Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
misliti film. onstran vsakršnih zahtev trga, okusa, predvidevanj in pričakovanj.
dvomesečnik slovenske kinoteke / letnik XIX, št. 7–8, marec–april 2019
O
snovo filmskega programa v dvorani Silvana Furlana pred-
stavljajo redne projekcije filmskih klasik in filmov, ki bodo
klasike šele postali. Izpolnjevanje ključnega namena vsake
kinoteke je ohranjanje zgodovinskega spomina. Dvorana Slovenske
kinoteke kot ena redkih kinodvoran v državi deluje zunaj katego-
rije "komercialnega" filma oziroma nad njo. Z redno programsko
nanizanko, imenovano Kino-integral, se sistematično zavzemamo
za najsvobodnejšo obliko filma, za avantgardni, neodvisni, alter-
nativni, eksperimentalni film. Razumevanje te marginalizirane
filmske prakse je zelo pomembno za celostno razumevanje filmske
zgodovine. Nuša Dragan, Karpo Godina, Davorin Marc, skupina
OHO, OM produkcija, Vasko Pregelj, Vinko Rozman, Franci Slak
in Andrej Zdravič so najpomembnejši slovenski predstavniki
tega umetniškega izraza. Občasno njihove filme pokažemo na
kinotečnem platnu, celostno in analitično pa so njihov prispevek
k zgodovini slovenskega filma obravnavali pisci in piske v reviji
Kino! (št. XI-XII/2010) s podnaslovom Kino-Integral! Prispevki k
zgodovini slovenskega eksperimentalnega filma.
V prihajajočih dveh mesecih se bomo podrobno posvetili film-
skemu opusu Andreja Zdraviča, ki je v Kinoteki s svojo retrospektivo
nazadnje gostoval leta 2001. Andrej Zdravič letos praznuje 45 let
samosvojega filmskega ustvarjanja, podpisal je več kot 40 filmov
ter filmskih in video inštalacij in še vedno deluje po življenjski
maksimi: "Moji filmi se porajajo iz neposredne izkušnje. Mislim, da je
brezplačni izvod poštnina plačana pri
ndp pošti 1106 Ljubljana
↘Ocean Cantos, Andrej Zdravič, 2017
moje poslanstvo posredovati energijo stvari na njihovi elementarni
ravni, saj se prava razodetja skrivajo v preprostosti. To je velik izziv
in cilj mojih prizadevanj."
Bogat redni program v marcu in aprilu dopolnjujejo gostujoči
festivali – Dnevi etnografskega filma, Festival dokumentarnega
filma, Festival frankofonskega filma in Festival žanrskega filma
Kurja polt, ki vsak v svoji zvrsti prinašajo programske presežke. Med
njimi izpostavljam retrospektivo dokumentarnih filmov Wernerja
Herzoga, maratonsko projekcijo zadnjega filma kitajskega mojstra
dokumentarca Wanga Binga Mrtve duše (Les Âmes mortes, 2018)
in gostovanje kultnega režiserja italijanske žanrske kinematografije
Sergia Martina. S posebnimi projekcijami bomo počastili tudi domače
velikane, Prešernova nagrajenca Filipa Robarja Dorina in Bjanko Adžić
Ursulov ter igralca Borisa Cavazzo, ki bo z nami praznoval jubilej.
V sodelovanju s Filozofsko fakulteto, Fakulteto za družbene vede
in Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo uvajamo novo
rubriko Študentska kino-katedra, kjer bodo profesorji omenjenih
izobraževalnih ustanov za svoje študente in druge obiskovalce
predavali ob izbranih filmskih klasikah. Ob dnevu upora proti
okupatorju ohranjamo spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte
s projekcijo zadnjega filma Vojka Duletiča, enega najbolj zapos-
tavljenih med slovenskimi filmskimi avtorji.
Vabljeni in vabljene v Slovensko kinoteko – muzej filmske umetnosti!
↘Igor Prassel, Programski oddelek Slovenske kinoteke
retrospektiva: andrej zdravič
Energije gibanja
↘Riverglass - V steklu reke, Andrej Zdravič, 1997
Prvinske podobe Andreja Zdraviča
"(Zdravičevi) izjemni filmi, dela vztrajne meditacije o tišini in iz-
ginjajoči barvi, nam vračajo pravo in resnično ‘vizualno alkimijo’,
simbolično transmutacijo prepogosto videnih podob sveta, ki je
zdrsnil v ‘neavtentičnost’. Skozi potrpežljivo vztrajanje na neskončnih
refrakcijah, vibracijah, luminiscencah, perspektivah substanc, na
presečiščih svetlobe, senc, barv, materije, gostote, rarefakcije, impli-
kacije nas vabi, da znova uzremo svet, si ga ponovno predstavljamo
in ga spet najdemo."
- filozof Paolo Mottana, Le imagini elementali di Andrej Zdravič, Il
cinema per la formazione, Franco Angeli, Milano, 2004
"Na svojih številnih popotovanjih je cineast pobližje raziskoval
spektakularne pojave planeta in tako na novo odkrival nedolžnost
pogleda skozi povzdigovanje naravnih elementov v čustveni leitmotiv.
/…/ Filmi Andreja Zdraviča so liturgija, ki nas navda z občutkom
pomirjenosti ... kot da bi se vrnili iz nekega drugega sveta – sveta,
v katerem je energija spektakel – razsvetljeni, prežeti z vedrino,
žal preveč minljivo."
- J.-M. Bouhours, Centre Pompidou, 1994
Človek-kamera
"Zdravičeva kamera se odziva na impulze živeče stvarnosti, ki
jo hkrati opazuje in doživlja, ki ji istočasno prisostvuje in v njej
sodeluje. Tisto, kar me pri Zdraviču vselej navdaja s posebnim
vznemirjenjem, je občutek neke posebne ekskluzivnosti, skrivnostne
poklicanosti človeka-kamere, da je edina priča – bodisi spektaklu
narave ali utripu srca. Gledanje njegovih filmov zato spominja na
skriven, vendar neprisiljen obred, v katerem nam poklicani, izbrani
človek-kamera, kaže podobe, ki jih smemo in moremo videti samo
prek njegovega objektiva."
- Vlado Škafar, Finance, 2001
Čudežne igre narave
"Zdravič gleda in opazuje oblake, kakor da bi bil tudi on sam oblak.
Zdravič se noče postaviti v razmerje do oblakov kot človek tehnike,
ki je opremljen s kamerami in številnimi pripomočki takšnega in
drugačnega značaja. Ne, on ostane kar oblak med oblaki, v arie-
lovskih prostranstvih se igra – čudežne igre narave. /…/ In potem
Ocean. Ali vode Pacifika, ki se zaganjajo v kalifornijske obale ... Tudi
v filmu o oceanu in njegovih vodah, valovih in penah je Zdravič spet
voda, val in pena, ali pa že morebiti nežni morski ptič, ki teče po
mivkastih tleh pred valom, ki mu sledi, a ga ta val nikoli ne ujame
/…/ S seboj vsa ta voda nosi muziko, kakršne tudi skladatelji, kot
sta bila Händel in Smetana, niso mogli spremeniti v note, v ritem in
kontrapunkt. Tudi Claude Debussy ne, ki nam je utrl pot v glasbeni
impresionizem. Zdravič je kajpada pesniška duša, v njej ni prostora
za tako imenovani dokumentarni slog, ki poskuša opisati naravo
in njene metamorfoze. /…/ Zdravičevi oblaki in njegov ocean nam
preprosto povedo, da je človek lahko le prijatelj narave, njen otrok,
nikakor pa ne gospodar. Zato vidim v oblakih in v oceanu dvoje
lepih in pretresljivih filmskih del."
- Bojan Štih, Dnevnik, 1987
Zvočna vizija sveta
"Andrej Zdravič ustvarja svoje filme s skladateljskim čutom za ravno-
vesje, obliko in gibanje ter razvija svojo sintetizirano filmsko glasbo
s pomočjo izpopolnjene zvočne opreme. Zanj je zvočna kompozicija
sestavni del organsko nedeljive funkcije filma, kot pove že sam av-
torjev naziv Soundvision /…/ Ocean Beat, ki kar kipi od intenzivnosti
občutkov ... Moč in inventivnost slike in zvoka prevzameta domišljijo
v ritmičnih zamahih, ki so orkestrirani kot kontrapunkt zapletom
in obratom v nadvse mikavnem in napetem narativnem trilerju."
- Calvin Ahlgren, San Francisco Chronicle, 1991
stran 02
‘Ekokinematografska’ izkušnja
"Ob velikem navdušenju sodobnih obiskovalcev kinematografov
nad popularno in zgolj popularno kinematografijo je že sam obstoj
filmov, kot so Zdravičev Riverglass - V steklu reke in drugi /.../ pravi
čudež. V teh in sorodnih delih vidim primere ekokinematografije
(‘ecocinema’), ki publiki ponujajo opis naravnega sveta v okviru
kinematične izkušnje, ta pa vzbuja potrpežljivost in pozornost
– lastnosti, ki so ključne za poglobljeno razumevanje in stalno za-
vezanost naravnemu okolju. Pristop teh filmov se povsem razlikuje
od histeričnega pristopa komercialnih, zlasti oglaševalskih medijev,
pri katerih konzumiranje maksimalnega števila podob v eni minuti
vodi v neobrzdano potrošnjo proizvodov in neomejeno industrijsko
izkoriščanje okolja. Menim, da temeljna naloga ekokinematogra-
fije ni proizvajanje okoljskih zgodb, posnetih v konvencionalnem
hollywoodskem slogu (se pravi na način, ki implicitno promovira
potrošnjo) ali celo v konvencionalnem dokumentarnem slogu (če-
tudi lahko dokumentarci opozarjajo na okoljske probleme). Naloga
ekokinematografije je ponuditi nove vrste filmske izkušnje, ki po-
meni alternativo za gledalce konvencionalnih medijev in prispeva
k naprednejšemu razumevanju okolja. /…/
V filmskih študijah že daljši čas vlada klišejsko razmišljanje, da so
lepe podobe za filmarja lahka rešitev: vsakdo lahko usmeri kamero
v nekaj lepega in naredi posnetek. Lahko se samo vprašamo, zakaj
lepote ni več, če jo je tako lahko posneti? … Lepe podobe lepih krajev
so vendar lahko tudi konfrontacija s konvencijami in zlasti z mediji,
ki ohranjajo status quo: pripelje lahko do temeljnih sprememb v
percepciji, ne le z vidika tega, kar vidimo v kinu, na televiziji in na
spletu, temveč tudi glede načina, kako delujemo v ‘realnem svetu’.
In ti filmi lahko to dosežejo brez kakršnega koli polemičnega cilja."
- Scott MacDonald, Ecocinema Theory and Practice, Routledge, 2013
Kipenje življenjske energije
"/.../ Skrivnosti Soče – Časovno obzorje, stalna video instalacija
Andreja Zdraviča (v TNP centru, Trenta) je v naši umetnosti znanilka
nečesa novega. V naročju mogočnih Julijcev, v zraku, ki prinaša vonj
morja in Sredozemlja, se – na osmih televizijskih zaslonih – izrisuje
skladba skrivnostnega pulziranja narave. Tisto, kar je novo, ni uporaba
visoke tehnologije, ampak čudež, da tehnologija lahko človeku vrne
občutek za mero. Mero, s katero je umerjen preplet naših usod v igri
kozmičnih moči. Instalacija Skrivnosti Soče ... na hipnotični način
Monumentalni momenti napne prostor skozi nenehno gibanje slike v sedanjosti, preteklosti
"V teh filmih (Phenix, Anastamosis, Kres, Ocean Beat ter v ča- in prihodnosti. Pred nami čutno zaživi Heraklitov pitijski izrek, da
sovnih obzorjih Water Waves in Skrivnosti Soče) Zdravič dosega ni mogoče 'dvakrat stopiti v isto reko'."
'bistveno enkratne' momente, ki jih je sam nekoč mimogrede - Milan Dekleva, Dnevnik, 1995
poimenoval 'majceni monumentalni momenti'. Dovoljujem si
jih našteti vsaj nekaj: vejica, ki se počasi zvija in končno poči v Priprava in ureditev besedil: Andrej Zdravič in Marjola Zdravič
Kresu, ples morske pene na obali Ocean Beat, veliki vulkanski Prevodi iz angleščine in francoščine: Marjola Zdravič
finale istega filma, pa utrip veke v filmu Phenix. /…/ Globoko sem
prepričan, da prav v iskanju tovrstnih monumentalnih momen-
tov Zdravič sledi ustvarjalni nuji, ki ga na ravni podobe brati s
konceptualnim iskanjem filozofa. /…/ Ob branju Nietzschejevega
portreta filozofa (Onkraj dobrega in zla, par. 292) si kaj lahko
predstavljamo sodobnega filmskega Prometeja, ki nosi bliske,
medtem ko okrog njega vse grmi. Ali še bolj naravnost: oglejte si
zadnjih deset minut filma Ocean Beat in v nedvomni Zdravičevi
Izvor, 1. 3. ob 20.00
fascinaciji nad tesnim stikom najgloblje notranjosti (žareča lava)
in čiste površine (morska gladina) boste zaslutili tisto hkratnost Elementarne energije, 5. 3. ob 21.30
sublimnosti in srhljivosti, ki zaznamuje vse velike momente
Človeško bivanje in Umetnost kirurga, 12. 3. ob 21.00
kreacije podob in konceptov. V zavetju divje linije zunanjosti, ki
se spodvije v notranjost, je možno novo življenje! Prav to je po Popotovanja, 26. 3. ob 21.00
mojem globokem prepričanju točka 'monumentalnih momentov'
Oceanski obredi, 28. 3. 19.00
Zdravičevih zvočnih vizij. Na tej točki sovpadejo vulkanski izbruh,
mikrokirurški rez v človeško tkivo in trepet očesa. Na tej točki Balet reke, 2. 4. ob 21.00
zapoje zunanjost, na tej točki zazveni izven ... V tej perspektivi
Filmski dokumenti, 4. 4. ob 19.00
en sam kosem snežno bele morske pene, ki ga veter pobere z
vala in po zrcalni površini peščene obale ponese na suho, da bi Ponovitve, 4. 4. ob 21.00
ga onstran sipine dvignil v zrak, povzema ves razvoj življenjskih
Ocean Cantos, 5. 4. ob 21.00
oblik, od prve predbiotične molekularne juhe do najrazvitejšega
humanoida. Ali kot bi rekel sam Zdravič, 'v eni sami goreči vejici
je vsa kozmična sila, ki ne more več …'.” ↘Andrej Zdravič, foto: Franjo Zdravič, 1981
- Stojan Pelko, Monumentalni momenti, Maska, VI, št. 4/6, 1996
Film kot razsvetljenje
"Zdravič gradi filmski slog, v katerem prepoznamo vplive Vertova,
modernega jazza, Mekasa, Cagea in zen budizma. Kamera v avtorjevih
rokah spontano reagira na pulzirajoči življenjski tok /.../ Kot da bi
stvarnost, v katero je uperjena kamera, avtorju 'diktirala' strukturo
bodočega dela, ki nastaja v procesu vzajemnega soočanja. Ta način
snemanja v marsičem spominja na Kerouacovo 'literarno' metodo.
/…/ Zdravič ponuja 'odprta dela' z zapletenim kontekstom in več
možnimi 'branji'. Direktnega avtorjevega sporočila ni. Namesto tega
ima film za gledalca konotacijo neke vrste 'razsvetljenja', ontološkega
vpogleda v začarano slojevitost realnosti."
- Jovan Jovanović, Filmograf, Beograd, 1979
"Menim, da je Zdravič eden najbolj nadarjenih filmskih ustvarjal-
cev, kar se jih pojavlja na filmski sceni. Poleg njegovega filmskega
talenta je očitno, da dela v skladu z žal zapostavljeno humanistično
tradicijo. /…/ (Phenix) ima izjemen vizualni in čustveni naboj."
- Jonas Mekas, Anthology Film Archives / Soho Weekly News, New
York, 1976
"Zdravičeve kratke nenarativne filme so primerjali s filmi Stana
Brakhagea, vendar je zanje značilna neka dejanskost, ki nima nič
skupnega z nagnjenostjo tega mojstra eksperimentalnega filma
k vzvišeni romantični agoniji. Tu pa je čutiti preprosto nepreten-
cioznost – redkost v avantgardi –, ki nas očara s svojo očitnostjo.
/…/ Breath ni nič drugega kot posnetki časopisa, ki ga veter nosi
po newyorških ulicah. Toda Zdravič svoje teme ne obravnava z
nebulozno liričnostjo Brakhagea ali Marie Menken. Časopis je samo
časopis – 'najdeni predmet' à la Duchamp. Glasba filma je, kot v
vseh Zdravičevih filmih, posneta na kraju samem ... kot spremljava
v obliki musique concrète."
- David Ehrenstein, Los Angeles Herald Examiner, 1980
21. fdf / retrospektiva: werner herzog
↘Mali Dieter mora leteti, Werner Herzog, 1997
Obrazi
obrobja
W
erner Herzog je poet margine. Njegovi portretiranci v
osmih dokumentarcih, ki jih bo zavrtel letošnji Festival
dokumentarnega filma, so ekscentriki, izobčenci, izo-
liranci, megalomani, ljudje s posebnimi potrebami, žrtve vojne …
Herzog prav v vseh svojih dokumentarcih preučuje rob človeškega,
širi definicijo pojma človek. Lovi tisto mejo, ko človek postaja
žival, bog, rastlina, stroj oz. bitje, za katerega se sprašujemo: je
to sploh še človek?
Da se Herzog posveča ljudem z roba, se morda sliši paradoksalno,
saj med drugimi portretira tudi Dietra Denglerja, premožnega bi-
všega pilota ameriške vojske (Mali Dieter mora leteti [Little Dieter
Needs to Fly, 1997]), nič manj kot (o)kultnega Klausa Kinskega (Moj
najljubši sovražnik [Mein liebster Feind - Klaus Kinski, 1999]) ter
Jean-Bedela Bokasso, diktatorja Srednjeafriške republike (Odmevi
iz mračnega imperija [Echoes einem dÜsteren Reich, 1990]). A
prav v teh primerih se nakazuje, kar sta izpostavila že Deleuze in
Guattari s konceptom postajanja: če je postajanje bližanje meji,
družbena anomalija, potem jo lahko prepoznamo tudi v izjemnem
samotarju ali pa v vodji te družbe.
Postajanje seveda ne pomeni imitacije, prav tako ne pomeni
spremembe iz ene identitete v drugo ali sinteze dveh identitet,
temveč gre bolj za de(kon)strukcijo identitete same. Zato tudi
nima konotacije napredka ali nazadovanja, ampak vztrajanja na
robu. Postajanje je vedno stvar manjšinskosti, torej marginalnosti,
prepovedanosti, zatiranosti upora oz. obrobja uveljavljenih insti-
tucij. Lovljenje tega roba družbene mreže in rušenja identitete v
procesu postajanja lahko prepoznamo kot značilnosti Herzogove
21. fdf
Mrtve duše
W
ang Bing, ki velja za eno ključnih figur sodobnega
dokumentarnega filma, je lani predstavil Mrtve duše
(Dead Souls, 2018), urgentni in pretresljiv osemurni
dokumentarni monument, v katerem skozi pričevanja preživelih oriše
grozljive razsežnosti prevzgojnih taborišč, na katera so bili v poznih
petdesetih letih 20. stoletja obsojeni nasprotniki Maovega režima.
Med letoma 1956 in 1957 je kitajska oblast pod pretvezo obdobja
odprtosti in konstruktivnega dialoga zagnala kampanjo “Stotih rož”,
med katero je javnost pozvala h kritiki sistema. Na ta način je bil nato
pridobljen obširen seznam potencialnih političnih disidentov, ki so bili
že leta 1957 internirani v koncentracijska taborišča. Ena od destinacij
obsojencev je bila provinca Gansu v puščavi Gobi na severozahodu
države, kjer so v t. i. zemljankah v taboršiču Jiabiangou mnogi hirali
in umirali. Od 3.200 zapornikov je Jiabiangou preživela zgolj peščica,
ki je politično rehabilitacijo doživela šele po Maovi smrti na začetku
osemdesetih let. Tema še zmeraj ostaja tabuizirana in slabo raziskana,
Wang Bing pa se ji je posvetil že z dokumentarnim filmom Fengming:
kitajski spomin (He Fengming: A Chinese Memoir, 2007) in v svojem
prvem igranem celovečercu Kanal (The Ditch) iz leta 2010.
Svojevrstno apoteozo njegovega dosedajšnjega raziskovanja
predstavlja Mrtve duše, ki ga je začel snemati že leta 2005, ko je
dokumentiral večino intervjujev s preživelimi interniranci, povečini
pasivnimi ali po krivem ovadenimi žrtvami lova na čarovnice (Maova
fiksacija je bila, da je pet odstotkov populacije v vsaki skupnosti
kontaminirane z desnimi idejami). Pričevalci, povečini moški med
sedemdesetim in devetdesetim letom, se – morda prvič javno in
izven okvira družine ali ožje skupnosti – spominjajo vseprisotnosti
počasnega umiranja zaradi lakote in popolne razčlovečenosti v
razmerah, ki so v svojih skrajnostih vodile tudi v kanibalizem.
filmske ustvarjalnosti. Morda nam to stopnjevanje obrobnosti
najlepše prikaže v dokumentarcu Dežela tišine in teme (Land des
Schweigens und der Dunkelheit, 1971), kjer spremljamo izredno
energično žensko, ki je gluha in slepa od adolescence, a se na vso
moč zavzema po eni strani za ustvarjanje skupnosti sebi podobnih,
po drugi strani pa za družbeno integracijo gluho-slepih. Pri tem
prihaja v stik s primeri, ki so od družbe vedno bolj izolirani: od
otrok, ki se niso naučili jezika, do 22-letnika, ki je gluh in slep že
od rojstva in se sploh ni naučil hoditi.
Robovi človeškega se pri Herzogu kažejo tudi pri izbiri krajine
njegovih dokumentarcev: velikokrat gre za malodane prazgodovinske
prizore Zemlje, preden se je po njej razpasel homo sapiens, oz. za
postapokaliptične prizore, ko smo priča opustošenim pokrajinam,
polnim zarjavele pločevine, včasih pa se podobi prazgodovine in
oddaljene prihodnosti zlijeta v eno (Fata Morgana [1971], Lekcije
teme [Lektionen in Finsternis, 1992], Divje modro onostranstvo
[The Wild Blue Yonder, 2005]). Prav v takih trenutkih, ko se zdi,
da smo izstopili iz človeškega, smo po Walterju Benjaminu šele
dobro stopili v zgodovino, saj nam občutek za zgodovino da prav
pogled na ruševine človeške preteklosti.
↘Moj najljubši sovražnik, Werner Herzog, 1999
Wang Bing svojim protagonistom nameni toliko časa, kolikor ga
potrebujejo in v dolge intervjuje mestoma poseže zgolj s kratkimi
vprašanji, še redkeje z rezi. Strukuturo filma, ki je sestavljen kot
umirjeno sosledje dolgih izpovedi naravnost v kamero v intimi
domovanj, na neki točki preseka mučen insert pogreba enega od
pričevalcev, kar zgovorno govori o urgentnosti snemalnega procesa,
saj je večina sodelujočih umrla pred samim zaključkom filma. Wang
Bing se do skrajnosti distancira od vsakršnega patosa ali estetiza-
cije ter s ćasovno komponento trajanja zgradi posebno gledalsko
izkušnjo, v kateri šele po treh urah neprekinjenih izpovedi prvič
↘Mrtve duše, Wang Bing, 2018
Zagotovo nam najbolj uničen svet predstavi v Lekcijah teme,
dokuju o posledicah zalivske vojne v Kuvajtu, o opustošenih naftnih
poljih, s katerih se dvigajo ogenj in dim. Zdi se, da se je svet vrnil
v svoj prvotni kaos, ne v prvotni red, ljudje se borijo proti ognju,
a ni videti, da bi to vojno lahko kdaj dobili. Podobno kot v Deželi
tišine in teme tudi v tem svetu najdemo ljudi, ki so se popolnoma
ogradili od sveta in zaprli vase, ki ne morejo ali nočejo več govoriti,
saj ni mogoče ubesediti tega, kar so izkusili.
Kar pa Herzoga dviguje nad zgolj preroka uničenja, je njegova
poetičnost, ki pride v Lekcijah teme še posebej do izraza: biblični
ton, posnetki večinoma s ptičje perspektive, kot da bi nad apokalipso
lebdel neki duh, odsotnost geografskih in političnih podatkov, kar
filmu daje skoraj mitski pridih. To ni reportaža z vojnega območja,
to je parabola o čudovitem mestu, ki ga je človek v nekaj urah
uspel povsem uničiti.
Herzog zna najti poetično tudi v svojih portretirancih, zmožnih
neverjetnih metafor, s katerimi nam posredujejo občutja iz njihovega
robnega sveta, ki bi sleherniku sicer ostal še bolj nerazumljiv. Prav
s poetičnim Herzog naredi ključni obrat: to niso zgolj dokumentarci
o žrtvah, ki se gledalcem v izkušnji svojih grozot smilijo – namesto
tega postanejo ljudje, nosilci uporne življenjske sile, ki so gledal-
cem zmožni s svoje robne pozicije posredovati estetsko izkustvo.
Prav estetizacija pa je eden pogostih očitkov Herzogu, čigar filmi
so prežeti z Wagnerjem, zlasti z deli Parsifala, njegove zadnje
opere. Tako so mu recimo prav v Lekcijah teme očitali, da povojne
ruševine spreminja v lastni Bayreuth, mesto, v katerem je Wagner
zgradil svoj kult, ter tako ponavlja stilizirano politiko Leni Riefen-
stahl, romantiko 19. stoletja ter postopke, s katerimi je nacistična
Nemčija vojno spremenila v medijski spektakel.
A ta pogled prezre ključno značilnost Herzogovega dela, ki leži prav
v njegovi bojevitosti: travmatičnih dogodkov Herzog ne uporablja, da
bi eksploatiral njihovo nasilje in destrukcijo ter tako izvabil cenene
emocije. Spomnimo se, recimo, da v dokumentarcu Človek grizli
(Grizzly Man, 2005) sploh ne uporabi strašljivih zvočnih posnetkov,
ko Timothyja Treadwella raztrga medved, kar je zagotovo skušnjava,
ki bi se ji lahko uprl le malokateri dokumentarist. To pa ne pomeni,
da Herzog ne zahteva neposrednega soočenja, pa tudi poguma,
tako od gledalca kot od svojih portretirancev. Kot lahko preberemo
v monografiji A Companion to Werner Herzog, nas ta avtor, večji
od življenja samega, ne sili, da sprejmemo travmatične dogodke
kot nujno zgodovinsko usodo, ampak nam ponuja nadzorovane
količine katastrofe, s katerimi bi gledalca soočil z življenjem, ki
vztraja – prisotnosti katastrofe navkljub.
Zaradi vsega tega je Werner Herzog avtor izredne vitalnosti,
trdno umeščen v 20. stoletje, ki ga po Badiouju zaznamuje strast
do realnega: indiferentnost do poraza, revolucionarna vera v novi
svet, uničujoča in kreativna, predvsem pa herojska strast, ki se
odpravi v žarišče dogajanja ter želi izvesti dejanje tukaj in zdaj.
