RAZMNOŽEVANJE RASTLIN

• Razlika med rastjo in razmnoževanjem;

problem individualnosti pri rastlinah
• Razmnoževanje pomeni povečevanje
števila osebkov v populaciji določene
vrste
• Rast je povečevanje biomase enega
osebka
I. Vegetativno razmnoževanje
• Osnova za vsako vegetativno
(nespolno)razmnoževanje je mitotična
delitev celic, čeprav je začetek lahko z
organi.
• Bistvo: z delitvijo ene celice (osebka)
nastaneta najmanj dva, včasih tudi več
osebkov, ki imajo enak genetski material.
 I. Naravni načini vegetativnega
razmnoževanja:
• 1). Vegetativno razmnoževanje na
osnovi mitotičnih delitev celic:
• Zelo razširjeno pri algah in glivah
• Pojavlja se tudi pri mahovih in višjih
rastlinah, na začetku tvorbe zarodnih
brstičev
 1. Vegetativno razmnoževanje na osnovi
mitotičnih delitev celic:
• mitotične delitve celic: značilnost
enoceličarjev (Protophyta; Euglenophyta), kjer
je vsaka mitoza hkrati tudi razmnoževanje;
• brstenje kvasovk ( Ascomycota-
Sacharomicetidae)
• tvorba spor (trosov) pri glivah (konidiomi –
konidiji; konidijospore; druge vrste spor pri
glivah (uredospore, televtospore, hlamidispore;
pomladne, poletne zimske spore; mirujoče
spore; mitospore; askomi in bazidiomi – asko
in bazidijospore; *mejospore
 1. Vegetativno razmnoževanje na osnovi
mitotičnih delitev celic:
• *tvorba spor pri praprotnicah; mejospore;
izospore; mikro in makro (mega) spore; tvorba
spolne generacije – gametofitov (predkali)
• tvorba mejospor pri semenkah; pelod in
makrospore v semenskih zasnovah.
(*tvorba mejospor ima že elemente spolnosti)
• mitotične delitve in oddelitve celic z
rastlinskih organov; tvorba zarodnih brstičev;
geme mahov in jetrnjakov (Marchantia );
zarodni brstiči semenk (Dentaria bulbifera,
Lilium bulbiferum, Bryophyllum, Crassulaceae,
Allium vrste,….)
1. Vegetativno razmnoževanje na osnovi
mitotičnih delitev celic:
• *mitotične delitve nereduciranih celic
semenske zasnove ali neoplojenih
celic semenske zasnove; apomiksa;
aposporija, apogamija; (Taraxacum,
Rubus, Sorbus, Hieracium, Alchemilla,
Poa alpina subsp. vivipara; Poa bulbosa
subsp.vivipara,….); tudi v teh primerih
so ohranjeni elementi spolnosti.
 2. Vegetativno razmnoževanje z organi:
• Princip: preobraženi organi se ločijo od matične rastline in se
po obdobju mirovanja razvijejo v nove osebke_
• Steblo: stebelni gomolji (Solanum tuberosum, Helianthud
tuberosus; Stachis sieboldii, Cyperus esculentus,..),
• hipokotilni gomolji (Crocus, Gladiolus, Araceaea); stoloni (pritlike,
živice) in rizomi (Fragaria, Ajuga reptans, Potentilla anserina, P.
reptans; Agropyron repens, Agrostis stolonifera, Agrostis canina,
Carex alba, C. flacca, Mentha arvensis, Roripa sylvestris,
Convolvolus arvensis, Calystegia sepium, Stachis palustris,….);
plazeče steblo ali poleglo steblo (deblo) se vkoreninja, sčasoma
nastanejo nove rastline (Trifolium repens, T. subterraneum, T.
fragiferum, Veronica sepyllifolia, Prunela vulgaris, Ranunculus
repens,.., Ligustrum vulgare, Viburnum lantana, Rosa arvensis,
Rosa pendulina, Ilex aquifolium, Lonicera caprifolium,..Picea abies,
Thuja occidentalis,…);
• vkoreninja se rastni vršiček stebla- nastane nova rastlina –
“skakajoče vrste” (Rubus fruticosus agg., Nephrolepis,..)
 Vegetativno razmnoževanje s čebulami-
česen, šalotka, tulipani, ...

Vegetativno razmnoževanje s stebelnimi

gomolji-krompir, topinambur,..
 Vegetativno razmnoževanje z delitvijo
korenike-rizoma: Salamonmov pečat, šmarnica,
hosta, trave, šaši

Vegetativno razmnoževanje s podaljšanimi

stranskimi poganjki – živicami (stoloni) pri
jagodnjaku, plazečem skrečniku, ..
 korenina:
• koreninski gomolji (Ficaria verna, Dahlia,
Ipomaea batatas);
• na koreninah nastajajo brsti, iz njih nove
rastline (Populus tremula, P. alba,
Cornus sanguinea, Prunus spinosa, P.
domestica, Robinia pseudacacia,
Philadelphus coronarius, Syringa
vulgaris Ulmus,…)
Vegetativno razmnoževanje trepetlike –novi poganjki-bodoče samostojne rastline
poganjajo iz nadomestnih brstov na koreninah
Nadomestne korenine pri lopatici
se oddelijo od matične rastline
kot koreninski gomoljčki

Pri dalijah lahko razdelimo

stranske odebeljene korenine
in s tem razmnožujemo
rastlino
 listi:
• zarodni brstiči nastajajo na listih
(Crassulaceae, Tomilea menziensii,..),
vkoreninjajo se listi in tako nastajajo
nove rastline (Begonia, Saintpaulia,…);
čebulice kot vegetativni
razmnoževalni organ (Tulipa,
Galanthus vernus, Amaryllis, Clivia,
Gagea lutea, Allium sativum, Alium
ascalonicum, Allium
schoenoprassum,…..)
 Gladiolus sp- -hipokotilni gomolj Dahloa sp. –koreninski gomolj

Ficaria verna- koreninski gomolj

Tulipa sp. – vegetativno razmnoževanje s čebulami

Lilium bulbiferum- zarodni Cornus sanguinea –
Solanum tuberosum’Ulster’- brstiči Adventivni brsti na koreninah
Stebelni gomolj

Ralične oblike vegetativnega razmnoževanja v naravi

 II. Umetni načini vegetativnega
razmnoževanja:
• Kmetijstvo, gozdarstvo, vrtnarstvo:
• -potaknjenci (oleseneli, zeleni, “mini”;
steblo, korenina, list)
• grebenice
• cepljenje (z brsti – okuliranje; s cepiči –
klasično cepljenje (“za lub”, “v precep”,
ablaktacija)
• tkivne kulture
 Vzroki in pomen vegetativnega
razmnoževanja:
• hitro, producira enake potomce, ki imajo
zaželjene lastnosti z vidika uporabe,
uspevanja;
• dedna informacija v jedru, plastidih in
mitohondrijih se v enaki obliki prenaša na
potomce
 Predpogoji, razmere za uspeh:

