M. RAJNAR KRALJ, J. RAJNAR, J. VIDOVIČ, M. KAVČIČ, Z.

DOKL,
S. BELČIČ, D. KOVAČIČ, A. VELIKONJA, M. RAJNAR, R. ZELIČ,
B. LIPNIK, D. MURŠEC, A. BUZETI, M. UNKOVIČ, F. POREDOŠ,
D. HORVAT, O. VOGRIN,

FRANČEK KUMPREJ – frenk +, DANILO HERŠOLD +

TERENSKO DELO SO OPRAVILI TUDI: BISERKA HUDOLETNJAK, ROZIKA PLEINŠEK, BRIGITA
DROBNAK, ROMANA IGLIČAR, GRETA PENIČ in MILENA TRATNIK.
Krajem sedamdesetih dvadesetog veka
bilo je u meni nešto od čoveka (lažje je razumeti kot prevesti, tako kot našo generacijo)
Stari prijatelji so največja dragocenost našega življenja. Čeprav vsak dan vzpostavljamo nova poznanstva
in prijateljstva, so zame od vseh najbolj dragocena tista in tistih, ki me poznajo kot golobradega in
dolgolasega mladeniča, rojenega za norosti zmeraj in povsod.

Velika cesta, ki je bila zaključena nekje do leta 1960, je povezovala vse, v kar so naši starši verjeli,
sanjali… Materializirala se je energija zanosa in ustvarila zametke skupnega ideološkega, globoko v nas pa
tudi kulturnega prostora, ki je v popolnosti zaživel v štiridesetletni zgodovini tega, nam danega, prostora.
Zato je neumno in paradoksalno našo generacijo primerjati z baby boom generacijo. Sociološke opredelitve
in definicije generacije kažejo populacijo povsem drugače, saj populacijski vzorec baby boom generacije
zajema le rezultate predvsem angloameriških raziskav. Če generacijski vzorec, izhajajoč iz naših korenin,
postavimo v naš ideološko kulturni prostor, se lahko zavemo korenin naših staršev, naših korenin in naše
borbe, pa saj smo vendar »otroci delavcev in kmetov«. Zakaj, ne vem, pa vendar nismo več zaupali
generaciji očetov.

Kjub temu pa imamo nekaj skupnega z baby boom generacijo (rojenih v letih 1946-1965) po zunanjosti, z
izjemnim smislom za humor in dejstvom, da ima človek, četudi še otrok ali pa »celo ženska«, vrednost sam
na sebi in ne zgolj zato, ker je premožen. Ta generacija, ki je ob vsaki priložnosti in vsem kazala sredinec,
ima nedvomno izredne zasluge za razvoj, blagostanje in napredek zahodne civilizacije. Prav zato še danes
ali pa prav danes velja, da življenjski standard povprečnega, »malega« človeka nikoli ni bil tako visok in
prav hitro več ne bo. Dandanes so ljudje, ki so gradili povojno Evropo, ostareli v domovih za ostarele, (če
so imeli srečo), tisti z manj sreče so druščina »flower powerjev«, ki nas gleda od spodaj navzgor. Verjetno
z začudenjem strmijo v našo generacijo kuštravih mladencev, ki so nekoč brez dlake na jeziku pljuvali po
vsem, kar jim ni bilo všeč. Ta izvirna in brezkompromisna generacija je danes zlezla gor. Že zdavnaj več ne
kaže sredincev, klanja se stricem v oblakih, pljuva po obubožanem proletarjatu in z neizmerno hitrostjo leze
po lastni slini navzgor. Poznamo se še ali pa nas poznajo samo takrat, kadar potrebujejo glasove, v nočeh
dvignjenih prstkov, rožnatih noskov in polomljenega nasmeha. Nihče ne ve, zakaj in kdaj in če sploh smo
odrasli, postali izobraženi in uspešni. Zavrgli pa smo vrednote pravičnosti, enakosti, in svobode in
enostavno pod živjenje zapisali: »za ideale ginu budale. To smo danes MI ali pa vsaj tudi MI. Mi, ki smo
ohranili le velik ego in neverjeten smisel za humor, ki kjub vedno bolj vgrajenemu cinizmu ostaja svež in
neverjetno mladosten.

