TIPI_KAZENSKEGA_POSTOPKA

1. Naštejte tri poglavitne vrste kazenskega postopka, ki so se oblikovale skozi

zgodovinski razvoj kazenskega procesnega prava?
a.) Obtožni (akuzatorni)
b.) Preiskovalni (inkvizitorni)
c.) Mešani (akuzatorno-inkvizitorni)

2. Predstavite bistvene značilnosti akuzatornega kazenskega postopka!

Kljub temu da je akuzatorni postopek najstarejša oblika kazenskega postopka, je bil to najbolj
demokratičen kazenski postopek z najugodnejšim položajem obdolženca. Izoblikoval se je že v
antični Grčiji, svoj vrhunec pa je doživel v času rimske republike. Značilnosti:
• Zasnovan je na ideji spora med dvema enakopravnima strankama.
• Temeljne procesne funkcije (obramba, obtožba in sojenje) so strogo ločene.
• Kazenski postopek se začne s tožbo tožilca zoper določene osebo.
• Dokazno breme nosi tožilec.
• Edina dolžnost obtoženca je, da se udeleži kazenskega postopka in se izjasni o obtožbi
(ali je in do kolikšne mere je utemeljena). Ni dolžan izkazati svoje obrambe, ima pa
pravico, da dokaže, da ni kriv.
• Položaj sodišča je nepristranski, objektiven, razsodniški. Je samo pasivni opazovalec
dokaznih aktivnosti strank in ocenjevalec uspeha njihovega dokazovanja v sporu. Odloča
neposredno.
• Sodišče ni vezano na formalna dokazna pravila. Dokaze presoja prosto, nevezano na
kakršnakoli dokazna pravila. Presoja po principu logike in izkustva (racionalna dokazna
pravila) ter po načelu neposrednosti (ustnost, ogledovanje predmetov dokazovanja).
• Kontradiktornost (vsa procesna dejanja se izvajajo v navzočnosti obeh strank, ki imata
pravico do nasprotovanja trditvam nasprotne stranke, replike)
• Glavna obravnava je praviloma edini stadij kazenskega postopka (če obsega tudi
pripravljalni postopek, ima tudi ta akuzatorni značaj).
• Postopek poteka javno.
• Postopek poteka ustno.
• Kot pravilo za presojo dokazov se uporablja načelo in dubio pro reo (v dvomu je treba
odločiti obdolžencu v prid).
• Ni oficialne maksime.

3. Katere so bistvene značilnosti inkvizitornega kazenskega postopka! Ali sta pojma

»inkvizitorni« in »inkvizicijski« postopek identična?
Značilnosti:
• Ni strank. Obdolženec (inkvizit) je le objekt kazenskega postopka.
• Ni zagovornika (če ga je obdolženec lahko ime, so bile njegove pravice močno omejene in
je bil zato za izid postopka nepomemben).
• Za obrambo je skrbelo sodišče po lastnem preudaru, če je ocenilo, da je potrebna.
• Izhajal je iz domneve krivde in ne iz domneve nedolžnosti (cilj kazenskega postopka je bil
obdolžencu dokazati krivdo). Priznanje pravice do obrambe je bilo po takratnem
pojmovanju ovira za uresničitev tega cilja.
• Začetek postopka je preiskava. Začel jo je preiskovalni sodnik (inkvirent) po uradni
dolžnosti, ko je na kakršenkoli način izvedel za kaznivo dejanje (oficialna maksima).
• Postopek se je lahko začel tudi na podlagi indicev (domnevanj, sumničanj).
• Vse tri temeljne procesne funkcije obtožbe, obrambe in sojenja so združene v rokah
sodišča, niso ločene.
• Sodišče po uradni dolžnosti izvaja dokaze, za katere oceni, da so potrebni.
• Težišče kazenskega postopka je preiskava in ne glavna obravnava (sojenje in presoja sta
samo formalni sklepni del preiskave).
• Preiskovalno načelo (inkvizitorna maksima) je načelo formalne resnice. Ocena dokazov je
vezana na formalna dokazna pravila, ki so bila abstraktno in vnaprej določen z zakonom, in
niso bila prepuščena prosti presoji sodišča. Zakon je določal, kdaj in pod kakšnimi pogoji
lahko štejejo, da določeno pravno relevantno dejstvo obstoji.
• Za obsodbo za najhujša kazniva dejanja je bilo potrebno obdolženčevo priznanje. Če ni bilo
dano prostovoljno, da je bilo treba doseči z mučenjem. Obdolženčevo priznanje je veljalo
za kraljico dokazov (confessio est regina probationum). Priznanje so preverili. Če je bilo
lažno, so ga ukorili z lažjo telesno kaznijo in nadaljevali s torturo. Če priznanja ni bilo
mogoče izsiliti niti s torturo, so obdolžencu začasno odpustili kazenski pregon. Nepopolno

1
 dokazana krivda je bila izenačena z delno krivdo, mučenje pa se je delno pojmovalo kot
kazen. Obdolženca je zadela blažja kazen. Če ni mogla biti izrečena, je bilo mogoče izreči
oprostilno sodbo.
• Institut začasne odpustitve sojenja (absolutio ab instantia) je ustvarjal možnost ponovnega
sojenja. To pomeni, da niso poznali načela prepovedi ponovnega sojenja (ne bis in idem).
• Niso priznavali pravila in dubio pro reo.
• Preiskava je bila tajna.
• Sodišče je sodilo le na podlagi listinskih dokazov, zapisnikov, ki jih je v zvezi z opravljenimi
preiskovalnimi dejanji sestavil inkvirent.
• Uporaba iracionalnih dokaznih sredstev (ordalije, tortura)

Inkvizicijski postopek je poseben kazenski postopek, ki je bil uveden za pregon verskih deliktov.
Uvedla ga je rimskokatoliška cerkev, da bi ohranila disciplino ter položaj in čistost verskega nauka.
V ta namen je papež pooblaščal posebne sodnike, inkvizitorje, da na območju, za katerega so bili
pristojni, zatirajo krivoverstvo. Kot verska kazniva dejanja so šteli krivoverstvo (hereza), verski
razkol (shizma), odpadništvo od krščanske vere (apostazija) in čarovništvo (magija). Postopek se
je začel po uradni dolžnosti preko izrednih cerkvenih sodišč. Inkvizitor je bil tudi pooblaščen soditi
ob morebitnem sumu kaznivega dejanja. Za pridobitev priznanja so uporabljali torturo. Da so šteli
priznanje za verodostojno, je moralo biti ponovljeno nekaj časa po prestanem mučenju. Če je bilo
priznanje zanikano, se je tortura nadaljevala. Možnosti obdolženčeve obrambe pa ni onemogočala
le tortura, ampak celoten način dokazovanja. Obdolženec ni bil seznanjen z imenom ovaditelja in z
imeni prič. Pričale so lahko tudi osebe, ki so bile pričanja nesposobne (ker jih je npr. zadela
infamija zaradi krivoverstva).

4. Opredelite bistvene značilnosti mešanega kazenskega postopka!

Skonstruiran je po eklektičnem načelu in je rezultat sinteze dveh nasprotujočih si načel,
inkvizitornega in akuzatornega. Značilnosti:
• Deli se na dva temeljna stadija: pripravljalni postopek (preiskava) in glavno obravnavo
(sodba in njena razglasitev). Med ta dva stadija je vključen še tretji prehodni del: postopek
obtoževanja z morebitno kontrolo obtožbe.
• Pripravljalni postopek je v glavnem zasnovan po vzoru preiskave v inkvizitornem tipu, s to
razliko, da v njem ni več uporabljena tortura.
• Začne se po uradni dolžnosti, na pobudo državnega organa, državnega tožilca, ne glede na
voljo oškodovanca.
• Funkciji pregona in sojenja sta ločeni. Funkcija pregona je v pristojnosti državnega tožilca,
funkcijo preiskave pa izvršuje poseben organ sodišča, preiskovalni sodnik. Namen te
delitve je zagotoviti objektivnost organa, ki opravlja pripravljalni postopek. Organ, ki daje
pobudo za uvedbo kazenskega postopka, mora biti do določene mere prepričan, da je bilo
kaznivo dejanje storjeno. Namen preiskave preiskovalnega sodnika je zbrati dokaze, na
podlagi katerih je mogoče odločiti, ali naj se zoper obdolženca vloži obtožnica ali pa naj se
kazenski postopek ustavi, ter zbrati dokazno gradivo, o katerem se bo presojalo na glavni
obravnavi.
• Preiskovalni sodnik ne oblikuje obtožbene hipoteze, le preverja obtožbeno tezo s stališča
okoliščin, ki jo utemeljujejo in s stališča okoliščin, ki ji nasprotujejo. V tem pogledu ne
moremo govoriti o inkvizitornosti.
• Pripravljalni postopek je tajen, pravica do obrambe pa je v različnih evropskih državah
različno omejena. To so elementi inkvizitornega postopka.
• Če je obdolženec obtožen, preide kazenski postopek v stadij glavne obravnave.
• Sodišče razsoja na podlagi obravnave, ki jo je samo izvedlo po načelu kontradiktornega
postopka, v katerem ob sodišču sodelujeta tudi obe stranki. Na glavni obravnavi imata obe
stranki pravico navajati dokaze.
• Obdolženec ima neomejene procesne možnosti za obrambo.
• Sodišče presoja dokaze neposredno in prosto po načelu ustnosti in javnosti.
• Preiskovalna ali inkvizitorna maksima (inkvizitorni element) pomeni, da sodišče na glavni
obravnavi po uradni dolžnosti ugotavlja resnico o dejstvih, na katerih bo zasnovalo svojo
sodbo. Pobuda zbiranja dokaznega gradiva je v pristojnosti strank in sodišča (akuzatorni
samo stranke). Sodišče skrbi za vodenje postopka, za vzdrževanje reda, poleg tega pa
skrbi tudi za razjasnitev vseh okoliščin, ki so obtožencu v prid in breme. Sodišče lahko na
glavni obravnavi zbira in ocenjuje dokaze tudi na podlagi lastnih spoznanj o tem, kaj je
predmet dokazovanja in kako naj se preveri verodostojnost dokazov.
• Pravica tožilca, zagovornika in sodišča, da obdolžencu zastavljajo vprašanja.
• Obdolženec se ni dolžan zagovarjati.

2
 5. Kateremu tipu kazenskega postopka ustreza postopek, uzakonjen v Zakonu o
kazenskem postopku (ZKP)?
Mešanemu tipu kazenskega postopka.

6. S pomočjo določb ZKP poiščite:

 inkvizitorne elemente v fazi preiskave
• pred začetkom preiskave preiskovalni sodnik zasliši obdolženca (169 ZKP),
zaslišuje pa se ga tudi v preiskavi (227-233 ZKP)
• ko izda sklep o preiskavi, opravlja preiskovalni sodnik preiskovalna dejanja ne
glede na predlog strank, temveč tista dejanja, ki se mu zdijo potrebna za uspešno izvedbo
kazenskega postopka (176 ZKP)
• preiskovalni sodnik zbira nadaljnje dokaze samo na predlog strank, če je
priznanje jasno in popolno in je podprto z drugimi dokazi (232 ZKP)

 akuzatorne elemente v fazi preiskave

• pripor ali katerega od nadomestnih ukrepov je mogoče odrediti le po opravljenem
kontradiktornem naroku (240a/II),
• predlogu za podaljšanje pripora se lahko obdolženec in njegov zagovornik pisno izjasnita
(205/II ZKP)
• preden preiskovalni sodnik odloči o zahtevi državnega tožilca, zasliši osumljenca, ali povabi
državnega tožilca in tistega, zoper katerega je zahtevana preiskava, k sebi, da pojasnita
okoliščine, ki so pomembne za odločitev o zahtevi (169 ZKP)
• pravica, da so državni tožilec, obdolženec in oškodovanec navzoči pri procesnih dejanjih,
stranki in zagovornik lahko postavljajo obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja –
možnost da se sam izjasni v zvezi z dejstvi, ki ga obremenjujejo
• ko preiskovalni sodnik prvič zaslišuje obdolženca, mu mora povedati, katerega dejanja je
obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev (5/I ZKP), njemu pa mora biti omogočeno, da se
izjasni o dejstvih in dokazih, ki ga obremenjujejo in ki so mu v korist (5/II ZKP) ter da si
ogleda dokazne predmete (tudi zagovornik) (73 in 128/II ZKP)
• obdolženec, njegov zagovornik in upravičeni tožilec imajo pravico do vpogleda v spis (73 in
128/II ZKP)
• obe stranki lahko predlagata preiskovalnemu sodniku, naj opravi posamezna preiskovalna
dejanja (177 ZKP)
• če katera od strank ni bila navzoča pri preiskovalnem dejanju, jo preiskovalni sodnik
obvesti, da se lahko v določenem roku s temi dokazi seznani (183 ZKP)

 inkvizitorne elemente v fazi glavne obravnave

• obdolženca se zasliši tudi na glavni obravnavi (324-328 ZKP)
• če je priznanje obdolženca na glavni obravnavi še tako popolno, to ne odvezuje sodišča, da
izvede tudi druge dokaze (330 ZKP)
• sodišče prebere zapisnike o ogledu zunaj glavne obravnave (hišna ali osebna preiskava,
pripoznava oseb, predmetov ali kraja storitve, zaseg stvari), predloži listine, knjige, spise in
druga pisanja ter reproducira zvočni ali slikovni posnetek o opravljenem preiskovalnem
dejanju (339/I ZKP)
• predmeti, ki utegnejo prispevati k razjasnitvi stvari, se lahko obdolžencu pokažejo, po
potrebi pa tudi pričam in izvedencem (339 ZKP)
• sodišče po uradni dolžnosti prebere zapisnike o izpovedbah prič, soobdolžencev ali že
obsojenih udeležencev o kd ter zapisnike o izvidu in mnenju izvedencev (pod pogoji 340
ZKP)

 akuzatorne elemente v fazi glavne obravnave

• stranki sta lahko navzoči pri zaslišanju prič in izvedencev še pred glavno obravnavo, če ti
na njo ne bodo mogli priti (291/I in III ZKP)
• če na glavno obravnavo ne pride državni tožilec, se ta preloži (306/I ZKP), če ne pride
obdolženec, se lahko opravi v njegovi odsotnosti pod pogoji v 307 ZKP
• če ne pride zagovornik in so obdolženec ne vzame drugega, se glavna obravnava preloži
(308 ZKP)
• glavna obravnava se začne z branjem obtožnice (321/I ZKP), obdolženec in zagovornik
lahko na njo odgovorita in zavzameta do nje stališče (322 ZKP)
• navzkrižno zasliševanje – obdolžencu postavlja vprašanja najprej tožilec, nato zagovornik
(324/II ZKP)

3
 • stranki in oškodovanec smejo do konca glavne obravnave predlagati, da se raziščejo nova
dejstva in priskrbijo novi dokazi (329/IV ZKP)
• po končanem zaslišanju vsake priče in izvedenca in po branju vsakega zapisnika
predsednik senata vpraša stranki, ali imata kakšno pripombo oz. dokazni predlog (342
ZKP)
• v sklepnem govoru imata stranki pravico, da odgovorita na navedbe nasprotne stranke,
zadnjo besedo pa ima vselej obdolženec (349 ZKP)

KAZENSKO PROCESNO PRAVO KOT ZNANOST

7. Predstavite razmerje med pojmoma kazenskega postopka in kazenskega
procesnega prava!
KPP ni le področje zakonskega urejanja kazenskega postopka, ampak tudi znanost o njegovih
temeljnih institutih. Kazenski postopek je predmet KPP.
Po eni strani je KPP sistem pravnih norm, ki urejajo kazenski postopek tako, da določajo njegove
subjekte in njihova procesna dejanja, z namenom, da se ugotovi, ali je določena oseba res storila
kaznivo dejanje, ali je zanj kazensko odgovorna in če je, kakšne naj bodo kazenskopravne
posledice.
Po drugi strani pa je namen KPP kot znanosti jasno opredeliti kazenski postopek ne le kot predmet
normiranja, temveč tudi kot objekt preučevanja. Takšno preučevanje zahteva:
o Definicijo pojma KPP
o Upoštevanje različnih vrst KPP in njihov namen
o Ustrezno metodologijo
o Poznavanje spoznanj dopolnilnih znanosti
o Razlikovanje KPP od drugih pravnih področij
o Teoretično analizo in definicijo pojma kazenskega postopka

8. Katere vrste kazenskega procesnega prava poznamo v teoriji!

REDNO IN IZREDNO
Redno upošteva vsa temeljna načela določenega procesnega sistema. Pri nas je predvideno za
kazniva dejanja, za katera je predpisana kazen zapora nad tri leta (torej v zvezi s kazenskim
postopkom pred okrožnim sodiščem).
Izredno odstopa od nekaterih strogih zahtev rednega KPP iz razlogov opurtunitete. Povezano je s
skrajšanim kazenskim postopkom, ki predviden za lažja kazniva dejanja za katera je
predpisana denarna kazen ali kazen zapora do treh let (pristojnost okrajnih sodišč).

SPLOŠNO (GENERALNO) IN POSEBNO (SPECIALNO)

Redno KPP se deli na splošno in posebno.
Splošno velja za vse subjekte na celotnem območju neke države oziroma na območju uporabe tega
prava, če ni izrecno določeno kaj drugega.
Posebno ima omejen obseg uporabe. Omejitev se nanaša na določen krog oseb (intuitu personae),
na določen krog kaznivih dejanj (ratione materiae) ali na določeno območje (lokalno KPP).
Norme posebnega KPP se od norm splošnega KPP razlikujejo po tem, da urejajo ožje pravno
področje. V ZKP obstajajo posebne določbe za skrajšani postopek, posebne določbe za
postopek proti mladoletnikom ter določbe o vrsti posebnih postopkov:
o Postopek za uporabo varnostnih ukrepov, za odvzem premoženjske koristi, podkupnin ter
denarja ali premoženja nezakonitega izvora in za preklic pogojne obsodbe
o Postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in o prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih
posledic obsodbe
o Postopek za mednarodno pravno pomoč in izvršitev mednarodnih pogodb v
kazenskopravnih stvareh
o Postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev
o Postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo, in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile
neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno odvzeta prostost
o Postopek za izdajo tiralice in razglasa

TEMELJNO IN DOPOLNILNO (glede na akt/predpis, ki določa KPP)

Temeljno vsebuje ZKP.
Dopolnilno zasledimo v drugih predpisih, ki zadevajo institute KPP. To so zakoni (glej vire), norme
mednarodnega KPP in judikatura Evropskega sodišča za človekove pravice.

GLAVNO IN STRANSKO
Glavno zadeva izključno kazensko procesno materijo.

4
Stransko se nanaša na normativne akte, ki urejajo pravno materijo drugih področij, vendar
vsebujejo posamezne določbe, ki zadevajo tudi KPP ali nanj vplivajo in se nanašajo na
organizacijo organov kazenskega postopka (primer: KZ – določbe o pogojih za zastaranje
kazenskega pregona / določbe, ki določajo pogoje za kazenski pregon na zasebno tožbo /
določbe, ki opredeljujejo, katera dejanja se preganjajo na predlog).

TRAJNO IN ZAČASNO
Trajno je, če njegova veljavnost ni vnaprej določena.
Začasno je, če je njegova veljavnost vnaprej določena.

NOTRANJE (NACIONALNO) IN MEDNARODNO

Sodobno mednarodno KPP je rezultat splošnih načel, vrednost in pravil s področja morale in
filozofije. V današnjem času kriminaliteta prestopa nacionalne meje in dobiva mednarodne
razsežnosti. Preprečevanje takšne kriminalitete zahteva poseben sistem norm kazenskega
materialnega on procesnega prava, o katerih so se posamezne države mednarodne integracije
sporazumele, da jih bodo upoštevale kot sestavni del svojega notranjega, internega prava.
Tako se oblikuje mednarodno kazensko pravo kot samostojna pravna veja. Norme
mednarodnega KPP izvirajo iz notranjega prava najbolj razvitih in civiliziranih držav. Zato lahko
mednarodno KPP opredelimo hkrati kot mednarodno in domače z značilnimi medsebojnimi
vplivi. To je najbolj očitno na področju varovanja temeljnih človekovih pravic (pravice do
prostosti, varnosti, poštenega postopka in zasebnosti).
Mednarodno KPP postaja integralni del nacionalnega prava s sklenitvijo mednarodnih pogodb
oziroma z njihovo ratifikacijo. Tako se mednarodno KPP uresničuje skozi proces unifikacije →
poenotenje po metodah asimilacije, harmonizacije (usklajevanja) in nevtralizacije tistih določb
domačega kazenskega prava, ki niso v skladu z mednarodnim kazenskim pravom. To pomeni,
da s spoštovanjem mednarodnega kazenskega prava države v določenem obsegu odstopajo od
svoje suverenosti in zavestno opuščajo lastne partikularne in nacionalne interese v prid
spoštovanju človekovih pravic. Takšno mednarodno sodelovanje je mogoče ob upoštevanju
temeljnih mednarodnopravnih načel:
• Načelo solidarnosti in sodelovanja med državami sveta
• Načelo zaupanja med državami
• Načelo eliminiranja lastnih partikularnih in nacionalističnih interesov
• Načelo pravičnosti
• Načelo varstva človekovih pravic
• Načelo humanosti
8 URS
Kako ravnati v primeru kolizije med Ustavo RS in mednarodno pogodbo? Mednarodne pogodbe so
na ravni med ustavo in zakonom. Zakoni morajo biti v skladu tako z ustavo kot z
mednarodnimi pravnimi akti. Tako je zagotovljen varnostni mehanizem, ki zavrača uporabo
tistih mednarodnih pravnih aktov, ki bi bili na nižji ravni spoštovanja človekovih pravic kot je
naša ustava.

9. Opredelite razmerje med kazenskim procesnim in kazenskim materialnim pravom

(predstavite obe koncepciji, ki sta se razvili v zvezi s tem razmerjem)!
Ti dve pravni področji sta v najtesenjši medsebojni funkcionalni zvezi.
V sodobnem pravu tvorita KMP in KPP dva ločena avtonomna sistema pravnih norm. Izoblikovala
sta se kot odraz spoznanja, da ima njuno razlikovanje politični, nomotehnični in didaktični
pomen ter da sta lahko predmet preučevanja s stališča kazenskopravne znanosti tako z
materialnega kot s procesnega stališča. Kljub težnji po njunem jasnem razlikovanju pa se v
teoriji ponovno porajajo stališča, da je takšna ostra delitev pretirana tako kot je pretirana
trditev, da je KPP kot instrument kriminalitetne politike zgolj sredstvo za uresničevanje KMP
(problematika instrumentalizacije KPP).
Po tradicionalnem pojmovanju je KPP instrumentalne narave, ker je sredstvo za ugotavljanje, ali
stoji med državo in domnevnim storilcem kd kazenski materialnopravni odnos. S predpisi KMP
določa država načelni odnos, ki nastane z izvršitvijo kd med njo in njegovim domnevnim
storilcem. Zgradba KMP je oprta na tri njegove temeljne/splošne pojme (genus proximus):
kaznivo dejanje, kazenska odgovornost in kazenske sankcije. Mogoče jim je podrediti sleherni
pojem KMP, če so materialne merila jasna (nullum crimen sine lege certa), če so jasno
določena merila za presojanje kazenske odgovornosti (nulla poena sine culpa) in če so
določena merila za izbiro in odmero kazenskih sankcij (nulla poena sine lege).
Z določbami KMP je določeno bistvo kazenskopravne materije in hkrati s tem abstraktni predmet
KPP (zato nekateri pojmujejo KPP tudi kot kazensko pravo v ožjem pomenu). Odnos med KMP
in KPP pogojuje dejstvo, da je obstoj kd vselej hipotetičen in to tako dolgo, dokler ni s

5
 pravnomočno obsodilno sodbo kazenskega sodišča ugotovljeno, da obravnavani dogodek
ustreza pojmu določenega kd. Država mora s pomočjo svojih pristojnih organov ugotoviti ali je
obravnavani dogodek kd, kdo ga je storil, ali je storilec kazensko odgovoren in če je, kakšna
sankcija naj se mu izreče. Takšno ugotavljanje je mogoče le v skladu z normami, ki jih določa
KPP. To pomeni, da sta si KMP in KPP v odnosu vsebine in oblike – forme (zaradi tega KPP
imenujemo tudi formalno kazensko pravo). Ni mogoče doseči uporabe KMP brez KPP.
Do kolikšne mere je KPP odvisno od KMP? Je lahko KPP avtonomno področje? V zvezi s tem sta se
razvili dve koncepciji odnosa:

INSTRUMENTALNA(ANCILARNA) KONCEPCIJA:
Ta pogled je značilen za kontinentalen tip kazenskega postopka, ki izhaja iz inkvizitornega načela.
KPP je instrumentalne narave, ker se z njegovo pomočjo uresničuje KMP. Je instrument
kriminalitetne politike, saj stremi predvsem k temu, da se ugotovi kd in storilca kaznuje. To
zavira težnjo po varstvu človekovih pravic v kazenskem postopku, s tem zavira akuzatornost
kazenskega postopka in mu odreka avtonomno naravo. Takšen pogled prezre, da je namen
kazenskega postopka dvojen: da ne bo nihče, ki je nedolžen, obsojen, kazensko odgovornemu
storilcu pa bo izrečena kazenska sankcija ob pogojih, ki jih določa zakon ter da se učinkovitost
kazenskega postopka ne meri po njegovem rezultatu, temveč po njegovi pravičnosti (ali so bile
obema strankama zagotovljene enake možnosti vplivati na izid). Potrebno je namreč iskanje
materialne resnice, ki ne sme biti cilj kazenskega postopka, ampak sredstvo, spomočjo
katerega se ugotavlja, do kolikšne mere so v obtožbi zatrjevana dejstva resnična.
AVTONOMNA KONCEPCIJA:
Poudraja, da je avtonomija KPP v njegovi neodvisnosti od materialnopravnih meril, če gre za izid
postopka. Temeljna funkcija kazenskega postopka je varstvo človekovih pravic. To pomeni, da
dovoljuje posege državnih organov vanje le pod strogo določenimi pravnimi pogoji. KPP je
avtonomno zato, ker je od samega postopka in dogajanja v njem odvisno, kako se bo postopek
končal. Na to KMP ne more vplivati, ker je njegova uporaba odvisna izključno od tega, kako bo
sodišče presojalo dejanska vprašanja. Element, ki najbolj prispeva k avtonomnemu položaju je
ekskluzija dokazov, saj se v postopku vzpostavlja samostojna procesnopravna logika. Sodba
kot izid postopka je rezultat prepletanja materialne in procesne resničnosti. Odražati mora
»resničnost« KMP ter temeljiti mora na dokazih in po postopku mora biti v skladu s pravili KPP.
Neodvisnost KPP pa je tudi v tem, da se mu kljub svoji akcesornsoti in instrumentalnosti ni
treba spreminjati zaradi sleherne spremembe KMP.

10. Naštejte temeljne koncepcije o pojmu kazenskega postopka. Opredelite njihove

značilnosti.
a.) KONCEPCIJA O KAZENSKEM POSTOPKU KOT PRAVNEM POLOŽAJU
To stališče je izoblikoval nemški procesualist J. Goldschmidt. Kot faktor procesne dinamike
upošteva procesni položaj strank in njihovo pričakovanje o izidu kazenskega postopka v sleherni
procesni situaciji. Kazenski postopek definira kot niz procesnopravnih položajev. Bistveno je to, da
lahko vsaka stranka v kazenskem postopku ocenjuje svoje pravne možnosti, in sicer s stališča
pričakovanja ugodne ali neugodne sodne odločitve. O procesnopravnem položaju se lahko govori
tako dolgo, dokler se lahko v pretežni meri predvideva, kakšna naj bi bila vestna sodniška presoja,
ki temelji na pravilih izkustva. Pretežna mera zanesljivosti je podana takrat, ko je sodišče pri svoji
presoji pravno vezano.
Ta teorija je v celoti sprejemljiva le za civilni postopek, ker njegov celotni mehanizem temelji na
pobudi strank. Kazenski postopek pa je odvisen tudi od pobude državnih organov in sodišča po
uradni dolžnosti. Slabost te teorije je, da mora sistematičen pristop k preučevanju pojma
kazenskega postopka upoštevati realnost tega procesa kot njegovega bistva.
Kazenski postopek je racionalno zasnovan sistem procesnih dejanj, ki jih opravljajo temeljni
procesni subjekti z namenom, da dosežejo vsak svoj procesni smoter. Ta je dosežen le, če je
odločitev sodišča o obstoju kd v dejanskem pogledu pravilna, v pravnem pogledu pa zakonita.

b.) KONCEPCIJA O TRISTRANI PERSPEKTIVI KAZENSKEGA POSTOPKA

To stališče je izoblikoval Foschini. Vsak procesni pojem je podrejen nekemu višjemu, skupnemu,
generičnemu pojmu, in sicer:
• Pravna dejstva
• Pravne situacije
• Pravni odnosi
Vsak procesni pojem ustreza dejstvu, situaciji ali odnosu. Teh treh pojmov ni mogoče podrediti
skupnemu višjemu pojmu – ne zato ker so to trije nezdružljivi pojmi, ampak zato, ker pomenijo tri
različne vidike istega pojma. Ne odražajo treh njegovih različnih karakteristik, ampak so samo trije
vidiki istega pojava. Razlika med njimi je le s stališča perspektive – razlika med:

6
 • tistim, kar je (s statičnega stališča je kazenski postopek celota pravnih situacij, pravna
konstrukcija)
• tistim, kar naj bo (z dinamične perspektive je kazenski postopek celota pravnih odnosov
oz. odnos razmerja pravne moči)
• tistim, kar v postopku nastaja (s kinetične perspektive je kazenski postopek tok, gibanje,
ustvarjanje pravne realnosti)
Popolno spoznanje procesne realnosti je mogoče le ob upoštevanju vseh treh perspektiv, drugače
kazenskega postopka ne dojemamo v njegovi celovitosti.

c.) TEORIJA O PROCENSIH PREDPOSTAVKAH

Za obstoj procesnega odnosa so potrebni določeni pravni pogoji. Procesne predpostavke so pravni
pogoj, ki mora biti izpolnjen, da lahko sploh nastane procesni odnos. Ob neizpolnjenih procesnih
predpostavkah so procesna dejanja brez pravne veljave, odločitev sama pa nezakonita. Temeljne
procesne predpostavke so pogoji, ki morajo biti izpolnjeni, da bi procesnopravni odnos v celoti ali v
posameznih stadijih in fazah lahko stekel, se razvil in končal. Če predpostavke niso izpolnjene, ne
moremo govoriti o procesnem odnosu. Pomembne so za obstoj in omogočanje procesa ter za samo
odločanje. So povsem neodvisne od predpostavk kaznivosti v KMP.
Poleg temeljnih procesnih predpostavk, katerih pomanjkanje izključuje obstoj procesnopravnega
odnosa in s tem samo pravno relevantnost kazenskega postopka, obstajajo še druge predpostavke
(predpostavke za kazenski pregon, za postopanje…), katerih pomanjkljivost ne vpliva na
zasnovanje procesnega odnosa.

d.) REALISTIČNA KONCEPCIJA KAZENSKEGA POSTOPKA

Kazenski postopke se navzven odraža kot sistem procesnih dejanj temeljnih procesnih subjektov
(sodišča in strank / tožilca in obtoženca), ki je urejen s procesnimi predpisi in usmerjen k izdaji
sodne odločbe o obstoju kd in o drugih kazenskopravnih posledicah oz. o neobstoju ali kakšne
druge odločitve, s katero se lahko kazenski postopek konča. Kazenski postopke je z zakonom
določen in urejen sistem procesnih dejanj procesnih subjektov. S tem je poudarjen zunanji,
formalni, oblikovni vidik KPP oz. postopka, njegova vsebina pa ostaja po mnenju nekaterih prikrita.
Poleg tega pa ima to pojmovanje tudi terminološki pomen, saj poudarja razliko med KPP in KMP in
KPP ločuje od kazenskega izvršilnega prava.

e.) KONCEPCIJA O KAZENSKEM POSTOPKU KOT PRAVNEM ODNOSU

Kazenski postopek je javnopravni odnos med sodiščem in strankami. Njegov namen je ugotoviti, ali
ima država pravico do kaznovanja obdloženca. Za kazenski postopek kot pravni odnos je značilno,
da se ta izoblikuje, ko procesni subjekti vstopijo v procesnopravno razmerje na tak način, da iz
njega črpajo upravičenost do tistih procesnih dejanj, ki so pomembna za nastanek procesnega
odnosa, njegov obstoj in prenehanje. Za ta odnos so potrebni vsi trije procesni subjekti. Za ta
odnos je značilno, da je:
• Prisilen: Državni tožilec ima dolžnost začeti pregon in pri njem vztrajati, dokler meni, da so
zanj podani zakonski pogoji. V procesni odnos povsem svobodno vstopa le zasebni tožilec.
Prisilnost se kaže tudi v dolžnosti obdolženca, da se odzove vabilu in udeleži postopka.
Dolžnost sodišča pa je, da obravnava obtožne akte in izvede vsa potrebna procesna
dejanja.
• Sekundaren/akcesoren: Odvisen je od predpostavke obstoja materialnopravenga razmerja,
ki nastane med državo in domnevnim storilcem.
• Instrumentalen: Ker je sredstvo za uresničevanje kriminalitetne politike.
• Tristran
• Celovit: Ker se v svoji proceni dinamiki odraža kot sistem pravnih odnosov – medsebojnih
pravic in dolžnosti.
• Kompleksen in sistematičen
• Dinamičen: Ker se razvija skozi vrsto posameznih stadijev, faz, od katerih ima vsak zase
svoj procesnopravni – spoznavni namen.
• Spoznaven: Gnoseološki proces, ki se razvija skozi različne stopnje verjetnosti o obstoju kd
Izhodišče te teorije je, da gre za vzajemni odnos med pravicami in dolžnostmi temeljnih procesnih
subjektov. Gre za pravno razmerje, odnos med subjekti pa je le posreden (s storitvijo kd
nastane med storilcem in državo materialnopravni odnos).
Storitev kd je primarno vedenje, ki sproži sekundarno vedenje in ravnanje državnih organov oz.
kazenski postopek. Kazenski postopek je pravno urejen postopek zato, ker je družbeno
razmerje v njem interesno konfliktno. Predmet pravnega razmerja so človekove pravice. Za

7
 kazenski postopek je bistvena dolžnostna korelativnost med procesnimi subjekti, če so ti
državni organi.

11. Definirajte pojem kazenskega postopka!

Kazenski postopek je sistem sistematično opravljenih, pravno normiranih dejanj določenih državnih
organov (policija, državno tožilstvo, sodišče) in nekaterih drugih oseb (oškodovanca kot tožilca in
zasebnega tožilca) ter obdolženca, ki se opravljajo, če je podana določena stopnja verjetnosti
(utemeljen sum), da je bilo storjeno kd, in so usmerjena k odločitvi (sodbi) o obstoju domnevnega
kd. → realistična koncepcija
Kazenski postopek je razmerje med dolžnostno korelativnostjo med državnimi organi, ki sodelujejo
v kazenskem postopku zaradi varstva človekovih pravic v njem, ter tistimi pravno varovanimi
interesi, ki jih posameznim udeležencem v kazenskem postopku priznava zakon kot pravice. →
teorija o kazenskem postopku kot pravnem odnosu

VIRI KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA

12. Predstavite Ustavo Republike Slovenije kot vir kazenskega procesnega prava!
Je notranji vir KPP. Ustava RS vsebuje naslednje določbe kazenskoprocesne narave:
14.člen → enakost pred zakonom
18.člen → prepoved mučenja
19.člen → varstvo osebne svobode
20.člen → odreditev in trajanje pripora
22.člen → enako varstvo pravic
23.člen → pravica do sodnega varstva
24.člen → javnost sojenja
25.člen → pravica do pravnega sredstva
26.člen → pravica do povračila škode
27.člen → domneva nedolžnosti
28.člen → načelo zakonitosti v kazenskem pravu
29.člen → pravna jamstva v kazenskem postopku
30.člen → pravica do rehabilitacije in odškodnine
31.člen → prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
83.člen → poslanska imuniteta
100.člen → imuniteta članov Državnega sveta
125-134.člen → sodstvo
135.člen → državno tožilstvo
136.člen → državno tožilstvo
137.člen → odvetništvo in notariat

13. Predstavite zakonske vire kazenskega procesnega prava!

So notranji vir KPP.
Zakon o kazenskem postopku → je obsežen in sistematičen, ustavno opredeljena načela
podrobno razčlenjuje in udejanja
Zakon o sodiščih
Zakon o sodniški službi
Zakon o odvetništvu
Zakon o Ustavnem sodišču
Sodni red
Zakon o sodnih taksah
Zakon o državnem tožilstvu
Zakon o preprečevanju pravja denarja
Zakon o policiji
Zakon o varstvu osebnih podatkov
Poleg Ustave in zakonov štejemo med notranje vire še odločbe Ustavnega sodišča RS.

14. Predstavite mednarodne vire kazenskega procesnega prava!

So zunanji viri KPP. Vplivajo posredno ali neposredno.
Temeljni mednarodni dokumenti, ki zadevajo varstvo človekovih pravic in temeljnih svoboščin:
• Ustanovna listina OZN
• Splošna deklaracija človekovih pravic
• Mednarodni pakt o ekonomskih, socialnih in kulturnih pravicah
• Mednarodni pakt o državljanskih in političnih pravicah (+njegov II.fakultativni protokol
o odpravi smrtne kazni)

8
 • Mednarodna konvencija o odpravi vseh oblik rasne diskriminacije
• Konvencija o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida
• Konvencija proti mučenju
• Evropska konvencija o preprečevanju mučenja in nečloveškega ali ponižujočega
ravnanja ali kaznovanja
• Evropska konvencija o človekovih pravicah (+njeni protokoli št.1, 4, 6 – odprava
smrtne kazni)
• Evropski sporazum, ki se nanaša na osebe, udeležene v postopkih Evropskega sodišča
za človekove pravice
Ti dokumenti dvigujejo raven spoštovanja teh pravic v našem kazenskem postopku. V
8URS je zapisano, da se ratificirane in objavljene mednarodne pogodbe uporabljajo
neposredno, kar pomeni, da ne potrebujejo specialne transformacije (sodišče in stranke se
lahko na njih neposredno sklicujejo), zato je njihov vpliv še toliko bolj izrazit.

Mednarodni dokumenti, ki so pretežno regionalne in tehnične narave teh zadevajo

vprašanja mednarodne kazenskopravne pomoči:
• Evropska konvencija o izročitvi (+ dodana I. in II. protokol h konvenciji)
• Evropska konvencija o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah
• Evropska konvencija o prenosu postopkov v kazenskih zadevah
• Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb
• Konvencija o transferju obsojenih oseb
• Evropska konvencija o obvestili o tujem pravu
• Konvencija o pranju, odkrivanju, zasegu in zaplembi premoženjske koristi,
pridobljene s kaznivim dejanjem
• Kazenskopravna konvencija o korupciji
• Evropska konvencija o zatiranju terorizma

Pomembni pa so še:
Judikature Evropskega sodišča za človekove pravice → Pripomogla so k harmonizaciji
določb o varstvu človekovih pravic še zlasti v kazenskih postopkih. Njihovo poznavanje je
temeljni pogoj za pravilno razumevanje bistvenih elementov KPP in njihove legitimnosti.
Statut Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in
Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča → Razjasnila sta številne dileme
mednarodnega kazenskega prava in poudarila najmanjši skupni imenovalec materialnih in
procesnih kavtel v kazenskih postopkih. Pomenita hibridni kompromis med kontinentalnim
pravom mešanega postopka in anglosaškim pravom akuzatornega tipa. Njun nastanek je
spodbudila skupna težnja po inkriminaciji nekaterih najhujših kd zoper človečnost in
mednarodno pravo.

15. Ali je v Sloveniji sodno prakso mogoče šteti kot vir kazenskega procesnega prava?
Obrazložite!
Sodna praksa in kazenskopravna znanost nista vira KPP. Vendar se sodna praksa pri razlagi
obravnavanih primerov nanju opira.

Judikatura (stališča višjih sodišč in Vrhovnega sodišča RS): olajšujejo razreševanje konkretnih
pravnih primerov po vzoru rešitev, s katerimi so bili razrešeni podobni pravni primeri. Vrhovno
sodišče RS vodi evidenco sodne prakse sodišč in spremlja sodno prakso meddržavnih sodišč in
skrbi za enotno sodno prakso. To svojo zakonsko pristojnost uresničuje na občnih sejah, na
katerih:
• Sprejema načelna pravna mnenja o vprašanjih, ki so pomembna za enotno uporabo zakona
• Sprejema pravna mnenja o vprašanjih sodne prakse
• Določa način spremljanja sodne prakse na sodiščih
• Odloča o pobudah za izdajo ali spremembo zakona
Tako pomembno vpliva na oblikovanje sodne prakse in nakazuje morebitno potrebo po zakonskih
spremembah.

Znanost: s svojo doktrinarno razlago pomembno pripomore k razumevanju posameznih procesnih

institutov in zagotavlja podlago za njihovo lažjo in zanesljivejšo uporabo v sodni praksi. Hkrati
razvija nauk o KPP.

9
VELJAVNOST PREDPISOV KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA (časovna, krajevna, osebna)
16. Kakšno je stališče pravnega sistema Republike Slovenije do retroaktivne
veljavnosti Zakona o kazenskem postopku?
Za KPP velja v nasprotju s KMP, da se uporablja tako za obravnavanje vseh bodočih kazenskih
zadev ne glede na čas njihove storitve kakor tudi za obravnavanje vseh tekočih zadev. To pa
ne pomeni, da imajo predpisi retroaktivno veljavnost (155URS). Veljavnost procesnih dejanj se
vrednoti po zakonu, ki je veljal v času, ko je bilo takšno procesno dejanje opravljeno (časovna
veljavnost – tempus regit actum). Če je bil del procesa izveden po predpisih, ki so se pozneje
spremenili, opravljena procesna dejanja obdržijo svojo veljavo, postopek pa se nadaljuje po
zakonu, ki je vstopil v veljavo in razveljavil prejšnji zakon. To utemeljuje dejstvo, da se KPP
razvija s težnjo po izoblikovanju čimbolj dognanih procesnopravnih institutov in po čimbolj
doslednem spoštovanju človekovih pravic in svoboščin. Nov zakon je povzdignil varstvo teh
pravic in s tem pravic obdolženca na višjo raven pravne kulture.
Izjeme: za nekatere tekoče zadeve je v prehodnih določbah določen poseben režim → 556-560
ZKP → 559: vložitev zahteve za varstvo zakonitosti je možna tudi po izteku 3mesečnega roka
zoper sodno odločbo, ki je postala pravnomočna pred uveljavitvijo tega zakona, zoper sodni
postopek, ki je tekel pred tako pravnomočno odločbo pa v 2 letih po uveljavitvi novega zakona.

