PREDLOGI ZA STRATEGIJO CTK, V OBDOBJU 2020-2025

STEBER: PROSTOR

Nina Ban, vp. št. : 18193088

Predmet Upravljanje knjižnic, š. l. 2019/2020

Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Rešitev prostorske problematike..............................................................................................................................3

Izboljšanje energetske učinkovitosti........................................................................................................................4
Ureditev garderobnega prostora...............................................................................................................................4
Števec obiskov.........................................................................................................................................................4
Oznake za terminalske računalnike..........................................................................................................................4
Prostori in oprema za uporabnike s posebnimi potrebami.......................................................................................4
Povečanje števila čitalniških mest............................................................................................................................5
Preureditev sejne sobe..............................................................................................................................................5
Preureditev referenčnega pulta.................................................................................................................................5
Izkoristek prostora, ki ga nudi terasa....................................................................................................................... 5
Program za ustvarjalnico oz. »makerspace«............................................................................................................6
Soba za snemanje.....................................................................................................................................................6
Vzpostavitev valilnice idej oz. inkubatorja..............................................................................................................6
Nova razporeditev tiskanega gradiva.......................................................................................................................6
Odpis zastarelega gradiva.........................................................................................................................................7
Nakup bralnikov.......................................................................................................................................................7
Borza dela.................................................................................................................................................................7
Vodeni ogledi po knjižnici........................................................................................................................................7
Poletna šola računalništva in Robo liga..................................................................................................................7
Predpriprave na tekmovanja iz fizike, kemije, matematike, astronomije…............................................................ 7
Spletni priročniki......................................................................................................................................................7
Superračunalnik Maribor (IZUM)............................................................................................................................8
TIC (Turistični informacijski center).......................................................................................................................8
Promocija................................................................................................................................................................. 8
Viri............................................................................................................................................................................9

2
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Načrtovanje je orodje, ki ga lahko knjižnica uporabi za sistematičen razvoj svojih storitev po

meri potreb uporabnikov, in hkrati možnost za komunikacijo in sodelovanje tako znotraj
knjižnice kot v okviru matične organizacije. /…/ Pogosto poteka na treh ravneh: strateško,
taktično in operativno. /…/ Omogoča izgradnjo ogrodja kaj (postavitev vsebinskih ciljev) in
kako (metode za uresničevanje strateških ciljev) je potrebno narediti. Strateško načrtovanje
običajno podaja odločitve za obdobje treh do petih let, taktično ali programersko za eno do
treh let in operativno za obdobje do enega leta. ( Rožič-Hristovski, 2002 )

Običajno vključuje 3 korake: priprava, izdelava načrta in uresničevanje načrta. Pri pripravi
je potrebno narediti naslednje ključne korake: razjasniti namen, opredeliti ključne
udeležence, odločiti se, kdo bo razvijal plan, opredeliti ovire, razjasniti vloge in odgovornosti
v procesu in orisati proces komunikacij. Pri izdelavi načrta razmišljamo o: pripravi izjave o
poslanstvu in viziji, ocenitvi notranjih in zunanjih okoliščin, ocenitvi potreb uporabnikov in
zastavitvi nalog in ciljev. Uresničevanje načrta pa vsebuje: zasnovo delavnih korakov in
časovnega poteka, dodelitev odgovornosti, izdelavo rezervnega načrta, razvoj strategije
obveščanja in opredelitev meril za ovrednotenje načrta. ( Rožič-Hristovski, 2002 )

Rešitev prostorske problematike

Centralna tehniška knjižnica ( v nadaljevanju CTK) je z dnem 14.10.2003 podpisala Pogodbo
o pridruženem članstvu k Univerzi v Ljubljani. Takrat se je CTK v 1. členu pogodbe
zavezala, da bo za potrebe izobraževalne in znanstveno - raziskovalne dejavnosti Univerze ter
njenega knjižničnega informacijskega sistema opravljala naslednje dejavnosti in storitve:

• dajanje svojih gradiv in informacijskih virov uporabnikom z Univerze (t.j.

