Ocenuvanje Na Napredokot Na Ucenicite PDF

A W E
C E N UV O T
O R E D O K
P
NA NA GAWATA
O S T I
IP C I T E
U ^ E NI
NA {tata
i
z a u ~ il
tva
Upats
OCENUVAWE
NA NAPREDOKOT
I POSTIGAWATA
NA UÊNICITE
Upatstva za u~ili{tata
Ova izdanie e finansirano od amerikanskiot narod preku Agencijata na SAD za me|unaroden razvoj - USAID
Makedonija, vo ramkite na Proektot za osnovno obrazovanie, komponenta Unapreduvawe na ocenuvaweto na
u~enicite, {to go sproveduva Akademijata za razvoj na obrazovanieto (AED) vo partnerstvo so Makedonskiot
centar za gra|ansko obrazovanie (MCGO).
OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA UÊNICITE

Upatstva za u~ili{tata
Naslov na originalot:
ASSESSMENT IN THE PRIMARY SCHOOL CURRICULUM:
Guidelines for Schools
Redaktor:
M-r Gorica Mickovska
Prevod:
Vladimir Mostrov
Lektura:
Suzana Stojkovska
Grafi~ko ureduvawena izdanieto na makedonski jazik:

Biljana Mihajlovska
CIP - Katalogizacija vo publikacija

Nacionalna i univerzitetska biblioteka „Sv. Kliment Ohridski“, Skopje
373.3.091.279.9(035)
OCENUVAWE na napredokot i postignuvaweto na u~enicite: upatstva za u~ili{tata /

[urednik Gorica Mickovska; prevod Vladimir Mostrov]. - Skopje: Makedonski centar
za gra|ansko obrazovanie, 2008. - 94 str.: ilustr.; 24 sm.
Prevod na deloto: Assessment in the primary school curriculum: guidelines for schools. -
Predgovor / Gorica Mickovska: str.6. - Bibliografija: str. 89-92. - Sodrì i: Prilozi
ISBN 978-608-4529-00-2
a) Ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanie - Prira~nici

COBISS.MK-ID 75243786
ASS-400-002-MAC
Stavovite na avtorite iskaàni vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agenci-

jata na SAD za me|unaroden razvoj ili na Vladata na Soedinetite Amerikanski Dràvi.
Sodrìna
Predgovor 4
Voved 5
Tema 1: Povtorno razgleduvawe na ocenuvaweto 8
Koja e celta na ocenuvaweto vo realizacijata na nastavnite programi
za osnovno u~ili{te? 9
[to vklu~uva ocenuvaweto? 9
Kako se razviva{e ocenuvaweto po objavuvaweto na publikacijata
Nastavnite programi za osnovno obrazovanie? 10
Tema 2: Metodi na ocenuvawe vo nastavata 14
Samoocenuvawe 16
Razgovori so u~enici 24
Ocenuvawe na portfolio 28
Izgotvuvawe mislovni mapi 33
Postavuvawe pra{awa 39
Nabquduvawe na rabotata na u~enicite od strana na nastavnikot 42
Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot 49
Standardizirano testirawe 53
Tema 3: Poblizok osvrt na OZU i ONN 64

Sobirawe na informacii 64
Beleèwe na informaciite od ocenuvaweto 65
Interpretirawe na informaciite od ocenuvaweto 65
Koristewe na informaciite od ocenuvaweto 65
Izvestuvawe za informaciite od ocenuvaweto 66
Tema 4: U~ili{nata politika za ocenuvaweto 70
Sodrìna na politikata za ocenuvawe 71
Zo{to treba da se ocenuva u~eweto na decata? 71
[to treba da se ocenuva? 71
Koga treba da se vr{i ocenuvaweto? 72
Kako treba da so ocenuva u~eweto na decata? 73
Kade treba da se beleàt/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? 73
Kako treba da se beleàt/evidentiraat informaciite od ocenuvaweto? 74
So kogo treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto? 74
Kako treba da se spodeluvaat informaciite od ocenuvaweto
so drugi subjekti? 74
Kolku dolgo vreme treba da se ~uvaat informaciite od ocenuvaweto? 75
Prilozi Prilog A
Dopolnitelni informacii za metodite na ocenuvawe na ~asovite 78
Prilog B
Resursi za fotokopirawe 85
Bibliografija 89
Predgovor
Ocenuvawe na napredokot i postigawata na u~e-
nicite e prevod na publikacijata izdadena od Nacio-
nalniot sovet za nastavni programi i ocenuvawe od
Republika Irska. Taa originalno e izgotvena za da im
4
pomogne na u~ili{tata vo Irska da go podobrat oce-
nuvaweto, a ja prevedovme za potrebite na u~ili{ta-
ta i nastavnicite vo komponentata Unapreduvawe na

ocenuvaweto vo USAID Proektot za osnovno obrazo-
vanie, kako dopolnitelen materijal. Publikacijata e
prevedena so dozvola na Nacionalniot sovet za nas-
tavni programi i ocenuvawe1, za {to mnogu im blago-
darime.
Vo ovaa publikacija prezentirani se istite prio-
di kon kvalitetno ocenuvawe za koi se zalaga USAID
Proektot za osnovno obrazovanie, a koi se vo soglas-
nost so sovremenite trendovi na stavawe na ocenu-
vaweto vo funkcija na podobruvawe na u~eweto. Ce-
nevme deka na~inot na koj toa e napraveno i prime-
rite {to se dadeni se podednakvo primenlivi vo Ma-
kedonija kako i vo Irska. Povrzuvaweto na delovite
od tekstot so irskata zakonska regulativa ne ja na-
maluvaat upotreblivosta na priodite kaj nas.
Tekstot e preveden bez nikakvi izmeni, osven
{to se izostaveni dvata posledni prilozi {to se od-
nesuvaa na barawata {to proizleguvaat od zakon-
skata regulativa vo Irska i ulogata na razli~ni in-
stitucii vo Irska {to se povrzani so u~eweto na de-
cata.
Gorica Mickovska,
rakovoditel na komponentata
Unapreduvawe na ocenuvaweto
vo USAID Proektot
za osnovno obrazovanie
__________________
1 PSI General Licence No: 2005/08/01, Licence to Re-use Public Sector
Information under the European Communities (Re-use Public Sector

Information) Regulations 2005 (Sl 279/05).
Voved
Dokumentot Ocenuvawe na napredokot i posti-
gawata na u~enicite e izgotven za da im pomogne na
nastavnicite da gi zgolemat znaewata i razbiraweto
za ocenuvaweto, kako i da im pomogne na u~ili{tata
vo sozdavaweto i sproveduvaweto na politikata za
ocenuvaweto. Upatstvata sodràt primeri kako nas- 5
tavnicite da sobiraat informacii za napredokot i
postigawata na u~enicite, kako da gi koristat takvi-
UPATSTVA ZA UÎLI[TATA
te informacii za da ja podobruvaat nastavata i u~e-
weto i kako da gi informiraat za rezultatite od oce-
nuvaweto site onie koi{to se zainteresirani za
obrazovanieto na decata.
Dokumentot opfa}a ~etiri temi. Temata 1 - Pov-

torno razgleduvawe na ocenuvaweto gi prezentira
dvata priodi kon ocenuvaweto - ocenuvaweto zaradi
u~ewe (OZU) i ocenuvaweto na nau~enoto (ONN). Ovie
priodi se izgradeni vrz ~etirite celi na ocenuva-
weto izloèni vo Programite za osnovno obrazovanie
(1999) - formativnoto, sumativnoto, evalvaciskoto i
dijagnosti~koto. Ovaa tema nakratko gi opi{uva OZU
i ONN, a dopolnitelni detali se dadeni vo Temata 3.
Temata 2 - Metodi za ocenuvawe vo nastavata

dava pregled na razli~nite metodi {to gi koristat
nastavnicite vo ocenuvaweto na u~eweto na decata.
Ovde, isto taka, se vklu~eni i opisi kako nastavni-
cite gi koristat ovie metodi, poddr{kata na u~eweto
na decata i podobruvaweto na nastavata.
Temata 3 - Podetalen pogled na OZU i ONN gi

sporeduva i gi sprotivstavuva dvata priodi vo ocenu-
vaweto. Za da pokaè kako vo praktika bi izgledale
ovie dva priodi se koristat pet aktivnosti na ocenu-
vaweto - sobirawe informacii, beleèwe, inter-
pretirawe, koristewe i izvestuvawe.
Temata 4 - U~ili{nata politika za ocenuvaweto

dava soveti za razvojot na politikata za ocenuvawe
vo u~ili{tata. Istaknati se zakonskite barawa za
beleèwe i za soop{tuvawe na informaciite za na-
predokot i postigawata na u~enicite.
Vo Prilogot A se dadeni dopolnitelni infor-

macii za metodite na ocenuvawe vo nastavata kako
dopolnenie na Temata 2 so materijali {to moàt da
se fotokopiraat za nekoi od metodite prikaàni vo
Prilogot B.
A 1:
TEM
O RN O
POVT DUVAWE
Z G LE ETO
RA NU VAW
A O C E
N
Tema 1:
Povtorno razgleduvawe
na ocenuvaweto
8
Primer na aktivnost 1.
Ocenuvaweto vo praktika
Nastavno podra~je/
nastaven predmet: Matematika
Nastavna tema: Merki
Tematska edinica: Dolìna
Programska zada~a: Deteto treba da se osposobi da presmetuva, sporeduva, meri i beleì
dolìna koristej}i nestandardni edinici.
Oddelenie: Prvo ili vtoro
Podra~je: Broevi
Tematska edinica: Operacii - Sobirawe
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da sobira broevi so i bez preimenuvawe do 99.
G-|a Kofej gi organizira svoite 26 u~enici od prvo i vtoro oddelenie

vo ~etiri grupi - tri grupi od po pet deca od vtoro oddelenie i edna po-
golema grupa od edinaeset deca od prvo oddelenie. Nadgraduvaj}i go mate-
rijalot od prakti~nata rabota vo prethodnite denovi za sobirawe broevi
so i bez preimenuvawe do 99, g-|a Kofej im dava na sekoja grupa u~enici od
vtoro oddelenie niza na problemi so broevi i edna ko{ni~ka so materi-
jali (liàv~iwa, poedine~ni kocki, pravoagolni stap~iwa i lenti so broe-
vi). Decata rabotat zaedno na re{avaweto na problemite.
Vo me|uvreme, g-|a Kofej raboti so svoite u~eniici od prvo oddelenie

na razvivaweto na nivnite sposobnosti za merewe dolìna koristej}i ne-
standardni edinici. Po razgovorot zo{to se potrebni znaewata za poimot
dolìna, i povrzuvaj}i go so sekojdnevnite aktivnosti, taa pokaùva kako
se meri dolìna na edna kniga koristej}i kibrit~iwa, potoa dolìna na
edna klupa koristej}i slikarski ~etki i dolìna na u~ilnicata koristej}i
~ekori. G-|a Kofej bara od decata da rabotat vo parovi (ili vo grupi od po
tri deca) za da ja izmerat dolìnata na predmetite vklu~uvaj}i gi i svoite
tetratki po matematika, u~ili{nite ~anti, rasponot na nivnite race i na
u~ili{nata biblioteka. Vo tekot na ovie aktivnosti taa gi nadgleduva de-
cata kako rabotat i razgovara so niv za nivnite naodi. Gi potsetuva za va`-
nite strategii pri mereweto, na primer, stavaweto na mernite edinici ed-
na do druga (da bidat sostaveni kraj so kraj), mesteweto na prvata edinica
na rabot od predmetot {to se meri i pokaùvaweto na mernite edinici do-
deka gi brojat.
Otkako decata }e gi zavr{at svoite zada~i so mereweto, g-|a Kofej gi

pokanuva da gi prezentiraat svoite naodi kako grupa. Davaj}i im povratni
informacii preku diskusija taa im pomaga da gi analiziraat pri~inite za
zna~itelnite razliki vo nivnite naodi. Tie proizleguvaat, glavno, zaradi
toa {to decata ne gi postavile mernite edinici edna do druga, a nekoi, pak,
se rezultat na gre{ki vo mereweto. Zabeleùvaj}i deka na izvesen broj
u~enici im e potrebno dopolnitelno ve`bawe za da merat precizno, g-|a
Kofej planira da im dade sli~ni zada~i i naredniot den.
Ovoj prikaz na praktikata na eden nastavnik na deli zavisno od celta na ocenuvaweto i metodite {to
~asovite pokaùva kolku (kako {to se sugirira vo se koristat. Sobranite informacii go zbogatuvaat
Nastavnite programi za osnovno u~ili{te) ocenuva- razbiraweto na nastavnikot za toa {to i kako u~eni-
weto pretstavuva integralen del na site podra~ja na kot u~i. Nastavnikot gi koristi vakvite informacii
nastavnite programi i deka toa gi opfa}a raznovid- za da gi planira aktivnostite za u~ewe bazirani vrz
nite aspekti na u~eweto (Nastavni programi za os- soodvetni obrazovni celi od nastavnite programi i
novno obrazovanie, Voved, str. 18). Vo ovoj primer vrz ona {to deteto prethodno go u~elo. Preku ocenu- 9
procesot na ocenuvawe mu obezbeduva na nastavnikot vaweto nastavnikot dobiva seopfatna slika za krat-
informacii {to mu se potrebni za da donesuva zna- koro~nite i dolgoro~nite potrebi na deteto i spored
~ajni odluki za nastavata i za procesot na u~eweto - toa ja planira i idnata rabota (Nastavni programi za
pravej}i izbor na obrazovni zada~i, identifikuvaj}i osnovno obrazovanie, Voved, str. 17). Koristej}i gi na
soodvetni nastavni metodi, planiraj}i aktivnosti za takov na~in informaciite od ocenuvaweto, nastav-
u~eweto, izbiraj}i prigodni materijali, diferenci- nikot dava poddr{ka i go pro{iruva u~eweto na u~e-
raj}i go u~eweto i davaj}i im na decata povratni in- nikot.
formacii kolku dobro gi re{avaat zada~ite. Vakvite Zatoa, ocenuvaweto pretstavuva del od ona {to
sekojdnevni aktivnosti go stavaat ocenuvaweto vo nastavnikot go pravi sekoj den vo svojata nastava,
samiot centar na nastavata i na u~eweto. kako {to e prikaàno na dijagramot 1.
Koja e celta na ocenuvaweto

vo realizacijata na nastavnite
programi za osnovno u~ili{te?
Ocenuvaweto se odnesuva na: gradeweto slika za
napredokot i/ili postigawata na deteto vo izu~uva-
weto na nastavnite programi za osnovno u~ili{te vo
odreden period. Informaciite za toa kako deteto
u~i (procesot na u~eweto) i za toa {to e ona {to de-
teto go u~i (proizvodot na u~eweto) ja oblikuvaat
slikata. Nastavnikot gi koristi ovie informacii za
da go identifikuva i da go pofali tekovniot napre-
dok vo u~eweto na deteto i da mu dade soodvetna pod-
dr{ka vo natamo{noto u~ewe.
[to vklu~uva ocenuvaweto?

Za nastavnikot ocenuvaweto vklu~uva sobirawe
informacii za podobro da razbere kako sekoe dete
napreduva vo u~ili{teto i takvite informacii da gi
koristi za da go potpomaga u~eweto na deteto. Ocenu-
vaweto, zatoa, zna~i ne{to pove}e otkolku testi-
rawe. Toa se odnesuva na sekojdnevnite interakcii
me|u nastavnikot i sekoe dete poedine~no, koi{to
vklu~uvaat povremeni razgovori, nabquduvawa i
deluvawa.
Ocenuvaweto pretstavuva proces na sobirawe,

beleèwe, interpretirawe, koristewe na
informaciite i izvestuvawe za napredokot
i postigawata na u~enikot vo steknuvaweto
znaewa, sposobnosti i stavovi.
Bez ogled na toa dali nastavnikot postavuva

pra{awa i gi slu{a odgovorite od decata, dali gi
nabquduva decata kako rabotat vrz odredena zada~a
ili gi koristi rezultatite od nekoj nedelen test za
da dade informacii za nastavata i u~eweto, ocenu-
vaweto vklu~uva mnogu aktivnosti koi{to se prek-
lopuvaat i koi{to ~esto se simultani - sobirawe,
beleèwe, interpretirawe, koristewe i izvestuva-
we na informaciite.
Vakvite aktivnosti se slu~uvaat za nekolku se-
kundi ili, pak, vo period od nekolku denovi ili ne-
Dijagram 1: Ocenuvaweto kako del od nastavata
10 Go planira novoto u~ewe

koristej}i gi informaciite
od ocenuvaweto i celite na
nastavnite programi.
Sobira i beleì
informacii za toa
{to i kako Gi informira
decata u~at. decata za toa {to
Koristej}i go vklu~uva noviot
ocenuvaweto kako del materijal {to }e go
izu~uvaat.
od nastavata i u~eweto,
nastavnikot...
Koristi soodvetni
metodi i strategii
za organizirawe
na nastavata.
Istraùva so decata kako
izgleda uspe{noto u~ewe.
Kako se razviva{e ocenuvaweto Vo Nastavnite programi se istaknuva deka oce-

po objavuvaweto na publikacijata nuvaweto ima ~etiri funkcii - formativna, suma-
tivna, evalvaciska i dijagnosti~ka. Vo Povtornoto
„Nastavni programi za osnovno
razgleduvawe na ocenuvaweto vo osnovnoto u~ili{te
obrazovanie“? ovie upatstva se baziraat na tie funkcii i se fo-
kusiraat na dva glavni priodi vo ocenuvaweto:
Nastavnite programi za osnovno obrazovanie go
naglasuvaat, vo op{ti ramki, zna~eweto na ocenu- ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU);
vaweto za da mu ovozmoàt na nastavnikot da go pro- ocenuvawe na nau~enoto (ONN).
{iruva i da go zbogatuva u~eweto na decata niz site
podra~ja na nastavnite programi. Poslednive godini Ovie zaemno povrzani i komplementarni aktiv-
istraùvawata, teorijata i praktikata vo nastavata nosti gi naglasuvaat dvata aspekti na ocenuvaweto
i u~eweto go istaknuvaat pospecifi~no problemot koi{to imaat centralno mesto vo rabotata na nastav-
kako nastavnikot moè da go koristi ocenuvaweto za nikot:
da ovozmoì u~eweto da bide pointeresno, pomoti-
vira~ko i pouspe{no za sekoe dete. Koristej}i gi ovie Nastavnikot sekojdnevno gi koristi podatocite
novi soznanija, upatstvoto sodrì Povtorno razgle- kako osnova za nastavata i za u~eweto (OZU).
duvawe na ocenuvaweto vo osnovnoto u~ili{te koe mu Nastavnikot vo odredeni periodi gi beleì
obezbeduva na nastavnikot informacii i primeri napredokot i postigawata na decata so cel da
koi{to pokaùvaat kako da go primenuva ocenuvawe- gi informira roditelite2, drugite nastavni-
to vo sekojdnevnata praktika. ci i drugite relevantni lica (ONN).
__________________
2 Vo ovie upatstva terminot roditeli se odnesuva na onie lica koi
vodat primarna grià za razvojot i obrazovanieto na svoite deca.

Toa se tatkoto i majkata na deteto i/ili negovite starateli.
Ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU) ~uva ocenuvawe na ona {to nekoe dete nau~ilo na
Konceptot na ocenuvawe zaradi u~ewe (OZU) gi krajot na odreden period, kako {to e na krajot na edna
pro{iruva mo`nostite na formativnoto ocenuvawe. lekcija, na krajot na nedelata, polugodieto ili u~eb-
Toj ja naglasuva aktivnata uloga na deteto vo negovoto nata godina. Naglaskata na ONN e vrz mereweto na
u~ewe na toj na~in {to nastavnikot i deteto se uso- komulativniot napredok na deteto vo postignuvaweto
glasuvaat vo toa kakvi treba da bidat rezultatite od na celite na nastavnite programi. Ocenkata ili zbi-
u~eweto, kako i za kriteriumite za procenka na re- rot na osvoenite bodovi ~esto e edinstvena povratna 11
zultatite {to se postignuvaat. Vo osnova, OZU im po- informacija {to ja dobiva deteto. Dokolku vakvite
maga na nastavnikot i na decata da se fokusiraat na rezultati mu koristat samo na nastavnikot, tie moàt
trite klu~ni pra{awa: da imaat ograni~ena vrednost za deteto, osven ako
nastavnikot preku niv ne gi identifikuva su{test-
Kade se (do kade stignale dosega) decata venite informacii {to tie gi davaat za napredokot i
vo svoeto u~ewe? postigawata na deteto i mu gi kaè na deteto. ONN,
Kade (vo koj pravec) decata napreduvaat isto taka, mu pomaga na nastavnikot da ja planira id-
vo svoeto u~ewe? nata rabota, da postavuva novi zada~i, da obezbeduva
Kako decata }e stignat do slednata faza povratni periodi~ni informacii i informacii za
vo svoetoto u~ewe? ocenuvaweto na krajot na u~ebnata godina.
Zatoa, davaweto povratni informacii na decata Nastavnikot gi koristi informaciite od ONN za

ima centralna uloga vo OZU. Ovie povratni infor- da gi soop{ti prvenstveno na roditelite i na drugite
macii se baziraat na podatocite za toa kako i {to nastavnici. Inspektorot od Ministerstvoto za obra-
decata u~at. Povratnite informacii naso~eni kon zovanie i nauka moè da ima uvid vo podatocite od
tekovnoto u~ewe ili kon zada~ata, moè da im pomog- ocenuvaweto za da utvrdi dali se realiziraat stan-
nat na decata da go identifikuvaat svojot napredok i dardite za jazi~nata i matemati~kata pismenost i/ili
da bidat zadovolni so postigawata, precizno da gi da go oceni napredokot vo realizacijata na nastavni-
odredat predizvicite so koi se soo~uvaat i da odlu- te programi kako del od celokupniot proces na eval-
~at koi }e bidat nivnite sledni ~ekori. Ova nivo na vacija na u~ili{teto. Pedago{ko-psiholo{kata slu`-
vklu~uvawe vo oblikuvaweto na nivnoto u~ewe moè ba moè, isto taka, da ima pristap do informaciite
da go podigne soznanieto na decata za niv samite kako sobrani preku ONN so cel da raboti zaedno so u~i-
u~enici, da gi pottiknuva da prezemat pogolema li~na li{teto vo zadovoluvaweto na obrazovnite potrebi
odgovornost i da se gordeat so svoeto u~ewe. na oddelni u~enici.
OZU obi~no ne se praktikuva na krajot na odre- Vo Temata 3 od ovie upatstva podetalno se pri-
den del od nastavniot materijal ili na odreden vre- kaàni OZU i ONN i akronimite se napi{ani so za-
menski period. Toa obi~no e prisutno vo sekojdnev- crneti bukvi za polesno da se razlikuvaat. Tamu se
nata interakcija na ~asovite me|u nastavnicite i sporeduvaat i se pravi razlika me|u dvata priodi ko-
u~enicite. Sî {to decata pravat i kaùvaat - posta- ristej}i gi pette aktivnosti vo procesot na ocenu-
vuvaj}i pra{awa, rabotej}i vrz odreden proekt ili vaweto: sobiraweto, beleèweto, interpretiraweto,
zada~a, samostojno ili vo sorabotka so drugi deca, koristeweto i izvestuvaweto na informaciite za
igraj}i, koncipiraj}i ili izgotvuvaj}i nekoj model napredokot i postigawata na u~enikot.
itn. - dava mo`nost koja{to im obezbeduva informa-
cii na nastavnikot i na samite deca za toa {to razbi-
raat, a {to ne razbiraat i za toa {to tie moàt, a {to
ne moàt da pravat. Koristej}i go OZU, nastavnikot
gi interpretira tie informacii i gi koristi za da im
dade pomo{ na decata vo nivnata rabota i da planira
za ponatamu. Na takov na~in nastavnikot moè da go
integrira OZU vo interakcijata me|u nastavnikot i
deteto i decata }e go smetaat toa kako priroden del
od u~eweto vo u~ili{teto.
Nastavnikot moè, isto taka, da gi koristi in-

formaciite od OZU za da ja vrednuva svojata rabota.
Vrz osnova na informaciite sobrani od decata, nas-
tavnikot moè da vr{i promeni vo svoeto planirawe,
vo strategiite vo vrska so organizacijata na nasta-
vata i vo nastavnite metodi so cel da go napravi
u~eweto pouspe{no za decata.
Ocenuvawe na nau~enoto (ONN)

Za razlika od gorenavedenoto, ocenuvaweto na
nau~enoto (ONN) se fokusira pove}e na srednoro~-
noto i na dolgoro~noto ocenuvawe. ONN obi~no vklu-
A 2:
TEM
T O DI E
ME NUV AW
O C E
NA TA VA TA
N A S
VO
Tema 2:
Metodi na ocenuvawe
vo nastavata
14
Ovaa tema sodrì vovedni informacii za raz- Kako }e ocenuvam?

novidnosta na metodite za sobirawe i koristewe na Kako }e gi koristam informaciite {to }e gi

informacii za toa kolku dobro decata u~at vo u~i- sobiram?
li{teto. Izborot na metodite se dviì od nabqudu-
vawe i postavuvawe pra{awa kako del od sekojdnev- Vo ovaa tema se davaat informacii za osum
nata nastava, pa sî do poformalnite i postruktuira- metodi na ocenuvawe i se prikaùva kako tie moàt
nite metodi kako {to e standardiziranoto testira- da se koristat za OZU i ONN (vidi Tema 1 i Tema 3).
we. Koristej}i kombinacija na metodite, nastavnikot Tie metodi se: samoocenuvaweto, razgovorite so u~e-
dobiva podatoci za napredokot i postigawata na de- nicite, ocenuvaweto na portfolio, izgotvuvaweto
cata. Vrz osnova na ovie podatoci, toj planira kako mislovni mapi, postavuvaweto pra{awa, nabquduva-
najefektivno da im pomaga vo nivnoto u~ewe vo id- weto na rabotata na u~enicite od strana na nastavni-
nina. kot, zada~i i testovi izgotveni od strana na nastav-
nikot i standardiziranoto testirawe.
Ne seto ona {to deteto go izu~uva moè da se
testira nitu, pak, e potrebno za sî da se dava ocenka. I pokraj toa {to postojat mnogu drugi metodi koi-
Vo sorabotka so kolegite, nastavnikot moè da gi {to nastavnicite moàt da gi koristat i gi koristat,
koristi Nastavnite programi za osnovno obrazovanie vo ovie upatstva se koristat navedenite osum metodi
za da gi opredeli prioritetite za toa za {to deteto za da se prikaè raznovidnosta na metodite za oce-
treba da se osposobi da pravi i da razbira vo odnos nuvawe i korisnosta od kombiniraweto na metodite.
na znaewata, sposobnostite, vrednostite, stavovite Nitu edna metoda za ocenuvawe, sama po sebe, nema da
i sklonostite. Toj ponekoga{ }e se fokusira na u~e- mu obezbedi dovolno korisni informacii na nas-
weto na deteto povrzano samo so opredelen nastaven tavnikot. Vpro~em, sekoja metoda obi~no vklu~uva ko-
predmet, a drug pat na u~eweto raboti zaedni~ki za ristewe i na drugi metodi vo pogolem ili vo pomal
pove}e predmeti. Otkako }e odlu~i {to treba da se obem, na primer, izgotvuvaweto zada~i od strana na
ocenuva, nastavnikot odreduva kako toa }e bide oce- nastavnikot moè, isto taka, da vklu~uva i postavu-
nuvano i kako }e se koristat informaciite od ocenuvawe pra{awa i nabquduvawe na decata.
vaweto.
Vo ovie upatstva, sekoja metoda se opi{uva vo
Najgolem del od ocenuvawata nastavnikot gi vr- pogled na slednive pra{awa:
{i intuitivno dodeka, pak, izvesen del se planiraat
so posebni nameni. Intuitivnoto ocenuvawe i plani- Koja e celta na ovaa metoda za ocenuvawe?
ranoto ocenuvawe se komplementarni i obete se po- Kako se koristi taa metoda?
trebni ako nastavnikot treba da dobie seopfatna Koi informacii treba da se beleàt?
slika za napredokot i postigawata na sekoe dete. Na Kako }e se koristat tie informacii?
primer, pri davaweto pomo{ na grupa na povozrasni
u~enici da izgotvat plan na izlagaweto za nivnata Metodite se prikaàni preku primeri od prak-
poseta vo najbliskiot park, nastavnikot zabeleùva tikata. Vakvite primeri, navedeni kako reprezenta-
deka kaj edno dete formulacijata pod bukvata „a” ne e tivni primeri na aktivnosti, pomagaat da se poka-
to~na, a deka kaj drugo dete istoto se slu~uva i kaj è kako tie metodi funkcioniraat vo nastavata na
formulaciite pod bukvite „v” i „g”. Ova moè da go ~asovite. Reprezentativnite primeri na aktivnosti
pottikne nastavnikot da planira izvesno naso~eno se fokusiraat na odredeni nastavni predmeti ili
nabquduvawe kaj ovie dve deca vo tekot na slednite podra~ja od nastavnite programi i na odredeni odde-
nekolku dena. Preku fokusiranoto nabquduvawe, lenski nivoa. Me|utoa, mnogu od tie metodi moàt da
nastavnikot moè da ja identifikuva potrebata da se koristat i vo drugi nastavni predmeti ili podra~-
mu pomaga na nekoe od decata vo izgotvuvaweto na ja od nastavnite programi, a moàt da se adaptiraat
formulaciite navedeni pod bukvite „v”, „o”, „g” i „p”. i za drugi oddelenski nivoa3. Reprezentativnite pri-
Preku interpretiraweto na golem del od informa- meri na aktivnosti zapo~nuvaat so kratok pregled na
ciite za toa kako decata gi razmenuvaat znaewata - relevantnite podra~ja od nastavnite programi, nas-
so svoi zborovi, preku mol~ewe, preku nivnite ak-
tivnosti i interakcii, nastavnikot moè da go ba-
lansira intuitivnoto i planiranoto ocenuvawe za __________________
3 Kaj nekoi od reprezentativnite primeri na aktivnostite, za nas-
sekoe dete kako u~enik da ima korist od niv.
tavnicite se koristat nivnite imiwa, a kaj drugi primeri na ak-
tivnosti se koristat prezimiwata na nastavnicite. Ova ja odra-
Ovaa tema mu pomaga na nastavnikot da dade od- zuva raznovidnosta na praktikata vo osnovnite u~ili{ta vo
govor na slednive pra{awa: Irska.
Dijagram 2: Kontinuum na metodite za ocenuvawe
Izgotvuvawe Postavuvawe
mislovni mapi pra{awa
15
Ocenuvawe Nabquduvawe na rabotata
na portfolio na u~enicite od strana
na nastavnikot
Razgovori so Zada~i i testovi

u~enici izgotveni od
nastavnikot
Samoocenuvawe Standardizirano
testirawe
Deteto ima vode~ka uloga Nastavnikot ima vode~ka uloga