MI in ničkolokrat MI nismo hodili po poti »moje borbe«, MI smo bili svoj boj, o katerem smo pisali za vas. MI
smo ga znali na pamet. Bili smo foliranti, odlikaši socialnega minimuma, ki so znali iti »grlom u jagode«.
Redko zaradi koristi, predvsem zaradi ponosa in pridobljene prepotentnosti, ki ga je hranil naš ego,
velikokrat celo upravičeno. Verjetno so vsi ti zapisi obračun z izpitom zrelosti, večnih sanjačev in literarnih
debitantov. Soneti prehodnosti in relativnosti življenja, ki nas povezuje in ohranja tik pred domom ostarelih.
Obdobje neke generacije, ki je odraščala ob pozni trgatvi mariborčana 1979, ki je tekel naprej in nazaj kot
vsa bivša juga skupaj. Niso nam prodali koka kole in cocta ni bila pijača naše, le njihove mladosti, pa
čeprav so se zmeraj trudili, da bi nas učili, kako naj živimo. E, to je bila ena generacija jagodnega izbora
brez veliko harmonije in elegance, vendar pokončna in korektna. Odražala je pokrajino razmetanih
hribčkov, rahlo hrustljava, ostajala za zobmi in globoko v duši, polna razkošja in telestnosti oblik in izredno
težko prebavljiva. Morda je bilo leto 1979, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek čisto
navadno, za nas prav gotovo ne. Prihrumeli smo na preverjanje: prostorske predstavljivosti, preverjanje
smisla za likovno celoto, sposobnosti doumevanja in razlaganja oblik ter njihovega smisla za estetsko
organizacijo. Prosim? Pa saj so menda kar vse sprejeli… Samo Mirko je nekaj vedel, vsem ostalim so nam
sporočili, »spustite se z oblakov počasi, da ne bo preveč bolelo, in se spravite v red«. Naučili vas bomo
učiti otroke, spoštovati estetska merila in razvijati njihove ročne spretnosti, ne toliko veščin risanja kot
vzgajanja prihodnjih generacij, živeti v duhu socializma. Zato pustite tu vse upe vi, ki vstopate, »vsi, ki
sanjate o umetnosti, ste zgrešili vrata, jutri pelje spet vlak v Ljubljano in na njem je še nekaj prostih mest.
Pa to prav tega leta, ko je umrl tovariš Edvard Kardelj. Iztrgali smo njegov najznamenitejši citak iz razprave
za 11, kongres ZKJ: »Smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja«, v kateri odpira
nove dimenzije demokratizacije jugoslovanske poti v socializem: »Sreče človeku ne more dati niti država
niti sistem niti politična stranka. Srečo si lahko človek ustvari samo sam. (do tu, naprej pa po svoje)
Toda ne sam kot posameznik, ampak samo v enakopravnih odnosih z drugimi ljudmi. V teh odnosih mora
samoupravno in svobodno obvladati svoje posamezne in splošne družbene odnose ter - v ustreznih
demokratičnih organizacijskih oblikah - tudi državo, sistem in politično stranko kot instrumente svojega
lastnega samoupravljanja. Avantgardne sile socializma in socialistična družba imajo lahko potemtakem
samo en cilj - da glede na možnost danega zgodovinskega trenutka ustvarjajo razmere, v katerih bo človek
kar najbolj svoboden pri takšnem osebnem izražanju in ustvarjanju, da bo lahko - na podlagi družbene
lastnine proizvajalnih sredstev - svobodno delal in ustvarjal za svojo srečo. To je samoupravljanje.«1 (ali
pa tudi ne)