informacijsko službo, referenčne informacije, izposojo, vključno z izposojo na dom in
medknjižnično izposojo itd.) ter dopolnjevanje oz. razširjanje tako virov kot služb
glede na potrebe Univerze;
• zagotavljanje strokovne svetovalne pomoči knjižnicam, iz tehničnega in naravoslovnega
področja, ki se vključujejo v univerzitetni knjižnični informacijski sistem;
• pripravljanje strokovnih podlag iz svojega področja dela za potrebe delovanja
univerzitetnega knjižničnega informacijskega sistema;
• izvajanje izobraževanja uporabnikov z Univerze za uporabo informacijskih virov.
(Pogodba o pridruženem članstvu, 2003)

Rešitev prostorske problematike se je sprva kazala v združitvi knjižnic OHK, NUK in CTK
pod eno novo stavbo NUK2, a se je ta projekt kasneje ovrgel. Lokacija na Trgu republike je
prostorsko primerna, a se je žal opustil pred leti zasnovani projekt selitve za Kinom Vič na
Mirju, med Tržaško cesto, Groharjevo ulico in Lepim potom, katere lokacija bi bila zaradi
bližine fakultet in inštitutov, ki jo obkrožajo še boljša možnost nastanitve. CTK je bila do
leta 2010 vpletena tudi v izgradnjo t.i. UKL (Knjižnica univerze v Ljubljani). Programska
vizija je že izdelana, t.j. izvajanje storitev univerzitetne knjižnice UL, zato bo CTK tudi v
prihodnje iskal rešitev v tej smeri s pristojnimi na resornem Ministrstvu za izobraževanje,
znanost in šport ( v nadaljevanju MIZŠ) kakor tudi na Univerzi v Ljubljani (UL). (Vizija
razvoja Centralne tehniške knjižnice…, 2019)

3
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Ustanovitev univerzitetne knjižnice bi omogočila pridobivanje namenskih sredstev za

knjižnično dejavnost UL, s tem bi dosegli večjo kakovost knjižnične dejavnosti UL in v
večjem obsegu vzpostaviti sodobne storitve za podporo študiju, izobraževalni in raziskovalni
dejavnosti UL. (Predlog Sklepa o ustanovitvi Knjižnice Univerze v Ljubljani…, 2017)

Izboljšanje energetske učinkovitosti

Visokošolska knjižnica mora za zagotovitev celovite podpore izvajanja študijskega in
raziskovalnega procesa uporabnikom poleg ustreznega knjižničnega gradiva in informacijskih
virov zagotoviti tudi ustrezne prostore, tako za individualni študij kot skupinsko delo,
študijske sobe, računalniške delovne postaje ter podobno, pa tudi prostore za počitek in
sprostitev med študijem. (Kurnik Zupanič, 2017).
Poleg fizične prenove prostora: preureditev postavitve gradiva, pohištvo in oprema v
čitalniških prostorih, bi bilo za knjižnico CTK dobro tudi, da bi poskrbela za energetsko
sanacijo objekta. Namen izvedbe energetske sanacije je izboljšanje energetske učinkovitosti
knjižnične zgradbe in v zvezi s tem tudi okolju prijaznejše obratovanje.

Ureditev garderobnega prostora

Samopostrežne omarice za uporabnike v prostorih CTK so trenutno nekoliko premajhne.
Primerne so zgolj za odložitev dežnikov in manjših torb, za odlaganje oblačil, kot so plašči,
bunde ipd. pa bi bile bolj primerne omarice, ki omogočajo, da oblačila v njih prosto visijo.
Omarice bi lahko nadgradili tudi z RFID tehnologijo, ki se ponekod že uporablja npr. na
primer v kopališčih v obliki zapestnic ali obeskov, le da bi se tu uporabljale akademske oz.
študentske izkaznice in izkaznice uporabnikov CTK. Ta nadgradnja bi zaposlenim v CTK
omogoča nadzor uporabe garderobnih omaric preko sistema COBISS3/Izposoja.