vo ocenuvaweto vo ocenuvaweto
tavniot predmet, nastavnata tema, tematskata edini- Diskusijata za metodite na ocenuvawe vo ovaa
ca, programskata cel, oddelenskoto nivo/nivoa {to tema go sledi redosledot prikaàn na dijagramot 2.
se sodràt vo Nastavnite programi za osnovno u~i- Sekoja metoda e prikaàna kako poseben del.
li{te, a koi{to moàt da se pogledaat ili da se sim-
nat od veb-stranicata http://www.curriculumonline.ie. Samoocenuvawe na str. 16
Kaj reprezentativnite primeri koi se fokusiraat na Razgovori so u~enici na str. 24
nastavata po angliski jazik se koristi znakot „/” kade Ocenuvawe na portfolio na str. 28
se prikaàni odnosnite nastavni temi i nastavni edi- Izgotvuvawe na mislovni mapi na str. 33
nici. Ovaa strategija gi zema predvid informaciite Postavuvawe pra{awa na str. 39
dadeni vo Dopolnitelniot pomo{en materijal po an- Nabquduvawe na rabotata
gliski jazik objaven vo 2005 godina. na u~enicite od strana
na nastavnikot na str. 42
Osumte metodi za ocenuvawe na dijagramot 2 se Zada~i i testovi izgotveni
prikaàni vo kontinuum. Metodite pomesteni na le- od nastavnikot na str. 49
vata strana se onie vo koi{to deteto ima vode~ka Standardizirano testirawe na str. 53.
uloga vo ocenuvaweto na svojata rabota, a na desnata
strana od kontinuumot se nao|aat onie kade nastav-
nikot ima zna~ajna uloga vo vodeweto na ocenuvawe-
to. I pokraj toa {to nitu edna metoda ne se koristi
samo za OZU ili samo za ONN, onie na levata strana
na kontinuumot (vo koi deteto ima vode~ka uloga) obi~-
no pove}e se fokusirani na OZU, dodeka, pak, onie na
desnata strana obi~no se fokusirani na ONN.
Samoocenuvawe
[to se podrazbira Razvivaj}i samodoverba toa se ~uvstvuva posigurno i
pod samoocenuvawe? znae deka ne sekoga{ ima za sî pravilen odgovor. Na
Decata se vklu~eni vo samoocenuvaweto koga tie vakov na~in, samo-ocenuvaweto pridonesuva za soz-
16 ja razgleduvaat svojata sopstvena rabota na eden ref- davawe pozitivna klima na ~asovite vo koja anali-
lektiven na~in, gi identifikuvaat aspektite na ona zata na gre{kite se smeta za centralno vo procesot
{to e dobro i na ona {to bi moèlo da se podobri, a na u~ewe. Rezultatite od samoocenuvaweto na deteto
potoa postavuvaat sopstveni celi za svoeto ponata- (na primer, dnevnicite za u~ewe, portfolijata, pis-
mo{no u~ewe. menite sostavi) moàt da se razgleduvaat so negovite
roditeli vo tekot na namenskite razgovori na rodi-
Samoocenuvaweto ja vklu~uva metakognicijata - telot so nastavnikot. Ova moè da im dade na rodi-
procesot da se bide svesen za i da se razmisluva za telite pove}e informacii za u~eweto na deteto od
sopstvenoto u~ewe. Sposobnostite za samoocenuvawe gledna to~ka na samoto dete.
gi vklu~uvaat efektivnoto postavuvawe pra{awa,
razmisluvaweto, re{avaweto problemi, komparativ- Kako se koristi samoocenuvaweto?
nata analiza i sposobnosta da se razmenuvaat mis- Sposobnostite za samoocenuvawe treba da se
lewa na raznovidni na~ini. Samoocenuvaweto moè steknuvaat vo podolg vremenski period. Ova vklu~uva
da se koristi od strana na deca na site nivoa na eden dolgoro~en, kontinuiran proces {to se planira
sposobnosti i vo site obrazovni podra~ja. Na na~ini na nivo na paralelkata ili na nivo na u~ili{teto.
{to soodvetstvuvaat na vozrasta, toa moè da se ko- Sposobnostite {to mu se potrebni na deteto moàt da
risti vo tekot na celoto osnovno u~ili{te i po site bidat podu~uvani ili modelirani od strana na nas-
nastavni predmeti. Diskusiite so celata paralelka, tavnikot i da bidat koristeni vo praktikata od
razgovorite vo grupi ili poedine~nite razgovori strana na deteto sî dodeka toa ne se ~uvstvuva pri-
pretstavuvaat osnova za samoocenuvaweto. jatno koristej}i gi niv samostojno.
Gledaj}i primeri na samoocenuvawe vo nasta-
Nastavnikot moè da go pottiknuva deteto da
vata, deteto moè da gi koristi sposobnostite za sa-
razmisluva za svojata rabota koristej}i naso~eni
moocenuvawe vo izgotvuvaweto nacrti, revidirawe-
pra{awa, instrumenti ili pomo{ni sredstva. Tie
to, ureduvaweto i objavuvaweto na del od svoite pis-
vklu~uvaat, na primer, listi za analiti~ko ocenu-
meni sostavi. Toa moè da gi koristi ovie sposob-
vawe, koordinatni mreì Znam, Sakam da znam, Na-
nosti pri izborot na najdobrite primeroci na svojata
u~iv (ZSN), dijagrami Plus, Minus, Interesno (PMI),
rabota i da gi vklu~uva vo portfolioto po op{testvo,
skali, semafori, govorni partneri/drugar~iwa, ~ek-
ekologija i prirodni nauki, zdravstveno obrazovanie
listi i mre`ni listi (vidi prilog A, na str. 78-79 za
(op{testveno i li~no) ili umetni~ko obrazovanie.
pove}e informacii vo vrska so instrumentite za
(Vidi Tema 2, str. 28-32 za podetalni informacii za
samoocenuvawe). Nastavnikot moè da gi inkorporira
ocenuvawe na portfolio.) Samoocenuvaweto moè da
obrazovnite celi i kriteriumite za uspe{nost vo
ima, isto taka, kriti~na uloga vo sostavuvaweto, pret-
diskusiite na ~asovite. Toga{ deteto }e moè da na-
stavuvaweto i zapi{uvaweto na muzi~ki kompozicii.
u~i da ja ocenuva svojata rabota spored tie obrazovni
Vodeweto portfolio kako li~na evidencija za napre-
celi ili kriteriumi. Davaj}i mu pozitivni, infor-
dokot i revidiraweto na negovata sodrìna go pot-
mativni povratni informacii na deteto nastavnikot
tiknuva deteto za samoocenuvawe pomagaj}i mu da gi
}e moè da mu pomaga vo prepoznavaweto i vo preze-
razjasni celite i da si postavuva novi obrazovni ce-
maweto na narednite soodvetni ~ekori vo u~eweto.
li. Portfolioto moè da se koristi za da se pottik-
nuva razmisluvaweto, kako verbalnoto taka i never-
balnoto, i razvivaweto na posloènite mislovni
sposobnosti. Za da se dokumentira samoocenuvaweto
i razmisluvaweto na deteto za sopstvenite produkti
Koi novi raboti gi nau~iv?
ili zbirki, moè da se koristi dnevnik za u~ewe.
Koi raboti smetam deka
se te{ki?
Kakva e negovata vrednost [to napraviv za da si
kako metoda na ocenuvawe? pomognam sebesi kaj
Samoocenuvaweto e su{testven del na OZU. Toa te{kite zada~i?
mu ovozmoùva na deteto da prezema pogolema odgo-
vornost za svoeto sopstveno u~ewe. Deteto moè da
koristi razli~ni strategii koga razmisluva za toa
{to nau~ilo i da koristi grupa na kriteriumi za da
dava sudovi za nau~enoto. Najuspe{ni strategii se
onie koi{to prethodno se dogovoreni me|u nastavni-
kot i paralelkata. Samoocenuvaweto mu pomaga na
deteto da gi prepoznava slednite ~ekori vo svoeto
u~ewe i da stanuva sî posamostojno i pomotivirano.
Primer na aktivnost 2.1.
Koristewe lista za samoocenuvawe
17
Programsko podra~je: Umetni~ko obrazovanie
Nastaven predmet: Vizuelni umetnosti
Nastavna tema: Izgotvuvawe konstrukcii
Tematska edinica: Nabquduvawe i reagirawe
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da ja pregleduva svojata rabota i da zboruva
za nea i za rabotata na drugi deca.
Oddelensko nivo: Treto i ~etvrto oddelenie
Na decata od treto i ~etvrto oddelenie od strana na g-din Birn im e

dadena zada~a da izgotvat model na most. Tie ve}e u~ele za mnogu vidovi
mostovi vo tekot na prethodnite nekolku ~asovi. G-din Birn saka da im po-
kaè deka tie gi razbiraat osnovnite funkcii na eden most, negovata kon-
strukcija i negovite karakteristiki. Decata treba da go pokaàt planot na
mostot {to go nacrtale i treba da kaàt zo{to mostot e napraven na takov
na~in. Tie moàt da koristat kakvi i da e materijali soodvetni za da go iz-
rabotat mostot. Nastavnikot ve}e ima diskutirano so decata za va`nite
elementi vo planiraweto i izgotvuvaweto na eden vakov model so oddele-
nieto. Slednava lista za samoocenuvawe se koristi otkako modelot }e
bide izraboten.
Primer na lista za analiti~ko samoocenuvawe
Karakteristiki 1 2 3
Plan Izgotviv plan za mojot Izgotviv plan za mojot Izgotviv mnogu detalen
model so malku detali. model so dosta detali. plan za mojot model.
Nacrt Ne gi prikaàv va`nite Prikaàv samo nekolku Gi prikaàv mnogute ili
karakteristiki na mostot. karakteristiki vo mojot site karakteristiki vo
model. mojot model.
Materijali Materijalite {to gi Samo nekoi od Site materijali {to
koristev za izgotvuvawe materijalite {to gi gi koristev bea mnogu
na mostot ne bea soodvetni. koristev se soodvetni. soodvetni.
Zo{to mostot Ova ne go objasniv. Toa go objasniv delumno. Toa go objasniv mnogu
be{e izgotven dobro.
na vakov na~in
Izgled Mojot most izgleda deka e Mojot most izgleda dobro. Mojot most izgleda mnogu
vo red. dobro.
Decata go popolnuvaat analiti~kiot list so {tiklirawe ili so boe-

we na soodvetnoto nivo na kvalitet koj{to tie smetaat deka nivniot model
go pokaùva. Pravej}i razliki vo sposobnostite na decata, g-din Birn im
pomaga na nekoi deca da go koristat analiti~kiot list taka {to }e gi ~i-
taat iskazite i }e razgovaraat za toa {to tie mislat za kvalitetot na niv-
nite mostovi.
Varijaciite vo ovoj analiti~ki list moè da se odnesuvaat na pro{i-

ruvawe na rasponot na kvalitetot moèbi na ~etiri nivoa. Na primer, za
decata koi imaat pogolemo iskustvo vo koristeweto na listi za analiti~ko
ocenuvawe ova moè da vklu~uva i zapoznavawe na decata so o~ekuvanite
standardi ili nivoa na kvalitet pred tie da zapo~nat so izgotvuvaweto na
modelot i demonstrirawe kako vakvite modeli bi izgledale pokaùvaj}i
im sli~ni modeli izgotveni od drugi deca.
Koristewe pra{awa za samoocenuvawe
18
Programsko podra~je/
Nastavna tema: Forma i prostor
Tematska edinica: 3-D formi
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da ja prou~uva vrskata me|u 2-D i 3-D formi.
Oddelensko nivo: Prvo i vtoro oddelenie
U~ili{teto vo koe Rej izveduva nastava ve}e izvesno vreme raboti na

samoocenuvaweto so decata od po~etnite oddelenija pa sî do {esto odde-
lenie. Bidej}i decata od prvo i vtoro oddelenie ve}e imaat raboteno na
samoocenuvaweto tie se naviknati na ovoj proces. Rej ~esto gi pottiknuva da
rabotat vo parovi ili vo mali grupi i da diskutiraat kako se ~uvstvuvaat
vo vrska so sopstvenoto u~ewe. Toj ponekoga{ raboti so site deca zaedno.
Na krajot na eden ~as po matematika za vidovite formi, vo mesec maj,

toj gi pottiknuva decata da razmisluvaat i da kaùvaat za ona {to go u~ele.
Pritoa za niv podgotvuva nekoi
naso~eni pra{awa:
Kade imav problemi? Kogo go pra{av za toa?
[to napraviv? Koja nova rabota ja nau~iv?
[to najmnogu mi pomogna?
Toj im sugerira nekoi mo`ni odgovori, a potoa im dava na decata dve

minuti za da razmisluvaat. Rabotej}i so celata paralelka Rej gi islu{uva
odgovorite na decata na sekoe pra{awe.
Ahmed (poseduva dobri matemati~ki sposobnosti): Jas mislam deka e

te{ko da se zapomni razlikata me|u 2-D i 3-D formite.
Tom (dobiva dopolnitelna pomo{ vo u~eweto): Nekoi imiwa se
te{ki za kaùvawe.
Kjara: Pa, jas gi proveriv 3-D formite vo kat~eto po matematika za
imiwata {to ne moèv da gi zapomnam.
[ejn: Jas tuku{to ja pra{av Dara.
Mari-Kler: Jas go nau~iv zborot kvadar.
Ana: Kvadarot e sli~en na kockata.
Imaj}i gi predvid komentarite na decata, Rej pravi nara~ka za pove}e

knigi za geometriski formi za potrebite na u~ili{nata biblioteka. Toj,
isto taka, nabavuva nekolku kompjuterski programi za kolekcijata so obra-
zoven softver. Toj gi pottiknuva decata da prebaruvaat vo knigite i vo
programite za da gi najdat odgovorite na nekoi od nivnite pra{awa.
Pette pra{awa za samoocenuvaweto napi{ani so golemi bukvi Rej gi

zaka~uva na oglasnata tabla vo u~ilnicata. Vo tekot na slednite nekolku
sedmici, na krajot na ~asot po matematika im dava izvesno vreme za da raz-
misluvaat za pra{awata. Dodeka tie odgovaraat na pra{awata, toj na tri
posposobni deca im dava mo`nost da kaàt za koi raboti smetaat deka bile
te{ki taka {to site vo paralelkata moàt da vidat deka sekoj moè da
bide soo~en so nekakov predizvik dodeka u~i i deka toa e normalno!
Primer na aktivnost 2.2. (prodolènie)
19
Rej obi~no gi pottiknuva decata svoite odgovori da gi kaàuvaat usno.
Ponekoga{ bara tie da gi napi{at svoite odgovori, iako e svesen za toa
deka samoocenuvaweto na decata moè da bide svedeno samo na ona {to
nim im e lesno da go napi{at. Ponekoga{ poveduva razgovor so oddelni de-
ca vo vrska so nivnoto ocenuvawe na sopstvenata rabota. Toj za beleèwe
moè da koristi i ~ek-lista koja{to pethodno ja podgotvil. (Vidi go pri-
merot daden podolu.)
Primer na lista za samoocenuvawe
Datum: 01.10.07
Imenuvawe na 2-D predmeti
Ime kvadrat pravoagolnik krug triagolnik
Prvo oddelenie
Klara
Nur Gi me{a kvadratot i pravoagolnikot.
Vtoro oddelenie
Julija
Ne moè Ne moè
Pat Gi me{a kvadratot i pravoagolnikot.
da go imenuva. da go izgovori.
Xes
êk-listata mu pomaga na Rej da go naso~i planiraweto na ~asovite i

mu pomaga da se potseti za {to saka da razgovara so roditelite na decata
koga tie }e pobaraat sredba so nego podocna vo tekot na u~ebnata godina.
Koristewe na list za evalvacija
20 za samoocenuvawe vo grupa
Programsko podra~je: Op{testveno, ekolo{ko i prirodo-nau~no obrazovanie
Nastaven predmet: Geografija
Nastavna tema: Prirodnata sredina
Tematska edinica: Zemjata, rekite i moriwata vo mojata grofovija
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da gi poznava imiwata i lokalitetite na
oddelni glavni prirodni karakteristiki vo grofovijata.
Nastavna tema: Prirodnata sredina

Tematska edinica: Fizi~kite karakteristiki na Evropa i na svetot
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da nau~i ne{to za mal broj od glavnite
prirodni karakteristiki na Evropa.
Oddelensko nivo: Petto i {esto oddelenie
G-|a Kaningam izveduva nastava vo grofovijata Galvej. Taa im predava

na dvaeset deca vo ~etiri oddelenski grupi - treto, ~etvrto, petto i {esto.
Paralelkite od treto i ~etvrto oddelenie u~at za nekoi fizi~ki karak-
teristiki na grofovijata Galvej. Nejzinite paralelki od petto i {esto u~at
za fizi~kite karakteristiki na Evropa. Obete grupi imaat mo`nosti da
koristat digitalen proektor i interaktivna tabla za da gi zumiraat (zgo-
lemuvaat i namaluvaat) karakteristikite na relevantnite geografski kar-
ti. Decata od treto i i ~etvrto oddelenie se angaìrani vo zumiraweto na
edna fotografija na nivnoto u~ili{te snimena od vozduh kako del od izu-
~uvaweto na svojata grofovija.
Za da doznae {to nau~ile decata od razli~nite paralelki, g-|a Kanin-

gam postavuva diferencirani zada~i za niv. Niìte oddelenija rabotat vo
grupi za da gi lociraat zalivot Galvej, Lof Korib, planinite Maamturk,
planinite Partri, ostrovite Aran, Ini{bofin i ~etiri drugi karakteris-
tiki po niven izbor na edna nema geografska karta. Drugite deca rabotat,
isto taka, vo grupi za da gi lociraat na edna nema geografska karta na Ev-
ropa najgolemiot broj na geografskite objekti koi{to ve}e gi nau~ile. De-
cata moàt da go koristat kompjuterot vo u~ilnicata kako pripomo{ vo iz-
vr{uvaweto na svoite zada~i. G-|a Kaningam bara od niv da gi izloàt svo-
ite trudovi na soodveten na~in. Pred paralelkite da zapo~nat da gi reali-
ziraat svoite zada~i, poveduvaat diskusija za toa koi kriteriumi za us-
pe{nost }e bidat primenuvani. So izvesna pomo{ na g-|a Kaningam, tie se
usoglasuvaat za slednive tri
kriteriumi za uspe{nost:
Mestata na geografskite objekti mora da bidat to~no odredeni.
Geografskite karti mora da bidat lesno ~itlivi.
Geografskite karti mora da bidat oboeni.
Paralelkite zapo~nuvaat so rabota vo mali grupi.

21
Otkako sekoja grupa }e ja izloì svojata rabota, g-|a Kaningam im dava
na decata izvesno vreme za da razmislat za ona {to go nau~ile, kako ra-
botele zaedno vo grupite i do koj stepen gi zadovolile svoite kriteriumi
za uspe{nost. Potoa, taa na site im dava po edna lista za evalvacija i im
dava izvesno vreme da ja popolnat. Taa im pomaga na nekoi od pomalite deca
i na nekoi deca so pomali sposobnosti. Potoa poveduva diskusija za nivnite
idei i im pomaga da gi nabeleàt. (Vidi ja listata za evalvacija popol-
neta od Aoife.)
Primer na lista za evalvacija

Ime: Datum:
Aoife O’Saliven 10.9 ‘07
1.Za {to u~e{e po geografija? U~ev za Evropa.

2.Nabeleì tri ne{ta {to gi nau~i za ovaa tema.
London e pokraj rekata Temza. Alpite se najvisok
planinski venec. Planinata Vezuv e vo Italija.
3.Dali se pokaà kako dobar ~len na timot? Da.
4. Navedi edna pri~ina za tvojot odgovor. Jas go sprovedu-
vav prou~uvaweto baraj}i informacii na veb-stra-
nicata dodeka drugite vr{ea drugi prou~uvawa.
5.[to bi moèl podobro da napravi tvojot tim
sledniot pat? Bi moèle geografskata karta da
ja obeleìme pojasno.
Komentar na nastavnikot:
Aoife, tvojata proektna zada~a e dobro
izgotvena. Geografskata karta na tvojot
tim e lesno ~itliva!
G-|a Kaningam gi pro~ituva site listi za evalvacija do krajot na nede-

lata. Vo petokot nautro taa im gi vra}a na decata i im dava izvesno vreme
da gi pro~itaat nejzinite komentari. Dodeka paralelkata gi ~ita poe-
dine~no svoite listi, g-|a Kaningam gi pottiknuva onie deca koi{to sakaat
da gi prodiskutiraat so nea za nejzinite komentari.
Koristewe na tabeli ZSN za samoocenuvawe
22
Nastavna tema: Broevi
Tematska edinica: Dropki
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da gi izrazuva nepravilnite dropki kako
me{ani broevi i obratno i da gi stava na brojna oska.
Inion Ui Mur~u izveduva nastava vo petto oddelenie. Vo paralelkata

ima dvaeset i sedum deca. Mnogu od niv se so niski sposobnosti po matema-
tika. Za niv apstraktnite koncepti pretstavuvaat poseben predizvik. Vo
petokot nautro Inion Ui Mur~u im objasnuva deka }e rabotat so dropki vo
tekot na idnata nedela. Taa go povtoruva onoj materijal {to ve}e e u~en. Na
krajot na ~asot za povtoruvawe taa gi pottiknuva u~enicite da gi popolnat
svoite tabeli ZSN ({to znam, {to sakam da znam, {to nau~iv).
Nekoi tabeli ZSN na decata se prikaàni podolu.
Tabelata ZSN na [on Tabelata ZSN na Adi
Ime: [on Ime: Adi

Datum: 3 dekemvri Datum: 3 dekemvri
Nastaven predmet: Matematika - Dropki Nastaven predmet: Matematika - Dropki
Z S N Z S N
([to znam) ([to sakam ([to nau~iv) ([to znam) ([to sakam ([to nau~iv)
da znam) da znam)
Dropkite se Sakam da Dropkite Ne razbiram

pomali od znam za moàt da {to e toa
eden. nepravilnite se sobiraat me{an broj.
dropki. do brojot
Zita znae eden.
mnogu za niv.
4Popolni na po~etokot
4
Popolni na krajot
4 Popolni na po~etokot
4
Popolni na krajot
na lekcijata na lekcijata na lekcijata na lekcijata
Inion Ui Mur~u pri planiraweto na ~asovite po matematika za nared-

nata nedela nabrzina gi pro~ituva popolnetite tabeli. Taa proveruva dali
gi vklu~ila site sodrìni navedeni vo kolonata [to sakam da znam, na
primer, identifikuvaweto na me{ani broevi od neposrednata okolina na
decata (broevi na ~evli, pakuvawa na prehranbeni proizvodi) i prou~u-
vaweto {to tie broevi zna~at. Vo tekot na sedmicata taa go pottiknuva se-
koe dete da raboti na sodrìnata na zada~ata za koja{to saka da znae ne{-
to pove}e. Nekoi deca nosat primeroci od svojot dom, nekoi proveruvaat vo
kompjuterskite programi, drugi koristat Internet za da najdat informacii,
a drugi, pak, ~itaat vo knigite od bibliotekata ili vo u~ebnicite. Nekoi
deca £ postavuvaat pra{awa na Inion Ui Mur~u ili, pak, na nekoj svoj so-
u~enik. Pred Inion Ui Mur~u da ja zavr{i rabotata so dropkite, taa bara
od sekoe dete da ja popolni svojata tabela naveduvaj}i najmalku edna sodr-
ìna {to ja nau~ilo.
23
Nekoi tabeli ZSN na decata se prikaàni podolu.
Tabelata ZSN na [on Tabelata ZSN na Adi
Ime: [on Ime: Adi

Datum: 14 noemvri Datum: 13 noemvri
Nastaven predmet: Matematika - Dropki Nastaven predmet: Matematika - Dropki
Z S N Z S N
([to znam) ([to sakam ([to nau~iv) ([to znam) ([to sakam ([to nau~iv)
da znam) da znam)
Dropkite se Sakam da Nau~iv deka Dropkite Ne razbiram Me{anite

pomali od znam za izvesni dropki moàt da {to e toa broevi se
eden. nepravilnite se pogolemi od se sobiraat me{an broj. nao|aat
dropki. brojot eden. do brojot nasekade. Jas
Zita znae Ako e pogolema eden. sum visok 12 1/5.
mnogu za niv. od brojot eden Toa e me{an
taa e broj - toa e
nepravilna eden broj i
dropka. edna dropka.
4
Popolni na po~etokot
4
Popolni na krajot
4 Popolni na po~etokot
4
Popolni na krajot
na lekcijata na lekcijata na lekcijata na lekcijata
Inion Ui Mur~u gi sobira tabelite. Taa gi koristi popolnetite tabeli

na ~asovite pri povtoruvaweto za dropkite, pri davaweto doma{ni zada~i
i pri izgotvuvaweto diferencirani testovi za nejzinata paralelka.
Primer na doma{na zada~a

Doma{na zada~a po matematika, 14 januari:
1. Napi{i 5 me{ani broevi.
2. Nabeleì 5 dropki {to pravat eden koga }e gi sobere{.
3. Dali 3/4 i 1/2 go pravat brojot eden?
4. Dali se nepravilni dropki > 1?
5. Napi{i 5 nepravilni dropki.
Mir~u gi sobira tabelite kako del od svojata dokumentacija za sekoe

dete. Taa smeta deka tabelite mnogu pomagaat pri razgovorite so rodite-
lite za napredokot na nivnite deca i pri pi{uvaweto na svidetelstvata na
u~enicite na krajot na u~ebnata godina.
Razgovori so u~enici
[to pretstavuvaat razgovorite
so u~enicite?
Namenskite razgovori vo kontekstot na ocenuva- za~estenosta ne se tolku va`ni kolku {to se u~estvoto
24 weto zna~at deka onie koi{to se zainteresirani za na deteto i vrednuvaweto na takvata praktika.
u~eweto na deteto vo tekot na eden planiran ili in-
cidenten razgovor gi razmenuvaat svoite soznanija i Predmet na razgovor moè da bide poedine~en
razbirawe za rabotata na deteto, za na~inite na rab- trud vo u~eweto (pismen sostav, crte` ili proekt) ili,
otata i za rezultatite. Vo odredeni vremenski peri- pak, op{ti obrazovni iskustva kako {to se IKT ili
odi vo tekot na u~ebnata godina rabotata i napredo- u~estvoto vo dramska sekcija ili, pak, nekoi sport-
kot na deteto moè da bidat predmet na razgovorite ski aktivnosti na otvoren teren. Razgovorot treba da
me|u deteto i negoviot nastavnik, ili na nastavnikot bide neformalen i da ne bide neprijaten. Osnovna
i roditelite ili, pak, na site niv zaedno. cel e razgovorot da se odnesuva za rabotata vo u~i-
li{teto. Vo podocne`nata faza ili, pak, so decata vo
Koja e vrednosta na razgovorite pogornite oddelenija, nastavnikot moè da go koristi
kako metoda na ocenuvaweto? namenskiot razgovor za da dade ocenka za odreden
Razgovorite davaat mo`nost da se razmenuvaat poedine~en trud koj{to deteto go izgotvilo. Osnovna
informacii so cel da se zgolemuva razbiraweto za }e bide diskusijata za kriteriumite: [to e toa {to
u~eweto na deteto. Razgovorot pretstavuva ocenuva~- go pravi ovoj trud da bide dobar? Kako toj moè da se
ka aktivnost. Koga razgovorot me|u nastavnikot i de- podobri? Za ovaa aktivnost korisna bi bila i edna
teto e vo vrska so rabotata na portfolio, na primer, ednostavna lista za analiti~ko ocenuvawe. Anali-
nastavnikot razgovara so deteto za negovite jaki stra- ti~kata lista pretstavuva instrument za ocenuvawe
ni i negovite postigawa i mu dava sugestii za toa kade koj{to gi opi{uva razli~nite nivoa na kvalitet na
i kako moè negovoto u~ewe da se podobruva. Vo tekot eden poseben trud. (Vidi go prilogot A, str. 78 za po-
na razgovot nastavnikot gi slu{a ideite na deteto za ve}e informacii za listata za ocenuvawe.) Primerot
toa kade toa misli deka mu e lesno ili te{ko vo na aktivnosta 2.6 na slednata stranica pretstavuva
u~eweto i go pottiknuva vakviot na~in na otvorenost primer kako edna lista za ocenuvawe moè da se ko-
kaj deteto. Eve eden primer od OZU: soznanijata od risti so deca od {esto oddelenie za da se ocenat
razgovorot mu pomognat na nastavnikot da gi planira nivnite pismeni sostavi.
slednite ~ekori vo u~eweto na deteto i }e mu pomog- Klimata vo u~ilnicata pretstavuva zna~aen fak-
nat na deteto da vidi kako negovata rabota moè da tor vo procesot na realiziraweto razgovori so u~e-
se podobruva. nicite. Decata treba da znaat i da prifatat deka tie
nema da bidat ispituvani za vreme na razgovorite so
Kako se koristi razgovorot? nastavnikot i deka moè da go kaùvaat ona {to go
Razgovori me|u nastavnikot i deteto mislat za svojata rabota vo odredena aktivnost ili
Nastavnikot ostava opredeleno vreme za namen- obrazovno podra~je. Poverojatno e deka razgovorot }e
ski razgovori koi moè da se imenuvaat kako osvrt, bide uspe{en vo atmosfera vo koja{to se po~ituvaat
ili sredba, ili ednostavno razgovor. Ako namenskite mislewata na decata i se pottiknuvaat da gi izrazat.
razgovori se dràt redovno, na primer edna{ nedelno, Decata, isto taka, imaat potreba da vidat deka razgo-
nastavnikot verojatno }e bide vo mo`nost na sekoe de- vorot pretstavuva mo`nost da nau~at ne{to i za sebe
te da mu posveti vnimanie od samo nekolku minuti. Do- kako u~enici. Primerot na aktivnosta 2.7. na str. 26
kolku decata se novi vo ovoj proces, ova moè da bide dava prikaz na eden razgovor me|u nastavnik i dete vo
korisen na~in za toj da zapo~ne. Vremetraeweto ili sredina koja dava poddr{ka.
Koristewe lista za ocenuvawe
25 kako del od razgovorot so u~enicite
Programsko podra~je: Jazici
Nastaven predmet: Angliski jazik
Nastavna tema: Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Pi{uvawe
Tematska edinica: Pi{uvawe: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina za
samostojno pi{uvawe
Programski Deteto da se osposobi da pi{uva, bez preformulirawe, za izvesna dade-
zada~i/celi: na ili izbrana tema vo ramkite na odredeni vremenski ograni~uvawa;
da se osposobi vo pi{uvaweto da gi po~ituva normite vo vrska so
gramatikata, interpunkcijata i pravopisot;
da se osposobi da im pomaga na drugite vo korigiraweto na nivnite
pismeni sostavi.
Nastavna tema: Vospriemlivost na jazikot / pi{uvawe

Tematska edinica: Pi{uvawe: sozdavawe i pottiknuvawe èlba za pi{uvawe
Vospriemlivost na jazikot: sozdavawe i pottiknuvawe èlba za
pi{uvawe
Programska zada~a/cel: Deteto da se osposobi da prima i da dava konstruktivni odgovori na
pi{uvaweto.
Decata od {esto oddelenie ja koristat listata za analiti~ko ocenu-

vawe dadena podolu za da ocenat izvesen sostav {to tie go napi{ale. Po-
sebnite elementi vo analiti~kata lista se baziraat na onie {to go pravat
sostavot da bide dobar, a koi{to prethodno bile diskutirani i dogovoreni
me|u decata i nivniot nastavnik (kriteriumite za uspe{nost vo pi{uvawe-
to na pismen sostav). Moè da se koristi i druga analiti~ka lista za na-
redniot pismen sostav za ocenuvawe na interpunkcijata, na primer vo ko-
risteweto navodnici, izvi~nici itn.
Primer na analiti~ka lista za ocenuvawe

Ne go napraviv toa
Karakteristika Vloìv soliden trud Vloìv mnogu golem trud
dobro
Struktura Mojot sostav nema jasen Mojot sostav ima struk- Mojot sostav ima jasna
i dejstvo po~etok, sredina i kraj tura i dejstvo, no nekoi struktura i dejstvo.
od niv ne se jasni.
Pasusi Imam premnogu (premal- Nekoi od pasusite se na Moite pasusi zapo~nuvaat
ku) pasusi ili, pak, tie ne vistinskoto mesto, no na mestata vo sostavot kade
zapo~nuvaat na soodvetni nekoi ne se. ima promeni vo dejstvoto i
mesta. pomagaat ~itatelot podobro
da go sledi sostavot.
Zanimlivost Mojot sostav ne e tolku Mojot sostav e prili~no Mojot sostav e mnogu
interesen interesen. interesen.
Likovi Vo mojot sostav ne dadov Vo mojot sostav opi{av Likovite vo sostavot se
opis na nekoj jak lik. najmalku eden jak lik dobro opi{ani.
Sekoe razmisluvawe na deteto za negoviot pismen sostav pomaga da se

razvivaat negovite sposobnosti za metakognicija (razmisluvaweto za sops-
tvenoto u~ewe). Klu~en rezultat na sekoj takov namenski razgovor e deka
podednakvo i nastavnikot i u~enikot moàt da razberat ne{to pove}e za
u~eweto i za slednite ~ekori {to treba da bidat prezemeni vo davaweto
poddr{ka na u~eweto. Pritoa, individualiziranata priroda na namenskiot
razgovor zna~i deka nastavnikot moè da ja diferencira poddr{kata so-
odvetno na sposobnostite i potrebite na sekoe dete.
Razgovori me|u nastavnikot i deteto
26
Tematska edinica: Pi{uvawe: razvivawe sposobnost, samodoverba i ve{tina za
samostojno pi{uvawe
Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot: razvivawe
sposobnost, samodoverba i ve{tina za samostojno pi{uvawe
Programski zada~i: Deteto da se osposobi da steknuva raznovidni i dosledni usni iskus-
tva vo odnos na jazikot kako del od procesot na pred-pi{uvaweto; da
se osposobi da pi{uva samostojno preku eden proces na izgotvuvawe
nacrt na pismeniot sostav, prerabotuvawe, redaktirawe i objavuvawe.
G-din Svift redovno gi koristi razgovorite so svoite dvaeset i {est
u~enici od petto i {esto oddelenie. Toj planira vreme vo petok pretplad-
ne za razgovor so mali grupi na u~enici. Na toj na~in decata dobivaat mo`-
nost da razgovaraat za svojata rabota po tri ili ~etiri minuti sekoja treta
sedmica. Eve go razgovorot so [ejn vo vrska so pismeniot sostav koj{to para-
lelkata go izraboti prethodno vo tekot na sedmicata so naslov: Eden NLO
aterira ovde v~era.
G-din Svift: Pa [ejn, {to misli{ za toa {to si go napi{al ovde? Dali si
zadovolen so sostavot?
[ejn: Ne znam... malku e kratok, pretpostavuvam.
G-din Svift: Pa spored mene toj ne e premnogu kratok. No, {to misli{ za
sodrìnata? Dali mu go pri~ita sostavot na tvoeto drugar~e?
[ejn: Da. Toj misli deka po~etokot e vozbudliv, no deka krajot e zdo-
deven.
G-din Svift: A ti {to misli{ za toa?
[ejn: Pa, jas mislam deka e vo red. Imam nekolku dobri re~enici na
po~etokot - kratkite re~enici za koi{to razgovaravme porano
pred da po~neme da go pi{uvame sostavot... za da ja napravam
neizvesnosta pogolema.
G-din Svift: Se sloùvam. Vovedniot del ti e mnogu interesen. A koris-
ti{ i nekoi morni~avi zborovi {to gi imavme nabeleàno na
spisokot. No, se pra{uvam dali ti ima{e plan kakov }e bide
krajot. Mislam deka toj zavr{uva premnogu brzo.
[ejn: Pa da. Mi nedostigaa idei. Taka, jas samo go zavr{iv sostavot.
G-din Svift: Vo red. Pa }e go prepravi{ li krajot? Zapomni deka nekoj koj-
{to go ~ita ovoj sostav saka da znae {to se slu~ilo so dvata
glavni lika. Zatoa napi{i u{te eden nov pasus na krajot, no so
malku pove}e informacii, samo za da go dovede{ sostavot do
eden interesen zaklu~ok. Ako ti odi te{ko, dojdi kaj mene utre
nautro i }e go pogledame sostavot povtorno zaedno.
[ejn: Vo red nastavniku, tuk{to razmisliv za eden podobar kraj na
sostavot!
Vo tekot na razgovorot, g-din Svift go upatuva [ejn kao da go odredi
toa {to bi moèlo da go podobri negoviot sostav. Postojat i drugi ne{ta na
koi{to nastavnikot bi moèl da se zadrì, no toj go koristi ovoj razgovor za
da go istakne krajot na sostavot, bidej}i neodamna vo paralelkata rabotele
na gradeweto struktura na pismeni sostavi. [ejn sega }e napi{e vtora verz-
ija na sostavot. Moèbi }e ima i izvesni natamo{ni mali izmeni pred da
bide gotova kone~nata verzija.
G-din Svift, isto taka, koristi sistem na drugar~iwa - partneri vo pa-
ralelkata za da gi upati decata eden na drug da si gi pro~itaat sostavite na
konstruktiven na~in. Od sekoe dete se bara da nabeleì edna jaka strana i
edna ideja za podobruvawe na sostavot na svoeto drugar~e - partner. Sekoj
takov razgovor me|u nastavnikot i decata trae samo nekolku minuti, a za
celata grupa se potrebni 50-55 minuti. G-din Svift e uveren deka vremeto
pominato vo razgovori e dobro iskoristeno, imaj}i go predvid vistinskoto
podobruvawe {to toj go zabeleàl vo sostavite na decata.
Razgovori vo funkcija na OZU i ONN
Razgovorot e korisen za OZU koga se vr{i na edna
interaktivna osnova vo tekot na u~ebnata godina. Po-
toa moàt da se prezemat ~ekori da se ponudi pona-
so~ena poddr{ka na deteto. Eden razgovor na krajot
na u~ebnata godina verojatno }e pomogne za ONN koga
site zainteresirani strani }e go razgledaat napre- 27
dokot {to deteto go napravilo vo tekot na odreden
obrazoven period ili vo tekot na celata u~ebna godi-
na. Vakviot razgovor moè da se odnesuva i na rezul-
tatite od standardiziranite testovi, dokolku takvi
bile sprovedeni vo tekot na taa u~ebna godina.
Drugi vidovi razgovori

