Matematika 3 MK PRINT PDF

PREDGOVOR
Ovaa kniga }e ti pomogne pri izu~uvaweto na matematikata vo treta godina na srednoto stru~no
obrazovanie. Bidi aktiven i redoven vo rabotata, a toa }e ti pomogne samostojno da steknuva{ znaewa
{to }e ti donese zadovolstvo i uspeh vo u~eweto.
Knigata e podelena na ~etiri tematski celini. Na po~etokot na sekoja tema e dadena nejzinata
sodrìna od nastavnite edinici.
Voo~i gi oznakite na nastavnite edinici i sogledaj ja nivnata poraka.
Nastavnite edinici po~nuvaat so ne{to {to ti e poznato .

Potseti se! Treba da se potseti{ i da gi re{i{ dadenite barawa.
Toa }e ti go olesni izu~uvaweto na nivnite sodrìni.
So ovie oznaki nastavnata edinica e podelena na delovi (porcii). Vo

A B
, , ... sekoj del e obraboten nekoj nov poim.
So vakvite oznaki se ozna~eni aktivnostite, pra{awata i zada~ite

1 2 3
, , ,... {to }e gi re{ava{ na ~asot samostojno ili so pomo{ na tvojot nastavnik.
Ovaa oznaka se odnesuva na pra{awe na koe treba da dade{ odgovor.
Kaj ovaa oznaka e dadena informacija ili objasnuvawe na noviot poim.
Zapomni! Ova te upatuva na toa {to e va`no za noviot poim. Potrudi se toa da go
razbere{ i zapomni{.
Voo~i! Ovaa poraka te upatuva na {to treba da posveti{ pogolemo vnimanie.
Na krajot na sekoja nastavna edinica se dadeni zada~i. So redovno i

samostojno re{avawe na ovie zada~i podobro }e go razbere{ izu~enoto.
1 , 2 , 3 ,... Tvoite odgovori sporedi gi so odgovorite i re{enijata {to se dadeni
na krajot od u~ebnikov.
Kaj ovaa oznaka se dadeni zada~i za samoproverka na temata. Ovie

1 zada~i re{avaj gi samostojno i so toa }e proveri{ kako si gi postignal
programskite celi.
Koga }e naide{ na te{kotii pri izu~uvaweto na odredeni sodrìni, ne se otkaùvaj, obidi

se povtorno, bidi uporen.
]e ne raduva ako ovaa kniga ti ovozmoì da postigne{ soliden uspeh.
Od avtorite
TEMA 1 EKSPONENCIJALNA I LOGARITAMSKA FUNKCIJA
SODR@INA NA TEMATA
1 Stepen so pokazatel realen broj 4 7 Osnovni pravila za logarit-

mirawe .......................................... 23
8 Vrska me|u logaritmi so razli~-

2 Eksponencijalna funkcija.
ni osnovi ........................................ 25
Svojstva na eksponencijalnata
funkcija ........................................ 9
9 Logaritamski ravenki ................. 28
3 Eksponencijalni ravenki ............ 12

10 Logaritamski ravenki {to se
re{avaat so antilogaritmirawe 29
4 Eksponencijalni ravenki {to se
sveduvaat na kvadratni .............. 14
11 Logaritamski ravenki {to se
sveduvaat na kvadratni .............. 31
5 Poim za logaritam i logarit-
mirawe .......................................... 15 12 Logaritamsko-eksponencijalni
ravenki ......................................... 32
6 Logaritamska funkcija. Svojstva
na logaritamskata funkcija ....... 18 1 Zada~i za samoproverka ............. 32
Za realizacija na temata moè da se koristat aplikaciite:

- Geogebra (Eksponencijalna funkcija: poim, svojstva, grafik)
- KmPlot (Eksponencijalna funkcija: poim, svojstva, grafik; Logaritamska funkcija:
poim, svojstva, grafik)
3
1 STEPEN SO POKAZATEL REALEN BROJ
Potseti se! Ovde }e povtorime nakratko za toa

A {to ste u~ele porano vo vrska so
poimot stepen na broj.
Brojot 9 moè da se zapi{e kako
Neka a e koj bilo realen broj. Proizvodot
.
D D kratko go zapi{uvame so simbolot D
Dali site broevi moè da se zapi{uvaat
proizvodot D D D so simbolot D itn.
kako zapisot na brojot 9?
Zapi{i go kratko proizvodot
Za zapisot velime deka e kratok zapis
na proizvodot . D D D D , kade {to ima n mnoìteli.
Napi{i kratok zapis na proizvodot

Simbolot D Q go vikame stepen i pretsta-
. vuva kratok zapis za proizvod od n isti
mnoìteli.
Brojot a se vika osnova na stepenot D Q , a n se vika stepenov pokazatel, ili kuso
pokazatel koj ni pokaùva kolku pati osnovata se mnoì sama so sebe.
Stepenot D Q ima smisla za sekoj realen broj a i sekoj priroden n. Ako D toga{
Q za sekoj Q ^

Voop{to, D D D D
Q
D Q pri {to D Z Q ^ i Q t .
1 Pretstavi gi vo vid na stepen proizvodite:

a) [ [ [ [ [ ; b) ; v) ; g) [ \ [ \ [ \ .

2 Pretstavi gi vo vid na proizvod od ednakvi mnoìteli stepenite:

§· §·
b)

a) ; v) ¨ ¸ g) ¨ ¸
©¹ ©¹
Po definicija, stepenot na brojot a so pokazatel 1 e samiot toj broj, t.e. D D
Na primer: [ [ D E D E
b) v) D P D Q

3 Presmetaj: a)
b)

Re{enie. a)
v) D P

D D D D , D Q
P

D D D D , D P D Q
Q

D D D D , t.e. D P D Q
PQ
D P Q .
Voo~i, stepeni so isti osnovi se mnoàt taka {to osnovata a se prepi{uva, a stepenovite
pokazateli se sobiraat.
4
4 Ako a i b se koi bilo realni broevi, a m i n se prirodni broevi, dokaì:
P
P §D· DP
P Q
a) D D D P Q P ! Q
b) D P Q
D PQ
v) D E P
D E Q
g) ¨ ¸
©E¹ EP
E z
Zapomni!
Ako a i b se koi bilo realni broevi i P Q ^ toga{ operaciite so stepenie D P i D Q

se izveduvaat spored slednite pravila:
DP DQ D P Q D P Q
DP Q

§D·
P
DP
E z
¨ ¸
DP DQ D P Q P ! Q D z P ©E¹ EP
D E D PEP
5 Dali moè da se primeni praviloto za delewe na stepeni so isti osnovi vo izrazite:

a) D D b) D D

D z "
Re{enie. Ne, zo{to so primena na praviloto D P D Q D P Q bi dobile
a) D D D D b) D D D D a oznakite D i D nemaat smisla kako stepen.
Zatoa ima potreba od pro{iruvawe na poimot stepen so pokazatel nula i cel negativen
D D
broj. Bidej}i D D i D D se prifa}a slednava definicija
D D D

za sekoj D Z ? ^` i Q ^
GHI GHI
Defenicija. D L D Q
DQ

§ ·

¨ ¸ D D z

Na primer: a)
© ¹

b) D D z
D

D
Pokaì deka za Q P [ vaì D D

P Q
6 D P Q
Re{enie. Od P Q [ sleduva deka broevite N P i O Q se prirodni broevi i za niv
N O N O
vaì svojstvoto D N D O D N O Toga{: D P D Q P
Q N O
D D D PQ
D D D DO
N
D
Se pokaùva deka za stepen so pokazatel cel broj vaàt istite pravila kako za stepen
so priroden pokazatel.

§·
Na primer: a) ¨ ¸

©¹

[ [\

[ [ \
b) [ \

[ \
[\ \
[ \ \
5
Pro{iruvaj}i go poimot stepen so pokazatel nula i cel negativen broj, pokaàvme
B deka za niv vaàt istite pravila koi{to vaàt za stepen so pokazatel priroden
broj. Sega }e izvr{ime u{te edno pro{iruvawe na poimot stepen, voveduvaj}i stepen so
pokazatel racionalen broj, a pri toa pro{iruvawe treba da vaàt istite pravila kako i za
stepen so pokazatel priroden broj.
P
Definicija. Ako D Z i ] (kade {to P [ Q ^ ), toga{
Q
P
DQ
GHI Q DP
P
Pritoa D Q se vika stepen so racionalen pokazatel.

Na primer: a)

b)

Ako P toga{ DQ Q
D za P D Q

Q
D
DQ

7 Presmetaj: a) b) v) g)
P
Poznato e deka zapisot na racionalen broj ne e ednozna~en. Na primer,
Q
P
P
Usvoenata definicija za stepenot D Q ne zavisi od toa so koja dropka, ednakva na e
Q
zapi{an racionalniot pokazatel na stepenot. Spored toa vaì:
P PN
DQ DQN QN
D PN D Z P [ Q N ^

Spored toa:
P
Za sekoj racionalen broj U i sekoj pozitiven realen broj a, stepenot D U e edno-
Q
zna~no opredelen.

Na primer:
a za imame
Zna~i, itn.

Operaciite so stepeni ~ii pokazateli se racionalni broevi se izveduvaat spored istite
pravila {to vaàt za operaciite so stepeni ~ii pokazateli se prirodni broevi.
6
P S
Za sekoi D E Z i sekoi ] kade {to P S [ Q T ^ vaì:
Q T
S
P S P S P S P S P T P S
§ Q ·

T Q T T Q T QT
DQ D D DQ D D ¨D ¸ D
© ¹
P P
P P P
§D· Q DQ
D E Q

D Q E Q ¨ ¸ P
©E¹
EQ
8 Izvr{i gi nazna~enite operacii:

§ · § ·
a) D D b) [ [ [ v) ¨ D D ¸ g) ¨ [ D ¸
¨ ¸
© ¹ © ¹
§ ·

¨© ¸¹
Re{enie. b) [ [ [ [ [ [ [
·
§ · § · §
¨ ¸
v) ¨ D D ¸ ¨D ¸ D © ¹
D
© ¹ © ¹ D
9 Izvr{i gi nazna~enite operacii:

§ · § ·
v) [ [\ ¨ [ \ ¸

a) [ [ [

b) ¨ [ \ ¸ [
© ¹ © ¹
V Poznato e deka za sekoj realen broj a moème da najdeme decimalni dropki UQ i VQ

takvi {to UQ d D d VQ i VQ UQ Broevite UQ se pribliùvaat so nedostig do bro-
Q

jot a, a broevite VQ se pribliùvaat so vi{ok do brojot a, so to~nost
Q
Na primer, za brojot S pribliùvawata so to~nost 0,0001 se UQ i
VQ So koristewe na pribliùvawata na realnite broevi }e dojdeme ideja kako
moè da se definira stepen so pokazatel iracionalen broj, a pritoa da gi zapazime
svojstvata na stepenite so realni pokazateli.
Posledovatelnite pribliùvawata UQ i VQ na brojot so to~nost 0,1; 0,01; 0,001; 0,0001;
0,00001 i soodvetnite vrednosti na UQ i }e gi prikaème vo slednata tabela. VQ
7
UQ 1 1,4 1,41 1,414 1,4142 1,41421

VQ 2 1,5 1,42 1,415 1,4143 1,41422
UQ 2 2,6390 2,6573 2,6647 2,6651 2,6651

VQ
4 2,8284 2,6758 2,6665 2,6653 2,6651
Od tabelata sogleduvame: kolku se poto~ni pribliùvawata na so broevite UQ i VQ

tolku se poblisku broevite UQ i VQ Zna~i, se pribliùvame kon nekoj realen broj
Spored toa za sekoj realen broj x (racionalen ili iracionalen) i sekoj pozitiven realen
broj a, ednozna~no e opredelen stepenot D
[
Zapomni!
Ako D E Z i [ \ Z toga{ vaàt slednive svojstva:

[
§D· D[
D ! za sekoj [ Z
[
D [
¨ ¸
D[ ©E¹ E[
D[ D \ D [ \
D
\
[
D[ \
Ako D ! i [ \ toga{ D D
[ \
D [
D [ \ D E
[
D [E [ Ako D i [ \ toga{ D ! D
[ \
D\

§·
Na primer: ¨ ¸
©¹

10 Sporedi gi broevite i
Re{enie

Bidej}i toga{
a poradi

sleduva deka

Od druga strana, pak, ! pa ! a poradi

sleduva deka

! Najposle, od
zaklu~uvame deka
Zada~i

§ § · ·

§·
1 Presmetaj: a) ¨ ¨ ¸ ¸ b)

3 Uprosti gi izrazite: a) ¨ ¸
© ©¹ ¹ ©¹

2 Sporedi gi stepenite: a) i

§·

b) ¨ ¸ v)

© ¹

b)
i
v) S
i S
4 Dokaì go identitetot:

§· §·
§§ · ·

g)
i d) ¨ ¸ i ¨ ¸ a)

b) ¨ ¨ ¸ ¸
© ¹ © ¹ ©© ¹ ¹
8
EKSPONENCIJALNA FUNKCIJA.
2 SVOJSTVA NA EKSPONENCIJALNATA FUNKCIJA
Potseti se!
Spored dosega kaànoto, za koj
Vrednosta na stepenot a x, D ! e edno-
A bilo daden realen broj D ! ste-
zna~no opredelena za sekoj racionalen penot a x e ednozna~no opredelen za sekoj
broj x, a isto taka e ednozna~no oprede- realen broj x . Toa ni ovozmoùva da
len ako x e iracionalen broj. definirame edno preslikuvawe
I [ o D [ ili I [ D D ! D z
[
Zna~i, stepenot a x, D ! e ednozna~no
opredelen za sekoj realen broj x. od Z vo Z
Zapomni!
Funkcijata I Z o Z zadadena so formulata I [ D [ D ! i D z se vika

eksponencijalna funkcija so osnova a.
Ograni~uvaweto D ! e vovedeno poradi toa {to pri uslov D stepenot a x za nekoi

vrednosti na pokazatelot x ne e realen broj. Na primer za D i [ imame

L Z
Vtoroto ograni~uvawe D z e potrebno, bidej}i ako D toga{ funkcija I [ (=1)
[
e konstantna, a konstantnite funkcii ne gi smetame za eksponencijalni.
1 Koi od funkciite se eksponencijalni:

[ [
§ § · · §·
a) \ [
b) \
[ v) \ ¨ ¨ ¸ ¸ g) \ ¨ ¸ "
©© ¹ ¹ © ¹
Odgovor. Samo funkciite a) i g) se eksponencijalni.
[ [
§· §·
2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ [
b) \ ¨ ¸ v) \
[
g) \ ¨ ¸
© ¹ © ¹
Re{enie. Za funkciite prvo formirame tabeli, pri {to za argumentot x davame celi broevi
zaradi polesno odreduvawe na vrednosta na funkcijata.
x 3 2 1 0 1 2 3 x 3 2 1 0 1 2 3

\ [ 1 2 4 8 \ [ 1 3 9 27

[ [
§· §·
\ ¨ ¸ 8 4 2 1 \ ¨ ¸ 27 9 3 1
©¹ © ¹
9
Graficite na funkciite a) i b) se prikaàni na crt.1, a v) i g) na crt.2.
y
y 9
Da razgledame nekoi svojstva na funk-
8 8
y = 3x
cijata \ [
y = 2x
7 7
y= 3
1. Funkcijata e definirana za site
y= 2
6 6
Z
()
realni broevi: ' 5 5
1
()1
I
x
4 4
x
2. Vrednostite na funkcijata se pozi-
tivni realni broevi, t.e. 9 I
Z 3
2
3
2
3. Za [ \ D t.e. grafikot mi- 1 1
nuva niz to~kata
-3 -2 -1 O 1 2 3 x -3 -2 -1 O 1 2 3 x
-1 -1
crt. 1 crt. 2
Potseti se!
Funkcijata I [ monotono raste vo domenot D, ako so zgolemuvawe na argumentot x

se zgolemuva i vrednosta na funkcijata, t.e. ako
[ [ ' i [ [ I [ I [
Funkcijata I [ monotono opa|a vo D, ako so zgolemuvawe na argumentot x se namaluva

vrednosta na funkcijata, t.e. ako
[ [ ' i [ [ I [ ! I [
4. Funkcijata \ [ monotono raste, bidej}i so zgolemuvawe na argumentot x i vrednosta na

funkcijata se zgolemuva.
[
§·
Funkcijata \ ¨ ¸ monotono opa|a, bidej}i so zgolemuvawe na argumentot x vrednosta na
©¹
funkcijata se namaluva.
5. Voo~i, koga x neograni~eno se namaluva (nalevo od nulata) vrednosta na funkcijata
ostanuva pozitivna i postojano se namaluva, me|utoa nejzinata vrednost nikoga{ ne moè
da e ednakva na nula, t.e.ako x se stremi kon f toga{ [ se stremi kon 0. Ova nakratko
[
§·
go zapi{uvame: ako [ o f toga{ o a ako [ o f toga{ ¨ ¸ o
[
©¹
Grafikot na funkcijata se dobliùva do x-oskata, no nikoga{ ne ja se~e nitu }e ja dopre.
[
§·
Zatoa velime deka x-oskata e asimptota na krivata \ odnosno \
[
¨ ¸
©¹
10
Voo~i!
§ [
§· §·
[
·
Funkciite \ i \
[
¨¨ \
[
¨ ¸ N \ ¨ ¸ ¸¸ imaat isti svojstva.
© ©¹ © ¹ ¹
§·
[
§ §·
[
§·
[
·
Graficite na funkciite \ D[ i \ ¨ ¸ ¨¨ \ [ L \ ¨ ¸ \ [ L \ ¨ ¸ ¸¸ se sime-
©D¹ ©¹ ©¹
© ¹
tri~ni vo odnos na y-oskata, t.e. ako to~kata $ [ \ pripa|a na grafikot na
funkcijata \ D [ D ! toga{ to~kata % [ \ pripa|a na grafikot na funkci-

[
§·
jata \ ¨ ¸
©D¹
B Nekoi svojstva na eksponencijalnata funkcija \ D [ D ! i D z
1. Funkcijata e definirana za site realni broevi, t.e. ' I

Z
2. Mnoèstvoto vrednosti na funkcijata e Z t.e. 9 I
Z Zna~i, \ ! za sekoj [ Z
Ovie svojstva sleduvaat od definicijata na funkcijata.
3. Za [ \ D t.e. grafikot ja se~e y-oskata vo to~kata
4. a) Za D ! funkcijata D [ monotono raste, t.e. [ [ ' i [ [ D D
[ [
I
b) Za D funkcijata D monotno opa|a, t.e. [ [ ' i [ [ D ! D

[ [ [
I
5. x-oskata e asimtota na eksponencijalnata funkcija.
[
§·
4 Iskaì gi svojstvata na funkciite \ ¨ ¸ (crt. 1) i \ [ (crt. 2).
©¹
Zada~i
1 Koja od funkciite e raste~ka, a koja opadnuva~ka:
[ [ [
§· §· [ § ·
a) \ ¨ ¸ b) \ ¨ ¸ v) \ g) \ ¨ ¸ $
© ¹ ©¹ © ¹
2 Vo ist koordinaten sistem nacrtaj go grafikot na funkciite:
[ [
§ · §·
a) \ ¨ ¸ i \ ¨ ¸ b) \ [ L \ [
© ¹ © ¹
3 So pomo{ na grafikot na funkcijata \ [ nacrtaj go grafikot na funkcijata \ [
i \ [
11
3 EKSPONENCIJALNI RAVENKI
Potseti se! 1 Odredi gi nulite na funkcijata

2x > 0 za sekoj x Î R. \ [
2x - 16 = 0; 2x = 24; x = 4.
[
3 x+2
=3 × 3 ; 3
x 2 x-2
= .
Ravenka vo koja nepoznatata e vo ekspo-
2 × 3 = (2 × 3) ;
x x x nentot na barem eden stepen, ~ija osnova
Od 2x = 3x Þ x = 0. e pozitiven realen broj razli~en od 1 se

vika eksponencijalna ravenka.

9x = 32x, .
2 Koja od ravenkite e eksponencijalna:
Funkcijata y = f(x) e injektivna ako za sekoj
a) [ [ ; b) [ ;
x1, x2 Î Df i x1 ¹ x2, sleduva f(x1) ¹ f(x2).
v) 4x = 2x - 3?
Eksponencijalnite ravenki }e gi re{avame vo mnoèstvoto na realnite broevi.

Za re{avawe na eksponencijalnite ravenki ne postoi op{t metod. Nekoi vidovi na
eksponencijalni ravenki so primena na identi~ni transformacii se zapi{uvaat vo odreden
vid od kade {to moè da se odredi re{enieto na ravenkata.
I [ M [
Eksponencijalni ravenki koi moè da se dovedat vo sledniot vid D D D!
A i D z }e gi re{avame vrz osnova na monotonost i injektivnost na eksponenci-
jalnite funkcii, t.e. so primena na ekvivalencijata D DM I [ M [
I [ [
3 Re{i gi eksponencijalnite ravenki:

[ [
[ §· [ [ [ §·
a) b) ¨ ¸ v) g) ¨ ¸
©¹ ©¹
Re{enie
[ [
§·
a) [ b) [ v) [
¨ ¸
©¹
[
[
[ [ [

[
[ [ [
[ [
[

[

12
4 Re{i gi eksponencijalnite ravenki:
[ [ [
[ [ [ [ §·
a) b) v) [
¨ ¸ g) [
[
©¹
Re{enie
[ [
[ [ §·
a) v) [
¨ ¸
©¹
[
[ [
[
[ [
[ [ [ [
[ [ LOL [
B 5 Re{i gi eksponencijalnite ravenki:

a) [ [ [ b) [ [ v) [ [ [
g) [ [ [ d) [ [ [
Re{enie
[
a) 3x × 32 - 3x × 3 + 3x = 21; g) 2x + = 3x;

3x(9 - 3 + 1) = 21; § ·
2x ¨ ¸ = 3x;
3 = 3;
x
© ¹
[
x = 1; ; x = 1;
[
Zada~i
Re{i gi eksponencijalnite ravenki:

[
§· [ [
1 a) 2 x-1
= 1024; b) ¨ ¸ ; v) D [ D [ .
© ¹

[
[
2 a) [ ; b) [ . 3 a) (2x + 2)x + 1 = 64; b) 2x + 2 × 3x + 2 = 36 × 62x - 1.