↘Robert Kuret
Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu, 13. 3. ob 21.00
Fata Morgana, 14. 3. ob 21.00
Dežela tišine in teme 15. 3. ob 21.00
Mali Dieter mora leteti, 16. 3. ob 19.15
Odmevi iz mračnega imperija, 16. 3. ob 21.00
Lekcije teme, 17. 3. ob 20.00
Divje modro onostranstvo, 19. 3. ob 21.00
Moj najljubši sovražnik, 20. 3. ob 19.00
pokaže posnetke lokacije, na kateri je nekoč stalo taborišče in kjer
se še danes po tleh med kupi zemlje in peska valjajo človeške kosti.
Naslov filma Mrtve duše lahko razumemo dvoumno, kot poklon
umrlim ali kot opis globoko tramvatiziranih preživelih, ki pred kamero
pričajo o svojih izkušnjah v taboriščih in pravijo da “Jiabiangou še
obstaja. Nekateri smo še zmeraj tam.”.
↘Matevž Jerman
Mrtve duše, 18. 3. ob 16.00
stran 03
6. festival žanrskega filma kurja polt

Kurja polt 6:
Freaks
D
ružbena deviantnost, psihopatija in biološke anomalije od
nekdaj burijo domišljijo žanrskega filma. Njegove zgodbe
naseljujejo blazneži, fanatiki, spake in nakaze, v najboljšem
primeru čudaki. In tako smo čudaki za marsikoga tudi mi, ljubitelji
žanrskega filma. Toda kar je za nekoga škart, je za drugega bogastvo,
pravijo. In tudi stigmo lahko nosiš kot simbol pripadnosti.
Za naslov letošnje retrospektive smo zato izbrali izraz, ki je po-
mensko dovolj razgiban, da združuje vse omenjene deviacije,
deformacije in čudaštva, a je hkrati vrednostno dovolj fleksibilen,
da poleg negativnega vendarle poseduje tudi pozitivni naboj. Ter
ne nazadnje izraz, s katerim se v isti dih poklonimo še brezčasni
kultni klasiki. Freaks! Beseda freak v svojih bolj ali manj slabšalnih in
politično nekorektnih različicah lahko označuje spako; nato čudaka,
ekscentrika; nazadnje navdušenca, obsedenca, fanatičnega privr- ↘ Cvet mladosti, Nobuhiko Obayashi, 2017
ženca – denimo žanrskega frika. V slastno ekscesnem duhu žanra,
kulta in filmske eksploatacije smo vse to frikovstvo kajpak "privili ↘Spake, Tod Browning, 1932
do enajst". Geografsko in žanrsko razgibana retrospektiva "Freaks"
prinaša pestro in raznorodno druščino posebnežev, predvsem pa in
kot vselej nekaj čistokrvnih kultnih klasik, prezrtih žanrskih biserov
in še kakšnega nepogrešljivega odpadnika, ki strogo ne sodi v žanrski
panteon, a je več kot dobrodošel v kurjepoltnem.
Kronološko prva in tista, ki letošnji retrospektivi podeljuje ime,
je razvpita kultna klasika Toda Browninga Spake (Freaks, 1932).
Browning je z osupljivo zasedbo resničnih cirkuških atrakcij ustvaril
razjarjen bojni krik, neustrašno odo vsem izobčencem sveta in enega
najbolj edinstvenih filmov v zgodovini Hollywooda. Nadrealistični
genij povojnega italijanskega filma, anarhični nekonformist in moj-
ster provokacije Marco Ferreri je v eni najbolj čudaških ljubezenskih
zgodb na filmu, Ženska opica (La donna scimmia, 1964), v vlogo
spake postavil priljubljeno Annie Girardot in škandaliziral občinstvo v
Cannesu. Tako Browningov kot Ferrerijev film so producenti porezali.
Kar so vzeli prvemu, se je izgubilo za vedno. Toda Žensko opico,
uradni otvoritveni film letošnje edicije, bomo gledali v neokrnjeni
režiserjevi različici. Mladi in prezgodaj ugasli up britanske žanrske
kinematografije, Michael Reeves, bo s filmom Za krvnika ni milosti
(Witchfinder General, 1968) naše frikovstvo prestavil v polje verskega
fanatizma. Reevesov tretji in poslednji film, ki ga je snemal pri rosnih
triindvajsetih, dokončal dve leti kasneje, nato pa še istega leta tragično
preminil, velja za ultrakultno delo britanskega horrorja. Toda pod
krinko ruralne gotske grozljivke, ki jemlje svoj navdih pri resnični
zgodovinski osebnosti Matthewa Hopkinsa, samooklicanega lovca
na čarovnice, se skriva sodobna obsodba tusvetnega zla, človeške
sprevrženosti in oportunizma. V sočnem čarovniškem dvojčku bodo
Hopkinsa izzvale tri afrofuturistične čarovnice, britanskega pa nigerijski
upornik z razlogom, C. J. 'Fiery' Obasi, avtor kratkometražca Hello,
Rain (2018). Ker nihče ni zmožen bolj razbrzdanega, ponorelega in
prismuknjenega čudaštva kot eksploatacijski in še zlasti seksplo-
atacijski film, v naši paradi filmskih frikov ne bo manjkala kraljica
frikovskih likov: veličastna Dyanne Thorne v najbolj vedri in humorni razuzdanih in razigranih – najbolj "freakish" – primerkov gialla, ki bo čas za družinsko matinejo – za male, mlajše, mlade po srcu in
inkarnaciji zloglasne Ilse, kot kratkohlačna Ilsa, čuvajka haremov s svojo neverjetno premiso in grozljivo-komičnimi umori hkrati vsesplošne nostalgike, ki se radi vračajo k svojim fantastičnim,
naftnih šejkov (Ilsa, Harem Keeper of the Oil Sheiks, 1976). Z zvoki velja za prototipski slasher. Ultrakultni Torzo je kajpak tudi pièce de fantazijskim in pustolovskim začetkom, h kultnim filmom naše in
elektropopa in duhom osemdesetih prežeta Oboževalka (Der Fan, résistance našega poklona maestru Martinu. vaše mladosti. Ker se spodobi, da novi programski sklop inavguri-
1982) prinaša še en, toda čisto drugačen obraz fanatizma. Skriti biser Sodobno sekcijo in sam festival letos oklepata dva skrajno sa- ramo z divje zabavno in vznemirljivo pustolovščino – in če že ne s
zahodnonemške žanrske kinematografije vzame pod drobnogled mosvoja protivojna epa. Kultni mojster japonske kinematografije, pokom, vsaj z rjovenjem, bomo začeli … z Rjovenjem (Roar, 1981),
bolestno romantično obsesijo najstnice, resnično smrtonosni amour kleni nekonformist in gorečni pacifist Nobuhiko Obayashi se s otvoritvenim filmom lanske sezone in kurjepoltno različico Levjega
fou, in ga slastno počasi, a z vso gotovostjo potencira do njegovega sanjsko fantazmagorijo Cvet mladosti (Hanagatami, 2017) vrača k kralja. Dobrodošli še enkrat v džungli! Tokrat v družbi mlajših, tistih,
logičnega zaključka. Za krono retrospektivi še kronološko zadnji, toda predvečeru napada na Pearl Harbor. Filipinski multitalent in enfant ki bodo brez dvoma navijali za leve.
prvi celovečerec španskega auteurja Agustíja Villaronge. Mračna terrible Khavn De La Cruz pa se s hipnotičnim Balangiga: Tuleča V okviru razstave Čudne barve Gillesa Vranckxa bomo v kinotečni
in morasta alegorija fašizma Steklena kletka (Tras el cristal, 1986) divjina (Balangiga: Howling Wilderness, 2018) vrne k zgodovinskemu Dvorani Silvana Furlana in Kinodvorovi Galeriji na ogled postavili
ni le osupljiv in osupljivo transgresiven režijski prvenec, temveč pokolu, ki ga je leta 1901 nad filipinskim prebivalstvom v Balangigi dela belgijskega vizualnega umetnika in še enega gosta letošnje
brezprizivna filmska mojstrovina. zagrešila ameriška vojska. Čeprav filma presegata žanrski okvir, pri- edicije, v Bruslju delujočega mojster risbe in grafičnega oblikova-
Častni gost letošnje edicije in avtor v fokusu sekcije poklon je padata tisti drzni, divji in drugačni filmski govorici ter etosu, ki mu nja Gillesa Vranckxa. Petkovo popoldne bo zopet potekalo v duhu
maestro Sergio Martino. Kultni režiser italijanske žanrske kine- je festival Kurja polt posvečen. Kot filma proti vojni pa navsezadnje resnega teoretskega razmisleka (in obilice smeha ob sočnih video
matografije upravičeno slovi kot njen renesančni mož, mojster morata pripadati nam vsem. A tudi polnokrvnim žanrskim apetitom klipih) tretje Konference kultnega filma: ta nastaja v sodelovanju
za vse. V dobrih štirih desetletjih filmske kariere je ustvaril enega bo zadoščeno. Najprej s čudovito retro in na filmski trak posneto z Univerzo Northumbria iz angleškega Newcastla, kjer je na delu
najbolj pisanih opusov: od zgodnjih mondo šokumentarcev in detektivko o umorih Nož v srce (Un couteau dans le coeur, 2018) pravi možganski trust kultnega in žanrskega filma. Dr. Steve Jones,
špageti vesternov, prek zloglasnih kanibalskih avantur, postapo- Yanna Gonzaleza, pravo reinkarnacijo sedemdesetih let. Nato s še dr. Jamie Sexton in dr. Alison Peirse bodo pod taktirko dr. Russa
kaliptičnih akcionerjev in znanstvene fantastike (Kiborg [Vendetta drugim najnovejšim filmom Khavna De La Cruza, politično nabito Hunterja tokrat preučili vidike čudaštva v kultnem filmu, podžanr
dal futuro, 1986]), priljubljenih seksi komedij in političnih krimičev mešanico policijskega trilerja in filma ceste ter mračno obsodbo slasherja in ženske avtorice žanrskih filmov. Kritiška delavnica
ali poliziottescov, do vrhovnega in najbolj kultnega žanra giallo. V sistemske korupcije v Mondomanili, Bambusovi psi (Bamboo Naježimo dlako, ostrimo pogled! bo pod okriljem in mentorstvom
zakladnico italijanskih giallov je na začetku zlatih sedemdesetih Dogs, 2018). In ker bosta z nami kar dva njegova filma, bomo tega revije KINO! znova urila veščine pisanja o filmu. Svoji ustvarjalni
prispeval nekaj prestižnih ter tako rekoč šolskih primerkov, kot je "pankerskega šaljivca in uporniškega svečenika", "filipinski odgovor žilici za bizarno, nadrealno in sila humorno pa bo v okviru delav-
pregrešna in zamotana uganka Tvoja pregreha je zaklenjena soba na dansko Dogmo" in "Che Guevaro digitalne revolucije" pripeljali nice Naredi si fanzin že tretjič dalo duška uredništvo festivalskega
in le jaz imam ključ (Il tuo vizio è una stanza chiusa e solo io ne ho na festival iz daljne Manile! fanzina Pullum Cutis.
la chiave, 1972) s kraljicama gialla Anito Strindberg in režiserjevo Ker festival Kurja polt do žanrskega filma goji predano in radostno Ne bodite čudaki in obstranci. Pridružite se fanatičnim ljubiteljem
muzo Edwige Fenech v glavnih vlogah. Nato je posnel Torzo (I strast, je skrajni čas, da jo začne vzgajati od mladih nog. Z letošnjo drznega, divjega in drugačnega filma – bodite žanrski friki!
corpi presentano tracce di violenza carnale, 1973), enega najbolj edicijo tako uvajamo nov termin: nedeljsko popoldne v Kinodvoru ↘Maša Peče in Festival Kurja polt

↘Oboževalka, Eckhart Schmidt, 1982 ↘Ženska opica, Marco Ferreri, 1964 ↘Torzo, Sergio Martino, 1973

stran 04
6. festival žanrskega filma kurja polt / filmski dvojček
Ogenj v dolini:
Za krvnika ni milosti in
Hello, Rain
Na
travnatem griču za tlakovanimi ulicami angleške vasice
neko žensko ženejo k vešalom. Njeni kriki prebadajo
kot spominčice modro nebo, nato molk zaveje skozi
divji oves v travniški globeli. To je nelagoden uvodni prizor filma,
ki se začne in konča v grozi, nekje med ruralnim zakotjem Teksa-
škega pokola z motorko (The Texas Chainsaw Massacre, 1974)
in Hanekejevo tesnobno parabolo družbene disfunkcije Beli trak
(Das weiße Band, 2009).
Za krvnika ni milosti (Witchfinder General, 1968) Michaela Reevesa
že dolgo velja za eno temeljnih del ruralne ali folklorne grozljivke
in njegov vpliv zlahka prepoznamo pri kasnejših filmih, od Krvi na
satanovih krempljih (The Blood on Satan’s Claw, 1971) in Moža iz
protja (The Wicker Man, 1973) do Polja v Angliji (A Field in England,
2013) Bena Wheatleyja. Toda ob prvem predvajanju leta 1968 je
film naletel na močno razdvojen odziv. In glasno negodovanje
kritikov, denimo dramatika Alana Bennetta, ki ga je obsodil kot
"najbolj zagrizeno sadističen in moralno nagnit film, kar sem jih
kdaj videl", priča o tem, da je bil film v navzkrižju s pričakovanji
publike, kar pa je bila očitno prav Reevesova namera. Prvine popu-
larne gotske grozljivke z zgodovinsko umestitvijo in izbiro igralca
Vincenta Pricea se tu uklonijo pred presenetljivo pretanjeno igro
in nepopustljivim vzdušjem krutosti – v filmu, ki odločno odklanja
stavo na šok in vznemirjenje. Daleč od studijskih setov, ki so bili
tisti čas tako značilni za žanr, se Hopkinsovi oportunistični zločini
zoper človeštvo tu odvijejo pod milim nebom podeželja. V vaseh,
kjer tlita bojazen in sumničenje, in gozdovih, kjer podrast odeva
razpadajoča trupla vojnih žrtev. Listje in praprotne veje silijo v
skorajda vsak kader filma in preobražajo domačno podeželsko
idilo v lokus ne nadnaravne groze, temveč zelo resničnega terorja.
Za krvnika ni milosti ne nudi komičnega olajšanja in tudi ne
zlahka prebavljivega narativnega razpleta. Film se začne s krikom
Hopkinsove žrtve, a konča s kriki ženske, katere krepostnega ljubimca
je neizbrisno kompromitiralo njegovo lastno brutalno maščevanje.
6. festival žanrskega filma kurja polt
↘Balangiga: Tuleča divjina, Khavn De La Cruz, 2018
Balangiga: F
Tuleča divjina
This is not a film by Khavn
Prej kot za konec gre tu za izraz nerazrešenih vprašanj, ki posegajo
v našo zmožnost, da bi razločili začetek in konec ter preteklost in
sedanjost. Film je v britanske kinematografe vstopil v trenutku, ko se
je vznemirljivo desetletje, ki je začrtalo podobo moderne Britanije,
bližalo koncu, povojni optimizem in zanosno hipijevsko gibanje pa
sta se že prevešala v rastočo tesnobo in družbene nemire, odra-
žajoč duhovno krizo, inherentno okoliščinam državljanske vojne v
filmu. Toda Reevesov prikaz razklane družbe zlahka odzvanja tudi
v prihodnosti, onkraj eksistenčnih razpotij razdružene brexitovske
Britanije. Nelagodje filma potemtakem izvira iz njegovega lociranja
resnične groze ne v 'drugem', temveč v nas samih, in v mučnem
ponavljanju tistega jamais vu znotraj naših skupnosti.
Od folklorne groze Reevesovih vetrovnih britanskih vresišč
do afrofuturistične metropole nigerijskega kratkometražca C. J.
'Fieryja' Obasija Hello, Rain (2018) moralna izprijenost še vedno
preži v posamezniku. Ko protagonistka Rain (Keira Hewatch)
sebi in svojima sofisticiranima prijateljicama Philo in Coco izdela
magične lasulje, odkrije pogubno moč, ki se skriva pod njihovim
bliščem in obeti. 'Ognjeni' Obasi se v hipnotični svarilni basni, ki
prispeva edinstveno vizijo k eksploziji afrofuturističnih triumfov v
letu 2018, od Črnega panterja (Black Panther) do Dirty Computer
Janelle Monáe, naveže na dolgo žanrsko tradicijo zoperstavljanja
trenutnih družbenih problemov in težavne preteklosti ter svetle,
obetavne prihodnosti. Trčenje preteklosti, sedanjosti in prihodno-
sti najde svoj dobesedni izraz v mantri, s katero Rain svari pred
mešanjem "magije in tehnologije", svojo vizualno manifestacijo
pa v nasičenih, kontrastnih barvah filma, nabito polnega živih
slik (tableaux vivants), silhuetne animacije, animejevskega CGI in
časopisnih notic, ki švigajo čez platno v psihedelični paradi opozicij.
Film vzpostavi tudi nasprotje med tehno-magičnimi lasuljami in
naravnimi lasmi žensk, ki jih te nezadržno uničujejo: to je korozivni
vpliv pohlepa in izkoriščanja na individualno in rasno identiteto.
Še več, kot pove epigram kenijske Nobelovke Wangari Maathai:
to je apel Afričankam, "naj v tem, kakršne so, prepoznajo moč ter
se osvobodijo okov strahu in molka".
Filma Za krvnika ni milosti in Hello, Rain ponudita sila raznoliki in
edinstveni viziji realnosti, ki preiskujeta vprašanja identitete, nasilja
in moralne korupcije na mestu spopada tradicije in modernosti.
Vznemirljiv filmski dvojček.
↘Kim Tance (prevod Maša Peče)
ilipini so država, ki jo je zgodovina večkrat prežvečila in izpljunila
(iz požrešnega kolonialnega gobca Zahoda), država, v kateri sta
prostor in čas – vsak kotiček družbe in stoletja vsakdanjika –
prežeta z nasiljem. Nasilje je pravzaprav moralna in etična podlaga
velike večine sveta … in da to razumemo, se moramo le ozreti naokoli,
čez ramo v preteklost, čez plot v realnost. Ne potrebujemo veliko
občutljivosti, da dojamemo razsežnosti posledic, ki jih ima dolgoletna
izkoriščevalska zgodovina Zahoda na ves svet. Dojeti in videti jih je
lahko, a razumeti jih je težko ali kar nemogoče. Ni mogoče razumeti
brutalnosti metod, ki jih je mednarodna nomenklatura moči premišlje-
no in sistematično uporabljala za zagotovitev blaginje – in jih še danes.
Pri razumevanju uničujočega vpliva brezobzirnega izkoriščanja
človeka in narave na sodobno realnost nam (tudi brutalno in brez
zadržkov) lahko pomagajo filmi Khavna De La Cruza. Khavnov filmski
opus prepredajo tematske in slogovne rdeče niti, ki se cepijo, trgajo
in spet sukajo iz filma v film. Filme praviloma umešča v okolje do-
mačih slumov, tematizira pa življenje ljudi na robu družbe – a pri
tem stiske zavrženih in pozabljenih ne predstavlja sentimentalno,
temveč kot eksplozijo življenja, kot iskanje lepote in pravice v širnem,
moralno, čustveno in tudi materialno razsutem in sfiženem svetu.
Khavn realnost povzema z divjimi in šokantnimi podobami, rezi,
rakurzi, necenzuriranim nasiljem, trpkim in ironičnim humorjem,
z erupcijo informacij in ključev, ki nam jemljejo sapo. A pri dveh
zadnjih filmih, Bambusovi psi (Bamboo Dogs, 2018) in Balangiga:
Tuleča divjina (Balangiga: Howling Wilderness, 2018), se zdi, da se
↘Za krvnika ni milosti, Michael Reeves, 1968
↘Hello Rain, C. J. Obasi, 2018
↘Hello Rain, C. J. Obasi, 2018
je Khavnov izraz predvsem oblikovno (nikakor pa ne tematsko ali
idejno) nekoliko “umiril“ (govorimo seveda v kontekstu khavnovskih
filmskih megaeksplozij).
Filma sta si kljub isti letnici nastanka podobna le v tem, da
ju je posnel isti, kot britev oster in kot jeklo močan avtor. Oba
pripovedujeta o resničnih dogodkih iz preteklosti, a Bambusovi
psi govorijo urbano, noirovsko zgodbo iz nedavne zgodovine,
Balangiga pa se poda več kakor sto let v preteklost, v leto 1901,
ko so se Filipinci spopadali z novimi “lastniki“, Američani. Neko
jutro leta 1901 v Balangigi so gverilci skupaj z vaščani v premišljeni
akciji napadli okupatorja in pri tem ubili oseminštirideset ameriš-
kih vojakov. Američani so reagirali hitro in neusmiljeno: general
Jacob H. Smith je vojakom izdal ukaz, naj “ubijajo in požigajo“ in
da “morajo notranjost otoka Samar spremeniti v tulečo divjino“.
In vojaki so ukaz izpolnili.
Balangiga je pravzaprav (filmska) pravljica za otroke: razdejanje
tuleče divjine spremljamo skozi oči osemletnega dečka Kulasa, ki se
z dedkom odpravi čez tri gore in sedem voda, da bi našla kraj, kjer
vladajo mir, ljubezen in blaginja; govori o otroku, ki prek pustolovščine
izgublja naivnost, čistost otroštva in se sooča s svetom odraslih; čas
dogajanja je nedoločljiv, mučno dolg, dnevi in noči se izmenjujejo
kakor jara kača. Deček in ded na poti srečata in s seboj vzameta še
osirotelega malčka; tako dvojec postane trojec, in trojec se nekje na
poti spet oklesti v dvojec: otroka na poti nadlegujejo demoni, ki se
z njima pogovarjajo; in ne nazadnje: pripoved je prepletena s sanj-
skimi prizori, s sanjami dečka Kulasa, ki se postopoma, a zanesljivo
spreminjajo v nočne môre.
Khavnov slog v Balangigi ni toliko vrtoglav in kričeč kakor v
prejšnjih filmih, a ni zato nič manj nasilen in silovit ter še veliko
bolj tesnoben. Film se, tudi drugače kakor številni prejšnji filmi, ki
se do ušes pogrezajo v govno urbanih slumov, dogaja v (nič manj
blatni) naravi. V bujni, zeleni naravi. In če so slumi v Khavnovih filmih
obarvani s fluorescenčnimi barvami, prepojenimi s krvjo, pljunki,
urinom in spermo, je narava v njegovih filmih zelenih in rjavih tonov
vegetacije in zemlje, modrih in zelenih tonov vode – vse dokler je
človek ne obarva še z ognjem in s krvjo.
Balangiga je film o nasilju, ki je svoje seme zasejalo že davno, pa
vendarle tako nedavno, da bujno klije še danes. In ker govori o nasilju,
vendarle natančno prikazuje tudi njegovo nasprotje, kontrapunkt
nasilja, ki je morda orožje, morda protistrup, ali pa le sredstvo, ki
nas ohranja pri zdravi pameti in življenju: prvinsko, nepokvarjeno
ljubezen ali skrb za živa bitja, igro, pesem in toploto bližnjega. Je
film o čistosti otroškega delovanja (otrok večkrat s sebe in bližnjih,
živali in ljudi, tudi dobesedno umiva, drgne umazanijo vsakdanji-
ka). Pripoved Balangige se od številnih Khavnovih filmov morda
najbolj razlikuje po tem, da jo vodi junak in ne (sicer naklonjenost
zbujajoči) antijunaki.
Silovitost Khavnove filmske pripovedi je zanesljivo v številnih
izraznih elementih, ki plastijo sicer kot britev ostro in jasno sporočilo.
Film gledalca neprizanesljivo drži v krempljih napetosti in groze, ki
pa nista elementa filmskega suspenza, temveč, recimo temu, “ci-
vilizacijskega“. Balangiga je pravljica s končnim preobratom: konca
pravzaprav ni, moreča pravljica traja še danes.
Besedilo lahko v celoti preberete v aktualni številki Revije za film in
televizijo Ekran.
Projekcija filma je plod sodelovanja festivalov Kurja polt in Kino
Otok – Isola Cinema.
↘Varja Močnik
stran 05
PROGRAM SLOVENSKE KINOTEKE – MAREC, APRIL 2019
1. 3. petek
20.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - IZVOR
Heartbeat (Utrip srca)
Andrej Zdravič, Slovenija/Nizozemska, 2000, HD
(posneto na 16mm in video), čb/barvni, zvočni,
9'30'', bd
Film je preplet znanstvenih vizualizacij človeškega
srca in posnetkov narave. Prežet z ritmi procesiranih
zvokov srčnih utripov in ožilja ter glasbe elemen-
tov Heartbeat projicira bistveno življenjsko silo in
medsebojno povezavo vsega, kar živi. (AZ)
Origin (Izvor)Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija, 2001,
HD (posneto na 16mm), barvni, zvočni, 24', bd
Vizija rojevanja sveta, doživetje primordialnega
boja med ognjem in vodo, meditacija o energi-
jah, ki so oblikovale in še danes oblikujejo naš
planet. Vzbuja arhetipni spomin na same začetke
življenja. (AZ)
Riverglass – V steklu reke (Balet reke v štirih letnih
časih)
Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija, 1997, HD (posneto
na Hi8 video format), barvni, zvočni, 41', bd
Skozi gibljivo stekleno lečo kristalne reke Soče
zaznamo, morda prvič, čudežni podvodni svet ...
Film je plod nenehne fascinacije nad terapevtsko
močjo gibanja v naravi, z univerzalnimi zakonitostmi
življenja in velikim potencialom za novo, drugačno
zvrst narativnega filma. Posvečen moji materi. (AZ)
2. 3. sobota
20.00
Kino-uho: Innode igra Oklepnico Potemkin
Oklepnica Potemkin (Bronenosec Potjomkin)
Sergej Eisenstein, SZ, 1925, 35mm, 1.37, čb, nemi,
70', sp
Filmski spomenik legendarnemu uporu mornarjev
na oklepnici Potemkin, posnet ob dvajseti obletnici
revolucije iz leta 1905. Mornarji na ladji se uprejo,
ker so nezadovoljni s slabo oskrbo. Kapitan ukaže
straži, naj upornike ustreli, toda stražarji ne ubogajo
in ob sodelovanju mornarjev vržejo caristične ča-
stnike s krova … Že ob premieri bučno pozdravljen,
sijajen in neizmerno vpliven film, katerega junaka
sta brezimna množica in revolucionarna montaža.
*Znameniti nemi film Oklepnica Potemkin bo zaži-
vel pod glasbeno komando projekta Innode, ki ga
sestavljata ustanovni član dunajskega tria Radian,
Stefan Németh, in bobnar benda Elektro Guzzi,
Bernhard Breuer. Innodova natančna zmes ritma
in hrupa bo v kontekstu filma razširjena s tihimi
zvočnimi teksturami in melodičnimi elementi, in
tako ne bo le podprla podob na platnu, temveč bo
omogočila tudi nov pogled nanje. V sodelovanju
s Kinom Šiška in Avstrijskim kulturnim forumom.
Cena vstopnice izjemoma 7 EUR.