Razgovori na roditelite so nastavnikot
Informaciite od ocenuvaweto, isto taka, se raz-
gleduvaat za vreme na razgovorite na roditelite so
nastavnikot. Nekoi od takvite razgovori se planira-
at dodeka, pak, drugi pretstavuvaat neplanirani raz-
govori me|u nastavnikot i roditelite na deteto. Ka-
ko za nastavnikot taka i za roditelot vakviot raz-
govor pretstavuva mo`nost tie da nau~at ne{to pove}e
za toa kako deteto u~i doma i na u~ili{te i da gi raz-
gledaat na~inite so koi moè da mu se dade poddr{ka
na u~eweto. Takviot razgovor, isto taka, pretstavuva
mo`nost da se razgovara i za posebnite interesi na
deteto, zagriènosta i nedorazbirawata vo vrska so
u~ili{nata rabota ili so doma{nite zada~i.
Razgovori na nastavnikot so drugi nastavnici

Moàt da se organiziraat i me|usebni sredbi na
nastavnicite na koi{to }e se razgleda rabotata na
decata vo samoto u~ili{te i vo drugi u~ili{ta. Vak-
viot vid na razgovori moè da im pomogne na nas-
tavnicite:
da osmislat poefektivno ocenuvawe;

da izgotvuvaat zaedni~ki standardi preku
zaemno razbirawe za kvalitetot na rabotata
na decata:
da sobiraat i da razgleduvaat idei za
podobruvawe na nastavnata praktika.
Pri vodeweto na razgovori od vakov vid nastav-

nicite gi odreduvaat kriteriumite za davawe sud za
kvalitetot na rabotata vo razli~ni programski pod-
ra~ja / nastavni predmeti na razli~no oddelensko ni-
vo koristej}i primeri na trudovi od u~enicite kako
osnova za diskusijata.
Ocenuvawe na portfolio
[to pretstavuva portfolioto? [to moè deteto da stavi vo edno
Decata, u{te na rana vozrast, moàt da razviva- portfolio?
at sposobnosti za samoocenuvawe, postepeno preze- Sodrìnata na portfolioto zavisi od celta(ite)
28 maj}i pogolema odgovornost za kvalitetot na svojata na portfolioto. Nastavnikot odlu~uva za celta(ite)
sopstvena rabota. Izgotvuvaweto portfolio pretsta- na portfolioto pred toa da zapo~ne da se koristi.
vuva korisen na~in da se pottiknuvaat vakvite spo- Primeri na celi moàt da bidat: da se pokaè podob-
sobnosti. Portfolioto pretstavuva zbirka na trudo- ruvawe vo rabotata na decata; da se pokaè obemot
vi na deteto koja go odrazuva negovoto u~ewe i razvo- na rabotata; da se pokaàt jakite strani i interesot
jot vo tekot na izvesen vremenski period. Toa moè da na decata; da se pokaè nivniot najdobar trud. Port-
obezbedi podatoci za napredokot vo u~eweto vo od- folioto moè podednakvo da se koristi za OZU i za
redeno programsko podra~je, nastaven predmet, nas- ONN. Zavisno od negovata cel(i), toa moè da sodrì
tavna tema ili, pak, vo pove}e od niv zaedno, imaj}i primeroci na rabotata na deteto od site nastavni
ja vo fokusot opredelena tema. Nastavnite programi programi ili od eden nastaven predmet vklu~uvaj}i i:
za osnovno u~ili{te prepora~uvaat koristewe na
portfolija, kako i primeri na trudovi i proekti za primeri na pismeni trudovi na razli~ni fazi
ocenuvawe na u~eweto vo oddelni nastavni predmeti: od negoviot razvoj (pismeni sostavi, pisma,
galski jazik, angliski jazik, matematika, prirodni i poezija);
op{testveni nauki, fizi~ko i zdravstveno obrazo- proektna rabota po nekoj nastaven predmet od
vanie, vizuelni umetnosti, muzi~ko obrazovanie i prirodnite nauki, istorija ili geografija;
dramski aktivnosti. primeri na trudovi od vizuelnite umetnosti;
grafikoni ili dijagrami po matematika ili
Vo zavisnost od negovata cel, portfolioto moè po prirodnite nauki;
da se koristi vo tekot na edna u~ebna godina, polugo- fotografii ili videozapisi od u~estvoto vo
die ili vo izvesen pokratok vremenski period. Port- aktivnostite po fizi~ko obrazovanie;
folijata, isto taka, davaat mo`nosti za zaedni~ko snimeni zapisi od muzi~ki dela.
ocenuvawe koga nastavnikot i deteto zaedno go raz-
gleduvaat i razgovaraat za trudot, identifikuvaj}i Kako funkcionira portfolioto kako
gi pozitivnite karakteristiki i to~kite za negovo
podobruvawe.
metoda na ocenuvawe?
Otkako nastavnikot }e odlu~i za celta(ite) na
portfolioto, toj im ja objasnuva idejata za portfo-
Portfolijata moàt da bidat vo vid na otpe~a-
lioto na decata. Nastavnikot obezbeduva papki ili
teni listovi i/ili elektronski portfolija. Elek-
kutii so prigodna golemina ili, pak, deteto moè niv
tronskoto portfolio, poznato i kako e-portfolio
samo da gi napravi. Nastavnikot go opredeluva na~i-
ili digitalno portfolio, pretstavuva zbirka na tru-
not na nivnoto ~uvawe (na kopirani listovi i/ili na
dovi na deteto sostavena koristej}i pi{ani trudovi
elektronski na~in). Nastavnikot ili deteto (ili obaj-
vo elektronska verzija, prezentacija, multimedium-
cata zaedno) povremeno izbiraat trud za portfolioto
sko tvore{tvo, mislovni mapi, softver so baza na po-
imaj}i gi predvid dogovorenata cel(i) i kriteriu-
datoci i/ili tabelarni pregledi, i toa se kompletira
mite. Deteto priloùva i kusa pismena bele{ka ob-
od strana na deteto. Pomalite deca moàt da izgot-
jasnuvaj}i zo{to toj trud bil izbran. (Naglaskata tre-
vuvaat ednostavni prilozi od vidot tekst-i-ilus-
ba da bide na toa {to deteto nau~ilo.) Nastavnikot i
tracija. E-portfolijata, isto taka, ovozmoùvaat po-
deteto moàt da dadat ocenka ili komentar za sekoj
vrzuvawe na trudovite vo ramkite na edno portfolio
trud bazirani vrz kriteriumite koi{to se odnesuvaat
(na primer, povrzuvawe na nekoj videofajl so izvesen
na obrazovnite celi ili rezultati, no va`no e nas-
dokument) i nadvor od portfolioto (na primer, povr-
tavnikot da e svesen deka davaweto ocenki za tru-
zuvawe na nekoja veb-stranica so izvesna prezenta-
dovite namesto komentari ja menuva ulogata na port-
cija). Vo upatstvata na NCCA, IKT vo Nastavnite pro-
folioto vo ocenuvaweto. Paralelkata moè da or-
grami za osnovno u~ili{te (2004) se veli deka izbo-
ganizira izlo`ba na portfolijata na sostanocite na
rot na primeri od elektronski trudovi }e se zgole-
roditelite so nastavnikot. Nekoi deca moèbi }e sa-
muva koga decata podobro }e se zapoznaat so izgotvu-
kaat da kaàt ne{to za svoeto portfolio, kakvo zna-
vaweto i odrùvaweto na nivnite e-portfolija. Ova
~ewe ima toa za niv i {to nau~ile od nego.
}e go stimulira nivniot interes vo koristeweto na
IKT vo u~eweto i }e ja neguva nivnata sposobnost da
go ocenuvaat svojot sopstven trud (str.35). E-portfo-
lijata moè da se aùriraat i da se vodat interak-
tivno, {to ovozmoùva razmena na trudot na deteto
so drugi deca i za~uvuvawe na podatocite vo kompju-
ter vo ramkite na paralelkata i na u~ili{teto. Vo
primerot na aktivnosta 2.9. koj{to sledi podolu se
opi{uva primer na edno takvo e-portfolio.
Pra{awa {to nastavnikot moè da gi
postavuva pri planiraweto kako da
se koristi portfolioto
29
Zo{to go koristam portfolioto?
Kakvi znaewa }e ocenuvam?
Koj nastaven predmet(i)/sposobnosti/koncepti/
sklonosti }e ocenuvam?
Kako portfolioto }e pridonese vo ocenuva-
weto na napredokot i postigawata na deteto?
Kolkav vremenski period toa }e opfa}a -
polugodie, mesec, cela u~ebna godina?
(Pokusite periodi }e im odgovaraat na poma-
lite deca.)
Kolkav }e bide obemot na portfolijata? Kade
}e gi ~uvam? Dali e mo`no nivno elektronsko
memorirawe?
Koj }e go vr{i izborot na sodrìnata za port-
folioto i kolku ~esto }e go pravi toa?
Dokolku planiram da davam ocenki ili ko-
mentari na trudovite vo portfolioto, koi
kriteriumi }e gi koristam za da gi ocenam?
Kako decata }e gi znaat kriteriumite?
[to }e stane so portfolioto na krajot od ne-
govata upotreba? Dali portfolijata }e bidat
prikaàni na po{irokata javnost (na primer,
na roditelite, na drugite deca vo u~ili{te-
to, na sobirot vo u~ili{teto ili na nekoj
otvoren den/ve~er) na u~ili{teto?
Izgotvuvawe portfolio so pi{ani trudovi
30
Nastavna tema: Vospriemlivost na jazikot / Pi{uvawe
Tematska edinica: Pi{uvawe: sozdavawe i pottiknuvawe na èlba za pi{uvawe /
Vospriemlivost na jazikot
Programski zada~i: Deteto da se osposobi da izrazuva i da prenesuva reakcii vo vrska so
pro~itanoto;
da se osposobi da steknuva iskustva za interesni i bitni predizvici
vo pi{uvaweto;
da se osposobi da osoznava deka negoviot pismen trud se vrednuva.

Tematska edinica: Pi{uvawe: razvivawe na sposobnost, samodoverba i ve{tina za
samostojno pi{uvawe
Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot
Programski zada~i: Deteto da se osposobi da nabquduva / zabeleùva kako nastavnikot
go podobruva pi{uvaweto.
G-|a Kenedi izveduva nastava vo petto oddelenie i gi koristi portfo-

lijata za da gi ocenuva trudovite na decata vo nastavata po angliski jazik
vo tekot na u~ebnata godina. Taa im dava zada~a da napravat papki (so A3
format) i da gi dizajniraat koricite. Na po~etokot taa im kaùva deka
celta na portfolioto e da im pokaàt na drugite lu|e, a i na samite sebesi
kako nivnata rabota vo nastavata po angliski jazik se podobruva vo tekot
na u~ebnata godina. Na sekoi dve sedmici g-|a Kenedi im dava na decata od
paralelkata izvesno vreme da gi razgledaat svoite trudovi i bara od niv
da go izberat onoj koj{to smetaat deka pretstavuva dobar trud. Na zadnata
stranica od trudot tie pi{uvaat edna ili dve re~enici objasnuvaj}i zo{to
toj trud e dobar. G-|a Kenedi gi ima napi{ano karakteristikite /kvalite-
tite na dobar trud na posteri i tie se izloèni na yidot od u~ilnicata
taka {to taa i decata moàt da se osvrnuvaat na niv. Tie obezbeduvaat os-
nova za korisni diskusii.
So tekot na mesecite se zgolemuva zbirkata na trudovi vo sekoe port-

folio. Kon krajot na u~ebnata godina sekoe portfolio ima okolu petnae-
setina trudovi vklu~uvaj}i poetski trudovi, pismeni sostavi (nekoi od niv
se vo deskriptivna forma, a drugi, pak, vo narativna), preraskaùvawa na
novi raboti {to bile diskutirani na ~asovite i izve{tai za praznici i za
u~ili{ni nastani. Tamu ima, isto taka, i jazi~ni zagatki i kratki kvizovi,
{egi i stripovi. Decata gi ~uvaat portfolijata na edna polica vo bib-
liotekata na paralelkata.
G-|a Kenedi e iznenadena kolku dobro tie se griàt za svoite portfo-

lija. Na krajot na u~ebnata godina paralelkata organizira prezentacija na
portfolijata na koja sekoe dete ima samo po edna minuta vreme da raskaè
pred paralelkata za svojata rabota i za izborot na svojot najdobar trud.
Mnogu od decata se sposobni da kaùvaat kako nivnata rabota na ~asovite
po angliski jazik se podobruvala vo tekot na u~ebnata godina. Portfoli-
jata predizvikuvaat golem interes i kaj roditelite na sostanokot so nas-
tavnicite koga tie gi dobivaat izve{taite za svoite deca.
Izgotvuvawe e-portfolija
31
nastaven predmet: Op{testveno, li~no i zdravstveno obrazovanie
Nastavna tema: Jas samiot
Tematska edinica: Samoidentitet
Programski celi: Deteto da se osposobi da gi razbira i da kaùva za svoite jaki
strani, sposobnosti i karakteristiki;
da se osposobi da gi prepoznava i da razmisluva za izborite {to toa
gi pravi sekoj den.
Nastavna tema: Jas samiot

Tematska edinica: Vodewe grià za moeto telo
Programski zada~i: Deteto da se osposobi da gi istraùva razli~nite ne{ta {to nego-
voto telo moè da gi pravi;
da se osposobi da razviva i praktikuva higienski naviki.
Vo tekot na prvoto polugodie decata izgotvuvaat portfolija za toa

{to nau~ile za ìvotnite na farmite. G-|a Farel rabotela so decata na
izgotvuvaweto i aùriraweto na razli~ni vidovi portfolija. Nekoi port-
folija bile prezentirani vo fascikli so plasti~ni xebovi ili, pak, vo
papki dodeka drugi deca koristele kutii za pica.
Za da go pottiknuva kaj decata koristeweto na IKT vo u~eweto, g-|a

Farel planira da koristi e-portfolija za ocenuvawe na znaewata na de-
cata po op{testveno, li~no i zdravstveno obrazovanie. Nejzina cel e da ja
dokumentira raste~kata svest i razbiraweto na decata za svoeto telo, kako
i nivnite sposobnosti da vr{at dobar izbor.
G-|a Farel zapo~nuva so davawe pomo{ na decata da otvorat nova

papka na desktopot na kompjuterot vo u~ilnicata. Tie gi koristat svoite
imiwa za svoite folderi. Koristej}i softver za pi{uvawe, g-|a Farel iz-
gotvuva vovedno upatstvo na edna stranica za e-portfolijata (kako {to e
prikaàno podolu) so koe mu pomaga na sekoe dete da go kompletira i da go
za~uva svojot folder.
Vovedno upatstvo za e-portfolijata
Dobre dojdovte vo moeto prvo e-portfolio. Toa kaùva sî za mene.
Moeto ime e ...............................................................................................
Jas u~am vo ................................... oddelenie.
Jas sakam da ..............................................................................................
Jas se ~uvstvuvam sre}en koga ................................................................

32
G-|a Farel i decata koristat digitalna kamera za da napravat fo-
tografii na sekoj od niv koi potoa gi vnesuvaat vo vovedniot del na sekoe
e-portfolio.
Za da im pomogne na decata da gi imenuvaat i da gi zapomnat delovite

na ~ove~koto telo, naredniot prilog vo portfolioto se fokusira na vmet-
nuvaweto na to~nite zborovi pokraj eden dijagram na teloto so prazni mesta
za imiwata. Vo tekot na narednite sedmici sekoe dete prodolùva da do-
dava primeri na trudovi vo svoeto portfolio vklu~uvaj}i i fotografii
na ne{ta {to deteto saka da gi pravi, spisok na ne{ta {to deteto saka da
nau~i da gi pravi, izvesen audiofajl na kratok sostav za nekoj dobar izbor
{to deteto go napravilo i oddelni skenirani crteì i fotografii na de-
cata kako se griàt za svoeto telo.
Decata sî pove}e se upatuvaat kako da nao|aat i da otvoraat novi faj-

lovi na desktopot na kompjuterot vo nivnata u~ilnica i da dodavaat novi
fajlovi so primeri na trudovi. Vo tekot na polugodieto sekoe dete go raz-
gleduva svoeto portfolio zaedno so drugite deca vo grupata, diskutiraj}i
so niv za toa {to nim im se dopa|a vo nivnite primeri na izbrani trudovi
i za ne{tata koi{to tie bi sakale da se podobrat. G-|a Farel gi ocenuva
sposobnostite na decata za prezentirawe na svoite trudovi pred drugi
lica. Od obemot na sposobnostite {to decata gi pokaùvaat taa sogleduva
kade e potrebna natamo{na rabota i ohrabruvawe na posrame`livite deca
vo paralelkata, pa taka gi reorganizira grupite {to rabotat na portfolija
za da im dadat poddr{ka na vakvite deca.
Na krajot od polugodieto g-|a Farel }e im ovozmoì na decata da gi

prezentiraat svoite portfolija i da kaàt pred paralelkata {to tie
nau~ile za sebesi. Taa planira da gi snimi prezentaciite na decata kako
kratki videofajlovi koi{to }e pretstavuvaat dokazen materijal za raz-
misluvawata na decata za svoeto u~ewe i za svoite portfolija. Toa }e
bidat poslednite prilozi na trudovite vo e-portfolioto na sekoe dete.
Izgotvuvawe mislovni mapi
[to pretstavuva mislovnata mapa?
Izgotvuvaweto mislovna mapa (poznata i kako Izgotvuvaweto mislovni mapi e osobeno korisno
semanti~ka mreà) pretstavuva proces koj{to se ko- vo ocenuvaweto na u~eweto na decata vo prirodnite
risti za da se izgotvi prostorna pretstava na ideite nauki, istorijata i geografijata. Toa moè da se ko- 33
i na vrskite me|u tie idei. Mislovnite mapi (ili se- risti so deca od razli~ni nivoa i oddelenija, no bara
manti~kite mreì) se sli~ni na grafikonite koi{to i pogolemi napori od strana na nastavnikot vo rabo-
sodràt idei i ozna~eni linii koi{to gi opi{uvaat tata so pomalite deca.
vrskite me|u niv. Celta na mapite e da mu pomognat na
deteto da pokaè {to i kako razmisluva za izvesna Kako se koristi izgotvuvaweto
ideja. Postojat razli~ni vidovi na mislovni mapi i mislovni mapi?
tie mu pomagaat na deteto da go organizira i da go Izgotvuvaweto na mislovnite mapi zapo~nuva so
prezentira svoeto razmisluvawe. Na ovoj na~in, ma- diskusija za bitnata ideja ili poimot. Preku vakvata
pite pretstavuvaat grafi~ki organizatori ili sli- diskusija, nastavnikot ili decata gi beleàt klu~-
kovni rezimea na razmisluvaweto na deteto za idei- nite zborovi koi go pretstavuvaat razbiraweto na
te i za vrskite me|u ideite. decata za idejata ili poimot. Ovie zborovi stanuvaat
osnova za izgotvuvawe na mislovnite mapi so idejata
Koja e pridobivkatata ili poimot kako centralen fokus na skicata. Mis-
od izgotvuvaweto na mislovnite lovnite mapi moàt da bidat 3-D ili 2-D. Izgotvu-
mapi kako metoda na ocenuvawe? vaweto 3-D skici bara resursi kako {to se hartija
Decata postojano dobivaat informacii za svetot ili karton i ìca ili volna, dodeka, pak, 2-D skici
okolu niv. Tie gi koristat vakvite informacii za da moàt da se izgotvuvaat koristej}i hartija i moliv
gradat teorii za toa zo{to ne{tata postojat na na~i- ili kompjuterski softver kako {to e onoj za pi{uva-
ni kakvi {to tie se i zo{to ne{tata se slu~uvaat tawe ili za izgotvuvawe mislovni mapi.
ka kako {to se slu~uvaat. Ovie teorii moàt da se
menuvaat vo tekot na vremeto kako rezultat na iskus- Bez ogled na toa kakov format se koristi, nas-
tvata na decata i interakciite so nivnata sredina i tavnikot im postavuva zada~a na decata (poedine~no,
so drugite lu|e. Izgotvuvaweto na mislovnite mapi vo parovi ili vo grupi) da gi organiziraat zborovite
mu pomaga na nastavnikot da navleze vo mislite na ili poimite na na~in koj{to im ovozmoùva da gi
decata. Vakvite informacii moè da dadat bogati opi{uvaat vrskite me|u poimite i podredenite poimi.
soznanija za toa kako decata u~at - kako gi povrzu- Brojot na poimite pretstaveni na mislovnata mapa na
vaat ideite. Izgotvuvaweto mislovni mapi e, isto ta- deteto dava pokazateli za {iro~inata na razbirawe-
ka, mnogu korisno i za samite deca. Ovoj proces gi an- to na deteto za temata ili podra~jeto {to go izu~uva.
gaìra decata vo pocelishodno u~ewe pomagaj}i im da Nivoata na poimite {to se pretstaveni (poim, pod-
gi integriraat novite informacii vo prethodnite reden poim, potpodreden poim) ukaùvaat na dlabo-
znaewa i da obezbedat pokazateli za vakvoto razbi- ~inata na razbiraweto na deteto.
rawe. Decata moàt da gi koristat mislovnite mapi i
kako vodi~i vo u~eweto. Za da gi pretstavat vrskite me|u poimite i po-
dredenite poimi decata koristat linii so strelki
Informaciite {to nastavnikot gi sobira preku koi{to ja pokaùvaat nasokata na vrskite. Nastav-
mislovnite mapi moè da obezbedat zna~ajni pojdovni nikot gi pottiknuva decata da pokaùvaat {to e mo`-
i kontrolni to~ki za nastavata i u~eweto. Izgotvu- no pove}e vrski. Brojot na vrskite pretstaveni na ski-
vaweto mislovni mapi im pomaga na decata da gi po- cata na deteto se pokazateli za obemot na integri-
vrzat informaciite {to ve}e gi poseduvaat za izves- raweto na ideite na deteto vo ramkite na temata ili
na tema ili ideja, i da gi inkorporiraat novite in- na podra~jeto {to go izu~uva. Nastavnikot bara od
formacii vo svoeto razmisluvawe dodeka u~at. Mis- decata da gi opi{uvaat vrskite koristej}i {to e
lovnite mapi moè, isto taka, da go podobruvaat raz- mo`no pomalku zborovi. To~nosta na opisot na vrski-
biraweto na decata za poedine~nite poimi i da im te pretstavuva natamo{en indikator za obemot na ne-
pomagaat da gi sogleduvaat vrskite me|u poimite. Tie govoto razbirawe.
moè da bidat posobeno korisni za decata so pote{-
kotii vo ~itaweto i pi{uvaweto bidej}i tie ona {to Izvesni deca, a osobeno onie so jaki vizuelno-
go izu~uvaat go pretstavuvaat i na grafi~ki na~in. prostorni sposobnosti, brgu nau~uvaat da koristat
Koristej}i gi pokazatelite za u~eweto na decata do- mislovni mapi. Na drugi deca im treba pove}e vreme
bieni so mislovnite mapi, nastavnikot moè da gi da razvijat takva sposobnost i moèbi tie }e treba
identifikuva nastavnite strategii, aktivnosti i da zapo~nuvaat so poednostavni formi na grafi~ko
iskustva za da go modificira nivnoto u~ewe tamu organizirawe i slikovni rezimea.
kade postoi nedovolno razbirawe i/ili, pak, da go
razviva nivnoto mislewe.
Koga treba da se koristi
izgotvuvaweto mislovni mapi
kako metoda na ocenuvawe?
Na po~etokot od edna nastavna edinica mislov-
nite mapi moàt da im dadat na nastavnicite infor-
macii za tekovnoto razbirawe (ili pogre{no razbi-
34
rawe) na decata za odreden poim. Vakvite informa-
cii mu ovozmoùvaat na nastavnikot da identifikuva
kakvi znaewa mu se potrebni na deteto, na {to toj

treba da se fokusira, za da gi zadovoli neposrednite
obrazovni potrebi na decata, pritoa koristej}i go iz-
gotvuvaweto na mislovnite mapi za OZU. Vo tekot ili
na krajot na obrazovniot period, izgotvuvaweto mis-
lovni mapi moè da obezbedi pokazateli za toa kako
iskustvata ili aktivnostite go modifikuvale ili go
pro{irile razmisluvaweto na decata. Za da go na-
pravi toa, nastavnikot moè da pobara od niv pov-
torno da gi pregledaat svoite skici i da gi prilago-
dat onaka kako {to sakaat ili, pak, na decata moè
da im se dade mo`nost da izgotvat novi skici za is-
tiot poim. Na vakov na~in mislovnite mapi moàt da
se koristat za ONN. Preku vakvite informacii nas-
tavnikot moè, isto taka, da ja vrednuva efektiv-
nosta na svojata nastava vo davaweto poddr{ka na
u~eweto na decata.
Koristewe mislovni mapi za ONN
35
Nastaven predmet: Prirodni nauki
Nastavna tema: @ivi su{testva
Tematska edinica: @ivotot na rastenijata i na ìvotnite
Programska cel/zada~a: Deteto da se osposobi da go prodlabo~uva poznavaweto na rasteni-
jata i na ìvotnite od po{irokata ìvotna sredina.
G-|a Deli vo treto oddelenie predava na dvaeset i sedum deca. De-

cata u~at za gloda~ite vo Irska i vo stranstvo. G-|a Deli organizira de-
monstrativen ~as i razgovor za niv i gi pokanuva site da zemat u~estvo. Ju-
ri go nosi vo u~ili{teto svoeto doma{no galeni~e ‘R~ko, a Sajl go nosi svo-
eto mileni~e koe £ go kupil tatko £ za rodenden. Paralelkata pravi inter-
vju so lokalniot veterinar i sopstvenik na prodavnica za doma{ni mileni-
~iwa, koristej}i interaktivno istraùvawe kako doma{na zada~a, ~ita
knigi od bibliotekata na paralelkata ili od mesnata biblioteka, otpe-
~atuva na printer i stava naslovi na sliki od edno CD koristej}i go kom-
pjuterot vo u~ilnicata i izgotvuva informativna bro{urka za nivnite
doma{ni mileni~iwa za da moàt i drugite deca da pro~itaat za niv.
Pri ocenuvaweto na u~eweto na decata, g-|a Deli ja diferencira

zada~ata za izgotvuvawe mislovni mapi koristej}i dve pajakovi mre`ni
mislovni mapi. Vo edna takva mreà centralnata ideja se stava kon cen-
tarot na skicata, dodeka podredenite idei se razgranuvaat od nea. Taa im
ja razdeluva prvata skica (vidi podolu) na edna grupa od {est deca koi
imaat pote{kotii so pi{uvaweto. Potoa im kaùva na decata da ja raz-
gledaat i da razmisluvaat za skicata dodeka im razdeluva druga razli~na
skica na ostanatite deca od paralelkata. Vedna{ {tom tie }e pristapat
kon samostojno re{avawe na zada~ata, taa se vra}a da raboti so prvata
grupa. G-|a Deli nim im pomaga so klu~nite zborovi ili frazi, a gi prepi-
{uva i za David koj{to boleduva od Daunov sindrom.
Primer na obrazec za koncept-mapa

Nekoi pomo{ni
zborovi
gloda~i
gluvcite bolest
duvlo / dupka
ve~er
se ìveat jadat
se rasprostraneti izleguvaat i
36
Vtorata skica (vidi podolu) se kompletira od strana na ostanatiot
del deca od paralelkata bez dobivawe pomo{ od nastavnikot. Ovaa skica
bara decata da gi odredat podredenite idei, a isto taka, da gi odredat i
vrskite me|u niv i glavnata ideja.
Primer na mislovna mapa izgotvena od edno dete
Pregleduvaj}i gi skicite g-|a Deli vodi bele{ki za obemot na u~eweto

na nekoi deca, a osobeno na decata so pote{kotii vo pismenosta. Taa ja
beleì vakvata informacija vo svoite sekojdnevni bele{ki za para-
lelkata. Pritoa gi ~uva mislovnite mapi vo papkite na decata i planira da
im gi pokaè i da razgovara za niv so roditelite na pretstojnite roditel-
ski sredbi.
Koristewe mislovni mapi za OZU
37
Nastavna tema: Energija i prirodni sili
Tematska edinica: Toplina
Programska zada~a: Deteto treba da se osposobi da gi zapoznava razli~nite izvori na
toplinska energija.
Henri koristi izgotvuvawe mislovni mapi so negovite dvaeset i ~e-

tiri u~enici vo prvo i vtoro oddelenie. Site deca sednuvaat na kilimot za
da diskutiraat na ~asot za tematskata edinica „Toplina“. Dodeka decata gi
kaùvaat svoite golemi idei za toplinata, Henri gi zapi{uva na tablata.
Sledniot den Henri £ dava na sekoja grupa od po pet deca komplet kar-
ti so glavnite idei koi{to toj gi ispe~atil na niv. Tie gi ~itaat zborovite
zaedno so Henri. Toj se dviì od edna do druga grupa, pomagaj}i im da gi
naredat kartite na nivnite masi~ki taka {to zborovite {to se povrzani
da bidat staveni zaedno. Decata gi zaka~uvaat kartite na eden golem tabak
hartija ostavaj}i dovolno prostor me|u niv za da se nacrtaat povrzuva~ki
linii. Tie crtaat linii me|u onie zborovi za koi{to smetaat deka se povr-
zani. Na sekoja linija pi{uvaat po eden zbor za prirodata na vrskata me|u
tie dva zbora. Onamu kade {to e potrebno Henri gi prepi{uva niv za deca-
ta. Edna grupa od tri posposobni deca go koristat kompjuterot na paralel-
kata za da izgotvat svoi mislovni mapi. Koga skicite se re~isi zavr{eni,
decata proveruvaat dali sî u{te ima nekoja karta koja{to ne ja iskoristile
i dodavaat drugi za koi{to smetaat deka odgovaraat za skicata. Tie do-
davaat novi linii i povrzuva~ki zborovi. Grupite stavaat imiwa na niv i
gi izloùvaat svoite skici.
Primer na mislovna mapa na edno dete (izgotvena so koristewe na karti so zborovi

i so pi{uvawe)
38
Primer na mislovna mapa na edno dete (izgotvena so koristewe na kompjuter)
dava doa|a od
SONCETO TOPLINATA OGINOT
se pravi od
i
e e JAGLEN DRVO
i
@E[KO TOPLO/
TOPOL
Vo tekot na slednite nekolku dena Henri gi razgleduva mislovnite

mapi na decata i zabeleùva deka nekoi od niv ne ja sfatile sosema vrs-
kata me|u poimite toplo i è{ko. (Tie ne gi vnele ovie zborovi vo svoite
skici.) Isto taka, od skicite ne e jasno kako decata ja razbiraat vrskata
me|u toplinata i sonceto, a osobeno vo slu~ajot so decata od prvo oddele-
nie. Vo natamo{nata rabota za toplinata Henri koristi istraùvawa vo
u~ilnicata za da se prou~uva poimot na temperatura i za da se sporedu-
vaat temperaturite vnatre i nadvor od u~ilnicata, vklu~uvaj}i i istra-
ùvawa koi{to pokaùvaat deka sonceto e izvorot na toplinata.
Kon krajot na polugodieto mislovnite mapi se pokompleksni (vidi po-

dolu) koga decata stanuvaat pokompetentni pri nivnoto izgotvuvawe.
Primer na mislovna mapa na nekoe dete