17. Kakšna je razlika med materialno in procesno kazenskopravno imuniteto?

MATERIALNA: Pomeni, da oseba, ki jo uživa, ni kazensko odgovorna za mnenje, ki ga je dala v
procesu odločanja pri organu, kjer to funkcijo odločanja opravlja. Izključuje odgovornost za
ravnanje. Namen je omogočiti članom predstavniških teles in sodnikom svobodno in neodvisno
odločanje.
• Poslanci DZ (83/I URS)
• Poslanci Državnega sveta (100/II URS)
• Sodniki Ustavnega sodišča RS (167 URS)
• Vsakdo, ki sodeluje pri sojenju (134/I URS)

PROCESNA: Izključuje možnost kazenskega pregona oz. pasivno procesno legitimacijo in tako
onemogoča, da bi se oseba, ki jo uživa, znašla v kazenskem postopku kot obdolženec. Pomeni
procesno oviro za kazenski pregon osebe, čeprav je storila kd. Vrste:
• Absolutna (za kazerokoli kd)
• Relativna (za posamično kd)
• Poklicna (kd v zvezi z opravljanjem določene funkcije)
• Nepoklicna (ne glede na zvezo s funkcijo)
• Stalna (tudi po prenehanju funkcije zaradi katere je bila dodeljena)
• Začasna (ugasne s prenehanjem funkcije)
• Pogojna (če pristojni organ na zahtevo organa kazenskega pregona v konkretnem
primeru presodi, ali naj se pregon dovoli ali ne)
• Brezpogojna (zagotavlja obstoj situacije predvidene v zakonu)

18. Poslanec Državnega zbora Republike Slovenije izvrši kaznivo dejanje poneverbe v
službi po 1. odstavku 263. člena KZ. Ali se lahko po trenutno veljavni zakonodaji
zoper njega prične kazenski pregon enako kot zoper vse ostale državljane Republike
Slovenije? Kaj pa v primeru, če bi bil poslanec Državnega zbora zaloten pri kaznivem
dejanju umora po 1. odstavku 127. člena KZ?
Poslanska imuniteta (83/II in III URS): Je nepoklicna, relativna, začasna in pogojna. Pomeni,
da poslanec ne sme biti priprt niti se zoper njega, če se sklicuje na imuniteto, ne sme začeti
kazenski postopek brez dovoljenja DZ, razen če je bil zaloten pri kd, za katero je predpisana
kazen zapora nad 5 let. DZ pa lahko prizna imuniteto tudi poslancu, ki se nanjo ni skliceval ali
ki je bil zaloten pri kd, za katero je zagrožena kazen zapora nad 5 let. To pomeni, da vprašanje
imunitete v vsakem primeru presoja DZ.
Enaka imuniteta se priznava tako poslancem DZ kot poslancem DS.
Posledice se zrcalijo v določbah ZKP: državni tožilec ne more zahtevati preiskave in neposredno
vložiti obtožnice, relativni zastaralni roki ne tečejo.

19. Katerim osebam poleg poslancev Državnega zbora je po trenutno veljavnih

slovenskih predpisih priznana procesna kazenskopravna imuniteta?
Procesno kazenskopravno imuniteto delimo na:
 Politično-administrativna imuniteta
• Poslanska imuniteta
• Imuniteta ustavnih sodnikov (enako kot poslanci, presoja jo DZ)

10
 • Imuniteta sodnikov (brez dovoljenja DZ ne sme biti priprt in se ne sme
začeti kazenski postopek, o vložitvi zahteve za dovoljenje se mora obvestiti Sodni svet
in Ministrstvo za pravosodje)
 Mednarodnopravna imuniteta
• Šefi držav, predsedniki vlad, ministri za zunanje zadeve in drugi člani
specialnih misij visokega ranga (je absolutna, kodificirana v Konvenciji o specialnih
misijah)
• Diplomatski predstavniki tujih držav (je absolutna in začasna, država
predstavnika se ji lahko odpove, niso zavezani nastopiti kot priče)
• Konzularni predstavniki tujih držav (je relativna, Dunajska konvencija o
konzularnih odnosih)
• Mednarodni uslužbenci (je absolutna, Konvencija o privilegijih in imunitetah
ZN, Statut Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo – 30.člen,
Rimski statut Mednarodnega kazenskega sodišča – 48.člen)
• Osebe, ki uživajo svoboden prehod → salvus conductus (priče in izvedenci
imajo jamstvo, da se zoper njih v državi prosilki pomoči ne bo sprožil in vodil kazenski
postopek za kd, ki so jih morda storili pred prihodom v to državo iz države, ki takšno
pomoč daje)

20. Kaj mora storiti sodišče, če od državnega tožilca dobi zahtevo za preiskavo ali
obtožnico zoper osebo, ki se sklicuje na imuniteto in ki jo varuje imuniteta (obkrožite
pravilni odgovor):
a.) zaprositi Državni zbor za dovoljenje za pregon;
b.) zaprositi obdolženca za dovoljenje za pregon;
c.) zavrniti zahtevo za preiskavo; prekiniti morebiti že začeto preiskavo; zavreči
vloženo obtožnico;
d.) izpeljati postopek ne glede na sklicevanje obdolženega na imuniteto;
e.) čakati, da obdolžencu poteče funkcija, zaradi katere mu je priznana imuniteta.

TEMELJNA NAČELA KAZENSKEGA PROCESNEGA PRAVA in POSTOPKA

21. Kakšen je pomen temeljnih načel kazenskega procesnega prava? Pojasnite tudi,
kakšna je razlika med pravnim pravilom in pravnim načelom!
Načela KPP so sinteza procesnih predpisov, ki izvirajo iz notranjega in mednarodnega prava.
Omogočajo sistematizacijo procesnih predpisov in tako pripomorejo k njihovemu boljšemu
razumevanju in razumevanju procesnopravnega sistema kot celote. Pomen načel lahko
motrimo iz 2 zornih kotov:
Zakonodajni pogled: Zakonodajalcu dajejo smernice za zakonsko ureditev procesnopravne
materije ali določenega procesnega problema. Tako razkrivajo tip kazenskega postopka in to,
do kolikšne mere sprejema KPP določene države mednarodno priznana merila varstva
človekovih pravic.
Praktični pogled (na ravni uporabe prava): So pripomoček za razlago procesnih predpisov,
predvsem tam, kjer ti vsebujejo pravne standarde ali pravne praznine. Pomembna so za
konstrukcijo sistema kazenskega postopka in za pravilnejšo, lažjo in zanesljivejšo uporabo
procesnega prava. Negativna stran pa je v tem, da načela temeljna načela niso nespremenljiva
in lahko že preživela načela, ki so se spremenila iz nekdanje gonilne sile v dogmo, zavirajo
sproščeno analizo aktualnih procesnih problemov in nadaljnji razvoj KPP.

Pravno pravilo:
• Določa tip vedenja in ravnanja, ki ne dopušča izbire.
• Je zakonska določba, ki je predmet pravne razlage glede na pravno pomembna
dejstva, ki naj se po njem presojajo.
• Je pravna norma kot optimalizacija zapovedi, ki zahteva uresničitev določenega cilja v
največji mogoči meri in je zavezujoče, če so izpolnjeni vsi elementi dispozicije. Načela
se ujemajo s pravili takrat, ko odražajo njihove temeljne pravne pojme, za katere
dajejo idejne, interpretativne smernice njihove pravne razlage.

Pravno načelo:
• Posreduje vrednostno merilo, kako naj se ravna v določenem pravnem razmerju, v
katerem so določeni subjekti nosilci določenih tipov vedenja in ravnanja.
• Je vrednotenje, ki ne pomeni le izbire med dvema ali več mogočimi rešitvami, temveč
omogoča razlago, kaj pravno pravilo pomeni glede na dejstva kot predmet presojanja.

11
 • So vrednostne merila, ki usmerjajo vsebinsko opredeljevanje pravnih pravil in način
njihovega uresničevanja. Vrednostna načela so lahko vsebovana že v samih pravnih
pravilih ali pa so se razvila v sodni praksi.

22. Temeljna načela kazenskega procesnega prava in postopka kategoriziramo v pet

skupin. Naštejte načela, ki sodijo v posamezno skupino:

a. USTAVNA NAČELA
 Načelo pravičnosti
 Načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem) – 31 URS
 Načelo domneve nedolžnosti – 27 URS
 Temeljna načela, ki določajo predpostavke za omejevanje človekovih pravic v
kazenskem postopku
b.NAČELA, KI ZADEVAJO ZAČETEK KAZENSKEGA POSTOPKA
 Načelo akuzatornosti
 Načelo oficialnosti
 Načelo legalitete

c. NAČELA, KI ZADEVAJO POTEK KAZENSKEGA POSTOPKA

 Preiskovalno (inkvizitorno)
 Razpravno (kontradiktorno) načelo
 Načelo ustnosti
 Načelo neposrednosti
 Načelo proste presoje dokazov
 Načelo javnosti
 Načelo materialne resnice

d.NAČELA POVEZANA Z ORGANIZACIJO KAZENSKIH SODIŠČ

 Načelo neodvisnosti in nepristranskosti
 Načelo volilnosti sodnikov
 Načelo trajnosti sodniške funkcije
 Načelo nezdružljivosti sodniške funkcije
 Načelo imunitete
 Načelo sodelovanja državljanov pri sojenju

23. Načelo pravičnosti – najvišje procesno načelo:

Kakšen je pravičen kazenski postopek?
To je postopek, ki:
• Prepoveduje diskriminacijo, torej razlikovanje med strankama, ki bi
zmanjševala ali omejevala njune pravice brez opravičila v razlikah med njunima
procesnima položajema (enakost pred sodiščem).
• Ugotavlja kazensko odgovornost storilca kd in izrek morebitne sankcije izvrši v
skladu z oblastnimi pravnimi standardi (načelo zakonitosti)
• Zagotavlja potek kazenskega postopka pred državnim organom z lastnostmi
samostojne in neodvisne državne sodniške oblasti (pravica do sodnega varstva)
• Zagotavlja obdolžencu tista temeljna jamstva, brez katerih učinkovita in
nekaopravna obramba ne bi bila mogoča (pravna jamstva v kazenskem postopku)

Kakšno je razmerje med načelom pravičnosti in pravico do poštenega sojenja

(right to fair trail) iz 6. člena Evropske konvencije o človekovih pravicah1?

1
6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah določa:
(1) Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ali o kakršnihkoli kazenskih
obtožbah zoper njega pravično in javno ter v razumnem roku odloča neodvisno, nepristransko in z zakonom
ustanovljeno sodišče. Sodba mora biti izrečena javno, toda tisk in javnost sta lahko izločena s sojenja deloma
ali v celoti v interesu morale, javnega reda ali državne varnosti, če to v demokratični družbi zahtevajo koristi
mladoletnikov ali varovanje zasebnega življenja strank, pa tudi tedaj, kadar bi po mnenju sodišča zaradi
posebnih okoliščin javnost sojenja škodovala interesom pravičnosti.
(2) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, velja za nedolžnega, dokler ni v skladu z zakonom dokazana
njegova krivda.
(3) Kdor je obdolžen kaznivega dejanja, ima naslednje minimalne pravice:
- da je takoj in podrobno seznanjen v jeziku, ki ga razume, z bistvom in vzroki obtožbe, ki ga
bremeni;
- da ima primeren čas in možnosti za pripravo obrambe;

12
 V jedru načela pravičnosti se nahaja pravica do poštenega obravnavanja. Ta v sami
ustavi ni neposredno določena, izhaja pa iz njenih številnih določb.
Načelo pravičnosti: 14, 19, 20, 22, 23, 25, 27, 28, 29, 31 URS

V katerih določbah Ustave RS se zrcali pravica do poštenega sojenja?

23 → pravica do neodvisnega in nepristranskega sodišča
23 → pravica do sojenja v razumnem roku
27 → domneva nedolžnosti
19/III in 29/4 → pravica do molka
29/1-2 → pravica do obrambe
29/2 → pravica do sojenja v navzočnosti
31 → prepoved ponovnega sojenja o isti stvari
11 in 26 → pravica do uporabe svojega jezika in pomoči tolmača

Ali pravilo »in dubio pro reo«, prepoved »reformatio in peius« in »beneficium
cohaesionis« utrjujejo ali omejujejo načelo pravičnosti?
In dubio pro reo – v dvomu v korist obdolženca
Reformatio in peius – prepoved spremembe na salabše
Beneficium cohaesionis – privilegij pridruženja

24. Načelo prepovedi ponovnega sojenja o isti stvari (ne bis in idem):
Kakšna je vsebina načela ne bis in idem?
31 URS → Nihče ne sme biti ponovno obsojen ali kaznovan zaradi kd, za katero je bil
kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen, ali je bila obtožba zoper njega
pravnomočno zavrnjena, ali je bil s pravnomočno sodbo obsojen ali oproščen.

Pojasnite trditev, da je načelo ne bis in idem negativna funkcija

pravnomočnosti!
Ustavna določb se nanaša tako na meritorne sodne odločbe (obsodilne in oprostilne
sodbe) kakor tudi na nemeritorne – formalne sodne odločbe (zavrnilna sodba, sklep o
ustavitvi kazenskega postopka, sklep o zavrženju kazenske ovadbe v primeru
poravnave) in zato pomeni negativno funkcijo pravnomočnosti.
Določbo 31 URS povzema 10 ZKP, ki v 10/II dodaja, da se sme spremeniti
pravnomočna sodna odločba v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi samo v
obsojenčevo korist in to ne glede na to, kdo je vložil takšno pravno sredstvo.

Ali poznamo v našem pravnem redu kakšno izjemo od načela prepovedi

ponovnega sojenja o isti stvari?
Institut vrnitve v prejšnje stanje → 58, 61, 62, 89 ZKP → Omogoča zasebnemu tožilcu,
oškodovancu in oškodovancu kot tožilcu možnost kazenskega pregona oz. obdolžencu
možnost pritožbe tudi v primeru pravnomočne sodbe oz. sklepa o ustavitvi postopka.
Ne bis in idem ne velja:
409 ZKP: če je bila s pravnomočnim sklepom zahteva za preiskavo zavrnjena, zato ker
je bil podan utemeljen sum, da je osumljenec/obdolženec storil kd. Na zahtevo
upravičenega tožilca se sem kazenski postopek znova uvesti, če se predložijo novi
dokazi (obnova postopka).
53 Evropska konvencija o mednarodni veljavnosti kazenskih sodb: če je dejanje, ki je
predmet pravnomočne sodbe, usmerjeno proti njenemu državljanu, njenim organom
oz. proti katerikoli njeni javni dobrini.

25. Načelo domneve nedolžnosti:

Ali je domneva nedolžnosti absolutna pravna predpostavka?
27 URS → Tisti, ki je obdolžen kd, velja za nedolžnega, dokler njegova krivda ni
ugotovljena s pravnomočno sodbo.
Je relativna pravna predpostavka. Kazenski postopke se začne zaradi obstoja
verjetnosti, da je določena oseba storila določeno kd. Prav tako pa obstaja verjetnost,
da je takšna predpostavka napačna. Domneva nedolžnosti je torej ovrgljiva pravna

- da se brani sam ali z zagovornikom po lastni izbiri; če tako zahtevajo interesi pravičnosti, pa
mu je potrebno zagotoviti brezplačno pomoč zagovornika, če nima sredstev, da bi ga plačal sam;
- da zaslišuje oziroma zahteva zaslišanje obremenilnih prič in da doseže navzočnost in
zaslišanje razbremenilnih prič ob enakih pogojih, kot veljajo za obremenilne priče;
- do brezplačne pomoči tolmača, če ne razume ali govori jezika, ki se uporablja pred sodiščem.

13
 predpostavka, ker se v nasprotnem primeru kazenski postopek sploh ne bi mogel
začeti, oz. pomeni dinamični prenos dokaznega bremena.

Katere tri bistvene posledice ima domneva nedolžnosti?

• Obdolžencu se ni treba braniti. V postopku lahko ostaja popolnoma pasiven, z
izjemo dolžnosti, da se postopka fizično udeležuje.
• Dokazno breme leži na tožilcu.
• Sodišče mora v dvomu odločiti v korist obdolženca (in dubio pro reo) –
domneva krivde je lahko napačna

26. Katera so temeljna načela, ki določajo predpostavke za omejevanje človekovih

pravic v kazenskem postopku? Podrobneje opredelite načelo sorazmernosti
(vključno s kriteriji, kdaj je temu načelu zadoščeno)!
• Načelo utemeljenega suma oz. določene stopnje verjetnosti (poglavje o
procesnih dejanjih dokazovanja!)
• Načelo pravnosti: Pravna država je tista, pri kateri je pravnost poudarjena kot
njena posebna značilnost. Pravo se uresničuje na treh ravneh: teoretični, zakonodajni
in praktični. Za pravno državo je pomembno, da imajo zakoni svoj izvor v ustavi in
da se uresničujejo v skladu s svojim družbenim smislom. To je doseženo, če so
zakoni jasni in razumljivi. Pravnost pomeni pravno varnost, da bodo vsi državljani v
enakih družbenih situacija enako in enakopravno obravnavani – princip egalitete.
Spoštovanje načela pravnosti zagotavlja spoštovanje človekovih pravic in svoboščin.
Zato je dolžnost državnih organov, da dosledno spoštujejo zakon. Njihova
upravičenja omogočajo poseg v osebnostno svobodo le pod strogo določenimi
pravnimi pogoji, ker le na tak način uresničevanje prava daje državi lastnost pravne
in socialne države. Vse to se odraža v omejevanju pravic v kazenskem postopku.
• Načelo določenosti v zakonu (določenost zakonski pogojev za poseg v
človekove pravice): Pravice in svoboščine je mogoče omejiti le na način, ki je določen
v zakonu. Poseg v pravico je mogoč le, če je to nujno, da se zavarujejo svoboda in
pravice drugih ali pravna ureditev ter če je o takem posegu odločilo sodišče. To
načelo je procesnopravni odraz načela zakonitosti. Velja: nullus actus sine lege.
Ukrepi določeni z zakonom so numerus clausus.
• Načelo sodnega nadzora: Poseg v človekove pravice lahko odreja le sodišče. Če
ga odredi drug državni organ, zakonitost in primernost takšnega ukrepa presoja
sodišče.
• Načelo sorazmernosti

NAČELO SORAZMERNOSTI:
Spoštovanje tega načela zagotavlja, da določen poseg v obdolženčeve človekove pravice ne bo
globlji, kot je nujno potrebno. V širšem pomenu pomeni sorazmernost, da morajo biti ukrepi
primerni in potrebni, v ožjem pa označuje proporcionalnost. Takšen poseg je dopusten le, če je
v razmerju s ciljem, torej s tisto dobrino, ki naj se s posegom zavaruje. 20URS → »neogibno
potrebno/ nujno«
Temu načelu je zadoščeno:
• Če je cilj posega v pravico jasno določen
• Če je cilj posega legitimen
• Če je poseg pravno dopusten (v skladu z ustavo, zakoni in mednarodnimi pravnimi
akti)
• Če so izbrana sredstva primerna, uporabna in mogoča
• Če je poseg za dosego cilja potreben
• Če je podano sorazmerje (proporcionalnost) med posegom v ustavno pravico in
koristijo, ki se z njim pridobi v prid družbe

Načelo velja za zakonodajalca, izvršilno oblast (državnega tožilca in policijo) in sodišče.

Predvideva tehtanje, ali naj se izvrši določen ukrep/poseg ali ne, po treh merilih:
• Primernost → zakonodajalec lahko predpiše samo poseg v obliki takšnega ukrepa, ki je
primeren za uresničevanje določenega legitimnega cilja (namena)
• Nujnost → poseg je nujen za določen cilj, če tega ni mogoče doseči z nobenim izmed
ukrepov milejše narave

14
 • Uravnoteženost → pomeni, da je intenziteta posega prilagojena nevarnosti. Pri
odločanju o posegu je treba upoštevati zagroženo kazen (npr. za pripor prostostna
kazen) in konkretno težo očitanega kd.

27. Načelo akuzatornosti:

Kaj je bistvo tega načela?
Kazenski postopek se lahko uvede le na zahtevo upravičenega tožilca. Zakon na tak
način poudarja, da sta funkciji kazenskega pregona in sojenja ločeni. To pomeni:
• Da je kazenski postopek v svojem obstoju eksistenčno vezan na zahtevo
upravičenega tožilca. Brez takšne zahteve ga ni mogoče začeti, če pa se je začel in
tožilec zahtevo za kazenski pregon umakne, se mora prekiniti. V tej predpostavki je
izraženo tradicionalno načelo akuzatornosti – nullo auctore nullus iudex (kjer ni
tožnika ni sodnika). Kršitev tega načela je procesno sankcionirana kot absolutna
bistvena kršitev.
• Da obstaja subjektivna in objektivna vezanost. To pomeni, da se kazenski
postopek lahko začne in teče le zoper osebo, na katero se nanaša zahteva za
pregon, in samo za kaznivo dejanje, opisano v zahtevi za preiskavo ali v obtožnem
aktu. Kršitev zahteve po objektivni identiteti med obtožbo in sodbo je procesno
sankcionirana kot absolutna bistvena kršitev.

Kako se v sklop načela akuzatornosti vključuje načelo kontradiktornosti?

Akuzatornost v ožjem pomenu pomeni strogo ločenost vseh treh temeljnih procesnih
funkcij (obrambe, obtožbe in sojenja). Postopek ima naravo spora dveh enakovrednih
strank pred nepristranskim sodiščem.
Akuzatornost v širšem pomenu zadeva razpravno načelo (načelo kontradiktornosti
-contra dicere - dokaze pred sodiščem izvajajo izključno stranke, uspeh je odvisen od
uspeha njunega dokazovanja). Odločitve sodišča so po načelu dispozitivnosti
(=procesna dejanja dokazovanja so odvisna od pobude strank) odvisne od pobud
strank. Sodišče tako s svojo pasivno zadržanostjo ohranja nepristranskost, saj odloča o
sporu dveh enakopravnih strank. Sodišče strankama omogoči, da se vsaka izreče o
stališčih nasprotne stranke. Takšna kontradiktornost med strankama omogoča sodišču,
da presodi sprejemljivost njunih stališč šele potem, ko sliši procesne izjave obeh strank
(audiatur et altera pars – da se resnica spozna, je treba slišati obe plati zvona).
Kontradiktornost kot bistvena komponenta načela akuzatornosti (nekateri jo imenujejo
tudi argumentirana kontradiktornost), zavezuje sodišče k sprejemanju dokazov, s
katerimi se preverja verodostojnost nasprotujočih si tez o obstoju določenih pravno
pomembnih dejstev. Vendar načelo kontradiktornosti v našem kazenskem postopku ni
dosledno izvedeno, ker izvajanje ni odvisno le od dispozitivnosti strank. Sodišče mora
enako pazljivo ugotoviti in preizkusiti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot
tista, ki so mu v korist (17 ZKP).

Pojasnite pojem »audiatur et altera pars«. (glej zgoraj)

28. Načelo oficialnosti:

Načelo oficialnosti ima trojen pomen. Opredelite ta pomen v vseh treh
razsežnostih!
• Državni organ kazenskega pregona po uradni dolžnosti (ex officio – po uradni
dolžnosti) in v državnem (javnem) interesu začne in vrši kazenski pregon ne
glede na voljo oškodovanca.
• Pomeni merilo, po katerem delimo vsa kazniva dejanja v tri skupine.
• Pomeni opravljanje procesnih dejanj, za katera se sodišče odloči po uradni
dolžnosti, neodvisno od pobude strank (npr. preiskovalni sodnik mora kljub
priznanju zbrati še druge dokaze).

V katere tri skupine je mogoče razdeliti kazniva dejanja glede na sistem

obtožbe, ki temelji na načelu oficialnosti?
• Kazniva dejanja za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti → vsa kd,
razen tistih, ki se preganjajo na predlog ali na zasebno tožbo.
• Kazniva dejanja za katera se storilci preganjajo po uradni dolžnosti, vendar na
predlog oškodovanca → predlog mora podati oškodovanec, pregon pa se nato
nadaljuje po uradni dolžnosti, upravičenec mora predlog podati v 3 mesecih,
ko je zvedel za kd in storilca, predlog lahko umakne do konca glavne

15
 obravnave, posledica je ustavitev postopka → kadar KZ v posebnem delu tako
določa npr. neupravičena osebna preiskava, prisiljenje, lahka telesna
poškodba, grdo ravnanje, neupravičeno prisluškovanje in zvočno snemanje,
kršitev tajnosti občil, kršitev nedotakljivosti stanovanja, kršitev avtorskih
pravic…
• Kazniva dejanja za katera se storilci preganjajo na zasebno tožbo → tista, za
katera je v KZ izrecno predviden tak način pregona, to so: kd zoper čast in
dobro ime, kd zoper premoženje, če je storilec v bližnjem razmerju z
oškodovancem in prikrivanje.

29. Načelo legalitete:

Kakšna je vsebina načela legalitete?
Državni tožilec je v primeru kd, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, dolžan začeti
kazenski pregon in ga vršiti tako dolgo, dokler so za to izpolnjeni dejanski in pravni
pogoji. Državni tožilec prosto presoja, ali so podani dokazi o utemeljenosti verjetnosti
obstoja kd. Začetku pregona se ne more izogniti zaradi morebitnih razlogov
smotrnosti. Po tem načelu začetek postopka in njegovo vzdrževanje v teku nista
odvisna od volje državnega tožilca. Kazenski pregon za državnega tožilca namreč ni
samo upravičenje, temveč tudi dolžnost.
Pogoji pravne narave za pregon: obstoj okoliščin, ki so znak kd, obstoj procesnih
predpostavk, ki zavezujejo tožilca k pregonu.
Pogoji stvarne narave za pregon: ali je dovolj dokazov, ki utemeljujejo sum, da je bilo
storjeno domnevno kd

Opredelite načelo oportunitete kot nasprotje načelu legalitete!

Začetek kazenskega postopka in njegov tek nista odvisna od volje oškodovanca.
Državni tožilec v vsakem posameznem primeru posebej presoja, ali je pregon smotrn,
primeren ali oportun. Državni tožilec je pooblaščen, ne pa tudi dolžan začeti pregon in
v njem vztrajati. (opurtuniteta = smotrnost kazenskega pregona)
ZKP načela legalitete ne uveljavlja absolutno. Ni dolžnosti pregona:
Razlogi pravne narave:
• dejanje ni kd, ki se preganja po uradni dolžnosti
• podane okoliščine, ki izključujejo pregon (amnestija, pomilostitev, zastaranje)
• ni potrebnega dovoljenja za pregon (imunitete)
• ni predloga oškodovanca za pregon
• gre za izročitev

Razlogi stvarne narave:

• Ni podan utemeljen sum, da je bilo storjeno kd
• Podane okoliščine, ki izključujejo protipravnost
• Podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost (neprištevnost
storilca, dejanska zmota v ožjem pomenu, dejanska zmota v širšem pomenu –
putativni silobran, skrajna sila, opravičljiva pravna zmota)
• Kazenski pregon mladoletnika ni oportun, če gre za kd, za katero je zagrožena
denarna kazen ali zapor do 3 let + pregon ne bi bil smotrn zaradi okoliščin,
prejšnejga življenja in osebnostnih lastnosti (kumulativno)
• Gre za dejanje majhnega pomena
• Je smotrno, da se zadevo odstopi v postopek poravnavanja
• Je smotrno, da se kazenski pregon pogojno odloži
• Ni smiselno začeti pregona oz. je od njega smiselno odstopiti, če se sme kazen
odpustiti + če je predpisana denarna kazen ali zapor do 1 leta, obdolženec pa
je zaradi dejanskega kesanja preprečil škodljive posledice ali poravnal vso
škodo (alternativno)
• Je smisleno, da se pregon odstopi tuji državi

Ali instituti odvračanja kazenskega pregona (= poravnava, odloženi pregon)

sovpadajo z načelom legalitete ali z načelom oportunitete? Pojasnite te
institute!
PORAVNAVA (kumulativno)
• Če gre za kd za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let in sta
osumljenec in oškodovanec v poravnavo privolila
• Če takšno poravnavo dopušča:

16
 - vrsta in narava dejanja
- okoliščine, v katerih je bilo storjeno
- osebnost storilca
- njegova predkaznovanost za istovrstna ali druga kd
- stopnja njegove kazenske odgovornosti

POGOJNO ODLOŽENI PREGON (kumulativno)

• Če gre za kd za katero je zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let
• Če oškodovanec s tem soglaša
• Če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih državnega tožilca in izpolniti
določene naloge, s katerimi se ublažijo ali odpravijo škodljive posledice kd v roku,
ki ne sme biti daljši od 6 mesecev, za preživninske obveznosti pa ne daljši od 1
leta. Naloge so:
- odprava ali poravnava škode
- plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v dobrodelne namene ali v
sklad za povračilo žrtvam kd
- oprava kakšnega splošno koristnega dela
- poravnava preživninskih obveznosti

Sovpadata z načelom opurtunitete.

30. Dopolnite stavek: »načelo, skladno s katerim mora sodišče po uradni dolžnosti
ugotavljati vsa tista dejstva, za katera misli, da so pomembna za pravilno presojo
v konkretnem primeru, imenujemo PREISKOVALNO (INKVIZITORNO) NAČELO.« 17ZKP

31. Kaj pomeni razpravnost (kontradiktornost) v ožjem in kaj v širšem pomenu

besede?
Razpravnost v ožjem pomenu besede predvideva pravico procesnih strank izreči se o
stališčih in procesnih dejanjih nasprotne stranke (argumentirana kontradiktornost).
Razpravnost v širšem pomenu besede pomeni pravico strank, da samo zbirajo in navajajo
dokaze ter preizkušajo verodostojnost dokazov nasprotne stranke, ne da bi pri tem
sodelovalo pri zbiranju procesnega gradiva tudi sodišče (razpravna maksima).
Kontradiktornost (16 ZKP) kot temeljno značilnost akuzatornega postopka nekateri
pojmujejo kot podnačelo načela akuzatornosti. Zagotavlja večko mero objektivnosti, ker:
• Je preverjanje hipoteze o krivdi ločeno od oblikovanja te hipoteze.
• Stranki nadzorujeta dotok informacij in odločata o tem, kaj naj bo predmet
dokazovanja, medtem ko vodi formiranje hipotez preiskovalca k selektivni in zato
neobjektivni percepciji pravno pomembnih dejstev.
• Je vloga sodnika pasivna.

32. Načelo ustnosti v kazenskem postopku se šteje kot pogoj za uresničevanje načela
neposrednosti in načela javnosti. Ali načelo ustnosti pomeni, da v kazenskem
postopku ni potrebno vodenje zapisnika o posameznih procesnih dejanjih v tem
postopku?
Po tem načelu sodišče presoja dokazni pomen le tistega gradiva, ki je bilo predmet ustne
razprave na glavni obravnavi.
Načelo ustnosti ne izključuje pisnosti, ker se predvideva, da so procesno upoštevane izjave
zapisniško ugotovljene. Vendar se kot pogoj veljavnosti izjav postavlja zahteva, da lahko
sodišče opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili predmet presoje na glavni obravnavi.
To načelo omogoča kontradiktornost v najbolj impresivnem pomenu besede. Je antipodno
načelu pisnosti kot načelu inkvizitornega kazenskega postopka (quod no nest in actis non est in
mundo).
Od načela neposrednosti se razlikuje po tem, da ima širši obseg (nanaša se na celotno
procesno komunikacijo strank in sodišča ter drugih udeležencev). Povezano je z načelom
javnosti, ker omogočajo le ustno izražene procesne izjave javnosti, ki nimajo pravice do
vpogleda v kazenski spis, nadzor nad delom sodišča.

33. Katero načelo se zrcali v določbi 1. odstavka 355. člena ZKP, po kateri »sodišče
opre sodbo samo na dejstva in dokaze, ki so bili pretreseni na glavni obravnavi«?
Podrobneje opredelite to načelo!
Načelo ustnosti (glej zgoraj)

17
34. Kako se zagotavlja načelo neposrednosti med prekinitvijo in kako med preložitvijo
glavne obravnave?
Načelo neposrednosti pomeni, da mora sodišče vzeti za podlago sodbe le tista dejstva, ki jih je
zaznalo neposredno na glavni obravnavi ob izvedbi izvirnih (originarnih) dokazov. S tem
sodišče lažje izoblikuje psihološko oceno verodostojnosti in tehtnosti dokaza.
• Načelo neposrednosti in nezamenljivost sodnika: Preložena glavna obravnava se mora
začeti znova, če se je spremenila sestava senata. Enako velja, če se je glavna
obravnava prekinila in se ne more nadaljevati pred istim senatom.
• Kontinuiteta in koncentracija procesnih dejanj na glavni obravnavi: Do prekinitve lahko
pride iz več različnih razlogov (odmor, potekel delovni čas, priskrba dokazov…). Če se
obravnava prekine za več kot 8 dni, je treba upoštevati predpise o preložitvi. Če je bila
glavna obravnava preložena za več kot 3 mesece, se mora začeti znova in se morajo
vsi dokazi izvesti znova. Drugače se obravnava nadaljuje, predsednik senata pa na
kratko pove potek prejšnje glavne obravnave.
• Načelo neposrednosti v različnih fazah kazenskega postopka : v polni meri prihaja do
izraza šele na glavni obravnavi.
• Načelo neposrednosti in prepoved sojenja v nenavzočnosti strank: Navzoči morata biti
obe stranki. Če nista, gre za absolutno bistveno kršitev kazenskega postopka.
• Načelo neposrednosti in kd, storjeno na glavni obravnavi : Če kd stori obtoženec, se
obravnava razširi tudi na to kd (tožilec lahko obtožbo poda tudi ustno). Če kd stori drug
udeleženec, se lahko obravnava prekine in se začne soditi o storjenem kd, ali pa se
sodi po končani glavni obravnavi. Ni mogoče soditi takoj, če so podani razlogi za sum,
da je priča ali izvedenec na glavni obravnavi krivo izpovedal.

35. Kaj je bistvo načela proste presoje dokazov? Kakšna je razlika med prosto presojo
dokazov v anglo-ameriškem pravu in po ZKP?
Sodišče ocenjuje izvedene dokaze v skladu s svojo logično in psihološko analizo, pri čemer ni
vezano z nobenimi zakonskimi pravili o tem, kako naj presoja njihovo dokazno vrednost. Ocena
dokazov po prosti presoji se lahko izvaja na dva načina:
• Po prvem sodišče ni dolžno, da v obrazložitvi sodbe navede razloge za svoje
prepričanje (anglo-ameriško pravo) → porota oblikuje svojo odločitev o obstoju kd na
podlagi svojega notranjega prepričanja, odločitev prinesejo na podlagi odgovora na
vprašanje kriv ali ni kriv. Sodnik tako razglaša sodnbo ne glede na to ali je prepričan ali
ne in ni dolžen argumentirati svoje odločitve.
• Po drugem načinu mora sodišče svojo prosto presojo izoblikovati na podlagi ocene
dokazov, ki mora biti logična, izkustveno sprejemljiva in jo je mogoče preveriti (ZKP) →
Odločitev sodišča mora biti obrazložena. Sodišče mora navesti določno in popolnoma,
katera dejstva šteje za dokazna ali nedokazna in iz katerih razlogov. Sodišče ni vezano
na dejstva, ki so bila ugotovljena v drugem sodnem postopku. Obrazložitev je sredstvo,
ki varuje pred samovoljo, diskrecionarnostjo in arbitrarnostjo. Pravilo in dubio pro reo:
v dvomljivih procesnih situacijah se mora šteti premalo zanesljiva dokazana dejstva, ki
naj bi obdolženca obremenjevala, za neobstoječa (obremenilna + nedokazana =
neobstoječa, razbremenilna + nedokazana = obstoječa).

36. V čem je razlika med dokaznim pravilom in dokazno prepovedjo? Pojasnite, ali je
po ZKP sodišče vezano na formalne dokazne prepovedi! Kaj pa na formalna
dokazna pravila?
Formalna dokazna pravila so vnaprej določena (običajno zakonsko) pravila, po katerih mora
sodišče presojati pomen določenega dokaza. So sinonim za zakonsko oceno izvedenih dokazov,
saj so predmet uporabe v postopku ocenjevanja dokazov šele potem, ko je določen dokaz že
izveden. So negacija načela proste presoje dokazov in vodijo k formalni resnici. Pravila za
presojo dokazov so tipizirana in abstraktno določena. Sodišče ni vezano na nobena formalna
dokazna pravila. Poznamo dve različici:
• Pozitivna teorija zakonskih dokazov: sodišče je moralo šteti določeno dejstvo za
dokazano, če sta bili v konkretnem primeru podani z zakonom določeni količina in
kakovosti dokazov (inkvizitorni postopek → najstrožja kazen le, če je dejanje
obdolženec priznal ali sta bili podani izpovedi 2 prič)
• Negativna teorija zakonskih dokazov: sodišče ni moglo šteti določenega dejstva za
dokazanega, če se nista stekli tolikšna količina in kakovost dokazov, kot je bilo
določeno z zakonom. Če pa sta bili doseženi, je sodišču ostalo prepuščeno, da po
svojem prepričanju oceni, ali so določena dejstva dokazna ali ne.

18
 Dokazne prepovedi so
• dokazi, pridobljeni s kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih
svoboščin
• dokazi, pridobljeni s kršitvijo določb ZKP, če je zanje določeno, da se sodna odločba
nanje ne sme opreti
• dokazi, pridobljeni na podlagi takih nedovoljenih dokazov
Nanje ni mogoče opreti sodne odločbe in se jih izloči. Sodišče je na dokazne prepovedi vezano.
Upoštevati pa mora tudi določena pravila, ki veljajo za način dokazovanja posameznih dejstev
(pazi! Razlikuj od formalnih dokaznih pravil). Obstajajo namreč dejstva, ki jih je mogoče dokazati
le na način predpisan z zakonom. Primer: psihiatrični pregled za ugotovitev duševnih bolezni in
motenj, obdukcija za ugotovitev ali je smrt posledica kd. Sodišča tudi ne veže avtoriteta
izvedenskega mnenja. Nadalje zakon določa pravila za postopek pridobivanja posameznih dokazov
(zaseg predmetov, hišna in osebna preiskava, pregled poštnih pošiljk).

37. Kakšne so razsežnosti oziroma kakšne so omejitve načela javnosti v kazenskem

postopku?
 Zagotavlja nadzor demokratične javnosti nad delom sodišča. → zagotavlja elementarno
podlago za legitimnost odločitve sodišča in jr konstitutivno zagotovilo objektivnega
kazenskega postopka.
 Vzgojni in preventivni pomen → nezakonita izključitev javnosti pomeni absolutno
bistveno kršitev določb kazenskega postopka.

Omejitve (pazi! Razlikuj med javnostjo, ki velja za stranke in splošno javnostjo):

• Predhodni postopek → splošna javnost je izključena (24 ZKP: le sodna
obravnave so javne in sodbe se izrekajo javno), to velja vselej v postopku zoper
mladoletnike.
• Glavna obravnava → praviloma javna (vpogled širši javnosti), vstop se lahko
prepove le določenim osebam iz kriminalitetnopolitičnih razlogov (ne: mladoletne osebe,
priča, ki še ni bila zaslišana, izvedenec, ki še ni podla svojega mnenja, osebe, ki motijo
red…). Sodišče sme po uradni dolžnosti ali na predlog strank izključiti javnost s celotne
glavne obravnave ali njenega dela, če je to potrebno zaradi varovanja tajnosti, javnega
reda, morale, osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanke, koristi
mladoletnika in če bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti. V tem
primeru izključitev za stranke, oškodovanca ter njihove zastopnike in zagovornike ne
velja (dolžni varovati kot tajnost vse, kar izvejo). Javnost vselej velja za razglasitev
izreka sodbe (tudi če je bila javnost iz glavne obravnave izključena). Dovoljeno je
poročanje v sredstvih javnega obveščanja, ni pa dovoljeno slikovno snemanje.
• Pritožbeni postopek → Pritožbeno sodišče na 2.stopnji odloča v senatu na seji
ali na glavni obravnavi. Na seji so stranke navzoče, javnost pa se sme izključiti le pod
zakonsko določenimi pogoji. Za obravnavo veljajo določbe v zvezi z javnostjo na glavni
obravnavi (glej zgoraj).

Slabosti:
Pritisk javnega mnenja – hiter in učinkovit kazenski postopek v smislu čim strožje kazni
Pretirana publiciteta – posnemanje storilcev kd

38. 17. člen ZKP: »(1) Sodišče in državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku,
morajo po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva, pomembna za izdajo zakonite
odločbe. (2) Enako pazljivo morajo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki
obdolženca obremenjujejo, kakor tudi dejstva, ki so mu v korist.« Ta določba
predstavlja uzakonitev načela MATERIALNE RESNICE.
Pojasnite ta pojem (vpisan za zgornjo črto!!).
Besedica »materialno« poudarja razliko med formalno, legalno resnico, ko je zakon
določal, kaj naj sodišče v konkretni situaciji šteje za resnično ter resnico, do katere je
sodišče prišlo na podlagi proste presoje dokazov, torej na podlagi logike in življenjskih
izkušenj.
Materialna resnica naj bi pomenila najvišjo stopnjo spoznanja o resničnosti dejstev v
kazenskem postopku ob razreševanju dileme, ali je resnica, do katere si lahko utre pot
spoznanje sodišče, absolutna ali relativna, in če je zgolj relativna, ali daje zadostno
moralno podlago za izrek obsodilne sodbe ter za vse njene nadaljnje posledice.

19
 Ali je resnica sredstvo, s katerim ugotavljamo, do katere mere je očitek obtožbe
utemeljen, ali je le sredstvo za razrešitev spora med strankama. Kot odgovor na to
vprašanje so se razvile številne teorije.

Kako ocenjujete predloge, da bi se 17. člen ZKP de lege ferenda spremenil

tako, da bi bilo sodišče dolžno po uradni dolžnosti preizkusiti in ugotavljati le
dejstva, ki so obdolžencu v korist oziroma ki ga razbremenjujejo?
Metodologija ugotavljanja pomembnih dejstev sodišča od drugih državnih organov bi se
morala razlikovati. Policija in državno tožilstvo bi morala preizkusiti in ugotoviti
obremenjujoča dejstva in dejstva, ki so obdolžencu v korist, sodišče pa le okoliščine, ki
obdolženca razbremenjujejo, če se za to ne bi zavzemali v zadostni meri državno
tožilstvo, zagovornik in sam obdolženec, vse to pa zato, da sodba ne bi bila krivična.
Spremenil bi se položaj sodišča, ki mu ne bi bilo več mogoče očitati, da je pristransko,
ker ne more izpolniti obeh zahtev z enako mero skrbnosti (sodišče se mora ukvarjati z
obtožbeno in obrambno hipotezo hkrati, kar pa glede na psihološke zakonitosti ni
uresničljivo, ker o tem odločajo subjektivni dejavniki).
Naš kazenski postopek bi se bistveno bolj približal akuzatornemu in še bolj utrdil
pravno varstvo obdolženca, če bi inkvizitorna maksima iz 17/I ZKP zavezovala sodišče,
da mora z enako mero pazljivosti preizkusiti resničnost dejstev, ki obdolženca
obremenjujejo, kakor tudi dejstev, ki so mu v korist, vendar s to razliko, da je ob
pomanjkanju ustrezne pobude strank dolžno po uradni dolžnosti ugotavljati le dejstva,
ki obdolženca razbremenjujejo, ne pa zanj tudi obremenjujočih dejstev.