Skozi obdobje generacije, polne vetra v krilih, meščanke naveličanosti, brez vzvišene malomeščanskosti, v
srcu polnem sanj, leteti brez cilja, pa vendar z jasno smerjo - višje. Pristali smo ali pa še zmeraj letimo iz
obdobja 1979, kjer so postavili kot prioriteto otrokove pravice. V deklaraciji, ki jo je soglasno sprejela in
razglasila Generalna skupščina Združenih narodov 20. novembra 1959 z resolucijo št. 1386 (XIV), je bilo
med drugim zapisano, »človeštvo dolguje otroku najboljše, kar premore« Otrok ima pravico do svobode
izražanja; ta pravica zajema svobodno iskanje, sprejemanje in širjenje vsakovrstnih informacij in idej, ne
glede na meje, v ustni, pisni, tiskani ali umetniški obliki ali na katerikoli drug način po otrokovi izbiri. (13.
člen 1.)2
Morda smo tudi zaradi tega ostali globoko v sebi še vedno otroci v telesih norcev in velikanov iz pravljic,
zavedajoč se, da je lahko »naš dežnik tudi balon«.
Najmanj - dom, hiša ali prostor, kamor so nas strpali kot prestrašene begunce, je bil velik in prostoren.
Zagotovljen prostor Pedagoške akademije Maribor (PA) je omogočal skoraj vse, kar je opredeljevala
dekleracija o otrokovih pravicah. Vendar je bila le preveč sterilna, brez patine časa ter predvsem brez
globine duše. Salonski prostori, kakršne je načrtoval Branko Kocmut, so spominjali na vojaško akademijo,
ki sama po sebi vsiljuje red in disciplino. Danes vem, da smo pogrešali zapacane štafelaje, polita tla, že
zdavnaj odslužene omare in zarosena okna pravkar zakurjenih prostorov. Predvsem pa smo pogrešali
ustvarjalne projekte naših predhodnikov, ki bi prinašali zavist, nevoščljivost, spoštovanje in izziv v procesu
odraščanja in oblikovanja naše generacije. Bili smo prva generacija, vpeta v neskončne horizontale
vmeščenega objekta med tokom Drave in magistralno cesto, naprej in nazaj predvsem pa, zakaj. Pogledi
iz ateljejev z velikimi okni naj bi po mnenju arhitekta3 omogočali doživljanje umirjenega zasenčenega
prizorišča, ki se jeseni živo obarva. Tega miru in spokojnosti barv nismo nikoli doživeli, bili smo pač rojeni s
kritično distanco obstoječega in nemirom časa, ki ga je bilo treba po svoje doživeti in ne le preživeti.
Estetska merila lepega se pač spreminjajo in minljivost trenutka je bilo potrebno izživeti in pustiti svoj pečat,
pa če tudi z dvignjenim sredincem. Dom pa ni le hiša, stene in drevesa, dom so ljudje, soborci preživetega.
Žal nekaterim to ni uspelo. Zato naj bodo ti zapisi za njih ali pa predvsem za njih.

UPORABLJENI VIRI:

1. Kardelj, E. (1978). Politični sistem socialističnega samoupravljanja. Pridobljeno 8. 10. 2018, iz:
https://www.marxists.org/slovenian/teor_jug_soc/edvard_kardelj/poglavje_01.htm.
2. Konvencija o otrokovih pravicah (OZN). (1959). Pridobljeno 8. 10. 2018, iz: www.varuh-rs.si/pravni-okvir...narodov/konvencija-o-otrokovih-
pravicah-ozn/.
3. Ciglenečki, M. (2014). PEDAGOŠKA AKADEMIJA MARIBOR. Pridobljeno 16. 10. 2018, iz: http://www.mariborart.si/spomenik/-/article-
display/pedagoska-akademija-maribor.
4. Colner, M. (2008). Kultura, Fine umetnosti. Radio Student Ljubljana. Pridobljeno 16. 10. 2018, iz:
http://www.3via.org/bratstvo_in_enotnost/tekst/Colner-RS.htm.
5. Svab, A., Gašparič, J., Muršič. R., in drugi. (2015). Kakšen svet je po vojni ustvarila baby-boom generacija?. Radio prvi, rtv, slo. Pridobljeno 16.
10. 2018, iz: https://radioprvi.rtvslo.si/2015/04/intelekta-11/.
6. Leto 1979. Pridobljeno 16. 10. 2018, iz: https://sl.wikipedia.org/wiki/1979.
7. Kapor, M. (1975). Foliranti. Zagreb: Znanje.
8. Ćelap, A. (2017). Ne foliraj se, folirantu jedan – Foliranti Mome Kapora. Pridobljeno 16. 10. 2018, iz: https://www.cdm.me/kultura/ne-foliraj-se-
folirantu-jedan-foliranti-mome-kapora/.