Števec obiskov
Števci obiskov se v nekaterih knjižnicah v Sloveniji že uporabljajo. Za uporabnike so
nemoteči in praktično nevidni. Štetje se izvaja na podlagi prebranih čipov članskih izkaznic.
Skupaj z ustrezno programsko opremo omogočajo beleženje in pregled števila obiskovalcev
knjižnice. Programska oprema bi lahko merila sprotno spremljanje števila obiskovalcev v
prostorih knjižnice in čitalniških prostorih. Omogoča pripravo urnih, dnevnih, tedenskih in
mesečnih poročil, primerjavo in analizo podatkov, grafični in tabelarični prikaz podatkov ter
izvoz podatkov. Števec lahko služi kot osnova za izoblikovanje virtualnih tipičnih person
obiskovalcev, podobno kot so pred leti naredili v knjižnici MKL.

Oznake za terminalske računalnike

V knjižnici se nahajajo terminalski računalniki, ki so locirani na hodniku pred vstopom v
čitalniške prostore in prostore, kjer se nahaja knjižnični font v prostem dostopu. Uporabniki
jih ne opazijo, oz. ne vedo čemu služijo. Predlagam, da se izoblikuje ustrezni napis, ki bi
sporočal, da so ti računalniki namenjeni za iskanje po COBISSu ali pa, da se ta prostor
preuredi tako, da bi se pridobilo nekaj čitalniških mest.

Prostori in oprema za uporabnike s posebnimi potrebami

Knjižnični prostori in oprema visokošolskih knjižnic morajo biti na voljo tudi uporabnikom,
ki so fizično ali kako drugače ovirani oz. uporabnikom s posebnimi potrebami.
V CTK bi bilo potrebno preurediti sanitarije, da bi bile dostopne tudi gibalno oviranim,
manjka dvigalo za invalidske vozičke, ki bi omogočalo dostop tovrstnim skupinam
uporabnikov v knjižnične prostore. Ob nameščanju knjižnih polic in študijskih miz je
potrebno upoštevati ustrezne razmake.

4
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Potrebne bi bile tudi manjše in cenovno ugodnejše izboljšave, kot so namestitve nalepk -
trakov za boljšo vidnost na stopnicah, vratih ipd. Knjižnični delavci naj se udeležujejo
izobraževanj in delavnic za delo s tovrstnimi uporabniki in sodelujejo s ustreznimi društvi
(Društvo študentov invalidov, Društvo slepih in slabovidnih, Društvo gluhih in naglušnih
ipd).

Knjižnici CTK priporočam, da naj razmislijo o posebnem kotičku, kjer bi se nahajal

računalnik s skenerjem za uporabnike s težavami vida, slabovidne in slepe z nameščeno
ustrezno programsko opremo, kot je bralnik zaslonske slike, ki vsebuje povečevalnik in
podporo za sintetični govor. Uporabnikom bi bila lahko na voljo elektronska povečevalna
lupa in naglavne slušalke, z ustrezno jakostjo govora, ki ne bi smela motiti ostalih
uporabnikov knjižnice.

Povečanje števila čitalniških mest

Ker večina uporabnikov dandanes uporablja lastne elektronske naprave, kot so pametni
telefoni in prenosni računalniki, bi lahko število računalnikov v knjižnici CTK zmanjšali in s
tem pridobili večje število čitalniških mest. Z usmerjanjem študija v skupinsko delo, prihaja
do potreb, ko predvsem študentje potrebujejo skupne učne kotičke za delo na projektih, kot so
seminarske in raziskovalne naloge. Rešitev bi lahko bila v mobilnem pohištvu (mize / stoli)
npr. na kolesih, kjer bi uporabniki prosto premikali pohištvo in določali lokacije kjer bi
sedeli, glede na to, ali si želijo individualnega učenja v tišini ali skupinskih projektov z
izmenjavo mnenj med kolegi.

Preureditev sejne sobe

Sejna soba v prostorih CTK je majhna in tako neprimerna, da bi v njej hkrati lahko sedeli vsi
uslužbenci CTK. Še večjo stisko s prostorom pa predstavljajo delavne postaje s računalniki,
ki se nahajajo v njej. Sobo bi lahko preuredili tako, da bi se v njej nahajal zgolj en računalnik,
ki bi služil za projekcijo digitalnih predstavitev (PowerPoint) projiciranih na platno,
uslužbenci pa bi sedeli za skupnim omizjem.