39. Ali so v kazenskem postopku dovoljeni odmiki od načela materialne resnice?

Kateri instituti predstavljajo odstop od tega načela?
 Teorija odraza: resnica odraža lastnost sodbe, ki temelji na skladnosti naših predstav z
objektivno stvarnostjo.
 Teorija skladnosti (korespondence/adekvatnosti): priznava skladnost objekta in subjekta v
njunem kontemplativnem odnosu zaradi katerega sta enakopravna.
 Konsenzualna teorija: ugotavljanje resnice ni cilj kazenskega postopka, saj je resnica le
sredstvo, s pomočjo katerega ugotavljamo, ali je ni do kolikšne mere je očitek obtožbe
obdolžencu utemeljen. → zato načelo materialne resnice ni najvišje načelo KPP, temveč je
enakovredno drugim načelom, podrejenim načelu pravičnosti. Da resnica ni izključni cilj v
našem kazenskem postopku na najbolj nazoren način kažejo instituti, ki pomenijo odstop
od načela materialne resnice. Ti instituti so:
• Načelo objektivne identitete me obtožbo in obsodbo → sodba se lahko nanaša le na
dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi oz. na glavni obravnavi spremenjeni
ali razširjeni obtožnici (354/I ZKP)
• Prepoved reformatio in peius → prepoved spremembe sodbe v obdolženčevo škodo
glede pravne presoje dejanj in kazenskih sankcij, če je obtožbe podana le v
obdolženčevo korist (385 ZKP)
• Pravica privilegiranih prič, da se lahko oprostijo dolžnosti pričevanja, če so z
obdolžencem v takšnem odnosu kot ga določa zakon, čeprav bi izpovedbe le teh
pripomogle k spoznanju resnice (235, 236, 237 ZKP)
• Prepoved upoštevanja tistih spoznanj o okoliščinah kd, do katerih se ni prišlo na
način določen z zakonom, in njihova ekskluzija, ne glede na to, da na tak način
pridobljeni dokazi kažejo na resničnost obstoja pravno pomembnih dejstev (18/II in 83
ZKP)
• Pravica obdolženca do molka → ni se dolžan zagovarjati in tudi ne priznati kd (5/III
ZKP)

40. Pojasnite pojme:

Zakoniti sodnik → Sodnik, ki izvaja sodno oblast na enem ali več pravnih področjih,
na katero oz. na katera je pred začetkom koledarskega leta razporejen z letnim
razporedom dela.
Iudex incapax → To je absolutno nesposoben sodnik, kot tak sploh ne more izvajati
sodne funkcije. Pogoji (8.člen Zakona o sodniški službi):
• da je državljan Republike Slovenije in aktivno obvlada slovenski jezik
• da je poslovno sposoben in ima splošno zdravstveno zmožnost
• da je dopolnil 30 let starost

20
 • da ima v Republiki Sloveniji pridobljen strokovni naslov univerzitetni
diplomirani pravnik ali je končal enakovredno izobraževanje v tujini, priznano v
skladu z Zakonom o priznavanju in vrednotenju izobraževanja
• da je opravil pravniški državni izpit
• da je osebnostno primeren za opravljanje sodniške funkcije.
Iudex inhabilis → To je relativno nesposoben sodnik, ki ni sposoben objektivne
presoje. Presojajo se objektivni elementi sodnikove nepristranskosti. Če tak sodnik
kljub temu presoja kazensko zadevo, je to absolutna bistvena kršitev določb ZKP, ki
ima za posledico razveljavitev sodbe. Izločitveni razlogi (39 ZKP – 1.-5. točka):
• če je s kaznivim dejanjem oškodovan
• če je z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem, oškodovancem,
njihovim zakonskim zastopnikom ali pooblaščencem v zakonski zvezi ali
zunajzakonski skupnosti ali krvnem sorodstvu v ravni vrsti do kateregakoli kolena,
v stranski vrsti do četrtega kolena ali v svaštvu do drugega kolena
• če je z obdolžencem, njegovim zagovornikom, tožilcem ali oškodovancem v
razmerju skrbnika, oskrbovanca, posvojitelja, posvojenca, rejnika ali rejenca
• če je v isti kazenski zadevi opravljal preiskovalna dejanja, ali je sodeloval pri
odločanju o ugovoru zoper obtožnico oziroma o zahtevi predsednika senata po 271.
ali 284. členu tega zakona, ali če je kot sodnik za mladoletnike vodil pripravljalni
postopek in je bil podan predlog za kaznovanje, ali če je sodeloval v postopku kot
tožilec, zagovornik, zakoniti zastopnik ali pooblaščenec oškodovanca oziroma
tožilca, ali če je bil zaslišan kot priča ali kot izvedenec
• če se je v postopku pri odločanju o katerem koli vprašanju seznanil z dokazom,
ki se mora po določbah tega zakona izločiti iz spisov (83. člen), ne more v isti
zadevi odločati o obtožbi oziroma o pritožbi ali izrednem pravnem sredstvu zoper
odločbo, s katero je bilo odločeno o obtožbi, razen če vsebina dokaza očitno ni
takšna, da bi lahko vplivala na njegovo odločitev
• če je v isti zadevi sodeloval pri izdaji odločbe nižjega sodišča ali je pri istem
sodišču sodeloval pri izdaji odločbe, ki se izpodbija s pritožbo ali z zahtevo za
varstvo zakonitosti
Iudex suspectus → To je sumljiv sodnik. Če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o
sodnikovi nepristranskosti (39 ZKP– 6. točka), je to odklonitveni razlog, ker po oceni
strank obstajajo določene okoliščine, ki vzbujajo sum/dvom. Presojajo se subjektivni
elementi sodnikove nepristranskosti. Sodnikova nepristranskost postane dvomljiva
najbolj očitno, če sodnik:
• Zavzema stališče o zadevi še preden je bilo odločeno
• Neutemeljeno zavrača dokazne predloge
• Navaja pomanjkljive, strokovno neargumentirane razloge za svojo odločitev
• Pristaja na sojenje kljub sorodstvenim ali prijateljskim vezem s katero izmed
strank
• Izkazuje naklonjenost oz. nenaklonjenost eni ali drugi stranki
Nepristranski sodnik → Sodnik, ki nima vnaprej oblikovanih predsodkov v neki
zadevi (subjektivni element) in hkrati daje videz nepristranskosti (objektivni element).

SUBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA

41. Procesni subjekti, ki opravljajo temeljne procesne funkcije (pregon, obramba
sojenje) so:
 Upravičeni tožilec (funkcija kazenskega pregona)
 Obdolženec (funkcija obrambe)
 Sodišče (funkcija sojenja)
To so procesni subjekti v ožjem pomenu besede-
Kateri izmed teh subjektov imajo položaj stranke v kazenskem postopku?
Upravičeni tožilec/tožilka, ki od sodišča zahteva odločitev, in obdolženec/obdolženka, zoper
katerega se takšna odločitev zahteva.

42. Procesni subjekti v širšem pomenu besede (udeleženci v kazenskem postopku) pa

so:
 Vzporedni procesni subjekti
 Zastopniki in pooblaščenci
 Pomožni organi
 Tretje osebe

21
Kazenski postopek se lahko začne, teče in konča, ne da bi morali biti vsi ti ali vsaj nekateri izmed
njih v njem obvezno udeleženi.

43. Opredelite stvarno pristojnost okrajnih sodišč v kazenskem postopku! Kdo

opravlja procesna dejanja na strani okrajnega sodišča?
• odločajo o kd, za katera je kot glavna kazen predpisana denarna kazen ali kazen
zapora do 3 let .
Vsa procesna dejanja (posamezna preiskovalna dejanja + procesna dejanja sojenja) opravlja
okrajno sodišče po sodniku posamezniku, ki odloča v skladu z določbami o skrajšanem ali
sumarnem postopku pred okrajnim sodiščem. Odloča o:
• Zahtevi za obnovo kazenskega postopka
• Zavrženju zahteve za izredno omilitev kazni
• Zavrženju zahteve za varstvo zakonitosti, če zanjo niso izpolnjeni zakonski pogoji
• Spremembi varnostnih ukrepov
• Preklicu pogojne obsodbe
• Izbrisu obsodbe
• Prenehanju varnostnih ukrepov
• predlogu, da opravi posamezna preiskovalna dejanja

44. Opredelite stvarno pristojnost okrožnega sodišča v kazenskem postopku!

• Presojanje kd na prvi stopnji, za katera je zagrožena kazen zapora več kot 3 leta in za
kd zoper čast in dobro ime storjena s tiskom, po radiu, tv ali z drugim sredstvom
javnega obveščanja.
• Opravljanje preiskave glede kd iz prejšnje točke.
• Opravljanje pripravljalnega postopka in sojenje na prvi stopnji o kd mladoletnikov.
• Odločanje o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega in sodnika
posameznika okrajnega sodišča, kadar opravlja preiskovalna dejanja, in zoper druge
sklepe, če je tako določeno v zakonu, ter za odločanje na prvi stopnji zunaj glavne
obravnave.
• Odločanje na prvi stopnji o izvršitvi kazenske sodbe tujega sodišča.
• Odločanje o nekaterih pravnih sredstvih.
• Izvrševanje kazenskih sodb.
• Odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine.
• Opravljanje nadzorstva glede zakonitega in pravilnega ravnanja s priporniki.

45. Okrožno sodišče opravlja procesna dejanja po naslednjih organih (Opredelite

bistvene pristojnosti posameznega organa):
 Preiskovalnem sodniku
Procesna dejanja v preiskavi opravlja kot porok, da bodo dokazi zbrani na zakonit način.
Pristojen je za:
• Odločanje o izločitvi pooblaščenih uradnih oseb organa za notranje zadeve, kadar
opravljajo preiskovalna dejanja
• Odločanje o postavitvi zagovornika siromašnim
• Razrešitev postavljenega zagovornika
• Izločitev zapisnikov
• Poseben sklep o stroških
• Odreditev začasnega zavarovanja premoženjskopravnega zahtevka
• Začasen odvzem vozniškega dovoljenja
• Odreditev ukrepov po 150 in 151 ZKP
• Ustno odredbo za izvrševanje ukrepov iz 151 ZKP
• Odločanje o ravnanju s pošiljko, ki bi utegnila biti dokaz v kazenskem postopku
• Uničenje gradiva pridobljenega z uporabo ukrepov iz 150 in 151 ZKP
• Odredbo banki, da sporoči podatke o bančnih vlogah določenih oseb
• Sklep o preiskavi na zahtevo državnega tožilca
• Soglasje, da se ne opravi preiskava
• Izvedbo preiskave
• Prepustitev preiskovalnih dejanj preiskovalnemu sodniku drugega krajevno
pristojnega sodišča
• Razširitev preiskave
• Prekinitev preiskave
• Ustavitev in konec preiskave
• Preiskavo na zahtevo oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca

22
 • Podatke o obdolžencu
• Odločanje o podaljšanju ukrepov iz 195a in 195b ZKP
• Odločanje o varščini
• Odreditev hišnega pripora in pripora
• Odreditev pridržanja
• Odločanje o predlogih strank glede pripora ali nadomestnih ukrepov
• Trajanje pripora in predlog za njegovo podaljšanje
• Obvestilo o možnosti seznanitve s pomembnimi dokazi, če stranke in zagovornik
niso bili navzoči pri posameznih preiskovalnih dejanjih in opozorilo oškodovancu kot
tožilcu o posledicah zamude roka za vložitev obtožnice
• Odpravo pripora in izpustitev priprtega
• Disciplinsko kaznovanje pripornikov
• Obisk pripornikov
• Dovoljenje in nadzor obiska pripornikov oz. pisemskih ali drugih pošiljk ter drugih
stikov pripornikov z osebami zunaj zavoda
• Odreditev zasega in pridržanje pošiljk obdolženca
• Sklep, s katerim se zagotovi anonimnost priče
• Vodenje izvedenskega dela
• Sklep o oddaji obdolženca na opazovanje
• Postopek za izročitev (ekstradikcijo) obdolžencev in obsojencev tuji državi

 Izvenrazpravnem (zunajobravnavnem) senatu

Senat sestavljajo 3 redni poklicni sodniki (predsednik + poročevalec + član).
Odloča:
• pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika okrožnega sodišča in sodnika
posameznika okrajnega sodišča, če ta opravlja preiskovalna dejanja
• Na prvi stopnji zunaj glavne obravnave
• pritožbi zoper odločbo policije o pridržanju
• nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom upravičenega tožilca, da se opravi
posamezna preiskovalna dejanja
• nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom strank in oškodovanca, da se opravijo
posamezna preiskovalna dejanja
• pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o uvedbi preiskave
• ustavitvi preiskave, če dejanje ni kaznivo, so podane okoliščine, ki izključujejo
kazensko odgovornost, je kazenski pregon zastaral ali je dejanje obseženo z amnestijo
ali pomilostitvijo in če ni dokazov, da bi obdolženec storil kd
• nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca za dopolnitev
preiskave
• zahtevi državnega tožilca, da se podaljša 8 dnevni rok za vložitev neposredne obtožnice
• zahtevi državnega tožilca, da se podaljša 15 dnevni rok za dopolnitev preiskave ali za
odločanje o tem, ali naj se vloži obtožnica ali odstopi od pregona
• predlogu preiskovalnega sodnika ali državnega tožilca, da se pripor podaljša za največ
2 meseca
• pritožbi zoper sklep preiskovalnega sodnika o kazni, izrečeni zaradi disciplinskega
prestopka pripornikov
• pritožbi zoper sklep, s katerim je bila izrečena denarna kazen ali odrejen zapor, ker
določena oseba ni hotela izročiti predmetov
• zahtevi predsednika senata glede obtožnice oškodovanca koz tožilca oz. glede zasebne
tožbe
• ugovoru zoper obtožnico
• izločitvi zapisnikov in obvestil
• priporu obdolženca ob vloženi obtožnici na predlog ali po uradni dolžnosti
• priporu po vloženi obtožnici
• pritožbi zoper sklep okrajnega sodnika o odreditvi pripora pred vložitvijo obtožnega
predloga
• pritožbi zoper sklep o kaznovanju priče, ki noče pričati
• uvedbi kazenskega postopka na zahtevo upravičenega tožilca, če je bila s
pravnomočnim sklepom zahteva o preiskavi zavrnjena, ker ni bil podan utemeljen sum
• zahtevi za pravo ali nepravo obnovo kazenskega postopka
• trajanju in spreminjanju ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja v zavodu ali na
prostosti
• predlogu za preklic pogojne obsodbe

23
 • pritožbi zoper odvzem predmetov, ki se po zakonu smejo ali morajo odvzeti
• postopku za izbris obsodbe na podlagi sodne odločbe
• postopku za prenehanje varnostnih ukrepov
• postopku o izvršitvi sodbe tujega sodišča
• odstopu kazenskega pregona tuji državi mimo pogojev, ki veljajo za izročitev
• postopku za izročitev obdolžencev in obsojencev
• zahtevi neupravičeno obsojenih za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih
pravic
• pritožbi zoper poseben sklep o stroški kazenskega postopka
• najpogostejše: pritožbe zoper sklep o priporu, podaljšanje pripora, ugovori zoper
obtožnice, zahteve za izrek enotne kazni in obnovo kazenskega postopka

 Obravnavnem (razpravnem) senatu in predsedniku obravnavnega senata

Presoja kazensko zadevo na glavni obravnavi. Senat 3 sodnikov – zagrožena kazen zapora do
15 let (redni sodnik kot predsednik senata + 2 sodnika porotnika). Senat 5 sodnikov –
zagrožena kazen zapora 15 let ali več (2 redna poklicna sodnika, od katerih je eden predsednik
+ 3 sodniki porotniki).
Predsednik je pristojen za:
• Predlog, da se za postopek določi drugo sodišče
• Izločitev zapisnikarja, tolmača, strokovnjaka in izvedenca
• Dovoljenje vrnitve v prejšnje stanje
• Odločanje o postavitvi zagovornika siromašnim
• Razrešitev postavljenega zagovornika
• Poseben sklep o stroških
• Sklep o oprostitvi obdolženca plačila stroškov
• Odreditev zavarovanja premoženjskopravnih zahtevkov
• Vodenje posvetovanja in glasovanja
• Postopek z obtožnico
• Postopek z ugovorom zoper obtožnico
• Zahtevo za preizkus obtožnice
• Pripravo glavne obravnave
• Ustavitev postopka pred glavno obravnavo
• Vodstvo glavne obravnave
• Skrb za red in mir na glavni obravnavi
• Določanje vrstnega reda izvedbe dokazov
• Podeljevanje besede strankam
• Razglasitev sodbe
• Popravek pomot v pisno izdelani sodbi
• Zavrženje prepozne ali nedovoljene pritožbe zoper sodbo
• Zavrženje zahteve za izredno omilitev kazni
• Zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti

 Predsedniku sodišča
Ima funkcijo sodne uprave poleg sodne funkcije.
• Odloča o izločitvi sodnika
• Postavlja zagovornika po uradni dolžnosti
• Postavlja pooblaščence oz. zagovornike siromašnim
• Dovoljuje pregled in prepis spisov po pravnomočnisti zadeve
• Izvaja ukrepe za pospešitev preiskave
• Odloča o pritožbah zaradi zavlačevanja postopka
• Opravlja nadzor nad ravnanjem s priporniki
• Odloča o tem, ali naj se glavna obravnava opravlja v drugem poslopju oz. poda
predlog, d ase glavna obravnava opravi v drugem kraju na območju pristojnega sodišča
• Ukrepa ob zamudi z razpisom glavne obravnave
• Določa nadomestnega sodnika
• Ukrepa za pospešitev postopka proti mladoletniku
• Odloča o dodelitvi spisa drugemu sodniku

46. Opredelite stvarno pristojnost višjih sodišč in Vrhovnega sodišča Republike

Slovenije v kazenskih zadevah!
VIŠJA SODIŠČA

24
 • Za sojenje oz. odločanje na drugi stopnji o pritožbah zoper odločbe okrajnih in okrožnih
sodišč na svojem območju
• Za odločanje v sporih o pristojnosti med okrožnimi oz. okrajnimi sodišči na svojem
območju ter za odločanje o prenosu pristojnosti na drugo okrajno oz. okrožno sodišče
na svojem območju
• Za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon
Sodišče odloča v senatu, ki ga sestavljajo 3 sodniki (sodnik kot predsednik + sodnik
poročevalec + član senata).
Predsednik višjega sodišča ima enaka pooblastila kot predsednik okrožnega sodišča.

VRHOVNO SODIŠČE
• Za sojenje na tretji stopnji o rednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč druge
stopnje, če je pritožbeno sodišče kot drugostopenjsko sodišče izreklo kazen zapora 20
let ali potrdilo sodbo prvostopenjskega sodišča, če je sodišče druge stopnje dejansko
stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje in na to oprlo svojo sodbo in če je
sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve stopnje obtoženca
oprostilo, in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za krivega
• Za odločanje o izrednih pravnih sredstvih zoper odločbe sodišč
• Za določitev enega izmed stvarno pristojnih sodišč, pred katerim naj se izvede
postopek, če se iz določb ZKP ne da dognati, katero sodišče je krajevno pristojno
• Za odločanje v sporih o pristojnosti med nižjimi sodišči
• Za odločanje o prenosu pristojnosti v primerih, ki jih določa zakon
• Za podaljšanje pripora na 3 mesece pred vložitvijo obtožnice

Vodi evidenco sodne prakse. Sodi na tretji stopnji v senatu, ki ga sestavlja 5 sodnikov (izredna
omilitev kazni – senat 3 sodnikov, zahteva za varstvo zakonitosti – senat 5 sodnikov, zahteva
za varstvo zakonitosti zoper odločno Vrhovnega sodišča – senat 7 sodnikov). Občno sejo
sestavljajo vsi sodniki Vrhovnega sodišča (obravnavanje in sprejem načelnega pravnega
mnenja) Predsednik Vrhovnega sodišča ima vse funkcije predsednikov nižjih sodišč.

47. Glede krajevne pristojnosti kazenskega sodišča veljajo naslednja splošna pravila
(pojasnite jih):
• forum delicti commissi: krajevno pristojno je sodišče na območju katerega je bilo kd
storjeno ali poskušeno
• forum praeventionis: če je bilo kd storjeno ali poskušeno na območjih različnih sodišč,
postane pristojno tisto, ki je na zahtevo upravičenega tožilca prvo začelo postopek
• forum domicilii: če kraj storitve kd ni znan ali je zunaj ozemlja RS, je krajevno pristojno
sodišče, na katerega območju ima obdolženec stalno ali začasno prebivališče
• forum deprehensionis: če ni znan niti kraj storitve kd niti domicil (ali je zunaj RS), je
pristojno sodišče, na območju katerega je bil obdolženec prijet ali se je sam naznanil

Posebne vrste krajevne pristojnosti:

• Po medsebojni zvezi: subjektivna koneksiteta – ista oseba stori več kd, ki se zaradi
smotrnosti obravnavajo v istem postopku (navezna okoliščina je identiteta storilca),
objektivna koneksiteta – za sostorilce, udeležence, pomagače je pristojno tisto sodišče, ki
je prvo začelo postopek kot pristojno za enega izmed storilcev
• Odrejena pristojnost (forum ordinatum): Če se pristojnosti ne da dognati jo določi Vrhovno
sodišče
• Prenesena pristojnost (forum delegationis): če pristojno sodišče, ki je znano, iz pravnih ali
stvarnih razlogov ne more voditi postopka, višje sodišče določi drugo

48. Pojasnite pojma negativni kompetenčni konflikt in pozitivni kompetenčni konflikt!

NEGATIVNI KOMPETENČNI KONFLIKT: Do spora o pristojnosti oz. kompetenčnega konflikta
lahko pride, kadar eno ali več sodišč odreka svojo pristojnost, da razsodijo v konkretni kazenski
zadevi (o sporu neposredno odloča višje sodišče).
POZITIVNI KOMPETENČNI KONFLIKT: Nastane, če bi si dve ali več sodišč lastilo pristojnost, da
odločijo o konkretni kazenski zadevi (o sporu neposredno odloča višje sodišče).

49. Katere kategorije subjektov obtožbe pozna ZKP?

 Državni tožilec
 Oškodovanec kot tožilec (nadomestni oz. subsidiarni tožilec)
 Zasebni tožilec

25
Kako glede na te kategorije delimo sistem kazenske obtožbe v RS?
Takšna delitev ustreza dvopartitnemu sistemu kazenske obtožbe, ki jo delimo na:
• Sistem javne obtožbe, za katero sta pristojna:
o Državni tožilec, ki opravlja v javnem interesu kazenski pregon kd, ki se
preganjajo po uradni dolžnosti
o Oškodovanec kot tožilec oz. subsidiarni tožilec, ki opravlja v javnem in lastnem
interesu kazenski pregon kd, ki se preganjajo po uradni dolžnosti, kadar državni
tožilec ne začne ali ne nadaljuje kazenskega pregona za takšna kd (korektiv čiste
javne obtožbe)
• Sistem zasebne obtožbe, za katero je pristojen oškodovanec, ki opravlja v lastnem-
zasebnem interesu kazenski pregon storilcev kd, za katera je z materialnim kazenski
zakonom določeno, da se njihovi storilci preganjajo na zasebno tožbo

50. Državno tožilstvo ima v pravnem sistemu položaj upravnega organa sui generis.
Kako je ta organ notranje organiziran?
Po svojem pravdnem položaju državno tožilstvo ne sodi v sodstvo, temveč na področje
pravosodja. Zato daje občutek, da je nekako vmes med sodstvom in izvršilno oblastjo. Poseben
položaj mu daje večjo samostojnost v okviru izvršilne oblasti, kot jo imajo drugi zivršilni organi,
pa vendar manjšo, kot jo ima sodstvo. Za državno tožilstvo ne velja nobeno od ustavnih načel.
Ustava izrecno opredeljuje samo funkcijo državnega tožilca, ki je nezdružljiva s funkcijami v
drugih državnih organih, organih lokalne samouprave in v organih političnih strank (136 URS).
S takšno opredelitvijo vnaša Ustava v organizacijo državnega tožilstva to novost, da je nosilec
funkcije kazenskega pregona državni tožilec kot funkcionar, saj določa, da državni tožilec vlaga
in zastopa kazenske obtožbe in ima druge z zakonom določene pristojnosti (135 URS). To
pomeni, da državno tožilstvo ni več monokratski organ (=odločal samo višji – nadrejeni tožilec,
vsi drugi so bili le njegovi namestniki). Državni tožilec je glede pravic, ki izhajajo iz njegovega
službenega položaja, izenačen s sodnikom. Državno tožilstvo je po svoji strukturi hierarhično
organiziran državni organ (veljajo odnosi nadrejenosti in podrejenosti). Generalni državni
tožilec daje splošna navodila za ravnanje državnih tožilcev. Vodja okrožnega ali višjega
državnega tožilstva lahko v zadevah iz svoje pristojnosti daje obvezna pisna splošna navodila.
Nadzorstveno pravico nad državnimi tožilstvi nižje stopnje izvaja Državno tožilstvo RS tako, da
opravlja neposredni pregled poslovanja (poročila se dostavijo generalnemu dr. tožilcu in
ministru za pravosodje). Dr. tožilce imenuje Vlada na predlog pravosodnega ministra.
Poznamo: okrožni, višji, vrhovni dr. tožilec, pomočnik dr. tožilca in generalni dr. tožilec RS.
Državno tožilstvo sestavljajo: Državno tožilstvo RS, Višje državno tožilstvo v Celju, Kopru; LJ in
MB, 11 okrožnih državnih tožilstev, skupina dr. tožilcev za posebne zadeve s statusom
okrožnega dr. tožilstva

51. Naštejte vsaj šest temeljnih procesnih funkcij okrožnega državnega tožilca:
 Sprejemanje ovadb in odločanje o njih
 Predlog posebnih ukrepov oz. posebnih operativnih metod in sredstev v predkazenskem
postopku
 Prevzem pregona od oškodovanca kot tožilca
 Odložitev kazenskega pregona
 Odstop od pregona
 Zahtevo za preiskavo
 Predlog za neposredno obtožnico
 Vložitev obtožnice
 Sodelovanje pri preiskovalnih dejanjih

52. Opredelite temeljne procesne funkcije vrhovnih državnih tožilcev in generalnega

državnega tožilca!
VIŠJI DR. TOŽILCI:
• Sodelovanje v pritožbenem postopku
• Odstop od pregona
• Odločanje o izločitvi vodje okrožnega dr. tožilstva, kar pa velja zgolj za vodjo višjega
tožilstva
VRHOVNI DR. TOŽILCI:
• Zastopanje v postopkih pred Vrhovnim sodiščem RS
GENERALNI DR. TOŽILEC RS:
• Izločitev vodje višjega dr. tožilstva
• Za postopek pred Vrhovnim dr. tožilstvom RS
• Odstop od pregona pred Vrhovnim dr. tožilstvom RS

26
 • Izdajo splošnih navodil za odstop ovadbe v postopek poravnavanja

53. Kakšne so pristojnosti skupine državnih tožilcev za posebne zadeve?

Ustanovljena je bila za pregon storilcev kd s področja organiziranega kriminala. To so zlasti
dejanja s področja pranja denarja, korupcije, nedovoljene proizvodnje in prometa z mamili in
orožjem, trgovine z belim blagom zvodništva in prostitucije, hudodelskega združevanja ter kd z
mednarodnim elementom. Imajo položaj okrožnega dr. tožilca. Skupina pregon izvaja do konca
postopka na prvi stopnji na celotnem ozemlju RS. Pri izvrševanju nalog sodeluje z dr.
tožilstvom, ki bi bilo pristojno po splošni predpisih o krajevni pristojnosti. Krajevno pristojna dr.
tožilstva so dolžna obveščati generalnega dr. tožilca o zadevah s področja organiziranega
kriminala takoj, ko zvedo zanje. Po dodelitvi generalnega dr. tožilca zadevo prevzame skupina.
Vodja skupine o prevzemu obvesti policijo.

54. Ali je razpolaganje državnega tožilca z obtožbo tekom kazenskega postopka v

Sloveniji urejeno po načelu mutabilitete ali po načelu imutabilitete?
Načelo mutabilitete daje dr. tožilcu pravico, da do glavne obravnave pred sodiščem prve
stopnje odstopi od pregona, ne da bi bil dolžan takšno svojo odločitev obrazložiti, če oceni, da
za kazenski pregon niso podani pravni in dejanski razlogi. Sodišče izda sklep o ustavitvi
postopka, če oškodovanec ne izjavi, da nadaljuje kazenski pregon. Če je takšna izjava podana
na glavi obravnavi, sodišče izreče zavrnilno sodbo. Korektiv načela mutabilitete je subsidiarna
tožba. (≠načelo imutabilitete: dr.tožilec potem ko je začel kazenski pregon, od njega ne more
odstopiti)
+ načelo oficialnosti, legalitete in opurtunitete!!! (za začetek postopka na pobudo dr. tožilca)

55. Pojem in položaj oškodovanca kot tožilca (subsidiarni tožilec) in zasebnega

tožilca v kazenskem postopku!
OŠKODOVANEC KOT TOŽILEC
Če dr.tožilec presodi, da kazenskega pregona ne bo začel ali pa bo od njega odstopil, lahko
oškodovanec kot tožilec začne ali nadaljuje kazenski pregon, ki se preganja po uradni
dolžnosti. Ta institut je korektiv zoper monopol in morebitna nepravilna stališča dr. tožilstva.
Subsidiarna obtožba še vedno ostaja javna obtožba z vsemi procesnopravnimi posledicami, saj
pregon še vedno ostaja v javnem interesu. Obtožba je oškodovancu dana le zaradi
kazenskopravnega varstva njegovih interesov – moralnega zadoščenja.
Osebe, ki lahko pridobijo lastnost oškodovanca kot tožilca:
• Oškodovanec (tudi če ne uveljavlja premoženjskopravnega zahtevka)
• Oškodovančev zakonec oz. oseba, s katero je ta živel v zunajzakonski skupnosti,
otroci, straši, posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre, če v 3 mesecih po oškodovančevi
smrti začnejo ali nadaljujejo pregon
Pogoji za prevzem kazenskega pregona:
• Če dr. tožilec zavrže kazensko ovadbo (v 8 dneh od obvestitve, v 3 mesecih od
zavrženja ovadbe)
• Če oškodovanec poda kazensko ovadbo, dr. tožilec pa v 1 mesecu po prejetju ne vloži
obtožnega predloga in o razlogih ne obvesti oškodovanca
• Če državni tožilec odstopi od pregona (med ali po končani preiskavi)
• Če senat, ko sklepa o ugovoru zoper obtožnico, odloči, da obtožbe ne dopusti in da se
kazenski postopek ustavi
• Če dr. tožilec umakne že vloženo obtožnico (pred ali na glavni obravnavi)
• Če dr. tožilec glede na izid obravnave pred sodiščem druge stopnje popolnoma umakne
obtožnico
• Če senat zahtevo državnega tožilca za preiskavo zavrne (če se preiskovalni sodnik ne
strinja z zahtevo dr. tožilca za preiskavo, zahtevo, da o tem odloči senat)
Pravni položaj oškodovanca kot tožilca:
• Ko oškodovanec prevzame pregon, ima vse procesne pravice, ki jih ima sicer dr.
tožilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dr. organ.
• Oškodovanec kot tožilec lahko opravlja procesna dejanja sam ali s pomočjo svojega
zakonitega zastopnika ali pooblaščenca.
• Če teče postopek za kd, za katero je predpisana kazen nad 3 leta, lahko postavi
sodišče oškodovancu kot tožilcu na njegovo zahtevo pooblaščenca.
• Med preiskavo lahko opozori na vsa dejstva in predlaga dokaze ter izjavi, da vztraja pri
zahtevi za preiskavo, ki jo je podal dr. tožilec.
• Na glavni obravnavi ima pravico zastopati obtožnico, predlagati dokaze, postavljati
obdolžencu, pričam in izvedencem vprašanja ter dajati pripombe in pojasnila.
• Lahko vztraja pri obtožnici, ki jo je vložil dr. tožilec, lahko pa jo spremeni ali vloži novo.

27
 • Ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe (takšna ustavna pritožba se zavrne).
• Dr. tožilec ima do konca glavne obravnave pravico ponovno prevzeti pregon in
zastopanje obtožbe → oškodovanec kot tožilec obdrži pravico, da se pritoži iz vseh
razlogov, iz katerih se sme izpodbijati sodba, ne glede na to, ali se dr. tožilec pritoži ali
ne.
• Mora spoštovati vse zakonske roke in roke, ki mu jih določi sodišče.
• Če oškodovanec kot tožilec ni bil pravilno povabljen ali ni mogel pravočasno obvestiti
sodišča o spremembi naslova ali prebivališča ali iz opravičenih razlogov ni mogel priti
na glavno obravnavo, na kateri je bila izdana sodba, s katero je bila obtožba zavrnjena,
ima pravico v 8 dneh po prejemu sodbe prositi za vrnitev v prejšnje stanje. V prošnji se
mora izreči, da nadaljuje pregon → razpiše se nova glavna obravnava in prejšnja sodba
se razveljavi (8 dni je subjektivni rok, ki se lahko uveljavlja znotraj objektivnega roka 3
mesecev)

ZASEBNI TOŽILEC
To je oseba, ki jo zakon pooblašča za pregon kd, za katera KZ izrecno določa, da se začne kazenski
pregon na zasebno tožbo. To so: kd zoper čast in dobro ime in nekatera kd zoper premoženje
(tatvina, velika tatvina, zatajitev, odvzem motornega vozila, goljufija, zloraba zaupanja, prikrivanje
in poškodovanje tuje stvari → samo če gre za poseben odnos med storilcem in žrtvijo: zakonec,
brat, sestra…). Pravna upravičenost zasebne tožbe temelji na družbenem spoznanju o majhnem
pomenu kd, katerega obstoj pogojuje predvsem subjektivna prizadetost oškodovanca. Ta pravica
je s pravnim poslom neprenosljiva.
Upravičenci:
• Fizična in pravna oseba
• Zakoniti zastopnik (za mladoletne do 16 let + osebe s popolnoma odvzeto poslovno
sposobnostjo)
• Mladoletnik, ki je dopolnil 16 let
• Pravica umrlega do zasebne tožbe preide na njegove naslednike (zakonec, oseba, s katero
je živel v zunajzakonski skupnosti, otroci, starši, posvojenci, posvojitelji, bratje in sestre) –
v 3 mesecih po smrti morajo vložiti zasebno tožbo ali izjaviti, da nadaljujejo postopek.
Vsebina zasebne tožbe:
• Pred okrajnim sodiščem – vse sestavine, ki jih zakon predpisuje za obtožni predlog
• Pred okrožnim sodiščem – po materialnih in formalnih sestavinah izenačena z obtožnico
• Zasebni tožilec lahko sam odloča katerega izmed več sostorilcev oz. udeležencev bo obtožil
in za katera dejanja (deljivost zasebne tožbe v subjektivnem in objektivnem pogledu)
Rok za vložitev:
• v 3 mesecih od dneva, ko je zvedel za kaznivo dejanje in storilca (prekluzivni rok). Ovadba
oškodovanca s šteje za pravočasno vloženo zasebno tožbo.
Pravni položaj:
• Lahko opravlja procesna dejanja sam ali po svojem pooblaščencu
• Razpolaga z zasebno tožbo (lahko jo vloži, spremeni in umakne)
• Ima takšne pravice kot dr. tožilec, razen tistih, ki jih ima ta kot dr. organ (zahtevati
preiskavo, opozoriti na vsa dejstva, predlagati dokaze, pregledovati spise in dokazne
predmete, postavljati obdolžencu, priča in izvedencem vprašanja, dajati pripombe in
pojasnila ter izjasniti se o možnostih za poravnavo)
• Če do konca glavne obravnave poda izjavo, da umika zasebo tožbo, izgubi pravico, da jo
ponovno vloži
• Ni aktivno legitimiran za vložitev ustavne pritožbe (takšna ustavna pritožba se zavrne)

56. Pojasnite razliko med pojmi osumljenec, obdolženec, obtoženec in obsojenec!

OSUMLJENEC: oseba, zoper katero se vodi predkazenski postopek, ker so podani razlogi za
sum, da je storila kd
OBDOLŽENEC: oseba, zoper katero teče preiskava ali zoper katero je vložena obtožnica,
obtožni predlog ali zasebna tožba, ker je podan utemeljen sum, da je storila očitano ji kd
(lahko je fizična ali pravna oseba)
OBTOŽENEC: oseba, zoper katero je postala obtožnica pravnomočna
OBSOJENEC: oseba, za katero je s pravnomočno sodbo ugotovljeno da je kazensko odogovorna
za določeno kd

57. Temeljna pravica obdolženca je pravica do poštenega sojenja (right to fair trail).
V njen sklop sodijo (bistveni poudarki posamezne pravice):
 PRAVICA DO MOLKA

28
Oseba, ki ji je vzeta prostost mora biti poučena, da ni dolžna ničesar izjaviti ter da se ni dolžna
zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se zagovarja, da ni dolžna izpovedati zoper sebe
ali svoje bližnje ali priznati krivde. Poleg tega mora biti poučena, da ima pravico do pravne
pomoči zagovornika in da je pristojen organ dolžan na njeno zahtevo o odvzemu prostosti
obvestiti bližnje. Takšen pouk morajo dati osebi policija ob odvzemu prostosti (oz. ko so podani
razlogi za sum, da je oseba storila kd), preiskovalni sodnik, ko mu je oseba pripeljana ter ob
zaslišanju v preiskavi in na glavni obravnavi. Če bi namreč policija na podlagi izjav osumljencev
prišla do dokazov , do katerih ne bi prišla, če ne bi zanje izvedela od osumljenca, kateremu ni
podala opozorila, bi ti dokazi predstavljali neveljaven dokaz in bi bili predmet ekskluzije (v
nasprotnem primeru je izigran privilegij zoper samoobtožbo)
Če pravni pouk po 4 ZKP ni bil podan ali ni bil zapisan, sodišče svoje odločbe ne sme opreti na
tako izpovedbo, takšno izjavo je treba izločiti, gre pa tudi za absolutno bistveno kršitev določb
postopka ter za kršitev Ustave.
Pravica do molka se povezuje z domnevo nedolžnosti. (glej spodaj)

 PRAVICA DO UPORABE SVOJEGA JEZIKA IN POMOČI TOLMAČA

Kazenski postopek teče v slovenskem jeziku, ki je uradni jezik. Na območjih italijanske in
madžarske narodne manjšine teče kazenski postopek tudi v jeziku teh dveh narodnih
skupnosti. Stranke, priče in drugi udeleženci imajo pravico uporabljati pri preiskovalnih in
drugih sodnih dejanjih ali na glavni obravnavi svoj jezik. Če sodno dejanje ali glavna obravnava
ne teče v jeziku teh oseb, je treba zagotoviti ustno prevajanje in prevod pisnega dokaznega
gradiva. Pravici prevajanja po tolmaču se lahko te osebe odpovejo, če znajo jezik, v katerem
teče postopek.
Opustitev tega pouka in zapisa v zapisnik, da so bile osebe o tem pouku poučene, predstavlja
relativno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Če je bil obdolženec, zagovornik,
oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec kljub svoji zahtevi prikrajšan za pravico uporabljati
svoj jezik, gre za absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka.
Posebno varstvo pravice do jezika je zagotovljeno v primeru odvzema prostosti. Ta oseba mora
biti v materinem jeziku, ki ga razume, takoj obveščena o razlogih za odvzem prostosti ter o
svojih pravicah (do molka, do zagovornika, do obvestitve bližnjih). Če je tujcu vzeta prostost,
ima pravico podajati vloge sodišču v svojem jeziku.
Evropska konvencija o človekovih pravicah daje pravico do obveščenosti v ustreznem jeziku
vsem obdolžencem, ne samo tistim , ki jim je vzeta prostost.

 PRAVICA DO SOJENJA V NAVZOČNOSTI

Obdolženec ima pravico, da je navzoč pri procesnih dejanjih. Ima torej pravico, da je osebno
vabljen in da so mu vabila osebno vročena. Obravnava se lahko opravi le v njegovi
navzočnosti. Zakon pa pozna tudi pravico sodišča, da obdolžencu sodi v odsotnosti. Pogoji za
takšno sojenje:
• da je bil obdolženec pravilno vabljen
• da izostanka ni opravičil
• da je bil že zaslišan
• da sodišče oceni, da ni potrebno, da se ga ponovno zasliši
• da ima zagovornika.

 PRAVICA DO NEODVISNEGA IN NEPRISTRANSKEGA SODIŠČA

Obstoj kd lahko presoja le neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče
(23URS). Samo pred takšnim sodiščem lahko poteka pošten postopek, o katerem govorimo
takrat, kadar ima oseba, katere pravice, dolžnosti ali pravni interesi so predmet sodnega
postopka, ustrezne in zadostne možnosti, da zavzame stališče tako glede dejanja kot glede
pravnih vidikov zadeve in da v razmerju do nasprotne stranke ni zapostavljena. Gre za
vprašanja, ki zadevajo načelo delitve oblasti.
Pojem neodvisnosti sodišča opredeljuje ločitev funkcije sojenja od izvršilne oblasti in strank
(način imenovanja članov, način delovanja obstoj jamstev zoper zunanje pritiske).
Nepristranskost pa pomeni odsotnost predsodka (predhodna neobremenjenost s primerom).
Presoja se po subjektivnih (morebitna osebna pristranskost sodnika) in objektivnih merilih (ali
je sodnik nudil zadostna jamstva, ki izključujejo vsakršen legitimen dvom) glede na okoliščine
konkretnega primera. Pojma sta med seboj tesno povezana in ju je včasih težko razlikovati.

 PRAVICA DO SOJENJA V RAZUMNEM ROKU

Obdloženec ima pravico, da o obtožbah proti njemu brez nepotrebnega odlašanja odloči
neodvisno, nepristransko in z zakonom ustanovljeno sodišče (23URS).

29
 Vprašanje sojenja v razumnem roku je pomemben del judikature Evropskega sodišča za
človekove pravice. Bistveni sta vprašanji: kateri čas upoštevati (določitev začetne in končne
točke upoštevanega obdobja) in po kakšnih merilih presojati razumnost časovnega obdobja.
Merila:
• Zapletenost primera: presoja vprašanja, kaj je za pritožnika na kocki
• Ravnanje strank (obdolženca in upravičenega tožilca): pogosto menjavanje
zagovornika, izginotje obdolženca, izostanek s sojenja, pri čem pa sodišče ne šteje
obdolženemu v škodo, da je uporabil vse dovoljene in razpoložljive načine obrambe
• Ravnanje pristojnih oblasti: sodni zaostanki, problemi zaradi tranzicije, dolžina
postopka kot posledica transferiranja primera med različnimi sodišči
Ta merila niso taksativno določena. Sodišče v končni fazi opravi še celovito presojo zamude
morajo biti dovolj resne, prestopljena mora biti dopustna meja.
Kršitev razumnega roka predstavlja tudi pretirana kratkost postopka, kar je tesno povezano z
domnevo nedolžnosti in pravico do obrambe.
Za večino sodišč je v sedanjosti značilna preobremenjenost, zato je dolžnost vsake države, da
ukrene vse, da zagotovi varstvo pravic državljanov. Ob vsem tem pa mora biti učinkovitost
postopka zmeraj podrejena kavtelam poštenega postopka.

