Mehanika togih teles:

-statika (mirovanje togega telesa)

-kinematika (gibanje teles)
-dinamika (sile na telesu)
Aksiomi mehanike:
-ravnotežni par sil (telo ostane v ravnotežju, če mu spreminjamo ravnotežni par sil)
-paralelogram sil (vsoti sil s skupnim prijemališčem lahko nadomestimo z rezultanto)
-inercija (telo ostane v ravnotežju, če nanj ne deluje nobena sila ali so sile, ki nanj delujejo, v ravnotežju)
-enakost sil (akcija - reakcija)

Statika
|𝐹⃑ | = √𝐹𝑥2 + 𝐹𝑦2 + 𝐹𝑧2

Ravninske podpore.
Podpore so vezi, ki onemogočajo gibanje teles. Tri vrste podpor:
-z eno neznanko
-z dvema neznankama
-s tremi neznankami
Sestavljanje sil
-kolinearne
-s skupni prijemališčem
-brez skupnega prijemališča
Momenti sil v ravnini
Telo se vrti okoli osi. Če na telo delujemo s silo stran od osi, se bo začelo vrteti. Oddaljenost smernice od
vrtilne osi je ročica.
𝑀 = 𝐹𝑡𝑟 ∙ 𝑟
𝑥⃑ 𝑦⃑ 𝑧⃑
𝑀⃑⃑⃑ = 𝑟⃑ × 𝐹⃑ = [ 𝑟𝑥 𝑟𝑦 𝑟𝑧 ]
𝐹𝑥 𝐹𝑦 𝐹𝑧
Varignonov teorem
Seštevek momentov okoli točke je enak rezultanti sil, ki delujejo pravokotno na to točko.

Ravnotežje sil in momentov za sistem brez skupnega prijemališča

So v ravnotežju, če je mnogokotnik sklenjen lik. Diagonalo v takem mnogokotniku imenujemo
Cullmanova premica.

Konstrukcijski elementi
Nosilci, plošče, cevi, lupine, etc. Prenašajo lahko točkovne ali kontinuirane obremenitve.
Vrste nosilcev:
-prostoležeči
-z lomljeno osjo
-z ukrivljeno osjo
-konzolni

Notranje sile v nosilcih

V nosilcih delujejo tri sile:
-V smeri tangente je osna sila (N)
-V smeri pravokotno na tangento je strižna (tangencialna) sila (T)
-Pri upogibu deluje na nosilec tudi notranji moment (M)
Strižna sila in upogibni moment sta medseboj povezani:
𝑑𝑀
𝑇=
𝑑𝑥
Paličje
Pomeni več vpetih palic v togo mrežo, ki so med seboj povezane s členki, na katerih delujejo na sistem
vse zunanje sile.
Reševanje paličja je iskanje sil s skupnim prijemališčem. Metode:
-Cremonova (grafična)
-Ritterjeva (grafo-analitična)
-Cullmanova metoda (grafična)

Statika vrvi
Dve skupini:
-obremenjene s točkovnimi silami
-obremenjene z enakomerno obremenitvijo
𝑑𝑉
𝑞=
𝑑𝑥
𝑞 𝑋2
𝑦= + 𝐶1 𝑋 + 𝐶2
𝐻 2
𝑞𝑙 2
𝑦𝑚𝑎𝑥 = ... parabolična verižica
𝐻 8
2
8 𝑦𝑚𝑎𝑥
𝐿=𝑙+
3 𝑙

