globalizacija na bankarstvoto - generalniot trend na ekspazija na multinacionalni

kompanii svoe zna~ajno mesto zavzema i vo bankarskata industrija, taka{to, svedoci

sme na sostojbi kade najgolemite banki vo svetot si konkuriraat edna na druga za
delovni aktivnosti na sekoj kontinent. Za vreme na osumdesettite godini, japonskite
banki, vodeni od Dai-Ichi Kangyo Bank i Fuji Bank, porasnaa mnogu pobrzo od pove}eto
konkurenti niz svetot. Ogromni banki so centrali vo Francija (vodeni od Caisse Nationale de
Credit Agricole), Germanija (vodeni od Deutsche Bank) i vo Velika Britanija (vodeni od Barclays
PLC) stanaa golemi konkurenti na globalniot pazar za korporativni i za dr`avni zaemi.
Deregulacijata im pomogna na site ovie institucii da im konkuriraat poefektivno na
amerikanskite banki i da zafa}aat pogolemi delovi na globalniot pazar za bankarski
uslugi;

deregulacija - zgolemenata konkurencija i pro{iruvaweto na bankarskite uslugi, isto

taka, ja pottiknaa deregulacijata, odnosno popu{taweto na dr`avnata kontrola na
industrijata za finansiski uslugi, koja pred okolu dve decenii po~na vo Soedinetite
Amerikanski Dr`avi i se ra{iri niz svetot. Imeno, deregulacijata zapo~na so
otstranuvawe na maksimalnite granici na kamatna stapka na {tedni vlogovi;

ulogata na dr`avata. Vo isto vreme, novite vidovi ~ekovni depoziti bile taka razvieni,
{to ñ dozvoluvaa na javnosta da zaraboti kamata od transakciskite (plate`ni) smetki.
Istovremeno uslugite {to mnogu klu~ni bankarski konkurenti, kako {to se {tedilnicite i
kreditnite zadrugi, mo`ele da gi ponudat, bile zna~ajno zakonski liberalizirani, taka{to
stanale konkurentni so bankite. Takvi vode~ki dr`avi kako {to se Avstralija, Kanada,
Velika Britanija i Japonija go soedinile dvi`eweto za deregulacija, pro{iruvaj}i go
zakonskoto pole za igrawe na bankite, dilerite so hartii od vrednost i na drugite
kompanii za finansiski uslugi i zgolemuvaj}i ja izlo`enosta na industrijata na rizik;

tehnolo{ka revolucija - imaj}i gi vo predvid povisokite operativni tro{oci vo

poslednite godini (kako i napredokot na informati~kata industrija, zgolemenata
konkurencija) bankite se prilagodija so akceptirawe na avtomatikata i elektronskite
mre`i za zamena na proizvodstvenite sistemi, koi se zasnovaat na rabotna sila,
osobeno za zemawe depoziti, izvr{uvawe na pla}awata i zgolemuvawe na dostapnosta
na kreditite. Najistaknatite primeri vklu~uvaat ATM - bankomati (koi na komitentite im
davaat 24 ~asoven pristap do nivnite depoziti i drugi uslugi); POS - proda`ni terminali
vo prodavnici {to gi zamenuvaat tradicionalnite sredstva za pla}awe na stoki i na
uslugi, kako i softverski mre`i koi rapidno obrabotuvaat milioni transakcii niz svetot.
Prethodnoto uka`uva na faktot deka, bankarstvoto sé pove}e stanuva kapitalno-
intenzivna industrija so fiksni tro{oci, a pomalku trudointenzivna industrija so
promenlivi tro{oci. Ekstrapolacija na prethodnoto e deka za daden vremenski period }e
dojde do depersonalizirawe na bankarstvoto, a prednostite od tet-a-tet komunikacijata
na bankarite i nivnite komitenti }e bidat arhivirani kako istorisko bankarstvo, a nivnoto
mesto }e bide zavzemeno od elektronskiot na~in na komunikacija. (golem del na
uslugi }e bidat celosno avtomatizirani). Sepak, prethodnoto se pove}e mo`e da se sfati
kako trend {to e daleku od ostvaruvawe, pred se od objektivni pri~ini, a istovremeno i
poslednite iskustva uka`uvaat deka zna~aen del od komitentite sé u{te pove}e saka
li~na usluga, kako i mo`nost za li~no konsultirawe so svoite bankari za {irok obem
finansiski pra{awa;
Soglasno prethodnoto, upravuvaweto so pasivata se razgleduva od slednive
aspekti:
kompozicijata bankarski resursi;
osnovni resursi;
dopolnitelni resursi
depozitni izvori;
transakcioni depoziti
{tedni depoziti.
hibridni oblici na deponirawe sredstva
nedepozitni izvori;
depozitni sertifikati, hipotekarni hartii od vrednost

