Professional Documents
Culture Documents
NTC Seminarsko Gradivo
NTC Seminarsko Gradivo
Pedagoška fakulteta
NTC UČENJE:
SPODBUJANJE RAZVOJA UČNIH POTENCIALOV
OTROK V PREDŠOLSKEM OBDOBJU
Avtorji:
Mojca Juriševič, Ranko Rajovid, Leonora Drgan
Jezikovni pregled:
Tanja Bečan
Ljubljana 2010
VSEBINA
1 Uvod 3
2 Kako nevroznanost pomaga razumeti otrokovo učenje? 5
3 Kako spodbujati učenje v otroštvu? 8
4 Program NTC učenje: strokovna izhodišča 12
4.1 Spodbujanje razvoja sinaps v možganih 13
4.2 Spodbujanje pomnjenja z asociacijami 19
4.3 Spodbujanje funkcionalnega mišljenja 32
4.3.1 Predlogi za vzgojitelje in učitelje: kako sestaviti problemsko vprašanje? 34
4.4 Razdelitev igralnih dejavnosti glede na starost otrok 38
5 NTC v pedagoški praksi: sodelovanje s starši 39
6 Literatura 40
_______________________________________________________________________
Fotografije v gradivu so bile posnete in so objavljene v soglasju s starši otrok iz Vrtca Morje,
Lucija (2009/2010).
2
1 Uvod
Ena izmed poti, kako to konkretno doseči, je Program NTC učenje (NTC = Nurture of
Talented Children), predstavljen v sklopu seminarja. Avtor programa je Ranko Rajovid s
svojimi sodelavci z Oddelka za nadarjene otroke (Nikola Tesla Centar Novi Sad), ki
deluje pod okriljem mednarodne Mense1; strokovno recenzijo sta opravili akademik
prof. dr. Grozdanka Gojkov in prof. dr. Olivera Gajid.
Program NTC se že četrto leto izvaja po različnih evropskih državah ter se širi tudi
drugam po svetu. Pri nas, v Sloveniji, smo program v sklopu Centra za raziskovanje in
spodbujanje nadarjenosti na Pedagoški fakulteti UL začeli poskusno uvajati v šolskem
letu 2009/2010, in sicer v treh vrtcih – Morje Lucija, Brdo Ljubljana in Nova Gorica – ter
Osnovni šoli Antona Ukmarja Koper. Prve izkušnje so pokazale, da imajo otroci radi
igralne dejavnosti iz NTC programa, saj se ob njih zabavajo, družijo, igraje učijo ter tako
miselno napredujejo. Opazili smo tudi, da otroci celo spodbujajo in navdušujejo odrasle,
naj dejavnostim programa posvetijo več časa, bodisi za ponavljanje, poglabljanje in
razširjanje že obstoječih, bodisi za nove igre. Starši se na ta način spontano vključujejo v
naravni krogotok otrokovega učenja ter sodelovanja z vrtcem. S programom so
zadovoljne tudi vzgojiteljice, ki opažajo pozitivne odzive pri otrocih: igralne dejavnosti
1
Mensa International je mednarodna organizacija, ki v svoji socialni mreži združuje visoko inteligentne
posameznike (www.mensa.org)
3
so otrokom zanimive, otroci izražajo željo po učenju, intenzivno komunicirajo in
sodelujejo med seboj, veliko si zapomnijo, znanje takoj uporabljajo, utrjujejo ter
dopolnjujejo, v vrtcu in doma. Vzgojiteljice poudarjajo, da na osnovi programa tudi
same natančneje razumejo cilje posameznih dejavnosti (ustvarjanje in/ali utrjevanje
možganskih povezav) oziroma smiselnost in pomembnost izvajanih igralnih dejavnosti
za celostni razvoj otrok. Zato jih same rade izvajajo ter se v njih tudi ustvarjalno
izražajo.
Nenazadnje je pomembno poudariti, da temeljni cilj programa ni zgodnje učenje ali
spodbujanje kakršne koli tekmovalnosti v hitrosti učenja ali količini znanja, temveč
ozaveščeno postavljanje dobrih temeljev za poznejše uspešno učenje, v šoli in izven, za
otroke z različnimi učnimi potenciali.
Veliko prijetnih trenutkov, zanimivih spoznanj ter radosti ob aktivnem in smiselnem
učenju!
Avtorji
4
2 Kako nevroznanost pomaga razumeti otrokovo učenje?
2
Obdobje, v katerem je posameznik s fiziološkega in psihološkega vidika najbolj dojemljiv za učenje, saj
so živčne strukture še plastične in je zato učenje najučinkovitejše; na primer za učenje govora med prvim
in tretjim letom starosti.