3. Branko Kocmut (1921-2006) je načrte Pedagoške akademije Maribor izdelal že leta 1973, gradnja pa je stekla leta 1975 in se zavlekla do 1979.
Arhitekt je pretanjeno ovrednotil zemljišče nekdanjih dravskih teras, ki ga, kar je bil njegov uveljavljen pristop, ni želel spreminjati, pač pa je
konfiguraciji terena prilagodil arhitektu.
JUDITA RAJNAR
Absolventka PA. Obiskovala privatno likovno šolo ARS
AREA v Mariboru pri Zmagu Jeraju in Vojku Štuhcu. Je
vzgojiteljica predšolskih otrok v vrtcu Grosuplje. Ukvarja
se z ilustracijo, kostumografijo, scenografijo,
lutkarstvom, odrsko igro, piše pravljice in je mentorica
likovnim skupinam predšolskih in šolskih otrok.

Naslov: Judita Rajnar

Sela pri Sobračah 10/a
1296 Šentvid pri Stični
mobi: 051 306 509
gmail: judith.rajnar@gmail.com

likovno delo:
»Novo življenje«, svinčnik, format, 30 x 42 cm, 2019

MAJDA RAJNAR KRALJ

Diplomirala na PA in končala študij na
Duhovni univerzi v Ljubljani. Poučuje
LUM na OŠ Domžale, kjer je mentorica
nadarjenim učencem. V prostem času
slika, se ukvarja s književnostjo, plesom
in arheologijo.
Naslov: Majda Rajnar
mobi: 040309847
gmail: mai.rajnar@gmail.com

likovno delo: Cvetenje,

svinčnik,
36 x 25 cm,
1993
 JASNA VIDOVIČ (LUKEŽIČ)
Diplomirala na PA. Poučuje LUM
na 2. OŠ v Slovenski Bistrici, v
prostem času se ukvarja s
slikanjem, oblikovanjem oblačil in
praktičnih izdelkov iz tekstila.
Naslov: Jasna Vidovič
Zgornja Ložnica 21
2316 Zgornja Ložnica
mobi: 051 381 626
gmail: klaravidovic@gmail.com

likovno delo:
Jezero v Kranjski gori,
akril na platnu,
50 X 70 cm
2017

METKA KAVČIČ
Diplomirala na ALU v LJ, smer kiparstvo in
zaključila specialko konservatorstvo-
restavratorstvo, prav tako na ALU. Je
samozaposlena na področju kulture.

Naslov: Metka Kavčič

Partizanska 13
2000Maribor
mobi: 051 349535
gmail: kavcic.metka@gmail.com

likovno delo:
Iz cikla- "Vrtovi", varjena valjana pločevina, 2012
 SILVERIJA BELČIČ (POŠ)
Diplomirala na PA. Ukvarja se s kostumografijo
in organizacijo prireditev. Članica slikarske
skupine KUDa Bistrica.
Naslov: Silverija Poš-Belčič
Ob ribniku 7
2345 Bistrica ob Dravi
mobi: 041 753948
gmail: silverijab@gmail.com

likovno delo:
Vihar, akril, vezana plošča, 40x40

ZINKA DOKL
Diplomirala na PA in končala visokošolski študij likovne
pedagogike na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Poučuje
LUM na OŠ Draga Kobala v Mariboru, je vodja študijske
skupine za likovne pedagoge štajerskega okrožja in
sodeluje z zavodom za šolstvo in številnimi zunanjimi
inštitucijami. V prostem času rada ustvarja v risbi, grafiki
in mali plastiki.