Trenje
Drsno trenje: 𝐹𝑡𝑟 = 𝑘𝑡𝑟 ∙ 𝑁
Kotalno trenje: pogoj kotaljenja: 𝐹𝑅 ≥ 𝑁𝑓

Trenje vrvi:
𝑑𝛼
𝑑𝐹𝑡𝑟 = 𝑑𝑠 ∙ 𝑐𝑜𝑠 = 𝑑𝑆
2
𝑆2
= 𝑒 𝑘𝑡𝑟 ∙𝛼
𝑆1

Trdnost
Računanje porazdelitve notranjih sil v konstrukcijskih elementih.
𝜎 … 𝑛𝑜𝑟𝑚𝑎𝑙𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡
𝜏 … 𝑠𝑡𝑟𝑖ž𝑛𝑎 𝑛𝑎𝑝𝑒𝑡𝑜𝑠𝑡
Natezne oz tlačne obremenitve
Δ𝑙
ε = … 𝑟𝑒𝑙𝑎𝑡𝑖𝑣𝑛𝑖 𝑟𝑎𝑧𝑡𝑒𝑧𝑒𝑘
𝑙
Δ𝑑
ε𝑞 = … 𝑟𝑒𝑙𝑎𝑡𝑖𝑣𝑛𝑖 𝑠𝑘𝑟č𝑒𝑘
𝑑
ε𝑡 = α ∙ ∆T … termični raztezek
Zveza med napetostmi in deformacijami
𝐹
𝜎 =𝐸∙𝜀 =
𝐴
 𝜎
𝜎𝑑𝑜𝑝 =
𝜈
𝜎 ≤ 𝜎𝑑𝑜𝑝

Strižne deformacije
𝛿
𝑝≅
ℎ
𝐹
𝐺=
2(1 + 𝜇)

Statične vrednosti prerezov

𝑆𝑥 = ∫ 𝑦 ∙ 𝑑𝐴 , 𝑆𝑥 = 𝑦0 ∙ 𝐴

𝑆𝑦 = ∫ 𝑥 ∙ 𝑑𝐴 , 𝑆𝑦 = 𝑥0 ∙ 𝐴
Težišče prereza
∫ 𝑥 ∙ 𝑑𝐴
= 𝑥0
𝐴
∫ 𝑦 ∙ 𝑑𝐴
= 𝑦0
𝐴
Vztrajnostni momenti ploskev
𝐼𝑥 = ∫ 𝑦 2 ∙ 𝑑𝐴

𝐼𝑦 = ∫ 𝑥 2 ∙ 𝑑𝐴
Polarni vztrajnostni moment
𝐼𝑝 = ∫(𝑥 2 + 𝑦 2 )𝑑𝐴 = 𝐼𝑥 + 𝐼𝑦 = ∫ 𝜌2 𝑑𝐴

𝐼𝑥𝑦 = ∫ 𝑥𝑦 𝑑𝐴

a) Pravokotni prerez:
𝑏 ∙ ℎ3
𝐼𝑥 =
12
𝑏3 ∙ ℎ
𝐼𝑦 =
12
b) Krog:
𝜋𝐷 4
𝐼𝜌 =
32
𝜋𝐷 4
𝐼𝑝 =
64

Premočrtno gibanje
1. Konstantna hitrost
𝑠 =𝑣∙𝑡
2. Konstantni pospešek
𝑎𝑡 2
𝑠 = 𝑣0 𝑡 +
2
 𝑣 = 𝑣0 + 𝑎𝑡
3. Pospešek ni konstanten
𝑑𝑣
𝑎=
𝑑𝑡
𝑡
𝑠 = ∫ 𝑣 𝑑𝑡
0

Kroženje
𝑥 = 𝑅𝑐𝑜𝑠(𝜑)
𝑦 = 𝑅𝑠𝑖𝑛(𝜑)
Čisti upogib
Deformacija pri upogibu
Torzija
Torzijske deformacije
Napetosti v rezervoarjih in cevovodih
Kinematika
Kinematika točke
Polarni koordinatni system
Gibanje v naravnih koordinatah
Relativno gibanje
Kinematika togega telesa
Dinamika
Delo energija moč
Izkoristek
Princip o ohranitvi mehanske energije
Gibalna količina, impulz sil, trk
Vrtilna količina
Masni vztrajnostni momenti
Kinetična energija pri rotaciji
Mehanska nihanja