3
EPPE (Effective Provision of Pre-School Education) je študija v kateri so raziskovalci več let spremljali
različne vplive okolja na otrokov razvoj in potrdili pomen zgodnjega učenja doma in v vrtcu.
5
Slika 1: Možganska aktivnost
Dragan Krivokuda, profesor medicinske anatomije iz Novega Sada pojasnjuje, kateri deli
možganov so zadolženi za pomnjenje in mišljenje ter kako ti deli možganov delujejo.
Do nedavnega je v nevroanatomiji namreč prevladovalo mnenje, da so osnovne
anatomske strukture pomnjenja srednje strukture senčnega režnja, medmožgani in
spodnji del velikih možgan. V novejši literaturi pa najdemo nekoliko drugačen,
popolnejši koncept razumevanja možganske organizacije pomnjenja, ki v ospredje
postavlja število sinaps kod ključni pogoj za hitrost procesiranja informacij. Ta koncept
poudarja, da se proces pomnjenja ustvarja z aktivnostjo določenih sistemov možganske
skorje in struktur pod njo, ki so med seboj močno prepletene, povezujejo pa jih
sinapse. Od tod je razviden pomen sinaps, poleg tega pa je razvidno tudi, kolikšno
število možganskih struktur sodeluje v procesu mišljenja oziroma pomnjenja. Zato je
razumljivo, da se za potrebe mišljenja v možganih oblikuje ogromno število sinaps,
toliko več, kolikor več se otrok igra oziroma je celostno aktiven (gibanje, doživljanje,
komuniciranje...). Problem nastopi v primerih, ko odrasli, zaradi svojega neznanja in
nerazumevanja zgodnjega spodbujanja razvoja otrokom dovoljujejo zgolj uporabo iger
in dejavnosti, ki so za njihov razvoj z evolucijskega vidika nekoristne in škodljive
(televizija, računalnik, video igre...). Posledica tovrstnih aktivnosti namreč vodi k
neuporabi in zmanjšanem obsegu tvorjenja novih sinaps, v končni fazi pa k nerealizaciji
bioloških danosti ter v nekaterih primerih celo k učnim težavam.
6
John Geake v zvezi s povedanim odpira zanimivo razpravo o zmotah glede delovanja
možganov, ki v sodobnih edukacijskih pristopih prevladujejo kot nesporna dejstva.
Angleški profesor pojasnjuje, da gre v resnici za celo vrsto t. i. nevromitov, ki imajo
zaviralni učinek na prenos najnovejših nevrofizioloških spoznanj neposredno v
pedagoško prakso. Primeri takih nevromitov so denimo podatek o le 10 % rabi
možganov, ostro ločevanje med levo- oziroma desno- hemisferičnim razmišljanjem ali
prevladovanje zgolj določenega zaznavnega stila učenja (kot na primer le vidni, slušni
ali gibalni). Znanstvenik razlaga, da so dejstva drugačna, saj vsakodnevno uporabljamo
večino možganov, ne le omenjenih 10 %, poleg tega so strukture v naših možganih
medsebojno tesno prepletene, mišljenje pa vključuje nenehno usklajevanje med
obema polovicama možganov.
7
3 Kako spodbujati učenje v otroštvu?
Odrasli imamo v obdobju otrokovega učenja odgovorno nalogo: otroka pri različnih
učnih dejavnostih varujemo, spremljamo, spodbujamo, po potrebi tudi usmerjamo.
Nadvse pomembno je, da smo občutljivi oziroma odzivni za morebitne posebnosti
otrokovega učenja, še posebno za njegovo motiviranost pri učenju. To pomeni, da
opazimo in upoštevamo vse tisto, kar otroka zanima, pritegne njegovo pozornost, pa
tudi kaj ga ovira ali celo odvrača od učenja v različnih učnih situacijah, denimo pri
hranjenju, oblačenju, igri ali ob soočanju s ovirami.
8
premagati virtualnega nasprotnika, izdelati origami). Pri tem se ne obremenjujejo z
napakami ter trenutnimi neuspehi; še več, iz njih se učijo in po notranjem občutku
razvijajo določene učne strategije (ponavljanje, posnemanje, preizkušanje,
izboljševanje, spremljanje, načrtovanje, iskanje pomoči). Ko jim nalogo uspe končati, so
veseli – občutijo zadovoljstvo zaradi uspeha in praviloma to tudi pokažejo in/ali
povedo. Občutek doživete uspešnosti (kompetentnosti) prispeva k oblikovanju
otrokove samopodobe, ta pa uravnava nadaljnje učenje, po principu »v tem sem
dober, zato bom to še nadalje rad počel« oziroma »to mi ne gre, tega ne maram in ne
bom«.