4 a) 4x + 1 + 4x = 320; b) 5x + 3 × 5x - 2 = 140.
x+2
5 a) 2x - 1 - 2x - 3 = 3x - 2 - 3x - 3; b) 3 × 4x + × 9 = 6 × 4x + 1 - × 9 x + 1.

13
EKSPONENCIJALNI RAVENKI [TO SE
4 SVEDUVAAT NA KVADRATNI
Potseti se!
A 1 Re{i gi eksponencijalnite
ravenki:
Ravenkata od vidot D[ E[ F za
D E F Z D z e kvadratna ravenka a) [ [ b) [ [
koja se re{ava spored formulata
v) [ [

E r E DF
[ Ravenkite }e gi re{ime so voveduvawe na
D
smena, t.e. }e gi svedeme na kvadratni.
Re{enijata na kvadratnata ravenka

r b) [ [ So smena [ \ raven-
[ [ se [

kata e od vidot \ \

t.e. [ [
r
\ y1 = 3 ili \

Ravenkata [ se sveduva na Za \ imame [ pa [ Za \
[
kvadratna ravenka [ [ ~ii ravenkata [ nema re{enie. Zo{to?
Spored toa ravenkata ima samo edno
re{enija se [ [
re{enie [
B 2 Re{i gi eksponencijalnite ravenki koi so soodvetna smena se sveduvaat na

kvadratni:

a) [ [ b) [ [ v) [ [

Re{enie

a) [ So smena [ \ ravenkata e od vidot \ ili \ \
[ \
r
\ \ ili \ Za \ imame 5x = 25, pa [ Za \ ravenkata

[ nema re{enie.
Voo~i, ravenkata D [ E D ! i E nema re{enie.
b) Dadenata ravenka e ekvivalentna so [ [

So smena [
\ ravenkata e

od vidot: \ \ ~ii re{enija se y1 = 3 ili y2 = .

Za y = 3 imame [
ili [ t.e. x = 2. Za \ imame [

v) Voveduvame smena [ \ pa dobivame \ t.e. \ \ od kade {to
\

\ \ t.e. [ [

14
Zada~i
Re{i gi eksponencijalnite ravenki:
1 a) 4x + 7 × 2x = 44; b) 10 × 2x - 4x = 16. 2 a) 4x - 1 = 2x + 3 - 28; b) 5 × 24x - 3 × 4x + 1 = 32.
3 a) 9x + 4x = 2 × 6x; b) 5x - 3 = [ . 4 a) [ [ [
5 POIM ZA LOGARITAM I LOGARITMIRAWE
Potseti se!
A 1 Odredi go x od ravenstvoto:
2 = x Þ x = 32.
5
a) 2x = 32; b) 2x = 7.
Vrednosta na stepenot se odreduva so opera-
Odgovor
cijata stepenuvawe.
a) 2x = 25 sleduva x = 5.
x5 = 32 Þ x = .
Osnovata na stepenot se odreduva so opera- b) Ne postoi racionalen broj koj e re{enie
cijata korenuvawe. na ravenkata.
Odreduvaweto na stepenoviot pokazatel od ravenkata D [ E vo op{t slu~aj vo mnoèstvoto

na racionalnite broevi ne e vozmo`no.
Vo prethodnite lekcii rekovme deka stepenot ax, a > 0 e ednozna~no opredelen vo mno-
èstvoto na realnite broevi. Spored toa, ravenkata
D[ E D ! D z L E !
ima edinstveno re{enie vo mnoèstvoto na realnite broevi.
Re{enieto na ravenkata se vika logaritam na brojot b za osnova a, a se ozna~uva
[ ORJ D E
Operacijata so koja se odreduva vrednosta na logaritamot se vika logaritmirawe.
Definicija. Logaritam na pozitiven realen broj b, pri osnova a D z D ! e realen

broj x, so koj treba da se stepenuva osnovata a, za da se dobie brojot b. Zna~i:
def
ORJ D E [ D[ E D ! D z E !
Od definicijata sleduva ORJ D E [ ako i samo ako D

[
E t.e. ravenstvata ORJ D E [ i
D [
E se ekvivalentni. Vo ednoto ravenstvo zastapena e operacijata stepenuvawe, a vo
drugoto operacijata logaritmirawe. Ottuka sleduva to~nosta na ravenstvoto:

ORJ D D [ [
15
Vo zapisot ORJ D E a se vika osnova, a b-logaritmand ili numerus.
2 Slednite ravenstva zapi{i gi vo logaritamska forma:

§·
a) b) v) g) ¨ ¸
©¹
Odgovor

a) ORJ b) ORJ v) ORJ g) ORJ

Od definicijata ORJ D E [ D[ E D ! i D z E ! sleduva deka logaritam od 0 i koj

bilo negativen broj ne postoi vo mnoèstvoto na realni broevi.
Vo ponatamo{noto razgleduvawe }e smetame deka logaritmandot e sekoga{ pozitiven i
koga toa ne e eksplicitno re~eno.
Ako vo ravenkata D [ E go zamenime x so ORJ D E }e dobieme:
E
D ORJ D
E
koj se vika osnoven logaritamski identitet. Ottuka sleduva deka stepenuvaweto e inverzna
operacija na logaritmiraweto.
So primena na osnovniot logaritamski identitet imame:

§·
ORJ

ORJ

ORJ

¨ ¸

©¹
3 Presmetaj: a) ORJ
b) ORJ
v) ORJ

Re{enie
So primena na osnovniot logaritamski identitet i pravilata za stepenuvawe imame:

a) ORJ
ORJ ORJ

v) ORJ

ORJ

4 Proveri ja to~nosta na ravenstvata:

a) log327 = 3; b) ORJ v) ORJ g) ORJ

Re{enie
So primena na definicijata za logaritamot imame:

a) ORJ g) ORJ

D D
5 Presmetaj: a) ORJ b) ORJ v) ORJ g) ORJ D
D
16
Re{enie
Od definicijata imame:
a) ORJ [ [ [ t.e. ORJ
b) ORJ [ [ [ t.e. ORJ

D D D D
g) ORJ D [ D[ D[ D
D[ D [
D D
6 Odredi ja osnovata a, ako:

a) ORJ D b) ORJ D v) ORJ D g) ORJ D

Re{enie
Od definicijata imame: b) ORJ D D D D
7 Odredi go x od ravenstvoto: a) ORJ [ b) ORJ

[ v) ORJ
[

8 Dokaì gi identitetite:
Q
a) ORJ D D b) ORJ D v) ORJ D D Q Q g) ORJ D P D d) ORJ D P D Q
P P
Dokaz
a) Neka ORJ D D [ Toga{ D [ D [ t.e. ORJ D D

[ DP D DP [
[
g) ORJ DP D
D P [ [ t.e. ORJ DP D
P P
Zapomni!
Ako D ! L D z toga{ se to~ni ravenstvata:

Q
ORJ D D ORJ D ORJ D D Q Q ORJ DP D ORJ DP D Q
P P
9 Presmetaj ja vrednosta na izrazot

a) ORJ b) ORJ
v) ORJ g) ORJ ORJ

Re{enie
So primena na prethodnite ravenstva imame: a) ORJ ORJ

v) ORJ ORJ g) ORJ ORJ ORJ ORJ

17
Zada~i
1 Slednive ravenstva zapi{i gi vo logaritmiska forma:

§· .
a) 62 = 36; b) ¨ ¸ = 64; v) 70 = 1; g)
© ¹
2 Presmetaj ja vrednosta na logaritamot:

a) log48; b) ORJ ; v) ORJ ; g) ORJ .

3 Odredi go x od ravenkata:
a) log2x = 6; b) ORJ [ ; v) ORJ [ ; g) ORJ [ .

4 Za koja osnova:
a) logaritam od 64 e 3; b) logaritam od 625 e 4;

v) logaritam od e 8; g) logaritam od e -7?

5 Presmetaj ja vrednosta na izrazot:

a) 3log525 + 2log327 - log28; b) log381 × ORJ × log416.

6 Presmetaj: a) log2(log2256); b) log4(log216) + ORJ ORJ .

7 Presmetaj: a) ORJ
ORJ
; b) ORJ
; v) ORJ
.
LOGARITAMSKA FUNKCIJA. SVOJSTVA NA

6 LOGARITAMSKATA FUNKCIJA
Potseti se! Vo prethodnata lekcija rekovme

A deka logab, a > 1, a ¹ 0 ima smisla
Koja operacija e inverzna na operacijata
stepenuvawe? za sekoj pozitiven realen broj b.
Ako 23 = 8, kolku e log28? Spored toa, za sekoja pozitivna vrednost
Ako y = log2x, kolku e x? na promenlivata x ednozna~no e odreden
x - oskata e asimptota na funkcijata realen broj logax.
y = ax, a > 0, a ¹ 1. Na toj na~in moè da se definira edno pre-
Funkcijata y = ax, a > 0, a ¹ 1 e definirana slikuvawe f : R+ ® R.
za site realni broevi, t.e. Df : x Î R.
Definicija. Funkcijata f: R+ ® R zadadena so formulata f (x) = logax, a > 0, a ¹ 1 se

vika logaritamska funkcija so osnova a.
Na primer, logaritamski funkcii se I [ ORJ [ \ ORJ [ \ ORJ

[

18
1 Koi od funkciite se logaritamski:

a) \ ORJ [ b) \ ORJ [ v) \ [ORJ

Odgovor. Samo funkcijata \ [ORJ ne e logaritamska.

2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata \ ORJ [ Ispitaj gi svojstvata na funkcijata.

y
Re{enie. Funkcijata }e ja pretstavime tabelarno:
2x
8
y=
7

x 1 2 4 8 6
5
M1
x
\ ORJ [ 0 1 2 3
y=
4
3
2
Grafikot na funkcijata e prikaàn na crt.1. M
1
Rekovme deka operaciite stepenuvawe i logarit-
mirawe se inverzni me|u sebe. Toa zna~i deka na -4 -3 -2 -1 O 1 2 3 x
funkcijata y = log2x inverzna e funkcijata y = 2x. -1
-2
y = log2 x
Do inverznata funkcija doa|ame vrz osnova na -3
definicijata za logaritamot. -4 crt. 1
Od \ ORJ [ sleduva [ \ So zamena na mestata na promenlivite x i y dobivame
funkcija \ [ koja e inverzna na logaritamskata funkcija.
Inverznite funkcii go imaat svojstvoto: ako to~kata M(xo, yo) pripa|a na grafikot na
ednata funkcija, toga{ to~kata M1(yo, xo) pripa|a na grafikot na drugata, inverzna,
funkcija.
Graficite na inverznite funkcii se simetri~ni edna na druga vo odnos na simetralata
na I i III kvadrant, t.e. vo odnos na pravata \ [ (crt. 1).
B Nekoi svojstva na funkcijata \ ORJ [
Od definicijata na logaritamskata funkcija sleduva:
1. ' I
Z t.e. [ f 2. 9 I
Z t.e. [ f f
3. Za [ \ ORJ grafikot ja se~e x-oskata vo to~kata (1, 0), t.e. [ e nula na
logaritamskata funkcija.
Dali grafikot ja se~e y-oskata? Zo{to?
19
4. Znak na funkcijata: \ ! za [ f a \ za [
5. Funkcijata \ ORJ [ monotono raste.
6. y-oskata e asimptota na krivata.
3 Vo ist koordinaten sistem nacrtaj gi graficite na funkciite \ ORJ [ i na \ ORJ [

Ispitaj gi nivnite svojstva.
[
§·
Re{enie. Funkciite \ ¨ ¸ i \ ORJ [ se zaemno inverzni, a toa zna~i ako to~kata
© ¹
A(xo, yo) pripa|a na grafikot na ednata funkcija, toga{ to~kata A1(yo, xo) pripa|a na grafikot
na inverznata funkcija. [
§· Tabelata na inverznata funkcijata \ ORJ [ e:
Tabela za funkcijata \ ¨ ¸
© ¹
x 1 2
0 x 9 3 1

[
§·
\ ¨ ¸ 9 3 1 \ ORJ [ 0 1 2
©¹
Funkciite \ [ i \ ORJ [ se zaemno inverzni.

Tabela za funkcijata \ [ Tabela za funkcijata \ ORJ [
x 0 1 2
x 1 3 9

\ [ 1 3 9 \ ORJ [ 0 1 2

Razgledaj gi tabelite na inverznite funkcii. [to zaklu~uva{?

Graficite na funkciite \ ORJ [ i \ ORJ [ se pretstaveni na crt. 2.

Svojstva na funkcijata \ ORJ [ se:

y
3
1. ' I
f
2. 9 f f
y = log 3
2 x I
1 3. [ e nula na funkcijata, t.e. ako

-1 1 2 3 4 5 6 7 8 9 x [ toga{ \
O
-1 4. y > 0 za x Î (0, 1); y < 0 za x Î (1, +¥).
y = lo
-2 g1 x 5. Funkcijata monotono opa|a.
-3 3 6. y-oskata e asimptotata na grafikot na

crt. 2 funkcijata, t.e. ako [ o toga{
ORJ [ o f

Iskaì gi svojstvata na funkcijata \ ORJ [
20
Voo~i!
Grafikot na funkciite \ ORJ D [ i \ ORJ [ se simetri~ni vo odnos na x-oskata,

D
t.e. ako to~kata M(xo, yo) pripa|a na funkcijata \ ORJ D [ toga{ to~kata M1(xo, -yo)
pripa|a na grafikot na funkcijata \ ORJ [

D
V Nekoi svojstva na logaritamskata funkcija \ ORJ D [ se:
1. ' I
Z
2. 9 I
Z
3. x = 1 e nula na funkcijata, t.e. grafikot ja se~e x-oskata vo to~kata (1, 0).
4. Znak na funkcija:
za a > 1, y > 0 za x Î (1, ¥), y < 0 za x Î (0, 1).
za 0 < a < 1, y > 0 za x Î (0, 1), y < 0 za x Î (1, ¥).
5. Za a > 1 funkcijata monotono raste. Za 0 < a < 1 funkcijata monotono opa|a.
6. y-oskata e asimptota na funkcijata.
4 Odredi ja definicionata oblast na funkciite:

a) y = log2(2x - 3); b) y = log4(3x - x2); v) \ ORJ [

Re{enie
§ ·
b) [ [ ! [ [ ! [

a) [ ! [ ! WH [ ¨ f ¸
© ¹
5 Koj broj e pogolem: a) log35 ili log37; b) ORJ ili ORJ S "

Re{enie
a) Funkcijata \ ORJ [ monotono raste, pa od x1 < x2 sleduva log3x1 < log3x2. Bidej}i 5 < 7,
sleduva log35 < log37.

6 Odredi me|u koi celi broevi se nao|a: a) ORJ b) ORJ v) log535.

21
Re{enie

§· §· §· §·
a) Bidej}i ¨ ¸ ¨ ¸ ¨ ¸ ¨ ¸ od ORJ ORJ
©¹ ©¹ ©¹ ©¹
zna~i ORJ

v) Bidej}i 5 = 1, 52 = 25, 53 =125, zna~i log525 < log3125, t.e. 2 < log535 < 3.
0
Zada~i
1 Nacrtaj go grafikot na funkcijata i ispitaj gi nejzinite svojstva:

a) ORJ [ ; b) y = log3x; v) y = log10x.

2 Odredi ja definicionata oblast na funkciite:

a) y = log2(-x); b) y = log2(1 - x); v) y = log3(x2 - 4); g) y = log3(x2 - 3x - 4).
3 Koi od funkciite se raste~ki: a) y = log0,1x; b) y = log4x; v) \ ORJ [$
4 Koristej}i gi svojstvata na logaritamskata funkcija, odredi koj broj e pogolem:

a) log23 ili ORJ b) ORJ ili log30,5;

v) ORJ ili ORJ S g) ORJ ili ORJ

5 Odredi koj od broevite a ili b e pogolem, ako:

a) log3a > log3b; b) ORJ D ! ORJ E v) ORJ D ! ORJ E g) log0,2a < log0,2b.

6 Za koi vrednosti na a se to~ni neravenstvata:

a) loga7 < loga3; b) loga2,5 > loga1,5; v) ORJ D ! ORJ D "

7 Odredi me|u koi celi broevi se logaritmite:

a) log23; b) log29; v) ORJ g) ORJ

22
7 OSNOVNI PRAVILA ZA LOGARITMIRAWE
Operacijata logaritmirawe ima nekoi svojstva {to gi nema nitu edna druga operacija. Tie
svojstva se odnesuvaat na logaritmirawe na algebarskite izrazi.
Logaritmiraweto na izrazite go vr{ime spored slednite pravila (teoremi):
A Teorema 1. Logaritamot na proizvod od dva pozitivni broja so osnova a e ednakov

na zbirot od nivnite logaritmi pri istata osnova, t.e.
loga(M × N) = logaM + logaN, za a > 0, a ¹ 1 i M, N > 0.
Dokazot }e go izvedeme na dva na~ini:

Prv na~in. Spored osnovniot logaritamski identitet imame 0 D ORJ D 0 i 1 D ORJ D 1

Ottuka sleduva deka
0 1 D D0 D D 1 D D0 D 1 ORJ ORJ ORJ ORJ
Spored definicijata za logaritam imame:

loga(M × N) = logaM + logaN.
Vtor na~in. Neka m = logaM i n = logaN. Ottuka sleduva:

M = am,a N = an, pa
M × N = am × an = am + n, t.e. loga(M × N) = loga am+n = m + n = logaM + logaN.
Ovaa teorema vaì i za pove}e od dva mnoìteli, t.e.
ORJ D 0 1 3 4 ORJ D 0 ORJ D 1 ORJ D 3 ORJ D 4
Teorema 2. Logaritamot na koli~nikot od dva pozitivni broja so osnova a e ednakov

na razlikata od logaritmite na delenikot i delitelot, t.e.
0
ORJ D = logaM logaN, a > 0, a ¹ 1 i M > 0, N > 0.
1
Dokaz. Neka 0 D ORJ D 0 i 1 D ORJ D 1

So delewe na soodvetnite strani na ravenstvata imame:
0 D D0
D D0 D 1
ORJ
ORJ ORJ
1 D D1 ORJ
0
Spored definicijata na logaritamot imame ORJ D ORJ D 0 ORJ D 1
1
Pravilata za logaritmirawe vaàt pri koja bilo osnova {to e pozitiven broj i razli~na
od eden, pa od tie pri~ini pri logaritmiraweto na izrazite osnovata ne ja zapi{uvame.
D DEF
1 Logaritmiraj gi izrazite: a) x = 2ab, b) [ v) [
E ST
Re{enie
v) logx = log 4abc - log 3pq = log 4 + log a + log b + log c - (log 3 + log p + log q).
23
Teorema 3. Logaritamot na stepen na pozitiven broj e ednakov na proizvodot od poka-
zatelot na stepenot i logaritamot na negovata osnova, t.e.
logaMn = n × logaM, a > 0, a ¹ 1, M > 0, n Î R.
Dokaz. Ako M > 0, toga{ 0 D ORJ D 0 So stepenuvawe na ravenstvoto so n dobivame
0
0Q D 0
DQ 0 t.e. ORJ 0 Q
Q
ORJ D ORJ D
D ORJ D D Q ORJ
D
Q ORJ D 0
Q
P Q
Posledica. ORJ D 0Q ORJ D 0 P ORJ D 0
P
D DE DE
2 Logaritmiraj gi izrazite: a) x = 3a3b; b) [ D E v) [ g) [
E F [\
Re{enie

v) ORJ [ ORJ D DE ORJ E F ORJ ORJ D ORJ ORJ D ORJ E ORJ ORJ E ORJ F

§ · § · § ·
ORJ ¨ ¸ ORJ ¨ ¸ ORJ D ¨ ¸ ORJ E ORJ F ORJ ORJ ORJ D ORJ E ORJ F
© ¹ © ¹ © ¹
B 3 Odredi go x od ravenstvoto loga x = 3loga 2 - loga 4.

