin, „najsvidnata li~ota na
mojata zemja, na{a radost, na{a nade`, gorda zakrila na mojot
buntoven narod.“ Sinovite na Makedonija, ~lenovi na Makedonskiot
literaturen kruòk koi i sega se na edna od svoite zada~i so ~esto
praktikuvanata forma na ekskurzija, gromoglasno se odglasuvaat
niz ustata na najglasovitiot, visok i ubav brat Anton Popov: „Nie
sme na makedonska zemja, niz solzi na{a, skapa za nas so `rtvite,
koi gi zema borbata za sloboda, so krvta proleana, tri` posvidna
stanata so borbata na najsvidnite ~eda na mojot narod za na{ata
sloboda, skapa za nas so edno golemo i herojsko minato, {to go
spoilo celiot narod vo edna borba, edna sudba, skapa za nas od
crnite spomeni na edna èstoka i podla bratoubistvena borba,
stanata skapa i nepreàlena za site progoneti od nea, koi{to
sonuvaat rodna strea, rodni nivi, rodna re~; svidna vo na{ite
zanesi, vo kopneìte da ja vidime taa golema pravda za taa
razorena okrvavena zemja, za toj pretepan, porugan, ponièn i
ugneten i obespraven narod - da bide sloboden, da n& bide zemjata
slobodna...“ êstasta upotreba na zamenkite istovremeno
pretstavuva ne samo identifikacija, tuku izedna~uvawe na
individualnoto so kolektivnoto mislewe i ~uvstvuvawe.
Stesnuvaj}i go prostorot na zborot, avtorot na mislata i gi
podaruva bezgrani~nite prostranstva na ubavinata i slobodata.
Samo vo nekolku redovi sodràna e bogatata tradicija na vekovni
ropstva i borbi za nacionalni i socijalni prava i slobodi,
istorijata na Makedonija, nejzinata samostojnost i posebnost, na koi
tolku uverlivo pokaùva vo svoite reportaì. I vo tie kopneì i
soni{ta, nepreàlbi od prokudeniot, sonot za „rodna re~“ se
izdignuva kako eden od najsvetite ideali. Kruòkot i se sobra so
cel da sozdava „svoja, makedonska literatura“, no makedonskite
golgoti go istaknaa i pra{aweto na maj~iniot, na literaturniot
jazik koi pred negovite ~lenovi se javi kako nesovladiliva
prepreka. No, toa e tema koja bara svoja posebna elaboracija.
Vo pitominata i ubavinata na pejsaìte, vo „ovoj kat od na{ata
makedonska zemja“, proletta gi otvorila gradite na zemjata i taa
di{e. Blika ìvotot, i se budat krotki nadeì vo „gradite na ovoj
raboten narod“, dodeka ~uvstvuva Popov i glasnogovori „kolku
silno e podzemnoto bu~ewe na taa zemja, kako nedolovlivo bie
pulsot na edna borba, koja utre }e se oven~a so mugrite na
slobodata...“ Avtorot decidno ja otkriva filozofijata i etikata na
svojot krotok i vreden, trudoqubiv narod koj stenka pod jaremot na
ropstvata i tu|ite propagandi, no so nego e isto taka i vekovnata
tradicija, tatkovinskiot zavet, koga „taa ne zakolnuva, kako taa ne
tera niz solzi da ja {epotime svojata qubov kon nea, kon nejziniot
siroma{ki narod, za da vetime da bideme dru`no vo borbata...“ Toj
tvrd narod, golem vo svoite stradawa, no u{te pogolem vo verbata i
vo borbata, tvrd i cvrst kako karpestite gramadi pokraj Struma,
kako klisurite na Pirin, }e se ispravi gord i sposoben vo nov i
sloboden ìvot. Stignuvaat vo selo Barakovo. „Tuka bila starata
granica so Turcija. Ottuka na jug e makedonska zemja. Do 1912 godina
ottuka pominuval patot za Makedonija - celata pod turska vlast, no
i celata vo svojata borba, celata vo svojot ìvot, celata za svoite
ideali, za svoite nadeì, cela i nerazdelna vo is~ekuvawe na
zbidnuvaweto na svojot ideal - slobodna i nezavisna; cela i
nepodelena za svojata idnina, so mnogu energija za borba, so mnogu
samouverenost za svojata borba. “ Ete, taa e negovata tatkovina koja
ìvee i glasnogovori od reportaìte, sekoga{ to~no
identifikuvana i nepodatna da bide falsifikuvana, negirana i
prekrojuvana. Duri i vo tekstovite objavuvani, {to }e re~e minati
niz rakata na budnata i nemilosrdna cenzura, za koi kako {to
pi{uva samiot, ~esto i toj ne moè da gi prepoznae oti ostanalo
mnogu malku od toa {to go ~uvstvuva, misli i pi{uva. I vo taa
kovarna 1912 godina, se deli edna nedeliva celina, se trguva so
edna zemja, se raspar~uva i „koja{to gi dotera do o~aj i bessilnost
trguva~ite od nevozmo`nosta na koj i da e od niv da gi dokaè
svoite prava na sopstvenost.“
Nad istoriskite crnila i nepravdi, lagi i licemerija, od
Jugot, metafora za tatkovinata, vo toj proleten aprilski den se
{iri mirisot od ovo{nite drvja i toj kako da gi donesuva re{enosta
i stavot od edinstvenata vistina oti „ona ne e „ni~ija zemja“, a
prosto na{a makedonska zemja, na{a tatkova zemja, zemja na
ribarite pokraj Egejot, na selanite, na ratarite, na rabotnicite, na
esnafite, na razgonetite na{i bra}a po svetot, na site makedonski
lu|e; zatoa {to toa e makedonska zemja, taka kako {to e na{a krvta,
koja{to ni blika vo ìlite, taka kako {to e na{a krv i telo
idealot da ja vidime slobodata...“ Ovie so~uvani tri strani~ki na
„Popatni bele{ki i razmisluvawa“ od Anton Popov se negov
testament, abeceda za ~itawe i tolkuvawe, vrednuvawe i
opstojuvawe na sevkupnoto negovo po obem malo, no ànrovski
podosta raznovidno, vredno i nesomneno dragoceno tvore{tvo vo
tekovite i razvojot na makedonskata literatura.
I go sledime patuvaweto na Anton Popov po Pirinska
Makedonija, so prekrasni stranici reportaì i patopisi, ostaveni
kako edna svoevidna i nezamenliva istorija. „Gradot {to umira“,
Mihail Smatrakalev go ocenuva kako negov posebno ubav trud i koga
toj se pojavil na stranicite od vesnikot „Zar®“, „imeto na avtorot
zapo~nuva da se spomnuva so po~it me|u lu|eto koi pi{uvaat. Site
~uvstvuvaa, oti se pojavil talentiran ~ovek“10) Se otkriva
prekrasnata slika na gradot Melnik, i vo istovreme, nasprema
slavnoto minato, se pokaùva toj kako eden nemo}en i grd starec koj
poleka i sigurno umira. Melnik koj ìvee samo so spomenite, so
svoite urnatini i sega e samo sopstvenik na imeto „grad“. Od
nekoga{niot grad na sre}ata i radosta, na bleskotot, ubavinata i
bogatstvoto, grad koj imal ~etiri iljadi ku}i i 18 iljadi ìteli,
grad so pove}e od 72 crkvi, sega e grad na petstotini gladni i bosi,
nesre}ni i bolni lu|e koi ìvurkaat i nemaat nikakva idnina. Nad
s# se naplastilo sivilo i o~aj, porazija i smrt. Burùaskata vlast
ne ja interesira sudbinata i idninata na narodot koj boleduva i
sekojdnevno umira kraj neplodnite i ras~epeni nivi, bav~i i
poliwa. Kako da minala ~uma po negovite ulici i ku}i, ta s#
zapustelo i onemelo, zagluvelo i sa{ardisalo. „Celiot izgled na
Melnik zboruva ne tolku za sega{nosta, kolku {to za minatoto.
Melnik - toa e minatoto.“ Na ova svoe patuvawe po Pirinska
Makedonija, toj }e go poseti i gradot Sveti Vra~ (Sandanski), za koj
isto taka }e napi{e reportaà i }e ja objavi vo „Zar®“. Gradovite
koi ìveele i se razvivale s# do 1912 godina, pa kako i
raspar~enata tatkovina, sega go ìveat ìvotot na urnatini.
Reportaàta na Popov e umetni~ki dokument za bezakonieto,
nepravi~nosta i bezidninskoto na eden poredok i vreme, za narodot
i negovata nacionalna i socijalna potisnatost, no, nad s# vo nea
stoi qubovta na avtorot kon svojot narod i negovata gor~liva
sudbina. Patuvaj}i so voz od Sofija vo krai{tata na Pirinska
Makedonija, do Gorna Xumaja i Petri~, ja napi{uva reportaàta
„Tamu kade {to se slu{a odekot od topovskite pukotnici po
albanskite planini“. Vo nea }e se prosledi, me|u drugoto, kako
trudoqubivite Sloveni begaj}i pred Turcite, se naselile vo ovie
krai{ta i od ni{to, odnovo go sozdavale svojot ìvot i ja
vozobnovuvale verbata vo idninata. A vo tretata, ~etvrtata i
petata klasa na vozot se sre}avaat kakvi li ne ~ove~ki sudbini i
prikazni, i od prozorecot na vagonot simboli~no se zdogleduvaat
kako se izvi{uvaat vrvovite na Pirin, bez koj ne minuva ni edna
reportaà, i proletnite denovi, i nasmevnata zemja po tutunovite
nivi, kako ~ovekov i ~ove~en optimizam. Vrakaj}i se vo istorijata
na svojot narod, vo negovata identifikacija, i zavr{uva
pripomnuvaj}i si i za „ne pomalku istoriskata mesnost
Samuilovataa tvrdina, koja pripomnuva za edna herojska vojna od
pred iljada godini, kade {to car Samuil bil zaroben so 18.000
vojnici.“ I avtorot odnovo e na premiliot Pirin, na vrvot El-Tepe
vo „Oblacite nad Pirin se zgusnuvaat.“ Kako {to ve}e zabeleàvme
i ovoj tekst e rezultat na ekskurzijata na ~lenovite na
Makedonskiot literaturen kruòk na Pirin, letoto 1940 godina,
zaedno so „Popatni bele{ki i razmisluvawa“. El-Tepe ima
nadmorska viso~ina od 2.918 metri i e vtor vrv po viso~ina na
Balkanot. Patot do nego ne e ni ednostaven, ni lesen. No gletkata
{to se otvora od nego e nepovtorliva. Pred niv e rodnata zemja,
rodnite prostori, poliwa, gori, reki i ezera. Vo krvta im prodira
vedrata pirinska sinevina. „Seto toa e rodno, na{e: i vozduhot i
strmnite karpi i nepreglednata dale~ina do Ohrid, Solun, [ar,
Skopje, Vardar i toplite plodorodni poliwa, i ezerata, i
tutunovite nivi, i zapustenite napu{teni rodni sela i gradovi.
@edno, nemo i vozbudeno sme gi vpile o~ite vo toj topol roden
prostor.“ Pra{awata, avtorot na patopisot ne gi postavuva vo
ednina, vo svoe ime, tuku mnoìnata gi izrazuva idealite na
~lenovite na Makedonskiot literaturen kruòk. A tie pra{uvaat:
Koj ima vlast ovie o~i da n& gi natera pomalku da iskrat qubov kon
ovaa zemja? Vozbudliva e sredbata so tatkovinata, koja ottuka, od
vrvot se otkriva kako na dlanka i gi daruva odedna{ i
nepristrasno site svoi ubavini. „Koj ja ima taa vlast da n& gi
zadrì usnite da ne gi izgovaraat zborovite na kletva, na borba, na
vernost?... Da n& zabrani da go pametime herojskoto i golemo minato
na svojot narod i beskrajno da go sakame negoviot komitski epos?
Za{to taa ne e „ni~ija“ zemja, tuku prosto makedonska zemja, na{a
tatkovska zemja, zemjata na ribarite pokraj Egej, na selanite, na
rajata, na rabotnicite, na site makedonski lu|e.“
Patuvaweto „Na jug“ sekoga{ go privlekuva vnimanieto na
Popov. Go vozbuduva i raduva, mu otkriva novi tajni i zna~ewa od
tradicijata i bituvaweto na tatkovinata. Vo ovaa reportaà cel na
patuvaweto e Gorna Xumaja. Poetskite sliki go otkrivaat gradot.
„Sonceto se skrilo zad oblacite. Vo trevata svetkaat rosni kapki.
Rosata nate`nala i po tutunovite lisja. Pred mene se nivi so tutun.
I jasno e: Gorna Xumaja e predniot del na makedonskata tutunska
oblast. Ve}e po~nale da cvetaat. A i prvite listovi ve}e uzrevaat.
No, eve, ve}e nedela, dve, mesec - preku den, preku dva - postojano
vrne. êlata se murtat od nezadovolstvo, zagriènost i protest.
Sega site od Gorna Xumaja, Petri~, Sveti Vra~, Nevrokop vikaat
samo edno: „Sonce! Samo sonce!“ A sonceto ne se pojavuva, tuku samo
do`d i oblaci. Toe e lo{oto. Tutunite boleduvaat. Ne samo
tutunite, tuku i lozjata.“Boleduvaat i prepla{enite i bespomo{ni
lu|e. Od niv e izvorot na surovata i gola egzistencija. ]e moàt li
da se prehranat, da opstanat, da izdràt pred vremeto i u{te
pove}e potoa pred trgovcite, nakupcite, aramiite koi }e izmislat
s#, samo za {to poeftino da im go zemat godi{niot crn trud. Niz
edna moderna narativna struktura i fle{ informacija, avtorot
pi{uva za èduvawata za pove}e sonce koe ìvot zna~i, za
slobodnoto, no siroma{no naselenie, izgradbata i novite ~ekorewa
vo sloboda, problemot so zemjata i so u{te edno relevantno
egzistencijalno pra{awe, krovot nad glava. I tokmu za toa, kako se
rodilo „Orlinovoto maalo“ so ku}arkite na siroma{nite, koi tajno
sekoja no} si pomagale edni na drugi i gradele po edna ku}arka.
Vlasta se lutela, no }eramidite ve}e bile naredeni i toa se
vikalo ku}a. Dom na gladnite i bosite, na soni{tata i kopneìte
oti utre }e bide podobro.
Nema patopis i reportaà, a vo koi da ne e spomnat tutunot.
Toj za ìtelite na Pirinska Makedonija e ìvot i idnina, vo nego e
seta smisla i verba vo opstanokot, vo borbata da se izbori par~e
zemja i nebo za ~ovekuvawe. Vo „Bolkite na na{ite Ju`naci./ Taka
rabotat i stradaat tutunoproizvoditelite“, avtorot pi{uva za
tipi~noto tutunarsko selo S. vo Petri~ko. „Celiot ìvot na ova
selo se razviva pod znakot na tutunovoto proizvodstvo. Od rana
prolet - tutun, letoto - tutun, zimata - pak tutun.“ Toj e po~etok i
kraj na s#. Se raboti i den i no}, ~ovekot go izgubil svojot son,
decata, najeftinata rabotna raka, svoeto detstvo, i kolku soni{ta
i kolku solzi proleani so nego, kolku uni{teni i odneseni ideali i
nadeì. Makotrpnata rabota na tutunovite poliwa, avtorot ja
dolovuva niz edna navidum smirena i razvle~ena raskaùva~ka
postapka, so misla koja prodira dlaboka vo ~ove~kata du{a i ja
otkriva nejzinata pusto{ i beznade`nost. Stihovite od Racinovata
pesna „Tutunobera~ite“, koristeni pove}epati, mo{ne sugestivno go
merat toj crn ìvot na kantar, a ima li merka za ìvotot i trudot
na tutunarot!? I doa|aat mnogu~ekanite trgovci. Doa|aat so
{kartot, so {mekarlacite pri mereweto, so niskite ceni. Se kupuva
nemilosrdno trudot na celoto semejstvo, ednogodi{niot trud,
trudot na maloletnite deca. Na izbodenite detski prstiwa, na
premorenite detski o~i, ukradenite soni{ta i ukradenoto detstvo,
nesetno, isto kako {to se niè i se kalapi, se beri i se meri list
po list tutun, òltiot otrov vo gradite. I mno{tvo novinarski
podatoci za toa kakvo }e bide proizvodstvoto vo 1940 godina i
kakvi }e bidat cenite na tutunot. A seto toa e smisla „Za
iljadnicite tutunoproizvodstveni semejstva, trevogata pri
is~ekuvaweto da se otvori tutunskiot pazar e trevoga i grià za
lebot na semejstvoto, za oblekata, za poku}ninata, za u~ebnicite na
decata, - za s# {to e neophodno za nivniot skromen i beden ìvot.“
Gor~liviot vkus na tutunot go ispolnuva detstvoto i na Anton
Popov. Niz edna razviena fabula, jasni karakteri i nastani,
vpe~atliv dijalog, avtorot gi ispi{uva stranicite „Toj otkradnuva
nedosonuvani detski soni{ta...“ âsot e dva po polno}. Striko
Stojan gi budi svoite ro`bi, trinaesetgodi{nata }erka Zarka i
desetgodi{niot sin Genko, a du{ata mu taguva {to im gi krade
soni{tata, radosta, igrite, im go krade detstvoto. Tie se bledi,
nedospani, polugladni. Dvete slabi detski tela poslani na
{irokiot odar, potoa se obiduva da gi probudi i majkata. Se
zakanuva so navla`neta raka im gi miluva licata i tie kutrite
stanuvaat. Taa slika, pi{uva Popov, bila vistinsko ma~ewe i za
decata i za nivnite roditeli. Ve}e ~etvrta sedmica kako e
zapo~nat tutunoberot, a kraj nema. Vo siroma{tija domakinot
zagubil tri deca po red, prvite tri, koi sega bi bile momi i
mom~iwa, i kako sega da im go odzeme sonot na svoite dve posledni
ro`bi. A tie im s# {to imaat, vo koi veruvaat i se nadevaat, za niv
i ìveat. I vo mrakot kolata poleka i sigurno gi vodi na nivata. Vo
mrakot ne moè da se vidi {to pretstavuva nivata na koja zaprele.
A za po eden ~as moèbi }e stane svetlo. I ne svetlinata od denot
prodolùva zapo~natata prikazna vo noviot naslov „^karto - toj
gor~liv kako hinin zbor.“ Stopanot raskaùva oti ako ne mu bile
decata, nemalo ni da sadi tutun. Koj }e go rabotel, koj }e go nièl, i
blagodarej}i im tokmu niv priznava, zemale po nekoj gro{ pari i go
krpele ìvotot. Se razdenuva, a ve}e odamna tutunobera~ite
is~eznale me|u redovite i se slu{aat samo ritmi~kite trkawa na
otkr{enite krevki tutunovi lisja. Nivata na striko Stojan Krn~ov
ima pove}e od 150 kvadratni metri. Na ovoj prostor toj gi polaga
site svoi nadeì. Smetkite se jasni: o~ekuval da dobie 400
kilogrami tutun i taka krivo-levo da go zakrpi ìvotot. So parite
}e kupuva leb, sol, oriz, obuvki, ali{ta, knigi za decata i s# drugo
najneophodno za doma. „Toj ve}e go iznasonuval ovoj tutun. Edna no}
skoknal ispla{en: sonuval deka grad go is~ukal tutunot. Gleda toj –
celata niva ubiena, str~at samo razgolenite stebliki. Drugpat
sonuval, deka tutunot mu poòltel, pregorel na nivata, a nema koj
da go obere. Decata mu se razbolele. Samiot toj bil bolen. Se budi
ispoten, ispla{en, tuku razbira deka e son, i se uspokojuva.“ A sonot
e samo del od realnosta na siromaviot selanec. Vo nego e
preraskaàna ìvotnata prikazna poslana pod vedro nebo so bo`ji
blagoslov, ta nikoga{ ne znae {to }e bide. I taka raskaùva striko
Stojan kako u{te vo mart nasadil osum lei rasad. Vo tekot na maj
samo za dva dena ja nasadil celata niva i bil dovolen od rovkite
brazdi. No, samo po dva dena udira silen do`d i ja nabiva
po~vata. Potoa moral odnovo da gi presaduva redovite. Pa ete ti go
i popovoto prase, koe gi izgrizalo korenite. I pak moral da
presaduva, ovojpat izrasnat zdrav tutun, visok do 60-70 santimetri.
I toa e samo polovina od izminatiot tutunov pat. Toj }e treba da se
obere i najglavnoto da se isu{i. Site dvorovi se ukraseni so tutun,
stotici nizi se su{at i se bdee nad niv da ne bi zavrnal do`d, oti
toj e postra{en i od grad i od poàr. Navodeniot tutun sto na sto e
uni{ten. Esenta so svoite magli gi omeknuvaat tutunovite lisja a i
toga{ zapo~nuva dipleweto. Taka s# do fevruari i mart. „Toga{
tutunot e ve}e izdiplen, vrzan vo „dengovi“ i gi ~eka trgovcite. Tie
obikoluvaat i sekoga{ zboruvaat za lo{o ka~estvo na rekoltata. A
lo{oto ka~estvo sekoga{ zna~i ~karto. „^karto“ - toj gor~liv kako
hinin zbor - zaedno so niskite ceni na tutunot, toa e ~umata na
tutunarskoto naselenie.“ Kon devet ~asot tutunoberot e zavr{en. Se
soblekuvaat iskatranetite ali{ta, se obiduvaat od racete da ja
simnat iznalepenata smola, pa Zarka, Genko i majka im zemaat po
par~e leb i kru{ka. Od tutunoviot katran i zalakot vo ustata e
gor~liv. A licata im se bledi i ispieni, nebare sekoj den leèle
bolni od malarija. âsot e deset, se javuva monotonata melodija na
„èìpe~iwata“, a od nivite izleguvaat tutunobera~ite, navednati
i pra{livi, so podueni lica i site se upatuvaat kon seloto.
[to se ~ovekot i ìvotot? Koja e nivnata vrednost? [to e
mislata i smislata na egzistencijata, na goloto bituvawe, par~e
korka leb da se preìvee, no ne i da se ìvee. I samiot naslov na
reportaàta „Pazar za lev~e“ decidno gi imenuva i go nudi
najmo`niot odgovor na postavenite pra{awa. @ivotot i ~ovekot se
pazar, a doma{niot esap nikoga{ ne izleguva edno i isto so esapot
na pazarot. Tie sfateni kako bessmisla, minlivost,
paradoksalnost, apsurdnost na pazarot vo koj s# e mo`no, a cenata,
vrednosta e minimalna, kako po nekoe nepi{ano pravilo s# vo nego
se prodava i kupuva, se preprodava i dokupuva samo za edno lev~e.
Od stotici ~ove~ki grla na pazarot, zasipnati od vikawe se slu{a
i se {iri samo eden zbor, s# edna ista cena i vrednost „lev~e“.
Bitno e toa lev~e za da se preìvee i vo negovata vrednost
vsu{nost se gubeweto na ~ovekovata ~est i dostoinstvo,
obezvrednuvaweto na ìvotot. No revolucijata }e go is~isti crnoto
minato i }e dojde novata realnost i novoto vreme vo koi }e bidat
izgradeni golemi, ubavi i svetli sali vo koi }e se prodava {to ti
du{a saka, proizvodite }e bidat naredeni i na sekoj od niv }e ja
ima cenata, a }e se kupuvaat bez vikotnici i izmami, so me|useben
respekt me|u onie {to prodavaat i onie koi kupuvaat.
Reporterskata darba i ume{nost na Popov, se potvrduvaat i so
reportaàta „Prvata bugarska ribarska kooperativna brigada „Belo
more“. Ovojpat patot go vodi na druga strana, niz selata i gradovite
na Trakija vo koi kako vremeto da zastanalo, i ni{to ne e izmeneto,
i lu|eto i naselbite, ìvotot i navikite si ostanale isti kako od
pred Balkanskata vojna. Od eden banalen novinarski anga`man,
avtorot sozdava lirski zapis koj ponira vo svesta i ~uvstvata na
~ovekot od ribolovniot reon Porto Lagos, vo nivnata tradicija i
istorija, kako vo 1918 godina, nekolku bugarski ribari vo bogatite
vodi na Boru-|ol i sosednite blata ja sozdale zadrugata so ~udno
ubavoto ime „Mom~ilovi vodoborci“. No, radosta bila kratka. Ve}e
narednata godina, so gr~kata okupacija, ta`ni i obezhrabreni,
morale da ja rasformiraat. Pi{uvaj}i so voshit za zaedni~koto
ìveewe i rabotewe, ~ekorewe vo posre}nata idnina, se zalaga za
prifa}awe na pomoderni na~ini za lovewe riba. Takvoto
kolektivno su{testvuvawe, prepora~uva, dràvata naj{tedro da go
poddrùva i pomaga. Sekojdnevnata novinarska zada~a i jasno
postavenata op{testvena i redakciska politika za afirmirawe na
zadrugarstvoto, koe kako svetla idnina se javuva i vo
razre{uvaweto na problemot vo „Pazar za lev~e“, originalnoto i
darovito novinarsko pero na Popov, sozdava reportaà koja pokraj
site potrebni i neophodni podatoci na stvarnosta, mu vdahnuva
ìvot i toplina na prozai~niot zafat koj prerasnuva vo lesno
~itliva i vozbudliva materija.
Od ni{to da se napravi ne{to, da se ispolnat kolonite vo
vesnikot so redovi kako vpe~atliv kreativen ~in, toa go
potvrduvaat i kratkite zapisi „Taka se ra|a eden broj na vesnikot
„D’ga“ i „Zo{to i kako se pojavi v. „Kooperativna za{tita.“ Vo niv na
odreden na~in kako da gi razotkrivame i spoznavame porivite na
samiot Popov da se opredeli i od s# srce da mu se posveti na
novinarstvoto. Kako toj, novinarot se gleda sebesi i svojot trud,
vesnikot? „Vesnici!/ Bodat so ìloto na senzacijata, ne
zamele{uvaat so gromoglasnite naslovi, ne izgoruvaat so ognot na
trevogata, ni gi stopluvaat srcata so vetrecot na nade{ta, ne
voshituvaat./ „Vesnicite se na{iot duhoven krvotok.“/ So nivna
pomo{ nie sme gra|ani na svetot, tie ni gi polnat gradite so
studenite londonski magli, ne oblevaat so ègata na Saharskata
pustina, ni gi razvevaat mislite po stepite na Sibir, po
plodorodnite poliwa na Lombardija, po pustinite na Kirenaika.
„Iljadnici i iljadnici ~uvstva od niv potekuvaat vo ~ovekot, go
zapoznavaat i voznemiruvaat, go raduvaat i vozbuduvaat, go
rastaùvaat i zagriùvaat. Vesnicite ne moàt da go zamenat
ìvotot, da ja ispolnat negovata smisla i logika, ne moàt i mnogu
ne{ta od niv da ni nadopolnat. No, zatoa pak tie ne zbogatuvaat so
novi informacii, ne pottiknuvaat na razmisla i dijalog, na
potrebata od soznanieto oti sme samo del~e vo svetot bez koj ne
moème da mislime i da dejstvuvame. Te~e ìvotot prebrzo i
nepovratno, vo taa dinamika se planira strana po strana na
vesnikot, rastr~ani se site novinari, se raspredeluva rabotata, pa
potoa doa|a poslednata korektura, montiraweto na ma{inite i
pe~ateweto. I se ra|a noviot broj na vesnikot „D’ga“, koj ve}e osum
godini e blizok na zadrugarstvoto, pa po toj povod se koristi
mo`nosta da se dade negovata kratka biografija, kako del od
sekojdnevieto na ~ovekot, za{to: „Vie moète spokojno da spiete.
Vesnikot „D’ga“ bdee{e za da gi sobere site novosti za vas. Toj }e
izleze i ova utro, kako {to redovno izleguva{e vo tekot na osumte
godini od svojot ìvot - broj 413.“
Anton Popov sorabotuval i vo vesnikot „Kooperativna
za{tita“, pa po povod negovata trinaesetta godi{nina, go pi{uva
zapisot „Zo{to i kako se pojavi v. „Kooperativna za{tita“. Niz
idejata za neguvawe na zadrugarskoto dvièwe, vo 1920 godina, toj
}e se pojavi kako nezavisen kooperativen vesnik koj niz
sopstvenoto burno postoewe i dejstvuvawe }e stane omileno i
korisno ~etivo „{to da gi zadovoli narasnatite duhovni interesi
na na{iot kooperativen ~itatel.“ Eden od tie „nara~ani“ tekstovi e
i „êtiri ta`ni godini bez profesor Asen Zlatarov“. Prozai~nata
zada~a da se odbeleì godi{ninata od smrtta na po~ituvaniot i
omilen univerzitetski profesor, Popov ja izvi{uva na nivo na
umetni~ka obvrska, niz ubavo doloveni atmosfera, ~uvstva i po~it,
pritoa so site neophodni argumenti i podatoci za ìvotnite i
tvore~ki vrvici na ~ovekot i nau~nikot, ispi{uva stranici za
univerzalnite dimenzii i vrednosti na ~ovekot i negovoto delo.
ôvekot koj celiot svoj ìvot i go posvetil na rabotata, zaboravil
na sebesi, za{to veli: „bev mnogu zafaten vo ìvotot, pa ne mi
ostana vreme da se zanimavam so moite interesi, so moeto zdravje,
so suetata. Napasnicata me udri kako vojnik na straà.“ No, nema
zo{to da àli, za{to deloto {to go ostavil po sebe pretstavuva
trajna traga za veli~inata na ~ovekot i negoviot trud, na koi site
im gi izrazuvaat svojata po~it i blagodarnost.
Vo 1940 godina, Anton Popov dobiva zada~a od Makedonskiot
literaturen kruòk vo Sofija, zaedno so Nikola Vapcarov, da go
posetat toga{niot pretsedatel na Bugarskiot pisatelski sojuz,
uvaèniot pisatel Stilijan îlingirov. Celta na posetata bila da
se napravi intervju i od nego da se pobara poddr{ka i preporaka
~lenovite na kruòkot da nastapat so svoi tvorbi po sofiskite
~itali{ta. Taka vo prvata polovina od 1941 godina, Makedonskiot
literaturen kruòk }e ima nekolku uspe{ni javni nastapi koi }e go
afirmiraat negovoto postoewe i rabota. Intervjuata „Stilijan
îlingirov pred „Volja“ i „Bugarskiot pisatel e beden“,
pretstavuvaat oblagorodeni dijalozi za aktuelni pojavi i procesi,
li~nosti i sostojbi, za civilizacijata i idninata. Se razgovara za
vojnata, za literaturata, za bednata polo`ba na bugarskiot pisatel,
negovata op{testvena funkcija, za idninata na slovenstvoto. [to
mu e potrebno na pisatelot, a so toa i na sekoj ~ovek? Deciden vo
odgovorot, sogovornikot-doma}in ukaùva na ìvotnite vrednosti i
nivnata univerzalnost: „Koga znae{ oti ne ti e siguren utre{niot
den - kakva ispiracija za rabota moè{ da o~ekuva{? U{te starite
rimjani zboruvaa: „Koga zboruvaat topovite - muzite mol~at“. Na
pisatelot mu se potrebni spokojstvo i vnatre{na koncentracija. Toj
e ~ovek, no pred s# e gra|anin i ne moè da ne go voznemiruvaat
~uvstvata i nespokojstvoto na sekoj okolu nego. A ona {to
neposredno se doìvuva, te{ko moè da najde svoj umetni~ki izraz.
Ne{tata i nastanite treba da se gledaat vo perspektiva, za da
moè da gi fatime vo nivnata su{tina, vo nivnoto pronaogawe na
ekranot na istoriskata perspektiva“. Vo vtoriot tekst, zboruvaj}i
za ulogata na pisatelot, istaknuva: „Na pisatelot denes ne mu
davaat soodvetno mesto vo ìvotot na zemjata. Namesto vo toj odnos
da odime napred, odime nazad. Pisatelot treba da bide
op{testveno aktiven ~ovek. Toj ne moè i ne treba na ìvotot da
gleda kako posmatra~. Kako moè{ da bide{ pisatel, a da ne si go
doìveal napi{anoto, da ne si aktiven u~esnik vo ìvotot?“
Toplite zapisi od posetata i razgovorot so îlingirov, vsu{nost se
vo soglasnost i so stavovite i sfa}awata za mestoto i ulogata na
pisatelot vo ìvotot i vo borbata kako aktiven u~esnik, {to niz
sopstveniot svetol primer go posvedo~uva i Popov. Vojnata kako
najgolemo ~ove~ko zlo, edna dominantna tema vo ovie razgovori,
iskaùvaj}i ja najiskrenata èlba „samo da se za~uvame nastrana od
vojnata“, ja podvlekuva potrebata oti ~ove{tvoto treba da ~ekori
napred i da ja osvojuva idninata so tvore{tvo, so humani i golemi
dela, da gradi i nadgraduva, a ne da vojuva. Patot do niv e dolg i
makotrpen, a samo mig e potreben vojnata da go uni{ti s# ona {to so
vekovi go sozdaval ~ove~kiot genij.
Na osnovaweto na Makedonskiot literaturen kruòk vo
Sofija, po podneseniot referat na Nikola Vapcarov, vo
diskusijata zema u~estvo i Anton Popov. Me|u drugoto, toj istaknuva:
„Visoka e ~est za nas da kovame edno od najsigurnite ideolo{ki
oru`ja na na{iot narod vo negovata uporna borba za sloboda i
ramnopravnost. Nie sme sinovi na Makedonija“. Jasnata i visoko
izdignata nacionalna svest e relevanten znak vo maliot po obem
korpus od esei, no tolkupati pove}e zna~aen prilog od Popov vo
tradicijata i tekovite, pravcite i li~nostite na makedonskata
literatura. Zastapuvaj}i se za vistinata kako edinstvena merka na
~ovekot i ìvotot, glasnogovornik i pravdoqubiv, so malku
zborovi, no so mnogu argumenti vo esejot „Za makedonskata nacija“,
odgovara na pra{awata dali postoi makedonska nacija, koi se
nejzinite elementi i belezi i kade treba da se bara nejziniot
po~etok i poroduvawe? Toa se pra{awa koi vo poslednive nekolku
godini se vnimanie i predmet na raspravi vo razli~ni makedonski
sredini, pi{uva avtorot, i vo zavisnost od klasnata i idejnata
pripadnost na oponentite, se davaat i najrazli~ni odgovori.
„Makedonskite notabili i reakcioneri na tie pra{awa odgovaraat
negativno, bezrezervno negativno. Tie duri nedoumevaat deka moè
da se postavat takvi pra{awa“. No, pritoa va`no e da se kaàt
jasno ne{tata za onie drugite koi se spremni da trgnat po
najpraviot i naj~esnen pat za osloboduvaweto na svojata tatkovina
a i vo borba protiv zavojuva~ite na Makedonija, ~ij odgovor e da, no,
toj e nesiguren, nere{itelen, nejasen, bi rekle necelovit.
Pri~inite se pove}e od ednostavni. Otsustvuva bila kakva nau~na
argumentacija, istoriskite fakti se napoznatica i nad s#
nacionalnoto pra{awe ne ja dobilo svojata su{tinska zna~nost.
Nacionalnoto ~uvstvo postoi i se ~uvstvuva, no, toa nikako ne moè
da bide objasneto. Ottuka nacionalniot interes se javuva kako
prvi~na i su{tinska zada~a za realizacija na postavenite
tatkovinski zaveti i zada~i.
Idninata i sre}ata se vo masite, posebno vo mladinata.
Ottuka i naglasuva oti: „Toa se stotici iljadi ~esni napredni
makedonski mladinci {to bi go razbrale dobro pra{aweto, {to
nemaat osnovawa da bidat pri makedonskite notabili, no koi{to
nemaat na raka edno poosnovano i nau~no razgleduvawe na toa
pra{awe. Samo poradi toa - toa pra{awe e Ahilovata peta na taa
~esna na{a mladina, koja{to so svojata op{testvena praktika i
borba se dotaknuva do nego, se tormozi od negovoto neizjasnuvawe.
Toa ja pravi nere{itelna vo borbata, toa go pravi nepoln nejziniot
napreden makedonski mirogled, toa ja pravi ujazvima vo borbata so
makedonskite notabili i crnosotnici i raznite agenti na
zavojuva~ite na Makedonija“. Interesite i propagandite na
imperijalisti~kite protivre~nosti na balkanskite dràvi pred s#
i me|u golemite imperijalisti~ki dràvi voop{to, me|u
makedonskoto naselenie se vistinska vojna i pusto{. I so pravo,
dalekuvidno i ostroumno, zaklu~uva oti kolku toa pra{awe se
naloùva za izjasnuvawe vo kompleksot na makedonskoto
nacionalno-revolucionerno dvièwe, Makedonija odnovo, se ~ini
vo beskraj stanuva objekt na novi negirawa, delbi, raspar~uvawa.
Pojavata na nekolku stihozbirki na makedonski jazik, makedonskite
stihozbirki na Ko~o Racin, Kole Nedelkovski, Venko Markovski, }e
mu vtisnat u{te pogolema dimenzija i zna~ewe na pra{aweto za
makedonskata nacija. Tie i najargumentirano }e go postavat
pra{aweto za makedonskiot literaturen jazik. A toj pokaùva oti e
nacionalen jazik, „razli~en od drugite slavjanski jazici po stroe`
i formi“. Tie jasno go pokaùvaat i beleàt patot, politi~kiot pat
vo koj pra{aweto za makedonskata nacija „edinstveno sega moè da
legne vo osnovata na lozungot za slobodna i nezavisna Makedonija“.
Bez pardon Anton Popov gi istaknuva site duègri`nici,
„patrioti“ i licemeri koi ni gi poznavaat, ni gi razbiraat ne{tata,
uìvaat vo svoite bogatstva i kapitali i toplo sonuvaat za
„Bugarija“, za „obedinuvaweto na bugarskoto pleme“, za „ìvoten
prostor“ i kakvi li ne drugi maloumnosti. Tokmu taka maloumnosti,
za{to site tie ni mislat za slobodna Makedonija, ni pak sakaat da
slu{nat za makedonska nacija. Samite se identifikuvaat veli~ej}i
gi Hitler i Musolini, kako slugi i podlizurkovci ~ij edinstven
interes e sopstveniot i stravot da se so~uva krastavata koà. I
zaklu~uva: „No, to~no za toa {to imame takvi protivnici, to~no za
toa {to Makedonija e objekt na novi imperijalisti~ki domognuvawa,
arena na imperijalisti~kiot front, nie sme dol`ni da bideme so
eden neraskolebliv i jasen makedonski mirogled, sposobni da
dademe argumentirana za{tita na svoite ubeduvawa, sposobni da gi
razotkrivame i razobli~uvame provokaciaite i namerite na
raznite posegnuva~i kon Makedonija“. Koga avtorot sam gi ostava
odgovorite na svoite ideali i celi na koi im go posvetil ìvotot i
tvore{tvoto, kako {to toa go storil i Popov, na prosleduva~ot mu
ostanuva samo da gi pokaè faktite. Eve na {to mislime. Koga vo
1960 godina, sofiskiot izdava~ „B†lgarski pisatel“ gi izdava
izbranite tvorbi na Anton Popov, vo izbor i redakcija na negoviot
drugar i sorabotnik Mihail Smatrakalev, knigata samo {to se
pojavi, be{e povle~ena od komunikacijata so ~itatelite i
zabraneta. Negoviot vistinski izbor i ne moè{e da se pojavi
nikade drugade, tuku tamu i me|u onie od koi se rodi, izrasna, so
koi èduva{e i se bore{e, opstojuva{e i tvore{e, vo negovata, a
tatkovinata e edinstvena i nezamenliva, imeto Makedonija {to go
nose{e vo srceto i najubaviot meden zbor {to izleguva{e od
negovata usta. Negovite „Odbrani tvorbi“, priredil Gane
Todorovski,11) go pokaùvaat edinstveniot primer oti na
tvore{tvoto mu se tu|i sekakvi prisvojuvawa, iskrivuvawa,
plagijatorstva. Ajde toa neka e lesna i ednostavna zada~a da se
napravi vo edna tvorba, vo dve ili pove}e, no kako toa da se izvede
vo sevkupnoto delo na eden avtor!? A toj }e ostavi novi tekstovi vo
koi u{te poseopfatno i argumentirano }e gi dokaè svojata
nacionalna pripadnost, etika, ideali.
Vo 1940 godina, toj }e go napi{e mo{ne pretenciozniot i
poobemen trud „Od „Bura nad rodinata“ do „ûdna e Makedonija“.
Vsu{nost toj trebalo da bide predgovor na eden zbornik na
makedonski pisateli koi ìveele i tvorele vo Bugarija vo
~etvrtata decenija na ovoj vek, kako edna od akciite na
Makedonskiot literaturen kruòk vo Sofija. Vo nego mo{ne
analiti~ki i sugestivno, so izvonredno ~uvstvo za poezijata, za
poetskite temi, idei, umetni~ko-estetskite vrednosti, pi{uva za
prvite stihozbirki na petmina najprojaveni makedonski pisateli vo
godinite od 1930 do 1940, Angel @arov, Ko~o Racin, Venko
Markovski, Kole Nedelkovski i Nikola Vapcarov. Tie „razgledani
i protolkuvani niz proekcijata na istoriskiot potfat: da se
sozdava edna nova literatura koja }e odgovara na barawata na
vremeto i na potrebite na makedonskata nacija“. So decenii ovoj
pove}ekratno zna~aen tekst za makedonskata literaturno-istoriska
nauka, ostana nepoznat, nepublikuvan, ~uvan vo arhivata na Dimitar
Mitrev, a prv pat publikuvan i tolkuvan od Gane Todorovski,12) po
~etirieset i ~etiri godini od negovoto pi{uvawe. I koja e
potrebata da se zafati so ovaa ni malku lesna i ednostavna
zada~a? I Popov pak e deciden i otvoren: „Edna zemja, koja na
politi~kata arena prolea mnogu krv, koja pominuva preku mnogu
stradawa i konvulzii, koja ima herojski da go brani svojot rod i
svojot jazik, sega gi vdahnovuva so svoeto ime za tvore{tvo imiwata
sobrani vo ovoj zbornik. Za niv postoi edna edinstvena tema:
Makedonija. Tie imaat eden ideal: da sozdadat svoja, rodna
literatura, koja da gi izrazuva branuvawata i tagite na porobeniot