Postavuvawe pra{awa broevi? Pretpostavi deka formata e pravoagolna,
dali toa }e predizvika nekakva razlika?
[to pretstavuva postavuvaweto Eve i izvesen broj na pra{awa {to treba da se

pra{awa od strana na nastavnikot? imaat predvid ako koristite pottiknuva~ki upatstva
Pra{awata {to gi postavuva nastavnikot gi pot- kako metoda na ocenuvawe:
pomagaat site metodi na ocenuvawe na ~asovite. Nas- Dali upatstvata se odnesuvaat na op{tite te{- 39
tavnicite redovno im postavuvaat na u~enicite usni kotii na koi{to u~enicite najverojatno }e na-
pra{awa za nivnata rabota za da doznaat {to tie idat? Dokolku odgovorot e ne, kako bi trebalo
napravile i zo{to. Nastavnicite gi koristat vakvite da se izmenat upatstvata?
pra{awa za da gi ocenuvaat znaewata i razbiraweto Dali nekoi od upatstvata za pottiknuvawe odat
i da gi vodat decata vo nivnoto u~ewe. Decata, isto predaleku, do stepenot do koj{to Vie, vsu{-
taka, koristat pra{awa koi{to im pomagaat da nau~at nost, im kaùvate na u~enicite {to treba tie
ne{to, na primer, tie gi pra{uvaat nastavnicite ili da pravat namesto da gi naso~uvate da gi pre-
svoite sou~enici. Eden del od rabotata na nastavni- ispituvaat svoite planovi?
kot vo koristeweto na pra{awata kako metoda na oce-
nuvawe e modelot na postavuvawe dobri pra{awa. Davawe odgovori na pra{awata
Ova od svoja strana im pomaga na decata da stanuvaat Gornite primeri se fokusiraat na postavuvawe-
posposobni pri postavuvaweto svoi pra{awa koi{to to pra{awa od strana na nastavnikot. Pottiknuvawe-
}e im pomognat vo sopstvenoto u~ewe. (Vidi samooce- to na decata da mu postavuvaat pra{awa na nastavni-
nuvawe, str. 16.) kot moè, isto taka, da obezbedi informacii vo pod-
dr{ka na ONN i OZU. Ova moè da se postigne preku:
Postojat mnogu razli~ni vidovi na usni pra{awa. Davawe mo`nosti u~enicite da postavuvaat
Tie se dviàt od zatvoreni pra{awa vo koi{to nas- pra{awa: Napravete pauza po istaknuvaweto
tavnikot o~ekuva ednostaven odgovor so fakti pa sî na nekoe zna~ajno pra{awe ili, pak, pri objas-
do otvoreni pra{awa koi{to pottiknuvaat na davawe nuvaweto na oredena tema ili, pak, pra{ajte:
pokriti~ki, analiti~ki odgovor i koi{to ovozmoù- Dali ima pra{awa? Dali sakate jas da kaàm
vaat razli~ni pati{ta za re{enieto. (Vidi Prilog A, ne{to pove}e za toa? Dajte im na decata vreme
str. 80-81 za pove}e informacii vo vrska so vidovite da gi formuliraat svoite pra{awa pred da pre-
pra{awa). Pra{awata moàt da se koristat da se minete na slednata tema.
ocenuva nau~eweto (ONN) i da se pomaga vo u~eweto Obid da ne se odloùva davaweto odgovor
(OZU), iako razlikata me|u niv ne e jasno opredelena na odredenono pra{awe ili da ne se ignori-
i pra{awata moàt da gi vr{at obete funkcii do izra pra{aweto postaveno od nekoe dete: Ako
vesen stepen. Slednive poglavja prikaùvaat nekoi nekoe dete e sklono da go monopolizira vreme-
primeri na tehnikite na postavuvawe usni pra{awa. to na ~asot obidete se velej}i mu: Ajde da do-
bieme pra{awa i od drugite deca koi dosega ne
Kakvo e zna~eweto na postavuvaweto sme gi slu{nale. Ili: Vincent, jas ve}e odgo-
pra{awa kako metoda na ocenuvawe? voriv na nekolku od tvoite pra{awa, ajde sega
Pra{awata na nastavnicite moàt da ja ocenu- da gi slu{neme i pra{awata od drugite deca.
Davawe odgovor na pra{awata na decata na
vaat dlabo~inata na u~eweto na decata pottiknuvaj}i
gi da obrazloàt izvesen odgovor, bez ogled dali toj adekvaten na~in: Ako nastavnikot ne saka di-
e niven ili, pak, na nekoe drugo dete. Ova se narekuva rektno da odgovori na pra{aweto, toga{ toj
proveruvawe. Proveruvaweto vklu~uva postavuvawe treba da se obide:
pra{awa na decata za toa kako tie stignale do re{e- - da go povtori pra{aweto ili da go prefor-
nieto na odreden problem ili kako tie vo momentot mulira za da obezbedi celata paralelka da
rabotat na odredena zada~a. Proveruvaweto moè da go slu{ne pra{aweto;
iznudi razjasnuvawe, da nudi dopolnitelni infor- - da go prenaso~i pra{aweto kon nekoe drugo
macii ili da go prenaso~i odgovorot na deteto vo po- dete ili kon celata paralelka, baraj}i od-
korisna nasoka. Proveruvawata vklu~uvaat pra{awa govor ili komentar, ili izvesno obrazlo-
kako {to se: Kako dojde do toj odgovor? Zo{to e toa ènie za taa problematika;
taka? Pri koristeweto na proveruvaweto kako meto- - da dade odgovor na pra{aweto na deteto
da na ocenuvawe dobro e da se pra{ate dali proveru- preku naso~uvawe na negovoto vnimanie kon
vaweto moè da bide poefektivno vo odreduvaweto ne{tata {to moàt sami da se podrazbiraat
na tekovnoto razbirawe na decata i, ako e toa taka, vo odgovorot i taka da mu pomogne na deteto
kako toa da go napravite. da odgovori na svoeto pra{awe.
Islu{uvawe na pra{aweto: Gledajte vo deteto
Pra{awata na nastavnicite moàt, isto taka, da dodeka toa zboruva; pokaète deka go sledite
imaat forma na pottiknuva~ki upatstva. Upatstvata so klimnuvawe na glavata; proveruvajte dali
sodràt barawa u~enicite da gi razgledaat aspek- Vie navistina go razbirate ona {to toa go ka-
tite na izvesna zada~a so cel da im se pomogne da ùva preku preformulirawe na pra{aweto.
stignat do to~noto re{enie ili da koristat nekoja Pottiknuvawe diskusija me|u decata: Vklu~u-
posoodvetna metoda. Upatstvata vklu~uvaat pra{awa vajte go pogolemiot del od decata vo nivnite
kako {to se: Dali toa se primenuva i za site parni obidi da dadat odgovor na izvesni pra{awa.
Postavuvawe pra{awa za ONN
40
Nastavna tema: Broevi
Tematska edinica: Dropki
Programska cel/zada~a: Deteto da se osposobi da gi identifikuva dropkite i ekvivalentnite
formi na dropkite so imenitelite 2, 3, 4, 5, 6, 8, 9, 10 i 12.
Bon O`Brien izveduva nastava na dvaeset i sedum mom~iwa i devoj~i-

wa od ~etvrto oddelenie. Decata ve}e edna sedmica rabotat so dropki na
~asovite po matematika. Taa saka da go proveri nivnoto poznavawe na
dropkite postavuvaj}i pra{awa na celata paralelka. Taa zapo~nuva so
edno po~etno pra{awe za da dobie odgovor za prethodnite znaewa.
Bon O`Brien: [to pretstavuva dropkata? (Taa ~eka okolu pet sekundi
pred kone~no da ja povika Ana da go dade odgovorot.)
Ana: Dropkata e eden mal broj.
Bon O`Brien: (go povtoruva odgovorot na Ana pred site deca): Dropkata e
eden mal broj. (Taa potoa postavuva u{te edno pra{awe za da
go razjasni odgovorot na Ana). Moè li nekoj da mi kaè {to
misli Ana pod mal broj? (Povtorno ~eka u{te pet sekundi. Ovoj
pat go povikuva Luk, koj ne krenal raka, toj da dade odgovor.)
Luk: Dropkata e eden mal broj bidej}i ne mora{ da go ima{ celo-
to ne{to.
Bon O`Brien: (go pokanuva Luk da go elaborira svojot odgovor pra{uvaj}i
go): Moè{ li da mi dade{ eden primer?
Luk: Na primer ako odi{ na nekoja rodendenska proslava i tamu
ima rodendenska torta, pa, tortata }e mora da bide podele-
na na site deca koi{to se prisutni tamu, taka {to sekoj }e
dobie samo eden del od tortata.
Bon O`Brien: Vo red! Pa zo{to ima dva broja vo edna dropka? (Taa zabele-
ùva eden neverbalen povik od Pjer da dade odgovor koris-
tej}i kontakt so o~ite.)
Pjer: Pa ako ima samo edna torta, toga{ ova treba da se prikaè
kako brojot 1 podelen so brojot na decata na koi{to treba
da im bide podelena. Da re~eme na primer, ako imalo osum
deca toa treba da se prikaè kako 1/8 (edna osmina).
Bon O`Brien: (Klimnuva so glavata vo znak na odobruvawe so Pjer. Potoa
gi pottiknuva decata da razmisluvaat za temata velej}i im):
Sega jas bi sakala vie da razmislite za ova pra{awe i da go
napi{ite odgovorot. Dali ste site spremni? Ako Ana dobila
2/16 od tortata, a Luk dobil 1/8 od tortata, koj od niv dobil
pove}e od tortata?
Una: Jas mislam deka Ana dobila pove}e bidej}i 16 e pogolemo od 8.
Bon O`Brien: Dali Una e vo pravo?
Tadig: Ne, Una ne e vo pravo bidej}i 2/16 i 1/8 se isti.
Bon O`Brien: Toa e edno interesno sogleduvawe Tadig. (Potoa im zadava
edna zada~a za da gi pottikne da ponudat svoi sopstveni in-
formacii i sogleduvawa za temata so dropkite.) Ovoj pat jas
bi sakala da rabotite vo va{ite grupi. Pra{aweto koe bi sa-
kala sekoja grupa da go odgovori e: Koga moète da kaète
deka dve dropki se ednakvi? Pred vas imate moliv i harti-
ja. Imate deset minuti za da gi podgotvite va{ite odgovori
vo forma na televiziska prezentacija. Od sekoja grupa }e
bide pobarano da go prezentira odgovorot pred drugite deca
vo paralelkata.
Postavuvawe pra{awa za poddr{ka na OZU
41
Nastavna tema: Energija i prirodni sili
Tematska edinica: Zvuci
Programska zada~a: Deteto da se osposobi dapravi nacrt i da izgotvuva ednostavni udarni
instrumenti.
G-din Trejnor predava za temata „Zvuk“ na dvaeset i dve deca od prvo

i vtoro oddelenie. Toj zapo~nuva so pra{awa {to go naso~uvaat nivnoto
vnimanie. Pot~uknuva so edna viqu{ka po nadvore{nata strana na edna
prazna tegla za xem.
G-din Trejnor: Kakov zvuk moète da ~uete? Dali e toa visok ili nizok
zvuk?
Mario: Toa e visok zvuk.
G-din Trejnor ja polni teglata so voda do polovina i povtorno pot~uk-

nuva po nea. Ovoj pat toj koristi sporedbeno pra{awe.
G-din Trejnor: Dali sega zvukot e povisok ili ponizok otkolku vo prethod-
niot slu~aj?
Sara: Ponizok!
G-din Trejnor: [to misli{ deka }e se slu~i so zvukot ako vo teglata sta-
vime u{te voda?
Od decata se bara da go predvidat rezultatot. Ovoj proces se povtoru-

va nekolku pati so dodavawe pove}e ili pomalku voda. Otkako decata }e se
zapoznaat so mo`nostite na razli~nite nivoa na vodata vo teglite g-din
Trejnor odlu~uva deka tie se spremni za re{avawe na problemski pra{awa.
Toj £ dava zada~a na edna grupa od {est deca da se obidat da komponiraat
melodija koristej}i samo tegli i voda. Na edna druga grupa od {est deca toj
im dava zada~a da napravat razli~ni elasti~ni lenti i kartonski kutii.
Na tretata grupa £ dava raznovidni udiralki (laìci, linijari itn.) i raz-
ni predmeti od u~ilnicata za da gi istraùvaat zvucite koristej}i razli~-
ni materijali.
Na krajot od aktivnosta sekoja grupa gi prezentira svoite naodi i g-din

Trejnor e vo mo`nost da oceni {to sekoj ~len od grupite nau~il koristej}i
dopolnitelni pra{awa i nabquduvawe.
Nabquduvawe na rabotata
na u~enicite od strana
na nastavnikot
42
[to pretstavuva nabquduvaweto Nastavnite programi za osnovno u~ili{te pre-
na rabotata na u~enicite od strana pora~uvaat primena na sledeweto od strana na nas-
na nastavnikot? tavnikot po site nastavni predmeti. Postojat nekolku
Nabquduvaweto na rabotata na u~enicite od stra- sli~ni na~ini na nabquduvawe na rabotata na deca-

na na nastavnikot, bez ogled dali toa e spontano ili ta od strana na nastavnikot (vidi dijagram 3 na str. 43).
planirano, moè da bide sekoga{ prisutno vo inter-
akcijata me|u nastavnikot i u~enikot. Nabquduvaweto Kako se koristi nabquduvaweto
od strana na nastavnikot na ~asovite obezbeduva od- od strana na nastavnikot?
redeni najneposredni i to~ni informacii za u~ewe- Nabquduvaweto od strana na nastavnikot prets-
to na deteto. Koga nabquduvaweto od strana na nas- tavuva del od rabotata na ~asovite. Toa vklu~uva slu-
tavnikot }e se oformi vo vid na pismeni bele{ki toa {awe i gledawe i bara od nastavnikot da go voo~uva,
mu ovozmoùva da go opi{e znaeweto na odreden u~e- prepoznava i da reagira na razmisluvaweto i na ak-
nik vo dadeniot kontekst. Vakvata evidencija moè tivnostite na deteto. Nabquduvaweto moè da se
da ovozmoì planiraweto na idnata rabota za od- fokusira na eden u~enik ili na izvesna grupa, no na
delni deca, grupi ili celata paralelka da bide po- site deca ne im e potrebno isto nivo na sledewe za
naso~eno i sistematsko. celo vreme. Nabquduvaweto od strana na nastavnikot
se vr{i spontatno dodeka decata se angaìrani vo
Kakva e vrednosta na nabquduvaweto obrazovnite aktivnosti i takvite sledewa moè da
od strana na nastavnikot kako se beleàt. Najefektivnoto i najcelosnoto nabqudu-
metoda na ocenuvawe? vawe na opredeleno dete ili grupa deca vklu~uva
Preku beleèweto na detalite za toa {to deteto sledewe od strana na nastavnikot koe{to e plani-
kaùva ili pravi, a u{te pova`no kako deteto gi ka- rano i koe{to se beleì na eden struktuiran i foku-
ùva ili gi pravi rabotite, nastavnikot moè da so- siran na~in.
bira informacii za u~eweto na deteto. Toj moè da gi
identifikuva obrazovnite potrebi i sklonostite na Koga treba da se koristi
deteto i moè da oceni kolku efektivno tie potrebi nabquduvaweto od strana
se zadovoluvaat na ~asovite. Nabquduvaweto na nas- na nastavnikot?
tavnikot mu obezbeduva informacii za toa kako de- Nabquduvaweto od strana na nastavnikot moè
teto komunicira i raboti so drugite deca. Toa, isto da se primeni vo sekoe vreme. Na primer, odreden
taka, mu pomaga da ja ocenuva ne samo sposobnosta na nastavnik moè da re{i da ja sledi diskusijata vo
deteto da gi koristi ve{tinite i znaewata i vo dru- ramkite na odredena grupa vo u~ilnicata ili, pak,
gite nastavni programi, tuku i negovata sposobnost da rabotata na oddelno dete so te{kotii vo u~eweto. Toj
gi koristi u~ebnite materijali i resursi. pravi poseben raspored da go sledi deteto ili gru-
Nabquduvaweto mu pomaga na nastavnikot da gi pata, koj{to moè da vklu~uva organizirawe na grup-
otkrie razli~nite nivoa na uspe{nost so koja deteto na rabota za drugi deca, obezbeduvawe sorabotka so
gi steknuva i gi sovladuva razli~nite sposobnosti i nekoj kolega i/ili izgotvuvawe listi za proverka.
znaewa, a potoa sledstveno na toa da ja prilagodi Nabquduvaweto obi~no se vr{i vo tekot na eden kra-
nastavata i obrazovniot kontekst. Izvesni znaewa i tok vremenski period. Nastavnikot go nabquduva u~e-
sposobnosti steknati od u~enikot najdobro se sledat nikot ili grupata dodeka tie gi realiziraat plani-
vo tekot na nekoja aktivnost i taka sledeweto od stra- ranite zada~i i/ili gi beleì relevantnite infor-
na na nastavnikot moè ~esto da bide edinstveniot macii. Posledovatelnite nabquduvawa ovozmoù-
na~in toj da go oceni to~no napredokot na nekoe dete. vaat tekovno sledewe na detoto ili na grupata.
Dijagram 3: Nekoi metodi na nabquduvawe od strana na nastavnikot
43 Naso~eno nabquduvawe
na oddelno dete:
se fokusira samo na edno dete;
se kombinira serija na sledewa
za da se dade slika za posebniot
razvoj na deteto.
Nabquduvawe na opredeleni
aktivnosti:
se beleàt opredeleni postigawa Nabquduvawe vo odredeni vremenski
koi{to se karakteristi~ni periodi:
za odnesuvaweto na deteto opfa}a kratki, fokusirani nabquduvawa na
vo eden odreden vremenski period. razvojot na oddelno dete koi se povtoruvaat;
tie moàt da se koristat za sobirawe
precizni podatoci vo tekot na eden podolg
vremenski period.
Anegdotsko nabquduvawe:
spontano ili planirano, toa
pretstavuva pismeno narativno
iskaùvawe za interesni momenti
od razvojot ili odnesuvaweto na
oddelno dete.
Podolgotrajno nabquduvawe:
pretstavuva dokumentirano, planirano
sistematski nabquduvawe na aspektite na
u~eweto i odnesuvaweto; moè da vklu~uva
edno dete, grupa vo paralelkata ili celata
paralelka ili, pak, u~ili{teto.
Naso~eno nabquduvawe
44 na rabotata na oddelno dete
Nastavna tema: Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot / Usno
iskaùvawe
Tematska edinica: Usno iskaùvawe: razvivawe sposobnost i samodoverba vo koristewe-
to na jazikot za usno iskaùvawe
Sposobnost i samodoverba vo koristeweto na jazikot
Programska cel/zada~a: Deteto da se osposobi da izbira soodvetni zborovi za da imenuva i
opi{uva predmeti i nastani.
Oddelensko nivo: Po~etnite oddelenija
Eni ima ~etiri i pol godini. Nejzinata nastavni~ka, Sjoban, e zagriè-

na za razvojot na jazi~nite sposobnosti na Eni, a osobeno za nejzinite spo-
sobnosti za prepoznavawe na boite. Taa planira da ja nabquduva Eni i nej-
zinata najdobra drugarka Keti dodeka tie se zabavuvaat igraj}i nekoja slo-
bodna igra naredniot den. Sjoban znae deka Eni i Keti sakaat da se obleku-
vaat vo razni obleki, pa zatoa taa im nosi nekolku raznobojni obleki za da
gi probaat na sebe. Keti izbira edno sino paltence od zaka~alkata, gi ot-
kop~uva kop~iwata i go oblekuva. Potoa vnimatelno gi zakop~uva kop~i-
wata i so zadovolstvo se gleda vo ogledaloto. Sakam sina boja - £ veli taa
na Eni koja se ma~i da go oble~e svojot rozov xemper. Eni go oblekuva xem-
perot preku glavata, no ne moè da gi vovle~e racete vo rakavite. Sjoban
ja pra{uva dali £ e potrebna pomo{. Ne - zabrevtano odgovara Eni. ]e go ob-
le~am samata. Keti se smee i £ pomaga da go oble~e xemperot od vistinska-
ta strana. Kakva boja ima tvojot xemper? - ja pra{uva Sjoban. Zelena - veli
taa. Ne - veli Keti. Tvojot xemper e rozov! Ubavo izgledame vo oblekive!
Otkako paralelkata }e si zamine doma toa popladne, Sjoban otvora

nova stranaci vo nejziniot folder vo kompjuterot na paralelkata. Taa go
otvora fajlot nasloven kako: Keti.
Pregleduvaj}i go dokumentot taa na krajot zapi{uva:
Primer na bele{ki na nastavnikot za Keti

21 oktomvri
Dobro gi zakop~uva kop~iwata.
Gi poznava boite sina i rozova.
Im pomaga na svoite drugar~iwa.
Vo fajlot na Eni taa zapi{uva:
Primer na bele{ki na nastavnikot za Eni

21 oktomvri
Pokaùva izvesno docnewe vo jazikot.
Potrebna £ e pomo{ vo oblekuvaweto.
Ne e sigurna za boite rozova i zelena.
Saka sama da gi vr{i rabotite.
Sjoban gi vnesuva novite informacii i gi zatvora fajlovite vo komp-

juterot.
45
Pred krajot na sedmicata Sjoban raboti so svojata paralelka za boite
za koi taa ve}e im predavala. Preku dopolnitelnite pra{awa, taa sfa}a
deka treba da pravi razlika me|u decata koi poznavaat mnogu boi i onie
koi sî u{te „se borat“ so onie boi koi{to ve}e bile obrabotuvani na ~aso-
vite. Taa sogleduva deka Keti i tri drugi deca gi prepoznavaaat i moàt da
gi kaàt imiwata na site boi koi{to taa planirala da gi obraboti na ~aso-
vite vo svojata paralelka vo taa u~ebna godina. Dodeka decata rabotat vo
parovi na edna kompjuterska programa za boite, Sjoban vr{i povtoruvawe
za onie boi koi{to ve}e gi obrabotuvala. Taa £ posvetuva posebno vnimanie
na Eni koja sî u{te „se bori“ so niv. Pritoa ja pottiknuva da gi kaùva imi-
wata na boite i da koristi zborovi za boite kolku {to e mo`no po~esto.
Dodeka Sjoban prodolùva da ja nabquduva Eni i da vodi bele{ki za

toa kako taa go koristi usnoto iskaùvawe, sfa}a deka ima docnewe vo
nejziniot jazi~en razvoj. Taa mu kaùva za toa na direktorot na u~ili{teto
i tie se soglasuvaat deka za zagriènosta na Sjoban treba da se prodisku-
tira i so majkata na Eni. Taa, od svoja strana, se sloùva da ja pottiknuva
Eni da koristi posloèni jazi~ni formi. Sjoban £ pozajmuva na majkata na
Eni knigi od u~ili{nata biblioteka koi se fokusiraat na boite. Tie
zaklu~uvaat deka na Eni }e £ treba posebna stru~na pomo{ vo razvojot na
jazikot i se sloùvaat deka }e go sledat nejziniot napredok vo tekot na
slednite nekolku meseci.
Sjoban ~esto gi proveruva na kompjuterot fajlovite na decata pred da

go izgotvi svoeto planirawe na ~asovite. Na sredbite so roditelite taa
se osvrnuva na fajlovite {to gi izgotvila vo tekot na nekolku nedeli za
sekoe dete. Taa smeta deka fajlovite se osobeno korisni koga gi izgotvuva
izve{taite za decata vo u~eni~kite kni{ki na krajot na u~ebnata godina.
Podolgotrajno nabquduvawe
46
Nastaven predmet: Istorija
Nastavna tema: Prou~uvawa na lokalnit kraj
Tematska edinica: Mojot lokalen kraj niz vekovite
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da prou~uva opredelen period ili periodi od
istorijata na lokalnoto selo, gradot, gradskoto podra~je, op{tinata,
parohijata ili grofovijata.
Vo grupite od treto i ~etvrto oddelenie ima dvaeset i ~etiri deca na

koi im predava g-din O’Grejdi. Vo septemvri toj ja deli paralelkata vo dva
tima za da napravat patuvawe niz istorijata vo lokalniot muzej. Sekoj tim
e sostaven od deca so me{ani sposobnosti i ima najmalku po edno dete od
treto oddelenie i po edno dete od ~etvrto oddelenie. Timovite imaat za-
da~a da gi sledat dobienite nasoki, da baraat odgovori i da najdat nekoi
izloèni eksponati za da gi popolnat rabotnite listovi koi{to prethodno
im gi podgotvil g -din O’Grejdi. Vo tekot na slednite nedeli timovite }e
izgotvat modeli za nekoi od muzejskite eksponati i }e dadat izve{taj za
koncipiraweto i izrabotuvaweto na modelot. G-din O’Grejdi pokanuva vo
svojata paralelka i eden roditel da im se pridruì vo posetata na muze-
jot. Zaedno so paralelkata odi i eden u~enik od zavr{nata godina od edno
lokalno post-sredno u~ili{te, koj e na rabotna praktika.
G-din O’Grejdi ima planirano da ja sledi rabotata na eden od timovi-

te. Bidej}i se na po~etokot od u~ebnata godina toj saka da ja prou~uva soci-
jalnata interakcija na ~lenovite na timot za da vidi dali tie moàt da
rabotat dobro sorabotuvaj}i me|u sebe. Toj, isto taka, planira da gi sledi
nivnite individualni sklonosti. G-din O’Grejdi zabeleùva deka Grejni
se istaknuva kako voda~ vo tekot na prvite fazi od proektot. Taa odreduva
zada~i i go organizira beleèweto na nivnite naodi. Edno drugo dete Xejms
pokaùva mal interes za vodeweto bele{ki ili za ~itaweto na klu~nite
zborovi. Erin, koja raboti sekoj den so nastavnikot za poddr{ka vo u~eweto
vo u~ili{teto, se raduva {to moè da gi sledi drugite vo timot od eden
izlo`ben eksponat do drug, no taa e bavna vo davaweto svoi sugestii. Anto-
nio pra{uva dali moè da ja koristi u~ili{nata digitalna kamera koja{to
g-din O’Grejdi ja donel vo muzejot za da ja koristat decata. Antonio vnima-
telno snima eden videoklip na timot dodeka tie rabotat. Toj gi fotografi-
ra izloènite eksponati spored koi{to timot saka da izrabotuva modeli.
Xejms izgleda nekako nezainteresiran dodeka tie se vo muzejot. Me|u-

toa, koga se vra}a nazad vo u~ilnicata, vo fazata na koncipirawe i izgot-
vuvawe, toj dava sugestii za nekoi na~ini na izrabotka na modelot. Po dis-
kusijata ~lenovite na drugiot tim prifa}aat da gi sledat negovite idei.
Antonio snima u{te nekolku drugi fotografii dodeka timot raboti na svo-
jot model. So izvesna pomo{ na u~enikot od zavr{nata godina Grejni i An-
tonio gi prefrluvaat fotografiite i videoklipot vo kompjuterot na para-
lelkata i gi skeniraat nivnite popolneti rabotni listovi. Koga decata }e
go zavr{at proektot nivnite roditeli se pokanuvaat vo u~ili{teto za da
ja vidat izrabotkata. Erin gordo gi izvestuva paralelkata i roditelite koi
prisustvuvaat za toa kako timot rabotel vo muzejot i kako tie }e go izra-
botat modelot. Xejms gi istaknuva negovite posebni karakteristiki. Anto-
nio i Grejni gi pokaùvaat fotografiite i skeniranite rabotni listovi
na slajdovi i go prikaùvaat snimeniot kratok videoklip.
47
Dodeka decata rabotat na modelot g-din O’Grejdi pi{uva kratki be-
le{ki. Potoa toj pravi dopolnitelni bele{ki dodeka tie rabotat vo u~i-
li{teto. Vodi bele{ki i za nivnite sklonosti i sposobnosti za u~ewe.
Vodi bele{ki i za pridonesot na sekoe dete vo rabotata na grupata koi gi
otslikuvaat negovite/nejzinite sposobnosti i interesi.
Primer na bele{ki na nastavnikot

Grejni Ima èlba za vode~ka uloga - organizirana e - so dobri kompjuterski ve{tini.
Antonio So dobri kompjuterski ve{tini - mnogu dobar fotograf - saka da raboti

individualno.
Erin Mnogu dobra usna prezentacija na idei.
Xejms Se ~ini deka ima mal interes za ~itawe i za pi{uvawe - dobri idei za
izrabotuvawe na modelot - isto taka, sposoben da prezema vode~ka uloga.
G-din O’Grejdi gi vnesuva bele{kite {to gi napravil vo fajlovite vo

kompjuterot. Go pottiknuva sekoe dete vo grupata da raboti na svoite jaki
strani vo tekot na ostanatiot period od polugodieto. Toj poveduva disku-
sija so svoite kolegi za usnata prezentacija na Erin i za davaweto pod-
dr{ka vo nejzinoto u~ewe. Tie se sloùvaat da £ pomogaat na Erin vo raz-
vivaweto na nejzinite sposobnosti za verbalna prezentacija stavaj}i pomal
naglasok, sega zasega, na nejzinite zada~i vo pi{uvaweto. Toj i Xejms se so-
glasuvaat za alternativnite na~ini vo vodeweto bele{ki. Xejms e zadovo-
len {to koristi mislovni mapi koi{to baraat pomalku pi{uvawe vo eden
kratok vremenski period. Podocna vo tekot na u~ebnata godina Grejni po-
maga vo izdavaweto na vesnikot na u~ili{teto. Fotografskite sposobnosti
na Antonio osobeno se koristat za vreme na posebnite nastani na u~ili{-
teto kako {to se Sportskiot den i u~ili{nite ekskurzii.
G-din O’Grejdi planira da ja sledi rabotata i na drugite grupi dodeka

tie gi realiziraat zada~ite vo tekot na celoto polugodie. Toj gi koristi
bele{kite {to gi vodi za da dobie informacii za svoeto planirawe na ~a-
sovite i pri dostavuvaweto na izve{taite do roditelite.
Nabquduvawe opredeleni aktivnosti
48
Nastaven predmet: Fizi~ko obrazovanie
Nastavna tema: Igri
Tematska edinica: Dodavawe, primawe i frlawe dolga topka
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da razviva i praktikuva razli~ni ve{tini za
rakuvawe so topka.
Paralelkata na Liam, sostavena od deca od treto i ~etvrto oddelenie,

ve}e nekolku sedmici raboti na ve{tinite za driblawe i dodavawe topka
vo ko{arkata. Pred da premine na narednite ve{tini Liam saka da go
proveri napredokot na sekoe dete.
Toj na kompjuterot izgotvuva ednostavna lista za proverka. Gi vnesuva
imiwata na decata, datumot i ve{tinite koi{to saka da gi sledi. Na prin-
ter ja otpe~atuva listata za proverka i vo tekot na slednite dva ~asa po
fizi~ko obrazovanie, toj go {tiklira sekoe soodvetno kvadrat~e dodeka
sledi kako deteto ja demonstrira sekoja ve{tina. Onamu kade {to e po-
trebno toj pravi mnogu kratki bele{ki koi{to }e mu pomognat vo negovoto
planirawe vo slednite fazi na ~asovite po ko{arka. (Vidi gi primerite
dadeni podolu.)
Primer na lista za proverka za treto odd. izgotvena od nastavnikot

Treto oddelenie, datum: 25.09.07
Dodavawe Vodewe / tapkawe Dodavawe so
Ime Driblawe
preku glava i dodavawe topka gradi
Mihael

Brin Ja gubi topkata ako ne
gleda vo nea celo vreme.

Xejn

Brajan

Meri Slaba koordinacija
oko - raka.
Ne moè da ja
kontrolira topkata.

Primer na lista za proverka za ~etvrto odd. izgotvena od nastavnikot
êtvrto oddelenie, datum: 25.09.07
Dodavawe Vodewe / tapkawe Dodavawe so

Ime Driblawe
preku glava i dodavawe topka gradi
Sile Ja gubi topkata ako ne
gleda vo nea celo vreme.
Ne moè da ja
kontrolira topkata.

Oisin Slaba koordinacija
oko - raka.
Ne moè da ja
kontrolira topkata.

Klaudija

Kumar

Olivija Slaba koordinacija
oko - raka.
Ne moè da ja
kontrolira topkata.