Re{enie

ORJ D [ ORJ D ORJ D LOL ORJ D [ WH ORJ D [ ORJ D ORJ D Koristej}i go svojstvoto

loga x1 = loga x2 Û x1 = x2, sleduva deka x = 2.
Za re{avawe na zada~i od tipot na prethodnata, koristi gi pravilata (formulite):
0
ORJ D 0 ORJ D 1 ORJ D 01 ORJ D 0 ORJ D 1 ORJ D
1
P
Q ORJ D 0 ORJ D 0 Q ORJ D 0 ORJ D Q 0 P
Q
Odreduvaweto na izrazot ako e daden negoviot logaritam se vika antilogaritmirawe.
4 Odredi go x od ravenstvata:
a) log x = 2 log b + 3 log a; b) logx = 2 log a - 5 log b - 3 log c;
ORJ D ª º
v) ORJ [ ORJ E g) ORJ [ ORJ D «ORJ D E ORJ D E ORJ F »
¬ ¼
24
Re{enie
D D
b) ORJ [ ORJ D ORJ E ORJ F ORJ SD [
E F E F
g) ORJ [
D E F
ORJ D ORJ ORJ D ORJ
D E F ORJ D
D E F SD [ DF
DE

D E
DE
D E
D E
Zada~i
1 Ako se znae deka log103 » 0,47712, a log102 » 0,30103, presmetaj: a) log106; b) log1012; v) log10648.
Logaritmiraj gi slednive izrazi:
D E D D D D E
2 a) x = 5a b ;
2 3
b) [ ; v) [ . 3 a) x = a D ; b) [ ; v) [ .
F E E E D
D

4 D E D E
a) x = 2(a + b) ; b) x = 8a (a - b) ; v) [
3 3 2
5 a) x = a D D ; b) [ .
D
DE
DE
6 a) P = V V D V E V F ; b) [
.
D E
Odredi go x ako negoviot logaritam e:
7 log x = 2 log m + 4 log n - 3 log a - 5 log b. 8 log x = log 5 + 2 log 4 - log 8 - 3 log n - 2 log m.

9 logx = log (a - 2b) - log (a + 2b). 10 logx = 2 log (a + b) - log (a - b) + 2 log a.

11 Presmetaj: a) log6 4 + log6 9; b) log12 4 + log12 36; v) log10 500 - log10 5; g) log5 - log5 0,01.

VRSKA ME\U LOGARITMITE PRI

8 RAZLI^NI OSNOVI
Potseti se!
A 1 So koj broj treba da se pomno-
ì ORJ [ za da se dobie ORJ [
logax = b Û x = ab, a ¹ 1 i a > 0.
Re{enie
Koj broj e pogolem: Od osnovniot logaritamski identitet
a) log713 ili log715; imame [ [ So logaritmirawe na
ORJ
b) log8100 ili log25? izrazot so osnova 5 }e dobieme:

ORJ ORJ
[
ORJ [

So primena na praviloto za logaritam na stepen imame log3 x × log5 3 = log5 x. Zna~i, baraniot
broj e log5 3.
Odreduvaweto na baraniot mnoìtel ni go ovozmoùva slednava
25
Teoremata pretstavuva formula za
ORJ F [ D ! L D z
Teorema. ORJ D [ ]D ® premin na logaritamot so edna osno-
ORJ F D ¯F ! F z L [ ! va vo logaritam so druga osnova.
Dokaz: Ako osnovniot logaritamski identitet D [ go logaritmirame pri osnova c imame

ORJ D [
ORJ F [

ORJ F D ORJ D [
ORJ F [ t.e. ORJ D [ ORJ F D ORJ F [ LOL ORJ D [
ORJ F D

Voo~i!

ORJ D [ ORJ F [ P ORJ F [ kade {to P e konstanta koja ne zavisi od x.
ORJ F D ORJ F D
2 Presmetaj bez kalkulator:

ORJ
a) log23 × log34; b) log53 × log325; v) log38 × log481; g)
ORJ
Re{enie
So primena na prethodnata teorema, premin na druga osnova, vo ovoj slu~aj neka c = 5,
ORJ ORJ ORJ ORJ

imame: a) ORJ ORJ
ORJ ORJ ORJ ORJ
3 Dokaì gi identitetite:

F [ Z ? ^`
Q
a) ORJ F [ b) ORJ D Q [ ORJ D [ v) ORJ DQ [ ORJ D [
ORJ [ F Q
Re{enie
ORJ [ [
a) ORJ F [ b) ORJ D Q [ ORJ D [
ORJ [ F ORJ [ F ORJ [ D Q Q
Q ORJ D [ Q Q ORJ D [
v) ORJ DQ [ ORJ D [
ORJ D D Q Q ORJ D D
ORJ [ ORJ [ ORJ [
4 Dokaì deka vrednosta na dropkata: a) b) v)
ORJ [ ORJ [ ORJ [
ne zavisi od x (x > 0, x ¹ 1).
Re{enie
ORJ
ORJ [ ORJ [ Do isto tvrdewe }e dojde{ ako osnovata na premin e koj
a) ORJ
ORJ [ ORJ bilo pozitiven broj.
ORJ [
26
5 Presmetaj: a) ORJ
D ako loga8 = b; b) ORJ

D ako loga9 = b;
v) log90120, ako log52 = a i log53 = b; g) log308, ako log102 = a i log103 = b.
Re{enie

b) ORJ

D ORJ D ORJ D ORJ D
ORJ D E E
ORJ ORJ ORJ ORJ D
g) ORJ
ORJ ORJ ORJ ORJ E E
Voo~i vo dosega{nioto razgleduvawe vidovme deka osnovata na logaritamot moè

B da bide koj bilo pozitiven realen broj razli~en od eden.
Definicija. Mnoèstvoto na logaritmite na site pozitivni realni broevi pri edna

ista osnova a (a > 0, a ¹ 1) se vika logaritamski sistem pri osnova a.
Vo matematikata naj~esto se upotrebuvaat dva logaritamski sistemi:

1. Dekaden (Brigsov) logaritamski sistem, koj go so~inuvaat logaritmite na site
pozitivni broevi so osnova 10 (deset), go ozna~uvame log10 x = lg x.
2. Priroden (Neperov) logaritamski sistem ~ija osnova e iracionalniot broj e » 2,71828...
se ozna~uva loge x = ln x.
Vo elementarnata matematika se koristi dekadniot, dodeka vo vi{ata matematika i teh-
ni~kite nauki se koristi Neperoviot logaritamski sistem.
6 Odredi ja vrskata me|u dekadniot i prirodniot logaritam za ist pozitiven broj x.

Vo formulata ORJ D [ ORJ F [ zamenuvame a = e, c = 10 pa dobivame OQ [ OJ [
ORJ F D OJ H
t.e. OJ [ OJ H OQ [
Zada~i
a) log2 3 × log9 16; b) ORJ ORJ v) lg 56, ako lg 2 = a, a lg 7 = b.
2 Presmetaj:
ORJ
a) log3 8 × log4 81; b) v) log3528, ako log147 = a, log145 = b.
ORJ
3 Dokaì go ravenstvoto
a) log32 × log43 × log34 × log45 × log56 × log67 × log78 × log89 = 1;
b) log312 = 1 + log54 × log65 × log36.
4 Dokaì deka:

a) logab + ORJ E b) 3logba + ORJ E ORJ E D
D D
27
9 LOGARITAMSKI RAVENKI
Ravenkite vo koi nepoznatata se

Potseti se!
A nao|a vo logaritmandot ili vo os-
Koi ravenki gi definirame kako ekspo- novata na barem eden logaritam se vikaat
nencijalni? logaritamski ravenki.
Odredi go x od ravenstvoto lg3x = 2.
Ako M i N se pozitivni broevi, toga{

Takvi se ravenkite: OJ [ OJ [

za niv vaàt slednive formuli:

OJ [ i OJ [ [

ORJ D 0 ORJ D 1 ORJ D 0 1
0 1 Koi od slednive ravenki se logari-
ORJ D 0 ORJ D 1 ORJ D
1 tamski:
Q ORJ D 0 ORJ D 0 Q a) OJ [ OJ [ OJ
P
ORJ D 0 ORJ D Q 0 P D ! D z P Q ^ b) ORJ [ v) ORJ [
Q
g) [ OJ [ OJ d) [ ORJ [
"
Odgovor. Logaritamski ravenki se a), v) i d).
Logaritamskite ravenki isto kako i eksponencijalnite }e gi re{avame vo mnoèstvoto
na realnite broevi. Za re{avaweto na logaritamskite ravenki ne postoi op{t metod,
pa zatoa }e re{avame samo nekoi vidovi logaritamski ravenki.
Pri re{avawe na logaritamskite ravenki }e gi koristime pravilata za logaritmirawe
i svojstvata na logaritamskata funkcija.
Zapomni!
Re{enie na logaritamska ravenka e realen broj za koj{to ravenkata preminuva vo to~no

brojno ravenstvo, pri {to logaritmandot i osnovata na logaritamot za toj broj se
pozitivni broevi.
B 2 Re{i gi ravenkite:
a) ORJ [
b) ORJ [ [ v) ORJ [ [
Re{enie
Ravenkite od vidot loga (f (x)) = b, a > 0, a ¹ 1 i f (x) > 0 se re{avaat so primena na
definicijata za logaritam, t.e. se re{ava ravenkata I [ DE
a) ORJ [ [ [ Za [ logaritmandot [ ! zna~i
[ e re{enie na ravenkata.
28
v) Re{enieto na ravenkata treba da go zadovoluva ograni~uvaweto:
[ ! [ z [ ! WH [ ! L [ z
So primena na definicijata za logaritam imame:
[

[ [ [ [ [ [
Re{enijata na ovaa ravenka se x1 = 5 ili x2 = 1, od koi samo x = 5 go zadovoluva ograni~uvaweto.
Zna~i x = 5 e re{enie na dadenata ravenka.
Voop{to ravenkata od vidot logg(x)(f (x)) = h(x) e ekvivalentna so konjunkcijata
I [ !
°
I [ J [
K [
L ®J [ !
°
¯ J [ z
êsto pati re{avaweto na sistemot neravenki f (x) > 0, g(x) > 0 i g(x) ¹ 1, t.e. odreduvawe
na definicionoto mnoèstvo D na logaritamskata ravenka ne e ednostavno. Od tie pri~ini
ravenkata moè da se re{ava i bez odreduvawe na mnoèstvoto D, no vo toj slu~aj
zadolìtelno se utvrduva koi od re{enijata gi zadovoluvaat uslovite na ograni~uvawata,
t.e. se proveruva koi se re{enijata na dadenata ravenka.
3 Re{i gi ravenkite:
a) ORJ [

b) ORJ [ [ v) ORJ [ [

Zada~i
Re{i gi logaritamskite ravenki:

1 a) ORJ [ b) ORJ [

a) ORJ [ b) OJ [ [

2
3 a) ORJ [ [

b) ORJ [ [
4 a) ORJ ORJ [
b) ORJ ORJ [
LOGARITAMSKI RAVENKI [TO SE RE[AVAAT

10 SO ANTILOGARITMIRAWE
Logaritamskite ravenki koi so iden-

Potseti se!
A ti~ni transformacii moàt da se
dovedat vo ravenka od vidot
ORJ [ ORJ [ ORJ D I [ ORJ D M [ D ! D z
koja ima smisla za onie vrednosti na x za
ORJ [ ORJ \ ORJ [ \
koi f (x) > 0 i j (x) > 0. Ravenkata se re{ava
[ so koristewe na ekvivalencijata
ORJ [ ORJ \ ORJ
\
ORJ D I [ ORJ D M [ I [ M [
29
1 Odredi go re{enieto na logaritamskite ravenki:
a) OJ [ OJ [ OJ OJ b) OJ [ OJ [
Re{enie

a) Od [ ! i [ ! sleduva [ ! i [ ! t.e. definicionoto mnoèstvo D na

§ ·
ravenkata e ' ¨ f ¸
© ¹
[ [
So primena na pravila za antilogaritmirawe imame OJ OJ t.e. pa
[ [
[ Bidej}i ' [ e re{enie na dadenata ravenka.

b) Od [ ! i [ ! sleduva deka [ ! i [ ! t.e. definicionoto mnoèstvo

§ ·
D na ravenkata e ¨ f ¸ So primana na pravilata za antilogaritmirawe dobivame
© ¹
[ [ [ t.e. [ [ a pritoa [ [ '

2 Re{i ja ravenkata: a) ORJ [ ORJ

b) ORJ [ ORJ [
B 3 Re{i ja logaritamskata ravenka:
a) ORJ [ ORJ [ b) ORJ [ ORJ [ ORJ

Re{enie
Od [ ! i [ ! sleduva deka definicionoto mnoèstvo e ' f
So primana na pravilata za antilogaritmirawe dobivame ORJ [ [ odnosno
[ [ t.e. [ [ od kade {to [ ' [ '
4 Re{i gi ravenkite:
a) ORJ [ ORJ [ b) ORJ [ ORJ [ ORJ
Zada~i
Re{i gi logaritamskite ravenki:
a) ORJ [ ORJ [

1 b) ORJ [ ORJ [ ORJ

2 a) OJ [ OJ [ OJ b) OJ [ OJ [ OJ

3 a) OJ [ OJ [ b) ORJ [ ORJ [
4 a) OJ [ OJ [ OJ
b) OJ ORJ [
30
LOGARITAMSKI RAVENKI [TO SE RE[AVAAT SO
11 VOVEDUVAWE NA NOVA PROMENLIVA
Logaritamski ravenki koi so iden-

Potseti se! A ti~ni transformacii moè se do-
ORJ vedat vo ravenka od vidot
ORJ ORJ [
ORJ ORJ [
) ORJ D I [ D z D !
Od [

\ po logaritmiraweto dobivame se re{avaat so voveduvawe na smena.
OJ [ OJ \ 1 Re{i ja ravenkata:

Od [ po logaritmiraweto so
OJ [ a) OJ [ OJ [
osnova 10 dobivame OJ [ OJ [ OJ
b) OJ [
OJ [
Re{enie
a) ' f a bidej}i OJ [ OJ [

so smenata OJ [ W se dobiva ravenkata W W

~ii re{enija se W W Za W sleduva deka OJ [ pa [ a za W sleduva
deka OJ [ pa OJ [ [
b) Od [ ! i OJ [ z t.e. [ z sleduva ' f ? ^` a po smenata OJ [ W ja dobivame

ravenkata W W od kade {to W W Zna~i, [ [

2 Re{i ja ravenkata: a) OJ [ OJ [ b) OJ [
OJ [

B 3 Re{i ja ravenkata: a) ORJ [ ORJ [

b) [ OJ [

Re{enie

a) Od [ ! i [ z sleduva deka ' f ? ^` od svojstvoto ORJ [ imame
ORJ [

ORJ [ So smenata ORJ [ \ dobivame \ t.e. \ \ od kade
ORJ [ \

{to \ \ Od ORJ [ dobivame [ a od ORJ [ dobivame [

Ravenkata moè da ja re{ime i ako pomineme vo logaritam so osnova c, F ! i F z

ORJ F [ ORJ F
t.e. Voveduvame sme ORJ F [ \ i ORJ F P i dobivame
ORJ F ORJ F [
31
\ P P
t.e. \ P\ P od kade {to \ P \
P \
ORJ F
Od ORJ F [ ORJ F dobivame [ a od ORJ F [ dobivame [

Ravenkite vo koi nepoznatata se nao|a vo osnovata i eksponentot }e gi re{ime so
logaritmirawe.
b) Od [ ORJ [
[ ! po logaritmiraweto so osnova 10 imame OJ [ OJ [ OJ
Neka OJ [ \ Toga{ imame \ \ t.e. \ \ od kade {to \ \ pa

[ [

4 Re{i ja ravenkata: a) ORJ [ ORJ [ b) [ ORJ [
[
Zada~i
Re{i gi ravenkite:

1 a) OJ [ OJ [ b)
OJ [ OJ [
[
2 a) ORJ [ ORJ [ b) [ OJ

12 LOGARITAMSKO-EKSPONENCIJALNI RAVENKI
Potseti se!
A 1 Re{i ja dadenata ravenka:
Vo logaritmandot na daden logaritamski
izraz moè da ima i stepen vo ~ij ekspo- a) ORJ
[

nent se nao|a x.
Primer. ORJ [ b) ORJ [
[
Moè vo stepenoviot pokazatel da ima Dadenite ravenki se poznati po imeto

logaritam so nepoznat logaritmand. logaritamsko-eksponencijalni ravenki.
Primer. [ OJ
Re{enie
a) Definicionoto mnoèstvo na ravenkata e [ ! t.e. [ ! ili [ ! ORJ pa imame:
[ t.e. [
[
b) [ [ ! za sekoj realen broj, zna~i ' Z

So primenata na definicijata za logaritam

imame \ dobivame \ \ od kade {to
[ [
pa so smenata [
\ \ Ravenkata [ nema re{enie, a od [ sleduva deka [ zna~i

re{enie na ravenkata e [
2 Re{i ja logaritamsko-eksponencijalnata ravenka:
a) ORJ [ [ b) ORJ [
[

32
B 3 Re{i ja ravenkata: a) OJ [
b) OJ [
OJ [

OJ [
Re{enie. a) Ravenkata e definirana za [ ! taa se sveduva na OJ [

t.e. OJ [ Ottuka sleduva deka [

b) ' Z ravenkata se sveduva na [ [ pa so smenata [ \ dobivame OJ OJ
OJ

\ t.e. \ \ od kade {to \ \

Ponatamu imame:
\

OJ
[ OJ [ [ [

OJ [ OJ [
OJ OJ

4 Re{i ja ravenkata:
[ [ [ ORJ [ [ ORJ [ [ ORJ [
a) ORJ
ORJ
b) ORJ

ORJ

ORJ

Zabele{ka. êsto pati dadena logaritamska ravenka moème da ja transformirame vo

eksponencijalna i obratno, eksponencijalnata vo logaritamska.
Primer 1. Re{i ja logaritamska ravenka [ [ so transformirawe vo eksponen- OJ
cijalna ravenka.
Re{enie. Ravenkata e definirana za [ ! So smenata OJ [ \ odnosno [ \ ja dobivame

\
eksponencijalnata ravenka \ t.e. \ \ od kade {to \ \ Od
OJ [ \ dobivame [ [
Primer 2. Re{i ja eksponencijalnata ravenka [ [ so transformirawe vo

logaritamska ravenka.
Re{enie. Voveduvame smena [ \ t.e. [ ORJ \ Za \ ! i ja dobivame logaritamskata

ravenka ORJ \
ORJ \
t.e. ORJ
\
ORJ
\
Sega so primena na osnovniot
logaritamski identitet D ORJ D E
E dobivame \ \ od kade {to \ \ Zna~i,
[ ORJ e re{enie na ravenkata.
Zada~i
Re{i gi ravenkite:
1 a) ORJ
[
b) ORJ
[
[
[
2 a) OJ
OJ [
b) ORJ [
ORJ [

3 ORJ [ ORJ [ Upatstvo ORJ [

ORJ [
ORJ ORJ [ Potoa vovedi smena ORJ [ \
33
1 ZADAÎ ZA SAMOPROVERKA
1 Grafikot na funkcijata \ D [ ja se~e y-oskata vo to~kata:
A. B. V. G.
2 Izrazot E ORJ E [
e ednakov na izrazot:
A. E
[
B. ORJ E [ V. E G. [
3 Re{enie na ravenkata [ e:

A. 0 B. V. 8 G.

4 Vrednosta na izrazot ORJ ORJ e:

A. B. V. G.

§ § · ·
5 Vrednosta na izrazot ¨ ¨ ¸ ¸ e:
¨ ©¹ ¸
© ¹

A. B. V. G.

6 Mnoèstvoto vrednosti na funkcijata \ D [ za D ! D z e ___________________.
I [ J [ e to~na samo ako za osnovata a e ispolnet

I [ J [
7 Ekvivalencijata D D
uslovot ________________________.
8 Antilogaritam na izrazot ORJ D [ ORJ D \ D ! D z [ ! \ ! e _________________.
9 Graficite na funkciite \ ORJ [ i \ ORJ [ se simetri~ni edna na druga vo odnos

na __________________.
10 Vrednost na ORJ e _________________.