narod, stradawata na begalcite vo tu|ina, kopneòt za vra}awe vo
tatkovinata, bobata za sloboda na porobenite vnatre, nivniot
ìvot i bit, nivnite stremeì. I na toj pat tie se raskrileni od
eden ~ist idealizam, zaqubeni vo svojot nevolen narod, gotovi da
mu sluàt so s# svoe, so siot svoj dar, so seto svoe vdahnovenie i
tvorci“. Stavovite i ocenkite izre~eni vo ovoj tekst, i deneska
ostanuvaat validni merki na procesite i vrednostite vo
makedonskata literatura. Gane Todorovski gi precizira: „Imeno, -
tokmu nekade po 1935-ta godina, vo Bugarija, vo redovite na
tamo{nata dosta brojna makedonska emigracija od vardarskiot i
egejskiot del na Makedonija, kako i od Makedoncite, daleku
porazjasneti se sfa}awata za makedonskata nacija. Svesta za
pripadnost kon oddelna makedonska nacija osobeno javno proli~uva
vo krugot na ~lenovite i sorabotnicite na vesnikot „Makedonski
vesti“ {to go ureduvaat Angel Dinev i Kosta Veselinov, a
neposredno potoa i me|u ~lenovite na poistaknatite aktivisti na
Makedonskiot literaturen kruòk. Smetaj}i deka stanuva zbor za
literaturata {to ja sozdavaat onie Makedonci, kaj koi svesta za
pripadnost kon svojot narod e razjasnet poim. Anton Popov stava
me`nik na na{ata najnova literaturna letopis, kako {to veli, za
da go razgrani~i tvore{tvoto na spomenative petmina mladi
pisateli od seto ona {to dotoga{ pod formalnata etiketa na
makedonska pripadnost plasiralo ili podmetnuvalo druga
sodrìna. A toa, osobeno me|u dvete vojni vo Bugarija, go imame na
pretek“.13) Posvetuvaj}i im najmnogu prostor na Racinovite „Beli
mugri“, i vrednuvaj}i go tokmu toj negov odnos, Todorovski lucidno
go zavr{uva svojot komentar oti „Nema potreba ovdeka od posebno
naglasuvawe deka, me|u prvite, tokmu A. Popov i K. Racin ja razbraa
borbata na svojot narod“.14) Ottuka tie ne samo verno i dosledno,
ami najcelishodno i trajno niv i im sluèa, za niv gi dadoa i
sopstvenite mladi ìvoti.
Za eden od zastapenite poeti vo ovoj esej, za Venko Markovski,
Anton Popov }e se oglasi i so poseben tekst „Patot na razvitokot na
eden poet“. Toj pretstavuva porazviena sodrìna na iskaànite
stavovi i ocenki vo prethodniot esej, priznavaj}i oti „Go
pre~ekavme ovoj mlad ~ovek i so qubov, i so iznenada i so
skepticizam“, no i vrednuvaj}i: „Takviot brz razvitok na jazikot,
takvoto brzo preminuvawe na poso~enite etapi e vozmo`no samo kaj
golem talent. V.M. neosporno e takov talent. Dosega toj zapi{a
golemi zaslugi i dostigawa. Toj go izvede na bel svet pra{aweto za
makedonskata re~“. Pi{uvaj}i opstojno za ovoj tekst na Popov,
Blaè Ristovski zapi{uva: „Me|utoa, duri i vaka, statijata na A.
Popov pretstavuva eden od najilustrativnite tekstovi na mladata
makedonska inteligencija vo Bugarija za nejzinata jasno izrazena
makedonska nacionalna svest i re{enost da se dovede do kraj
borbata za nacionalno osloboduvawe i obedinuvawe“.15)
Novinarot sekojdnevno e na {trek. To~no i na vreme treba da
se odbeleì nastanot, da se protolkuva i vrednuva. Po povod 25-
godi{ninata od smrtta na poetot Dim~o Debeqanov, Popov dobiva
redakciska zada~a, da napi{e tekst za toa. Negoviot esej „@ivotot,
qubovta i tragedijata na Dim~o Debeqanov“ pretstavuva
nesekojdneven trud koj vo sebe sodrì elementi u{te i na
reportaà, informacija, komentar, osvrt i kritika. Dadeni se site
nu`ni podatoci za li~nosta i deloto na bezdomniot poet, boem,
qubovnik, avtor na ~udesni simbolisti~ki pesni, qubovta kon
no}ta, prirodata i pro{etkite, tragi~nata sudbina nikoga{ dodeka
e ìv da ne bide prifaten i vrednuvan, razbran i po~uvstvuvan.
Poniraj}i dlaboko vo poetovata intima, kako {to i negovoto delo
edinstveno moè da bide samo nejzin rezultat, niz eden moderen
eseisti~ko-kriti~arski pogled, toj go pravi negoviot portret.
Nesomneno eden od najubavite i originalni pretstavuvawa pred
~itatelot i idninata, na koi tragi~no i im pripa|al. Vo ovoj izbor
gi vklu~uvame i prvite kratki kriti~ki bele{ki {to Anton Popov
gi objavil na stranicite od vesnikot „RLF“ (Rabotni~eski
literaturen† front†) vo 1931 godina. Tie ne samo {to jasno gi
pokaùvaat razbirawata i sfa}awata negovi za pisatelot i
literaturata vo op{testveniot ìvot, no mo{ne to~no go
nazna~uvaat periodot koga toj ve}e pi{uval, sozdaval i objavuval.
Toa se svoevidni komentari na raskazi koi bile objaveni vo
vesnikot, i pobuduvaj}i go interesot na Popov, toj mo{ne kriti~ki
se izjasnuva po niv. Vo „Taka ne biva!“, istaknuva oti vo raskazot
„Silata na masata“ od Nikbal, eden govornik i proleterski borec, e
pretstaven kako stra{livec i koleblivec. Isklu~iv e vo
sprotivstavuvaweto oti proleterskite dejci i oratori ne se takvi
i za{titnikot na proletarijatot ne go preokupiraat mislite za
straàri, apsewa, ma~ewa, zatvori. I zaklu~uva oti „Toa ne
dolikuva da se dopu{ta vo na{ata proleterska i aktuelna
literatura“. Za nego pisatelot ne e pasiven nabquduva~ na ìvotot,
tuku toj i so svoeto bitie i so peroto aktivno u~estvuva i go
predvodi narodot vo borba za posre}na i slobodna idnina.
Vo vtorata bele{ka „Da ne bideme na opa{kata!“, pravej}i
zabele{ki vrz raskazot na \eorgi Karaslavov „Poslednata stapka“,
ja pofaluva negovata namera da gi oìvee spomenite od crnoto
minato od edna i „vnatre{niot rasplamten entusijazam za borba so
xelatite do nivnata smrt“ od druga strana. Kade vo taa borba e
postaven narodniot tribun? Ni pomalku, ni pove}e, toj e na
opa{kata od nastanite. I se deklarira oti „Posebno vo
literaturata, na{ite pisateli treba da gi povrzuvaat borbite i
masite, umetni~ki da gi prerabotuvaat nivnite borbi i pravilno da
go pokaàt patot po koj }e se naso~uvaat nivnite dejstvija“. I ostro
zabeleùva, oti avtorot na raskazot ne samo {to ne go pokaùva toj
pat, tuku ostanal nazad od avtenti~noto tolkuvawe i sproveduvawe
na tie borbi. I zadrùvaj}i se na konkretna scena od tvorbata na
Karaslavov, so pravo zabeleùva: „Onie koi demonstriraat nikoga{
ne bile, ne se i nema da bidat slepi nabquduva~i na nastanot, vo
koj go gledaat odvlekuvaweto na svojot govornik od strana na
policijata“, i pritoa nikako da reagiraat, u{te pomalku da stapat
vo konkretna akcija. A toa taka ne e i vo realnosta, taa go
potvrduva obratnoto, ta i povikuva oti pisatelite pred da
pi{uvaat, treba da go posmatraat, seriozno da mu poglednat na
ìvotot vo o~i, oti vaka kako {to se slu~uva vo raskazot na
Karaslavov, „Na toj na~in nie stanuvame ne avangarda na
dvièweto, a to~no na opa{kata vo nego“. Literaturata e odraz na
~ovekot i ìvotot, ottuka taa treba da bide to~na, jasna i precizna
nivna slika. Na toa povikuva vo bele{kata „Pojasno!“, zadrùvaj}i
se vrz raskazot „Volci“ od N. [mirgela. S# vo nego e nejasno,
maglovito, nepovrzano, neargumentirano, nemotivirano. Ottuka ne
se znae {to i zo{to se slu~uva toa {to se slu~uva vo raskazot. Seto
toa e „tajna“ vo magla, seto toa e duri i nevozmo`no. „So pogolema
jasnost drugari, treba da se motiviraat site nastani, postapki i
dr., vo na{ata proleterska literatura“. A nea Anton Popov ja
~uvstvuva i niz samoto svoe tvore{tvo ja potvrduva kako mo}no i
uboito oru`je protiv neprijatelot, zborot na pisatelot e kur{um i
dinamait vo taa borba, toj gi pokrenuva i gi dviì narodnite masi,
to~no go pokaùva praviot pat do slobodnata i ~ove~na idnina. I
samiot interpukciski znak, pra{alnikot so sekoj naslov, e otvoren
povik vo tie celi i zada~i na proleterskata literatura, na
tvorcite, narodnite sinovi, vo borbata na lu|eto za za~uvuvawe i
osvojuvawe na novi vrednosti i dostoinstva od civilizacijata.
Fondot od raskazi na Anton Popov e mo{ne skromen, i nego go
sostavuvaat ~etiri naslovi: „Spravedlivost“, „Si prostile“,
„Zakletva“ i „Babalak“, Vo izborite od tvore{tvoto na ovoj avtor,
{to gi podgotvija Mihail Smatrakalev i Gane Todorovski, be{e
vklu~en i naslovot „Bela“, no naskoro potoa se utvrdi oti toa ne e
negova tvorba. Sekako deka i ovoj izbor nitu go ograni~uva, nitu pak
go iscrpuva toj fond na prozni trudovi od peroto na Popov.
Idninata nego i }e go pro{iri i }e go zbogati. A oti toa e taka,
potvrduva i odgovorot od redakcijata na „RLF“,16) vo koj ~itame:
„Raskazi:/ A Popov - Samoubistvo. Slab. Prvo - rabotni~kata se
ubiva, za{to i umrelo brat~eto. Netipi~en nastan za dene{no
vreme. Se samoubivaat od siroma{tija, glad, izlagani i ismeani, od
„nesre}a“, qubov i dr./ Vtoro. Scenata na samoubistvoto e fal{iva.
Izgleda, oti ne ste videle takvo samoubistvo, ili go opi{uvate
lo{o. Spored vas, ja otklonile ubienata, za tramvajot da go
prodolì svojot pat. A voza~ot ne go uapsija li? A i sledniot ne
dojde li? Ima u{te mnogu pra{awa, no mestoto na na{ata papka e
malo i ne moè da gi iscrpime.“
Raskazot „Spravedlivost“ e prikazna za ìvotnata vrvica na
planinecot Treno Volkot, za silnata i nepobedliva ~ove~ka pojava,
no vo koja bie toploto ~ove~ko srce, te~e nepresu{nata qubov kon
~ovekot i ìvotot, i najvisoko kako eti~ka kategorija se izvi{uva
vistinata. Na sedumnaeset godini se èni, stanuva nov i svoj ~ovek,
no so godinite domot i postelata mu stanuvaat temnica i studenilo.
Nikako vo doma{noto ogni{te da se zavrze detski pla~, da se
prodolì korenot, da se ostavi ne{to po sebe. Volkot stanuva
temno i nepoèlno seni{te. Proletale taka dvaeset godini, koga
edna no} vo docnite ~asovi se pribral doma i so sebe donel
trigodi{no murgavo devoj~ence, oble~eno vo iskinati ali{ta.
]erkata Elka rastela i go vozobnovila negoviot ìvot, ta donela i
u{te novi i mnogu radosti vo domot. Po dve godini im se rodila
prvata }erka, naskoro potoa se rodila i vtorata }erka. Rastele
trite devoj~iwa, na stopanot mu rastelo i stadoto, i sre}ata i
radosta, a kolibata mu ja ispolnuvale svetlina i toplina. Edno
utro, Elka imala petnaeset godini i ostanala doma sama, izbuvnal
golem poàr i s# odnel do temel, a devoj~eto go nakaàlo i
ogrdelo, ostavaj}i mu go samo goliot i nemil ìvot. No cvrstite i
vredni race na doma}inot naskoro izgradile nova i poubava,
dvokatna i so {irok ~ardak ku}a. Od poàrot ne ostanalo ni traga,
samo liceto na momata obgorelo i so edno slepo oko go ogrubelo
nejzinoto lice i potsetuvalo na tragedijata. Roditelskata qubov na
tatkoto kon nea, ni{to ne ja pomatilo. A toa predizvikalo mnogu
zloba i pakost kaj ènata. Do{lo vreme }erkite da se maàt, da si
najdat i tie zet, koj }e ìvee so niv i }e gi gleda na stari godini, i
se grièla samo za dvete svoi ro`bi. Koj saka da ja ima v ku}i takva
kakva {to e, s’skala taa i se zakanuvala, od dnoto na du{ata
prokolnuvaj}i ja donesenata }erka. No, stopanot cvrtsto re{il oti
dvete }erki }e se omaàt i sekade za niv }e ima mesto. A za
najstaroto svoe dete treba da se najde lika i prilika, i tie da
ostanat da ìveat so nea, glasno gi iskaàl stopanot svoite misli.
@enata odnovo mu se prestorila vo temnina i studenilo, a
nesre}nata moma ne~ujno lipala i ja prokolnuvala sopstvenata
kleta sudba. Edno utro, neznajno se izgubila. Volkot stanal u{te
pomol~aliv i zol. Za nego taa bila obnovuvawe na negoviot ìvot,
taa gi donela novite ro`bi, i za nea nemal pomalku qubov od toa
{to ja imal i za drugite dve ènski deca. Pobeduvaat dobrinata i
qubovta. Otkako }e ja najde i }e ja vrati doma, dve nedeli potoa }e
bide i nejzinata svadba so eden siroma{en planinec, izrasnat kako
nea vo tu|a ku}a, a site zaedno ostanuvaat na doma{noto ogni{te vo
koe gi vrzuva dobrinata, rabotlivosta i ~estitosta na Elka.
Dobrinata i vistinata kako motiv se prepletuvaat i vo
raskazot „Si prostile“, no sega niz edna paradoksalna situacija, so
avtorska tendencija za nivno ironizirawe. Toplata martovska
ve~er pred praznikot pro~ka, pravi retrospektiva na nastanite vo
seloto. Kako site ìteli, i baba Petrana brza da se prosti so
stariot sve{tenik otec \or|i. Boèm brza, a nikako da mrdne od
mesto. „Teòk grev & leì na du{ata - teòk, kako golemiot kamen
na selskiot megdan, na koj sekoe utro govedarot Don~o se iska~uva
so gordost i gromovito im vika na ènite da gi isteraat govedata“.
Koj da go potkrene te{kiot tovar od du{ata na starata èna i da
napravi da & olesni. A za s# bila vinovna negovata sviwa, galenata
popova sviwa koja nasekade {etala i pravela samo pakost. Ja
zapalila furnata, vlegla v ku}i da vidi dali stasal lebot za
razmesuvawe, a tamu sviwata na dedoto pop vlegla vo no}vite i
lakomo go jadela testoto. I se stemnilo, zemala edno drvo i
nekanetata gostinka po~nala da ja redi po nozete. I taka
dobrososedskite odnosi se skr{ile mnogu pove}e i mnogu polo{o
otkolku zadnite noze na sviwata. I ottoga{ me|u niv ni zbor, ni
viduvawe, ni pozdrav. Zaradi popot i sviwata, staricata ja
namrzila i crkvata, ta pove}e ne odela tamu. Toa e edno, no drugo
bile makite i stradawat na baba Petrana, koja po~nale da ja morat
i lo{i soni{ta. I najposle ete ja doma kaj popot i negovata
popadija. A toj po~nal da umuva i sovetuva, da prekoruva i da se
zakanuva: „Lo{ svet. @ivotot e prepoln so bezzakonija. Zemjata
treperi kako od treska i stud. Studeno e vo ìvotot. I prolet i
leto da dojdat pak nema da n# stoplat, dodeka prolet ne dojde ovde
- si pokaà toj so dlanka kon sonceto. Deneska treba da nastane
nasekade golemo pro{tevawe. Ovaa ve~er narodite treba da
koleni~at eden do drug pred liceto na gospoda i da si gi prostat
bezumstvata, ta nikoga{ ve}e da ne se povtorat“. Staricata ni{to
ne slu{ala od toa {to mudruva itriot i rasipan pop, tuku ja
kopkala mislata za koja bila dojdena. „Boènce, ami kako jas }e mu
ja baknam rakata! Sviwata!“ \avolskata sviwa ve}e ja nema{e, a
celata & leì vo soznanieto. Go slu{a nejzinoto groftawe. îni{
ja gleda“. I stanuva, ednostavno dodava oti treba da si go minat
redot, mu baknuva raka, {epoti „pro{tevaj, dedo“ i brzo si
zaminuva. I za da i olesni na du{ata, zaminuvaj}i, divo produmuva:
„Pro{tevaweto si e pro{tevawe dedo, ama kavgata si e kavga“. Na
staricata od du{a i pa|a te{kiot kamen. Mo{ne efektiven e krajot
na kratkiot raskaz, kako ìvotna smisla, koga taa pred legnuvawe,
ja iskaùva svojata molitva pred Bogorodica: „Da pukne, ta da
crkne, daj boè, kako sviwata!“ Popot, kako i vo mnogu drugi
prigodi, e prikaàn kako al~en i sebi~en, laòv i licemer, koj
propoveda na drugite, no pritoa ne se gleda i ne se spoznava sebesi,
kako antipod na s# ona protiv {to e. Raskazot e ilustrativen
primer za poznavaweto i koristeweto na narodnata proza vo
oblikuvawe na svoj sopstven umetni~ki zafat.
„Zakletva“ e lozung za prijatelstvo, vernost, ~estitost i
qubov me|u lu|eto. Toa e prikazna za dvajcata selani Ivan Lilov i
Petar Manev, sosedi i prijateli, koi se zaedno i vo dobro i vo zlo.
No, ìvotot gi donesuva vo okoliskiot sud. Stavaj}i go svojot iskaz
pod zakletva, zakolnuvaj}i se vo svoite dve deca, Lilov odrekuva
oti pozajmil iljada i petstotini levovi od svojot sosed i ete
kobajagi ne mu gi vratil. Po sudeweto sramot teì i na dvajcata.
Zamisleni i so navednati glavi, so teìna vo du{ata i crnina vo
srceto, so mrak vo o~ite, eden po eden se vra}aat vo seloto. Vo toa
slepilo, po patot, brzo teraj}i go svojot kow, Lazov se zaka~il vo
kolata so dva vpregnati kowi i se prevrtel vo trapot pokraj
~adeto. [to potamu se slu~ilo ne znael. Od svojata èna, koja pred
toa go sovetuvala oti na sudot treba da go odre~e dolgot od sosedot,
mu soop{tuva oti toj go donel doma, i oti bil mnogu voznemiren i
nesre}en. Pa go potpra{ala {to napravile na sudot. A zarem toj
ni{to ne i podrekol, pra{al. Taa ednostavno odgovorila oti za toa
i nemalo vreme, a pak i poradi nesre}ata mu bilo mnogu maka. I
raskaùvaj}i ja sudskata storija, dvajcata se ~uvstvuvaat
poti{teno, ènata pla~e i gi gu{kaat svoite deca vo koi se
zakolnal laèjki, ta svesta vo nego progovoruva: „lagata ne e
dadena za sekogo. Slu{aj, odi izvikaj go Maneta, }e mu dadam kolku
imam i }e go pomolime da ni prosti. I toj ne e lo{ ~ovek. Ne e docna
da go popravime ova {to pukna me|u nas“. Predlogot gi ogreva
nivnite du{i, go ispolnuva domot so nova svetlina. I dvajcata
stari prijateli go ~uvstvuvaat grevot. Ivan se izvinuva, bara
pro{ka i mu dava iljada i trista leva, tolku kolku {to ima, molej}i
oti drugite }e mu gi vrati i da go po~eka. Petre gi zema parite, i se
otkaùva od ostatokot, prostuvaj}i mu ja taa suma za negovite deca.
„Dvajcata sosedi se poglednaa o~i v o~i i du{ite im istrpnaa -
povtorno se poznavaa“. Povtorno ìvotot bliknuva vo niv. „Kolku e
grozen i teòk ìvotot bez Boga, bez vistinata i bez qubov“, se
poslednite zborovi kako pouka izre~eni od ustata na Ivan. Niz
edna navidum bizarna ìvotna slu~ka, avtorot ja ostvaruva
sopstvenata tendencija da ukaè na osnovnite vrednosti vo ~ovekot
i vo ìvotot, izdignuvaj}i gi niv na relevantni egzistencijalni
normi i dostoinstva. Edinstveno dobriot ~ovek e i golem ~ovek, toa
e vistinskiot ~ovek, za koj se zalagal Popov i sosema to~no
potvrduvaj}i gi niv i niz li~niot primer.
I raskazot „Babalak“ e izvle~en od sekojdnevieto na maliot i
obi~en ~ovek, od tradicijata na narodot, negovata filozofija i
etika, ednostavnost i mudrost. Kova~ot Sando e pijanica, koj kade
}e go izgubi{ nego s# }e go najde{ vo Lalovata kr~ma. Ne misli ni za
doma, ni za èna, ni za trite }erki, koi ve}e porasnale i treba da
se udomat. A koj }e gi zeme koga }e doznaaat koj im e tatko, pla~e i
go prokolnuva doma}inkata. A toj si pie, }e se vrati doma, a }erkite
go znaat redot, vedna{ }e go svarat kafeto i potoa }e ja prinesat
ve~erata. Toa e nivna rabota, a toj svojata, babalakot, si ja znae. I
po vra}aweto na najstarata }erka Pena od Manolskiot sobir na
Mitrovden, mu soop{tuva oti doma po momata }e im dojdat mom~eto
Dino Konar~anecot so svoite, da ja pravat spogodbata. Sando se
sovetuva so svojata èna kolku pari da im baraat za momata, i se
soglasni oti ~etiri iljadi leva se dobra cena i podolu nema da
slegnat. I doa|a denot na spogodbata. Po~nuva cenkaweto so
aktivno u~estvo na site prisutni, doma}inot bara i popu{ta,
dojdenite nudat i dodavaat, i Sande go ima zavr{niot zbor i
soglasnost koga se spogoduvaat za dve iljadi i dvesta leva. „Ajde,
ajde, mu se skr{i nogata na |avolot, kaète si ~estito. Baj Sande se
nasmevnuva i gi blagoslovuva mladite da se ìvi i zdravi i gi
pribira parite. Eden od gostite im gi razmenuva kalpacite, vo znak
na oroduvawe“. Za sre}a i beriket, dom i mnogu deca, zdravje i
ìvot se nazdravuva so doma{na rakija.
Raskazite na Anton Popov pretstavuvaat mali ise~oci od
sekojdnevieto i tradicijata na narodnoto bituvawe,
folkloristi~ki biseri ottrgnati od mozaikot na ~ovekot i
ìvotot, kolku kako obid za nivna umetni~ka slika, tolku i kako
traen i verodostoen niven dokument. Sevkupno zaedno so
reportaìte, pretstavuvaat edna celina, koja i idejno i umetni~ko-
estetski se prepletuva, dopolnuva i doobjasnuva, se prevrednuva i
zaokruùva kako edna celina. Tie se del od istorijata na narodot,
od negovite soni{ta i kopneì, ideali, borbata za posvetli i
posre}ni denovi, za dobrinata i qubovta, za ubavinata i idninata,
kako vrednosti i edinstveni mo`nosti na opstanok. I tuka ne se
stava to~ka, nitu pak zavr{uva zada~ata. ôvekot prodolùva vo
nego da gi ostvaruva i zbogatuva vrednostite na aktivno postoewe,
na humano i vozvi{eno su{testvuvawe, vo funkcijata oti ìvotot
ne e toa {to edna{ zasekoga{ e dadeno, tuku toj e ona {to od nego }e
napravi samiot ~ovek. Taa misla kako voditelka ja imame i vo
tolkuvaweto i vrednuvaweto na sevkupnoto delo na Anton Popov.
Ostvaruvaj}i i ostavaj}i zad sebe raznorodno delo, vo sekoj
negov domen ostavi po malku od sopstveniot obem i energija,
entuzijazam i mo}, vo sopstveniot prekratok ìvot, vo koj raste{e i
se formira{e vo migovi, za{to mu preostanuva{e malku vreme, no
kako vrednosen testament dokaùvaj}i oti imal {to da ni soop{ti
i oti umee kako toa da go napravi. I taka Popov sakal mnogu ne{ta
da napravi, a nemal vreme toa i da go realizira, no, tolku kolku
{to ìvotnata neminovnost storila, toj ja presozdal i ja pobedil so
sopstveniot ~in na mislewe, akcija i delo. A nivnata vrednost eve
i vo deceniite {to n# delat, sekojdnevno samo u{te pove}e ja
potvrduvaat i ja zacvrstuvaat nivnata pozicija vo svetlite
stranici na makedonstvuju{tite. Popov pi{uva i stihovi, i dodeka
be{e ìv od niv ne stigna ni{to da objavi. Kako negova traga tie
dojdoa po preranata pogibija, so~uvani so po~it i qubov od negovite
drugari. „Si ja sonuvav rodnata zemja“, sekako negovata najubava
stihozbirka, vo letot po sinoto bezgrani~no nebesno prostranstvo,
mu se otkrivaat prekrasnite tatkovinski predeli. Gletkata od
avionot ja otkriva poznatata zemja koja di{e vo prolet, metafora
koja go najavuva nejzinoto novo voskresnuvawe po site buri,
svetkavici, gromovi, vojni, delbi. Se beleat rascutenite poliwa,
likuvaat so srebreni o~i i modresta pozlat mnogute ezera, i kako
na dlanka so rasplamteni o~i gorat sela i gradovi. Poetot
prelistuva stranici na spomeni od novata herojska istorija na
Belasica, Lerin, Kostur, Voden, Ohrid, Struga, Strumica, Kru{evo,
Kuku{, Solun, Gali~ica, Pirin, Pelister, [ar. Poznatata
geografija, kako {to pee, mu pokaùva oti toa e rodnata zemja,
tatkovinata, edinstvena i nemenliva. „I toa vo denovi na krvavi
vitlavici“ koga patot za tamu im e prese~en, popre~en so {tikovi i
teleni mreì. I potoa niz li~nata ispoved, visoko izdignatata
nacionalna svest dopira i kako glas na vistinata i kako zakana: „i
kako taka/ }e moè/ makedonski patritot/ da ja vidi,/ neopstreluvan
od granati,/ i toa od svojot avion,/ svojata zemja?“ Simbolite i
metaforite niz koi se realizirani poetskite poraki, se decidni i
vo zavr{nite stihovi: „Razbrav:/ poznata geografija:/ - Toe e son-/ si
ja sonuvav rodnata zemja“. Za{to taa seu{te e pod ropstvo,
raspar~ena, delena i negirana, a toj otkornatik, vo tu|a zemja i me|u
tu|i lu|e, ta najubaviot od site son ostanuva kako melem na site
bolki i rani.
Patriotskite ~uvstva vo lirskiot dnevnik imenuvan so
najubavoto ime „Qubov“, ja opevaat tatkovinata kako tivko i
male~ko ne`no mome. Toa e zabradeno vo crnina, o~ite mu se modri
vo biseri iskapeni. Postoi li merka za opeanata qubov: „Ti si mi
tivka i ma|esna,/ ti si mi ta`na carica,/ ti si mi zlatna i biserna,/
ti si mojata qubov-/ Male~ka moja tatkovino,/ prolet {to ne si
videla,/ nitu pak sonce, ni radost...“ Izedna~enata pozicija me|u
tatkovinata i poedinecot, upotrebata na kratkata zamenska forma
ja zacvrstuva nejzinata liri~nost i go zbogatuva odnosot od
subjektot kon objektot vo postavenata tema na qubovta. Tatkovinata
e male~ka, taa ne videla ni prolet, ni sonce, ni radost, no qubovta
i nivnite srca se golemi. Vo niv ìvee verbata vo idninata, vo
slobodata, vo osvojuvaweto na nacionalnite i socijalnite prava.
Poslednata, treta strofa so svoite ~etiri stihovi ve}e ja
evidentira razbudenata prolet so ne`ni cve}iwa i galabi, i to~no
znae i glasno izvikuva oti taa e „ptica bela, osudena/ prostori da
preletuva“. Vo toj fond na ubavi stihovi, gi vbrojuvame i onie od
stihotvorbata „Po burata“. Otkako odminala burata, ~ini{ vo
doma{noto ogni{te se sleal mir, niz dvorot izrasnale trevi i
burjani i potivko e duri i od pustina. Toa e denot koga „niz mraz od
godini“ bile progoneti od rodnata strea. Vo vremenskata distanca
se prelistuvaat spomenite i se plasti tragata za toplite rodni
prostori, sinite ezerski vodi i belite bregovi, kadravite lozi,
medenite smokvi, gradinite. Tamu i deneska ribarite bdeat vo
svoite ~unovi od docna nave~er do zori, demnat riba vo trskite, a
me|u niv se i drugarite negovi od ranoto detstvo. Od rodniot kraj go
delat mnogu godini, spomenite ve}e stanale sivotija. Mo{ne
vpe~atlivo e opeana sudbinata na otkornatikot: „Kako kam{ik/ kako
studen veter/ èstoko n# {iba/ v tu|ina - samotija,/ i tamu pak/
moèbi/ odamna e urnata/ ku}arkata rodna - spomen drag na dete“.
Dali sega tamu nekoj go pameti i kogo toj pametuva? I odnovo
stihovite za domot i oti vo nego po burata e {tama, pa to~nata
identifikacija oti me|u niv e delba od dvaeset i pet godini, i so
mo{ne vpe~atliviot zavr{etok: „od vetrot bez prekin furena,/
rodnata ku}a,/ gorda, so prazni vrati,/ ~eka so race protegnati/
molej}i n# da & se vratime“. Poetskata poraka oti ~ovekot kade i da
odi, {to s# da mu mine niz glavata, po site premre`ja, odnovo i
neotpoviklivo mora da mu se vrati na sopstveniot koren.
Kratkata pesna „Vera“ kako golem bel galeb koj doletal od
dale~na zemja, se vozvra}a od poetovoto srce vo preranata prolet
so miris od temjanu{ki, srceto se budi od fanfarna melodija i se
ra|a toplata vera. Kako {kolka se otvoraat poetovata du{a i srce,
svest i sovest i soop{tuvaat za nekakva zemja vo koja kako vo nekoj
vol{eben son, znae, to~no pret~uvstvuva, „}e dojde proletta
raznobojna/ so cve}iwa, so beli ptici,/ so sonce i so prostor
èduvan“. Vo toj prostor na tatkovinata, se ostvaruvaat i stihovite
vo „Pesna za Struma“, rekata koja mo{ne ~esto bila simbol vo
poezijata i prozata. Sostavena od pet kratki peewa, taa nudi isto
tolku raspoloènija, temi i idei niz rekata koja postojano
protekuva, kako simbol na ìvotot i egzistencijata niz vekovite.
Vo prvoto peewe rekata bu~i i pi{ti pokraj kup od ostri spili i
izna~ukani {ilci, vo grozen taton i gnev smaten se izviva kako
vior, „traka vilici vo karpi divi“, i go lomat granitot.
Voshituvaj}i se na silata i mo}ta, vo vtoroto peewe, nea poetot ni
ja otkriva pobedena, premorena, seta e lom, se {eta von koritoto
pod karpite i tamu vo mreà plitaci ja pletat. Se ~ini toa samo
mig, za{to ve}e stihovite od narednoto peewe, odnovo & ja vra}aat
silata i gnevot, i taa pak grmi, bu~i, treska, ita, „traka vilici/ niz
karpi divi“. Vo ~etvrtoto peewe odnovo e pobedena, razbiena e vo
smel polet, „ta migum pak se vra}a/ i go obliva so pena/ granitot
{to stoi cel“. Zavr{noto, najdolgo petto peewe u{te vo prvite
stihovi ja otkriva smislata na taa ve~na borba me|u ~ovekot i
rekata. Kolku svetlina i kolku sili moàt da se ulovat od
„neprijatelstvoto {to ne znae da stivne“. I }e se smiri edna
vekovna borba i nejzinite sili }e bidat vpregnati vo korisno delo.
Toa e re{enieto na ~ovekoviot um, i od deneska taa so svojata sila
}e bide vrzana so baraì, èlezo i beton, „na {ini/ }e go stavime/
ìvotot/ i so prva brzina/ napred/ }e pojdeme“. I ja otkriva
tatkovinata koja e zaboravena od istorijata, tatkovinata {to se
obnovuva i izgraduva, a ~ii gradi se prostrelani, nivite od èlbi
se napuknati, a narodot & e vo crno zabraden. I nasprema crnata
realnost, poetot gi sprotivstavuva svoite sliki na idninata,
svetlinata i ubavinata. Novoto ra|awe go otkriva metaforata na
poletnoto utre koga po poleto }e minat kombajnite i nasekade }e se
odglasi kolhoznata pesna. Mali }e bidat site prostori za motorite
i za site ramiwa koi veej}i znamiwa }e ja pozdravuvaat. Vo taa
nova osvoena bitka samite }e bideme stopani na svoeto, „Samite }e
sme inìweri,/ samite letopisci“. Silnite muskuli }e go pokrenat
noviot ìvot, „vo delo }e ja prestori me~tata na site poeti“, ta bez
pomo{ na torpedni raketi, }e bide zapalen elektri~en ogan i na
ostanatite planeti. Vo svetot nema pove}e da se vojuva, ubiva i
ru{i, tuku novoto vojuvawe }e bide za pridobivawe na novi
vrednosti od civilizacijata na ~ove{tvoto, na negovata
humanizacija i svetla perspektiva.
Povikot na zaedni~ka borba i splotenost po patot od idniot
nov svet, e osnovnata misla i vo stihotvorbata „Mra~ni denovi“.
Realnosta se mra~ni denovi, magla i veter koi do koski gi {mukaat
telata, crnila kakvi ne pametat ni na{ite dedovci, ta i kako
neminovnost pred niv e postaveno pra{aweto zarem seu{te se
ìvi? Potvrdniot odgovor ja kaùva vistinata oti tie postojat i
ìveat vo temnici, inkvizicija i rastrel, umiraat od glad na
plo{tadite, vo borbi po barikadite i od zaseda. I povikuva na
borba so tenkovi i {tuki, borba so racete koi nekoga{ rabotele i
otkrivale i sozdavale novi bogatstva, a deneska „}e go raskinat/
oklopot na tenkot“. Tie se crni kako jaglen i grubi kako trotoar, no
koga }e dojde prolet, poetova omilena metafora, koga }e dojde
slobodata, veli~ej}i ja borbata na proletarijatot, von nea, pee toj
„ednakvo }e dobie,/ del ramen/ so bogovite!“
Internacionalaisti~kiot karakter na Anton Popov e zavr{nica vo
stihovite koga celiot raboten narod od Indija do Kina, od
Madagaskar do Buenos Ajres i Aqaska, }e se sploti „vo eden
prekrasen/ petola~en svet“. Ideolo{kata opredelba kon prvata
zemja na socijalizmot, Sovetskiot Sojuz, zaedno so
internacionalizmot kako osnovni na~ela vo misleweto i
dejstvuvaweto na mladite komunisti od Makedonskiot literaturen
kruòk, poetot ja izrazuva vo stihotvorbata „Sredba“. So àr
izgovoreno e imeto na Stalin, pogledite se zapaleni i racete se
sploteni vo cvrst pregrab. Seto toa se slu~uva vo prvata sredba:
„Ne te poznavav od porano,/ a kolku sakav da zboruvame!/ Ni gorea ko
jaglewa/ na{ite o~i na vqubeni,/ koga te zapoznav“. I vo toj mig na
sre}en molk, ~uvstvuvav, kako drugarot od Elada, saka da mu
raskaùva za {trajkuva~ite vo Solun, za bunite vo Drama, za
krvavite bitki vo Albanija, za nivnata gotovnost da vostanat. I vo
toj razgovor poetot e oble~en vo ruba{ka siva na bugarski vojnik
zavojuva~, a za mig, samo so eden edinstven zbor, parolata
„bol{evik“, tie se vo topla drugarska pregratka. „Sega te znam:/ ti
gorat v o~i/ modrinite na onoj svet,/ za kogo umiraat/ na barikadite/
drugarite/ od Leningrad!“ Nivnite jazici se razli~ni i ne moàt so
niv da se razberat, no toa samo ja naglasuva poetskata cel vo
to~nosta oti utre tie }e se bijat na op{ta barikada.
Za taa ideja peat i stihovite na „Dve milijardi“. Belite,
òltite i crnokoìte }e se sleat vo edna edinstvena rasa na lu|e,
na voini, borci, koi }e ja ostvarat novata epoha, epohata na
socijalizmot, na sonceto i proletta, na bol{evizmot. Nejzinata
parola{ka intonacija i samata se odreduva vo zavr{nite stihovi,
pozdravi, upateni „Zdravo!/ Zdravo!“ za site lu|e, od site strani na
svetot koi ~ekorat i ~ij son e socijalizmot. Kako posebni poetski
naslovi, Popov ostavil u{te dve pesni „Nie i vie“ i „Mra~ni dni“,
koi poteknuvaat od 1941 godina, i pretstavuvaat varijanti na
oddelni delovi od negovata poema „Slu{aj, front!“ Od tie pri~ini,
nivnoto razgleduvawe po strogo nazna~enata tematika, bi rekle i
nejzinata ograni~enost, bi go storile toa vo ramkite na poemata.
Razgorena e Vtorata svetska vojna, i vo poetovata du{a vulkan
dimi, a krvta gori za most. Vo stihotvorbata „Esen 1941“ slikite na
vojnata se pretopuvaat vo pejsaìte na esenta, nivite se sivi i
raneti, probodeni so teleni mreì i {tikovi. I deneska se dimat
neizgasnatite poàri. Str~at golite drvja i se pra{uvaat kade
zaminale ma{inite. A esen e, blesnuva grom vo oblacite i studeni
kapki proronuva do`dot. Poàri, dim i strav, pepel i magla,
proleana krv nasekade. Odnovo se javuva poetovata metafora za
proletta, za vodite koi }e pote~at, }e gi oìveat nivite i
poliwata, i odnovo kombajnite }e se vratat vo Ukraina. No, kade se
granicite na kolhozot i {to deneska od nego u{te e ìvo. Neka ne
se postavuvaat pra{awa, stisni zabi i progoltaj, pee, i znae oti
kako crveni ruì tie }e se rascvetaat vo svetot, po bitkite vo koi
pobednici bile nivnite idei. Motivi, temi i idei koi se vgradeni
vo poslednoto poetsko delo na Popov, negovata poema „Slu{aj,
front!“
Vo prvoto izdanie na negovite izbrani tvorbi vo 1960 godina,
{to go podgotvi Mihail Smatrakalev, taa ne e objavena. Vo
nejzinoto skratuvawe, prekrojuvawe i manipulirawe, vo svojot
predgovor, prireduva~ot se osvrnuva vrz nea, {to pretstavuva
osmislena strategija na izdava~ot i povod za podocne`ni èstoki
napadi. Vo izdanieto na odbranite tvorbi na Popov, na makedonski
jazik, priredeno od Gane Todorovski, i objaveno vo 1985 godina,
pomesten e del „Poemi“, (str.37-49). Vo periodot me|u ovie dve
izdanija, poemata „Slu{aj, front!“, vo 1982 godina, izleguva kako
posebna kniga vo redakcija i so predgovor na Petar Pondev. 17)
Iskrivuvaweto na vistinite }e bide povod za opravdano i
argumentirano reagirawe na Blaè Ristovski, tokmu po ovoj povod,
a za „Premol~eni vistini/ Sofiski pogledi vrz tatkovinata i
narodot na Vapcarov i Popov“.18) Vo poemata mo}no odeknuva glasot
na komunistot i internacionalistot Anton Popov, no, nad s# i pred
s# toa e glas na svesen i gord, nepokoren Makedonec. Glas na svesta
i sovesta ~ovekova protiv vojnata, ubivawata, paleìte i
grabeìte, uni{tuvaweto i razoruvaweto na toa {to go sozdavala
so vekovi ~ovekovata raka, a za mir i sorabotka, za izgradba i
prosperitet, bez nikakvi drugi politi~ki i ideolo{ki,
nacionalisti~ki i bilo kakvi drugi i poinaku imenuvani ne{ta, koi
ne mu bile svojstveni na Popov, a u{te pomalku so niv i preku niv
moèl da se izrazuva vo tvore{tvoto. Tokmu taka, vo posvetata na
Rosica Manolova na ovaa kniga za Karanfila i Mihail
Smatrakalevi, me|u drugoto }e zapi{e oti taa „si ostanuva eden
nenadminat avtoportret na Na{iot Don~o, koj se izdigna nad
drebnite {ovinisti~ki ricari i pi{uva{e i umre kako komunist i
internacionalist“.
Fa{izmot na ~ie ~elo stoi Hitler, kako bezumie i zakana da
se uni{ti so vekovi toa {to go sozdavala i gradela ~ove~kata raka,
volja i qubov, direktnata zakana vrz tatkovinata na socijalizmot i
nejzinata borba protiv neprijatelot, se dvete sprotivstavuvawa so
koi poetot ja gradi poemata „Slu{aj, front!“ Qubovta kon
tatkovinata i kon svojot narod se nosat kako najubavi cvetovi vo
srcata i razumot, ottuka tie se i svest i sovest, ta tatkovinski dolg
e da se krene narodot protiv spoulavenite ordi i nivnoto
pusto{ewe. Na toj dolg gi potsetuva i vo negovo ime poetot gi
povikuva komunistite, rabotnicite i selanite da go spletat
edinstveniot front vo borbata za za{tita na ~ovekovite prava i
slobodi, na idninata na ~ove{tvoto. Kade minal Hitler zad sebe ja
ostavil natopena so krv, opusto{ena i razgrabena Evropa, i niz
pepel i ogan eve go vo golemata zemja, zemjata na sovetite, svetiot
primer za idnoto sre}no op{testvo na ~ove{tvoto. Borbata i
sopstvenata `rtva se edinstvena cena za slobodata. U{te vo
po~etnite stihovi na poemata, Popov sebesi se identifikuva kako
poet.
„Nie }e umreme za ovoj svet,