• stanje rastline (hormonalno stanje, obstoj

notranjih energetskih rezerv, aktivnost
rastline)
• okolje (vpliv letnega časa – preko
svetlobe, temperature; voda)
• umetno ustvarjanje razmer (hormoni,
vlaženje (zalivanje), hranila, osvetlitev,
zasipanje, uničevanje patogenov,….)
 Slabosti vegetativnega razmnoževanja:

• zmanjševanje genetske raznolikosti;

ustvarjanje klonov, občutljivost na parazite
se poveča;
• ustvarjanje nestabilnih sistemov
(monokulture: smreka v gozdarstvu;
monokulture v kmetijstvu
• težave s krompirjem, vinsko trto,
bananami, tapioko – virusi)
Pojavljanje vegetativnega razmnoževanja
v naravi:
• ekstremni biotopi (močvirja, barja, tundre,
vhodi v jame,….);
• stalne antropogene motnje (košnja,
pašnja, oranje, hoja, pretirano gnojenje,…)
 SPOLNO RAZMNOŽEVANJE

• Bistvo: nov osebek nastane z združitvijo dveh celic,

ki sta praviloma genetsko različni. Vsi novo nastali
osebki se med seboj genetsko razlikujejo.
Raznolikost je osnova zmožnosti prilaganja
spreminjajočemu se okolju. Zaradi tega povsod, kjer
vlada med organizmi veliko tekmovanje in kjer se
okoljske razmere spreminjajo spolno razmnoževanje
prevladuje nad nespolnim.
• Takšno spolno razmnoževanje imajo le evkarionti. Pri
prokariontih obstajajo le elementi spolnosti (konjugacija,
transformacija, transdukcija), vendar obstaja pri njih več
drugih načinov izmenjave dednega materiala (preko
virusov) in s tem zagotavljanje raznolikosti in
prilagodljivosti na okoljske spremembe.
 Raznolikost organizmov (dednega materiala)
zagotavljajo pri evkariontih v spolnem razmnoževanju
naslednji procesi:

• rekombinacija dednine (v mejozi)

• redukcija dednine (v mejozi)
• segregacija dednine (v mejozi, pri
nastanku peloda, makrospor)
• zlitje dednine; pri nastanku novega
organizma
 METAGENEZA
• Pri večini rastlin in gliv se spolno razmnoževanje izmenjuje z
nespolnim; obstaja menjava rodov – metageneza; sporofit –rod, ki
se razmnožuje nespolno se izmenjuje v življenskem krogu s spolno
razmnožujočim gametofitom. Samo gametofit se lahko
razmnožuje spolno , nespolno se lahko razmnožujeta sporofit
in gametofit. Gametofit in sporofit nista pri vseh skupinah
organizmov enakovredno razvita, pri nekaterih organizmih obstaja
več rodov gametofitov in sporofitov (alge). Pri mahovih prevladuje
gametofit, pri semenkah in praprotnicah pa sporofit; heteromorfna
metageneza; haplodiplonti (mahovi);diplohaplonti (praprotnice,
semenke);
• Pri glivah je pri zaprtotrosnicah (Ascomycota) glavna, nespolna
haploidna generacija - anamorf; dikariontna, ki je predhodnik
sporofita živi na gametofitu le omejeno obdobje - teleomorf; pri
prostotrosnicah (Basidiomycota) prevladuje dikariontna generacija,
anamorf je zelo reduciran in časovno omejen.
 Spolno razmnoževanje lahko poteka z:

• gametami – gametogamija; enake

gamete –izogamija; različne –
anizogamija (mikro- makrogamete;
moške – sprematozoidi, spermalne
celice; ženske – jajčne celice; oogamija)
• z združitvijo gametangijev –
gametangijogamija; Ascomycota
• z združitvijo telesnih celic –
somatogamija ; Basidiomycota
 Mesta nastanka gamet pri embriofitih:
• Gamete nastajajo v gametangijih; ženske(jajčne celice) v
arhegonijih, moške (semečeca; spermatozoidi, spermalne celice v
anteridijih. Anteridiji in arhegoniji so dobro razviti pri mahovih
(Bryophyta) in praprotnicah (Pteridophyta) zato tudi skupno ime
Archegoniatae. Gametofiti mahov in praprotnic (predkal) so
prostoživeči, zeleni, opravljajo fotosintezo, gametofit semenk je
močno reduciran (ženski: embrionalna vrečka z jajčnim aparatom
= zarodkov mešiček; moški: vskaljeno pelodno zrno, zgrajeno iz
različnega števila celic pri golo in kritosemenkah, s spolnimi celicami
z bički, pogosteje brez (spermalne celice). Gametofiti mahov so
enospolni, rastline zato dvodomne, diecične; gametofiti večine
današnjih praprotnic ( z izjemo vodnih praproti in drežic) so
obojespolni ( hermafroditski), t.j. z anteridiji in arhegoniji. Gametofiti
semenk so enospolni; gametangiji niso razviti oz. so pri
golosemenkah še razviti v okrnjeni obliki.Posebnost semenk je, da
se spol izraža preko nespolne generacije – cveta, ki je del
sporofita.
Nastanek gamet pri algah in glivah:
• Gamete pri algah in glivah nastajajo v
posebej preoblikovani celici – gametocisti
• Arhegonijev in anteridijev, struktur, kjer
nastajajo gamete pri ebriofitih v organih
obdanih s sterilnimi celicami ni!
• Tudi sporangiji alg in gliv so sporociste
Pomen metageneze v evoluciji živih bitij:

• več načinov razmnoževanja, več možnih

okolij za poselitev
• odprava genetskih napak v gametofitu (
enojna kopija genov; izraz letalnih
mutacij; obstanejo le najboljši)
• prilagoditev na pritrjen način življenja.
 ZGRADBA CVETA
• cvetišče- cvetna os (receptaculum);
cvetno odevalo( manjka, enojno, dvojno);
prašniki (andreceum –A);
• plodni listi – karpeli; pestič – pri
kritosemnkah (gyneceum-G); plodnica,
vrat, brazda
Na začetek cvetenja vpliva svetloba. Glede na poreklo rastlin ločimo rastline, ki
cvetijo v kratkem dnevu, dolgem dnevu in nevtralne rastline. Primarni receptorji za
dolžino obsevanja so hormoni fitokromi, locirani v citoplazmi. Poleg fitokromov,
ki zaznavajo kratko in dolgovalovno rdečo svetlobo so za indukcijo cvetenja
pomembni še kriptohromi, ki zaznavajo modro svetlobo. Receptorski organ je v
največji meri list. Prehod vegetativnega meristema v meristem cveta sproži preko
delovanja fito in kriptohromov več dejavnikov. “Florigen” je le skupno ime za številne
dejavnike, ki dejansko sprožijo cvetenje (giberilini, citokinini, fotosintati,..)
Poskusi s precepljanjem listov vrste iz rodu Perilla ( rastlina, ki cveti v kratkem
dnevu) so dokazali, da je receptor za tranformacijov cvetenje v listih
Gen, ki stimulira cvetenje povzroči cvetenje transformirane rastline repnjakovca v
kratkem dnevu (B), divji tip bo ostal rozetast še vsaj tri tedne
V cvetnem meristemu so aktivni drugi geni kot v vegetativnem. Na modelni rastlini
navadni repnjakovec so določili večino genov, ki določajo razvoj cvetnih delov.
 Definicija cveta:

• Kratek poganjek z rozetasto nameščenimi

listi, ki opravljajo razmnoževalno funkcijo
• Cvet je del sporofita, le izraža spol skrajno
reduciranih gametofitov
 “Spol” cveta
• Obojespolni cvetovi (Rosaceae, Ranunculaceae,
Magnoliaceae, Lamiaceae,, Liliaceae, Alliaceae,…
• Enospolni cvetovi obeh spolov na isti rastlini –
enodomne, monoecične rastline (Fagaceae,
Pinaceae, Carpinaceae, Corylaceae, Betulaceae,
Carex,..
• Enospolni cvetovi na ločenih osebkih- dvodomne
rastline-diecične rastline (Salicaceae, Taxaceae,
Juniperus, Spinacea, Actinidia, …
• Na isti rastlini enospolni cvetovi obeh spolov in
obojespolni cvetovi- a rastlina je funkcionalno
pogosto enospolna: poligamne rastline (Acer
sacharinum, A. negundo, Fraxinus ornus, …
 Zgradba cveta
• Zgradba cveta je odvisna od načina opraševanja
in sistematske pripadnosti
• Izvirni cvetovi imajo dolgo, vretenasto cvetišče z
velikim, nestalnim številom cvetnih elementov
• Cvetnega odevala sprva ni (golosemenke), nato
se razvije kot enojno (perigon) ali diferencira v
dvojno (čaša, venec) ali se sekundarno spet
reducira
• Cvetovi brez cvetnega odevala so pretežno
anemogamni, zoogamni cvetovi kažejo
kooevolucijo z opraševalci in načini
preprečevanja samooprašitve
 Cvetovi golosemenk (Gymnospermae;
Conipherophytina
• Enospolni
• Brez cvetnega odevala
• Veliko, neustaljeno število cvetnih
elementov (prašnikov, semenskih lusk) na
dolgi cvetni osi
• Pretežno anemogamni
Žensko socvetje bodičaste smreke
(Picea pungens Engelm.) je storž, ki ga
sestavljajo krovne in semenske luske.
Na semenskih luskah so semenske
Zasnove.
Moško socvetje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.)
 Cvetovi kritosemenk (Angiospermae,
Magnoliophytina)
• Izvirno obojespolni, hermafroditski, a tudi
enospolni, eno- in dvodomni, poligamni
• Cvetišče sprav dolgo, vretenasto, z velikim,
nestalnim številom cvetnih elementov
• Kasneje redukcija na penta in tetraciklični cvet z
ustalitvijo cvetnih elemtov na 4 ali 5 (Rosospsida
= Dicotyledonae) ali 3 (Liliopsida =
Monocotyledonae)
• Redukcija, zraščanje cvetnih elementov glede
na način opraševanja
• Anemogamni in zoogamni cvetovi
Shema zgradbe obojespolnega cveta kritosemenk: s-sepala (čašni listi); pe_petala
(venčni listi); an-andrecej (prašniki); frk-plodnica, gr- vrat in na- brazda sestavljajo
pestič vcvetu kritosemenk ali ginecej; a- cvetišče; ne-nektarialne žleze
Dvospolen cvet hibiskusa (Hibiscus
rosa-sinensis) z dojnim cvetnim odevalom
in izvirnejši cvet temnoškrlatnega teloha
s perigonom (Helleborus atrorubens
Waldst. & Kit.
Enojno cvetno odevalo enokaličnic-perigon: beli žafran, nunka (Crocus vernus subsp.
albiflorus (Kit.) Ascherson &Graebner
Enospolni cvetovi prstastega šaša (Carex
digitata L.) so v ločenih moških in ženskih
klasih; rastlina je enodomna.
 Simetrija cveta
• * polisimetrični, zvezdasto simetrični
cvetovi (Ranunculaceae, Rosaceae
• ↕↔ bilateralno simetrični cvetovi
(Brasicaceae, Dicentra,..
• ↓ monosimetrični – somerni cvetovi
(Fabaceae, Violaceae, Lamiaceae,
Cichoriaceae, Scrophulariaceae,..
• asimetrični cvetovi
Razvoj simetrije cvetov
 Fabaceae- metuljast cvet

Scrophulariaceae- ustnat cvet

Zigomorfni ali somerni cvetovi : redukcija in specializacija čaše in venca; postopno

zraščanje
Redukcija čaše v socvetjih nebinovk (Asteraceae), zraščanje venca in prašnic
Cvet trav kaže redukcijo cvetnega odevala zaradi prehoda na anemogamijo. Listi
perigona so reducirani na krovno plevo (de), predplevo (vo) in
zakrnelo lodikulo (lo). Pleve so listi v cvetovih in socvetjih trav in šašev
V družini zlatičevk so med listi perigona in prašniki razviti posebej preobraženi listi v
medovnike, v katerih so nektarialne žleze.
Pri višje razvitih zoogamnih kritosemenkah je cvetno odevalo zraslo. Zgradba cveta
je prilagojena alogamiji. Takšen je ustnat cvet pri travniški kadulji
 ANDROECEUM-PRAŠNIKI