3. 3. nedelja
17.00
Kinotečna matineja (7+)/Animateka
Čudežno potovanje (Sen to Chihiro no kamikakushi)
Hayao Miyazaki, Japonska, 2001, 35mm, 1.85, barvni,
125', sinhronizirano v slovenski jezik
Desetletna deklica Chihiro je prepričana, da se
mora ves svet podrediti vsaki njeni muhi. Ko ji
starši povejo, da se morajo preseliti, je besna in
sploh ne poskuša skriti jeze. Med selitvijo v novo
hišo prispejo do konca skrivnostne slepe ulice, pred
ogromno rdečo stavbo, pod katero zeva neskončen
predor, podoben orjaškim ustom. Znajdejo se v
svetu pradavnih bogov in čarobnih bitij, ki mu vlada
demonska čarovnica Yubaba. Deklica se poda na pot,
da bi starše rešila iz začaranega sveta. Avtor filma
Hayao Miyazaki je eden najpomembnejših ustvar-
jalcev animeja, japonske različice animiranega filma.
20.00
Klasiki
Otroci človeštva (Children of Men)
Alfonso Cuarón, VB/ZDA/Japonska, 2006, 35mm,
1.85, barvni, 109', sp
Piše se leto 2027. Upanja za prihodnost ni več. Mi-
nilo je že skoraj devetnajst let, odkar se je na Zemlji
rodil zadnji otrok. Z vsakim letom, ki mine, ne da bi
znanstvenikom uspelo pojasniti, zakaj je človeštvo
postalo neplodno, je bliže dan, ko bo človeški rod
dokončno izumrl. Mojstrovina na več nivojih: napet
triler, nasilna akcija in zgodba o podivjani družbi,
ki nam danes ni tuja.
4. 3. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
5. 3. torek
19.00
Večer SFA: V spomin na skladatelja dr. Urbana Kodra
Cvetje v jeseni
Matjaž Klopčič, Slovenija (Jugoslavija), 1973, 35mm
(posneto na 16mm), 1.33, barvni, 117'
Doktor Janez (Polde Bibič), že nekoliko prileten in
mestnega življenja naveličan odvetnik, se za nekaj
tednov odpravi na obisk k sorodniku Presečniku (Bert
Sotlar), bogatemu kmetu v hribovskem zaselku.
Med njim in Presečnikovo hčerko Meto (Milena
Zupančič) vzklije ljubezen. Janez se vrne v mesto,
toda Mete ne more pozabiti.
*Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri
Arhivu RS. Brezplačne vstopnice.
21.30
Retrospektiva: Andrej Zdravič -
ELEMENTARNE ENERGIJE
Waterbed
Andrej Zdravič, ZDA, 1974, 16mm, barvni, zvočni,
4'30'', bd
Film, posnet na brzicah Niagarskih slapov, odraža
osnovno načelo vseh mojih prizadevanj: vliti v gle-
dalca življenjsko moč in mu dati injekcijo energije
in polet duha! (AZ)
Phenix
Andrej Zdravič, ZDA, 1975, 16mm, barvni, zvočni,
15', bd
Phenix sem posvetil svojemu očetu, kirurgu Fra-
nju Zdraviču, ki mi je pokazal nov svet lepote in
pomena, ko me je približno dva tedna vodil skozi
prostore s posebno atmosfero (opeklinski oddelek
ljubljanskega UKC), kjer mirne, odločne roke tkejo
niti vzdihov sanj, trpljenja, sočutja in radosti ... (AZ)
Sunhopsoon
Andrej Zdravič, ZDA, 1976, DigiBeta (posneto na
16mm), barvni, zvočni, 7', bd
Film, posnet ob tirih tovorne železnice. Bliskanje
pramenov sonca na drevju in okolici ter škripajoča
simfonija mimovozečih vlakov, ki jih ne vidimo. (AZ)
Breath (Dih)
Andrej Zdravič, ZDA, 1976, 16mm, čb, zvočni, 7', bd
Zdelo se mi je, kot da so v gibanju letečih časopisov
vsi odtenki življenja, da so polni tako kipeče energije
kakor tudi osamljenosti ... Dolge mesece sem po
praznih ulicah spodnjega Manhattna zalezoval in
iskal svoje 'prijatelje' ... Breath bi lahko bil dnevnik
življenja v New Yorku. (AZ)
Vsi sveti
Andrej Zdravič, Slovenija (Jugoslavija), 1976/1981,
16mm, barvni, 3'40'', nemi
Film je bil posnet na ljubljanskih Žalah. Lučka za
vsako dušo! (AZ)
New York Studies I–V: Circle Line, Subway (Metro),
Walking (Hoja), Puddles (Luže), Steam (Pare)
Andrej Zdravič, ZDA, 1977, 16mm, barvni, 34', nemi
V Newyorških študijah raziskujem nekatere osnovne
značilnosti Manhattna – enkratno fizičnost prostora
in energijo ljudi, ki se gibljejo in živijo pod njenim
vplivom. Nemi film kot eksperiment, kako doseči
zvočno senzacijo z vizualnim sredstvom. (AZ)
6. 3. sreda
16.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Na razpotju (Kahan Ka Raasta)
Savyasachi Anju Prabir, Indija, 2017, digitalni for-
mat, 16:9, 48', ap
V Indiji, visoko v himalajskem gorovju Uttarakhand,
bo vasica Kalap morda kmalu dobila prvo cesto. Film
razkrije perspektivo ljudi, ki v Kalapu že generacije
ohranjajo sonaraven način življenja. Na razpotju je
doživeto potovanje skozi prostor in čas, v vsakdanjo
realnost Kalapa. Poteka v ritmu vaškega življenja
in razkriva njegove zanimivosti.
*Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
18.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Changa ponovno (Changa Revisited)
Peter Biella, Leonard Kamerling, ZDA, 2016, digitalni
format, 16:9, 60', ap
Changa ponovno je zgodba o starešini ljudstva Ma-
saji, Toretu ole Koisenge, izpričana prek dveh bregov
30-letnega časovnega prepada. V tem času se je
Toretovo življenje povsem spremenilo. Včasih je imel
šeststo glav živine, veliko čredo, ki so jo leta bolezni
zdesetkala na borih dvajset. Svet masajskih pastirjev
se je skrčil. Vlada Tanzanije jih sili, da se naseljujejo
v vaseh in opuščajo nomadski življenjski slog. Film
črpa iz gradiva, ki ga je antropolog Peter Biella posnel
leta 1980, in dokumentarnih posnetkov Toretovega
današnjega življenja; dve zgodbi, katerih preplet pričara
redek pogled skozi čas in prikaže spreminjajočo se
čustveno in kulturno krajino sodobne masajske družbe.
*Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
20.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Dežela ljubezni (Armastuse maa)
Liivo Niglas, Estonija, 2016, digitalni format, 16:9,
78', ap, svp
Dežela ljubezni je dokumentarec o jelenih, nafti,
politiki in poeziji. Pripoveduje zgodbo Yurija Velle,
nenetskega rejca severnih jelenov in pesnika, ki živi
v tajgi zahodne Sibirije in poskuša dokazati, da lahko
en sam človek kljubuje pogoltnim silam, ki uničujejo
okolje domačinov. Za Vello je dežela ljubezni kos
gozdne tundre, kjer se vsako jesen parijo njegovi
jeleni. Obenem je območje priljubljeno lovišče
uslužbencev korporacije Lukoil, ki tukaj črpa nafto.
Yuri si že leta prizadeva, da bi Lukoilovce nagnal iz
dežele, saj hrup avtomobilov, streli lovskih pušk in
vsesplošen kraval, ki ga povzročajo opiti delavci, moti
parjenje njegovih jelenov. Pri preganjanju naftnih
uslužbencev se poslužuje nenavadnih taktik, kot so
snemanje njihovega početja in pisanje pikrih pesmi.
*Brezplačne vstopnice.
7. 3. četrtek
16.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Žene (Wives)
Lisbet Holtedahl, Norveška, 2017, digitalni format,
4:3, 85', ap
Alhajji Ibrahim je bil islamski učenjak, ki je 46 let
služil kot sodnik sultanata Ngaoundéré v severnem
Kamerunu. Film spremlja Alhajjija med poslednjimi
dnevi življenja, z osebnim uvidom v razmerja znotraj
poligamne družine, kot jih izpričujejo žene in njihov
mož. Posnet v letih 1997–2001 in zmontiran 15 let
kasneje dokumentarec prikaže način življenja družb
in kultur provinc Borno in Adamaoua v Nigeriji in Ka-
merunu, kjer prebivalstvo daleč od prestolnic pestijo
težave s prilagajanjem na moderno izobraževanje,
vse večja revščina in marginalizacija. V zadnjih letih
je regija tudi pod stalnim udarom ekstremističnih
upornikov islamistične skupine Boko Haram.
18.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Po molitvi (After Prayers)
Simone Mestroni, Italija, 2018, digitalni format,
16:9, 62', ap, svp
Vsakdanje nasilje in mujezinovi klici k molitvi usmer-
jajo tok časa v indijskem Kašmirju. Skoraj 30 let je že
od začetkov oboroženega upora, a kljub vsesplošni
frustraciji so kontroverzne sanje o neodvisnosti
Kašmirja in z njimi nočna mora konflikta še vedno
polne življenja in smrti.
*Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
20.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Sodobna džungla (The Modern Jungle)
Charles Fairbanks, Saul Kak, Mehika/ZDA, 2016,
digitalni format, 16:9, 72', ap, svp
Zgodba dveh starostnikov v odročnem, podeželskem
Chiapasu. Carmen živi skromno, a spokojno življenje
na zemlji, ki je pokopala njenega moža. Padel je za
gibanje kmetov brez zemlje. Čeprav je šaman, ima
Juan hude težave s hernijo, ki je njegovi uroki ne
morejo pozdraviti. Nasede šarlatanom, ki mu pro-
dajajo zvarke in prehranska dopolnila. To je podoba
sodobne džungle pred nejevernimi očmi občinstva.
8. 3. petek
14.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Nenavadna poroka: obred in sodobnost v Papui
Novi Gvineji (An Extraordinary Wedding: Marriage
and Modernity in Highlands, Papua New Guinea)
Rosita Henry, Daniela Vavrova, Avstralija, 2018, digi-
talni format, 16:9, 55', ap
Nenavadna poroka je film o sodobnih poročnih menja-
vah v zahodnem višavju Papue Nove Gvineje. Občinstvu
predstavi kompleksne odnose, ujete v mrežo plačil za
neveste in posledičnih porok, ki jih mnogi opisujejo kot
"nenavadne". Film izzove premislek o pomenu tradici-
onalnih praks v odnosu do globalizacije, sodobnosti in
družbenih sprememb. S pomočjo posnetkov, fotografij
in neposrednega govora, zajetega na ceremonijah,
gledalca postavi v vlogo prisostvujočega.
16.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Pevci za duše (Ánimas, los Cantadores de Arbejales)
David Delgado San Ginés, Španija, 2017, digitalni
format, 16:9, 60', ap
Enkrat na leto, že dolga stoletja, se Ranchos de
Animas iz Arbejalesa in Valsequilla zberejo v ru-
ralnem zaselku Madrelagua (Kanarski otoki) pri
molitvi s prepevanjem za duše v vicah in ustvarijo
katarzično okolje, ki spominja na neke druge čase.
Njihove daritve in petje povežejo svet živih in
spomin na mrtve z nevidnimi nitmi človečnosti.
Kanarski pevci so eni izmed zadnjih svojega reda
na starem kontinentu.
Da Hillsook Wedeen
Hope Strickland, VB, 2018, digitalni format, 16:9,
17', ap
Shetland je kraj neizprosne pokrajine, verovanj v
nadnaravno in prvinskih zvokov. Film odkriva pri-
povedništvo in družbeno domišljijo shetlandskih
ljudi. Folklorna pripovedka, ki tke niti brezčasnosti:
iz zametkov zgodovinske travme se glasovi žena
razlegajo prek generacij. Kaj pomeni biti ženska,
zapuščena na obali?
*Projekciji sledi pogovor z avtorico.
18.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Teorija sreče (The Theory of Happiness)
Gregory Gan, Kanada, 2014, digitalni format, 16:9,
82', ap
V samotni vasici blizu ukrajinskega mesta Khiarkov
majhna, a strastna skupinica bije ideološki boj.
Njihova orožja so motike in lopate, cepini in grablje,
usmerjene proti zemlji. Govorijo z retoriko politične
poezije, ki stremi po prebujenju množic. Njihov
namen: univerzalna sreča. Z začetki v osemdesetih
letih 20. stoletja, pod vodstvom sedaj že pokojnega
guruja, so bili člani skupine rekrutirani še kot naj-
stniki; odrekli so se alkoholu, drogam in spolnosti.
Rekruti delajo na farmi, kjer skrbijo za krave, konje
in prašiče. Pravijo si "PORTOS", akronim za Poetical
Association for the Development of a Theory of
Universal Happiness (Pesniško združenje za razvoj
teorije univerzalne sreče). Avtor, ves čas prisoten
na ekranu, v filmu reflektira izkušnjo postati član
gibanja. Skozenj stečejo konflikti tega izkustva,
sreča se z osamljenostjo, odtujenostjo, izgubo in
žalovanjem, vpetim v kompleksno zgodbo, ki se
razteza prek tem moči, podrejanja, trpljenja in
samoizpolnitve.
*Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
20.00
Ob razstavi Južna ozvezdja: poetike neuvrščenih
Duhovi (Spectres)
Sven Augustijnen, Belgija, 2011, DCP, 16:9, barvni,
104', ap
Če je bila "infiltracija komunizma" v Afriko grožnja,
ki so jo pogosto uporabljali, da bi upravičili umor
Patrica Lumumbe, je usmrtitev prvega demokratično
izvoljenega premierja Konga – dejansko Afrike – 17.
januarja 1961 postala grožnja zase. Takrat mlad
belgijski uradnik Sir Jaques Brassinne de La Buissière
je bil tistega usodnega dne v Elisabethvillu. O te-
matiki je napisal več knjig in več kakor trideset let
poskušal obelodaniti, kaj se je v resnici zgodilo. Ta
dodatek k filmu ponudi nov pogled na junaka filma,
hkrati vodiča, naratorja in simbol preteklosti, ki še
naprej meče svojo senco na sedanjost. Duhovi nas
ob glasbi J. S. Bacha, Pasijon po Janezu, potopijo v
enega najmračnejših dni dekolonizacije Belgijskega
Konga. Film Svena Augustijnena raziskuje biopoli-
tično telo in pri tem razkriva, kako tanka črta ločuje
legitimacijo in zgodovinopisje od travmatičnih
vprašanj odgovornosti in dolga.
*Projekciji sledi pogovor z avtorjem. V sodelovanju
z Moderno galerijo. Projekcija je del razstave Južna
ozvezdja: poetike neuvrščenih. Z vstopnico si lahko
brezplačno ogledate razstavo v +MSUM.
9. 3. sobota
14.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Celo asteroidi niso sami (Even Asteroids are Not
Alone)
Jón Bjarki Magnússon, Nemčija, 2018, digitalni
format, 16:9, 17', ap
Kot tavajoči asteroidi se gibljemo skozi prostor:
nikoli povsem sami, na poti kujemo vezi. Stotine
tisočev spletnih igralcev rudari, trguje in se vojskuje
prek širnih digitalnih galaksij, daleč proč od sveta,
kakršnega poznamo. V gromozanskem, sovražnem
vesolju New Edna ne moreš zaupati nikomur. Kako
skleniti prijateljstvo v črnini? Preplet izkušenj štiri-
najstih igralcev spletne večigralske igre Eve Online
nam bo razkril presenetljivo sposobnost spletnih
iger, da ustvarijo skupnosti in premostijo praznine
med nami.

Kamelja dirka (The Camel Race)
Isabelle Carbonell, ZDA/Katar, 2018, digitalni format,
) 16:9, 24', ap
Več kot človeško in živalsko senzorično doživetje
v štirih delih na temo kameljih dirk v Katarju, z
obvezno udeležbo robotskih džokejev.
- *V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri
i Arhivu RS.
o vlogo v našem poklicnem življenju, pri igri in v
. 19.00
, Film govori o priljubljenih, pa tudi manj znanih
- Disertacija (Dissertation)
h Miroslav Stambolsky, VB, 2018, digitalni format,
: 16:9, 16', ap
a Film dva meseca sledi Lauri, študentki tretjega
letnika antropologije, ki piše disertacijo na temo
vloge glasbe v družbenih gibanjih in feminističnem
aktivizmu. Disertacija predstavi primer utelešenega
procesa raziskovanja, njegovo izkustveno in prak-
tično stran; obenem pa odgovarja hegemoničnim
reprezentacijam etnografskih raziskav, ki jih produ-
cirajo uveljavljeni antropologi, v njih pa se pogosto
prikazujejo kot junaki.
*Projekciji sledi pogovor z avtorjem.
v Režiser dram 21 gramov in Babilon sledi neizprosni
. 16.00
, Dnevi etnografskega filma 2019
e Pristan preteklosti (Haven van het Verleden)
v Lotte Haase, Nizozemska, 2018, digitalni format,
h 16:9, 19', ap
Kratek dokumentarec o eni izmed poslednjih ulic
- v Amsterdamu, ki jih še ni pogoltnil urbani razvoj:
ulica Harbour. V tamkajšnjih velikih skladiščih ljudje
e izmenjujejo rabljene stvari in restavrirajo starine,
l kot so vojaški tovornjaki in stari vagoni. Osrednji
f protagonist je 80-letni Loe, ki mu ulica pomeni
j osnovno življenjsko okolje. A ne za dolgo ... Skladišča
n se bodo nujno kmalu umaknila novim stanovanjem.
n Z bolečino v srcu začne Loe pospravljati delavnico.
Obrazi divjine (Faces of the Wilderness)
Tiia Grøn, Norveška, 2016, digitalni format, 16:9,
e 30', ap
n Na brezcestnem potovanju skozi golo pokrajino
finske Laplandije popotnik išče zatočišče in sogovor-
nika, da z njim deli svojo zgodbo. Žariščna točka filma
je majhna baraka v divjini. Prek srečanj z ljudmi, ki
iz različnih razlogov tavajo tu naokoli, spoznamo
značaj tega prostora, kot ga soustvarjajo bivajoči
in mimoidoči. Narava različnim ljudem predstavlja
, različna izkustva, njihove želje so včasih popolna
nasprotja. Je ta divjina res tako prazna in samotna,
, kot je videti, in zakaj se ljudem zdi tako posebna?
r *Projekciji sledi pogovor z avtorico.
. 18.00
d Dnevi etnografskega filma 2019
e Yen Ching
- Yinan Wang, Kitajska, 2018, digitalni format, 16:9,
t 64', ap
Dokumentarni film opazuje družinsko dinamiko
, v kitajski restavraciji. Film je intimen pogled na
Chena, enega od mnogih lastnikov kitajskih re-
stavracij v ZDA, in na njegove otroke, ki hočejo na
v povsem samosvoje načine uresničiti ameriški sen.
a Yen Ching osvetli življenje priseljenca in njegovo
- dilemo. Iz čisto različnih razlogov si noben od
e njegovih sinov ne želi nadaljevati klasične kitajske
h tradicije, ki od potomcev pričakuje, da prevzamejo
družinski posel.
a 20.00
Dnevi etnografskega filma 2019
Kot rosa na soncu (Like Dew in the Sun)
Peter Entell, Švica, 2016, digitalni format, 16:9,
108', ap
Pred stoletjem so bili stari starši režiserja Petra
Entella prisiljeni zbežati iz Ukrajine, dežele, ki sta
jo pretresala vojna in bratomorno nasilje. Sto let
t kasneje se Entell ponovno sooča z uničujočim naci-
onalizmom. Spomin na grozodejstva, ki so jih utrpeli
Judje, tatarski muslimani s Krima in pravoslavna
populacija, se prenaša iz generacije v generacijo,
z njim pa tudi strup sovraštva. Od ene kontrolne
e točke do druge nas Peter popelje od ukrajinskih
e lojalistov do proruskih separatistov. Njegov namen
ni soditi, kdo je na pravi in kdo na napačni strani
zgodovine – tu je poraženec človečnost sama.
Sredi nesmiselnega nasilja se Kot rosa na soncu
- poda onkraj kulturnih, verskih in etničnih razlik,
e da se dokoplje do globokih človeških vezi, ki nas
h družijo pod kožo.
e dolgo varni. Pripoved o usodi družine med drugo
10. 3. nedelja
17.00
Kinotečna matineja (6+)/V počastitev Prešernove
nagrajenke Bjanke Adžić Ursulov
Tea
Hanna A. W. Slak, Slovenija, 2007, 35mm, 1.85,
barvni, 87'
Desetletni Martin živi z ekološko ozaveščenimi starši
v zavetju slikovitih gozdov, modri dedek pa ga uči,
kako lahko prisluhne naravi in najde magično po-
vezavo med resničnim in čarobnim svetom. Njihovo
idilično življenje zmoti prihod tete, ki je morala
s hčerko Teo pobegniti pred grozotami vojne na
Balkanu. Čeprav deček nad skrivnostno Teo sprva
ni navdušen, prav v njej najde prijateljico, ki mu
priskoči na pomoč, ko je treba gozd zaščititi pred
človeškim pohlepom in uničevalnostjo.
D-day: dan za dokumentarec/8. marec, mednarodni
dan žena
Kaj pa Mojca?
Urša Menart, Slovenija, 2014, digitalni format,
1.85, barvni, 80', ap
ženskih vlogah v zgodovini slovenskega filma – tako
o junakinjah v dobesednem pomenu kot tudi o
ustaljenih klišejih: trpeča mati, prešuštnica, opra-
vljivka … Skozi pogovore z igralkami, režiserkami in
kritičarkami ter z analizo najpogostejših stavkov, ki
jih v slovenskem filmu izrekajo ženske, poskuša ugo-
toviti, kdo je značilna slovenska filmska junakinja.
21.00
(Sko)mine
Film presenečanja po izboru Žige Virca
Pričujoča rubrika se je materializirala iz posebnih
skomin, iz želje, da bi spet sedeli v prvi vrsti temne
kinodvorane in gledali klasike iz zlatih časov VHS-a
ter skupaj preverili, ali niso nemara v kolektivnem
spominu ostale zgolj zaradi nekritične nostalgije. Gre
za filme kultnega, a pogosto dvomljivega slovesa,
in da bodo (sko)mine, pričakovanje in posledično
presenečenje še večji, smo se odločili, da vam na-
slova predvajanega filma ne razkrijemo do trenutka,
ko se v dvorani ugasnejo luči in filmski trak steče
skozi projektor.
*Za ceno ene vstopnice film gledata dva.
11. 3. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
12. 3. torek
12.00
Teden možganov
Circus Fantasticus
Janez Burger, Slovenija/Irska/Finska/Švedska, 2010,
35mm, 2.35, barvni, 75', bd
Moški ostane sam z otrokoma v napol porušeni hiši
sredi osamljene planjave. Ženo mu je v vojaškem
spopadu ravnokar ubila granata. Pričakuje nov
napad. Namesto tega se pri hiši ustavi potujoča
karavana cirkusa Fantasticus. S sabo pripeljejo
umirajočega šefa cirkusa. Se lahko v pokrajini
vojne in smrti zgodi tudi nekaj lepega? Se lahko
življenje premakne naprej? Je mogoče spoznanje,
da smrt ne obstaja?
*Po filmu bo s študentom in študentko psihologije,
Levom Kiarom Avberškom in Aljo Pehar, spregovoril
režiser Janez Burger. Brezplačen vstop.
19.00
Večer SFA: Ob devetdesetletnici rojstva Boštjana
Hladnika
Čas brez pravljic
Boštjan Hladnik, Slovenija (Jugoslavija), 1986,
35mm, 1.66, barvni, 96'
Takoj po italijanski okupaciji na začetku druge
svetovne vojne se oče petčlanske družine (Boris
Kerč) odpravi v partizane. Okupatorji in domači
kolaboracionisti nato zaslišijo in zastrašijo mater
(Bernarda Gašperič), zato se ta odloči, da se bo z
otroki umaknila k znancem na kmete. A tudi tu niso
svetovno vojno.
*Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri
Arhivu RS.
21.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - ČLOVEŠKO BIVANJE
in UMETNOST KIRURGA
Anastomosis
Andrej Zdravič, ZDA, 1982, 16mm, barvni, zvočni,
58', bp
Imel sem srečo, da sem dve leti sodeloval s Harryjem
J. Bunckejem, pionirjem mikrokirurgije v ZDA. Skupaj
PROGRAM SLOVENSKE KINOTEKE – MAREC, APRIL 2019
sva realizirala vrsto mikrokirurških filmov (Davies
Medical Center, San Francisco). Namen mojega filma
Anastomosis, ki sem ga ustvaril z mislijo na širše
občinstvo, je bil razkriti zvezo med fascinantnim
in delikatnim delom mikrokirurga in širšo zgradbo
vsakdanjega življenja. To je film o človeški roki, o
njeni notranji lepoti, ki nam jo odkrivajo kirurgi, in
o roki kot čudovitem instrumentu, ki igra bistveno
našem odnosu do sveta. (AZ)
13. 3. sreda
12.00
Teden možganov
Ču do vi to (Biutiful)
Alejandro González Iñárritu, Španija/Mehika, 2010,
35mm, 2.35, barvni, 147', sp
življenjski usodi španskega kriminalca z mehkim
srcem Uxbala (Javier Bardem). Ko mu zdravniki
postavijo neprijetno diagnozo, skuša pred smrtjo
urediti svoje življenje: iz ljubezni do otrok se skuša
pobotati s psihološko nestabilno ženo, pomagati
pa želi tudi afriškim in kitajskim imigrantom, ki
jih uporablja za nezakonite posle. Toda zdi se, da
ves njegov trud le še povečuje agonijo in trpljenje
vseh vpletenih.
*Projekciji sledi diskusija, ki jo bosta vodila Vid
Ramšak, študent ekonomije in Klara Širca, zdravnica
pripravnica. Brezplačen vstop.
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Labodji spev britanskega
radikalnega filma
Goli (Naked)
Mike Leigh, VB, 1993, 35mm, 1.66, barvni, 131', sp
Jezen mladenič in sovražnik žensk pride iz Manche-
stra, kjer je posilil neko dekle, v London k prijateljici.
V neskončnih nočnih odisejadah po mestu se z
nenehnim blebetanjem in razpredanju o filozofiji
življenja spravi na vsakogar, ki mu pride naproti.
*Projekciji sledi predavanje Andreja Špraha.
**Brezplačne vstopnice.
21.00
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog
Glej in se čudi: sanjarjenje o povezanem svetu
(Lo and Behold: Reveries of the Connected World)
Werner Herzog, ZDA, 2016, DCP, 1.78, barvni, 98', svp
Werner Herzog se s sodobno tehnologijo druži
tako poredko, da nima niti mobilnega telefona,
kaj šele Facebookovega profila, pa vendar se z
enakim navdušenjem kot prej skrajnih pokrajin
zemeljske oble tokrat loti sveta sodobne pove-
zanosti – od otroških korakov svetovnega spleta
do mogočih scenarijev, ki se nam obetajo v pri-
hodnosti. Pred kamero povabi mnoga vodilna
imena tehnološke revolucije, od vizionarskega
podjetnika Elona Muska do zloglasnega hekerja
Kevina Mitnicka. Na svoji poti pa naleti tudi na
žrtve medmrežnih pasti in odkrije nenavadno
skupnost tehnopuščavnikov – ti so zavetje pred
elektromagnetnim valovanjem našli v senci ogro-
mnega teleskopa, ki lovi radijske valove iz globin
vesolja. Opremljen z značilno radovednostjo in
živahno domišljijo se Herzog odpravi na potovanje,
ki razkrije, kako je internet preoblikoval skoraj vse
vidike naših življenj.
