Zloraba pravice

Vaje X (2018/19) Pripravil:

Aleš Novak

ZLORABA PRAVICE I.

A. Priprava na vaje
Preberite odsek o zlorabi pravice v delu: Marijan Pavčnik,
Teorija prava (2015), str. 174-181 (oz. Teorija prava 2011,
str. 168-173 ali Teorija prava (2007), str. 208-214).

Odgovorite na naslednja vprašanja:

1. Kateri elementi sestavljajo dejanski stan zlorabe
pravice?
2. Zakaj pravici, ki si v primeru zlorabe pravice
nasprotujeta, nista takšni, da se nujno (pojmovno)
izključujeta?
3. Kako razumete razliko med subjektivno in objektivno
teorijo o zlorabi pravice?

Kaj je zloraba pravice?

Locimo dve situaciji; -posameznik ravna protipravno; njegovo
ravnanje nima pravne podlage
-posameznik izhaja iz dolocene pravice;
-ravna tako, da ostaja v mejah svojega upravicenja (zakonito
izvrsevanje pravice)
-ravna tako, da presega meje svojega upravicenja – govorimo
o zlorabi pravice

Ugotavljanje zlorabe pravice;

o dejanskem stanu zlorabe pravice lahko govorimo, ce
-nosilec izhaja iz pravno dopustnega abstraktnega upravicenja,
ki ga uresnicuje tako, da presega meje tega upravicenja
-pride do konflikta dveh pravic, ki se med seboj ne izkljucujeta
-??

Preseganje mej absolut. Upravicenja;

Pravni subjekt pri zlorabi pravice izhaja iz svoje nesporne
pravice
Tezava se pojavi, ko pravico uresnicuje tako, da preseze njene
meje

1
 Zloraba pravice

Kako do te ocene? –kaksna je obicajna uporaba pravice? –zakaj

nam je pravica priznana (njen smoter, namen, itd)

Konflikt neizkljucujocih se pravic

Do konflikta med dvema pravicama lahko pride v dveh primerih –
obstaja ze po naravi (delavceva pravica do pocitka..) nujna je
zak. Omejitev. Ene ali obeh
-konflikt zaradi nacina izvrsevanja pravic,
v tem primeru problem izvrs

dejanski stan
...
ali je prepovedano? Odvisno od teorije o zlorabi pravice;
subjektivna, objektivna, *liberalisticna (ne stejemo, zanika
moznost zlorabe pravic)
subj in obj – postavljata razlicen prag za obstoj zlorabe pravice

subj; par. 1295 ODZ 1811 primer Pomemben namen tistega, ki

izvrsuje

objekt.; v ospredju namen pravice, ne namen njenega nosilca,

-zloraba je ko nosilec pravico izvrsuje v nasprotju z njenim
namenom. Namen pravice nikoli ne more biti povzrocanje skode

se tri omejitve usravnega sodisca

'ustavno dopusten cilj', javni interes, nacelo pravne in socialne
drzave

B. Primer v razmislek

»[V] nekem znanem procesu»[…], ko je bila nepravnomočno že

izrečena tridesetletna zaporna kazen (nato pa razveljavljena),
[je] predsednica senata tako hitela, da bi izpeljala dokazni
postopek pred iztekom [dvoletnega] roka, da so bila kršena tako
rekoč vsa načela kazenskega postopka. Tako je zavračala vse
dokazne predloge obrambe, zavrgla vse predloge o izločitvah, po
telefonu je kontaktirala z izvedenci, ki so morali pisati svoja
izvedeniška mnenja tako rekoč čez noč, pri tem pa je odklanjala
vse zahteve obrambe po neposrednem zaslišanju teh izvedencev,
neštetokrat je bilo kršeno načelo kontradiktornosti itd. V takem
položaju obrambi ni ostalo drugega, kot da je tudi sama
uporabljala vse mogoče procesne institute od izločanja sodnikov