Ob spoznanju, da učenje najbolj učinkovito poteka v stanju otrokove miselne in telesne
aktivnosti ter neposredne vpletenosti v učne situacije, moramo biti pozorni na
kakovost učnega okolja. Kaj odrasli lahko storimo na tem področju? Odrasli lahko
poskrbimo, da bo učno okolje otroku zagotovilo dovolj konkretnih in zanj smiselnih
učnih spodbud – vsebin ali materialov. Otroci namreč potrebujejo dovolj časa in okolje,
v katerem lahko nemoteno, spontano v igri in v drugih učnih dejavnostih odkrivajo,
raziskujejo in sprašujejo ter tako gradijo svoje znanje. Poleg tega otroci z učenjem
postopno razvijajo določene (ponavljajoče se) vzorce učnega vedenja, ki jih izražajo ob
igri, v razmišljanju ter v medosebni komunikaciji. Če znamo odrasli te vzorce
prepoznati, bomo znali tudi ustrezneje načrtovati nadaljnje učne dejavnosti, ki bodo za
otroke bolj spodbudne, saj bodo zadostile njihovim dejanskim učnim potrebam in/ali
posebnostim. Obstaja namreč možnost, da otroci brez spodbud odraslih ob igri ne
napredujejo oziroma igro ohranjajo na isti ravni. To posledično vodi k upadu interesa in
k odmiku od učne dejavnosti, saj v takih situacijah začne kaj kmalu primanjkovati
potrebnih intelektualnih spodbud in čustvenega vznemirjenja.
Nadalje je za razumevanje zgodnjega učenja koristno upoštevati tudi raziskovalno
spoznanje, da se otroci učijo z uporabo govora; zaradi tega naj ima otrok na razpolago
čim več različnih priložnosti, ko lahko govori. S spodbujanjem govora otroke namreč
spodbujamo k učenju; pogovarjanje, pojasnjevanje, opisovanje, pripovedovanje,
spraševanje, razglabljanje ter podobne dejavnosti sprožajo miselne procese
razumevanja, posploševanja, razlikovanja in povezovanja učnih vsebin, kar predstavlja
učenje z razumevanjem in vodi h kakovostnemu znanju.
Nenazadnje je dobro imeti v mislih, da se otroci najbolje učijo v družbi, in sicer z
vrstniki, prijatelji, starši. Raziskave jasno kažejo, da je otrokovo znanje v veliki meri
odvisno od kulturnega okolja, v katerem odrašča, oziroma od socialne skupnosti, ki ji
pripada. Zato ni vseeno, kako načrtno oziroma s kakšnimi cilji starši in vzgojitelji
prepoznavamo in preverjamo otrokovo razumevanje in/ali znanje, kako se z otrokom
pogovarjamo, kakšna vprašanja mu postavljamo ter kako otroku odgovarjamo na
9
njegova vprašanja. Enako pomembno je tudi, da starši in/ali vzgojitelji spremljamo ter
po potrebi usmerjamo tudi interakcije med otroki, ki so v funkciji učenja (npr.
skupinskih dejavnostih) oziroma jih v celoti ne prepuščamo naključnemu poteku
dogajanj.
10
strategije ter vrednote, ki jim jih o učenju preko svojih razmišljanj in doživljanja
besedno in/ali telesno sporočamo. Nadalje je pomembno, s kakšnimi navodili,
spodbudami in povratnimi informacijami usmerjamo otroka v procesu učenja, da bi
doživel zadovoljstvo zaradi učenja, se navdušil za določene učne vsebine ali se naučil
ceniti svoj učni napredek. Nenazadnje velja izpostaviti še sam način spodbujanja
razvoja otrokovih zmožnosti za oblikovanje vrednote učenja in doživljanja zadovoljstva
zaradi učenja s postopnim prenosom odgovornosti za te procese na otroka (npr.
odločanje pri izbiri za otroka primernih učnih metod, pri oblikovanju učnih ciljev in
učnih pričakovanj, pri spoznavanju uporabnosti in prenosljivosti znanja ali pri
vrednotenju učnega napredka).
Sklenemo lahko, da je učinkovito spremljanje in spodbujanje otrokovega učenja doma
in v vrtcu pogojeno s premišljenim prepletanjem vseh nanizanih raziskovalnih
ugotovitev, pri čemer je najpomembneje, da znanje otroku v določeni socialni skupini
dejansko postane vrednota ter da otrok učenja ne povezuje zgolj z zabavo in/ali igro ter
s priložnostjo za vzpostavljanje in/ali negovanje socialnih stikov.