14. 3. četrtek
19.00
Klasiki
Jaz pa tebi mamo (Y Tu Mamá También)
Alfonso Cuarón, Mehika/ZDA, 2001, 35mm, 1.85,
barvni, 107', sp
Julio (Gael García Bernal) in Tenoch (Diego Luna)
sta sedemnajstletnika, v življenjskem obdobju,
ko vsak dan določajo hormoni. Med popoldansko
družinsko zabavo srečata Louiso (Maribel Verdú),
osemindvajsetletno Španko, ki jo takoj začneta
osvajati in jo povabita na potovanje do skrivnostne
plaže, ki ji pravijo Boca del Cielo. V resnici sploh
ne vesta, kje je, kar pa sploh ni pomembno.
Pomembno je, da Louisa povabilo sprejme.
21.00
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog
Fata Morgana (Fata Morgana)
Werner Herzog, ZRN, 1971, DCP (posneto na 35mm),
1.37, barvni, 79', svp
Herzogov prvi celovečerni dokumentarni film, v
katerem se režiser odpravi v Afriko in s podobami
objektov realnosti razkriva njihovo metafizično bit
s sardoničnimi prizivi stvarjenja sveta. Režiserjev
prvotni namen je bil ustvariti fikcijo, zgodbo o ve-
soljcih s planeta Andromeda, vendar je po izredno
močnih podobah afriške pokrajine vse skupaj črtal, v
montaži pa osmislil s tridelno strukturo (Stvarjenje,
Raj, Zlata doba). Hipiji v zgodnjih sedemdesetih so si
Fata Morgano – tudi pod vplivom drog – predstavljali
kot »prvi evropski psihedelični film«, zaradi česar
se nekako enači s Kubrickovo Odisejo 2001 (1968),
deloma tudi zaradi glasbene podlage, ki vsebuje
vse od klasike in orgelskih koncertov do pesmi
Leonarda Cohena.
15. 3. petek
12.00
Teden možganov
Življenje drugih (Das Leben der Anderen)
Florian Henckel von Donnersmarck, Nemčija, 2006,
35mm, 2.35, barvni, 137’, sp
Pet let pred padcem berlinskega zidu spremljamo
zadnje vzdihljaje političnega sistema v Vzhodni
Nemčiji, kjer nihče ni varen pred zloglasno obvešče-
valno službo Stasi. Komisar Wiesler dobi navodilo,
naj prisluškuje znanemu gledališkemu režiserju in
njegovi spremljevalki, a počasi odkrije, da pravi vzrok
za nadzorovanje tiči povsem drugje.
*Projekciji sledi diskusija, ki jo bosta vodila Marko
Šanović, študent filozofije, in Matic Grešak, študent
socialne pedagogike. Brezplačen vstop.
19.00
Kultivator
Transilvanija (Transylvania)
Tony Gatlif, Francija, 2006, 35mm, 2.35, barvni,
103', sp
Zingarina (Asia Argento), mlado in uporno dekle, se
z zaščitniško prijateljico Marie (Amira Casar) odpravi
v Transilvanijo, da bi tam poiskala moškega, ki ga
ljubi. V neki vasi v osrčju Romunije, kjer poteka slavje
v čast Herodu, Zingarina končno najde glasbenika
Milana (Marco Castoldi). Toda med divjim poganskim
praznovanjem spozna, da je on ne ljubi. Preplavi jo
občutek osamljenosti. Zingarina se loči od Marie, ki
pomeni njeno vez s preteklostjo, in se preoblečena
v ciganko poda na brezciljno popotovanje po deželi.
Na svoji poti kmalu spozna skrivnostnega moškega,
Čangala (Birol Ünel), svobodnega samotarja, ki ni
vezan na nič in ki ga nič ne omejuje, ter ob njem
ponovno najde ljubezen.
21.00
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog
Dežela tišine in teme (Land des Schweigens und
der Dunkelheit)
Werner Herzog, ZRN, 1971, DCP (posneto na 16mm),
1.33, barvni, 85', svp
Herzogov dokumentarec o gluhih in slepih se osre-
dotoči na Fini Straubinger, žensko, ki svet okoli sebe
dojema z dotikom ali »ročno« abecedo. Fini je kot
najstnica najprej oslepela, nato še oglušela, pri 65
letih pa s svojo energijo povezuje brate in sestre v
usodi, pripravlja srečanja in poskuša navezati stik
s hujšimi primeri. Herzog se v drugi polovici filma
osredotoči na slepo-neme od rojstva; tem ljudem
je kakršnokoli sporazumevanje še bolj oteženo, saj
nimajo izhodiščne točke. Med njimi je npr. 22-letni
Vladimir, čigar oče nikdar ni poskrbel za sinovo
vzgojo, kar ga – tako Herzog – v usodi nedostopnosti
zbližuje s Kasparjem Hauserjem.
16. 3. sobota
19.15
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog
Mali Dieter mora leteti (Little Dieter Needs to Fly)
Werner Herzog, Nemčija/VB/Francija, 1997, DCP
(posneto na 16mm), 1.85, barvni, 80', svp
Herzog znova sredi neverjetnih pustolovščin: posnel
je portret in spomine Dietra Denglerja, Nemca, ki
mu po drugi svetovni vojni ni bilo usojeno postati
pilot; preselil se je v ZDA, dve leti lupil krompir v
vojski, nato pa so se mu končno uresničile sanje.
Postal je pilot, odposlan na misijo v jugovzhodno
Azijo (Laos), toda že na eni prvih misij leta 1966
so ga sestrelili in zajeli Vietkongovci. Ko je po več-
mesečnem mučenju in stradanju pobegnil, so ga
po nekajtedenskem tavanju po džungli čudežno
rešili Američani. Pri Herzogu se seveda postavlja
vprašanje, ali je zgodba v svoji neverjetnosti sploh
PROGRAM SLOVENSKE KINOTEKE – MAREC, APRIL 2019
resnična, na kar režiser odgovori, da je treba sanjam
preprosto verjeti – kot jim je verjel Dieter, ki je
vendarle poletel. Herzog se s postaranim pilotom
vrne na prizorišča v Aziji, kjer Dieter z Vietnamci
poustvari svojo agonijo in beg.
21.00
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog
Odmevi iz mračnega imperija (Echos aus einem
düsteren Reich)
Werner Herzog, Francija/Nemčija, 1990, DCP (posneto
na 16mm), 1.33, barvni, 91', svp
Dokumentarec o centralnoafriškem diktatorju Jeanu-
-Bédelu Bokassi (1921–1996), blaznežu, ki je leta 1966
vodil državni udar, prevzel oblast, uvedel diktaturo
in krščanstvo kot uradno religijo, pozneje prestopil
v islam, ukinil republiko in razglasil Srednjeafriško
cesarstvo, sebe pa za cesarja, menda prakticiral
kanibalizem, leta 1979 pa so ga politični nasprot-
niki vendarle strmoglavili. Zaradi francoske vojaške
preteklosti je v Franciji dobil politični azil, a se je leta
1984 vrnil v domovino, kjer so ga v spektakularnem
procesu najprej obsodili na smrt, nato pa na dosmrtno
ječo. Herzog Bokassovo zgodbo pripoveduje v času,
ko je diktator že gnil v zaporu, njegovo preteklost pa
raziskuje novinar Michael Goldsmith, ki ga je Bokassa
nekoč zaprl in skoraj obsodil na smrt. Večinoma o
diktatorju govorijo nekdanji podložniki, francoski
zgodovinarji, diktatorjevi odvetniki pa tudi kopica
njegovih potomcev in žena (menda jih je imel trinajst
in so mu rodile več kot petdeset otrok!); skratka, pred
nami je podobno bizaren dokumentarec o norem
trinogu, kot ga je v sedemdesetih letih o Idiju Aminu
Dadi posnel Barbet Schroeder.
17. 3. nedelja
17.00
Kinotečna matineja (7+)/In memoriam: Albert Finney
Annie
John Huston, ZDA, 1982, 35mm, 2.35, barvni, 128', sp
New York v času velike depresije. Življenje rdečelase
sirote Annie se čez noč obrne na glavo, ko se v siro-
tišnici pojavi predstavnica znanega industrijskega
mogotca in na presenečenje vseh prisotnih izrazi
mogotčevo željo, da bi malo navihanko posvojil.
Poteza, ki naj bi pomagala milijarderjevemu ugledu,
se kmalu prelevi v prisrčno pustolovščino, polno
preobratov in zimzelenih glasbenih točk. Priredba
priljubljenega stripa Harolda Graya in edini muzikal
v karieri Johna Hustona.
20.00
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog
Lekcije teme (Lektionen in Finsternis)
Werner Herzog, Francija/VB/Nemčija, 1992, DCP
(posneto na 16mm), 1.66, barvni, 52', svp
Herzog se je s kamero ponovno odpravil na krizno
območje, tokrat na naftna polja Kuvajta, ki jih je
vojska Sadama Huseina na begu pred Američani
med zalivsko vojno leta 1991 zažgala in povzročila
ogromno ekološko škodo. Goreče naftne vrelce
so gasili več mesecev, akcija pa je Herzogu služila
za kontemplativno elegijo, podloženo s klasično
glasbo, v kateri ob minimalnem dialogu, skoraj
zgolj s podobami, govori o minljivosti in človečnosti.
18. 3. ponedeljek
16.00
21. FDF
Mrtve duše (Dead Souls)
Wang Bing, Švica/Francija, 2018, DCP, 1.78, barvni,
495', ap
Wangov dokumentarec popisuje pričevanja nek-
danjih političnih zapornikov, ki jih je Maova oblast
konec petdesetih let pod obtožbo skrajno desničar-
skih dejavnosti začela pošiljati v kitajsko različico
gulagov. Destinacija obsojencev je bila provinca
Gansu v puščavi Gobi na severozahodu države, kjer
so hirali in umirali v t. i. zemljankah. Redki preživeli
so se po nekaj letih lahko vrnili v domače kraje
»prevzgojeni«, čeprav v zaporniškem programu ni
bilo nobenega prevzgojnega elementa, ljudje so v
blatu in pesku izključno umirali. Peščica preživelih
je politično rehabilitacijo doživela šele po Maovi
smrti na začetku osemdesetih let. Wang je od leta
2005 intervjuval tedaj 85- in večletne preživele
internirance, ki so spregovorili o grozljivih razmerah,
pomanjkanju vsega, nesmiselnih obtožbah, Maovi Sybille je ločena mati, ki opazuje, kako sin Samuel na popotovanje, da bi maščeval umorjenega očeta. A
fiksaciji, da je natanko pet odstotkov Kitajcev kon- drsi v nasilno in brezciljno življenje, bojuje pa se Toda Hal Tara po številnih dogodivščinah presenečen S
taminiranih z desničarskimi idejami in je v vsaki tudi s svojimi demoni. Zadnjo možnost za rešitev odkrije neprijetno resnico o svojem kraljestvu in najde A
skupnosti treba odstraniti teh pet odstotkov, ter o (zase in za sina) vidi v potovanju po podeželju Kir- ljubezen tam, kjer najmanj pričakuje. b
popolni otopelosti in brezbrižnosti kaznjencev do gizije. Sybille in Samuel se na dolgo pot odpravita F
umirajočih in smrti. na konjih in spoznavata veličastno, a tudi sovražno 19.00 n
okolje, tamkajšnje ljudi, nevarnosti, pa tudi nagrade. Festival frankofonskega filma d
Ekranizacija romana priznanega francoskega pisatelja Propad ameriškega imperija (La chute de l'empire s
Laurenta Mauvignierja nam skozi popotovanje s américain) (
pridihom vesterna vrne vero v družinske vezi. Denys Arcand, Kanada, 2018, DCP, 2.39, barvni, 127',
svp
20.00 36-letni intelektualec in doktor filozofije Pierre-Paul
Festival frankofonskega filma je za dostojno plačo primoran delati kot dostav- 2
Knjiga slik (Le livre d'image) ljavec. Nekega dne se pri dostavi pošiljke znajde K
Jean-Luc Godard, Švica/Francija, 2018, DCP, 1.78, sredi oboroženega ropa, ki pa se ponesreči. Znajde K
barvni, 84', sp se pred športnima torbama, polnima bankovcev. A
Se še spomnite, kako smo, dolgo tega, urili svoje Pierre-Paul se sooči z dilemo: naj ostane praznih b
misli? Navadno smo začeli s sanjami. Spraševali rok ali vzame denar in pobegne? Smešen in ganljiv N
smo se, kako se lahko v popolni temi v nas pojavijo razmislek o sodobni družbi, v kateri je denar postal k
19. 3. torek tako intenzivne barve. Z mehkim, tihim glasom. Ki je sveta vladar ter pri tem izrinil in zatrl vse prej po- o
govoril velike stvari. Presenetljive, globoke in natančne membne vrednote. j
17.00 reči. Podobe in besede. Kot nočna mora, zapisana na n
Študentska Kino-katedra nevihtni večer. Pod zahodnimi očmi. Izgubljeni raji. k
Lucy Vojna je tu. Jean-Luc Godard nas skozi kalejdoskopsko »
Luc Besson, Francija, 2014, 35mm, 2.35, barvni, zaporedje filmskih fragmentov popelje v kriptičen M
90', sp razmislek o stanju sodobnega sveta. a
Lucy (Scarlett Johansson), brezskrbno študentko i
na Tajvanu, partner prepriča, naj dostavi kovček 22. 3. petek o
njegovemu poslovnemu partnerju. Ob dostavi jo t
ugrabi neusmiljeni gospod Jang. Plačanci ji v dro- 19.00 p
bovje všijejo močno sintetično substanco, za katero Festival frankofonskega filma s
ji povedo, da bi jo ubila, če bi paketek začel puščati. Nočne ladje (Noćni brodovi)
Pošljejo jo na pot kot mulo, ki prenaša neprecenljivo Igor Mirković, Hrvaška/Slovenija/Srbija, 2012, DCP,
novo mamilo. Kemikalija začne pronicati v njeno 1.85, barvni, 101', sp
telo, ki se prične močno spreminjati. Lucy poskuša Helena in Jakov se srečata v domu za upokojence – 21.30 1
razumeti neverjetne spremembe, saj začenja čutiti na kraju, kjer se življenje konča. Toda med njima se Odprto platno: Premiera R
vse okoli sebe – prostor, zrak, vibracije, ljudi, celo nepričakovano vname ljubezen. Neke noči preskočita Domine O
težnost. Razvije nadčloveške sposobnosti, telepatijo, ograjo balkona in kot nekakšna 70-letna najstnika Ludvik Rodič, Slovenija, 2019, digitalni format, A
telekinezo in še vrsto neverjetnih zmogljivosti. pobegneta v noč. Na stotine zgodb pripoveduje o barvni, 29' b
*Film bo uvedel dr. Primož Krašovec, docent z Od- prvi ljubezni, Nočne ladje pa so zgodba o zadnji. Lana se po dolgotrajni odsotnosti sooči z realnostjo O
delka za sociologijo na Filozofski fakulteti. Projekciji Veterana Radko Polič in Ana Karić v tem nežnem in srednje šole, z napetimi odnosi med sovrstniki n
sledi razprava. zabavnem filmu ceste znova dokazujeta, da ljubezen ter s svojo identiteto in mestom v svetu. Prvenec o
ne pozna meja. režiserja Ludvika Rodiča, ki je nastal po scenari- p
21.00 stični predlogi Jana Medveda, ponuja pogled na O
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog 21.00 zapletenost odraščanja v sodobnem svetu, ki je A
Divje modro onostranstvo (The Wild Blue Yonder) Festival frankofonskega filma poln spletk, tekmovalnosti in pričakovanj. Hkrati 1
Werner Herzog, VB/ZDA/Francija/Nemčija, 2005, Homo Sapiens pa je to film o prijateljstvu, ki se lahko zgodi šele, O
35mm, 1.85, barvni/čb, 81', svp Nikolaus Geyrhalter, Avstrija, 2016, DCP, 1.85, barvni, ko vsi mostovi pogorijo. Film je nastal na pobudo i
Film sledi hipotetični predpostavki: skupina astro- 94’, bd entuziastične skupine mladih (skupina Secret s
navtov v vesoljskem plovilu kroži okoli Zemlje, ki je Film o končnosti in krhkosti človekovega obstoja, o project), ki so želeli opozoriti na različne oblike d
postala neprimerna za življenje. Vzrok za to ostaja koncu industrijske dobe in o tem, kaj pomeni biti medvrstniškega nasilja. o
nepojasnjen, naj gre za svetovno vojno, neustavljiv človek. Kaj bo ostalo od naših življenj, ko nas ne bo *Program je pripravila produkcija Hupa Brajdič r
izbruh nove bolezni, sevanje zaradi dokončne več? Prazni prostori, ruševine, mesta, ki jih prerašča v sodelovanju z javnim zavodom Mladi Zmaji. n
razgradnje ozonskega plašča ali kaj popolnoma vegetacija, razpadajoči asfalt: območja, na katerih Projekciji filma bo sledil pogovor z ustvarjalkami f
drugega. Vesoljska posadka mora najti prijaznejše prebivamo, četudi je človeštvo izginilo. Zdaj zapu- in ustvarjalci. **Brezplačen vstop N
domovanje nekje v vesolju, zato izstrelijo sondo ščeni in razpadajoči prostori, ki smo jih pred toliko
Galileo, ki posadki posreduje zelo skrb vzbujajoče leti vzeli naravi, ji bodo postopoma spet pripadali. 25. 3. ponedeljek 2
podatke. Galileo mora nato opraviti samomorilsko Oda človeštvu po enem izmed mogočih scenarijev V
nalogo. Herzogova znanstvenofantastična pravljica prihodnosti želi izostriti pogled na tukaj in zdaj, na Kinoteka je zaprta. V
s pomočjo nenavadne glasbe in slike ustvarja do- naše zavedanje sedanjosti. o
mišljijski scenarij, ki nas skozi angažiran podtekst 26. 3. torek s
opozarja, naj varujemo svoje najdragocenejše in b
nezamenljivo »imetje« – svoj planet. 19.00 J
Večer SFA: V počastitev Prešernovega nagrajenca U
20. 3. sreda Filipa Robarja Dorina
Ovni in mamuti
19.00 Filip Robar Dorin, Slovenija (Jugoslavija), 1985, 35mm,
21. FDF/Retrospektiva: Werner Herzog 1.66, barvni, 84' 1
Moj najljubši sovražnik (Mein liebster Feind - Dokumentarno-igrani preplet treh zgodb; duhovita, K
Klaus Kinski) ostro kritična in preroška farsa o slovenski ksenofobiji Š
Werner Herzog, Nemčija/VB/ZDA, 1999, DCP (po- in »problemih«, ki jih imajo zadrgnjeni staroselci s M
sneto na 16mm), 1.66, čb/barvni, 95', svp tujimi priseljenci. Eden nespornih vrhuncev slovenske b
Ko govorimo o Wernerju Herzogu, govorimo tudi kinematografije. I
o Klausu Kinskem, igralcu, ki je nastopil v petih 23. 3. sobota *V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri d
Herzogovih filmih (Aguirre, Nosferatu, Woyzeck, Arhivu RS in Slovenskim filmskim centrom. R
Fitzcarraldo, Cobra Verde). Da je Herzog človek na 20.00 p
robu norosti, zgovorno pričajo njegovi številni filmi, 22. pripovedovalski festival: Pijani zajec 21.00 p
in da je bil nor Kinski, pričajo neskončni prepiri na "Kako da nisi šla gor k zajcu?" Retrospektiva: Andrej Zdravič - POPOTOVANJA k
snemanjih, grožnje in impulzivni odhodi s snemalnih "He, saj sem šla: je pijan, pijan ko čep!" Sunhopsoon l
prizorišč. O dokumentarcu vse pove že naslov. Herzog Zgodbo o tem, kako je zajec preživel božič, je Milku Andrej Zdravič, ZDA, 1976, DigiBeta (posneto na i
naniza številne anekdote, razkrije njuno dolgoletno Matičetovemu pred več kot 50 leti povedala Rezijanka 16mm), barvni, zvočni, 7', bd
poznanstvo še pred prvim skupnim filmom, najve- Dorina Čúnkina. S pomočjo njegovega prevoda v Glej torek, 5. 3., ob 21.30. 2
čjo vrednost pa predstavljajo redki dokumentirani slovenski jezik je dobila svoje mesto v priljubljeni Breath (Dih) I
prepiri, med katerimi je legendaren tisti s snemanja zbirki Zverinice iz Rezije, a je, ker bolj nagovarja Andrej Zdravič, ZDA, 1976, 16mm, čb, zvočni, 7', bd K
Fitzcarralda v amazonski džungli. Herzogov namen ni odrasle kot otroke, redkeje kot druge zašla še v kak Glej torek, 5. 3., ob 21.30. Z
bil predstaviti Kinskega kot pošast, labilno osebnost drug medij. David Krančan se je risanja stripa po tej Venezia b
in skrajnega egocentrika, ki je samega sebe videl zgodbi lotil raziskovalno. Obiskal je Rezijo, poiskal Andrej Zdravič, ZDA, 1976–1981, 16mm, barvni, I
kot božanstvo, temveč predvsem osvetliti dragocene Dorino Čúnkino in pijanemu zajcu nadel stripovsko zvočni, 7', bd s
trenutke, ko se je vedel kot normalna osebnost. podobo, ki je ob izidu leta 2015 na Slovenskem V Benetke sem nekega deževnega oktobrskega dne p
Takšnega Kinskega se Herzog tudi najraje spominja. knjižnem sejmu dobila nagrado za najlepši slovenski priplul z ladjo. Mesto duhov v vodi. (AZ) b
strip. Ob letošnji Matičetovi obletnici bo strip doživel Airborne p
21.00 ponatis in svežo odrsko interpretacijo v sožitju treh Andrej Zdravič, ZDA, 1987, DigiBeta (posneto na n
Klasiki medijev: skozi pripoved Roka Kušlana, ilustracijo 16mm), barvni, zvočni, 10', bd z
Ženska, ki poje (Incendies) Davida Krančana in glasbo Andreja Fona. Prvič bomo V Airborne odskočimo visoko v ozračje v kabini *
Denis Villeneuve, Kanada/Francija, 2010, 35mm, lahko javno prisluhnili tudi dragocenemu posnetku reaktivnega letala. Film je destilat okrog 70 poletov
1.85, barvni, 131', sp pripovedovanja Dorine Čúnkine. čez Evropo, z naglimi spremembami svetlobe in
Pretresljiva družinska drama o bratu in sestri, ki se *Dogodek v sodelovanju Slovenske kinoteke s Pripo- vremenskih razmer. (AZ)
v iskanju svojih korenin podata na nemirni Bližnji vedovalskim festivalom, Zavodom Homo Narrans, Kres
vzhod in tako izpolnita materino poslednjo željo. revijo Stripburger/Forum Ljubljana in Inštitutom za Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija (Jugoslavija), 1978–
Poetično pričevanje o neizbrisni dediščini nasilja narodopisje ZRC SAZU. 1987, DigiBeta (posneto na 16mm), barvni, zvočni,
in neizmerni moči ljubezni. Kanadski kandidat za **Cena vstopnice izjemoma 5 EUR. 5', bd
tujejezičnega oskarja, posnet po uspešni istoimenski Kres je iskriv intimen film, ki slavi družinsko srečanje
igri Wajdija Mouawada. 24. 3. nedelja in magijo ognja. Plameni osvetljujejo žareče obraze
– trenutek radosti in miru. (AZ)
21. 3. četrtek 17.00 Restless
Kinotečna matineja (14+)/22. pripovedovalski festival Andrej Zdravič, ZDA, 1987, HD (posneto na 16mm),
18.00 Niti (Strings) barvni, zvočni, 11', bd 2
Festival frankofonskega filma Anders Rønnow Klarlund, Danska/Švedska/Norveška/ Islandija, dežela prostranstev v nenehnem nas- K
Naprej (Continuer) VB, 2004, 35mm, 2.35, barvni, 92', sp tajanju, kar se kaže v vročih vrelcih, izbruhih pare P
Joachim Lafosse, Belgija/Francija, 2018, DCP, 2.35, Mitološka zgodba, prikazana s pomočjo lutk, govori in gejzirih ... Restless evocira moč in mističnost te A
barvni, 84', sp o Halu Tari, sinu preminulega kralja, ki se odpravi mlade zemlje. (AZ) 3

Air Trio: In The Clouds (V oblakih), The Prismatic
Sky (Prizmatično nebo), Rain Veils (Dežne tančice)
Andrej Zdravič, ZDA, 1985, HD (posneto na 16mm),
barvni, zvočni, 18', bd
Film predstavlja člane družine bežečih oblakov, ve-
nec optičnih pojavov in življenski ciklus – zgodbo o
deževnih oblakih. Air Trio je povabilo gledalcu, da se
sam poda na raziskovanje tega velikega prostranstva.
(AZ) Zlobna lisica, ki je v grob spravila že njegovega uči-
27. 3. sreda
20.00
Klasiki
Kralji in kraljica (Rois et reine)
Arnaud Desplechin, Francija 2004, 35mm, 2.35,
barvni, 153', sp
Nora (Emmanuelle Devos), trgovka z umetninami,
ki se je nekoč poročila s truplom, da bi njen sin imel
očeta, izve, da njen oče (Maurice Garrel) umira, kar
jo zbliža z Ismaelom (Mathieu Amalric), njenim
nekdanjim ljubimcem, sicer maničnim violinistom,
ki so ga – na sestrino željo – hospitalizirali.
»Kralji in kraljica, epos Arnauda Desplechina (Straža,
Moje seksualno življenje), nepredvidljivega francoskega
auteurja, lepo pokaže, da so ljubezen in drugi intenzivni
intimni odnosi nekaj, kar ljudi izčrpa, požre in klinično
obnori, toda sam film obenem izčrpa, požre in obnori
tudi vse tisto, s čimer se hrani – antično tragedijo,
popkulturo, art film, soap opero in cinefilijo. Film, ki
se gleda kot roman.« Marcel Štefančič, jr.