§
·

11 Dokaì go identitetot ¨
¸
© ¹
Re{i ja eksponencijalnata ravenka

[ [
12
13 Re{i ja ravenkata OJ ORJ ORJ [
14 Presmetaj ja vrednosta na izrazot ORJ ORJ ORJ
15 Re{i ja ravenkata ORJ [ [ ORJ
34
TEMA 2 TRIGONOMETRISKI FUNKCII OD PROIZVOLEN AGOL
SODR@INA NA TEMATA
1 Trigonometriski funkcii od 8 Menuvawe na trigonometriski

ostar agol vo pravoagolen tri- funkcii .......................................... 68
agolnik ............................................ 36
9 Grafici na trigonometriskite
2 Osnovni trigonometriski zavis- funkcii \ VLQ [ i \ FRV [ ....... 73
nosti od ostar agol vo pravo-
agolen triagolnik ......................... 39 10 Grafici na funkciite
\ D VLQ [ F i \ D FRV [ F 78
3 Pro{iruvawe na poimot agol.
Merewe agli .................................. 45 11 Grafici na funkciite
\ D VLQ E[ i \ D FRV E[ .............. 81
4 Trigonometriska kru`nica.
Sinus i kosinus od proizvolen 12 Grafici na funkciite
agol .................................................. 50 \ D VLQ E[ F i \ D FRV E[ F 84
5 Tangens i kotangens od proizvo- 13 Grafici na funkciite

len agol ........................................... 55 \ D VLQ E[ F G i
\ D FRV E[ F G ...................... 87
6 Osnovni trigonometriski zavis-
nosti od proizvolen agol ............. 59 14 Grafik na funkciijata
7 Sveduvawe na trigonometriski \ D WJ E[ F G ........................ 89
funkcii od proizvolen agol na
trigonometriski funkcii od 2 Zada~i za samoproverka ............. 91
ostar agol ....................................... 62
Za realizacija na temata moè da se koristat aplika-

ciite:
- Geogebra (Definicii na trigonometriski funkcii vo
pravoagolen triagolnik; Pro{iruvawe na poimot za agol:
merewe na agli; Trigonometriski funkcii od proizvolen
agol; Grafici na trigonometriskite funkcii)
- KmPlot (Trigonometriski funkcii od proizvolen agol;
Menuvawe na trigonometriskite funkcii: parnost,
periodi~nost; Grafici na trigonometriskite funkcii)
35
TRIGONOMETRISKI FUNKCII OD OSTAR AGOL VO
1 PRAVOAGOLEN TRIAGOLNIK
Potseti se! Na crteòt e pretstaven ostar agol

A D [$\ Neka na krakot $\ to~kite
[to e razmer? B, B 1, B 2, ... se proizvolni. Od to~kite
Za koi triagolnici se veli deka se sli~ni? % % % povlekuvame normali na krakot
Pri koi uslovi dva pravoagolni triagol- $[ i dobivame pravoagolni triagolnici
nici se sli~ni? $%& $%& $%&
Za site ovie triagolnici agolot D e zaedni~ki agol, {to zna~i deka sekoj od niv e sli~en
so '$%&
\
Od sli~nosta na triagolnicite sleduva propor- %
%
cionalnost na nivnite soodvetni strani, t.e. %
%& %& %& $& $& $& F

N a
$% $% $% $% $% $% D
$
E & & & [
Voo~i!
Odnosot na stranite vo sli~nite triagolnici za eden ist agol ne zavisi od goleminite

na nivnite strani.
Spored dosega kaànoto:

Vo site pravoagolni triagolnici so ostar agol D odnosot na sprotivnata kateta na
agolot D i hipotenuzata e eden ist broj (vrednosta na razmerot D F kade {to
D %& F $%
D
Toj broj, t.e. koli~nikot se vika sinus od agolot D i se ozna~uva so VLQD
F
Vo site pravoagolni triagolnici so ostar agol D odnosot na nalegnatata kateta na toj
agol D i hipotenuzata e eden ist broj (vrednosta na razmerot E F kade {to
E $& F $%
E
Toj broj, t.e. koli~nikot se vika kosinus od agolot D i se ozna~uva so FRVD
F
Zapomni!
Sinus od ostar agol vo pravoagolen triagolnik e odnosot na sprotivnata kateta na

toj agol i hipotenuzata.
Kosinus od ostar agol vo pravoagolen triagolnik e odnosot na nalegnatata kateta
na toj agol i hipotenuzata.
36
Za pravoagolniot triagolnik od crteòt B
D E E D b
imame: VLQ D VLQ E FRV D FRV E F
F F F F a
D
A b C
1 Odredi gi VLQD i FRVD od crteòt, spored definicijata.
a) b) m v) D
10
6 n d
D
D
8 D
p
D
Q
a) VLQ D b) FRV D v) Iskoristi deka G D
S
%
Na crteòt se dadeni pravoagolnite triagolnici
B $&% i $&% so zaedni~ka kateta BC, razli~ni agli
D z D i razli~ni hipotenuzi $ % z $ %
&% &% D D
Poradi toa z odnosno VLQ D z VLQ D
$% $ % $ $ &
Zna~i, ako D z D toga{ VLQ D z VLQ D t.e. ako VLQ D VLQ D toga{ D D
Od seto pogore izneseno moè da se zaklu~i deka:
Sinus na koj bilo ostar agol D e odreden broj.
So menuvawe na agolot D se menuva i VLQ D t.e. VLQD e funkcija od agolot D
Analogno, na crteòt se dadeni pravoagolnite %
triagolnici $&% i $&% so zaedni~ka kateta $& %

razli~ni agli D z D i razli~ni hipotenuzi $% z $%
$& $& D D
O~igledno e deka z odnosno FRV D z FRV D $ &
$% $%
Zna~i, ako D z D toga{ FRV D z FRV D t.e. ako FRV D FRV D toga{ D D
Kosinus na koj bilo ostar agol D e odreden broj.
So menuvawe na agolot D se menuva i FRV D t.e. FRVD e funkcija od agolot D
37
%
Me|u katetite D i E na pravoagolniot triagolnik
V $%& daden na crteòt, moè da se formiraat i
F
slednive razmeri D E i E D D
Vrednostite na tie razmeri ostanuvaat isti vo site
D
pravoagolni triagolnici so zadaden ostar agol D a se $ &
E
menuvaat koga agolot D }e se promeni.
So razmerite D E i E D se opredeleni dve drugi funkcii. Koli~nikot D E se narekuva
tangens od agolot D koj{to leì sproti katetata D vo '$%& a koli~nikot E D e
kotangens na toj agol; tie se ozna~uvaat so WJD odnosno FWJD
Zapomni!
Tangens od ostar agol vo pravoagolen triagolnik e odnosot na sprotivnata i

nalegnatata kateta na toj agol.
Kotangens od ostar agol vo pravoagolen triagolnik e odnosot na nalegnatata i

sprotivnata kateta na toj agol.
D E
Za pravoagolniot triagolnik od crteòt imame: WJ D FWJ D
E D
2 Odredi gi VLQ D FRV D WJD i FWJD od crteòt, spored definicijata.
] E E
L
[ K
D b) D D
a) v)
\ D
D
D D
K D K K D
v) VLQ D FRV D WJ D FWJ D
E E E D D K K

Zabele{ka. Voobi~aeno e za funkcijata kosinus da se veli deka e kofunkcija na sinus,
no i deka sinus e kofunkcija na kosinus. Isto taka za funkcijata kotangens se veli deka
e kofunkcija na tangens, a tangensot e kofunkcija na kotangens.
Zapomni!
Funkciite VLQ D FRV D WJ D i FWJD se vikaat osnovni trigonometriski funkcii. Vrz

osnova na ovie funkcii e izgradena posebna matemati~ka disciplina koja se vika
trigonometrija.
38
Imeto trigonometrija poteknuva od dvata gr~ki zbora: trigonon, {to zna~i triagolnik i
metria, {to zna~i mera.
Trigonometrijata denes nao|a {iroka primena. Taa e osobeno zna~ajna, pa duri i nezamenliva
vo mehanikata, astronomijata, navigacijata i tehnikata.
Zada~i
1 Odredi gi vrednostite na trigonome- 2 Konstruiraj go ostriot agol D ako e dadena
triskite funkcii od aglite D i E na pra- vrednosta na trigonometriskata funkcija:
voagolniot triagolnik, ako D i E se

kateti, a F e hipotenuza na triagolni- a) VLQ D b) FRV D
kot:

a) D E b) D F v) WJ D g) FWJ D

v) E F g) D E
4 Odredi gi vrednostite na trigonome-
3 Odredi ja pribli`no visinata na drvo,
triskite funkcii od ostar agol vo
~ija senka e dolga 5 m, a son~evite
pravoagolen triagolnik, ako negovite
zraci so zemjata zafa}aat agol od q
kateti se odne-suvaat kako
OSNOVNI TRIGONOMETRISKI
2 ZAVISNOSTI OD OSTAR AGOL
Potseti se!
A 1 Odredi gi vrednostite na
Za definicija na trigonometriski funkcii trigonometriskite funkcii
od ostar agol vo pravoagolen triagolnik. od 30o, 60o, 45o.
Visinata vo ramnostran triagolnik so Prosledi go re{enieto

D
strana a e K Na crteòt '$%& e ramnostran triagolnik

so strana a, a && K e negovata visina.
Dijagonalata na kvadrat so strana a e
G D Od '$&& i definicijata za trigonome-
Za koi agli se veli deka se komplementni? triskite funkcii imame:
C
D D
K 30o
VLQ q FRVq a
D D D h
D D D
K 60o
WJ q FWJ q
K D D D A D B
&

39
Voo~i!
D
K
FRV R VLQ R VLQ R FRV R
D D

D
K WJ R
WJ R FWJ R FWJ R
D K

2 Na crteòt e daden kvadrat so strana a i dijagonala D C

R R R R
G D Odredi gi: VLQ FRV WJ FWJ d
a
Re{enie
D D D 45o
VLQ R
FRV R R
WJ FWJ R A a B
G D D
3 Odredi ja vrednosta na izrazot:

a) FRVR FWJ R WJ R FWJ R
b) VLQ R VLQ R

v) WJ R VLQ R FRV R
Re{enie

§ ·§ · § ·

b) VLQ R
VLQ
R
¨¨ ¸¸ ¨¨
¹©
¸¸ ¨¨
¹
¸¸
© © ¹
Potseti se!
B Na crteòt e pretstaven pra-
4
Kako se vikaat dva agla ~ij{to zbir voagolen '$%& so kateti
iznesuva 90o? a i b, hipotenuza c i ostri agli D i E
Kolku stepeni iznesuva zbirot na ostrite B
agli D i E vo pravoagolen triagolnik? b
F
a
Kolku e E ako e daden agolot D"
D
A b C
Zapi{i gi vrednostite na:
a) VLQ D L FRV E b) FRV D L VLQ E v) WJ D L FWJ E g) F WJ D L WJ E
Aglite D i E se komplementni t.e. D E R pa E R D

Sporedi ja vrednosta na trigonometriskata funkcija od daden ostar agol i soodvetnata
kofunkcija od negoviot komplementen agol.
40
Odgovor
D E D E
a) VLQ D FRV E b) FRV D VLQ E v) WJ D FWJ E g) FWJ D WJ E
F F E D
Zapomni!
Vrednosta na sekoja trigonometriska funkcija od eden ostar agol e ednakov so

soodvetnata kofunkcija od negoviot komplementen agol, t.e.
VLQ D FRV R D FRV D VLQ R D WJ D FWJ R D FWJ D WJ R D
Na primer: VLQ R FRVR FRV R VLQ R WJ R FWJ R FWJ R WJ R
Vrednostite na funkciite od 30o, 45o, 60o q q q

~esto se koristat pa zaradi polesno sin
pomnewe gi zapi{uvame vo slednata cos 1/2
tabela.
tg 1
ctg 1
5 Odredi go ostriot agol D ako:

a) FRV D R FRV R
b) VLQ D
R
FRV R

v) FWJ D R FWJ R
g) WJ D R FWJ R
Re{enie
a) D R R D R b) Ravenstvoto e to~no ako aglite D R i R se komplementni
agli, t.e. D R R R D R v) D R R D R g) D R R R
D R D R
6 Odredi go ostriot agol D ako:

a) VLQ D R VLQ R
b) FRV D
R
VLQ R
v) WJ R WJ D R g) WJ R

FWJ D R
V 7 Ako e D koj bilo ostar agol, dokaì deka:

VLQ D FRV D
a) VLQ D FRV D b) WJ D v) FWJ D g) WJ D FWJ D
FRV D VLQ D
41
Prosledi go dokazot B
Neka D e ostar agol vo pravoagolniot triagolnik ABC. F
a
Spored definicijata:
D
D E D E C A
VLQ D FRV D WJ D FWJ D b
F F E D D

§D· §E· D E D E F VLQ D F D
a) VLQ D FRV D ¨ ¸ ¨ ¸ b) WJ D
©F¹ ©F¹ F F F F FRV D E E
E F
FRV D F E D E
v) FWJ D g) WJ D FWJ D
VLQ D D D E D
F
§ · § ·

Na primer, za D q imame: VLQ q FRV q ¨
¨ ¸¸ ¨© ¸¹

© ¹
Proveri deka: a) VLQ q FRV q b) VLQ q q v) WJ R FWJ R

8
Ako e dadena vrednosta na edna funkcija, toga{ so primena na formulata
VLQ D FRV D moè da gi odredime vrednostite na drugite funkcii.

9 Ako VLQ D odredi gi vrednostite na drugite funkcii.

Dadenata vrednost na VLQ D }e ja zamenime vo ravenstvoto VLQ D FRV D t.e.

§ ·

§ · VLQ D

¨ ¸ FRV D

pa FRV D ¨ ¸ FRV D WJ D FWJ D
©¹ © ¹ FRV D
Voo~i!
Od VLQ D FRV D sleduva: VLQ D FRV D t.e. FRV D VLQ D

10 Odredi gi vrednostite na VLQ D WJ D FWJ D ako: a) FRV D b) VLQ D

§ ·
a) Prvo }e go odredime VLQ D t.e. VLQ D FRV D ¨ ¸
© ¹

VLQ D
Potoa, WJ D FWJ D
FRV D WJ D

So koristewe na ravenstvoto VLQ D FRV D nekoi izrazi moè da se uprostat, t.e. da
se zapi{at vo poednostaven vid.
11 Uprosti go izrazot: a) VLQ D FRV D b) FRV D FRV D
Re{enie
a) VLQ D FRV D VLQ D FRV D b) FRV D FRV D FRV D VLQ D
42

12 Uprosti go izrazot: a) VLQ D VLQ D b)
FRV D FRV D
13 Odredi go FWJ D ako WJ D

Od WJ D FWJ D sleduva deka FWJ D pa FWJ D
WJ D
Voo~i!

Od WJ D FWJ D sleduva WJ D FWJ D t.e.
FWJ D WJ D
funkciite tangens i kotangens od ist agol se recipro~ni.

14 Odredi gi vrednostite na VLQ D FRV D FWJ D ako WJ D

Prosledi go re{enieto
VLQ D VLQ D
Prvo }e go odredime FWJ D t.e. FWJ D Od WJ D imame deka t.e.
WJ D FRV D FRV D
FRV D
VLQ D Ako ovaa vrednost za VLQD ja zamenime vo ravenstvoto VLQ D FRV D }e

§ FRV D · FRV D
dobieme: ¨ ¸ FRV D FRV D Mnoèj}i go ravenstvoto so dobivame
© ¹

FRV D FRV D FRV D FRV D od kade {to FRVD

Na kraj VLQ D FRV D

15 Odredi gi vrednostite na VLQ D FRV D WJ D ako FWJ D

Zapomni!
Ako D e koj bilo ostar agol, toga{ se to~ni ravenstvata:

VLQ D FRV D
VLQ D FRV D WJ D
FWJ D WJ D FWJ D
FRV D VLQ D
koi se vikaat osnovni trigonometriski identiteti.
So pomo{ na osnovnite trigonometriski identiteti moè da se dokaùvaat to~nosta na

nekoi ravenstva.
16 Pokaì deka e to~no ravenstvoto: WJ D VLQ D WJ D VLQ D
43
Vakvite ravenstva se narekuvaat trigonometriski identiteti, bidej}i vo niv se
sre}avaat trigonometriski funkcii i se to~ni za sekoja vrednost na agolot D D R
Nivnata to~nost moè da se pokaè na dva na~ina:
1. Se transformiraat i levata i desnata strana na ravenstvoto, se dodeka ne se dojde
do o~igledno vistinito ravenstvo;
2. Se transformira samo ednata strana na ravenstvoto i se nastojuva da se dojde do
drugata.
Dadenoto ravenstvo }e go dokaème na dvata na~ini.
VLQ D VLQ D
1. WJ D VLQ D WJ D VLQ D VLQ D VLQ D
FRV D FRV D
§ · VLQ D FRV D FRV D
VLQ D ¨
© FRV D
¸
¹ FRV D
FRV
D VLQ
D
FRV D
VLQ D
FRV D

2. ]e ja transformirame levata strana na ravenstvoto, pa imame:

VLQ D § · FRV D VLQ D
WJ D VLQ D
VLQ D VLQ ¨
¸ VLQ
D VLQ D WJ D VLQ D
FRV D © FRV D ¹ FRV D
FRV D
Zabele{ka. Pri koristewe na ovoj na~in na dokaùvawe, moè da se transformira desnata
strana na ravenstvoto i da se dobie levata. Za ova ravenstvo, obidi se toa da go napravi{ sam.
Zada~i
Odredi ja vrednosta na izrazot (1 - 3): Odredi go ostriot agol D (4 - 5):
a) VLQ q FRVq

4 a) VLQ q
FRV D b) FRV q
VLQ D
1
v) FWJ D WJq g) FWJ q
WJ D
b) WJ q WJ q WJ q WJ q
VLQ q FRV q a) VLQ D q

FWJ q WJ q 5 VLQ q
2 a) b)
WJ q FWJ q VLQ q FRV q b) FRV D q FRV q

v) WJ D q FWJq

3 a) VLQ q FRV q WJ q g) FWJ D q WJq

b) VLQ q FRV q FWJ q d) WJ D q FWJ D q
|) VLQ D q FRV q D
6 Uprosti go izrazot:
VLQq FWJ q VLQ q FRVq VLQ q FRV q WJ q FWJq
a) b) v) g)
FRVq WJ q FRV q VLQ q VLQ q FRVq WJ q FWJq
Odredi gi vrednostite na ostanatite trigonometriski funkcii (7 - 8) ako e:

7 a) VLQ D b) FRV D v) VLQ D 8 a) WJ D b) FWJ D v) WJ D

44
Koristej}i gi osnovnite trigonometriski Dokaì gi triginometriskite identite (13-15).
identiteti, uprosti gi izrazite (9 - 12).
13 FRV D VLQ D FWJ D

9 a) VLQ D VLQ D FRV D
VLQ D FRV D
b) FRV D VLQ D FRV D

14 a) WJ D WJ D

FRV D FRV D
10 a) FRV D
VLQ D VLQ D
VLQ D FRV D
VLQ D VLQ D b)
b) FWJ D WJ D VLQ D FRV D
FRV D FRV D
WJ D FWJ D
11 a) WJ D WJ D VLQ D 15 a)
WJ D FWJ D
b) FWJ D FWJ D FRV D
b)
WJ D WJ E
WJ D WJ E
12 a) WJ D WJ D

FWJ D FWJ E
b) FWJ D FWJ D

PRO[IRUVAWE NA POIMOT AGOL.

3 MEREWE AGLI
Potseti se!
Na crteòt e pretstaven ago-

B A Spored definicijata za agol so
koja si se zapoznal dosega, goleme-
D
lot D q O A minata na agolot meren vo stepeni moè da
Polupravite OA i OB se kraci na agolot. e najmal 0o a najgolem 360o.
Vnatre{nata oblast na agolot e ozna~ena so Pri izveduvaweto na operaciite so aglite
kruèn lak.
moè da se dobie agol {to e pogolem od 360o
Agolot D moème da go ozna~ime so
ili agol {to e izrazen so negativen broj
' $2% q ili %2$ q' stepeni.
Eden stepen e 90-ti del od praviot agol.
R
1 Dadeni se aglite D R E R J R

Presmetaj: a) J D E b) E D v) D E g) J
Re{enie
a) J D E R R R R R R b) E D R R R
v) D E R R R g) J R
45
Za potrebite na trigonometrijata, fizikata, mehanikata i drugi nauki treba da se izvr{i
pro{iruvawe na poimot za agol, t.e. da se opredelat i vakvite agli.
Za taa cel, agolot AOB }e go definirame kako figura pri koja kracite se smetaat kako
podreden par (OA, OB).
Zapomni!
Agol pri koj edniot krak e zemen za po~eten (t.e. za prv), a drugiot za kraen (t.e. za vtor)
se vika naso~en ili orientiran agol.
Naso~en ili orientiran agol moè da se dobie koga edna poluprava rotira okolu
po~etnata to~ka od nekoja po~etna polo`ba, zemena kako prv krak na agolot, do krajnata
polo`ba, zemena kako vtor krak na agolot.
Ako rotacijata na polupravata OA e vo sprotivna nasoka od dvièweto na strelkite na

~asovnikot, toga{ taa opi{uva pozitivno naso~en agol (ili pozitiven agol).
Na crteòt se prikaàni pozitivni agli:
a) b) v)
B M
O P
O Q
O A N
Pri geometrisko pretstavuvawe na orientiranite agli, nasokata na agolot ja nazna~uvame
so strelka od prviot kon vtoriot krak na agolot.
Koj e prv, a koj vtor krak na aglite dadeni na crteòt?
Na crteòt v) polupravata OP po rotacijata se poklopila so svojata po~etna polo`ba,

'
so {to e opredelen pozitiven agol 324 q q
O A
(Znakot + ponatamu nema da go zapi{uvame.)
Ako polupravata OA rotira vo nasokata na dvièweto na

strelkite na ~asovnikot, toga{ taa }e opi{e negativen agol. B
Na crteòt e pretstaven negativen agol '$2% D q
2 Nacrtaj gi orientiranite agli: a) q b) q v) q g) q d) q
Re{enie
b) v) g) O
P
B O M
N
O A Q
46
Ako pri rotacija na polupravata OA a) b)
okolu svojot po~etok, zemena kako prv
krak na agolot se sovpadne so svojata O A O A
po~etna polo`ba toga{ e formiran agol 360 o -360 o
od 360o, crt a) ili -360o, crt b), vo zavisnost vo koja nasoka rotira polupravata OA.
3 Konstruiraj go agolot: a) E D b) J D ako agolot D R

Re{enie
a) E R b) J R Agolot E R e pogolem od 360o.
Aglite pogolemi od 360o, odnosno pomali od R }e se dobijat ako prviot krak prodolì
da rotira vo istata nasoka.
Dobienite agli E i J moè da se zapi{at vo sledniov vid.
E R R R a J R R
Ovoj zapis za agolot E ni pokaùva deka po~etniot krak, polupravata OA, pravi tri polni
zavrtuvawa i u{te formira agol od 170o (crt. a).
Za agolot J po~etniot krak, polupravata OA, pravi dve polni zavrtuvawa vo negativnata

nasoka i u{te 30o vo istata nasoka, t.e. J R R
R R (crt. b).
a) E b)
Aglite
O A
E R R i J R R
O A J
se zapi{ani vo op{t vid.
Zapomni!
Koj bilo agol M moè da se zapi{e vo op{t vid na sledniot na~in:

Ako M ! toga{ M N R D N [ ^` d D R
Ako M toga{ M N R D N [ ^` R D d
Brojot k ozna~uva polni zavrtuvawa na prviot krak na agolot {to rotira vo pozitivna ili
negativna nasoka.
4 Aglite: a) R b) R v) R g) R zapi{i gi vo op{t vid i konstruiraj

go aglite.
5 Odredi ja goleminata na agolot {to go opi{uva: a) ~asovnata strelka; b) minutnata

strelka za edno denono}ie. Zapi{i go agolot vo op{t vid.
47
B R
Dosega kako merna edinica na agol se koriste{e stepen. Eden stepen e devede-
R
settiot del od praviot agol ( od praviot agol).