Toj gi ~uva listite za da gi koristi koga poedine~no }e im kaùva na

decata za nivnoto nivo na sposobnosti i za sostanokot so roditelite po-
docna vo taa u~ebna godina.Toj, isto taka, gi koristi listite pri izgotvuva-
weto na pismenite izve{tai za decata.
Zada~i i testovi Primer A
Slikarska sina boja se dodava vo edna tegla
izgotveni od nastavnikot koja{to sodrì òlto oboena voda.
Bojata na vodata se promenuva.
[to pretstavuvaat zada~ite i Kakva boja ima taa sega?
testovite izgotveni od nastavnikot? Pra{aweto moè da bide formulirano vaka: 49
Zada~ite i testovite moè da imaat forma na Primer B
pismeni ili usni ocenuvawa ili, pak, na prakti~ni Laura ima tegla vo koja ima òlto oboena voda.
zada~i izgotveni od nastavnikot za da go ocenuva Taa dodava sina slikarska boja vo teglata.
u~eweto na decata. Tie moàt da se koristat vo tekot Bojata na vodata vo teglata se promenuva.
na celata u~ebna godina kako osnova za kontinuirano Kakva boja ima taa sega?
ocenuvawe (OZU). Zada~ite i testovite moè, isto
taka, da se koristat i na krajot na u~ebnata godina Koristeweto na ime na dete vo primerot B, isto
ili na krajot od izvesen period na izu~uvawe na pro- taka, ovozmoùva koristewe na poednostavni, direk-
gramska tema zaradi ONN. Me|utoa, zada~ite i testo- tni re~eni~ni strukturi.
vite moàt da sluàt istovremeno kako za OZU taka Odbegnuvajte koristewe na dvojni odre~ni
i za ONN, bidej}i nastavnicite mora najprvin da da- formi vo pra{awata.
dat izvestuvawe za rezultatite od zada~ite i testo- Razmisluvajte za grafi~kiot izgled na testot
vite, a potoa da gi koristat rezultatite za da odlu~at i za toa kako }e bidat prezentirani infor-
{to tie treba da predavaat £ kako da i prijdat na maciite. Na primer, edno poedine~no pra{a-
sekoja tema. we treba da bide na edna stranica za da im
pomogne na decata polesno da gi sledat pra-
Kakva e vrednosta na zada~ite i {awata.
testovite izgotveni od nastavnikot Davajte gi klu~nite informacii so zdebe-
kako metoda na ocenuvawe? leni bukvi. Koristeweto sliki i nasloveni

Zada~ite i testovite im davaat mo`nosti na de- dijagrami moè da pomogne pra{awata da
cata da gi pokaàt svoeto nivo na razbirawe (ili po- bidat pojasni.
Kombinirajte razli~ni pra{awa za da moàt
gre{no razbirawe) i svoite sposobnosti, a nudat vred-
ni informacii {to moàt da se koristat za da se pla- da se ocenuvaat sposobnostite za razmislu-
nira idnata rabota naso~ena kon potrebite na decata. vawe na decata i metodite {to tie gi koris-
tat. (Vidi go prilogot A, str. 83-84 za pove}e
Op{ti nasoki za izgotvuvawe informacii vo vrska so izgotvuvaweto na
test pra{awa.)
testovi od vidot hartija moliv
izgotveni od nastavnikot

Kako se koristat zada~ite izgotveni
Na po~etokot odredete ja celta na testot i
koncipirajte go testot taka za da moè taa od nastavnikot?
cel da se postigne. Mnogu od zada~ite izgotveni od nastavnikot vklu-
Obiduvajte se da gi formulirate onie pra{a- ~uvaat rabota na deca vo mali grupi. Za da se ocenat
wa koi{to se povrzani so interesite na de- se prepora~uva visoko nivo na interakcija me|u nas-
cata bidej}i toa pomaga da se napravi testot tavnikot i grupata deca. Za ova da bide mo`no nas-
da bide relevanten i motivira~ki za decata. tavnikot moè da re{i deka samo edna grupa }e rabo-
Zapo~nuvajte so nekoi lesni pra{awa na koi- ti na taa aktivnost dodeka drugite deca se angaì-
{to site deca }e moàt da dadat odgovor so raat vo druga aktivnost koja{to ne bara golemo prisus-
cel da im pomognete da ja nadminat nervozata tvo ili nadzor od strana na nastavnikot. (Vidi pri-
i da po~uvstvuvaat verba deka moàt da us- log A, str. 82, za edno upatstvo za koristewe na pri-
peat. mer na lista za planirawe na zada~i i prilog B, str.88,
Vklu~uvajte najmalku dva vida problemi vo na lista na planirawe {to moè da se fotokopira.)
testovite. Koga na stranicata ima samo eden
vid problem decata brzo ja dolovuvaat vakva- Povratni informacii za zada~ite
ta {ema i toa gi obeshrabruva da ~itaat i da i testovite
razmisluvaat za problemite. Novite proble- Koristeweto na ocenki ili nagraduvawa, kako
mi treba da bidat pome{ani so onie koi{to {to se karton~iwa za povratni informacii za zada-
decata ve}e moàt da gi re{at za da im se ~ite i testovite, obi~no ima ograni~ena korist za de-
dadat mo`nosti da gi pokaùvaat razli~nite cata vo OZU. Glavnata cel na davaweto povratni in-
nivoa na integriranost na znaewata i razli~- formacii e da im se dadat na decata informacii za
nite nivoa na sposobnosti. toa kade tie postignale uspeh vo vrska so obrazovnite
Kolku {to e mo`no pove}e sostavuvajte pra- celi i kade bi moèle da se podobruvaat. Na decata
{awa koristej}i ja ednostavnata re~eni~ka im treba vreme da gi pro~itaat ili da razgovaraat za
struktura podmet-prirok-dodatoci, duri i povratnite informacii, kako i vreme za da napravat
ako ova moè da bara da se koristat pove}e podobruvawa bazirani vrz takvite informacii.
zborovi. Na primer: Namesto da pi{uvate:
Koristewe testovi
50
Nastavna tema: @iviot svet
Tematska edinica: Rastenija i ìvotni
Programska zada~a: Deteto da se osposobi da go grupira i klasificira ìviot svet vo
grupi spored izvesni karakteristiki.
G-|a Sojers izveduva nastava vo kombinirana paralelka so dvaeset i

pet deca od prvo i vtoro oddelenie. Nadovrzuvaj}i se na iskustvoto na de-
cata vo klasificiraweto i sporeduvaweto taa ja zapo~nuva aktivnosta so
celata paralelka sednati na kilimot, ragleduvaj}i edna zbirka na sliki
od ìvotni zaka~eni na tablata. Taa bara od decata da izberat edna
neobi~na slika i da kaàt zo{to ja izbrale tokmu nea. Slikite na ìvot-
nite se izbrani za da se naso~at decata na odreden vokabular (na primer,
cica~i, ìvotni {to poloùvaat jajca, karakteristikite spored koi{to se
razlikuvaat insektite itn.). Taa zabeleùva deka na decata im e polesno
da gi odredat razlikite bazirani na vizuelnite karakteristiki, pa taka gi
pottiknuva niv da gi iskaàt verbalno i da objasnat koi se soodvetnite
sli~nosti.
.
Taa podgotvuva eden brz neformalen test koj{to vklu~uva diferenci-
rani aktivnosti za da go oceni razmisluvaweto na decata za karakteris-
tikite {to se relevantni za nau~na klasifikacija. Ovoj test im dava na de-
cata mo`nosti da koristat specifi~en vokabular na na~in koj{to go otkri-
va nivnoto razbirawe na terminite {to se zna~ajni za klasifikacijata.
Za pomalite deca ili za onie so pomali sposobnosti vo paralelkata

taa voveduva edna igra nare~ena „Vo obra~ot“. Decata rabotat vo parovi so
eden obra~ za sortirawe i komplet karti za igrawe so sliki na ìvotni.
Taa im dava zada~a da gi najdat onie koi{to se odgleduvaat na farmi i da
gi stavat vo obra~ot. Taa postavuva pra{awa za ìvotnite {to se staveni
vo obra~ot i za onie nadvor od nego. G-|a Sojers potoa gi pra{uva decata da
gi izvadat site ìvotni nadvor od obra~ot i da stavat vo nego drugi ìv-
otni (na primer, ìvotni {to prezimuvaat vo sostojba na dlabok son).
Taa, na povozrasnite deca i na onie so pogolemi sposobnosti im pre-

zentira edna tabela (neobi~na i {to ja nema na tablata) koja sodrì imi-
wa na ìvotni (vidi podolu).
Primer na tabela so imiwa na ìvotni
ververica polarna me~ka krava
e` pingvin liljak
lastovica peperutka koko{ka
Taa bara od decata da izberat eden red ili kolona, da go izdvojat ì-
votnoto koe ne pripa|a tuka i da gi nabeleàt sli~nostite i razlikite me|u
ìvotnite. Potoa treba da ja navedat pri~inata za svojot izbor.
51
Primer na popolnet obrazec
Ima
y
krzno
Ververica
Hibernira Se gnezdi
na drvja
E` Jade
crvi
Lastovica y
y
i
perIma
Ima
duv
bocki
Xon i Fiona brzo ja zavr{uvaat ovaa zada~a, pa g-|a Sojers im posta-

vuva druga zada~a so pogolem predizvik. Taa bara od niv da nacrtaat svoja
tabla so neobi~ni ìvotni i da pronajdat ne{to {to e isto za dve od ì-
votnite i ne{to {to e razli~no za treto ìvotno.
Od edna grupa od {est deca od vtoro oddelenie se bara da izberat po

edno ìvotno od tabelata i da izgotvat izve{taj koristej}i go obrazecot
{to im go dala g-|a Sojers. (Vidi primer na izve{taj na str. 52.) Za sekoja
informacija {to ne ja znaat tie prebaruvaat vo kompjuterot. Tereza go pre-
baruva zborot ververica na portalot Google i nao|a izvesen broj veb-stra-
nici so informacii za ìvotnoto. G-|a Sojers zabeleùva deka taa e spo-
sobna da gi ~ita i da gi razbira informaciite prezentirani na veb-stran-
icata za da ja zavr{i svojata zada~a.
Koga }e zavr{i so testovite i so zada~ite g-|a Sojer gi sobira site ta-

beli i izve{tai. Vo nejzinite izve{tai kako nastavnik taa pi{uva kratki
bele{ki za toa {to sekoe dete napravilo i na kakvi te{kotii nai{lo. Na
primer, taa otkriva deka Klodag ne raboti tolku uspe{no kolku {to taa
o~ekuvala od nea. I pokraj toa {to Klodag gi navela karakteristikite kako
{to e bojata, taa ne spomenala nitu edna od pova`nite nau~ni karakteris-
tiki koi{to gi obrabotuvale vo paralelkata. G-|a Sojers vo zabele{kata
£ sugerira na Klodag deka treba povtorno da naglasi nekoi od glavnite
karakteristiki vo klasifikacijata na ìvotnite.
52
Primer na izve{taj
Izve{taj za ìvite su{testva
Ime: Tereza Datum: 21/06/07

Naslov: Ververica
Definicija:
Ververicata malo ìvotno.

....................................... e edno ..........................................................
cica~.
Toa e eden vid na ............................................
Izgled: Toa emalo ìvotno so sivo ili

Kako izgleda? crveno krzno i gusta opa{ka.
@iveali{te: Toa ìvee vo gnezda na drvjata.
Kade ìvee?
@ivoten ciklus:
edno
@ivotot go zapo~na kako
Kako se ra|a?
male~ko su{testvo dolgo
dva i pol santimetri
bez vlaknenca i bez zabi.
Kao se menuva?
Mu rastat vlakna, zabi i
stanuva pogolemo.
Hrana:
So {to se hrani?
Jade orevi, semki i ovo{je.
tie hiberniraat (prezimuvaat

Jas znam deka
vo sostojba na dlabok son).
G-|a Sojers im gi vra}a tabelite i izve{taite na decata i vo tekot na

slednite nekolku dena taa izdvojuva po nekolku minuti za da razgovara so
sekoe dete za negovata rabota. Taa se navra}a na mnogu od to~kite {to se
pokrenale na vakvite razgovori so decata za da ja planira natamo{nata
rabota vo vrska so ìvotniot ciklus na ìvotnite. Edna od nejzinite
zabele{ki e deka na decata im e polesno da go opi{at ìvotniot ciklus na
ìvotnite koi{to imaat posebni fazi na razvoj, kako {to e àbata ili
peperutkata, no deka tie imaat pogolemi pote{kotii so cica~ite. G-|a So-
jers se osvrnuva na rezultatite od testot i ja prilagoduva novata tema za
ìvotniot proces, so namera da vnese razli~ni zada~i taka {to pogolem
akcent da bide staven na ìvotniot cikluls na cica~ite.
Standardizirano testirawe
[to pretstavuva standardiziranoto
testirawe?
Standardiziranite testovi se koristat za da se godina vo osnovnoto obrazovanie - na krajot na prvo
izmerat sposobnostite na deteto vo ~itawe i po mate- oddelenie ili na po~etokot od vtoro oddelenie i na 53
matika i da se odredi napredokot na decata vo tie pod- krajot od ~etvrto oddelenie ili na po~etokot od pet-
ra~ja4. Informaciite od testovite se zna~ajni zaradi to oddelenie. Testovite obi~no se sproveduvaat od
vitalnata uloga {to jazi~nata i matemati~kata pisme- strana na oddelenskiot nastavnik spored uslovite
nost ja imaat za u~eweto na site nastavni predmeti. {to se specificirani vo prira~nikot za testirawe,
za da se obezbedi validnost na rezultatite od testot.
Standardiziraniot test pretstavuva instrument Mnogu e va`no da se napravat dobri podgotovki za
za ocenuvawe koj{to sodrì standardizirani postap- sproveduvaweto na testovite. Prira~nikot za testira-
ki za negovo sproveduvawe i bodirawe i za inter- we dava detalni upatstva vo ovoj pogled, no od os-
pretacija na rezultatite. So drugi zborovi, testot se obena va`nost e da se obezbedat soodvetni uslovi vo
sproveduva, bodira i interpretira na ist na~in bez u~ilnicata i da se odbere najdobroto vreme, kako i da
ogled na toa koga i kade se koristi. Izvesen broj na bidat prethodno podgotveni site neophodni materi-
standardizirani testovi {to se koristat vo irskite jali.
u~ili{ta se normirani za populacijata vo irskite
osnovni u~ili{ta. Nastavnicite }e bidat zapoznaeni Nastavnicite gi ocenuvaat i gi bodiraat testo-
so niv. Terminot normirani zna~i deka testovite mu vite onaka kako {to e odredeno vo prira~nikot za
ovozmoùvaat na nastavnikot da go sporeduva uspe- testirawe. Prira~nikot, isto taka, sodrì obrazec
hot na nekoe dete na testot so uspehot na decata od za beleèwe na informaciite od standardiziraniot
toa nivo ili vozrast vo irskite osnovni u~ili{ta. test. Poedine~nite rezultati na testot na sekoe dete
Zada~ite vo testot, isto taka, se odnesuvaat na sodr- se beleàt vo negovoto u~eni~ko dosie. (Vidi Tema 4,
ìnata na Nastavnite planovi i programi za osnov- str. 73 za pove}e informacii za u~eni~koto dosie).
noto u~ili{te. Koga se koristat vo kombinacija so in- Za evidentiraweto na vakvite rezultati vo u~eni~-
formaciite od drugite metodi na ocenuvawe rezul- kata kni{ka na deteto }e stane zbor podocna vo Tema-
tatite od standardiziraniot test pridonesuvaat za ta 4.
preciznosta na sledeweto od strana na nastavnikot i
pomagaat vo identifikuvaweto na individualnite
Kako se interpretiraat rezultatite
potrebi na decata.
od standardiziranite testovi?
Kako se sobiraat i beleàt Nastavnikot treba da gi poznava klu~nite poimi
kako {to se sirov rezultat, bodovi na standardna
informaciite od ocenuvaweto
skala, percentilni rangovi i bodovi na desetstepena
koristej}i standardizirano skala pri interpretiraweto i beleèweto na re-
testirawe? zultatite od testovite. Ovie koncepti se objasneti
Site osnovni u~ili{ta vo Irska imaat obvrska da vo prira~nikot za testirawe i se sumirani vo tabe-
sproveduvaat standardizirani testovi po angliski lata 1.
jazik i po matematika dva pati vo tekot na u~ebnata
Testiraweto }e
zavr{i vo 12.15.
eN
javurimenzov
Prira
~nik
za
testir
awe
__________________
4 Vo Irska vo osnovnoto obrazovanie se vr{at standardizirani
testirawa samo po ovie predmeti (zab. na redaktorot).

Tabela 1: Pregled na poimite povrzani so rezultatite na standardiziranite testovi
Ime Zna~ewe
Sirov rezultat Toa e prost zbir na brojot na bodovi za to~nite odgovori. Toj malku se koristi vo
izvestuvaweto za uspehot na deteto.
Bodovi na Se transformacija na siroviot rezultat na druga skala i obi~no se dviàt me|u 55
54 standardna skala i 145, so prosek od 100.
Percentilen rang Percentilniot rang go pokaùva procentot na deca od soodvetnata vozrasna grupa
{to dobile isto ili pomalku bodovi od deteto. Toj ne go ozna~uva procentot na
zada~i na testot na koi deteto to~no odgovorilo.
Bodovi na Vo rezultatite na desetstepenata skala brojot 1 ja pretstavuva najniskata kate-
desetstepena skala gorija, a brojot 10 najvisokata. Tie proizleguvaat od rezulatite na standardnata
skala. (Vidi ja tabelata 3, str. 56, za opisite koi{to gi objasnuvaat rezultatite na
desetstepenata skala.)
Pri donesuvaweto odluki za napredokot i posti- isto taka, da go koristat cirkularnoto pismo
gawata na deteto va`no e da se koristi edna niza na od Ministerstvoto za obrazovanie, 0138/2006
informacii od ocenuvaweto. Redovnoto sledewe od od dekemvri 2006, Davawe poddr{ka na ocenu-
strana na nastavnikot na rabotata i u~estvoto na de- vaweto vo osnovnite u~ili{ta.)
teto na ~asovite, kako i drugite evidentirani poda-
toci za u~eweto na deteto, treba da go dopolnuvaat Kako moàt da se koristat
rezultatot na standardiziraniot test. Nastavnicite rezultatite od standardiziranite
~esto (no ne sekoga{) smetaat deka rezultatite od
testovite gi potvrduvaat nivnite procenki i sogle-
testovi?
Rezultatite od standardiziranite testovi obi~-
duvawa. Va`no e, isto taka, oddelenskite nastavnici
no se koristat vo osnovnite u~ili{ta vo Irska za
da se konsultiraat so nastavnicite za davawe pod-
slednive celi:
dr{ka i/ili so predmetnite nastavnici za da obezbe-
dat pocelosna slika za napredokot, jakite i slabite
Da se identifikuvaat decata so pote{kotii
strani na deteto. Ova e posebno va`no pri podgotvu-
vo u~eweto za da moè da im se obezbedi so-
vaweto na izve{taite za roditelite.
odvetna poddr{ka vklu~uvaj}i i, dokolku e
Na nastavnicite ~esto im se sovetuva da ne se potrebno, obezbeduvawe posebna poddr{ka vo
potpiraat premnogu na rezultatot od eden poedine~en u~eweto. I pokraj toa {to rezultatite od
test. Se prepora~uva pretpazlivost zaradi toa {to testovite moè da posluàt za prvi~na se-
treba da se zemat predvid slednive faktori: lekcija, }e bide potrebno i dopolnitelno di-
jagnosti~ko testirawe za da se odredat spe-
Eden standardiziran test moè da go meri cifi~nite obrazovni potrebi na deteto.
uspehot na nekoe dete samo na toj test i na toj (Nastavnicite treba da gi koristat Upatstva-
den, no toj ne e sigurna merka za sposobnosta ta za davawe pomo{ vo u~eweto (Ministerstvo
na deteto. za obrazovanie, 2000).
Postoi izvesen prostor za gre{ka vo standar- Da se identifikuvaat onie deca so isklu~i-
diziranite testovi {to zna~i deka vo rezul- telno visoki rezultati za da moè za niv da
tatot moè da ima gre{ka do odreden stepen se obezbedat soodvetni iskustva vo u~eweto.
nad ili pod bodovite na testot na deteto. (Vo davaweto poddr{ka na vakvite deca na nas-
So vreme uspehot na decata na testovite sta- tavnicite moè da im pomognat Upatstvata za
nuva postabilen. nastavnici za rabota so isklu~itelno sposob-
Vrz uspehot na decata na testot moàt da ni u~enici (NCCA, 2007) .
vlijaat i eksterni faktori, na primer deteto Da gi izvestuvaat roditelite za postigawata
moèbi ne se ~uvstvualo dobro ili, pak, bilo i napredokot na nivnite deca.

posebno nervozno.
Podu~uvaweto/davaweto pomo{ na deteto za Standardiziranoto testirawe obi~no se smeta
testot }e gi iskrivi rezultatite. za ONN, koe dava indikacii za uspehot na u~enikot na
I pokraj budnosta na nastavnikot moè da se krajot na odreden obrazoven period. Standardizira-
slu~i nekoe dete da prepi{uva. ni testovi se koristat i od nekoi postosnovni u~i-
Nivoto na jazi~niot razvoj na deteto pretsta- li{ta koga decata se prefrluvaat od osnovnoto u~i-
vuva zna~aen faktor za uspehot na testot. Na li{te vo srednoto u~ili{te. Vo takov slu~aj, rezul-
primer, ona dete koe ima mali sposobnosti za tatite od testot moàt da se koristat za da se ras-
~itawe moè da ima pote{kotii vo ~itaweto poredat decata vo kombinirani grupi ili da se iden-
na tekst so pra{awa po matematika. Za onie tifikuvaat onie deca na koi im e potrebna poddr{ka.
deca ~ij maj~in jazik ne e angliskiot, testot Dadeniot sovet deka treba da se bide pretpazliv pri
moè da bide nesoodveten. Prira~nikot za odlu~uvaweto vrz baza na rezultatot na eden poe-
testirawe }e dade detali za situaciite kade dine~en standardiziran test e duri povaèn koga
testovite ne se pogodni. (Nastavnicite moàt, treba da se donese vaka va`na odluka.
Interpretirawe na rezultatite
od standardiziran test za proverka
na sposobnosta za ~itawe po angliski jazik 55
Programsko podra~je: Jazik
Moè da se slu~i rezultatot na deteto vo ~itawe i razbirawe na pro~i-

tanoto da pokaùva o~igledno golemi razliki kako, na primer, kaj rezulta-
tite na testot na Stiven O’Braen prikaàni podolu (od treto oddelenie).
îtawe / vokabular Razbirawe na ~itaweto Vkupno ~itawe

SR StS PR SR StS PR SR StS PR
25 109 73 14 93 32 39 102 55
SR = Sirov rezultat StS = Standardna skala PR = Percentilen rang
Zabeleùvaj}i ja razlikata me|u rezultatite na Stiven, negovata nas-
tavni~ka proveri vo soodvetniot prira~nik za testirawe kako da gi in-
terpretira.
Iako znae{e deka vakvite razliki moàt da se pojavat slu~ajno, taa se
pra{uva{e dali toj ima pote{kotii vo ~itaweto. Vpro~em, po ~itawe Sti-
ven ima 102 na standardnata skala, {to sugerira deka toj ima prose~ni
sposobnosti za ~itawe. Ovde e korisno da se pogledne na razlikata me|u
bodovite na standardnata skala. Ako tie se razlikuvaat za pove}e od 15
boda - kako {to toa e slu~aj kaj Stiven vo ~itaweto/vokabular i razbira-
weto na ~itaweto - toga{ mo`na e realna razlika vo postigawata. Moè da
se prepora~a dopolnitelno testirawe za da se odredi dali na Stiven mu e
potrebna pomo{. Treba, isto taka, da se zabeleì deka vkupniot rezultat
po ~itawe moè da bide dobar indikator za obrazovnite potrebi na de-
teto, bidej}i toj pretstavuva zbir na bodovi za vokabularot i za razbira-
weto na ~itaweto.
Standardiziranite testovi moàt, isto taka, da Kako treba da bidat izvestuvani

se koristat i za OZU, obezbeduvaj}i mu na nastavnikot roditelite za rezultatite
informacii {to se korisni vo planiraweto na nata-
od standardiziranite testovi?
mo{nite ~asovi za jazi~nata i matemati~kata pis-
Izvestuvaweto na roditelite pretstavuva nivno
menost. Na primer, nastavnicite moàt da razgledaat
zapoznavawe so informaciite od ocenuvaweto {to se
edna grupa na rezultati od paralelkata za da vidat
od korist za deteto. Osobeno e va`no nastavnicite
dali tamu ima nekakva o~igledna pravilnost ili ka-
da koristat takov jazik so koj rezultatite od stan-
rakteristika, a osobeno vo distribucijata na rezul-
dardiziraniot test }e bidat razbirlivi za site ro-
tatite. Toa moè da mu obezbedi na nastavnikot in-
diteli. Moè da bide korisno da se istaknuva deka
formacii za da gi adaptira svoite nastavni metodi,
uspehot na deteto na standardiziraniot test ne se
strategiite za diferencirawe, sodrìnata itn. za da
razlikuva ili, pak, se razlikuva od napredokot na
gi zadovoli poefektivno obrazovnite potrebi na de-
deteto ocenet na drug na~in od strana na nastavnikot,
cata. Rezultatite na nivo na celo u~ili{te se, isto
vklu~uvaj}i gi i drugite zada~i i testovi, kako i pre-
taka, korisni bidej}i tie moàt da ukaàt na potre-
ku sledeweto na rabotata na deteto. (Vidi Tema 2,
bata da se obrne vnimanie na odredeni sposobnosti
str. 14-52, za infrmaciite vo vrska so drugite meto-
ili obrazovni podra~ja na razni nivoa.
di na ocenuvawe.)
Primerot na aktivnosta 2.19 pokaùva kako se
interpretiraat rezultatite od odredena grupa stan- Percentilniot rang moè da izgleda atraktiven
dardizirani testovi za proverka na sposobnosta za zaradi negovata o~igledna ednostavnost, no davawe-
~itawe po angliski jazik. to objasnuvawe na roditelite za razlikata me|u izve-
sen procent i izvesen percentilen rang ne e sekoga{ test i vo objasnuvaweto {to pokaùvaat tie rezul-
lesno. Sli~en predizvik se javuva i pri objasnuvawe- tati za postigawata na nivnite deca. Tabelite 2 i 3
to na razlikata me|u sirovite rezultati i rezultati- na str. 63 davaat pregled na rezultatite na testot i
te prikaàni na standardna skala. Moèbi mnogu po- {to tie pokaùvaat za postigawata na deteto. Pri-
lesno e da se informira i da se interpretiraat re- ra~nicite za nastavnicite, isto taka, davaat infor-
zultatite na SDeset (na desetstepena skala), koi{to macii za nastavnicite za deskriptorite, i povtorno
56 integriraat zaedno eden raspon na percentilni ran- mnogu e va`no nastavnicite da go koristat navede-
govi. (Terminot SDeset proizleguva od Standardot niot prira~nik pri koristeweto na ovie opisi. Kaj
DESET). Va`no e nastavnikot da se povikuva na nekoi testovi opisite se povrzani so rasponite na
odnosniot prira~nik za testirawe bidej}i toj sodrì bodovi na standardnata skala so koi{to nastavni-
tabeli koi{to go pretstavuvaat uspehot na deteto na cite moàt da se zapoznaat preku izve{taite na psi-
ovie razli~ni na~ini. holozite. Opisite koristeni vo tabelata 2 gi odrazu-
vaat onie {to se koristat vo standardiziranite tes-
Verbalnite opisi se korisni pri izvestuvaweto tovi normirani vrz u~ili{nata populacija vo os-
na roditelite za rezultatite od standardiziraniot novnite u~ili{ta vo Irska.
Tabela 2: Interpretirawe na rezultatite na standardnata skala za roditelite

Raspon na standardna skala Raspon na SDeset skala Opfatenost
130 i nad Mnogu visoko nad prosekot/Krajno visoko 2% od u~enicite
120-129 Nad prosekot/Visoko 7% od u~enicite
110-119 Visok prosek 16% od u~enicite
90-109 Prosek 50% od u~enicite
80-89 Nizok prosek 16% od u~enicite
70-79 Pod prosekot/ Nisko 7% od u~enicite
Pod 70 Mnogu nisko pod prosekot/Krajno nisko 2% od u~enicite
Na tabelata 3 imame poinakvo prikaùvawe na Ovoj priod na pretstavuvawe na rezultatite ja

rezultatite vo pet namesto vo sedum kategorii. Sekoj ima prednosta na izramnuvawe na rezultatite prika-
red nad i pod prosekot ozna~uva edna {estina od u~e- àni na SDeset skalata so opisot koj{to moè da
nicite, dodeka redot so prosekot vo tabelata prets- dade poznata osnova za izvestuvawe na roditelite za
tavuva edna tretina od u~enicite. postigawata na nivnite deca.
Tabela 3: Interpretirawe na rezultatite na SDeset skalata za roditelite

Raspon na Raspon na Deskriptor Opfatenost
standardna SDeset skala
skala
115 i nad 8-10 Mnogu visoko nad prosekot Najdobrata edna {estina od u~enicite
108-114 7 Visok prosek Edna {estina od u~enicite
93-107 5-6 Prosek Edna tretina od u~enicite vo sredinata
85-92 4 Nizok prosek Edna {estina od u~enicite
84 i pod 1-3 Mnogu nisko pod prosekot Najslabite edna {estina od u~enicite
Bez ogled na toa koja skala se koristi za izves- Primerite na aktivnostite 2.20. i 2.21. na sled-
tuvawe, mnogu pova`no e roditelite da go sfatat nite stranici pokaùvaat kako nastavnicite bi mo-
zna~eweto na rezultatot odo{to da im se dade celos- èle da gi izvestuvaat roditelite za individual-
noto objasnuvawe na na~inot spored koj{to rezulta- nite rezultati na decata na standardiziranite tes-
tot bil izveden. tovi.
Izvestuvawe za rezultatite
57 od standardiziraniot test po matematika
Nastaven predmet: Matematika
Nial re{aval eden standardiziran test po matematika vo maj na kra-

jot od petto oddelenie.
Negovite rezultati bile slednive:
Bodovi na Bodovi na
Sirov rezultat Percentilen rang
standardna skala desetstepena skala
72 116 86 8
Koga majkata na Nial do{la vo u~ili{teto na krajot na u~ebnata godi-

na da go zeme izve{tajot za negoviot godi{en uspeh, nastavnikot Jamon £ gi
objasnil rezultatite od testot. Toj £ kaàl deka Nial pokaàl mnogu dobar
uspeh na testot bidej}i rezultat 8 na desetstepenata skala pretstavuva
visok prose~en rezultat. Toj bil sli~en na rezultatite na standardizira-
nite testovi vo tekot na prethodnite godini, kako i na uspehot na Nial na
nastavnite testovi izgotveni od nastavnikot.
Jamon go iskoristil dijagnosti~kiot element na standardiziraniot

test. Toj go presmetal ‘% to~no’ za sekoj del od testot i zatoa moèl da go
identifikuva re{avaweto na problemite kako edno podra~je na koe bi tre-
balo da se obrne vnimanie kaj Nial. Ova se sovpa|alo so negovite bele{ki
od redovnoto sledewe na ~asovite. Majkata na Nial pra{ala dali taa bi
moèla na nekakov na~in da mu pomaga na Nial doma. Jamon £ kaàl za ne-
koi strategii za re{avawe na problemite koi{to Nial gi koristel na ~a-
sovite i deka bi moèla da go pottiknuva toj da gi koristi i vo izrabotuva-
weto na svoite doma{ni zada~i. Toj dodal deka ovaa preporaka, kako i
rezultatite od testovite }e mu gi prosledi na nastavnikot na Nial koj }e
mu predava slednata u~ebna godina.
Izvestuvawe za rezultatite
58 od standardiziran test po ~itawe
vo nastavata po angliski jazik
Programsko podra~je: Jazik

Eve gi rezultatite na Kjara na eden standardiziran test po ~itawe vo

nastavata po angliski jazik na krajot od prvo oddelenie, koga taa be{e na
vozrast od 6 godini i 10 meseci.
Rezultati bazirani Rezultati bazirani Vozrast

na nivo na oddelenie na nivo na vozrast pri ~itaweto
SR StS SDeset PR SR StS SDeset PR SR V^
18 77 3 6 18 87 4 19 18 5.08
SR = Sirov rezultat STS = Standardna skala PR = Percentilen rang
SDeset = Desetstepena skala V^ = Vozrast pri ~itaweto
G-|a Runi gi proverila rezultatite vo prira~nikot za testirawe. Taa

diskutirala za svoite dilemi i so direktorot na u~ili{teto. Tie voo~ile
deka rezultatite na Kjara bazirani na vozrasta bile povisoki odo{to nej-
zinite rezultati bazirani na oddelenskoto nivo i sfatile deka toa se
slu~ilo bidej}i vozrasta na Kjara bila poniska od prose~nata vozrast na
u~enicite na krajot na prvo oddelenie, a rezultatite bazirani na vozrast
zemaat predvid dali deteto e pod ili nad prose~nata vozrast za negovoto
oddelenie. Rezultatite od testot jasno pokaùvale deka Kjara ima proble-
mi koga nejziniot uspeh se sporeduva na dràvno nivo so onoj na drugite de-
ca vo prvo oddelenie. G-|a Runi i direktorot sfatile deka e sosema va-
lidno da se koncentriraat na poniskiot od dvata rezultati pri davaweto
preporaka deka Kjara treba da bide upatena na natamo{no dijagnosti~ko
testirawe. G-|a Runi potoa imala sredba so tatkoto na Kjara.
Taa nemu mu gi objasnila rezultatite i rekla deka tie pokaùvaat deka