28. 3. četrtek
19.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - OCEANSKI OBREDI
Obon
Andrej Zdravič, ZDA, 2001, HD (posneto na 16mm),
barvni, zvočni, 6'30'', bd
Obon je budistični obred v čast prednikom, posnet
na havajskem otoku Oahu. Svečni lampijončki igrivo
odpotujejo z oseko na odprti ocean in vodijo duše
prednikov na njihovi poti v širni kozmos. (AZ)
Ocean Beat
Andrej Zdravič, ZDA/Nemčija, 1990, HD (posneto na
16mm), barvni, zvočni, 60', bd
Ocean Beat je plod moje želje, da bi bolje razumel
in doumel velike sile narave in sporočilo, ki ga te
sile prinašajo človeštvu. Ocean me fascinira: zdi se,
da njegovi ritmi in večno menjajoča se razpoloženja
odražajo dihanje notranjih prostranstev. To je študija
ritma, napetosti in sproščanja, vztrajnosti in intimne
neskončnosti časa. Film je bil posnet na obalah Kali-
fornije, v zalivu Glacier Bay na Aljaski in v Volcanoes
National Parku na Havajih. (AZ)
21.00
Večer Društva slovenskih režiserjev: Režiserji v dialogu
Večeri DSR z naslovom Režiserji v dialogu se odvijajo v
obliki pronicljivega dialoga med udeleženci. Tokratno
srečanje bomo posvetili zvoku pri filmu. Sogovornika
bosta režiserka Sonja Prosenc in oblikovalec zvoka
Julij Zornik, pogovor bo usmerjala kolegica režiserka
Urša Menart. Brezplačen vstop.
29. 3. petek
19.00
Kultivator
Škrlatne reke (Les rivières pourpres)
Mathieu Kassovitz, Francija, 2000, 35mm, 2.35,
barvni, 106', sp
Istega dne sta na razdalji 300 kilometrov dva policista
dobila zelo posebna primera. Pierre Niemans (Jean
Reno), ki ima nezmotljiv instinkt za zločinska dejanja,
potuje v Guernon, univerzitetno mesto visoko v Al-
pah, kjer se je zgodil umor. Njegov mladi vročekrvni
kolega Max Kerkerian (Vincent Cassel) pa raje dela na
lastno pest in po svojih metodah. Film je posnet po
istoimenskem romanu Jeana-Christopha Grangéja.
21.00
In memoriam: Ivo Gregurević
Kosec (Kosac)
Zvonimir Jurić, Hrvaška/Slovenija, 2014, DCP, 2.35,
barvni, 98', sp
Ivo (Ivo Gregurević), delavec v slavonskem kmetij-
skem kombinatu, najraje dela ponoči. Neke noči mu
pot prekrižajo ženska, ki je na samotni cesti ostala
brez bencina, delavec na bencinski črpalki in lokalni
policist. Tri zgodbe, ki se zgodijo v eni sami usodni
noči, postopoma razkrijejo podobo človeka, ki ostaja
zaznamovan s svojo preteklostjo.
*Brezplačne vstopnice.
30. 3. sobota
20.00
Klasiki
Prežeči tiger, skriti zmaj (Wo hu cang long)
Ang Lee, Tajvan/Hongkong/Kitajska/ZDA, 2000,
35mm, 2.35, barvni, 120', sp
Naslov se nanaša na star kitajski pregovor, ki opisuje
prostor, kjer nič ni tako, kot je videti na prvi pogled;
prostor, v katerem domujejo junaki, okrog katerih se
pletejo legende. Li Mu Bai je prekaljen in znamenit
mečevalec, ki lepega dne odloži svoje orožje, sta-
rodavni meč Zelena usoda, da bi se lahko posvetil
neizpolnjeni ljubezni, ki jo goji do plemenite bojevnice
Yu Shu Lien. Načrte mu prekriža zagrizena sovražnica
telja. Štrene nepovratno zameša mlada pustolovka,
princesa Jen, nihajoča med dobrim, zlom, strastno
ljubeznijo do puščavskega razbojnika in kraljevsko
poroko. Razkošna metafizična pravljica.
31. 3. nedelja
17.00
Kinotečna matineja (7+)
E. T. – Vesoljček (E. T. the Extra-Terrestrial)
Steven Spielberg, ZDA, 1982/2002, 35mm, 1.85,
118', sp
Skupino vesoljskih botanikov med nočnim izletom
na Zemlji zaloti ameriška vladna agencija. Vesoljčki v
naglici pozabijo enega svojih na planetu, ki do tujih
bitij ne kaže naklonjenosti. Izgubljenega vesoljčka
za svojega vzame skupina otrok. Skupaj iščejo na-
čin, kako bi prijaznega in neverjetnega obiskovalca
spravili nazaj domov.
20.00
Klasiki
Strti cvetovi (Broken Flowers)
Jim Jarmusch, ZDA/Francija, 2005, 35mm, 1.85,
barvni, 104', sp
Vztrajnega samca Dona (Bill Murray) je zapustila
ljubimka Sherry (Julie Delpy), zato se spet prepusti
osamljenosti in samostojnim odločitvam. Nekega
dne prejme skrivnostno rožnato pismo: ena izmed
nekdanjih punc mu sporoči, da ima sina – ki morda
išče očeta. Don se na pobudo prijatelja, amaterskega
detektiva Winstona (Jeffrey Wright), odloči razvozlati
uganko. Obišče štiri nekdanje ljubezni (Frances Conroy,
Jessica Lange, Sharon Stone in Tilda Swinton). Nena-
povedani obiski izjemnih žensk so polni presenečenj,
saj se mora Don nenadoma spopasti s preteklostjo
in hkrati s sedanjostjo.
1. 4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
2. 4. torek
19.00
Večer SFA: Med vodami
Vode odtekajo ponoči
Ernest Adamič, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 35mm,
barvni, 10'
Lepotica Šara
Sava Popović, Slovenija (Jugoslavija), 1964, 35mm,
barvni, 12', shp
Vode nam bodo pokorne
Ernest Adamič, Slovenija (Jugoslavija), 1949, 35mm,
čb, 29'
Malo potepanje
Ernest Adamič, Slovenija (Jugoslavija), 1964, 35mm,
barvni, 10'
Lena reka
Vito Lemež, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm,
barvni, 9'
*Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Ar-
hivu RS.
21.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - BALET REKE
Riverglass – V steklu reke (Balet reke v štirih letnih
časih)
Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija, 1997, HD (posneto na
Hi8 video format), barvni, zvočni, 41', bd
Glej petek, 1. 3., ob 20.00.
3. 4. sreda
17.00
Kino-katedra za pedagoge: Spektakelska kritika
nacizma
Lili Marleen
Rainer Werner Fassbinder, ZRN, 1980, 35mm, 1.66,
barvni, 120', shp, svp
Zürich, leto 1938. Nemška državljanka Willie (Hanna
Schygulla) precej neuspešno nastopa kot pevka v ne-
kem baru in živi v ljubezenskem razmerju s švicarskim
glasbenikom Robertom Mendelssonom (Giancarlo
Giannini), ki ima pred seboj veliko kariero – njuno
srečo pa bo razdrla vojna. Robertov oče (Mel Ferrer)
vodi judovsko organizacijo, ki tihotapi ogrožene Jude
iz Nemčije. Robert skrbi za zvezo v Münchnu, preko
katere prihajajo ponarejeni dokumenti in dragocena
lastnina; nekega dne vzame na pot v München Willie.
PROGRAM SLOVENSKE KINOTEKE – MAREC, APRIL 2019
Oče, ki nasprotuje sinovi zvezi z Nemko, medtem
pri oblasteh doseže, da Willie ne spustijo več v Švi-
co – na meji se ljubimca poslovita. Willie ostane v
Nemčiji, kjer zaslovi kot velika zvezda nemškega rajha,
vendar skrivaj sodeluje z odporniškim gibanjem.
Radio Beograd vsak večer tri minute pred deseto
zavrti njeno izvedbo Lili Marleen – in te tri minute
orožje molči na obeh straneh fronte. Lili Marleen je
vohunska fikcija, ki melodramsko podvaja z vložkom
realnega. Kar je morda tudi najmočnejša poteza tega
Fassbinderjevega filma: da ni kar naprej razkazoval
grozljive resnice vojne, marveč jo je pretihotapil z
ljubezensko fikcijo.
*Projekciji sledi predavanje Andreja Špraha.
**Brezplačne vstopnice.
21.00
Kultivator
Kozmopolis (Cosmopolis)
David Cronenberg, Francija/Kanada/Portugalska/
Italija, 2012, 35mm, 1.85, barvni, 108', sp
V New Yorku vre. Obdobje kapitalizma se izteka. Eric
Packer (Robert Pattison), zlati deček iz krogov viso-
kih financ, sede v belo limuzino. Medtem ko obisk
predsednika ZDA paralizira celoten Manhattan, ima
Packer zgolj en cilj: striženje las na drugem koncu
mesta. Dan teče po svojih tirnicah, kaos je vse večji,
Packer pa lahko zgolj opazuje, kako se mu lastni
imperij seseda pred očmi. Cronenbergova mojstrska
predelava preroškega romana Dona DeLilla ponuja
srhljivo trezno avtopsijo »enega odstotka« ter razgrne
temačno vizijo sveta, v katerem denar, seks in življenje
naglo izgubljajo svojo vrednost.
4. 4. četrtek
19.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - FILMSKI DOKUMENTI
Richard Serra at Oliver Ranch
Andrej Zdravič, ZDA, 1994, BetaSP, barvni, zvočni,
20', bp
Portret vrhunskega kiparja in postavitev njegove
skulpture na ranču Oliver v Kaliforniji.
Narava in Mesto
Andrej Zdravič, Slovenija, 2006, HD, barvni, zvočni,
15'40'', bd
Poljudnoznanstven umetniški film o geološki, geo-
grafski in demografski evoluciji Ljubljane.
Tokyo Tsukiji
Andrej Zdravič, ZDA, 1994, HD (BetaSP), barvni,
zvočni, 12'45'', bd
Spontano srečanje s Tsukijijem, največjo ribjo tržnico
na svetu ... Tu zaznamo prefinjen občutek za pripravo
rib, ki vzbudi razmišljanja o vedno večji požrešnosti
človeka in pojemajoči radodarnosti oceana. (AZ)
Dokumenti o video in filmskih instalacijah Andreja
Zdraviča 1992–2017
Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija, 2017, HD, barvni,
zvočni, 17'
Delhi Phenomena
3-ekranska filmska instalacija, New Delhi, 2008
Water Waves – Time Horizon (Časovno obzorje)
7-kanalna HD instalacija, San Francisco Explorato-
rium, 1992–2013
Ocean Lava – Time Horizon
8-kanalna Laserdisc instalacija, Beneški bienale, 1999
Skrivnosti Soče – Časovno obzorje
8-kanalna Laserdisc stalna instalacija, TNP center,
Dom Trenta, 1995
Gozd Triptih
3-kanalna HD stalna instalacija, Dom Trenta, 2011
Ocean Cantos
3-ekranska filmska instalacija, Berlin, 2017
21.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - PONOVITVE
(IZBOR FILMOV AZ)
Airborne
Andrej Zdravič, ZDA, 1987, DigiBeta (posneto na
16mm), barvni, zvočni, 10', bd
Glej torek, 26. 3., ob 21.00.
Kres
Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija (Jugoslavija),
1978/1987, DigiBeta (posneto na 16mm), barvni,
zvočni, 5', bd
Glej torek, 26. 3., ob 21.00.
Air Trio – The Prismatic Sky (Prizmatično nebo)
Andrej Zdravič, ZDA, 1985, HD (posneto na 16mm),
barvni, zvočni, 6', bd
Glej torek, 26. 3., ob 21.00.
Restless
Andrej Zdravič, ZDA, 1987, HD (posneto na 16mm),
barvni, zvočni, 11', bd
Glej torek, 26. 3., ob 21.00.
Obon
Andrej Zdravič, ZDA, 2001, HD (posneto na 16mm),
barvni, zvočni, 6'30'', bd
Glej četrtek, 28. 3., ob 19.00.
Origin (Izvor)
Andrej Zdravič, ZDA/Slovenija, 2001, HD (posneto
na 16mm), barvni, zvočni, 24', bd
Glej petek, 1. 3., ob 20.00.
Heartbeat (Utrip srca)
Andrej Zdravič, Slovenija/Nizozemska, 2000, HD (po-
sneto na 16mm in video), čb/barvni, zvočni, 9'30'', bd
Glej petek, 1. 3., ob 20.00.
5. 4. petek
19.00
Animateka/Nova svetloba
Vitez Janoš (János vitéz)
Marcell Jankovics, Madžarska, 1973, DCP (posneto
na 35mm), 1.37, barvni, 74', ap
Razburljive dogodivščine pastirčka Janoša, ki po-
begne iz rodne vasi in se pridruži skupini huzarjev
v boju proti Turkom. Po mnogih dogodivščinah
in bojih z razbojniki, velikani in čarovnicami se
mora junaški fant odločiti, ali bo zasedel francoski
prestol ali se bo vrnil k ljubljeni Iluški. Barvit vizu-
alen svet filma se spogleduje s secesijo, popartom
in madžarsko dekorativno ljudsko umetnostjo.
Halucinatorne podobe in psihedelična pripoved
filma ceste močno spominjata na kultni film Ru-
mena podmornica (Yellow Submarine, 1968). Vitez
Janoš je prvi madžarski celovečerni animirani film,
nastal je ob 150. obletnici rojstva Sándorja Petőfija
in temelji na pesnikovi znameniti epski pesnitvi z
istim naslovom. Marcell Jankovics je avtor števil-
nih slavnih animacij, ki odsevajo njegovo globoko
naklonjenost folklori in mitologiji.
21.00
Retrospektiva: Andrej Zdravič - OCEAN CANTOS
Ocean Cantos – projekcija prvih desetih dokončanih
filmov Organicism (Organicizem), 8’; Horizons (Ho-
rizonti), 12’3’’; Sand's Journey (Popotovanje peska),
11’30”; Ripples (Valovanja), 7’; Waves Lace (Čipke
valov), 7’30”; Sea Manes I (Morske grive I), 6’20”;
Ancient Shore (Pradavna obala), 7’45”; Glimmering
(Svetlikanja), 6’30”; Sea Manes II (Morske grive II),
9’; Sea Manes III (Morske grive III), 6’2’’
Andrej Zdravič, Slovenija, 2017/2018, HD, barvni,
zvočni, 90', bd
Ocean Cantos je nadaljevanje mojega raziskovanja
oceana in je zasnovan kot razvijajoč se ciklus kratkih
filmskih študij dinamike, veličastnih lepot in moči
oceana. To so izkustveni filmi, v katerih je protagonist
narava sama. Opus že sedaj obsega gradiva, ki sem jih
posnel na obalah Kalifornije (Pacifika) in Kantabrijskega
morja (Atlantika) severne Španije, 2013–2015. (AZ)
6. 4. sobota
19.00
Klasiki
Farinelli (Farinelli: Il castrato)
Gérard Corbiau, Belgija/Francija/Italija, 1994, 35mm,
1.85, barvni, 110', sp
Film temelji na biografiji Carla Broschija, znanega
kot Farinelli, ki so ga kot mladega fanta kastrirali,
da bi ohranil svoj visoki, angelski glas. Po težaškem
urjenju in trdem delu postane izjemen in cenjen
pevec, eden najznamenitejših opernih pevcev 18.
stoletja. Film se v veliki meri osredotoči na Farinellijev
odnos z bratom; na začetku kariere je namreč Fari-
nelli po očetovem navodilu pel samo pesmi svojega
povprečno nadarjenega brata, ki so Farinellijevemu
talentu zgolj prirezale krila.
21.30
Kultivator
Štoparski vodnik po galaksiji (The Hitchhiker's Guide
to the Galaxy)
Garth Jennings, ZDA/Velika Britanija, 2005, 35mm,
2.35, barvni, 109', sp
Na začetku je bilo ustvarjeno vesolje. To je povzročilo
veliko hude krvi in na splošno velja za zelo slabo
potezo. O tem se prepriča tudi Arthur Dent (Martin
Freeman), ko ga nekega jutra zbudijo buldožerji, ki
mu zaradi nove avtoceste nameravajo hišo zravnati
s tlemi. Za nameček ugotovi, da je njegov najboljši
prijatelj Ford (Mos Def) nezemljan in da bodo v res-
nici njegovo hišo, skupaj z vsem planetom Zemlja,
pravzaprav demolirali Vogoni, ki potrebujejo traso
za galaktično avtocesto. A brez panike, Dent in Ford
z brisačo v roki in iztegnjenim palcem zaplavata po
galaksiji, kjer srečata vse kultne figure iz istoimen-
skega romana Douglasa Adamsa.
7. 4. nedelja
17.00
Kinotečna matineja (7+)/Animateka
Asterix proti Cezarju (Astérix et la surprise de César)
Paul Brizzi, Gaëtan Brizzi, Belgija/ZDA, 1985, 35mm,
1.66, barvni, 79', sp
Obelix se zaljubi v prelepo Panaceo, ki pa je že oddana.
Pogled na lepotico in njenega zaročenca pogumnemu
Galcu stre srce. A ko Panaceo in njenega ljubljenega
zajamejo Rimljani, se Asterix in Obelix podata v
reševalno akcijo. Četrta ekranizacija serije stripov o
Asterixu in Obelixu.
19.00
Klasiki
Lepota po ameriško (American Beauty)
Sam Mendes, ZDA, 1999, 35mm, 2.35, barvni, 122', sp
Družinski oče (Kevin Spacey) se spopada z akutnim
primerom krize srednjih let, ki jo jasnijo le občasni
cinični prebliski. Njegova izvotljena in obupana žena
PROGRAM SLOVENSKE KINOTEKE – MAREC, APRIL 2019
(Annette Bening) svoje življenje posveča ohranjanju
brezhibnega nasmeška, njuno hčer (Thora Birch) pa
pesti pomanjkanje samozavesti in nenehna depresija.
Družbo jim dela še militanten in povsem razčlovečen
sosed, ki do onemoglosti ustrahuje ženo in sina,
obsedenega z dokumentiranjem lepote v predmestni
kaluži. Občutljiva pripoved o mračnih plateh ame-
riške družine, o naravi in ceni prave lepote v družbi,
obsedeni z videzom.
8. 4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
9. 4. torek
6. Festival žanrskega filma Kurja polt
*Natančen festivalski urnik bo objavljen pozneje. Za
podrobne informacije spremljajte spletni strani www.
kurjapolt.org in www.kinoteka.si.
10. 4. sreda
6. Festival žanrskega filma Kurja polt
*Natančen festivalski urnik bo objavljen pozneje.
Za podrobne informacije spremljajte spletni strani.
20.00
Klasiki
Ninočka (Ninotchka)
Ernst Lubitsch, ZDA, 1939, 16mm, 1.37, čb, 100', svp
Trojica sovjetskih delegatov odpotuje v Pariz prodat
podržavljene dragulje, da bi z izkupičkom pregnala
lakoto iz domovine, ki se šibi pod nesmiselnimi
petletkami. Za dragulji se peha tudi grof, ljubček
nekdanje lastnice nakita. Grofu uspe v kratkem času
preobraziti trojko revolucionarjev v krvoločne kapi-
taliste, ki mislijo le še na lasten dobiček. Iz Moskve
zato pripotuje še posebna odposlanka, smrtno resna
in ledeno hladna politkomisarka Ninočka (Greta
Garbo), ki na grofovo zapeljevanje odgovarja z za-
drtim prepričanjem, da ljubezen ni nič drugega kot
kemična reakcija. Film so v času nastanka oglaševali
s hudomušnim vabilom: Garbo se smeji!
11. 4. četrtek
6. Festival žanrskega filma Kurja polt
*Natančen festivalski urnik bo objavljen pozneje. Za
podrobne informacije spremljajte spletni strani www.
kurjapolt.org in www.kinoteka.si.
12. 4. petek
20.00
Klasiki
Zgodba iz Bronxa (A Bronx Tale)
Robert De Niro, ZDA, 1993, 35mm, 1.85, barvni,
121', sp
New York leta 1960. Deček Calogero (Francis Capra,
Lillo Brancato) odrašča v delavski družini italijansega
porekla. Njegov oče Lorenzo (Robert De Niro) dela kot
voznik avtobusa in s ponosom zavrača kakršenkoli
stik z nepoštenim načinom zaslužka. Čeprav ima
Calogero rad očeta, na skrivaj občuduje lokalnega
mafijca Sonnyja (Chazz Palminteri), glavnega človeka
v četrti, ki se ga vsi bojijo. Ko nekoč Sonny na ulici
ubije človeka, ga mali Calogero, ki je edina priča
umora, ne izda policiji. S tem si pridobi Sonnyjevo
hvaležnost in spoštovanje in gangster ga vzame
pod svoje okrilje. Oče Lorenzo seveda nasprotuje
temu prijateljstvu in si krčevito prizadeva, da bi
sinu preprečil mafijski način življenja.
13. 4. sobota
6. Festival žanrskega filma Kurja polt
*Natančen festivalski urnik bo objavljen pozneje.
Za podrobne informacije spremljajte spletni strani.
14. 4. nedelja
6. Festival žanrskega filma Kurja polt
*Natančen festivalski urnik bo objavljen pozneje.
Za podrobne informacije spremljajte spletni strani.
15. 4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
16. 4. torek
18.00
Večer SFA: Kratki filmi Milana Ljubića
Štafeta mladosti
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1962, 35mm,
čb, 12'
Orden
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1968, 35mm,
barvni, 12'
Kazenski zakonik člen 188
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm,
čb, 13'
Brezje
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1969, 35mm,
čb, 10'
Portret meniha
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1970, 35mm,
barvni, 12'
Soseska
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1976, 35mm,
barvni, 12'
V službi socializma in boga
Milan Ljubić, Slovenija (Jugoslavija), 1979, 35mm,
barvni, 13'
*Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu RS.
20.00
Kino Ekran
Jezdec (The Rider)
Chloé Zhao, ZDA, 2017, DCP, 2.35, barvni, 104', svp
Mlad kavboj Brady Blackburn je bil nekoč vzhajajoča
zvezda rodea, vendar mora po hudi poškodbi glave
opustiti upanje, da bo še kdaj jezdil konja. V starosel-
skem rezervatu v Južni Dakoti se sooča s psihološkimi
in čustvenimi posledicami nesreče. Namesto v družbi
svojih starih prijateljev čas preživlja z bikoborcem
Lanom, ki je prav tako utrpel hudo poškodbo. Ko
od nesreče mine nekaj časa, Brady ne zdrži več brez
konj in se vrne k rodeu. Zdaj se bo moral dokončno
odločiti, ali bo nadaljeval zdravljenje v krogu družine
ali pa bo tvegal vse, da ohrani identiteto kavboja.
Drama o spreminjajočem se obrazu ameriškega
podeželja, ki s pomočjo igralske zasedbe resničnih
kavbojev poda svež pogled na vestern.
*Film bosta uvedli Ana Šturm in Sanja Struna, projekciji
sledi razprava. V sodelovanju z revijo Ekran.
17. 4. sreda
20.00
Boris Cavazza 80!
Kormoran
Anton Tomašič, Slovenija (Jugoslavija), 1986, 35mm,
1.66, barvni, 86'
Mornar Maks (Boris Cavazza) zaradi pijančevanja
izgubi službo na ladji. V pristanišču sreča lahkoživko
Muki (Barbara Lapajne) in se z njo odpravi domov,
kjer ga pričakajo mama (Mila Kačič), sestra Milena
(Milena Zupančič), sin Zoran (Igor Samobor) in
majhen nečak. V družini vladajo napeti odnosi, saj
je Zoran brezposeln, Milena samohranilka, Maks
pa se vse bolj vdaja alkoholu. Sodobna drama o
destruktivnem alkoholiku.
*V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri
Arhivu RS, Društvom slovenskih režiserjev, Društvom
slovenskih avdiovizualnih igralcev in Združenjem
filmskih snemalcev Slovenije.
18. 4. četrtek
19.00
D-day: dan za dokumentarec/Ob razstavi Živeti sanje.
Stoletnica Petra Florjančiča
Zgodba gospoda P. F.
Karpo Godina, Slovenija, 2002, 35mm, 1.37, barvni, 90'
Skrivnostni, šarmantni gospod P. F., protagonist tega
celovečernega dokumentarnega filma, je športnik,
izumitelj, lastnik prek 400 patentov in svetovljan, ki
mu življenje v mondenih evropskih središčih ni bilo
tuje. Izumiteljstvo je zaznamovalo njegovo življenjsko
pot. Njegova zvedavost in svetovljanski duh sta ga
kmalu zvabila v Švico, kjer je šele zares zaživel. Hitro
se je znašel med evropsko bogataško smetano, ki ga
je sprejela za svojega. Bil je milijonar, ki so ga imeli
za milijarderja in je tudi živel kot milijarder.
*Projekcija v sodelovanju s Slovenskim filmskim
centrom, je del razstave Živeti sanje. Stoletnica Pe-
tra Florjančiča, ki je do 25 . marca 2019 na ogled v
Festivalni dvorani na Bledu.
**Razstava obeležuje 100. obletnico rojstva po-
membnega slovenskega izumitelja Petra Florjančiča.
Razstavo so pripravili v Tehniškem muzeju Slovenije
v sodelovanju z Uradom RS za intelektualno lastnino
in Zavodom za kulturo Bled.
21.00
Kultivator
Nepovratno (Irréversible)
Gaspar Noé, Francija, 2002, 35mm, 2.35, barvni, 97', sp
Film se začne tam, kjer se zgodba konča: z obračunom
v gejevskem nočnem klubu Rectum, kamor prideta
razjarjena Marcus (Vincent Cassel) in Pierre (Albert
Dupontel), da bi našla posiljevalca svojega dekleta Alex
(Monica Bellucci). Alex je Pierrova nekdanja in Marcu-
sova zdajšnja punca, zato sta oba enako emocionalno
motivirana. Noé nas potem v desetih sekvencah, vsaka
je posneta v enem kadru, popelje do večera tiste noči:
kaj se je dogajalo, kaj so se pogovarjali, kako je prišlo
do brutalnega posilstva v podhodu ter kako časa in 24. 4. sreda s
dogodkov ni moč ustaviti oziroma obrniti. m
19.00 *
19. 4. petek Večer Združenja filmskih snemalcev: Podelitev s
nagrad IRIS C
20.00 Združenje filmskih snemalcev (ZFS) Slovenije tra- M
Kultivator/Podkast O.B.O.D. dicionalno podeljuje letne strokovne nagrade IRIS.
Brezglavi jezdec (Sleepy Hollow) Nagrade za najboljše stvaritve na področju film-
Tim Burton, ZDA, 1999, 35mm, 1.85, barvni, 105', sp ske fotografije bodo podelili v šestih kategorijah.
Johnny Depp v vlogi newyorškega policijskega pre- *Brezplačne vstopnice. 2
iskovalca se odpravi v mrakobno in zakotno vasico D
Sleepy Hollow, da bi raziskal serijo krvoločnih ob- 25. 4. četrtek L
glavljenj, ki naj bi jih zagrešil mitski brezglavi jezdec. M
Seveda policistu racionalni um ne dopušča, da bi verjel 19.00 P
takšnim vražam, a ko jezdeca brez glave vidi na lastne Večer DSR: LGBT kratki filmi mlajše slovenske pro- i
oči, se zave, da bo moral radikalno spremeniti način dukcije ob 35-letnici prvega festivala Magnus: ho- D
razmišljanja, če naj pride primeru do dna. Počasi mu moseksualnost in kultura V
postane jasno, da vaščani pri vsem skupaj niso tako Slaba mati (Bad Mother) D
nedolžni, kot se sprva predstavijo. Blaž Slana, Slovenija, 2005, digitalni format, barvni, 15' s
*Podkast O.B.O.D. je podkast o žanru v filmski, tele- Nekoč slavna transkabaretistka Bernardette se pre- L
vizijski in/ali knjižni obliki. Njegovi agentje so Mito seli na vas, kjer občinstvo ni preveč navdušeno nad K
Gegič, vizualni umetnik, Igor Harb, filmski kritik, in njenimi nastopi. Poleg tega ji težave dela najstniška d
Aljoša Harlamov, profesionalni bralec. Na podkastu hči Sandra, kar pripelje do bridkega konca. n
v živo bodo film postavili v kontekst opusa režiserja Življenje lezbijk in gejev v Krškem (Gay Life in Krško) f
Tima Burtona in analizirali njegovo samosvojo estetiko, Nicolas Woche, Slovenija, 2007, digitalni format, j
zaradi katere Burton velja za enega največjih filmskih barvni, 6' s
pravljičarjev današnjega časa. Po statističnih podatkih naj bi bilo od 1 do 10 % v
populacije istospolno usmerjene. V Krškem, ki ima *
20. 4. sobota 8000 prebivalcev, naj bi bilo torej od 80 do 800 A
lezbijk in gejev. Berlinčan Nicolas Woche jih je iskal
19.00 s svojo kamero.