 PRAVICA DO PRAVNIH SREDSTEV

To je pravica obdolženca do rednih in izrednih pravnih sredstev. Omogoča nadzor nad
odločitvami nižjih sodišč.
Protokol št. 7 k Evropski konvenciji o človekovih pravicah. Ta pravica je pojmovana kot neka
podpravica pravice do obrambe, saj slednja en velja zgolj v primerih v katerih se obdolženec
brani, temveč vključuje tudi aktivno obrambo v obliki napada. Ne učinkuje zgolj obstoj
pravnega sredstva, temveč slednje velja za takšno le, če vsebuje tudi vsebinsko merilo
učinkovitosti.
URS razlaga takšno pravico veliko širše (25.člen)

 PREPOVED PONOVNEGA SOJENJA O ISTI STVARI (ne bis in idem)

Zagotavlja obdolženčevo pravno varnost, ki je v tem, da se lahko otrese negotovosti, ki bi jo
prinašala možnost, da se pravnomočno končan postopek obnovi njemu v škodo

 PRAVICA DO OBRAMBE
Obtoženec je subjekt kazenskega postopka takrat, ko lahko s svojimi aktivnimi procesnimi
dejanji uresničuje svojo pravico do obrambe. Obrambo lahko izvaja sam (materialna obramba)
ali s strokovno pomočjo zagovornika (formalna obramba). Ti dve pravici se ne izključujeta,
ampak sta podani kumulativno.
Posamezni obdolženec ima lahko več zagovornikov. V isti kazenski zadevi ne more isti zagovornik
zagovarjati več obdolžencev.
Zagovornik ne sme biti:
• Oškodovanec, zakonec oškodovanca ali tožilca, njihov krvni sorodnik v ravni vrsti, v
stranski vrsti do 4. kolena ali sorodnik po svaštvu do 2. kolena
• Sodnik ali državni tožilec v isti zadevi
• Kdor je bil povabljen kot priča
• Kdor v isti zadevi zagovarja soobdolženca
• Če je v isti zadevi zastopal nasprotno stranko, nasprotno stranko zastopal odvetnik iz iste
odvetniške pisarne, odvetniški kandidat ali pripravnik, ki je delal pri odvetniku (dolžnost
odkloniti zastopanje)
Prenehanje funkcije zagovornika:
• Obdolženec prekliče pooblastilo
• Odvetnik odpove pooblastilo
• Postavljen zagovornik se razreši
• Zagovornik izgubi procesno sposobnost ali odvetništvo
• Če senat na glavni obravnavi zagovorniku, ki kljub kazni še naprej moti red, odreče
nadaljnjo obrambo
• Če zagovornik ali obdolženec umre

1) Materialna obramba: pravica obdolženca, da se po principu kontradiktornosti izjasni o vseh

dejstvih in dokazih , ki ga obremenjujejo, ter navede vsa dejstva in dokaze, ki so mu v korist.
Lahko je procesna (uveljavlja kršitev procesnih določb) ali kazenska (ni storjeno kd, ker ni vseh
znakov kd, ni podana krivda…). Takšno obrambo izvaja obdolženec sam, zanj pa tudi sodišče in
državni organi, ki sodelujejo v kazenskem postopku, po uradni dolžnosti. Ti so dolžni:
• Obdolžencu povedati, katerega dejanja je obdolžen in kaj je podlaga za obdolžitev

30
 • Obdolženca poučiti, da se ni dolžan zagovarjati in odgovarjati na vprašanja, če pa se,
pa ni dolžan izpovedati zoper sebe ali svoje bližnje ali priznati krivde
• Obdolžencu zagotoviti, da ima primeren čas in možnost za pripravo svoje obrambe
• Obdolžencu omogočiti, da se izjavi o vseh dejstvih in dokazih, ki ga bremenijo, in da
navede dejstva in dokaze, ki so mu v korist
• Omogočiti obdolžencu pregledati in prepisati spise in si ogledati dokazne predmete
• Preveriti obdolženčevo priznanje
• Po resnici in popolnoma ugotoviti dejstva (obremenjujoča + v korist), pomembna za
izdajo zakonite odločbe
• Obdolženčevo zaslišanje opraviti ob spoštovanju njegove osebnosti
• Obdolženca ne zavajati s kapcioznimi in sugestivnimi vprašanji
• Upoštevati prepoved izsiljevanja priznanja ali kakšne druge izjave
• Obdolženca soočiti s pričami in soobdolženci, katerih izpovedbe se razhajajo z
njegovimi ali so zanj obremenjujoče
• Omogočiti sodelovanje obdolženca in njegovega zagovornika pri procesnih dejanjih
• Obdolženca seznaniti z rezultati tistih procesnih dejanj pri katerih ni bil navzoč, ker je
bil zaradi motenja postopka odstranjen
• Upoštevati, da sodišče ne sme opreti sodne odločbe na dokaze, ki so bili pridobljeni s
kršitvijo ustavno določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in kršitvijo določb
kazenskega postopka ter dokaze pridobljene na podlagi nedovoljenega dokaza

2) Formalna obramba: Ob materialni obrambi ima obdolženec pravico, da se brani tudi s strokovno
pomočjo zagovornika. Zagovornika si lahko izbere sam izmed odvetnikov, ali pa mu ga postavi
sodišče, kadar je z zakonom določeno, da je obramba obvezna pa si ga ne vzame sam.
Zagovornika sme imeti ves čas, ko teče kazenski postopek. Pred prvim zaslišanjem ga je treba o
tem, da si ga ima pravico vzeti in da je lahko navzoč, poučiti. Poučiti ga mora policija, ko mu
vzame prostost in preiskovalni sodnik, ko mu je ta prvič pripeljan.
Kršitev določb o navzočnosti zagovornika na glavni obravnavi ima za posledico absolutno bistveno
kršitev določb kazenskega postopka, kršitev določb o navzočnosti zagovornika pri drugih procesnih
dejanjih pa relativno.
Takšna obramba se lahko konstituira v vseh fazah kazenskega postopka, in to na dva načina.
S pooblastilom: Obdolženec si ga najame sam, tako da pooblasti katerega izmed odvetnikov po
lastni presoji, lahko pa ga najamejo tudi obdolženčevi zakoniti zastopniki. Obdolžene lahko ob
vsakem času prekliče pooblastilo, odvetnik lahko ob vsakem času pooblastilo odpove.
S postavitvijo zagovornika po uradni dolžnosti: Če je obramba obvezna, pa si ga obdolženec ne
vzame sam. Postavi ga s sklepom predsednik sodišča izmed odvetnikov. Takšna postavitev velja do
pravnomočnosti sodbe. Odvetnik zastopanja ne sme odkloniti (iz opravičenih razlogov lahko
zahteva razrešitev, ne more pa zagovarjanja prenesti na drugega odvetnika).
Poznamo:
• Obligatorna formalna obramba: obramba je obvezna (mora imeti zagovornika), če:
o je obdolženec nem, gluh ali sicer nezmožen, da se uspešno sam brani
o če zoper njega teče postopek zaradi kd, za katero je mogoče po zakonu predpisati
kazen 30 let zapora
o če je po 157 ZKP (podani razlogi za pripor) priveden k preiskovalnem sodniku
o če gre za priporni narok in ves čas dokler traja pripor
o ob vročitvi obtožnice, če gre za kd, za katero je v zakonu predpisana kazen 8 let
zapora ali hujša
o kadar je podan predlog za izrek ukrepa obveznega psihiatričnega zdravljenja
o tujec: postopek za izročitev obdolžencev in obsojencev, če gre za kd, za katero je
obramba obvezna ali je zoper tujca odrejen pripor
o mladoletniki: že od začetka pripravljalnega postopka, če teče prosti njemu
postopek za kd, za katero je predpisana kazen zapora nad 3 leta
o ko se mu sodi v odsotnosti
o ko mu je treba izročiti sodbo, s katero mu je bila izrečena kazen zapora, pa njegov
naslov ni znan
• fakultativna formalna obramba: obramba po zakonu ni obvezna, obdolženec pa si lahko
vzame zagovornika, če želi, ves čas, ko teče postopek

Obramba siromašnih: Kadar ni pogojev za obvezno obrambo, obdolženec pa si glede na svoje

gmotne razmere ne more zagotoviti zagovornika sam, zato mu ga na njegovo zahtevo in na svoje
stroške zagotovi država. O postavitvi odloča preiskovalni sodnik oz. predsednik senata, postavi pa

31
ga predsednik sodišča. Upoštevati je treba premoženjske razmere, , zapletenost kazenske zadeve
in možnost obrambe glede na obdloženčeve osebne lastnosti. Pogoji iz 6 EKČP: obdolženec nima
dovolj sredstev za življenje + to zahtevajo interesi pravičnosti

58. 3. odstavek 227. člena ZKP je določal: »Če se obdolženec ne zagovarja ali ne
odgovarja na vprašanja, se ga lahko pouči, da si utegne s tem otežiti zbiranje
dokazov za svojo obrambo«.2 Ustavno sodišče je to določbo označilo kot
nasprotno Ustavi RS. Kje vidite razloge za takšno odločitev?
Določba je izrazito inkvizitornega značaja. Pouk o priznanju kot olajševalni okoliščini je v
nasprotju s pravico do molka in domnevo nedolžnosti. S ponujeno »nagrado« se zmanjšuje
možnost samostojne in neodvisne odločitve. Naloga sodišča kot neodvisnega in nepristranskega
organa je, da odloči o obtožbi. Zato je nepošteno in nepravično, če sodišče nagovarja
obdolženca, naj prizna storitev kd na ta način, da mu obljublja nagrado (=nižjo kazen). Sodišče
mora ugotoviti materialno resnico. Resnica pa ni nujno tisto, kar trdi državni tožilec. Takšen
pravni pouk zato sili k temu, da obdolženi sodeluje s tožilstvom ter k temu, da deluje prosti
svojim interesom in priznava navedbe v obtožbi. Zato nasprotuje domnevi nedolžnosti (27
URS), saj izhaja iz nasprotne predpostavke – domneve krivde. Ni namreč dovolj, da gre za
prepoved uporabe sile, grožnje ali zvijače, ta prepoved mora biti opredeljena tudi kot dejavna
procesna pravica obdolženca, četudi gre za skrajno pasivno stvar – molk.

59. Kakšne so razsežnosti pravice obdolženca do molka in privilegija zoper

samoobtožbo (prim. Miranda v. Arizona, ZDA)?
Bistvena pravica obdolženca je pravica do molka. Dana mu je bila že v akuzatornem postopku
kot nastarejšem tipu kazenskega postopka. V sodobnem anglo-ameriškem pravu je
uveljavljena kot privilegij zoper samoobtožbo po načelu, da se nihče ni dolžan obremenjevati
sam. V osnovi gre za ureditev, ki povzema tako imenovane Miranda warnings, ki jih je Vrhovno
sodišče ZDA uvedlo kot obvezne z znanim primerom Miranda v. Arizona. V skladu z njimi
morajo organi pregona osebo, ki so jo priprli ali ji kako drugače občutno omejili prostost
(kustodialno zaslišanje), pred kakršnimkoli zaslišanjem obvestiti:
• Da ima pravico molčati
• Da lahjo vsako izjavo, ki jo poda, uporabijo kot dokaz zoper njo
• Da ima pravico do prisotnosti odvetnika (bodisi izbranega ali dodeljenega)
Oseba se lahko izvrševanju teh pravic odpove pod pogojem, da je odpoved prostovoljna,
zavestna in razumna.
Če bi zagotovo vedeli, da je vsakokratni obdolženec oseba, ki je tudi storile kd, pravica do
molka ne bi bila potrebna. Ker pa tega ne vemo, moramo z osebo ravnati, kot da ni storilec kd.
V tem se pravica do molka povezuje z domnevo nedolžnosti oz. pravica do molka predstavlja
učinkovito izpeljavo domneve nedolžnosti. Posledica tega je, da mora tožilec dokazati vse
prvine obtožbe in lahko obdolženec ostaja popolnoma pasiven. Pravica do molka je branik, ki
preprečuje, da se breme dokazovanja prenaša na obdolženca in s tem državi, da ga uporabi kot
aktivno dokazno sredstvo, torej kot objekt postopka, ter jo prisili, da poišče alternativne poti za
dokazovanje krivde.
Kljub temu ostaja v praksi priznanje še vedno privilegiran dokaz po znani inkvizitorni maksimi
confessio est regina probationum.

60. Kakšna je razlika med sojenjem v nenavzočnosti in sojenjem v odsotnosti

obdolženca?
Nenavzočnost → nenavzoč obdolženec sploh ne ve, da mu bo sojeno
Odsotnost → bil je pravilno vabljen, pa se kljub pravnemu pouku o posledicah izostanka glavne
obravnave ni udeležil

61. Katera so bistvena merila za presojanje pravice do sojenja v razumnem roku

(oziroma pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja)?
Glej zgoraj

62. Kako se konstituira formalna obramba? Pojasnite pojem obligatorne formalne

obrambe!

2
26. člen ZKP –E je določbo tretjega odstavka 227. člena ZKP spremenil tako, da se po novem glasi: »(3) Če
gre za kazniva dejanja, za katera je v kazenskem zakoniku predvideno, da se mora obdolžencu v določenih
primerih kazen odpustiti ali omiliti, mu je tudi to potrebno povedati.«.

32
 Glej zgoraj

63. Ali sta pojma »odvetnik« in »zagovornik« identična? Ali je zagovornik stranka v
postopku?
Zagovornik je lahko le odvetnik, ki ga lahko nadomesti tudi odvetniški kandidat pri vseh
oblikah zastopanja. Pred Vrhovnim in Ustavnim sodiščem sme biti zagovornik samo odvetnik.
Zagovornik opravlja le funkcijo strokovne pomoči obdolžencu, zato ni stranka v postopku, prav
tako pa njegov status ni enak procesnemu položaju pooblaščenca v civilnem pravu. Opravlja
procesna dejanja ob obdolžencu namesto njega. Upravičen je storiti v korist obdolženca vse,
kar sme storiti obdolženec sam. Zakon izrecno določa, kdaj zagovornik ne more opravljati
procesnih dejanj v nasprotju z voljo obdolženca in kdaj jih lahko opravlja, kljub temu, da jim
obdolženec izrecno nasprotuje.

64. Katere so pravice in dolžnosti zagovornika v kazenskem postopku?

PRAVICE:
• Pregled spisov – dokaznega gradiva
• Dopisovanje in pogovor z obdolžencem, ki je v priporu, brez nadzorstva
• Obvestila o posameznik procesnih dejanjih ter navzočnost na njih
o Pri zaslišanju obdolženca
o Pri ogledu in zaslišanju izvedencev
o Pri hišni preiskavi
o Pri zaslišanju prič
o Na glavni obravnavi
o Na seji senata v pritožbenem postopku
o Drugi primeri, ki jih določa zakon
• Vlaganje pravnih sredstev
• Nagrada in povrnitev potrebnih izdatkov, ki so nastali v zvezi z zastopanjem

DOLŽNOSTI:
• Opravljati delo z ustrezno profesionalno skrbnostjo (obdolžencu posreduje tisti pravno
znanje, na katero bi ta najkoristneje oprl svojo obrambo, če bi ga sam posedoval)
• Spoštuje namen zakona, da nihče ne bo po nedolžnem obsojen
• Si prizadeva za razjasnitev dejanskega stanja v korist obdolženca
• Ne potvarja resnice in ne ustvarja lažnih dokazov, ne uničuje sledov in namenoma ne
zavaja preiskave
• Namesto obdolženca zagovarja izvršitev kd
• Sme in mora zamolčati tisto, kar bi lahko škodilo obrambi obdolženca
• Varuje kot skrivnost vse, kar je zvedel pri opravljanju svojega poklica na podlagi
zaupnega razmerja v zvezi z obdolžencem
• Se izreče o vsem, kar meni, da bi bilo smotrno za uresničitev cilja obrambe
• Varuje ugled, profesionalno dostojanstvo in etiko odvetniškega poklica

65. Ali ima obdolženi v kazenskem postopku le pravice, ali ima morda tudi kakšno
dolžnost?
V postopku akuzatorno-inkvizitornega tipa ima obdolženec 2 temeljni procesni dolžnosti:
• Da se odzove vabilu sodišča ter je navzoč pri vseh tistih procesnih dejanjih, ki so lahko
opravljena le v njegovi navzočnosti → drugače mu grozi prisilna privedba, ta dolžnost
mu omogoča pravico do obrambe
• Dopusti, da je predmet dokazovanja → ni samo procesni subjekt postopka, ampak tudi
procesni objekt, je pasivno in aktivno dokazno sredstvo → zdravniški posegi (odvzem
krvi, urina, psihiatrične preiskave), kriminalistično ugotavljanje sledi (odvzem prstnih
odtisov, odtisov dlani, stopal, telesnih tekočin, las, vlaken iz oblačil), osebna preiskava
zaradi odkrivanja dokazov, različne oblike omejitve oz. odvzema prostosti, sodelovanje
pri prepoznavi

DRUGI UDELEŽENCI POSTOPKA

66. V kazenskem postopku sodelujejo tudi osebe, ki niso subjekti kazenskega
postopka. To so (pojasni pojem, pravice in dolžnosti teh oseb v postopku):
 vzporedni procesni subjekti, ki imajo določena pooblastila v kazenskem
postopku, vendar ne predstavljajo nobenega izmed temeljnih subjektov kazenskega
procesnega odnosa. Ti subjekti nastopajo na strani državnega tožilca (oškodovanec),

33
 obdolženca (prejemnik koristi, zastopnik obdolžene pravne osebe) in sodišča (organ
socialnega varstva);
 zastopniki ali pooblaščenci procesnih subjektov – to so: zakoniti
zastopniki, zastopniki obdolžene pravne osebe, pooblaščenci in procesni namestniki oz.
substituti;
 pomožni organi, zlasti policija in organ socialnega varstva ter sodno
osebje (zapisnikarjik prevajalci, strokovni sodelavci…); → pomagajo sodišču in strankam
pri opravljanju procesnih dejanj, pri tem pa sami nimajo nobene procesne avtonomije,
temveč opravljajo vsa dejanja po navodilih
 tretje osebe, ki sodelujejo v postopku kot priče in izvedenci (za izid
postopka so pravno nezainteresirani)

OŠKODOVANEC:
To je tisti, ki mu je kakršnakoli njegova osebna ali premoženjska pravica s kd prekršena ali
ogrožena. Ima pravico, da opravi določena procesna dejanja, ki so usmerjena k temu, da bi prišlo
do obsodilne sodbe. Svoje pravice lahko uresničuje sam/po zakonitem zastopniku/po pooblaščencu.
Pravice:
• Je obveščen, da dr.tožilec ne bo začel pregona oz. je od njega odstopil in da lahko sam
začne pregon
• Poda ovadbo policiji ali dr. tožilstvu
• Poda predlog dr. tožilstvu za pregon storilca kd, ki se preganja na predlog
• Med preiskavo opozori na vsa dejstva in predlaga dokaze, ki so pomembni za to, da se
ugotovi kd ali izsledi storilec
• Na glavni obravnavi predlaga dokaze, postavlja obdolžencu, pričam in izvedencem
vprašanja, daje pripombe in pojasnila tre druge izjave
• Pregleduje spise in si ogleduje dokazne predmete (samo dokler ni zaslišan kot priča!)
• Poda pristanek za poravnavo
• Poda soglasje za odložitev kazenskega pregona
• Je med preiskavo lahko navzoč pri ogledu in zaslišanju izvedencev, pri zaslišanju prič pa
samo, če je verjetno, da priča ne bo prišla na glavno obravnavo
• Se lahko pritoži pri predsedniku sodišča zaradi zavlačevanja postopka in drugih
nepravilnosti med preiskavo
• V zaključni besedi (za dr. tožilcem) obrazloži premoženjskopravni zahtevek in opozori na
dokaze o kazenski odgovornosti obtoženca
• Se pritoži zoper sodbo iz vseh razlogov, iz katerih se sodba izpodbija, če je dr. tožilec od
njega prevzel pregon kot od oškodovanca kot tožilca
• Se pritoži zoper sodbo glede odločitve o stroških kazenskega postopka
• Zahteva v 8 dneh, ko je prejel sporočilo dr. tožilca, da ta ne bo zahteval uvedbe postopka
zoper mladoletnike, naj senat za mladoletnike uvede postopek
• Kot državljan RS nasprotuje, da se odstopi kazenski spis tuji državi, če je storilec tujec, ki
ima v tej državi svoje stalno prebivališče
• Se lahko izroči obdolženca in obsojenca na zahtevo tuje države le, če je dano zavarovanje
za uveljavitev njegovega premoženjskopravnega zahtevka
Dolžnosti:
• Če je vabljen kot priča, veljajo zanj take dolžnosti, kot veljajo za priče na splošno
• Da ne moti reda med preiskovalnimi dejanji oz.na glavni obravnavi, če pa kljub opominu
nadaljuje, se ga sme odstraniti in tudi kaznovati z denarno kaznijo

PREJEMNIK KORISTI IN ZASTOPNIK PRAVNE OSEBE:

Kadar pride v poštev odvzem premoženjske koristi, pridobljene s kd, drugemu prejemniku koristi,
mora sodišče to osebo ali zastopnika pr.os. povabiti zaradi zaslišanja v predhodnem postopku in
na glavni obravnavi. V vabilu ju je treba poučiti, da se bo postopek izvedel tudi brez njune
navzočnosti. Zaslišita se na glavni obravnavi za obdolžencem.
Pravice:
• Predlagati dokaze v zvezi z ugotavljanjem premoženjske koristi
• Z dovoljenjem predsednika senata postavljati vprašanja obdolžencu, pričam in izvedencem
• Zanju ne velja izključitev javnosti iz glavne obravnave
• Lahko pritožita zoper sodbo, s katero je bil izrečen odvzem premoženjskopravne koristi
• Zahtevata obnovo kazenskega postopka glede odločbe o odvzemu premoženjskopravne
koristi

34
ORGAN SOCIALNEGA VARSTVA:
Policija in sodišče morata o odvzemu prostosti obvestiti organ, če je treba kaj ukreniti za preskrbo
otrok in drugih družinskih članov, za katere skrbi tisti, ki mu je bila odvzeta prostost. Preiskovalni
sodnik si lahko priskrbi od organa podatke o obdolžencu in razmerah v katerih živi (funkcija
pomožnega organa).
Vloga organa je zlasti poudarjena v postopku proti mladoletnim:
• Dr. tožilec organ obvesti, če spozna, da uvedba postopka ne bi dosegla svojega namena in
navede razloge za to
• Organ posreduje sodišču podatke o mladoletnikovi osebnosti in njegovih socialnih razmerah
• Organ se obvesti o ustavitvi postopka, če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik še ni
bil star 14 let v času storitve
• Organ opravlja nadzorstvo nad mladoletnikom, če sodnik tako odredi
• Predstavnik organa je lahko navzoč na seji senata, med glavno obravnavo pa ostane
navzoč tudi če se odstranijo vse osebe
• Po organu si sme sodnik priskrbeti obvestila o izvrševanju ukrepov
• Organ mora vsakih 6 mesecev poročati sodišču o poteku izvajanja vzgojnega ukrepa
• Na podlagi mnenja organa sodišče odloča o spremembi ali ustavitvi vzgojnega ukrepa
• Sodišče mora organu sporočiti odločbo o izvajanju varnostnega ukrepa obveznega
psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu ali na prostosti

ZAKONITI ZASTOPNIK:
To je oseba, ki jo zakon pooblašča, da zastopa v kazenskem postopku druge osebe (npr. starši,
skrbniki). Zastopajo procesno nesposobne osebe (mlajša od 14 let, med 14 in 18 let, odvzeta
poslovna sposobnost). V kazenskem postopku zastopanje po zakonitem zastopniku za obdolženca
ni mogoče (lahko opravi samo določena procesna dejanja). Preko zakonitega zastopnik lahko v
postopku nastopajo le procesno nesposobni oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni
tožilec. Če bi morala imeti oškodovanec kot tožile cali zasebni tožilec zakonitega zastopnika pa ga
nimata, gre za absolutno bistveno kršitev določb ZKP.

ZASTOPNIK OBDOLŽENE PRAVNE OSEBE:

Za zastopnika se šteje tisti, ki je po zakonu, aktu državnega organa ali statutu ali drugem aktu
pr.os. upravičen zastopati oz. vodja podružnice tuje pr.os. Obdolžena pr.os. sme imeti le enega
zastopnika. Pisanja, ki so namenjena zastopniku, se vročajo obdolženi pr.os.
Pravice:
• Upravičen za vsa dejanja, za katera je po določbah ZKP upravičen obdolženec
• Za zastopanje lahko pooblasti koga drugega – pooblaščenca
Dolžnosti:
• V primeru neupravičenega izostanka lahko sodišče odredi njegovo privedno

POOBLAŠČENCI:
Oseba, ki ga je pooblastila procesno sposobna stranka ali zakoniti zastopnik procesno sposobne
stranke, ki se želi razbremeniti bremena zastopanja, da v imenu zastopanega opravi vsa tista
procesna dejanja, ki bi jih zastopana oseba lahko opravila sama. V kazensek postopku pooblaščenci
nastopajo na strani zasebnega tožilca, oškodovanca kot tožilca in oškodovanca + njegovih
zakonitih zastopnikov. Pooblaščenec je praviloma odvetnik, vendar je lahko pooblaščenec vsaka
fizična oseba, ki ima popolno poslovno sposobnost.
Pooblaščenca najbolj očitno razlikuje od zagovornika to, da ni potrebno, da ima pravno izobrazbo.
Razlika pa je tudi v nagradi, ki je pooblaščenec nima (le povrnitev potrebnih izdatkov).
Zastopanje po pooblaščencu je praviloma fakultativno in odvisno od volje zastopanega. →
obligatorno zastopanje oškodovanca po pooblaščencu: kd zoper spolno nedotakljivost + kd
zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja (za mladoletnega oškodovanca)

PROCESNI NAMESTNIKI:
Osebe, ki jim zakon daje pravico, da sami v svojem imenu izvršijo določeno procesno dejanje, ki je
v interesu enega izmed procesnih subjektov, ki je sam procesno popolnoma sposoben. Primeri:
taksativno našteti bližnji lahko obdolžencu najamejo zagovornika, enako velja za pritožbo v
njegovo korist
Razlikuj od odvetniških substitutov!!! → odvetnika lahko nadomešča pri zastopanju strank
odvetniški kandidat, ki je pri njem zaposlen ali odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni

POMOŽNI ORGANI STRANK:

Na strani oškodovanca kot tožilca in zasebnega tožilca → pooblaščenec
Na strani obdolženca → zagovornik

35
Na strani dr. tožilca → policija in organ socialnega varstva (ta je tudi vzporedni subjekt in pomožni
organ na strani sodišča)

Policija:
Je poseben organ državne uprave, s posebnimi pooblastili za uporabo fizične prisile z namenom, da
se zagotovita javni red in mir. Je organ formalnega družbenega nadzorstva. Pravni položaj
opredeljujeta Zakon o policiji in ZKP.
Pravice:
• Zbira podatke in dokaze, na podlagi katerih lahko dr. tožilec zahteva preiskavo (v
predkazenskem postopku)
• Imajo pooblastila v zvezi s prijetjem/aretacijo, pridržanjem, izvajanjem posebnih ukrepov,
hišno in osebno preiskavo, zasegom predmetov in da opravijo ogled in odredijo izvedensko
delo
• sme zahtevati potrebna obvestila od oseb, opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov in
prtljage, za nujno potreben čas omejiti gibanje na določenem prostoru, ukreniti, kar je
potrebno v zvezi z ugotavljanjem istovetnosti oseb in predmetov, razpisati iskanje osebe in
stvari, ki se iščejo ter v navzočnosti odgovorne osebe opraviti pregled določenih objektov in
prostorov podjetij in drugih pravnih oseb in pregledati določeno njihovo dokumentacijo
• lahko vabi osebe tudi k sebi
• Na pisni predlog in z dovoljenjem preiskovalnega sodnika oziroma predsednika senata sme
zbirati obvestila tudi od oseb, ki so v priporu, če je to potrebno, da se odkrijejo druga
kazniva dejanja iste osebe, njihovi udeleženci ali kazniva dejanja drugih storilcev
• Ima pravico napotiti osebe, ki jih najde na kraju storitve kd ali osebe, ki imajo bivališče v
tujini, k preiskovalnemu sodniku ali jih zadržati do njegovega prihoda, če bi mogle dati za
kazenski postopek važne podatke in če je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo mogoče
zaslišati Zadržanje takih oseb na kraju storitve kd ne sme trajati več kot šest ur.
• sme fotografirati tistega, za katerega so razlogi za sum, da je storil kd, vzeti njegove
prstne odtise in bris ustne sluznice. Če je to nujno, da se ugotovi njegova istovetnost, sme
njegovo fotografijo tudi objaviti
• Če je treba ugotoviti, čigavi so prstni odtisi ali biološke sledi na posameznih predmetih,
sme jemati prstne odtise in brise ustne sluznice oseb, za katere je verjetno, da so utegnile
priti v dotik z njimi.

Dolžnosti:
• Pri odkrivanju kd, je dolžna ravnati po navodilih dr. tožilca in mu poročati, kaj je v zvezi z
njegovimi navodili storila
• ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kd, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali ne
pobegne ter da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kd in predmeti, ki utegnejo biti dokaz
• če obstajajo razlogi za sum, da je določena oseba storila ali sodelovala pri storitvi kd, ji
mora, preden začne od nje zbirati obvestila, povedati, katerega kaznivega dejanja je
osumljena in kaj je podlaga za sum zoper njo ter jo poučiti, da ni dolžna ničesar izjaviti in
odgovarjati na vprašanja, če se bo zagovarjala, pa ni dolžna izpovedati zoper sebe ali svoje
bližnje ali priznati krivdo in da ima pravico do zagovornika, ki si ga svobodno izbere in ki je
lahko navzoč pri njenem zaslišanju, ter da se bo lahko vse, kar bo izpovedala, na sojenju
uporabilo zoper njo.
• Na podlagi zbranih obvestil sestavi kazensko ovadbo, v kateri navede dokaze, za katere je
zvedela pri njihovem zbiranju. V kazensko ovadbo ne vpiše vsebine izjav, ki so jih
posamezne osebe dale pri zbiranju obvestil. Kazenski ovadbi priloži predmete, skice,
fotografije, priskrbljena poročila, zapise o tem, kaj je ukrenila in storila, uradne zaznamke,
izjave in drugo gradivo, ki utegne biti koristno za uspešno izvedbo postopka.
• Če policija po vložitvi kazenske ovadbe izve za nova dejstva, dokaze ali sledove kaznivega
dejanja, mora zbrati potrebna obvestila in poslati o tem državnemu tožilcu poročilo v
dopolnitev kazenske ovadbe.
• Poročilo pošlje dr. tožilcu tudi v primeru, če na podlagi zbranih obvestil ni podlage za
kazensko ovadbo.

Organ socialnega varstva:

• Pomaga s posredovanjem podatkov o mladoletniku dr. tožilcu do odločitve, ali naj začne
pregon ali naj od njega odstopi oz. kakšna sankcija bi imela na mladoletnika prevzgojni
vpliv

POMOŽNI ORGANI SODIŠČA:

36
Osebe, ki pomagajo sodišču pri opravljanju njegovih procesnih dejanj, pri tem pa nimajo sami
nobene procesne avtonomije, temveč opravljajo vsa dejanja po odredbi sodišča – sodnika. To so:
• Zapisnikarji: dolžnost → da procesna dejanja pisno ugotovijo (brez zapisnika procesna
dejanja nimajo veljave) in da v zapisnik vnesejo procesne izjave tako, kot jim je bilo
narekovano
• Strokovni sodelavci: dolžnosti → sprejemajo na zapisnik vloge in izjave strank ter pod
vodstvom in po naročilu sodnika v posameznih zadevah zunaj glavne obravnave zaslišujejo
stranke, priče in izvedence, opravljajo priprave za glavno obravnavo, poročajo na sejah
senatov in izdelujejo osnutke sodnih odločb
• Sodniški pripravniki: pravice → lahko spremljajo naroke, glavne obravnave in seje senatov,
izdelujejo osnutke sodnih odločb in drugih sodnih pisanj ter sprejemajo na zapisnik vloge
strank in pišejo zapisnike
• Stenografi
• Tolmači: pravica in dolžnost → na zahtevo sodišča tolmačijo na narokih oz. prevajajo listine
• Strokovnjaki: dolžnosti → dajo potrebna pojasnila za razjasnitev posameznih tehničnih ali
drugih strokovnih vprašanj, ki nastanejo v zvezi s pridobljenimi dokazi pri zaslišanju
obdolženca ali drugih preiskovalnih dejanjih
• Sodni cenilci
• Upravnotehnično in drugo sodno osebje
• Policija: dolžnosti → kriminalistična pomoč, daje na voljo tehnična sredstva za opravljanje
procesnih dejanj, izvršuje prisilne privedbe, zagotavlja varnost kraja, kjer se izavjajo
določena procesna dejanja, posreduje podatke o prebivališču, razpiše tiralico (po odredbi
sodišča)

PRIČE:
So osebe, za katere je verjetno, da bi lahko kaj povedale o kd, storilcu in drugih pomembnih
okoliščinah obravnavanega dejanja, in jih je sodišče pozvalo, da o tem izpovejo. Priča je dolžna
povedati po resnici vse, kar ve o zadevi, v nasprotju z obdolžencem, ki ima pravico do molka.
Dolžnosti:
• Odzvati se vabilu sodišča in po resnici pričati
• Dopustiti omejen poseg v telesno integriteto (npr. odvzem krvi, telesni pregled, druga
zdravniška dejanja) ampak samo pod pogojem, če so na njenem telesu določeni sledovi ali
posledica kd
Pravice:
• Privilegirane priče → Zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja.
• Zakon vsako pričo odvezuje dolžnosti, da odgovarja na posamezna vprašanja, če je
verjetno, da bi s tem spravila sebe ali svojega bližnjega sorodnika v hudo sramoto, znatno
materialno škodo ali kazenski pregon

IZVEDENCI:
Je oseba z določenim strokovnim znanjem, ki jo je odredilo sodišče, da poda svoj izvid in mnenje v
zvezi z ugotavljanjem določenih dejstev v kazenskem postopku, za katera je potrebno takšno
znanje. To je lahko le tisti strokovnjak, ki ga s pisno odredbo odredi organ, ki vodi postopek, pri
čemer daje zakon prednost sodnim izvedencem. Brez te odredbe strokovnjak ni izvedenec. Če se
stranke sklicujejo na mnenje strokovnjaka, ki ga je ta podal na njihovo željo, sodišče obravnava
takšno mnenje le kot argumentirani dokazni predlog.
Stalni zapriseženi sodni izvedenci so osebe, imenovane za neomejen čas s pravico in dolžnostjo, da
sodišču na njegovo zahtevo podajo izvid in mnenje glede strokovnih vprašanj.
Izvedensko delo lahko opravi tudi strokovni zavod ali državni organ. Če je izvedensko delo
zapleteno, se odredi dva ali več izvedencev.
Dolžnosti:
• Da se odzove na odredbo in vabilo sodišča (če neopravičeno ne pride ali noče opraviti dela
– denarna kazen + prisilna privedba)
• Da poda svoj izvid in mnenje – mnenje mora biti nepristransko in v skladu s pravili znanost
in stroke
Izvedenec ≠ strokovnjak → za pritegnitev strokovnjaka ni potrebna odredba o izvedenstvu,
strokovnjak ne uživa procesnopravne imunitete, je le podaljšana roka sodišča, ki mu z vprašanji
določa metodo dela, sodišče ga pritegne zaradi lažjega odkrivanja in razumevanja tistih dejstev, do
katerih ne more priti na podlagi svoje laične presoje ali si jih zaradi pomanjkanja strokovnega
znanja ne more pravilno razložiti, njegovo sodelovanje ima instrumentalno naravo → izvedenec pa

37
na podlagi ugotovljenih dejstev ustvarja nove vire spoznanja, s svojo strokovno razlago pojasnjuje
dejstva, ki jih je sodišče ugotovilo s pomočjo strokovnjaka, njegovo sodelovanje ima dokazni
pomen

67. Pojasnite pojme:

absolutno nesposobna priča
ZKP nobene priče že vnaprej ne določa kot absolutno nesposobne. Kot priče lahko pridejo v
poštev vse osebe, tudi duševno bolne, otroci, gluhonemi in slepi. Oceno o neverodostojnosti
njenega pričevanja poda šele po zaslišanju, če oseba zaradi duševnih in telesnih nezmožnosti
ni mogla ustrezno zaznati pomembnih dejstev ali pa ni sposobna zaznanih dejstev
reproducirati na način, da bi njeno pričevanje postalo predmet dokazne ocene.
relativno nesposobna priča
V konkretni kazenski zadevi ne morejo biti zaslišane zaradi pravnih ovir. Ne sme biti
zaslišana:
• Oseba, ki bi s svojo izpovedbo prekršila dolžnost varovanja uradne ali vojaške
tajnosti
• Obdolženčev zagovornik
• Mladoletna oseba, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti
pomena pravice, da ni dolžna pričati
• Funkcija priče ni združljiva z opravljanjem nekaterih drugih funkcij v kazenskem
postopku (sodnik, sodni porotnik, dr. tožilec, obdolženec, zapisnikar, izvedenec,
tolmač) – le če njihovo vlogo v procesu zamenja druga oseba, lahko pričajo.
solenitetna priča
priče, katerih navzočnost naj zagotavlja, da bo določeno procesno dejanje opravljano v
skladu z ZKP. Obvezna navzočnost 2 polnoletnih prič – pri hišni preiskavi, osebni preiskavi in
pregledu poštnih pošiljk
presumptivna priča
Osebe za katere se v predkazenskem postopku ugotovi, da bi lahko v kazenskem postopku
prišle v poštev kot priče, so predpostavljene priče, ker je od predloga strank in sodišča
odvisno, ali bodo osebe, ki so pri zbiranju obvestil policiji dale določene izjave, zaslišane kot
priče.
anonimna priča
Temeljni pogoj za verodostojno pričanje je predvsem, da se priča razbremeni strahu, ki
nastane zaradi njene udeležbe v kazenskem postopku. Dilema: maščevanje obdolženca – kd
krive izpovedbe. Razkritje identitete priče ni dopustno, če bi zaradi takšnega razkritja nastala
utemeljena nevarnost za njeno življenje ali življenje njenega sorodnika oz. če je priča
neposredni izvajalec posebnih ukrepov, ki ga pristojni organ odveže dolžnosti varovanja
uradne tajnosti. Zaslišanje se opravi s uporabo tehničnih sredstev – zaščitne stene,
popačenja glasu, prenosa zvoka iz posebnega prostora. Vprašanje, pri katerih bi lahko
odgovori nanje razkrili identiteto priče, so prepovedana.

68. Kaj pomeni status privilegirane priče v kazenskem postopku? Katere so

privilegirane priče v kazenskem postopku? Ali dejstvo, da ima posameznik status
privilegirane priče, pomeni, da se mu ni potrebno odzvati na vabilo sodišča na
zaslišanje?
To so osebe, ki so oproščene dolžnosti pričevanja. Ni jih mogoče zavezati k pričevanju, če tega
ne želijo. Zakon jih oprošča dolžnosti pričevanja zaradi preprečevanja konfliktov med osebami,
ki so si najbližje oz. med katerimi obstaja pravno priznani odnos zaupanja. Po tej pravici se
razlikujejo od relativno nesposobnih prič, ki morajo pričati, če odpadejo pravne ovire.
To so:
o obdolženčev zakonec oz. oseba, s katero živi v zunajzakonski skupnosti
o obdolženčevi krvni sorodniki v ravni vrsti, sorodniki v stranski vrsti do 3. kolena in
sorodniki po svaštvu do 2. kolena
o obdolženčev posvojenec in posvojitelj
o verski spovednik, ki se mu je obdolženec ali druga oseba spovedala
o odvetnik, zdravnik, socialni delavec, psiholog ali kakšna druga oseba o dejstvih za
katera je izvedel pri opravljanju poklica, če velja dolžnost, da mora to ohranjati kot
tajnost
O tej pravici jih je potrebno poučiti vsakokrat preden se jih zasliši ali takoj ko sodišče zve za
njihovo razmerje do obdolženca. Odločitev, da ne bodo pričale ni nepreklicna (med zaslišanjem
si lahko premisli in v tem primeru se morajo iz spisa izločiti vsi zapisniki o njenih prejšnjih
zaslišanjih). Pri odločitvi ravna takšna oseba na podlagi lastne moralne presoje in ji svojega
stališča, zakaj ne bo pričala, ni treba obrazložiti. Tem osebam ni treba pričati niti na zahtevo

38
 obdolženca. Če pa se te osebe odločijo, da bodo pričale, veljajo zanje takšne dolžnosti kot za
navadne priče.
Gre za zakonsko beneficijo, ki pomeni zavesten odstop zakonodajalca od načela materialne
resnice (odpoved virom spoznanja). Za določitev statusa priviligirane priče je odločilen čas
pričevanja in ne čas storitve kd.
Kdor ima razlog odreči se pričevanju proti enemu od obdolžencev, je oproščen pričevanj tudi
proti drugim obdolžencem, če njegove izpovedbe ni mogoče omejiti samo nanje.

Dolžnost priče je, da se pravilno povabljena odzove vabilu sodišča, in če ni z zakonom določeno
kaj drugega, tudi pričati. V primeru kršitve zakon predvideva sankcije – privedbo in denarno
kazen v primeru kršitve dolžnosti odzvti se vabilu ter denarno kazen in uklonilni zapor v
primeru kršitve dolžnosti pričanja.

OBJEKTI KAZENSKEGA POSTOPKA

69. Primarni objekt kazenskega postopka je causa criminalis oziroma vprašanje, ali je
obravnavani dogodek kaznivo dejanje; s pojmom »objekti kazenskega postopka«
pa so mišljeni vzporedni, akcesorni predmeti, ki so:
 Premoženjskopravni zahtevek, ki izvira iz kd (adhezijski/pridružni postopek)
 Predhodna ali prejudicialna vprašanja
 Stroški kazenskega postopka

70. Pojasnite pojem subjektivne identitete (eadem persona) in objektivne identitete

(eadem res) med obtožbo in sodbo!
SUBJEKTIVNA IDENTITETA: Vsa procesna dejanja, ne zgolj sodba, se lahko nanašajo le na
določeno osebo, torej obdolženca. Če je v postopku ugotovljeno, da je storilec nekdo drug, se
postopek ustali ali se izreče zavrnilna oz. oprostilna sodba, zoper razkritega storilca pa se lahko
začne nov postopek. 167 ZKP → preiskavo/kazenski postopek je mogoče začeti le zoper
določeno osebo
OBJEKTIVNA IDENTITETA: O njej govorimo v treh priemrih:
• Kot o odnosu med obtožbo in sodbo → Sodba se sme nanašati samo na osebo, ki je
obtožena, in samo na dejanje, ki je predmet obtožbe, obsežene v vloženi obtožnici oz.
na glavni obravnavi spremenjeni ali razširjeni obtožnici. Sodišče je dolžno, da pri
presoji obtožbe ne prekorači, razen če sodišče spozna obdolženca za krivega lažjega
kd, ki je inkludirano v opisu hujšega. Merila za presojo:
o Konstitutivni elementi kd, ki so znak kd: sodišče tega elementa ne sme
spremeniti tako, da ga zamenja z drugim, npr. če je obtožen za kd iz
malomarnosti, ga ne morejo obsodit na naklepno kd
o Kvalifikatorni elementi kd (zakonski znaki kd, zaradi katerih je takšno kd hujša
oblika temeljnega kd), npr. pri tatvini sodišče ne sme dodati, da je bilo storjeno
s silo in da gre za rop
o Privilegiatornih elementov (zakonskih znakov kd, zaradi katerih je takšno kd
lažja oblika temeljnega kd), sodišče teh okoliščin ne sme prezreti, ampak jih
mora vnesti v opis npr. če se ugotovi, da ni bilo storjeno naklepno ampak iz
malomarnosti, mora v opis vnesti kd iz malomarnosti, če je takšno dejanje iz
malomarnosti tudi kaznivo
• Kot o posledici pravnomočne sodbe → Nihče ne sme biti preganjan in kaznovan zaradi
kd, za katero je bil s pravnomočno sodno odločbo oproščen ali obsojen ali je bil
kazenski postopek zoper njega pravnomočno ustavljen ali je bila obtožba zoper njega
pravnomočno zavrnjena
• Kot o odnosu med več obtožbami

71. Kaj je lahko predmet premoženjskopravnega zahtevka v kazenskem postopku

(naštejte)?
 Povrnitev škode
 Vrnitev stvari
 Razveljavitev določenega pravnega posla

72. Kakšne so meje odločanja kazenskega sodišča o premoženjskopravnem

zahtevku? Ali lahko kazensko sodišče premoženjskopravni zahtevek zavrne?
O premoženjskopravne zahtevku lahko kazensko sodišče odloči le:
• Če izreče obsodilno sodbo
• Če se postopek zaradi odločanja ne bi preveč zavlekel

39
 • Pogoj za odločanje je obstoj 2 strank – tista, ki je upravičena uveljavljati + tista, zoper
katero se uveljavlja
• Če izda sklep o sodnem opominu
• Premoženjskopravni zahtevek lahko prisodi v celoti ali zgolj deloma in se oškodovanec
s presežkom napoti na pravdo

Odločanje o premoženjskopravnem zahtevku za kazensko sodišče ni

zavezujoče/obligatorno (obsodilna + ne bi preveč zavleklo → če v obsodilni ne odloči, je
sodbo mogoče izpodbijati zaradi absolutne bistvene kršitve določb kazenskega postopka).
Kazensko sodišče premoženjskopravnega zahtevka upravičenca ne more zavrniti, ker o
njem ne odloča meritorno v pravem pomenu besede. Meritorno odločanje pomeni pravico
sodišča odločiti o zahtevku tako da mu ugodi v celoti, deloma ali pa g zavrne. O takšnem
zahtevku lahko odloča meritorno le pravdno sodišče.