£ treba pomo{ vo u~eweto po angliski jazik bidej}i nejzinite rezultati }e
bidat klasifikuvani kako niski ili so nisok prosek. G-|a Runi mu kaàla
deka Kjara }e ima sredba so nejziniot nastavnik za davawe poddr{ka vo
u~eweto po letnite odmori za da bide upatena na dijagnosti~kite testovi
koi{to }e dadat pojasna slika za nejzinite obrazovni potrebi vo ova pod-
ra~je.
Kontinuum na metodite
Ovaa tema go prezentira kontinuumot na osum me- Tabelata 4 dava rezime na nekoi od karakteris-
todi na ocenuvawe od metodi vo koi vode~kata uloga tikite {to treba da se zemat predvid pri koriste-
ja ima u~enikot kako {to se samoocenuvaweto i vodeweto na osumte metodi. Kolonata Planirawe i orga-
weto razgovori do pove}e metodi vo koi vode~ka ulo- nizirawe se odnesuva na kratkoro~nite aktivnosti
59
ga ima nastavnikot, vklu~uvaj}i gi i zada~ite i testo- kako {to se razjasnuvaweto na celta na ocenuvaweto,
vite izgotvuvani od nastavnikot i standardiziran- pa sî do podolgoro~nite aktivnosti kako {to se da-
ite testovi. Sekoja od ovie metodi moè da dade in- vaweto poddr{ka na razvojnite procesi i iskustva na
formacii koi{to }e mu pomognat na nastavnikot da decata. Kolonata Resursi se odnesuva na realnite
napravi to~na ocenka za izu~uvaweto na nastavnite resursi kako {to e vremeto. Kone~no, kolonata Silni
programi od strana na u~enikot, kako i za potrebite strani prezentira izvesni vidovi pridobivki pri
na OZU taka i za ONN. primenata na sekoja metoda.
Tabela 4: Nekoi od karakteristikite {to treba da se zemat predvid pri koristeweto na osumte metodi
Planirawe Resursi Silni strani
i organizirawe
Samoocenuvawe Razjasnete ja celta; Pra{awa za potsetuva- Ja pottiknuva samostoj-
odlu~ete koi informa- we i instrumenti za nosta i motivacijata na
cii }e bidat beleèni decata. u~enikot.
i kade. Vreme za decata da ja Obezbeduva informa-
Dogovorete se za kri- analiziraat svojata cii od gledna to~ka na
teriumite za uspe{- rabota. deteto.
nost.
Razvivajte gi sposob-
nostite na decata za
samo-analiza.
Razgovori so u~enici Razjasnete ja celta, Primeri(i) na trudovi/ Obezbeduva informa-
odlu~ete koi informa- izrabotki od decata. cii od gledna to~ka na
cii }e bidat beleèni Vreme za razgovor so deteto.
i kade. deteto, roditelot ili Razviva vrski me|u
Organizirajte gi obra- kolegata(ite). u~ili{teto i domot.
zovnite aktivnosti za Pottiknuva kolegijal-
site deca. nost - u~ej}i i razme-
Razvivajte gi sposob- nuvaj}i iskustva so
nostite na decata za kolegite.
samo-analiza.
Koristete soodveten
jazik vo razgovorite.
Ocenuvawe Razjasnete ja celta, od- Materijali i/ili soft- Ja pottiknuva samostoj-
na portfolio lu~ete koi informacii ver za izrabotka na nosta i motivacijata na
}e bidat beleèni i portfolija. deteto.
kade. Prostor za ~uvawe na Dava poddr{ka na sa-
Razvivajte gi sposob- portfolijata. moocenuvaweto.
nostite na decata za Vreme za razgovor so Obezbeduva primeri od
samo-ocenuvawe i sekoe dete za negovoto trudovite na decata
vodewe razgovori. portfolio. kako dokazen materijal
za u~eweto.
Obezbeduva informa-
cii od gledna to~ka na
deteto.
Izgotvuvawe Razjasnete ja celta, Materijali i/ili soft- Obezbeduva vizuelno
mislovni mapi odlu~ete koi informa- ver za izgotvuvawe pretstavuvawe za toa
cii }e bidat beleèni mislovni mapi. kako i {to razmisluva-
i kade. Vreme da se interpre- at decata.
Razvivajte gi sposob- tiraat mapite. Obezbeduva dokazen
nostite na decata za materijal za promenite
izgotvuvawe mislovni vo razmisluvaweto na
mapi. deteto so tekot so vre-
Izbirajte soodvetni meto.
mislovni mapi.
Planirawe Resursi Silni strani
i organizirawe
Postavuvawe pra{awa Razjasnete ja celta, Pra{awa koi{to pot- Obezbeduva neposredni
odlu~ete koi informa- tiknuvaat posloèno povratni informacii
cii }e bidat beleèni razmisluvawe. za u~eweto na deteto.
i kade. Vreme da se koristat Obi~no bara nekolku
60
Formulirajte razli~ni razli~ni vidovi konkretni resursi.
vidovi pra{awa. pra{awa so razli~ni Modelira dobro
Opredelete go vremeto deca. postavuvawe pra{awa

za pra{awata. za decata.
Nabquduvawe Razjasnete ja celta, Obrasci ili listi za Obezbeduva neposredni
na rabotata na odlu~ete koi informa- proverka pri povratni informacii
u~enicite od strana cii }e bidat beleèni sledeweto. za u~eweto na deteto.
na nastavnikot i kade. Vreme za nabquduvawe Moè da bide plani-
Planirajte prigodni vo tekot na ~asot. rano ili spontano.
zada~i za onie deca koi
}e bidat sledeni.
Organizirajte ak-
tivnosti za onie deca
koi nema da bidat sle-
deni, za da ne pre~at.
Zada~i i testovi Razjasnete ja celta, od- Resursi za zada~ite i Obezbeduva dokazen
izgotveni lu~ete koi informacii testovite izgotveni od materijal za u~eweto
od nastavnikot }e bidat beleèni i nastavnikot. vo kontekst (zada~ite).
kade. Vreme vo tekot na ~asot Obezbeduva primeri na
Podgotvete pra{awa i za nabquduvawe na trudovite od u~enicite
zada~i za testot koi zada~ite. kako dokazen materijal
pokaùvaat opredeleno od u~eweto (testovite).
razbirawe ili sposob-
nost.
Standardizirano Razjasnete ja celta; Test kni{ka za sekoe Go pokaùva postiga-
testirawe dogovorete se koga vo dete. weto vo sporedba so
tekot na u~ebnata godi- Prira~nik za testira- uspehot na dràvno
na }e bidat sprovedeni we. nivo.
testovite; odlu~ete Vreme da se sprovede Pomaga da se identi-
koi informacii }e bi- testot. fikuvaat jakite i sla-
dat beleèni i kade. Vreme za da se ocenat i bite individualni
Pro~itajte go prira~- interpretiraat rezul- strani na decata.
nikot za testirawe. tatite.
Izberete pogoden den i
vreme i organizirajte ja
paralelkata.
Planirajte aktivnosti
za onie deca koi nema
da go re{avaat testot.
61
MA 3:
TE
SVRT
Z O K O
O BL I
P I O NN
A O Z U
N
Tema 3:
Poblizok osvrt
na OZU i ONN
64
Vo ovaa tema se sporeduvaat dvata priodi vo mo na edna gre{ka sekoja sedmica. (Nastavnik na
ocenuvaweto (pretstaveni vo temata 1), OZU i ONN, u~enici od petto oddelenie)

spored aktivnostite vklu~eni vo definicijata na
ocenuvaweto dadena vo Temata 1 i podolu vo tekstov. Otkako zabeleàv deka nekoi ru~eci za decata
Kako {to be{e prikaàno vo kratki crti vo Temata 1, imaat niska hranliva vrednost, planirav serija
ovie aktivnosti se prepletuvaat i ~esto se slu~uvaat na lekcii integriraj}i gi sodrìnite od op{tes-
simultano. tvenoto, li~noto i zdravstvenoto obrazovanie so
onie od prirodnite nauki - planirawe i podgot-
vuvawe na zdrava uìnka. (Nastavnik na povoz-
Ocenuvaweto pretstavuva proces na sobirawe, rasni mali deca)
beleèwe, interpretirawe, koristewe na
informaciite i izvestuvawe za napredokot OZU aktivno go vklu~uva u~enikot. Nastavnikot
i postigawata na u~enikot vo steknuvaweto treba da povede razgovar so decata za obazovnite
znaewa, sposobnosti i stavovi. celi, {to vklu~uva diskusija so nastavnikot za toa
{to tie treba da izu~uvaat. Pritoa, deteto treba so
nastavnikot da razgleda {to se o~ekuva da nau~i. Na
Vo ovaa tema vneseni se i primeri zaedno so primer, tie moàt da gi odredat klu~nite elementi
osvrtite za metodite na ocenuvawe opi{ani vo Tema- na eden dobar pismen sostav koristej}i lista za ana-
ta 2. Raspravava zapo~nuva so prvata aktivnost na liti~ko ocenuvawe. Ovie elementi na OZU nudat na-
ocenuvaweto - sobiraweto na informacii. ~ini za vklu~uvawe na deteto vo analiziraweto i
ocenuvaweto na sopstvenata rabota.
1. Sobirawe na informacii
Sobiraweto informacii za OZU, glavno, prets- Nasproti toa, ONN obi~no se primenuva na kra-
tavuva del od praktikata na ~asovite i ne go prekinu- jot na odreden vremenski period. Nastavnikot moè
va tekot na nastavata i u~eweto. Za deteto eden ~as da koristi raznovidni instrumenti za ocenuvawe
so pra{awa i odgovori zaedno so nastavnikot moè vklu~uvaj}i i testovi za proverka na pravopisot ili
da pretstavuva razgovor, no iskusniot nastavnik od standardizirani testovi. Nastavnikot moè, isto ta-
nego moè da sobere vredni informacii za ocenu- ka, da koristi i drugi metodi kako {to se postavu-
vawe na toa {to i kako deteto u~i. Eden nastavnik za vawe pra{awa i nabquduvawe na rabotata na deteto.
davaweto poddr{ka vo ~itaweto objasnuva: Jas pos- Toj ima rakovodna uloga vo ocenuvaweto, a deteto e
tojano gi nabquduvam i gi slu{am decata i redovno svesno deka go ocenuvaat. Podolu odredeni nastavni-
pravam promeni vo moite planovi za da go zemam ci opi{uvaat nekoi na~ini kako tie sobiraat infor-
predvid ona {to sum go videl i slu{nal. Vo slednive macii preku ONN.
primeri nastavnicite opi{uvaat kako tie nenamet-
livo gi sobiraat informaciite za ocenuvaweto. Po edna serija lekcii za Normanite jas gi
odnesov decata od petto oddelenie vo poseta na
Vo tekot na vtoriot ~as koga rabotevme na ozna- na{iot lokalen Normanski zamok. Prethodno se
~uvaweto na desetkite kako decimalni broevi jas podgotvivme za posetata za da moème da vidime
pobarav od decata da ja zasen~at decimalnata za- nekoi od glavnite detali vo zgradata. Koga se
pirka kaj to~kata pet na dijagramot na nivniot vrativme vo u~ili{teto pobarav od niv da gi
raboten list. Otkako pregledav del od odgovori- nabeleàt svoite vpe~atoci od zamokot, pritoa
te sfativ deka najgolemiot del od paralelkata naveduvaj}i {to e mo`no pove}e detali na koi-
ne go razbrale poimot. Prodolìv da go doobjas- {to moàt da se prisetat. (Nastavnik na u~enici
nuvam osnovniot poim koristej}i nalepnici na od ~etvrto oddelenie)
kartonski lenti vo boi. Od natamo{nite pra{a-
wa {to gi postaviv, otkriv deka ovoj na~in e poe- Otkako nekolku sedmici rabotevme na temata
fekten. (Nastavnik na u~enici od treto oddele- „Mnoèwe” na decata od paralelkata im posta-
nie) viv nekolku problemi baraj}i od niv da ja pri-
menuvaat ovaa operacija. Toa mi pokaà deka, i
Vo tekot na ~itaweto na pismenite raboti na de- pokraj toa {to pogolem del od niv ima dobro
cata po angliski jazik zabeleàv izvesni gra- razbirawe za primenata na mnoèweto, potrebno
mati~ki gre{ki napraveni od nekoi deca. Plani- e da se raboti pove}e na sposobnosta za presme-
rav odredeni aktivnosti nameneti za popravawe tuvawe. (Nastavnik na u~enici od petto oddele-
na takvite gre{ki, naso~uvaj}i go vnimanieto sa- nie)
2. Beleèwe na informaciite ti~ka pismenost, na primer, na bodovite {to gi dobi-
od ocenuvaweto vaat decata im se dodava i nivnoto zna~ewe. Vo sta-
Celta na ocenuvaweto odreduva {to }e se bele- tisti~kite tabeli bodovite na deteto se rangiraat
ì i kako }e se beleì. Nastavnikot moè neposred- spored normite na dràvno nivo ili spored normite
no da koristi golem del od informaciite sobrani od na nivo na oddelenie ili na vozrasta na deteto. Nas-
OZU pri struktuiraweto i davaweto poddr{ka na tavnikot koristi tehni~ki jazik vo interpretiraweto
u~eweto na deteto. Nastavnikot moè da proceni koi na vakvite normi, kako i davawe svoja stru~na pro- 65
informacii od ocenuvaweto se zna~ajni za da bidat cenka. Vo interpretiraweto na informaciite toj da-
zabeleàni. Na primer, toj ne treba da gi beleì ne- va validni i verodostojni procenki bazirani vrz do-
va`nite detali od diskusijata na eden ~as, no bi mo- volno evidencija. (Vidi Tema 2, str. 53-58) Na primer,
èl da go registrira neo~ekuvanoto entuzijasti~ko edno bodovno saldo na oddelen u~enik vo koe{to ima
u~estvo na odredeno dete koe retko u~estvuva vo dis- mnogu otstapuvawe od prethodniot op{t uspeh na u~e-
kusijata. Na sli~en na~in, nastavnikot verojatno nema nikot po toj nastaven predmet, zasluùva podetalna
da gi nabeleùva detalno gre{kite vo rabotata na proverka. Nastavnikot moè, isto taka, da bara mis-
matemati~kite zada~i, no moè da zabeleì deka go- lewa i od svoite kolegi vo interpretiraweto na bo-
lem del od paralelkata pokaùva deka ima potreba dovnite salda na testot. Davaweto pomo{ na rodite-
od dopolnitelna pomo{ vo razvojot na sposobnostite lite za da gi razberat informaciite pretstavuva u{-
za presmetuvawe. Deteto, isto taka, moè da beleì te edna od profesionalnite obvrski na nastavnicite.
informacii za svojot napredok vo u~eweto, na primer
kako del od ocenuvaweto na portfolioto. 4. Koristewe na informaciite
od ocenuvaweto
Vo slu~ajot na ONN, rezultatite od odreden ob- Glavna cel na informaciite od OZU e da go po-
razoven period obi~no se evidentiraat od strana na dobruva sekojdnevnoto u~ewe na deteto. Koga nastav-
nastavnikot, se koristat za izgotvuvawe na izve{- nikot }e zabeleì izvesni pote{kotii kaj deteto pri
taite i se smestuvaat vo u~eni~koto dosie na deteto. nivnoto pojavuvawe ili koga }e dobie soznanie za
Primerite na informacii od ocenuvaweto evidenti- na~inite na u~ewe {to deteto gi pretpo~ita, toj moè
rani na vakov na~in moè da vklu~uvaat rezultati od da gi koristi vakvite informacii za da ja prilagodi
standardiziran test i poeni na decata dobieni na svojata nastava i taa da mu odgovara na deteto, kako
testovi izgotveni od nastavnikot. {to e prikaàno podolu.
3. Interpretirawe na informaciite Smetam deka koga gi nabquduvam decata kako ra-

od ocenuvaweto botat i jas u~am ne{to za nivnoto u~ewe. Toa mo-
Soznanijata na nastavnikot za rabotata na u~e- è da se odnesuva na situaciite koga Kjara ne sa-
nicite vo paralelkata se koristat vo interpreti- ka da se vklu~i vo rabotnite grupi koi{to jas gi
raweto na negovite informacii od OZU. Nastavnikot odreduvam ili koga pra{aweto na [ejn mi kaù-
odlu~uva koi informacii se zna~ajni i kako tie mo- va deka toj ne go razbral ona koe{to jas im go pre-
àt da se koristat za da se podobruva u~eweto na de- davav na toj ~as. Treba da planiram da mu posve-
teto. Informaciite dobieni od OZU moàt da dadat tam pove}e vreme na [ejn vo tekot na narednite
detalna slika za u~eweto na deteto i da mu ovozmo- aktivnosti na sledniot ~as. (Nastavnik na u~e-
àt na nastavnikot da donesuva poinformirani od- nici od vtoro oddelenie)
luki pri planiraweto na diferenciranata nastava.
OZU treba aktivno da gi vklu~uva i deteto i nas-
Decata i nivnite roditeli moàt, isto taka, da tavnikot. Pokraj zaemnoto dogovarawe za obrazovnite
dadat pridones vo interpretiraweto na informaci- celi i kriteriumite za nivna postignatost, nastavni-
ite od ocenuvaweto. Sposobnostite za samoocenuvawe kot, isto taka, im dava na decata i povratni infor-
treba da se razvivaat kaj site deca za tie da moàt da macii. Povratnite informacii {to se fokusiraat na
ocenuvaat kolku dobro gi sovladale sposobnostite i u~eweto ili na tekovnata zada~a ukaùvaat na sled-
znaewata. (Vidi Tema 2, str. 16-23) Koga povratnite nite ~ekori, fazi na postigawa i predizvici i imaat
informacii gi naglasuvaat kriteriumite za uspe{no pozitivno vlijanie vrz u~eweto na decata.
u~ewe toa mu pomaga na deteto da ja ocenuva sopstve-
nata rabota i mu dava nasoki za idnata rabota. Rodi- Koga g-|a Rajan mi gi dava rezultatite od moite
telite moàt, isto taka, da pomognat da se gradi po- testovi taa sekoga{ dava i zabele{ka za ne{to
celosna slika za deteto kako u~enik razgovaraj}i so {to jas dobro sum go napi{ala, no, isto taka, mi
nastavnikot za toa kako deteto u~i doma i za intere- kaùva i za na~inite na koi{to moàm da go po-
site {to deteto gi pokaùva nadvor od u~ili{teto. dobram moeto pi{uvawe sledniot pat. Sakam da
Pritoa za nastavnikot moè da bide korisno da ja znam kako moàm da ja podobruvam mojata rabota.
znae prirodata na poddr{kata {to roditelite ja da- (Keti, petto oddelenie)
vaat vo izgotvuvaweto na doma{nite zada~i.
Razvivaweto sposobnosti kaj decata za samooce-
Interpretacijata na informaciite od ONN moè nuvawe e eden postepen proces koj{to moè da zapo~-
da zavisi od prirodata na odreden test ili zada~a. ne u{te na rana vozrast. Koga nastavnikot gi pra{uva
Vo standardiziranite testovi po jazi~na i matema- decata vo edno od po~etnite oddelenija {to e toa {to
im se dopa|a vo nivnata rabota ili vo rabotata na domot i vo u~ili{teto. Nastavnicite moàt da im
drugite deca, toj gi prezema prvite ~ekori vo razvi- ukaùvaat na roditelite na nekoi metodi so koi tie
vaweto na sposobnostite za ocenuvawe kaj niv. moàt da im davaat poddr{ka na decata pri u~eweto
doma, a osobeno preku aktivnostite za razvivawe na
Site informacii od ocenuvaweto treba da vodat jazi~nata i matemati~kata pismenost. Nastavnicite
kon podobruvawe na u~eweto na deteto. Tokmu moàt, isto taka, za informaciite od ocenuvaweto
66 na~inot kako informaciite se koristat e povrzan so redovno da gi izvestuvaat decata, roditelite, drugi-
prvobitnata cel na aktivnosta na ocenuvaweto. ONN te nastavnici i drugite relevantni stru~waci.
~esto se koristi da se odredi stepenot vo koj{to se
realizirani celite na nastavnata programa. Nastav- Za informaciite od ONN obi~no se izvestuva na

nikot moè da gi koristi vakvite informacii na raz- sredbite so roditelite, vo u~eni~kite kni{ki, na
li~ni na~ini vo planiraweto na slednite ~ekori na sostanocite na nastavni~kiot kolegium itn. Nastav-
obrazovanieto na deteto. Na primer, informaciite nicite moàt rezultatite od ocenuvaweto da im gi
od ocenuvaweto moè da pokaàt deka e potrebna interpretiraat na roditelite ukaùvaj}i im kako tie
prerabotka na sodrìnata za nekoj matemati~ki poim moàt da gi koristat za da se podobruva u~eweto na
ili deka e potrebno da se stavi pogolema naglaska na decata. Roditelite, isto taka, moàt da reagiraat na
sposobnostite za razbirawe. Vakvite informacii mu rezultatite od ocenuvaweto. Taka se ovozmoùva dvo-
koristat na nastavnikot dokolku gi sobira vo tekot naso~en proces me|u nastavnikot i roditelot.
na u~ebnata godina. Informaciite {to se sobiraat na
krajot na u~ebnata godina se, isto taka, korisni za Postoi eden kontinuiran proces preku koj{to
nastavnikot pri planiraweto na programata za formalnoto iskustvo od u~eweto na deteto vo
narednata u~ebna godina. Sobranite informacii od u~ili{teto zaemno deluva so pomalku formal-
standardiziranoto testirawe moàt da se koristat noto razvojno iskustvo steknato vo domot i vo se-
za planiraweto na aktivnostite za jazi~nata i mejstvoto. (Nastavni planovi i programi za os-
matemati~kata pismenost na nivo na celo u~ili{te. novno u~il{te, Voved, str. 21)
Eden direktor komentira:
Vo ovaa tema se definiraat i opi{uvaat dva kom-
Gi pregledav rezultatite od standardiziranite plementarni priodi vo ocenuvaweto: Ocenuvaweto
testovi {to se sprovedoa po matematika zaedno zaradi u~ewe i Ocenuvaweto na nau~enoto, koi se
so eden ~len od nastavni~kiot kolegium koj e nadgraduvaat na informaciite za ocenuvaweto pre-
odgovoren za nastavnata programa po matema- zentirani vo Nastavnite planovi i programi za os-
tika. Ni be{e jasno deka sposobnostite za pres- novno u~ili{te. Zaedno, dvata priodi im obezbedu-
metuvawe na nivo na u~ili{te ne se tolku dobri, vaat na nastavnicite podatoci za napredokot i pos-
pa go pokanivme sovetnikot koj ni pomogna da gi tigawata na u~enicite vo u~eweto. Vakvite infor-
formulirame strategiite za da se podobri sos- macii im ovozmoùvaat na nastavnicite da donesu-
tojbata. Niv gi primenuvame ovaa godina, foku- vaat odluki za poefektivno prilagoduvawe na nas-
siraj}i se na intervenciite vo prvo, vtoro i tre- tavata kon obrazovnite potrebi na decata. Vo su{-
to oddelenie. tina, OZU i ONN im ovozmoùvaat na nastavnicite da
kreiraat najpogodna sredina na poddr{ka vo koja de-
Informaciite od ONN se koristat za da se iz- cata se pove}e motivirani da u~at.
gotvi izve{tajot za odredeno dete koj dava informa-
cii za razgovorot na nastavnikot so roditelite za
silnite strani i slabostite vo u~eweto na deteto.
5. Izvestuvawe za informaciite
od ocenuvaweto
Nastavnicite i decata sekojdnevno gi razmenu-
vaat informaciite od OZU. Decata postojano im pre-
nesuvaat informacii na nastavnicite. Niv toa moè
da im pretstavuva predizvik da se prilagoduvaat na
razli~nite na~ini na komunikacija so decata i da
sfatat kakvo zna~ewe imaat informaciite za sekoe
dete. Razvivaweto na sposobnostite za samooce-
nuvawe i redovnoto koristewe na portfolijata, lis-
tite za analiti~ko ocenuvawe i dnevnicite za u~ewe,
gi osposobuva decata da prenesuvaat informacii od
ocenuvaweto - informacii na koi nastavnicite mo-
àt da reagiraat. (Vidi Prilog A, str. 78-79)
Na primer, za nekoi od vakvite informacii ro-

ditelite se informiraat preku doma{nite raboti i
ova moè da ovozmoì kontinuitet na u~eweto vo
67
MA 4:
TE
NA T A
I LI[
U^ K A
TI
POLI U VA WETO
EN
Z A OC
Tema 4:
U~ili{nata politika
za ocenuvaweto
70
Celta na ovaa tema e da im pomogne na u~ili{ta- Procesot na planirawe e cikli~en i toj im ovoz-
ta vo kreiraweto na svojata politika za ocenuvaweto. moùva na u~ili{tata da se vklu~uvaat vo fazata

Vo Zakonot za obrazovanie (od 1998) predvidena e ob- {to e relevantna za nivnata sostojba. Nekoi u~ili{-
vrska sekoe u~ili{te da izgotvi u~ili{ten plan. ta ve}e imaat izgotveno svoja politika za ocenuvawe
i moèbi se vo fazata na preispituvawe na svojata
U~ili{niot plan pretstavuva dokument za obra- politika vo pogled na ovie nasoki. Drugi u~ili{ta,
zovnata filozofija na u~ili{teto, negovite ce- pak, moèbi se vo fazata na izgotvuvawe na nacrtot.
li i kako toa predlaga niv da gi postigne. Toj se
osvrnuva na site nastavni planovi i programi i Va`no e deka site ~lenovi na nastavni~kiot
na organizacijata na u~ili{nite resursi... (Mi- kolegium treba da bidat vklu~eni vo razvojot, prime-
nisterstvo za obrazovanie i nauka, 1999, str. 8) nata i preispituvaweto na politikata za ocenuvawe.
Isto taka, va`no e politikata formulirana od
Zatoa, razvojot na u~ili{nata politika za oce- u~ili{tata redovno da se vrednuva i preispituva za
nuvaweto e postaven vo po{irok kontekst na razvojot da moè kontinuirano da gi zadovoluva menlivite
i planiraweto na u~ili{teto i go sledi modelot na potrebi na u~ili{tata i nivnite u~enici. Roditelite
razvojnoto planirawe na u~ili{teto prikaàn na dija- treba, isto taka, da bidat vklu~eni vo politikata na
gramot 4. Dopolnitelni informacii za ovoj model moocenuvaweto. Ova razviva ~uvstvo na sopstvenost vo
àt da se najdat na veb-stranicata School Development vrska so politikata i ovozmoùva poefektivna im-
Planning Support (Primary) (SDPS) na http://www.sdps.ie. plementacija. Sli~no na site drugi vidovi politiki,
u~ili{nata politika za ocenuvaweto gi odrazuva su{-
tinskite vrednosti i klimata na u~ili{teto.
Dijagram 4: Model na razvojno planirawe na u~ili{teto
Ocenuvajte go efektot
na planiranata promena
vrz nastavata i u~eweto.
Vrednuvajte
Redovno proveruvajte Istaknete gi tekovnite
go napredokot jaki strani na u~ili{teto
j te
vo odnos na planot. i odredete gi podra~jata

ra
Pr
{to baraat akcija.

li
eis
ro
pi
nt
Ko
tuv
ajt
e
e
rajt ti
men
te gi
te
r i te
ti
e
i o de
l
Imp
p r av e
Vnesuvajte gi Odredete gi podra~jata

N
promenite spored na koi treba vedna{

odredenite prioriteti da im se posveti
postaveni vo planot. Planirajte vnimanie.
Dajte jasni upatstva za toa kako