2
 Zloraba pravice

vseh stopenj do nenehnega vlaganja novih dokaznih predlogov,

vse z namenom, da upočasni postopek in doseže odpravo pripora
za svojo klientko. Predsednici senata je kljub temu uspelo tri dni
pred iztekom omenjenega dveletnega roka določiti datum
končnih govorov in datum izreka sodbe. Obrambi v takšnem
položaju ni ostalo drugega, kot da svoji stranki svetuje, naj
lastnemu odvetniku sama odpove pooblastilo. Če namreč odpove
stranki pooblastilo odvetnik, mora vsaj še en mesec zastopati
stranko oziroma bi bila podana huda kršitev etičnega kodeksa,
če bi stranki v kazenskem postopku odpovedal pooblastilo ‘v
nepravem času’. Če pa odpove pooblastilo odvetniku stranka, ta
odpoved učinkuje takoj in odvetnik nima več pravice vstopiti v
sodno dvorano. In ker torej tudi ex offo v obravnavanem primeru
ni bilo več mogoče postaviti zagovornika, ki bi v treh dneh lahko
prebral deset tisoč strani spisa in se pripravil na končni govor
(če bi kateri odvetnik v takem položaju obrambo sprejel, bi tudi
on hudo kršil določila etičnega kodeksa), je moralo sodišče
odpraviti pripor in naša klientka se je od takrat branila s
prostosti.« (Peter Čeferin, Odvetnik in etika, Podjetje in delo 6-
7/2007, str. 1576-7)
Je ravnanje odvetnika mogoče opredeliti kot zlorabo
pravice? Pojasnite.
po objektivni teoriji ja...

C. Analiza dejanskega stanu zlorabe pravice

I. Elementi zlorabe pravice

1. Oseba mora izhajati iz svojega upravičenja in preseči

meje svojega upravičenja
»Če pa stranka, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec določene
procesne pravice nima, je že po naravi stvari ne more zlorabiti,
ker tako dejanje, četudi je opravljeno, ne more imeti posledic v
postopku samem.« (sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 347/95,
poudarek je dodan)

»…[z]loraba pravice nastopi takrat, ko njen nosilec prestopi meje

pravno zavarovanih upravičenj tako, da s tem ogroža oziroma
posega v pravico drugega. Pogoj, da je sploh mogoče govoriti o
zlorabi pravice je, da pride do kolizije dveh „enako močnih“
pravic.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani sodba I Cp
2925/2009, poudarek je dodan)

3
 Zloraba pravice

2. Konflikt dveh neizključujočih se pravic

»Po stališču tožnika je toženka s svojim ravnanjem zlorabila
pravico do vložitve tožbe oziroma sprožitve upravnega spora. S
tem naj bi kršila tožnikovo lastninsko pravico, katere vsebina je v
uporabi, razpolaganju in posesti stvari (v skladu s stališčem
sodne in ustavnosodne prakse imajo upravičenci do
denacionalizacije od uveljavitve Zakona o denacionalizaciji
varovan pravni položaj. Gre za pravico pričakovanja in je vsak
poseg v pravico do denacionalizacije šteti kot poseg v ustavno
pravico do zasebne lastnine). Tako sta si bili nasproti dve ustavni
pravici: tožnikova pravica do zasebne lastnine (33. člen Ustave
RS) in toženkina pravica do sodnega varstva (23. člen Ustave
RS), katere vsebina je v upravičenju, da se vsak, ki meni, da je
kakšna njegova pravica prekršena ali ogrožena, obrne na sodišče
z zahtevo (tožbo) za pravno varstvo. Izhodiščna podlaga presoje
v tem sporu je v dejstvu, da je prišlo do konflikta obeh pravic:
Izvrševanje ene je onemogočalo aktiviranje in izvrševanje
druge.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1986/2000,
sodišče povzema trditve pritožnika, poudarki so dodani)

3. Obstoj zlorabe pravice

a. Subjektivna teorija
»Glede na takšno definicijo nedopustnosti se postavlja vprašanje,
ali lahko nekdo krši pravico drugega s tem, ko izvršuje svojo
pravico, ko je torej možnost njegovega ravnanja pravno
zavarovana (osrednja prvina pravice je možnost, da pravni
subjekt ravna na določen način). Po mnenju tega sodišča lahko
šele subjektiven odnos storilca do svojega ravnanja opredeli
njegovo protipravnost. Tako se glede na prej opredeljeno vsebino
pravice storilec, ki bi ravnal naklepno oziroma z namenom
povzročitve škode, ne bi mogel sklicevati na pravico, saj bi bilo
njegovo ravnanje zunaj nje. Povzročitev škode ne more biti niti
cilj pravice niti ne sodi v njen domet kot dovoljena posledica.«
(sodba Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 1986/2000, poudarki so
dodani)

»Zloraba procesnih pravic je podana le v primeru, kadar gre za

dolozno ravnanje stranke. Izkazan mora biti namen stranke, da s
svojim ravnanjem zlorablja neko procesno pravico ali ravna v
nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Stranka se
mora tudi zavedati protipravnosti svojega procesnega ravnanja,

