005 PNHBOb

* * * * *
KARAKTERISTIKI NA DEJSTVATA NA NUKLEARNOTO,
HEMISKOTO I BIOLO[KOTO ORU@JE
005-01

• Karakteristiki na dejstvata na nuklearnoto oru`je

Nuklearnoto oru`je go so~inuvaat nuklearni i termonuklearni
eksplozivi i sredstva za nivna primena (avionski bombi, artileriski
granati, raketi i dr.).
Ja~inata na nuklearnite proektili se meri vo kilotoni (kT), dodeka
ja~inata na termonuklearnoto oru`je se meri vo megatoni (MT). Pritoa
nuklearnata eksplozija od 1 kT po svojata ja~ina e ednakva na eksplozija od
1000 toni na klasi~en eksploziv, a termonuklearnata eksplozija od 1 MT po
svojata ja~ina e ednakva na eksplozija od 1000000 toni na klasi~en
eksploziv.
Nuklearnite eksplozii mo`at da se podelat na:
-nuklearni eksplozii vo vozduh;
-nuklearni eksplozii na povr{inata na zemjata;
-podzemni nuklearni eksplozii;
-podvodni nuklearni eksplozii. (Sl.1).

vozdu{na povr{inska

podzemna

Sl.1 podvodna

Deluvaweto na nuklearnata eksplozija po svoite osobini i ja~ina se

razlikuva od deluvaweto na koe i da e drugo klasi~no oru`je i se odrazuva
preku tri dejstva:
-udarno dejstvo;
-toplotno dejstvo;
-radioaktivno dejstvo. (Sl.2).
Udarnoto dejstvo se manifestira kako silen vozdu{en udar, kaj koj
razlikuvame dve fazi:
-po~etno dejstvo;

SROD, izdanie april 2003 5-1

005 PNHBOb

-posledovatelno dejstvo.

toplotno
dejstvo
posledovatelno
radioaktivno
zra~ewe
30-40%
10%
po~etno
radioaktivno 5%
zra~ewe
40-60%

udarno
dejstvo

Sl.2

Po~etnoto udarno dejstvo nastanuva so {irewe na vozduhot od centarot

na eksplozijata kon periferijata prosledeno so golema temperatura i
pritisok. So ova {irewe okolu nultata to~ka nastanuva zona na mnogu
razreden vozduh vo koj posle izvesno vreme se vra}a okolniot vozduh. Toj
vozdu{en bran se vika posledovatelno dejstvo. Po~etnoto udarno dejstvo e
vremenski pokuso, no mnogu posilno. Rezultat na ova dejstvo e kr{ewe i
urivawe na objekti i TMS, kako i direktni i indirektni povredi kaj
lu|eto.
Toplotnoto (termalno) dejstvo se odrazuva preku tri dejstva:
-svetlosen blesok;
-po~etno toplotno zra~ewe;
-posledovatelni dejstva.
a)Svetlosniot blesok se javuva vo momentot na eksplozijata i predizvikuva
zaslepenost na neza{titeni lu|e (dewe okolu 10 min, no}e okolu 30 min).
b)Po~etnoto toplotno dejstvo se {iri od ognenata topka pravoliniski na
site strani i trae nekolku sekundi predizvikuvaj}i izgorenici.
v)Posledovatelnoto toplotno dejstvo, po`ar, proizleguva od po~etnoto
toplotno zra~ewe.
Radioaktivnoto dejstvo se izrazuva vo vid na:
-po~etno i
-posledovatelno radioaktivno zra~ewe.

SROD, izdanie april 2003 5-2

005 PNHBOb

a)Po~etnoto radioaktivno zra~ewe se javuva vo momentot na eksplozijata, a

se sostoi od neutronsko i gama zra~ewe. Se prostira pravoliniski i trae
do edna minuta.
b)Posledovatelnoto radioaktivno zra~ewe pretstavuva zra~ewe od
radioaktivniot materijal nastanat pri eksplozijata na nuklearniot
proektil, i dejstvata na predmeti i na neutronite na razni elementi (vo
inicirana radioaktivnost) taka {to okolnite predmeti stanuvaat izvor na
zra~ewe.
Ja~inata na radioaktivnoto zra~ewe se vika ekspoziciona doza na
jonizirano zra~ewe, a se meri vo centigrej na ~as (Cgy/h).
Prisustvoto na radioaktivnoto zra~ewe se otkriva i se meri so
radiolo{ki detektor. Dozata na ozra~enost do 50 Cgy/h ne predizvikuva
pogolemi promeni na ~ove~kiot organizam, dodeka pogolema doza
predizvikuva razli~ni radioaktivni bolesti. Doza pogolema od 450 Cgy/h se
vika sredna smrtna doza pri {to umiraat 50% od slu~aite, a dozata preku
750 Cgy/h se vika apsolutna smrtna doza.