• Prašniki so homologni mikrosporofilom

heterospornih praprotnic. So preobraženi listi
• Pri golosemenkah številni, v enospolnih, moških
socvetjih, brez cvetnega odevala; s preprosto
zgradbo – iz dveh prašnic
• Pri kritosemenkah postopna redukcija na dva
kroga v cvetu, specializacija glede na
opraševanje, zraščanje filamentov, prašnic in zo
zraslim vencem oziroma vratom pestiča
 Značilna zgradba prašnika
kritosemenl
• Prašnična nit – filament
• Prašnica – antera
• Polprašnica – teka
• Prašni vrečki – lokusa (mikro
mejosporangij)
• Sterilni prašniki so staminodiji
Prikaz postopnega razvoja prašnikov (mikrosporofilov) pri kritosemenkah. Opazna
je redukcija listne ploskve lista, iz katerega je nastal prašnik.
Preprosto zgrajeni, izvirni prašniki izvirnih kritosemenk ( vrsta lokvanja in srobota),
pri katerih je še delno ohranjena listna ploskev mikrosporofila.
Značilna zgradba prašnika kritosemenke
Notranja zgradba prašnika – prečni prerez čez prašnico; vidne so štiri prašne
vrečke z arhesporom – zarodnim tkivom pelodnih zrn, ki vstopajo v mejozo.
Razvoj peloda
Pelodno zrno črnega bora in razvoj moškega gametofita; ohranjen je še zelo
reduciran moški gametofit v obliki zakrnelih protalijskih celic.
Pelodno zrno in moški gametofit kritosemenk – zlati klobuk; moški gametofit je
zgrajen samo iz treh celic (vegetatitvne, ki zraste v pelodni mešiček in dveh
neobičkanih spermalnih celic, ki sta moški spolni celici)
Pelodna zrna so mikro mejospore. Zgradba njihove celične stene je odraz prilagoditev
Na vrsto opraševanja in kasnejšo kalitev. V vsakem primeru so v njej kalilni žlebovi-
Kolpatna zrna ali kalilne pore – poratna zrna
Različni tipi pelodnih zrn
Notranjo plast celične stene pelodnega zrna (intina) tvori reducirana celica
pelodnega zrna; zunanjo (eksina) tvori materinska celica arhespora; slednja ima
zelo različno zgradbo
 GYNAECEUM; G; semenske (plodne
luske), plodni listi (karpeli), PESTIČ
• Pri golosemenkah posamezne ali v socvetja
(storže) združene semesnke luske, na katerih so
proste semenske zasnove
• Pri kritosemenkah so posamezni plodni listi
zrasli v več pestičev v cvetu (mnogopestičevke)
ali pa so vsi skupaj zrasli v en zrasel pestič;
število plodnih listov/pestičev je sprva veliko,
nato se reducira in ustali na različna manjša
števila (4,5, 3)
 Značilna zgradba pestiča:
• Plodnica (ovarij), v njej so semenske
zasnove
• Vrat pestiča (stilus); različno dolg del
pestiča, ki povezuje plodnico z brazdo
• Brazda pestiča (stigma); del pestiča, ki
prestreza pelodna zrna in omogoča
njihovo kalitev v moški gametofit
• Razvitost teh osnovnih delov variira; vrat
lahko povsem manjka
Položaji pestiča pri kritosemenkah: A- hipoginija: plodnica je nadrasla, vsi ostali
cvetni elementi so pod njo; C – epiginija: plodnica je vgreznjena v cvetišče, podrasla,
vsi ostali cvetni elementi so nad njo; B – položaj med A in C –periginija
obrasla, polpodrasla plodnica, ki še ni zrasla s cvetiščem; ostali cvetni elementi so
nameščeni na različnih višinah okoli nje
Primeri različnih tipov zraslega, cenokarpnega pestiča (plodnice) in namestitev
semenskih zasnov v plodnici.
lizikarpen

parakarpen

sinkarpen

apokaropen

Prikaz nastanka zraslega pestiča iz nezraslega: A –apokarpen pestič (horikarpen),

kjer je v cvetu več med seboj še nezraslih pestičev; B – D: različne oblike zraslega,
cenokarpnega (sinkarpnega) pestiča, z različno stopnjo ohranjenosti sten plodnice in
Različnimi namestitvami semenskih zasnov: A-B: marginalna placentacija; C-
parietalna placentacija; D- centralna (aksialna placentacija); Cb-laminalna marginalna
Apokarpen pestič z marginalno placentacijo
 Zgradba semenske zasnove:

• Nucelus – osrednji del; “jedro”

• Integumenti - ovojnice semenske
zasnove; navadno 2, lahko več ali brez;
debele, tanke
• Funikulus- pecelj semsnke zasnove
Vrste semenskih zasnov: A – atropna, B – anatropna, C - kampilotropna
V nucelu semenske zasnove gre v mejotično delitev praviloma le ena celica –
Materinska celica embrionalne vrečke
 Mejotična delitev

Razvoj embrionalne vrečke in jajčnega aparata

Zrela embrionalna vrečka

Dvojna oploditev in razvoj zarodka

Mejotična delitve, razvoj embrionalne vrečke (zorodkovega mešička, “Normalni tip”),

oploditev in razvoj embrija ter semena
Razvoj cveta, mejoza, razvoj gametofitov, oprašitev, oploditev, razvoj semena,
kalitev.
 OPRAŠITEV
• Prenos peloda na semensko zasnovo -
golosemenke, na brazdo pestiča –
kritosemenke
• Alogamija – tujeprašnost
• Avtogamija- samoprašnost;
kleistogamija (samooprašitev v zaprtem
cvetu)
• Načini opraševanja:anemogamija (veter),
zoogamija (živali), hidrogamija (voda)
 Preprečevanje samooprašitve
• Dvodomnost; učinkovita, a samo polovica
osebkov proizvaja potomce
• Herkogamija: prostorska ločitev prašnikov in
pestiča v cvetu, glede na pot opraševalca
(heterostilija, posebna zgradba cvetov usnatic,
kačnikovk,..
• Dihogamija: časovni zamik v dozorevanju
prašnikov in pestiča pri eno in obojespolnih
cvetovih
• Inkompatibilnost: genetska kontrola razvoja
peloda in oploditve
Povečan moški gametofit kritosemenk
 OPLODITEV
• Golosemenke:enojna oploditev; spojitev
spermalne celice (spematozoida) in jajčne
celice; hranilno tkivo nastane iz haploidnega
ženskega gametofita-primarni endosperm
• Kritosemenke: dvojna oploditev:
• a) 1 spermalna celica + jajčna celica→zigota
(embrio; kalček, mladi sporofit)
• b) 1 spermalna celica + 2 jedri sekundarnega
endosperma→ triploidno hranilno tkivo
(sekundarni endosperm)
 SEME
• Po oploditvi se semenska zasnova razvije v
seme
• Zgradba: semenska ovojnica (testa) – nastane
iz integumentov semenske zasnove; embrio
(kalček, mlada rastlina) – nastane iz zigote 1
spermalne in jajčne celice; hranilno tkivo je ob
zrelosti prisotno ali ga ni; primarni endosperm
(golosemenke), sekundarni endosperm
(kritosemenke); pri nekaterih je razvit še
perisperm – ostanek nucela
 APOMIKSA
• Nastanek fertilnega embrija (semena) brez zlitja
gamet, pri čemer je lahko tudi mejoza odsotna
• Aposporija nastanek diploidnih (nereduciranih) gamet iz
sporofitskega tkiva (brez mejoze)
• Apogamija nastanek semena (embrija) direktno iz
gametofita, brez tvorbe gamet
• Diplosporija – nastanek embrija (semena) direktno iz
diploidne materinske celice megaspore
• Pseudogamija – aktivacija nastanka semena (embrija)
iz jajčne celice z moško spolno celico, ki pa kasneje ne
sodeluje, se ne zlije z jajčno
• Partenogeneza – nastanek embria (semena) z delitvijo
neoplojene jajčne celice
 Razvoj semena
• Faze: delitve, “polnjenje”, izsuševanje
• Faze v razvoju embrija: okrogel, srčast,
torpedo
• Razvoj endosperma: celularen, nuklearen,
helobialen
Razvoj embrija pri plešcu
Faze v razvoju embrija
 PLOD
• Plod je cvet v štadiju semenske
zrelosti.
• Vrste plodov:
• a) pravi plodovi (samo iz plodnice)
• b) birni plodovi ( v veliki meri sodeluje
cvetišče)
• c) soplodja; v plod spremenjena socvetja
 Načini razširjanja plodov:
• Avtohorija
• Alohorija
• Anemohorija
• Hidrohorija
• Zoohorija (endo-, epizoohorija);
• Zaprti plodovi
• Sejalni plodovi
Mešiček – pravi plodovi, sejalni plod
Strok je plod, ki nastane iz enega samega plodnega lista; pravi, sejalni plod
Sejalni plodovi- razne oblike glavic
Zaprti plodovi: A- koščičast plod, B- jagoda, C-E različne vrste oreškov
Plodovi nebinovk so različne oblike rožk, vrste oreškov, ki se razširjajo
anemohorno ali epizoohorno
Pšenično zrno je plod, vrsta oreška, golec, cariopsis
Koščičast plod oljke
Pokovci so plodovi, kjer plod nastal iz večpredalaste plodnice razpade na več
plodičev -merokarpov
Skupina birnih plodov
“Jabolko” je značilen birni plod v družini rožnic, ki nastane v veliki meri iz
omesenelega cvetišča, v katerega je vgreznjeno peščišče (plodnica) – birni
mešiček
Birni orešek pri jagodnjaku in birni koščičast plod pri rodu Rubus
Soplodja ananasa in murve
Soplodja
Sejalni ali dehiscentni
plodovi: glavica, mešiček
strok, lušček
 Pokavci-ob zrelosti razpade
Plodnica na več plodičev