4
 Zloraba pravice

pa kljub temu tako ravna.« (sodba Višjega sodišča v Ljubljani III

Cp 90/2006, poudarki so dodani)

»Kot je razvidno iz samega zakonskega besedila (hkrati pa je to

tudi imanentno samemu institutu zlorabe pravice), mora iti za
hoteno oziroma naklepno (dolozno) postopanje. Zgolj strankino
nevestno oziroma malomarno postopanje uporabe
obravnavanega instituta in posledičnega izreka denarne kazni (in
to ne glede na posledico, ki naj bi zaradi takšnega strankinega
ravnanja nastala) ne omogoča.« (sklep Višjega sodišča v
Ljubljani II Cp 1516/2015, tč. 4)

b. Objektivna teorija
»Pritrditi je potrebno revidentu, da pravica do preživnine, ki je
bila razvezanemu zakoncu priznana z razvezno sodbo, preneha
tudi, če se izvršuje v nasprotju z namenom, zaradi katerega je
bila priznana. Preneha tedaj tako kot vsaka druga pravica tam,
kjer se začne njena zloraba.« (sodba VS II Ips 247/94, poudarek
je dodan)

»Pravni red tudi sicer ne dopušča uveljavljanja ali izvrševanja

neke pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo
postavlja pravni red. V takih primerih gre namreč za zlorabo
pravice, ki ne more uživati pravnega varstva.« (odločba US U-I-
413/98, točka 10, poudarki so dodani)

»Upoštevaje splošni pomen tega pojma, to je uveljavljanje ali

izvrševanje pravice v nasprotju z namenom, zaradi katerega jo
pravni red postavlja, pomeni namreč izpodbijana določba
zadostno podlago za to, da bo mogoče v konkretnih primerih
presoditi, ali [je do zlorabe prišlo].« (odločba US U-I-136/07, tč.
14, poudarek dodan)

II. Primeri iz ((ustavno)sodne) prakse

1. Društvo, ki se zavzema za drugačno obdavčitev svojih članov,

je vložilo pobudi za zbiranje podpisov za razpis referenduma
glede dveh vsebinsko nepovezanih zakonov. Ob vložitvi pobude
so predstavniki društva za medije izjavili, da zakonoma ne
nasprotujejo, temveč da gre za obliko državljanske nepokorščine,
saj je politika gluha za njihove zahteve. Od zbiranja podpisov so

5
 Zloraba pravice

nato odstopili po 11 oz. 6 dneh zbiranja podpisov. Dober mesec

kasneje so pobude vložili glede treh vsebinsko nepovezanih
zakonov, ki so bili sprejeti na isti seji Državnega zbora. Nekaj dni
kasneje so vložili še tri pobude glede treh prav tako vsebinsko
nepovezanih zakonov in napovedali, da bodo po tem instrumentu
posegali do nadaljnjega. Povezave med vsebino zakonov ter cilji
in nalogami društva, ni. Predsednik Državnega zbora je odklonil
določitev roka za zbiranje podpisov, ki ga določa 16.a člen
Zakona o referendumi in ljudski iniciativi, in se pri tem skliceval
na zlorabo pravice.
- Je predsednik Državnega zbora ravnal pravno dopustno,
ko je pobudnikom odrekel možnost zbiranja podpisov?
(sklep US U-I-85/16, Up-398/16, tč. 18 in 19)

2. V obravnavi politično občutljivega vprašanja, ki je moralo biti

urejeno v določenem časovnem obdobju, vložijo poslanci, ki so
člani iste poslanske skupine, zaporedoma več skorajda enakih
predlogov zakonov.
- 88. člen Ustave določa: »Zakone lahko predlaga vlada ali
vsak poslanec. Zakon lahko predloži tudi najmanj pet tisoč
volivcev.«
- So v opisanem primeru izpolnjene predpostavke za zlorabo
pravice? Svoj odgovor utemeljite.

3. Tožnik je v različnih zadevah podal 30 predlogov za določitev

drugega stvarno pristojnega sodišča, v konkretni zadevi pa je
delegacijo pristojnosti zahteval že desetič.
- 67. člen Zakona o pravdnem postopku se glasi: »Vrhovno
sodišče lahko na predlog stranke ali pristojnega sodišča
določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi,
če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so
za to drugi tehtni razlogi.«
- Ali je tožnik zlorabil svojo pravico? (sklep VS VIII R 7/2001)