Preureditev referenčnega pulta

Preureditev skupnega referenčnega pulta v tri ločene manjše pulte, kjer ima mesto posamezni
referenčni knjižničar se je izkazala za neustrezno, saj so pulti previsoki, računalniški ekrani,
pa zakrivajo obraze knjižničarjev. Uporabniki se pritožujejo, da ob vstopu v knjižnico
čestokrat spregledajo, da so knjižničarji za pultom prisotni. Za večjo dostopnost bi le ti morali
stati ves svoj delavni čas, kar pa z vidika zdravja ni primerno. Predlagam, da se pult zamenja
s prejšnjim, ki je omogočal večjo vidnost knjižničarjev ali pa, da se obstoječi novi pulti
ustrezno znižajo.

Izkoristek prostora, ki ga nudi terasa

Del knjižnice, za katero CTK plačuje tudi najemnino, je terasa, a je ta prostor do sedaj ostajal
neizkoriščen. V zadnjem času je CTK za svoje uporabnike kupila ležalnike, na katerih
uporabniki lahko prebirajo prostočasno literaturo. Površino bi se dalo izkoristiti kot prostor za
druženje, z namestitvijo umetne trate in nekaj rastlinja, pa bi le ta postal še prijetnejši. Na
teraso bi lahko namestili vrtno pohištvo, ki bi omogočalo kramljanje ob prigrizkih in pijači iz
avtomatov, ki se že nahajajo v avli CTK. Nekaj uporabnikov je predlagalo namestitev
družabnih iger, kot so na primer miza za biljard, namizni tenis, namizni nogomet ipd.
Terasa bi lahko služila kot prostor za prireditve: npr. glasbene večere, »kino pod zvezdami«,
predstavitve potopisnih predavanj, predstavitve/predavanja na splošno ( novi izumi, patenti,
standardi, predstavitev doktorskih dizertacij in zaključnih nalog ipd. )
5
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

V zadnjem času postaja moderno urbano vrtičkarstvo. CTK bi se lahko povezala npr. s
študenti Biotehnične fakultete, ki bi v cvetličnih koritih na terasi gojili manjše vrtnine in v
okviru predavanj/ (praktičnih) delavnic poučevali uporabnike o koristih »balkonske«
samooskrbe, bio gnojenja ipd.
Po vzoru Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede, Univerze v Mariboru:
http://www.prodaja-pridelkov.si/ukc/index.php?option=com_content&view=featured&Itemid=607

Program za ustvarjalnico oz. »makerspace«

CTK v svoji strategiji predvideva namestitev tako imenovane ustvarjalne sobe-
»makerspace«. V sobi se bodo nahajali 3D tiskalnik, 3D skener in spajkalna postaja z
zaščitnimi očali z UV filtrom. Predlagam tudi nakup očal za virtualno resničnost.
Makerspace bi lahko služil kot izmenjevalnica idej med študenti in profesorji, za zasnovo
praktičnih vsebin pri študiju. Predvideno je, da bo v ustvarjalnici stalno prisoten (v delavnem
času CTK) zunanji zaposleni, ki bo skrbel za izvajanje programa. Predlagam, da v CTK
sestavijo popolni načrt z terminskimi opisi vsebin, ki se bodo odvijale v ustvarjalnici:
delavnice, tečaji, in/ ali samostojno delo uporabnikov knjižnice.
V »makerspace« bi lahko preko očal za navidezno resničnost vzpostavili virtualne
laboratorije nekaterih naravoslovno/-tehničnih fakultet. Tovrstna oprema pokriva tako
navidezno resničnost (Virtual Reality – VR), razširjeno resničnost (Augmented
Reality – AR), kakor tudi združeno resničnost (Mixed Reality – MR),
Na spletu že obstajajo kvalitetne tudi odprto dostopne (t.j. zastonjske) aplikacije, ki vsebujejo
tako prikaze virtualnega prostora, kakor tudi popolne opreme laboratorijev iz področji
medicine, kemije, fizike, arhitekture in arheologije…

Soba za snemanje
Ker se v prostorih CTK nahaja tudi snemalna soba, bi profesorji lahko posneli nekaj svojih
učnih vsebin v njej in jih nato objavili na skupnem portalu CTK. Snemalna soba bi bila
zanimiva tudi za srednješolce in učence 3. triade osnovnih šol. V njej bi lahko potekali tečaji
mladih novinarjev, kjer bi mlade učili veščin nastopanja pred kamero in izdelave video
vsebin.