povremeno da se obrnuva vnimanie
na prioritetite - vo razvojniot
plan na u~ili{teto.
Sodrìna na politikata Zo{to treba da se ocenuva u~eweto na
za ocenuvawe decata?
[to treba da se ocenuva?
Zakonot za obrazovanie (1998) nalaga u~ili{tata
Koga treba da se vr{i ocenuvaweto?
redovno da gi vrednuvaat znaewata na u~enicite i da
Kako treba da se ocenuva u~eweto na
dostavuvaat periodi~ni izve{tai za rezultatite od
evalvacijata do u~enicite i do nivnite roditeli. Vo decata?
Kade treba da se beleàt/evidentiraat 71
ispolnuvaweto na ova barawe u~ili{tata izgotvu-
vaat razvojni proceduri koi{to obezbeduvaat to~en informaciite od ocenuvaweto?
Kako treba da se beleàt/evidentiraat
opis na napredokot i postigawata na decata. Kompo-
nentite kako, koga i kade od ovie proceduri se izlo- informaciite od ocenuvaweto?
Koj treba da bide izvesten za informacii-
èni vo kratki crti vo u~ili{nata politika za oce-
nuvaweto. te od ocenuvaweto?
Kako treba da se izvestuvaat drugite sub-
Op{to kaàno, u~ili{nata politika za ocenuva- jekti za informaciite od ocenuvaweto?
Kolku dolgo treba da se ~uvaat informa-
weto sodrì pismen prikaz za celite i vo kratki
crti izloùva kako u~ili{tata }e go koristat ocenu- ciite od ocenuvaweto?
vaweto za da izlezat vo presret na potrebite na de-
cata, nastavnicite, roditelite i na drugite rele- Podolu vo ovaa tema se dava odgovor na navede-
vantni subjekti. Toj dokument moè da vklu~uva kra- nive pra{awa. Celosno se istaknati i implikaciite
tok pregled na: na zakonskata regulativa vrz politikata i prak-
tikata.
na~inot na kreirawe na politikata;
povrzanosta na politikata so odredbite za Zo{to treba da se ocenuva u~eweto
celta na u~ili{teto i u~ili{nata klima; na decata?
celta na politikata; Kako {to be{e prikaàno vo kratki crti vo Te-
ulogata i odgovornostite na kadarot za taa mata 1, ocenuvaweto e del od dobrata nastava i u~e-
politika; we. Toa mu obezbeduva na nastavnikot informacii za
sodrìnata na politikata - procesot na da donesuva odluki za toa {to i kako deteto u~i. Vak-
ocenuvaweto vo u~ili{teto; vite informacii, pak, od svoja strana mu ovozmoù-
- celite na ocenuvaweto; vaat na nastavnikot da gi odreduva slednite ~ekori
- metodite na ocenuvaweto (sobiraweto vo napreduvaweto na u~eweto na deteto i na soodve-
informacii od ocenuvaweto); ten na~in da gi prilagoduva svoite nastavni strate-
- interpretiraweto, beleèweto, koriste- gii i obrazovni aktivnosti. Koristeweto na infor-
weto i izvestuvaweto za informaciite maciite od ocenuvaweto za podobruvawe na nastavata
od ocenuvaweto; i u~eweto na vakov na~in moè da pridonesuva za
implikaciite za obu~uvaweto na kadarot pogolemo zadovolstvo vo u~eweto i interesni iskus-
i za resursite; tva za deteto, kako i da pridonesuva za zbogateno i
procedurite za razgleduvawe i evalvacija korisno profesionalno iskustvo za nastavnikot.
na rezultatite.
[to treba da se ocenuva?
Ovoj del e adaptiran od dokumentot Pra{awa koi- U~ili{nata politika za ocenuvaweto treba da
{to pottiknuvaat razvoj na edna politika na ocenuva- obrnuva vnimanie na sekoe programsko podra~je/nas-
we koj{to moè da se najde na veb-stranicata na SDPS taven predmet od Nastavnite planovi i programi za
(Primary) na www.sdps.ie/policies/Assessment.doc. osnovnoto u~ili{te i da gi opfa}a znewata i sposob-
nostite {to deteto gi steknuva, stavovite i vrednos-
Politikata na ocenuvawe treba, isto taka, da tite {to deteto gi razviva i sklonostite {to deteto
dava objasnuvawe za toa koga i kako u~ili{teto }e ja gi pokaùva. Va`no e da se napomne deka kaj site pro-
koristi IKT vo ocenuvaweto na u~eweto na decata, vo gramski podra~ja/nastavni predmeti se primenuvaat
beleèweto i skladiraweto na informaciite od oce- soodvetni metodi. Nekoi metodi se popogodni za iz-
nuvaweto i za pri~inata {to go odreduva ovoj proces. vesni celi na ocenuvaweto i za izvesni nastavni pred-
meti, kako {to e navedeno vo Temata 2 od ovie upat-
Pra{awata koi{to moàt da Vi pomognat vo izgot- stva.
vuvaweto na politikata za ocenuvaweto dostapni se na
veb-stranicata na SDPS (Primary) na http://www.sdps.ie. Odlu~uvaweto {to da se ocenuva se bazira na
Va`no e da se istakne deka politikata treba da se celite na nastavnite programi po sekoe programsko
odnesuva konkretno na site aspekti koi{to bea is- podra~je/nastaven predmet i na toa {to nastavnikot
taknati pogore. Podrobnite detali za procesot na ima namera da im pomogne na decata da nau~at. Nas-
ocenuvawe treba da pretstavuvaat klu~en element na tavnikot koristi soodvetni metodi na ocenuvawe za
politikata. (Vidi ja pettata komponenta navedena da go izmeri stepenot do koj{to decata gi postignale
pogore vo kratkiot pregled.) Vo toj pogled, politikata tie celi. (Vidi primeri na metodi na ocenuvawe vo
treba da dade odgovor na slednive pra{awa za Temata 2.)
u~ili{nata praktika vo ocenuvaweto na u~eweto na
decata:
Koga treba da se vr{i ocenuvaweto? identifikuvaat onie deca koi imaat pote{kotii vo
Ocenuvaweto pretstavuva kontinuiran proces vo u~eweto. Za da go ovozmoì toa, u~ili{teto treba da
tekot na celokupnoto iskustvo na deteto vo osnovnoto implementira kontrolna politika na testirawe vo
u~ili{te. Ovoj proces se oblikuva spored vozrasta na vtorata u~ebna godina. Kontrolata vklu~uva sledewe
deteto i spored fazata na negovoto obrazovanie i na decata od strana na nastavnikot i sproveduvawe
razvoj. Pogledot na deteto kon svetot i negovoto is- na grupni i individualni testovi za rana jazi~na i ma-
72 kustvo od u~eweto se pove}e holisti~ki vo prvite temati~ka pismenost i za razvojnite sposobnosti. In-
oddelenija od osnovnoto u~ili{te. Vo ovaa faza raz- formaciite dobieni preku vakvite kontrolni testo-
dvojuvaweto na u~eweto vo razli~ni nastavni pred- vi, zaedno so sekojdnevnoto sledewe na malite deca
meti vo golem del ne e bitno za deteto. Nastavnite od strana na nastavnikot, ovozmoùvaat poto~no oce-
programi go naglasuvaat zna~eweto na povrzanite ob- nuvawe na jakite strani i na potrebite na deteto. Ova
razovni iskustva za pomalite deca i smetaat deka so e osobeno va`no vo slu~ajot so pomalite deca koga na-
rasteweto na decata predmetnata nastava im stanuva predokot se odviva so voobi~aeno tempo.
porazbirliva. U~ili{nata politika za ocenuvaweto
treba da go odrazuva vakviot razvoj i promenite vo Kontrolata ovozmoùva rana identifikacija na
toa kako decata mu prio|aat i go doìvuvaat u~eweto, pote{kotiite vo u~eweto i ovozmoùva efektivna
a metodite na ocenuvawe {to u~ili{teto gi koristi komunikacija so roditelite na deteto. Ranata iden-
treba da se razlikuvaat vo razli~nite fazi na raz- tifikacija mu ovozmoùva na nastavnikot da orga-
vojot na decata. Politikata treba, isto taka, da obez- nizira soodvetna poddr{ka bazirana na Fazniot
bedi davaweto sudovi za u~eweto i razvojot na deca- model na intervencii (od Nacionalniot obrazoven
ta da se vr{i vo tekot na izvesni vremenski periodi servis na psiholozite). Ovoj model vklu~uva rabota
namesto toa da bide sporadi~no, a informaciite od na nastavnikot so roditelite na deteto, konsulti-
ocenuvaweto da se koristat za da se intervenira i da rawe so psiholog od NEPS i, onamu kade {to e
se dade soodvetna poddr{ka vo odnosnata obrazovna potrebno, organizirawe na poddr{ka vo u~eweto ili
faza na deteto. resursna nastava i/ili pristap na raznovidni ter-
apii. Upatstvata za davawe poddr{ka vo u~eweto
So ogled na odredbite vo Zakonot za obrazovanie (2000) obezbeduvaat informacii za izgotvuvawe na
(1998) i vo Zakonot za obrazovanie na licata so po- celosen u~ili{ten plan za poddr{ka vo u~eweto i go
sebni obrazovni potrebi (2004) u~ili{teto treba da naglasuvaat zna~eweto od implementiraweto na in-
obezbedi obrazovnite potrebi na site deca, vklu~u- terventnite programi za ranata vozrast.
vaj}i gi i onie so pre~ki vo razvojot ili posebni ob-
razovni potrebi da bidat identifikuvani i zadovo- Podetalni upatstva za ocenuvaweto na ranata
luvani. Zatoa, u~ili{nata politika na ocenuvawe vozrast }e bidat publikuvani kako del od Ramkata za
treba, isto taka, da se osvrnuva i na ulogata na dijag- u~eweto na rana vozrast vo 2008.
nosti~koto ocenuvawe i da gi specificira dijagnos-
ti~kite instrumenti {to treba da se koristat, kako i Ocenuvaweto vo srednite i vo pogornite
vremenskite rokovi za intervenciite. Na sli~en na- oddelenija
~in treba da se specificiraat i u~ili{nite proce- Kako i so pomalite deca, metodite na ocenuvawe
duri vo identifikuvaweto i zadovoluvaweto na po- {to se koristat so decata vo srednite i vo pogornite
trebite na izvonredno sposobnite deca. Spored od- oddelenija treba da bidat izloèni vo u~ili{nata
redbite vo Zakonot za obrazovanie na licata so po- politika. Pritoa, treba da se dokumentiraat plano-
sebni obrazovni potrebi (2004) za sekoe dete so po- vite za standardiziranoto testirawe na u~ili{teto.
sebni obrazovni potrebi koe se ocenuva treba da pos- U~ili{tata treba da go zadovolat minimumot ba-
toi individualen / li~en plan za obrazovanie. U~i- rawa za sproveduvawe na standardiziranite tes-
li{nata politika na ocenuvawe treba da gi odreduva tovi po jazi~na i matemati~ka pismenost na krajot
procedurite za izgotvuvawe i primena na ovoj plan za na prvo oddelenie/na po~etokot na vtoro oddlenie
poddr{ka na obrazovanieto na deteto. Vo podgotov- i na krajot na ~etvrto oddelenie / po~etokot na
kite na obrazovniot plan mora da bidat konsultirani petto oddelenie. Politikata na ocenuvawe treba da
roditelite na deteto, organizatorot na posebnite odreduva koi testovi }e se koristat, koga tie }e se
obrazovni potrebi koj e odgovoren za oddelnoto u~i- sproveduvaat i kako }e bidat koristeni rezultatite.
li{te i drugi lica za koi{to direktorot smeta deka
se nadle`ni.(EPSEN Act, 2004, Section 9 (a)) Odreduvaweto na vremeto za testirawe, bez og-
led na toa dali na po~etokot ili na krajot na oddel-
Ocenuvaweto vo po~etnite oddelenija no oddelenie, }e bide diktirano od celta na testovi-
Ocenuvaweto vo po~etnite oddelenija pret- te. Glavno, kolku porano se sproveduva edno ocenu-
stavuva neformalen i priroden del na interakciite vawe za dijagnosti~ki celi, poverojatno e deka toa }e
na nastavnikot i decata. Golem del od ocenuvaweto vodi kon intervencija od koja deteto }e ima korist.
se vr{i preku sledewe / nabquduvawe na deteto, raz- Testiraweto na po~etokot na u~ebnata godina im ovoz-
govori so deteto i aktivno islu{uvawe na deteto vo moùva na u~ili{tata da planiraat soodvetni inter-
raznovidni obrazovni situacii. vencii za odredeni deca, dodeka, pak, testiraweto na
krajot na u~ebnata godina im ovozmoùva na u~ili{-
Bidej}i ranata vozrast obezbeduva osnova za na- tata da donesuvaat re{enija vo vrska so rasporeduva-
tamo{noto u~ewe va`no e {to e mo`no pobrgu da se weto na u~enicite vo paralelkite i vo vrska so niv-
niot napredok, a koi{to se baziraat vrz rezultatite nost vo u~eweto - Voved (NCCA,2007), i na veb-strani-
od ocenuvaweto. Iako odreduvaweto na vremeto za cata na NCCA na www.ncca.ie/uploadedfiles/Publications/
testirawe i redosledot koi{to gi odreduvaat nas- SEN_introduction.pdf.
tavnicite pri opfa}aweto na razli~ni elementi od
nastavnite programi so razli~ni oddelenija moè da Kade treba da se beleàt /
predizvika problemi vo odlu~uvaweto koga testovite evidentiraat informaciite
treba da se sprovedat vo tekot na u~ebnata godina, 73
celta na ocenuvaweto treba da bide od presudno
od ocenuvaweto?
Vo ispolnuvaweto na odredbite od Zakonot za
zna~ewe.
obrazovanie (1998) u~ili{tata vospostavuvaat i vo-
dat poedine~na evidencija za obrazovanieto na deca-
Kako treba da se ocenuva u~eweto ta dodeka tie go posetuvaat u~ili{teto. Tie im dosta-
na decata? vuvaat na roditelite izve{tai od ocenuvaweto koi-
Informaciite sobrani preku raznovidni metodi {to sodràt to~ni i jasno pristapni informacii za
na ocenuvawe, vo tekot na odreden vremenski period, napredokot i postigawata na decata. U~ili{tata vo-
moàt da mu pomognat na nastavnikot da dobie detal- dat tri vida evidencija:
na slika za napredokot i postigawata na deteto. Kako
{to ve}e be{e istaknato, ova posebno se odnesuva na sekojdnevni bele{ki {to gi vodat
slu~ajot so pomalite deca, bidej}i nivnoto u~ewe mo- nastavnicite;
è vo golema mera da bide povrzano so konkretnata dosie za u~enikot;
situacija zaradi {to informaciite od ocenuvaweto u~eni~ka kni{ka.
(vklu~uvaj}i gi rezultatite od testovite) se pomalku
verodostojni otkolku {to toa e slu~ajot so pogolemi- Bele{ki {to gi vodi nastavnikot
te deca. Poznavaweto na kontekstot vo koj se reali- Nastavnikot voobi~aeno vodi sekojdnevni be-
zira ocenuvaweto ja zbogatuva interpretacijata na le{ki za svoite opservacii, zabele{ki, slu~ki itn.
sobranite informacii od strana na nastavnikot. Ova koi{to se javuvaat na ~asovite i vo dvorot na u~i-
mu ovozmoùva polesno da go razbere procesot na li{teto. Ovoj vid na bele{ki mu obezbeduvaat do-
u~ewe od gledna to~ka na deteto. polnitelni informacii za deteto i mu pomagaat poe-
fektno da gi zadovoluva nivnite individualni obra-
Delot 2 od ovie upatstva mu obezbeduva na u~i- zovni potrebi. Toj vid, isto taka, dava informacii za
li{teto informacii za eden {irok opus na metodi za organizacijata na ~asovite na nastavnikot.
ocenuvawe. Osobeno e va`no izbranite metodi da se
soodvetni na celta na ocenuvaweto i na vozrasta i U~eni~ko dosie
razvojnite fazi na decata. Zakonot za ednakov status U~eni~koto dosie se koristi od strana na nas-
(2000), isto taka, ima implikacii za u~ili{tata vo tavnicite za da se beleàt informaciite za site as-
vr{eweto na vakviot izbor. Ovoj zakon poddrùva ed- pekti na u~eweto i razvojot na deteto. Dosieto pret-
nakvost i zabranuva izvesni vidovi diskriminacija, stavuva koncizen obrazoven istorijat za napredokot i
na primer diskriminacija po osnov na vera, vozrast, postigawata na deteto vo tekot na sekoja u~ebna god-
invaliditet ili etni~ka pripadnost. Zatoa, metodite ina i zatoa treba da se vodi dosie za sekoj u~enik. Toa
na ocenuvawe {to se koristat za sobirawe informa- se koristi za vo nego da se ~uvaat dokumentite vnesu-
cii za decata ne smeat na nikakov na~in da vr{at vani od strana na oddelenskiot nastavnik, nastavni-
diskriminacija me|u niv. U~ili{tata treba da bidat kot za davawe poddr{ka vo u~eweto i nastavnikot za
zapoznaeni so vlijanieto na kontekstot, kulturata i resursi (onamu kade {to toa e primenlivo). Glavnite
jazikot na ocenuvaweto i da nastojuvaat da obezbedat funkcii na u~eni~koto dosie se:
ocenuvawata da se realiziraat vo okolnosti koi{to
se soodvetni za decata. Na primer, kadarot treba da da im dava poddr{ka na nastavnicite
gi identifikuva i da im obrnuva vnimanie na onie i na decata vo sledeweto i struktuiraweto
aspekti na ocenuvaweto {to se od posebno zna~ewe na u~eweto;
za decata so posebni obrazovni potrebi i da obezbedi da obezbeduva informacii vo podgotvuvaweto
soodvetni alternativi dokolku takvi se potrebni. Za na izve{taite za roditelite;
odredeni deca, nastavnikot moèbi }e treba da gi da obezbeduva informacii za nastavnicite
razgleduva / prou~uva na~inite za ocenuvawe na na- koi{to podocna }e go u~at deteto.
predokot i postigawata koi{to se dovolno ~uvstvi-
telni za nivoto na sposobnostite na sekoe dete. Ova U~eni~koto dosie gi vklu~uva silnite strani i
moè da vklu~uva davawe pogolemo zna~ewe na toa potrebite na deteto, napredokot {to toa go postignu-
kako deteto ja doìvuva i reagira na izvesna ak- va i sekoe podra~je na obrazovanieto i razvojot na
tivnost ili davawe dopolnitelno vreme na deteto za koi{to treba da im se obrne posebno vnimanie. Vo
da dovr{i izvesna aktivnost. Alternativno, toa moè u~eni~koto dosie moàt da se vnesuvaat i drugi ko-
da go vklu~uva i ona dete na koe mu e potrebna pomala risni i relevantni informacii, kako {to se detali
poddr{ka za da dovr{i izvesna aktivnost. Pove}e za kontaktite so domot, zapi{uvaweto vo u~ili{teto,
informacii za ocenuvaweto na u~enicite so op{ta evidencijata za redovnosta na ~asovite, medicinska
popre~enost vo u~eweto moàt da se najdat vo Upats- istorija (onamu kade {to toa e potrebno), informa-
tvata za nastavnicite na u~enici so op{ta popre~e- cii vo vrska so predu~ili{noto iskustvo (dokolku se
obezbedeni od strana na u~ili{teto od koe deteto So kogo treba da se spodeluvaat
preminuva) i materijali so rezultatite od ocenuva- informaciite od ocenuvaweto?
wata (na primer, re{avani standardizirani test Zakonot za za{tita na podatocite (Izmenite) (od
kni{ki). U~ili{teto moè da izbere da go vodi u~e- 2003) gi utvrduva pravata na roditelite za dobivawe
ni~koto dosie vo pismena forma (vo papki) ili vo redovni informacii za napredokot i postigawata na
elektronska forma. Dokolku se vodi elektronski, nivnite deca spored Zakonot za obrazovanie. Zakonot
74 dosieto treba da bide pridruèno i so otpe~ateni im dava pravo na roditelite na u~enici pod osumnae-
listovi vo posebna papka. setgodi{na vozrast (a i na samite u~enici koga }e bi-
dat na vozrast od osumnaeset godini ili postari) da
U~eni~ka kni{ka imaat pristap do site li~ni podatoci koi{to se od-

U~eni~kata kni{ka pretstavuva zna~aen element nesuvaat na ovie u~enici, bez ogled na toa dali in-
na u~eni~koto dosie i vo nea se beleàt najva`nite i formaciite se ~uvaat vo elektronska forma ili vo
karakteristi~nite informacii za obrazovniot na- otpe~ateni papki vo sreden sistem na arhivirawe vo
predok i postigawata na deteto (vklu~uvaj}i gi i in- u~ili{teto. (Sekakvi informacii od ocenuvaweto
teresite, jakite strani i potrebite). Glavna cel na ili li~ni podatoci evidentirani od u~ili{teto,
u~eni~kata kni{ka e informirawe na roditelite vklu~uvaj}i gi i formalnite i pomalku formalnite
preku edna pristapna forma za da moàt da gi koris- bele{ki, bez ogled dali tie se registrirani avto-
tat takvite informacii vo davaweto pomo{ na svoite matski ili ra~no, pretstavuvaat predmet na odred-
deca vo u~eweto i taka da ja zajaknuvaat vrskata me|u bite od ovoj zakon.)
u~ili{teto i domot.
Zakonskata regulativa bara od u~ili{teto na
U~eni~kata kni{ka ovozmoùva beleèwe na in- soodveten na~in da dava informacii za rezultatite
formaciite od ocenuvaweto dva pati godi{no. Vo od ocenuvawata koga toa go baraat drugi nastavnici,
kni{kite vnesuvaat bele{ki site onie koi mu preda- drugi u~ili{ta i samite deca. U~ili{teto, isto taka,
vaat na deteto. Rezultatite od ocenuvawata na deca- e obvrzno da im gi dostavuva informaciite od ocenu-
ta se beleàt za da se olesni zapoznavaweto na ro- vaweto i na drugi poedinci koi{to se vklu~eni vo ob-
ditelite, nastavnicite i drugite subjekti zaintere- razovanieto na deteto. Vo niv vleguvaat inspektorite
sirani za obrazovanieto na deteto so najrelevantnite od DES, lica od Nacionalnata obrazovna slu`ba na
i korisnite informacii za napredokot i postigawata psiholozite (NEPS), organizatorite na posebnite ob-
na deteto. NCCA vo momentov raboti zaedno so u~i- razovni potrebi, kako i drugi stru~ni lica kako {to
li{tata na izgotvuvawe na obrasci na u~eni~ki kni{- se terapevtite za govor i jazik i drugi profesionalni
ki na dràvno nivo. terapevti. Vakvoto spodeluvawe na informaciite so
razni stru~ni lica gi zbogatuva obrazovnite iskustva
Kako treba da se beleàt / na deteto. Vo razvivaweto na svojata politika za oce-
evidentiraat informaciite nuvaweto u~ili{tata treba da izloàt vo kratki crti
od ocenuvaweto? kako tie }e obezbedat eden celosen i precizen pre-
Informaciite od ocenuvaweto moàt da se be- gled za napredokot i razvojot na sekoe dete da im bi-
leàt vo razli~ni formi, vklu~uvaj}i broj~ani ocen- de dostapen na relevantnite lica navedeni pogore.
ki, opisni ocenki, listi za proverka, profili i na-
rativni komentari. (Vidi Tema 2). Nastavnicite treba Kako treba da se spodeluvaat
da imaat predvid deka komentarite treba da bidat informaciite od ocenuvaweto
objektivni i instruktivni. Se prepora~uva komenta- so drugi subjekti?
rite {to se vnesuvaat vo u~eni~koto dosie i vo u~e- Prezentiranive informacii treba da im bidat
ni~kata kni{ka da bidat formulirani na pozitiven dostapni na site relevantni subjekti. Pri formuli-
na~in so cel da se dava poddr{ka na natamo{noto raweto na u~ili{nata politika za ocenuvaweto, u~i-
u~ewe i razvoj. Pri nivnoto popolnuvawe nastavni- li{teto treba da ima predvid:
cite treba da gi imaat predvid i mo`nite korisnici
koi{to }e gi ~itaat ovie dokumenti. Komu treba u~ili{teto da mu dostavuva
izve{tai so informacii od ocenuvaweto?
Informaciite od ocenuvaweto {to se sodràt Kako }e se vr{i izvestuvaweto so infor-
vo u~eni~koto dosie i vo u~eni~kata kni{ka treba da macii od ocenuvaweto?
im bidat lesno dostapni i razbirlivi na site rele- Kolku ~esto }e se dostavuvaat izve{tai so
vantni zainteresirani korisnici. Toa nalaga jasnost informacii od ocenuvaweto?
i doslednost vo beleèweto i prenesuvaweto na in- Kakva terminologija }e se koristi vo
formaciite od ocenuvaweto od eden na drug nas- izve{taite so informacii od ocenuvaweto
tavnik vo ramkite na u~ili{teto i pri izvestuvaweto (odnosno, koja terminologija im e poznata
na roditelite vo razli~nite fazi od obrazovanieto na ~lenovite na nastavni~kiot kolegium, a,
na nivnite deca vo osnovnoto u~ili{te. Sli~na do- isto taka, i na roditelot(ite)?
slednost i jasnost e potrebna i pri zaemnata razmena
na informaciite od ocenuvaweto i me|u u~ili{tata, Za rezultatite od ocenuvaweto roditelite }e
a osobeno zaradi zgolemenata mobilnost na u~ili{- bidat izvestuvani dva pati godi{no vo tekot na se-
nata populacija. koja u~ebna godina. Edniot od ovie nastani vklu~u-
va i dostavuvawe pismen izve{taj, po mo`nost na da se baraat informacii od ocenuvawata. Informa-
krajot na u~ebnata godina. Drugiot izve{taj moè da ciite {to se ~uvaat vo kompjuterite mora da bidat
vklu~uva samo sredba ili sredba i pismen izve{taj. za{titeni i treba da ima ograni~en pristap do niv.
U~ili{teto moè da odlu~i za najsoodvetnoto vreme Pritoa, treba da se izgotvat i rezervni verzii na in-
za vakvite izve{tai i sredbi i da go vklu~i vakviot formaciite, jasno obeleèni i ~uvani na sli~en
vremenski raspored vo politikata za ocenuvawe. Nas- na~in na bezbedno mesto.
tavnicite moàt da ostvaruvaat neformalni sredbi 75
so roditelite i nadvor od vakvite formalni sosta-
noci. Politikata na ocenuvawe treba jasno vo kratki
crti da dade pregled na odlukite {to u~ili{teto gi
prezema vo vrska so za~estenosta i na~inot na izves-
tuvaweto. Na u~ili{tata moè da im bide od korist
da se dogovorat za izvesna forma za roditelskite
sostanoci. Moè da se izgotvi i Vodi~ za sredbite so
roditelite koj{to }e im pomaga na nastavnicite vo
vodeweto na vakvite sredbi. Toj bi moèl da stavi
naglaska na pra{awata kako najdobro da se iskoris-
tuva raspoloìvoto vreme, prezentirawe na izve{-
tajot za deteto vo edna, kolku {to e mo`no, popozi-
tivna i konstruktivna svetlina, koristewe na jazikot
koj{to site roditeli go razbiraat i odbegnuavwe na
upotrebata na tehni~ki ili stru~ni termini i davawe
upatstva na roditelite za na~inite kako tie moàt
da im pomagaat na decata vo nivnoto u~ewe. Kako
dodatok na edno CD za roditelite, nasloveno kako
[to, zo{to i kako decata u~at vo osnovnoto u~ili{te
(NCCA, 2006), NCCA }e izgotvi resursni materijali
za u~ili{tata so koi }e im pomagaat na roditelite da
gi razbiraat i da gi koristat informaciite od ocenu-
vaweto vo davaweto pomo{ vo u~eweto na nivnite
deca. Ovie materijali }e vklu~uvaat informacii i za
razbiraweto na zna~eweto na rezultatite na stan-
dardiziranite testovi.
Direktorot na u~ili{teto treba da go odobruva

pristapot do informaciite od ocenuvaweto na drugi
lica pokraj roditelite (koi{to bea prethodno nave-
deni). Vakviot pristap moèbi }e treba da bide pri-
druèn i so komentar ili interpretacija od strana
na odreden nastavnik ili od strana na direktorot.
Kone~no, procedurite za prenesuvawe na rele-

vantnite informacii me|u osnovnite u~ili{tata (vo
slu~ajot koga deteto preminuva vo drugo osnovno u~i-
li{te), kako i prefrluvaweto na relevantnite in-
formacii od osnovnoto vo postosnovnoto u~ili{te
treba, isto taka, da bidat vgradeni vo taa politika.
Kolku dolgo treba da se ~uvaat

informaciite od ocenuvaweto?
U~ili{nata politika za ocenuvawata treba da
dava kratok pregled i za toa kako i kade }e se ~uvaat
informaciite od ocenuvawata na decata poedine~no.
Decata moàt da gi baraat informaciite od ocenu-
vaweto vo tekot na izvesen broj godini (koj{to sî u{-
te ne e specificiran vo zakonskata regulativa) ot-
kako }e si otidat od u~ili{teto. Zatoa, va`no e u~i-
li{tata da gi ~uvaat vakvite informacii na bezbed-
no mesto za da im ovozmoàt na porane{nite u~enici
polesen pristap vo koj bilo period sî do nivniot
dvaeset i prvi rodenden. Spored Zakonot za za{tita
na podatocite (Izmenite) (2003) od u~ili{tata moè
A TO CI JA
DO D G RAFI
B LI O
IB I
Prilog A: Samoocenuvawe
Lista za ocenuvawe
Dopolnitelni informacii Temata 2 dava primer na lista za ocenuvawe {to
za metodite na ocenuvawe se koristi za samoocenuvawe. (str. 17) i za vodewe
razgovori (str. 25). Nakratko, listata za ocenuvawe
na ~asovite pretstavuva eden instrument za ocenuvawe koj{to gi
78
opi{uva raznovidnite nivoa na kvalitet vo eden po-
seben trud na u~enikot. Taa moè da se koristi vo oce-
Ovoj prilog dava dopolnitelni informacii za nuvaweto na ednostavni obrazovni aktivnosti, kako
samoocenuvaweto, postavuvaweto pra{awa i za zada- i na pokompleksni zada~i. Taa, isto taka, moè da se
~ite i testovite izgotveni od nastavnikot {to bea adaptira za upotreba na razni nivoa na oddelenija.
prikaàni vo kratki crti vo Temata 2. Toj vklu~uva:
Listata za ocenuvawe moè da bide izgotvena od
Samoocenuvawe strana na samiot nastavnik ili vo sorabotka na nas-
Lista za ocenuvawe tavnikot so decata. Koga edna takva lista za anali-
Tehnika: Krevawe palec ti~ko ocenuvawe za prv pat se voveduva vo edno odde-
Tehnika: Semafor lenie taa treba da bide vo ednostavna forma i treba
Dijagram: Plus, minus, interesno (PMI) da se koristi vo posebno obrazovno podra~je sî dode-
Sogovornici partneri / drugar~iwa sogovor- ka decata dobro ne ja zapoznaat i ne nau~at kako taa se
nici koristi. Vo prvite oddelenija moàt da se primenu-
Skali za popolnuvawe vaat ednostavni listi koi koristat izrazi na lica ili
drugi simboli za da gi odredat „nivoata na zadovol-
Postavuvawe pra{awa stvoto”. Na decata moè da im se pomaga da ja ocenu-
Vidovi pra{awa vaat svojata rabota na mnogu ednostavni na~ini preku
usno komentirawe za toa {to tie napravile, kaùvaj-
Zada~i i testovi izgotveni od nastavnikot }i dali tie se zadovolni so trudot, {to im se dopa|a
Planirawe na zada~a za rabota na ~asovite vo nego, a {to ne im se dopa|a i {to bi sakale tie da
Vidovi test-pra{awa. napravat podobro sledniot pat. Listite za ocenuvawe
moàt, isto taka, da se koristat od strana na nas-
Prilogot B dava izvesni resursni materijali za tavnikot za da gi informira decata za kriteriumite
fotokopirawe {to moàt da se koristat pri samo- spored koi }e bide ocenuvan nivniot trud.
ocenuvaweto, ocenuvaweto na portfolioto i kaj za-
da~ite i testovite izgotveni od nastavnikot. NCCA Listata za ocenuvawe ima dve osnovni karakter-
vo momentov raboti na edna publikacija za davawe istiki: (1) spisokot na kriteriumite, odnosno va`ni-
poddr{ka vo ocenuvaweto na napredokot i postiga- te elementi na trudot i (2) nivoto na kvalitetot, od-
wata na u~enicite vo realizacijata na Nastavnite nosno koi elementi na trudot se sli~ni na sekoe od
programi za osnovno u~ili{ta naslovena kako: nivoata na kvalitetot. Podolu e daden primer na
ACTION (Assessment, Curriculum, and Teaching Inno- lista za ocenuvawe izgotvena od Airasian (Airasian,
vation On the Net) koja {to }e moè da se pogleda na 2000) za bodirawe na delovi od pismen sostav na de-
veb-stranicata http://www.ncca.ie. cata.
Lista za ocenuvawe - pismen sostav za izrazuvawe na sopstveni idei

Bodovi Bodovite ozna~uvaat:
3 Razvivawe na ideite: postojano razviva idei vo edna kompletna, dobro obrabotena celina.
Organizacija na ideite: redosledot na ideite e daden na eden logi~en i efektiven na~in.
Fokusot vrz ~ita~kata publika: gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata na ~itatelite.
Jazikot {to se koristi: postojano koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto.
2 Razvivawe na ideite: Delumno gi razviva ideite, no ne obezbeduva kompletna, dobro obrabotena celina.
Organizacija na ideite: celishodno go dava redosled na ideite za da moè ~itatelot da gi sledi.
Fokusot vrz ~ita~kata publika: obi~no gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata na
~itatelite.
Jazikot {to se koristi: ~esto koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto.
1 Razvivaweto na ideite: retko gi razviva ideite, dava slabo razvieni i nekompletni idei.
Organizacijata na ideite: obi~no go dava redosledot na ideite, no prisutni se izvesni prekini vo
negoviot tek.
Fokusot vrz ~ita~kata publika: povremeno gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i pra{awata
na ~itatelite.
Jazikot {to se koristi: ponekoga{ koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto.
0 Razvivawe na ideite: ne e prisutna razvojnost na ideite vo edna kompletna celina.
Organizacija na ideite: retko dava podatoci za logi~en redosled na ideite.
Fokusot vrz ~ita~kata publika: ne se ni obiduva da gi predviduva i izleguva vo presret na potrebite i
pra{awata na ~itatelite.
Jazikot {to se koristi: ne uspeva da koristi jazik koj{to go podobruva kvalitetot na pi{uvaweto.
Tehnika: Krevawe palec Skali
Ovaa tehnika ovozmoùva decata da go pokaù- Skalata pretstavuva instrument za samoocenu-
vaat svoeto nivo na razbirawe ili svoite ~uvstva vawe koja{to moè da im pomogne na decata da rangi-
davaj}i go odgovorot so palcite svrteni nagore ili raat i da odreduvaat prioriteti i podra~ja za razjas-
nadolu nuvawe vo svojata rabota onamu kade {to nai{le na
pote{kotii. Decata donesuvaat odluki za svoeto u~e-
Tehnika: Semafor we davaj}i odgovori na pra{awata kako {to se: 79
Semaforot e sli~na tehnika kako i onaa so pal-
cite svrteni nagore ili nadolu. Taa moè da im po- Koj del od rabotata be{e najzna~aen?
mogne na decata da go pokaàt svoeto nivo na razbi- Koj del od rabotata go razbrav najdobro?
rawe ili svoite ~uvstva pokaùvaj}i karta so sood- Koj del od rabotata ne go razbrav?
vetna boja: Koj del od rabotata be{e teòk?
crvena karta = Ne go rabiram toa. Tie na skalata gi rangiraat odgovorite na ovie

òlta karta = Sî u{te ne go sfa}am toa. pra{awa.
zelena karta = Go sfativ / razbrav!
Primer na skala
Decata moàt da koristat semafor vo sekoe
vreme vo tekot na ~asot. Ovaa tehnika e posebno ko-
risna za grupna rabota na ~asovite so celata para-
lelka, a, isto taka, i so pomalite deca.
Dijagram: Plus, minus, interesno (PMI)

Dijagramot PMI moè da se koristi od strana na
u~enicite za da ja ocenuvaat sopstvenata rabota
ozna~uvaj}i gi interesnite elementi od rabotata so
znacite plus, minus i interesno. Ovaa tehnika moè
da im pomaga da odredat {to bilo uspe{no, a {to ne
bilo uspe{no vo nivnoto u~ewe. Dijagramot PMI moè
da se crta kako grafa, grafikon ili tabela. Podolu e
daden primer na eden grafikon za PMI.
Primer na grafikon za PMI
+
-
I
Sogovornici partneri / drugar~iwa

sogovornici
Koristeweto na ovaa tehnika ovozmoùva decata
da gi spodeluvaat informaciite edno so drugo za
nivnoto sopstveno u~ewe. Na primer, decata moàt da
odredat tri novi ne{ta {to gi nau~ile i da kaàt
{to im bilo lesno, a {to im bilo te{ko i da navedat
ne{to {to tie bi sakale da go nau~at vo idnina so
svojot sogovornik partner / drugar~e sogovornik. Ide-
alno bi bilo sogovornikot partner da bide nekoj vo
kogo deteto ima doverba i so kogo saka da gi spode-
luva svoite misli i idei.
Postavuvawe pra{awa
Slednive tabeli davaat kratok pregled na raz-
li~nite vidovi pra{awa bazirani na Blumovata tak-
sonomija (Krathwohl, 2002) i davaat primeri za sekoj
poseben vid.
80
Blumova taksonomija na postavuvawe pra{awa
Evalvacija
Sinteza
Analiza
Primena
Sfa}awe
Poznavawe
Poznavawe
Klu~ni zborovi Primeri na pra{awa
[to se slu~ilo po...?

Kaì Navedi / nabroj
Kolku...?
Koj be{e toj {to...?
Definiraj Imenuvaj
Moè{ li da go imenuva{...?
Opi{i {to se slu~ilo na...?
Koga Kade
Koj mu zboruva{e na..?
Moè{ li da kaè{ zo{to...?
Odredi Pokaì Najdi go zna~eweto na...?
[to e...?
Formuliraj Lociraj Koe e to~no ili neto~no...?
Povrzi Koj
Sfa}awe
Moè{ li da napi{e{ so svoi zborovi...?