In memoriam: Penny Marshall Božja napaka (God’s Mistake)
Fantje mojega življenja (Riding in Cars With Boys) Eva Matarranz, Anna Savchenko, Slovenija, 2014, D
Penny Marshall, ZDA, 2001, 35mm, 1.85, barvni, digitalni format, barvni, 20', ap
132', sp Salome, po rodu iz Hrvaške, je pred leti prišla v Slove-
Leta 1965 je Bev (Drew Barrymore) zvedavo dekle iz nijo še kot Nenad in pri štiridesetih tudi z operativno
Connecticuta, ki sanja o tem, da bi postala pisateljica spremembo postala ženska. V filmu neposredno 1
v New Yorku. Vendar ji usoda nameni drugačno pot: in pogumno spregovori o svojih izkušnjah, karieri, D
po nepremišljeni ljubezenski zvezi s šolsko barabo ljubezni in boju za svoj prostor pod soncem. H
in poznejšim soprogom (Steve Zahn) mladoletna Življenje na visoki nogi (Living High) Ž
Beverly zanosi in rodi otroka. Šest let pozneje je Jasna Merklin, Kaja Vrhovec Andrič, Slovenija, 2014, 1
ločena mati samohranilka brez pravih možnosti za digitalni format, barvni, 10', ap O
službo. S sinom, od katerega je starejša le 15 let, Dokumentarec o visokih petah razkriva, da običajno č
sta dobesedno skupaj odraščala; skrb za otroka in včasih niti ni tako običajno in da se v najpreprostejših t
materinske obveznosti pa so pomembno opredelili stvareh, kot je kos garderobe, skrivajo družbene meje. o
vso njeno mladost. Duhovita in ganljiva resnična Seveda te ljubim v
zgodba, posneta po romanu avtorice Beverly Donofrio. Maja Šest, Slovenija, 2014, digitalni format, čb, 9', ap s
Ona se nesrečno zaljubi vanjo, ne izide se zaradi s
21.30 kosa mesa, potem pa se zgodi nekaj fantastičnega. *
(Sko)mine v
Film presenečanja po izboru Andraža Jeriča
Pričujoča rubrika se je materializirala iz posebnih 2
skomin, iz želje, da bi spet sedeli v prvi vrsti temne D
kinodvorane in gledali klasike iz zlatih časov VHS-a ter V
skupaj preverili, ali niso nemara v kolektivnem spominu L
ostale zgolj zaradi nekritične nostalgije. Gre za filme B
kultnega, a pogosto dvomljivega slovesa, in da bodo S
(sko)mine, pričakovanje in posledično presenečenje z
še večji, smo se odločili, da vam naslova predvajane- z
ga filma ne razkrijemo do trenutka, ko se v dvorani p
ugasnejo luči in filmski trak steče skozi projektor. Čas je ZA Kabaret Tiffany i
*Za ceno ene vstopnice film gledata dva. Yuliya Molina, Slovenija, 2016, digitalni format, p
barvni, 19', ap M
21. 4. nedelja Film o rojstvu kabarejske skupine pod okriljem v
kluba Tiffany v Ljubljani. Skozi film spoznamo per- *
Velika noč. Kinoteka je zaprta. formerje ter njihove zgodbe in vzgibe za umetniško v
uprizarjanje, izvemo, v kolikšni meri svojo osebno
22. 4. ponedeljek izkušnjo, intimo in življenje vnašajo v zgodbe, ki jih
pripovedujejo. V filmu vidimo tudi izseke predstave,
Velikonočni ponedeljek. Kinoteka je zaprta. uprizorjene na Paradi ponosa, junija 2016. K
Uporni duh (Rebellious Essence)
23. 4. torek Ana Čigon, Slovenija, 2017, digitalni format, barvni, 5’
Animirani film o birokratskih težavah na Uradu za
19.00 mačje zadeve, ko se tam oglasi mačka_ek, ki mu_ji 1
Večer SFA: Tridesetletnica filma je pridobitev uradnega dokumenta onemogočena V
Coprnica Zofka zaradi njene_njegove spolne identitete. P
Matija Milčinski, Slovenija (Jugoslavija), 1989, 35mm, *Brezplačen vstop. E
barvni, 86' č
Zadrta pedagoginja se razburja zaradi neprimernosti 21.00 S
stare pravljične literature za otroke, a knjiga o čarov- Večer DSR: LGBT kratki filmi mlajše slovenske pro- D
nicah in pošastih v njenih rokah nenadoma oživi. Iz dukcije ob 35-letnici prvega festivala Magnus: ho- č
nje pobegnejo coprnica Zofka in njeni pajdaši Črni moseksualnost in kultura F
krempelj, Siva mora in Rdeči Škopnik, poleg njih Homo – Risk E
pa še povodni mož, drobni škrat Šotek in Pajkova Vesna Vravnik, Petra Hrovatin, Mojca Koželj, Irena č
vešča. Razkropijo se po mestu in gozdu ter uganjajo Kovačević, Slovenija, 2008, digitalni format, barvni, N
vse mogoče vragolije, le Zofka, ki se je v dolgih letih 16', ap D
ždenja v knjigi preveč zredila, ne more pripraviti Kolektiv Vstaja Lezbosov prevprašuje namene in pome- č
svoje metle do letenja. Nejevoljni coprnici metla ne javnega prostora ter išče odgovor na vprašanje, kje *
pobegne in Zofka se mora peš odpraviti čez gore v tem prostoru je mesto za lezbijke. S pomočjo videa, A
k znanemu čarovniku po pomoč. Medtem Pajkova gledaliških prvin in z vašo pomočjo bomo odkrivale
vešča zaprede Šotka v svojo začarano pajčevino. Ko ironično ozkost heteronormativnosti ter prestopale 2
se Zofka vrne, odčara Šotka, vendar ob tem izgubi meje vidnosti in slišnosti. Priporočena uporaba proti- O
svojo čarovniško moč. virusnih zaščitnih oblek, saj virus lezbius spet razsaja! L
Janez P
21.00 Andrea Celija, Urša Kastelic, Slovenija, 2008, digitalni b
Večer SFA: Tridesetletnica filma format, barvni, 12', ap F
Nekdo drug Dokumentarni film o ljubezni, brezpogojnem spreje- P
Boštjan Vrhovec, Slovenija (Jugoslavija), 1989, 35mm, manju in podpiranju znotraj družine ter o kljubovanju k
1.37, barvni, 76' homofobičnemu okolju v Sloveniji. m
Ljubljano ustrahuje morilec žensk, ki se ga je prijelo Čakajoč Axla m
ime Jack Razparač. Damjan Petrič (Marko Mlačnik), Andrea Celija, Simona Jerala, Slovenija, 2014, digitalni s
biljeter v kinematografu, zagleda na železniški postaji format, barvni, 18', ap *
sumljivega moškega, ki je že prej v kinu pritegnil njego- Mlad, transspolen (FTM) Axel iz Hrvaške se bori z
vo pozornost. Ko opazi, da domnevni morilec zasleduje ignorantskim in neprofesionalnim zdravstvenim siste- l
neko žensko, se odpravi za njima. V temi parka moški mom, ki nenehno odlaga začetek hormonske terapije. s
izgine, Damjan, ki poskuša žensko posvariti, pa jo po Po gladini s
nerodnosti preplaši in pri prerivanju stakne rano na Blaž Slana, Slovenija, 2016, digitalni format, barvni, 19' a
glavi. Isto noč se v parku zgodi nov umor. Kriminalna Po neuspešni epizodi v Berlinu se Mitja vrne v Slo- s
drama o domnevnem množičnem morilcu. venijo, kjer ga čaka njegov fant Bojan. Snidenje se b
*Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri Arhivu izkaže za težavno, saj Mitja poskuša Bojanu zaupati b
Republike Slovenije. skrivnost, ki ga lahko stane njunega odnosa. Preden *

se mu posreči najti primeren trenutek za pogovor,
mu stvari uidejo iz rok.
*Vsi filmi po izboru Škuc– festivala LGBT filma. Projekciji
sledi pogovor s Petro Hrovatin, Blažem Slano, Andreo
Celija in Jasmino Šepetavc, ki ga bo moderiral Brane
Mozetič. Brezplačen vstop.
26. 4. petek
20.00
Dan upora proti okupatorju
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje
Marijan Foerster, Slovenija, 1945, 35mm, čb, 10'
Prihod partizanskih enot v Ljubljano ob osvoboditvi
in manifestacije prebivalcev.
Doktor
Vojko Duletič, Slovenija, 1985, 35mm, 1.66, barvni, 93'
Doktor prava Vladimir Kante (Slavko Cerjak), ki ga v
službi kličejo kar Doktor, je visok policijski uradnik v
Ljubljani, specializiran za področje državne varnosti.
Ko leta 1941 Ljubljano okupirajo Italijani, obdržijo ves
dotedanji policijski aparat in s tem tudi Doktorja. Z
njim navežejo stike tudi predstavniki Osvobodilne
fronte in Doktor pristane na sodelovanje. Sporoča
jim dragocene informacije o načrtih in delovanju
sovražnika in domačih kolaboracionistov, o načrto-
vanih aretacijah in o izdajalcih v partizanskih vrstah.
*V sodelovanju s Slovenskim filmskim arhivom pri
Arhivu RS in Slovenskim filmskim centrom.
27. 4. sobota
Dan upora proti okupatorju. Kinoteka je zaprta.
28. 4. nedelja
19.00
Dan upora proti okupatorju/Klasiki
Hajka
Živojin Pavlović, Srbija (Jugoslavija), 1977, 35mm,
1.66, barvni, 97', bp
Ostanek partizanskega odreda z diverzijo odvrne
četnike od napada na vrhovni štab NOB. Namesto
tega četniki uprizorijo hajko na ranjene, lačne in slabo
oborožene partizane. Ljudje se spremenijo v zveri: eni
v preganjane, drugi v napadalne. V kaosu uničenja,
sredi divjanja smrti, se rodi sin ranjenega partizana,
simbol zmagoslavja življenja. Zlata arena za režijo v Puli.
*Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene
vstopnice.
21.00
Dan upora proti okupatorju/Klasiki
Vzpon (Voshoždenie)
Larisa Šepitko, SZ, 1976, 35mm, 1.37, čb, 105', svp
Belorusija, zima 1942. Borca partizanskega odreda
Sotnikov in Ribak se odpravita iskat živila. V srečanju
z Nemci je Sotnikov ranjen. Zavetje najdeta pri ženski
z veliko otroki, tam pa ju ujame policija. Zasliševanja,
pretepi in mučenja pripadnika fašistične komande in
izdajalca Portnova postanejo za Sotnikova in Ribaka
preizkušnja njune psihične in fizične vzdržljivosti.
Mojstrovina sovjetskega novega vala; zlati medved
v Berlinu 1977.
*Filmski dvojček: ogled dveh filmov za ceno ene
vstopnice.
29. 4. ponedeljek
Kinoteka je zaprta.
30. 4. torek
19.00
Večer SFA: Bilo je med prazniki
Proslava 1. maja v Trstu
Edi Šelhaus, Slovenija (Jugoslavija), 1947, 35mm,
čb, 10'
S Titovimi fizkulturniki v Pragi
Dušan Povh, Slovenija (Jugoslavija), 1949, 35mm,
čb, 10'
Filmski obzornik 33
Ernest Adamič, Slovenija (Jugoslavija), 1949, 35mm,
čb, 14'
Naša reka
Dušan Povh, Slovenija (Jugoslavija), 1960, 35mm,
čb, 12'
*Program je pripravil Slovenski filmski arhiv pri
Arhivu RS.
20.00
Odprto platno
Leto
Perica Jerković, Slovenija, 2011, digitalni format,
barvni, 80'
Film Leto je rezultat obsežnega in nevsakdanjega projekta.
Prikazuje življenje Perice Jerkovića, slovenskega stand-up
komika bosanskega rodu, ki je v obdobju enega leta, od
maja 2010 do maja 2011, beležil svoj vsakdanjik. Doku-
mentarec prepleta subjektivni pogled na hitro razvijajočo
se slovensko stand-up sceno z detajli zasebnega življenja.
*Brezplačen vstop.
legenda
sp slovenski podnapisi
svp slovenski videopodnapisi
ap angleški podnapisi / English subtitles
shp srbohrvaški podnapisi
bp brez podnapisov
bd brez dialogov
*Kinoteka si pridržuje pravico do spremembe programa.
6. Festival žanrskega
filma Kurja polt
9.–14. april / Slovenska kinoteka, Kinodvor
*Natančen festivalski spored bo objavljen pozneje.
**Spremljajte spletni strani www.kurjapolt.org in
www.kinoteka.si
Retrospektiva: Freaks
Za krvnika ni milosti (Witchfinder General)
Michael Reeves, VB, 1968, DCP, 1.85, barvni, 86', svp
Leto 1645, Anglijo razdvaja državljanska vojna.
Kaotično stanje negotovosti in nasilja s pridom
izrablja odvetnik in samooklicani lovec na čarovnice
Matthew Hopkins (Vincent Price). Potuje po deželi,
hujska prebivalce proti domnevnim čarovnicam
in z mučenjem izvablja njihova priznanja. Toda ko
obsodi na smrt vaškega duhovnika, se mladi vojak
Richard Marshall, zaročenec duhovnikove nečakinje,
zaobljubi, da se bo maščeval. Tretji in poslednji film
mladega režiserja Michela Reevesa, velikega upa
britanske žanrske kinematografije šestdesetih let,
ki je malo po nastanku filma tragično preminil pri
rosnih petindvajsetih. Reevesov maščevalni ves-
tern v preobleki ruralne gotske grozljivke, posnet
na lokaciji in po navdihu resnične zgodovinske
osebnosti Matthewa Hopkinsa, zavrže nadnaravno
razlago počela zla in usmeri svoje kopje v tosvetno
sprevrženost in človeški oportunizem.
Ilsa, čuvajka haremov naftnih šejkov (Ilsa, Harem
Keeper of the Oil Sheiks)
Don Edmonds, Kanada, 1976, 35mm, 1.66, barvni,
85', svp
Čuvajka Ilsa s svojima zulujskima pribočnicama
Saten in Žamet bdi nad haremom izprijenega
naftnega šejka El Šarifa. V njenem suženjstvu se
znajdejo Holly Acheson, dedinja ameriškega kralja
trgovskih verig, Inga Lindström, prsata diva pogro-
šnih švedskih filmov, in Alina Cordova, evropska
prvakinja v dresurnem jahanju. Toda pokončni
ameriški diplomat grozi, da bo hudodelsko združbo
razkril. Enkratna Dyanne Throne se vrača kot krat-
kohlačna puščavska domina v drugi, najbolj vedri in
humorni inkarnaciji zloglasne Ilse – enega najbolj
priljubljenih in osovraženih likov v zakladnici filmov
o ženskah za zapahi, tako imenovanega WIP filma.
Vrhovno utelešenje čudovitega čudaštva filmske
eksploatacije!
Oboževalka (Der Fan)
Eckhart Schmidt, Zahodna Nemčija, 1982, 35mm,
1.85, barvni, 92', ap, svp
R (Bodo Staiger, frontman nemških novovalovcev
Rheingold) je najljubši pevec sedemnajstletne Si-
mone (Désirée Nosbusch). Noro je zaljubljena vanj.
Cele dneve sanjari o njem, posluša njegovo glasbo
in mu piše zaupna pisma. Nekega dne pobegne od
doma, odločena, da ga spozna. Kot po čudežu se
ji to tudi posreči. Toda ali je R res tako sanjski ali
pa se bo njuno srečanje sprevrglo v nočno moro?
Skriti biser in vse premalo znana kultna klasika
zahodnonemške žanrske kinematografije, ki utripa
v duhu osemdesetih in vibrira v zvokih elektropopa,
slastno počasi gradi naelektreno napetost in vodi
temo fanatične obsesije vse do njenega logičnega,
a skrajnega zaključka.
Steklena kletka (Tras el cristal)
Agustí Villaronga, Španija, 1986, 35mm, 1.85, barvni,
107’, ap, svp
Klaus je nekdanji nacistični zdravnik, ki je v taboriščih
izvajal okrutne poskuse na mladih dečkih. Po vojni
PROGRAM SLOVENSKE KINOTEKE – MAREC, APRIL 2019
je pobegnil v Španijo ter po spodletelem poskusu
samomora ostal hrom in vklenjen v stekleno komoro,
ki mu služi kot umetna pljuča. Z ženo Griseldo in
hčerko zdaj životari v odmaknjeni graščini. Nekega
dne se na vratih pojavi mladi Angelo in se družini
ponudi v službo kot bolničar. Osupljiv režijski prvenec
španskega auteurja Agustíja Villaronge nas potopi
v mračen, morast in brezizhoden labirint, kjer se
prepletajo poti fašizma, spolnih tabujev, perverzije
in nasilja. Transgresivna filmska mojstrovina.
Poklon: Sergio Martino
*Projekcije v prisotnosti častnega gosta festivala,
režiserja Sergia Martina.
Tvoja pregreha je zaklenjena soba in le jaz imam
ključ (Il tuo vizio è una stanza chiusa e solo io ne
ho la chiave)
Sergio Martino, Italija, 1972, 35mm, 1.85, barvni,
97', ap, svp
Oliviero je zafrustriran pisatelj in alkoholik. Namesto
da bi se posvečal pisanju, v razpadajoči podeželski
vili prireja razvratne orgije in trpinči ženo Irino.
Toda ko eno od njegovih bežnih ljubimk najdejo
umorjeno, postane Oliviero glavni osumljenec za
skrivnostne umore, ki se kar množijo. Nič manj
skrivnostno se nekega dne pred vrati pojavi še
pisateljeva zapeljiva nečakinja Floriana. Martinov
četrti giallo, posnet po navdihu kratke zgodbe Črni
maček Edgarja Allana Poeja, se ponaša ne le z eno,
temveč s kar dvema kraljicama najbolj kultnega med
italijanskimi žanri, Anito Strindberg ter (režiserjevo
muzo in svakinjo) Edwige Fenech. Čutna in čudovito
stilizirana uganka, pregrešna in zamotana kakor
njen razkošni naslov.
*V sodelovanju s CSC-Cineteca Nazionale.
Torzo (I corpi presentano tracce di violenza carnale)
Sergio Martino, Italija, 1973, DCP, 1.66, barvni, 92',
ap, svp
Ko niz šokantnih umorov pretrese univerzitetni
kampus v Perugii, se ameriška študentka Jane (Suzy
Kendall) in njene radožive kolegice zatečejo v varno
zavetje odročne podeželske vile. Na deželi kaj hitro
pozabijo na nevarnost, se prepustijo čofotanju,
brstečim čustvom in strastem. Toda brezskrbnega
oddiha bo kmalu konec, saj je skrivnostni morilec
dekletom že za petami. Že res, da je na pohodu
morilski manijak, opremljen z žago in masko. Toda
Martinov razbrzdani proto-slasher je tako nabito
poln razburljivega razvedrila, suspenza in vzburjenja,
da niti žrtve same ne morejo vzeti resno grozeče
nevarnosti.
Kiborg (Vendetta dal futuro)
Sergio Martino, Italija, 1986, 35mm, 1.85, barvni,
94', sp
Leto 1997, doba kiborgov. Paco Querack je eden teh
bioničnih plačancev v službi industrialca Francisa
Turnerja, programiran za atentat na okoljskega ak-
tivista in preroka bližajoče se apokalipse, Arthurja
Mosleyja. A v kiborgu se prebudi človeška vest, in
ko pusti Mosleyju živeti, se znajde na begu pred
svojimi stvarniki. Prepoteni, mišičasti tovornjakarji,
ki v beznici sredi puščave polagajo roke? Martinov
futuristični akcioner in nizkoproračunska variacija
na Terminatorja se resda odvija v distopičnem svetu
bližnje prihodnosti leta 1997, a kar kipi od sočne
B-filmske nostalgije osemdesetih let.
Sodobni
Cvet mladosti (Hanagatami)
Nobuhiko Obayashi, Japonska, 2017, DCP, 1.85,
barvni, 168', ap, svp
Japonska, spomladi leta 1941. Mladi Toshihiko se iz
Amsterdama vrne v idilično obalno mestece Karatsu,
da bi obiskal svojo teto in bolno sestrično Mino. Vpiše
se v tamkajšnjo šolo in se kmalu spoprijatelji s pisano
druščino vrstnikov. A medtem ko se cvet mladosti
prepušča odkrivanju mlade ljubezni in smisla živ-
ljenja, na obzorju že grozi neizbežna vojna. Mojster
Nobuhiko Obayashi, avtor ultrakultne psihedelične
horror komedije Hausu (1977), se je vrnil k svojemu
prvemu, nikoli realiziranemu scenariju in pri dobrih
osemdesetih uresničil dolgoletne filmske sanje.
Brezčasna alegorija nedolžne mladosti, žrtvovanje na
oltarju vojne, se v rokah večno nekonvencionalnega
filmskega vizionarja in gorečnega humanista prelevi
v avantgarden vročični sen. Hipnotična, halucinantna
in presunljiva pacifistična mojstrovina.
Balangiga: Tuleča divjina (Balangiga: Howling Wil-
derness)
Khavn, Filipini, 2018, DCP, 1.85, barvni, 115', ap, svp
Leto 1901, Balangiga na filipinskem otoku Samar.
Osemletni Kulas se z dedkom in vodnim bivolom
znajde v pregnanstvu. Dom so zapustili na begu
pred maščevalnim pohodom ameriške vojske pod
vodstvom generala Smitha. Na odisejadi, ki jih vodi
skozi morja trupel in požgane vasi, nenadoma najdejo
preživelo dete. Uporniški poet Khavn De La Cruz se s
hipnotičnim filmom Balangiga: Tuleča divjina vrne
k še enemu resničnemu dogodku iz filipinske pre-
teklosti, k zgodovinskemu pokolu, ki ga je leta 1901
nad prebivalstvom v Balangigi zagrešila ameriška
vojska. Film proti vojni, halucinanten, brutalen in
ganljiv. Nagrada filipinskih filmskih kritikov Gawad
Urian za najboljšo glasbo v filmu leta 2018.
*Projekcija v prisotnosti režiserja Khavna De La Cruza.
Hello, Rain
C. J. 'Fiery' Obasi, Nigerija, 2018, DCP, 2.35, barvni,
30', svp
Tri čarovniške znanstvenice, Rain, Philo in Coco, s
pomočjo nevarne mešanice uroka in tehnologije
ustvarijo čarobne lasulje, ki jim podelijo nezaslišane
nadnaravne moči. Toda moč človeka pokvari in Rain
se kmalu znajde v spopadu s svojima prijateljica-
ma. Ustaviti ju mora, preden povzročita popolno
uničenje. Obasijev afrofuturistični kratkometražec
je posnet po kratki zgodbi Hello, Moto nigerijsko-
-ameriške pisateljice Nnedi Okorafor, prejemnice
nagrad nebula, hugo in world fantasy.
Program retrospektive v Kinodvoru
Spake (Freaks)
Tod Browning, ZDA, 1932, DCP, 1.37, čb, 64', svp
Lepa, a zahrbtna cirkuška artistka Cleopatra kani
zapeljati pritlikavega Hansa, da bi se z njim poro-
čila, nato pa ga umorila in pobegnila z njegovim
bogastvom. Toda Hansovi tovariši razkrijejo zaroto
in hladnokrvni Cleopatri pripravijo grozljivo maš-
čevanje. Browning je za svojo groteskno in mračno
komično melodramo o maščevanju zbral osupljivo
zasedbo resničnih cirkuških atrakcij. Publika je bila
ogorčena, studijski šefi so film drastično porezali – in
kar so zavrgli, se je izgubilo za vedno. Toda Spake
ostajajo ena najbolj enkratnih stvaritev v zgodovini
Hollywooda. Razvpita kultna klasika, razjarjen bojni
krik in neustrašna oda vsem izobčencem sveta.
Ženska opica (La donna scimmia)
Marco Ferreri, Italija/Francija, 1964, 35mm, 1.37,
čb, 92', ap, svp
Telo mlade in plašne Marie je povsem poraslo
z dlakami. Pred svetom se skriva v neapeljskem
samostanu, kjer jo nekega dne odkrije z vsemi
žavbami namazani in podjetni Antonio. Zapelje
jo z obljubami o življenju onkraj samostanskih
zidov, se z njo poroči, nato pa jo postavi na ogled
kot cirkuško spako. Toda ljubezen včasih vzklije v
najbolj nepričakovanih okoliščinah. Tragikomična
satira in ena najbolj čudaških ljubezenskih zgodb
na filmu, z Annie Girardot in Ugom Tognazzijem v
glavnih vlogah, nosi pečat svojega avtorja: nadre-
alistični humanizem in globoko sočutni nihilizem
Marca Ferrerija, mojstra provokacije in anarhičnega
nekonformista.
*V sodelovanju s CSC-Cineteca Nazionale.
dnevi etnografskega filma 2019
Vizualno,
etnografsko,
refleksivno
"Pleme" vizualnih antropologov, kakor je nekoliko zbadljivo zapisal
Eliot Weinberger, naj bi verjelo v svojo nevidnost. Ko antropologi,
prepleteni z žicami elektronskih naprav, s katerimi zapisujejo vsak-
danje življenje drugih ljudi, vstopijo v prostor, se jim zdi, da jih ti
sicer morda opazijo, a na njihovo navzočnost prav zagotovo kmalu
pozabijo (Weinberger 1994: 3). Zapisovanje vsakdanjega življenja
s kamero vsekakor ni enoznačna ali preprosta dejavnost, kar vedo
vsi, ki so se takšnega dela lotili sami. Podobno je zapisal tudi pionir
vizualne antropologije, Jean Rouch: "Snemanje vsakdanjega življenja
zahteva izvrstnega filmarja. Je izredno težavno in osebno. Samemu
se mi to nikoli ni zares posrečilo na dovolj zadovoljiv način." (Rouch
1982: 167, nav. v Piault 2006: 360; prevod M. F.).