73. Kdo plača stroške kazenskega postopka v primeru obsodilne in v primeru

oprostilne sodbe?
OBSODILNA SODBA:
• Obdolženec je dolžan povrniti stroške postopka (dopuščeno tudi obročno odplačevanje)
• Če je za nekatera dejanja spoznan za krivega, za druga pa oproščen obtožbe, se ne
obsodi za povrnitev stroškov za dejanja, glede katerih je bil oproščen, če se dajo ti
stroški izločiti iz skupnih stroškov
• Če je z isto sodbo spoznanih za krive več obdolžencev, sodišče določi, kolikšen del
plača vsak izmed njih, če pa tega ni mogoče določiti, obsodi na nerazdelno plačilo vse
obdolžence
• Izjema: oprosti plačila vseh stroškov ali dela stroškov, če bi bilo zaradi njihovega
plačila ogroženo vzdrževanje obdolženca ali oseb, ki jih ta vzdržuje
• Obdolžencu se ne zaračunavajo stroški za prevajalca, če ne razume ali ne govori jezika,
v katerem teče postopek

OPROSTILNA SODBA:
• Pregon s strani dr. tožilca:
o Stroški + potrebni izdatki obdolženca + potrebni izdatki in nagrada zagovornika
bremenijo proračun
• Zasebni tožilec/oškodovanec kot tožilec:
o Plačata - stroški + potrebni izdatki obdolženca + potrebni izdatki in nagrada
o Ni jima treba plačati, če je bil postopek ustavljen ali obtožba s sodbo
zavrnjena zaradi obdolženčeve smrti + zastaranja brez njune krivde + dr. tožilec
prevzel pregon
o Če je bil postopek ustavljen zaradi umika zasebne tožbe, se lahko
poravnata o svojih medsebojnih stroških
o Če je več zasebnih tožilcev /oškodovancev kot tožilce, plačajo stroške vsi
nerazdelno
o Oškodovanec, ki je umaknil predlog za pregon, plača stroške, razen če
obdolženec izjavi, da jih bo plačal on
o Tisti, ki vede poda krivo kazensko ovadbo, mora vedno plačati stroške

74. Kdo plača stroške zagovornika, postavljenega po uradni dolžnosti?

Nagrado ter potrebne izdatke obdolženčevega zagovornika in pooblaščnca zasebnega tožilca ali
oškodovanca mora plačati zastopani (ker je to pogodbeni odnos), ne glede na to, kdo je po
odredbi sodišča dolžan plačati stroške postopka, razen v primerih, ko ti stroški obremenjujejo
proračun.
Če je bil zagovornik obdolžencu postavljen, sodišče pa ugotovi, da bi bilo ogroženo njegovo
vzdrževanje ali vzdrževanje oseb, ki jih je obdolženec dolžan vzdrževati, če bi moral plačati
zagovorniku potrebne stroške in nagrado, se ti izplačajo iz proračuna.

75. Sodišče lahko o stroških kazenskega postopka odloči v sodbi, v sklepu o ustavitvi
postopka ali v sklepu o zavrženju obtožnice, lahko pa tudi s posebnim sklepom
(če v času odločanja o glavni stvari ni podatkov o stroških). Kakšen je rok za
pritožbo zoper tak posebni sklep o odmeri stroškov (obkrožite pravilni odgovor)?
a.) 15 dni od izdaje sklepa;
b.) 8 dni od izdaje sklepa;
c.) 3 dni od izdaje sklepa;

40
 d.) 3 dni od dneva, ko je bil sklep vročen.

Kdo odloča o pritožbi zoper posebni sklep o odmeri stroškov (obkrožite pravilni
odgovor)?
a.) sodnik, ki je sklep izdal;
b.) izvenrazpravni senat;
c.) višje sodišče;
d.) vrhovno sodišče

SPLOŠNO O PROCESNIH DEJANJIH V KAZENSKEM POSTOPKU

76. Kazenski postopek je celota sistematično opravljenih procesnih dejanj sodišča,
strank in nekaterih drugih udeležencev postopka, ki se opravljajo, če je podana
določena stopnja verjetnosti, da je bilo storjeno kaznivo dejanje, in so usmerjena
k odločitvi (sodbi) o obstoju domnevnega kaznivega dejanja in odločitvi (sodbi) o
krivdi domnevnega storilca. Naštejte nekaj primerov procesnih dejanj v
kazenskem postopku!
• Procesna dejanja kazenskega pregona
• Procesna dejanja obrambe
• Procesna dejanja sojenja
• Procesna dejanja strank:
o Po vsebini: zahteva za preiskavo, vložitev obtožnega akta, pritožbe
o Po obliki. Ustna, pisna, sklepčna/konkludentna
• Procesna dejanja sodišča:
o Pd vodstva in vzdrževanja reda: preventivni ukrepi, represivni ukrepi (denarna
kazen)
o Pd odločanja: odredba za vabljenje, razpis glavne obravnave, prisilna privedba,
končne odredba za izvršitev sodbe po pravnomočnosti, uvedba preiskave, odreditev
in odprava pripora, odločanje o ugovoru zoper obtožnico,
obsodilna/oprostilna/zavrnilna sodba
o Pd dokazovanja: ukrepi za preverjanje obstoja okoliščin, ki so bistvene za
oceno o obstoju kd
o Pd prisiljevanja: ukrepi za zagotavljanje oseb in predmetov v postopku

77. Kako se računajo roki v kazenskem postopku? V katerih primerih pride v

kazenskem postopku v poštev računanje rokov na ure?
Rok je časovno obdobje, v katerem je treba določeno procesno dejanje opraviti ali v katerem
ga ni mogoče opraviti.
≠ Narok je po času in kraju določen sestanek sodišča in strank z namenom opraviti določena
procesna dejanja.

Roki se računajo na ure, dneve, mesece in leta. Za en dan se šteje 24 ur, mesec in leto pa se
računata po koledarju.
Rok začne teči od trenutka, ki je določen z zakonom ali od trenutka, ki ga (v primeru sodnih
rokov) določi sodišče. Ura ali dan, ko se je zgodil dogodek, se ne štejeta v rok, ampak se za
začetek roka vzame prvi naslednji dan ali ura.
Roki določeni po mesecih in letih se iztečejo s pretekom tistega dne v zadnjem mesecu ali letu,
kise po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel teči. Če je zadnji dan roka državni praznik,
sobota, nedelja ali kak drug dan, kose pri državnem organu ne dela, se rok izteče s pretekom
prvega prihodnjega delavnika.

Če je izjava vezana na rok, velja za pravočasno, če je tistemu, ki jo je upravičen sprejeti,

vročena pred iztekom roka.
Če je izjava poslana po pošti priporočeno ali brzojavno, velja da oddaje na pošti za dan
izročitve naslovniku.
Dan, ko se izjavi zapisnik ali se izroči upravi zavoda (velja za pripor, zapor, zavod), velja za
dan izročitve organu, ki je pristojen, da jo sprejme.
Če je vloga, ki je vezana na rok, zaradi nevednosti ali očitne pomote vložnika izročena ali
poslana nepristojnemu sodišču pred potekom roka, k pristojnemu pa prispe po poteku roka, se
šteje za pravočasno.
Rok za pritožbo se šteje od vročitve strankam.
Če ima obtoženi zagovornika, se šteje rok za pritožbo od trenutka, ko je bila odločba vročena
obtožencu, in od trenutka, ko je bila vročena njegovemu zagovorniku.

41
Roki v zvezi z zahtevo za varstvo zakonitosti: šteje od dneva vročitve pravnomočne sodne
odločbe obsojencu (3 mesece).

Zoper sklep o priporu se sme priprti pritožiti na senat v štiriindvajsetih urah od ure, ko mu je
bil sklep izročen
Pridržanje lahko traja največ oseminštirideset ur.

Računanje rokov na ure: takrat, ko so tudi v zakonu roki določeni v urah

78. Osebi A je vročena sodba dne 17.3.2006 ob 14.10 uri. Kdaj poteče 15- dnevni rok
za pritožbo?
1.4.2006 ob polnoči

79. Pojasnite pojme:

a.) Odredba
Je vsaka odločba sodišča, s katero slednje uravnava procesni tok. Z njo sodišče odredi
določeno dolžnost stranki ali kakšni drugi osebi v kazenskem postopku. Značilno je, da jim
zakon praviloma ne predpisuje oblike. Zoper njih ni pritožbe oz. drugega pravnega
sredstva. Praviloma se izvrši takoj, razen če tisti procesni organ, ki jo izda ne določi
drugače. Mogoče jih je preklicati, če to narekujejo razlogi smotrnosti. Glede na vsebino je
lahko:
• Procesne narave:
o Odredba za glavno obravnavo
o Vabilo obdolžencu, pričam in izvedencem
o o. za prisilno privedbo
o o. za postavitev izvedenca
o odreditev tolmača
o o. o hišni ali osebni preiskavi
o o. o zasegu predmetov
o o zasegu poštnih pošiljk
o končne odredbe
o o. o tiralici oz. razglasu
• Administrativne narave:
o o., da se priči ali izvedencu plačajo stroški za prihod na sodišče, ki se
izplačajo naprej iz proračunskih sredstev
Poznamo tudi:
• Ustne (predsednik senata pozove vabljene v sodno dvorano)
• Pisne (so sestavni del spisa in dokaz, da je bilo določeno procesno
dejanje opravljeno)

b.) Sklep
Je odločba sodišča ali poblaščenega organa, ki sodeluje v kazenskem postopku, s katero se
rešujejo posamezna vprašanja, ki zadevajo matreialnopravni in procesnopravni odnos med
samim postopkom. Odloča se o posameznih vprašanjih z omejenim ciljem in posledicami,
ne pa o samem obstoju kd. Zakon izrecno določa, zoper katere sklepe je dopustna
pritožba, saj se sklepi občutno posega v posamezne pravice. S sklepom odloča sodišče tudi
o varnostnem ukrepu obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zavodu ali na
prostosti.
Pritožba:
• Sklepi preiskovalnega sodnika in drugi sklepi sodišča na 1.stopnji
• Sklep izvenrazpravnega senata, kadar ta ugodi ugovoru zoper obtožnico
Ni pritožbe:
• Sklep, ki ga izda senat pred ali med preiskavo
• Sklep izvenrazpravnega senata, s katerim je zavrnil predlog za odreditev ali
odpravo pripora ter kadar ugovor zoper obtožnico zavrne
Poseben sklep je sklep o sodnem opominu (v bistvu gre za meritorno odločanje):
• Za kd za katera je zagrožena denarna kazen ali zapor do 1 (3) let
• Razglasi takoj po končani obravnavi z bistvenimi razlogi
• Ne vsebuje krivdoreka ampak samo navedbo, da se za kd, ki je opisano v izreku,
izreka obtožencu sodni opomin
c.) Sodba

42
 Z njo se odloči o obstoju kd, ki je predmet obravnavanja. Glavna obravnava se praviloma
konča s sodbo. Z njo je mogoče odločiti na 1. 2. ali 3. stopnji. Pred sodiščem 1.stopnje ni
mogoče odločiti o sodbi brez glavne obravnave. Pred sodiščem 2.stopnje to praviloma ni
obvezno (glavna obravnava, seja senata. Je najpomembnejši akt sodnega odločanja, s
katerim se odrejajo najpomembnejše pravne posledice.

80. Katere izmed navedenih sodnih odločb so meritorne (obkrožite + pojasnite pojem
»meritorne odločbe«)?
Z meritornimi (vsebinskimi) odločbami se kazenski postopek vsebinsko reši: ali je bilo storjeno
kd, ali je obdolženi kriv in ali mu je treba izreči sankcijo.
a.) sodni opomin
b.) zavrnilna sodba
c.) oprostilna sodba
d.) obsodilna sodba
e.) sklep o ustavitvi preiskave

V katero skupino sodijo preostale sodne odločbe (+ pojasnite tudi ta pojem)?

S formalnimi (procesnimi) odločbami se zadeva vsebinsko ne presoja, temveč se z njimi upravlja
postopek ali pa se zaključi posamezni procesni stadij oz. faza zaradi odsotnost procesnih
predpostavk. Te odločbe imajo obliko sklepa, razen na glavni obravnavi, kjer pomanjkanje
procesnih predpostavk privede do zavrnilne sodbe.

81. Kakšno je razmerje med formalno in materialno pravnomočnostjo?

FORMALNA (postopkovna) PRAVNOMOČNOST: pomeni, da sodne odločbe ni mogoče izpodbijati
s pritožbo, ker:
• Pritožba ni predvidena
• Je prepozna
• Ni dovoljena (npr. podala neupravičena oseba)
Pritožba ni dovoljena zoper:
• Odločbe pritožbenega sodišča, razen v 3 primerih (398 ZKP)
• Odločbe Vrhovnega sodišča
• Sklepe iz 238 in 399 ZKP
Popolna form. prav.: ni mogoče izpodbijati v nobenem njenem delu. Delna: nanaša na dele
odločb. Učinek formalne pravnomočnosti ima dvojen pomen:
• Je pogoj za materialno pravnomočnost
• Pomeni pravno predpostavko izvršljivosti

MATERIALNA PRAVNOMOČNOST: Z njo je dokončno odločeno o določeni kazenski zadevi, ne

glede na to, ali je odločitev pravilna in zakonita. Pomeni predpostavko, da so s trenutkom
njenega nastanka sanirane vse napake, do katerih je lahko prišlo v procesu sojenja in pri
sestavi sodne odločbe. Ni je mogoče izpodbijati s pritožbo. Stranje ne morejo zahtevati, da se
v isti stvari ponovno uvede kazenski postopek (ne bis in idem). Nanaša se le na izrek sodnih
odločb.
ODNOS: Formalna p. je predpostavka materialne p., a materialna p. ni vselej posledica
formalne p. Materialna p. je lastnost samo tistih sodnih odločb, ki imajo za predmet meritorno
odločanje o obstoju kd, in tistih, kjer se postopek konča zaradi trajnih procesnih ovir. Tako
materialno p. ne postanejo:
• sklepi, s katerimi sodišče odloča o predlogih strank (lahko se ponovijo)
• sklep, s bila zahteva za preiskavo zavrnjena, ker ni bilo upravičenega tožilca ali
predloga oškodovanca (ko prenehajo vzroki, se postopek nadaljuje)
• odločbe o priporu (odprava pripora)
Učinki materialne p. veljajo:
• če senat obtožnice ne dopusti in kazenski postopek ustavi
• če dr. tožilec odstopi od pregona pa oškodovanec tega ne nadaljuje in sodišče postopek
ustavi

82. S sodbo kazensko sodišče razreši tri temeljna vprašanja, in sicer:

 ali so izpolnjene vse tiste procesne predpostavke, ki morajo biti podane, da lahko
sodišče izreče pravilno in zakonito sodbo;
 ali obstaja kaznivo dejanje, ali je obtoženec storilec tega dejanja in ali je podana
njegova kazenska odgovornost;
 kakšna naj bo sankcija.

43
 Glede na to lahko sodbe delimo na:
a.) zavrnilne
b.) oprostilne
c.) obsodilne

83. Kaj je značilno za zavrnilno sodbo? Kateri so razlogi za izdajo zavrnilne sodbe?
Sodišče jo izreče ne da bi se spuščalo v razpravo o sami stvari, ampak se omeji le na
ugotovitev, da so podane tiste procesne ovire (negativne procesne predpostavke), zaradi
katerih ni mogoče odločiti o sami stvari oz. niso podane potrebne pozitivne procesne
predpostavke. Razlogi:
• Če je tožilec v času od začetka do konca glavne obravnave umaknil obtožbo
• Če je oškodovanec umaknil predlog za kazenski pregon, če gre za kd, ki se preganja na
predlog
• Če je bil obtoženec za isto dejanje že pravnomočno obsojen, oproščen obtožbe ali je bil
postopek zoper njega s sklepom pravnomočno ustavljen (načelo ne bis in idem)
• Če je bil obtožencu oproščen pregon z amnestijo ali pomilostitvijo ali če kazenski
pregon ni več dopusten zaradi zastaranja ali če so podane druge okoliščine, ki
izključujejo kazenski pregon

84. Sodišče izreče oprostilno sodbo v naslednjih primerih:

a.) Če dejanje, za katero je obtožen, ni kd
b.) Če so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost
c.) Če ni dokazano, da je obdolženec storil dejanje, katerega je obtožen

85. Ali je pravnomočna oprostilna sodba v našem pravnem sistemu neizpodbiten

dokaz nedolžnosti? Kakšne so možnosti tožilstva, če se po pravnomočnosti
oprostilne sodbe pojavi dokaz, ki nedvomno kaže na krivdo s prvotno sodbo
oproščenega storilca kaznivega dejanja?
Pravnomočna oprostilna sodba je res iudicata, kar pomeni, da je neizpodbiten dokaz
nedolžnosti, saj zakon ne dopušča ponovnega sojenja o isti stvari in zato tudi ne zbiranja
dokazov, ki bi po pravnomočno oprostilni sodbi lahko nemara privedla do obsodilne sodbe.
Obnova kazenskega postopka zoper domnevnega storilca, ki mu je bila izrečena pravnomočna
oprostilna sodba, ni mogoča, ker tega izrednega sredstva po pozitivni zakonski ureditvi sploh ni
več mogoče uporabiti v obsojenčevo škodo.

86. Katere sestavine ima sodba? Katere izmed teh sestavin postanejo pravnomočne?
Uvod
Izrek → postane pravnomočen
Obrazložitev

87. Oblikujte pravni pouk obsodilne sodbe na zaporno kazen!

Zoper to sodbo je dopustna pritožba na Višje sodišče v Mariboru. Morebitno pritožbo je potrebno
podati v roku 15 dni od vročitve prepisa sodbe pisno ali ustno na zapisnik pri Okrožnem sodišču v
Mariboru. Če se pošlje pritožba priporočeno po pošti, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve
pritožbe sodišču. Za obtoženca, ki je v priporu, velja, da dan, ko sestavi tak zapisnik oziroma, ko
se izjava izroči upravi zapora, velja za dan izročitve sodišču.

PROCESNA DEJANJA DOKAZOVANJA

88. Kaj zajema izraz »procesna dejanja dokazovanja«?
Procesna dejanja, ki imajo za svoj predmet ugotavljanje kazenskopravno pomembnih dejstev
ter njihovo kazenskopravno vrednotenje, imenujemo procesna dejanja dokazovanja. Za njihovo
ugotavljanje ne zadošča le, da jih sodišče spozna, temveč mora njihov obstoj dokazati na tak
način, da je lahko sprejemljiv tako za stranki kot za javnost. Za presojo se zahteva, da sodišče
presodi številne in protislovne dokaze na neprotisloven in logičen način. Sodišče mora enako
pazljivo preizkusiti in ugotoviti tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo, kot tista, ki so mu v
korist.

89. Pojasnite pojem »dejstva« in »pravnega dejstva«! Thema probandi oziroma

predmet ugotavljanja in dokazovanja v kazenskem postopku so pravna dejstva, in
sicer:
a.) Pravno določilna dejstva (pomembna in odločilna dejstva)
b.) indici
c.) kontrolna (ali pomožna) dejstva

44
 d.) ostala dejstva:
• zunanja (objektivna) + notranja (subjektivna) dejstva
• pozitivna + negativna dejstva
• dejstva sedanjosti in dejstva preteklosti
• obremenilna in razbremenilna dejstva
• dejstva, ki jih ni treba ugotavljati
• dejstva, ki se ne smejo ugotavljati

DEJSTVA: So pojavi, ki jih spoznavajoči subjekt doživlja kot čutno zaznavne in zato v svojem
obstoju dokazljive spremembe v zunanjem svetu – objektivni stvarnosti. Dejstva so lahko le pojavi,
ki jih je mogoče spoznati in dokazati. Poznamo naravna dejstva(rojstvo, smrt) in človekova
ravnanja (v kazenskem postopku imajo lastnost procesnih dejanj.
PRAVNA DEJSTVA: So dogodki in človekova ravnanja, ki imajo kazenskopravni pomen.
Dokazni temelj: dejstvo, ki je že ugotovljeno in se na temelju njegovega obstoja sklepa na obstoj
dejstva, ki ga je šele treba dokazati.

90. Katera so »odločilna dejstva«?

Pojem pomembnih dejstev obsega odločilna dejstva, indice in pomožna oz. Kontrolna dejstva.
Pomembno dejstvo je vsako dejstvo, za katero sodišče meni, da je pomembno za presojo. Za
presojo pa so pomembne vse 3 kategorije dejstev.
Pojem odločilnih dejstev je torej ožji od pojma pomembnih dejstev. Odločilna dejstva imenuje
zakon odločilna zato, ker je njihov obstoj pogoj za neposredno uporabo KMP in KPP. Skup vseh
odločilnih dejstev, ki imajo materialnopravni in procesnopravni pomen, imenujemo dejansko
stanje (≠ dejansko stanje kd v matreialno pravnem pomenu: obstoj dejstev, ki so zakonski
znak kd)

91. Procesno situacijo, v kateri še ni prišlo do ugotavljanja odločilnih dejstev, ker ugotavlja
odločilna dejstva šele sodišče z odločbo oziroma celotno zbrano dokazno gradivo, ki ga
sestavljajo obvestila, podatki in dokazi, torej viri spoznanja, na podlagi katerih bo lahko
sodišče šele po končani glavni obravnavi izločilo tista, ki so temelj za presojanje odločilnih
dejstev in s tem sama odločilna dejstva, pa imenujemo stanje stvari.

92. Pojasnite pojem indica in njihovo dvojno vlogo v postopku dokazovanja!

So posredni dokazi. Pojmujemo jih torej kot dejstva, ki šele posredno, z logičnim sklepanjem
omogočajo spoznavanje pravno odločilnih dejstev. V dokaznem pomenu imajo dvojno vlogo.
Hkrati so predmet dokazovanja o lastnem obstoju in hkrati dokaz za obstoj odločilnega dejstva.
Sami po sebi niso pravno odločilni, temveč je šele na njihovi podlagi mogoče po principu logike
in izkustva sklepati o obstoju odločilnih dejstev. Vselej imajo vlogo posrednih dokazov.
Nekatere indice lahko uporabimo kot posredne dokaze v dokazne namene v kazenskem
postopku, drugi takšnega pomena nimajo, tretji pa imajo zgolj tak pomen, da omogočajo
odkritje dejanja ali storilca in s tem kriminalistični pomen.

93. V kriminalistiki je splošno sprejeta naslednja delitev indicev:3

INDICI

časovno: kažejo na: vrste:

- pred dejanjem - kaznivo dejanje - materialni

- med dejanjem - storilca - psihološki
- po dejanju - k. dejanje in storilca - v korist obdolženca
- v škodo obdolženca

Skušajte si izmisliti nekaj primerov:

a.) indicev pred dejanjem (ante delicti):

3
Povzeto po Darko Maver in soavtorji: Kriminalistika, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana 2004, stran
258.

45
 pomembni za sklepanje o obstoju kd in določenega storilca:
značaj, motiv, pripravljalna dejanja, izražanje volje za izvršitev, sumljivo obnašanje,
predkaznovanost, telesne in duševne lastnosti primerne za izvršitev kd, poznavanje
oz. nepoznavanje okoliščin pomembnih za izvršitev kd…
b.) indicev med izvršitvijo dejanja (in tempore cirminis):
navzočnost na kraju dejanja, alibi, posest sredstev in orodij primernih za izvršitev,
prstni odtisi, biološki sledovi, kri, lasje, slina…
c.) indicev po dejanju (post delictum):
sledovi kd, korist od dejanja, psihične posledice kd (sumljivo obnašanje, neprepričljiv
zagovor)…
d.) indicev, ki kažejo na kaznivo dejanje:
vlomljena vrata, najdeno truplo, sledovi krvi, motiv, ki kaže na možnega storilca,
osumljenčeva navzočnost na kraju dejanja, nagla sprememba njegovega
življenjskega sloga (zapravljanje denarja na veliko, če gre za sum, da si je domnevni
storilec pridobil večjo premoženjsko korist)
e.) indicev, ki kažejo na storilca:

sledovi navzočnosti, posest ukradenih predmetov

f.) indicev, ki kažejo na kaznivo dejanje in storilca:
sledovi navzočnosti na kraju dejanja, posest ukradenih predmetov…
g.) materialnih indicev:
sledovi kd, predmeti, stanje na kraju dejanja…
h.) psiholoških indicev:
osumljenčev značaj, njegove psihofizične reakcije (zlasti pri preiskusu s poligrafom),
vrnitev na kraj dejanja…
j.) indicev v korist obdolženca (negativni indici):
alibi, odsotnost sledov, ki bi morali obstajati, pomanjkanje motiva…
k.) indicev v škodo obdolženca (pozitivni indici):
sledovi navzočnosti na kraju dejanja, posest ukradenih predmetov…

94. Kakšna je funkcija pomožnih oziroma kontrolnih dejstev?

V kazenskem postopku jih je treba ugotoviti zato, da z njimi preverimo verodostojnost dokazov
kot izvora spoznanja tako o pravno odločilnih/relevantnih dejstvih kot tudi o indicih. Pomožnim
dejstvom in indicem je skupno to, da posredno kažejo na obstoj pravno odločilnih dejstev, saj
pomožna dejstva tako kot indice ugotavljamo zgolj zaradi presoje obstoja teh dejstev.

95. Katerih dejstev v kazenskem postopku ni potrebno ugotavljati?

• Očitna dejstva: kažejo se sama po sebi (dokazovanje polnoletnosti za osebo za katero
ni dvoma, da je polnoletna)
• Notorna dejstva: splošno znana dejstva, morajo biti predmet obravnavanja v postopku
kot predmet seznanitve ali kontradiktornosti, notorno dejstvo mora biti konkretno in se
mora nanašati na konkreten dogodek (konec vojne, razporeditev mestnih ulic, razdalja
med dvema krajema)
• Presumpcije (predpostavljena dejstva): štejemo jih za obstoječa tako dolgo, dokler ni
ugotovljeno nasprotno, utemeljujejo jo življenjske izkušnje, so lahko naravne
(predpostavka prištevnosti) ali pravne (domneva nedolžnosti, predpostavka časti in
dobrega imena) in kot takšne absolutne (ne dopuščajo dokazovanja nasprotnega) in
relativne (so izpodbojne). ≠ fikcija: pravni konstrukt, ki ga narekuje potreba, da z njim
nadomestimo postopek dokazovanja resnice o obstoju določenega dejstva.

96. Ali obstajajo kaka dejstva, ki se v kazenskem postopku ne smejo ugotavljati?

Tista, ki zadevajo družinske razmere. Npr. pri kd opravljanja ni mogoče dokazovati resničnosti
ali neresničnosti tistega, kar se trdi ali raznaša iz osebnega ali družinskega življenja.

97. Kakšna je razlika med UGOTAVLJANJEM dejstev in UGOTOVITVIJO dejstev v

procesnem smislu besede? Kdo v kazenskem postopku ugotavlja dejstva in kdo
jih ugotovi?
Ugotoviti določeno dejstvo v procesualnem pomenu besed je na logičen in izkustveno
sprejemljiv način trditi, da takšno dejstvo obstaja ali ne obstaja.
V pravnem pogledu ugotoviti dejstvo pomeni določeno dejstvo spoznati na pravno določen
način ter njegov obstoj tudi logično in izkustveno sprejemljivo dokazati.
UGOTAVLJANJE: Določena dejavnost zaznavajočega subjekta, ki jo je treba opraviti v določeni
obliki.

46
 UGOTOVITEV: Označuje nadaljnjo fazo ugotavljanja dejstev ter pomeni opredelitev in oceno
rezultatov ugotavljanja dejstev.
V postopku ugotavljanja dejstev sodelujejo vsi temeljni in vzporedni procesni subjekti, ugotovi
pa jih samo sodišče. Kot ugotovljena lahko štejemo le dejstva, ki jih je sodišče ugotovilo v svoji
sodbi. Vsi drugi procesni udeleženci lahko odločilna dejstva le zbirajo, predlagajo, trdijo da
obstajajo.

98. V kazenskem postopku se ugotavljajo dejstva na dva načina: 1. neposredno

(direktno) z lastnim opažanjem procesnega organa, ki vodi postopek in 2.
posredno (indirektno) z dokazovanjem. Dokazovanje se šteje kot
najpomembnejša pot za ugotavljanje dejstev. Kakšno je razmerje med dejstvom
in dokazom?
NEPOSREDNO: procesni organi z lastnim opažanjem ugotavljajo obstoječa dejstva (ogledujejo
predmete, kraj dejanja, berejo listine…).
POSREDNO: do spoznanja pravno pomembnih dejstev pridemo na podlagi dokazovanja.
Dejstva, kot pojavi v zunanjem svetu, so predmet ugotavljanja v kazenskem postopku in zato
predmet dokazovanja (thema probandi).
Dokaz v ožjem pomenu besede je vir spoznanja o kakšnem pomembnem dejstvu
(instrumentum). V pravno logičnem pomenu besede je sinonim za logično in izkustveno
sprejemljivo trditev o obstoju kakšnega pravno pomembnega dejstva (argumentum) ter je kot
tak drugi izraz za oceno o dokaznem pomenu kakšnega pravno pomembnega dejstva → glede
na to se beseda dokaz uporablja tako za dokazno oceno o obstoju kakšnega pravno
pomembnega dejstva kakor tudi za argumente, razloge, na katere je takšna ocena oprta (ta je
vselej rezultat presoje dokaznega pomena vsakega dokaza zase in v zvezi z drugimi dokazi).

99. Katere vrste dokazov poznamo?

• Obremenilni in razbremenilni dokazi – ali gre za dokaze, ki obdolženca obremenjujejo
ali razbremenjujejo
• Izvirni (originarni, primarni) in izvedeni (sekundarni) dokazi – izvirni so pristne listine,
priče dogodka, ogled kraja kd in predmetov…, izvedeni pa če priča izpoveduje, kaj je
slišala o obravnavanem dogodku od neke druge osebe
• Neposredni (direktni) in posredni (indirektni) dokazi – neposredni neposredno kažejo
na odločilna pravna dejstva (obdolženčevo priznanj, izpoved priče očividca), posredni
pa kažejo na to s pomočjo indicev
• Osebni (personalni) in stvarni (materialni) dokazi – osebni so obdolženčev zagovor,
izpovedbe prič, izvid in mnenje izvedenca, stvarni pa so sledovi kd, prstni odtisi, krvavi
madeži, predmeti, ki jih je storilec pustil na kraju kd, sredstva, s katerimi je bilo
storjeno kd, predmeti, ki so nastali s kd, predmeti na katerih je bilo kd storjeno (truplo,
ponarejene listine)

100. Naštejte faze dokaznega postopka:

1. odkrivanje dokazov (poizvedovanje pri domnevnih pričah, odkrivanje
materialnih dokazov – prstni odtisi, biološki vzorci, sledovi)
2. zavarovanje dokazov (zasliševanje prič takoj po dogodku, zavarovanje in
shramba materialnih dokazov)
3. sprejemanje (odločanje o dokaznih predlogih) in izvajanje dokazov (zaslišanje
obdolženca, prič, izvedencev, ogled, rekonstrukcija, branje listin, pregled
fotodokumentacije, poslušanje tonskega zapisa, ogled filmskega posnetka)
4. preizkus oz. ocena dokazov (poskus verodostojnosti/neverodostojnosti in zato
ugotovitev, da določeno pomembno dejstvo obstoji/ne obstoji)

Dokazno breme (onus probandi) je pravna dolžnost določenega procesnopravnega subjekta, da

dokaže obstoj dejstva, ki je osnova za odločitev sodišča o določenem vprašanju procesnopravne ali
materialnopravne narave. Pri nas v formalnem pomenu nosita dokazno breme upravičeni tožilec in
subsidiarno sodišče, v materialnem pomenu pa tudi obdolženec.

101. ZKP loči štiri različne stopnje verjetnosti, s katero morajo biti ugotovljena
dejstva v kazenskem postopku (imenujemo jih tudi dokazne standarde):
1. razlogi za sum:
Tej stopnji verjetnosti je zadoščeno že, če pride policija do obvestila, da je bilo storjeno
takšno kd, če je storilec kd, neznan, oz. do obvestila, da je določena oseba storila takšno
kd. To je faza, ko policija še išče dr. tožilcu nasprotno stranko. To pomeni, da še ni

47
 procesnorelevantne (formalnorelevantne) osredotočenosti na določeno osebo in da se spor
še ni izoblikoval.
Zadoščajo za začetek kazenskega postopka. Sicer ne zadoščajo za uvedbo formalnega
kazenskega postopka, dopuščajo pa že določene posege v človekove pravice (policija mora
ukreniti vse potrebno, da se storilca izsledi, da se ta ne skrije ali ne pobegne, zavarujejo
sledove kd in predmete, ki utegnejo biti dokaz, zbrati vsa obvestila, ki utegnejo biti
koristna, v ta namen smejo opraviti pregled prevoznih sredstev, potnikov, prtljage, omejiti
gibanje, osebe fotografirati, jemati prstne odtise).
2. utemeljeni razlogi za sum:
Vzpostavljeni so bili z odločbo, Ustavnega sodišča RS. So tista stopnja verjetnosti, ki mora
temeljiti na določenih dejstvih, konkretnih okoliščinah, stopnja suma pa mora biti takšna,
da se tako po kvaliteti kot po kvantiteti zbranih podatkov in njihovi preverljivosti v veliki
meri približa utemeljenemu sumu.
3. utemeljen sum:
Je osrednji dokazni standard. Definirana je kot visoka stopnja artikulirane konkretne in
specifične verjetnosti, da je določena oseba storila kd. Treba jo je odseči, da se kazenski
postopek v formalnem pomenu besede zoper določeno osebo sploh lahko začne. 4 temeljna
merila, da je sum lahko utemeljen (zadoščeno kumulativno):
• Predhodnost utemeljenega suma → standardu utemeljenega suma
mora biti zadoščeno pred posegom v posameznikove pravice
• Konkretnost utemeljenega suma → določeni posameznik mora poseči v
interes družne na določen (konkreten) način
• Izrazljivost utemeljenega suma → ta dokazni standard se lahko zatrjuje
zgolj z argumenti, ki jih je mogoče določno izraziti (artikulirati), ne zadostuje sam
občutek
• Specifičnost utemeljenega suma → onemogoča, da bi se utemeljen sum
vzpostavil samo na podlagi splošnih, verjetnostnih okoliščin
Utemeljen sum je pogoj za uvedbo kazenskega postopka oz, za začetek preiskave ali
vložitev neposrednega obtožnega akta. Je tudi temelj za druge bistvene posege (odreditev
pripora, odreditev nadomestnih ukrepov prepovedi približevanju določenem kraju ali osebi,
javljanja na policijski postaji in hišnega pripora.
4. subjektivna gotovost oziroma prepričanje o resničnosti ugotovljenih
dejstev:
Posebnega dokaznega standarda za izrek obsodilne sodbe naš zakon ne pozna. Izvedemo
ga lahko posredno v povezavi z domnevo nedolžnosti. Torej je osebo treba obsoditi, ko ji
je dokazano, da je dejanje storila. Za izrek obsodilne sodbe pa se zahteva prepričanje,
torej subjektivna gotovost, ki izključuje utemeljeno verjetnost ali samo verjetnost drugačne
odločitve. Pri tem ostaja nerešeno vprašanje stopnje gotovosti, da je oseba dejanje storila

Pojasnite posamezen dokazni standard in navedite, v katerih fazah kazenskega

postopka oziroma ob uporabi katerih institutov kazenskega procesnega prava
morajo biti podani.

102. Naštejte dokazna sredstva v kazenskem postopku:

a.) zagovor obdolženca
b.) izpovedba priče (pričevanje)
c.) izvedenstvo
d.) ogled
e.) prepoznava
f.) soočenje
g.) listine
h.) tehnični posnetki

103. Ali je uporaba psihofiziološke preiskave verodostojnosti izjav s poligrafom v

Sloveniji dopustno dokazno sredstvo (v okviru zaslišanja obdolženca)?
Obrazložite.
Če je obdolženec seznanjen z načinom delovanja poligrafa in v njegovo uporabo privoli, se
lahko uporablja kot pomožno preiskovalno sredstvo.
Naše KPP ne vsebuje nobenega predpisa, ki bi reševal vprašanje dovoljenosti poligrafa v našem
kazenskem postopku. Pri iskanju odgovora na to vprašanje se mora upoštevati pravica
obdolženca, da se ni dolžan zagovarjati niti odgovarjati na posamezna vprašanja. Vprašanje
poligrafa lahko pride do veljave le pod pogojem, da se osebo vnaprej seznani z delovanjem

48
poligrafa in opozori, da se ni dolžna izpostavljati preizkusu verodostojnosti s pomočjo poligrafa.
Ne glede na to, da sta izpolnjena pogoja seznanitve in pristanka, še vedno ostaja kot ključno
razlog zoper njegovo uporabo dejstvo, da pomeni pritisk na svobodno voljo in s tem poseg v
zasebno sfero. Če se namreč obdolženca zaslišuje s pomočjo poligrafa, njegove izjave niso
svobodne, če niso svobodne pa niso prostovoljne in zato niso voljne. Dejanje, ki ni voljno ne
more biti procesno relevantno.

104. Kateri so nedovoljeni načini zasliševanja obdolženca? Posebej opredelite pojem

sugestivnih in kapcioznih vprašanj!
• Kapciozna in sugestivna vprašanja
• Preslepitev
• Sila in grožnja
• Lobotomija in drugi zdravniški posegi
• Narkoanaliza
• Hipnoza

KAPCIOZNA VPRAŠANJA:
O njih govorimo takrat, kadar izhajajo iz stališča, da je obdolženec priznal nekaj, česar v
bistvu ni priznal. Tako se imenujejo predvsem zato, ker z njimi od obdolženca izjavimo
izjavo, ki je sicer ni nameraval podati. Psihološki učinek takšnih vprašanj je, da si lahko
obdolženec kot dejanski storilec kd razlaga takšno vprašanje kot dokaz preiskovalčevega
prepričanja o obstoju neke okoliščine, in zato nima smisla, da bi jo pri nadaljnem zaslišanju
zanikal, ker je že tako ni tako vse znano. Zaslišano osebo je mogoče tako zavesti v zmoto
in jo pripraviti do priznanja, ki ga sicer ne bi podala, ali pa do napačne izjave, ki je posldica
nepazljivosti ter narave vprašanja. Kljub prepovedi s pogosto uporabljajo.
Primer: Preiskovalec sumi, da je obdolženec skril ukradene predmete. Vpraša ga, ali ima
katerega od teh predmetov oz. kam jih je skril (preiskovalec predpostavi, da je obdolženec
priznal, da te predmete ima).

SUGESTIVNA VPRAŠANJA:
Z njimi obdolžencu predočimo okoliščine, ki bi jih bilo mogoče izvedeti šele iz njegovega
odgovora. So takšna vprašanja, ki vsiljujejo določen odgovor. Najbolj značilna so tista, pri
katerih nje sugestija razvidna že iz same formulacije.

228 ZKP kapciozna in sugestivna vprašanja kategorično prepoveduje, hkrati pa ne določa

sankcije.

105. Na kak način ZKP omejuje policijske zvijače, ki so sicer dovoljene

(navidezno jemanje podkupnine, navidezno dajanje podkupnine)?
155 ZKP dopušča določene policijske zvijače (navidezno dajanje in sprejemanje podkupnine).
Hkrati postavlja meje, saj izrecno prepoveduje in sankcionira kot nedopustno policijsko
provokacijo, ki bi izzvala kriminalno dejavnost. Bistvenega pomena za presojo, ali še gre za
moralno sprejemljivo in pravno dopustno zvijačo, vprašanji, ali osumljenec ve za svoj položaj in
ve, katerega dejanja je osumljen, ter ali je bila preslepitev usmerjena na osumljenčevo voljo
po izpovedovanju.

106. Kratko predstavite možne taktike zagovora obdolženca!

ZAGOVOR Z MOLKOM
Dve stališči:
• Molk je predmet proste presoje sodišča
• Molka obdolžencu ni mogoče šteti v breme
Obdolženčev molk pomeni predvsem, da v kazenskem postopku ne želi aktivno sodelovati,
temveč se mu zgolj pasivno prepušča, ker ga pač k temu silil dolžnost navzočnosti v
kazenskem postopku. Obdolženčev molk je lahko:
Molk do konca dokaznega postopka na glavni obravnavi s tendenci sklicevanja na
razbremenilne okoliščine, ki jih ni mogoče ovreči z razpoložljivimi dokazi
• Molk brez lastnega prikaza dejanskega stanja
• Molk zaradi izmikanja z izgovorom, da se ničesar ne spomni oz, da ničesar ne ve
• Molk kot bojkot, ker odklanja odgovorne na vprašanja brez izrecne izjave, da se ne bo
zagovarjal
• Molk, pred katerim obdolženec izrecno sporoči sodišču, da se ne bo zagovarjal, nato pa
navede podrobnejše razloge za takšno obrambno stališče

49
ZAGOVOR, V KATEREM ZANIKA STORITEV KD
Zanikanje je izjava obdolženca, da kd ni storil.
Golo zanikanje: Gola trditev, ne da bi jo obdolženec poskušal podkrepiti s sklicevanje na
dejstva, ki bi utegnila postati predmet dokazovanja njemu v prid. Tak zagovor je treba
presojati enako kot molk. To pomeni da mora sodišče po uradni dolžnosti presojati dejstva, ki
obdolženca obremenjujejo kot tista, ki so mu v prid.
Argumentirano zanikanje: Zanikanje s sklicevanjem na dokaze, ki zavračajo očitek obtožbe.
Takšen zagovor je treba sproti preverjati. Zastavijo se:
• Dopolnilna vprašanja o okoliščinah, ki jih ni omenil v zagovoru
• Precizirajoča vprašanja o okoliščinah o katerih se ni natančneje izjasnil
• Vprašanja, ji prispevajo k temu, da bi se spomnil okoliščin, še zlasti tistih, ki so mu
lahko v prid
• Kontrolna vprašanja, s katerimi se preverja zanesljivost izjav

ZAGOVOR, V KATEREM PRIZNAVA KD

Priznanje v ožjem pomenu besede: izjava, da je storil kd v objektivnem in subjektivnem
pogledu (krivdnem pogledu)
Priznanje v širšem pomenu besede: priznanje določenega dejstva, ki ima za obdolženca
procesualnem smislu škodljive posledice
Zgolj priznanje za presojo kd ne sme biti odločilno, saj sodišče veže zakonska dolžnost, da tudi
v primeru, ko je priznanje še tako popolno, zbira druge dokaze. Če je dejanje v preiskavi jasno,
popolno in podprto z drugimi dokazi, se nadaljnji dokazi zbirajo samo na predlog strank.
Priznanje na glavni obravnavi sodišča ne odvezuje dolžnosti, da po uradni dolžnosti ne izvede
tudi drugih dokazov ter preizkusi in ugotovi tako dejstva, ki obdolženca obremenjujejo kot
tista, ki so mu v prid.
Po njihovem procesnem učinku delimo priznanja na:
Konstitutivna: O njem govorimo takrat, ko je priznanje edino dokazno sredstvo. V bašem
kazenskem postopku nima procesnopravnih učinkov.
Deklaratorna: Ko obdolženec kd prizna, čeprav mu je popolnoma dokazano z drugimi dokazi. Je
potrditev njihove relevantnosti. Upoštevano je lahko tudi kot olajševalna okoliščina pri odmeri
kazni.
Supletorna: Če dopolnjuje dokaze, ki za obsodilno sodbo ne bi zadostovali. Šteje se za
olajševalno okoliščino, ker kaže na moralno-etično plat obdolženčeve osebnosti in zmanjšuje
moralno težo kd.