• Karakteristiki na dejstvata na hemisko oru`je

Hemiskoto oru`je vo osnova go so~inuvaat otrovni materii poznati
kako bojni otrovi i sredstvata za nivna primena.
Bojnite otrovi se materii nameneti za uni{tuvawe ili onesposobuvawe
na `ivata sila, i toa so neposredna upotreba po `ivata sila ili posredno
so truewe na zemji{teto, hranata, tehni~kite sredstva, vodata i objektite.
Bojnite otrovi mo`at da se upotrebat vo vid na kapki, parea ili ~ad.
Spored otrovnite osobini i na~inot na dejstvo vrz organizmot bojnite
otrovi gi delime na:
-nervnoparaliti~ki bojni otrovi;
-pluskavi~ari;
-zagu{livci;
-krvni bojni otrovi (otrovi so op{to otrovno dejstvo);
-nadrazlivci;
-psihohemiski bojni otrovi.
Spored vremetraeweto na dejstvoto, bojnite otrovi mo`at da se podelat
na:
-dolgotrajni bojni otrovi - koi se zadr`uvaat na zemji{teto nekolku ~asa
ili nekolku dena (pr. iperit, luizit);
-kratkotrajni bojni otrovi - koi na zemji{teto se zadr`uvaat od deset
minuti do nekolku ~asa (pr. fozgen, sarin, hlorcijan).
Spored borbenata namena bojnite otrovi mo`at da se podelat na:
-smrtonosni bojni otrovi - nameneti za uni{tuvawe na `ivata sila;
-otrovi za onesposobuvawe - koi ja zamoruvaat i za izvesno vreme ja
onesposobuvaat `ivata sila.

Smrtonosni bojni otrovi

-Nervno pralati~kite otrovi (tabun, sarin, soman, VX) se isparlivi
te~nosti so izrazito brzo i silno otrovno dejstvo. Deluvaat na nervniot
sistem prodiraj}i vo organizmot preku organite za di{ewe, ko`ata,

SROD, izdanie april 2003 5-3

005 PNHBOb

sluzoko`ata i preku organite za varewe. Se otkrivaat so pomo{ na hemsiki

detektor i znacite na dejstvo vo organizmot.
-Krvnite bojni otrovi (cijanovodorodna kiselina, hlorcijan) se
kratkotrajni bojni otrovi, ~ie{to dejstvo se ostvaruva preku krvta na toj
na~in {to go spre~uvaat normalnoto snabduvawe na kletkite so kislorod.
Krvnite bojni otrovi mo`at da se otkrijat so hemiski detektor ili so
pomo{ na setilata za vid i miris (nadraznuva~ko dejstvo na o~ite i miris
na gor~liv badem). Prvi znaci na truewe se draznewe na o~ite i grloto,
stegawe na gradite, ote`nato di{ewe. Pri pote{ki truewa smrtta
nastapuva skoro momentalno.
-Zagu{livci (fozgen i difozgen) se kratkotrajni bojni otrovi. Fozgen na
otvoren prostor letno vreme se zadr`uva 15-20 minuti, a zimno vreme okolu
eden ~as. Difozgen na otvoren prostor se zadr`uva tri ~asa, a vo {umite 12
~asa, Zagu{livcite se otkrivaat so hemiski detektor ili po mirisot na
skapano seno ili lisja. Prvi znaci na truewe se ka{lawe, isprekinato
di{ewe i stegawe vo gradite. Pri dejstvo na ovie otrovi zabraneto e
davawe na ve{ta~ko di{ewe na povredeniot.
-Pluskavi~arite (iperit, azoten iperit,
luizit) se slabo isparlivi te~nosti, obi~no so
temna boja, so miris na senf ili luk. Pri
upotreba se javuvaat kako kapki, magla ili
parea. Deluvaat na ko`ata (crvenilo, plikovi i
rani). (Sl.3). Se otkrivaat na hemiski detektor
ili po miris, kapki na lisjata, treva.
Sl.3

Bojni otrovi za privremeno onesposobuvawe

-Nadrazlivci (adamsit, hloracetofenon, CS) se cvrsti materii koi vo
momentot na primenata se javuvaat vo oblik na ~ad. Toa se kratkotrajni
bojni otrovi. Se delat na:
-solzavci i
-kivavci.
Se otkrivaat spored znacite na dejstvo vrz organizmot. Solzavcite gi
nadraznuvaat sluzoko`ata na grloto, nosot kako i o~ite, a kivavcite
predizvikuvaat ka{lawe, kivawe, bolka vo gradite i glavobolka.
-Psihohemiskite bojni otrovi predizvikuvaat privremeni psiholo{ki i
fizi~ki poremetuvawa i onesposobuvawe na lu|eto za vr{ewe na redovnite
dol`nosti. Najpoznat e otrovot B7. Znaci na truewe se vrtoglavica,
su{ewe na sluzoko`ata na nosot, ustata, grloto, nejasen vid, zbunetost i
neaktivnost, skoro uko~enost.