Naslov: Zinka Dokl

Zg. Duplek 117, 2241 Sp. Duplek
Tel: 026815191
Mobi: 031300593
gmail: zinka@os-dragakobala.si

likovno delo:
Sedeča figura,
oblikovanje z glino,
21x20, 2016
 DARJA KOVAČIČ (URBANIČ)
Diplomirala na PA.
Poučuje LUM na OŠ Šentjernej, v prostem času se
ukvarja s slikanjem.
Naslov: Darja Urbanič
Šmarje 24a
8310 Šentjernej
mobi: 070 811 567
gmail: darja.kovacic3@guest.arnes.si

likovno delo:
Veduta pomladi,
40x 50,
olje

MIRKO RAJNAR
Diplomiral na ALU pri prof.
Andreju Jemcu. Ukvarja se s
slikarstvom in poučuje na
oddelku šole za oblikovanje
Murska Sobota.

Naslov: Mirko Rajnar

Trstenjakova 6a
9000 Murska Sobota
tel: 02 5231682
mobi: 041942713
gmail: mirko.rajnar@gmail.com
likovno delo: Jutro, olje na platnu, 40 x 80 cm, 2010
ANDREJ VELIKONJA
Diplomiral na PeF Maribor.
Poučuje LUM na OŠ Sladki Vrh, je predsednik likovne
sekcije KUD-a Gabrijel Kolbič Zgornja Velka in član
tima za likovno umetnost pri Državnem izpitnem centru,
ukvarja se s slikanjem.
Naslov: Andrej Velikonja
Spodnja Velka 85
2213 Zgornja Velka:
mobi: 031 340 268
gmail: andrej.velikonja@guest.arnes.si

likovno delo:
Stephansdom,
akril platno,
100x90 cm,
2018.

ROMAN ZELIČ - el presidente

Absolvent PA. Ukvarja se s poučevanjem glasbe in
glasbeno produkcijo.
Naslov: Roman Zelič
Nad tovarno 11
3312 Prebold
Tel: 068 122 590
gmail: jerry.zelic@gmail.com

likovno delo:
Benetke,
mešana tehnika,
50x70,
2018
 BRANKO LIPNIK - krojaček
Diplomiral na PA.
Kot upokojeni učitelj LUM se
ukvarja s slikanjem in lutkami.
Naslov: Branko Lipnik
Ljubgojna 4
1354 Horjul
tel: 01 754 94 82
mobi: 051 267 405
gmail: branko.lipnik@siol.net
likovno delo:
»Štirje jezdeci Apokalipse«,
akril na platnu,
100 x 70 cm,
2010

DANILO MURŠEC
Diplomiral na PA.
Poučuje računalništvo na OŠ dr. Franja Žgeča
Dornava, v prostem času se ukvarja s pisanjem
poezije in krajše proze. Sodeluje na srečanjih
starejših piscev in pri založbi Kreativna PIKA leta
2017 izdal pesniško zbirko Jesenske trave, ki jo je
sam ilustriral.

Naslov: Danilo Muršec

Partizanska c. 9
2230 Lenart
mobi: 041346859
gmail: danilo.mursec@guest.arnes.si
ANTON BUZETI
Diplomiral na pedagoški fakulteti v
Mariboru..
Poučuje LUM na OŠ Bakovci, likovno
umetnost na SBŠ Rakičan in SZŠ
Murska Sobota, ukvarja se s karikaturo,
ilustracijo in slikarstvom.
Naslov: Anton Buzeti
Partizanska 20, Bakovci
9000. Pošta: Murska Sobota
mobi: 031321061
gmail: anton.buzeti@gmail.com
Likovno delo:
Zdrav način življenja, karikatura,
21 x 29,7 cm

FRANC POREDOŠ - feri

Diplomiral na PA.
Poučuje LUM na OŠ Beltinci, in se
ukvarja s slikarstvom.
Naslov: Franc Poredoš
Ribiška pot 11a
9231 Beltinci
mobi: 031515462
gmail: franc.poredos@guest.arnes.si