107. Kakšen pravni pouk je potrebno dati priči pred njenim zaslišanjem?
• Opozorilo, da je dolžna govoriti resnico in da ne sme ničesar zamolčati, saj pomeni
kriva izpovedba kd po 298/I in III KZ.
• Opozorilo, da ni dolžna odgovarjati na posamezna vprašanja, če je verjetno, da bi s
tem sebe ali svoje bližnje spravila v hudo sramoto, znatno materialno škodo ali
kazenski pregon.
• Privilegirane priče je treba opozoriti, da jim ni treba pričati, vsakokrat preden se jih
zasliši ali takoj ko se izve za njihovo razmerje do obdolženca.

108. Kakšna je vloga izvedencev v kazenskem postopku?

S pomočjo izvedencev sodišče ugotavlja vzročno zvezo med določenimi dejstvi in nastankom
posledice, ki ustreza pojmu prepovedane posledice. Izvedenstvo ni le dokaz/izvor spoznanja
pomembnih dejstev, ampak gre za pomoč sodišču pri izvrševanju njegove funkcije. Izvedenec
iz vrst strokovnjakov naj pojasni, kako se glasijo pravila stroke v zvezi z določenim dejstvom.

109. Katere primere izvedenstva ZKP izrecno omenja?

Pregled in raztelešenja trupla → kadar je v smrtnem primeru podan sum ali je očitno, da je bila
smrt povzročena s kd ali je v zvezi z izvršitvijo kd (če je truplo že pokopano, se odredi izkop ali
ekshumacija) → 259 ZKP
Pregled in raztelešenje zarodka → 262 ZKP
Ugotavljanja telesnih poškodb → 264 ZKP
Sum zastrupitve → 263 ZKP
Psihiatrični pregled → sum, da je pri obdolžencu zaradi trajne ali začasne duševne bolezni,
začasne duševne motnje, duševne zaostalosti ali kake druge trajne in hude duševne motenosti
prištevnost izključena ali zmanjšana → 265 ZKP
Pregled poslovnih knjig → 267 ZKP

110. Kaj obsegata izvid in mnenje izvedenca?

50
 Izvid obsega opis predmeta izvedenstva (truplo, telesne poškodbe…).. Poda ga potem, ko s eje
predmet izvedenstva ogledal. Mora biti čim bolj natančen.
Izvedensko mnenje je izvedenčeva strokovna presoja tega, kar je ugotovil na podlagi svojega
izvida, in obsega razloge, s katerimi utemeljuje svojo strokovno presojo oz. mnenje.
Podana sta v zapisniku o zaslišanju izvedenca ali v pisni obliki v kateri ju predloži sodišču
izvedenec sam.
Primer za ugotavljanje vzroka smrti:
• Kaj je vzrok smrti in kdaj je nastopila
• Ali je poškodbo zadal kdo drug, s čim je bila zadana, kako, koliko časa pred nastopom
smrti, ali je povzročila smrt
• Ali so bile vse poškodbe prizadejane z istim sredstvom in katera je povzročila smrt
• Ali je smrt povzročila narava in vrsta poškodbe ali je smrt posledica osebnih lastnosti
ali je posledica naključnih okoliščin

111. Kdo opravi ogled in v katerih primerih?

Opravi se kadar je za ugotovitev ali razjasnitev pomembnega dejstva v postopku potrebno
neposredno opazovanje. Predmet ogleda so spremembe v zunanjem svetu, ki so nastale s
storitvijo kd (=sledovi kd, so indici). Predmet ogleda so:
• Kraj kd
• Predmeti, ki so bili namenjeni ali uporabljeni pri storitvi kd
• Predmeti na katerih so sledovi kd (prstni odtisi, krvavi madeži, stopinje)
• Predmeti kd (truplo, ukradena stvar)
• Predmeti, ki so nastali s kd (ponarejene listine, ponarejen denar)
• Telo obdolženca ali telo drugih oseb

Subjekti, ki opravijo ogled:

• V predkazenskem postopku:
o Policija
o Preiskovalni sodnik (odloča, ali bo sam prišel na kraj kd in opravil ogled, ali pa ga
bo prepustil policiji)
• V preiskavi:
o Preiskovalni sodnik
• Na glavni obravnavi:
o Predsednik senata ali član senata (zunaj glavne obravnave)
o Senat (ogled predmetov na glavni obravnavi)

112. Kaj lahko stori sodišče, če se izjave oseb (obdolžencev, prič) razhajajo glede
istega vprašanja in glede istih okoliščin? Obrazložite!
Odredi soočenje. Soočenje je oblika neposredne kontradiktornosti med več zaslišanimi osebami
z namenom da se ugotovi, katere izpovedbe so verodostojne. Prispeva k razjasnitvi spornih
vprašanj. Odredi se, če se izpovedbe ne ujemajo v pomembnih dejstvih Možnosti: obdolženec –
priče, obdolženec – drug obdolženec, priča – priča. Hkrati se sooči le dva.
Šteje se za posebno obliko zaslišanja in znajo smiselno velja vse, kar velja za zaslišanje
obdolženca in priče.

IZLOČITEV DOKAZOV (=EKSKLUZIJA)

113. Kateri načini sankcioniranja kršitve dokaznih prepovedi so se razvili v različnih
pravnih ureditvah? Kakšen sistem velja v našem pravu?
MATERIALNOPPRAVNO SAKCIONIRANJE: kazen doleti tistega, ki je prekršil neko dokazno
prepoved. Posledice so lahko kazenskopravne, disciplinske ali civilnopravne/odškodninske.
Takšno sankcioniranje zadeve kršitelja in ima specialnopreventivni namen. Na sam kazenski
postopek, v katerem je bila kršitev storjena, nima vpliva.
PROCESNOPRAVNO SANKCIONIRANJE (EKSKLUZIJA): Preprečuje, da bi država zoper
obdolženega uporabila dokaze, zbrane na nezakonit oz. protiustaven način. Neposredno vpliva
na kazenski postopek, v katerem je do kršitve prišlo, ne učinkuje pa nepsredno na samega
kršitelja, temveč zgolj generalnopreventivno.
SANKCIONIRANJE S PRITOŽBENIMI RAZLOGI: Uvrstitev kršitve kot bistvene postopkovne
kršitve med pritožbene razloge. Ima neposredni vpliv na konkretni postopek, ne more pa
preprečiti, da bi nedovoljen dokaz sploh vstopil v dokazni sistem, hkrati pa tudi nima
specialnopreventivnega učinka.

Naš pravni sistem predvideva vse tri načine sankcioniranja kršitev dokaznih prepovedi.
Osrednjo komponento sankcioniranja oz. sankcioniranje v ožjem smislu, ki se dotika samega

51
bistva problema, torej izločitve nezakonitega dokaza, in s tem jamstvo za pošten kazenski
postopek, zagotavlja v našem pravnem sistemu ekskluzija. Velja, da je nezakonito pridobljen
dokaz neveljaven dokaz. Na njega ni mogoče opreti sodne odločbe. Naše KPP prepoveduje
določene načine zbiranja dokazov.

114. Opredelite pojem ekskluzije dokazov! Kakšna je razlika med načelnim in

utilitarističnim pojmovanjem ekskluzije dokazov?
Ekskluzija je institut, ki preprečuje, da bi država zoper obdolženega uporabila dokaze, zbrane
na nezakonit oz. protiustaven način, torej s kršitvijo temeljnih človekovih pravic. Predstavlja
conditio sine qua non zakonitega kazenskega postopka, v katerem se kršitev dokaznih
prepovedi sankcionira. Dokazne prepovedi varujejo obdolženca, da ne postane aktivno dokazno
sredstvo zoper samega sebe.
Načelna teorija: ekskluzijo pojmuje kot temeljno pravico obdolženca, ki je v povezavi s
privilegije zoper samoobtožbo bistvenega pomena za pošten postopek.
Utilitaristična (instrumentalna) teorija: ekskluzijo pojmuje kot sredstvo za preventivni vpliv na
delo policije, ki zahteva, da se v vsakem primeru posebej opravi tehtanje med smiselnostjo
izločitve dokaza in preventivnim vplivom slednje na delo policije.

115. Kdo primarno izloča nedovoljene izjave osumljenca iz predkazenskega

postopka?
a) policija
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik
d) izvenrazpravni senat
e) sodeči sodnik
f) senat višjega sodišča

116. Kdo izloča nedovoljene dokaze v preiskavi ali v zvezi z neposredno obtožnico?
a) policija
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik
d) izvenrazpravni senat
e) sodeči sodnik
f) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze v skrajšanem postopku?

a) policija
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik
d.) izvenrazpravni senat
e) sodeči sodnik
f) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze v ugovornem postopku zoper obtožnico?

a) policija
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik
d) izvenrazpravni senat
e) predsednik senata
f) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze pred glavno obravnavo?

a) policija
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik
d) izvenrazpravni senat
e) predsednik senata
f) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze na glavni obravnavi?

a) razpravni senat
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik

52
 d) izvenrazpravni senat
e) predsednik senata
f) senat višjega sodišča

Kdo izloča nedovoljene dokaze v pritožbenem postopku?

a) policija
b) državni tožilec
c) preiskovalni sodnik
d) izvenrazpravni senat
e) predsednik senata
f) senat višjega sodišča

117. Naštejte skupine dokazov, ki morajo biti izločeni iz kazenskega spisa!

Dokaze kot predmet ekskluzije delimo na:
• Tiste, za katere zakon izrecno predpisuje, da se nanje sodna odločba ne sme opirati →
to so dokazi pridobljeni s kršitvijo neke dokazne prepovedi, predvideno je dvojno
sankcioniranje: sodna odločna se nanje ne more opirati + izločeni morajo biti iz spisa, to
so:
o Dokazi pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in svoboščin in dokazi pridobljeni
na podlagi teh dokazov
o Izpovedba obdolženca, proti kateremu so bila uporabljena sila, grožnja ali
druga podobna sredstva
o Izpovedba tistega, ki mu je bila odvzeta prostost, pa mu preiskovalni sodnik ni
da pouka oz. ta pouk ni bil zapisan v zapisnik
o Izjava priče, ki ne bi smela biti zaslišana kot priča
o Izjava priče, ki ni dolžna pričati, pa o tej svoji pravici ni bila poučena ali se ji ni
izrecno odpovedala ali pa pouk in odpoved nista vpisana v zapisnik
o Izjava mladoletnika kot relativno prilviligirane priče, ki ni mogel razumeti
pomen pravice, da ni dolžan pričati
o Izpovedba priče, izsiljena s silo, grožnjo ali kakšnim drugim podobnim
prepovedanim sredstvom
o Izjava izvedenca, ki ne bi smel biti zaslišan kot priča, ki je v isti zadevi
oproščen dolžnosti pričanja ali proti kateremu je bilo storjeno kd
o Dokazi, pridobljenimi s posebnimi ukrepi, če so bili pridobljeni brez odredbe
preiskovalnega sodnika ali v nasprotju z njo
o Dokazi, pridobljeni med hišno ali osebno preiskavo, opravljeno brez pisne
odredbe sodišča, ali pridobljene brez prisotnosti dveh prič ali brez odredbe, ko niso bili
izpolnjeni pogoji, da se takšna preiskava opravi
• Taksativno naštete izpovedbe, ki jih je treba izločiti, čeprav ni posebej določeno, da se
sodna odločba nanje ne sme opirati → izjave določenih oseb iz predkazenskega postopka,
ki niso bile pridobljene s kršitvijo neke dokazne prepovedi, to so:
o Izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki je kasneje postala
obdolženec
o Izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, za katero se je kasneje
izkazalo, da ne sme biti zaslišana kot priča ali da je oproščena dolžnosti pričevanja in
se je pričevanju tudi odrekla
o Izjava, ki jo je v fazi zbiranja obvestil policiji dala oseba, ki ne bi smela biti postavljena
za izvedenca

118. Predstavite doktrino sadežev zastrupljenega drevesa v povezavi z ekskluzijo

dokazov! Katere izjeme od te doktrine pozna ameriško pravo?
Gre za primere, ko zakonit dokaz izvira iz nezakonitega. Ta sekundarni dokaz je včasih do te
mere okužen, da mora biti predmet ekskluzije. Gre za dokaze, ki so sami po sebi zakonito
pridobljeni, vendar policija brez prvotnega nezakonitega ravnanja ne bi prišla. Za izključitev
posredno nezakonitega dokaza se zahteva izpolnitev 2 pogojev (bifurkativni test):
• Sporni dokaz mora biti v vzročni zvezi s prvotno nezakonitostjo
• Sporni dokaz mora biti pridobljen ob aktivnem izkoriščanju prvotne nezakonitosti
Nedopustna so tudi pričevanja policistov o zapažanjih med nezakonitim posegom in verbalni
dokazi, ki neposredno izvirajo iz nezakonitega posega.
Izjeme od ekskluzije:
• Doktrina neodvisnega vira: dokaz, ki bi ga bilo treba izločiti, se dopusti, ker se ga pridobi iz
drugega neodvisnega vira

53
 • Doktrina neizogibnega odkritja: nezakonit dokaz se dopusti, če se z veliko verjetnostjo
hipotetično dokaže, da bi se do dokaza prišlo tudi po zakoniti poti
• Doktrina zbledelega madeža: dokazi, pri katerih je vzročna zveza med prvotno
nezakonitostjo in odkritjem obremenilnega dokaza v tolikšni meri oslabljena, da madež
prvotne nezakonitosti zbledi
• Izjema dobre vere: dokazi, ki jih pridobi policist, ki je deloval v objektivni dobri veri, so
dopustni, četudi se kasneje izkaže, da je bil temelj njegovega delovanja nezakonit oz.
protiustaven.
• Pristanek: nezakonitost ni podana, če se nekdo s posegom strinja
• Druge izjeme

119. Ali ZKP sledi konceptu doktrine sadežev zastrupljenega drevesa? Ali naše
procesno pravo pozna izjeme od ekskluzije?
Naše procesno pravo ne pozna izjem od ekskluzije. Dokazi, pridobljeni s kršitvijo človekovih
pravic in določb ZKP, so absolutno neveljavni. Kršitev tega temeljnega načela ima za posledico
absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Sodišče namreč ne more presojati,
pod kakšnimi pogoji se lahko priznava veljavnost sicer formalno neveljavnih dokazov (ni
tehtanja!).
Ekskluzija je po našem pravu temeljna pravica in ne velja le za obdolženca. Zato je ekskluzija
instrument za varovanje človekovih pravic. Različna ureditev ekskluzije v našem in ameriškem
pravu kaže, da naš sistem tudi v tem pogledu izkazuje večjo mero doslednosti spoštovanja
človekovih pravic.

120. Kako je Ustavno sodišče RS opredelilo pojem psihološke okužbe?

Če se sodnik seznani z gradivom, ki ga ne sme uporabiti, se izpostavlja nevarnosti, da bo
spoznanje o tem vplivalo na njegovo odločitev. Dejstvo, da mora svojo odločitev obrazložiti,
nevarnost zmanjšuje, ne more pa je popolnoma preprečiti. Zgolj prepoved opiranja sodne
odločbe na obvestila, ki bi morala biti izločena, ne zadošča, da bi se njihova izločitev dosegla.
Prepoved preprečuje le, da bi se sodišče v obrazložitvi sklicevalo na takšna obvestila. Treba je
preprečiti, da se sodnik z njimi seznani (že to, da jih uporabi, vpliva na proces odločanja).
Potrebna je njihova dejanska izločitev iz procesnega gradiva.
Ureditev, ki omogoča, da obvestila, na katere se sodna odločba ne sme opirati, ostanejo v
kazenskem spisu še po tem, ko zadeva preide v fazo ugovora zoper obtožnico, je v nasprotju z
namenom tega instituta in v nasprotju z zahtevo po poštenem sojenju. Iz tega izhaja tudi, da
je obstoječa ureditev, po kateri se lahko razpravljajoči sodnik seznani z obvestili, ki bi morala
biti izločena in na katere se sodba ne sme opreti, v neskladju z zahtevo po nepristranskem
sojenju.
Ustavno sodišče je izdalo le ugotovitveno odločbo, zato so kazenska sodišča, da bi zadostila
takšnim zahtevam, uvedla prakso, ki sicer nima zakonske podlage, da dokaze izloča
predstojnik oddelka, tako da se razpravni sodnik ne srečuje z nedovoljenimi dokazi.

UKREPI PROCESNE PRISILE V KAZENSKEM POSTOPKU, S KATERIMI SE OMEJUJEJO ČLOVEKOVE

PRAVICE IN TEMELJNE SVOBOŠČINE
121. V katerih primerih je v kazenskem postopku dopustno omejevanje temeljnih
človekovih pravic?
a.) Kadar je to potrebno za zagotovitev navzočnosti procesnih udeležencev,
b.) Kadar je to potrebno za zagotovitev neoviranega poteka kazenskega postopka ter
c.) Kadar je to potrebno za zagotovitev varnosti ljudi

122. Sistematika ukrepov procesne prisile v kazenskem postopku:

ukrepi za zagotovitev ukrepi za zagotovitev ukrepi za neoviran potek

obdolženčeve navzočnosti navzočnosti prič in kazenskega postopka
izvedencev

• pripor (zaradi • denarna kazen in

begosumnosti) • vabilo; zapor za pričo, ki
• vabilo • prisilna neupravičeno odkloni
• prisilna privedba privedba; pričanje
• obljuba obdolženca, • povrnitev • denarna kazen za
da ne bo zapustil stroškov, ki so izvedenca, če
prebivališča nastali zaradi neupravičeno odkloni
• javljanje na neopravičenega izvedensko delo
policijski postaji • pripor za
obdolženca (zaradi
ukrepi za zagotovitev
dokazov
54
 ukrepi za preprečitev
ponovitvene varnosti

• pripor (zaradi
ponovitvene
• osebna in
nevarnosti)
hišna preiskava
• ;prepoved
• zaseg
približanja
predmetov;
določenemu kraju
• pregled pisem,
ali osebi
brzojavnih in drugih
• varščina
pošiljk;
• začasen
• ravnanje s
odvzem vozniškega
sumljivimi stvarmi
• posebni
preiskovalni ukrepi
1) Ukrepi za zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, neoviran potek kazenskega postopka ter za
preprečitev ponovitvene nevarnosti:
• Vabilo obdolžencu
• Privedba obdolženca
• Obljuba obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča
• Prepoved približanja določenemu kraju ali osebi
• Javljanje na policijski postaji
• Varščina
• Pripor
• Druge oblike: zadržanje, prijetje, pridržanje (sodno + policijsko)
2) Ukrepi za zagotovitev dokazov:
• Hišna preiskava
• Osebna preiskava
• Zaseg predmetov
• Pridržanje pisem, brzojavk in poštnih pošiljk
• Ravnanje s sumljivimi stvarmi
3) Posebni ukrepi

123. Kateri izmed ukrepov procesne prisile se šteje za najgloblji poseg v človekove
pravice posameznika in zakaj?
Pripor. Je ukrep procesne prisile, s katerim se obdolžencu odvzame osebna svoboda. Odredi ga
lahko sodišče pred ali med kazenskim postopkom, kadar je to neogibno potrebno za
zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, nemotenega poteka kazenskega postopka ali varnosti
ljudi.
19 URS: varstvo osebne svobode, 20 URS: odreditev in trajanje pripora.
Poseg v osebno svobodo je najhujši možni poseg države v osebno integriteto posameznika.

124. V katerih primerih lahko sodišče odredi prisilno privedbo obdolženca? Kdaj se
sme oseba privesti brez odredbe sodišča?
Če pravilno vabljeni obdolženec neopravičeno izostane, lahko sodišče odredi, da se privede v
naslednjih primerih (določeni alternativno):
• Če je izdan sklep o priporu
• Če pravilno vabljeni obdolženec ne pride pa svojega izostanka ne opraviči
• Če obdolžencu ni bilo mogoče v redu vročiti vabila, iz okoliščin pa je razvidno,da se mu
obdolženec izmika
Že dana odredba se lahko prekliče, zoper njo ni pritožbe, izdaja pa se v pisni obliki. Odredbo za
privedbo izvrši policija. Privedba se lahko opravi le na podlagi odredbe pristojnega organa.
Izjeme:
• Če je podan katerikoli od razlogov za pripor, vendar morajo osebo brez
odlašanjanprivesti preiskovalnemu sodniku ter temu ob privedbi sporočiti, zakaj in kdaj je
bila privedenemu odvzeta prostost
• Če zasačijo storilca pri storitvi kd, ki se preganja po uradni dolžnosti (takoj ga morajo
odpeljati k preiskovalnemu sodniku)
• Če se oseba ni odzvala na vabilo na informativni pogovor in je bila na možnost privedbe
opozorjena
• V nujnih primerih na prošnjo pristojnega tujega organa
• Če gre za že prijeto osebo
• V drugih zakonsko določenih primerih

55
 125. Opredelite institut obljube obdolženca, da ne bo zapustil prebivališča! V čem je
ta institut podoben ukrepu javljanja na policijski postaji?
OBLJUBA: Odredi se, če obstaja bojazen, da se bo obdolženec med postopkom skril ali odšel
neznano kam ali v tujino. Dana obljuba se vpiše v zapisnik, ki ga ta podpiše. Če svojo obljubo
prelomi, se zoper njega lahko odredi pripor (na to ga je treba opozoriti). Za večjo mero
učinkovitosti se mu sme začasno odvzeti potna listina.
JAVLJANJE: Odredi se, če obstaja bojazen, da se bo obdolženec med postopkom skril ali odšel
neznano kam ali v tujino. Sodišče določi, da se mora vsakodnevno ali občasno javljati ob
oločenih urah na policijski postaji. Če se ne javlja, se zoper njega lahko odredi pripor (na to ga
je treba opozoriti). O tem ukrepu odloči sodišče z obrazloženim sklepom (razlogi + navodilo).

126. V katerih primerih lahko sodišče namesto pripora izreče obdolžencu ukrep
prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi?
Ukrep lahko nadomesti pripor iz razlogov:
• če je upravičena bojazen, da bo uničila sledove kaznivega dejanja, ali če posebne
okoliščine kažejo, da bo ovirala potek kazenskega postopka s tem, da bo vplivala na
priče, udeležence ali prikrivalce
• če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kd storjeno in njene osebne
lastnosti, prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne
okoliščine kažejo na nevarnost, da bo ponovila kd, dokončala poskušeno kd ali storila
kd, s katerim grozi
Uporabi se, če je to nevarnost mogoče z ukrepom odvrniti.

127. Pod katerimi pogoji lahko sodišče odredi namesto pripora varščino?
Je procesni institut, s katerim se zagotavlja navzočnost obdolženca v kazenskem postopku ali
odpravlja ponovitvena nevarnost. Je milejši ukrep, ki nadomešča pripor. Pogoji:
• Če je podana begosumnost, s elahko pusti na prostosti ali izpusti, če on osebno ali kdo
drug zanj položi varščino.
• Obdolženčeva obljuba, da se ne bo skrival in da brez dovoljenja ne bo zapustil
prebivališča
Varščina ni mogoča v zvezi s kd, za katera je predpisana kazen zapora pet let ali več.

128. Kakšna je razlika med prenehanjem in zapadlostjo varščine (razlogi in

posledice)?
PRENEHANJE
Razlogi:
• Če se kazenski postopek pravnomočno konča s sklepom o uatvitvi ali zavrženjem
obtožnice ali s sodbo
• Ko je kazenski postopek pravnomočno končan, če je bila dana zaradi obstoja
ponovitvene nevarnosti
• Če je s sodbo izrečena kazen zapora, obsojene cpa je kazen nastopil
• Če odpadejo priporni razlogi, zaradi katerih je bila uvedena
• Če oseba , ki jo je dala, od nje odstopi
• Če v redu povabljen obdolženec ni prišel na sodišče in svojega izostanka ni opravičil
• Če se obdolženec pripravlja na beg
• Če se potem, ko je bila dana, pokaže kak drugi zakonski razlog, da se obdolženca
pripre
Posledice:
• položeni denarni znesek, dragocenosti, vrednostni papirji ali druge premične stvari
deane kot varščina, se vrnejo
• hipoteka se izbriše

ZAPADLOST
Razlogi:
• Če obdolžeenc pobegne
• Če je obndolženec ponovil kd, dokončal poskušeno kd ali storil kd, s katerim je grozil
Posledice:
• S sklepom se določi, da vrednost, ki je bila dana kot varščina, pripade proračunu

129. V katerih primerih se odredi hišni pripor? Kakšno je razmerje med hišnim
priporom in priporom?
• Podani priporni razlogi

56
• Odreditev pripora ni neogibno potrebna za varnost ljudi ali potek kazenskega postopka

Bistvo odločitve sodišče, ki odredi pripor, je ocena, da se obdolženec, prepuščen samemu sebi,
ne bo odrekel dejanjem, ki ogrožajo varnost ljudi ali škodujejo izvedbi kazenskega postopka, in
to ne glede na posledice. Zato je bistvo pripora v izolaciji in stalnem nadzoru obdolženca.
Uspeh pripora je torej povsem neodvisen od obdolženčeve volje.
Bistvo odločitve sodišče, ki odredi hišni pripor, je ocena, da se bo obdolženec prostovoljno
vzdržal ne le dejanj, ki ogrožajo varnost ljudi ali škodujejo izvedbi kazenskega postopka,
temveč tudi zapuščanja svojega bivališča in stikov z ljudmi, s čimer je olajšan nadzor nad
njegovim ravnanjem. Prisila je abstraktna, saj je uspeh hišnega pripora odvisen od volje
obdolženca (fizično svoboden človek, prisila je zgolj grožnja s sankcijami). Zoper odreditev ali
podaljšanje hišnega pripora ni mogoče vložiti zahteva za varstvo zakonitisti (takšno zahtevo je
pri priporu mogoče vložiti).

130. Naštejte temeljne pogoje za odreditev pripora, ki izhajajo iz določb USTAVE RS:
a.) Odločba sodišča (le sodna oblast lahko odredi pripor, ki presega policijsko
pridržanje)
b.) Utemeljenost suma
c.) Neogibna potreba za potek kazenskega postopka ači varnost ljudi

131. Kateri so pogoji za odreditev pripora po ZKP? Podrobneje pojasnite vsebino

posameznega pripornega razloga! Ali lahko sodišče odredi pripor tudi, če ni podan
noben izmed pripornih razlogov?
• UTEMELJEN SUM, da je obdolženec storil očitano mu kd: Podan je, če so podane
okoliščine, ki tak sum opravičujejo. Postopek ugotavljanja utemeljenega suma se deli
na ugotavljanje, ali je zatrjevanjo dejanje sploh kd in na tehtanje, ali zbrani podatki ali
dokazi zadostujejo za sklep o utemeljenosti suma, da je konkretna oseba storilec tega
dejanja.
• PRIPORNI RAZLOGI: Pripor se odredi le, če je podan kateri izmed pripornih razlogov.
Pripor je vselej fakultativen. Pogoji za pripor so izpolnjeni, če je ob utemeljenem sumu
in neogibni potrebi podan še kateri izmed pripornih razlogov.
o Begosumnost: Priporni razlog begosumnosti je podan (alternativno):
- če se obdolženec skriva
- če ni mogoče ugotoviti njegove istovetnosti
- če obstajajo druge okoliščine, ki kažejo na nevarnost, da bi pobegnil
Okoliščine, ki vzbujajo tak sum morajo biti konkretizirane. Med konkretne okoliščine
sodijo teža kd, zagrožena višina kazni, značaj obdolženca, njegov domicil, družinske in
premoženjske razmere ter vse druge vezi z domačim in tujim okoljem. Sodna praksa
šteje kot razlog za obdolženčevo begosumnost dejstvo, da:
- je že poskušal pobegniti
- se je pripravljal na pobeg
- je bil zaloten pri pobegu
- se skriva oz. izmika kazenskemu pregonu
- so njegove življenjske razmere takšne, da kažejo na možnost, da se z begom, zlasti v
tujino, izogne izvedbi kazenskega postopka
o Nevarnost uničenja dokazov – koluzijska nevarnost: Priporni razlog je podan
(alternativno):
- če je upravičena bojazen, da bo obdolženec uničil sledove kd
- če posebne okoliščine kažejo, da bo oviral potek kazenskega postopka s tem, da bo
vplivala na priče, udeležence ali prikrivalce
Izkazana mora biti s konkretno nevarnostjo. Ta razlog je podan zlasti, če je obdolženec
to že poskušal. Pripor iz tega pripornega razloga je treba odpraviti takoj,, ko so
zavarovani vsi dokazi, katerim bi grozilo uničenje, če obdolženec ne bi bil priprt.
o Ponovitvena – iteracijska nevarnost: Priporni razlog je podan (alternativno):
- če teža, način storitve ali okoliščine, v katerih je bilo kd storjeno in osebne lastnosti,
prejšnje življenje, okolje in razmere v katerih živi ali kakšne druge posebne okoliščine
kažejo na nevarnost, da bo obdolženec ponovil kd, dokončal poskušeno kd ali storil kd, s
katerim grozi
Kot prvo se zastavlja vprašanje, kako razumeti ustavno sintagmo »varnost ljudi« (20/I
URS). Razume se njihova osebna varnost in varnost njihovega premoženja. Treba je
presojati v vsakem konkretnem primeru posebej.
Kot drugo pa se zastavlja vprašanje sorazmernosti med tako globokim posegom v osebno
svobodo kot je pripor in domnevno nevarnostjo, ki naj bi jo predstavljal obdolženec na

57
 prostosti. Presojati moramo, ali obstaja realna nevarnost in ali je med kd podana
vsebinska in časovna povezava. Pri kd, ki hudo ogrožajo varnost ljudi, za odreditev
pripora zadošča nižja stopnja verjetnosti njihove ponovitve. Presoja se tudi pojem
posrednega in neposrednega ogrožanja, za poseg v osebno svobodo kot v ustavno
pravico posredno ogrožanje varnosti ljudi ne zadošča.
Razmerje med domnevo nedolžnosti in pripornim razlogom ponovitvene nevarnosti →
kako lahko nekoga pripremo zaradi hipotetične možnosti storitve novega kd v
prihodnosti, ko pa mu še niti očitano kd ni dokazano v smislu obsodilne sodbe in torej še
glede očitanega kd domneva nedolžnosti ni ovržena.

Presoja se tudi:
• Ali je v konkretnem primeru res neogibno potreben za potek
kazenskega postopka in varnost ljudi
• Ali je kot globok poseg v osebno svobodo v sorazmerju s težo kd
• Ali ga je mogoče nadomestiti s katerim izmed milejših ukrepov

132. Ali ZKP pozna institut obligatornega pripora! Če da, navedite v katerih primerih
pride v poštev; če ne, pa navedite, zakaj ne!
Obligatoren pripor je predvideval Zakon o kazenskem postopku SFRJ, po njem pa ga je prevzel
Zakon o kazenskem postopku RS pred novelo iz leta 1998. V to ureditev je posegla odločba
Ustavnega sodišča z dne 11.4.1996, s katero je Ustavno sodišče razveljavilo obligatorni pripor.
Tem zahtevam sodišča je sledila novela iz leta 1998, ki obligatornega pripora ne pozna več.
Tako je pripor vselej fakultativen. Odredi ga sodišče pred in med kazenskim postopkom, kadar
je to neogibno potrebno z zagotovitev obdolženčeve navzočnosti, zaradi nemotenega poteka
kazenskega postopka ali za zagotovitev varnosti ljudi. Odredi se le pod pogojem, da je podan
kateri izmed pripornih razlogov. O priporu odloča sodišče v konkretni kazenski zadevi.

133. Pripor se vedno odredi, podaljša in odpravi s sklepom sodišča! Kdo odloča o
odreditvi pripora:
a.) pred vložitvijo obtožnice: preiskovalni sodnik, izvenrazpravni senat in senat
Vrhovnega sodišč RS
b.) ob vloženi obtožnici: izvenrazpravni senat
c.) po vloženi obtožnici: izvenrazpravni senat
d.) ob izreku sodbe: razpravni senat
e.) po razglasitvi sodbe do njene pravnomočnosti oziroma do nastopa kazni,
če ni vložena pritožba: izvenrazpravni senat
f.) po razglasitvi sodbe ob vloženi pritožbi (odločanje pritožbenega sodišča):
pritožbeni senat

134. Pojasnite pojem predhodnega kontradiktornega pripornega naroka!

Če policija privede k preiskovalnemu sodniku osebo, ki so ji odvzeli prostost, dr. tožilec pa po
njenem zaslišanju takoj izjavi, da bo zahteval uvedbo kazenskega postopka, tre predlaga pripor
ali katerega od nadometnih ukrepov, preiskovalni sodnik izvede kontradiktorni priporni narok.
V takšnem primeru mora dr. tožilec obrazložiti okoliščine, ki lahko vplivajo na odločitev o
posameznih ukrepih, obdolženec in njegov zagovornik pa lahko pri odgovoru na izvajanje dr.
tožilca podata svoje predloge in stališča. Nato preiskovalni sodnik odloči o predlogih strank.

135. Kdo odloča o nesoglasju preiskovalnega sodnika s predlogom državnega tožilca

za odreditev pripora in o pritožbah zoper sklepe preiskovalnega sodnika v zvezi s
predlogom za odreditev pripora oziroma nadomestnih ukrepov za pripor?
a.) višje sodišče;
b.) vrhovno sodišče;
c.) razpravni senat;
d.) izvenrazpravni senat;
e.) predsednik sodišča.

136. V kakšnem roku lahko osumljeni oziroma njegov zagovornik vložita pritožbo
zoper sklep preiskovalnega sodnika, s katerim je ta odredil pripor?
a.) 24 ur od vročitve sklepa o priporu;
b.) 24 ur od trenutka priprtja osumljenca;
c.) 48 ur od vročitve sklepa o priporu;
d.) 8 dni od vročitve sklepa o priporu v skrajšanem postopku;

58
 e.) 15 dni od vročitve sklepa o priporu v rednem postopku.

O tej pritožbi odloča izvenrazpravni senat, ki mora o pritožbi odločiti v roku 48 ur od

trenutka predložitve pritožbe senatu (varianta Vrhovnega sodišče)/od trenutka izteka 24-urnega
roka.

137. Ali ta pritožba zadrži izvršitev sklepa o odreditvi, podaljšanju ali odpravi pripora
(oziroma z drugimi besedami – ali ima ta pritožba suspenzivni učinek)?
DA NE

138. Sklep preiskovalnega sodnika o odreditvi pripora je bil osumljenemu vročen

15.02.2007 ob 8.50 uri, njegovemu zagovorniku pa istega dne ob 13.00 uri.
Zagovornik je vložil pritožbo zoper ta sklep o priporu dne 16.02.2007 ob 9.50 uri.
Ali je ta pritožba pravočasna? Obrazložite!
16.2.2007 ob 13.00 – zadnji rok za pritožbo → pritožba je pravočasna
Zakonska določba 202/IV ZKP glede 24-urnega roka za pritožbo od vročitve sklepa o odreditvi
pripora obdolžencu je izjema od splošne določbe 120/IV ZKP, ki določa, da se rok za pritožbo
šteje od zadnje vročitve. Zgolj jezikovne razlaga pa ne zadošča, saj je treba razlagati določbo
skladno s smislom oz, namenom zakonske zahteve, da mora imeti obdolženec, ki je v priporu,
zagovornika. Obdolženčevi pravici do obrambe je lahko zadoščeno le, če je tako njemu kot
njegovemu zagovorniku zagotovljena možnost za pritožbo in temu ustrezen rok. To pa je
mogoče le, če začne rok teči od trenutka, ko je bil sklep izročen zagovorniku in ne obdolžencu.
Poznejša izročitev sklepa zagovorniku rok za pritožbo ustrezno podaljša. Rok se izteče, ko se
izteče tistemu, ki mu je bil nazadnje vročen sklep.

139. Koliko časa sme trajati pripor do vložitve obtožnice?

Pripor sme trajati najkrajši potrebni čas.
• Preiskovalni sodnik lahko odredi pripor za največ 1 mesec
• Če preiskave iz objektivnih razlogov ni mogoče končati v 1 mesecu, sme izvenrazpravni
senat podaljšati pripor še za 2 meseca
• Če je v teku postopek za kd, za katero je zagrožena kazen zapora nad 5 let, sme senat
Vrhovnega sodišča pripor podaljšati največ še z 3 mesece
• Če do izteka navedenih rokov (najdalj 6 mesecev), odkar je bil pripor odrejen, ni
vložena obtožnica, se pripor odpravi in obdolženca izpusti

140. Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora pred vložitvijo obtožnice:

a.) en mesec;
b.) dva meseca
c.) tri mesece;
d.) šest mesecev;
e.) dve leti.

141. Opišite postopek odreditve oziroma podaljševanja pripora do maksimuma pred

vložitvijo obtožnice!
• Preiskovalni sodnik odredi pripor za največ 1 mesec.
• Po tem času sme biti obdolženec pridržan v priporu samo na podlagi sklepa o
podaljšanju pripora. Pripor se lahko podaljša le na obrazložen predlog preiskovalnega
sodnika ali dr. tožilca. S tem morata biti najmanj3 dni pred iztekom časa, za katerega
je bil pripor odrejen ali podaljšan, seznanjena obdolženec in njegov zagovornik, ki se
lahko pred odločitvijo sodišča izjavita o navedbah v predlogu, ali pa preiskovalni sodnik
opravi posebni narok. Ko izvenrazpravni senat odloča o predlogu, presoja razloge, na
podlagi katerih se predlaga podaljšanje pripora, kakor tudi razloge, ki sta jih podala
obdolženec in njegov zagovornik. Preiskava ni dokončana iz objektivnih razlogov, če
preiskovalni sodnih kljub svojemu prizadevanju, da bi trajala najkrajši potrebni čas, ni
uspel opraviti vseh procesnih dejanj oz. zbrat vseh dokazov in podatkov. Senat lahko
pripor podaljša, če pa ugotovi, da predlog ni utemeljen, lahko pripor podaljša za krajši
čas od navedenega ali pa ga odpravi. Zoper sklep senata je dovoljena pritožba v roku 3
dni na višje sodišče.
• Če o podaljšanju pripora odloča senat Vrhovnega sodišča, velja smiselno vse kot v
primeru, ko pripor podaljšuje izvenrazpravni senat, le da ni pritožbe.

142. Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora po vložitvi obtožnice:

a.) en mesec;

59
 b.) dva meseca
c.) tri mesece;
d.) šest mesecev;
e.) dve leti.

143. Pripor se lahko odpravi v vseh fazah kazenskega postopka pod naslednjimi
alternativnimi pogoji (naštejte):
a.) Če prenehajo razlogi, ki so utemeljevali njegovo odreditev in poznejše morebitno
podaljšanje
b.) Če so pretekli roki za njegovo najdaljše možno trajanje
c.) Če njegovo odpravo zahteva narava posameznih odločitev o obravnavani zahtevi

144. Pojasnite razliko med pojmi zadržanje, prijetje in pridržanje po ZKP!

ZADRŽANJE:
Policija sme omejiti gibanje na določenem prostoru. V ta namen imajo pravico, da napotijo
osebe, ki jih najdejo na kraju storitve kd, ali osebe, ki imajo prebivališče v tujini, k
preiskovalnemu sodniku 8napotitev) ali jih zadržijo do njegovega prihoda (zadržanje), če bi
lahko dale za kazenski postopek pomembne podatke in je verjetno, da jih pozneje ne bi bilo
več mogoče zaslišati ali bi to povzročilo zavlačevanje in druge težave. Odločitev o napotitvi in
zadržanju se sporoči ustno brez izdaje formalne odločbe. Zadržanje ne sme trajati več kot 6 ur.

PRIJETJE (aretacija, odvzem prostosti):

Policijsko prijetje:
Je ukrep, s katerim policija omogoči sodišču in dr. tožilcu, da odločita, kaj bosta storila z
domnevnim storilcem kd. Policisti lahko nekomu vzamejo prostost, če je podan utemeljen sum
in katerikoli od razlogov za pripor, vendar ga morajo brez odlašanja privesti pristojnemu
preiskovalnemu sodniku.
Prijetje, ki ga izvršijo druge osebe:
Tistemu, ki je zasačen pri kd, sme vsakdo vzeti prostost, vendar ga mora takoj izročiti
preiskovalnemu sodniku ali organu za notranje zadeve.

PRIDRŽANJE:
Policijsko pridržanje:
Je oblika odvzema prostosti z namenom odkrivanja kd (≠ pripor). Je zakonsko pooblastilo, ki
policiji omogoča, da v lastnem interesu osebi omeji prostost. Kumulativni pogoji:
• Razlogi za sum, da je storil ld, za katero se storilec preganja po uradni dolžnosti
• Priporni razlogi
• Če je pridržanje potrebno zaradi ugotovitve istovetnosti, preverjanja alibija ali zbiranja
obvestil in dokaznih predmetov o kd
Pazi! → za pripor utemeljen sum + drug procesni subjekt odloča o odvzemu prostosti
Sodno pridržanje:
Osebo, ki je bila pripeljana k preiskovalnemu sodniku, mora ta zaslišati brez odlašanja,
najpozneje pa v 48 urah odkar mu je bila privedena. Če si tisti, ki mu je bila vzeta prostost, ne
vzame zagovornika v 24 urah od ure, ko je bil poučen o tej pravici, ali izjavi, da si ga ne bo
vzel, mu ga po uradni dolžnosti postavi sodišče. V teh primerih preiskovalni sodnih s sklepom
odredi pridržanje za potreben čas, vendar najdalj za 48 ur od ure, ko mu je bila oseba
pripeljana. Sklep mora obsegati obrazložitev utemeljenega suma in katerega izmed pripornih
razlogov.

145. Kako dolgo lahko največ traja policijsko pridržanje:

a.) 12 ur;
b.) 24 ur;
c.) 48 ur;
d.) teden dni;
e.) mesec dni.