Herbicidi
Vo hemisko oru`je mo`at da se vklu~at i herbicidite koi se otrovi za
uni{tuvawe na rastenijata. Mo`at da se podelat na:;
-totalni herbicidi - za uni{tuvawe na rastitelnite kulturi;
-defolijanti - za ogoluvawe na {umite.

SROD, izdanie april 2003 5-4

005 PNHBOb

• Karakteristiki na dejstvata na biolo{koto oru`je

Biolo{koto oru`je go so~inuvaat pri~initeli na namerno
predizvikani zaboluvawa kaj `ivite organizmi i rastenija i sredstvata za
nivna primena. Pri~initeli na zaboluvawata mo`at da bidat:
mikroorganizmite (bakterii, virusi, rikecii, protozoi, gabi) i nivnite
proizvodi - toksinite.
Napad so biolo{ko oru`je mo`e da se izvr{i:
-so eksplozivni sredstva (avionski bombi, boevi glavi, raketi);
-so raspra{uvawe od avion ili helikopter;
-so diveerzantski metodi (ampuli, {i{iwa, kutii i dr.)
So upotreba na biolo{koto oru`je mo`at da se sozdadat razli~ni
bolesti kaj lu|eto, `ivotnite i rastenijata.
1. Bolesti kaj lu|eto se: ~uma, kolera, dizenterija, povratna groznica,
meningitis, stoma~en tifus, grip, `olta groznica, malarija i dr.
2. Bolesti kaj `ivotnite se: govedska ~uma, svinska ~uma, antraks sakagija,
ligavka, {ap i dr.
3. Bolesti kaj rastenijata se: gar na p~enicata, rak na kompirot i dr.
Za{titata od biolo{ko oru`je opfa}a preventivni tehni~ki merki:
-preventivni merki za za{tita se: redovna li~na higiena, sozdavawe na
imunitet i sproveduvawe na site ostanati merki koi se propi{ani od
organite na sanitetskite slu`bi;
-tehni~ki merki na za{tita se sproveduvaat so upotreba na sredstvata za
li~na za{tita.

SROD, izdanie april 2003 5-5

005 PNHBOb

* * * * *
ZA[TITA OD DEJSTVATA NA NUKLEARNOTO,
HEMISKOTO I BIOLO[KOTO ORU@JE
005-02

• Uslov
Na poligon za obuka vojnicite se so kompletna oprema za takti~ka
obuka i so sredstva za za{tita: za{titna maska, za{titna nametka,
za{titni ~izmi, za{titni rakavici kako i sredstva za ~istewe i
odr`uvawe na za{titnite sredstva- kofi so voda, rastvor na alkohol, krpi.

• Standard
Pravilno stavawe na za{titnite sredstva vo za{titna polo`ba,
pravilno simnuvawe na istite, pakuvawe i ~istewe i odr`uvawe.

• Formaciski sredstva za li~na NHB za{tita

Sredstvata koi se koristat za za{tita od NHB oru`je se narekuvaat
sredstva za NHB za{tita. Sredstvata koi se nao|aat vo edinicata se
narekuvaat formaciski sredstva, a u{te postojat i mesni i prira~ni
sredstva.
Vo formaciski sredstva za za{tita spa|aat:
-za{titna maska;
-za{titni rakavici;
-za{titni ~orapi;
-za{titna nametka;
-za{titna pasta za ~izmi i obleka.

Za{titna maska, M1
Za{titnata maska, M1 i M2 e nameneta za za{tita na otvorenite delovi
na liceto, organite za di{ewe, i o~ite od radioaktivni vrne`i, bojni
otrovi i biolo{ki agensi. (Sl.4 i 5).
Glavni delovi na za{titnata maska se:
-obrazina;
-cedilo;
-torbi~ka.