Vzpostavitev valilnice idej oz. inkubatorja

CTK v prihodnje želi ponuditi del svojih prostorov za delovanje inštitutov in inštitucij, kot so
Inštitut Jožef Štefan, Mlada akademija, Zveza za tehnično kulturo Slovenije, Slovenska
Wikipedija ipd. Lahko pa bi deloval tudi kot inkubator za vzpostavitev sp-jev, katerih
ustanovitelji so mladi oz. študentje zadnjih letnikov dodiplomskih in podiplomskih smeri. Pri
tem lahko pomaga s nudenjem ustrezne literature oz. lastnimi priročniki z vsebinami, ki bi
pokrivale rešitve in začetniške pasti v smeri samostojnega podjetništva. (t.i. coaching )

Nova razporeditev tiskanega gradiva

Večina knjižnic v Sloveniji se pri razporeditvi gradiva s prostim pristopom drži načel po
ureditvi UDK. Pri tem ločuje fizične nosilce in vrsto gradiva; periodika ločeno od
monografij, gradivo na CD-jih in DVD-jih ločeno od ostalega ipd. Tako se gradivo, ki
pokriva isto tematiko nahaja na različnih lokacijah v knjižnici. Kot ena izmed alternativnih
možnosti se ponujata Klasifikacija kongresne knjižnice (povezava Library of Congress
Classification Outline) in prvotno založniški sistem BISAC
(https://bisg.org/page/BISACEdition, odgovori na vprašanja:
https://bisg.org/page/BISACSelection).

6
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Morda bi bil na tem mestu potreben razmislek o večji vsebinski orientiranosti knjižnice, ki bi
v celoti morala izhajati iz potreb uporabnikov. Še toliko večji izziv predstavljajo gradiva, ki v
enaki količini pokrivajo dve ali več področji: npr. robotika v medicini, ki pokriva tako
področja medicine, elektrotehnike, strojništva in računalniškega programiranja.

Odpis zastarelega gradiva

Zastarelo gradivo bi bilo potrebno izločiti v celoti, oz. vsaj premakniti v arhiv. (Na področju
računalništva in informatike, polovico dognanj zastari v treh letih. ) Za e-gradiva pa
upoštevati standarde, kot je npr. ISO 23081(1., 2., 3. in 4. del) in njegova tehnična navodila
predstavljena v dokumentu ISO/TC 46/SC11N800R1.

Nakup bralnikov
Ker so priročniki tehničnih smeri po vsebini obsežni (tudi do 1000 strani), kot alternativno
možnost priporočam nakup bralnikov za izposojo uporabnikom, ki bi predhodno že imeli
naložene vsebine temeljnih priročnikov po posameznih študijskih področjih.

Borza dela
Ker najobsežnejšo skupin uporabnikov CTK predstavljajo študenti, ki si želijo po končanem
študiju čimprej vstopiti na trg dela, bi v CTK lahko vzpostavili borzo dela, ki bi delovala v
obliki vabljenih predavanj gospodarstvenikov oz. agentov za kadre.

Vodeni ogledi po knjižnici

V CTK organizirajo vodene oglede knjižnice. Ti ogledi so namenjeni predvsem
srednješolcem in osnovnošolcem, ki na tak način pridobijo osnovne informacije o možnostih,
ki jih ponuja CTK. V okviru ogledov bi lahko delovale tudi delavnice in tečaji iskanja po
različnih podatkovnih bazah. (COBISS, diLib, diKul, Mrežnik, Web of Science … )

Poletna šola računalništva in Robo liga

Fakulteta za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani v sodelovanju s Pedagoško
fakulteto Univerze v Ljubljani v času poletnih počitnic že organizira enotedenske delavnice
namenjene osnovnošolcem, srednješolcem in študentom, ki jih zanima
področje računalništva, informatike in razvoja aplikacij. Prostor za izvajanje delavnic in
ustrezno opremo bi lahko ponudili tudi v CTK v okviru poletnega programa v ustvarjalnici
oz. makerspace-u.  