146. Med ukrepe procesne prisile spadajo tudi ukrepi za zagotovitev dokazov.
Naštejte jih:
a.) Hišna preiskava
b.) Osebna preiskava
c.) Zaseg predmetov
d.) Pridržanje pisem, brzojavk in poštnih pošiljk
e.) Ravnanje s sumljivimi stvarmi

60
147. Opredelite materialne in formalne pogoje za hišno preiskavo!
MATERIALNI:
Preiskava se sme opraviti, če je verjetno (alternativne možnosti):
• Da bo mogoče pri preiskavi obdolženca prijeti
• Da se bodo odkrili sledovi kd ali predmeti, ki so potrebni za kazenski postopek
FORMALNI (pravni):
• Da jo odredi sodišče z obrazloženo pisno odredbo
• Da se sam postopek opravi pod pogoji, ki jih določa zakon (ZKP, Zakon o prekrških)
• Predmet so lahko stanovanje in drugi prostori

148. V katerih primerih se lahko opravi hišna preiskava BREZ odredbe sodišča?
a.) Če imetnik stanovanja to želi
b.) Če kdo kliče na pomoč
c.) Če je treba prijeti storilca kd, ki je bil zasačen pri samem dejanju
d.) Če je to potrebno za varnost ljudi ali premoženja
e.) Če je v stanovanju ali drugem prostoru kdo, ki ga je treba po odredbi pristojnega
državnega organa pripreti ali prisilno privesti ali se je tja zatekel zaradi pregona
f.) Če gre za neskrite prostore v vozilih

149. Kakšna je razlika med osebno preiskavo in preventivnim oziroma varnostnim

pregledom osumljenca?
OSEBNA PREISKAVA zajema pregled oblačil in telesa. Sme se opraviti,če je verjetno, da se
bodo pri preiskavi našli sledovi ali predmeti, pomembni za kazenski postopek. Odredi jo sodišče
s pisno odredbo. Navzoči morata biti dve polnoletni priči.
PREVENTIVNI OZ. VARNOSTNI PREGLED OSUMLJENCA policisti opravijo v primeru, ko obstaja
verjetnost napada ali samopoškodovanja s strani določene osebe. Opravlja se neposredno ali s
tehničnimi sredstvi in obsega pregled osebe, njenih stvari in prevoznega sredstva, pri čemer se
ugotavlja, ali je oseba oborožena oz. ima pri sebi druge nevarne predmete. Stop and frisk
doktrina iz ameriške judikature → merila:
• Posameznik, ki se ga policist ustraši, mora biti tako sumljiv (utemeljeni razlogi za
sum), da sproži policistovo zanimanje – objektivni pristop: prepričanje človeka
razumne previdnosti, da je poseg primeren
• Policist se mora upravičeno bati za svojo varnost
• Omejiti se mora zgolj na pretipanje osumljenčevih vrhnjih oblačil (v žepe lahko poseže
samo, če začuti orožje)

150. V skladu z veljavnim ZKP glede na subjekt, ki jih ureja, ločimo dve kategoriji
POSEBNIH PREISKOVALNIH UKREPOV, in sicer tiste, ki jih odreja:
 državni tožilec;
 preiskovalni sodnik.

POZOR: Ustavno sodišče RS je z odločbo U-I-272/98-26, objavljeno v Uradnem listu št.

48/2003 z dne 25.3.2003, razveljavilo 1., 2. in 3. odstavek 49. člena zakona o policiji, ki je
opredeljeval preiskovalne ukrepe, ki jih je lahko odredil generalni direktor policije. Na
podlagi te razveljavitve, ki je pričela veljati leto dni po objavi odločbe v uradnem listu (torej
25.3.2004), generalni direktor policije torej nima več pristojnosti odrejati posebnih
preiskovalnih ukrepov!!!

151. Posebni preiskovalni ukrepi pomenijo globok poseg v pravico do zasebnosti.

Evropsko sodišče za človekove pravice opravlja preizkus kršitve pravice do
zasebnosti po dvodelnem testu, ki temelji na: 1. načelu zakonitosti in 2. načelu
sorazmernosti.
Katere pogoje pa je opredelilo Ustavno sodišče RS kot temeljne pogoje za ustavno
dopusten poseg v posameznikovo zasebnost in ki jim mora slediti tudi ZKP pri
uzakonjanju posebnih ukrepov?
a.) Specifična opredelitev in določenost v zakonu
b.) Odločba sodišča, s katero se poseg dovoli
c.) Omejenost časa izvajanja ukrepa
d.) Načelo sorazmernosti – poseg je nujen za uvedbo ali potek kazenskega postopka
ali za varnost države

61
 152. Naštejte preiskovalne ukrepe, ki jih po ZKP odreja preiskovalni sodnik
(upoštevajte novelo ZKP-F!!):
a.) Ukrep tajnega opazovanja
b.) Dolžnost operaterjev telekomunikacijskih omrežij ali storitev sporočati
preiskovalnemu sodniku podatke o udeležencih telekomunikacijskega prometa
c.) Nadzor elektronskih komunikacij s prisluškovanjem in snemanjem ter kontrola in
zavarovanje vseh dokazov o vseh oblikah komuniciranja, ki se prenašajo v
elektronskem komunikacijskem omrežju
d.) Kontrola pisem in drugih pošiljk
e.) Kontrola računalniškega sistema banke ali druge pravne osebe, ki opravlja finančno
ali drugo gospodarsko dejavnost
f.) Prisluškovanje in snemanje pogovorov s privolitvijo vsaj ene osebe, udeležene v
pogovoru
g.) Ukrep tajnega delovanja
h.) prisluškovanje ali opazovanje v tujem stanovanju ali v drugih tujih prostorih z
uporabo tehničnih sredstev za dokumentiranje, po potrebi s tajnim vstopom
navedene prostore

Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za odreditev teh ukrepov? Ali pridejo ti ukrepi v
poštev za vsa kazniva dejanja?
Pogoji:
• Utemeljeni razlogi za sum
• Specifičnost okoliščin
• Načelo sorazmernosti (mogoče utemeljeno sklepati, da se z drugimi ukrepi ne bi dalo zbrati
dokazov oz. bi njihovo zbiranje lahko ogrozilo življenje ali zdravje ljudi)
• Odrejeni so bili s pisno odredbo preiskovalnega sodnika na pisni predlog dr. tožilca
• Časovna omejenost ukrepov (prenehati morajo takoj, ko prenehajo razlogi zaradi katerih
so bili odrejeni, vendar najkasneje v zakonsko določenem roku)

Odredijo se lahko samo za kataloška kd. To so:

• Kd zoper varnost RS in njeno ustavno ureditev ter kd zoper človečnost in mednarodno
pravo, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 5 let ali več
• Ugrabitev
• Prikazovanje, posest, izdelava in posredovanje pornografskega gradiva
• Neupravičena proizvodnja in promet z mamili
• Omogočanje uživanja mamil
• Izsiljevanje
• Zloraba notranje informacije
• Neupravičeno sprejemanje daril
• Neupravičeno dajanje daril
• Pranje denarja
• Tihotapstvo
• Jemanje podkupnine
• Dajanje podkupnine
• Sprejemanje daril za nezakonito posredovanje
• Dajanje daril za nezakonito posredovanje
• Nezakonito posredovanje
• Hudodelsko združevanje
• Nedovoljena proizvodnja in promet orožja ali razstrelnih snovi
• Povzročitev nevarnosti z jedrskimi snovmi
• Druga kd, za katera je v zakonu predpisana kazen zapora 8 let ali več (generalna klavzula)

153. Naštejte preiskovalne ukrepe, ki jih po ZKP odreja državni tožilec (upoštevajte
novelo ZKP-F!!):
a.) Navidezni odkup predmetov
b.) Navidezno sprejemanje daril
c.) Navidezno dajanje daril
d.) Navidezno jemanje podkupnine
e.) Navidezno sprejemanje podkupnine
f.) Ukrep tajnega delovanja
g.) Ukrep tajnega opazovanja

62
Kateri pogoji morajo biti izpolnjeni za odreditev teh ukrepov? Ali pridejo ti ukrepi v
poštev za vsa kazniva dejanja?
Pogoji:
• Mogoče je utemeljeno sklepati, da je določena oseba vpletena v kriminalno dejavnost v
zvezi s kataloško naštetimi kd
• Dovoli jih dr. tožilec s pisno odredbo na podlagi obrazloženega predloga policije
• Odredba se nanaša zgolj na enkraten ukrep
• Prepoved nedovoljene policijske provokacije (ukrep ne sme biti izvršen tako, da bi izzval
kriminalno dejavnost)

Kateri izmed teh ukrepov se povezujejo s pojmom POLICIJSKA PROVOKACIJA oz.

ENTRAPMENT? Podrobno pojasnite ta pojem in navedite kriterije za presojanje, ali je bil
v konkretnem primeru podan entrapment!
Ukrepi navideznega odkupa, navideznega sprejemanja/dajanja daril in navideznega
sprejemanja/dajanja podkupnine so svojevrstni ukrepi, in sicer tako imenovana metoda policijske
provokacije. Ne gre za golo zbiranje dokazov, ampak za moralno-etično vprašljivo zvijačo, ki jo
uporablja policija pri odkrivanju kd. Pri izvajanju teh ukrepov je država neposredno udeležena pri
izvršitvi kd. Policija im zakonsko pooblastilo, da nekoga napeljuje h kd samo zato, da bi ga potem
razkrila kot njegovega storilca. Dolžnost tistega, ki tak ukrep izvaja je, da navidez sodeluje, kajti
motiv policije je odkrivanje storilcev kd, ki so se spontano, neodvisno od vpliva provokatorja,
odločili, da storijo kd. Zakon izrecno poudarja, da pri izvrševanju tega ukrepa policisti ne smejo
izzivati kriminalne dejavnosti.
Subjektivna teorija → ali je kriminalno dejavnost izzvala osumljenčeva kriminalna predispozicija
Objektivna teorija → presojati je treba, ali bi ukrep na način, kot je bil izveden, napeljal k storitvi
kd osebo, ki tovrstnega kd sicer ne bi bila pripravljena storiti (ali bi ukrep napeljal k storitvi tudi
osebo, ki spoštuje zakon), presoja se s stališča hipotetičnih lastnosti povprečnega državljana
Objektivno-subjektivna merila → takšni koncepciji sledi ZKP: prepoveduje nedovoljeno policijsko
provokacijo (če je bila kriminalna dejavnost izzvana, je to okoliščina, ki izljučuje kazenski pregon
za tako strjeno kd), kot poglavitno merilo navaja objektivni test, zahteve za varstvo zakonitosti ni
mogoče vložiti

PREDKAZENSKI POSTOPEK
154. Kdaj se začne in kdaj konča predkazenski postopek?
Kdaj se predkazenski postopek začne, ZKP ne določa, prav tako ne določa, kdaj se konča.
Odgovor na to vprašanje daje razlaga 148/I in 167/I ZKP
148/I ZKP → Policija mora ukreniti vse potrebno, da se izsledi storilec kd, da se ta ne skrije ali
pobegne, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kd in predmeti, ki utegnejo biti dokaz ter da se
zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna. → S temi predprocesnimi dejanji se začnejo
aktivnosti policije, da ugotovi, kdo je storilec domnevnega kd. Te aktivnosti pomenijo začetek
odkrivanja kd in zato začetek predkazenskega postopka. → Predkazenski postopek se konča,
ko preiskovalni sodnik izda sklep o preiskavi. Spoznanje policije, da je določena oseba
utemeljeno sumljiva določenega kd, pomeni konec policijskega dela in zato začetek preiskave
167/I ZKP → Preiskava zoper določeno osebo se začne, če je podan utemeljen sum, da je
storila kd. To pomeni, da je za uvedbo preiskave in začetek kazenskega postopka potreben
večja stopnja verjetnosti kot za začetek predkazenskega postopka. → za začetek
predkazenskega postopka zadoščajo razlogi za sum, torej indici, ki sum vzbujajo.

V teoriji in praksi je sprejeto stališče, da se kazenski postopek začne:

• S sklepom o preiskavi
• S soglasjem preiskovalnega sodnika k predlogu upravičenega tožilca za vložitev
neposredne obtožnice
• Z razpisom glavne obravnave v primeru neposredne obtožnice, za katero soglasje
preiskovalnega sodnika ni potrebno
• Z odredbo o vročitvi obtožnega akta v skrajšanem postopku
• S katerimkoli dejanjem sodnika za mladoletnike v mladoletniškem postopku

155. Kateri dokazni standard je potreben za pričetek predkazenskega postopka?

a.) utemeljen sum;
b.) utemeljeni razlogi za sum;
c.) razlogi za sum;
d.) subjektivna gotovost;
e.) navadna verjetnost.

63
156. Kaj mora ukreniti policija, če so podani razlogi za sum, da je bilo storjeno
kaznivo dejanje, ki se preganja po uradni dolžnosti?
 Ukreniti potrebno, da se izsledi storilec kd
 Ukreniti potrebno, da se storilec ali udeleženec ne skrije ali pobegne
 Ukreniti potrebno, da se odkrijejo in zavarujejo sledovi kd in predmeti, ki utegnejo
biti dokaz
 Ukreniti potrebno, da se zberejo vsa obvestila, ki bi utegnila biti koristna za uspešno
izvedbo kazenskega postopka

157. Pod kakšnimi pogoji so izjave, ki jih je osumljenec ob zaslišanju podal policiji,
lahko dokaz v kazenskem postopku (novela ZKP-E!!)?
Če oseba, poučena o svojih pravicah (popolni pravni pouk), izjavi, da si bo vzela zagovornika,
lahko policija opravi formalno zaslišanje, ki ima dokazno vrednost v kazenskem postopku na
sodišču.
V navzočnosti zagovornika opravljeno zaslišanje osumljenca pred policijo ima naravo pravega
dokaza v kazenskem postopku, na katerega se lahko opira sodna odločba.

158. Definirajte pojem kazenske ovadbe!

Je obvestilo pristojnemu državnemu organu – dr. tožilcu, da je bilo storjeno kd, katerega
storilec se preganja po uradni dolžnosti.
Ni dokazno sredstvo. Je le uradno ugotovljeno dejstvo, da je bilo kd ovadeno, lahko pa
predstavlja tudi oškodovančev predlog za pregon.

159. Kdo je upravičen in kdo je dolžan podati kazensko ovadbo? Komu se vloži
kazenska ovadba? V katerih primerih je opustitev ovadbe kaznivo dejanje?
Ovadbe delimo na:
• Uradne kazenske ovadbe: vsi državni organi in organizacije z javnimi pooblastili morajo
naznaniti kd, za katera se storilec preganja po uradni dolžnosti, če so o njih obveščeni
ali kako drugače zvedo zanje
• Ovadbe državljanov: zakon pooblašča vsakogar, da naznani kd, ki se preganja po
uradni dolžnosti
Kd opustitve ovadbe stori:
• Kdor ve, da se pripravlja kd, za katero je z zakonom predpisana kazen nad 3 leta
zapora, pa ga v času, ko se je še dalo preprečiti, ne naznani, in je bilo takšno dejanje
poskušeno ali dokončano (opustitev ovadbe, da se pripravlja kd).
• Kdor ve za storilca kd, za katero je z zakonom predpisana kazen 30 let zapora, ali
samo ve, da je bilo tako kd storjeno, pa tega ne naznani, čeprav je od take ovadbe
odvisno, da se storilec in dejanje pravočasno odkrijeta (opustitev ovadbe kd ali
storilca).
• Uradna oseba, ki vedoma opusti ovadbo kd, za katero zve pri opravljanju svoje službe,
če je zanj z zakonom predpisana kazen strožja od 3 let zapora, storilec pa se preganja
po uradni dolžnosti.

Ovadba se poda pristojnemu dr. tožilcu pisno ali ustno.

160. Kakšna je vloga državnega tožilca v predkazenskem postopku?

Dr. tožilec je dolžan ukreniti vse, kar je potrebno za odkrivanje kd, ki se preganjajo po uradni
dolžnosti, za izsleditev storilca ter za usmerjanja kazenskega postopka. Policiji daje pobude in
usmerja njihovo delo. Ko je podan utemeljen sum, da je oseba storila kd, lahko začne kazenski
pregon. Pogoj za to je, da zve, da je bilo storjeno kd, ki se preganja po uradni dolžnosti. To
lahko zve na 3 načine:
• Na podlagi glasu iz notranjosti (govorice o kd)
• Na podlagi lastnega spoznanja (na glavni obravnavi, iz podatkov iz kazenskega spisa,
ga sam neposredno zazna, obvestijo oškodovanec ali druge osebe)
• Na podlagi kazenske ovadbe – ima naslednje možnosti:
o Zavrže kazensko ovadbo;
- naznanjeno dejanje ni kd
- kazenski pregon je zastaral
- dejanje je obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali so podane
druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon
- ni podan utemeljen sum
o Priskrbi dopolnilna obvestila
o Poda predlog preiskovalnemu sodniku za odreditev ukrepov ali dovoli ukrepe

64
 o Vloži zahtevo za preiskavo ali neposredno obtožnico → neposredno obtožnico
brez preiskave lahko vloži:
- Če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za obtožbe
- Če gre za kd, za katero je predpisana kazen do 5 let zapora
- Če je predpisana višja kazen zapora pa samo, če je preiskovalni
sodnik osumljenca že zaslišal in z vložitvijo soglaša
o Odstopi ovadbo v postopek poravnavanja
o Odloži kazenski pregon
o Odloči, da ne začne kazenskega pregona oz. od nega odstopi

161. Kratko opredelite možnosti odvračanja kazenskega pregona, ki jih nudi ZKP!
Odvračanje kazenskega pregona ko oblika restorativne pravičnosti uvaja v naš kazenski
postopek v večji meri načelo opurtunitete. V naši ureditvi obsega 2 instituta. Predstavljata
procesno različico materialnega instituta dejanja majhnega pomena.

PORAVNAVA:
• Za kd, za katero je predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let
• Upošteva se vrsta in narava dejanja, okoliščine, v katerih je bilo storjeno, osebnost
storilca, njegovo predkaznovanost, stopnjo kazenske odgovornosti in splošna navodila,
ki jih opredeljuje generalno dr. tožilec
• Vodi poravnalec, ki je zadevo dolžen prevzeti v postopek in o uspehu obvestiti dr.
tožilca
• Ko prejme obvestilo o izpolnitvi sporazuma, dr. tožilec ovadbo zavrže (učinek ne bis in
idem)
• Poznamo nesodno poravnavo in poravnavo v fazi sojenja (glavna obravnava se prekine,
obtožni predlog se umakne, če dr. tožilec prejme obvestilo o izpolnitvi, drugače se
glavna obravnava nadaljuje)

ODLOŽITEV KAZENSKEGA PREGONA:

Dr. tožilec lahko ob obveznem pogoju soglasje oškodovanca odloži pregon kd, za katero je
predpisana denarna kazen ali zapor do 3 let, če je osumljenec pripravljen ravnati po navodilih
dr. tožilca in izpolniti določene naloge, s katerimi se zmanjšajo ali odpravijo škodljive posledice
kd. Naloge:
• Odprava ali poravnava škode
• Plačilo določenega prispevka v korist javne ustanove ali v druge dobrodelne namene
• Oprava kakšnega splošno koristnega dela
• Poravnava preživninske obveznosti

PREISKAVA
162. Kakšen je namen preiskave kot prve redne faze kazenskega postopka? Kdo
opravlja preiskavo?
Opravi se za kd, ki sodijo v pristojnost okrožnega sodišča. Preiskovalni sodnik opravi preiskavo
na zahtevo upravičenega tožilca, če je podan utemeljen sum, da je določena oseba storila kd.
Namen preiskave je, da se:
• Zberejo dokazi in podatki, ki so potrebni za odločitev, ali naj se vloži obtožnica, ali
kazenskei postopek ustavi
• Zberejo dokazi, za katere je nevarno, da jih na glavni obravnavi ne bo mogoče ponoviti
ali da bi bila njihova izvedba povezana s težavami
• Zberejo drugi dokazi, ki utegnejo biti koristni za postopek in je glede na okoliščine
primera smotrno, da se izvedejo
• Priskrbijo osebno podatki obdolženca, podatki o morebitnih prejšnjih neizbrisanih
obsodbah, podatki o prestajanju kazni ali druge sankcije, če obdolženec prestaja
takšno kazen ali drugo sankcijo, podatki o njegovem prejšnjem življenju, razmera, v
katerih živi, o njegovem osebnem dohodku v zadnjih 3 mesecih in drugih okoliščinah,
ki zadevajo njegovo osebnost

163. Zahtevo za preiskavo lahko poda (obkrožite pravilni odgovor):

a.) policija;
b.) upravičeni tožilec (državni tožilec, oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec);
c.) preiskovalni sodnik po uradni dolžnosti;
d.) zagovornik osumljenca;
e.) vsakdo, ki ima interes nad tem, da se razišče kaznivo dejanje.

65
164. Če se preiskovalni sodnik strinja z zahtevo za preiskavo, po zaslišanju
osumljenca izda sklep o preiskavi, s čimer se začne kazenski postopek. Ali je
zoper ta sklep dovoljena pritožba (če da, navedite še, v kakšnem roku in kdo o
njej odloča?)
Zoper sklep je možna pritožba obdolženca v roku 3 dni na izvenrazpravni senat. Zoper
odločitev senata ni pritožbe.
Sklep o preiskavi se šteje za začetek kazenskega postopka.

165. Ali sme preiskovalni sodnik zavrniti zahtevo za preiskavo, če se z njo ne strinja?
Preiskovalni sodnik lahko poda nesoglasje z zahtevo za preiskavo, če po zaslišanju osumljenca
in po presoji podatkov v spisu ugotovi, da ni dovolj podlage za uvedbo preiskave. Zahteva, da
o njegovem nesoglasju z zahtevo dr. tožilca za preiskavo odloči izvenrazpravni senat. Ta mora
odločiti v 48 urah, ne glede na to, ali je zoper osumljenca odrejen pripor. Lahko se odloči, da s
sklepom zavrne zahtevo za preiskavo ali da s sklepom uvede preiskavo. Zoper sklep senata je
dopustna pritožba obdolženca, dr. tožilca in oškodovanca v roku 3 dni na višje sodišče, ki pa ne
zadrži njegove izvršitve.

166. Kakšne pravice imajo v preiskavi stranke in oškodovanec?

• Podajanje predlogov za izvedbo preiskovalnih dejanj (preiskovalni sodnik opravlja
preiskovalna dejanja po predlogih strank in tista, ki se mu zdijo potrebna za uspešno
izvedbo kazenskega postopka)
• Kontradiktornost oz. navzočnost pri posameznih preiskovalnih dejanjih
• Postavljanje vprašanj
• Pregledovanje spisov in predmetov 8stranke, oškodovanec, zagovornik in druge osebe
z opravičenim interesom)

167. Kako se zagotavlja kontradiktornost v preiskavi? Ali v preiskavi velja načelo

javnosti?
Možnost, da so stranke in oškodovanec navzoči pri preiskovalnih dejanjih:
• Pri zaslišanju obdolženca → dr. tožilec, zagovornik
• Pri ogledu in zaslišanju izvedencev → dr. tožilec, oškodovanec, obdolženec, zagovornik
• Pri hišni preiskavi → dr. tožilec, zagovornik
• Pri zaslišanju priče → dr. tožilec, obdolženec, zagovornik, oškodovanec (če je verjetno,
da priča ne bo prišla na glavno obravnavo)
Za izvrševanje pravice do navzočnosti mora preiskovalni sodnik na primeren način obvestiti
stranke in oškodovanca o kraju in času izvedbe preiskovalnega dejanja, pri katerem so lahko
navzoči. V primeru, da tisti, ki mu je bilo obvestilo poslano, ne pride, se lahko dejanje opravi
tudi v njegovi nenavzočnosti. Preiskovalni sodnik lahko obvesti nenavzoče, da se v določenem
roku seznanijo s pomembnimi dokazi in da podajo svoje predloge za izvedbo novih dokazov, če
oceni, da bi bilo to koristno za nadaljnji potek preiskave.

Splošna javnost je v predhodnem postopku izključena.

168. V katerih primerih se preiskava prekine in v katerih primerih se ustavi?

PREKINITEV:
Preiskava se prekine, če se v zvezi z obdolžencem pojavijo dejanske ovire za nadaljnji potek
preiskave ali so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon. Preiskovalni sodnik s
sklepom prekine preiskavo, če:
• Obdolženec po storjenem kd duševno zboli ali nastane pri njem duševna motnja ali
zboli za kakšno drugo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati
postopka
• Je na begu
• So podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon (ni zahteve upravičenega
tožilca, ni potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon)

USTAVITEV:
• Na podlagi izjave dr. tožilca: če dr. tožilec med preiskavo ali po končani preiskavi izjavi,
da odstopa od pregona, oškodovanec pa po obvestilu ne nadaljuje pregona
• Po uradni dolžnosti: proti volji dr. tožilca lahko to stori samo izvenrazpravni senat po
uradni dolžnosti. To lahko stori, kadar med preiskavo odloča o kateremkoli vprašanju,
če:
o Spozna, da dejanje, ki ga je obdolženec obdolžen, ni kd

66
 o So podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost obdolženca, pa ni
pogojev za uporabo varnostnih ukrepov
o Je kazenski pregon zastaran ali je dejanje obseženo z amnestijo ali
pomilostitvijo ali so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon
o Ni dokazov, da bi obdolženec storil kd

169. Kdaj se preiskava konča? Ali preiskovalni sodnik izda sklep, s katerim
zaključi preiskavo?
Ko preiskovalni sodnik spozna, da je stanje stvari v preiskavi razjasnjeno, da se lahko vloži
obtožnica ali postopek ustavi. Z oceno preiskovalnega sodnika, da je preiskava končana, ta v
bistvu še ni končana, ker se formalno konča z vložitvijo obtožnice oz. zasebne tožbe ali z
ustavitvijo. Preiskovalni sodnik ne izda nobenega sklepa, ampak spise pošlje dr. tožilcu. Ta
mora v 15 dneh predlagati dopolnitev preiskave, vložiti obtožnico ali izjaviti, da odstopa od
pregona. Preden preiskovalni sodnik pošlje spise, mora s posebnim sklepom izločiti iz spisa vse
zapisnike, ki so predmet ekskluzije.

OBTOŽNI POSTOPEK
170. Katere možnosti ima državni tožilec, ko po končani preiskavi dobi spis od
preiskovalnega sodnika?
 Predlagati dopolnitev preiskave
 Vložiti obtožnico
 Izjaviti, da odstopa od pregona
Rok v katerem se mora odločiti je 15 dni.

171. Pod katerimi pogoji se lahko v rednem kazenskem postopku vloži neposredna
obtožnica (brez, da bi bila prej opravljena preiskava)?
Preiskovalni sodnik lahko da soglasje k predlogu dr. (upravičenega) tožilca, naj se ne opravi
preiskava, če dajejo zbrani podatki, ki se nanašajo na kd in storilca, dovolj podlage za vložitev
obtožnice. Takšno soglasje lahko da šele po tem, ko je zaslišal osumljenca. Rok za vložitev
neposeredne obtožnice je 8 dni.
Predlog, da se preiskava ne opravi, lahko poda dr. tožilec tudi v primeru, ko je že vložil zahtevo
za preiskavo, pa priskovalni sodnik o njej še ni odločil. Če preiskovalni sodnik meni, da ni
pogojev za vložitev neposredne obtožnice, ravna, kot da bi bila ta zahtevana.
Za kd, za katera je predpisana kazen zapora (nad 3) do 5 let in kd zoper čast in dobro ime,
sme upravičeni tožilec, ne da bi za to dobil soglasje preiskovalnega sodnika, vložiti
obtožnico/zasebno tožbotudi brez preiskave, če dajejo zbrani podatki dovolj podlage za
obtožbo.

172. Opredelite pojem in vsebino obtožnice!

Obtožnica je obtožni akt, za katerega zakon predpisuje obvezno obliko in vsebino ter določa
poseben postopek za njen preizkus. Z njo je določen predmet glavne obravnave, njegova
subjektivna in objektivna identiteta. Je oblični procesni akt in je preaviloma sestavljena v pisni
obliki. Podrobno je določena vsebina (s svojo vsebino mora odražati presojo upravičenega
tožilca, na podlagi katere ta meni, da je dovolj dokazeov za očitek, da je obdolženec
utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe):
• Ime in priimek obdolženca z osebnimi podatki in podatki o priporu
• Opis dejanja in druge okoliščine, ki so potrebne, da se kd čim bolj natančno označi
• Zakonsko označno kd (navedba določb KZ)
• Označbo sodišča, pred katerim naj bo glavna obravnava
• Predlog, kateri dokazi naj se izvedejo na glavni obravnavi (imena prič, izvedencev,
navedba spisov in predmetov)
• Obrazložitev (po uspehu preiskave se opiše stanje stvari, navedejo dokazi, zagovor
obdolženca in stališče tožilca o navedbah obrambe)
Če je obdolžeenc na prostosti, se sme predlagati, naj se odredi pripor, če pa je v priporu, se
sem predlagati, nejs e ta odpravi

173. Kakšnemu formalnemu preizkusu (kontroli) podvrže obtožnico predsednik

senata, pred katerim naj bo glavna obravnava?
Formalni preizkus je obligatoren. Opravi ga sodišče po urani dolžnosti in zadeva vprašanje:
• Ali je sodišče za presojo stvarno in krajevno pristojno
• Ali je obtožni akt sestavljen po predpisih v smislu 269/I ZKP
Dolžnost predsednika senata je, da obtožnoco takoj po prejemu preizkusi. Če nis estavljena po
predpisih, jo vrne upravičenemu tožilcu, da jo v roku 3 dni popravi. Če se rok zamudi, se šteje,

67
 da je tožilec odtopil od pregona in se postopek ustavi. Če tožilec vztraja pri nespremenjeni
obtožnici in jo nepopravljeno vrne, obtožnico zavrže.
Če obtožnica prestane formalni preizkus, odredi predsednik senata vročitev obtožnice.

174. Ugovor zoper obtožnico lahko vložita obdolženec in njegov zagovornik, in sicer v
roku osmih (8) dni od dne, ko jima je vročena (rok teče od dneva zadnje vročitve
– gl. 4. odstavek 120. člena ZKP). Kdo odloča o tem ugovoru?
Po prejemu ugovora predsenik senta, pred katerim baj bo glavna obravnava, preizkusi, ali je
ugovor pravočasen in utemeljen. Če ugotovi, da ta dav pogoja nista izpoljnena, ga zavrže. Če
ga ne zavrže, ga skupaj s spisom predloži izvenrazpravnemu senatu.

Ali je ugovor zoper obtožnico pravno sredstvo? DA NE

(ker ni usmerjen zoper odločbe sodišča, ampak je obrambno obdolženčevo procesno dejanje,
skaterim zavrača utemeljenost očitkov obtožbe)

175. Kaj se lahko zatrjuje v ugovoru zoper obtožnico?

• Da sodišče ni stavrno in karjevno pristojno, da o zadevi odloča
• Da so v obtožnoci napake in pomanjkljivnosti, da ta v formalnem pogldu ne ustreza
zahtevam 269/I ZKP
• Da dejanje, ki je predmet obtožnice, ni kd
• Da so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost, in da ni razlogov za
uporabo varnostnih ukrepov
• Da je kazenski pregon zastaral, da je dejanje obseženo z amnestijo ali pomilostitvijo ali
da so podane kakšne druge okoliščine, kii izključujejo kazenski pregon
• Da ni dovolj dokazov, da bi bil obdolženec utemeljneno sumljiv, da je storil v obtožbi
mu očitano kd
• Da ni zahteve upravičenega tožilca ali potrebnega predloga ali dovoljenja za pregon, ali
da so podane druge okoliščine, ki začasno preprečuejjo pregon
• Da obtožba temelji na nedovoljenih dokazih, ki jih je treba izločiti

176. Kdaj postane obtožnica pravnomočna? Ali pravnomočnost obtožnice pomeni, da

obtožnice ni več mogoče spremeniti?
Obtožnica/zasebna tožba postane pravnomočna:
• Če ugovor zoper obtožnico ni bil vložen ali je bil zavržen → z dnem, ko je senat, ki je
obravnaval zahtevo predsednika senata, odločil, da se z ibtožnico strinja (če zahteve ni
bilo pa z dnem, ko je predsednik senata določil glavno obravnavo oz. je pretekel rok 2
mesecev od prejema obtožnice pri sodišču)
• Če je bil ugovor zoper obtožnico vložen → z dnem, ko je bil ugovor zavrnjen
S trenutkom pravnomočnosti se konča obtožni postopek in predmet kazenskega postopka se
prenese v stadij glavne obravnave.
Pravnomočnost obtožbe ne pomeni njegove nespremenljivosti. Na glavni obravnavi ga je
mogoče spremeniti ali razširiti.

177. Pojasnite pojem »vmesni postopek«! Naštejte bistvene aktivnosti predsednika

senata v tej fazi postopka.
To so priprave na glavno obravnavo, ki jih sestavljajo procesna dejanja, ki jih opravi sodiščpe
od trenutka, ko je postala obtožnica pravnomočna, do začetka glavne obravnave. Priprave
opravi predsednik senata, pred katerim naj bo glavna obravnava. Namen priprav:
• Določiti kraj in čas glavne obravnave
• Zagotoviti navzočnost oseb, brez katerih je ni mogoče opraviti
• Zagotoviti prednete dokazovanja in vsa dokazna sredstva, glede katerih je določeno, da
bodo predmet presoje na glavni obravnavi
• Izvesti vse tiste ukrepe, ki zagotavljajo nepotem potek glavne obravnave
• Presoja se tudi vprašanje, ali so zagotovljeni vsi zakonski pogoji za glavno obravnavo

GLAVNA OBRAVNAVA
178. Katere so izjeme od načela javnosti glavne obravnave?
Senat sme ob vsakem času po uradni dolžnosti ali na predlog strank, vselej pa po njihovem
zaslišanju, izključiti javnost s celotne ali z dela glavne obravnave, če je to potrebno:
• Za varovanje tajnosti
• Za varstvo javnega reda
• Za varstvo morale

68
 • Za varstvo osebnega ali družinskega življenja obtoženca ali oškodovanca ali koristi
mladoletnika
• Ker bi po mnenju senata javnost škodovala interesom pravičnosti

Izključitev ne velja za stranke, oškodovanca, zastopnike, zagovornika, prejemnika

premoženjske koristi in zastopnika pravne osebe. Kljub izključitvi so lahko navzoče uradne
osebe ter znanstveni in javni delavci, na zahtevo obtoženca pa tudi njegov zakonec oz.
zunajzakonski partner in njegovi bližnji sorodniki.
Senat o izključitvi odloči s sklepom (obrazložen + javno razglašen)

179. Opredelite pojma »formalno procesno vodstvo« in »materialno procesno

vodstvo«.
FORMALNO PROCESNO VODSTVO
Je dolžnost predsednika senata:
• da zagotovi (zunanji) nemoten potek glavne obravnave ter skrbi za red v sodni dvorani
in za dostojanstvo sodišča
• da opominja tiste, ki motijo red ali ne upoštevajo njegovih ukazov
• da daje besedo strankam, oškodovancu, zakonitim zastopnikom, pooblaščencem,
zagovorniku, izvedencu, članom senata ter postavlja vprašanja obtožencu, pričam in
izvedencem
• da prepoveduje nedovoljena vprašanja in odgovorne nanj
• da določa vrstni red sprejemanja dokazov
• da vodi posvetovanje in glasovanje
• da razglasi sodbo

MATERIALNO PROCESNO VODSTVO

Je upravičenje predsednika senata, da brez predloga strank svobodno odloča, da se za
obravnavo priskrbijo in na njej izvedejo novi dokazi ter dolžnost, da skrbi za to, da se zadeva v
dejanskem pogledu vsestransko razjasni, da se dožene resnica in odvrne vse, kar bi
zavlačevalo postopek, ne bi pa koristilo razjasnitvi zadeve.

180. Predstavite strukturo glavne obravnave v 5 točkah:

a.) Začetek zasedanja
b.) Začetek glavne obravnave
c.) Odgovor na obtožbo
d.) Zaslišanje obtoženca
e.) Dokazni postopek
f.) Beseda strank
g.) Posvetovanje in glasovanje senata
h.) Razglasitev sodbe

181. Kakšna je razlika med obdolženčevim odgovorom na obtožbo in zaslišanjem

obdolženca?
ODGOVOR NA OBTOŽBO
Obtoženec se izjavi o tem, ali očitano mu dejanje in premoženjskopravni zahtevek priznava in
ali ima ugovore pravne narave. Namesto obtoženca lahko poda odgovor njegov zagovornik,
vendar ne o tem, ali dejanje priznava. Nato predsednik senata vpraša obdolženca, ali se želi
zagovarjati. Če se, se zasliši.

ZASLIŠANJE
Je neformalno osrednji del glavne obravnave. Najprej poda svoj zagovor, potem se mu
postavlja vprašanja.

182. Kakšen je vrstni red subjektov, ki lahko obdolžencu po tem, ko poda svoj
zagovor, postavljajo vprašanja?
1. upravičeni tožilec
2. zagovornik
3. oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec, soobtoženec in izvedenec (samo z
dovoljenjem predsednika senata)
4. predsednik senata (če misli, da so v izpovedi ali odgovorih vrzeli, nejasnosti ali
nasprotja)
5. člani senata

69
 183. Na podlagi katerih pravil oziroma meril sodišče odloča o posameznem dokaznem
predlogu strank? Ali je sodišče dolžno izvesti vse dokaze, ki jih predlagata
stranki?
• Sodišče glede na načelo proste presoje dokazov samo odloča o tem, katere dokaze bo
izvedlo in kako bo presojalo njihovo verodostojnost
• Sodišče ni dolžno izvesti vsakega dokaza, ki ga predlagata stranki
• Predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten
• Stranki morata pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo
verjetnosti
Sodišče ni dolžno izvesti vsakega predlaganega dokaza. Izvedbo predlaganih dokazov sme
zavrniti, če ugotovi, da je za določitev dovolj podlage, predlagani dokazi pa so taki, da stanja
stvari ne spreminjajo. Sodišče mora izvesti dokaz, če sta izpolnjena dva pogoja:
• Predlagani dokaz mora biti materialnopravno relevanten
• Predlagatelj mora zadostiti določenemu dokaznemu bremenu

184. Kratko opišite postopek zaslišanja priče na glavni obravnavi!

Priča, ki še ni bila zaslišana, praviloma ne sme biti navzoča pri sprejemanju dokazov.
Če se zaslišuje kot priča oseba, ki še ni stara štirinajst let, lahko senat sklene, naj bo med
njenim zasliševanjem izključena javnost.
Če je mladoletna oseba navzoča na glavni obravnavi kot priča ali oškodovanec, jo je treba
odstraniti iz sodne dvorane, brž ko njena navzočnost ni več potrebna.
Neposredno zaslišanje oseb, mlajših od 15 let, ki so bile žrtve kaznivih dejanj iz tretjega
odstavka 65. člena tega zakona, na glavni obravnavi ni dopustno. Sodišče mora v teh primerih
odločiti, da se prebere zapisnik o prejšnjem zaslišanju teh oseb.
Zaslišanje anonimne priče se opravi s pomočjo tehničnih sredstev, predsednik senata pa
prepove vprašanja, pri katerih bi odgovori lahko razkrili njeno identiteto.

• Pričo mora pred zaslišanjem predsednik senata opomniti, da mora povedati vse, kar ji
je znano, in da pomeni krivo pričanje kd (pravni pouk + opozorilo)
• Izpovedba priče
• Postavljanje vprašanj
o Stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza → nasprotna stranka → oškodovanec,
zakoniti zastopnik, pooblaščene, soobtoženec, izvedenec → predsednik in člani
senata
o Izvedba dokaza odrejena po uradni dolžnosti: predsednik in člani senata →
tožilec → obramba → oškodovanec, zakoniti zastopnik, pooblaščenec,
soobtoženec, izvedenec
• Predsednik senata lahko prepove sleherno vprašanje in odgovor
• Predsednik senata in stranke smejo pričo opozoriti na spremembo prejšnje izpovedi in
vprašati za razlog spremembe

185. Naštejte nekaj procesnih dejanj dokazovanja, ki se poleg zaslišanja priče lahko
izvedejo na glavni obravnavi:
a.) Zaslišanje izvedenca
b.) Ogled in rekonstrukcija
c.) Branje listin/pisanj, ki se uporabijo kot dokaz
d.) Reprodukcija zvočnih ali slikovnih posnetkov
e.) pokažejo se dokazni predmeti

186. Beseda strank je namenjena temu, da stranke podajo svojo oceno izvedenih
dokazov ter predlagajo sodišču, kako naj odloči v konkretni zadevi. Kakšno
zaporedje določa zakon za podajanje zaključne besede strank? Kateri so bistveni
poudarki v besedi strank s strani posameznega subjekta oz. upravičenca do
besede strank?
1. tožilec: lastna ocena dokazov, obrazložitev svojih sklepov (odgovornost,
olajševalne in obteževalne okoliščine), predlog o vrsti ni višini sankcije
2. oškodovanec: obrazložitev premoženjskopravnega zahtevka + opozoriti na
dokaze o kazenski odgovornosti obtoženca
3. zagovornik: odgovor na navedbe tožilca in oškodovanca
4. obtoženec: izjavi, ali se z zagovornikom strinja in ga dopolni (zadnjo besedo
ima vselej obtoženec in ne njegov zagovornik)
(Pozor! Vsi subjekti, ki imajo pravico do besede »strank«, niso stranke v postopku!)

70
187. Kakšna je razlika med prekinitvijo in med preložitvijo glavne obravnave?
PREKINITEV
Pomeni krajšo motnjo v poteku glavne obravnave. Traja do 8 dni. Po prenehanju se obravnava
nadaljuje. O njej odloči predsednik senata s sklepom na lastno pobudo, na predlog članov
senata ali na predlog strank. Pritožba zoper sklep ni mogoča, ker gre za ukrep procesnega
vodstva. Razlogi:
• Odmor
• Potek delovnega časa
• Da se priskrbijo določeni dokazi
• Da se pripravi obtožba ali obramba
• Če se iz dvorane odstrani oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec
• če dr. tožilec moti red
• če zagovornik moti red in mu senat odreče nadaljnjo obrambo, obtoženec pa si ne
more takoj zagotoviti drugega
• če priča ali izvedenec neopravičeno izostaneta (lahko nadaljuje brez njiju)
• ni pravilnega števila sodnikov v senatu
• če dr. tožilec predlaga prekinitev, da sestavi novo obtožnico
• če obtoženec stori kd ali se odkrije kakšno prejšnje kd

PRELOŽITEV
Pomeni daljšo motnjo več kot 8 dni. Ta se lahko ali pa celo mora začeti znova (če se preloži več
kot za 3 mesece). Preloži se s sklepom senata, zoper katerega ni pritožbe. Razlogi:
• Če je treba priskrbeti nove dokaze
• Če se ugotovi da je obtoženec po storitvi kd duševno zbolel
• Druge ovire – generalna klavzula
• če dr. tožilec predlaga prekinitev, da sestavi novo obtožnico
• če obtoženec stori kd ali se odkrije kakšno prejšnje kd
• če zagovornik moti red in mu senat odreče nadaljnjo obrambo, obtoženec pa si ne
more takoj zagotoviti drugega
• Če se iz dvorane odstrani oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec
• Če dr. tožilec ne pride
• Če obtoženec ne pride (v redu povabljen in se ne opraviči)
• Če zagovornik ne pride (v redu povabljen in se ne opraviči)
• če priča ali izvedenec neopravičeno izostaneta (lahko nadaljuje brez njiju)
• če se obravnava ne more nadaljevati pred istim senatom
• če dr. tožilec v skrajšanem postopku napove, da bo zadevo odstopil v poravnavanje

188. Katere so možne odločitve, ki jih lahko sprejme senat po formalnem koncu
glavne obravnave?
• S sklepom zavrže obtožnico, če ugotovi:
o Da je postopek tekel brez zahteve upravičenega tožilca
o Da ni potrebnega predloga oškodovanca ali dovoljenja pristojnega dr. organa
ali da je ta dovoljenje umaknil
o Da so podane druge okoliščine, ki začasno preprečujejo pregon (stvarna
nepristojnost sodišča, začasna duševna bolezen obdolženca, druga huda
bolezen)
• Vrne postopek v fazo glavne obravnave oz. dokaznega postopka
• Izreče sodbo

189. Katere sestavine ima sodba? Katere izmed teh sestavin postanejo
pravnomočne?
Uvod
Izrek → postane pravnomočen
Obrazložitev

190. V čem je smisel obrazložitve sodbe?

Vsebuje razloge, ki so privedli do odločitve. Iz nje je razvidno, v kolikšni meri je sodišče
izpolnilo sovjo procesno dolžnost in odločilo v skladu z zakonskimi možnostmi in zahtevami. Je
zagotovilo strankam, da z njeno utemeljenostjo lahko polemizirajo v postopku s pravnimi
sredstvi ter zavezuje sodišče, da pretehta svojo odločitev tudi s stališča sprejemljivosti njene
obrazložitve tako v dejanskem kot v pravnem pogledu. Sodišče navede katera dejstva šteje za
dokazana ali nedokazana in iz katerih razlogov. Pri tem navede kako presoja verodostojnost
protislovnih dokazov, iz katerih razlogov ni ugodilo posameznim predlogom strank ter kateri

71
 razlogi ao biki za sodišče odločilni pri reševanju pravnih vprašanj (ali sta podana kd, kazenska
odgovornost…)

Ali mora imeti vsaka sodba pisno obrazložitev (obkrožite pravilni odgovor)?
a.) da, brez izjeme mora imeti vsaka sodba pisno obrazložitev;
b.) sodba mora imeti pisno obrazložitev le, če to zahtevata upravičeni tožilec in/ali
obdolženec;
c.) pisno obrazložitev mora imeti le obsodilna sodba, pri zavrnilni in oprostilni sodbi pa
pisna obrazložitev ni potrebna;
d.) sodba mora imeti pisno obrazložitev le, če sodišče to presodi za potrebno;
e.) sodba mora imeti pisno obrazložitev, razen če nihče od upravičencev ni napovedal
pritožbe, obdolžencu pa ni bila izrečena zaporna kazen.