Sl.4S Sl.5

SROD, izdanie april 2003 5-6

005 PNHBOb

OBRAZINATA se sostoi od: gumen del,

za{titni o~ila (so dioptrija ili bez dioptrija), i
nosen del koj ima izduven i dva v{mukuva~ki
ventila.
CEDILOTO e nameneto za pro~istuvawe na
kontaminiraniot vozduh. Istoto se sostoi od ~etiri
sloevi od koi najva`en del e aktivniot jaglen, koj so
sebe gi vrzuva {tetnite materii. Vo zavisnost od
dozata na kontaminiranost so edno cedilo mo`e da
se izdr`i najmnogu dva ~asa. (Sl.6).
TORBATA e nameneta za nosewe na za{titnata
Sl.6 maska, za{titni rakavici, sapunska i flanelska
krpa, LPD i za{titna nametka.
Obrazinata na maskata se ~isti od pra{ina so ~ista i suva krpa
(flanelska), a po potreba so sapun.
Za dezinfekcija na za{titnata maska se koristi 2,5% rastvor na
formalin ili 75% rastvor od alkohol, ili pak so voda i sapun. Posle
izvr{enata dezinfekcija na obrazinata treba da se nagodat elasti~nite
stega~i.
VNIMAVAJ:
Ne gi potopuvaj vo voda maskata i torbi~kata!
Za{titnata maska se stava vo za{titna polo`ba na signal za NHB
opasnost, odnosno komandite:
-“OTROVI”;
-“Za{titnata maska - STAVI JA”.
ili samoinicijativno dokolku vojnikot zabele`i kontaminiranost na
vozduhot.
Za{titnata maska se stava na sledniov na~in:
-prvo treba da se zastane (dokolku se dvi`ime), da se prekine di{eweto i da
se zatvorat o~ite i so levata raka se otvora torbi~kata;
-so desnata raka se zema maskata od torbi~kata dr`ej}i ja pritoa za
izduvniot ventil. So prstite se fa}aat po dve elasti~ni traki levo i desno
taka {to palcite da bidat od vnatre{nata strana;
-se zakop~uva zadnata lenta, silno se izdi{uva, se otvoraat o~ite i se
prodol`uva so di{eweto.
Za{titnata maska se vadi na komandite:
-“Za{titnata maska - IZVADI JA ”,
-OPASNOSTA POMINA.
ili samoinicijativno. So desnata raka se otkop~uva zadnata lenta, a potoa
se fa}a maskata za izduvniot ventil i se potegnuva prvo nadolu, a potoa se
vadi. Potoa se pakuva vo torbi~kata.
Za{titnata maska treba vnimatelno da se ~uva i odr`uva osobeno od
udari, nasednuvawe, nalegnuvawe, vlaga i sli~no. Po sekoja upotreba treba
dobro da se is~isti od vlaga, prav, kal i drugi ne~istotii, otvorot na
cediloto da se zatvori so gumen ~ep i da se stavi vo torbi~kata.
ZABELE[KA: Vojnikot na krajot od obukata mora da bide osposoben da
gi izvr{uva svoite aktivnosti so nosewe na za{titna maska vo za{titna
polo`ba neprekinato {est ~asa.

SROD, izdanie april 2003 5-7

005 PNHBOb

Za{titni rakavici
Za{titnite rakavici se koristat za za{tita na racete od
kontaminacija so radioaktivna parea, vrne`i, kapki, aerosoli od bojnite
otrovi i od biolo{kite agensi.
Ovie rakavici se izrabotuvaat od gumirano platno vo verzija so dva
prsta i pet prsti (Sl. 7). Za{titnite rakavici se stavaat vo za{titna
polo`ba preku oblekata ili preku obi~ni rakavici po stavaweto na
za{titnata maska (bez komanda). Se nosat vo torbi~kata za za{titna maska.
Pri upotreba da se vnimava da ne se o{tetat so nekoj cvrst predmet ili od
visoka temperatura.
Posle upotreba se dekontaminiraat, dobro se ~istat i se vra}aat vo
torbata od za{titnata maska.

Sl.7

Za{titni ~orapi
Pri premin preku dekontaminirano zemji{te vo nedostatok na
za{titna pasta za ~izmi, za za{tita na nozete mo`e da se izrabotat
obvivki od tkaenina, vre}a, plastika, impregnirano platno i drugo. Pri
toa treba da se vnimava nozete da bidat dobro obvitkani i zavrzani.
Za{titnata mo} na ovie prira~ni sredstva e ograni~ena zatoa treba po
mo`nost {to pobrzo da se napu{ti kontaminiraniot teren.

Za{titna pasta
Za{titnata pasta e specijalno sredstvo za prema~kuvawe na ko`ni
~evli/~izmi zaradi za{tita na nozete od radiolo{ka, biolo{ka i hemiska
kontaminacija. Pokraj toa za{titnata pasta mo`e
da se koristi i za normalno odr`uvawe na
~evlite/~izmite.
Za{titnata pasta nema dekontaminacioni
svojstva, tuku gi zatvora porite na ~evlite/~izmite.
Vo mir ~evlite/~izmite se prema~kuvaat sekoi
4-5 dena, najdobro nave~er, vo vojna ~evlite/~izmite
treba da se prema~kuvaat sekoj den, vo leto sekoj
tret den, a vo zima sekoj den.