Sočni zaprti plodovi-jagode

Golci in plevci-plodovi trav
 Pokavci-ob zrelosti razpade
Plodnica na več plodičev

Sočni zaprti plodovi-jagode

 Rubus fruticosus
Rubus phoenicolasius
Birni plodovi Birni koščičasti plodovi
Rosa canina- birna rožka
Malus domestica- jabolko (birni mešiček)

Cucurbita pepo - pepo

Sorbus aria - jabolko

Tudi pri tvorbi buče podobno kot pri birnih plodovih v veliki meri sodeluje cvetišče.
 Ficus carica

Maclura pomifera

Morus alba

Soplodja- v plodove se razvijejo cela

socvetja
Vegetativno razmnoževanje trepetlike –novi poganjki-bodoče samostojne rastline
poganjajo iz nadomestnih brstov na koreninah
 Vzroki in pomen vegetativnega
razmnoževanja:
• hitro, producira enake potomce, ki imajo
zaželjene lastnosti z vidika uporabe,
uspevanja;
• dedna informacija v jedru, plastidih in
mitohondrijih se v enaki obliki prenaša na
potomce
 Predpogoji, razmere za uspeh:

• stanje rastline (hormonalno stanje, obstoj

notranjih energetskih rezerv, aktivnost
rastline)
• okolje (vpliv letnega časa – preko
svetlobe, temperature; voda)
• umetno ustvarjanje razmer (hormoni,
vlaženje (zalivanje), hranila, osvetlitev,
zasipanje, uničevanje patogenov,….)
 Slabosti vegetativnega razmnoževanja:

• zmanjševanje genetske raznolikosti;

ustvarjanje klonov, občutljivost na parazite
se poveča;
• ustvarjanje nestabilnih sistemov
(monokulture: smreka v gozdarstvu;
monokulture v kmetijstvu
• težave s krompirjem, vinsko trto,
bananami, tapioko – virusi)
Pojavljanje vegetativnega razmnoževanja
v naravi:
• ekstremni biotopi (močvirja, barja, tundre,
vhodi v jame,….);
• stalne antropogene motnje (košnja,
pašnja, oranje, hoja, pretirano gnojenje,…)
 SPOLNO RAZMNOŽEVANJE

• Bistvo: nov osebek nastane z združitvijo dveh celic,

ki sta praviloma genetsko različni. Vsi novo nastali
osebki se med seboj genetsko razlikujejo.
Raznolikost je osnova zmožnosti prilaganja
spreminjajočemu se okolju. Zaradi tega povsod, kjer
vlada med organizmi veliko tekmovanje in kjer se
okoljske razmere spreminjajo spolno razmnoževanje
prevladuje nad nespolnim.
• Takšno spolno razmnoževanje imajo le evkarionti. Pri
prokariontih obstajajo le elementi spolnosti (konjugacija,
transformacija, transdukcija), vendar obstaja pri njih več
drugih načinov izmenjave dednega materiala (preko
virusov) in s tem zagotavljanje raznolikosti in
prilagodljivosti na okoljske spremembe.
 Raznolikost organizmov (dednega materiala)
zagotavljajo pri evkariontih v spolnem razmnoževanju
naslednji procesi:

• rekombinacija dednine (v mejozi)

• redukcija dednine (v mejozi)
• segregacija dednine (v mejozi, pri
nastanku peloda, makrospor)
• zlitje dednine; pri nastanku novega
organizma
 METAGENEZA
• Pri večini rastlin in gliv se spolno razmnoževanje izmenjuje z
nespolnim; obstaja menjava rodov – metageneza; sporofit –rod, ki
se razmnožuje nespolno se izmenjuje v življenskem krogu s spolno
razmnožujočim gametofitom. Samo gametofit se lahko
razmnožuje spolno , nespolno se lahko razmnožujeta sporofit
in gametofit. Gametofit in sporofit nista pri vseh skupinah
organizmov enakovredno razvita, pri nekaterih organizmih obstaja
več rodov gametofitov in sporofitov (alge). Pri mahovih prevladuje
gametofit, pri semenkah in praprotnicah pa sporofit; heteromorfna
metageneza; haplodiplonti (mahovi);diplohaplonti (praprotnice,
semenke);
• Pri glivah je pri zaprtotrosnicah (Ascomycota) glavna, nespolna
haploidna generacija - anamorf; dikariontna, ki je predhodnik
sporofita živi na gametofitu le omejeno obdobje - teleomorf; pri
prostotrosnicah (Basidiomycota) prevladuje dikariontna generacija,
anamorf je zelo reduciran in časovno omejen.
 Spolno razmnoževanje lahko poteka z:

• gametami – gametogamija; enake gamete –

izogamija; različne – anizogamija (mikro-
makrogamete; moške – sprematozoidi,
spermalne celice; ženske – jajčne celice;
oogamija)
• z združitvijo gametangijev –
gametangijogamija; Ascomycota
• z združitvijo telesnih celic – somatogamija ;
Basidiomycota; pri višjih glivah zlitje celic ni
sinhronizirano z zlitjem jeder- pojav
plazmogamije in dikariona
 Mesta nastanka gamet pri embriofitih:
• Gamete nastajajo v gametangijih; ženske(jajčne celice) v
arhegonijih, moške (semečeca; spermatozoidi, spermalne celice v
anteridijih. Anteridiji in arhegoniji so dobro razviti pri mahovih
(Bryophyta) in praprotnicah (Pteridophyta) zato tudi skupno ime
Archegoniatae. Gametofiti mahov in praprotnic (predkal) so
prostoživeči, zeleni, opravljajo fotosintezo, gametofit semenk je
močno reduciran (ženski: embrionalna vrečka z jajčnim aparatom
= zarodkov mešiček; moški: vskaljeno pelodno zrno, zgrajeno iz
različnega števila celic pri golo in kritosemenkah, s spolnimi celicami
z bički, pogosteje brez (spermalne celice). Gametofiti mahov so
enospolni, rastline zato dvodomne, diecične; gametofiti večine
današnjih praprotnic ( z izjemo vodnih praproti in drežic) so
obojespolni ( hermafroditski), t.j. z anteridiji in arhegoniji. Gametofiti
semenk so enospolni; gametangiji niso razviti oz. so pri
golosemenkah še razviti v okrnjeni obliki.Posebnost semenk je, da
se spol izraža preko nespolne generacije – cveta, ki je del
sporofita.
Nastanek gamet in spor pri algah in
glivah:
• Gamete pri algah in glivah nastajajo v
posebej preoblikovani celici – gametocisti
• Arhegonijev in anteridijev, struktur, kjer
nastajajo gamete pri ebriofitih v organih
obdanih s sterilnimi celicami ni!
• Tudi sporangiji alg in gliv so sporociste
Pomen metageneze v evoluciji živih bitij:

• več načinov razmnoževanja, več možnih

okolij za poselitev
• odprava genetskih napak v gametofitu (
enojna kopija genov; izraz letalnih
mutacij; obstanejo le najboljši)
• prilagoditev na pritrjen način življenja.
 ZGRADBA CVETA
• cvetišče- cvetna os (receptaculum);
cvetno odevalo( manjka, enojno, dvojno);
prašniki (andreceum –A);
• plodni listi – karpeli; pestič – pri
kritosemnkah (gyneceum-G); plodnica,
vrat, brazda
Na začetek cvetenja vpliva svetloba. Glede na poreklo rastlin ločimo rastline, ki
cvetijo v kratkem dnevu, dolgem dnevu in nevtralne rastline. Primarni receptorji za
dolžino obsevanja so hormoni fitokromi, locirani v citoplazmi. Poleg fitokromov,
ki zaznavajo kratko in dolgovalovno rdečo svetlobo so za indukcijo cvetenja
pomembni še kriptohromi, ki zaznavajo modro svetlobo. Receptorski organ je v
največji meri list. Prehod vegetativnega meristema v meristem cveta sproži preko
delovanja fito in kriptohromov več dejavnikov. “Florigen” je le skupno ime za številne
dejavnike, ki dejansko sprožijo cvetenje (giberilini, citokinini, fotosintati,..)
Poskusi s precepljanjem listov vrste iz rodu Perilla ( rastlina, ki cveti v kratkem
dnevu) so dokazali, da je receptor za tranformacijov cvetenje v listih
Gen, ki stimulira cvetenje povzroči cvetenje transformirane rastline repnjakovca v
kratkem dnevu (B), divji tip bo ostal rozetast še vsaj tri tedne
V cvetnem meristemu so aktivni drugi geni kot v vegetativnem. Na modelni rastlini
navadni repnjakovec so določili večino genov, ki določajo razvoj cvetnih delov.
 Definicija cveta:

• Kratek poganjek z rozetasto nameščenimi

listi, ki opravljajo razmnoževalno funkcijo
• Cvet je del sporofita, le izraža spol skrajno
reduciranih gametofitov
 “Spol” cveta
• Obojespolni cvetovi (Rosaceae, Ranunculaceae,
Magnoliaceae, Lamiaceae,, Liliaceae, Alliaceae,…
• Enospolni cvetovi obeh spolov na isti rastlini –
enodomne, monoecične rastline (Fagaceae,
Pinaceae, Carpinaceae, Corylaceae, Betulaceae,
Carex,..
• Enospolni cvetovi na ločenih osebkih- dvodomne
rastline-diecične rastline (Salicaceae, Taxaceae,
Juniperus, Spinacea, Actinidia, …
• Na isti rastlini enospolni cvetovi obeh spolov in
obojespolni cvetovi- a rastlina je funkcionalno
pogosto enospolna: poligamne rastline (Acer
sacharinum, A. negundo, Fraxinus ornus, …
Cedrus atlantica’Glauca’- moška socvetja – enodomna rastlina

Carex digitata- moško in žensko Corylus avellana – moško in žensko

Spcvetke (klas)- enodomna rastlina Socvetje – enodomna rastlina

Salix purpurea- moške in ženske mačice-dvodomna rastlina

Aster sp.- ženski in obojespolni

cvetovi v košku Cucurbita pepo- moški in ženski cvet- enodomna rastlina

Spol cvetov
Poligamna vrsta Acer sacharinum
Košek-socvetje cinije (Zinia elegans) z obojesponimi cevastimi in ženskimi jezičastimi cvetovi – zelo pogosto stanje spola v koških nebinovk (Asteraceae)
 Zgradba cveta
• Zgradba cveta je odvisna od načina opraševanja
in sistematske pripadnosti
• Izvirni cvetovi imajo dolgo, vretenasto cvetišče z
velikim, nestalnim številom cvetnih elementov
• Cvetnega odevala sprva ni (golosemenke), nato
se razvije kot enojno (perigon) ali diferencira v
dvojno (čaša, venec) ali se sekundarno spet
reducira
• Cvetovi brez cvetnega odevala so pretežno
anemogamni, zoogamni cvetovi kažejo
kooevolucijo z opraševalci in načini
preprečevanja samooprašitve
Žensko socvetje bodičaste smreke
(Picea pungens Engelm.) je storž, ki ga
sestavljajo krovne in semenske luske.
Na semenskih luskah so semenske
Zasnove.
Moško socvetje navadne smreke (Picea abies (L.) Karst.)
Shema zgradbe obojespolnega cveta kritosemenk: s-sepala (čašni listi); pe_petala
(venčni listi); an-andrecej (prašniki); frk-plodnica, gr- vrat in na- brazda sestavljajo
pestič vcvetu kritosemenk ali ginecej; a- cvetišče; ne-nektarialne žleze
 Iris graminaea