koj{to }e ogree so poetski lik
drugo pokolenie poeti.
Jas ne sum poet
i poet nema da stanam
]e umram so narodot vo vostanie.
I ako vo ovie denovi na krv i bura

strofive se surovi
i stihot nerimuvan,
taka e bidej}i jas i klasata
èstoko ja mrazime
temjanu`nata ne`nost na poezijata.
Jas ne sum poet

i poet nema da stanam.
]e umram so narodot vo vostanie“.
Malubrojniot korpus od stihovi, go zbogatija istraùvawata

koi otkrija vo Dnevnikot na Anton Popov, voden vo tekot na 1936 i
1937 godina, kako u~itel vo rodnoto selo Igumenec, novi edinaeset
poetski naslovi. Iako dobar del od niv pretstavuvaat skici,
nafrloci za idni poetski zada~i, vo niv lesno se prepoznava
tvorecot na idnite buntovni stihotvorbi. Za dve godini ponapred,
tie go pro{iruvaat vremenskiot prostor na poetskoto sozdavawe i
rezultati na Popov. Egzistencijalnite normi na ~ovekot i ìvotot
se postaveni kako motiv i tema vo stihovite za „Ve~nost“.
Pesimizmot jasno izvira od soznanieto oti i po site minati denovi,
godini i vekovi, likot na zemjata na koja opstojuvame i se tro{ime
}e bide s# taka bled i pust, surov i bezdu{en. Denovite neposredno
pred po~etokot na Vtorata svetska vojna, vreme koga fa{izmot go
pokriva so crni oblaci stariot kontinent, minuvaat kako son po
son, a site tie se „glupavi, pijani, sivi“. Nasprema niv e postojaniot
streme` kon ve~nosta koja po~iva vo dale~inite, vo dlabo~inite,
vo beskrajot. ôvekot, kako nekoga{ Sizif, sevezden odi kon nea,
„vo ustrem letam“, pa iako to~no znae za nejzinata nedosti`nost,
glasno soop{tuva oti: „I ako setam - zaprev - i sili/ mi snemuva v
gradi, jas pak/ i nedvièn kon tebe }e stremam,/ so tebe }e ìveam
vo sonot“. I kako logi~ko prodolènie na poetovite razmisli,
doa|aat stihovite za „ôvekot“. [to e toj vo beskrajnosta na svetot?
Razo~aruvaweto vo nego, doa|a sega u{te poirazeno vo izvle~enoto
moto oti toj „Po su{tinata, po potekloto, po svojstvata,/ sekoj ~ovek
e ìvotno“. Re~isi doslovno prifakaj}i gi principite na
egzistencijalizmot, za nego ~ovekot koj e osuden sam da go minuva
sopstveniot pat, so s# toa {to e obdaren moèl da bide edno
karakterno ìvotno, ako pritoa ne gi pokaàl znacite na volja,
qubov, svesno postoewe, svesno ograni~uvawe na instiktot i
strasta.
Pi{uvani vo eden kratok vremenski period, dobar del od niv
i vo eden zdiv, tie na odreden na~in pravat i edna edinstvena
pesna. Kompariraj}i so surovata zima i proletta {to si odi, vo
„Umira sonceto a nikoj glava da navedne“, poetot pee za ìvotot i
radosta, no i za smrtta i bolkata. Umira sonceto, nikoj pritoa da
navdene glava, dodeka prostorot za mig se ispolnuva so taga,
sivilo i mrak. Zimata od istok e navev od sakanata sovetska zemja,
dodeka tagata stanuva s# pogolema so zaminuvawe na proletta,
slikata vo koja „i drvjeto ne frlaat senki./ Na no}ta tuka senkata
lazi“. Od nikade ne se slu{a pesna, apatijata kako porazija se
naplastila ta ni pla~ po sonceto, ni omraza za no}ta. Zlobata i
omrazata, ottugenosta i zatvorenosta ~ovekova, mo{ne vpe~atlivo
se izrazeni vo stihovite: „O, lu|e, ste zaboravile ve}e/ sonceto da
go barate,/ ja ~ekate molkum no}ta vie,/ ne hulite na mrakot...“ Taa
porazitelna sostojba na duhot i moèla da bide taka uverliva
slika na najgolemoto zlo na ~ove{tvoto vojnata, koja ~uka na
negovata vrata i se zakanuva. Optimizmot vo zavr{nite stihovi e
re{enieto za nejzino pobeduvawe koga }e povee nov veter i od
neboto }e prokapat solzi, za nasmevka zemjata }e otvori usta, i koga
}e zapeat gromko pesna gorite i ramninite, ta svetlina, radost i
sonce }e go ispolnat prostorot. ]e ekne glasot na borbata,
edinstveniot pat do niv. Vo taa banalnost poetot ~mae, i javno
priznava „Umoren jas sum“, i u{te pove}e, golemoto razo~aruvawe vo
povtorenoto soznanie oti „ôvek {to vleguva vo betonskite zgradi -
yver e ist“. Od toj kafez kopnee da & se vrati na majkata priroda,
srede zelenite poljani, me|u cve}iwa i trevi, du{ata da mu ja
razgalat, tamu kade prikve~er sonceto gi ispra}a svoite naj~isti
zraci, drvjata gi vpletuvaat grankite i me|u niv tivkiot veter lazi.
I sred toj haos od mrak, demoni, volci i kradci, se javuva glasot na
poetot, i izvikuva „O pesni vie snemoèno }e se javuvate“, no tie se
glasot i verbata ne za veselba i pesni, tuku za borba. I nova
sopstvena tvore~ka identifikacija: „No, pesni, voshit razbudete,/
pesni za sonce, za radost i sre}a“. Ako ne se slu~i borbata, zemjata
}e ostane „Bez sonce“, vo nea }e zacaruvaat magli, stud i veter. Pod
beliot pokriv na magli }e zgnie zemjata, bez trevi i cve}iwa }e
ostanat poliwata, ramninite i planinite, svetot }e ostane bez
pesnite i pticite, bez smea, pesni i radost.
Postavenoto pra{awe „Lu|e vie peete li pesni“, istovremeno e
i odgovor i prekor oti pesnata kako optimisti~ko raspoloènie }e
go ponese ~ovekot napred, napred vo borbata i vo idninata, do
sre}ata i ubavinata, radosta i svetlinata. Samo so nea }e se izleze
od zatvorot izgraden od èlezo i beton, od nea }e poleta
~ovekovata du{a, du{ata na slobodniot i sre}en ~ovek. Nivna
varijanta se stihovite „âdot nad oxacite“ koj lazi po poliwata i
nad pokrivite od domovite, lazat i motorite po zemjata i grmat. I
nova porazna slika: „I gluvee, ~ezne pesnata/ i radost ne se glasi
tuka“. Ve~niot optimist Anton Popov, celosno se ostvaruva koga
„Sonceto gree deneska i topli“. Se otvora poetovata du{a kako
{kolka i gi {iri zvucite na magi~nata muzika:
„Sonceto gree deneska i topli,

svetlinata zree vo prostorov tuka.
Zimata kopne, teteravo si odi,
na proletta zdivot vee i ~uka.
Sne`nite buri gi snema.

Zemjata denes e bela
- so ìva i ne`na aroma,
so cvet e poslana cela.
Vo rascvet se prvite drvja,

beleat rascvetani slivi,
A ku}ite v selo se crneat.
[tom bliknat drvjata ìvi“.
Kako {to ~ovekoviot dom, se gradi ku}ata kamen po kamen, taka