Preraskaì Sumiraj
Moè{ li da napi{e{ kratok pregled...?
[to misli{ deka bi moèlo da se slu~i potoa...?
Opi{i Objasni
Koj misli{ deka...?
Koja bila glavnata ideja...?
Prodiskutiraj Interpretiraj
Koj bil glavniot lik...?
Moè{ li da napravi{ razlika me|u...?
Daj kratok pregled Predvidi Kakvi razliki postojat me|u...?
Moè li da dade{ eden primer za toa {to ti misli{
Preformuliraj Sporedi za...?
Moè{ li da dade{ definicija za...?
Proceni Sprotivstavi
Primena
Dali znae{ za drug slu~aj kade...?

Najdi re{enie Pokaì
Moèlo li ova da se slu~i vo...?
Moè{ li da gi grupira{ ovie spored karakteris- 81
Koristi Ilustriraj
tikite kako {to se...?
Koi faktori bi gi promenil dokolku...?
Konstruiraj Kompletiraj / dovr{i
Moè{ li da ja primeni{ metodata {to ja koriste{e
vo nekoe svoe sopstveno iskustvo...?
Ispitaj Klasificiraj Koi pra{awa bi gi postavil za...?
Od dadenite informacii, moè{ li da izgotvi{
Primeni Demonstriraj / pokaì upatstva za...?
Dali ovie informacii }e bidat korisni dokolku ti
Presmetaj Modifikuvaj ima{...?
Analiza
Koi nastani bi moèle da se slu~at...?

Analiziraj Napravi razlika
Dokolku...se slu~e{e kakov bi moèl da bide krajot?
Kako toa bilo sli~no na...?
Sporedi Sprotivstavi / sporedi
Koja bila osnovnata tema na...?
Koi bi bile, spored tebe, drugite mo`ni posledici
Istraì Kategoriziraj / grupiraj
na/za...?
Zo{to...promeni se slu~ile?
Identifikuvaj Razdeli Moè{ li da go sporedi{ tvojot...so onoj prezentiran
vo...?
Naredi Objasni [to be{e problemot so...?
Kakvi podatoci moè{ da navede{ za...?
Povrzi Izvedi zaklu~ok
Sinteza
Moè{ li da dizajnira{ eden...na...?

Kreiraj / napravi Otkrij / pronajdi
Zo{to da ne komponira{ edna pesna za...?
Moè{ li da najde{ nekoe posebno re{enie za...?
Komponiraj / sostavi Predvidi
Dokolku ima{e pristap do site resursi kako bi se
spravil so...?
Planiraj Konstruiraj
Zo{to ne izmisli{ svoj sopstven na~in za da se
spravi{ so...?
Dizajniraj / proektiraj Pretpostavi / zamisli [to bi se slu~ilo ako...?
Na kolku na~ini moè{...?
Predloì Izmisli / izraboti Moè{ li da izmisli{ nekoja nova i neobi~na promena
na...?
Formuliraj Kombiniraj Moè{ li da izgotvi{ predlog koj{to bi...?
Evalvacija
Dali ima podobro re{enie za...?

Prosudi / proceni Izberi / odberi
Proceni ja vrednosta na...?
82 Moè{ li da go brani{ svojot stav za...?
Izberi Odlu~i
Dali smeta{ deka...e dobra rabota ili lo{a rabota?
Kako ti bi postapil...?
Opravdaj Debatiraj / raspravaj
Kakvi promeni za...ti bi prepora~al?
[to ti bi predvidel / kakov zaklu~ok bi izvel od...?
Potvrdi / proveri Spori / tvrdi Kolku efikasni se...?
[to misli{ ti za...?
Prepora~aj Oceni Kako ti bi izgotvil / koncipiral eden nov...?
Proceni Opredeli prioritet
Zada~i i testovi izgotveni

od nastavnikot
Listi za planirawe
Listite za planirawe moàt da bidat korisni vo
podgotovkite da se koristat zada~ite kako metoda na
ocenuvawe. Podolu e prikaàn eden primer na lista
za planirawe so edna verzija za fotokopirawe
dadena vo Prilogot B, str. 88.
Oddelenie(ja) Datum Nastaven predmet(i) Programski celi / zada~i
Vo koe oddelenie(ja) Na koj datum decata Po koj nastaven Koi programski celi /
u~at decata? }e ja zavr{at predmet(i) se vr{i zada~i se ocenuvaat
zada~ata(ite)? ocenuvaweto? preku ovaa zada~a(i)?
Resursi Vreme Organizacija Aktivnosti
Koi resursi im se Kolku vreme }e bide Kakva organizacija na Koi se glavnite aktiv-
potrebni na decata? potrebno da se zavr{i ~asot (so celata para- nosti koi{to nastavnikot
zada~ata(ite)? lelka, so grupa, par ili treba da gi prezeme po~-
individualno) e najpo- nuvaj}i od po~etnata pre-
godna od gledna to~ka zentacija pred decata
na vklu~uvawe na deca- preku razli~ni fazi na
ta i potrebata efektiv- zada~ata(ite), pa sî do
no i efikasno da se re- zaklu~nite sogleduvawa?
alizira ocenuvaweto od
strana na nastavnikot?
Zabele{ki na nastavnikot:
Primeri na test-pra{awa Primer 5: Pra{awa so sloboden odgovor
Pra{awata od 1 do 10 dadeni podolu ilustrira-
at eden opus na vidovi pra{awa koi{to za nas- Pra{awata so sloboden odgovor ovozmoùvaat
tavnicite moàt da bidat korisni pri izgotvuvaweto davawe na eden po{irok obem na odgovori ot-
na testovi od vidot hartija moliv. kolku pra{awata so pove}kraten odgovor. Pra-
{awata koi{to baraat narativni odgovori mo-
àt da mu dadat na nastavnikot informacii za 83
Primer 1: Test-pra{awa so popolnuvawe na dlabo~inata i {irinata na razbiraweto na de-
ispu{teni zborovi / prazni mesta teto, za razmisluvaweto na deteto i za podra~-
jata vo koi toa moè da ima korist od natamo{-
Test-pra{awata so popolnuvawe na ispu{teni
nata poddr{ka ili rabota.
zborovi / prazni mesta obi~no se koristat za da
............................................................................................
se dobie opredelen odgovor koj{to e ili to~en
ili e neto~en, kako {to e prikaàno vo sledni- Primer na pra{awa so sloboden odgovor:
ov primer. Napi{i kratok tekst za celta na narodnite
............................................................................................ kujni vo vremeto na Golemata glad.
............................................................................................
Primer na test so popolnuvawe na ispu{teni
zborovi / prazni mesta: 2, 4, 8... Koj }e bide Prepora~livo e da se struktuira pra{aweto za
sledniot broj? Odgovorot 10 moè da ukaùva da se odredi dali deteto pokaùva vistinsko
deka vrskata me|u broevite pretstavuva prosto razbirawe za temata ili problematikata za ko-
zgolemuvawe na 2, namesto udvojuvawe na pos- ja{to se zboruva vo pra{aweto, otkolku da se
lednata brojka. pottiknuva nestruktuiran odgovor koj{to moè
da krie praznini vo znaewata na deteto, na
primer:
Primer 2: Test-pra{awa so kratok / otvoren ............................................................................................
odgovor Primer na pra{awe so sloboden odgovor: Nave-
di tri faktori koi{to pridonele za pojavata na
Test-pra{awata so kratok / otvoren odgovor Golemata glad.
ovozmoùvaat po{irok opus na odgovori otkol-
ku pra{awata so popolnuvawe na ispu{teni
zborovi / prazni mesta kako {to e prikaàno
vo sledniov primer.
............................................................................................ Primer 6: Povrzuvawe
Primer na test-pra{awa so kratok / otvoren Vidot na zada~ite so povrzuvawe pretstavuva

odgovor: Navedete go imeto na edno od ezercata efektiven na~in da se testira prepoznavaweto
na rekata [enon. na vrskite me|u zborovite i definiciite, nas-
tanite i datumite, kategoriite i primerite itn.
Primer 3: Pra{awa so pove}ekraten odgovor
Pra{awata so pove}ekraten odgovor pottiknu-

Primer 7: Pra{awa so pove}e~len izbor
vaat davawe redica odgovori i moàt da se re-
vo odgovorot
{avaat na raznoviden na~in kako {to e dadeno
vo sledniov primer.
............................................................................................ Odgovorite na pra{awata so pove}e~len izbor
obezbeduvaat informacii za sposobnosta na
Primer na pra{awe so pove}ekraten odgovor: deteto da pravi razlika me|u to~niot odgovor i
+=9
neto~nite alternativi. Odgovorot na deteto
pove}e ja pokaùva negovata sposobnost da go
prepoznae to~niot odgovor, otkolku da dade svoj
odgovor.
............................................................................................
Primer 4: Odgovori koi{to treba da gi
korigiraat samite u~enici Primer na pra{awe so pove}e~len izbor:
297 + 352 = 649
Edna interesna varijacija na test-pra{awa Zatemnetite broevi go ozna~uvaat to~niot
kade nastavnikot treba da podgotvi dobro for- odgovor.
mulirani, no konceptualno pogre{ni odgovori Koe od slednive re{enija na broevite e to~no?
koi{to decata treba da gi korigiraat. Vakvite a) 397 + 362 = 659
odgovori moàt da sodràt voobi~aeni pogre{- b) 649 - 352 = 317
ni razbirawa, to~ni no nekompletni odgovori v) 29.7 + 35.2 = 6.49
ili poznati celosno fakti i idei. g) 287 + 342 = 629
Primer 8: Pra{awa od vidot to~no - neto~no Primer 10: Skali
Pra{awata od vidot to~no - neto~no moàt da Skalite moè da se koristat za da mu se pomog-

se koristat za dobivawe informacii za op{ti- ne na deteto da odgovori na pra{awata so kra-
te pogre{ni pretstavi / mislewa na decata. tok / otvoren odgovor. Ova obezbeduva izvesna
............................................................................................ struktura za decata ovozmoùvaj}i im da izbe-
84 rat eden od serijata odgovori.
Primer na pra{awe od vidot to~no - neto~no:
Pogledni go dobieniot zbir. Dali odgovorot e
Podolu e daden primer na skala koja{to im po-
to~en ili e neto~en?

maga na decata da dadat odgovor za edno umet-
[tikliraj go kvadrat~eto ako misli{:
ni~ko delo.
da, odgovorot e to~en.
............................................................................................
Stavi znak H vo kvadra~eto ako misli{:
ne, odgovorot ne e to~en. Laliwa vo popladnevna svetlina, nepoznat
avtor.
18
+ 23
311

............................................................................................
Nastavnikot moè da dodade i edna kolona „Ob-
jasni” vo koja deteto treba da napi{e edna ili
dve re~enici davaj}i opravduvawe za svojot od-
govor.
Primer 9: Pra{awa prezentirani na nekoj

nov na~in
Prezentiraweto na pra{awa vo nekakva nekon-

vencionalna forma moè da se koristi za da se Pogledni ja vnimatelno ovaa umetni~ka slika.
testira razbiraweto na deteto za odreden kon- Obeleì go tvojot odgovor na skalata 1 - 7 so
cept. zaokruùvawe na eden od broevite. Na primer,
............................................................................................ koe vreme od denot go pretstavuva slikata? Ako
misli{ deka e utro, obeleì go brojot 1. Ako
Primer na pra{awe prezentirano na eden nov na~in: smeta{ deka e ve~er, obeleì go brojot 7. Ako
Za da go oceni{ razbiraweto/sfa}aweto na de- misli{ deka e nekade pome|u, izberi eden od
teto za mesnata vrednosta na broevite postavi broevite 2, 3, 4, 5 ili 6. Obrazloì go tvojot
mu zada~a so pogre{no izramneti koloni na odgovor otkako }e go zaokruì{ brojot.
broevi.
4 Kakva svetlina e pretstavena na slikata?

35 Silna. 1 2 3 4 5 6 7 Slaba.
+ 24 Obrazloì go tvojot odgovor.
Pobaraj od nego da gi pro~ita broevite, a potoa ___________________________________________

da go napi{e odgovorot. Koga }e zavr{i so toa,
pobaraj glasno da go pro~ita odgovorot, potoa da Kakvi se rabovite na predmetite?
dade tolkuvawe za odgovorot koristej}i dopol- Jasni i ostri. 1 2 3 4 5 6 7 Umereni i bledi.
nitelno pra{awe, kako na primer: dali smeta{ Obrazloì go tvojot odgovor.
deka odgovorot e to~en?
___________________________________________
Slikata e:
So malku detali. 1 2 3 4 5 6 7 Prenatrupana.
Obrazloì go tvojot odgovor.
___________________________________________
Slikata predizvikuva ~uvstvo na:
Zadovolstvo. 1 2 3 4 5 6 7 Taga.
Obrazloì go tvojot odgovor.
___________________________________________
Prilog B:
Resursi za fotokopirawe
Vo ovoj prilog dadeni se odredeni resursi za
fotokopirawe koi{to moàt da se koristat vo samo-
ocenuvaweto, ocenuvaweto na portfolioto i vo zada- 85
~ite i testovite izgotveni od nastavnikot. Tie vklu-
~uvat:
Edna Tabela ZSN (Znam, Sakam da znam,
Nau~iv). Popolnuvaj}i ja povremeno tabelata
deteto se fokusira na ona {to ve}e go znae, na
{to bi sakalo da go znae i na novite ne{ta
{to gi izu~uva. (Vidi Tema 2, str. 22-23 za in-
formaciite vo vrska so samoocenuvaweto.)
Eden Obrazec za razmisluvawe / refleksija

koj{to moè da se koristi od strana na dete-
to za da mu pomogne da odlu~i dali da vklu~i
nekoi poseben trudovi vo svoeto portfolio.
(Vidi Tema 2, str. 28-32 za informaciite vo
vrska so portfolioto.)
Edna Lista za planirawe koja{to moè da se

koristi od strana na nastavnikot za da mu po-
mogne da se podgotvi pri koristeweto na za-
da~ite za ocenuvawe na u~eweto na decata.
(Vidi Tema 2, str. 49-52 za informaciite vo
vrska so zda~ite i testovite izgotveni od
nastavnikot.)
Tabela ZSN
Ime na u~enikot: Datum:

86
Z S N
([to znam) ([to sakam da znam) ([to nau~iv)
4
Popolni na po~etokot
4Popolni na krajot
na lekcijata/~asot. na lekcijata/~asot.
Obrazec za razmisluvawe / refleksija
Ime na u~enikot: Datum:

87
Opis na trudot:
[to e toa {to se obidov da napravam?
[to navistina napraviv?
[to nau~iv od toa?
[to mi se dopa|a vo ovoj trud?
Na {to bi trebalo u{te da porabotam?
Lista za planirawe
Nastaven Programski
Oddelenie(ja) Datum
predmet(i) celi/zada~i
88
[to treba
Resursi Vreme Organizacija
da se napravi?
Blythman, MacLeaod and Ciesla
Bibliografija Classroom Observation from Inside (Spotlight 16).
[cited 2007 July 18].
Airasian, P. W. Available from: URL:
Assessment in the Classroom, A Concise Approach. http://www.scre.ac.uk/spotlight/index.html
(2nd edition)
Boston, McGraw Hill, 2000 Burden, R. and Williams, M.
89
Thinking through the Curriculum.
Allyn and Bacon London & New York, Routledge, 1998
Taxonomy of educational objectives.
[cited 2007 May 29]. Cashin, W.
Available from: URL: http://www.coun.uvic.ca/learn/ Answering and asking questions,
program/hndouts/bloom.html IDEA Paper No.3 , January, 995.
[cited 2007 May 29].
American Federation of Teachers, the National Available from: URL: http://honolulu.hawaii.edu/
Council on Measurement in Education, and the intranet/committees/FacDevCom/guidebk/teachtip
National Education Association
Standards for Teacher Competence in Educational Center for Educational Technologies
Assessment of Students, Concept Mapping.
[cited 2007 September 3]. [cited 2007 February 13].
Available from: URL: Available from: URL: http://www.cet.edu/ete/pbl2.html
http://www.lib.muohio.edu/edpsych/stevens_stand.pdf
Ciesla, Blythman and MacLeod
Association for Achievement and Improvement through Fitting in Pupil Shadow Studies (Spotlight 17).
Assessment [cited 2007 July 18].
Assessment for Learning | Assessment Issues | Thinking Available from: URL:
Skills | Websites. http://www.scre.ac.uk/spotlight/index.html
Available from: URL: Clarke, S.
http://www.aaia.org.uk/assessment.asp Unlocking Formative Assessment. Practical Strategies for
Enhancing Children’s Learning in the Primary Classroom.
Atherton, J. S. London, Hodder & Stoughton, 2001
Learning and Teaching: Bloom’s taxonomy.
[cited 2007 February 24]. Clausen-May, T.
Available from: URL: http://www.learningandteaching. An Approach to Test Development.
nfo/learning/bloomtax.htm Berkshire, National Foundation for Educational Research,
2001
Australian Government Department of Education
Science and Training Coalition of Essential Schools National web
Strategies for teaching reading in the middle years. Looking Collaboratively at Student Work: An Essential Tool.
[cited 2007 July 13]. [cited 2007 July 18].
Available from: URL: http://www.myread.org/index.htm Available from: URL: http://www.essentialschools.org/cs/
resources/view/ces_res/57
Classroom Organisation.
[cited 2007 July 13]. Cowie, B. and Bell, B.
Available from: URL: A Model of Formative Assessment in Science Education.
http://www.myread.org/organisation.htm Assessment in Education. Vol. 6, No.1, pp.101-116, 1999
Self and Peer Assessment Dalton, J. and Smith, D.

[cited 2007 July 13]. Extending Children’s Special Abilities – Strategies for primary
Available from: URL: classrooms, pp. 36-7.
http://www.myread.org/monitoring_self.htm [cited 2007 May 29].
Available from: URL: http://www.teachers.ash.org.au/
Black, P. researchskills/dalton.htm
Testing: Friend or Foe? The Theory and Practice
of Assessment and Testing. Davis, B.
London, The Falmer Press, 1998 Quizzes, Tests and Exams.
Black, P. and Wiliam, D. Available from: URL: http://honolulu.hawaii.edu/intranet/
Inside the Black Box: Raising Standards through committees/FacDevCom/guidebk/teachtip/
Classroom Assessment.
London, Kings College, 1998 Department of Education and Science
Primary School Curriculum.
Bloom, B. S. Dublin, Government Publications, 1999
Taxonomy of Educational Objectives. Vol. : Cognitive
Domain. Department of Education and Science
New York, McKay, 1956 Developing a School Plan: Guidelines for Primary Schools.
Dublin, Department of Education and Science, 1999
Department of Education and Science Irish National Teachers’ Organisation
Learning Support Guidelines. EPSEN Act.
Dublin, Department of Education and Science, 2000 [cited 2007 July 10].
Available from: URL: http://www.into.ie/ROI/WhatsNew/
Department of Education and Science Issues/SpecialEducation/EPSENAct2004/
School Development Planning, Phase 3 Schools: Guidelines
and Resources. Kinds of Concept Maps
90
Dublin, Department of Education and Science, 2001 [cited 2007 July 18].
Available from: URL:
Department of Education and Science http://classes.aces.uiuc.edu/ACES100/Mind/c-m2.html
Supporting Assessment in Primary Schools

(Circular letter 0138/2006). Krathwohl, D. R., Bloom, B. S. and Masia, B. B.
Taxonomy of educational objectives; Handbook : Affective
Educational Research Centre (ERC) domain.
Drumcondra English Profiles. New York, David McKay Co., 1964
Dublin, ERC, 2000
Linn, R. L. and Gronlund, N. E.
Educational Research Centre Measurement and Assessment in Teaching.
Drumcondra Primary Mathematics Test (Revised edition). New Jersey, Merrill Prentice Hall, 2000
Dublin, ERC, 2007
Loyd, B. H. and Loyd D. E.
Educational Research Centre Kindergarten through Grade 12 Standards: A Philosophy of
Drumcondra Primary Reading Test (Revised edition). Grading, in Phye, G. D. (Ed.),
Dublin, ERC, 2007 Handbook of Classroom Assessment, Learning Adjustment
and Achievement.
Equality Authority San Diego, Academic Press, 1997
Equality in a Diverse Ireland.
[cited 2007 July 18]. Mary Immaculate College
Available from: URL: http://www.equality.ie SIGMA-T Mathematics Assessment Test (Revised edition).
Limerick, Mary Immaculate College, 2007
Goodrich, H.
Understanding rubrics. Mary Immaculate College
Educational Leadership, 54(4), pp. 14-17, 1996 MICRA-T Reading Assessment Test (Revised edition).
Limerick, Mary Immaculate College, 2007
Government of Ireland
Data Protection Act. Mason, K.
Dublin, The Stationery Office, 1988 Assess and Progress.
Berkshire, National Foundation for Educational Research,
Government of Ireland 1995
Freedom of Information Act.
Dublin, The Stationery Office, 1997 McPhilips, T.
The Learning Support Teacher, a Practical Handbook.
Government of Ireland Dublin, Blackrock Education Centre, 2003
Education Act.
Dublin, The Stationery Office, 1998 Nasen
Policy Document on Assessment.
Government of Ireland London, Nasen, 2002
Equal Status Act.
Dublin, The Stationery Office, 2000 National Council for Curriculum and Assessment (NCCA)
Information and Communications Technology (ICT) in the
Government of Ireland Primary School Curriculum: Guidelines for Teachers.
Education (Welfare) Act. Dublin, NCCA, 2004
Dublin, The Stationery Office, 2000
National Council for Curriculum and Assessment
Government of Ireland Supporting Assessment in Schools – : Assessment in
Data Protection (Amendment) Act. Primary Schools.
Dublin, The Stationery Office, 2003 Dublin, NCCA, 2005
Government of Ireland National Council for Curriculum and Assessment

Freedom of Information (Amendment) Act. Supporting Assessment in Schools – 3: Standardised Testing
Dublin, The Stationery Office, 2003 in Compulsory Schooling.
Dublin, NCCA, 2005
Government of Ireland
Education for Persons with Special Educational Needs Act. National Council for Curriculum and Assessment
Dublin, The Stationery Office, 2004 The What, Why and How of children’s learning in primary
school – DVD for parents.
Higgins, S., Baumfield, V. and Leat, D. Dublin, NCCA, 2006
Thinking through Primary Teaching.
Cambridge, Chris Kington Publishing, 2001
National Council for Curriculum and Assessment’s Qualifications and Curriculum Authority
corporate website UK, International Review of Curriculum and Assessment
[cited 2007 June 14]. Archive Frameworks Internet Access.
Available from: URL: http://www.ncca.ie Available from: URL: http://www.inca.org.uk
National Council for Curriculum and Assessment’s Rhodes, L. and Shanklin, N.

curriculum online website Windows into Literacy.
[cited 2007 June 14]. 91
Portsmouth NH, Heinemann, 1993
Available from: URL: http://www.curriculumonline.ie
Ricket, M. A., Schudt Caldwell, J., Hilt Jennings, J., and
National Council for Curriculum and Assessment’s Lerner, J.
ACTION website Reading Problems, Assessment and Teaching Strategies.
[cited 2007 June 14]. Boston, Allyn and Bacon, 2002
Available from: URL: http://www.ncca.ie
Road Ahead
National Council for Special Education’s (NCSE) website Childcare.
[cited 2007 June 14]. [cited 2007 July 18].
Available from: URL: http://www.ncse.ie Available from: URL:
http://www.newchildcare.co.uk/index.html
National Educational Welfare Board’s (NEWB) website
[cited 2007 June 14]. Observation Techniques – Anecdotal.
Available from: URL: http://www.newb.ie [cited 2007 July 18].
National Educational Psychological Service
http://www.newchildcare.co.uk/Anec.html
Working Together to Make a Difference for Children,
the NEPS Model of Service.
Observation Techniques – Event Sampling.
Dublin, The National Psychological Service
National Literacy Trust Website
http://www.newchildcare.co.uk/Event.html
Available from: URL: http://www.literacytrust.org.uk
Observation Techniques – Target Child.
Newton, D. [cited 2007 July 18].
Teaching with Text. Choosing, Preparing and using Textual Available from: URL:
Materials for Instruction. http://www.newchildcare.co.uk/Target.html
London, Kogan Page Ltd., 1999
Observation Techniques – Time Sampling.
Newton, D. [cited 2007 July 18].
Teaching for Understanding. Available from: URL:
London & New York, Routledge Falmer, 2000 http://www.newchildcare.co.uk/Time.html
New Zealand Ministry of Education Rosenshine, B. and Meister, C.

Te Kete Ipurangi – The Online Learning Centre. The use of scaffolds for teaching higher-level cognitive
[cited 2007 July 18]. strategies.
Available from: URL: http://www.tki.org.nz/ Educational Leadership, 49(7), pp. 26-33, 1992
North Central Regional Educational Laboratory Ruiz-Primo, M. A.

Using Concept Mapping as an Assessment Method. Examining concept maps as an assessment tool in Canas, A.
[cited 2007 April 30]. J., Novak, J. D. and Gonzàlez, F. M.,
Available from: URL: http://www.ncrel.org/sdrs/areas/ Concept Maps: Theory, Methodology, Technology.
issues/content/cntareas/science/sc7conc.htm Proceedings of the First International Conference on Concept
Mapping.
Novak, J. D. and Gowin, D. B. Universidad Publica de Navarra, Pamplona, Spain, 2004
Learning how to learn.
New York and Cambridge, UK: Cambridge University Press, Salvia, J. and Ysseldyke, J.
1984 Assessment (8th edition).
Boston, Houghton Mifflin, 1998
Ogle, D.
K-W-L-Plus: A strategy for comprehension and School Development Planning Support (SDPS) (Primary)
summarisation. A Whole School Approach, the School Development
Journal of Reading, Vol.30, pp. 626-663, 1983 Planning poster.
Payne, J. Available from: URL: www.sdps.ie.
Mathematics for the Young Child.
USA, The National Council of Teachers of Mathematics, 1990 Science Education Resource Center, Carleton College
Developing Concept Maps.
Phye, G. D. (Ed.) [cited 2007 April 30].
Handbook of Classroom Assessment, Learning Available from: URL:
Adjustment and Achievement. http://serc.carleton.edu/introgeo/browse_examples.html
San Diego, Academic Press, 1997
Stiggins, R. J. Wilson, L.
Student-centred Classroom Assessment (2nd edition). Newer Views of learning – Types of Questions.
New Jersey, Prentice Hall, 1997 [cited 2007 May 29].
Available from: URL: http://www.uwsp.edu/education/
Sutton, R. lwilson/learning/quest2.htm
Assessment for Learning.
England, Ruth Sutton Publications, 2001 Woodward, H. and Munns, G.
92
Self-Assessment: Ways to become a Classroom ‘Insider’.
Teaching Resources Paper presented at the IAEA Conference, Philadelphia,
[cited 2007 July 18]. Pennsylvania, June 2004.
Available from: URL: http://home.att.net/~teaching/
The Data Protection Commissioner

Available from: URL: http://www.dataprivacy.ie
The Data Protection Commissioner

Data Protection Acts 988 and 2003: A Guide for Data
Controllers.
Dublin, Data Protection Commissioner, 2003
The North Central Regional Educational Laboratory

Using Concept Mapping as an Assessment Method.
Available from: URL: http://www.ncrel.org/sdrs/areas/
issues/content/cntareas/science/sc7conc.htm
Thompson, M. and Wiliam, D.

Tight but Loose: A Conceptual Framework for Scaling Up
Reforms.
Paper presented at the annual meeting of the American
Educational Research Association (AERA), 9–13 April, 2007
Torrance, H. and Pryor, J.

Investigating Formative Assessment – Teaching, Learning
and Assessment in the Classroom.
Buckingham, Open University Press, 1998
Veenema, S.
Portfolio Assessment, in the Project Zero Classroom:
New Approaches to Thinking and Understanding,
(eds. Veenema, S., Hetland, L. and Chalfen, K.).
Cambridge, MA, Harvard Graduate School of Education, 1997
Westwood, P.
Commonsense Methods for Children with Special Needs
(3rd edition).
London, Routledge Falmer, 1997
Westwood, P.
Commonsense methods for children with special educational
needs (4th edition).
London, Routledge Falmer, 2003
Victorian Curriculum and Assessment Authority

Using cognitive organisers in the middles years by D. Brown
[cited 13 February 2007].
http://www.vcaa.vic.edu.au/prep10/csf/publications/
midyears/uscogorg.html
Wilen, W.
Effective Techniques of Questioning.
Available from: URL: http://honolulu.hawaii.edu/intranet/
committees/FacDevCom/guidebk/teachtip/
ISBN 978-608-4529-00-2

Ocenuvanje Na Napredokot Na Ucenicite PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Ocenuvanje Na Napredokot Na Ucenicite PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

A W E

OCENUVAWE NA NAPREDOKOT I POSTIGAWATA NA U^ENICITE

Grafi~ko ureduvawena izdanieto na makedonski jazik:

CIP - Katalogizacija vo publikacija

OCENUVAWE na napredokot i postignuvaweto na u~enicite: upatstva za u~ili{tata /

a) Ocenuvawe - Osnovno vospitanie i obrazovanie - Prira~nici

Stavovite na avtorite iska`ani vo ovoj prira~nik ne gi izrazuvaat stavovite na Agenci-

Tema 3: Poblizok osvrt na OZU i ONN 64

ta i nastavnicite vo komponentata Unapreduvawe na

Information under the European Communities (Re-use Public Sector

Dokumentot opfa}a ~etiri temi. Temata 1 - Pov-

Temata 2 - Metodi za ocenuvawe vo nastavata

Temata 3 - Podetalen pogled na OZU i ONN gi

Temata 4 - U~ili{nata politika za ocenuvaweto

Vo Prilogot A se dadeni dopolnitelni infor-

G-|a Kofej gi organizira svoite 26 u~enici od prvo i vtoro oddelenie

Vo me|uvreme, g-|a Kofej raboti so svoite u~eniici od prvo oddelenie

Otkako decata }e gi zavr{at svoite zada~i so mereweto, g-|a Kofej gi

Koja e celta na ocenuvaweto

[to vklu~uva ocenuvaweto?

Ocenuvaweto pretstavuva proces na sobirawe,

Bez ogled na toa dali nastavnikot postavuva

10 Go planira novoto u~ewe

Kako se razviva{e ocenuvaweto Vo Nastavnite programi se istaknuva deka oce-

vodat primarna gri`a za razvojot i obrazovanieto na svoite deca.

Zatoa, davaweto povratni informacii na decata Nastavnikot gi koristi informaciite od ONN za

Nastavnikot mo`e, isto taka, da gi koristi in-

Ocenuvawe na nau~enoto (ONN)

Ovaa tema sodr`i vovedni informacii za raz- Kako }e ocenuvam?

novidnosta na metodite za sobirawe i koristewe na Kako }e gi koristam informaciite {to }e gi

Razgovori so Zada~i i testovi

Deteto ima vode~ka uloga Nastavnikot ima vode~ka uloga

Na decata od treto i ~etvrto oddelenie od strana na g-din Birn im e

Primer na lista za analiti~ko samoocenuvawe

Decata go popolnuvaat analiti~kiot list so {tiklirawe ili so boe-

Varijaciite vo ovoj analiti~ki list mo`e da se odnesuvaat na pro{i-

U~ili{teto vo koe Rej izveduva nastava ve}e izvesno vreme raboti na

Na krajot na eden ~as po matematika za vidovite formi, vo mesec maj,

Toj im sugerira nekoi mo`ni odgovori, a potoa im dava na decata dve

Ahmed (poseduva dobri matemati~ki sposobnosti): Jas mislam deka e

Imaj}i gi predvid komentarite na decata, Rej pravi nara~ka za pove}e

Pette pra{awa za samoocenuvaweto napi{ani so golemi bukvi Rej gi

Primer na lista za samoocenuvawe

Ime kvadrat pravoagolnik krug triagolnik

^ek-listata mu pomaga na Rej da go naso~i planiraweto na ~asovite i

Nastavna tema: Prirodnata sredina

G-|a Kaningam izveduva nastava vo grofovijata Galvej. Taa im predava

Za da doznae {to nau~ile decata od razli~nite paralelki, g-|a Kanin-

Paralelkite zapo~nuvaat so rabota vo mali grupi.

Primer na lista za evalvacija

1.Za {to u~e{e po geografija? U~ev za Evropa.

G-|a Kaningam gi pro~ituva site listi za evalvacija do krajot na nede-

Inion Ui Mur~u izveduva nastava vo petto oddelenie. Vo paralelkata

Nekoi tabeli ZSN na decata se prika`ani podolu.

Tabelata ZSN na [on Tabelata ZSN na Adi

Ime: [on Ime: Adi

Dropkite se Sakam da Dropkite Ne razbiram

Inion Ui Mur~u pri planiraweto na ~asovite po matematika za nared-

Tabelata ZSN na [on Tabelata ZSN na Adi

Ime: [on Ime: Adi

Dropkite se Sakam da Nau~iv deka Dropkite Ne razbiram Me{anite

Inion Ui Mur~u gi sobira tabelite. Taa gi koristi popolnetite tabeli

Primer na doma{na zada~a