Za{titna nametka
Za{titnata nametka se koristi za za{tita na
Sl.8 teloto i oru`jeto i opremata od kontaminacija so

SROD, izdanie april 2003 5-8

005 PNHBOb

kapki od bojni otrovi i radioaktivna pra{ina (Sl.8).

Se izrabotuva od polietilenska folija ili od gumirano platno ili od
impregnirana hartija i ima forma na obi~na nametka so kapa. Na kraevite
od kapata ima lenta so koja taa se pricvrstuva za vratot, a na stranite se
nao|aat otvori za racete.
Nametkata se stava otkako }e se stavat za{titnite rakavici i maska i
toa taka {to se svrtuvame kon veterot, ja podigame nametkata nad glavata i
so zafrluvawe ja {irime i spu{tame na glavata vrtej}i se so grb kon
veterot. Potoa so pomo{ na lentite nametkata se zacvrstuva.
Za{titnata mo} na za{titnata nametka e ograni~ena. Kaj kapkasta
kontaminacija so bojni otrovi mo`e da se koristi samo edna{, ne {titi od
pareite na bojnite otrovi, a kaj kontaminacija so radioaktivna pra{ina
mo`e da se koristi pove}e pati. Ako nametkata e kontaminirana so bojni
otrovi vedna{ po upotrebata se spaluva ili zakopuva.

• Osnovni merki i postapka na vojnik zaradi NHB za{tita

Postapka na vojnikot vo momentot na nuklearna eksplozija
Vojnikot mora da reagira na nuklearna eksplozija (NE) bez
predupreduvawe i po dobieno predupreduvawe odnosno komanda. (Sl. 9).

Sl.9
Silen svetlosen blesok e najsiguren znak deka e izvr{ena NE. Vo toj
slu~aj vojnikot bez predupreduvawe mora da gi izvr{i slednite aktivnosti:
-vedna{ gi zatvora o~ite;

SROD, izdanie april 2003 5-9

005 PNHBOb

-vo blizina (ne podaleku od 2-3 ~ekora) bara soodvetno zasolni{te i se

frla na zemja so liceto kon zemjata, sprotivno od pravecot na svetlosta;
-ako vojnikot se najde vo vozilo, ostanuva vo voziloto no legnuva na podot
od voziloto;
-pri taa polo`ba, vojnikot mora da ja minimizira izlo`enosta na
otvorenite delovi na ko`ata so prekrivawe so oblekata;
-vo taa polo`ba vojnikot ostanuva se dodeka ne pomine udarniot bran i
dodeka ne prestane pa|aweto na pravta (1-2 minuti);
-posle toa vojnikot ja stava za{titnata maska vo za{titna polo`ba,
proveruva dali ima povredeni, uka`uva prva pomo{ i prodol`uva so
aktivnostite.
Vo slu~aj na predupreduvawe za NE, vojnikot mora da pronajde soodvetno
zasolni{te i da gi prezeme site gorenavedeni aktivnosti. Vo slu~aj da e vo
oklopno vozilo, ostanuva vo istoto.
Vojnikot ostanuva vo zasolni{te se dodeka ne pomine udarniot bran i
dodeka ne prestane da pa|a pravot i pokrupnite ~esti~ki.
Vojnicite vo zaklon za stoe~ki stav mo`at da prezemat dopolnitelni
merki za za{tita.
Vojnikot vo zaklonot
natrupuva zemja pome|u
nego i potencijalniot
izvor na radioaktivnoist.
Najdobra pozicija za
vojnikot vo zaklon e da
pravilno dobro najdobro le`i na grb so kolena
svitkani kon gradite.
Sl.10
(Sl.10). Ovaa pozicija
deluva neobi~no, no koskite na racete i svitkanite noze gi {titat trupot i
glavata. Dopolnitelno, vojnikot vrz sebe mo`e da stavi nekoj del od
opremata (na pr. radioured)
Vojnikot koga se nao|a vo
udaren zasolni{te treba da prevzeme i
bran drugi merki na za{tita.
Udarniot bran mo`e da navleze
vo zasolni{teto so golema sila,
zasolni{te a razneseniot materijal kako i
pravta mo`at da nanesat
seriozni povredi. (Sl.11).
vlezen prostor vo Le`eweto so liceto nadolu
zasolni{teto
mo`e da bide od golema polza.
Vojnicite treba da gi
odbegnuvaat vratite i
Sl.11 prozorcite poradi za{tita od
toplotniot i udarniot bran.
Le`eweto pokraj yid e mnogu pobezbedno od le`eweto podaleku od
yidovite poradi zaru{uvaweto.
Postavuvawe za{titni pre~ki i vre}i~ki na vlezot vo zaklonot mo`e
da pridonese za spre~uvawe na zgolemuvaweto na pritisokot vo
zasolni{teto kako i prodiraweto na pravta.