i ìvotot opstojuva godina po godina. Refleksivnosta vo
stihotvorbata „Godini“ pee za tie vremenski grani~ni merki vo
tatkovinata koja stenka pod ropstvo, glad, omraza, vojna i smrt,
godini koi nea ja raskr~mija na iljadnici par~iwa od beda, solzi i
jad. Vo niv pretura po detstvoto i mladosta, po svetlite i sre}ni
spomeni, i go postavuva pra{aweto dali tokmu vo takvi godini }e se
najde smislata i celta na ~ovekoviot ìvot. Lirska istorija na
Makedonija se negovite stihovi: „I sekoga{ prikazna s# edna:/
trupje. Solzi i krv se leele/ i pesni zadovolnite peele/ vo ne edna
porobena zemja“. Vo stihovite „Na gramofonski plo~i zar }e moè“,
poetot napravil zbir na mudrosti za minlivosta, nepovratnosta,
bessmislata, apsurdnosta i paradoksalnosta na edna{ dadeniot i
kratok ~ove~ki ìvot. Ta taka moè li nivniot {um da se vpi{e na
gramofonski plo~i, da se pomnat minatite godini kako soni{ta
is~eznati bez traga i glas, a „taka protr~aa i mladinite-/ iljadnici
ko edna, v ~as“.
Velat oti poetot ja imal taa darba da ja pret~uvstvuva
sopstvenata smrt. I nea i se obra}al so stihovi, kako amanet
ostaveni za idnite vremiwa i pokolenija. A Anton Popov i premlad
na smrtta i pogledna vo o~i. Vo tie sparni i te{ki migovi na 23 juli
1942 godina, ostavaj}i ja sopstvenata odgovornost pred pi{aniot
zbor, taka postapi i so svoite posledni zborovi: „Umiram za eden
nov svet, koj{to }e ogree so tolku silna svetlina, so tolku ubavina,
taka {to mojata `rtva za nego e ni{to.
Ute{ete se so toa, deka za nego umiraa milioni - vo iljadi
bitki na barikadite i na bojniot front. Ute{ete se so toa, deka
umiram za pravdata. Ute{ete se so toa, deka na{ite idei }e
pobedat.
Umiram gord so imeto na tatka si. Umiram gord so imeto na
svojot narod, za ~ie{to dobro rabotev do posledniot mig, za ~ija{to
dobra idnina umiram“. Taka i do nas, do svetlinata na denot i
vistinata, doa|aat i grstot listovi so negovi stihotvorbi, raskazi,
esei, zapisi, reportaì, pisma, kako nesomneno vrednosen prilog vo
tekovite i rezultatite na makedonskata literatura.
------------------
1. Za bogatata semejna revolucionerna tradicija na Popovi, dadeni se brojni podatoci vo
„Umiram gord s imeto na naroda si“, Kniga za Anton Popov, Izdatelstvo na BKP, Sofi®, 1990,
str. 5-35.
2. Isto, str. 16.
3. Isto, str. 20.
4. Pismata se od arhivata na Ivan Kereziev, Sofija.
5. Od razgovorot so Mihail Smatrakalev, Sofija, 9 septemvri 1992.
6. Anton Popov, Odbrani tvorbi, priredil Gane Todorovski, izd. Misla, Skopje, 1985; Blaè
Ristovski, Пrojavi i profili od makedonskata literaturna istorija, kn. 2, izd.NIO Studenski
zbor, Skopje, 1982; Blaè Ristovski, Makedonskiot narod i makedonskata nacija, kn. 2, izd.
Misla, Skopje, 1983; Blaè Ristovski, Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna
istorija, kn. 2, izd. Kultura, Skopje, 1989; Gane Todorovski, Podaleku od zanesot poblizu do
bolot, izd. Misla, Skopje, 1983; Gane Todorovski, So zbor kon zborot: пrilozi kon
makedonistikata, izd. Na{a kniga, Skopje, 1985; Gane Todorovski, Poglavja od makedonskata
literatura, izd. Misla, Skopje, 1985.
7. Quben Lape, Moeto sre}avawe so Anton Popov vo Strumica, Strumica i Strumi~ko vo
Narodnoosloboditelnata vojna od 1941-1943, Strumica, 1980, str. 295-298.
8. Anton Popov, Izbrani proizvedeni®, Podbor i predgovor Mihail Smatrakalev, izd.
B†lgarski pisatel, Sofi®, 1960, str. 19.
9. Isto, str. 90-94.
10. Isto, str.19.
11. Anton Popov, Odbrani tvorbi, priredil Gane Todorovski, izd. Misla, Skopje, 1985 g.
12. Gane Todorovski, Anton Popov za Racinovite „Beli mugri“, Sovremenost, Skopje, god. XXXII,
1984, str. 3-36.
13. Isto, str. 6-7.
14. Isto, str. 10.
15. Blaè Ristovski, Portreti od makedonskata literaturna i nacionalna istorija, kn. 2 izd.
Kultura, Skopje, 1989, str. 448.
16. RLF, godina peta, br. 167, 7 april† 1934, str. 4.
17. Anton Popov, Slu{aŸ, front!, Redakci® i predgovor Pet†r Pondev, izd. B†lgarski pisatel,
Sofi®, 1982.
18. B. Ristovski, Portreti od makedonskat literaturna i nacionalana istorija, str. 527-532.
PROLETTA I BURITE NA PASKAL PASKALEVSKI
1.
Paskal Paskalevski e roden na 14 januari 1914 godina, na den
Vasilica, vo selo Doleni, Kostursko. Tatko mu na Na}e Paskalev
bil vodeni~ar i furnaxija, ~estit i druèqubiv ~ovek.
Semejstvoto bilo poznato i po~ituvano, pred s# od li~nosta na
dedoto Paskal, ~ie vistinsko prezime bilo Dolenarovi, zemeno po
rodnoto selo, no negovoto ime potoa stanuva prezime na idnite
genereacii vo semejnata loza na Paskalevi. Na}e se oènil dosta
mlad, no prvata èna mu umrela prerano i od nea go dobil
najstariot sin Srebro Janakiev, koj bil mo{ne blizok drugar i
sorabotnik na Hristo Smirnenski, i koj zaedno so Krum ]ulavkov vo
1918 godina go izdavale vesnikot „Belasica“. Vo nego objavuval
stihotvorbi i crteì pod psevdonimot „Str{el“. Naskoro potoa se
oènil so svojata soselanka Olga Dimitrova, doma}inka, koja mu
rodila ~etirinaeset deca, od koi deset ostanale ìvi. Paskal
rastel vo dom so mnogu lu|e i deca, vo siroma{tija i prikrpuvawe
na ìvotot, no so mnogu radosti i sre}a vo semejstvo vo koe posebno
se neguvale i imale dolga tradicija muzikata i poezijata.
Bosonogoto detstvo go minal vo Doleni, tuka se zdobil so osnovno
obrazovanie i prikle{ten od nemilosrdnosta na siroma{tijata
moral da go prekine i da pomaga vo furnata. Presre}en e koga vo
1932 godina, odnovo sednal vo u~eni~kata klupa, vo prviot
gimnazijalen klas, no naskoro potoa moral odnovo da go napu{ti
u~ili{teto i oti{ol da go u~i ~evlarskiot zanaet. Nesre}ite vo
krugot na semejstvoto kako da se redele edna po druga. Vo 1933
godina po~inal tatko mu, i devetnaesetgodi{niot mom~ak moral da
ja obezbeduva ne samo svojata, tuku i egzistencijata na golemoto i
siroma{no semejstvo. Se vratil vo dedovata vodenica i na
~evlarskiot zanaet.
Vo 1933 godina, stapuva kako vojnik vo redovite na 41 polk i
~etiri godini bil radiotelegrafist. Vrakaj}i se od Solun, mu se
vra}a na rodnoto selo i na konduraxiskiot zanaet. Vo viornite
voeni godini, vo 1939 godina e zaroben vo vojnata so italijancite i
minal tri meseci vo zatvor. Zaroben i odnovo osuden na zatvor e i
vo 1941 godina. Pa do{la Gra|anskata vojna vo Grcija kako nov
poraz i izmama, vo koja i samiot bil u~esnik, pa kako emigrant-
partizan od Albanija so brod zaminal za Polska vo 1949 godina.
Kako nu`na ilustracija za toa vreme odvojuvame nekolku
bibliografski edinici za nego. „Paskal Paskalevski, od selo
Doleni - Kostursko. Za vreme na okupacijata be{e zatvoren od
bugarskite vlasti, a vo tekot na Gra|anskata vojna e ~len na Agit-
prop na NOF. Kako poet negovite pesni se objavuvani vo
makedonskiot revolucioneren pe~at, posebno vo vesnikot
„Nepokoren“ i vo spisanieto „Nova Makedonka“, organ na NOF na
AF@ za Egejska Makedonija. Direktor e na kursot „Goce Del~ev“ za
narodni makedonski u~iteli“.1) Negoviot sovremenik i sorabotnik
Ta{ko Bel~ev, me|u drugoto soop{tuva: „Paskal Paskalevski pokraj
drugite dol`nosti, kako ~len na centralniot Agit-prop oddel na
NOF, kako {to be{e redaktiraweto na vesnikot „Nepokoren“,
organiziraweto na kursot za narodni u~iteli vo slobodnata Prespa
i Kosturskata okolija vo godinite 1947-1949 sobra i niza
folkloren materijal kako {to se narodnite pesni, prikazni i
razni pogovorki prokletija izdadeni vo Skopje od Institutot za
makedonski jazik vo oddelna kniga pod naslov: „Narodni pesni od
Egejska Makedonija“. Istite pesni bea publikuvani vo Romanija od
izdatelstvoto na „Nea Elada“ zaedno so drugi narodni pesni od
Egejska Makedonija“.2) Za aktivnostite na Paskal Paskalevski kako
eden od „vidnite makedonski borci koi sluèa vo redovite na DAG“
i posebno negovata dejnost kako ~len na Centralniot sovet i
osobeno vo Centralniot agit-prop, pi{uva i Ta{ko Mamurovski.3)
Istiot avtor, novi podatoci dava i vo svojata kniga „Svetli likovi
od Egejska Makedonija (1945-1944)“.4)
Pavle Rakovski, eden od vidnite akteri na ovie nastani, vo
svoite spomeni }e zabeleì: „Me|u posebnite merki, {to gi
prezedovme kako Centralen Agitprop na NOF za pobrzo i
sistematsko {irewe na makedonskata azbuka, odnosno pismenost,
zasluùvaat da bidat spomenati pred s# ovie dve:
a) Otvoraweto na makedonska u~itelska {kola - seminar so
traewe na nastavata od 20 dena.
b) Sozdavaweto na makedonski bukvar - ~itanka vo ~ii sliki i
tekstovi se odrazuva{e n.o. borba na makedonskiot narod pod Grcija
i borbenoto edinstvo so nejzinite demokratski sili.
Vo u~itelskata {kola - seminar idnite u~iteli bea dol`ni da
nau~at da ~itaat i pi{uvaat so makedonska azbuka, nekolku
gramati~ki pravila, malku aritmetika, pova`ni momenti od
nacionalnata istorija na makedonskiot narod, mar{ot na NOF i
drugite borbeni pesni, a osven toa slu{aa analiza na vestite od
frontovite. Tuka rabotea sorabotnici od Agitprop oddelot na ~elo
so Paskal Paskalevski, koj osven predavawa, ja vr{e{e i
funkcijata upravnik na {kolata“.5) Vo site tie aktivnosti
Paskalevski se vgraduval sebesi po`rtvuvano i mnogustrano. Vo
dokumentacijata od odluki i predlozi na partiskata grupa vo
„Ilinden“ za rasformirawe na organizacijata, rabotata srede
Makedoncite, rehabilitacija na site Makedonci koi bile
nakleveteni i kako titovisti i nastradale, vospostavuvawe vrski
na NR Makedonija, upotreba na makedonskiot literaturen jazik i
drugo, od 4 juni 1956 godina, me|u drugoto se predlaga „spisok na
slovenomakedonski kadar, od koj moè da se izberat 6 ({est)
drugari, koi }e rabotat vo Sloveno-makedonskoto oddelenie“. Me|u
niv e i Paskalevski Paskal od Bugarija.6)
Na 17 juli 1945 godina, izleguva prviot broj na „Biletin“, prv
oficijalen vesnik vo periodot na Gra|anskata vojna vo Grcija (1945-
1949), organ na Makedoncite pod Grcija. Toa zna~i golem ~ekor
napred vo informiraweto i propagandata, za{to od formiraweto
na NOF, 23 april 1945 godina, do negovata pojava, organizacijata
svoite stavovi i politi~kata opredelba gi {irela so proglasi,
povici, letoci i drugo. So ovoj nastan zapo~nuva trajnoto,
neuni{tivo svedo~ewe na makedonskite politi~ki organizacii so
nivnite centralni i lokalni vesnici na makedonski literaturen
jazik, glasnici na Narodno-osloboditelniot front na Makedoncite
od egejskiot del na Makedonija, kako del i kratkotrajna potvrda za
nivnite ozakoneti nacionalni prava vo Grcija. Glavniot {tab na
DAG vo 1947 godina, na nacionalnite malcinstva {to ìveele vo
Grcija im go priznava pravoto deka vo idnina i vo idnata
„oslobodena, nezavisna i demokratska Grcija“ }e gi uìva istite
politi~ki i gra|anski prava i }e imaat polna sloboda da go razvijat
svojot nacionalen - kulturen ìvot, jazik, vera, prosveta. Vo tie
sudbinski migovi neraskinlivo se vtkajuvaat ìvotot i deloto na
Paskal Paskalevski. Deceniite ìvot ispolneti so postojani
preselbi i prokudi, nedorazbirawa i razo~aruvawa, sekoga{ i
odnovo tvrdokorno go potvrduvaat gordiot sin na Makedonija,
rabotnik i samoobrazuvan itntelektualec, op{testvenik i borec za
nacionalni i socijalni prava i slobodi, u~itel i agitator na
svetoto narodno delo, poet i raskaùva~, folklorist, novinar i
publicist. Na 1 maj 1947 godina, izleguva i prviot broj na vesnikot
„Nepokoren“. Za makedonskiot pe~at vo egejskiot del na Makedonija
vo tekot na Gra|anskata vojna vo Grcija, pra{awe koe ima
relevantno zna~ewe za Paskalevski, pi{uva Risto Kirijazovski.7)
„Kako {to pogore navedovme, vesnikot go ureduva{e Pavle
Rakovski, ~len na Glavnoto rakovodstvo na NOF i odgovoren za
Agit-prop. Vo nego rabotea i Hristo Andonovski, Kole Simit~iev,
Paskal Paskalevski i dr.“8) Vo svoite spomeni Ta{ko Bel~ev
informira deka glaven i odgovoren urednik bil Pavle Rakovski,
urednik, Paskal Paskalevski, sorabotnici Hristo Andonovski i
podocna Kole Simit~iev.9)
Celite i zada~ite na vesnikot „Nepokoren“ jasno se izneseni
vo programskata statija u{te so negovoto pojavuvawe:“ ... Dene{niot
1-vi maj roden den na na{iot list „Nepokoren“ }e ozna~ue krajot na
takvoto poloènie. ]e ozna~ue i po~etokot na eden nov period na
Demokratskoto makedonsko dvièwe. Listot „Nepokoren“ }e bide
prvoborec za razobli~uvawe na sekakva politi~ka provokacija
protiv narodot. Listot „Nepokoren“ }e se bori za zacvrstuvawe na
edinstvoto me|u Grci, Makedonci i Vlasi vo borba protiv
gra|anskata vojna, za smiruvawe, za razre{uvawe na site voprosi na
miren na~in.
Listot „Nepokoren“ po slu~aj negovoto izdavawe, i po slu~aj
praznikot na rabotniot narod od celiot svet, go pozdravuva
nepokorniot narod na Grcija i gi pokanue site - site bez razlika -
nacionalistite desni~ari, patrioti levi~ari i ostanatite Grci,
Makedonci, Vlasi i drugite pore{itelno da se obedinat...
protiv predizvikuva~ite i organizatorite na gra|anskata vojna, koji
samo na tugi interesi im sluàt. Da se zbratimime. Da prestane
zlo~inot i krvtta. Da trgneme za miroqubivi re{enija.
1-vi maj - den za pohod na rabotnite lu|e vo svetot za poaren
ìvot - moè i treba da stane den na ~ekoranie kon normalizacija
za spasuvaweto na na{ata zemja...“ Vo 1949 godina, vo ramkite na
istoimenata biblioteka na venikot, kako kniga vtora, vo tekot na
mesec mart, }e bide izdadena i prvata stihozbirka na Paskal
Paskalevski „Prolet nad Egej“.10) Nejzinata pojava ne pretstavuva
samo nastan od posebno zna~ewe za nejziniot avtor, tuku i voop{to
za makedonskata literatura, posebno od Egejska Makedonija za {to
i denes imame malku i skudni podatoci. Raskaùvaj}i za tie
vremiwa naglasuva deka „Vesnikot „Nepokoren“ se izdava vo Egejska
Makedonija, vo Egejska Prespa, tamu ima{e pe~atnica. Se
formira{e u~ili{te vo selo German vo koe treba{e da se soberat
makedonskite deca, a jas bev odgovoren za u~ili{teto i od nego
izlegoa 96 u~iteli. So svojata rabota posebno se istaknuvaa horot i
igraornata grupa. I u~itelite Foti Ilkovski i Laze Angelovski“.11)
„Pojavata na „Nepokoren“ go odu{evi makedonskiot narod i toj mnogu
brgu stana najomileniot i naj~itaniot vesnik. „Nepokoren“ go
odu{evi i poetot Paskal Paskalevski za kogo ja napi{a pesnata
„Nepokoren“.12) U~itelot Ilkovski koj bil talentiran muzi~ar
komponiral sedum stihotvorbi od stihozbirkata na Paskalevski,
koi se peele i bile mo{ne popularni sred narodot i u~enicite. Vo
devettata kniga na bibliotekata „Nepokoren“, }e bide objavena i
negovata poema za Mirka Ginova (Paskal Paskalefski), Mirka, str.
20-29), i taa ne e potpi{ana. Kako i mnogu negovi trudovi na
stranicite od razni vesnici i spisanija, taka i vo ovoj primer,
dragocena be{e pomo{ta od avtorot vo nivnata identifikacija.
Sekoj sloboden mig go koristel od svoite lu|e i u~enici da zapi{e
nova narodna pesna, prikazna ili legenda, kako i drugi
folkoristi~ki materijali. Podocna, vo slobodniot del na
tatkovinata, }e mu bide objavena knigata „Narodni pesni od Egejska
Makedonija“.13) I tie }e ostanat kako nepobiten fakt za qubovta i
privrzanosta kon tatkovinata, kako negova neuni{tiva traga i
neoborliv argument deka toj nekoga{ bil i postoel, sozdaval i
opstojuval.
Vo vesnikot „Nepokoren“, broj 4, od 10 septemvri 1947 godina,
Paskal Paskalevski vo svojot tekst „Plodot na zaedni~kata borba“
gi potvrduva sopstvenata visoko izgradena makedonska nacionalna
svest i sovest od koi izviraat i dlabokite humanisti~ki dimenzii
na negovata li~nost. „Paskal Paskalevski vo navedenata statija gi
komentira zakonodavnite odredbi na Glavniot {tab na DAG za
organizacijata na narodnata vlast vo slobodnite teritorii, so
poseben osvrt na onie ~lenovi od odredbite so koi na nacionalnite
malcinstva im se priznavaat ednakvi politi~ki prava i sloboda da
ja razvijat svojata nacionalna kultura, da otvaraat u~ili{ta na
svoj jazik. Avtorot konstatira deka ovaa pridobivka na
Makedoncite e rezultat na zaedni~kata borba na makedonskiot i
gr~kiot narod“.14) So svoi prilozi }e se javuva i vo vesnikot
„Edinstvo“, organ na Okru`niot odbor na NOF vo Kostursko, koj
zapo~nal da izleguva vo po~etokot na 1947 godina, i vo spisanieto
„Nova Makedonija“ na Antifa{isti~kiot front na Makedoncite vo
Grcija (AF@), ~ij prv broj izlegol na 1 mart 1948 godina. Vo tekot na
1947 godina, ìveel vo Skopje, kade mu se rodil sinot Spartak.
Vo 1949 godina zaminal za Polska i vozot go donel vo
Zgorèlec, kade ìveel do 1951 godina. Pri krajot na godinata a po
zada~a na Komunisti~kata partija zaminuva vo Var{ava da go otvori
i vodi radio ~asot po makedonski jazik. Tuka se zapoznal i
sorabotuval so Ta{ko Bel~ev, koj }e ostavi i najmnogu podatoci za
li~nosta, dejnosta i posebno za knièvnata rabota na Paskalevski.
Vo Polska minal sedumnaeset godini od ìvotot. Me|u drugoto,
aktivno se vklu~iv vo izdavaweto na vesnikot „Demokrat“, organ na
Gr~kata komunisti~ka partija, koj se pe~atel na gr~ki i na
makedonski jazik, Kole Simit~iev bil negoviot najdobar
sorabotnik, istaknuva toj. Na negovite stranici se prosleduvaat
knièvnite tvorbi na Simit~iev, Ta{ko Bel~ev, Paskal Bandilov,
K. Makedonski, Van~o Pqukovski i sekako eden od najprisutnite
avtori so stihotvorbi, raskazi i kriti~ki statii Paskal
Paskalevski.15) Negovoto ime ve}e e poznato so literaturnite
prilozi objavuvani vo „Nepokoren“, „Nova Makedonka“, „Edinstvo“,
„Novo Makedon~e“, „Demokrat“. Pi{uvaj}i za Kruòkot na mladite
makedonisti vo Vroclav, Ta{ko Bel~ev istaknuvaj}i deka
Paskalevski ne bil negov ~len, zabeleùva deka tie diskutirale
za negovata poezija, koja {to dobro ja poznavale i ja cenele, pa
sledej}i go na stranicite od vesnikot „Demokrat“, negovite stihovi
najverodostojno go izrazuvaat razo~aruvaweto na avtorot vo novata
i tu|a sredina vo Bugarija.16) Vrednosta na ovie zapisi se sodrì i
vo faktot {to toj donesuva celi stihotvorbi od Paskalevski, to~no
naveduvaj}i kade i koga se objaveni, a stanuva zbor za vesnici,
spisanija, knigi ili u~ebnici do koi te{ko moè da se dojde. Me|u
drugoto, ja citira negovata stihotvorba „Razdelba“, objavena vo
„Nova Makedonka“, 1949 ili podatokot deka „negova najgolema proza
e povesta „Sveta Jana“ od koja edna glava e objavena vo u~ebnikot po
makedonski jazik „Primeri od makedonska literatura“ pod zaglavie
„Dinko“ (Var{ava, 1959)“.17 Za toj period nekolku interesni
podatoci dava i Petre Nakovski. Vo 1956 godina, pobarano e da se
svika „op{t makedonski kongres koj }e gi razgleda site tie pra{awa
i }e go naso~i patot za ponatamo{nata borba za mir i
ramnopravnost na makedonskiot narod vo Egejska Makedonija, i }e
zeme merki za razvitieto na kulturata, istorijata i na{ite
tradicii“.18)
Sozdavaweto na Dru{tvo na Makedoncite od Egej, koe bi gi
povikalo Makedoncite od site strani na svetot, me|u drugoto
baraat da se razre{at i niza pra{awa. Pod to~ka d se bara: „da se
pe~atat stihotvorenijata na Paskal Paskalevski i da se snabdime
so knigi od N.R.Makedonija“.19) Podatokot koj pretstavuva najubava
ilustracija za mestoto i ulogata {to stihovite na ovoj avtor gi
imale srede rasturenite Makedonci po svetot, ne samo kako
tatkovinski amanet, tuku i kako retka mo`nost so niv da se saka,
neguva i u~i maj~iniot jazik. Ta{ko Mamurovski, eden od negovite
prosleduva~i, dava dragoceni informacii i ja prenesuva
stihotvorbata „Kova~ka“, {to Paskalevski & ja posvetil na
20)
bestra{nata Germanija Pajkova. Vo tie svetli likovi, gordi
makedonski sinovi e i Paskal Paskalevski za kogo so najizbrani
zborovi se iskaùvaat negovite sovremenici i sorabotnici Hristo
Andonovski, Mihail Smatrakalev, Petre Nakovski, Ta{ko Bel~ev,
Stojan Kiselinovski, Risto Kirijazovski i drugi. I so ìvotot i so
svoeto tvore{tvo, toj potvrduva u{te edna{ niz makedonskata
tradicija, preveduvaj}i i objavuvaj}i knièvni prilozi od
makedonski, bugarski i gr~ki jazik, deka svetot edinstveno treba da
se razviva i razbira kako pole za prijatelstvo, doverba i
sorabotka, kako pole za kulturen natprevar me|u narodite, kako {to
toa go rekol negoviot idol Goce Del~ev. Pisatelskata i
novinarsko-publicisti~kata dejnost na Paskal Paskalevski vo
godinite minati vo Polska ilustrativno moàt da se prosledat niz
stranicite na vesnikot „Demokrat“, u~ebnicite za makedonskite
deca vo Polska, 21) so~uvanite materijali od ~asot po makedonski
jazik na polskoto radio, kako i pove}e oddelni knigi, zbornici i
almanasi koi poedine~no }e bidat razgleduvani vo tematskite
celini od ovoj tekst.
Vo 1965 godina, se preseluva vo Bugarija i tuka go ~ekaat novi
i u{te pogolemi progoni i kazni. Isklu~en e od partijata, ìgosan e
kako titovist, iako kako {to veli samiot toj nikoga{ i ne bil
ni{to drugo i ni{to pove}e, tuku od ra|awe bil komunist. Tuka gi
prodolìl godinite na ìveewe i tvore{tvo, so mno{tvo rani i
nepravdi, vo samotija i s# pove}e vo molk, prelistuvaj}i gi
spomenite od detstvoto i mladosta, prvite qubovi i vojnite.
Golemata qubov kon poezijata, u{te vo ranite mlade{ki godini go
pottiknale da gi napi{e prvite stihovi na gr~ki jazik. Vo
Plevenskiot zatvor vo 1941 godina, ja napi{al svojata prva
stihotvorba na maj~in makedonski jazik. Obidot i makata toa da se
napravi na jazikot na koj najintimno si mislel i ~uvstvuval, potoa i
}e se potvrdi kako mnogu plodonosen podvig. Podocna pi{uval i na
bugarski jazik. Vsu{nost nikoga{ i ne prestanal svoite denono}ija
da gi ispolnuva pi{uvaj}i poezija. Negova lektira bile Varnalis,
Palamas, Botev, Pu{kin, Lermontov, posebno gi sakal
„makedonskite Javorov i Smirnenski“, no nad s# negovoto srce i
du{a, razum i misla gi ispolnuva makedonskata narodna pesna. Taa
za nego bila ne{to najgolemo i najsveto, od nea najmnogu se u~el i
inspiriral. Qubovta kon tatkovinata i literaturata,
revolucionernata aktivnost mu ostavale malku vreme za sebe, u{te
pove}e koga postojano bil progonuvan i zatvoran. I vo site tie
tegobni godini neumorno pi{uval stihovi i raskazi, dramoleti,
sobiral i publikuval narodno tvore{tvo, kako novinar i publicist
sekoga{ izdignuvaj}i go svojot glas vo imeto na vistinata,
ubavinata i idninata.
2.
Poezijata e najrelevantniot tvore~ki iskaz za Paskal
Paskalevski. Qubopitniot tvore~ki duh ne pomalku }e bide
zaintrigiran i od mo`nostite na raskaùva~kata postapka, pred s#
raskazot, {to mo{ne uverlivo se potvrduva i niz bogatoto
novinarsko-publicisti~ko delo na Paskalevski, odnosno so
negovite reportaì, zapisi, komentari i esei, za dramskiot tekst i
negovoto scensko su{testvuvawe i bi rekle misijata so istoriska
dimenzija, sobirawe i publikuvawe na makedonskoto narodno
tvore{tvo. Fondot od stihovi e onoj najobemen del od tvore{tvoto
na ovoj avtor, ~ija {to prva stihozbirka „Prolet nad Egej“ se javuva
paralelno i so negovite drugi op{testveni i tvore~ki anga`mani,
no vo ova negovo prvo pocelosno pretstavuvawe ~inam deka nema
mo`nost seto toa niz negovite umetni~ko-estetski vrednosti da se
meri i rangira. Ostanuva nepobiten eden fakt. A toa e deka i
golemiot broj stihovi {to ni gi zave{ta Paskal Paskalevski se
neraskinliv del od negovoto knièvno i novinarsko-publicisti~ko
delo vo koe edinstvena tema e Makedonija. Tatkovinata i nejzinata
istorija, tradicija i kontinuitet, samobitnost i nepokor. I
podatokot {to ima prvostepeno zna~ewe deka toa e sozdavano na
makedonski literaturen jazik sekoga{ von od granicite na rodnata
zemja i vo mo{ne te{ki uslovi.
Pesnata na Paskalevski se ra|a vo samata borba, vo neramnata
i pogubna bitka kako {to e Gra|anskata vojna vo Grcija, so
edinstvenite i vekovni ideali za izvojuvawe na nacionalnite i
socijalni prava i slobodi za Makedonecot. Taa se zapi{uva vo
redovite i me|u kratkite pauzi od pukotnici i uàsi, vo
neprospienite no}i, i potoa vo dolgiot naniz od godini na prokuda,
negirawe i zatvori. Ima simbolika vo podatokot deka svojata prva
pesna na makedonski jazik ja napi{al vo Plevenskiot zatvor,
Bugarija, 1941 godina. Taa e onoj bel gulab poletan od memlata i
mrakot na zatvorskata kelija, osloboden od re{etkite i vivnat
kako neuni{tiv kopne` po slobodata, ubavinata i idninata.
Borecot so pu{ka v raka Paskal Paskalevski se presozdava sebesi
i vo borec so zborot, so pi{aniot maj~in zbor kako kur{um i
dinamit vo borba so neprijatelite i so tu|ite interesi i
propagandi. Del niven e i Gra|anskata vojna vo Grcija (1946-1949)
koga se sozdadeni i na koja & se posveteni mno{tvo stihovi.
U~estvoto vo nea u{te edna{ samo ja potvrduva makedonskata
vistina za trajno u~estvo vo borbata so neprijateli i okupatori,
mislata deka zaedni~kata borba za poubava i posre}na idnina vo
istovreme podrazbira i gradewe na prijatelstvo i doverba me|u
sosedite, me|u razli~nite narodi, tradicii i religii. Sopstvenata
sloboda e delo na sopstvenata borba i `rtvi. Vo pesnata „Kat moj
roden“ po li~nata identifikacija napravena vo prvata strofa
„Makedonija, kat moj roden/ slaven kat na Samuil,/ ti {to
Bogomilstvo rodi/ i {to obnovi svet gnil“ poa|a vo novata bitka so
tradicijata na prethodnicite „Ti {to sultanot go stresna/ s udar
slaven v Ilinden;/ Makedonijo, ti si pesna/ v borba za poaren den!“
Vtorite dva stiha od strofata decidno ja odrazuvaat i funkcijata
{to pred sebe kako poet si ja postavil Paskal Paskalevski. Ottuka
i vospeva deka ubavinata na tatkovinata nema mera i du{ata i #
{irno more. Koj poet ili vo koja poema moè da se opee nejziniot
mir!? Kako na dlanka se otvoraat poliwata so altan ìto, tutun,
afion, grozje. Za nejziniot narod zboruva celiot svet. I ete gi
granicite na zemjata na svoite pradedovci i tatkovci, na svoite
bra}a i sestri od {umniot i gord Vardar, ve~no zeleniot Pirin do
nedogledniot Egej. Temnite oblaci {to se nadvile nad nea, ja
nazna~uvaat novata vojna. Vo ovaa slavna i sveta borba se razveal
nov i sloboden bajrak protiv fa{isti~kite ku~iwa ramo do ramo so
gr~kite bra}a vo NOF. Vekovite od tradicija na sopstvenoto
opstojuvawe i identifikacija poetot uspe{no gi deklamira vo
zavr{nata strofa: „Makedonija, slatko zvu~i{,/ Makedonija ti si
~est,/ Makedonija, ti me u~i{, kako da se boram dnes!“
Patriotskoto ~uvstvo e osnovniot, elementaren izvor na
tvore~ka pobuda i iskaz. Bilo koja i kakva klasifikacija da se
napravi vrz stihovite na Paskalevski tie sekoga{ i odnovo sami po
sebe }e ja nametnuvaat patriotskata dimenzija kako svoja svest i
sovest, kako ideal preto~en vo stihovi. Ottuka, nu`no na samoto
vreme {to gi ispolnuva ìvotnite i tvore~ki vrvici na avtorot, i
potoa negovata kleta sudbina na otkornatik, logi~no ostanalo pred
s# da bidat li~na ispoved, deklaracija i agitka. Toa se stihovi koi
naskoro po nivnoto ispi{uvawe se u~ele naizust i kako molitva i
voinstven povik se prenesuvale od borec do borec, ili pak dobar
del od niv bile komponirani i se peele vo mar{irawata i na
priredbite, se {irele me|u narodot kako vistina i potreba za
borbata i `rtvite, kako najubav son za slobodata i idninata, za
toploto doma{no ogni{te i par~e leb. Vo pesnata „Aktiv“
makedonskite sinovi se sobrani vo malata koliba ispletena od
bukovi i borovi granki. Tuka „V kolibata Goce Del~ev,/ so tatkovski
pogled kon sin,/ se radva na svetoto delo,/ sred bajrak crven i bel-
sin./ Vo malkata koliba - tesna/ nov Gocevi duh smel se lej,/ i stava
najborbena pesna/ {to s pu{ka dnes narodot pej“. Vo taa borba se
Makedonci, Vlasi i Grci, „ko eden da bidat vo borba,/ -da smaàt
fa{iskiot vrag“. Svetoto makedonsko delo progovoruva niz
li~nosta na ideologot na makedonskoto nacionalno-osloboditelno
dvièwe Goce Del~ev, simbol na svetoto delo, na tatkovinskite
zaveti i amaneti, ~istota i ubost, ta od malata koliba grmnuva
povikot „Vo boj makedonci! Vo boj!“. I se odglasuva po poliwata,
planinite, rekite i ezerata, po gradovite i selata. Svetoto delo go
zapaluva noviot ogin vo gradite koj }e go uni{ti stariot i gnil
svet.
êkorot e cvrst i mislata granitna dodeka se trese zemjata
pod „Mar{ na N.O.F.“ Mar{ot koj e plod na slavna borba i kako
feniks se ra|a od ognovite, toj e tvorba na svojot slaven narod
rasprsnat po poliwata, selata i gradovite. Narodno-
Osloboditelniot Fron e naslednik na Ilinden i see smrt me|u
du{manite i okupatorite, predavnicite i kukavicite. êkorej}i so
toj mar{ vo novi bitki i pobedi najvisoko se izdignuva znameto na
svojata nacionalna identifikacija „Za nacija ~uvstvo v nas NOF
ra|a{“, svesno taka ramo do ramo so drugite narodi vo borbata
protiv zaedni~kiot neprijatel. Sudbinata na poedinecot se
izedna~uva so onaa na kolektivot, e jasnata poraka na pesnata
„Tatkovina“. Taa se nosi vo sebe kako najubava misla i najslatko
~uvstvo. „Te sakam, Tatkovino, mila i stradna/ te sakam ko majka, ko
libe, ko sin./ Za tebe jas s gotovnost trgnav da padnam,/ za tebe jas v
borba letav ko xin“. Daleku od nea, vo nova tu|a i nepoznata zemja,
me|u dale~ni lu|e, vo mislite ja ima samo tatkovinata, ta tagata
èstoko go napa|a srceto i go jade maka kako zmija. I kako {to od
dale~nite i studeni ruski prostranstva kopnee{e Konstantin
Miladinov, taka i Paskalevski posakuva da dojde vo nea, da po~ine
vo maj~inskiot skut, da go bakne tatkoviot prag i da zapee pesna na
maj~in glas. I zavr{uva: „Te sakam, Tatkovino, mila i stradna,/ po
tebe jas ve~no sum plenik i rob./ Za tebe jas trgnav v sraèwe da
padnam,/ vo tebe jas sakam da bide moj grob!...“
Istata tema ja sre}avame i vo pesnata „Nostalgija“.
Prokudeniot borec za nejzinite prava i slobodi sekojdnevno, sekoj
mig misli i kopnee po rodnata Makedonija, toj raj za nego i sonce na
nade`. @ivee so nea i nejze „sekoj ~as“ i pee pesni. Pesni za
idninata, sre}ata na lu|eto, za „ora narodni, veselbi, svadbi,
smev“, za sre}nite denovi so koi tie }e go presretnat noviot svet.
Ja odbeleùvame ovaa pesna kako naglaska deka tie se
relevantnite temi i motivi vo poezijata na Paskalevski, koja
stanuva i svoevidna lirska istorija ~ija {to vrednost e vo faktot
deka taa vo istovreme pretstavuva i lirska istorija na na{ata
tatkovina Makedonija. Zemjata e so vekovi pod ropstva i tiranii, vo
ognovi i uàsi, bolesti i smrt, vojni i ubivawa, raspar~uvawa i
negirawa, delbi i preselbi, kako prepolneta i bolna realnost i vo
ìvotnite i tvore~ki vrvici na avtorot. Zatoa za nego taa e „Skapo
mi cve}e“ koe cuti i {iri opoen miris od mladite gradini,
simbolot mladi voop{to ne e slu~aen, vo maj~inite pregratki i vo
tatkovskite dvori{ta. I ako crn oblak go zatemni sonceto, toj orel
}e stane i v ogin }e letne, „mo}nite krilja {irum }e {irnam,/ tebe
}e branam, kat moj ti roden!“. Toj e negovoto prekrasno cve}e, ve}eto
na negovite kopneì i blenovi, nasledeni od pradedo, dedo i tatko
i „sonce na moeto plamnato srce“. Osamata i prokudata se te{ki
kazni. Koe zlo go storil i komu pomo{ ne mu dal se pa{uva vo
pesnata „Rodna zemja“, ta nedotek taga vo du{ata mu se gnezdi. Sam e
vo pustata soba, radioto tivko pee makedonska pesna i maj~inski mu
go gali srceto, dodeka branovi od taga go zapliskuvaat i o~ite
plamnuvaat vo solzi. Na yidot visi mala fotografija od koja se
podava morskata {ir, a nad nea se izvi{ile Vi~, Kajmak~alan i
Gramos. I celiot svet i seto negovoto bogatstvo da mu go dadat,
samotnikot }e strada samo za „rodna zemja - vredna radost“.
Ra|aweto bilo vo nea, tamu se napravil prviot ~ekor i se
progovoril prviot zbor. I nema drug kraj od onoj deka: „Skapi mi,
preskap, kat moj roden,/ zemja tatkovska, ti ~udna,/ cel svet jas i da
proodam,/ tam }e dojdam da si umram!“.
Poezijata za Paskal Paskalevski ne e samo qubov i potreba na
denot, ne e prostor za zdivnuvawe od makite i patilata, ili pak
odnapred postavena cel so pi{aniot zbor da se ostavi trajna traga
za sebe. Taa izvira neposredno od nego, no i stanala etika i smisla