11
4 Program NTC učenje: strokovna izhodišča
12
4.1 Spodbujanje razvoja sinaps v možganih
13
»Pralni stroj«
Skakanje
Otrok skače na trampolinu vsak dan denimo dve minuti, z vajo pa se postopno
podaljšuje čas skakanja (5 do 10 minut).
Hoja in ravnotežje
Otrok hodi po črti (za mlajšo starostno skupino) ali po gredi (za starejšo starostno
skupino).
»Po črti«
14
B) VAJE ZA AKOMODACIJO
Očesna akomodacija oz. prilagajanje očesne leče sliki je eden najpomembnejših
procesov za kasnejše funkcionalno branje, učenje in koncentracijo. Z gledanjem
televizije, igranjem video igric in uporabo računalnika vse bolj zanemarjamo razvoj te
izjemno pomembne funkcije oči. Omenjeni fiziološki proces se namreč razvija z
aktivnostjo oči - s hitrimi gibi, s sledenjem premikajočemu se predmetu, njegovim
približevanjem ali odmikanjem, s tekom, preskakovanjem ovir in drugimi podobnimi
dejavnostmi.
Poudariti velja, da na razvoj zgodnje akomodacije kvarno vpliva otrokovo prekomerno
statično gledanje v zaslon (televizijski, računalniški), saj v tem primeru »očesna
gimnastika« ni mogoča.
»Žoganje«
15
Opazovanje
Iskanje podobnosti: Sliko, ki jo otrok opazuje in je lahko od njega različno oddaljena,
naj otrok čim prej „prepozna” in poišče ustrezno sliko pred seboj na mizi. Pri hitrem
branju s plakata ali table in iskanju slik (ter besed) na mizi, se mora oko neprestano
prilagajati. Vsakodnevna vaja (10 do 15 minut) je poleg razvijanja spretnosti branja tudi
izjemna vaja za proces akomodacije.
C) GRAFOMOTORIČNE VAJE
Ko govorimo o gibalnih oziroma psihomotoričnih vajah, je potrebno razlikovati med
vajami za razvijanje grobe in fine motorike. Groba motorika zajema gibanje rok, nog ali
telesa z določenim nadzorom. Dejavnosti, ki spodbujajo grobo motoriko pri otrocih, so
razne vrste iger na prostem, igre z žogo, pa tudi skakanje, plesanje, plavanje ali tek. Po
16
drugi strani pa gre pri fini motoriki za izvajanje natančnih gibov rok, ob vzdrževanju
dobre koordinacije med prsti in očmi. Fina motorika se postopno razvija – od začetnih
nerodnih poskusov otroka, da samostojno uporablja žlico, vse do trenutka, ko zmore
pravilno držati svinčnik in tudi kasneje, v šoli, tudi otrok postaja čedalje bolj
kompetenten pri pisanju.
Pomembno spoznanje, do katerega je pri raziskovanju razvijanja povezav med živčnimi
celicami (sinapsami) prišel Jeff Lichtman s Harvardske univerze je, da tiste živčne celice
(nevroni), ki nimajo spodbud, prej ali slej odmrejo. Informacijo o tem, kateri nevroni in
sinapse so aktivne in potrebne pa dobivajo možgani na osnovi dejavnosti, s katerimi se
otrok ukvarja. Iz tega razloga je otroška igra izjemno pomembna za razvijanje sinaps, še
posebno pa tiste igralne dejavnosti, ki vplivajo na večje število sinaps hkrati, denimo
grafomotorične dejavnosti.
17
»Ribice«
Na svinčnik ali palčko fiksiramo in ovijemo nit dolžine 60 cm, na koncu katere je pripet
lažji predmet, npr. ribica iz papirja. Nato se v skupini organizira tekmovanje, v katerem
otroci navijajo ribice in tekmujejo, kdo bo prej spustil ribico v “vodo”, zatem pa
rešujejo ribico tako, da hitro odvijajo in navijajo nit na koncu katere se nahaja ribica.
Pomembno je, da otrok pri navijanju in odvijanju uporablja prste obeh rok.
»Oblikovanje plastelina«
»Navijanje volne«
18
4.2 Spodbujanje pomnjenja z asociacijami
A) IGRE S SIMBOLI
Učenje branja in prepoznavanja simbolov je eden najbolj zapletenih procesov, ki jih
mora otrok usvojiti za nadaljnje učenje, zato je pomembno, da se to učenje spodbudi
čim bolj zgodaj.