SROD, izdanie april 2003 5 - 10

005 PNHBOb

VNIMAVAJ:
Navremeno i pravilno zasolni se!

Postapka na vojnikot vo momentot na hemiski udar (HU)

Vojnikot mora vedna{ da reagira vo slu~aj na hemiski udar (HU) koga
sam }e zabele`i deka e izvr{en ili po komanda na liderot.
Re~isi siguren znak deka e izvr{en udar e prigu{ena eksplozija na
art.zrno, pojava na ~ad ili magla na mestoto na eksplozijata, ~uvstvo na
stegawe vo grloto i gradite, razni somnitelni mirisi, magloviti tragi zad
avionot koj nisko leta, izumreni `ivotni kako i kapki na listovite od
rastenijata i dr.
Vedna{ {tom zabele`i nekoj od ovie simptomi, vojnikot gi prezema
slednite aktivnosti:
-prekinuva so di{eweto i gi zatvara o~ite;
-gi alarmira drugite deka se prisutni boevi otrovi so glas "OTROVI"
(Sl.12) ili so race (Sl.13);

OTROVI !!

Sl.12 Sl.13

-se zasolnuva za da izbegne pogolemo koli~estvo na otrovi da dojde vo

kontakt so teloto (Sl.14 i 15);
-stava za{titni rakavici i za{titna
nametka vo za{titna polo`ba;
-vr{i li~na dekontaminacija so LPD ako e
potrebno.

Sl.15

Sl.14
Dokolku vo momentot na HU vojnikot ne
raspolaga so formaciski sredstva za za{tita na organite za di{ewe, se
koristi {amiv~e, rakav od bluzata, a za za{tita na teloto se koristi
{atorsko krilo.

SROD, izdanie april 2003 5 - 11

005 PNHBOb

VNIMAVAJ:
Za{titi se sebesi i svoeto oru`je od HU!

Zemji{teto kade e ve}e otkrieno deka se prisutni boevi otrovi mo`e da

bide obele`eno kako na Sl.16:

GAS BIO

Pozadina: `olto Pozadina: sino

Bukvi: crveno Bukvi: crveno

Sl.16

SROD, izdanie april 2003 5 - 12

005 PNHBOb

• Ocenuvawe
A) Podgotovka za ocenuvawe
-Postavuvawe na mesto, obezbeduvawe na MS i uslovi za ocenuvawe;
-Zapoznavawe na vojnikot so uslovite i standardite za ocenuvawe.

B) Izveduvawe na ocenuvaweto

Red. pominal ne pominal

AKTIVNOST
br. (P) (NP)
Stavawe na za{titnata maska vo
1.*
za{titna polo`ba vo stoe~ki stav
Stavawe na za{titna maska vo
2.
za{titna polo`ba vo le`e~ki stav
Stavawe na za{titna maska vo
3.
za{titna polo~ba vo vozilo
4.* Zamena na cediloto na ZM
5. Odr`uvawe i pregled na ZM
Delumna za{tita so upoterba na ZM,
6.* za{titni rakavici, za{titni ~orapi i
za{titna nametka
Postapka na vojnikot na znak za
7.* nuklearna opasnost na otvoren
prostor ili vo zasolni{te
Postapka na vojnikot na znak za
8.*
hemiska opasnost
ZAKLU^NA OCENKA (NS, P ili NP)

* - su{tinska zada~a

V) Uslovi za ocenuvawe i soop{tuvawe na rezultatot

-Vojnikot gi nadminal standardite (NS)
-dokolku uspe{no gi izvr{il site ~ekori;
-Vojnikot gi ispolnil standardite –pominal (P)
-dokolku gi izvr{il site su{tinski zada~i;
-Vojnikot ne gi ispolnil standardite – ne pominal (NP)
-dokolku ne izvr{il edna ili pove}e su{tinski zada~i.

SROD, izdanie april 2003 5 - 13

005 PNHBOb

* * * * *
RHB DEKONTAMINACIJA
005-03

• Uslov
Na poligon za obuka, so li~no vooru`uvawe i oprema, da se obezbedat
LPD, PDLO, PDV, PDAO i sredstva za li~na za{tita, kako i motorno
vozilo.

• Standard
Pravilna i brza dekontaminacija na teloto, li~noto vooru`uvawe,
zaedni~koto vooru`uvawe i vozilata so priborite za dekontaminacija.

Pod dekontaminacija se podrazbira zbir na merki i postapki koi se

prezemaat za otstranuvawe na radioaktivni materii, uni{tuvawe i
neutralizirawe na bojni otrovi i biolo{ki agensi na zemji{teto,
objektite, borbenata tehnika, lu|eto, `ivotnite, hranata i vodata.
Dekontaminacijata mo`e da bide: hemiska, biolo{ka i radiolo{ka vo
zavisnost od otrovite koi se otstranuvaat.
Za dekontaminacija se koristat:
-li~en pribor za dekontaminacija (LPD);
-pribor za dekontaminacija na li~noto oru`je i oprema (PDLO).