Vizualna etnografija kot ena izmed oblik raziskovalčeve navzoč-
nosti, tudi čutne ugnezdenosti (Pink 2007; Lunaček Brumen 2018)
v raziskovalnem procesu, dojema znanje kot relacijsko, torej kot
posledico svojevrstnih razmerij med antropologom, antropologinjo
in protagonisti, a tudi kot posledico posebnosti procesa raziskova-
nja s kamero. Pogled skozi njen okular omogoča uvid v specifične,
↘Sodobna džungla, Charles Fairbanks, Saul Kak 2016
animateka / nova svetloba
Junak brez obraza s
popotniškimi škornji
ali
Prvi madžarski celovečerni
animirani film je zdaj
digitalno restavriran
V
itez Janoš (János vitéz, Marcell Jankovics, 1973) je bil čisto prvi
celovečerni animirani film, ki so ga ustvarili na Madžarskem.
Naročila ga je vlada ob 150. obletnici rojstva narodnega
pesnika Sándorja Petőfija in temelji na njegovem klasičnem epu
János vitéz. Produkcija je trajala 22 mesecev, torej skoraj dve leti. Film
spada v tradicijo klasičnih narativnih animacij, ki pa je prenovljena
z ornamentalno likovno stilizacijo.
Zgodba, ki sledi dogodivščinam naslovnega junaka Janoša, je
klasična junaška pustolovska pripoved. Mladi pastir mora pobeg-
niti iz svoje vasi, ker je izgubil gospodarjevo čredo, medtem ko
je dvoril svoji dragi Iluski, osiroteli sovaščanki. Med potepanjem
se pridruži enoti huzarjev, ki je na poti v Francijo, da bi se borila
proti turškemu vpadu. Po tuzemskih vojaških pustolovščinah
po vsem svetu se Janoš vrne v rodno vas kot vitez in izve za
nedavno smrt ljubljene zaročenke, zato se poda v podzemlje,
da bi jo našel v pravljični deželi. Preizkušnje, s katerimi se
mora spopasti med svojimi dogodivščinami, se skozi pripoved
gradijo, dokler protagonist ne doseže nezemske katarze dolgo
pričakovane čustvene zadovoljitve v pravljični deželi. Preden
se lahko spet združi s svojo drago, mora premagati sovražnike
zunanjega sveta (lokalne razbojnike oziroma turško vojsko), svoje
notranje dileme in želje (da bi se poročil s francosko princeso
in zasedel francoski prestol) in podzemlje (v obliki nadnaravnih
duhov in velikanov).
stran 06
konkretne in senzorične izraze prostora, časa, interakcij, pa tudi v
mnogotere in raznovrstne plasti resnice, v kompleksnost socialnih
svetov in identitet. V metodološkem smislu gre pri tem za neka-
kšno reorganizacijo telesa (in perspektive), ki omogoča, da vidimo
in gledamo na drugačen način, saj se svetu ne približujemo zgolj
diskurzivno, tj. skozi jezik, razlage in posploševanja (MacDougall
2005). S konsistentno perspektivo opazujemo realno življenje, ki
se odvija pred našimi očmi (in zasloni), ter skušamo ujeti določen
trenutek v njegovem vztrajanju.
V tej maniri vizualne raziskave, ki posredujejo raznovrstne per-
spektive o raznovrstnih realnostih, govorijo tudi o ambivalentnosti,
negotovosti in omejitvah naše zmožnosti razumevanja stvari, saj tako
kot tudi drugače v življenju ne vemo prav vsega o tem, kar vidimo
(MacDougall 2017). Vizualna etnografija ne išče zapolnitev takšnih
lukenj v razumevanju, temveč kot način posredovanja poroznega
znanja dopušča, da skoznje pronicajo vedno nova vprašanja, ki
nas vznemirjajo kot raziskovalce in gledalce. Vizualna etnografija
se kot posebna oblika etnografskega raziskovanja z imanentnimi
modalitetami in partikularnostmi ne osredinja samo na filme kot
končne izdelke ali estetske artefakte, temveč predvsem na sam
proces raziskovanja s kamero, zasnovan na izkušnji interakcije kot
analitične oz. interpretativne kategorije. To pa od gledalca zahteva,
da uporabi tudi lastno, refleksivno, biografsko izkušnjo razumevanja
določenih informacij, posredovanih in izkušenih prek subjektiv-
nosti raziskovalčeve izkušnje, ki se na platnu razkrije kot skupni
angažma raziskovalca, raziskovalke in sodelujočih v večplastnem
raziskovalnem procesu.
Tako kot je sodobna antropologija refleksivna, saj priznava številne
spoznavne omejitve v raziskovanju drugih, je refleksivnost tudi
osrednja tema razvoja vizualne antropologije od druge polovice 20.
stoletja. Z refleksivnostjo kot metodološkim orodjem v (vizualnih)
reprezentacijah raziskav dobimo in delimo refleksivno znanje; ne
posredujemo torej le teme in ugotovitev, marveč tudi zanimanje za
to, kako smo pridobili to znanje. Razrešitev svojevrstnega položaja
↘Vitez Janoš, Marcell Jankovics, 1973
Po drugi strani pa podobje, ki ga lahko najbolje opišemo kot
ornamentalnega, sledi netradicionalni, pionirski stilizaciji. Prota-
gonista Janoš in Iluska, denimo, nimata pravih obrazov, le oči in
obrvi (prvi pa še brke). Posledično se njuna obraza zdita nedoločena
in sta videti kot maski, junaka pa postaneta univerzalna prikaza
človeškega para in ne specifičnih posameznikov. Še več, oblikovanje
lika je v primeru Janoša povsem simbolično, kot ugotavlja tudi
madžarski filmski zgodovinar Zoltán Varga v svoji nedavni knjigi
o zgodovini madžarske animacije. Razmerja junakovega telesa
so popačena, kot bi ga gledali od spodaj. Po eni strani njegove
izjemno raztegnjene noge z ogromnimi škornji pomenijo, da
ostaja z nogami na tleh in je svetovni popotnik in pustolovec,
po drugi strani pa je njegova glava nesorazmerno majhna, kot bi
bila vedno med zvezdami, kar se nanaša na njegovo hrepenenje
po ljubljeni pravljični zaročenki.
Halucinogeno živ vizualni svet filma je slogovno zelo soroden art
nouveauju, pop artu in madžarski dekorativni ljudski umetnosti.
Njegova pisana vizualna zasnova zelo spominja tudi na kultni
film hipijevske dobe Rumena podmornica (Yellow Submarine,
George Dunning, 1968), zlasti ker imata oba psihedelično, filmu
ceste sorodno pripoved. Toda uporaba barv nima zgolj estetskega
namena, pač pa je v izbiri specifičnih hladnih (modrovijoličnih
in rumenozelenih) oziroma toplih (oranžnih oziroma škrlatnih)
odtenkov natančen simbolizem v službi pripovedi.
↘Changa ponovno, Peter Biella, 2016
in vloge avtorja je v tem primeru osvoboditev, saj vemo, kako so
posredovane podobe nastajale. Zaradi tega se težko strinjamo, da
je t. i. pleme vizualnih antropologov danes še vedno prepričano o
domnevni nevidnosti. Vsekakor pa antropološka metodologija, ki
predvideva dolgotrajno in poglobljeno terensko delo, včasih omogoča
prav to – da na trenutke tudi kot raziskovalci sami pozabimo, da nas
z realnostjo povezuje in ločuje tehnična naprava, ki je lahko glavni
katalizator evociranja pomembnih vidikov človeškega vsakdanjika.
↘Manca Filak
MacDougall, David. 2005. The Corporeal Image: Film, Ethnography, and the Senses.
Princeton in New York: Princeton University Press.
MacDougall, David. 2017. David MacDougall Masterclass: Turkana Conversations
Revisited. The Evolution of Observational Cinema (with Michael Steward and Colin
Young). 5th RAI FILM FESTIVAL 2017, 31. 3. 2017, London, Royal Anthropological
Institute. https://raifilm.org.uk/david-macdougall-masterclass/, 19. 1. 2019.
Devereaux, Leslie. 1995. Experience, Re-presentation, and Film. V: Leslie Devereaux
in Roger Hillman (ur.), Fields of Vision: Essays in Film Studies, Visual Anthropology
and Photography. Berkeley: University of California Press, 56–76.
Lunaček Brumen, Sarah. 2018. V iskanju skupne antropologije. Glasnik Slovenskega
etnološkega društva 58 (3–4): 91–106.
Piault, Colette. 2006. The Construction and Specificity of an Ethnographic Film
Project: Researching and Filming.V: Metje Postma in Peter Ian Crawford (ur.),
Reflecting Visual Ethnography: Using the Camera in Anthropological Research.
Leiden: Routledge, 358–375.
Pink, Sarah. 2007. Doing Visual Ethnography. Druga izdaja. Los Angeles: SAGE
Publications Ltd.
Weinberger, Eliot. 1994. The Camera People. V: Lucien Taylor (ur.), Visualizing Theory:
Selected Essays from V.A.R.,1990-1994. New York in London: Routledge, 3–26.
↘Vitez Janoš, Marcell Jankovics, 1973
Restavriranje spektakularne mojstrovine Marcella Jankovicsa je
bilo dokončano letos v okviru nacionalnega programa digitalne
filmske restavracije Madžarskega filmskega sklada pod vodstvom
Madžarskega filmskega arhiva v sodelovanju z Madžarskim film-
skim laboratorijem. Celovito digitalno restavriranje v resoluciji
4K je temeljila na nekaj virih: v primeru slike so bili uporabljeni
izvirni negativi, v primeru zvoka pa negativi zvoka, perforiran
magnetni trak z miksom zvoka in mednarodni soundtrack filma.
Izvirni negativ filma je bil v zelo slabem stanju, vidne so bile tudi
praske in lise na folijah. V procesu restavriranja so odstranili tako
vidne poškodbe negativa kot umazanijo in svetlobno nihanje folij
brez posegov v zasnovo izvirnih risb in slik. Zato so bile za večino
digitalne restavracije potrebne po meri narejene ročne tehnične
rešitve. Digitalno barvno korekcijo je na podlagi avtentičnih vizu-
alnih referenc vodil Marcell Jankovics.
↘Besedilo sta napisali Anna Ida Orosz (zgodovinarka animiranih
filmov) in Eszter Fazekas (vodja digitalizacije in restavriranja, Filmski
arhiv pri Madžarskem filmskem skladu).
Vitez Janoš, 5. 4. ob 19.00
kino-uho: innode igra oklepnico potemkin
Oklepnica Potemkin med
valovi šuma
N
ema klasika Oklepnica Potemkin je od svojega nastanka
leta 1925 doživela cel kup raznolikih zvočenj. Eisensteinova
želja je bila, da bi vsakih dvajset let naredili novo glasbe-
no spremljavo za film, saj se je veliki režiser zavedal aktualnosti,
inherentno vtkane v glasbeni medij, in je želel na ta način vedno
znova reaktualizirati film, ga na novo približati novi publiki. Čeprav
scenosled glasbenih spremljav, ki so nastajale v teku let, ne sledi
njegovi želji, se jih je od izvorne spremljave zvrstilo kar nekaj in
v različnih glasbenih idiomih, od prve skladbe Edmunda Meisla,
uporabe Šostakovičevih simfonij, solistične klavirske spremljave,
elektronske in elektroakustične glasbe do crossover mešanice
elektro popa, rocka in klasične glasbe britanskega dvojca Pet Shop
Boys ter minimalizma britanskega skladatelja in oskarjevca Mi-
chaela Nymana. Če je Oklepnica Potemkin po eni strani slavljenje
potenciala revolucionarnega duha in v tem smislu tudi propaganda,
pa je po drugi strani s hitro montažo, prizori množic, strojev, ladij,
orožja in mašinerije tudi odraz rojevanja tedanjega industrijskega
duha in njemu pripadajočih šuma, ritma in pulza. Zato kar malce
preseneča, da se je tovrstni zvočni potencial filma utelesil šele v
lanskem letu prek naročila festivalov Distretto Cinema in Torinskega
jazzovskega festivala, ki je za zvočno spremljavo angažiral avstrijsko
zasedbo Innode.
Ta v osrčje svoje glasbe postavlja kleni ritem, zvočni redukcionizem
ter čisto formo, prek njih pa vstopa v vrtoglavo seciranje ritma, v polje
protosoničnega vrtinčenja ritmičnih vzorcev, elektronskega šuma
in pretanjenih zvočnih tekstur na meji organskega in mehanskega.
Innode sta Stefan Németh na sintetizatorjih zvoka in Bernhard
Breuer na bobnih; prvi je ustanovni član zasedbe Radian. Slednja
je pripadala širšemu toku v devetdesetih letih prejšnjega stoletja, ki
je Avstrijo postavil v središče sodobnih zvočnih snovanj, temelječih
na uporabi digitalne tehnologije in obdelave zvočne materije preko
prenosnih računalnikov, ter jih vpela v polje sodobne elektronske
in elektroakustične glasbe, različnih variacij techna (minimal techno,
↘Innode
večer dsr: ob 35-letnici prvega festivala magnus: homoseksualnost in kultura
LGBT kratki filmi slovenske mlajše produkcije
24. aprila se bo v sklopu Večerov Društva slovenskih režiserjev
s sodelovanjem Festivala LGBT filma v Kinoteki odvil večer, na
katerem bo mogoče videti slovenske filme z LGBT tematiko. Teh
v kinematografih (razen redkih izjem, na primer lanskih Posledic)
onkraj novembrskega tedna Festivala LGBT filma navadno ne naj-
demo. Čeprav se ta trudi reflektirati slovensko filmsko zgodovino in
njen odnos do LGBT podob, tudi s spodbujanjem slovenske LGBT
produkcije, pa se v splošni javnosti tovrstna dela pojavijo le redko in
ostajajo na margini, ki jim je – glede na kakovost nekaterih filmov
– na račun teme nepravično dodeljena vnaprej. Kratek zgodovinski
oris pokaže, da se kljub pričakovanjem linearnega napredka od manj
k več in bolj kompleksnim podobam LGBT osebe v slovenskem
filmu pojavijo le redko, ko pa se, jih pesti vrsta stereotipnih označb,
ki jih najdemo v domačem in svetovnem filmu prevečkrat: bodisi
so povezane z monstruoznostjo in nasiljem bodisi s tragičnimi
smrtmi in nesrečnimi konci, le redko pa so LGBT osebe prikazane
kot kompleksni večdimenzionalni liki.
Bolj inovativne LGBT podobe poosamosvojitvenih let tako najdemo
predvsem na neodvisni sceni, ki je skozi vrsto del uspela presekati
heteronormativnost slovenskega filma in predstaviti (predvsem
↘Po gladini, Blaž Slana, 2017
↘Oklepnica Potemkin, Sergei Eisenstein, 1925
dub techno, kasneje miljeja, ki so ga pojmovali post techno), gli-
tch in clicks & cut estetik, noise, pa tudi v polje sodobne klasične
glasbe in svobodno improvizirane glasbe. V tem so prednjačile
založbe Mego, Charhizma in Durian ter ustvarjalci, kot so Fennesz,
Pita, Farmers Manual, Fenn O’Berg, Pure, General Magic, Christof
Kurzmann in številni drugi. Radian so ta zvočni milje vnesli širše, v
interakciji z bobni in basom, tudi v milje duba in post rocka, Inno-
de pa spet skrčili v intenzivni splet ritma, pulza in zvočnih tekstur.
Skozi to generacijo elektronskih glasbenikov se je zaradi relativne
statičnosti njihove odrske prezence razvila tudi sodobna praksa
avdiovizualnih performansov, ki slonijo na konceptu sinestezije
zvoka in slike, kjer zvok prek različnih parametrov vpliva na vizualno
podobo ali obratno. Kino-uho je v ta milje zarezal že leta 2006 z
gostovanjem avstrijsko-japonskega dvojca AVVA v zasedbi Billy Roisz
& Toshimaru Nakamura. Vse do pričujočega srečanja z Eisensteinovo
monumentalno filmsko govorico je bila to tudi prevladujoča vizualna
komponenta Innode. V srečanju z njo in njeno vizualno pripovedjo
se vpenjata v nov kontekst, ki hkrati razširi kontekst Eisensteinove
stvaritve, poudari njegova razmišljanja in pisanja o zvoku-v-filmu
ter ga vpne v precej širši razpon intenzivnih zvočnih raziskovanj od
njegovega časa pa vse do danes.
Historično lahko namreč pričujoči spoj slišimo tudi prek povezave
z rusko avantgardo iz prve polovice dvajsetega stoletja (futurizmom,
konsktruktivizmom, zvočno poezijo, studii za raziskovanje zvoka) z
znanstvenimi eksperimenti, ki so skušali skozi vizualno materijo tvoriti
zvok (zvočni filmi Eisensteina, Vertova in Avraamova ter kasnejše
grafične zvočne tehnike Voinova, Šolpe in Jankovkega) prek barv
in svetlobe ter ustvarjali svojstvene prototipe današnjih sodobnih
sintetizatorjev zvoka (Konstantin Kovalski in Andrej Volodin z izumom
Ekvodina), kakršne za generiranje prožnih zvočnih tekstur in pulzov
uporablja Nemeth. Avraamov je v tridesetih pionirsko ustvarjal
grafični zvok, predhodnika sinestetičnih avdiovizualnih sodobnih
stvaritev v polju eksperimentalne glasbe. Obenem pa lahko v isti
dokumentarne) zgodbe LGBT oseb v Sloveniji. Na neodvisni sceni
pa tudi zanimivo in zgovorno – za razliko od državnega filma
– pogosteje ustvarjajo mlade režiserke in LGBT osebe. Filmi, ki
si jih bo mogoče ogledati, govorijo o vrsti tematik, hkrati pa
nizkoproračunski poskusi gledalce večkrat prijetno presenetijo s
posrečenimi stilističnimi izbirami: o iskanju (in ne nujno odkritju)
LGBT scen v malih krajih govori humorni Življenje lezbijk in gejev v
Krškem (Nico Woche, 2007), o transspolni reprezentaciji in težavah
transspolne skupnosti filmi Božja napaka (Eva Matarranz, Anna
Savchenko, 2014), Čakajoč Axla (Andrea Celija, Simona Jerala,
2014) in Slaba mati (Blaž Slana, 2005) – fiktivni film o trans ka-
baretistki Bernardette, ki se preseli na vas, kjer ji novo občinstvo
ni preveč naklonjeno. Temo HIV-a in težav mladega para načne
film Po gladini (Blaž Slana, 2017), temo spolne nenormativnosti
pa animirani film Uporni duh (Ana Čigon, 2017). Življenje na
visoki nogi (Jasna Merklin, Kaja Vrhovec Andrič, 2014) pokaže
družbene spolne norme in njihovo kršenje skozi vsakdanji kos
garderobe, Janez (Andrea Celija in Urša Kastelic, 2012) je portret
mladega geja in njegovega okolja, Seveda te ljubim (Maja Šest,
2014) je film o spolni razliki in znanstvenofantastični razrešitvi,
↘Čakajoč Axla, Andreja Celija, Simona Jerala, 2014
milje kot Oklepnico Potemkin vpnemo njegovo znamenito kom-
pozicijo Simfonija za sirene iz leta 1922, prav tako monumentalno
stvaritev, skladbo za izvajanje v javnem prostoru; ta slavi industrij-
ski šum z uporabo siren, zvokov tovarn in strojev, ki je odmevala
najprej v Bakuju ob 5. obletnici oktobrske revolucije in nato še leto
dni kasneje v Moskvi.1 Mehanski šum in šum okolja ter množic je
intenzivno vpet v Eisensteinovo vizualno pripoved, ki se sprošča
ob spoju šuma, pulza, tona in ritma v glasbi Innode. Ta je vpeta v
tenzijo med skrajnim nadzorom in hkrati spodjedanjem, ki sloni na
jasnih rezih, a jih z elementi spontanosti tudi presega, in je lahko
utelešenje Eisensteinovega koncepta asinhronosti uporabe zvoka v
njegovem sistemu vertikalne montaže, ki omogoča kontrapunkcijo in
večslojne ter neodvisne zgodbe posameznim gradnikom, tudi zvoku.
Beli šum je skrajno zgoščena zmes vseh frekvenc, torej svojstven čisti
potencial, obenem pa v sodobni teoriji o zvoku prispodoba morja
kot nenehno spreminjajoče, nediferencirajoče, valujoče, šumeče
entitete, po kateri se ziblje Oklepnica Potemkin.
↘Luka T. Zagoričnik
Oklepnica Potemkin, 2. 3. ob 20.00
1 Fascinantno zgodovino zvočnih eksperimentov, povezanih tudi s filmom, ponuja
knjiga Andreja Smirnova Experiments in Sound and Electronic Music in Early 20th
Century Russia (Sound & Music/ Verlag de Buchhandlung Walther Konig, 2013).
filma Homo-Risk (Vesna Vravnik, Petra Hrovatin, Mojca Koželj,
Irena Kovačević, 2008) in Čas je ZA kabaret Tiffany (Yuliya Molina,
2016) pa sta dokumenta aktivističnih in umetniških intervencij v
slovenski javni prostor.
Izbrana dela kažejo, da je slovenski LGBT film bogato polje,
vredno pozornosti: je tako oseben kot političen, je estetski ek-
speriment, intervencija in zabava, je pa tudi dokument časa in
kolektivnih tranzicij v odnosu do drugačnosti ter zato vreden širše
javne tematizacije.
↘Jasmina Šepetavc
Slaba mati, Življenje lezbijk in gejev v Krškem, Božja napaka, Živ-
ljenje na visoki nogi, Seveda te ljubim, Čas je ZA Kabaret Tiffany,
Uporni duh, 25. 4. ob 19.00
Homo – Risk, Janez, Čakajoč Axla, Po gladini, 25. 4. ob 21.00
↘Božja napaka, Eva Matarranz, 2014
stran 07
kino ekran
↘Jezdec, Chloé Zhao, 2017
Balada o konjih in ljudeh
R
ubrika Kino Ekran aprila na kinotečno platno prinaša enega
najboljših, pa tudi najlepših filmov preteklega leta. Jezdec
(The Rider, Chloé Zhao, 2017), sodoben odmev zgodovine
Divjega zahoda in pristen prikaz življenja v rezervatu, lahkotno
prehaja okvire fikcije in dokumentarnosti, mita in resnice, ter
ustvarja neko novo dimenzijo, v kateri se nasprotja združujejo v
čutno poezijo realnosti. Zgodba se vrti okrog Bradyja Blackburna
(Brady Jandreau), mladega kavboja indijanskih korenin, ki se pre-
življa z nastopanjem na rodeu in dresiranjem konj. Film temelji na
resničnih osebah in na njihovem življenju v rezervatu Pine Ridge
v Severni Dakoti, kjer je Zhao posnela že svoj celovečerni prvenec,
senzibilen portret življenja plemena Lakota, Songs My Brothers
Taught Me (2015). V Jezdecu nastopajo izključno neprofesionalni
igralci – režiserka določene stvari iz njihovega življenja vzame
take, kot so, druge pa mestoma fikcionalizira, da poudari določene
elemente zgodbe.
Filmske podobe Jezdeca so surove in boleče avtentične, dokumen-
tarno-realistični pristop pa je tudi posledica pomanjkanja finančnih
sredstev. Film je bil namreč narejen "za prgišče dolarjev" in z močno
okrnjeno ekipo šestih ljudi. Ker ni bilo denarja za luči, sta se Zhao in
direktor fotografije, Joshua James Richards, ki je poleg Jezdeca posnel
tudi krasen film Božja dežela (God's Own Country, 2017, Francis Lee),
odločila, da bosta snemala izključno ob viru naravne svetlobe. Pri
tem sta se zgledovala po Terrenceu Malicku in njegovi Surovi baladi
(Badlands, 1973), ki se sicer dogaja v Južni Dakoti, vendar je bila veči-
noma posneta na lokacijah v Connecticutu, ter po filmu Božanski dnevi
(Days of Heaven, 1978), ki ga je Malick snemal izključno v "čarobni
uri", ob sončnem zahodu. Jezdec naravnost žari od magične svetlobe
dneva, ki šele nastaja, in dneva, ki se počasi poslavlja.
dan upora proti okupatorju
Doktor
D
oktor (1985) je zadnji celovečerni film Vojka Duletiča (če
ne štejemo Bolečine iz leta 2006, ki pa je zgolj montažerski
mozaik, narejen iz treh Duletičevih starejših filmov), posnet
po istoimenskem romanu Janeza Vipotnika iz leta 1982. Vipotnik je
bil v tistem času pomemben družbenopolitični delavec, zato ne sme
presenetiti, da je njegov roman razmeroma konvencionalna pripoved
o partizanskem junaštvu. Zgodba romana je sicer spisana po resničnih
dogodkih: tragičnem razkritju najpomembnejšega partizanskega
sodelavca v ljubljanski policijski hierarhiji tik pred koncem vojne.
Šlo je za dr. Vladimirja Kanteta, ki je imel kot pomočnik upravnika
dostop do mnogih pomembnih informacij, s katerimi je pomagal
partizanom, pri čemer ga policija in njeni okupatorski zavezniki dolgo
niso niti osumili, saj je veljal za enega najbolj zanesljivih sodelavcev.
Vsebina filma je torej privlačna – vohunski triler, posnet po resničnih
dogodkih –, nerodno je le, da je bilo občinstvo partizanskih filmov leta
1985 že močno naveličano, zato Doktor v kinodvoranah ni pritegnil
veliko pozornosti. Toda pri Duletiču je vsaj toliko kot vsebina zanimiva
formalna konstrukcija. Za njegove filme je namreč značilen samosvoj
pripovedni slog, ki se vrti okoli statičnih kadrov, negibnih igralcev
(prej kot na bitja iz mesa in krvi spominjajo na kamnite skulpture),
redkih dialogov in robustne, a imaginativne montaže. Tovrstnemu
filmskemu jeziku se je Duletič v svojem prejšnjem celovečercu,
Desetem bratu (1982), odpovedal, pri Doktorju pa se je spet vrnil k
njemu. Žal pa pri Doktorju pogrešamo vsaj nekaj tistega izjemnega
estetskega občutka, ki je statične kadre v njegovih starejših delih,
predvsem Ljubezni na odoru (1973) in Med strahom in dolžnostjo
(1975), povezoval v zvočno in vizualno tako zelo presunljive celote.
Morda je bil pri vrnitvi k zanj značilni filmski govorici zgolj pre-
malo dosleden. O tem priča dejstvo, da so prizori v slogu njegovih
starejših filmov, torej s kombiniranjem spretno zmontiranih sekvenc
statičnih posnetkov, med najboljšimi. Ilustracija je prizor branja ob-
sodb simpatizerjev OF na sodišču. Kar slišimo iz sodnikovih ust, so
obsodbe brez imen in utemeljitev, pri čemer niz zvočnih fragmentov
dopolnjuje zgolj dinamični ples statičnih podob in pogledov. Za nekaj
stran 08
razstava plakatov
Čudne barve Gillesa Vranckxa
1. – 22. 4. 2019 | Slovenska kinoteka, Kinodvor
F
estival KURJA POLT s ponosom predstavlja razstavo izbranih del
belgijskega vizualnega umetnika Gillesa Vranckxa. V Bruslju
delujoči mojster risbe in grafičnega oblikovanja pripada drobni
in dragoceni peščici avtorjev, ki ohranjajo danes skorajda izginulo
umetnost ročno ilustriranih filmskih plakatov in jo povzdigujejo v nove
višave. Vranckxovi plakati za sodobne filme črpajo navdih iz horror
ikonografije sedemdesetih in psihedeličnih šestdesetih, toda nauke
starih mojstrov plakatne umetnosti avtor vešče spaja s sodobnimi
formami ilustracije v prepoznaven lastni pečat. Njegova dela krasijo
knjižne izdaje, DVD in LP ovitke vodilnih žanrskih založb, kot so Arrow
Films, Cult Epics in Mondo Macabro. Izvirne filmske plakate ustvarja
za filme kultnih in klasičnih avtorjev, od Argenta, Cronenberga, Lyncha
in Larraza do Hitchcocka, Buñuela, Leloucha in Wakamatsuja. Najbolj
prepoznavni in zdaj že ikonični pa so Vranckxovi plakati za filme
neo-giallo dvojca Bruno Forzani in Hélène Cattet: Amer (2009), Čudna
barva solz tvojega telesa (L'étrange couleur des larmes de ton corps,
2013) in Naj trupla porjavijo (Laissez bronzer les cadavres, 2017).