19
»Avtomobili«
»Prometni znaki»
20
B) IGRE SPOMINA
Pojme (zastave, emblemi, logotipi), ki jih otrok med igro spoznava, lahko uporabimo za
klasične spominske in za specifične igre za razvoj ustvarjalnosti in funkcionalnega
mišljenja. Nadarjeni otroci pojme in slike prepoznajo veliko hitreje; zlahka se bodo v
vsaki skupini odlikovali s svojo hitrostjo opazovanja in učenja novih besed ter tudi s
hitrostjo reševanja nalog, za kar je ob sposobnostih potrebno tudi funkcionalno
razmišljanje.
»Potujemo v …«
»Iskanje asociacij«
21
Igra 1
Na kartončkih je napisanih deset besed (po pet besed na dveh kartončkih). Vsak teden
število novih besed povečujemo. Ko proces učenja novih besed nadaljujemo, vsak
teden povečujemo tudi število kartončkov. Za namen te stopnje programa je bila
oblikovana posebna didaktična igra NTC sestavljanka in NTC igra spomina.
Igra 2
Že usvojeni simboli (zastave, emblemi, logotipi) so izjemno sredstvo za začetni razvoj
funkcionalnega razmišljanja, ko je poleg sposobnosti potrebno uporabljati tudi
predhodno pridobljeno znanje za reševanje problemov. Otroci, ki so že spoznali
zastave, jih z lahkoto prepoznajo. Če jih sprašujemo, ne da bi imeli možnost videti
zastave, postavljamo vprašanja: Na kateri zastavi je krog?, Na kateri zastavi so zvezde?,
Na kateri zastavi je ptica? . Te vaje lahko izvajajo otroci med četrtim in petim letom
starosti.
22
»POTUJEMO Z ŽOGO«
POTEK IGRE:
Otroci sedijo v krogu, eden izmed otrok ima v roki žogo oblepljeno z različnimi
zastavami.
Otrok si ogleda žogo ter svetuje prijatelju na njegovi desni, katero državo naj obišče in
zakaj
(npr. svetujem obisk Finske, ker boš tam srečal Božička,…).
Igra traja toliko časa, da se zvrstijo vsi otroci.
23
»IGRA S ČASOPISOM«
POTEK IGRE:
1) Otroci se sede drsajo na časopisnem papirju po označeni ravni črti (v igralnici,,
telovadnici, po hodniku,…),
2) na cilju časopisni papir oblikujejo v žogo, med tem ko čakajo da pridejo spet na
vrsto. Žogo kotalijo po ravni črti tako, da z razkoračenimi nogami in rokami,
potiskajo žogo po črti
3) spet se postavijo v kolono in ko pridejo na vrsto, ciljajo z žogo v cilj (koš,
kartonska škatla, zaboj,…).
24
REFLEKSIJA: Igra s časopisom je bila za otroke zanimiva predvsem zaradi
gibanja in lastnega truda, ki so ga morali otroci vložiti, da so speljali igro do
konca. Bili so vztrajni pri metanju žoge v škatlo, saj je bilo za nekatere
potrebno met ponoviti večkrat.
25
»POTOVANJE«
POTEK IGRE:
Otroci si izberejo poljubno zastavo ter se sedejo na stole, ki so postavljeni v krog.
Otrok, ki vodi igro hodi okrog stolov in prepeva:
»Potujemo po svetu, le kam smo prišli…« Dotakne se otroka, do katerega je prišel, ta
pove ime države, katere zastavo ima v roki, zastavo odloži na stol in se pridruži
vodečemu otroku tako, da ga prime za roko. Otrok, ki vodi, pa med tem zapoje:
»… pridi še ti z nami… naprej se nam mudi.«
Tako se v «potujočo kačo« postopoma priključijo vsi otroci.
Zaključek 1: Igra se zaključi tako,da vsak otrok poišče stol z svojo zastavo.
26
REFLEKSIJA: Nekaj težav je bilo v začetku, ker so otroci to melodijo poznali z
drugačnim besedilom, vendar so kmalu »posvojili« tudi novo besedilo. Ker so si
zastavo sami izbrali, so tudi samozavestno povedali katero državo zastopajo.
Igrico smo zaključili tudi z drugim koncem, ki je potekal zelo spontano.
Otroci so se med iskanjem asociacij pogovarjali, si razlagali in nudili pomo č
posameznikom, ki niso uspeli priti do ustrezne sličice. V nadaljevanju pa so
mi prinašali še preostale sličice, ki so se nanašale na države katere niso bile
vključene v igro. Vzpodbujala sem jih, da so poiskali pripadajoče države,
vendar tu so sodelovali samo najbolj zavzeti (štirje otroci).