na egzistencijata glasnogovorni~ki soop{tena deka „}e pi{am dur
de di{am“. Vo pesnata „]e pi{am“ koja {to moè da se zeme i kako
negov poetski manifest, redi deka }e pi{uva plameni pesni za
borba koi }e bodat i trognuvaat i kameni srca, }e èàt i }e
sveàt „ko ne`ni laski majkini“, }e pi{uva plameni mar{evi „vo
borba vulkan-planini“, za borbite za bratstvo, mir i radost i „za
denoj novi pametni“. Negovite pesni toa se tie „ete najprekrasni
kitki“ koi se odraz na vozvi{enite ~uvstva i misli za sekoj nov i
svetol den“. A deka toa e taka potvrduva i negoviot „Mladinski
mar{“. Prvite dve strofi se ve~en izvor koj kaùva i pora~uva: „Se
borea jadoj vo mladinski gradi/ i raste{e gnevot od ropskiot gnet./
Del~evata iskra ne polne{e s nadi/ vo borba da plamne za poaren
svet./ Se razbudi burniot buntoven Egej/ i letnaa orli po Del~evski
pat/ da zazori sloboda v egejski bregoj/ ko purpurno sonce nad
ropskiot kat“. Vistinskiot ~ovek svojata osnovna vrednost ja ima vo
dostoinstvoto i slobodata. Idninata ja gradi vrz ve}e osvoenite
civilizaciski pridobivki. Internacionalniot duh, koj zaedno so
ideologijata na komunizmot, se ìvotni opredelbi na avtorot, i go
ispolnuvaat sevkupniot negov tvore~ki anga`man, go prodolùva
mar{ot: „S mladincite v svetot sme bra}a po borba,/ za svetska se
borime pravda i mir./ Na vremevo dostojni ~eda sme - tvorba./ Nad
rasi i granici v zemnata {ir“. Pred niv se ru{at site bedemi i
granici, okovi i ropstva, omrazi i nedorazbirawa. No ako samiot ne
se po~ituva{ i saka{, ako samiot ne se spoznae{ sebe, ne o~ekuvaj
deka nekoj drug toa }e go stori. Ottuka vo poslednata strofa
poetot se vra}a na svoite koreni i sopstvenata prednazna~enost:
„Se razbudi burniot buntoven Egej,/ mladincite letat vo nezdràn
slet,/ da grejne nad rodnite egejski bregoj/ slobodnoto sonce na
noviot svet“.
Dokumentarnosta e edna od su{tinskite naznaki vo poezijata
na Paskalevski. Negovite stihovi to~no gi identifikuvaat
vremiwata, nastanite i li~nostite za koi peat. Sekoj detal ili mig
od niv e biten i vo pesnata tie, spored avtorot, treba da bidat
to~no i verno predadeni. Taka toj }e im posveti mno{tvo stihovi na
svoi drugari i soborci ili pak na poznati istoriski li~nosti kako
Mao Ce Tung, Stalin, Nikos Zahariadis, Metaksas, Du~e, Musolini,
Hitler, Belojanis, Lenin, Georgi Dimitrov, Tito, Dimitar Blagoev,
Lazar Koli{evski (pesnata „Magistral“) i drugi. Edna svoja ubava
epska pesna mu posvetil i na „Pando [iperkov“ Stihovite ta`no
odeknuvaat svivaj}i ja snagata na borovite, pisnuvaat vo lutite
vetrovi i frlaat ogneni molwi za smrtta na mladiot junak, za
partizanot i naroden borec Pando [iperkov. Obedinuvaweto na
kolektivnoto i individualnoto ~uvstvuvawe i iskustvo, poetot
mo{ne impresivno go dolovuva niz oplakuvaweto na negovata smrt.
„Obleana vo solzi majka mu,/ majka mu Makedonija,/ na grobot negov
kleknala,/ redi se dere i pla~e,/ kosa si bela iskubva,/ glasoj do
nebes izvi{va/“. Tatkovinata ja raskaùva ìvotnata prikazna na
svoeto ~edo. Se rodil i porasnal vo selo. Moral rano da go napu{ti
u~ili{teto i par~eto leb da go zarabotuva so zanaet. Novata vojna
go plamnala vulkanot vo nego i toj se na{ol vo ~elnite borbeni
redovi. „Na zemjata {eta{e lamja,/ oblacite di{ea v {ir./
Makedonija gore{e - glamna/ pod fa{iski ogin v nemir“. Mladiot
orel ne trepnal i za nego nemalo nesovladliva pre~ka. Preziral i
mrazel toj podlost, i zlostorstvo, a se borel za edinstvo i
bratstvo, za ~ove~en i naroden stroj. Ko ala letal vo borbite. I
nacionalnata tradicija ispi{ana od imiwata i ìvotite na svoite
sinovi i }erki vo temelite i slobodata na tatkovinata, poetot
prekrasno ja opejuva vo zavr{nata strofa: „Vo borbata sjael i
rastel/ ilindenski naslednik-xin./ I v borbata padna prekrasen/
makedonski naroden sin!“
Taa na{a tradicija ja obedinuvaat i osmisluvaat nekolku
poimi od nastani i li~nosti koi se javuvaat kako trajni tvore~ki
znaci i kaj poetot so VMRO, Ilinden, Goce Del~ev i t.n. Pesnata
„Ilinden“ vo prvata strofa e samo odglas naroden deka: „Ilinden!/
- i samiot zbor/ so trepet ni du{ata polni./ Ilinden!/ - ti nade`den
vzor/ niz buri, i luni, i molni!“. Vo imeto na epopejata Ilinden se
krijat dedo, tatko i brat. I decenii potoa „krv Gocevska vo nas dnes
vrie,/ za tatkov se borime kat“. Se borat vo nova uàsna i smislena
vojna od Grcija, i so novi nivni izmislici i lagi, se borat za
osnovnite ~ove~ki pridobivki, za sloboda i za mir. Ilinden e
ognen povik za novi borbi i podvizi, za nov ìvot „i v smrt dnes
letame smelo“. Vo negovo ime se zakolnuvaat lu|eto od selata i
gradovite, se kolni celiot narod i so bodrost i hrabrost gi
ispolnuva nivnite srca i sveti nad noviot pat. Taka i e pojdeno vo
novata vojna so bra}ata Grci do mugrite koga „i v Egej od tvrdite
ugri/ }e rascuti ~ove{ki raj!“
Se ~ini retko koj makedonski poet i posvetil tolku mnogu
pesni na ènata borec kako {to toa go storil Paskal Paskalevski.
I samo edno beglo nabrojuvawe toa ilustrativno go potvrduva:
„Nova Makedonka“, „Nov Gramos“, „Kova~ka“, „Kita moma“, „Borkinka
Jana“, „Parolen otvet“, „Mar{ na AF@“, „Egejski rejs“, poemata „Jas
taka te pametvam“, „Razdelba“ i drugi. Senarodnata borba na
makedonskiot narod za nacionalni i socijalni prava i slobodi, gi
podrazbira ramnopravnoto mesto i uloga, u~estvo na ènata vo niv
ramo do ramo so svojot tatko i ma`, bra}a, rodnini i poznati, so
site gordi i nepokorni maì Makedonci. Istorijata so zlatni bukvi
}e zapi{e nedobroj nivni imiwa kako primeri na ~est i
dostoinstvo, na nepokor makedonski. Vo pesnata „Kita moma“ opeana
e ìvotnata prikazna na devojkata koja vo borbite so fa{istite gi
izgubila dvajcata bra}a, tatkoto izdivnal vo zatvor i najposle bil
ubien i nejziniot svr{enik. Pred nivniot pokoj vetuva deka hrabro
}e vleze vo borbata i }e bara odmazda krv za krv vo planinite vo
koi nekoga{ so begovite se borele nivnite slavni dedovci. I edno
utro vo rana prolet, dodeka s# odnovo se ra|alo i vozobnovuvalo,
fa{isti~kiot kur{um smrtno vo gradite ja pogoduva mladata Kita.
Lu|eto i tatkovinata se edno. Taka i vo pretsmrtnata poraka do
svojata majka pora~uva: „Izlezi, majko, na dvorje,/ na dvorje, majko,
na pri~ek,/ {iroki porti otvori/ beli mi cve}a donesi/ nevesta,
majko, ti gredam/ v tvojata ku}a - crnata,/ v crnata majko, zemjata/ v
zemjata, majko, rodnata/ skapa ni Makedonija!/ Nakiti, majko,
dru{kite,/ moite, majko, vrsni~ki,/ s# beli cve}a, proletni/ i
pu{ki, majko, na ramo,/ so pesni novi buntovni/ za na{ta prolet
narodna,/ za na{ta, majko, sloboda,/ Makedonska Republika,/ - mojata
svadba, majko le!...“ Baladi~niot ton i iskustvoto od makedonskata
narodna poezija pravat edna sekako uspe{na poetska tvorba na
Paskalevski vo koja se opejuva qubovta i `rtvata za tatkovinata,
za slobodata na svojot narod, za vekovnite ~ove~ki ideali za
slobodata i idninata. Ra|aweto i smrtta niz poetskite metafori
dobivaat silna umetni~ka vrednost za stojnostite i logikata na
neraskinlivata vrska me|u ~ovekot i rodnata zemja. Primerov e
isto taka, mo{ne vpe~atliv i za vlijanieto na usnata poetska
tradicija, koja bila i omilena lektira na avtorot, odrazena pokraj
vo ovaa i u{te vo pesnite „Egej, kale{o mome“ i „Pando [iperkov“.
Niz edna vakva poetska „raskaùva~ka“ postapka ja sledime i
storijata za „Borkinka Jana“. So svojot Jane ìveele siroma{no, no
vo sloga i qubov, a nemalo pogolemo bogatstvo za niv od sinovite
Mladen i Pece. „No bura dojde nad Makedonija,/ i zazore krvava
zora na {ir,/ Nad neja ko orli, fa{iskite ordi/ se frlat i gra~at
vo krvavi {ir“. Smrtta zlove{tvo se {iri nasekade, s# stanalo
pekol i teòk ropski sinxir, a zatvorite bile prepolni so lu|e. Se
dignalo vostanie i me|u prvite bil Jane, vo redovite na DAG.
Decata i gi pribrale pod tu|i i dale~ni strei, sudbinata na majkite
i decata od Egejska Makedonija, koja ja doìvuva i samiot poet, pa
ostanata sama i taa naramila pu{ka i letnata vo borbata za
miliot ma`, za decata odvoeni od maj~inite pregratki i za noviot
naroden op{testven poredok.
Refleksivnite pesni koi sostavuvaat dobar del od poetskoto
tvore{tvo na Paskalevski ne se samo negova lirska avtobiografija,
tuku i zapisi od prvostepeno zna~ewe za negovite stavovi i
pogledi za ìvotot i ~ovekot, politikata i tvore{tvoto, za
realnite kategorii i za perspektivite na ~ove{tvoto optovareno
so mnogu istorisko minato, izmami i iluzii, nacionalizam i
{ovinizam, najdobro po~uvstvuvani i na sopstvena koà. Elegijata
„Sonot na mama“ dopira kako dale~no eho od minatoto od edna i
dale~nata i tu|a zemja od druga strana, vo koja sega poetot gi ìvee
svoite sivi denono}ija. Se prisetuva na prviot u~ili{en den koga
majka mu vo svoite race ja drèla negovata mala ra~i~ka i
~uvstvuvala kako mu tupka srceto i kako brzo di{i, i mu zboruvala
za u~itelot i u~ili{teto. I tamu na zavitokot, na krstopatot na
ìvotot, „vo moeto odletuvawe od tvoeto gnezdo/ ti so pogled mi
zazboruva“. So mnogu qubov i toplina, vo ne`nosta na solzite koi
nesopirlivo te~ele po liceto se ~itale nejzinite me~ti da stane
u~itel, lekar, ~estit rabotnik, ednostavno da stane korisen ~ovek.
Minati se mnogu godini. Maloto sin~e ojaknalo i stanalo ~ovek,
formiralo svoe semejstvo i negovite deca sega se korisni lu|e, a toj
~ovek postojano kopnee po maj~inata pregratka i miliot mamin
pogled. „I vo svojata tvrda dlanka/ tvojata premorena raka da ja
zemam/ i vo nea da gi stavam/ ne`nite ra~iwa na tvoite vnuci,/ koi
nikoga{ ne te videle/ no te poznavaat/ i te sakaat,/ vo tvojata raka
da stavam/ bu}et son~evi zraci/ od na{ata gradina“. Prokudeniot
makedonski Egeec daleku od rodnoto ogni{te, so gor~livo ìvotno
iskustvo, sonuva i posakuva odnovo da bliknat dve solzi od
maj~inite o~i i pak da vleze vo tatkoviot dom. [iroko da gi otvori
vratite i prozorcite za ~ist vozduh i bezgri`no sonce i od
nejzinite gor~livi usni da ~ue „dobredojde“. Majkata i doma{noto
ogni{te vo pesnata „Kopne`“ ja variraat istata tema, no sega
qubovta e izrazena kon zaedni~kata majka na eden narod, nivnata
tatkovina. Poetot nasekade ja gleda i sonuva, za{to za nea i za
nejzinata nova mugra proleal mnogu pot i krv. Toj e samo eden od
onie nedobroj nejzini sinovi koi kopale za nejzinata zora i koi & ja
podarile i svojata mladost, i list po list gi proronile svoite
cvetovi za da go presretnat toj izgrev. I èdno se napile od
nejzinite zraci po visokite planinski vrvovi na tatkovinskata
slava i nepokor, tamu kade {to se soedinuvale legendata i ~udoto,
se izramnuvale maèstvenosta i hrabrosta so bezumieto i
surovosta na realnosta. „Kopneeja zadimenite od barut na{i gradi/
i zaigraa vo toa srce juna~ko/ za sredbata so sonceto/ - sonceto na
premilata tatkovina!“ Nea devojkite ja ~uvaat kako ne{to najmilo
vo pazuvi, mom~iwata vo svojata bujna krv ja taat, i ja otkriva
poentata i tragedijata kakva {to sli~na i ramna na nea te{ko }e se
najde vo svetot, deka „a na stranicite od u~ebnicite/ kako sre}na
detelinka/ te ~uvaat/ decata - emigranti“.
Paskal Paskalevski najsurovo i èstoko moral da ja ponese
(ne) odgovornosta na svoeto vreme. Istaknat i potvrden
op{testvenik i borec, poznat pisatel i novinar, komunist i
humanist, bez odgovor odedna{ e isfrlen od ìvotot. Vo pesnata
„Do koga“ vo mig na polno razo~aruvawe i osama direktno se obra}a
do svoite drugi soborci: „Do koga }e bidam otfrluvan?“ Zarem nema
da se najde nitu eden da ja vozobnovi zgazenata ~est. I zarem nema
sre}niot den da dojde i vo negoviot stradalen dom. Pred site niv
stoi ispraven, obespraven i ramen, „na nula ramen“. I neli sekoga{
bil vo ~ekor so niv, i kako sega odedna` „zagazil“ pred onie koi
zaedni~ki gi mrazele. Koj go isfrlil od strojot, od redovite vo koi
vo burite i zlovremiwata, vo mnogute bitki bil i so du{a i so telo
i veren bil. I ete deneska go simnuva prevezot na stra{noto
somnenie i pred nivniot molk i kukavi~luk, „kako sin na slavno
pokolenie“, so ~ist i smel pogled i jasen ìvotvoren glas i go brka
„poslednoto somnenie“. So svoite crni nokti od ~estit crn trud
zabiva vo golite gradi sega, kako {to nekoga{ so niv po celi
denono}ija gi kopal okopite vo partizanskata vojna, tie nokti koi ja
prevrtuvale zemjata i vo nea go zakopale i najmiliot ubien drugar.
So niv }e go otkine srceto i }e im go podnese na svoite drugari kako
vrv na veren ideal. ôvekot i ne bi bil ~ovek ako ne veruva vo
idninata i sre}ata. Taka i okleveteniot i isklu~en komunist od
partijata, komu mu se uni{teni i semejstvoto i profesijata, bez àl
i taga pred sopstvenoto izvadeno srce koe seto bolska kako naj~ist
kristal, veruva deka sre}ata }e dojde tokmu denes i vo negoviot
stradalni~ki dom. Taa sostojba e opeana i vo stihovite „Za
~ovekot“. Vo osama i taga se niàt denono}ijata, koga edna no} od
sosedstvoto }e se odglasi pla~ot na bebeto i vo srceto }e donese
nova i ~udesna svetlina. I kliknuva: „ôvekot brate! S# za nego
treba,/ ìvot si za nego podnesi dar!“. Humanata dimenzija vo
~ovekot progovoruva od potrebata za novoto koe isto taka, doa|a so
stradawe i maki, bara `rtvi, no bara i smelo podadena raka. Pa
konstatira deka ni edna `rtva ne e popusta koga stanuva zbor za
narodna borba, vospeana od mnogu poeti, a pak narodite za nea peat
dru`no vo hor. I vo dvete zavr{ni strofi himni~no se pee za
humanizmot, za porakata oti ~ovekot na ~ovek mu e kako brat na
brat: „Brate, ti ~ovekot vospevaj, sluì,/ nemu, ti, svesnite sili si
daj,/ v svetot ti sozdaj bra}a, o druè,/ - pekolot pretvori v
~ove{ki raj!// Bessoni no}i ko |erdan se niàt/ - Misli za ~ovekot,
sestro i brat!/ Topi se za nego v vulkan od griì,/ za nego izmini
strmen, ti pat!“. Poetot ne samo {to pora~uva, tuku vo niv kako da se
definira i samiot sebe kako poet. A toa toj ve}e go potvrdi i kako
~ovek i kako tvorec niz osumdeceniskiot trnliv i dolg ~ove~ki i
~ove~en pat.
Tu|ite interesi i propagandi ne samo {to ja raspar~ile
teritorijata na Makedonija, tuku nejziniot narod go izgonile od
doma{nite ogni{ta i tatkovite grobi{ta i go rasprsnale po site
strani od svetot. Naslovot na pesnata „Vragovski vetrovi“ niv gi
simbolizira vo poetovata prokuda dodeka tie go brulat i go lulaat
vo pekolnite lulki, no tvrdokornosta na Makedonecot e re~isi
nesfatliva vo sopstvenata uteha i poraka: „mani po na{enski vaka
so raka,/ gajret si napravi na tvojte maki“. Koga }e te nastignat
nesre}ite i kako }ederi zmii vo mozok te jadat, ne potkleknuvaj,
tuku vpu{ti se kako gemija vo burnoto more i verbata }e ti bide
svetlina duri i vo pekolot. Postojat li nekoi nepi{ani pravila?
Za{to tretata strofa od pesnata e na{a vistina i sudba. „Nali si
~edo makedonsko pusto,/ nali za maki si roden vo svetot.../ Pustive
maki vo tvojata usta/ v pesni za borba i qubov se pletat“. ]e se
otvori {iroko srceto i stunite }e viknat borbeni noti, }e se
soberat maj~inski i tatkovski amaneti i gradite nepokorno }e se
ispravat pred burite. Takov e toj ~ovek; vo qubovta sestra, vo
gnevot lamja. Talkawata po svetot dote`nale, ottuka i revoltot
deka pove}e „Po gluvi porti“ poetot ne saka da tropa i so taga da
kopa po spomenite. S# okolu nego e pusto{. Rizikot go pla{i, a toj e
neophoden vo ìvotot, a s# {to }e se rodi vo nego umira u{te istiot
den. Negova edinstvena èlba e narodnata bolka koja {to se tai vo
srceto da ja zapi{e vo pesni. Paskalevski na odreden na~in samiot
sebesi se odreduva kako naroden pevec. Dvete posledni strofi od
pesnata pretstavuvaat negov nov poetski manifest: „V pla~ eli
radost, vo borba el v maka,/ - narodni ~uvstva da vospeam sakam,/
seedno v kakov stil star eli moden,/ - v maj~in da bidam, na skap
jazik roden.// Nej}um vo gluvi jas porti da tropam,/ sakam vo
tatkovska zemja da kopam,/ - pesni da zapejam za Makedonija!“
Vojnata i terorot gi oddelile maòt od ènata, roditelot od
ro`bite, najbliskite po{tuk fatile, nemerlivi dale~ni se
vgnezdile me|u edni i drugi, ta ni aber da se ~ue za najmiloto,
najskapoto, edinstvenoto bogatstvo na rodnata loza. Elegijata
„Gugu~i~e libe“ taì po ranetoto i pretepano libe i pra{uva kade
li e sega toa. I ima li mo`nost da si prozbori, da popee i da
popla~e na maj~iniot jazik, najmil i najskap vo svetot, zabranuvan i
gonet, tormozen i vo zatvori te{ko okovan. Stihovi vo koi mo{ne
vpe~atlivo i uverlivo se pee za maj~iniot jazik ne samo kako
sredstvo na prepoznavawe i li~na identifikacija, tuku i na
opstojba i nepokor, a niz denacionalizatorskata i asimilatorska
politika {to taka èstoko i edinstvena vo svetot ja primenuva
„kolevkata na svetskata civilizacija“ neciviliziranata Grcija. I
odnovo se ~eka vo balski fustan da dojde proletta i vo ta`noto i
pusto sekojdnevie na samotnikot, skitnikot, na tu|inecot da mu dari
grst svetlina. Dvete strofi na pesnata „Mora }e dojdi“ se novo
otvorawe na du{ata na prokudeniot koj so pravo o~ekuva
prazni~niot den da go ispolni i negoviot dvor. Prikaznata
prodolùva ili samo se prepovtoruva i vo pesnata „Grst tatkovska
prst“. Vo tu|ina s# e tu|o; i vozduhot, i vodata, i lebot, i gletkata.
Peej}i vo prvo lice poetot sebesi se identifikuva so zadumano
pile koe se obiduva da leta i vo tu|ina go ìvee svojot ìvot klet.
I taka pesnata se prestoruva redewe, taèwe, smeata lipsuva vo
pla~, a srceto e pustelija i ni zbor nema za uteha. Morata
prodolùva vo èduvaniot let kon tatkovinata, izgoruva vo
sopstvenite ognovi, i poslednite krikovi pora~uvaat deka saka
blaèno da umre vo pregratkite na rodnoto nebo i pod no}niot
pogled na tivkite yvezdi. No, ako i toa ne se zbidne, poetot ostava
amanet: „No ako sudbinata v tugina rekla/ da zatvoram o~i, da
zamrzne krv/ i ìvotot buen vo zemjata sekne/ i stigne toj hran da
stane za crv,// od tvojata zemja, Tatkovino sakam/ da poseat v grobot
mi, drugari, grst,/ - da olekne zemja, da olekne maka,/ zer olovo
te{ka e tu|ata prst!...“
„Egejski Makedonec“ e glas na narodot niz negovata
identifikacija na sopstvenite tragedii, no i povik kon svetot da
gi ~ue vistinite i toj svet zaedno da trgne vo osvojuvawe na
utre{ninata. Progonet od doma{noto ogni{te i oddelen od
najmilite, Egejskiot Makedonec se skita od vrata do vrata kako
ku~e, bez leb i bez voda, se gubi na gurbet vo tu|ina, traga mu nema
vo zatvori. Istite otrovi niz mnogu vekovi gi piele i nivnite
pradedovci, dedovci i tatkovci. Prababite, majkite i sestrite
bestra{no padnale vo oginot izvikuvaj}i „Za Makedonija, slobodna!“
I taka Makedonecot skita po svetot bos i gol, skinat i bolen, toj
rob e i „kako ~ovek najdolen“. A gradi palati i ku}i za drugi, go
smukaat bogata{i i golemci, i toj samo trpi i mol~i i ~eka koga }e
bide uni{ten. Toj ~ovek e kako drvo bez koren. No poetot najduva
sili i verba deka }e ~ukne i negoviot ~as koga }e go povika da zeme
noòvi, pu{ki i bombi i da go srine od sebe gnetot i sramaot. Da se
oslobodi od ropstvoto i sam da se izbori za sopstvenoto pravo na
postoewe i ìvot. Kletata sudbina e nasekade po svetot. Nejzinata
univerzalna, op{to~ove~ka dimenzija poetot ja vospeva vo mnogu
pesni: „Kopne` za bratstvo“, „Ela brate...“, „Belojanis“, „Komunist“,
„Za BKP“, „Na maliot batko Dobri“, „Georgi Dimitrov“, „Dimitar
Kaqa{ki“ i drugi. „Kopne` za bratstvo“ e pesna koja kako balsam
~udotvorec gi lekuva site bolki, ta mislata doa|a kako proleten
zdiv, srceto se stopluva od ~udni trpki i niz buri go izveduva na
miren breg. A toj pat e: „Za bratstvo mi kopnee du{ata vezden/ na
segde me mami na bratstvoto ek,/ narodite v bratstvo da trgnat ko
eden/ v epohata nova - v atomniot vek“. Taka site se fateni vo
bratsko oro. I kakvi li s# ne ~uda bi napravil ~ovekot i bi otkril
novi bogatstva koga site ramo do ramo bi ìveele i rabotele ~esno.
Sekako deka plakatnoto dominira i vo ovaa pesna, no nejzinata
uverlivost i vrednost pak, imaat neporekliva trajnost kako
argument i dokument od letopisot na nivniot avtor. Potvrda na
vistinata deka avtorot i negovoto delo pretstavuvaat nedeliva
celina.
Paskal Paskalevski kako poet po~esto za iskaz ja koristel i
formata na poemata. Zna~ajno mesto vo negoviot poetski opus imaat
i nekolkute poemi: „Nadprevaruvawe“ so 502 stiha, „Pismo do bra}a“
so 388 stiha, „Jas taka te pametam“ so 222, „Bitkata za „Ivan“ so 182
i „Za demokratija“ so 196 stiha. Ne moèl da mu pobegne na ovoj
epski vid na peewe koe mu se naloùva kako neminovnost od
borbata za nacionalno osloboduvawe i utvrduvawe na svojata
samobitnost, vo koja i samiot e aktiven u~esnik i tokmu od taa
negova pozicija vo dobar del i se razviva i problesnuva negovata
poetska darba. „Za demokratija“ e juna~ka poema so istoriska osnova
so povi{en ton na raskaùvawe. Tema na obrabotka e Gra|anskata
vojna vo Grcija i u~estvoto vo nea ramo do ramo na Grci, Makedonci,
Vlasi, na mlado i staro, na „cel potisnat narod“ koj kako
„razgnevena luna“ se bori za svoite ~ove~ki prava i slobodi.
Narodot gi pretstavuva nedobroj likovite vo nea vozdignati so
tatkovinskiot ideal deka vo taa borba }e se rodi noviot svet i
nivnata me~taena narodna i demokratska Makedonska Republika. Vo
poemata „Jas taka te pametam“ se javuvaat dva lika niz ~ii ìvotni
vrvici prosleduvame pove}e decenii od ropskiot ìvot na
makedonskiot ~ovek. Ispeana vo prvo lice, poetot se javuva i kako
raskaùva~ i kako glaven junak - partizan vo vojnata koja be{e tema
i vo poemata „Za demokratija“. Nasprema nego e makedonskata majka
olicetvorenie na majka i sestra, borec i junak, libe i drugar,
simbol na premilata i edinstvena tatkovina Makedonija. Niz
nivnite prikazni se preslikuvaat tragediite i uàsite, soni{tata
i kopneìte, bolestite i smrtta, idealite za nacionalni i
socijalni prava i slobodi, kako relevanten predizvik na
sevkupnoto poetsko delo na Paskal Paskalevski, pa ottuka i
izrazot pretstavuva bogato komponirana celina niz edna povi{ena
epska raspeanost i se ostvaruva so bogatstvo od izrazni sredstva.
Najizmeni~no taa e realizirana so epski, lirski i dramski
elementi. Borecot nea ja nosi kako najmil spomen, kako amanet i
uteha, potpora i son, ja tai vo srceto i so mislata za nea poa|a vo
sekoja nova bitka. „Na segde te najduvav/ preskapa moja:/ vo korkata
lebec/ {to s solzi go mesi,/ go ispe~e s zdivoj i/ prevozi s risk“. Taa
e onaa majka orlica koja postojano bdee nad svoite mili ~eda i
zaedno so niv leta vo borbite i gi ~uva od kletata smrt.
Kulminativniot epski mig e oroto srede selo vodeno od majkata
~ija {to {amija slobodno se razviorila i ja glasi slobodata. Vo
eden mig molkum i pristapuva mladiot partizan i ja soop{tuva
àlnata vest. „Ti razbra {to sino}a/ sin ti si ubi/ vo lutata borba,/
za Makedonija/ toj zagina herojski/ v neramen boj!...“ Se skamenuva
maj~inoto lice, plameni solzi bliknuvaat od o~i i odedna{ se
nadviva stra{en vik. Se stapisuva i oroto, site gledaat vo nea i
baraat da go razberat potajniot bunt vo nea. No taa so nat~ove~ka
sila i hrabrost go zema od ramoto na mladata partizanka oru`jeto i
izvikuva: „Drugari!/ to e za sinot/ {to v borbata padna/ ko naroden
borec,/ za na{ata sloboda/ v tatkovinski kat!“ Se odglasuva
istrelot nasekade, a majkata heroj odnovo go poveduva oroto so
cvrst ma{ki ~ekor. Nejziniot lik niz povtoreni lirski pasaì
odnovo se javuva kako radost i sre}a na patot na borecot, bleskoti
vo no}ta i so nea go ostvaruva svojot ideal. Za{to taa e majka,
sestra, verna drugarka, taa e „Tatkovski kat“. Individualnoto vo
ovaa poema prerasnuva vo kolektivno ~uvstvuvawe i memorirawe.
Vo poetot borec obedineti se site partizani koi smelo se borat i
nesebi~no svoite ìvoti gi vgraduvaat vo svetlata idnina na
tatkovinata, a vo likot na majkata se site èni, i onie od frontot
i onie od pozadinata koi podgotvuvaat hrana, obleka, raznesuvaat
po{ta, krijat partizani, najposle vo nea e personificiran kako
najsvet ideal poimot na tatkovinata. Taka i temata obrabotena niz
prikaznata za dve li~nosti, zra~i i zna~i tema od istorijata i
ìvotot na eden narod.
Poemata „Pismo do bra}a“ ima posloèna kompozicija. Taa e
sostavena od uvod, prva glava so pet peewa, vtora glava so tri
peewa i tretata glava so pet peewa. Kombinacijata na lirskite,
dramskite i epskite elementi kako da postavuva ili se obiduva toa
da go stori, i so koristeweto na pove}e vidovi versifikacija,
rimuvani strofi, beli stihovi i prekr{eni i neizedna~eni poetski
celini. Uvodot n# voveduva vo vremeto i nastanite koi se
obrabotuvaat vo poemta. Rodnata zemja miliot Egej stenka pod
prokletstvoto na fa{isti~kata ~izma. Varvarinot koli i gori,
selata i gradovite se plamnati vo ogan do nebo, so no` gi kopa
grobovite i gi rastura tatkovite trla. Zatvorite se polni so
starci, èni, so deca, proplakalo s# ìvo i mrtvo. Straotni se
slikite: „Volci divo po nas vijat,/ nad nas garvani se vitkat,/ krv ni
fa{isti ja pijat/ v krv se kapat, s krv se mijat“. Crn e Kostur, pusti
se selata na Lerin, Voden e vo poàr celiot, vo Gumenxe i Enixe-
Vardar zanemela makedonskata pesna, crno e s# i vo Ber i Negu{,
Ser i Drama. Namr{teno e ~eloto na slavniot Egej i pismoto koe
poetot go ispra}a do svoite bra}a nema cel da im kaè za nivnite
maki i stradawa, i ne bara milost i so~uvstvo, tuku im pi{uva za da
im kaè deka narodot go zel oru`jeto i trgnal vo senarodna borba.
Slobodata nikoj ne ja daruva, tuku toj so sopstvena borba i so
sopstveni `rtvi sam }e se izbori za nea. Im pi{uva so edinstvena
cel da im gi kaè vistinite i da im pora~a da bidat gordi so nego.
I glasno da ja iskaè negovata verba deka ne e daleku denot koga
slobodata }e izgree nad tatkovinata. Kako lik se javuva narodot na
nepokoreniot Egej, a nastanot odnovo e kletata i izmamni~ka
Gra|anska vojna vo Grcija.
Vo prvoto peewe na glava prva, opean e zlostornikot Metaksas
koj java na crn kow i niz temni oblaci i stra{ni molwi nasekade
see samo smrt. Vo ednata raka ima sabja, a vo drugata mu se ognovite,
zatvorite, smrtta, „ìva riba v usni prì,/ loka narodna tok krv“.
Yverot bez vera pusto{i po Ser i Voden, Solun, Negu{ i Drama,
Gumenxe i Enixe-Vardar, ja pretvoril Grcija vo drama. Vtoroto
kratko peewe samo niz sedum stihovi ja otkriva smislata na taa
grda slika vo koja zlostornikot se napojuva so narodna krv. A toa e
„Slika/ - lika na fa{izam,/ se razigrue div rasizam,/ a se kosi/ s#
{to nosi/ ime slavno/ - slavjansko“. Deka istorijata samo se
povtoruva i deka zemjata „majka na ~ove~kata civilizacija“ Grcija i
deneska ne mrdnala ni ~ekor napred ne bara ama ba{ nikakov
komentar. Taa vistina e konkretizirana vo tretoto peewe.
Makedonecot ima o~i ni{to ne gleda, ima u{i ni{to ne slu{a, jazik
ima nem e, tutun raboti a pu{i |ubre. Toa e negovata socijalna
polo`ba. No i toa ne e najlo{oto. Ne smee da se vidi i da pozboruva
so bliskite i drugarite, se pla{i od sopstvenata senka, duri i
nave~er koga doma }e se pribere premoren, du{manot go debne vo
mrakot i prilepen do negoviot dom prislu{kuva i s# gleda. I
odedna{ se vturnuva doma, tepa i kr{i, prevrtuva i se zakanuva,
baa globa samo zatoa „za{to zborva{ maj~in jazik“. Vo ~etvrtoto
peewe nastapuvaat „Za makedonci novi ma~enija/ sega zapo~naa v
zemjava cela“. Gi povikala kambanata i srede narodot xandarot
pcue i se deri deka site do eden sega po naredbata na Metaksas ima
da u~at samo „gr~ko u~enie,/ v site makedonski gradoj i sela“.
Pettoto peewe go najavuva doa|aweto na u{te edna nova i stra{na
vojna.
Vtorata glava raskaùva nekolku poedine~ni ìvotni sudbini
vo viorot na vojnata. Prespanecot Done, sin na Mio U{qo, dve
godini ve}e kako e vraten od vojna. Mladata nevesta mu go rodila i
vtoriot sin. Rabotel toj kako i site Makedonci, rabotel dewe i
no}e i od toa nemal nikakvo fajde. Po tragata postojano mu se
xandarite, a pred nego se otvorile sal crni pati{ta. Vo vtoroto
peewe tema e ìvotot na ubavata Prespa koja na xandarite sega im
bila niva za preoruvawe i maki, a kolektivot e lik na eden
napaten, ponièn i obespraven narod. Nasprema prekrasnata
priroda, nejzinite idili~ni sliki, e narodot i negoviot crn ìvot:
„vo ubava Prespa, toj raboten narod,/ {to dewe i no}e se bori so
ralo,/ {to planini-nive i kamewa ora/ i pak da e gladen i strada za
korka,/ toj narod {to zlato so {epite va|a/ i zalak od usta zol
{kembar mu grabi“. Trettoto peewe odnovo n# vra}a kon prikaznata
na ve}e poznatiot lik Done. Denono}no niz buri, do`dovi i snegovi
po ezero so ~unot toj lovel ribi, kako i negovite soselani, a crniot
fa{ist i jada Spiro Stankov malku mu bilo {to s# sobiral za sebe,
tuku gi kodo{el na gr~kite xandari koi gi sakal kako rodeni bra}a.
Bez oko da mu trepne gi pra}al siroma{nite ribari vo zatvor, ta ne
retko im gi zemal i ìvotite. Cel mesec vo zatvor minal i Done
kade „i mesa mu kinele/ mu piele krv“. Tamu se zapoznal so gr~kiot
rabotnik Nikos od Solun, ~esen i zdrav komunist. Toj mu prozborel
prv i mu gi previl lutite rani. Mu dal i leb i voda, mu dal i kura`
vo borbata so kletite fa{isti, nivni partiski neprijateli. Tuka se
prenesuva smislata i celta na klasnata borba vo koja Done „Vo
tvrdost e granit/ - sin na Makedonija/ {to v krepost se pretvori/ na
nivniot top“. Samo {to se vratil v selo, na pat go sretnal
predavnikot koj kako boèm àli zastanal da go pozdravi i da go
popra{a, a toj so pogled vo srceto mu zaril no`. Zanemel licemerot
i zlodejot, a potoa kako poenta go izvlekuva citatot: „Na pogledot
noòt poèstoko kole,/ od noòt na vragot vo bojnoto pole!“.
Tretata glava ja najavuva vojnata. Vo prvoto peewe taa se
javuva bez {minka, sram i maska vo edna grozna no} od Berlin,
Tokio i Rim. Zesnatiot yver ja frla Evropa vo ogin i krevaj}i go
svojot krvav {tik izvikuva: „Na progresot/ smrt!“. Nekolkute
stihovi od vtoroto peewe ja beleàt fa{isti~kata orda koja od jug
i vodena od nekoj drug ludak po ime Du~e, preku Albanija vleguva vo
Grcija. Komunisti~kata partija na Grcija go povikuva narodot na
borba i toj glasno mu se zakanuva na fa{izmot deka }e plivne
zemjata vo krv, smrt i ogan, no da mine preku nea nema, pora~uva
tretoto peewe. Slednoto, ~etvrto peewe himni~no javuva deka na
povikot od Partijata celiot narod se krenal na noga. Slavej}i go
komunistot, kako eden od likovite vo poemata, pettoto peewe go
vozdignuva na piedestalot na legendata. Komunistot e prv vo
borbenite redovi, po zatvorite i logorite ja razbuduva svesta me|u
lu|eto za pravednosta na borbata i potrebata na `rtvite za poubava
i po~ove~ka idnina. Vospevaj}i nastan od istorijata na gr~kiot
narod, koj go tangira i Makedonecot i toj za nego e nova izmama i
tragedija, poetot univerzalnata dimenzija jasno ja nazna~uva vo
zavr{nite stihovi: „Na ~elo na gr~kiot narod/ na frontot i tilot/
bez milost,/ protiv fa{istite,/ najsmelo se borat/ komunistite!“.
Naglasenoto prisustvo na realizam i izblik na ~uvstva, vrz osnova
na istorijata kako realen fakt, poetot sozdava sovremena poema
koja moè da se slu~uva bilo kade vo svetot i nejzini junaci se
li~nosti koi narodot go predvodat vo osvojuvawe na novi vrednosti
vo civilizacijata na ~ove{tvoto. Istoriskata dimenzija na
komunizmot kako filozofija i dvièwe i na komunistot kako
aktivno i humano ~ove~ko bitie, vo poemata „Pismo do bra}a“ ima
svoj soodveten i prigoden odglas i argument.
Poemata „Bitkata za „Ivan“ e komponirana od osum peewa. I
tematski i idejno se realizira niz pove}e zna~enski plastovi,
kakva {to e upotrebata na versifikacijata. Filozofskata misla
odnosno besmisla na vojnata pretstavuva svoeviden uspe{en voved
so prvoto peewe od poemata. Vo edna no} ostriot planinski vrv
„Ivan“ bil natopen so nevina i diva krv. Vo ista no} od dvete