SKRAJŠANI (SUMARNI) POSTOPEK

191. V katerih primerih se izvede skrajšani oziroma sumarni postopek?
Za kd, za katera je kot glavna kazen zagrožena denarna kazen ali zapor do 3 let.
Katero sodišče je stvarno pristojno za izvedbo skrajšanega postopka?
Okrajno sodišče
Kako se imenuje obtožni akt, na podlagi katerega se izvede skrajšani postopek?
Obtožni predlog/zasebna tožba

192. Kdaj se začne skrajšani postopek (obkrožite pravilni odgovor)?

a.) z vložitvijo kazenske ovadbe
b.) s sklepom o preiskavi;
c.) s pričetkom opravljanja posameznih preiskovalnih dejanj;
d.) z odredbo o vročitvi obtožnega predloga/akta obdolžencu;
e.) z razpisom glavne obravnave.

193. Katere so temeljne značilnosti oziroma posebnosti skrajšanega postopka v

primerjavi z rednim postopkom?
• Ni zbornega sojenja, odloča sodnik posameznik
• Ni predhodnega postopka
• Manj obveznih sestavin obtožnega akta
• Ni ugovornega postopka zoper obtožni akt
• Možnost (predhodnega) poravnalnega naroka in možnost poravnave
• Krajši procesni roki
• Bolj omejena možnost odrejanja pripora in krajši čas njegovega trajanja

194. Kdaj pride v skrajšanem postopku v poštev predobravnavni poravnalni narok?

Kratko opišite, kako poteka ta narok!
Preden je razpisana glavna obravnava za kd iz pristojnosti sodnika posameznika za katero se
storilec preganja na zasebno tožbo.
Sodnik povabi zasebnega tožilca in obdolženca. Obdolžencu se vroči vabilo + prepis tožbe. Če
zasebni tožilec ne pride, se šteje, da je tožbo umaknil. Če ne pride do poravnave ali umika
tožbe, sprejme sodnik izjave strank in jim naroči, naj predlagata dokaze, ki naj se priskrbijo.
Sodnik razpiše glavno obravnavo.

195. Ali je glavna obravnava obvezna faza sumarnega postopka (gl. novelo ZKP –E!)?
Postopek za izdajo kaznovalnega naloga:
Če v posameznem primeru kd z dejanskega in pravnega vidika ni problematično, sme dr.
tožilec ob vložitvi obtožnega predloga okrajnemu sodišču predlagati izdajo kaznovalnega
naloga, s katerim sodišče obdolžencu izreče predlagano kazensko sankcijo ali ukrep brez
opravljene glavne obravnave.
V postopku za izdajo kaznovalnega naloga tako ne veljajo načelo iskanja materialne resnice,
načelo neposrednosti, načelo ustnosti, načelo kontradiktornosti in načelo javnosti sojenja.
Zaradi tega državni tožilec v predlogu za izdajo kaznovalnega naloga ne more predlagati vseh
kazenskih sankcij, ampak se na ta način lahko obdolžencu izrečejo le denarna kazen, prepoved
vožnje motornega vozila, pogojna obsodba z določeno denarno kaznijo ali določeno kaznijo
zapora do šestih mesecev, sodni opomin ter varnostni ukrep odvzema predmetov. Poleg
navedenega je v postopku za izdajo kaznovalnega naloga mogoče uporabiti tudi institut
odvzema premoženjske koristi.
Če sodnik meni, da vsebina dokazov, ki jih navaja državni tožilec, ne daje zadostne podlage, da
bi lahko zadevo označil kot neproblematično in izdal kaznovalni nalog ali če se sodnik ne strinja

72
 s sankcijo, ki jo je predlagal državni tožilec, namesto izdaje kaznovalnega naloga razpiše
glavno obravnavo (v tem primeru obdolžencu vroči le prepis obtožnega predloga brez predloga
za izdajo kaznovalnega naloga).
Če se sodnik strinja s predlogom državnega tožilca, pa s sodbo izda kaznovalni nalog in ga
vroči obdolžencu. Če se le-ta ne strinja s sodbo o kaznovalnem nalogu, ima v 8 dneh možnost
vložiti ugovor, na podlagi katerega se prav tako izvede glavna obravnava v skladu z določbami
o skrajšanem postopku pred okrajnim sodiščem

196. Pod kakšnimi pogoji je mogoče v sumarnem postopku zoper obdolženca odrediti
pripor?
O njem odloča sodnik posameznik okrajnega sodišča. Pogoji:
• Utemeljen sum , da je obdolženec storil kd, ki se preganja po uradni dolžnosti ali na
predlog
• Priporni razlog očitne begosumnosti ne glede na kd oz. priporna razloga koluzijske in
ponovitvene (iteracijske) nevarnosti, če gre za kd zoper javni red in mir, spolno
nedotakljivost, kd s prvinami nasilja za katera se sme izreči kazen zapora 2 let in za
druga kd za katera se lahko izreče kazen zapora 3 leta

197. Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora pred vložitvijo obtožnega

predloga (obkrožite pravilni odgovor):
a.) 15 dni
b.) en mesec;
c.) dva meseca
d.) tri mesece;
e.) šest mesecev;

198. Kolikšno je maksimalno možno trajanje pripora po vložitvi obtožnega predloga:

a.) en mesec;
b.) dva meseca
c.) tri mesece;
d.) šest mesecev;
e.) dve leti.

SODNE ODLOČBE V KAZENSKEM POSTOPKU

VRSTE ODLOČB V KAZENSKEM POSTOPKU

OBLIKOVNA VSEBINSKA FUNKCIONALNAA

DELITEV DELITEV DELITEV

- ODREDBA; - MERITORNE - ZAKLJUČNE odločbe;

- SKLEP; (vsebinske) odločbe;
- SODBA - VMESNE (interimne)
- FORMALNE odločbe
(procesne) odločbe

199. Kratko (z 1 – 2 stavkoma) pojasnite pojem posamezne odločbe!

ODREDBA, SKLEP, SODBA
Glej vprašanje 79.
MERITORNE ODLOČBE, FORMALNE ODLOČBE
Glej vprašanje 80.
ZAKLJUČNE ODLOČBE: z njimi se postopek konča v posameznem stadiju oz. fazi (zavrnitev
ugovora zoper obtožnico) ali v celoti (pravnomočna sodba)
VMESNE ODLOČBE: z njimi se rešujejo vprašanja, ki so bistvenega pomena za sprejetje končne
odločbe (odredba o postavitvi izvedenca)

PRAVNA SREDSTVA
VRSTE PRAVNIH SREDSTEV

73
 REDNA &
SUSPENZIVNA &
IZREDNA
NESUSPENZIVNA DEVOLUTIVNA &
NEDEVOLUTIVNA
NEPOSREDNA &
POPOLNA &
INVOLVIRANA
NEPOPOLNA

200. Pojasnite pojem posamezne vrste pravnega sredstva!

REDNA → vlagajo zoper nepravnomočne sodbe in sklepe, sodijo v okvir rednega kazenskega
postopka
IZREDNA → lahko se vlagajo zoper pravnomočne sodne odločbe, torej po koncu rednega
kazenskega postopka, posegajo v razsojeno stvar, predvidena so za primere, ko utegne biti
pravomočna sodna odločba nepravilna ali nezakonita
SUSPENZIVNA (odložilna) → z vložitvijo zadržijo izvršitev izpodbijane odločbe (pritožba zoper
sodbo vedno, pritožba zoper sklep, če ni v zakonu določeno drugače)
NESUSPENZIVNA (neodložilna) → ne zadržijo izvršitve izpodbijane odločbe (pritožba zoper
sklep o odreditvi in podaljšanju pripora)
DEVOLUTIVNA → o njih ne odloča sodišče, ki je sodilo na prvi stopnji, ampak višje instančno
sodišče (redna pravna sredstva)
NEDEVOLUTIVNA → o pravnem sredstvu odloča istostopenjsko sodišče, poznamo cirkularna
(odloča drugo sodišče iste vrste, kot je sodišče, ki j sprejelo izpodbijano sodno odločbo) in
remonstrativna (odloča drugi senat istega sodišča, ki je sprejelo odločbo, ki se izpodbija –
pritožba zoper sklepe preiskovalnega sodnika, zahteva za obnovo kazenskega postopka)
POPOLNA → z njimi se sodna odločba lahko izpodbija v celoti, kar pomeni iz vseh razlogov
(pritožba)
NEPOPOLNA → izpodbija se lahko samo iz določenih razlogov (izredna pravna sredstva)
NEPOSREDNA → lahko se vložijo samostojno proti sodni odločbi (pritožba zoper sodbo)
INVOLVIRANA → lahko se vložijo samo ob pritožbi zoper neko drugo odločbo, odvisna so od
tega, ali se bo vložilo temeljno/osnovno pravno sredstvo (pritožba zoper sklep senata, s
katerim je ta izključil javnost z glavne obravnave)
PISNA & USTNA → ZKP ne določa izrecno

201. V čem je smisel pravnih sredstev?

Da je sodba utemeljena, mora biti pravilna in zakonita. Kljub skrbnosti in prizadevanju sodišča
prve stopnje pa se v procesu odločanja dogajajo najrazličnejše napake. Te napake je mogoče
odpraviti le v posebnem postopku, in sicer v postopku s pravnimi sredstvi. Ti so izrez
nezadovoljstva stranke ali katerega drugega upravičenega subjekta v kazenskem postopku z
določeno sodno odločbo. Zahteva, da jo višje sodišče kot pritožbeno sodišče preizkusi ter
razveljavi in vrne v ponovno sojenje ali pa jo spremeni v predlagani smeri. Pravna sredstva so
vselej usmerjena proti odločitvi sodišča (brez sodne odločbe pravnega sredstva ni). Namen
vsakega pravnega sredstva je, da se z njim doseže pravilna in zakonita odločba. Višja sodišča
opravljajo nadzor nad pravilnostjo in zakonitostjo dela nižjih sodišč.

PAZI!
Pravno sredstvo ≠ procesno dejanje naperjeno proti procesnim dejanjem nasprotne stranke
(npr. ugovor zoper obtožnico)
Pravno sredstvo ≠ akti milosti (zahteva za pomilostitev, amnestija)
Pravno sredstvo ≠ zahteva za vrnitev v prejšnje stanje
Pravno sredstvo ≠ prošnja strank in njihovi predlogi

REDNA PRAVNA SREDSTVA

202. Katera redna pravna sredstva pozna ZKP?
Pritožba: zoper sodbo sodišča prve stopnje, zoper sodbo sodišča druge stopnje, zoper sklep

203. Pritožba zoper sodbo sodišča je redno, suspenzivno, devolutivno, popolno in

neposredno pravno sredstvo. Naštejte upravičence do pritožbe zoper sodbo
sodišča I. stopnje!

74
Stranki (oškodovanec kot tožilec, zasebni tožilec: le obtožencu v škodo, dr. tožilec: v škodo ali
korist obtoženca)
Zagovornik: ne proti njegovi volji in le v njegovo korist
obtoženčevi bližnji: ne proti njegovi volji in le v njegovo korist
obtoženčev zakoniti zastopnik
oškodovanec: samo glede odločbe sodišče o stroških kazenskega postopka
osebe, ki jim je odvzet predmet ali premoženjska korist
pravna oseba, ki ji je bil izrečen odvzem premoženjske koristi

204. Rok za vložitev pritožbe zoper sodbo znaša:

- v rednem postopku: 15 dni, teče od trenutka vročitve prepisa sodbe;
- v sumarnem postopku: 8 dni, teče od trenutka vročitve prepisa sodbe;
- v kazenskem postopku zoper mladoletnika: 8 dni, teče od trenutka prejema sodbe oz. sklepa.

Pritožba zoper sodbo sodišča 1. stopnje se vloži (obkrožite pravilni odgovor):

a.) pri višjem sodišču;
b.) pri vrhovnem sodišču;
c.) pri predsedniku izvenrazpravnega senata;
d.) pri sodišču, ki je izdalo sodbo na I.stopnji;
e.) pri državnem tožilcu.

205. Opredelite institut napovedi pritožbe!

Upravičenci do pritožbe morajo pritožbo predhodno napovedati, sicer se šteje, da so se tej
pravici odpovedali. Izjema → če je bila obtožencu izrečena zaporna kazen. O tem jih mora
poučiti predsednik senata po razglasitvi sodbe. Pritožba se lahko napove takoj po razglasitvi
sodbe ali v 8 dneh od razglasitve. Če nihče od upravičencev pritožbe ne napove, pisno izdelana
sodba ne rabi vsebovati obrazložitve (izjema, če je izrečena zaporna kazen). Ta institut
nadomešča prejšnji institut odpovedi pravice do pritožbe. Vseeno pa bi bilo smiselno, da bi se
institut aktivne odpovedi pravici do pritožbe ohranil, saj tako ne bi bilo treba čakati, da poteče
zakonsko predvideni rok. Institut napovedi pritožbe je problematičen z vidika uporabe izrednih
pravnih sredstev (glede vprašanja opustitve obrazložitve).

V kakšnem roku je potrebno napovedati pritožbo (obkrožite pravilni odgovor):

a.) v roku 8 dni od vročitve sodbe;
b.) v roku 15 dni od razglasitve sodbe;
c.) takoj po razglasitvi sodbe, najkasneje pa v osmih dneh od dneva razglasitve sodbe;
d.) takoj po razglasitvi sodbe, najkasneje pa v petnajstih dneh od dneva razglasitve
sodbe;
e.) v enakem roku kot vložiti pritožbo.

206. Kakšne so posledice nenapovedi pritožbe v primeru, ko je obdolžencu izrečena

zaporna kazen in kakšne v primeru, ko obdolžencu ni izrečena zaporna kazen,
ampak npr. pogojna obsodba na zaporno kazen?
Če je bila izrečena zaporna kazen, pritožbe ni treba napovedati, torej lahko upravičencu do
pritožbe v 8 dneh od razglasitve sodbe vložijo pritožbo, kljub temu da je niso napovedali.
Če ni bila izrečena zaporna kazen, se mora pritožba napovedati. Če je upravičenci ne napovejo,
se šteje, da so se tej pravici odpovedali.

207. Katere sestavine mora imeti pritožba?

• Navedba sodbe zoper katero se podaja priožba
• Razlogi za izpodbijanje (370 ZKP)
• Obrazložitev pritožbe
• Predlog, da se izpodbijana sodba popolnoma ali deloma razveljavi ali spremeni
• Podpis osebe, ki se pritožuje

208. Naštejte pritožbene razloge:

 Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka (error in procedo)
 Zaradi kršitve kazenskega zakona (error in iudicato)
 Zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (error in facti)
 Zaradi odločbe o kazenskih sankcijah, o odvzemu premoženjske koristi, o stroških
kazenskega postopka, o premoženjskoprvnih zahtevkih in zaradi odločbe o objavi sodbe
v tisku, po radiu ali televiziji

75
209. Bistvene kršitve določb kazenskega postopka delimo na absolutne in relativne.
Pojasnite razliko med njimi (navedite tudi primer vsake izmed kršitev)!
ABSOLUTNE BISTVENE KRŠITVE DOLOČB KAZENSKEGA POSTOPKA
Če pritožbeno sodišče ugotovi, da je podana katera od teh kršitev, ne presoja njenega vpliva
na zakonitost in pravilnost izpodbijane odločbe, temveč sodbo razveljavi (izjema → ko zakon
dopušča, da se takšna kršitev samo odpravi in sodišče izpodbijano sodbo spremeni). Nekatere
izmed teh kršitev so tako pomembne, da jih pritožbeno sodišče upošteva po uradni dolžnosti in
imajo vselej za posledico razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti. Zakon jih taksativno navaja.
Primer: če je na glavni obravnavi sodeloval sodnik ali sodnik porotnik, ki bi moral biti izločen,
če je bil obtožba prekoračena

RELATIVNE BISTVENE KRŠITVE DOLOČB KAZENSKEGA POSTOPKA

Podane so, če sodišče med pripravo glavne obravnave, med glavno obravnavo ali pri izdaji
sodbe ni uporabilo katere do določb ZKP ali jo je uporabilo nepravilno. Podane so tudi, če je
sodišče na glavni obrambi prekršilo pravico do obrambe. Pritožbeno sodišče mora ugotoviti, ali
je kršitev vplivala ali mogla vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe. Te kršitve se ne
preizkušajo po uradni dolžnosti. Če sodišče ugotovi vzročno zvezo med kršitvijo ter zakonitostjo
in pravilnostjo sodne odločbe, odločbo razveljavi.
Primer: vsaka kršitev določb kazenskega postopka

Podane so, če so v vzročni zvezi ali bi lahko bile v vzročni zvezi s pravilnostjo in zakonitostjo
sodne odločbe, ter so sinonim za formalne napake do katerih prihaja v procesu sojenja.
Razlika med relativnimi in absolutnimi kršitvami je v njihovem pomenu in vplivu na veljavnost
sodne odločbe.

210. Kršitve kazenskega zakona zadevajo napačno uporabo določb kazenskega

materialnega prava. Naštejte te kršitve!
• Ali je dejanje, zaradi katerega se obtoženec preganja, kd
• Ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazensko odgovornost
• Ali so podane okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon, ali je kazenski pregon
zastaran, izključene zaradi amnestije ali pomilostitve ter ali je stvar že pravnomočno
razsojena
• Ali je bil glede kd, ki je predmet obtožbe, uporabljen zakon, ki se ne bi smel uporabiti
• Ali je bila z odločbo o kazni, pogojni obsodbi ali sodnem opominu oz. z odločbo o
varnostnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi prekoračena pravica, ki jo ima
sodišče po zakonu
• Ali so bile prekršene določbe o vštevanju pripora in prestane kazni

211. Kakšna je razlika med zmotno ugotovljenim in nepopolno ugotovljenim

dejanskim stanjem?
ZMOTNO UGOTOVLJENO DEJANSO STANJE
Podano je, če je sodišče kakšno odločilno dejstvo zmotno ugotovilo oz. kadar pri sprejemanju
odločitve ni ocenilo vseh izvedenih dokazov in ugotovljenih dejstev, ki se nanašajo na odločilna
dejstva, niti njihove vzajemne povezanosti.

NEPOPOLNO UGOTOVLJENO DEJANSKO STANJE

Podano je, kadar sodišče določenega odločilnega dejstva sploh še ni ugotavljalo, ne glede na
to, ali so obstajali predlogi za izvedbo dokazov, ki naj bi dokazovali obstoj takega dejstva.

212. Kratko opišite postopek s pritožbo!

Postopek s pritožbo zoper prvostopenjsko sodbo se deli na dva dela:
 Postopek pred sodiščem prve stopnje, ki je izdalo izpodbijano odločbo:
• Vložitev pritožbe
• Predsednik senata, pred katerim je bila glavna obravnava, jo preizkusi v
formalnem pomenu besede (ali je dovoljena, pravočasna in ima vse sestavine)
o Če je pritožba prepozna ali nedovoljena → predsednik senata jo zavrže
s sklepom
o Če pritožba nima vseh sestavin:
- Če se je pritožil obtoženec, njegovi bližnji, oškodovanec, oškodovanec kot tožilec
ali zasebni tožilec, ki nimajo pooblaščenca → predsednik senata zahteva, da jo v
določenem roku dopolnijo s pisno vlogo na zapisnik →če zahtevi ne ustrežejo oz.
manjkajo razlogi, obrazložitev, podpis ali navedba sodbe, se pritožba zavrže

76
 - Če se je pritožil oškodovanec, oškodovanec kot tožilec ali zasebni tožilec, ki imajo
pooblaščenca ali dr. tožilec → pritožba se zavrže
• Po uspešno prestanem formalnem preizkusu, se izvod vroči nasprotni stranki, ki
ima pravico do odgovora na pritožbo
 Postopek pred sodiščem druge stopnje oz. pred višjim sodiščem kot pritožbenim
sodiščem
• Dodelitev spisa sodniku poročevalcu
• Če gre za kd, ki se preganja na zahtevo dr. tožilca, pošlje sodnik spise
pristojnemu dr. tožilcu
• Ko dr. Tožilec spise vrne, razpiše predsednik pritožbenega senata sejo senata
• pritožbi se odloča:
o Na seji senata: poročilo sodnika poročevalca o stanju stvari, potrebna
pojasnila od strank
o Na obravnavi: poročilo poročevalca, ki razjasni stanje stvari, prebere se
sodba ali njen del, pritožnik obrazloži pritožbo, nasprotnik mu odogovori

213. Katere kršitve mora pritožbeno sodišče preizkusiti po uradni dolžnosti?

Sodišče druge stopnje preizkusi sodbo le v tistem delu, v katerem jo pritožnik izpodbija s
pritožbo, vendar mora vselej po uradni dolžnosti preizkusiti:
• Ali je podana kršitev določb kazenskega postopka (absolutna bistvena kršitev), ali ej
bila glavna obravnava v nasprotju z določbami ZKP opravljena v nenavzočnosti
obtoženca, če je bila obramba obvezna pa tudi, ali je bila obravnava opravljena v
nenavzočnosti obtoženčevega zagovornika
• Ali je bil v škodo obtoženca prekršen kazenski zakon
• Ali so še podani razlogi za pripor, če je obtoženec v priporu, ter tega s sklepom, zoper
katerega ni pritožbe, podaljšati ali odpraviti

214. Opredelite možne odločbe sodišča 2. stopnje ob odločanju o pritožbi zoper

sodbo!
Pritožbeno sodišče odloči na seji senata ali na podlagi obravnave s sodbo ali s sklepom, s
katerima lahko:
• Pritožbo vrne sodišču prve stopnje
• Pritožbo s sklepom zavrže
• Pritožbo s sklepom zavrže kot prepozno ali nedovoljeno
• Pritožbo s sodbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi sodbo sodišča prve stopnje
• Pritožbi ugodi in sodbo:
o Razveljavi (v celoti ali deloma) ter vrne zadevo v novo sojenje ali obtožnico
zavrže
o Spremeni

215. V katerih primerih je dovoljena pritožba zoper sodbo sodišča 2. stopnje in kdo
odloča o njej?
• Če je sodišče drug stopnje izreklo kazen zapora 20 let ali če je potrdilo
sodbo sodišča prve stopnje, s katero je bila izrečena takšna kazen
• Če je sodišče druge stopnje na podlagi opravljene obravnave dejansko
stanje ugotovilo drugače kot sodišče prve stopnje in je na tako ugotovljeno dejansko
stanje oprlo svojo sodbo
• Če je sodišče druge stopnje spremenilo sodbo, s katero je sodišče prve
stopnje obtoženca oprostilo obtožbe, in izreklo sodbo, s katero ga je spoznalo za
krivega.

Odloča Vrhovno sodišče RS na seji senata po določbah, ki veljajo za postopek na drugi stopnji
(pred tem sodiščem ni obravnave).

IZREDNA PRAVNA SREDSTVA

216. Naštejte izredna pravna sredstva v kazenskem postopku:
 Zahteva za obnovo kazenskega postopka
 Zahteva za izredno omilitev kazni
 Zahteva za varstvo zakonitosti

217. Katere vrste obnov kazenskega postopka loči ZKP?

• Obnovi podobni primeri (neprava/neformalna obnova, nadaljevanje kazenskega
postopka)

77
 • Prava/formalna obnova
• Posebna obnova zaradi odločbe Ustavnega sodišča RS ali odločbe Evropskega
sodišča za človekove pravice

218. V čem je razlika med nepravo in pravo obnovo kazenskega postopka (izvedba in
razlogi)?
NEPRAVA OBNOVA
Postopek se ne ponavlja, temveč se izreče samo nova kazen. Možna je v primerih, ko se ne
pojavljajo nova dejstva ali dokazi:
• Če je bilo v dveh ali več sodbah zoper istega obsojenca pravnomočno izrečenih več
kazni, pa niso bile uporabljene določbe o odmeri enotne kazni za dejanja v steku
• Če je bila pri izreku enotne kazni po določbah o steku upoštevana kot določena tudi
kazen, ki je že zajeta v kazni, izrečeni po določbah o steku v kakšni prejšnji sodbi
• Če se pravnomočna sodba, s katero je bila za več kd izrečena enotna kazen, delno ne
bi mogla izvršiti zaradi amnestije, pomilostitve ali drugih razlogov
Novo sodbo izda sodišče na seji izvenrazpravnega senata ali sodnik posameznik okrajnega
sodišča na predlog dr. tožilca ali obsojenca, vedno šele po zaslišanju nasprotne stranke.

PRAVA OBNOVA
Za obnovo morajo biti izpolnjeni določeni pogoji:
• Da je postopek pravnomočno končan (s sodbo ali sklepom)
• Da se predlagajo nova dejstva ali dokazi oz. okoliščine, ki same zase ali v zvezi s prej
izvedenimi dejstvi in dokazi lahko privedejo do drugačne odločitve (dejstva in dokazi se
morajo nanašati na odločilna dejstva)
Kazenski postopke se vrne v fazo preiskave ali glavne obravnave in poteka po določbah, ki
veljajo za prvi postopek. Kazenski postopek se lahko obnovi samo v korist obsojenca.
Obnovitveni razlogi:
• Če se dokaže, da sodba temelji na ponarejeni listini ali krivi izpovedbi priče, tolmača ali
izvedenca
• Če se dokaže, da je prišlo do sodbe zaradi kd sodnik, sodnika porotnika, ali osebe, ki je
opravljala preiskovalna dejanja
• Če se navedejo nova dejstva ali predložijo novi dokaz, ki utegnejo samo zase ali v zvezi
s prejšnjimi dokazi povzročiti oprostitev ali obsodbo po milejšem kazenskem zakonu
• Če je bil kdo za isto dejanje večkrat sojen ali če je bilo več oseb obsojenih za sto
dejanje, ki ga je mogla storiti samo ena oseba ali samo nekatere izmed njih
• Če se v primeru obsodbe za kd, ki po zakonu obsega več istovrstnih dejanj, navedejo
nova dejstva ali predložijo novi dokazi
• Če se predložijo novi dokazi na podlagi katerih se lahko izvenrazpravni senat prepriča,
da so izpolnjeni pogoji za uvedbo kazenskega postopka, in je bila prej zahteva za
preiskavo v isti zadevi s pravnomočnim sklepom zavrnjena, zato ker ni bil podan
utemeljen sum

219. Kdo lahko zahteva obnovo postopka in v kakšnem roku?

Stranke in zagovornik. Po obsojenčevi smrti pa dr. tožilec in obsojenčevi bližnji.
Obnova ni omejena z rokom.

220. Kdo odloča o zahtevi za obnovo postopka (obkrožite pravilni odgovor)?

a.) Vrhovno sodišče;
b.) višje sodišče;
c.) izvenrazpravni senat sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na 1. stopnji;
d.) predsednik senata sodišča, ki je v prejšnjem postopku sodilo na 1. stopnji;
e.) državni tožilec.

221. Kdo lahko vloži zahtevo za izredno omilitev kazni, v kakšnem roku in kaj lahko z
njo zahteva?
Dr. tožilec, obsojenec in njegov zagovornik ter obdolženčevi bližnji.
Zahteva se lahko vloži kadarkoli, praksa pa je zavzela stališče, da se ne more vložiti po v celoti
prestani ali odpuščeni kazni.
Zahteva se poda pri sodišču, ki je sodilo na prvi stopnji (formalni preizkus + zadevo razišče), o
njej pa odloča Vrhovno sodišče RS.
Zahteva se nanaša samo na omilitev kazni (glavne ali stranske)

Ali lahko ta zahteva obsega tudi zahtevo za omilitev varnostnega ukrepa?

78
 DA NE
(NE varnostni ukrepi, vzgojni ukrepi, dosojen premoženjskopravni zahtevek, stroški
postopka)

222. V katerih primerih se lahko vloži zahteva za varstvo zakonitosti? Kdo lahko vloži
to izredno pravno sredstvo in v kakšnem roku?
Vloži se po pravnomočno končanem kazenske postopku. Razlog za vložitev je kršitev zakona, in
sicer:
• Zaradi kršitve kazenskega zakona
• Zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka zaradi drugih kršitev določb
kazenskega postopka, če so vplivale na zakonitost sodne odločbe
• Zaradi vsake kršitve zakona (velja zgolj za dr. tožilca)
• Zoper pravnomočno odločbo o odreditvi in podaljšanju pripora, četudi kazenski
postopek še ni pravnomočno končan
Vložiti jo smejo dr. tožilec, obdolženec, zagovornik, po obdolženčevi smrti pa tudi njegovi
bližnji.
Zahteva se sme vložiti v roku 3 mesecev od dneva, ko je obdolženec prejel pravnomočno
sodno odločbo. Za dr. tožilca vložitev ni časovno omejena.

KAZENSKI POSTOPEK PROTI MLADOLETNIKOM

223. Kateri so razlogi za uvedbo posebnega načina obravnavanja mladoletnih
storilcev kaznivih dejanj? Kdo se smatra za »mladoletnika« v kazenskem
postopku?
• Težnja po humanejšem odnosu do mladoletnikov zaradi upoštevanja njihovih razvojnih
posebnosti
• Spoznanja znanosti (kriminologije, psihologije, medicine,biologije)
• Težnja po preprečevanju porasta kriminalitete zaradi neučinkovitega in neprimernega
obravnavanja mladoletnih storilcev kd
• Spoznanja, da lahko redni kazenski postopki škodljivo vpliva na mladoletnikov nadaljnji
razvoj

Ta postopek se uporablja za:

• Osebe, ki so storile kd kot mladoletniki (14-18 let) pa ob uvedbi postopka oz. ob
sojenju še niso stare 21 let
• Osebe, ki so kd storile kot polnoletne pa v času sojenja še niso dopolnile 21 let (mlajši
polnoletniki)
• Če se med postopkom ugotovi, da mladoletnik ob storitvi kd še ni bil star 14 let, se
kazenski postopek ustavi ni o tem obvesti organ socialnega varstva

Poznamo:
Mlajši mladoletnik: oseba, ki je že stara 14 let, ni pa še dopolnila 16 let
Starejši mladoletnik: oseba, ki je že stara 16 let, ni pa še dopolnila 18 let.

224. Katere so temeljne značilnosti kazenskega postopka proti mladoletnikom v

primerjavi s postopkom zoper polnoletne storilce kaznivih dejanj?
Značilnosti:
• Mladoletniku niso priznane nekatere pravice, ki jih imajo obdolženci v rednem postopku
• Prisotnost številnih inkvizitornih elementov
• Drugačen cilj postopka – spoznavanje mladoletnikove osebnosti in vpliv na njegovo
vzgojo, prevzgojo in razvoj
Posebnosti:
• Dr. tožilec kot edini upravičeni tožilec
• Mladoletniku ne sme biti sojeno v nenavzočnosti
• Upoštevanje mladoletnikove duševne razvitosti in duševnih lastnosti, da ne bi kazenski
postopek škodljivo vplival na njegov razvoj
• Praviloma ločenost postopkov zoper polnoletne in mladoletnike
• Aktivno sodelovanje organa socialnega varstva
• Načelo tajnosti
• Elastičen in neformalen postopek z izraženo zahtevo po ekspeditivnosti
• Krajevno pristojno sodišče mladoletnikovega stalnega oz. začasnega bivališča
• Pripor kot ultima ratio ter ločitev njegovega prestajanja od polnoletnih oseb

225. Kdo vodi kazenski postopek za mladoletnike?

79
 Okrožna, višja in Vrhovno sodišče → senati za mladoletnike
Okrožna sodišča (po letnem razporedu) → sodniki za mladoletnike

Senat za mladoletnike sestavljajo poklicni sodnik za mladoletnike, kot predsednik senata, in

dva sodnika porotnika. Pri višjem in vrhovnem sodišču pa se sestavljajo senat trije poklicni
sodniki.
Pri sodišču prve stopnje opravlja pripravljalni postopek in druge zadeve v postopku proti
mladoletnikom sodnik za mladoletnike. Mladoletniku vselej sodi senat okrožnega sodišča, ki je
pristojno glede na kraj mladoletnikovega stalnega prebivališča. Če to ni znano, ali ga nima, pa
sodišče, ki je pristojno za njegovo začasno prebivališče.

226. Kdo lahko opravlja formalno obrambo mladoletnika in v katerih primerih je ta

obramba obligatorna?
Opravlja jo zagovornik. Če teče proti njemu postopek za kd, za katero je predpisana kazen
zapora nad 3 leta, mora imeti zagovornika od začetka pripravljalnega postopka (obligatorna
formalna obramba)
Materialno obrambo izvaja mladoletnik sam, v njegovo korist pa jo morajo izvajati tudi dr.
tožilec, sodišče in organ socialnega varstva

227. Pojasnite razsežnosti načela oportunitete v kazenskem postopku zoper

mladoletnike!
• 446/I ZKP → dr. tožilec se lahko odloči, da ne bo zahteval uvedbe kazenskega
postopka, čeprav obstajajo dokazi, da je mladoletnik storil kd, če (kumulativno):
o Gre za kd, za katero je predpisana kazen zapora do 3 let ali denarna kazen
o Glede n naravo kd, okoliščine, mladoletnikovo prejšnje življenje in njegove
osebne lastnosti spozna, da postopek ne bi bil smotrn
• 446/III ZKP → dr. tožilec se sme odločiti, da ne bo zahteval uvedbe postopka za drugo
mladoletnikovo kd, če (kumulativno):
o Izvrševanje kazni ali vzgojnega ukrepa priti njemu zaradi drugega kd že poteka
o Glede na težo kd in glede na kazen oz vzgojni ukrep, ki se že izvršuje,
postopek in izrek kazenske sankcije zanj ne bi imela smisla

Razlika med njima je, da je po III obseg opurtunitete širši. Uporablja se namreč za vsa kd, in ne
samo za tista, za katera je predpisana kazen do 3 leta. Poleg tega pa ni treba upoštevati vseh
okoliščin, ampak zadostuje ocena o teži drugega dejanja ter kazen/ukrep, ki se že izvršuje.

228. Težišče zbiranja dokazov v kazenskem postopku zoper mladoletnika predstavlja

t.i. »pripravljalni postopek«, v katerem sodnik za mladoletnike ugotavlja
okoliščine, ki so pomembne za presojo kaznivega dejanja in kazenske
odgovornosti; pa tudi okoliščine, ki so mladoletnika privedle do storitve kaznivega
dejanja, da bo lahko sankcija prilagojena odpravi takšnih okoliščin. Samo
odločanje pa se v mladoletniškem postopku lahko izvede bodisi na seji senata,
bodisi na glavni obravnavi.
Katere so bistvene značilnosti seje senata za mladoletnike v primerjavi z glavno
obravnavo v rednem kazenskem postopku?
Bistvene značilnosti seje senata so:
• Tajnost (velja za celoten postopek, tudi prepoved objave – zaščita pred škodljivo
publiciteto)
• Posredna presoja dokazov (senat sprejme odločitev na podlagi spisa, ki je nastal v
pripravljalnem postopku – kljub temu lahko stranki na seji navajata svoja stališča
in mnenja + razgovor z mladoletnikom in starši)
• Omejena kontradiktornost (o seji se obvestijo dr. tožilec, zagovornik in predstavnik
organa socialnega varstva, niso vabljeni ampak obveščeni, obveščeni se lahko seje
udeležijo, če se ne, določbe kazenskega postopka niso kršene – npr. če je
mladoletnik obveščen a ne pride, to ne pomeni, da se mu sodni v odsotnosti)

229. V katerih primerih se razpiše glavna obravnava v mladoletniškem kazenskem

postopku?
Sodnik za mladoletnike razpiše sejo senata ali glavno obravnavo, ko prejme predlog državnega
tožilca za izrekanje vzgojnega ukrepa ali kazni, kakor tudi v primeru, če teče postopek proti
mladoletniku brez predloga državnega tožilca.
Sodnik razpiše go:

80
 • ko prejme predlog dr. tožilca, v katerem ta predlaga izrek kazni ali zavodskega ukrepa
• če dr. tožilec predlaga izrekanje vzgojnega ukrepa in ne določi njegove vrste, sodnik za
mladoletnike pa oceni, da je v konkretni kazenski zadevi primeren izrek zavodskega
ukrepa
• Če meni da se morajo rezultati pripravljalnega postopka dopolniti ali preveriti v
kontradiktornem postopku z neposredno oceno dokazov in navzočnostjo mladoletnika
• Če se med sejo senata ugotovi, da obstajajo določeni dvomi o dejstvih, ki so bila
ugotovljena v pripravljalnem postopku
• Če se med sejo senata ugotovi, da je v določeni zadevi v nasprotju s prejšnjimi
ugotovitvami primernejši izrek zavodskega ukrepa ali kazni mladoletniškega zapora

230. S katerimi sodnimi odločbami lahko senat za mladoletnike zaključi postopek?

Navedite razloge za izdajo posamezne vrste odločbe!
• S sklepom ustavi postopek, če:
o So podani razlogi zaradi katerih sodišče sicer izda zavrnilno sodbo (umik
oškodovančevega predloga, kršitev ne bis in idem, pregon ni več dopusten
zaradi zastaranja ali drugih okoliščin)
o Bi sicer izreklo oprostilno sodbo
o Spozna, da ne bi bilo smotrno izreči niti kazni niti vzgojnega ukrepa
• S sklepom izreče mladoletniku vzgojni ukrep
• S sodbo izreče mladoletniku kazen

231. Katera pravna sredstva pozna ZKP v kazenskem postopku zoper mladoletnike? V
kakšnih rokih se lahko vlagajo ta pravna sredstva?
Redna: pritožba (vsi, ki imajo pravico do pritožbe; 8 dni po prejemu sodbe oz. sklepa)
Izredna:
• zahteva za varstvo zakonitosti: če je bil s sodno odločbo prekršen zakon + če je bila za
mladoletnika nepravilno uporabljena kazen ali kakšen drug vzgojni ukrep
• obnova kazenskega postopka, končanega s pravnomočnim sklepom: smiselno
uporabljajo določbe o obnovi kazenskega postopka, dokončanega s pravnomočno
sodbo

POSEBNI POSTOPKI
232. Katere posebne (oziroma dodatne, dopolnilne, akcesorne) postopke pozna ZKP?
• Postopek za uporabo varnostnih ukrepov, za odvzem premoženjske koristi, podkupnin
ter denarja ali premoženja nezakonitega izvora in za preklic pogojne obsodbe
• Postopek za odločbo o izbrisu obsodbe in o prenehanju varnostnih ukrepov in pravnih
posledic obsodbe
• Postopki mednarodne kazenskopravne pomoči
• Postopek za povrnitev škode, rehabilitacijo in uveljavitev drugih pravic oseb, ki so bile
neupravičeno obsojene ali jim je bila neutemeljeno vzeta prostost
• Postopek za izdajo tiralice in razglasa

233. Katere pravice imajo osebe, ki so bile neupravičeno obsojene ali jim je bila
neutemeljeno odvzeta prostost v kazenskem postopku?
• Pravica do povrnitve premoženjske in nepremoženjske škode
• Pravica do javne objave sporočila o novi odločbo oz. o neutemeljenem odvzemu
prostosti
• Izbris neupravičene obsodbe iz kazenske evidence
• Pravice do priznanja delovne oz. zavarovalne dobe

234. V katerih primerih sodišče razpiše tiralico?

Fakultativna tiralica (kumulativno):
• Zoper obdolženca je uveden kazenski postopek zaradi kd, za katero se storilec
preganja po uradni dolžnosti
• Za to kd je v zakonu predpisana kazen zapora 2 let ali več
• Obdolženec je na begu
• Izdana je odredba, da se obdolženec privede ali sklep, da se pripre
Obligatorna tiralica (alternativno):
• Če obdolženec pobegne iz zavoda, v katerem prestaja kazen, ne glede na njeno višino

81
 • Če pobegne iz zavoda, v katerem prestaja zavodski ukrep, ki je zvezan z odvzemom
prostosti

***************************************************************************

In končno ... še malce za ponavljanje:

235. Povežite ustrezno togo z ustrezno barvo!

sodniška toga ČRNA

tožilska toga SIVA
odvetniška toga VIJOLIČNA

236. Pojasnite spodnje pojme in jih ustrezno povežite (ustrezno črko vpišite na ustrezno
črto!)
A adhezijski postopek
B prejudicialna vprašanja
C doktrina sadežev zastrupljenega drevesa
D absolutio ab instantia
E načelo mutabilitete
↓
b______ objekt kazenskega postopka
d______ inkvizitorni kazenski postopek
a______ premoženjskopravni zahtevek
e______ načelo legalitete kazenskega pregona
c______ izločitev protipravno pridobljenih dokazov

237. Opredelite problematiko dvojnega procesnopravnega položaja obdolženca v našem

kazenskem postopku!
Obdolženec ima v procesnem pravu dva položaja. Položaj subjekta kazenskega postopka mu
zagotavlja vrsto pravic, ki jih med postopkom uživa in lahko uporablja. Položaj objekta pa pomeni,
da ima tudi nekaj dolžnosti (npr. poseg v njegovo telesno integriteto, sodelovanje pri prepoznavi in
nasploh udeležba pri postopku).

238. Kakšna je razlika med prekluzivnim in instrukcijskim rokom? Navedite primer

posameznega roka iz ZKP!
PREKLUZIVNI ROK: časovno obdobje, v katerem mora stranka opraviti določeno procesno dejanje,
sicer pravico do tega procesnega dejanja izgubi. Prekluzivni roki veljajo le za stranke. Učinek
prekluzije nastopi po zakonu in ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti. Primer: roki za
vložitev pravnih sredstev

INSTRUKCIJSKI ROK: roki, ki vežejo sodišče in v določenih primerih državnega tožilca, njihova
kršitev pa nima procesnopravnih posledic. Primer: rok za pisno izdelavo sodbe.

239. S katerim pojmom kazenskega procesnega prava je povezana abrogacijska

klavzula? Kakšna je vsebina abrogacijske klavzule in v katerem delu procesnega zakona
se navadno nahaja?
Abrogacijska klavzula je pojem ki se ga uporablja v zvezi z časovno veljavnostjo zakonov. Sedanji
ZKP je začel veljati po s 1.1.1995, z istim dnem pa je prenehal veljati prejšnji ZKP. Abrogacijska
klavzula v bistvu pomeni razveljavitvena klavzula. Novi zakon razveljavi starega, stari preneha
veljati, namesto njega pa začne veljati novi zakon.

240. Pojasnite spodnje pojme in jih ustrezno povežite (ustrezno črko vpišite na ustrezno
črto!)
A nemo judex sine actore
B entrapment
C inkvizitorna maksima
D privilegij zoper samoobtožbo
E iteracijska nevarnost
F beneficium novorum
↓

82
c______ načelo iskanja materialne resnice
e______ causae arresti
f______ (prava) obnova kazenskega postopka
b______ izzivanje kriminalne dejavnosti
a______ obtožni kazenski postopek
d______ pravica do molka

83