CILJI:
otrok primerja in razvršča
otrok razvija ustvarjalno mišljenje
otrok doživlja komunikacijo kot vir ugodja in reševanja problemov
otrok uživa v prijateljskih odnosih z več otroki
POTEK IGRE:
Tabla oz. večja podlaga je razdeljena v dve polji. Na vrhu prvega polja so narisani: avto,
vlak, letalo. Na drugem polju pa sta narisana letalo in ladja. Otroci imajo na mizi
razporejene zastave sveta, na steni pa visi zemljevid sveta, na katerem so označene vse
države s pripadajočimi zastavami. Na mizi je tudi globus.
Otroci nato s pomočjo zemljevida poskušajo pravilno razporediti zastave v
razpredelnico tako, da dajo odgovor na vprašanje: V katero deželo lahko pridem z
avtom, vlakom, letalom, v katero pa samo z ladjo ali letalom?
Otroci so v aktivni spontani komunikaciji.
Za zaključek si skupaj ogledajo razpredelnico in ugotovijo, koliko potnikov je »padlo v
morje«, ker so se na pot odpravili z napačnim prevoznim sredstvom.
Sredstva: tabla, zemljevid sveta,(lahko tudi globus), kartončki z zastavami, lepilni trak.
27
poznali, kasneje pa tudi tiste, ki so jim bile pač všeč, vendar so pri tem želeli
več najine pomoči. Na koncu jih je močno zabavala prispodoba tega, da smo
nekatere vrgli v morje.
»KOCKA PRESENEČENJ«
STAROST OTROK: 4 -5 let
VRTEC: Vrtec Morje Lucija (2009/2010)
VZGOJITELJICA: Vera Bubnič
CILJI:
otroka razvija ustvarjalno mišljenje
otrok doživlja in spoznava verbalno komunikacijo kot vir ugodja in reševanja
problemov
otrok razvija zmožnost rabe jezika v povezavi z mišljenjem,
otrok sodeluje v pogovorih o državah, pojavih, avtomobilih, ljudeh,…
otrok razvija interes in zadovoljstvo ob odkrivanju širšega sveta zunaj domačega
kraja.
POTEK IGRE:
Otrokom ponudimo večjo leseno kocko. Na šestih ploskvah kocke so zastave šestih
držav (Slovenija, Italija, Avstralija,…). Otroci se s kocko igrajo različne igre, zastave na
kocki pa menjujemo.
Primeri različnih iger:
1. PREPOZNAVANJE DRŽAV
Otrok vrže kocko in poimenuje državo, ki je na zgornji strani kocke.
28
2. POZDRAV V JEZIKU DRŽAVE
Otrok vrže kocko in pozdravi v jeziku države.
3. AVTOMOBILSKE OZNAKE
Kocko opremimo z logotipi različnih avtomobilov. Otrok vrže kocko in
poimenuje logotip avtomobila ter državo, v kateri ga izdelujejo.
4. ISKANJE ASOCIACIJ DRŽAV
Na tla položimo veliko slik in predmetov – asociacij za posamezne države.
Otrok, ki ga izštejemo, vrže kocko, poimenuje državo ter med slikami in predmeti
poišče pravilno asociacijo. Naslednji vrže kocko tisti otrok, ki ga določi predhodni
otrok.
REFLEKSIJA: Že sama kocka je bila otrokom izziv. Otroci so bili ves čas v
pričakovanju v kateri državi se bo kocka vstavila. Nikoli se ne
obremenjujejo, da ne bi znali rešitve, saj se med sabo dopolnjujejo. Otroci so ves
čas motivirani, nič jim ni neznanka in se ne dolgočasijo.
C) GLASBA
Glasbene dejavnosti (poslušanje, petje, igranje, ustvarjalno glasbeno izražanje in
doživljanje) posredno in pomembno vplivajo na vse vidike razvoja, t.j. na celovito
osebnost otroka. Zelo pomembno je sociokulturno okolje, iz katerega otrok prihaja, in
vzgojno-izobraževalna vloga predšolske ali šolske ustanove, ki omogoča oblikovanje
primernega glasbenega okolja. Skladno s splošnimi načeli predšolske vzgoje in
izobraževanja ter nalogami glasbenega izobraževanja otrok predšolskega in šolskega
29
obdobja vzpodbudno delujemo na glasbeni ter tudi celostni razvoj vseh vključenih
otrok.