Postojat i drugi edinici za merewe na agli, a edna od niv e radijan.
Zapomni!
Eden radijan UDG e centralen agol ~ii kraci, od kru`nicata otsekuvaat lak ~ija
dolìna e ednakva na radiusot na kru`nicata. Se ozna~uva 1 rad.
Od definicijata za radijan imame:

agolot D UDG ako U O U O U O itn. (crt.),
O
zna~i centralniot agol D UDG ne zavisi od gole- O
minata na radiusot na kru`nicata. D O
U
Od toa {to perimetarot na kru`nicata so radius r e U
/ S U i od uslovot O U sleduva deka poln centralen U
agol (t.e. agol od 360o) ima / S U

S
O U
radijani, zna~i,
R S UDG
Taa e osnovna vrska me|u mernite edinici stepen i radijan za merewe agli.
Od osnovnata vrska pome|u mernite edinici stepen i radijan, t.e. od R S UDG sleduva
R S UDG
S
Ottuka pak dobivame R UDG a

S
DR D UDG

6 Agolot: a) 150o; b) 45o; v) 240o; g) R d) R

Izrazi go vo radijani.
Re{enie
S
Koristej}i ja formulata D R D UDG imame:

S S S S
a) R UDG g) R UDG

S § · S § ·
d) R
¨ ¸ ¨ ¸ | UDG
© ¹ © ¹
48
R
§ ·
Vo re{avaweto na zada~ata d) minutite se pretvoreni vo stepeni, t.e.
¨ ¸ R
© ¹
pa R
R ponatamu operaciite se izvr{uvaat kako so realni broevi.
7 Aglite: a) 30o; b) R v) 90o; g) R d) D R

|) R
izrazi gi vo radijani.
R R
Od relacijata R S UDG sleduva UDG R | R
t.e.
S
R
UDG | R

a D UDG D
S
S S S
8 Aglite: a) b) v) g) UDG izrazi gi vo stepeni.

R
S S R
S S R S
Re{enie. a) R
v) R Agolot moè
S S
S R
da se pretvori vo stepeni so zamenata na S so 180o, t.e. R R

g) UDG | R | R R R

S
R

R
R

S S
9 Izrazi gi vo stepeni aglite: a) b) v) UDG g) UDG

Voo~i!
Ako agolot {to e iskaàn vo radijani i go sodrì brojot S toga{ mernata

S S S
edinica rad ne se zapi{uva. Na primer: itn.

Ako agolot ne go sodrì brojot S toga{ zadolìtelno se zapi{uva mernata
edinica rad, na primer: 2,35 rad; 0,75 rad; UDG itn.
Zada~i 2 Presmetaj vo stepeni i radijani kolkav

agol }e opi{e minutnata strelka na
1 Zapi{i gi aglite vo op{t vid: ~asovnikot za:
R
a) 450o; b) v) 3000o; g) R a) 5 min; b) 30 min; v) 1 ~as.
3 Radiusot na kru`nicata e 36 cm. Odre- 4 Izrazi gi vo radijani aglite:
di ja dolìnata na lakot ~ij centralen a) 36o; b) 108o; v) 210o;
S
agol e radijani. g) 212o24; d) 345o36.

S S S S
5 Izrazi gi vo stepeni aglite dadeni vo radijani: a) b) v) g) d) 4 rad.

49
TRIGONOMETRISKA KRU@NICA.
4 SINUS I KOSINUS OD PROIZVOLEN AGOL
Potseti se!
A 1 Nacrtaj gi aglite: 60o, 150o,
Koordinatniot sistem xOy ja deli ramninata
240o i 315o vo koordinaten sis-
na ~etiri kvadranti tem xOy, taka {to temeto na agolot da e vo
Sekoja to~ka A vo ramninata e opredelena koordinatniot po~etok, a prviot (t.e.
so svoite koordinati, t.e. podredeniot par po~etniot) krak da se sovpadne so pozi-
realni broevi (x, y). tivniot del na x-oskata.
II kvadrant y I kvadrant
A(x,y)
y
`
O
¿°
¾
°
½
x x
O
III kvadrant IV kvadrant
Prviot krak na agolot, t.e. pozitivniot del na x-oskata, go opi{uva baraniot agol.
'$2% q '$2% q '$2% q '$2%
q
Voo~i, vtoriot krak (t.e. krajniot krak) na agolot od 60o e vo prviot kvadrant, na agolot 150o
e vo vtoriot kvadrant itn.
Ako prviot krak rotira vo negativnata nasoka, toga{ toj opi{uva negativen orientiran
agol.
Voop{to, orientiraniot agol ~ie teme e vo koordinatniot po~etok, a prviot krak se
sovpa|a so pozitivniot del na x-oskata velime deka e vo onoj kvadrant vo koj kvadrant se
nao|a vtoriot krak, pri uslov toj da ne leì na x-oskata, odnosno na y-oskata.
Agolot od q e vo prviot kvadrant, agolot od q e vo vtoriot kvadrant, agolot od

q e vo tretiot kvadrant i agolot od q e vo ~etvrtiot kvadrant.
Agolot R e vo ~etvrti kvadrant,

agolot R e vo treti kvadrant,
agolot R e vo prvi kvadrant.
2 Odredi go intervalot na agolot {to go opi{uva podvi`niot krak vo:
a) I kvadrant; b) II kvadrant; v) III kvadrant; g) IV kvadrant,
ako toj rotira vo pozitivna nasoka.
50
3 Kolkav e agolot ako:
a) toj e pozitiven, a vtoriot krak mu e vo prviot kvadrant i leì na simetralata od
prviot kvadrant;
b) agolot e negativen, vtoriot krak mu e vo ~etvrtiot kvadrant i leì na simetralata
od ~etvrtiot kvadrant?
Da nacrtame kru`nica so centar vo koordinatniot po~etok i so radius U t.e. so edini~na-

ta otse~ka na brojnata oska. y
Vtoriot krak na agolot ~ie teme e vo koordinatniot M B
y
po~etok, a prviot krak se sovpa|a so pozitivniot del na r M
x-oskata, ja se~e kru`nicata samo vo edna to~ka. Vaì i
obratnoto, ako M e proizvolno izbrana to~ka od C D A
x O x
kru`nicata, toga{ moè da se opredeli agol D ~ij eden
krak e pozitivniot del na x-oskata, a drugiot krak e
opredelen so to~kite O i M.
D
Ako agolot D se menuva od 0 o do 360 o toga{ me|u to~kite od
kru`nicata i aglite moè da se vospostavi obratno ednozna~no
soodvetstvo.
Na primer koordinatite na to~kite vo koi kru`nicata gi se~e koordinatnite oski se:

$ % & i '
Zapomni!
Kru`nicata so centar vo koordinatniot po~etok i radius so dolìna 1 se vika

trigonometriska kru`nica.
Potseti se!
Na crteòt '$%& e pravoagolen. Stranite $& E %& D se kateti, a $% F e hipotenuza na

triagolnikot.
B D VSURWLYQDWD NDWHWD
VLQ D
E F KLSRWHQX]DWD
c
a
D QDOHJQDWDWD NDWHWD
FRV E
D F KLSRWHQX]DWD
A
C b
51
y
B Trigonometriskata kru`nica ni ovozmoùva da gi definirame
trigonometriskite funkcii od proizvolen agol. ¿° 0 [D \D
Neka agolot D e vo prviot kvadrant, a negoviot vtor krak

VLQD
¾
ja se~e kru`nicata vo to~kata M so koordinati 0 [D \D
°
U
D
½
O FRVD Mx x
`
Od '20 [ 0 imame:
0 [0 \D 20 [ [D
VLQ D \D FRV D [D
20 20
Spored toa koordinatite na to~kata M, vo koja vtoriot krak od agolot D ja se~e trigonome-
triskata kru`nica se 0 FRV D VLQ D
Zapomni!
Sinusot od proizvolen agol e ednakov na ordinatata na to~kata vo koja vtoriot

krak na agolot ja se~e trigonometriskata kru`nica, t.e. VLQ D \D
Kosinusot od proizvolen agol e ednakov na apscisata na to~kata vo koja vtoriot
krak na agolot ja se~e trigonometriskata kru`nica, t.e. FRV D [D
Od ovaa definicija sleduva deka funkciite VLQD i FRVD se definirani za sekoj agol
D R d D d R
4 Pretstavuvaj}i ja trigonometriskata kru`nica na milimetarska hartija odredi gi

vrednostite na funkciite VLQD i FRVD ako agolot D e: a) 30o; b) 120o; v) 315o.
Re{enie. Voo~i gi koordinatite na to~kite vo koi y
vtoriot krak od agolot ja se~e trigonometriskata N 1
kru`nica.
a) Za agolot D to~kata 0 zna~i
0,5
0

VLQ FRV q
O 0,8 1 x
b) Za agolot D to~kata 1 pa
FRV VLQ
v) Za agolot D to~kata P e so koordinati P

3 zna~i FRV a VLQ
Vrednostite na funkciite od nekoi agli koi{to gi ~itame od trigonometriskata
kru`nica se pribli`ni broevi.
5 Odredi gi vrednostite na funkciite VLQD i FRVD ako agolot D e:

a) 0o; b) 90o; v) 180o; g) 270o; d) 360o.
52
Podvi`nite kraci na aglite D i M D NS N [ se sovpa|aat, pa i to~kite 0 D i
0 D NS vo koi ja se~at trigonometriskata kru`nica se sovpa|aat, {to zna~i
VLQ D NS VLQ D FRV D NS FRV D N [
6 Odredi gi vrednostite na funkciite VLQD i FRVD ako agolot D e:

a) 450o; b) 1080o; v) -540o; g) 1350o.
Potseti se!
V Re{avaj}i gi prethodnite dve zada-
~i zabeleà deka trigonometriski-
Neka e dadena to~kata M so koordinati te funkcii VLQD i FRVD za nekoi agli se
0 [ \ pozitivni, a za nekoi negativni.
Ako to~kata M e vo I ili IV kvadrant, toga{ 7 Odredi go znakot na funkcijata VLQD
apcisata [ ! a ako to~kata M e vo II ili i FRVD ako agolot D e:
III kvadrant, toga{ [ a) 60o; b) 135o; v) 270o; g) 300o.
Ako to~kata M e vo I ili II kvadrant, toga{ Re{enie. Nacrtaj gi aglite vo trigonomet-
ordinatata \ ! a ako to~kata M e vo III riska kru`nica:
ili IV kvadrant, toga{ \
a) Agolot D e vo prviot kvadrant, a
Vo koj kvadrant se nao|a to~kata: bidej}i koordinatite na to~kite vo prviot
0 1 3 i 4 " kvadrant se pozitivni, t.e. [ ! i \ !

sleduva deka FRV ! i VLQ !
b) Agolot D e vo vtoriot kvadrant, pa [ \ ! t.e. FRV a VLQ !

v) Vtoriot krak na agolot D se sovpa|a so negativniot del na y-oskata, pa to~kata
0 e prese~na to~ka na ovoj krak so trigonometriskata kru`nica. Zna~i FRV

a VLQ
8 Odredi vo koj kvadrant e agolot ako:

a) VLQ D ! b) VLQ D ! i FRV D v) VLQ D i FRV D
Znacite na trigonometriskite funkcii naj~esto gi pretstavuvame vo tabela.
I II III IV
VLQD
FRVD
53
Zada~i
1 Nacrtaj orientiran agol D 7 Odredi go znakot na funkcijata bez da ja

a) 650; b) 1100; v) 1800; odredi{ nejzinata vrednost:
g) 290 ;
0
d) 360 .
0

a) VLQ b) FRV v) VLQ

g) FRV d) FRV |) VLQ
2 Vo koj kvadrant e agolot:
a) 850; b) 1750; v) 2800;
g) 1850; d) 3590 ?
8 Odredi go znakot na izrazot:

a) VLQ FRV b) VLQ FRV
3 Ako D vo koj kvadrant e agolot:

a) D b) D v) D v) VLQ FRV g) VLQ VLQ

FRV FRV
g) D d) D "

d) VLQ FRV

FRV FRV
4 Vo pravoagolen koordinaten sistem dadeni
se to~kite:
$ % & ' i 9 Vo koj kvadrant e agolot D ako:
( Nacrtaj orientiran agol ~ij a) VLQ D FRV D b) FRV D VLQ D ! "
vtor krak minuva niz dadenata to~ka. Vo

koj kvadrant e sekoj od dobienite agli?
10 Ako agolot D odredi go znakot na
izrazot:
5 Odredi gi vrednostite na trigonomet-

a) VLQ D
riskite funkcii VLQD i FRV D ako vto-
riot krak od agolot D minuva niz to~kata: b) FRV D

a) $ b) % v) & v) FRV D VLQ D

g) ' d) (
g) FRV D VLQ D

6 Nacrtaj trigonometriska kru`nica na milimetarska hartija i odredi gi vrednostite na

funkciite VLQD i FRVD za agolot D
a) 45o; b) 150o; v) 210o;
g) 225o; d) 310o; |) 360o;
e) R `) R
54
DEFINICIJA NA TRIGONOMETRISKITE FUNKCII
5 TANGENS I KOTANGENS OD PROIZVOLEN AGOL
Potseti se!
A Porano gi definiravme funkciite
tangens i kotangens od ostar agol
Neka a i b se kateti, a c hipotenuza na pravo-
agolen triagolnik i D e agol sproti a. (vidi vo potseti se). Vo ovaa lekcija }e gi
definirame funkciite tangens i kotangens
Tangens od ostar agol D vo pravoagolen tri-
od proizvolen agol.
agolnik e odnosot na sprotivnata i naleg-
D Neka agolot D e vo vtoriot kvadrant, a
natata kateta na toj agol, t.e. WJ D
E vtoriot krak od agolot ja se~e trigonomet-
Kotangens od ostar agol D vo pravoagolen riskata kru`nica vo to~kata M so koor-
triagolnik e odnosot na nalegnatata i spro- dinati 0 [D \D
E
tivnata kateta na toj agol, t.e. FWJ D y
D
VLQ D FRV D My ¿° 0 [D \D
WJ D FWJ D

¾
FRV D VLQ D \D °
U
D
½
ako D e ostar agol.
O Mx x
`
[D
Zapomni!
Tangens od proizvolen agol D D z R NS N [ e ednakov na koli~nikot od

ordinatata i apscisata na to~kata M {to e presek na vtoriot krak od agolot D so
\D
trigonometriskata kru`nica, t.e. WJ D [D z
[D
Kotangens od proizvolen agol D D z NS N [ e ednakov na koli~nikot od
apscisata i ordinatata na to~kata M {to e presek na vtoriot krak od agolot D so
[D
trigonometriskata kru`nica, t.e. FWJ D \D z
\D
\D [
Vrednosta na koli~nikot odnosno D ne se menuva ako namesto to~kata M se zeme
[D \D
koja bilo to~ka M1 koja leì na vtoriot krak od agolot i e razli~na od temeto na agolot.
Ova tvrdewe sleduva od sli~nosta na triagolnicite, bidej}i odnosot na nivnite strani ne

zavisi od goleminata na stranite.
55
Tangentata na trigonometriskata kru`nica vo prese~nata to~ka so pozitivnata
nasoka na x-oskata ~ija nasoka se sovpa|a so nasokata na ordinatnata oska se vika
tangensna oska.
y
Na crteòt pravata AT e tangensna oska. 1
7 $7
¿ 0 [D \D
To~kite na tangensnata oska se so koordinati \ \D ¾
D
½
A
Ako vtoriot krak OT na agolot D ne leì na ordinat- O 0 1 x
°¿
¾
°½
[D [
nata oska, toga{ toj (ili negovoto prodolènie) ja se~e

tangensnata oska samo vo edna to~ka (vo nejziniot
pozitiven ili negativen del). 3 \
0 [ 0 \D $7 0 [0
Od '20 [ 0 imame: WJ D Od sli~nosta na '2$7 i '20 [ 0 imame
20 [ [D 2$ 20 [
$7 \D \D \D \D
t.e. odnosno $7 Od WJ D i $7 sleduva WJ D $7 t.e. WJD e
[D [D [D [D
ednakov na ordinatata na to~kata vo koja vtoriot krak od agolot ja se~e tangensnata oska.
Zapomni!
§ S ·
Tangens od proizvolen agol D ¨ D z NS N [ ¸ e ordinatata yt na to~kata vo koja
© ¹
vtoriot krak na agolot D ili negovoto prodolènie ja se~e tangensnata oska, t.e.
WJ D \
W
B Na sli~en na~in }e postapime i za funkcijata kotangens od proizvolen agol.
1 [ y
B 7 % 7

Tangentata na trigonometriskata kru`nica vo
prese~nata to~ka so pozitivnata nasoka so y-oskata °¿ 0 [D \D
¾
~ija nasoka se sovpa|a so nasokata na apscisnata \D °½
oska se vika kotangensna oska. D
O 0 x
¿
¾
½
[D [
Na crteòt pravata BT e kotangensna oska.
To~kite na kotangensnata oska se so koordinati (x, 1).
Ako vtoriot krak OT na agolot D ne leì na apscisnata oska, toga{ toj (ili negovoto
prodolènie) ja se~e kotangensnata oska samo vo edna to~ka (vo nejziniot pozitiven ili
negativen del).
56
20 [ [D
Od '20 [ 0 imame FWJ D Od sli~nosta na '20 [ 0 i '27% imame
0 [0 \D
20 [ %7 [ %7 [D [
t.e. D %7 Od FWJ D i D %7 sleduva deka FWJ D %7
00 [ 2% \D \D \D
Zna~i, FWJD e ednakov na apscisata na to~kata vo koja vtoriot krak od agolot D ja se~e
kotangensnata oska.
Zapomni!
Kotangens od proizvolen agol D D z NS N [ e apscisata [ na to~kata vo koja W
vtoriot krak na agolot ili negovoto prodolènie ja se~e kotangensnata oska, t.e.
FWJ D [
W
1 Odredi gi vrednostite na:

y
a) WJ q b) FWJ q v) WJq 0 %
g) FWJq d) WJ q |) FWJ q 0
Re{enie. Kru`nicata }e ja nacrtame na mili- q 0

metarska hartija i }e gi odredime koordinatite na q

q x
to~kite vo koi vtoriot krak od agolot ili negovoto O $
prodolènie ja se~e tangensnata, odnosno kotan- q
gensnata oska.
a) Vtoriot krak na agolot D q ja se~e tangen-
snata oska vo to~kata $ pa spored defi-
0
nicijata WJ q
b) Vtoriot krak na agolot D q ja se~e kotangensnata oska vo to~kata 0 pa FWJ R
bidej}i ~etiriagolnikot OAMB e kvadrat so strana U
v) Za agolot D q 0 pa FWJq g) WJ q d) FWJ q
2 So pomo{ na trigonometriska kru`nica nacrtana na milimetarska hartija odredi gi
vrednostite na funkciite:
a) FWJ q b) WJ q v) WJq g) FWJ q d) WJ q |) FWJ q
Vtoriot krak na agolot D odnosno M D N S N [ ili na negovoto prodolènie

ja se~e tangensnata, odnosno kotangensnata oska vo ista to~ka, pa
WJ D NS WJ D FWJ D NS FWJ D N [
57
Voo~i, vrednostite na funkciite WJ D L FWJ D za nekoi agli se pozitivni, a za nekoi agli se
negativni.
Znakot na funkciite WJ D L FWJ D zavisi od toa vo koj kvadrant e agolot a, t.e. to~kata vo
koja vtoriot krak na agolot ili negovoto prodolènie ja se~e tangensnata, odnosno
kotangensnata oska.
S
Pri definiraweto na funkcijata tangens od proizvolen agol imavme uslov D z NS

S
Uslovot e potreben zatoa {to ako D NS N [ toga{ vtoriot krak od agolot a nema

S
da ja se~e tangensnata oska. Toa zna~i deka funkcijata tangens za aglite od vidot NS

R
NS ne postoi, t.e. ne e definirana.
Od isti pri~ini pri definirawe na funkcijata kotangens ima uslov D z NS N [
Zapomni!
Funkcijata WJD (odnosno FWJD ) ne e definirana za aglite ~ij{to vtor krak na agolot
se sovpa|a so y-oskata (odnosno so x-oskata).
3 Odredi go znakot na izrazot bez da ja opredeluva{ negovata brojna vrednost:

a) WJq b) WJ q v) FWJ q g) FWJ q
d) WJ q FWJq |) FWJ q WJ q
Vo slednata tabela e prikaàn znakot na trigonometriskite funkcii vo sekoj od

kvadrantite.
I kvadrant II kvadrant III kvadrant IV kvadrant
D q D qq D qq D qq
VLQD
FRVD
WJD
FWJD
4 Odredi go znakot na izrazite:

VLQq FRV q
a) VLQq FWJq b) WJ q FRV q v)
WJ q FWJq
Re{enie. a) Aglite q L q se vo vtoriot kvadrant, a VLQq ! FWJq pa
VLQq FWJq b) WJ q ! FRV q ! SD WJ q FRV q !
WJ D FWJ D
5 Vo koj kvadrant e agolot, ako: a) WJ D FRV D ! b) FWJ D VLQ D v) "
VLQ D
58
Zada~i
1 Odredi ja vrednosta na funkcijata so 4 Ako D q odredi go znakot na

pomo{ na trigonometriskata kru`nica: izrazot:
a) WJ q b) FWJq v) WJq a) VLQ q D WJ D
g) WJ q d) FWJ q b) FRV q D FWJ q D
2 Odredi go znakot na funkcijata bez da ja VLQ q D FRV D

v)
odredi{ nejzinata vrednost: WJ q D
a) WJ q b) FWJ q v) WJq
WJ D q FRV D q
g) FWJ q d) WJ q g)
FWJ q D
3 Odredi go znakot na proizvodot: 5 Vo koj kvadrant e agolot ako:
a) VLQq WJq b) FRVq FWJq
a) WJ D VLQ D b) FRV D FWJ D !
v) WJ q VLQ q
VLQ D WJ D
v) ! "
FWJ D
OSNOVNI TRIGONOMETRISKI
6 ZAVISNOSTI OD PROIZVOLEN AGOL
Potseti se!
A 1 Dokaì deka za koj bilo agol
a vaàt ravenstvata:
Za ostar agol a vaàt ravenstvata:
a) VLQ D FRV D

a) VLQ D FRV D
VLQ D S
b) WJ D
VLQ D
FWJ D
FRV D
b) WJ D D z NS N [
FRV D VLQ D FRV D
FRV D
v) WJ D FWJ D v) FWJ D D z NS N [
VLQ D
koi se vikaat osnovni trigonometriski
S
identiteti. g) WJ D FWJ D D z N N [

Dokaz. Neka a e koj bilo agol.
a) Neka 0 [D \D e to~ka vo koja vtoriot krak od M U

agolot a ja se~e trigonometriskata kru`nica, t.e. \D
D
VLQ D \D a FRV D [D Od '200 [ imame: Mx [D O

\D [D 20 t.e. VLQ D FRV D

pa
VLQ D FRV D
59
\D VLQ D S
b) Od definicijata WJ D sleduva deka WJ D Dz NS N [
[D FRV D
[D FRV D
v) Od definicijata FWJ D sleduva deka FWJ D D z NS N [
\D VLQ D
VLQ D FRV D S
g) WJ D FWJ D t.e. WJ D FWJ D D z N N [
FRV D VLQ D
Voo~i, osnovnite trigonometriski identiteti od ostar agol vaàt i za proizvolen agol,
za koj se definirani funkciite, vklu~eni vo ravenstvoto.
Od VLQ D FRV D sleduva FRV D VLQ D VLQ D FRV D
Od WJ D FWJ D sleduva deka WJ D L FWJ D od ist agol za koj dvete funkcii se definirani

se recipro~ni, t.e. WJ D FWJ D
FWJ D WJ D

2 Odredi gi vrednostite VLQ D WJ D FWJ D ako FRV D
q D q

§ ·
Re{enie. Od VLQ D FRV D sleduva VLQ D
FRV D VLQ D ¨ ¸
© ¹

pa VLQ D (zemen e znakot minus bidej}i D i VLQ D );

VLQ D § ·
WJ D ¨ ¸ a FWJ D
FRV D © ¹
Zabele{ka. Pri re{avaweto na zada~ite od ovoj vid zadolìtelno se zadava uslovot vo koj
kvadrant e agolot. Izborot na znakot plus ili minus pred korenot zavisi od znakot na
baranata funkcija vo soodvetniot kvadrant.
3 Odredi gi vrednostite na drugite trigonometriski funkcii, ako:

§ S · S
a) VLQ D D ¨ S ¸ b) VLQ D D qq v) FRV D S D
© ¹

4 Neka WJ D q D q Odredi gi vrednostite na ostanatite trigonometriski

funkcii.

Re{enie. Od WJ D FWJ D sleduva FWJ D t.e. FWJ D
WJ D
60
Ako dvete strani na identitetot VLQ D FRV D gi podelime so FRV D z }e dobieme
VLQ D FRV D
WH WJ D t.e. FRV D pa
FRV D FRV D
FRV D
FRV D WJ D

§ ·
FRV D
a FRV D Od VLQ D FRV D sleduva VLQ D ¨ ¸ VLQ D
§ · © ¹
¨ ¸
© ¹
M
½
Ako e dadena vrednosta na funkcijata WJD ili FWJ D °
D

¾ WJ D
WJ
toga{ funkciite VLQ D L FRV D moè da se odredat so

°
formulite (vidi crte`): D ¿
O U A
WJ D
VLQ D FRV D
r WJ D r WJ D
Pred korenot se zema znak soodveten na znakot na funkcijata za dadeniot agol.
FRV D VLQ D S
5 Odredi ja vrednosta na izrazot ako e FWJ D S D
FWJ D WJ D
So primena na osnovnite trigonometriski identiteti nekoi izrazi moè da se uprostat.
VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D

6 Uprosti go izrazot: a) b)
FRV D FRV D FRV D
VLQ D VLQ D VLQ D FRV
Re{enie. a) VLQ D VLQ D VLQ D
FRV D FRV D FRV D
VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D FRVD VLQ D FRVD VLQ D VLQ D
b)
FRVD FRVD FRVD FRVD FRVD FRVD FRV D VLQ D VLQ D
Ravenstvo vo koe ima trigonometriski funkcii se vika trigonometriski identitet,
ako e to~no za site vrednosti na agolot D za koi izrazite od levata i desnata strana na
ravenstvoto se definirani.
7 Dokaì go identitetot:
a) VLQ D FRV D VLQ D FRV D

b) WJ D VLQ D WJ D VLQ D
VLQ D
v)
VLQ D FRV D FRV D
Re{enie. So primena na nekoi osnovni identiteti i algebarski transformacii imame:
VLQ D VLQ D VLQ D FRV D VLQ D FRV D VLQ D VLQ D

b) WJ D VLQ D VLQ D WJ D VLQ D
FRV D FRV D FRV D FRV D
61
VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D
v)
VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D FRV D
Zada~i
1 Odredi gi vrednostite na drugite trigono- 5 Dokaì go identitetot vodej}i smetka za
metriski funkcii, ako: dopu{tenite vrednosti na agolot a:
§ S · VLQ D FRV D
a) VLQ D D ¨S ¸ a)
© ¹ FRV D VLQ D
S
b) FWJ D FRV D

FWJ D FRV D
b) FRV D D S

3 Presmetaj ja vrednosta na izrazot WJ D
v) VLQ D
FRV D VLQ D WJ D
ako VLQ D q D q WJ D
FWJ D WJ D g) VLQ D
WJ D FWJ D
2 Odredi ja vrednosta na drugite funkcii
S 6 Dokaì go identitetot:
ako: a) WJ D D S
a) VLQ D FRVD WJ D FRVD WJD
S VLQ D FRV D
b) FWJ D D S b)
FWJ D WJ D VLQ D FRV D
VLQ D
4 Uprosti go izrazot: a) WJ D VLQ D
VLQ D FRV D v) FRV D
WJ D
VLQ D FRV D WJ D WJ D WJ D FWJ D
b) v) g)

VLQ D WJ D WJ D WJ D FWJ D
SVEDUVAWE NA TRIGONOMETRISKI FUNKCII

7 OD PROIZVOLEN AGOL NA TRIGONOMETRISKI
FUNKCII OD OSTAR AGOL
Potseti se!
Vo tabelata se dadeni vrednostite na trigo- Znakot na sekoja trigonometriska funkcija

nometriskite funkcii za 300, 450 i 600. za sekoj kvadrant e daden vo tabelata.
300 450 600 I kv. II kv. III kv. IV kv.
VLQ D VLQ D
FRV D
FRV D
WJ D

FWJ D
WJ D 1

FWJ D 1

62
A 1 Odredi gi vrednostite na trigonometriskite
y
funkcii za agolot od 120o, bez da koristi{
FWJ FWJ
kalkulator. M N WJ

°¿
Re{enie. Baranite vrednosti }e gi odredime so pomo{ na ½°
VLQq
¾
VLQ q
trigonometriskata kru`nica.
°½ q ¾
q °¿
Vtorite kraci na aglite od 60o i 120o ja se~at trigonome- x
`
`
FRVq FRV q
triskata kru`nica vo to~kite N i M. Tie se simetri~ni

vo odnos na y-oskata, t.e. imaat ednakvi ordinati, pa WJ

VLQ VLQ

Od simetri~nosta na to~kite M i N vo odnos na y-oskata sleduva deka

nivnite apscisi se sprotivni, t.e. FRV FRV

Funkciite WJ i WJ odnosno FWJ i FWJ isto taka, imaat sprotivni vrednosti

(vidi go crteòt), pa WJ WJ a FWJ FWJ

Bidej}i imame:

VLQ VLQ VLQ FRV FRV FRV

WJ WJ WJ i FWJ FWJ FWJ

Agol {to e vo vtoriot, tretiot ili ~etvrtiot kvadrant moè soodvetno da se zapi{e

kako D LOL S D D LOL S D i D LOL S D kade {to D e
§ S·
ostar agol, t.e. D ¨ D ¸ Na primer,

ili
© ¹
S S
S ili S itn.

2 Presmetaj FRV VLQ WJ FWJ
Vtoriot krak na dadeniot agol e vo tretiot kvadrant, pa
Re{enie. To~kite M i N se simetri~ni vo odnos na koordinatniot po~etok, pa nivnite

koordinati se sprotivni, t.e. FRV

FRV FRV

63

VLQ
y
VLQ VLQ

VLQ VLQ N

WJ
WJ

WJ q ½
VLQ q
°
FRV FRV FRV q ¾
q °¿
½
°
¾
°¿
¿°
¾
°
½
x
¿
VLQ q
°
¾ FRVq
FWJ
°
½

FWJ FWJ M
Zapomni!
VLQ D VLQ D FRV D FRV D WJ D WJ D FWJ D FWJ D
§ S·
kade {to D e ostar agol, t.e. D ¨ D ¸
© ¹
Za primena na ovie formuli dovolno e da go zapomni{ slednoto pravilo.
Pri sveduvaweto trigonometriska funkcija od agol {to e od vidot r D ili r D
na funkcija od ostriot agol D funkcijata ostanuva ista, zemena so znakot ili
soodvetno na znakot na dadenata funkcija za dadeniot agol, odnosno vo dadeniot
kvadrant.
Na primer,
WJ WJ WJ (agolot od 1350 e vo II kvadrant, pa WJ );
FWJ FWJ FWJ (IV kvadrant, FWJ );

FRV FRV FRV VLQ VLQ VLQ

3 Uprosti go dadeniot izraz ako D

FRV D VLQ D

a) WJ D WJ D VLQ D

b)
FRV D VLQ D

Re{enie. a) WJ D WJ D VLQ D WJ D WJ D VLQ D VLQ D
FRV D VLQ D FRV D VLQ D FRV D VLQ D

b)
FRV D VLQ D

FRV D VLQ D FRV D VLQ D
64
Potseti se! Ako D e ostar agol, toga{ koj bilo
B drug agol od 00 do 3600 moème da
Dva agli ~ij zbir e 900 se vikaat komple-
go zapi{eme na eden od slednite na~ini:
mentni agli.
Na sekoj ostar agol D komplementniot agol

§S · § S ·
r D ¨ r D ¸ ili r D ¨ r D ¸

e D © ¹ © ¹
VLQ D FRV D FRV D VLQ D Na primer,
WJ D FWJ D FWJ D WJ D
itn.
VLQ FRV WJ FWJ
4 Odredi gi vrednostite na trigonometriskite funkcii od 1200, sveduvaj}i gi na ostar

agol zapi{an kako zbir
Re{enie. Na trigonometriskata kru`nica se pretstaveni y
aglite i 300. Od skladnosta na triagolnicite M¿° My
OMyM i ONxN sleduva deka 20 \ 21 [ i 20 [ 1[ 1 N
VLQq
¾
q ½
VLQ q
° °
½ ¾
Od VLQ ! FRV sleduva deka: O q °¿
0 1 x
¿°
¾
°
½
¿
°
¾
°
½
[ FRVq FRV q [

VLQ 20 \ 21 [ FRV

FRV 20 [ 1[ 1 VLQ

VLQ FRV FRV VLQ
WJ FWJ FWJ WJ
FRV VLQ VLQ FRV

Voo~i deka ako agolot e od vidot r D ili r D toga{ pri sveduvaweto, funkcijata
preminuva vo soodvetna kofunkcija na ostriot agol D (t.e. sinus vo kosinus i obratno, a
tangens vo kotangens i obratno).

Na primer, FRV

FRV VLQ bidej}i FRV

WJ WJ FWJ bidej}i WJ !
Voop{to.
Ako agolot e od vidot r D ili r D toga{ pri sveduvaweto, funkcijata
preminuva vo soodvetna kofunkcija na ostriot agol D so znak ili soodvetno
na znakot na dadenata funkcija za dadeniot agol, odnosno vo dadeniot kvadrant.
65
S
5 Odredi ja vrednosta: a) VLQ b) FRV v) WJ

Re{enie. Baranata vrednost }e ja odredime so sveduvawe na dadenata funkcija od
proizvolen na ostar agol. Agolot moème da go izrazime kako ili
Sosema e seedno kako }e go izrazime dadeniot agol, rezultatot e ist.

a) VLQ VLQ VLQ ili VLQ VLQ FRV

S
b) FRV FRV VLQ v) WJ WJ WJ FWJ

6 Funkciite VLQ D FRV D WJ D L FWJ D svedi gi na funkcii od ostar agol, ako agolot D e:
a) 1150; b) 2000; v) 3200.
a) FRV FRV VLQ VLQ VLQ VLQ
7 Bez kalkulator, odredi ja vrednosta na funkcijata:

S
a) WJ b) FWJ v) VLQ g) FRV

8 Funkciite VLQ FRV WJ FWJ izrazi gi preku soodvetnite funkcii od
komplementniot agol.
VLQ VLQ FRV FWJ FWJ WJ
9
Uprosti go izrazot D

a) VLQ D FRV
D WJ D FWJ D
FRV S D VLQ S D VLQ D VLQ D WJ D

b) v)
WJ S D FRV D WJ D FWJ D
Re{enie. a) VLQ D FRV D WJ D FWJ D

FRV D FRV D FWJ D FWJ D
FRV S D VLQ S D FRV D VLQ D FRV D VLQ D

b) FRV D
WJ S D WJ D FRV D VLQ D
FRV D
VLQ D VLQ D WJ D VLQ D FRV D FWJ D VLQ D

v) FRV D
FRV D WJ D FWJ D FRV D FWJ D WJ D WJ D
66

ª §S · º ª § S · º
10 Dokaì go identitetot «VLQ ¨ D ¸ VLQ S D » « FRV ¨ D ¸ FRV S D »
¬ © ¹ ¼ ¬ © ¹ ¼

ª §S · º ª § S · º
Re{enie. «VLQ ¨ D ¸ VLQ S D » «FRV ¨ D ¸ FRV S D »
¬ © ¹ ¼ ¬ © ¹ ¼
>FRV D VLQ D @ > VLQ D FRV D @

FRV D VLQ D VLQ D VLQ D VLQ D FRV D FRV D
VLQ D FRV D VLQ D FRV D
Zada~i

1 Odredi ja vrednosta na trigonometriskata funkcija: a) FRV b) FWJ v) WJ

2 Presmetaj ja vrednosta na izrazot: a) VLQ FRV WJ FWJ
S S S S S S S S
b) VLQ WJ FWJ FWJ v) WJ FWJ FRV VLQ

VLQ D VLQ D S WJ E VLQ D S S

a) DNR D b) DNR VLQ D D E D
VLQ D VLQ D FRV E FWJ D
Uprosti go izrazot

4 a) VLQ FRV VLQ FRV b) VLQ FRV VLQ FRV WJ WJ
FRV D VLQ D

5 D
WJ D FWJ D
VLQ D WJ D FWJ D VLQ D FWJ FRV VLQ
6 7
FRV D WJ D FRV D VLQ FWJ FRV
Dokaì go identitetot
FRV D VLQ D WJ D

8 VLQ D
WJ D FWJ D VLQ D
§S ·
VLQ S D FRV ¨ D ¸ FRV S D FRV D WJ D
9 © ¹ FRV D 10 WJ D
FWJ S D WJ S D FRV D WJ D
67
8 MENUVAWE NA TRIGONOMETRISKITE FUNKCII
Potseti se!
A 1 Odredi gi vrednostite na
Za znakot na funkciite sinus i kosinus od funkciite sinus i kosinus od
aglite vo sekoj od kvadrantite. 0o, 90o, 180o, 270o, 360o.
Neka agolot D e vo vtori kvadrant. Re{enie
y
\D
\D

[D
U
0
D VLQ D \D

[D x FRV D [D
Sinus od proizvolen agol e ordinatata na

to~kata vo koja vtoriot krak od agolot ja
Voo~i, vtoriot krak od dadenite agli se
se~e trigonometriskata kru`nica.
sovpa|a so x-oskata ili y-oskata.
Kosinus od proizvolen agol e apscisata na Od definicajata na funkciite od proizvo-
to~kata vo koja vtoriot krak od agolot ja se~e
len agol sleduva:
VLQ R FRV R VLQ R itn.
Zaradi polesno pomnewe, vrednostite na 0o 90o 180o 270o 360o

funkciite gi zapi{uvame vo tabela.
VLQ D 0 1 0 1 0
Za funkcijata I [ definirana vo mnoèstvo-
to Df ja prifa}ame slednava FRVD 1 0 1 0 1
Definicija. a) Funkcijata I [ monotono raste vo Df ako za koi bilo [ [ ' i [ ! [ I
sleduva I [ ! I [ b) Funkcijata I [ monotono opa|a, vo Df ako za koi bilo

[ [ ' i [ ! [ sleduva I [ I [
I
y I
%
Neka a i b se ostri agli i pritoa D E (crt. 1) \E 1 FRV E VLQ E
Spored definicijata na trigonometriski funkcii od \D
0 FRV D VLQ D
proizvolen agol, imame: E
& D $
O [E [D x
FRV D [D L FRV E [E
VLQ D \D L FRV E \E
crt. 1 '
68
O~igledno e deka:
[D ! [ E D FRV D ! FRV E
\D \ E L VLQ D VLQ E
Spored definicijata za monotonost na funkciite imame:
Ako agolot D raste vo I kvadrant od 0o do 90o, toga{ funkcijata FRVD opa|a od 1 do 0, a

funkcijata VLQD raste od 0 do 1.
Voo~i gi menuvawata na funkciite VLQD i FRVD ako agolot D se menuva vo drugite kvadran-
ti (crt. 2), pri {to D E
II y III IV
y
0 [D \D
\D
\E
1 [E \ E

E
[D [E
D [D [E D O
D
[E [D O x E
O x E
0 [D \D \D \E 1 [E \ E

1 [E \ E

\E \D
0 [D \D
crt. 2
Neka [D \D [E \E se koordinati na to~kite vo koi vtoriot krak na aglite D L E ja se~e

II kvadrant III kvadrant IV kvadrant

VLQ D \D ½ \D ! \E SD VLQ D \D ½ \D ! \E SD VLQ D \D ½ \D \E SD
¾ ¾ ¾
VLQ E \E ¿ VLQ D ! VLQ E VLQ E \E ¿ VLQ D ! VLQ E VLQ E \E ¿ VLQ D VLQ E
FRV D [D ½ [D ! [E SD FRV D [D ½ [D [E SD FRV D [D ½ [D [E SD

¾ ¾ ¾
FRV E [E ¿ FRV D ! FRV E FRV E [E ¿ FRV D FRV E FRV E [E ¿ FRV D FRV E
Od definicijata za monotonost na funkcija sleduva deka, ako agolot D raste vo:

II kvadrant od 90o do 180o toga{ funkcijata II kvadrant od 90o do 180o toga{ funkcijata
VLQD opa|a od 1 do 0. FRVD opa|a od 0 do
III kvadrant od 180o do 270o toga{ funkci- III kvadrant od 180o do 270o toga{ funkci-
jata VLQD opa|a od 0 do jata FRVD raste od do 0.
IV kvadrant od 270o do 360o toga{ funkci- IV kvadrant od 270o do 360o toga{ funkci-
jata VLQD raste od do 0, jata FRVD raste od 0 do 1.
69
2 Sporedi gi broevite:
a) VLQ R L VLQ R b) FRVR L FRVR
R R R R
v) VLQ L VLQ g) FRV L FRV
3 Odredi go znakot na razlikata:

a) VLQR VLQR b) FRVR FRVR v) FRV R FRV R
Re{enie
a) Aglite 100o i 130o se vo II kvadrant. Funkcijata VLQD vo II kvadrant opa|a, zna~i

VLQR ! VLQR t.e. VLQR VLQR !
v) Aglite 215o i 220o se vo III kvadrant. Funkcijata FRVD vo III kvadrant raste, zna~i
FRV R FRV R t.e. FRV R FRV R
Potseti se!
B Neka aglite D i E se vo prviot kva-
drant i neka D E crt. 3.
Za znakot na funkciite tangens i kotangens
od aglite vo sekoj kvadrant. y
I 0 E \E
Neka agolot D e vo vtoriot kvadrant.
y
1 [D
WJ D \D N 1 E [E
1D [D

FWJ D [D 0D \D
E S
D
WJ R WJ R E
[D O x D M
FWJ R FWJ R D S
O x
\D 0 \D
S
WJD za aglite D NS N [ ne postoi,

t.e. ne e definiran. crt. 3
FWJD za aglite D NS N [ ne postoi, t.e. Od definicijata na funkcijata tangens

ne e definiran. od proizvolen agol imame:
WJ D \D WJ E \E L \D \E sleduva deka WJ D WJ E odnosno so zgolemuvaweto na agolot

D vrednosta na funkcijata WJD se zgolemuva, t.e. funkcijata WJ D raste.
Na primer: WJ R WJ R WJ R

WJ R
itn.
70
Voo~i, ako agolot D se stremi kon 90o, toga{ ordinatite na to~kite od tangensnata oska
neograni~eno rastat, t.e. WJD se stremi kon f
Spored toa, ako:
D raste od 0o do 90o, toga{ WJD raste od 0 do f
Od definicijata za FWJD (crt. 3) imame:

FWJ D [D FWJ E [E i [D ! [E povlekuva FWJ D ! FWJ E
Zna~i so zgolemuvawe na agolot vrednosta na funkcijata FWJD se namaluva, t.e.
funkcijata FWJD opa|a.
Na primer: FWJ R

FWJ R
FWJ R
FWJR

Voo~i, ako agolot D e vo prviot kvadrant i se stremi kon nula, toga{ funkcijata FWJD
neograni~eno raste, t.e. FWJD se stremi kon f
Spored toa, ako:
D raste od 0o do 90o, toga{ FWJD opa|a od f do 0.
Ako agolot D e vo vtoriot kvadrant, toga{ WJ D i F WJ D y
Od dva negativni broja pogolem e onoj {to ima II

pomala apsolutna vrednost. 1 E [E 1D [D N

Na primer: bidej}i !