strani so jarost i mo} se natprevaruvale koj prv }e se ka~i na nego.
Toplata krv besmisleno se preleala i od gr~kiot i od
italijanskiot vojnik, tamu na smrt „I obete strani/ na vrvot si
razbile nos“. Decidno i niz konkretna slu~ka poetot ja vospeva seta
besmisla, apsurdnost i paradoksalnost na egzistencijata niz ~inot
na vojnata kako najgolemo zlo na ~ove{tvoto, zlo koe go izmislilo i
go vodi samiot ~ovek. Temata se varira i vo vtoroto peewe niz
naglaskata za besmislata na vojnata i smrtta. Slepi od omraza,
nemo}ni pred sopstveniot strav eden so drug bez bolka, àl i grev
gi zabivaat vo sebe {tikovite, i vo sopstvenata krv pa|aat
nepovratno na snegot. Na taa omrazena granica, simbol na delbi i
preselbi, stignale i ve~no ostanale dvajca mladi vojnici, edniot
Grk, drugiot Italijanec, `rtvi na smrtniot tanec. A sekade naokolu
se odglasuva vojnata i see smrt, tretoto peewe, se vi{at rogovite
na najrazli~ni ~eli~ni oru`ja i zemjata gori vo golemi ognovi. „A
vrvot str~al pak ko vrv/ cel oblean vo topla krv./ I koj najposle
stignal tamu prv?/ I komu mu be{e potreben toj vrv?“ êtvrtoto
peewe samo ja otkriva zavesata na krvavata drama zad koja stojat
Musolini i Metaksas, koi se dve ligavi pesni so isti sodrìni, no
samo se peat na razli~en glas. Vo pettoto peewe se javuvaat pove}e
likovi na eden geografski prostor, a poetot tvore~kata tendencija
filozofskata sentenca da ja realizira niz poedine~ni i konkretni
primeri uspe{no ja zaokruùva niz nivnite sudbinski ispovedi. Za
Makedonecot Done i Du~e i Metaksas se isti fa{isti, a bilo toa
„belo ku~e - crno ku~e“, tie se fa{isti i sekoga{ ostanuvaat samo
toa. Fa{isti~ka ka{a e pra{aweto dali Kor~a vo Albanija e gr~ki
grad? So taga odgovara stariot Albanec deka „Ne}em grk, a ni
taqanec,/ v sobstven ostajte ni al“. Okupatorot sekade i sekoga{ e
krvolo~en yver, èstok neprijatel i bezo~en razbojnik. Toa e
Balkanot podelen i raskrvaren od tu|i interesi i propagandi, a
narodot nivna postojana `rtva. Vo {esttoto peewe poetot odnovo n#
vra}a vo prikaznata na svojot omilen junak Done. Toj vo borbata e
prv i bestra{en. Smrtno ranet go spasuva negoviot gr~ki drugar so
kogo vojuvaat ramo do ramo. Javnat na svojot kow Done vojuva „V
Kostur, Lerin, Ser, i Voden/ pesni peel narod svoi/ Goce Del~ev s
takov podem/ narodot go kanil vo boj“. Revolucionernata tradicija
na makedonskiot narod, negovata humana i internacionalisti~ka
dimenzija go imaat svojot simbol vo prespanecot Done. A vilnee toj
vo ponovite i bezbroj redovi od narodni borci, me|u razviorenite
crveni voinstveni znamiwa, ta i ma{ko i ènsko, i staro i mlado
se krenalo na noga za narodni pravdini. Hronolo{ki storijata na
Done ja prosleduvame i vo sedmoto peewe. Toj izleguva od bolnicata
vo Atina, kade {to mladiot doktor krven neprijatel na Metaksas,
mu kaàl deka Hitler ve}e vlegol vo vojna so Evropa, no mu
zboruval deka narodot se odglasil i re{itelno }e gi brani svojata
zemja i sloboda, i odedna{ na ulica sre}ava eden ma`. Poznat mu e
od nekade, no koj e toj!? Toa e stariot drugar Nikos, prekalen borec
i sega e vo prvite bojni redovi. Done re{itelno bara da mu se
pridruì. No toj mu odgovara deka }e se vrati doma, }e sobira
oru`je i vernite bra}a Makedonci }e gi povede vo borba. Gleda{,
mu veli, odnovo n# povikuva glasot na tatkovinata. „Drugarski si
dale raka,/ srce stegna radost - àl,/ se zgu{naa kako bra}a/ -
drugari v ist ideal“.
Gnevot i otporot na narodot se odglasuva nasekade. Dodeka se
vozi vo tramvajot eden mlad ~ovek glasno izvikuva „Smrt na
gnasnite okupatori!“. Na ulica go sretnuva mlad kniàr i po
pra{aweto od kade e, go sovetuva i samiot toj da se vklu~i vo
redovite na Gr~kata Narodno-osloboditelna Vojska. Toa se dvete
sekvenci vo osmoto peewe. I vo zavr{noto, devettoto peewe seta
zemja dignata e kako vulkan i narodot juri{a vo borbite. Vrakaj}i
se doma ja zateknuva starata majka vo crnina. Taa àli za snaata
koja od bomba zaginala vo nivata, a vnu~eto umrelo pak od glad. I
„Ne ostana doma Done,/ grabna pu{ka i vo ~as/ so orlite na
Makedonija/ letna s krila na ELAS!“. Najobemnata poema
„Natprevaruvawe“ sostavena e od osum peewa. Nejzin junak e
obi~niot rabotnik koj so ènata i decata gladuva i stenka pod
nemilosrdnosta na crniot kapital. Ne moèj}i da go gleda novoto
ropstvo na kapitalistite se kreva vo borba vo koja }e treba da bide
urnat gniliot i star op{testven sistem i na negovo mesto da se
izgradi noviot i sre}en svet za rabotnicite. Vo vtoroto peewe
predadena e del od biografijata na glavniot junak. Toj e prekalen
borec koj ve}e minal niz tri vojni i se borel na frontovite kinej}i
go jaremot i rasprskuvaj}i go mrakot na ropstvoto i tiranijata. Vo
trettoto peewe se vra}a doma kako heroj, no tamu odnovo go ~eka
vojna. Protivnicite se poznati „videlo, sre{tu mrak“. A borbata e
u{te poèstoka, iako taa ovoj pat se vodi bez pu{ka, se vpu{ta „vo
borba politi~ka“. Na noviot front odnovo e vo prvite redovi so
parolata „Pobedata ni treba/ da bide/ sto na sto/ za frontot i za
Tito”. Prv du{man i # i na doma{nata reakcija. Obnovata i
izgradbata na tatkovinata koja{to samo izlegla od vojna se
pretvora vo natprevar koj pove}e }e izgradi i pridonese za
nejzinata idnina, kako tema vo ~etvrtoto peewe. Se obnovuva
zemjata, se gradi noviot i sre}en ìvot, proizvodstvoto se
natfrluva stoposto, i toj stanuva udarnik. Site vo fabrikata go
znaat i go sakaat, nasekade sal negovoto ime se slavi. I se nosi ko
molwa, koja ubiva s# staro i gnilo, bolno i porazno, toj e ime na
novoto i ~udesnoto. Vo pettoto peewe toj e primer po koj ~ekorat s#
novi i novi borci i heroi vo nagorniot pat na trudbeni~kiot polet.
Metafori~no vo {esttoto peewe niz topeweto na mrazovite i
snegovite, i ra|aweto na sonceto koe go gori gniliot svet, vo
zeleniloto na proletta i cutot na drvjata se ra|a glasot na novata
pesna od noviot ìvot. Milionite od udarnici - heroi mar{iraat i
vo sedmoto peewe vo slaven boj, i nivniot mar{ e pesna za sre}nata
idnina. I vo zavr{noto peewe udarnikot „~ovek od mermer“
presre}en gleda kako milionite ja obnovuvaat i gradat tatkovinata
i kolku nemerliva sre}a i gordost gi ispolnuvaat nivnite srca.
Trudbenici i udarnici se natprevaruvaat me|u sebe. Mladata
dràva raste i cuti kako najli~en cvet. Crvenite znamiwa se veat
vo nedoglednite nebesni prostranstva. Radosta pred nego e more i
so novi sili po sebe gi povikuva milionite so napred, napred,
napred! Ovaa poema kako da proizleguva od temite i motivite na
drugite vakvi tvorbi na Paskal Paskalevski i vo eden kontinuitet,
kako rezultat na borbite za nacionalni i socijalni prava i slobodi
na Makedonija, niv gi zaokruùva niz temata za obnovata i
izgradbata na tatkovinata, nejziniot socijalisti~ki rascut vo koj
revolucionerniot entusijazam se prestoruva vo nova energija za
izgradba i obnova od pusto{ot na vojnata, za osvojuvawe na novi
~ove~ki i humani vrednosti, na noviot i sre}en ìvot i idnina.
Poetskiot zbor na Paskal Paskalevski se ra|a od sopstvenoto
ìvotno iskustvo i toj se posvedo~uva kako samorodna pojava i
rezultat. Vlijanijata kako mo`na tvore~ka procedura moàt da se
vidat i od spisokot na lektirata. No sekako deka najpove}e moè i
treba da se baraat vo pozitivnoto tvore~ko vlijanie od duhot na so
vekovi sozdavanata makedonska narodna pesna. I nad seto toa,
poetskiot zbor na Paskalevski e pred s# lirska istorija za sebe, za
svojot narod i tatkovinata, lozung i povik za borba, parola i agitka
za izgradba na idninata, opomena za zloto i nesre}ite, uka i pouka
za dobrinata, qubovta i po~itta me|u lu|eto, razbiraweto i
sorabotkata me|u dràvite. Taa se ra|a kako direkten rezultat od
potrebata na denot, kakov {to rezultat negovite prethodnici n&
zave{tija niz primerite na daskalskata ili politi~kata
literatura, i potoa niz burnite godini na novite vojni i obnovenoto
dokaùvawe i izboruvawe na sopstveniot entitet i nepokor.
U~esnik vo tie nastani, poetot niv kako trajna traga gi ostavil
zapi{ani so zbor na belata hartija. Simboli~no crnoto i beloto
preplateni vo smislata na ìvotot i opstojbata, na site negovi
tegobnosti, maki i stradawa, no i na site negovi ubavi idninski
zna~ewa.
3.
Temata za Gra|anskata vojna vo Grcija i u~estvoto na
makedoncite vo nea, kako i site izmami i zloupotrebi so koi tie
minaa niz nevidenata ~ove~ka golgota, i doìveaja u{te eden nov
egzodus, se bi rekle, znak na prepoznatelnost na raskazite na
Paskal Paskalevski objaveni na stranicite od pove}e vesnici i
spisanija, knigi, zbornici i almanasi, a eden pomal del ostanati
nepublikuvani i vo rakopis. Toa se vkupno osumnaeset naslovi, od
koi nekolku od niv ja imaat naznakata kako raskazi za deca.
Dokumentarnosta i vo niv se evidentira kako prvostepena
karakteristika, niz to~no odbeleùvawe na li~nostite, nastanot,
vremeto i mestoto, do nivnata bi zabeleàle reporterska uloga na
avtorot koj se javuva kako registrator od mestoto na samiot nastan.
Insistiraj}i na istoriskata verodostojnost, avtorot vo golema
merka gi `rtvuval mo`nostite za umetni~ko estetsko dostoinstvo
na negovata proza. Patriotskiot dolg na revolucionerot samo se
prenel so pi{aniot zbor kako mo}no oru`je za borba i za iskaz na
vistinite vo li~nosta na pisatelot. Ne go sporime talentot na
Paskalevski, no vo migot koga toj ìveel i sozdaval, moèbi i ne
moèl da i pobegne na zada~ata na denot, da gi slavi borbata i
potoa izgradbata na tatkovinata, taka primarna zada~a i
op{testvena funkcija bi rekle, i na seta prva generacija sovremeni
makedonski pisateli. A vo nea svoe mesto i zna~ewe ima i onaa
malubrojna tvore~ka plejada od borci i tvorci koi krvarea i
opstojuvaa vo raskinatiot del od tatkovinata imenuvan so Egejska
Makedonija i potoa mo{ne tragi~no rasfrlan niz razni strani na
svetot. Makedonskiot otkornatik ja ima taa sudbina so vekovi,
sudbinata ne retko da ostane podzaboraven vo pravot i temninata.
Raskazot „Lokvata“ pretstavuva svoevidna biografija na
mladiot Sotir koj u{te na dvegodi{na vozrast ostanal sirak i po
majka i po tatko. Pri povlekuvaweto na Demokratskata armija na
Mali-Madi vo 1949 godina, zaginala majka mu Nada, a vo proletta na
prethodnata godina na Gramos vo bitkite svojot ìvot go ostavil i
tatko mu Tome. Za nego ostanala da se griì baba mu Gica, koja koga
imal devet godini i taa po~inala. Na u~ili{te odel samo edna
godina, a potoa so stadoto moral da go zarabotuva sopstvenoto
par~e leb. I doagaj}i sekojdnevno na mesnosta „Lokvata“ mom~eto gi
obnovuva spomenite i tie postojano vo nego otvoraat novi rani i
bolki. „Tuka, na „Lokvata“, nejziniot spomen so beskrajnite
prikazni, dobiva krv, oìvuva. Po pate~kite i bigorite, po karpite
i kopa~ite, po bukite i dabovite, toj gi gleda tragite na
pradedovcite. Toj trgnuva po nivnite stapki i nasekade vo ehoto go
dofa}a nivniot glas. Po oblacite {to se odrazuvaat vo „Lokva“ toj
se nosi misleno vo dale~noto minato. I kade ne patuva Sotir!“.22)
Se redat komiti i vojvodi, bitki i slavni pobedi, koleì i paleì,
mnogubrojni `rtvi. Se odglasuvaat kaval i gajda, simbol na
makedonskata pesna i nepokor. Denot e vtori avgust, denot e
slavniot Ilinden. [to li s# ne mu ima{e raskaùvano za taa
krvava epopeja negovata mirna i mudra baba. Vo sinoto nebo se
crvenite barjaci i na niv ilindenskite znaci „Sloboda ili smrt“
Na ~elo na kolonata se Lazo Poptrajkov, Lazo Moskov, Vasil
âkalarov, Mite Vlaot, Pando Klja{ev i Popovski, i Goce Del~ev i
Jane Sandanski, i nedogledna reka od maì i èni. Gromko se
oglasuva nivnata pesna: „...Ne sakam bogatstva, ne sakam pari,/ sal
sakame sloboda i ~ove{ki pravini!“. Vo razgovorite so niv toj
slu{a kakvi golemi junaci bile dedo mu i tatko mu, kakva bestra{na
junakiwa bila i majka mu. I ~udo, ete gi tie se javuvaat. Milina go
ispolnuva teloto, bleskoti s# vo nego i okolu nego, a sre}ata mu
nema kraj. Nasmeana se javuva i baba Gica koja ja odvrzuva i ja frla
crnata {amija. Laveòt na vernoto ku~e Belko go vra}a vo
realnosta. Pobegnale tri kozi, pa mora da potr~a po niv. A i toj da
se vrati od dlabokiot son. Denot e Ilinden, sonceto zao|a zad
Pelister, so stadoto se spu{ta kon seloto, a gore se vi{i Gramos so
svojot vrv Kleftis, mestoto kade {to zagina tatko mu.
Vo raskazot „Itrina“.23) avtorot raskaùva eden nastan ili
poto~no akcija na borcite od odredot na slavniot komandant Pando
[iperkov koi imale golemi uspesi na Vi~, vo septemvri 1946
godina. Zada~ata e da se „is~isti“ kmetot na selo Pozdivi{te „toa
makedonsko ku~e, toj kodo{ {to taka gi ma~i svoite soselani“ ta i
krv proplukale od nego. Hristo @abonata od selo Breznik ja vodi
akcijata. Ne e potrebna samo sila, glasno zboruva pred svoite
soborci, tuku pred s# potrebna ni e itrina. Da se zavr{i uspe{no
zada~ata i da se vratat me|u svoite kako {to rekol narodot ni luk
jale, ni luk mirisale. Edni se oblekuvaat vo burandarski uniformi
i kako zaroben partizan go nosat Jane od selo O{~ima. Vleguvaat vo
seloto, lu|eto se stekuvaat kako reka odej}i na crkva i so omraza
gledaat kako neprijatelot go vodi nivnoto ~edo. Sred selo go
povikuvaat da dojde kmetot i da mu go predade zarobenikot. Kmetot
ne bil tuka, no zatoa pak vedna{ dotr~al negoviot pomo{nik i
vedna{ se nafrlil vrz mom~eto so pogrdni zborovi i so tupanici.
Isto ku~e kako i kmetot, ~ie ime bilo spomnato za likvidirawe i
vo naredbata od komandantot. Grmnuva oru`jeto od Jane pravo vo
o~ite na {pionot, i pora~uva pred nasobranite selani deka taka }e
zavr{i sekoj naroden du{man i neprijatel. Selanite se izraduvale
i vetile deka i na kmetot }e mu ja prenesat porakata deka ne go ~eka
ni{to podobro. Trojcata partizani se pozdravile so svojot narod i
brzo zaminale nazad. Naskoro do{la i poterata, i minofrla~ite
zapo~nale da gi opsipuvaat viso~inkite na Maver. Sonceto se
iska~ilo u{te povisoko i na svoite borci im go osvetluvalo i
greelo patot vo novite narodni akcii. „Prvite ~ekori“,24) go sledi
makotrpniot pat na desetina partizani vo dlabokiot sneg, po
zaveanite pati{ta i studenite i matni reki, niz gnezdata i
opasnostite na neprijatelot, natovareni so teòk tovar. Krcka
snegot pod nivnite premoreni i vko~aneti noze, zaviva studeniot
veter, zavivaat i yverovite, debne moèbi nekade neprijatelot, a
tie mora da stignat pred da gi razdeni na odredenoto mesto. Toa e
malata i odbrana grupa koja treba da go izdava makedonskiot
vesnik. Noviot den poleka se ra|a, a tie stignuvaat na strmniot pat
za Besfina. I tamu gi ~ekaat nivnite drugari. „Zdravo, Slave,
bilbil na na{ata prolet“, pozdravuva avtorot koj se javuva kako
eden od junacite na raskazot, simboli~no odreduvaj}i go doa|aweto
i uspe{noto izvr{uvawe na zada~ata, od koja }e se rodi nova
prolet, }e se javi prviot broj na „na{iot makedonski vesnik“.
Raskazot „Pri~ek“ e lirska prikazna za mladata Dosta, ubavata
prespanka i nejzinite prvi mlade{ki qubovni nemiri so Kote. Na
denot na prviot srame`liv bakne`, ve~erta kaj baba Dosta do{le
da ja prosat negovite strojnici. I ottoga{ minale dve godini. Ni
mesec ne bile svr{eni, a kletite burandari go pobarale, ta toj
namesto da skapuva po zatvorite, go fatil patot za {umata. Vo
borbata se krenal na noga celiot narod. Kote e partizan, a Dosta
dewe no}e raboti vo AF@ i go èduva denot na slobodata koga so
svojot mil ma` }e zaku}i i }e go izdignuva svoeto semejstvo. I doa|a
denot na „Pri~ek“,25) koga narodot se sleva po ulicite da gi
pozdravi svoite junaci i da si posakaat {to poskoro da im dojde
slobodata. Ja grabnala ko{nicata so jabolka i bu}et cve}e, ta
potr~ala i taa da gi pre~eka partizanite. Radosta nema kraj. Vo
sre}ata na kolektivot, se ostvaruva i sre}ata na mladata nevesta.
Bara blagoslov od svojata baba i taa zaedno so Kote da odi „na
Mali-Madi” (kade) se vodi krvav boj. Boj na smrt i na ìvot. Boj za
sloboda“. Ne samo vo poezijata, tuku i vo raskazite na Paskal
Paskalevski, ènata se javuva ne retko kako centralna li~nost, taa
e tema i motiv, taa e dviè~ka sila vo nesopirliviot pohod za
osvojuvawe na nacionalnite i socijalni prava i slobodi na
Makedonija.
Eden takov prekrasen lik e i onoj na „Krvodaritelkata“.26)
Lenka od selo Smrde{ e presre}na {to dala krv i so toa go spasila
ìvotot na mladiot borec Grk. Negovata blagodarnost i ne bila
potrebna, za{to toa e dolg, smeta Lenka i ako zatreba i na
mnogumina drugi }e im daruva od svojata krv. „Ete {to ti e na{ata
borba. grci i makedonci, vrzani so ~eli~no borbeno bratstvo se
borat zaedni~ki za sloboda i demokratija protiv op{tite
neprijateli. Dva narodi edno srce - garancija za pobedata“. Vo toj
voshit za ~udesnite prikazni koi gi doìvuva me|u narodot,
pisatelot si spomnuva i za zborovite na francuskiot poet Bazis
izre~eni pri negovata neodamne{na poseta na Slobodna Grcija:
„Ubavo e vo va{ata borba {to makedoncite si ja leat krvta za
slobodata na Grcija, a grcite se èrtvuvaat za pravata na
makedonskiot narod“. Istorijata i taa nivna akcija ja potvrdi kako
izmama. Vo raskazot „Saboterite“,27) registriran e eden nastan na
borcite od Osumnaesettata brigada na ~elo so nivniot slaven
komandant Pando Vojnata, koj ve~erta na 25 april 1948 godina, se
prefrlil od Vi~ na planinata Sinja~ko. Se minira xadeto po koe
trebalo da mine kolona so kamioni i vojnici monarhofa{isti.
Bitkata bila kratkotrajna, no vistinski pekol. Samo za triesetina
minuti bile uni{teni sedum kamioni i po xadeto leèle izgoreni i
ubieni 140 monarhofa{isti~ki oficeri i vojnici. Nov ise~ok od
tie burni i krvavi vremiwa e i raskazot „Niti smrtta...“.28) Edna
ve~er vo domot na Mitreica doa|a mladiot partizan i & nosi
pozdrav od vnukata Tronda. A taa vedna{ go rapra{uva dali moèbi
go videl i nejziniot sin Spiro, edno kale{o, visoko i ple}esto
mom~e, isto taka partizan na Gramos. I ne moè site ~ovek da gi
znae,vozdivnuva doma}inkata i go nudi da jade. Gi kolne
burandarite koi im gi zapustile domovite, donele mnogu stravotii
i nasekade seele samo smrt. I ja raskaùva svojata ta`na prikazna.
Lani na Bigla i zaginal sinot \or|i, a maliot Traneta i Germanija
gi odnele vo ê{ka, ta beram za niv gajle da ne beri. I mu go dava
nivnoto posledno pismo, odnovo da im gi ~ue ubavite mili maj~ini
glasovi. Ostanale vo seloto samo starci i èni, i site rabotele za
borbata. „Taka treba, strino. Osobeno nie makedoncite s# treba da
dajme. S#. Inaku, koren~e nema da ostane od nas. Burandarite }e ne
poginat so s# ku}i, so s# deca...“, dodava partizanot. Vo nivniot
razgovor upa|a \or|evica ~ie mom~e umrelo proletva, a dvata sina
zaminale partizani, a taa pak neumorno rakovodi i raboti so lu|eto
za borbata. „Ja puli{ kakva e suva, ama umora ne znae. Po poleto
{eta i pleti za partizanite... A za nea ~orapi si nema...“, zboruva so
voshit doma}inkata. Nemu mu se pridruùvaat i razmisluvawata na
dojdenecot kako posledna poraka od tekstot: „Narod! Zlaten narod!
Kolku ja zasluì slobodata! Od pamtivek se bori... No ovoj pat }e ja
dobie slobodata - ja dobivme slobodata. Ne moè ve}e nikoj, nikoj
da ni ja istrgne od na{ite koskini i nama~eni race... Ne, ne, nikoj...
Niti smrtta!“. Izgovaraj}i gi ovie zborovi vo prvo lice ostvarena e
avtorskata tendencija za ìvototvorna uverlivost na raskazot
kako svedo~ewe za niv od eden niven sovremenik i soborec.
Kratkiot zapis za „Katranica i Krmsko“,29) e svedo{tvo od
Veligden na 1943 godina. Kambanata na selskata crkva zaklepala
ludo i dolgo. Izbezumeni selanite istr~ale od svoite domovi, no
ne da odat v crkva, za{to to~no znaele deka toa e glasot na
germancite i nivnite sorabotnici. Pekolot se simnal me|u niv, a
crniot |avol preoruval i se zakanuval. Nasekade se ubivalo, seloto
plamnalo vo golemi ognovi. Na svetiot den Velikden dvete sela
plivnale vo krv. „700 nevini `rtvi od Katranica i 700 od Krmsko
zaginaa vo eden den“. No uàsot na vojnata ne e samo vo paleìte i
ubivawata, toj stanal eti~ka merka i vo sekojdnevieto na lu|eto.
Edna takva vrednosna istoriografska slika pretstavuvaat
stranicite rakopis „Tabelki“.30) Dedo Done odi po patot i postojano
pred nego se ispre~uvaat razni tabelki na gr~ki jazik. Minal mnogu
godini kako pe~albar vo Amerika, pa go potsetuvaat na tamo{nite
sliki koga crncite ne smeele da minat na stranata od belcite i da
go zagadat nivniot prostor za{to gi imale „kako podolni i od
psite“. Ete sega i ovie tabelki ukaùvaat deka Makedoncite ja
sramotat i valkaat kulturata na Grcija samo zatoa {to si zboruvaat
na svojot maj~in jazik. „Maj~iniot ni jazik, so ni{to nema da uspeete
da ni go iskorenite, si po{epna sam glasno. Zar turcite celite 500
godini ne se ma~ele da ne potur~at?... Ni{to, ni{to nema da vi
pomogne... Ne se gasi, to {to ne gasne! - vikna so silen glas dedo
Done i stana da si odi, koga od zade go pozdravi na makedonski eden
ma{ki glas“. Narodot komunicira me|u sebe so zborot na maj~iniot
jazik, so prviot svoj izgovoren zbor i so prvata stapka pred site
zamki na ìvotot. Toa {to nekoga{ go pravele kletite Turci, sega
istoto toa go pravi ne pomal kletnik po ime Metaksas. Tie bile i
umrele, kako nikoga{ i da ne bile. No narodot ve~no ostanuva da
ìvee. „Abe magareto koga psojsva - veli edna pogovorka - pove}e
kloca. I tie si go gledat krajot. ]e se xendemosat od tuka i }e si
ostaneme nie narodot. I }e si ìveeme zaedno - makedonci i grci -
kako {to sekoga{ si ìveevme. ûnki {to ne deli?“, odgovara
{irokata narodna du{a na dedo Done na mladiot ma`. A toj samo
pora~uva da mu gi prenese negovite pozdravi do Peco, i zaginal
me|u drvjata. Utroto seloto osamnalo so paroli: „Da ìvee
Ilinden“, „Da ìvee bratstvoto i edinstvoto me|u gr~kiot i
slavjanomakedonskiot narod“, „Mir vo Grcija - mir vo celiot svet“.
Glasovi na makedonskiot nepokor, na negoviot human i univerzalen
duh koj vgradil del od sebe i vo borite i tradiciite na Grcija.
„Zelenata raketa“,31) e nova grozomorna slika na Vtorata
svetska vojna. Odglas od kanibalskite vikotnici vo selo Klisura
na 5 april 1944 godina, koga hitlerovata orda prodolìla da
~ekori vo toplata krv na 240 `rtvi na novata „prokleta vojna“.
Imaat li kraj vojnite, i do koga ~ovekot }e bide samo nevina
`rtva!? Pra{awata se more koe nema kraj i koe nikoga{ nema da
bide preplivano. Zapisot za „Xikata“,32) nudi nekolku migovni no
uverlivo registrirani yverski zlodela storeni vo selo Ajtos,
Lerinsko, na 25 mart 1944 godina. Narodniot borec Xikata te{ko
ranet, za da ne padne vo race na fa{istite so granata samiot si go
odzema ìvotot i onoj na germanecot {to go gonel kako da e pes.
Besni tie sledniot den go blokirale seloto. Stravot sekavi~no se
raznel duri do pelena~iwata. Go sobrale narodot sred selo i
po~nale da gi ~itaat imiwata od bliskite, rodninite i soselanite.
Koe novo zlostorstvo }e go smislat? Ta ima li selo i ku}a {to tie
ne ja zacrnile? Gi sobrale maìte i so kamion gi odnele nadvor od
seloto. „Tamu ednite gi nateraa da gledaat, a drugite zapo~naa da gi
ma~at so stra{ni inkvizicii. Im se~ea mesa, gi mu{kaa so
{tikovite, bezmilosno mavaa po glava, po noze i race so èleza i
im gi kr{ea koskite. Pove}eto od niv ne izdràa i umrea od
ma~eweto. Ostanatite gi pu{tija da begat niz niveto i strelaa po
niv so mitrolezi“. Od trinaeset du{i, zlostorot go preìveale
samo Vangel Popov i Koce Drvarov koi se vratile vo seloto da
raskaùvaat za stra{nite maki. Ta`na e ìvotnata prikazna na
Sime od raskazot „Nepokoreni“.33) Vo }elijata na zloglasniot Edi
Kule do nego dopira samo glasot na moreto. Vo dolgite i te{ki no}i
si pripomnuva za dedo mu ubien od turcite zatoa {to se dignal
protiv sultanot, a tatko mu bil ubien od pripadnicite na Pavlos
Melas tri meseci pred toj da se rodi vo 1913 godina. Se niàt
vojni, ubivawa, se mnoì smrtta. Ete go i toj e `rtva samo zatoa {to
sakal vo Kostur da pravi makedonsko u~ili{te. Utre zaedno so
u{te ~etirieset drugari }e gi nosat tamu na sudewe. Pogibijata vo
Kostur ja preìvuva od pri~ina {to toj bil u~esnik i vo Vodenskiot
proces, pa tamu }e mu bide odnovo sudeno, a smrtnata kazna nema da
mu pobegne. Optimizmot, verbata vo pobedata kako da go diktiraat i
krajot na raskazot. Po pat kamionot e napadnat od partizanite i
Sime e osloboden.
Skica od tie viorni denovi pretstavuva tekstot „Kalemi“.34)
Vo slobodnata Prespa zapo~nale so rabota makedonskite u~ili{ta,
a narodnite u~iteli pred sebe gi imaat nenasitnite u~eni~iwa koi
se raduvaat {to ~itaat i pi{uvaat na svojot maj~in jazik. I koga vo
gradot doa|ale partizanite, de~iwata od niv barale molivi za da
moàt da pi{uvaat. A toga{ tie bile ne{to najdragoceno i najskapo,
ne{to {to retko se nao|alo. Zada~ata na denot {to ve}e ja
odredivme kako tvore~ka pobuda na ~inot za pi{uvawe, idealite na
komunizmot i socijalizmot kako etika, kako svest i sovest, kako
sprotivstavena ideologija na kapitalizmot, jasno e deklarirana vo
zavr{nite redovi: „No togaj se otvori {tedrata i {irokogradnata
pregradka na solidarnosta na noviot svet. Narodnite republiki gi
primile decata na borcite za noviot svet. Tie gi nastanile vo
najarnite zgradi. Gi kladoa da se u~at vo najrazli~ni u~ili{ta i
im dadoa s# {to e potrebno za nivnoto najbezgri`no u~ewe i
rastewe. Tie im dadoa mnogu knigi. Im dadoa tetratki i kalemi za
da gi pi{at gerojstvata na svoite tatkovci, za golemata qubov kon
slobodata i tatkovinata, za golemata i vistinska majka na
ugnetenite i mali narodi na svetot - velikiot Sovetski Sojuz. Za
mirot i Demokratijata!...“ Vmetnati re~enici kako agitka koi se von
od motivite i temata na tekstot. Zapisite za „Pionerot Tole“,35) ja
imaat svojata vremenska odrednica vo po~etokot na 1947 godina,
koga maloto dete odedna{ vo partizanskata borba kako kurir
porasnuva vo golem ~ovek, vo borec za narodni prava i slobodi. Na
tie mali heroi im e posveten i raskazot „Nerazdelni drugari“.36)
Toa e svoevidna bajka za makedon~eto Iqo i grk~eto Leonidas
simboli od idealite na borbata {to ja vodat dvata bratski narodi
protiv imperijalistite i monarhofa{istite. Tie se postojano so
partizanite, nosat partizanski kap~iwa i stanuvaat vistinski
junaci so otkrivawe i fa}awe na dvajcata {pioni koi se ufrleni
vo nivnata sredina.
Vo raskazot „Govedarkata“,37) ja sledime sudbinata na Donka, po
mnogu ne{ta identi~na kako onaa na Mitreica od „Niti smrtta...“.
Maòt & postojano bil sleden, zatvoran i tepan, ne moèl glava da
krene od kodo{i, ta so te{ko srce zaminal vo Amerika, a dvete
maloletni deca Ciqo i Cvetanka zaedno so dvanaeset iljadi
makedonski de~iwa zaminale vo narodnite republiki da bidat
spaseni od pekolot. Ostanata sama taa stanala govedarka, taka da
mu bide korisna i na seloto i na borbata koja s# pove}e se
razgoruvala i redela pobedi. No hrabrata makedonska èna
smetala deka moè i treba da dade pove}e. I eden den na
pretsedatelot na Odborot mu soop{tuva deka treba da si najde
druga govedarka, za{to taa }e zamine kaj partizanite, tamu kade se
gradat bunkeri i se vodat èstoki borbi. Dali borbite imaat kraj?
Raskazot „Sonot na Mice“,38) realiziran pove}e kako reporterski
zapis, otstapuva od temata na site prethodni naslovi, no vsu{nost
toj e nivno prodolènie vo novite vremiwa i uslovi koga odnovo se
bijat ne pomalku te{ki i surovi bitki. Bra~nite drugari Mice i
Kata se stari i prekaleni borci. [to s# ne minalo niz nivnite
glavi, {to s# ne videle i doìveale, koe li zlo ne gi napadnalo. I
vo denovite na slobodata i izgradbata na novata dràva za koja
tolku mnogu krvarele, stariot antifa{ist i borec Mice e obvinet
deka e informbirovec. Zavr{nata scena vo koja negovata èna Kata
se odvojuva od dolgata redica pred prodavnicata i & se sipuva na
oficerskata èna ~ija {to ko{nica e polna so s# i se{to, zatoa
{to tie se nekakva visoka i zasluèna kategorija na gra|ani, a
narodot e narod i mestoto mu e vo dolgite redovi vo koi ni{to i ne
dobiva, i dvajcata se zatvoreni. I dodeka doma sam e nivniot mal
Jane, otkako kom{iite razbrale {to se slu~ilo i uspeale da
provalat vo nivniot dom i da go smirat deteto, od temnite podrumi
na policijata doprele stra{nite i bolni krikovi na `rtvite na
kola~ite Koli{evski i Uzunovski.
Najubavata prozna tvorba na Paskal Paskalevski sekako e
raskazot „Dinko“.39) Nastanot se slu~uva vo edno makedonsko selo za
vreme na turskoto ropstvo, {to }e re~e tematski se odvojuva od
drugite negovi prozni tvorbi. Ima razviena fabula, glavniot lik e
mo{ne suptilno obraboten, raskaùva~ka postapka ostvarena niz
eden realisti~en tretman, so bogat dijalog i poetski pasaì koi
gradat edna homogena prozna celina. S# se zbidnuva vo eden ubav
leten den. @enata i }erkata zaminuvaat na niva, a toj so maloto
sin~e po niv ne moè da mu se naraduva na svojot naslednik,
idninata na semejnata loza i tradicija i pravi planovi naskoro da
si go krsti deteto. Po pat }e go sretne itriot i rasipan ]ose i }e mu
kaè oti Mamud-beg go vika vedna{ da dojde kaj nego i da mu ja
popravi ko~ijata. Se rasipalo trkaloto ne{to, a toj pak sakal da
odi vo gradot. Moral vedna{ da pojde po nesakaniot ]oseto, za{to
begot ne smee da se luti. Go stori{ li toa, celiot ìvot }e ti go
uni{ti. I dodeka toj ja doteruval ko~ijata, sin~eto odelo, se
prepelkalo niz dvorot od begot i kinelo od cve}iwata. Edno vreme
na ~ardakot izlegol begovskiot mal sin i so pu{ka pravo go
pogodilo miloto ~edo na Dinko. „No vo toj moment se ~u ostar istrel
{to ja zamrzna, ja skameni taa prekrasna ~ove~ka slika: maliot
krxo - Dinkoviot sin - bez da ofne, bez glas se povali na kaldrmata
na ple}i so liceto kon neboto i so rastvoreni malkite ra~i~ki. Vo
desnata raka toa go stiska{e makoviot pupunec i likoto treva. Vo
detskite gradi zejna {iroka rana od koja blikna alena krv! Toa
potreperi malce kako riba na jadica i zav~as stivna. Se otpu{ti...
Usmevot na ustata na Dinko is~ezna, kako {to ugasna i ìvotot na
negoviot sin. Vo o~ite koi pred mig plivaa vo qubov i sjaj, naletna
luda krv i iskri na yverski gnev plamnaa vo niv. Pogledot mu se
ustremi tamu od kade se ~u istrelot, tamu od begovskiot ~ardak. Da,
tamu u{te be{e koraviot ubiec so pu{kata vo raka ~ija cevka u{te
~ade{e...“. Vane ]oseto so voshit go blagoslovuva kolku golem
strelec bil maliot begovski sin. Dinko ja zgrabuva sekirata i kako
ptica letnuva kon svirepiot ubiec. Na dve go deli ]oseto, i dodeka
nov kur{um mu se zariva vo gradite, kako ranet i gneven lav i silno
zamavnuva nad glavata od mladoto beg~e, toa prokleto zlo i
porazija, i go raspar~uva. So posledni sili, o~i prepolneti od
krvavi solzi mu se vra}a na miloto sin~e i vo smrtta da bidat eden
do drug. Ne stigna da si ja krsti ro`bata. Se ladi, kako {to e ladna
taa, i umira so mislite: „Eh da moè{e da stane! Bi go zapalil
~iflikot, bi gi otepal site negovi lu|e, site aramii, zulumxii i
zaptii, bi se soedinil so ajducite i bi go uni{til sultanskiot
asker, bi ja oslobodil svojata nama~ena zemja Makedonija, za da
zaìvee vo nea sloboden i sre}en narodot, za da se ra|aaat, rastat
i sre}ni si igraat malite deca, da gonat po liva|eto peperutki i da
si berat cve}iwa... Da nema da gi ubiva vaka za }ef... kako {to
negoviot krxo... Da, krxo, nekrstenoto dete!... No ne, toj nema da go
ostavi vaka nekrsteno. Ne! Pa toa e ve}e krsteno na dedo si Done:
„Done, Done, Makedon~e“.
Raskazite na Paskal Paskalevski svedo~at za avtorovite
zalo`bi i na planot na prozata. Motivski i tematski tie
pretstavuvaat nadopolnuvawe na negovata poezija, dragocen i
zna~aen del od sevkupnoto tvore~ko angaìrawe na ovoj samouk