Robo liga FRI je  tradicionalno univerzitetno tekmovanje v programiranju avtonomnih

robotov Lego Mindstorms in na Fakulteti za računalništvo izredno priljubljena. Osnovna
naloga tekmovalnih ekip je, da sestavijo robota, ki mora avtonomno opraviti raznovrstne
naloge. Namenjena je študentom z nekaj osnovnega znanja programiranja, letnik, študij in
fakulteta pa niso pomembni. Prav tako kakor za poletno šolo računalništva, bi prostor za
izvajanje delavnic in ustrezno opremo bi lahko ponudili tudi v CTK.

Predpriprave na tekmovanja iz fizike, kemije, matematike, astronomije…

Za potrebe promoviranja CTK med srednješolci in učenci 3. triade osnovnih šol, bi lahko v
okviru zunanjih izvajalcev ali/in volonterjev v prostorih CTK potekali tečaji oz. dodatne
inštrukcije za predpriprave na šolska tekmovanja iz naravoslovno-tehničnih področji.

Spletni priročniki
Po vzoru Pedagoške fakultete, Univerze v Ljubljani bi CTK na njihovo novo spletno stran
lahko implementirala spletne priročnike in vodnike za srednješolce, študente in raziskovalce,

7
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

ki bi pokrivali vsebine pravilnega navajanja virov v zaključnih nalogah, informacijske

pismenosti, iskanja po katalogih in bazah, odprte znanosti in odprtih podatkov …. (Prikaz na
primeru: http://vodici.pef.uni-lj.si/subjects/index.php )

Superračunalnik Maribor (IZUM)

V Mariboru so z dnem 27.11.2019 v javno uporabo predali prototipni superračunalnik HPC
RIVR, interno poimenovan Maister, katerega zmogljivost ocenjujejo na 244 teraflopov.
(Navadni PC doseže približno 200 petaflopov pri njegovi najvišji zmogljivosti. ) 31. 3. 2021
pa naj bi v prostorih IZUMa začel delovati novi superračunalnik Vega, ki bo še mnogo
zmogljivejši. (V: https://www.vecer.com/v-mariboru-bodo-predali-uporabi-najzmogljivejsi-javni-
superracunalnik-10096068) CTK tu vidi možnosti povezovanja z IZUMom in prenos celotnih
svojih podatkovnih baz na računalnik Vega, v okviru oblačnih storitev.

TIC (Turistični informacijski center)

V okviru promocije bi CTK lahko deloval po osrednja informacijsko turistična točka za
turiste. Preko zunanjih izvajalcev bi lahko nudil informativne oglede Ljubljane in njene
okolice. (Npr. Ljubljana po različnih časovnih obdobjih, arhitektura, zgodovina Ljubljane,
znani Slovenci (in tujci), ki so delovali v Ljubljani ipd. ) Predlagam vzpostavitev sodelovanja
z TIC Ljubljana.

Promocija
Za obstoječe uporabnike priporočam promocijo preko družabnih omrežji, kot je Facebook in
pisanje »spletnega novičnika« v obliki bloga, ki pa bi moral biti stalno ažuriran v naprej
določenih terminih. Za pridobitev novih uporabnikov pa priporočam izoblikovanje brošur, ki
bi jih bodo9či študentje naravoslovno-tehničnih fakultet prejeli na informacijskih dnevih in
ob vpisu na fakulteto. Potrebno bi se bilo povezati tudi z vodstvom posameznih fakultet in jih
zaprositi, da naj novice o novostih CTK objavijo tako na fizičnih oglasnih deskah, kakor tudi
na spletnih straneh fakultet in njihovih oddelkih.