me|ubankarski krediti

zadol`uvawe od stranstvo

krediti od Centralnata Banka.

kapital na bankata.

{tedewe toa pretstavuva odlo`ena potro{uva~ka, vozdr`uvawe ili odlagawe na

tekovnoto tro{ewe na ostvareniot dohod vo interes na nekoja idna potro{uva~ka, no
pritoa za{tedenite pari da bidat op{testveno polezni.
Nedepozitnite izvori pretstavuvaat dopolnitelni izvori, koi{to bankite gi aktiviraat vo
uslovi koga postoi, od edna strana, visok obem na nezadovolena pobaruva~ka, a od
druga strana, mobiliziranite izvori ovozmo`uvaat ostvaruvawe profit, t.e. marginalnite
prihodi se pogolemi od marginalnite tro{oci za mobilizirawe i na ostanatite tro{oci
povrzani so toa. Toa zna~i deka nedepozitnite izvori se javuvaat vo funkcija na
dokomponirawe na finansiskiot potencijal, vo uslovi koga postoi limitiranost (makro-
mikro) za mobilizirawe na depoziten potencijal.
Sostaven del od bankarskite izvori na sredstva koj{to ima specifi~na uloga e kapitalot
na bankata, koj{to e i eden od osnovnite uslovi za dobivawe na soglasnost za
osnovawe, a ponatamu i funkcionirawe na ekonomskata edinka - banka. Kapitalot e
edna od pretpostavkite {to go ovozmo`uva nepre~enoto funkcionirawe na
ekonomskite edinki, bidej}i negovata neadekvatnost mo`e da bide limitira~ki faktor za
ostvaruvawe na celta i misijata na subjektot. Istovremeno, kapitalot ja reflektira mo}ta
i finansiskata sila na bankata i e zna~aen indikator pri razli~nite vidovi rangirawe na
bankite vo ramki na bankarskata industrija.
Kapitalot, definiran vo naj{iroka smisla na zborot, pretstavuva sublimat na pari,
supstituti na pari, ekonomski dobra ili, generalno, sé ona {to mo`e da se vlo`i vo
opredelena aktivnost so krajna cel da se ostvari vrednost pogolema od po~etno
vlo`enata. kapitalot na bankata, koj{to ima tendencija za namaluvawe vo odnos na
ostanatite izvori, t.e. vo poslednava decenija e zabele`an evidenten proces na
dekapitalizacija, poradi {to se vospostaveni standardi vo pogled na minimalniot iznos
na kapital so koj{to treba da raspolaga bankata.
depozitnite izvori, pretstavuvaat dominanten oblik vo kompozicijata bankarski
resursi. Analizata vo svetski ramki, za dimenzijata koja{to ja ima ovoj bankarski resurs
vo odnos na vkupniot finansiski potencijal, uka`uva na markanten soodnos koj{to, iako
mo`e da se re~e deka ima blag degresiven trend, sepak, sé u{te zabele`uva
impozanten procent, koj{to varira vo zavisnost od zemjata.