30
Poslušanje himen
Poslušanje himen določenih držav prispeva k bogatenju otrokovega znanja. Ob
poslušanju ustvarjamo zvezo med abstraktnimi simboli (zastave držav) in njihovim
prostorskim predstavljanjem (na zemljevidu sveta, na globusu).
Pomembni cilji so:
učenje poslušanja in razvoj interesa za glasbo ob spoznavanju umetniške
tradicije in kulture lastnega in drugih narodov;
razvoj glasbenega razmišljanja in spomina ter analitičnega spoznanja
glasbenega izražanja (ritem, melodija, harmonija, dinamika, tempo, artikulacija
in tonske barve);
omogočanje povezovanja z drugimi dejavnostmi za bogato doživljanje,
izražanje in vedenje ter vzpodbujanje ustvarjalnega izražanja.
Igra 1
Aktivno poslušati in primerjati himne različnih držav ter jih primerjati z drugimi
glasbenimi oblikami različnih obdobij, stilov in kultur (npr. valček, uspavanka,
koračnica) ob povezavi z likovnimi in drugimi dejavnostmi (risanje ali barvanje zastave,
izražanje kretnje za določeno vrsto glasbe).
Igra 2
Spoznati različne tonske barve ter prepoznati, kdo izvaja glasbeno delo (glas,
instrument; posamezno (solo), skupinsko (komorno) ali kolektivno (zbor, orkester)).
Igra 3
Prepoznati razlike v načinu (žalostno, veselo, odločno, lirsko), v ritmu, v tempu (počasi,
zmerno, hitro) in v dinamiki (tiho, srednje, glasno) posameznih himen, s povezovanjem
z narodom določene države (z njihovo kulturo, običaji, jezikom).
31
ali instrumentalna), skladno s tem tudi risati in izdelati zastavo (navidezne države,
vrtca).
Pomembno je vedeti, da otroci mnogih ugank oziroma miselnih nalog ne bodo zmogli
rešiti sami – zastavljene so namreč tako, da morajo pri njih reševanju sodelovati tudi
starši, vzgojitelji oziroma učitelji, lahko tudi vrstniki ali starejši prijatelji (»območje
bližnjega razvoja« po Vigotskem).
Izkušnje z izvajanjem programa kažejo, da je otrokom še posebno zabavno reševanje
tovrstnih nalog v skupini. Pri tem je pomembno je tudi, da se otroci med skupinskim
delom naučijo poslušati tiste, ki govorijo in tudi dvigniti roko, ko želijo odgovoriti.
A) UGANKE
Uganka 1
Ivana se je sprehajala po jasi zraven svojega doma. Bilo je lepo vreme, ki je
napovedovalo prihod pomladi.
(Dodatek za najmlajše: Sneg se je stopil.)
(Dodatek za nižje razrede osnovne šole: Torej, pravkar so se končali hladni
zimski dnevi.)
32
Med sprehodom je Ivana naletela na nenavaden kupček. „Glej, tukaj so
korenček, lonec in nekaj koščkov oglja! Kako so se te tri različne stvari
znašle skupaj?” se je spraševala.
V okolici ni bilo nikogar. Lonec je bil rdeč z belimi pikicami, korenček dolg in
oranžen, koščki oglja pa majhni in obli. »Hmmm, mora obstajati tehten
razlog, zakaj so te stvari skupaj na jasi sredi tega hribčka…« je razmišljala
Ivana.
Vzgojitelj: „Kdo ve, zakaj je Ivana našla te tri stvari na istem mestu?”
(Rešitev: Snežak oziroma tisto, kar je od njega ostalo, ko se je sneg stopil.)
Uganka 2
Rumen šolski avtobus, poln učencev prvošolčkov, namenjen na njihov prvi
izlet, ni mogel nadaljevati poti po cesti pod vaškim podvozom. Če bi bil
avtobus nižji vsaj za tri centimetre (vzgojitelj/učitelj to višino slikovito
pokaže s palcem in kazalcem), bi lahko pot nadaljeval brez težav. Tako pa ni
mogel dalje. Da je bila stvar še hujša, ni bilo nobene druge poti. Voznik ni
vedel, kaj naj stori. Otroci so bili obupani. Modri vaščan je hitro rešil težavo
– avtobus je lahko počasi nadaljeval pot. Kako?
Če se pri reševanju te zgodbe pojavijo težave, vzgojitelj opogumlja otroke, naj si
pomagajo z risbo. Če tudi potem nihče ne najde rešitve, jih vpraša, kaj je v
pnevmatikah avtobusa.