Likovno delo:
Pomlad,
akril na platnu,
100 X 70 cm,
2018
MILAN UNKOVIČ
Diplomiral na PA.
Poučuje LUM na I. OŠ Slovenj Gradec. Grafično se je
izpopolnjeval v ateljeju Bogdana Borčića, kjer je usvojil
znanje o tehnikah globokega tiska. Poleg rednega
pedagoškega dela se ukvarja s slikarstvom, grafiko in
antikvitetno notranjo opremo.
Naslov: Milan Unkovič,
Ulica pri skali 10,
2360 Radlje ob Dravi
mobi. 041881771
gmail. milan.unkovic@guest.arnes.si,
Likovno delo:
"Mysterious Queen" (Skrivnostna kraljica), olje na platno,
100x100cm, 2018

DUŠAN HORVAT
Diplomiral na Fakulteti za ekonomijo, informatiko in
manegment v Novem mestu. Zaposlen na FURSu, v
prostem času slika.
Naslov: Dušan Horvat
mobi: 041752725
gmail: rubbyd963@gmail

Likovno delo:
Tihožitje,
akril,
60 x 80 cm,
2003
 OTO VOGRIN
Diplomiral na PA in na pedagoški fakulteti
v Ljubljani ter magistriral z nalogo - Delo z
likovno nadarjenimi učenci pri pouku
likovne vzgoje. Od leta 2011 član DLUM.
Ukvarja se z slikarstvom in grafiko.
OTO VOGRIN
Gasilska 3. a,
2352 Selnica ob Dravi
mobi.: 040 834 145
gmail.: oto.vogrin@gmail.com
Likovno delo:
Kam so vsi ti bidri šli,
mešana tehnika na platno,
80 x 120 cm,
2017

Še danes ne vem, zakaj smo prepustili življenju, da najboljši ljudje odidejo mimo nas in da jih vso življenje
zopet iščemo. Verjetno smo bili preveč sramežljivi, preponosni in samozavestno domišljavi, da jim rečemo
»dodirni nas ispod stola generacijo moja«. Oto
 DANILO HERŠOLD +

Portret Danila, fotomontaža, , O. Vogrin (2019)

FRANČEK KUMPREJ – frenk+

Portret Frenka, svinčnik, narisal M. Rajnar (1981)

HVALA NAŠIM PROFESORJEM ZA POSREDOVANA STROKOVNA ZNANJA
spec. BOJAN GOLIJA – RISARSKO OBLIKOVANJE in GRAFIČNO OBLIKOVANJE
spec. LUDVIK PANDUR – SLIKARSKO OBLIKOVANJE in LIKOVNA TEORIJA
prof. JOŽE CURK – UMETNOSTNA ZGODOVINA
prof. ALBIN KRAMBERGER – METODIKA LIKOVNE VZGOJE
spec. VIKTOR GOJKOVIČ – PLASTIĆNO OBLIKOVANJE
prof. MARTIN KRAMAR – PEDAGOGIKA
prof. FRANCI PIVEC – SODOBNA FILOZOFIJA
prof. MLADEN TANCER – DIDAKTIKA
prof. ŠTEFAN POŽLEP – IZOBRAŽEVALNA TEHNOLOGIJA in PRAKTIKUM IT
prof. IVAN GRADIŠEK – TSLO in DS SFRJ
prof. IVAN FERBEŽER – RAZVOJNA PSIHOLOGIJA
prof. JANKO PLEMENITAŠ – PEDAGOŠKA PSIHOLOGIJA
prof. SLAVKO SORŠAK - SOCIOLOGIJA
prof. IVAN JANKO – UVOD V METODOLOGIJO
prof. MOMO ŠARENAC – TEMELJI SPLOŠNEGA LJUDSKEGA ODPORA
prof. RAJKO KLADNIK – METODIKA PROSTOVOLJNIH DEJAVNOSTI
prof. BORIS OŠLAK – TELESNA VZGOJA
prof. ACO PROSNIK - TAKO PAČ JE
IN DRUGA ZNANJA…