• Li~en pribor za dekontaminacija-LPD

LPD e namenet za dekontaminacija na otkrienite delovi na teloto
zatrueni so kapki od bojni otrovi i biolo{ki agensi, za uka`uvawe na prva
pomo{ koga so parei od pluskavi~arite se kontaminirani o~ite, organite
za di{ewe i varewe, kako i za uka`uvawe prva pomo{ pri truewe so
nervno-paraliti~ki bojni otrovi i nadrazlivci.
Sekoj vojnik treba da poseduva LPD i toj po pravilo se nosi vo torbi~kata
so za{titnata maska. Delovite od LPD se ~uvaat vo kutija od tenok ~eli~en
lim na koja e dadeno i kratko upatstvo za upotreba. LPD priborot treba da
se ~uva od udari na tvrdi predmeti, da se vnimava da ne se nalegne ili
nasedne. Isto taka se ~uva od vlaga i visoki temperaturi.
Posle sekoja dekontaminacija, upotrebenite delovi od LPD se
zakopuvaat ili se palat.
Gavni delovi na LPD se:
1. Kutija za delovi;
2. Kartonska vlo{ka;
3. Vpiva~ka hartija;
4. Kutija so atropinski sireti;
5. Fiola so soda bikarbona;
6. Fiola so antidot ampuli;
7. Kutija so pra{ok-kaporit;
8. Tamponi.

SROD, izdanie april 2003 5 - 14

005 PNHBOb

Dekontaminacija na ko`a
-so vpiva~ka hartija se vpivaat kapkite od bojniot otrov pri {to ko`ata ne
smee da se trie;
-postapkata se povtoruva tripati, sekojpat so nova hartija;
-kontaminiraniot del od ko`ata se zapra{uva so pra{ok-kaporit;
-pra{okot se stava da otstoi 30 sekundi i potoa se ~isti so tampon od vata i
povtorno se zapra{uva kontaminiranoto mesto;
-potoa se stavaat za{titni rakavici, a pra{okot ostanuva na ko`ata
najmalku {est ~asa po {to dekontaminiranite mesta se mijat so voda i
sapun.

Dekontaminacija na lice i o~i

-so hartieno maram~e se vpivaat kapkite od bojnite otrovi na liceto pri
{to osobeno se vnimava okolu o~ite i povtorno ne smee da se trie;
-na tampon se stava kaporit i so nego dobro se napra{uva liceto,
vnimavaj}i da ne dojde do o~ite;
-ponatamo{nata postapka e ista kako pri dekontaminacija na ko`ata.
Dokolku o~ite se zatrueni od parea na pluskavi~ari se postapuva na
sledniov na~in:
-vo matarka, do polovina polna so voda, se istura fiolata so soda
bikarbona i silno se me{a okolu edna minuta dodeka ne se rastvori;
-potoa so vaka podgotveniot rastvor se plaknat o~ite.

Dekontaminacija na organite za di{ewe i varewe

-organite za di{ewe se ispiraat so rastvor od soda bikarbona i voda;
-organite za varewe se ispiraat kako i organite za di{ewe, no na kraj
rastvorot se pie za da predizvika povra}awe.

Upotreba na atropinska sireta

Se koristi vo slu~aj koga se javuvaat prvite znaci na truewe so nervno-
paraliti~ki bojni otrovi (bolka vo gradite, slabeewe na vidot, ka{lawe).
Ako trueweto e od poslab oblik siretata ja stava vojnikot li~no, a ako e
te{ko zatruen ja stava najbliskiot vojnik.
-se vadi siretata od kutijata, se dr`i so ednata raka, a so drugata se
pritiska poklopecot kon teloto na siretata so istovremeno vrtewe levo-
desno;
-poklopecot se povlekuva nagore i se vadi iglata;
-so prstite se pritiska teloto na siretata se dodeka na vrvot od iglata ne
se pojavat kapki od te~nosta;
-pritisokot se zadr`uva, a iglata se zaboduva vo butniot muskul i se
istisnuva te~nosta;
-ne pu{taj}i gi prstite od siretata se izvlekuva iglata od muskulot i se
frla siretata.