(Rešitev: Vaščan je svetoval vozniku, naj izpusti malo zraka iz vseh štirih pnevmatik in
nato varno pelje pod podvozom. Tovrstna rešitev je uporabna tudi v življenju.)
Uganka 3
Ana in Nik sta se vozila v dirkalnem avtomobilu. Pred njima je dirjala
vesoljska ladja, za njima pa gasilski avtomobil. Če vam povem, da to ni
izmišljena zgodba, da Ana in Nik nista sanjala, da nista sodelovala pri
snemanju znanstveno-fantastičnega filma, ali lahko kdo pojasni, kako sta se
znašla v tako nenavadni situaciji?
(Rešitev: Ana in Nik sta odšla v luna park in se vozila na vrtiljaku; tu pa se vrtijo in
dirjajo vesoljska ladja, gasilski avtomobil, helikopter, dirkalni avto. No, situacija sedaj
niti ni tako nenavadna, mar ne?)
33
Uganka 4
Po ulici je tekel črn pes. Voznik, ki je pripeljal mimo, pa ni imel prižganih
luči, ker jih je pozabil prižgati. Kljub temu je voznik psa opazil in se mu
izognil v zadnjem trenutku. Kako mu je to uspelo?
(Rešitev: Bil je dan. )
Uganka 5
Brat in sestra sta na sprehod vzela majhen dežnik, ki ni mogel dobro
zaščititi ne enega ne drugega. Sprehajala sta se nekaj ur, prehodila večji
del mesta, vendar sploh nista bila mokra. Kako je to mogoče?
(Rešitev: Ta dan ni deževalo, dežnik pa sta vzela, ker je bilo oblačno.)
Uganka 6
Za najmlajše otroke so primerna vprašanja iz narave in iz sveta, ki jih obkroža. Odlična
so vprašanja:
a) Kje je največ modre barve?
b) Kaj spominja na sladkor, pa ni sladko in ima ime kratko? Pomoč: Nahaja se v morju.
c) Kaj raste na drevesu, se prične na črko s, a ni namenjeno prehrani? Pomoč: Pravijo,
da raste na drevju z iglicami.
4.3.1 Predlogi za starše in vzgojitelje: kako sestaviti zanimivo uganko ali problemsko
vprašanje?
34
Rešitev: Meduza živi v morju in po obliki je pogosto podobna gobi.
Primer problemskega vprašanja, ki spodbuja razmišljanje:
Kaj je to: podobno je gobi in vedno je mokro?
»Igrajmo se…«
Za to vrsto iger potrebujemo manj strukturirano igračo ali predmet iz vsakdanjega
življenja, denimo kocko, plastenko, kartonasto škatlico… Otroke spodbujamo, da si
izmišljujejo različne uporabe oziroma igre z določenim predmetom. Na primer, kocko
ali kocke lahko uporabimo za konstrukcijsko, domišljijsko ali simbolno igro. Odrasli, ki
35
igro spremljamo, smo pri tem pozorni, da k igri prispeva vsak otrok najmanj eno igralno
idejo.
»Mesto«
»Skupinska ugankarija«
Otroke spodbudimo, da v skupinah (3-5) pripravijo uganko za ostale otroke in sicer na
nebeseden način – namesto, da jo povedo, jo predstavijo s pomočjo svojih teles.
Uganka je lahko na primer tipa »Ugani, kaj / kateri pojem (konkretni, abstraktni)
predstavljamo?«, Ugani, katera pravljica je to?« ali »Povej rešitev?«, pri čemer tudi
skupina ali posamezniki, ki jim je bila uganka zastavljena, odgovarjajo na nebesedne
načine.
»Ekološki junaki«
S to igro otroke spodbudimo, da na osnovi svojega znanja o ekološki problematiki (tudi
v različnih državah) razmišljajo o možnostih, kako lahko sami prispevajo k ohranjanju
narave. Ideje poskušamo tudi udejanjiti.
36
»Ločevanje odpadkov«
»Zaplešimo…«
Ta igra je nadgradnja posamezne »klasične« glasbeno-plesne dejavnosti; otroke
spodbudimo, da na določeno melodijo v ples oziroma gibanje vstavijo nove elemente
oziroma z njimi nadomestijo stare.
Odrasli, ki igro spremljamo, smo pri tem pozorni, da k igri prispeva vsak otrok najmanj
eno igralno idejo.
»Marjetke«
37
4.4 Razdelitev igralnih dejavnosti glede na starost otrok (priporočilo – dr. Rajovid R.)
38
5 NTC v pedagoški praksi: sodelovanje s starši
39
7 LITERATURA
40