Magnolia stellata

Anemone japonica

Hemerocalis flava
Helleborus atrorubens

Asarum europaeum
Crocus vernus subsp. albiflorus

Izvorni cvetovi kritosemenk imajo enojno cvetno odevalo- perigon

Dvospolen cvet hibiskusa (Hibiscus
rosa-sinensis) z zraslimi prašniki z vratom
pestiča

Izvoren obojespolni cvet navadne robide

(Rubus fruticosus agr.) s petštevnim
dvojnim cvetnim odevalom in številnimi
prašniki in pestiči
 Simetrija cveta
• * polisimetrični, zvezdasto simetrični
cvetovi (Ranunculaceae, Rosaceae
• ↕↔ bilateralno simetrični cvetovi
(Brasicaceae, Dicentra,..
• ↓ monosimetrični – somerni cvetovi
(Fabaceae, Violaceae, Lamiaceae,
Cichoriaceae, Scrophulariaceae,..
• asimetrični cvetovi
Razvoj simetrije cvetov
 Cvetovi golosemenk (Gymnospermae;
Conipherophytina
• Enospolni
• Brez cvetnega odevala
• Veliko, neustaljeno število cvetnih
elementov (prašnikov, semenskih lusk) na
dolgi cvetni osi
• Pretežno anemogamni
 Cvetovi kritosemenk (Angiospermae,
Magnoliophytina)
• Izvirno obojespolni, hermafroditski, a tudi
enospolni, eno- in dvodomni, poligamni
• Cvetišče sprav dolgo, vretenasto, z velikim,
nestalnim številom cvetnih elementov
• Kasneje redukcija na penta in tetraciklični cvet z
ustalitvijo cvetnih elemtov na 4 ali 5 (Rosospsida
= Dicotyledonae) ali 3 (Liliopsida =
Monocotyledonae)
• Redukcija, zraščanje cvetnih elementov glede
na način opraševanja
• Anemogamni in zoogamni cvetovi
 Fabaceae- metuljast cvet

Scrophulariaceae- ustnat cvet

Zigomorfni ali somerni cvetovi : redukcija in specializacija čaše in venca; postopno

zraščanje
Redukcija čaše v socvetjih nebinovk (Asteraceae), zraščanje venca in prašnic
Cvet trav kaže redukcijo cvetnega odevala zaradi prehoda na anemogamijo. Listi
perigona so reducirani na krovno plevo (de), predplevo (vo) in
zakrnelo lodikulo (lo). Pleve so listi v cvetovih in socvetjih trav in šašev
V družini zlatičevk so med listi perigona in prašniki razviti posebej preobraženi listi v
medovnike, v katerih so nektarialne žleze.
Pri višje razvitih zoogamnih kritosemenkah je cvetno odevalo zraslo. Zgradba cveta
je prilagojena alogamiji. Takšen je ustnat cvet pri travniški kadulji
 ANDROECEUM-PRAŠNIKI

• Prašniki so homologni mikrosporofilom

heterospornih praprotnic. So preobraženi listi
• Pri golosemenkah številni, v enospolnih, moških
socvetjih, brez cvetnega odevala; s preprosto
zgradbo – iz dveh prašnic
• Pri kritosemenkah postopna redukcija na dva
kroga v cvetu, specializacija glede na
opraševanje, zraščanje filamentov, prašnic in zo
zraslim vencem oziroma vratom pestiča
 Značilna zgradba prašnika
kritosemenl
• Prašnična nit – filament
• Prašnica – antera
• Polprašnica – teka
• Prašni vrečki – lokusa (mikro
mejosporangij)
• Sterilni prašniki so staminodiji
Prikaz postopnega razvoja prašnikov (mikrosporofilov) pri kritosemenkah. Opazna
je redukcija listne ploskve lista, iz katerega je nastal prašnik.
Clematis’Ville de Lyon’; preprost obojespolen cvet; perigon; prašniki še z ostankom
listne ploskve; apokarpna plodnica
Preprosto zgrajeni, izvirni prašniki izvirnih kritosemenk ( vrsta lokvanja in srobota),
pri katerih je še delno ohranjena listna ploskev mikrosporofila.
Značilna zgradba prašnika kritosemenke
Notranja zgradba prašnika – prečni prerez čez prašnico; vidne so štiri prašne
vrečke z arhesporom – zarodnim tkivom pelodnih zrn, ki vstopajo v mejozo.
Razvoj peloda
Pelodno zrno črnega bora in razvoj moškega gametofita; ohranjen je še zelo
reduciran moški gametofit v obliki zakrnelih protalijskih celic.
Pelodno zrno in moški gametofit kritosemenk – zlati klobuk; moški gametofit je
zgrajen samo iz treh celic (vegetatitvne, ki zraste v pelodni mešiček in dveh
neobičkanih spermalnih celic, ki sta moški spolni celici)
Pelodna zrna so mikro mejospore. Zgradba njihove celične stene je odraz prilagoditev
Na vrsto opraševanja in kasnejšo kalitev. V vsakem primeru so v njej kalilni žlebovi-
Kolpatna zrna ali kalilne pore – poratna zrna
Različni tipi pelodnih zrn
Notranjo plast celične stene pelodnega zrna (intina) tvori reducirana celica
pelodnega zrna; zunanjo (eksina) tvori materinska celica arhespora; slednja ima
zelo različno zgradbo
 GYNAECEUM; G; semenske (plodne
luske), plodni listi (karpeli), PESTIČ
• Pri golosemenkah posamezne ali v socvetja
(storže) združene semesnke luske, na katerih so
proste semenske zasnove
• Pri kritosemenkah so posamezni plodni listi
zrasli v več pestičev v cvetu (mnogopestičevke)
ali pa so vsi skupaj zrasli v en zrasel pestič;
število plodnih listov/pestičev je sprva veliko,
nato se reducira in ustali na različna manjša
števila (4,5, 3)
 Značilna zgradba pestiča:
• Plodnica (ovarij), v njej so semenske
zasnove
• Vrat pestiča (stilus); različno dolg del
pestiča, ki povezuje plodnico z brazdo
• Brazda pestiča (stigma); del pestiča, ki
prestreza pelodna zrna in omogoča
njihovo kalitev v moški gametofit
• Razvitost teh osnovnih delov variira; vrat
lahko povsem manjka
Položaji pestiča pri kritosemenkah: A- hipoginija: plodnica je nadrasla, vsi ostali
cvetni elementi so pod njo; C – epiginija: plodnica je vgreznjena v cvetišče, podrasla,
vsi ostali cvetni elementi so nad njo; B – položaj med A in C –periginija
obrasla, polpodrasla plodnica, ki še ni zrasla s cvetiščem; ostali cvetni elementi so
nameščeni na različnih višinah okoli nje
Primeri različnih tipov zraslega, cenokarpnega pestiča (plodnice) in namestitev
semenskih zasnov v plodnici.
lizikarpen

parakarpen

sinkarpen

apokaropen

Prikaz nastanka zraslega pestiča iz nezraslega: A –apokarpen pestič (horikarpen),

kjer je v cvetu več med seboj še nezraslih pestičev; B – D: različne oblike zraslega,
cenokarpnega (sinkarpnega) pestiča, z različno stopnjo ohranjenosti sten plodnice in
Različnimi namestitvami semenskih zasnov: A-B: marginalna placentacija; C-
parietalna placentacija; D- centralna (aksialna placentacija); Cb-laminalna marginalna
Apokarpen pestič z marginalno placentacijo
 Zgradba semenske zasnove:

• Nucelus – osrednji del; “jedro”

• Integumenti - ovojnice semenske
zasnove; navadno 2, lahko več ali brez;
debele, tanke
• Funikulus- pecelj semsnke zasnove
Vrste semenskih zasnov: A – atropna, B – anatropna, C - kampilotropna
V nucelu semenske zasnove gre v mejotično delitev praviloma le ena celica –
Materinska celica embrionalne vrečke
 Mejotična delitev

Razvoj embrionalne vrečke in jajčnega aparata

Zrela embrionalna vrečka

Dvojna oploditev in razvoj zarodka

Mejotična delitve, razvoj embrionalne vrečke (zorodkovega mešička, “Normalni tip”),

oploditev in razvoj embrija ter semena
Razvoj cveta, mejoza, razvoj gametofitov, oprašitev, oploditev, razvoj semena,
kalitev.
 OPRAŠITEV
• Prenos peloda na semensko zasnovo -
golosemenke, na brazdo pestiča –
kritosemenke
• Alogamija – tujeprašnost
• Avtogamija- samoprašnost;
kleistogamija (samooprašitev v zaprtem
cvetu)
• Načini opraševanja:anemogamija (veter),
zoogamija (živali), hidrogamija (voda)
 Preprečevanje samooprašitve
• Dvodomnost; učinkovita, a samo polovica
osebkov proizvaja potomce
• Herkogamija: prostorska ločitev prašnikov in
pestiča v cvetu, glede na pot opraševalca
(heterostilija, posebna zgradba cvetov usnatic,
kačnikovk,..
• Dihogamija: časovni zamik v dozorevanju
prašnikov in pestiča pri eno in obojespolnih
cvetovih
• Inkompatibilnost: genetska kontrola razvoja
peloda in oploditve
 Solanum sp. - herkogamija

Plantago argentea, P. media proteroginij

dihogamija
Amaryllis sp. – proteroandrija
dihohamija
Povečan moški gametofit kritosemenk
 OPLODITEV
• Golosemenke:enojna oploditev; spojitev
spermalne celice (spematozoida) in jajčne
celice; hranilno tkivo nastane iz haploidnega
ženskega gametofita-primarni endosperm
• Kritosemenke: dvojna oploditev:
• a) 1 spermalna celica + jajčna celica→zigota
(embrio; kalček, mladi sporofit)
• b) 1 spermalna celica + 2 jedri sekundarnega
endosperma→ triploidno hranilno tkivo
(sekundarni endosperm)
 SEME
• Po oploditvi se semenska zasnova razvije v
seme
• Zgradba: semenska ovojnica (testa) – nastane
iz integumentov semenske zasnove; embrio
(kalček, mlada rastlina) – nastane iz zigote 1
spermalne in jajčne celice; hranilno tkivo je ob
zrelosti prisotno ali ga ni; primarni endosperm
(golosemenke), sekundarni endosperm
(kritosemenke); pri nekaterih je razvit še
perisperm – ostanek nucela
 APOMIKSA
• Nastanek fertilnega embrija (semena) brez zlitja
gamet, pri čemer je lahko tudi mejoza odsotna
• Aposporija nastanek diploidnih (nereduciranih) gamet iz
sporofitskega tkiva (brez mejoze)
• Apogamija nastanek semena (embrija) direktno iz
gametofita, brez tvorbe gamet
• Diplosporija – nastanek embrija (semena) direktno iz
diploidne materinske celice megaspore
• Pseudogamija – aktivacija nastanka semena (embrija)
iz jajčne celice z moško spolno celico, ki pa kasneje ne
sodeluje, se ne zlije z jajčno
• Partenogeneza – nastanek embria (semena) z delitvijo
neoplojene jajčne celice
 Razvoj semena
• Faze: delitve, “polnjenje”, izsuševanje
• Faze v razvoju embrija: okrogel, srčast,
torpedo
• Razvoj endosperma: celularen, nuklearen,
helobialen
Razvoj embrija pri plešcu
Faze v razvoju embrija
 PLOD
• Plod je cvet v štadiju semenske
zrelosti.
• Vrste plodov:
• a) pravi plodovi (samo iz plodnice)
• b) birni plodovi ( v veliki meri sodeluje
cvetišče)
• c) soplodja; v plod spremenjena socvetja
 Načini razširjanja plodov:
• Avtohorija
• Alohorija
• Anemohorija
• Hidrohorija
• Zoohorija (endo-, epizoohorija);
• Zaprti plodovi
• Sejalni plodovi
Mešiček – pravi plodovi, sejalni plod
Strok je plod, ki nastane iz enega samega plodnega lista; pravi, sejalni plod
Sejalni plodovi- razne oblike glavic
Sejalni ali dehiscentni
plodovi: glavica, mešiček
strok, lušček
Zaprti plodovi: A- koščičast plod, B- jagoda, C-E različne vrste oreškov
Plodovi nebinovk so različne oblike rožk, vrste oreškov, ki se razširjajo
anemohorno ali epizoohorno
Pšenično zrno je plod, vrsta oreška, golec, cariopsis
Zaprti –indehiscentni plodovi: orešek, golec, plevec, rožka, samara (krilati orešek), zaprti strok
Koščičast plod oljke
Prunus spinosa, Prunus serotina, Prunus armeniaca

Juglans regia

Koščičasti plodovi Cornus mas

Pokovci so plodovi, kjer plod nastal iz večpredalaste plodnice razpade na več
plodičev -merokarpov
 Pokavci-ob zrelosti razpade
Plodnica na več plodičev

Sočni zaprti plodovi-jagode

Skupina birnih plodov
“Jabolko” je značilen birni plod v družini rožnic, ki nastane v veliki meri iz
omesenelega cvetišča, v katerega je vgreznjeno peščišče (plodnica) – birni
mešiček
Birni orešek pri jagodnjaku in birni koščičast plod pri rodu Rubus
 Rubus fruticosus
Rubus phoenicolasius
Birni plodovi Birni koščičasti plodovi
Rosa canina- birna rožka
Malus domestica- jabolko (birni mešiček)

Cucurbita pepo - pepo

Sorbus aria - jabolko

Tudi pri tvorbi buče podobno kot pri birnih plodovih v veliki meri sodeluje cvetišče.
Soplodja ananasa in murve
Soplodja
 Ficus carica

Maclura pomifera

Morus alba

Soplodja- v plodove se razvijejo cela

socvetja