8
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Viri

Corrall, S. (2001) Strategic Planning in Academic Libraries. V Encyclopedia of Library and

Information Science (2nd. ed.) Pridobljeno s:
https://www.researchgate.net/publication/33042964_Strategic_planning_in_academic_libraries

Kurnik Zupanič, S. (2017) Samoevalvacijsko poročilo Univerzitetne knjižnice Maribor za

študijsko leto 2015/2016. Maribor: Univerzitetna knjižnica Maribor

Leban, V. (2007). Knjižnice u doba virtualnih prostora = Knjižnice v dobi virtualnih

prostorov V Narodne knjižnice za sadašnjost i budućnost : koncepti, arhitektura,
tehnologija : zbornik radova (str. 120-123). Rijka: Gradska knjižnica

Mencinger, J. in Žavcer, M. (2003) Pogodba o pridruženem članstvu. Univerza v Ljubljani in

Centralna tehniška knjižnica

NorvaNivel USA Educational Furniture and Agile Learning Spacies (2009) Pridobljeno s:
https://norvanivel.com/ .-Dallas, TX: NorvaNivel

NorvaNivel (2009) Next generation Learning Spaces, Vol.2 Pridobljeno s:

https://norvanivel.com/wp-
content/uploads/2017/10/NorvaNivel_Learning_Spaces_Catalog.pdf

Papič.I (2019) Letno poročilo 2018, Poslovno poročilo s poročilom o kakovosti,

Računovodsko poročilo, osnutek. Ljubljana: Univerza v Ljubljani

Petermanec, Z., idr. (2006 ?) Pobuda za vzpostavitev Akademske digitalne zbirke Slovenije
(ADZ.si)

Predlog Sklepa o ustanovitvi Knjižnice Univerze v Ljubljani. Najbolj pogosta vprašanja

članic UL, prejeta po kolegiju dekanov, ki je bil dne 18. 5. 2017 na FS

Program dela Centralne tehniške knjižnice univerze v Ljubljani za leto 2019. (2019)
Pridobljeno s: http://www.ctk.uni-lj.si/osnovni-podatki/dokumenti/Programi-dela/Program-
dela-2019.pdf

Pušnik, M. (2011). V knjižnico za zabavo : visokošolska knjižnica kot družabni prostor =

Visiting library for fun : academic library as social place V Knjižnica : odprt prostor za
dialog in znanje : zbornik referatov = Library : open space for dialogue and knowledge :
proceedings (str. 49-66). Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije = Slovenian
Library Association

Pušnik, M. (2014) Načrt razvoja Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani v obdobju
2014 – 2020. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica Univerze v Ljubljani.

Pušnik, M. (2019) Program dela Centralne tehniške knjižnice univerze v Ljubljani za leto
2019. Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica

Pušnik, M. (oktober 2019). Strategija razvoja Centralne tehniške knjižnice Univerze v

Ljubljani v naslednjih petih letih. [PowerPoint]
9
Nina Ban : Strategija CTK 2020-2025 predlogi

Pušnik, M. Organizacija in upravljanje Centralne tehniške knjižnice Univerze v Ljubljani –

CTK. [PowerPoint]

Rožič, A.(2002) Načrtovanje v visokošolskih knjižnicah : oblikovanje strateškega dokumenta

Centralne medicinske knjižnice = Planning for academic libraries : development of the
strategic document of the Central medical library at the Faculty of medicine in Ljubljana V
Razvoj visokošolskih knjižnic za univerzo 21. stoletja : zbornik referatov. - Str. 97-107 .-
Ljubljana : Centralna tehniška knjižnica

Strokovni standardi in priporočila za organizacijo, delovanje in evalvacijo visokošolskih

knjižnic (2012) [Elektronski vir] : (za obdobje 2012-2020). Ljubljana : Nacionalni svet za
knjižnično dejavnost.
Pridobljeno s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MK/DEDISCINA/NSKD/Drugi-
dokumenti-in-gradiva/Standardi-za-visokosolske-knjiznice-podaljsani-do-31052019.doc

Vizija razvoja Centralne tehniške knjižnice univerze v Ljubljani v obdobju 2019 – 2024
(2019). Ljubljana: Centralna tehniška knjižnica

Žavcer, M.(2000) Razvoj samopostrežne knjižnice: primer Centralne tehniške knjižnice

univerze v Ljubljani V Knjižnica : revija za področje bibliotekarstva in informacijske
znanosti = Library : journal for library and information science.. - Leto 44, št. 1 (2000), str.
57-73. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 1957-

10