avtor, koj vo zaokruùvaweto na toa delo e negova nedeliva
sostavka. I sekako potvrda na neminovnoto tvore~ko qubopitstvo i
interes kon mo`nostite na pi{aniot zbor vo {to pove}e negovi
ànrovski odrednici. Bi rekle deka vistinskata i trajna vrednost
na pisatelskiot podvig na ovoj avtor tokmu i leì vo potrebata toj
da se iskaè vo poezija i proza, niz dramskiot dijalog, kako
sobira~ i afirmator na makedonskoto folklorno bogatstvo, kako
angaìran novinar i publicist. Vo taa {arenolikost od interesi i
rezultati kako mo`nost da se izvle~e i negovata knièvno-
istoriska pojava, no i da ne se potcenat umetni~ko-estetskite
vrednosti sozdavani vo edno mo{ne te{ko i rizi~no vreme na svojot
{totuku konstituiran makedonski literaturen jazik. Ili pak toa
bile samo èlbi i planovi na Paskalevski! Vremenskite distanci
veruvame deka i toa naskoro }e go razre{at. Za{to avtorot niz
svoite ispi{ani stranici go ostavi svojot amanet i sopstveniot
testament do idnite i novi pokolenija na Makedonija. Toj s# {to
ima{e da kaè go izgovori i izgore vo poimot na Makedonija,
ostanuva sega da se slu~i vozvratenata po~it i qubov kon nego i
negovoto delo.
4.
Novinarsko-publicisti~kata aktivnost na Paskal
Paskalevski se najavuva i razviva zaedno i so negovata literaturna
dejnost. Ne samo po vremeto koga nivnite rezultati se
posvedo~uvaat kako knièvno-istoriska kategorija, tuku i vo
nadopolnuvaweto i pro{iruvaweto na temite i motivite, i ne retko
prepletuvaweto na umetni~ko-estetskiot zafat i rezultat. Budnoto
oko na dnevniot registrator silno i bi rekle duri impresivno se
najavuva i potvrduva vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija so
izleguvaweto na makedonskite vesnici i spisanija „Nepokoren“,
„Bilten“, „Edinstvo“ i „Nova Makedonka“. Potoa vo godinite na edno
svoevidno izgnanstvo vo Polska pred s# niz makedonskiot ~as na
polskoto radio, yidnite vesnici i na stranicite na vesnikot
„Demokrat“. Na pogolem del od niv toj e pokrenuva~, urednik i
ativen novinar. Najgolemiot del od tie tekstovi se objaveni bez
potpis {to }e re~e deka nema mo`nost za nivna identifikacija ili
pod razli~ni psevdonimi, pa ona {to samiot avtor za àl, kako
ise~ok go so~uval i svoera~no se potpi{al pod nego do nekade moè
da ja zaokruì ovaa pove}edeceniska preokupacija na Paskalevski.
Vo so~uvanata arhiva se nao|aat pove}e pisma so koi toj se obra}al
do redakciite na nekoi vesnici vo Bugarija ispra}aj}i im
materijali za objavuvawe, no malku {to od seto toa videlo bel den,
od ve}e sosema razbirlivi pri~ini. Kako du{a na izdava~kata
dejnost na „Nepokoren“ i „Nova Elada“ }e priredi i samiot }e se javi
kako avtor na oddelni tekstovi vo pove}e knigi, zbornici i
almanasi.
Zapisot „Na{ata pe~atnica“40) vo podnaslovite sodrì
nekolku informacii. Ednata od niv e deka nego avtorot go pi{uval
„kako raskaz“ i drugata deka e pi{uvan po povod vtorata godi{nina
od Demokratskata Armija na Grcija. Ovie stranici imaat istorisko
zna~ewe za{to se svedo{tvo od prvostepen svedok i akter za
nastanite zapo~nati vo snegovitata i studena zima na januari 1947
godina, niz dolgoto pe{a~ewe po nevreme i neprijatelski zamki,
nosej}i ja tehnikata za partizanskata pe~atnica i podgotovkite za
zapo~nuvawe na pe~atewe na vesnikot „Nepokoren“. Vo taa grupa
bile i Paskal Paskalevski i studentite Fote Ilkovski i Nasko
Gitov ~lenovi na Centralniot Agit-prop na Narodno-
osloboditelniot front. Prviot broj trebalo da izleze na
me|unarodniot praznik na trudot Prvi maj. So podosta podatoci
avtorot opi{uva niza okolnosti i detali vo podgotvuvaweto,
pe~ateweto, rasturaweto i funkcijata na vesnikot srede narodot
vo Kostursko, Vodensko i Lerinsko. Naskoro potoa vo pe~atnicata
}e se pe~atat spisanieto „Nova Makedonka“ i „Bilten“, razni
bro{uri, zbirki so poezija i raskazi so koi }e se raznesuvaat
vistinite za borbata i idealite na makedonskiot narod. Kako
centralniot organ na NOF vesnikot „Nepokoren“ bil prifaten me|u
narodot? Neposredno za toa se ostaveni podatoci vo kratkiot napis
„Na{iot bilten“.41) Partizanite i narodot zaedno i denono}no na
Vi~o gi gradele bunkerite i okopite pred èstokiot nalet na
neprijatelite, koga vo nivnite race do{ol na{iot „Bilten“. Go
pre~ekale „so golema radost i entusijazam“. I kako moè{ da ne go
saka{ general Markos koj ne samo {to ne go zabranil maj~iniot
jazik, tuku gi pribral nivnite de~iwa da gi spasi od smrt i gi
ispratil po narodnite republiki, a eve u{te & im dava mo`nost po
na{inski da go ~itaat svojot „Bilten“, komentiraat ènite. Tie go
~itale so qubov i samo povtoruvale: „Ej mari majkin jazik. S# si
razbira{...“ Zborot maj~in {to sveti kako sonce i go topli srceto,
gi otvora site tajni i nemo`ni pati{ta kon idninata i sre}ata. Vo
ovoj reporterski zapis Paskalevski zabeleàl eden mig mo{ne
ilustrativen za mestoto i ulogata na partizanskata propaganda.
Koga mladiot kurir na deveeset godi{niot Jovan Bukovski mu go
nudi biltenot toj odgovara deka e nepismen i ne se iteresira za
ni{to. ûvstvuvaj}i deka dedoto ne go razbral, kurirot potr~al po
nego i odnovo mu go ponudil so objasnuvawe deka toj e napi{an po
na{inski, po makedonski. Od grbot go frlil snopot na zemja, so
kapata ja izbri{al potta po liceto i èdno se za~ital. Svetnalo
negovoto lice i se svrtel so nasolzeni o~i kon mom~eto. Kleknal
sred gumnoto, gi krenal racete kon neboto i kako molitva
pro{epnal: „Gospodi. Gospodi. Pomoì mu na partizanite da vlezat
vo Kostur. Da pobedat...“ Potoa sednal, ne gi odvojuval o~ite od
biltenot i radosno po~nal da vika i da mavta so race: „]e
pobedime. ]e pobedime!“. Ovie dve kratki reporterski
zabeleùvawa samo ja potvrduvaat tradicijata na makedonsksiot
revolucioneren kontinuitet i posebno mestoto i zna~eweto na
pi{aniot zbor na maj~in makedonski jazik, pra{awe na koe i
ideologot na makedonskoto sveto delo Goce Del~ev mu obrnuval
posebno vnimanie i orgniziral posebna rasprava tokmu na taa tema.
Rodniot zbor koj kako svest i sovest }e dojde do narodot, kako
tatkovski amanet i zavet i potoa kako soznaena cel }e se vrati vo
kur{umi i dinamit protiv neprijatelite i tu|ite propagandi i
interesi.
Paskalevski }e ostavi nekolku kratki, minijaturni bele{ki
pretopeni niz lirski zapis i razvien dijalog za oddelni slu~ki,
akcii, li~nosti od senarodniot voshit i masovno u~estvo vo
borbata na Demokratskata Armija. „Majkata“,42) Malina Markovska
}e ja izgubi svojata }erka Arhonda vo racete na monarhofa{istite.
Tvrdokornata makedonska majka ne pu{ti glas, samo dve krupni
solzi }e se strkalaat po nejzinoto izgoreno od sonceto lice, }e gi
stisne racete vo tupanica i }e go zapali vo sebe vulkanot. I
trgnala od ku}a do ku}a po seloto. Trebalo da se pravat bunkeri i
okopi, da se zemat lopati, kopa~i, sekiri i site do eden na
vrvovite na Vi~, zboruvala plameno taa. Tuka nema da stapnat
monarhofa{istite, a krvta na milite ~eda bara odmazda, se
otvorala du{ata na gordelivata Makedonka, majkata Malina
Markovska. I po nea trgnale 130 majki, tatkovci i babi da im
pomognat na partizanite i sebesi da se vgradat vo borbata za
sloboda i demokratija. Narodot e neviden junak i vo zapisot „Od
tilot“. 43) Novinarot e me|u lu|eto i razgovara so niv. Majstorot
Krste odgovoren na kova~kata rabotilnica veli deka nema
osum~asovno rabotno vreme. Se raaboti bez prekin, se raboti za
narodnata vlast i Demokratskata Armija. Sedumnaesetgodi{nata
Germanija do{la da go zameni bolniot tatko i na den pravela po 500
klinci. Kako e toa mo`no, koga eden star i iskusen majstor edvaj li
}e izvadi 250 klinci. Postojana nasmevka & go krasela ubavoto
lice, a na pra{aweto krenala ramenici i rekla deka borbata e
borba i taa toa go bara. Podolu sretnal edna povozrasna èna od
Kosturskite sela koja mu kaàla deka ènite na den mesat i pe~at
po pet furni. A moète li pove}e, pra{al qubopitniot novinar.
Ako zatreba, ne se dvoumela taa, moè i pove}e. Zarem moàt da gi
ostavaat bez leb svoite deca koi se borat i ginat za narodnata
sloboda. Vo tie impresivni sliki se i fle{ javuvawata „I starite
gi trogna borbata“.44) Prvata e onaa deka ènite sega vo bobrata gi
vr{at i onie raboti koi nekoga{ i ne moèle da se zamislat kako
takvi. Tie sega bile sudii, poqaci, sovetnici vo narodnite odbori,
nivni pretsedateli i potpretsedateli. Na pra{aweto kako toa go
izvr{uva Dafina od selo Orovnik ednostavno i mudro odgovorila:
„Ta kakva ti bila taa rabota: Pretsedatel! Ete, ja vr{am i zdravje“.
Dvesta èni od selo @elevo rabotele na bunkerite i okopite, a
drugi pedeset pak dobrovolno gi prenesuvale ranetite. Od istoto
selo ènite organizirale sekojdnevno deùrstva od po ~etiri èni
koi cela no} im pomagale na kuririte ili samite izvr{uvale
kurirski zada~i, pre~ekuvale i ispra}ale „prelazni lica“. I vo
tretata fle{ vest se javuva deka devedeset i dve godi{niot
Nikola Popiliev od selo @elevo dobrovolno so nekolku svoi
soselani na sedumdeset dobici od edno do drugo mesto prenele
ìto za Demokratskata Armija.
Narodot e ne~uen i neviden heroj. Toj e onoj junak vo zapisot
„]e jadime farina“,45) ~ii domovi se prazni, {to se veli trn da
frli{, nema {to da se zaka~i. „No takov duh ti ima kako naokolu mu
da ne se vodi borba - tuku svadba. Vo nego gori takva dlaboka vera
vo pobedata {to vo sekoj ~ekor se izdava negoviot optimizam.“
Celiot narod e vo borbata so gr~kiot monarhofa{izam i
angloamerikanskite okupatori, i vo nea dava s#. Taka
„poedine~noto gerojstvo zapo~na da preminuva vo masovno“. I
novinarot to~no izvestuva kolku oki ìto e sobrano od selata za
Demokratskata Armija. A {to }e jade cela godina toj siromav narod?
Za tri do ~etiri meseci leb }e ima, odgovoril bodro Todor, a potoa
}e se jade farina. Sega treba i mora da se pobedi, a potoa s# }e
bide. Prikaznata za „Georgi slepiot“,46) i taka kako {to e napi{ana
podednakvo moè da go najde svoeto mesto me|u raskazite na
Paskalevski. Iako i ovoj tekst ostanuva na svojata prvi~na
zalo`ba, no so postapki i rezultati na edna porazviena prozna
celost od korpusot na ovie kratki, no efektni prikazni, za maliot
i obi~en ~ovek koj vo sopstvenoto sekojdnevie i niz ~ove~kite i
~ove~ni obvrski vo egzistencijata izrasnuva vo vistinski junak.
Slepiot prodava~ od malata trafika e donesen na sud i e obvinet
deka e komunist i namesto da si go gleda sopstvenoto slepilo, toj
zel da zboruva za nepravdi. „Da, g-n sudija, no predi s#, jas ne sum
}or i nemam korailk. Jas sum prosto slep. A {to se odnesuva do
nepravdite, bidej}i gi ìveam, gi gledam poarno od tebe, koj {to
moèbi ima{ zrzala“. Presudata e smrtna kazna. Kako posebno
odvoena celina sleduvaat poslednite redovi komentar na
novinarot: „Georgi i togaj gleda{e. Toj go gleda{e daleku solnceto
na slobodata, koe {to se ma~e{e da izgree niz me|u te{kite oblaci
na robstvoto. Toj padna prv, ispraven, so dlaboka vera vo srceto,
deka solnceto na slobodata }e izgree i vo negovata tatkovina, taka
svetlo i taka sjajno i ~ove{ko...“ Zapisot „Bunkeri“, 47) ne prenesuva
na vrvovite na Vi~o vo prvite borbeni redovi. Pod postojaniot i
èstok napad od oru`jeto na neprijatelot, makedonskite majki i
èni rabotat na bunkerite i okopite, ne se pla{at od ni{to, tuku
so smea i verba vo idninata i pobedata mu prkosat na zloto i
vojnata, i na delo dokaùvaat kako se ìvee i {to e toa da bide{
~ovek. Nov ~ovek na idninata i slobodata, ubavinata i
demokratijata. Za niv nitu edna `rtva ne e dostapna i popusta, tuku
toa e svet ~ove~ki dolg.
Hronolo{ki potoa sleduvaat tekstovi za godinite po vojnata.
Vo „Pismo od Eg(ejska) Makedonija“,48) avtorot vo prvo lice pi{uva
pismo do svojot prijatel vo dale~nata i tu|a Avstralija. Mu
soop{tuva deka ovie denovi minal po selata na Rekata i Prespa.
Nasekade pusto{. Napu{tenite nivi se polni so trwa, poleto e
pusto i samo tuka tamu }e vidi{ po nego da {ara nekoj osamen
vojnik. Selata se mrtvi, nitu eden oxak ne ~adi. Se trevjosale
uli~kite i dvorovite. Nikade ne se slu{a ~ove~ki glas. Ednostavno
ti ide da zbudali{. I taka „ne znam pobratime, pred mene mi se
stemna svetot. Me fati àl. Ete, si rekov, vo kakvo derexe stigna
trudot i makata na lu|eto tolku i tolku godini. Na lu|eto, koj {to
posle zulumite i poàrite na turskite ba{ibuzuci prez
ilindenskoto vostanie, si ja izgradija ovaa siroma{na ku}a, za da
ìveat vo mir“. Minale i poslednata vojna i ostaavila straoten
pusto{ zad sebe. A pusto{ot vo du{ata ja otkriva novata porazija
koga makedoncite gi napu{tale rodnite ogni{ta i zaminuvale
xenem daleku preku okeanite, preku golemite vodi i se gubele vo
Amerika i Avstralija. Dlabi dlaboko bolkata za Makedonija niz
novata prekuda na rodnite ~eda i nejziniot nov pusto{. Zaplakav
prijatele, zavr{uva vo svoeto pismo avtorot, neute{no zaplakav i
so mene pla~e{e samotnoto ku~e koe me presretna so strav.
Formata na pismo da se soop{tat porakite na ~ovekot i novinarot e
koristena i vo tekstot „Pismo“.49) Odgovaraj}i na pismoto od drugar
mu Tode, avtorot soop{tuva novi podatoci za makedonskite
preselbi. „Isto taka dobivam pismo i od Mareto od Skopje. Mnogu
arni raboti ni pi{i. Mnogu aren ìvot ìveat tamu na{ite
beànci. Polo{o od tuka vo Grcija... Nijde nema“. Ja raboti starata
rabota, ali{tata mu se skinati, na nozete nema ~evli, a ku}ite po
vojnata se ili razurnati ili zjapaat poluprazni. Lu|eto se
prepla{eni, retko }e gi sretne{, nasekade se merkaat samo vojnici.
„Na mnogu mesta }e najdi{ tabelki so nadpisi: „Zabraneto e da
zborva na bugarski“, zna~i na makedonski... Pred nekolku dena, vo
lerinskite sela se pojavile po stisovite parolite: „Da ìvee
Ilinden!“, „Makedoncite i grcite, kako i site narodi na svetot
sakat mir. Da ìvee Vienskiot kongres na narodite za mir!“. Tema
koja avtorot ja ima obraboteno vo raskazot „Tabelki“, kako {to e toa
slu~aj i so zapisot „Na{ata pe~atnica“ preto~en vo raskazot
„Prvite ~ekori“. No mu se sma~ilo na narodot, toj bara mir, mirot
koj im smeta samo na fa{istite. Vo Viena trebalo da se soberat
site narodi i da se zboruva za mirot. „Nekoi od tvoite selani
velat, deka vo Viena treba da odi Ristoica {to gi zagina dvata
sinovi vo taqanskata vojna, a tretiot vo Gramos i {to maòt i go
ubile vo Jura. Ristoica, koja {to si ostana pusta kukaica crna, vo
crno oble~ena i {eta po nikoe vreme niz seloto i, vie i pla~i...
Ako neja ja vidat na kongresot, na site }e im padni àl, }e im
zaboli srceto i }e ja proklinat vojnata. Site pore{itelno }e se
borat za mirot“. Evropa be{e i ostana slepa i surova za vistinite i
stradawata na Makedonija, samobendisana taa ne se obyrna kon nea,
tuku vo ognot samo doturi u{te pove}e zla. @enite {epotat i
pra{uvaat koga od zatvor }e im se vratat maìte, koga }e im bidat
vrateni milite ro`bi. I zboruvaat samo za mirot. Mirot koj
edinstven }e gi otvori ku}ite i srcata na lu|eto.
Egejcite se rasfrlani na site strani od svetot. Ta`ni i
samotni, ottu|eni i bolnikavi vo du{ata i vo srceto, kako {kolka
zatvoreni vo sebe. So site svoi nedosonuvani soni{ta i kopneì,
porazi i bolesti, porazii i stradawa, so neizle~ivi rani i ve~ni
krvarewa. @ivotot e radost i optimizam. Takov }e vi se stori koga
}e „ûjte go Simeto“,49) i ona {to toj {egovito go zboruva glasno me|u
lu|eto vo kafeanata. Nie Egejcite znaeme s#, veli toj, i zo{to sega
tie treba da u~at. Tie koi gi dadoa slavnite bra}a Kiril i Metodij,
kako tie sega da se ma~at nad bukvarot vo analfabetskiot kurs!?
Neka slu{nat i Vardarcite, pora~uva, deka kaj Egejecot e vrodeno
~uvstvoto bez da ~ita vesnici i knigi, da vi kaè s# {to se slu~uva
po svetot. I ete ja vistinata: „Grcite se politikanti. Samo i samo
da ne obidat vo takva rabota, ni go zabranija maj~iniot ni jazik so
zakon“. Zboruva i umuva toj, a mladoto Egej~e {to se sopnalo od nego
go prekoruva: „Ej bate Sime, dumata ne ni e za Stariot Svet, ali za
Noviot. A Noviot Svet, saka u~ewe u~ewe! Ja zemi si go „Bukvarot“ i
trgni vo Analfabetskiot kurs i ostaj gi lu|eto i kafiwata na
mir!...“ Avtorovata poenta se izvlekuva i niz porakite na
makedonskiot prerodbenik i vizioner Jordan Haxi Konstantinov-
Xinot deka samo knigata i naukata go vodat ~ovekot napred vo
idninata i ubavinata, a praznite zborovi ostanuvaat vo atarot na
kafeanata, pora~uva Paskalevski. Egejcite se tema i vo zapisot
„O~ite na emigrantite“,50) pi{uvan za yiden vesnik. Taa
informacija ja dava i samiot avtor: „eve, zidniot vesnik na Egejcite
koj ima za cel da ja izrazi du{ata i te`nenijata na Emigrantite“.
Psiholozite istaknuvale deka o~ite se ogledalo na du{ata, a pak
poetite peat deka du{ata na ~ovekot moè da se pro~ita od
negovite o~i, tamu s# e napi{ano i nacrtano. Tie o~i }e se najdat na
yidniot vesnik, izvadenite o~i kako od tragedijata na Samuilovite
vojnici od koi Vardarcite, so mnogu gor~ina pora~uva avtorot, }e go
sostavat mozaikot od vistinata za du{ata i soni{tata na nivnite
bra}a Egejci. No taa gor~ina e u{te pogolema kon sebesi. O~ite
najpove}e im se potrebni na Egejcite, duri ako moàt da si nabavat
i po pove}e para o~i, za da se vidi {to poarno stvarnosta. Da se
sogledaat zada~ite {to pred niv sekojdnevno se natrupuvaat s#
pove}e. Da se vidi novoto i ramnopravno da se u~estvuva vo
negovata izgradba „so bra}ata ni Vardarci“. Mudrosta se otkriva vo
sekoj nov red. Re~enicata deka „Nie Egejcite, koi gi ispivme do dno
site ~a{i“ kako da kaùva s# od niv i za niv. Treba mnogu ne{ta da
se u~at od svoite bra}a, kako {to pak i tie mnogu ne{to }e nau~at
od niv. Gledaat kako sekoj den tie s# pove}e ja gradat tatkovinata i
taa stanuva s# poubava, no zo{to nie ne u~estvuvame vo toa,
pra{uva. Zborovi ne se potrebni, na pra{awata koi }e im bidat
postaveni tie treba da odgovorat so fakti, so „belo na crno“. I
povikuva deka site emigranti go imaat tatkovinskiot dolg da
pi{uvaat i da sorabotuvaat vo nivniot yiden vesnik, za{to toj e
izraz na nivnata du{a i na nivniot ìvot.
Kratkata reportaà „Koga marawata vrie“,51) go opi{uva
te{kiot ìvot na tutunoproizvoditelite. Taa maka ja znaat samo
kutrite lu|e koi denono}no vo site ~etiri godi{ni vremiwa na
godinata go rabotat tutunot i kako „ìva oftika“ go vnesuvaat vo
svoite tela. Raboti i staro i malo, i ma{ko i ènsko, domot go
di{e negoviot otrov. Kako ilustracija na toj makotrpen ìvot gi
dava Racinovite stihovi od negovata pesna „Tutunobera~ite“. Site
ovie elementi izvonredno mnogu koincidiraat so prekrasnite
reportaì za tutunarite na Anton Popov. I taka postojano „prez
letnite denovi, koga marawata vire na poleto i kamenot puka od
èga, vo makedonskite nivi, vo Dramsko i Sersko, gleda{ iqadi
lu|e po ko{ula, ispoteni, da gorat vo soln~eviot plamok, navedeni
od crni mugri do crna no} i, list po list da zbirat, list po list da
niàt i, posle list po list da go redat tutunot“. I koga }e dojde
vreme da se plati tutunot, da se vrednuva trudot i makata, ~ovekot
dobiva samo novi jadovi. Toa {to go dobil nema da mu stigne da gi
isplati napravenite dolgovi za nego. A kutrite de~iwa na koi
tutunot im go krade detstvoto pak }e bidat goli i bosi, gladni i
bolni. Koj e vinovnikot!? Takvite sostojbi strate{ki gi diktira
amerikanskiot pazar. Zatoa lu|eto se dignale i baraat da se
otvorat granicite so Sovetskiot Sojuz i so narodnite republiki,
ottamu za vozvrat }e dobijat mnogu ne{ta koi tuka gi nemaat, a
imaat osnovno zna~ewe za nivnata bedna ìvea~ka. Tutunot treba
da se prodava ne tamu kade {to vladee kapitalot, tuku tamu kade
{to vladeat narodite. Sosema razbirlivo deka poentata na
reportaàta proizleguva od dnevnata zada~a na novinarot vo
propaganda na komunisti~kata ideologija.
Reportaàta „Septemvriski spomeni“,52 so naglasen lirizam
otkriva mno{tvo detali od biografijata na Paskal Paskalevski.
Po dvanaeset godini odnovo so golema radost se vra}a vo
]ustendil, vo ~ij zatvor minal del od svojata mladost za vreme na
Vtorata svetska vojna. Na 8 i 9 septemvri 1944 godina, so poddr{ka
na narodot zapo~nuva osloboduvaweto na zatvorenicite Makedonci,
Bugari, Grci, Vlasi. Se pravat napori da bide spasen i posledniot
~ovek. Na plo{tadot kako reka dotekuva narodot, gi pozdravuva i
veli~i borcite, site zaedno i s# raduvaat na pobedata. Novoto
doa|awe vo gradot e bezmerna sre}a na spomenite koga lu|eto
zaedno se borele protiv ropstvoto i tiranijata, si pomagale i
veruvale edni vo drugi, veruvale i ja sakale slobodata i idninata
na svoite deca. Takvite nastani gradot ]ustendil i negovite
ìteli na site zatvorenici od mnogu zemji i nacii im stanale tolku
bliski i mili, ta gi ~uvstvuvale kako svoi rodeni. Reportaàta
„Nedorazbirawe?“,53) pretstavuva eden ~udesen humoritsti~en
raskaz, ànr koj ne e svojstven za tvore~kite anga`mani na
Paskalevski. Vo ovaa prilika treba da zabeleìme deka vo
negovata arhiva se so~uvani pove}e humoristi~no-satiri~ni pesni
kako neslu~aen predizvik za ovoj negov tekst. So mnogu duh, lucidni
opisi i kratok i efekten dijalog predadena e taa neverojatna i
nesekojdnevna slu~ka od vozot, ili kako {to zabeleùva avtorot
„slu~ki od vozot“ kako podnaslov na tekstot. Docnej}i za na voz, niz
edna urnebesna tr~anica i turkanica po gradot, vo posleden mig
stignuva da se ka~i na vozot za Svo|e. Premoren, najposle vo edno
kupe najduva slobodno mesto. Sednuva zadovolen i se vdlabo~uva vo
~itawe na svojata kniga. Doa|a mladata i |avolesta ubava
kondukterka, ah, kolku ~udesni zeleni o~i, vozdivnuva toj i ja gleda
so vozbuda. A taa nepotrebno seriozna i stroga, kako celiot svet
svet da padnal vrz nea. Go prekoruva i nareduva vedna{ da go
napu{ti kupeto koe bilo rezervirano za èni. Ete toa i go pi{uva
duri, pa ako e pismen bi trebalo da go pro~ita predupreduvaweto.
To~no taka, iako odgovara deka moèbi ne go znae perfekt
bugarskiot jazik, „no i mene me fatija |avolite i me sovlada
makedonskiot inaet“. Slu{aj}i ja raspravijata okolu niv se
nasobrale qubopitnici. A toj pak duri sega zabeleàl deka e sam
me|u èni, i toa s# mladi i ubavi, samo edna stara i debela koja
|avolesto mu namignala. I mu dala znak oti ne treba da ja slu{a
kondukterkata. Seirxiite dofrluvaat najrazli~ni dosetki i {egi.
Ako dojde majka so dete, odgovara itro toj, a kupeto e to~no za niv i
rezervirano, toj vedna{ }e i go otstapi svoeto mesto. Taka kako {to
se postapuva nasekade, vo avtobusite i tramvaite, ~ove~ki i
kavalerski. Ne moèj}i da izleze na kraj i zemena od site na
podigravka, mladata kondukterka zaminuva zakanuvaj}i se. Naskoro
se vratila so eden star i dobrodu{en èlezni~ar. Qubopitnicite
prodolìle da dofrluvaat deka kupeto ne treba da go napu{i samo
toj, tuku site, za{to toa e za majki so deca, a moèbi pak
kondukterkata e ma{komrzec. A toj neranimajkoto samo ja poglednal
mladata i preubava devojka ~ii o~i besno bleskotele i vozdivnuva:
„kolku be{e ubava“. Tekst koj ima prvostepeno zna~ensko
nazna~uvawe na pisatelskata darba na Paskal Paskalevski, kako
prizvuk od iskustvoto na êhov ili Mopasan.
Zapisot „Me~ta na narodite“,54) e dnevni~en bele`nik za
odbeleùvaweto na 72-ta godi{nina od ra|aweto na golemiot
u~itel i voda~ na narodite Josif Visarionovi~ Stalin. Den na
vozvratena po~it i qubov od sovetskite narodi i na trudbenicite
od celiot svet. So negovoto ime bile povrzani najubavite soni{ta i
nadeì na lu|eto, nivnite kopneì po idninata i slobodata, mirot
i demokratijata. Negovoto ime „dlaboko go taat vo svoite srca
gr~kiot i makedonskiot narod. Tie so pogolema vera i qubov
deneska go imaat svrteno svojot pogled i misla kon Stalin,
znamenosecot na mirot i za{titnikot na site mali narodi. Za niv e
izvesna toplata simpatija na Stalin kon osloboditelnata borba na
gr~kiot i makedonskiot narod, kako prez hitlerovskata okupacija,
taka i prez angloamerikanskata“. Tie narodi ìvo ja sledat
negovata nadvore{na politika vo za{tita na malite i obespraveni
narodi. Nivnite ~estitki i blagodarnost stignuvaat od site strani
u{te mnogu godini da gi vodi vo sloboda i mir, vo posre}en ~ove~ki
ìvot. Socijalisti~kata izgradba na tatkovinata e tema vo
narednite tekstovi. Za emigrantot tatkovina e zemjata vo koja
na{ol skrovi{te Narodna Republika Polska. „Prolet vo na{ata
zemja“, 55) go slavi godi{noto doba koja nasekade e ubava, no najubava
e tamu kade {to lu|eto celosno gi doìvuvaat nejzinite radosti,
blagodeti, ubavini. Vo ovaa prolet vo premilata narodna
republika s# cuti i s# naokolu svedo~i za tvore~ka i radosna
rabota. Se gradat novi zgradi, ulici i bulevari, mostovi i
plo{tadi, s# e eden ~udesen bu}et od najubavi cvetovi. Vrakaj}i se
od izlo`bata „Grcija vo 1951“ poti{ten e od slikite i scenite na
gladot i siroma{tijata, nemilosrdnata borba za gola egzistencija
prikaàna na slikata na koja edna majka sednala srede ulica so
pelena~e na gradata da prodava kibriti za da si go zaraboti
par~eto leb. No, veruva deka i vo taa zemja }e dojde socijalizmot koj
na lu|eto }e im gi donese slobodata i sre}ata, lebot i radosta.
Taka i taa zemja na drevna kultura }e zaìvee ~ove~ki. Kako {to se
ìvee tuka vo narodnata republika vo koja lu|eto kupuvaat cve}e za
da gi ukrasat svoite domovi ili da im go podarat na najbliskite.
Tekstot „Revolucii“, 56) e dnevna novinarska obvrska kako odgovor
na klevetite od strana na radioto „Glasot na Amerika“ deka vo
Polska se slu~uva golema revolucija. Seto toa e laga i provokacija.
Se slu~uvaat revolucii, no ne so oru`je i krvoprolevawe, tuku so
senarodnata akcija vo obnova i izgradba na svojata narodna
republika. So pesna i smea narodot ja gradi razru{enata i
opusto{ena zemja, i taa sekojdnevno niknuva kako najli~no i
najmirisno cve}e. Se obnovuva „Stara Var{ava“ ista kako {to bila
i pred vojnata. Niknuva taa odnovo za sre}a i radost na lu|eto.
Brigadite se natprevaruvaat koja pove}e }e ja natfrli normata i }e
go osvoi preodnoto zname. Nabliùva praznikot 22 juli i site
veruvaat deka zada~ite }e bidat uspe{no izvr{eni. Za{to narodot
raboti vo edno golemo i sre}no oro za svojata slobodna tatkovina,
za svojata narodna republika, za konstitucijata, vo oro za noviot i
sre}en ìvot. Prodolènie na ovoj himni~en zapis e tekstot „Staro
Mjasto“,57) Toe e toj prekrasen plo{tad kako prepoznatliv i
nezamenliv znak i simbol na starata i ubava Var{ava. Po vojnata
toj odnovo se izgraduva i vozobnovuva za slobodnata i sre}na misla
na ~ovekot. Kako nekoga{ isti se ulicite, du}anite, kafeanite,
pokrivite, istoto sino nebo za beskrajot na letot na kopneìte i
soni{tata. Taa mora da ostane takva, onaa prekrasna Var{ava koja
so golema qubov i po~it ja opeale mnogu poeti i im ja zave{tale na
idnite i novi pokolenija na socijalisti~ka Polska.
Univerzalen e stremeòt na narodite vo nivnata borba protiv
ropstvoto i tiranijata, odrazen i vo nivnoto narodno tvore{tvo
sozdavano so vekovi. Paskalevski }e se potvrdi ne samo kako
vreden sobira~ na toa nemerlivo duhovno bogatstvo i kako negov
izdava~, tuku i kako avtor na odredeni tekstovi od taa oblast.
Eden od niv e „Makedonskite narodni umotvorbi -doprinos za
bratstvoto i edinstvoto me|u gr~kiot i makedonskiot narod“.58)
Povodot i celta za ovoj tekst se izneseni vo prvite redovi: „Vo
svojata borba protiv turskoto ropstvo, balkanskite narodi sekoga{
bile solidarni. Nivnata solidarnost protiv ob{tiot neprijatel se
izrazuva{e ne samo so pomo{ta na oru`je, pari, hrana i podslon za
buntovni~kite grupi. No i vo redovite na vostanatite protiv
turskiot jarem navleguvaa mnogubrojni dobrovolci od raznite
necionalnosti na dadenata zemja“. Iako toj ja sodrì i politikata
na denot i vremeto kako strategija, taa e delotvorna vo baraweto
na zaedni~koto vo ~ovekot i negoviot ìvot vo folklorot {to toj
samiot so vekovi kako del od sebe i negov najveren odraz go sozdava
i se prenesuva od koleno na koleno. Toa zaedni{tvo avtorot go
ilustrira so pove}e primeri na narodni pesni od Egejska
Makedonija. Celosnoto citirawe na pet narodni pesni pretstavuva
najgolemiot kvalitet na tekstot, ~ii varijanti davaat mo`nost za
prosleduvawe na temite i motivite od narodnata poezija ne samo vo
svojata, tuku i vo literaturite na drugite narodi i dràvi. Pesnata
ima i svoja ìvotvorna funkcija. „Deneska makedonskiot narod od
Egejska Makedonija, pove}e od sekoj drug pat e sploten so gr~kiot
narod, bidej}i zaedno so nego strada pod okupacijata na
amerikanskiot imperializam i ropstvoto na atinskiot
monarhofa{izam. Zaedno so nego strada vo ~u`bina po
amerikanskite fabriki i farmi, zaedno so nego se osakatuva i
umira daleku od svojata tatkovina. Ete zo{to deneska toj se
splotuva u{te pove}e zaedno so gr~kiot narod vo redovite na
op{tonacionalniot demokratski front, za leb, mir, nezavisnost -
za poarna idnina!“
Narodnata pesna izvira od naj~istiot izvor - ~ove~kata du{a.
Zatoa taa e tolku ~ista i prvi~na, prekrasna i nepovtorliva. Takva
treba da ostane i za sekoga{, za{to s# drugo e nejzina zloupotreba i
manipulacija.
Novinarsko-publicisti~kiot anga`man na Paskal Paskalevski
ne samo {to zapo~nuva vo vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija i
niz stranicite na vesnicite i spisanijata na NOF, ne samo {to go
ima kvantitativniot pritoa nikako ne zapostavuvaj}i go negoviot
vrednosen vlog, tuku i najpove}e zboruva i e svoeviden testament za
li~nosta i deloto na negoviot pi{uva~. Celite i zada~ite na
borbata, na tatkovinskite zaveti toj decidno }e gi naglasi vo
uvodnata statija na vesnikot „Nepokoren“ naslovena „Plodot na
zaedni~kata borba“.60) Zapo~nuva so nepokolebliva konstatacija: „
Zna~i na{iot narod, makedonskiot, koj{to so godini sega stenka pod
trojnoto robstvo: ekonomsko, politi~ko i duhovno deneska so
Zakonodavnite naredbi na DAG navo|a pravina“. Toa zna~i deka
`rtvite koi gi dal na{iot narod ramo do ramo so nepokorniot i
herojski narod za demokratija vo Grcija, bile po~ituvani. Naskoro
izmamata }e otkrie nova makedonska golgota. I prodolùva
komentarot: „Na{iot narod veruva deka edna demokratska vlada v
Grcija - koja {to ja o~ekue so netrpenie, i nema da se izlaè vo
nejzinoto o~ekuvawe - nema da go propu{ti naj~ove~kiot mu ideal:
pripoznavawe na negovata ramnopravnost. Zatoa toj so takva jarost
se bore{e za vreme prvata okupacija protiv nejniot okupator. Zatoa
i deneska ja trpi teìnata na borbata {to monarhofa{izmot mu ja
naloì, so takva samo`rtvenost i geroizam po zatvorite i
ostrovite na smrtta, po policijata i konclagerite i po planinite so
pu{ka v raka“. Ostanuva verbata i kako posledna re~enica: „I }e
bide plodot na zaedni~kite borbi i èrtvi na Grci i Makedonci“.
Za tie celi na borbata pi{uva i vo „Za demokratijata“.61) Toa se
idealite so koi se odi vo borbata i vo nea se vgraduva sopstveniot
samo edna{ daden ìvot. Toa vjeruju avtorot kako poraka go
ispi{uva vo „Pozdrav od ranetite“.62) Vo porakata do Centralniot
Odbor na Narodno-osloboditelniot front stoi: „Deneska, na
divniot Gramos, vo re{itelnata borba za Demokratija, nie ranetite
Makedonci, ja praznuvame 45 istoriska godina od ilindenskoto
vostanie. Prakaj}i go na{iot pozdrav do na{ata borbena
organizacija NOF.
Ve uverueme deka }e gi prodolìme gerojskite tradicii na
Ilinden, i }e se borime za ostvaruvawe borbenata programa na
NOF.
Veruvaj}i deka pobedata, prinadleì na gr~kiot i
makedonskiot narod, }e se frlime so ustrem na krajnoto smaùvawe
na monarhofa{izmot, za osloboduvawe na tatkovinata.
- Da ìvee gerojskiot Makedonski narod.
- Da ìvee bratstvoto i edinstvoto me|u grci i makedonci.
- Da ìvee DAG. Markos.
- Da ìvee Ilindenskoto Vostanie. Za ranetite makedonci.
Pas. Paskalevski.”
Likot i podvigot na borecot nikoga{ ne treba da bidat