Razstava vključuje uradne filmske plakate in naslovnice, ki so nastali
po naročilu, zasebne projekte, prikaz dela v nastajanju in povsem
nove stvaritve, ki prihajajo k nam naravnost iz Vranckxovega ateljeja.
Dvodelna razstava v okviru 6. Festivala žanrskega filma KURJA
POLT (9.–14. april) bo na ogled v Dvorani Silvana Furlana Slovenske
kinoteke in Kinodvorovi Galeriji. Avtor Gilles Vranckx se nam bo med
festivalom kot poseben gost pridružil v Ljubljani.
Pripovedni okvir Jezdeca in njegov genetski zapis močno za-
znamujejo nekateri ključni žanrski elementi vesterna. Indijanci,
kavboji in hazarderji. Epska širina Južne Dakote in tragična usoda
osrednjega junaka, konflikt med posameznikom in družbo, ljubeznijo
in dolžnostjo. Soočenje človeka z naravo. Nepravična (re)distribucija
bogastva in moči, presihajoči ideali časti, poguma in svobode.
Dolga in burna (filmska) zgodovina vesterna se v Jezdecu čuti v
atmosferi, likih, fotografiji, svetlobi, glasbi, scenografiji in kostu-
mografiji. V splošnih planih in v detajlih. A vsem znane podobe tu
delujejo neobremenjeno, vitalno, na neki način celo nedolžno. Teža
zgodovine, nasilja, vojn in krivic jih še ni pogoltnila. Chloé Zhao nad
idealom ameriške svobode še ni obupala. Le vidi in čuti jo nekoliko
drugače, bolj prizemljeno.
Na šestnajsti ediciji nanizanke Kino Ekran se bomo ob pomoči
Jezdeca prek široko odprtih planjav sprehodili skozi zgodovino
vesterna, ki velja za eno najbolj priljubljenih, trdoživih in plodnih
narativnih tradicij, in se vprašali, kako se v njem znajde ena red-
kih režiserk, ki so se tega žanra lotile, ter kako se mitološka saga
Divjega zahoda, skupaj s konservativno podobo kavboja, navezuje
na ameriško realnost tukaj in zdaj.
↘Ana Šturm
Jezdec, 16. 4. ob 20.00
posebnega velja tudi zvočni register. Gre zlasti za osredotočeno Doktor je pomemben tudi kot delo, kjer je Duletič vključil vrsto
rabo zvočnih detajlov, katerih pomen je v odsotnosti vseh šumov namigov na junakovo morebitno homoseksualnost. V tem smislu
potenciran do skrajnosti. Primeri so srh zbujajoči odmevi korakanja gre za enega prvih slovenskih celovečercev, ki so si drznili vključiti
okupatorskih vojaških formacij po mestnih ulicah (znak fizične motiv homoseksualnosti, čeprav je res, da je junakov domnevni
dominacije), dejstvo, da ilegalcev, ko se premikajo po prostorih, ljubimec Žagar v filmu izoblikovan na način, ki bolj kot na resnične
ni slišati (znak konspirativne nevidnosti), in podrobnost, da v prvi homoseksualce spominja na stereotipe o njih.
polovici filma skorajda ne slišimo drugega kot zgolj ponavljajoče ↘Peter Stanković
se vzklike "Viva Duce! Viva fascismo!" (znak psihološke opresije
okupacije). Skupaj ti elementi učinkovito poustvarjajo tesnobno
Ljubljana pozdravlja osvoboditelje, Doktor, 26. 4. ob 20.00
odtujenost prostora, kjer se zgodba dogaja (okupirano mesto), na
bolj abstraktni ravni pa film vzpostavljajo kot svojevrstno zbirko Hajka, 28. 4. ob 19.00
kratkih, a skrajno zgovornih zvočnih informacij, ki o vsebini pogosto
Vzpon, 28. 4. ob 21.00
povedo več kot podobe same.
↘Doktor, Vojko Duletič, 1985
kultivator / podkast o.b.o.d.
Brezglavi
jezdec
P
raktično vsak film Tima Burtona je prežet z elementi grozljivega,
toda Brezglavi jezdec (Sleepy Hollow, 1999) je vendarle edina
klasična grozljivka v njegovem opusu. Film temelji na kratki
zgodbi Legenda o speči dolini ameriškega pisatelja Washingtona
Irvinga, enem prvih del ameriške literature. Dogaja se ob koncu
19. stoletja, ko mlada nacija šele vzpostavlja red in z njim lastne
legende. Iz Irvingove gotske pravljice si sicer izposodi zgolj nekatere
elemente in podobe – predvsem naslovnega jezdeca –, medtem
ko sta zaplet in narava pripovedi povsem drugačna. V filmu tako ni
dvoma o obstoju nadnaravnih sil in realni nevarnosti jezdeca, po
robu pa se mu postavi glavni junak, prišlek v Speči dolini, policist
Ichabod Crane – ki je videti kot Deppova študija za Willyja Wonko.
Prihod čudaškega outsiderja je tipičen burtonovski motiv in od tod
morda tudi največja sprememba glede na literarno predlogo. V
njej namreč prišlek Crane na koncu izgubi, izgine iz mesta, ker je
naduta reva, ki si ne zasluži mične edinke bogatega kmeta, Burton
pa seveda za svojega junaka najde srečen konec.
Irvingova Legenda o speči dolini se v filmskih in animiranih
adaptacijah sicer pojavlja že od leta 1920 naprej. Iz spomina štrlijo
zlasti Disneyjeva priredba The Adventures of Ichabod and Mr. Toad
(1949), The Legend of Sleepy Hollow (1980) in TV-serija Sleepy
Hollow (2013–2017). Kar Burton v svoji inačici doda, je motiv boja
med vraževerjem in znanostjo. Detektiv Ichabod Crane je kot agent
razumništva in znanstvene metode postavljen pred profesionalni
izziv, saj mora z delom na terenu mestnim razsodnikom dokazati, da
je razsvetljenstvo kul in da vaške vraže, coprnije in nazadnjaštvo v
novem stoletju nimajo več prostora. Zgodba na divji vožnji z vlakcem
smrti in s CSI-jevskimi prijemi na steampunkovski način humorno
stisne znanstveno metodo v ejakulativni donkihotovski obračun, v
↘Brezglavi jezdec, Tim Burton, 1999
kinotečna matineja / animateka
Asterix proti
Cezarju:
Večna galska klasika
P
iše se leto 50 pr. n. št., ko s svojimi dogodivščinami pričneta
dobro znana Galca Asterix in Obelix. Junaka gomoljastih
nosov in živobarvnih pričesk ter brkov svoje dni preživljata
v domači vasi in bližnjem gozdu, kjer ob spremljavi pritlikavega
psa izmišljene pasme lovita merjasce. Idilično življenje od časa do
časa zmoti kakšna posebna naloga, ki jo lahko rešijo le pogumni.
Pogosto se morata zato podati na pot po bližnji ali daljni okolici.
Prepreke na popotovanjih in doma Asterix rešuje s svojo zvitostjo in
čarobnim napitkom lokalnega druida, ki ga naredi nepremagljivega.
Priznajmo tudi, da ga pretiran pravičniški čut in hitra zamerljivost
pogosto kar sami pahneta v pustolovščino.
Njegov najboljši prijatelj in sostanovalec Obelix, ki mu sicer
vedno dela družbo, je uspel do omembe v naslovu stripovskega
albuma (iz katerega lika izhajata) priti le dvakrat, oziroma trikrat, če
upoštevamo še en strip, ki ni priznan kot del kanona. Do danes je
izšlo že 37 stripovskih albumov Asterixovih dogodivščin, iz katerih
je nastalo 18 filmov, od tega le 6 igranih. Medtem ko se kakovost
pri filmih močno razlikuje, stripovski albumi vzdržujejo standard na
primerljivi ravni. Upad so doživeli le v času tik po smrti scenarista
Renéja Goscinnyja leta 1979, ko je nekaj stripov do Asterixa pri Piktih
(2013) narisal in napisal risar Albert Uderzo sam. Nekaterim med
njimi manjka prav iskrivosti v drobnih šalah, ki so med opaznejšimi
vrlinami zgodb. Ponoven dvig kakovosti se je zgodil prav z albumom
o Piktih, ko sta z Uderzovim blagoslovom vajeti prevzela Jean-Yves
Ferri in Didier Conrad, ki sago nadaljujeta še danes.
Zgodba o majhnem in suhem, ter velikem in debelem dvojcu
protagonistov je filmski komediji znana vsaj od poznih 20. let, iz
časov Stana in Olia. S podobno dinamiko situacijske in karakterne
komike deluje tudi par galskih bojevnikov, stanujoč v majhni vasici
na severozahodu Francije, ki se še edina uspešno bori proti oku-
patorju pod vodstvom totalitarističnega hegemona Julija Cezarja.
Čeprav se odnos in okolje v teku epizod prav nič ne spreminjata, jih
odlikuje ravno detajlirano humoriziranje posameznih stereotipnih
specifik določene etnije, časa in prostora, ki se inovativno prepletajo
↘Brezglavi jezdec, Tim Burton, 1999
katerem znanost na koncu zmaga, a le ob pomoči čarovnic … In v elementi, sicer niansirano uteženi s campy humornimi vstavki, in
spremljavi znanstvenikovega kričanja. Brezglavega kričanja. seveda obilica sijočega kečapa. Tudi namenska uporaba odličnega
Film je prenesel na trak mehiški direktor fotografije in večkratni igralskega kadra je povsem v skladu s HFP filmsko franšizo (obudili
oskarjevec Emmanuel Lubezki. Izhodiščni Burtonov neo-gotski in lansirali so kariere Christopherja Leeja, Petra Kushinga, Oliverja
koncept, pregneten z nadrealnimi elementi grozljivke, s trenutki Reeda itd.). Burton, ki bi zlahka zdrsnil v kliše in za grozljivko uporabil
iskrene slapstick komedije in svojevrstnim scooby-doojevskim neznane igralce, zajame iz Hollywooda najboljše, kar mu devetdeseta
zasukom, je Lubezki prevlekel z obilico megle. Atmosferske megle. ponujajo: Johnny Depp na vrhuncu svojih moči, odlična Christina
(Saj veste, tiste ta dobre.) Njegova fotografija tako z lučjo in barvo kot Riccie, Vader očka Ian McDormand, sam Dumbledor Michael Gam-
tehnično izpeljavo sledi okultno skrivnostni naravi zgodbe, dodaja bon in seveda izjemni Christopher Walken, ki v filmu nazobčano
nelagodna paralaktična gibanja, prisiljene perspektive, temačna renči in seka glave.
ozadja, vasico ovija v mrakobno sivinsko svetlobo, trmasto vztraja Tim Burton je torej pri ustvarjanju uporabil vsa klasična filmska
z “low-key” osvetlitvijo igralcev in obilico veličastno žgoče rdeče, orodja in se na presečišču digitalne in analogne filmske tehnologije
skorajda neonsko škrlatne lažne krvi. Opisano vizualijo dodatno modro odločil za sporadično in zadržano uporabo digitalnih učinkov.
podpreta še klasični burtonovski estetski gabarit ter njegov dolgoletni Predvsem pa ni odstopil od svoje avtorske vizije. Čemur se seveda
sodelavec Danny Elfman, ki pa se je tukaj, namesto zanj prepoznavno ni čuditi, gospodje, opraviti imamo namreč z norcem.
lahkotnejših melodičnih izpeljank, prekucnil v bolj čustveno nabite Projekcijo bo spremljalo živo snemanje podkasta O.B.O.D., prvega
zvočne pejsaže, kar film dobro našpona v ringlšpilu horror groteske slovenskega podkasta o žanrskih umetnostih, kjer se bodo agenti
in lahkotne komedije. Mito Gegič, Igor Harb in Aljoša Harlamov posvetili liku in delu re-
Film je tudi svojevrsten hommage kultnemu studiu Hammer Film žiserja Tima Burtona, kratki zgodbi Washingtona Irvinga in seveda
Productions (HFP), ki je od srede 50. do konca 70. let, po zatonu filmu, ki si ga bomo ogledali skupaj.
klasičnih grozljivk, prevzel in sproduciral žanrske kultne presežke, ↘O.B.O.D.
kot so Drakula (1958), Frankenštajnovo prekletstvo (The Curse of
Frankenstein, 1957), Mumija (The Mummy, 1959) in vsa njihova
nadaljevanja. Brezglavega jezdeca in večino HFP izdelkov družijo
zadržana barvna paleta, čudni rakurzi, izrazito pretirani strašljivi Brezglavi jezdec, 19. 4. ob 20.00
z namigi, povezanimi z zimzeleno zahodnjaško popkulturo 20. ↘Asterix proti Cezarju, Gaëtan Brizzi, Paul Brizzi, 1985
stoletja in citati iz vrst klasičnega kanona. Pri tem različni narodi v
vseh delih ohranjajo svoje osnovne značilnosti. Briti so flegmatični
in navdušeni nad najbolj bizarnimi kombinacijami jedi, Goti so
močni bojevniki (pogosto upodabljani s koničasto čelado, značil-
no za Prusijo v 19. stol.), Egipčani govorijo v hieroglifih, pirati so
multietnični, neumni in vedno nasankajo, Rimljani so neumni in
naivni itd. Razmerja resnične družbene moči in predstav o posa-
mičnih ljudstvih temeljijo na sodobnih, s to izjemo, da so Rimljani
vojaško večinoma prevladujoči. Zametki sodobnega življenja se
večkrat pojavijo v zgodbah, najsi bo to le kakšen materialni objekt
ali opravilo; nazadnje učinkuje kot humorni vložek, saj se očitno
razlikuje od zgodovinskega konteksta antike, v katerega je umeščen.
Prevajanje Asterixovih epizod iz medija stripa v medij filma se je
prvič zgodilo leta 1967 (Deux Romains en Gaule, Pierre Tchernia),
ko je kot končni produkt nastal črno-beli igrani film z animacijskimi
vložki. Asterix in Obelix sta ostala narisana, ostali junaki so bili živi
igralci. Razen odsotnosti barv v tem prvem poskusu sta do danes v
animiranih filmih ostala skoraj nespremenjena. Ohranil se je tudi
način izdelovanja ozadij, ki je narejen zelo slikarsko, razen v primerih
računalniške animacije (Asterix: domovanje bogov [Astérix - Le
Domaine des Dieux, 2014]). Liki v animacijah ostajajo ploskoviti
karikirani možiclji s črno obrobo in brez senčenja, ki bi ustvarilo
kakršnokoli globino slike. Tudi Asterix proti Cezarju (Astérix et la
surprise de César, 1985) je takšna animacija.
Film, ki je bil leta 1987 nagrajen z nemškim zlatim ekranom, je
nastal na podlagi dveh zgodnjih stripov: Asterix legionar (Astérix
légionnaire, 1967) in Asterix gladiator (Astérix gladiateur, 1964);
v obeh se Asterix poda v Rim in pristane v areni. Čeprav si strip
in animacija na trenutke sledita do popolnosti (v kadriranju in
dialogih), se nekatere šale iz stripa v risanki izpustijo ali pa so
dodane na novo in se torej ne podvajajo. Marjane Satrapi sicer
trdi, da stripa ne bi smeli spreminjati v film, četudi je sama to
uspešno naredila s Perzepolisom. Brez skrbi, Rimljani v filmu os-
tajajo nori, Cezar poln slavnih citatov in sebe, Obelix mehkosrčen
in Asterix rešitelj dneva.
↘Pia Nikolič
Asterix proti Cezarju, 7. 4. ob 17.00
stran 09
kinotečna matineja
↘Čudežno potovanje, Hayao Miyazaki, 2001
Čudežno za mlajše gledalce
M
arčevske in aprilske matineje, ki tematizirajo zgodovi-
no in mitologijo, odnesejo tudi na potovanje deklice
Chihiro v svet pradavnih bogov in čarobnih bitij, ki
mu vlada demonska čarovnica Yubaba. Čudežno potovanje
velikega japonskega mojstra animacije Hayaa Miyazakija, ki v
svojih delih razgrinja posebnosti japonske kulture, poudarja
humanizem in okoljevarstvo, slikovito niza skrivnostne zasuke
in zaplete, s čimer spomni na Alico v čudežni deželi, kjer se de-
klica povsem naključno znajde v tako drugačnem, popolnoma
neznanem svetu.
Poetični film Tea Hanne A. W. Slak razgrne gozd, v katerem prebiva
10-letni Martin s svojo družino. Gozd je njegov svet, nekaj prijateljev
je naokoli, a največ je sam. Takrat ga včasih obišče stari varuh gozda,
resničen ali namišljen modrijan, ki sluti, da se bo starodavnemu
gozdu nekaj zgodilo.
teden možganov
Bolečina
K
aj je bolečina? Zakaj me boli? Kako jo ustavim? Zgodba o bo-
lečini je polna neznank, saj ni vezana zgolj na fizični dražljaj,
ampak je fenomen, v katerega je vpet ves spekter našega
bivanja: odvisna je od našega odnosa do bolečine, naših prepričanj,
situacije, lahko nima telesnega vzroka, ampak je izvor psihološki,
sociološki ali preplet vseh. Bolečina ni vedno slaba, saj je včasih
nujna za rast in spremembe v našem življenju. Letošnjim ustvar-
jalcem Tedna možganov se zdi bolečina tako zanimiv in večplasten
fenomen, da smo se odločili ves teden posvetiti raziskovanju njenih
različnih obrazov. Lepo vabljeni, da se nam pridružite tretji teden
v marcu na raznovrstnih dogodkih, kjer se bomo ponovno čudili,
spraševali in raziskovali naše možgane ter svet okoli njih.
Tudi tokrat bo imel Teden možganov močan filmski pridih. Kako
bolje raziskovati doživljajski svet bolečega kot skozi potopitev v svet
premikajočih se slik in vživljanje v filmske like? To je hkrati fikcija in
reprezentacija realnosti – tista točka, ki zabriše mejo med stvarno-
stjo in domišljijo, med zavednim in nezavednim, med budnim in
sanjskim, in nas s svojo katarzično močjo vrne nekoliko drugačne.
Filmom bodo sledile tudi vodene diskusije. Vabljeni vsi, željni novih
zgodb, ki so na videz nenavadne, ob srečanju z njimi pa postanejo
znane, bližnje, naše in toliko bolj presunljive.
Več informacij na www.sinapsa.org
*Večerne projekcije potekajo v Atriju ZRC SAZU ob 20. uri, opoldanske
pa v Slovenski kinoteki ob 12. uri. Brezplačen vstop.
Circus Fantasticus, 12. 3. ob 12.00
Ču do vi to, 13. 3. ob 12.00
Življenje drugih, 15. 3. ob 12.00
↘Circus Fantasticus, Janez Burger, 2010
stran 10
Kostanj, ki nastopi kot eden junakov v Tei, je menda ena ključnih
sestavin čudežnega napoja, ki ga je za neupogljiva galska bojevnika
Asterixa in Obelixa vneto pripravljal čarodej Panoramix. Galci pa
so poznali tudi keltski drevesni horoskop, po katerem je kostanj
pomenil iskrenost. Iskreno prijateljstvo s čudežnim, najbolj znanim
filmskim vesoljčkom E.T.-jem razvije osamljeni osemletni deček Elliot
v Spielbergovi večni uspešnici. Se vidimo!
↘Maja Krajnc
Čudežno potovanje, 3. 3. ob 17.00
Tea, 10. 3. ob 17.00
Annie, 17. 3. ob 17.00
Niti, 24. 3. ob 17.00
E. T. – Vesoljček, 31. 3. ob 17.00
Asterix proti Cezarju, 7. 4. ob 17.00
festival frankofonskega filma
↘Knjiga slik, Jean-Luc Godard, 2018
8. Festival frankofonskega
filma, 18.–24. 3. 2019
20. marca povsod po svetu praznujejo mednarodni dan franko-
fonije. Države, ki jim je skupen francoski jezik, želijo uporabiti to
vez in družno delovati v službi miru, sodelovanja, solidarnosti in
trajnostnega razvoja. Slovenija ima v Mednarodni organizaciji za
frankofonijo od leta 1999 status opazovalke. Tako skupaj z ostalimi
87 državami in vladami članicami skrbi za zaščito svojih vrednot
in spodbuja medkulturni dialog. To je tudi razlog, da se vsako leto
pridruži veleposlaništvom držav članic Mednarodne organizacije
za frankofonijo v Sloveniji pri praznovanju tega dne s pripravo 8.
izdaje Festivala frankofonskega filma.
Festival želi izraziti raznolikost držav organizatork: predvajani filmi
so v jezikih držav članic, a je v vseh čutiti namen, da obeležijo svojo
pripadnost gibanju. Letos sodelujejo: Albanija, Avstrija, Belgija, Egipt,
Francija, Hrvaška, Kanada, Romunija, Slovenija in Švica.
kinotečni red
Vstopnice so naprodaj pri blagajni
Kinoteke uro pred začetkom prve predstave.
Obiskovalce prosimo, naj prihajajo
na predstave pravočasno.
V dvorano Slovenske kinoteke ni dovoljeno
vnašati hrane ali pijače.
Prenosni telefoni morajo biti izključeni.
kolofon
KInOTeČnIK
izdajatelj Slovenska kinoteka,
Miklošičeva 28, 1000 Ljubljana
tel. 01.43.42.510, faks 01.43.42.516
tajnistvo@kinoteka.si; www.kinoteka.si
sofinancira Ministrstvo za kulturo
ISSN C₅₀₃-₇₁₈₂
urednika Matevž Jerman, Igor Prassel
jezikovni pregled Mojca Hudolin (spored: Anja Naglič)
oblikovna zasnova Hana Jesih, Eva Mlinar
obdelava fotografij Eva Mlinar
prelom in oblikovanje Eva Mlinar
teksti Eszter Fazekas, Manca Filak, Matevž Jerman, Robert Kuret,
Varja Močnik, Pia Nikolič, Anna Ida Orosz, O.B.O.D., Maša Peče,
Igor Prassel, Peter Stanković, Jasmina Šepetavc, Ana Šturm, Kim
Tance, Luka T. Zagoričnik
tisk Delo
naklada 7.000
distribucija DPG
SlOVenSKa KInOTeKa
direktor Ivan Nedoh
ivan.nedoh@kinoteka.si | 01 43 42 500
muzejski oddelek Metka Dariš
metka.daris@kinoteka.si | 01 43 42 505
arhivski oddelek Darko Štrukelj
darko.strukelj@kinoteka.si | 01 43 42 535
raziskovalno-založniški oddelek Andrej Šprah
andrej.sprah@kinoteka.si | 01 43 42 529
knjižnica in mediateka Viktor Bertoncelj
viktor.bertoncelj@kinoteka.si | 01 43 42 530
ponedeljek, torek, četrtek 9–15h;
sreda 10–18h; petek 9–14 h
dVORana SIlVana FURlana
pisarna programskega oddelka
program@kinoteka.si
uradne ure 11.00–14.00
tel. 01 43 42 520, faks 01 43 42 521
Igor Prassel | igor.prassel@kinoteka.si | 01 43 42 522
Kaja Bohorč | kaja.bohorc@kinoteka.si | 01 43 42 520
Varja Močnik | varja.mocnik@kinoteka.si
Matevž Jerman | matevz.jerman@kinoteka.si | 01 43 42 523
Anja Naglič | anja.naglic@kinoteka.si | 01 43 42 525
odnosi z javnostmi Ana Šturm | ana.sturm@kinoteka.si
BlagaJna (odpre se eno uro pred prvo predstavo)
blagajna@kinoteka.si | 01 43 42 524
cena vstopnice 4 eur / kinopolis 2 eur
KInOTeČna KaVaRna
Kinotečna kavarna se odpre eno uro pred prvo projekcijo.
Pri organizaciji programa so nam pomagali naslednji posamezniki in
organizacije, za kar se jim najlepše zahvaljujemo: Lojz Teršan, Tatjana
Rezec Stibilj (Slovenski filmski arhiv), Nerina Kocjančič (Slovenski filmski
center), Valerija Cokan (Društvo slovenskih režiserjev), Maša Peče
(Festival žanrskega filma Kurja polt), Simon Popek in Brane Kodrin
(Cankarjev dom), Matjaž Manček (Kino Šiška), Andreas Pawlitschek
(direktor) in Marjeta Malus (Avstrijski kulturni forum), Patricia Košir
(Francoski inštitut v Sloveniji), Tamara Nagy (Hungarian National
Film Fund), Eva Rohrman (Forum Ljubljana), Nina Jeglič (Sever &
Sever), Špela Frlic in Alenka Veler (Pripovedovalski festival), Adela
Železnik (Moderna galerija), Brane Mozetič, Miha Peče, Andrej in
Marjola Zdravič.
Pri organizaciji programa Festivala Kurja polt so nam pomagali
naslednji posamezniki in organizacije: Sergio Martino, Eckhart Schmidt
in Gorana Dragaš, Khavn De La Cruz, C. J. Obasi, Laura Argento (CSC-
Cineteca Nazionale), Monica Giannotti (Surf Film), Cesarina Marchetti
in Michela Lanzieri (Titanus), Stephanie Hausmann (Filmmuseum im
Münchner Stadtmuseum), Guillermo Antuña (Filmax International),
Anders Lundgren (Klubb Super8), Cassandra Fradley (Screenbound
Pictures), Momoko Nakamura (Free Stone Productions), Lison Hervé
(Stray Dogs), Sandra Kinahan (Park Circus).
(kino)polis
Postanite polnopravni kinopoličani in se včlanite v ultimativni
cinefilski klub Kinopolisa! Najemnina za kvadratni meter udobnega
sedeža med predstavo v dvorani Slovenske kinoteke za Kinopoličanke
in Kinopoličane znaša le dva evra.
V Kinopolisu za svojo cinefilsko skupnost skrbimo tudi s pestro
ponudbo drugih ugodnosti; od posebnih popustov pri nakupu
kinotečnih knjižnih publikacij in revije Ekran do ugodnejše cene
kave v kinotečni kavarni.
Vsem, ki (bo)ste kinotečno dvorano vzeli za svoj drugi dom, in (bo)
ste v enem letu vanjo zavili najmanj petdesetkrat, se članstvo
podaljša brezplačno.
Cena: 20 € za študente, dijake in upokojence, 25 € za delovne občane
*Članarina velja leto dni od vpisa. Včlanite se lahko pri blagajni
Kinoteke.