Upotreba na ampulite protiv nadrazlivci

-koga }e se po~uvstvuva silno draznewe na nosot, grloto ili du{nikot se
upotrebuva ampula protiv nadrazlivci;
-se vadi fiolata so ampuli, se zema edna ampula, se kr{i vrvot, a potoa se
svrtuva naopaku za te~nosta da ja natopi gazata;

SROD, izdanie april 2003 5 - 15

005 PNHBOb

-se prekinuva so di{ewe i ampulata so pokazalecot se stava pod nosot pod

obrazinata na za{titnata maska;
-na kraj silno se izduvuva i se prodol`uva so di{ewe;
-ako edna edna ampula ne e dovolna se upotrebuva i drugata.

• Pribor za dekontaminacija na li~noto oru`je-PDLO

PDLO e namenet za dekontaminacija na li~noto oru`je (pi{tol, pu{ka,
ra~en frla~ itn.) i opremata, kontaminirani so te~ni bojni otrovi,
biolo{ki agensi i parei od nervnoparaliti~kite bojni otrovi.
Sekoj vojnik treba da e zadol`en so PDLO i toj se ~uva vo borben ranec
ili vo oblekata.
Glavni delovi na PDLO se:
1. Kutija za delovi;
2. [i{ence so crveno kapa~e;
3. [i{ence so crno kapa~e;
4. Kutija so tableti;
5. ^etki~ka;
6. Dve kesi so pra{ok.
Pri dekontaminacijata treba da se stavat za{titnata maska i
rakavicite.

Dekontaminacija na oblekata
-se izvlekuva kesi~ka so pra{ok od priborot;
-so lesni udari se napra{uva kontaminiranata povr{ina i so rakavici se
trie;
-oblekata se napra{uva od dvete strani;
-posle nekolku minuti oblekata se ~etka i trese so raka ili drvo za da se
is~isti pra{okot.

Dekontaminacija na li~noto oru`je

Li~noto oru`je mo`e da se dekontaminira vo le`e~ki, kle~e~ki i
stoe~ki stav. Pred dekontaminacijata na mestoto kade taa }e se izvr{i se
kopa dupka za frlawe na upotrebenite tamponi.
-vo {i{enceto so crveno kapa~e se isturaat site tableti od kutijata, se
zatvora i silno se protresuva se dodeka potpolno ne se rastvorat;
-so tamponi od hartija koi se nao|aat na kapakot od kutijata se vpivaat
kapkite od bojnite otrovi na oru`jeto;
-potoa so rastvorot od {i{enceto so crveno kapa~e so ~etkata se
prema~kuva oru`jeto koe se dr`i so cevkata svrteno nagore. Oru`jeto se
prema~kuva od ni{anot pa nadolu, taka {to celoto oru`je da bide
prema~kano so rastvorot;
-oru`jeto se stava da otstoi desetina minuti, a potoa oru`jeto se
prema~kuva i so rastvorot od {i{enceto so crno kapa~e;
-po prema~kuvaweto so rastvorite oru`jeto treba dobro da se is~isti i
podma~ka.
Dokolku te~nosta vo {i{iwata ne se potro{i se zatvoraat i mo`e da se
koristat vo narednite 10-15 dena.
Rastvorite i tabletite se otrovni, a te~nosta vo {i{eto so crveno
kapa~e e zapaliva, pa treba vnimatelno da se postapuva.

SROD, izdanie april 2003 5 - 16

005 PNHBOb

• Ocenuvawe
A) Podgotovka za ocenuvawe
-Postavuvawe na mesto, obezbeduvawe na MS i uslovi za ocenuvawe;
-Zapoznavawe na vojnikot so uslovite i standardite za ocenuvawe.

B) Izveduvawe na ocenuvaweto

Red. pominal ne pominal

AKTIVNOST
br. (P) (NP)
Dekontaminacija na ko`ata so li~en
1. pribor za dekontaminacija (LPD) -
vzaemna pomo{
Dekontaminacija na ko`ata so LPD
2.*
(samopomo{)
Samopomo{ na vojnik kontaminiran so
3.
nadrazlivci
Podgotovka i upotreba na priborot za
4.*
dekontaminacija na li~no oru`je
Dekontaminacija na oblekata so
5.
pribor za dekontaminacija na l/o
Podgotovka i upotreba na priborot za
6.
dekontaminacija na vozila
Podgotovka i upotreba na priborot za
7.* dekontaminacija na zaedni~ko
pe{adisko vooru`uvawe
ZAKLU^NA OCENKA (NS, P ili NP)

* - su{tinska zada~a

V) Uslovi za ocenuvawe i soop{tuvawe na rezultatot

-Vojnikot gi nadminal standardite (NS)
-dokolku uspe{no gi izvr{il site ~ekori;
-Vojnikot gi ispolnil standardite –pominal (P)
-dokolku gi izvr{il site su{tinski zada~i;
-Vojnikot ne gi ispolnil standardite – ne pominal (NP)
-dokolku ne izvr{il edna ili pove}e su{tinski zada~i.

SROD, izdanie april 2003 5 - 17