zaboraveni. Tie n# obvrzuvaat na postojana po~it i qubov, na
vrednosen spomen za niv. Tie pokaùvaat kako se sakaat svojot
narod i svojata tatkovina, i kako se umira za niv. „Za sveta narodna
sloboda“,63) e naslov na knigata posvetena na „likovi na padnati
narodni borci“, kako {to stoi vo nejziniot podnaslov, a vo koja se
zastapeni 172 gordi makedonski sinovi i }erki. Knigata e
ilustrirana i so pove}e crteì portreti na oddelni li~nosti. Vo
nejzinata podgotovka i izdavawe svoj anga`man ima i Paskalevski
koj e i avtor na biografijata za Germanija Pajkova.
5.
Potrebata pokraj site drugi anga`mani Paskal Paskalevski da
se obide i vo dramaturgijata, ja nametnale realnite okolnosti vo
koi ìveel i rabotel. Vleguvaj}i od edna vo druga bitka, vo viorot
na temnite i matni vremiwa i najrazli~ni tu|i interesi i
propagandi, oddan na svetoto narodno delo i rabotej}i srede
{irokite narodni masi, pi{aniot zbor za nego pretstavuval mo}no
sredstvo ne samo na komunikacija, tuku i na vlijanie. Rabotata so
u~itelite i u~enicite, so narodot niz kursevite, sredbi i
razgovori, priredbi i drugi masovni manifestacii, samo po sebe
kako da ja nametnale potrebata od izrazuvawe, a toa }e re~e i
dejstvuvawe i niz dijalo{kata forma. Taa soznaena potreba ja
potvrduva u{te vo svojata stihozbirka „Prolet nad Egej“ so
„Parolen Otvet“, str. 47-50. Samiot naslov vo sebe jasno ja otkriva
avtorovata tendencija. Konstrukcijata na dva samostojni zborovi,
koi nikako ja nemaat potrebata na vzaemno postoewe, u{te pomalku
dopolnuvawe ili objasnuvawe, decidno stihovite gi odreduvaat
kako politi~ka agitka. Prviot del od naslovot „parolen“ e odraz na
partiskata etika, na nejzinata programa, celite i zada~ite koi
jasno i glasno go baraat pozitivniot odgovor kako „otvet“, vtoriot
zbor od naslovot, i od poedinecot i od kolektivot, od narodnite
masi. Pod naslovot vo zagrada poetot go zapi{al i svoeto
objasnuvawe deka stihotvorbata „Se recitira so 4 lica. Prvoto
lice e na scenata, a drugite 3 lica se raspr~kani me|u publikata“.
Prvoto lice na scenata e glas na partijata kade se upateni site
pogledi vnimatelno se slu{aat negovite poraki, so voshit mu se
aplaudira i odobruva. Strategijata na partijata, toa }e re~e i na
vlasta, e sekade me|u masite, odnosno so trite drugi lica koi
poetot Paskalevski javno gi postavuva me|u publikata. Tie }e ja
ohrabruvaat i potkrenuvaat, }e ja pottiknuvaat i predizvikuvaat
masata ne samo da go odobruva i da mu se voshituva, tuku i
bezrezervno da pojde po patot na koj ja povikuva nejziniot voda~.
Vo 1952 godina izleguva od pe~at knigata „Piesi“.64) Na
naslovnata korica so to~na paginacija se dadeni i naslovite na
trite dramski tekstovi „Skinatiot lozung“, „Borbata prod†lùva“ i
„Oroto na dedo TraŸko“. Vo dolniot del na koricata e znakot i
podatokot za „Izdatelstvo „Nea Elada“. I na vnatre{nata prva
stranica nema drugi podatoci osven naslovot na knigata i
izdava~ot. Na poslednata nepaginirana stranica po sodrìnata,
sleduvaat podatocite deka taa „se pe~ati vo mesec fevruari 1952
godina vo 3000 tira`“. Od nadvore{nata stranica na zadnata
korica dolu, e informacijata deka nejzinata cena e 1500 drahmi.
Nikade vo knigata na nejzinite 40 paginirani stranici i onie koi
ne se paginirani, nema podatok za avtorot na tekstot ili bilo
kakvi drugi informacii. Na koricata Paskalevski so sina boica
zabeleàl „EgeŸska Redakci®“, i pod nea so sino mastilo ostavil
podocna nov podatok „N. 55“. Prviot go potvrduva negovoto
avtorstvo na dramskite tekstovi, kako {to mnogu negovi tvorbi
bile objaveni bez potpis ili pak so najrazli~ni psevdonimi, a
vtoriot podatok e pedantna evidencija na knigata vo negovata
doma{na biblioteka.
Prvata piesa „Skinatiot lozung“ vo dve sliki, pretstavuva
najobemen i najrazvien dramski obid na Paskal Paskalevski, koj ja
ispolnuva polovinata od knigata, str.3-22. Negovi li~nosti se
mladi lu|e od 15 do 18 godi{na vozrast, Makedonci i Grci Paskal,
Petros, Nikos, Maki, Georgis, Vasko, Janis, site ~lenovi na EPON,
Iqo „makedonski u~itel“, Georgijadis, odgovoren vo EVOP i Petrov,
tatko na Vasko, glavnata li~nost vo piesata. Scenata n# voveduva
vo eden dom na mladi, a nastanot se slu~uva vo „predve~erieto na
godi{ninata na Ilindenskoto vostanie“. Sobata e iznakitena so
paroli „Da ìvee Ilindenskoto vostanie“ kako na makedonski, taka
i na gr~ki jazik. Po yidovite visat portreti na Lenin, Stalin i
Zahariadis, a tuka e i yidniot vesnik. Tema na razgovorot e Vasko,
~ie odnesuvawe e oceneto kako „skandalozno“ i so negativno
zna~ewe srede mladite. Koga toj se pojavuva na scenata i negovite
drugari sakaat da zapo~nat dijalog i da pobaraat da se popravi, toj
odnovo i surovo gi odbiva od sebe. Do v~era be{e najdobar drugar i
u~enik, sekoga{ i sekomu spremen da pomogne, a {to sega se slu~uva
so nego, se pra{uvaat. Potoa doa|a i u~itelot Iqo koj vnesuva u{te
pove}e nemir vo mladata du{a, no i se otkriva kako ~ovek koj see
omraza i netrpelivost me|u makedoncite i grcite. Taa tema e
razgovor na mladincite vo vtorata slika na piesata. Toj {to go
pravi toa, konstatiraat, e na{ golem du{man. A iskinatata parola
na koja pi{uva{e da ìvee Ilindskoto vostanie e postapka koja
najostro treba da bide osudena i kazneta. I vo tie razgovori doa|a
tatkoto na Vasko, stariot i prekalen borec Petrov. Se razgovara za
borbite i `rtvite, no i za bratstvoto me|u dvata narodi i za
nivnata svetla i slobodna idnina. Kako jazol se razvrzuva
prikaznata za Vasko i toj priznava deka ja skinal parolata, a na taa
postapka direktno go navele zborovite na u~itelot „kak mi greda da
skina lozungot i }e vidi{ posle {to }e stani tuka...“ Tokmu toj
neprestano mu ja polnel glavata da stane neprijatel na
organizacijata, na drugarite i da raboti protiv niv. Site go
isvirkuvaat dezerterot i predavnikot koj see razdor me|u niv,
glasno izvikuvaj}i deka vo toa nema da uspee i od site strani kako
zavr{nica odeknuvaat izvici „bratstvo-edinstvo, enotite,
bratstvo-edinstvo“. Porakata e jasno i tendenciozno istaknata i vo
razvrskata, krajot na piesata. Temite i ideite koi bea voobi~aeni
vo stihotvorbata „Parolen Otvet“, sega vo „Skinatiot lozung“ se
povtoreni i dorazvieni vo obidot za nivno dramatur{ko
preto~uvawe. Takvata tendencija prodolùva i vo drugite dva
dramski teksta od knigata.
Vtorata piesa vo tri sliki „Borbata prodolùva“, str. 23-33, e
nov ise~ok od istorijata i borbata na makedonskiot narod. Prvata
kratka scena se slu~uva na ~ardakot od selskata ku}a na batko Iqo
koj so svoite gosti niz pesna, jadewe i piewe go praznuvaat
Ilinden. Site si go ~estitaat praznikot i slobodata. „I slobodata
}e dojde. ]e pukni sultanot, }e tresni agata, }e ogrej slonceto na
slobodata“, zboruva doma}inot. Trpe gi podzema negovite misli i
glasno istaknuva deka „Ba{ vaka }e bidi, no bez da pukne pu{ka
komitska, Sultanot ne puka. Pu{kata e krajot na Sultanite i
begovite“. Ednoglasnoto javuvawe na prisutnite e vsu{nost glas na
narodot koj e re{en da se bori do posleden zdiv za svoite prava i
slobodi i to~no znae deka samo so sopstvena borba i `rtvi moè da
go obezbedi i potvrdi svojot nacionalen i samostoen entitet.
Celiot narod e vo svojata organizirana borba i so jasno postavenite
celi i zada~i na nivnata revolucija. Potvrda za toa e doa|aweto na
scena na kurirot koj soop{tuva deka nosi pismo od organizacijata.
Batko Iqo go otvora pismoto, ~ita i so plamnato lice soop{tuva:
„Vostanie! vostanie, bra}a makedonci, vostanie, cel narod se kreva
na noga!... Turska, begovska krv se lee na sekade... stavajte bra}a,
stavajte!“. Nemerliva radost i vozbuda gi ispolnuva site, baraat
smrt na sultanot, begovite i agite, na scenata so golemo crveno
zname doa|a Trpovica i vo eden zdiv odeknuva lozungot na
makedonskoto sveto delo „Smrt ili sloboda“. Odnadvor se slu{aat
pesni, istreli, mno{tvo glasovi. I eknuva pesnata: „Ne sakame
bogatstvo,/ ne sakame pari/ sal sakame sloboda/ ~ove{ki pravini!“.
Mladinci so pesna i razveno crveno zname doa|aat na scenata
mar{iraj}i i peej}i, izvikuvaj}i „Smrt ili sloboda“ i site se
stopuvaat vo edna golema kolona koja izleguva na ulica. Na scenata
ostanuva samo baba Iqovica i vozdivnuva: „E-ox! }e zdivneme i nie
slobodni ot begovite i agi!...“
Vtorata scena se odviva vo edna „selska prespanska soba“
okolu ~ie ogni{te se dedo Trpo i baba Trpovica, i so istaknati
paroli „Da ìvee Ilinden“, „Ilinden 1903 - Ilinden 1949“, {to go
odreduva i vremeto na nastanite i mestoto na nivnoto zbidnuvawe.
Tema na nivniot razgovor e Crna Makedonija, borbata na
makedonskot i gr~kiot narod za sloboda i demokratija, sudirot me|u
Rusija i Amerkia, nasekade du{mani i {pioni, ta vozdivnuvaat deka
„pi{ano & bilo na Makedonija makite sekoga{ da bidat so nea“. Me|u
niv e i u{te eden neprijatel Tito so svoite oficeri i vojnici koj
im zboruval: „bre budali, {to se borite so grcite, bre“. Doa|a nova
li~nost Nase, so kogo se prodolùva razgovorot za titovskite
izdajnici. Podgoneti od site strani, tie ne znaat kade da begaat,
dali vo Albanija ili vo Jugoslavija. Ni mrtvi kaj Tito, vo
Jugoslavija, tuku zaedno so celiot narod vo Albanija. Vo taa panika
i begstvo zavr{uva vtorata slika. Istite li~nosti se javuvaat i vo
tretata slika, vo sobata koja ja krasat portretite na Stalin i
Zahariadis i dijalozite koi se vodat mo{ne razvle~eno i
moraliziraat za predavnicite, titovite agenti za koi se
raspravalo na javno op{to zasedanie. Baba Trpevica i dedo Trpo
razgovaraat za Mitrovski kako zmija vo pazuvi, {pion, crvec, takov
e makedonskiot ksmet, pa za ku~kata Vera, da i se sotre imeto i ogan
da ja izgori. A ne bile samo tie, tuku so niv bile mnogumina drugi.
„Na{iot narod od vekovi ne }e vidi bel den“, zaklu~uva babata.
Zastanuva pred portretot na Stalin i se vkamenuva. Se voshituva:
„Koga go gledam mi stava drago i s# zaboravuvam: i bolka, i gajle i
s#. Togaj mislata mi leta daleko vo rodnoto selo, kaj na{ite ubavi
ezera, poliwa i planiwe vo na{ite kitni sela. I taka mi rastat
kriqa, mi se plni srceto so nade`di, deka brgo }e se vratime doma,
vo na{iot kraj se podmladuvam i aj }e litnam“. Toj zanes i izmama,
li~na izmama koja se pretvora vo nacionalna tragedija, ja prekinuva
doa|aweto na Nase i Tronda. Se obnovuva razgovorot deka ako gi
podelat so gr~kiot narod,toa zna~i da gi odvojat od celiot
progresiven svet, Sovetskiot Sojuz i od Stalin. Taka, prifa}a dedo
Trpo, razdeleni site }e n# tepaat, mo}ta i silata se vo
zaedni{tvoto. Mladite soop{tuvaat deka se zemale, stapile vo
brak, deka ne samo vo borbata tuku sega vo fabrikata odnovo
stanala udarni~ka i gi zamoluvaat zaedno kako edno semejstvo da
odat na kino. Sre}ata nema kraj. Poslednata parola kako kraj na
piesata ja isfrluva dedo Trpo, „A koga so bra}ata grci si ja
oslobodime na{ata zemja, togaj pak }e gradime i na kino }e odime i
}e se veselime“.
Tematski piesata se nadovrzuva i na prethodnite dramski
obidi na Paskal Paskalevski, iako taa pretstavuva najotvoren i
najèstok politi~ki pamflet za Tito, vo istovreme i takva
propaganda za borbata i edinstvoto pod kapata na Zahariadis.
Izmamata i zagubata se celosno na stranata na Makedoncite. Ona
{to pretstavuva poseben kvalitet na piesata e koristeweto na
makedonskoto folklorno bogatstvo. Zapo~nuvaweto so pesna, kako
da go navestuva dijalo{koto mo{ne dobro koristewe pred s# na
kratkite folklorni ànri, pogovorkite i poslovicite,
blagoslovite i kletvite, podocna potvrdeni kako tvore~ka
angaìranost i so izdavaweto na knigata „Narodni pesni od Egejska
Makedonija“. Svojata mala dramska trijada avtorot ja zaokruùva so
piesata vo dve sliki „Oroto na dedo Trajko“, str. 34-41. Prostorot
vo koj se slu~uva dejstvieto odnovo e edno makedonsko selo. Vo
prvata slika go sledime razgovorot za zagriènosta na dedo Trajko
i negovata èna Sevda {to seu{te doma ne se vratila }erkata
Lenka. Dodeka tie razgovaraat taa doa|a i radosno soop{tuva deka
im nosi pismo od bate Pejko. Tatkoto i se obra}a „pro~itaj go
pismoto i kaì go na makedonski ezik da go razbere i majka ti“. Toj
im soop{tuva deka sega e vo desetiot bataljon na 110 edinica, i od
prvite denovi na dekemvri u~estvuvaat vo operaciite protiv
italijancite na viso~inite na Podgradec. So eden napad re~isi gi
razbile neprijatelite. Koi uspeaale da pobegnat pobegnale, a
drugite gi fatile kako ovci. Tatkoto se voshituva na hrabrosta i
uspesite na mladite borci. Sinot u{te gi izvestuva deka nau~il oti
brat mu bil na centralniot sektor koj vojuval na viso~inata na
Trepe{ina. Doma}inot predlaga da gi povikaat rodninite i
kom{iite i zaedno da se razveselat i da go proslavat pismoto koe
im donese tolku ubavi novosti. Gostite brzo pristignuvat i se
veselat. Gajdaxijata ja zapo~nuva pesnata i site ja prifa}aat. Tokmu
vo razgorot na veselbata odnenade` i grubo vo sobata upa|aat
na~alnikot so dvajca xandari. Vikaat na gr~ki, se zakanuvaat i
preturaat, na sila go vrzuvaat dedo Trajko i go odnesuvaat so sebe.
Vtorata slika se slu~uva vo istata soba i so istite li~nosti.
Baba Sevda raboti niz ku}a i „pee tiho stara makedonska pesna“,
dodeka po ~ardakot se slu{aat ~ekori. Taa znae, si doa|a
doma}inot, se vra}a od bunkerite na Demokratskata Armija, kade so
radost odel kako dobrovolec da im pomaga na „na{ite deca“.
Svojata radost & ja objasnuva so toa deka doznal oti decata bile
okolu nivnite sela i moèbi }e dojdat, deka Iqo bil oficer na
DAG, a }erkata Lenka imala vod i sluèla vo istiot bataljon. I
dodeka tie go vodat razgovorot, od dvorot se slu{aat novi ~ekori.
Doagaat partizanite. Sinot Iqo veli deka se na minuvawe i
svratile malku da gi vidat. Gajdaxijata mu dofrla oti ima zo{to da
se raduva, za{to sinot mu e potporu~nik, a }erkata vodnik. Vo toj
razgovor od informacijata na dedo Trajko doznavame deka golemiot
sin juna~ki zaginal na albanskiot front i tamu gi ostavil koskite
vo borbata so italijanskite fa{isti. Bratstvoto i edinstvoto
zaradi koi kako i da se pi{uvani site tri pieski od knigata, go
dokumentira gajdaxijata. „E, dedo Trajko {to be{e togaa i {to e
sega! Sloboda... Moìme kako ni srce saka da peeme i da igrame
makedonski pesni i ora... I si gi peeme, i si gi igrame koga ni srce
saka... I zaedno so nas gi peat grcite drugari i drugarki, kako i nie
gi peeme i igrame nivnite pesni i ora. Slobodata, mirot i
soìtelstvoto se vekovni ideali na makedonskiot narod, koj srede
balkanskite dràvi i narodi ja saka sopstvenata samostojnost i
dràvnost kako osnoven preduslov za prijatelstvo, doverba i
sorabotka me|u narodite. Toa i se motivite za nivno u~estvo u{te
vo edna nova i pak tu|a vojna.
Pri krajot na 1951 godina Paskal Paskalevski doa|a vo
Var{ava i po direktiva na Komunisti~kata partija zapo~nuva da go
ureduva i vodi radio ~asot po makedonski jazik. Kako urednik,
novinar i voditel nastojuval {to pove}e da se ~ue makedonskiot
zbor i da se znaat vistinite za Makedonija. Od mno{tvoto
profesionalni zada~i vo arhivata so~uvani se pove}e raskazi za
vozrasni i deca, reportaì, komentari, osvrti, esei i dva
„radioske~a“. Prviot „Izbori“, dva lista ma{inopis i vo dva
primeroci, na krajot od vtoritot list go dava i podatokot deka e
napi{an vo „Var{ava, noemvri 1952 g.“. Vtoriot radioske~ e
ozaglaven kako „Na{ata konstitucija“, eden list ma{inopis. Listot
e ispolnet vo celost so gusto ot~ukan tekst, ta najverojatno ne
ostanalo mesto da se zabeleì to~nata data na negovoto
nastanuvawe. Toa e korpusot dramski tekstovi na Paskal
Paskalevski. Vedna{ treba da se odbeleì deka kako umetni~ko-
estetski trud tie nemaat mesto i zna~ewe vo tekovite i
rezultatite na sovremenata makedonska literatura. Toa na nivniot
avtor mu go obezbeduvaat stihovite i raskazite, negovata
novinarsko-publicisti~ka i folkloristi~ka dejnost. Vo taa {iroka
i raznovidna lepeza od ìvotnite i tvore~ki vrvici na
Paskalevski, negovite dramski obidi ostanuvaat samo toa i niv gi
pro{iruvaat kako soznajba. Nivnoto pi{uvawe na makedonski
literaturen jazik, koga toj se konstituira i normira, vo tu|i
prostori i uslovi, zalo`bite na avtorot ja dobivaat najvisokata
smisla i vrednost. Toj e potvrda pove}e „deka pi{aniot zbor na
makedonski jazik i na makdeonski temi i motivi pretstavuva golem
pridones vo razbuduvaweto na nacionalnata makedonska svest i
osamostojuvaweto na nacionalnata makedonska literatura“.65) Samo
po sebe toa e dovolno za podvig. Jazikot kako osnovno sredstvo ne
samo na izrazuvawe, tuku i na prepoznavawe, ja dobiva prvi~nata i
vrednosna uloga vo slu~ajot na ovoj avtor, pred vrednosnata merka
na samoto delo. Toa }e re~e deka ja zgolemuva i negovata knièvno-
istoriska pojavnost. Taa funkcija izvonredno dobro toj ja
ostvaruval za vreme na Gra|anskata vojna vo Grcija, na slobodnata
teritorija vo Prespa, potoa vo Polska, kade tokmu od negovite
stihotvorbi makedonskite deca ne go zaboravaat i go u~at svojot
maj~in makedonski jazik, podatoci koi nikako ne smeat da se
odminat koga se zboruva i pi{uva za Paskal Paskalevski. Deka
najdobro i najuverlivo sekoj avtor moè da se izrazuva na svojot
jazik, go potvrduva i negoviot primer. Najvrednosnoto po
knièvnite merila e najgolemiot del od negovoto tvore{tvo
sozdavano tokmu na makedonski jazik, nasprema ona po obem mnogu
pomalo sozdavano na gr~ki i na bugarski jazik.
Si zemavme za pravo pi{uvaj}i za dramskite zafatki na
Paskalevski niv da gi imenuvame kako politi~ki agitki oblikuvani
vo dijalo{ka forma. Se obidovme toa i da go argumentirame,66) iako
naj~esto samite temi i idei vo tekstovite toa jasno go predo~uvaat,
pa duri i ne baraat posebni komentari. Nivnoto pi{uvawe se javuva
kako zada~a na denot, na aktuelnata politi~ka sostojba. Toa }e re~e
deka naj~esto ne pretstavuvaat tvore~ka pobuda i potreba, tuku se
predizvikani od potrebite, od celite i zada~ite na Partijata.
Ednostavno tie se partiska zada~a. Parola, povik, patokaz javno
upaten do narodot preku vesnikot, knigata, i sekako niz eterot na
toga{ najmo}noto informativno glasilo radioto. Ottuka i
vpe~atokot deka tie kako da se napi{ani vo eden zdiv, ne retko na
brzina, {to go potvrduvaat dramskite dejstvija koi se odvivaat na
edno mesto, vo ograni~en prostor, so odreden broj na likovi, niz
kratok i sekako aktiven op{testven anga`man, naj~esto izrazen
otvoreno i parola{ki, bez sozdavawe na karakterni i celi
li~nosti i gradewe na dramatur{kite postavki. Napi{ani zna~i
brzo i lesno, me|u drugoto i kako potreba za nivno javno
izveduvawe, prikaùvawe. Sosema sfatlivo deka takvite pobudi
na preden plan kako relevantna tvore~ka objava ja imaat
deklarativnosta. Taka se sozdavaat likovite i dijalozite,
dramskite dejstvija i konflikti, ako vo vistinska smisla na zborot
moè da se kaè taka. No pritoa, posebno treba da se naglasi deka
upotrebnosta na jazikot ja dobiva svojat polnozna~nost vo glasno i
jasno naglasenata nacionalna svest i sovest, nacionalna
makedonska pripadnost, koja {to e vo potpolna harmonija so
ideolo{kata dramska nafatka kaj Paskal Paskalevski. Pokraj site
zabludi {to potoa mnogu tragi~no za makedonskiot narod gi
potvrdija tretiranite nastani vo piesite, tie pretstavuvaat i
dragoceno pi{ano svedo{tvo za svoeto vreme, literatizirana
istorija, argument kako nepobiten fakt i sega i ovde nasprema bi
rekle istoriskiot fanatizam i {ovinizam na Grcija, i pove}e od
toa fa{izam, kako niven osnoven mentalen predizvik vo
sevkupnosta na nivnoto egzistirawe. Vistinata i pravdinata
ponekoga{ se zabavuvaat, no nikoga{ i ne se zaboravaat. Del od niv
se li~nosta i deloto na Paskal Paskalevski.
Me|u drugite brojni aktivnosti, sekoj mig go koristel da
zapi{e nova narodna pesna, prikazna ili legenda. Podocna, vo
slobodniot del od tatkovinata, }e mu bide objavena knigata
„Narodni pesni od Egejska Makedonija“.67) ]e ostanat i tie kako
nepobiten fakt za qubovta i privrzanosta kon tatkovinata, kako
negova neuni{tiva traga i neoborliv argument oti toj nekoga{ bil i
postoel, sozdaval i vekuval. Na 128 stranici od knigata,
redosledno se pomesteni: obredni pesni (1-23, go ozna~uva brojot na
tvorbite), bitovi (24-42), qubovni (43-74), trudovo-profesionalni
(75-93), istoriski (94-110), revolucionerni (134-152) i pesni od
antifa{isti~kiot otpor (153-188). I sleduvaat u{te prikaznata
„Sveta Jana“ (predanie), kosturski prokolnuvawa, falbi, pogovori,
za svetkavicata, razni re~enici (125-128) str. Taa negova rabota
posebno priznanie dobiva i vo prisustvoto na stranicite od
beleìtata kniga na Kiril Penu{liski „Narodnata kultura na
Egejska Makedonija“. 68) Narodnite tvorbi {to gi objavuva vo ovaa
kniga gi sobiral vo Prespansko i Kostursko vo periodot od 1947 do
1949 godina. Taa pretstavuva eden selektiven izbor od sobira~kata
dejnost na Paskalevski, {to najdobro go ilustrira podatokot deka
vo negovata rhiva se so~uvani brojni listovi ma{inopis na narodni
pesni. Vo svoite spomeni Ta{ko Bel~ev kako {to ve}e vidovme
zabeleùva deka knigata bila objavena i vo Romanija. Na{ite
istraùvawa ne go potvrdija ovoj podatok. No to~no e pak deka e
izdadena kniga „Svetli prostori“ so podnaslov „(sbornik narodni
pesni i stihotvoreni®)“.69 No edno e naslovot, ne{to sosema drugo e
sodrìnata na knigata. Redakcijata na „Makedonski otdel“ pri
„Izdatelstvo „Nea Elada“ vo svojot kratok uvod imenuvan kako
„Nekolko dumi do ~itatelo“ se obra}a so: „Makedonskiot otdel na
izdatelstvoto „Nea Elada“ vo stremeò da se doprinesi za
obogatvanieto na mladata makedonska poezi®, re{i da izdade toŸ
mal sbornik stihotvoreni® na klasi~eski i sovremeni
predstaviteli na meg¥narodnata revol¥cionna poezi®, kako i
nekolko makedonski i gr†cki narodni i revol¥cionerni pesni. ToŸ
skromen sbornik }e bide edna realna pomo{ za na{ite
hudoèstveni kolektivi i osobeno za na{ite mladinci, koi pi{at.
Se nadevame, oti pri edno vtoro izdanie izdatelstvoto ke ima
vozmo`nost da obogati nasto®çio sbornik so novi tvorbi ot na{ata
i meg¥narodnata revol¥ciona poezi®“. Narodnata revolucionerna
pesna e samo mal voved vo ovaa svoevidna antologija podgotvena od
Paskalevski, {to go otkriva i vo nova dimenzija, za{to vsu{nost
taa e izbor na umetni~ka socijalna i revolucionerna poezija.
Knigata se pojavuva pred s# kako potreba za mladite i dru{tvata
koi niz kulturno-umetni~ki programi dejstvuvaat me|u narodot, ~ii
potrebi }e bidat povod i za dramskite tekstovi na avtorot. Na
poslednata stranica dadeni se u{te podatocite deka taa „se pe~ati
vo dekemvri/ 1952 g. vo 3000 tira`“ i toa e s#. Za àl knigata ne
sodrì drugi podatoci koi poto~no }e gi odredat nejzinite avtori i
izdava~ot.
Zbornikot e podelen vo pove}e poglavja. Prvoto e „Makedonski
narodni pesni“, str. 7-13, vo koe se zastapeni naslovite: „RazvivaŸ,
goro...“, „Arami® kukÝ nema“, „Sirma voŸvoda“ i „Otgore idat“.
Makedonskata literatura prodolùva so pretstavuvaweto na
stihovi od „Makedonski poeti“: Konstantin Miladinov, Rajko
@inzifov, Kosta Racin, Kole Nedelkovski, Mite Bogoevski i T.
Pejkov, str. 15-49. Vtoroto poglavje posveteno na gr~kata literatura
donesuva tri narodni pesni i stihovi od Kostas Palamas, Janis
Ricos, Nikos Papaperiklis, K. Janopulos, Menelaos Ludemis i
Sofija Mavrodi-Papadaki. Ruski i sovetski poeti, kako treto
poglavje, gi pretstavuvaat A. Pu{kin, Vladimir Majakovski, Petar
Krju~enko i Andrej Mali{ko. Vo delot na bugarski poeti zastapeni
se Ivan Vazov, Hristo Smirnenski, N. Vapcarov i Veselin Georgiev
Andreev. Izborot srpski poeti gi opfa}a Jovan Jovanovi}-Zmaj,
albanskite Aleks â~i, turskite Nazim Hikmet, romanskite Mar~ea
Bresla{u, polskite Adam Mickievi~, ~e{koslova~kite Stanislav
Noiman, ungarskite [andor Petefi, kineskite Mao Ce Tung i
korejskite Li Chan. Zbornikot e samo del od u{te edna tvore~ka
aktivnost kako dolgoro~na humana zada~a na priop{tuvawe,
odnosno prepejuvawe i prevod na poezija i proza od makedonski,
bugarski i gr~ki jazik, taka sozdavaj}i novi mostovi na
prijatelstvo, doverba i sorabotka me|u narodite i dràvite.
Negovi prepevi i prevodi se rasfrlani na stranicite od pove}e
vesnici i spisanija, knigi i zbornici.
Knigata {to sega mu se nudi na pro~it na makedonskiot
~itatel, pod naslovot na prvata stihozbirka na Paskal
Paskalevski „Prolet nad Egej“, pretstavuva eden vid mo`na kniga za
li~nosta i deloto na ovoj sekako zasluèn gord i nepokoren
makedonski sin. Taa e izbor od negovoto bogato tvore{tvo
sozdavano vo vremenski protok na pove}e od pet decenii niz
tvore~kiot predizvik na stihot, prozata, dramskata literatura,
humorot i satirata, novinarsko-pulicisti~kata dejnost koja ne moè
a da ne dopre re~isi do site nejzini ànrovi, prepevot i prevodot,
sobiraweto i publikuvaweto na narodnata literatura. Doa|a taa vo
eden moèn zaokruèn vid da ni go dobliì i otkrie ~ovekot i
avtorot koj celiot svoj ìvot go minal pod znakot na otkornatikot.
Kako da mu bilo pi{ano postojano da ìvee i sozdava pod mo{ne
te{ki, èstoki i nikoga{ blagoprijatni uslovi. Toj e eden od
generacijata na svoi sovremenici koi sozdavaa nezavisno vo
raspar~enite i porobeni delovi na tatkovinata, na Ko~o Racin,
Kole Nedelkovski, Venko Markovski, Mite Bogoevski i Aco
Karamanov, na Nikola Jonkov Vapcarov, Anton Popov, Mihail
Smatrakalev, \or|i Abaxiev, Asen [urdov-Vedrov i Anton Velikov-
Belomorski, na Kole Simit~iev, Vasko Karaxa, Dinko Kozinakov, F.
Pejkov, Paskal Bandilov, K. Makedonski, Van~o Pqukovski i u{te
mnogu drugi, i u{te mnogu drugi, od koi poslednite i re~isi malku n&
se poznati. Neka bidat tie i idna obvrska na makedonskata
knièvna istorija. Ete me|u niv e i Paskal Paskalevski, ~ovek i
tvorec ispolnet so edinstvenata tema ednostavno imenuvana so
imeto na edinstvenata tatkovina Makedonija. Toa se negovite idei
i ideali, negovata svest i sovest, negovite soni{ta i kopneì,
radosti i tagi ostaveni kako trajna traga so mo}ta na pi{aniot
zbor. Na odgovornosta pred pi{aniot zbor nego mu vozvatil so
svojot maj~in zbor, zborot na negovata prva vozdi{ka i ~ekor,
zborot na koj misli i ~uvstvuva, najintimno se raduva i boleduva.
Zborot so koj deneska u{te opstojuva i se nadeva pi{uvaj}i ja
svojata avtobiografija, eden po mnogu ne{ta neobi~en roman za
sudbinata na maliot ~ovek i za site negovi premreìja i buri, no i
za proletta vo du{ata presuvana kako cvet od herbarium koj
nikoga{ nema da zgine. Ottuka vo taa prostodu{na makedonska
du{i~ka ne im zameruvajte i na site gre{ki, zastranuvawa, zabludi,
izmami. Moè li ~ovekot voop{to da go mine ìvotot bez niv!? I
dali tokmu ne vo taa sevkupnost toj se prepoznava i se
identifikuva kako ~ovek. Taka toj kako amanet i gi ostava site tie
nedobroj ispi{ani stranici za po~it i qubov, no i za razbirawe i
prostuvawe, za edna nu`na ~ove~ka vozvratena merka kon ona {to
sme bile i s# {to sme minale, i kako uka i pouka, i kako traga za
eden ~ove~ki ìvot, edna sudbina, kratko i nepovratno dadena
sekomu od nas.
-----------------
1. Risto Kirijazovski, Narodnooloboditelniot front i drugite organizacii na makedoncite od
Egejska Makedonija, izd. Kultura, Skopje, 1985, str. 408. Da se vidi u{te na str. 222, 346, 351,
353.
2. Ta{ko D. Bel~ev, Bobata za zapazuvawe i razvoj na makedonizmot nadvor od granicite na
NRM, rakopis, Arhiv na Institutot za nacionalna istorija, Skopje, Sl.IV, 280, str. 67-78.
3. Ta{ko Mamurovski, Paskal Mitrevski i negovoto vreme (1912-1978), izd. Institut za
nacionalna istorija, Skopje, 1992, str. 108, 221.
4. Ta{ko Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija (1945-1949), izd. NIO „Studenski
zbor“, Skopje, 1987, str. 208-210.
5. Pavle Rakovski, KP na Grcija i Makedoncite, (sogleduvawa, razmisluvawa, soznanija) izd.
Makedonska kniga, Skopje, 1990, str. 151.
6. KPG i makedonskoto nacionalno pra{awe, izbor, redakcija, komentar i prevod D-r Risto
Kirijazovski, izd. Arhiv na Makedonija, Skopje, 1982, str. 358.
7. Risto Kirijazovski, Makedonskiot pe~at vo egejskiot del na Makedonija vo tekot na
Gra|anskata vojna vo Grcija (1945-1949), Istorija, Skopje, god. VIII, br. 2, 1972, str. 93-119.
8. Isto, str. 101.
9. T. Bel~ev, Borbata za zapazuvawe..., str. 74. Za istoto vidi kaj R. Kirjazovski, Makedonski
nacionalni institucii vo egejskiot del na Makedonija (1941-1961), izd. Institut za nacionalna
istorija, Skopje, 1987, str. 212.
10. P. Paskalevski, Prolet nad Egej, Izd. Agit-Prop, NOF, Biblioteka „Nepokoren“, br. 2, mart
1949 g.
11. Od razgovorite so Paskal Paskalevski, Sofija, 20 i 22 april 1993.
12. R. Kirijazovski, Makedonskiot pe~at..., str.102.
13. Narodni pesni od Egejska Makedonija, sobral Paskal Paskalevski, izd. Filozofski
fakultet na Univerzitetot, Institut za makedonski jazik, Skopje, 1959, str. 128.
14. R. Kirijazovski, Makedonskiot pe~at..., str. 103.
15. Na stranicite od vesnikot „Demokrat“, Paskal Paskalevski }e objavi pove}e prilozi.
Golemiot kriti~ki tekst „Nedonoseno, a i bez ime“ e odglas za knigata „Makedonsko narodno
tvor~estvo - narodni pesni“, god. II, br. 94, 20, 21 i 22 april 1957, str. 2, 4. Objavil {est
stihotvorbi: „Za ~ovekot“, god. II, br.95 (2116), 23 april 1957, str. 2 (pod sekoja od niv ja
zapi{al i datata na nivnoto pi{uvawe, taka ovaa stihotvorba e ispeana vo Sofija, 1957);
„NeŸk†um po gluvite porti“, god.II. br. 51 (2200), str. 5, (Sofija, 1957); „Skapo mi cve}e“, god. II,
br. 36 (2185), 4 oktomvri 1957, str. 4, (Sofija, avgust 1957); „Gugu~e...“, god. II, br.40 (2189), 18
oktomvri 1957, str. 6, (Sofija, juli 1957); „Rodna zem®“, god. II, br. 46 (2195), 8 noemvri 1957, str.
4, (Sofija, avgust 1957); „Vragovski vetrovi“, god. II. br.(2202), 29 noemvri 1957, str. 4 (Sofija,
1957); podatocite {to gi ostava avtorot posvedo~uvaat deka Paskal Paskalevski vo tekot na
1957 godina, aktivno pi{uval i objavuval stihovi, za koi Ta{ko Bel~ev }e zabeleì deka
najubavo gi izrazuvaat negovata taga, bolka i razo~aruvawe vo novata i tu|a sredina, vo
Bugarija.
16. T. Bel~ev, Borbata za zapazuvawe... str. 330-335.
17. Isto, str. 182, 360.
18. Petre Nakovski, Makedonski deca vo Polska (1948-1968), (Politikolo{ka studija), izd.
Mlad borec, Skopje, 1987, str. 214.
19. Isto, str. 215.
20. T. Mamurovski, Svetli likovi od Egejska Makedonija, str. 210.
21. Vo u~ebnicite za makedonskite deca vo Polska, Paskal Paskalevski }e bide zastapen so
pove}e stihotvorbi i raskazi, koi se potpi{ani so negovoto ime i prezime. Vo îtanka za III
oddelenie, Warszawa 1958, Panstwowe zakiady wydawnisti szkolnych, e objavena stihotvorbata
„Prolet“, str. 161. Vo ~itankata za IV oddelenie, Warszawa 1958, Panstwowe zakiadu wydawinictw
szkolnych, zastapen e so stihotvorbata „Za demokratija“, vsu{nost objaveni se 52 stiha od
istoimenata poema, str. 226-227. So ~etiri stihotvorbi e zastapen vo îtanka za 5 oddelenie.
Warszawa 1959. Panstwowe zakidy wydawinictw szkolnych. „Kat moj roden“, str. 6-7. „Nostalgija“, str.
11-12, „Ela brate...“, str. 145-146, „Kita moma“, str. 160-162. Vo ~itankata e objaven i negoviot
prepev na stihotvorbata „Plak junakot nejke“ na gr~kiot poet Nikos Papaperiklis, str. 147.
[est stihotvorbi go pretstavuvaat vo îtanka za VI oddelenie, sostaveil: Kole Simit~iev,
Warszawa 1958, Panstwowe zakiady wydawnictw szkolnych „Tatkovina“, str. 3-4, „Egej, kale{o mome“,
str. 30-31, „Egejski rejs“, str. 31-32, „Mladinski mar{“, str. 43-44, „Pando [iperkov“, str. 69-70,
i „Belojanis“, str. 77-79. Vo Primeri od makedonskata literatura za VII oddelenie, sostavile:
K. Simit~iev i P. [apkarev, Warszawa 1959, Panstwowe zaklady wydawnictw szkolnych, objaveni mu se
stihotvorbite „Rodna zemja“, str. 261, „Skapo mi cve}e“, str. 262 i „Za ~ovekot“, str. 270-271,
kako i poemata „Jas taka te pametvam“, str. 263-269. Vo Primeri od literaturata za srednite
{koli, sostavil K. Simit~iev i P. [apkarev, Warszawa, 1964, Panstwowe zakidy wydawnictw
szzkolnych, zastapen e so dve stihotvorbi „Tatkovina“, str. 107-108 i „Kopne` za bratstvo“, str.
108-109.
22. Paskal Paskalevski, Lokvata, Primeri od Literaturata za srednite {koli, Sostavil K.
Simit~iev i P. [apkarev, Warszawa, 1964, Panstwowe zakiady wydawnictw szkolnych, str. 109-113.
23. Paskal Paskalevski, Itrina, raskaz, ma{inopis, sedum stranici, od arhivata na avtorot.
24. Paskal Paskalevski, Prvite ~ekori, ma{inopis, tri stranici, od arhivata na avtorot.
25. P. Paskalevski, Pri~ek, Spomeni i raskazi od borbata, politi~ki i literaturni izdani®,
1961, str. 241-245.
26. P. Paskalevski, Krvodaritelkata, Spomeni i raskazi od borbata, politi~ki i literaturni
izdani®, 1961, str. 259-262.
27. Saboterite, (Raskaz), Makedonski raskazi, Izd. „Nea Elada“, 1952, str. 3-7.
28. P. [arenko, Niti smrtta..., Nepokoren, 5 septemvri 1948.
29. Katranica i K†rmsko, (Raskaz), ma{inopis, edna stranica, od arhivata na avtorot.
30. Tabelki, (Raskaz), ma{inopis, dve stranici, od arhivata na avtorot.
31. Zelenata raketa, (Raskaz), ma{inopis, edna stranica, od arhivata na avtorot.
32. Dìkata, (Raskaz), ma{inopis, dve stranici, od arhivata na avtorot.
33. Nepokoreni, ma{inopis, ~etiri stranici, od arhivata na avtorot.
34. Kalemi, (detski raskaz), ma{inopis, dve stranici, od arhivata na avtorot.
35. Pionerot Tole, (Detski raskaz), ma{inopis, tri stranici, od arhivata na avtorot.
36. Nerazdelni drugari, (Detski raskaz), ma{inopis, pet stranici, od arhivata na avtorot.
37. Govedarkata, (Raskaz), rakopis, portokalova tetratka, str. 15-20, od arhivata na avtorot.
38. Sonot na Mice, (Raskaz), rakopis, portokalova tetratka, str. 1-6, od arhivata na avtorot.
39. Paskal Paskalevski, Dinko, Primeri od makedonskata literatura za VII oddelenie,
Sostavil K. Simit~iev i P. [apkarev, Warszawa 1959, Panstwowe zakiady wydawnictw szkolnych, str.
255-260.
40. Na{ata pe~atnica, (Kako raskaz), rakopis, portokalova tetratka, str. 7-10, od arhivata na
avtorot.
41. P. Paskalevski, Na{iot bilten, Nepokoren, god. II, br. 14, 5 oktomvri 1948, str. 3.
42. Veli~ka, Majkata, Nova Makedonka, br. 6, septemvri 1948.
43. P. P., Od tilot, Bilten.
44. I starite gi trogna borbata, Bilten, br. 4, 15 septemvri 1948 god. str. 2.
45. ]e jadime farina, Bilten, br. 3, 11 septemvri 1948 god. str. 2.
46. Georgi slepiot, (feŸleton), Var{ava ¥ni 1953 g. ma{inopis, dve stranici, tekst za
makedonskiot ~as na polskoto radio, od arhivata na avtorot.
47. P. Paskalevski, Bunkeri.., Nepokoren, god. II, br. 14, 5 oktomvri 1948, str. 3.
48. Pismo od Eg. Makedoni®, (feŸleton) Var{ava maj 1952 g. ma{inopis, edna stranica, tekst za
makedonski ~as na polskoto radio, od arhivata na avtorot.
49. (P.P), ûjte go Simeto, ma{inopis, edna stranica, materijal za yiden vesnik, od arhivata na
avtorot.
50. (P.P.), O~ite na emigrantite, ma{inopis, edna stranica, materijal za yiden vesnik, od
arhivata na avtorot.
51. Koga maran®ata vrie (FeŸleton), Var{ava 1952 g., dve stranici ma{inopis tekst za
52. Paskal Paskalevski, Septemvriski spomeni, ma{inopis, tri stranici, od arhivata na
avtorot.
53. Nedorazumenie? (Slu~ki v†v vlaka), ma{inopis, dve stranici, od arhivata na avtorot.
54. Me~ta na narodite, (Komentar~e), Var{ava 21 dekemvri 1951 g., ma{inopis, edna stranica,
tekst za makedonskiot ~as na polskoto radio, od arhivata na avtorot.
55. Prolet vo na{ata zem®, (FeŸleton), Var{ava maj 1953 g., ma{inopis, dve stranici, tekst za
56. Revolucii, (FeŸleton), Var{ava juli 1953 g., ma{inopis, dve stranici, tekst za
57. Staro m®sto, (FeŸleton), Var{ava juni 195 g. ma{inopis, tri straanici, tekst za
58. Makedonskite narodni umotvorbi-doprinos za bratstvoto i edinstvoto megu gr~kiot i
makedonskiot narod, (O~erk), ma{inopis, tri stranici, Var{ava ®nuari 1953 g., tekst za
59. Paskal Paskalevski, Nedonoseno, a i bez ime, Demokrat, 20, 21 i 22 april 1957, ful, 94, str.
2-4.
60. Od drugarot P. P., Plodot na zaedni~kata borba, Nepokoren, god. I, br. 4, 10 septemvri, 1947
g. str. 1-2.
61. Za demokratijata, Od dr. P. Paskalevski, Nepokoren, god. II, br. 17, 10 dekemvri 1948, str.
2.62. Pas. Paskalevski, Pozdrav od ranetite, Nepokoren, god. 2, br. 12, 23 avgust 1948, str. 3.
63. Za sveta narodna sloboda, Likovi na padnati narodni borci, 1962, politi~ki i literaturni
izdanija, str. 182-184.
64. Piesi, Izdatelstvo „Nea Elada“, 1952.
65. Miodrag Drugovac, Makedonskata literatura od Misirkov do Racin, izd. „Na{a kniga“,
Skopje, 1986, str. 281.
66. Vasil Tocinovski, Dramskite agitki na Paskal Paskalevski, Teatarski glasnik, Skopje, god.
19, br. 41, maj 1995, str. 148-156.
67. Narodni pesni od Egejska Makedonija, sobral Paskal Paskalevski, izd. Filozofski
fakultet na Univerzitetot, Institut za makedonski jazik, Skopje, 1959, str, 128.
68. Kiril Penu{liski, Narodnata kultura na Egejska Makedonija, izd. Misla, Skopje, 1992, str.
50, 86, 91, 92, 93, 108, 109, 110, 113.
69.Svetli prostori, (Sbornik narodni pesni i stihotvoreni®), Izdatelstvo „Nea Elada“,
Makedonski otdel, 1952, str. 141.

БАЛКАНСКИТЕ ВОЈНИ И МАКЕДОНИЈА - Ѓорѓи АБАЏИЕВ

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

You might also like

БАЛКАНСКИТЕ ВОЈНИ И МАКЕДОНИЈА - Ѓорѓи АБАЏИЕВ

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

БАЛКАНСКИТЕ ВОЈНИ И МАКЕДОНИЈА - Ѓорѓи АБАЏИЕВ

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Vasil Tocinovski

ANTON POPOV I PASKAL PASKALEVSKI

ANTON POPOV ILI PRERANOTO ZAMINUVAWE NA UBAVINATA

Od redovite na bleskotnoto poglavje vo makedonskata

„Nie }e umreme za ovoj svet,

I ako vo ovie denovi na krv i bura

Jas ne sum poet

Malubrojniot korpus od stihovi, go zbogatija istra`uvawata

„Sonceto gree deneska i topli,

Sne`nite buri gi snema.

Vo rascvet se prvite drvja,

Kako {to ~ovekoviot dom, se gradi ku}ata kamen po kamen, taka

Likot i podvigot na borecot nikoga{ ne treba da bidat

You might also like