Vsu{nost, vo edni globalni ramki stanuva zbor za slednive trendovi koi{to go

redizajniraat bankarskoto rabotewe2:
globalizacija
deregulacija
ulogata na dr`avata.
tehnolo{ka revolucija
zgolemena konkurencija3
PASIVNI BANKARSKI RABOTI

1. primawe depoziti
2. emisija na hartii od vrednost so koi{to se izrazuva sopstveni~ki
odnos
3. emisija na blagajni~ki i drugi hartii od vrednost so koi{to se
izrazuva krediten odnos
4. kreirawe na pari
5. davawe eskont na sopstvenite akcepti
6. me|ubankarski pasivni raboti
7. ostanati pasivni raboti

AKTIVNI BANKARSKI RABOTI

1. krediti na ekonomski subjekti (site vidovi na kratkoro~ni i

dolgoro~ni krediti)
2. krediti na naselenie (kratkoro~ni i dolgoro~ni krediti)
3. plasmani vo hartii od vrednost so koi{to se steknuva
sopstveni~ki odnos,
4. plasmani vo hartii od vrednost koi izrazuvaat kreditni
odnosi

SOPSTVENI BANKARSKI RABOTI

1. arbitra`a, svop, svi~

2. {pekulacii so hartii od vrednost

POSREDNI^KI BANKARSKI RABOTI

1. raboti na platen promet
2. izdavawe kreditni pisma
3. kupuvawe i prodavawe hartii od vrednost
4. otvorawe akreditivi
 5. raboti na naplata (inkaso)
6. faktoring raboti
7. raboti na finansiskiot pazar kako posrednik
8. ostanati posredni~ki uslugi (raboti na depo, soveti, informacii,
knigovodstveni uslugi i dr)

deregulacija - zgolemenata konkurencija i

pro{iruvaweto na bankarskite uslugi, isto taka, ja
pottiknaa deregulacijata, odnosno popu{taweto na
dr`avnata kontrola na industrijata za finansiski uslugi,
koja pred okolu dve decenii po~na vo Soedinetite
Amerikanski Dr`avi i se ra{iri niz svetot. Imeno,
deregulacijata zapo~na so otstranuvawe na
maksimalnite granici na kamatna stapka na {tedni
vlogovi;

Nedepozitnite izvori pretstavuvaat dopolnitelni izvori,

koi{to bankite gi aktiviraat vo uslovi koga postoi, od edna
strana, visok obem na nezadovolena pobaruva~ka, a od
druga strana, mobiliziranite izvori ovozmo`uvaat
ostvaruvawe profit, t.e. marginalnite prihodi se pogolemi od
marginalnite tro{oci za mobilizirawe i na ostanatite tro{oci
povrzani so toa. Toa zna~i deka nedepozitnite izvori se
javuvaat vo funkcija na dokomponirawe na finansiskiot
potencijal, vo uslovi koga postoi limitiranost (makro-mikro) za
mobilizirawe na depoziten potencijal.

depozitnite izvori, pretstavuvaat dominanten oblik

vo kompozicijata bankarski resursi. Analizata vo
svetski ramki, za dimenzijata koja{to ja ima ovoj
bankarski resurs vo odnos na vkupniot finansiski
potencijal, uka`uva na markanten soodnos koj{to,
iako mo`e da se re~e deka ima blag degresiven
trend, sepak, sé u{te zabele`uva impozanten
procent, koj{to varira vo zavisnost od zemjata.

Kapitalot, definiran vo naj{iroka smisla

na zborot, pretstavuva sublimat na pari,
supstituti na pari, ekonomski dobra ili,
generalno, sé ona {to mo`e da se vlo`i vo
opredelena aktivnost so krajna cel da se
ostvari vrednost pogolema od po~etno
vlo`enata.
globalizacija na bankarstvoto - generalniot trend na ekspazija
na multinacionalni kompanii svoe zna~ajno mesto zavzema i vo
bankarskata industrija, taka{to, svedoci sme na sostojbi kade
najgolemite banki vo svetot si konkuriraat edna na druga za
delovni aktivnosti na sekoj kontinent. Za vreme na osumdesettite
godini, japonskite banki, vodeni od Dai-Ichi Kangyo Bank i Fuji
Bank, porasnaa mnogu pobrzo od pove}eto konkurenti niz svetot.
Ogromni banki so centrali vo Francija (vodeni od Caisse Nationale
de Credit Agricole), Germanija (vodeni od Deutsche Bank) i vo
Velika Britanija (vodeni od Barclays PLC) stanaa golemi
konkurenti na globalniot pazar za korporativni i za dr`avni zaemi.
Deregulacijata im pomogna na site ovie institucii da im
konkuriraat poefektivno na amerikanskite banki i da zafa}aat
pogolemi delovi na globalniot pazar za bankarski uslugi;