E
Od crteòt 4 voo~i, ako agolot se zgolemuva, t.e. D E
toga{ WJ D WJ E a FWJ D ! FWJ E t.e. funkcijata WJD O D M
D S x
raste, a FWJD opa|a. E S
Na primer: WJ R
R
WJ

0 E \E
WJ R
FWJR
FWJR
FWJR
crt. 4 0D \D

Ako agolot D e vo vtoriot kvadrant i ako D se stremi kon 90o, toga{ WJ D o f a ako D
se stremi kon 180o, toga{ FWJ D o f
Zapomni!
Ako agolot D raste od 90o do 180o, toga{:
WJD raste od f do 0, a FWJD opa|a od 0 do f
71
Pri definiraweto na trigonometriskite funkcii tangens i kotangens od proizvolen agol
rekovme deka podvi`niot krak na aglite D i M D NS N [ se sovpa|aat {to zna~i deka
WJ D NS WJ D FWJ D NS FWJ D N [
Spored ova svojstvo funkcijata WJD i FWJD gi imaat istite svojstva za aglite {to se vo I i
III kvadrant odnosno vo II i IV kvadrant, t.e. ako D od 1800 do 2700 funkcijata WJD raste od
0 do f a FWJD opa|a od f do 0.
Kako se menuvaat funkciite WJD i FWJD ako D raste od 2700 do 3600?
Menuvaweto na trigonometriskite funkcii moè da se prikaàt vo slednata tabela.
S
D 0 I kv.
II kv. S III kv.
S

IV kv. S
VLQD 0
0
. 1
1
1
10 0
0
1

. 0
0
FRVD 1
1
10 0
0
1

.0 0
0
. 1
1
WJD 0
0
.f
f
. 0
0
0
.f
f
. 0
0
FWJD
f
10 0
0
1f f
10 0
0
1f
Oznakata % zna~i deka funkcijata za toj agol na postoi.
4 Odredi go znakot na razlikata:

a) WJ R WJ R b) FWJR FWJR v) FWJR FWJ R g) WJ R WJ R
Re{enie
a) Funkcijata WJD postojano raste vo definiranoto mnoèstvo, pa od R R sleduva
WJ R WJ R t.e. WJ R WJ R
b) Funkcijata FWJD postojano opa|a vo definiranoto mnoèstvo, pa od R R sleduva

FWJR ! FWJR t.e. FWJR FWJR !

a) WJR FWJ R WJR WJR
FWJ R FWJR FRV R WJ R
b) v)
VLQR VLQR FWJ R FWJ R
72
Zada~i
1 Koj broj e pogolem:
a) VLQ R LOL VLQR b) FRVR LOL FRVR v) VLQ R LOL VLQ R
g) WJ R LOL WJ R d) FWJ R LOL FWJ R "
2 Odredi go znakot na razlikata: 3 Podredi gi po golemina po~nuvaj}i od naj-

maliot:
a) VLQR VLQR b) FRVR FRV R
a) VLQR VLQR VLQ R VLQ R
v) WJR WJR v) FWJ R FWJ R
b) WJ R WJ R WJ R WJR WJR
4 Odredi go znakot na koli~nikot:
R R
VLQ VLQ
a) FWJ R WJ R
WJR WJ R a)
WJR WJR
VLQ D §S S ·
b) DNR D ¨ ¸ WJ R FWJR
WJ D © ¹ b)
VLQ R FRVR
R R
a) VLQ VLQ b) FRV R FRVR v) FRVR VLQ R
S S
VLQ VLQ
VLQ S FRV S
g) d)
WJ S FRV S FRV S
GRAFICI NA TRIGONOMETRISKITE FUNKCII

9 \ VLQ [ I \ FRV [
Potseti se!
A Dosega trigonometriskite funk-
Za definicija na radijan. cii gi razgleduvavme kako funkcii
od agli mereni vo stepeni ili radijani.
Radijan e dolìnska edinica za merewe na
agol. Na sekoj centralen agol soodvestuva kru-
Na centralniot agol od 180 mu soodvetstvu-
o
èn lak zafaten od kracite na agolot,
va dolìnska mera od S UDG t.e. radijanskata mera na agolot, iska-
àna kako realen broj.
Zapisot VLQ pretstavuva vrednost na sinusot od agol ~ija radijanska mera e 5 radijani,
t.e. VLQ VLQ UDG WJ WJ UDG itn.
Ponatamu, vo ovaa tema, argumentite na funkciite }e gi razgleduvame vo mnoèstvoto
na realnite broevi.
73
Zapomni!
Funkciite \ VLQ [ \ FRV [ \ WJ [ i \ FWJ [ [ Z se vikaat trigonometriski

funkcii od realen argument.
Trigonometriskite funkcii imaat nekoi karakteristi~ni svojstva.
Funkcijata I [ e periodi~na so period 7 7 z ako za sekoja dopu{tena vrednost na

argumentot e to~no ravenstvoto
I [ 7 I [
Najmaliot pozitiven broj T (ako takov postoi) se vika osnoven period.

Vo dosega{noto razgleduvawe na trigonometriskite funkcii rekovme deka:
VLQ D NS VLQ D FRV D NS FRV D WJ D NS WJ D FWJ D NS FWJ D N [
Ottuka sleduva deka trigonometriskite funkcii se periodi~ni.
Zapomni!
Trigonometriskite funkcii sinus, kosinus, tangens i kotangens se periodi~ni so op{t

period NS N [ Osnovniot period za \ VLQ [ i \ FRV [ e S a za \
R
WJ [
i \ FWJ [ e S R
1 Odredi ja vrednosta na trigonometriskite funkcii od negativen agol.
Re{enie y
To~kata M od kru`nicata (crt. 1) e simetri~na na to~- M

M
(
kata M1 vo odnos na x-oskata, pa 21 20 D D
Ako to~kata M e so koordinati FRV D VLQ D toga{
koordinatite na to~kata M1 se FRV D VLQ D D N
O D x
Ottuka sleduva FRV D FRV D
M1
M1
a vrednostite VLQ D i VLQD se sprotivni broevi, t.e.
VLQ D VLQ D crt. 1
VLQ D VLQ D
WJ D WJ D i FWJ D FWJ D
FRV D FRV D
74
2 Odredi gi vrednostite na trigonometriskite funkcii za agol D ako:
a) D R b) D R v) D R g) D R
Re{enie
VLQ
a) VLQ R R
b) WJ WJ R R

v) FRV FRV
R
FRV FRV
R R R R

g) FWJ FWJ
R
FWJ FWJ
R R R R

VLQ D WJ D
a) VLQ D FRV D WJ D b)
FRV D FWJ D
Za funkciite koi gi imaat nekoi od prethodnite svojstva velime deka se parni ili neparni.
Definicija
Mnoèstvoto ' ' Z e simetri~no mnoèstvo ako [ ' i [ '
Funkcijata I [ [ ' (D e simetri~no mnoèstvo) e:
parna, ako I [ I [
neparna, ako I [ I [ za sekoj [ '
Grafikot na parna funkcija e simetri~en vo odnos na y-oskata, a grafikot na neparna

funkcija e simetri~en vo odnos na koordinatniot po~etok.
Funkcijata I [ koja ne gi ispolnuva prethodnite uslovi ne e nitu parna nitu neparna.
Zapomni!
Trigonometriskata funkcija FRV [ e parna FRV [ FRV [ a funkciite VLQ [

WJ [ FWJ [ se neparni VLQ [ VLQ [ WJ [ WJ [ FWJ [ FWJ [
Potseti se! y
2
B Nacrtaj go grafikot na funk-
4
cijata \ VLQ [
Nacrtaj go grafi- 1
x
Popolni ja tablicata na funkcijata
kot na funkcijata
-2 -1 1 2 \ VLQ [ ako
\ [
-1 S S S S S S ½
x -2 0 2 [ ® S S ¾
y 2
-2 ¯ ¿
1 0
75
Re{enie
S S S S S S
x 0 S S

y
0 1 0 0

Grafikot na dadenata funkcija moème da go nacrtame so nanesuvawe na to~kite dadeni
vo tabelata. Me|utoa, nanesuvaweto na tie to~ki ne e lesno, bidej}i dobienite vrednosti
na nivnite koordinati se iracionalni broevi.
Od tie pri~ini, grafikot }e go nacrtame so pomo{ na trigonometriskata kru`nica na
sledniot na~in.
Crtame trigonometriska kru`nica so radius U pri {to edinicata 1 e meren broj na
edini~nata otse~ka (koja{to e proizvolno izbrana) za dadeniot koordinaten sistem.
Dolìnata na kru`nicata }e ja pretstavime na brojna oska, pri {to za U imame
/ US t.e. S | a pri odreduvaweto na to~kite na x-oskata }e zememe
S
deka |

y y
1 sin x
S

S

0 S S S S S S S S S S x

Krivata, t.e. grafikot na funkcijata \ VLQ [ se vika sinusoida.

Ponatamu, zaradi prakti~nost i brzo crtawe, grafikot na funkcijata \ VLQ [ za
[ > S @ }e go crtame so pomo{ na karakteristi~ni to~ki na funkcijata, t.e. to~kite vo
koi funkcijata ima nuli, minimum i maksimum, kako na crteòt.
y
S S
[ S S S
S

VLQ [ O S S x

Funkcijata \ VLQ [ gi ima slednive svojstva:
1. Definirana e za sekoj realen broj, t.e. za sekoj [ f f
76
2. Ograni~ena e: d VLQ [ d
3. Periodi~na e so osnoven period 7 S t.e. VLQ [ NS VLQ [ N r r
4. Nuli na funkcijata, t.e. preseci na nejziniot grafik so x-oskata se: S S S t.e.
\ za [ NS N [
S S S S ½
5. Maksimalna vrednost na funkcijata e 1, a se dobiva za [ ® ¾ t.e.
¯ ¿
S
\PD[ za [ NS N [

S S S S ½
6. Minimalna vrednost na funkcijata e a se dobiva za [ ® ¾ t.e.
¯ ¿
S
\PLQ za [ NS N [

2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata \ FRV [ na intervalot > S @
Grafikot }e go nacrtame samo so pomo{ na karakteristi~nite to~ki.

\
S S
[ S S
S [
O S S
FRV [

Funkcijata \ FRV [ gi ima slednive svojstva:
1. Definirana e za sekoj realen broj.
2. Ograni~ena e: d FRV [ d
3. Periodi~na e so osnoven period 7 S t.e. FRV [ NS FRV [ N [

S S S
4. Nuli na funkcijata, t.e. preseci na nejziniot grafik so x-oskata se: t.e.

S
\ FRV [ za [ NS N [

5. Maksimalna vrednost na funkcijata \ FRV [ e 1, ako [ ^ S S S ` t.e. \PD[
za [ NS N [
6. Minimalna vrednost na funkcijata \ FRV [ e ako [ ^ S S S ` t.e. \PLQ
za [ S NS N [
Krivata, t.e. grafikot na funkcijata \ FRV [ se vika kosinusoida.
77
Svojstvoto na periodi~nost ni ovozmoùva lesno da go nacrtame grafikot na VLQ [
V odnosno na FRV [ i koga agolot x e negativen i koga toj e pogolem od S Imeno, delot
od grafikot vo sekoj od intervalite > S S @ > S @ > S @ > S S @ }e bide ist kako
onoj vo intervalot > S @
Vo prodolènie, na crte` a) i crte` b) se dadeni kompletnite grafici na funkciite
\ VLQ [ odnosno \ FRV [
\
a) S
O [
S S S S S S S S S S S

\
b)
S S S S O S S S S S S S [

Bidej}i VLQ [ VLQ [ zna~i funkcijata \ VLQ [ e neparna, pa nejziniot grafik e
simetri~en vo odnos na koordinatniot po~etok.
Funkcijata \ FRV [ e parna FRV [ FRV [ pa grafikot e simetri~en vo odnos na
y-oskata.
Sogledaj deka graficite na sinusot i kosinusot se pretstaveni so ista kriva; tie se
razlikuvaat samo so svojata polo`ba vo odnos na koordinatniot sistem.
Voo~i, grafikot na funkcijata \ FRV [ moè da se dobie ako grafikot na funkcijata \ VLQ [
S
go pomestime nalevo po x-oskata za

6 Vo ist koordinaten sistem nacrtaj gi graficite na funkciite \ VLQ [ i \ FRV [ na
intervalot > S S @ [to zabeleùva{?
GRAFICI NA FUNKCIITE
10 \ D VLQ [ F I \ D FRV [ F
Funkcijata VLQ [ ograni~ena e: d VLQ [ d I funkcijata D VLQ [ e ograni~ena, t.e.

A Z
D d D VLQ [ d D D Istoto vaì i za funkcijata D FRV [
D d D FRV [ d D Grafikot na funkcijata \ D VLQ [ i \ D FRV [ se nao|a me|u pravite \ D
i \ D
1 Nacrtaj go grafikot na funkciite:

a) \ VLQ [ b) \ FRV [ v) \ FRV [

78
a) Grafikot na funkcijata \ VLQ [ }e go nacrtame na sledniot na~in:
1. Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ [
2. Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ [ taka {to amplitudata na prethodniot gra-
fik ja zgolemuvame dvapati, t.e. maksimumot i minimumot e 2 (crt. 1).

b) Grafikot na funkcijata \ FRV [ }e go nacrtame na sledniot na~in:

1. Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV [

2. Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV [ taka {to amplitudata na prethodniot grafik

ja namaluvame dvapati (crt. 2).
v) Grafikot na funkcijata \ FRV [ e nacrtan taka {to amplitudata na osnovnata funkcija

\ FRV [ e pomnoèna so (crt. 2).
y a) y b), v)
y=2 y=2
2 2
1 y = cos x
1
3p 1 p 2p 3p
2
0 2 x 2 3 2 x
0
p p 2p p x 2p p p 2p
sin -
1
3 2 3 y= 2 3
-1 -1
1
y = cos x
y = 2sin x 2
-2 -2
crt. 1 crt. 2
2 Grafi~ki pretstavi gi funkciite:

a) \ VLQ [ b) \ VLQ [ v) \ FRV [ g) \ FRV [

Potseti se! y
2
Kako se crta grafikot na funkcijata 1
D [ D E

\ x
-3 -2 -1 1 2 3
Nacrtaj go grafikot na funkcijata -1
Voo~i, D D t.e.
[

\ -2
Grafikot e nacrtan so pomestuvawe na grafi- D
-3
kot na funkcija \ [ za 1 po x-oskata vlevo i E
-4
za 4 po y-oskata nadolu. 7
T
79
B Funkcijata \ VLQ [ F ima isti svojstva 1o, 2o, 3o kako i funkcijata \ VLQ [
Nulite na funkcijata se odreduvaat so re{avawe na ravenkata [ F NS N [

S
Maksimumot na funkcijata go dobivame od ravenkata [ F NS N [

S
Minimumot na funkcijata go dobivame od ravenkata [ F NS N [

Brojot c pokaùva za kolku treba da se pomesti grafikot na funkcijata \ VLQ [ po
x-oskata. Vakvoto pomestuvawe se vika fazno pomestuvawe. Za kolku treba da se pomesti
grafikot, toa e vsu{nost re{enie na ravenkata [ F t.e. [ F
Grafikot na funkcijata \ VLQ [ F }e go nacrtame so pomo{ na grafikot na funkcijata
\ VLQ [ so paralelno pomestuvawe na istiot nalevo za vrednosta na F ako F ! ili
nadesno ako F
3 Grafi~ki pretstavi ja funkcijata:

§ S· § S·
a) \ VLQ ¨ [ ¸ b) \ FRV ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
Re{enie
S S
Vo dadeniov slu~aj imame [ t.e. [ e po~etna faza.

a) Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ [ a potoa so paralelno pomestuvawe na toj
S § S · § S·
grafik za nalevo ¨ F ! ¸ se dobiva grafikot na funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ (crt. 3).
© ¹ © ¹
y
1 (
y = sin x +
p
6
(
p p 3p
- -
3 6 0 2 x
-p p p p p p 2p
-
2 6 3 2
y = sin x
-1
crt. 3
§ S·
b) Grafikot na funkcijata \ FRV ¨ [ ¸ }e go nacrtame so pomestuvawe na grafikot na
© ¹
S S S
funkcijata \ FRV [ za nadesno, bidej}i od [ sleduva [ e po~etna faza

(crt. 4).
80
y
sx
2co
y=
3p
0 p 2 x
-p p p p p p p 2p
- - - os
x
2 3 6 6 3 2 =c
p
(
y
3
(x -
s
co
=2
-2
y
crt. 4
§ S· § S·
4 Nacrtaj go grafikot na funkciite: a) \ VLQ ¨ [ ¸ b) \ FRV ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
Zada~i
Grafi~ki pretstavi gi funkciite:

1 a) \ VLQ [ b) \ VLQ [ v) \ FRV [ g) \ FRV [

§ S· § S· § S · § S ·
2 a) \ FRV ¨ [ ¸ b) \ VLQ ¨ [ ¸ v) \ FRV ¨ [ ¸ g) \ FRV ¨ [ ¸
© ¹ © ¹ © ¹ © ¹
§ S · § S ·
3 a) \ VLQ ¨ [ ¸ b) \ FRV ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
11 \ D VLQ E[ I \ D FRV E[
A Funkcijata \ VLQ E[ gi ima slednive svojstva:
1. Definirana e za sekoj realen broj x.

2. Funkcijata e ograni~ena: d VLQ E[ d
S
3. Funkcijata \ VLQ E[ e periodi~na so osnoven period bidej}i
E
§ S · § S ·
VLQ E ¨ [ ¸ VLQ ¨ E[ E ¸ VLQ E[ S VLQ E[
© E ¹ © E ¹
4. Funkcijata e neparna, bidej}i VLQ E[ VLQ E[
81
5. Nulite na funkcijata gi dobivame od ravenkata:
NS
VLQ E[ za E[ NS t.e. za [ N r r
E
6. Maksimumot go dobivame od ravenkata:
S §S ·
VLQ E[ za E[ NS t.e. za [ ¨ NS ¸ N r r
E© ¹
7. Minimumot go dobivame od ravenkata:
S § S ·
VLQ E[ za E[ NS t.e. za [ ¨ N S ¸ N r r
E© ¹
S
Voo~i deka brojot b go menuva periodot: 7 e osnoven period.
_E_
[
1 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ VLQ [ b) \ VLQ

a) Grafikot na funkcijata \ VLQ [ }e go nacrtame na sledniov na~in:



S S
3. Periodot na funkcijata \ VLQ [ H S
E

Zna~i, vo odnos na sinusoidata, grafikot na funkcijata \ VLQ [ e zbien vo pravec na

x-oskata, pri {to periodot S na sinusoidata }e bide zbien na intervalot S (crt. 1).
y
3 3
3
y= sin x y= sin 2x
2 2 2
1
3p p p 5p 7p
- -
2 4 0 4 4 4
-p p p p p 3p 3p 2p x
y= - - p
sin 2 3 3 2 4 2
x
-1
3
-
2
crt. 1
82
[
B 2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ FRV

b) \ FRV [

Re{enie
[
a) Grafikot na funkcijata \ FRV }e go nacrtame na sledniov na~in.

1. Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV [ 2. Go crtame grafikot \ FRV [
S
3. Periodot na funkcijata e S
E
[
Zna~i, vo odnos na grafikot \ FRV [ grafikot \ FRV }e bide rastegnat vo pravec

na x-oskata, pri {to periodot S na kosinusoidata }e bide rastegnat na intervalot S
crt. 2. y
2
y = 2 cos x
1 2
-
3p p 3p y = cos x 7p
-
2 -p 2 0 2 2 x
-2p p p 2p 5p 3p 4p
2 2
-1
y = 2cos x
-2
crt. 2
[
Svojstvata na funkcijata \ FRV se:

§ [· [
1. ' Z 2. 9 > @ 3. Funkcijata e parna, bidej}i FRV ¨ ¸ FRV
© ¹
I I
4. \ ]D [ S NS N [ 5. \PD[ ]D [ NS N [
6. \PLQ ]D [ S NS N [ 7. Funkcijata e periodi~na so osnoven period S
Zada~i
Nacrtaj go grafikot na funkcijata:

[ [
1 a) \ VLQ [ b) \ VLQ v) \ VLQ g) \ VLQ [

[ [ [
2 a) \ FRV [ b) \ FRV v) \ FRV g) \ FRV

83
12 \ D VLQ E[ F I \ D FRV E[ F
Funkcijata \ D VLQ E[ F moè da se napi{e vo sledniov vid:

§ F·
\ D VLQ E ¨ [ ¸ .
© E¹
Brojot a ja odreduva amplitudata na funkcijata.
S
Brojot E ja odreduva frekvencijata (za~estenosta), t.e. periodot na funkcijata; 7
E
e osnoven period
F
Brojot e fazno pomestuvawe.
E
Spored toa grafikot na funckijata \ D VLQ E[ F }e go nacrtame na sledniov na~in:
2. Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ E[ taka {to periodot S na sinusoidata

§ S ·
go smestuvame (zbivame ili rastegame) vo period ¨ ¸¸
¨ E
© ¹
§ F·
3. Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ E ¨ [ ¸ taka {to prethodniot grafik go
© E¹
F F F
pomestuvame po x-oskata za vrednosta na nalevo ako ! ili nadesno ako
E E E
4. Amplitudata na prethodnata funkcija ja zgolemuvame, odnosno ja namaluvame a pati.
§ S· § S ·
1 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ VLQ ¨ [ ¸ b) \ VLQ ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
Re{enie
§ S· S
a) Za funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ D E F
© ¹
2. Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ [ taka {to periodot S na sinusoidata go

S
zbivame vo intervalot od S t.e. osnoven period 7 S

§ S·
3. Go crtame grafikot na funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ taka {to grafikot na prethodnata
© ¹
S
funkcija go pomestuvame za nalevo.

Grafikot na dadenata funkcija e prikaàn na crt.1.
84
y
(
y = sin 2 x +
p
3
( y = sin 2x
1
p 7p 3p
-
6 0 12 2
-p p p p p p p y= 2p x
- -
2 3 12 3 2 sin
x
-1
crt. 1
§[ S ·
2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ FRV ¨ ¸ b) \ FRV [ S
© ¹
Re{enie
§[ S · S
a) Za dadenata funkcija \ FRV ¨ ¸ imame D E F
© ¹
D zna~i grafikot e me|u pravite \ i \
F S
Periodot na funkcijata e 7 S Faznoto pomestuvawe e
E
Grafikot na dadenata funkcija }e go nacrtame na sledniov na~in.
1. Go crtame grafikot na funckijata \ FRV [
[
2. Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV taka {to prethodniot grafik {to e vo

intervalot S go rastegame vo intervalot S
§[ S ·
3. Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV ¨ ¸ taka {to prethodniot grafik go pomes-
S © ¹
tuvame za (fazno pomestuvawe) nalevo.
§[ S ·
4. Baraniot grafik na funkcijata \ FRV ¨ ¸ go dobivame taka {to amplitudata ja
© ¹
zgolemuvame za 3 pati.
Grafikot e prikaàn na crt.2.
y
x
y = cos
2
1
3p 3p 7p
-
2 0 p 2 2 x
-2p -p p p 2p 5p 3p 4p 9p
- y = cos x
2 -1 2 2 2
y = 3cos 1
2 ( x+
p
2
( y = cos
1
2 ( x + p2 (
-3
crt. 2
85
Grafikot na sekoja trigonometriska funkcija moè da se nacrta i so odreduvawe na
karakteristi~nite to~ki na funkcijata, t.e. so odreduvawe na nulite na funkcijata, na
to~kite vo koi funkcijata ima minimum, odnosno maksimum.
§ S·
Za funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ imame:
© ¹
§ S·
1XOL VLQ ¨ [ ¸ PD[ \ PLQ \
© ¹
S S S S S
[ NS N [ [ NS N [ [ NS N [

S S S S
N [ N [ N [

S S S S
N [ N [ N [

S S S S
N [ N [ N [

y
Grafikot na funkcijata e prikaàn
(
y = sin 2 x +
p
3
(
1
na crt. 3.
p 7p 3p
-
6 0 12 2
-p p p p p p p 2p x
- -
2 3 12 3 2
-1
crt. 3
§[ S ·
b) Za funkcijata \ FRV ¨ ¸
© ¹ y
3
S S S ½
1. Nulite se: [ ® ¾
¯ ¿ -
3p
1
3p 7p
2 0 p 2 2 x
S S ½ -2p -p p p 2p 3p 4p 9p
2. \PD[ ]D [ ® ¾ - 5p
2 -1 2 y = cos x 2
2
¯ ¿ y = 3cos 1
2 ( x + p2 (
-3
S S ½
3. \PLQ ]D [ ® ¾ crt. 4
¯ ¿
Grafikot na funkcijata e prikaàn na crt. 4.
Zada~i
Nacrtaj go grafikot na funkcijata:
§ S· § [ S · § S· § S ·
1 a) \ FRV ¨ [ ¸ b) \ VLQ ¨ ¸ 2 a) \ FRV ¨ [ ¸ b) \ VLQ ¨ [ ¸
© ¹ © ¹ © ¹ © ¹
86
13 \ D VLQ E[ F G I \ D FRV E[ F G
Brojot d gi zgolemuva DNR G ! gi namaluva DNR G ordinatite na sekoja to~ka od

grafikot na funkcijata \ D VLQ E[ F G ili \ D FRV E[ F G
Grafikot se crta taka {to grafikot na funkcijata \ D VLQ E[ F ili \ D FRV E[ F go
pomestuvame za vrednosta na d po y-oskata: nagore ako G ! a nadolu ako G

1 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ VLQ [ b) \ FRV [

Re{enie
a) 1. Go crtame grafikot \ VLQ [

2. Go crtame grafikot \ VLQ [

3. G pa prethodniot grafik go pomestuvame za 2 edinici po y-oskata nagore (crt. 1).
y
2 b) Grafikot na funkcijata \ FRV [
1
32
3
y= sin x + 2 e pretstaven na crt. 2.
2
3
y
2
3 y = - 1 cos x + 1
2
1 3p 2
y = 12 cos x y = - 1 cos x
2 2p 1 2 3p
0
-p p p p x 0 2
- y = sin x -p p p 2p
2 -1 2 - p x
3 2 2
y = sin x y = cos x
3 2 -1
-
2
crt. 1 crt. 2

2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ VLQ [ b) \ FRV [

[
3 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ VLQ [ b) \ FRV

Re{enie y
y = sin 2x 1
a) Go crtame grafikot na y = sin x
funkcijata \ VLQ [ a potoa 0

3p
2
-p
toj grafik vertikalno go -
p p p 2p x
2 2
pomestuvame po y-oskata za -1
G nadolu (crt.3).
-2 y = sin 2x - 1
crt. 3
87
[
b) Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV a potoa po y oskata, nagore go pomestuvame

za G crt. 4.
y
1 x 3
3
2
y = 2 cos +
2 2
2
y = cosx
1 3p
-p 0 2
p p p 2p 3p 4p x
-
2 2
-1 y = cos x
2 y = 2 cos x
2
-2
crt. 4
[
4 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ VLQ
b) \ FRV [

§ S· § S·
5 Nacrtaj go grafikot na funkciite: a) \ VLQ ¨ [ ¸ b) \ FRV ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
Re{enie
§ S· S
a) Za funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ D E F LG
© ¹
S F S
Periodot na funkcijata e 7 S Fazno pomestuvawe
E
Grafikot na funkcijata }e go nacrtame na sledniot na~in.
§ S·
1. Go crtame grafikot na \ VLQ [ (crt. 5). 4. Go crtame grafikot \ VLQ ¨ [ ¸
© ¹
2. Go crtame grafikot na \ VLQ [ § S·
5. Go crtame grafikot \ VLQ ¨ [ ¸
§ S· © ¹
3. Go crtame grafikot na \ VLQ ¨ [ ¸ (crt. 5).
© ¹
y
y = 2 sin 2 x +( p
4
(
y = sin 2x
(
y = sin 2 x + p
4
(
1 y = sin x
3p
0 2
-p p p p p p
- 2p x
2 4 3 2
-1
( x +4p - 1
(
-2
sin 2
crt. 5
y=2
-3
88
§ S·
b) Go crtame grafikot na funkcijata \ FRV ¨ [ ¸ so pomo{ na grafikot na funkcijata
© ¹
S
\ FRV [ koj go pomestuvame za nadesno. Taka dobieniot grafik go pomestuvame po

y-oska za G nadolu. Grafikot na funkcijata nacrtaj go sam.
Zada~i
Grafi~ki pretstavi gi funkciite:
[ § S·
1 a) \ VLQ [ 2 a) \ VLQ 3 a) \ VLQ ¨ [ ¸
© ¹
§[ S ·
b) \ FRV [ b) \ FRV [ b) \ FRV ¨ ¸
© ¹
14 GRAFIK NA FUNKCIJATA \ D WJ E[ F G
Potseti se!
A 1 Nacrtaj go grafikot na funk-
cijata \ WJ [
Funkcijata \ WJ [ e definirana za sekoj
Re{enie
S
realen broj [ z NS N [ Za funkcijata }e sostavime tabela za

Funkcijata \ WJ [ e periodi~na so osnoven
nekoi vrednosti na argumentot
period S § S S·
[ ¨ ¸
© ¹
Funkcijata \ WJ [ e neparna, t.e.
S S S S S S
WJ [ WJ [ x

Ako agolot D e vo prviot kvadrant i se
WJ [
§S ·
stremi kon R ¨ ¸ toga{ funkcijata
©¹
WJ D o f Koristej}i go svojstvoto:
Ako agolot D e vo vtoriot kvadrant i se § S· S
§S ·
Ako D ¨ ¸ i D o toga{ WJ D o f
stremi kon R ¨ © ¹
¸ toga{ funkcijata
©¹ Od svojstvoto na neparnost na funkcijata
WJ D o f
§ S· S
WJ [
WJ [ imame, ako D ¨ ¸ i D o toga{ WJ D o f Spored toa }e go
¹
©
§ S S·
nacrtame grafikot na funkcijata \ WJ [ vo intervalot ¨ ¸
© ¹
89
Bidej}i funkcijata \ WJ [ e periodi~na so osnoven period S grafikot na funkcijata
S S
\ WJ [ }e go dobieme taka {to grafikot {to e vo intervalot §¨ ·¸ }e go pomestime vo
© ¹
sekoj nareden interval so dolìna S vlevo i vdesno.
Voo~i, funkcijata \ WJ [ ne e defini-
S
y
rana za [ NS N [ Grafikot se

vika tangensoida.
1
-
2p
-
p Svojstva na funkcijata \ WJ [
3 4 0
-
3p
2
-p
-
p
2
-
p
3
p p p 2p
2 3
p 3p
2
x 1. Funkcijata \ WJ [ e definirana za sekoj
4 3
S
NS N [
-1
realen broj [ z

2. Funkcijata e neograni~ena:
f WJ [ f
3. Funkcijata e periodi~na, so osnoven period S WJ [ NS WJ [ N [

4. Bidej}i WJ [ WJ [ funkcijata \ WJ [ e neparna, pa nejziniot grafik e simetri~en
vo odnos na koordinatniot po~etok.
5. Nulite na funkcijata se vo to~kite [ NS N [ WH [ ^ S S S `
§ S S·
6. Funkcijata \ WJ [ raste vo sekoj interval ¨ N NS ¸ N [
© ¹
S
7. Pravite [ NS N [ se vertikalni asimptoti na grafikot na funkcijata \ WJ [

§ S·
2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata \ WJ ¨ [ ¸
© ¹
Re{enie
§ S·
Grafikot na funkcijata \ WJ ¨ [ ¸ }e go nacrtame na sledniot na~in:
© ¹
§ S S ·
1. Go crtame grafikot na funkcijata \ WJ [ vo interval ¨ NS NS ¸ N [
© ¹
S
2. Pravite [ NS N [ (asimptotite) i grafikot na funkcijata \ WJ [ gi pomestuvame

S § S·
za po x-oskata vlevo, so {to go dobivame grafikot \ WJ ¨ [ ¸
© ¹

3. Ordinatite na to~kite od prethodniot grafik gi mnoìme so (gi namaluvame dva

§ S·
pati) so {to go dobivame grafikot na funkcijata \ WJ ¨ [ ¸
© ¹
§ S·
4. Grafikot na funkcijata \ WJ ¨ [ ¸ }e go dobieme taka {to prethodniot grafik
© ¹
}e go pomestime po y-oskata za vrednosta G nadolu.
90
y
y = tg x
(
y = tg x +
p
3
(
2
3
1
2p p
-
3 -p 0 2 p x
p p p p p p p 3p
- - - -
2 3 4 6 6 4 3 2
-1
-2
y=
1
( p
tg x + - 1
(
1
y = tg x +
2
p
3 ( ( 2 3
x = 11p
x = 3p
x = 5p
6
x = 7p
x = 3p
x= p
2
2
x= p
6
x= p
2
§ S· § S·
3 Nacrtaj go grafikot na funkcijata: a) \ WJ ¨ [ ¸ b) \ WJ ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
Zada~i
1 Vo ist koordinaten sistem nacrtaj gi graficite na funkciite \ WJ [ \ WJ [ L \ WJ [
2 Nacrtaj grafik na funkcijata: a) \ WJ [ b) \ WJ [
3 Nacrtaj grafik na funkcijata: a) \ WJ [ b) \ WJ [
§ S· §S ·
4 Nacrtaj grafik na funkcijata: a) \ WJ ¨ [ ¸ b) \ WJ ¨ [ ¸
© ¹ © ¹
1 VLQ e:

A B V G

2 FRV e:

A B V G

91
S
3 WJ e:

A B V G

4 Ako D e ostar agol, toga{ VLQ D e:

A VLQ D B FRV D V VLQ D G FRV D
§ S ·
5 Ako D e ostar agol, toga{ FRV ¨ D ¸ e:
© ¹
A VLQ D B FRV D V VLQ D G FRV D
S
6 VLQ FRV S e:

A B 0; V 1; G 2;
7 Vo trigonometriska kru`nica sinus od proizvolen agol e _________________ na to~kata vo

koja vtoriot krak na agolot ja se~e _____________________________________.
8 Tangentata na trigonometriskata kru`nica povle~ena niz prese~nata to~ka so pozitivnata

nasoka na x-oskata se vika ___________________________________.
9 Kosinusot od proizvolen agol vo trigonometriska kru`nica e pozitiven ako vtoriot krak od

agolot e vo _________________ ili _____________________ kvadrant.
10 Neravenstvoto VLQ D WJ D e to~no ako agolot D e vo _____________________ ili

___________________ kvadrant.
§ S ·
11 Neka FRV D ¨S D ¸ Presmetaj ja vrednosta na VLQ D WJ D FWJ D
© ¹
VLQ S VLQ
12 Presmetaj ja vrednosta na izrazot: a) b) VLQ FRV WJ
WJ S FWJ
VLQ D WJ D

13 Dokaì go identitetot WJ D
FRV D
§ S·
14 Dadena e funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ a) Nacrtaj go garfikot na funkcijata;
© ¹
b) Odredi gi nulite, to~kite na maksimumot, odnosno minimumot na funkcijata.
§ S·
15 Nacrtaj go grafikot na funkcijata \ FRV ¨ [ ¸
© ¹
92
TEMA 3 TO^KA VO RAMNINA
SODR@INA NA TEMATA
1 Pravoagolen koordinaten sis- 3 Plo{tina na triagolnik ............. 100

tem. Rastojanie me|u dve to~ki 94
2 Delewe na otse~ka vo daden 3 Zada~i za samoproverka............... 101

odnos .............................................. 96

- Geogebra (Rastojanie me|u dve to~ki; Delewe na otse~ka vo daden odnos;
Plo{tina na triagolnik)
93
PRAVOAGOLEN KOORDINATEN SISTEM.
1 RASTOJANIE ME\U DVE TO^KI
Potseti se!
y
Dekartoviot pravoagolen koordinaten sistem se 0\ 0 [ \

sostoi od dve zaemno normalni brojni oski x i y, pri
1
{to [ \ ^2` Pravite x i y se vikaat koordinatni
oski, a nivnata prese~na to~ka O se vika koordinaten O 1 0[ x
po~etok. Oskata x se vika apscisna oska, a oskata y se
vika ordinatna oska (crt. 1). crt. 1
Koja bilo to~ka M vo koordinatniot sistem opredelena e so podreden par realni broevi
[ \ koi se vikaat koordinati na to~kata M. Vaì i obratno, na sekoj podreden par
realni broevi odgovara samo edna to~ka od koordinatniot sistem.
To~kite na apcisnata oska se so koordinati [ a to~kite na ordinatnata oska se so
koordinati \
*
A 1 Pretstavi gi vo koordinaten sistem to~kite: %
$
$ % & '
( ) * +
Voo~i: to~kite ~ii koordinati se pozitivni se vo I (
)
kvadrant; to~kite ~ii koordinati se negativni se +
vo III kvadrant; to~kite ~ija apcisa e nagativna a
ordinata pozitivna se vo II kvadrant; to~kite ~ija &
apcisa e pozitivna a ordinatata e negativna se vo '
IV kvadrant (crt. 2). crt. 2
Vo koj kvadrant ili na koja oska se nao|aat dadenite to~ki?
y
B 2 To~kite A(5, 1) i B(2, 5) pretstavi gi vo 6

5
B(2, 5)
pravoagolen koordinaten sistem. Odredi go
rastojanieto me|u niv. 4
Re{enie 3
2
Niz to~kite A i B povlekuvame pravi paralelni so
1
C A(5, 1)
koordinatnite oski (crt. 3).
Koi se koordinatite na prese~nata to~ka C ? O 1 2 3 4 5 6 x
crt. 3
94
Od koj vid (spored aglite) e DABC ?
Odredi gi dolìnite na otse~kite AC i BC.
Voo~i deka $& %& spored Pitagorovata teorema $%
3 Vo ramninata se dadeni to~kite A(x1, y1) i B(x2, y2). Odredi go rastojanieto d me|u niv.
Re{enie y
B(x2, y2)
DABC e pravoagolen so kateti $& [ [ i y2
%& \ \
(crt. 4) i hipotenuza $% G Spored Pitagorovata teorema
y2 - y1
[ [ \ \ ili
d
imame G
C
G $% [ [ \ \ A(x1, y1)
O x1 x2 - x1 x2 x
crt. 4
4 Odredi go rastojanieto me|u to~kite: a) $ i % b) $ i %
5 Na x-oskata odredi to~ka koja e ednakvo oddale~ena od to~kite A(0, 5) i B(4, 2).
Re{enie
Potseti se deka, koja bilo to~ka {to e na x-oska e so koordinati [
Neka baranata to~ka e M(x, 0). Toga{ 0$ [ 0% [
Od uslovot 0$ 0% imame [ [ [ [ [ [ od
§ ·
kade {to [ t.e. 0 ¨ ¸
© ¹
6 Na y-oskata odredi to~ka koja e ednakvo oddale~ena od to~kite $ i %
7 Na y-oskata da se odredi to~ka {to od to~kata $ e oddale~ena za 5 edinici.

Re{enie
Kolku e apscisata na to~ka {to leì na y-oskata?
Neka baranata to~ka e 0 \ Od uslovot na zada~ata
0$ t.e. \ 16 + 36 + 12y + y2 = 25; y2 + 12y + 27 = 0.
Po re{avaweto na kvadratnata ravenka gi dobivame vrednostite \ i

\ {to zna~i deka postojat dve takvi to~ki: 0 i 0
95
8 Na x-oskata da se odredi to~ka {to od to~kata A(5, 12) e oddale~ena za 13 edinici.
Zada~i
1 To~kite A(3, 4), B(-2, 4) i C(2, 2) se temiwa na eden triagolnik. Odredi go perimetarot
na triagolnikot.
2
Dokaì deka triagolnikot ~ii temiwa se A(-1, 1), B(1, 3) i & e ramnostran.
3 Dokaì deka triagolnikot so temiwa A(2, 3), B(-2, 5) i C(-1, -3) e pravoagolen.
4 Odredi ja ravenkata na geometriskoto mesto na to~ki koi se ednakvo oddale~eni od

to~kite A(2, 2) i B(4, 4).
Geometrisko mesto na to~ki vo ramnina e mnoèstvo na to~ki koi {to zadovoluvaat
ist uslov.
5 Odredi gi koordinatite na to~kata {to e ednakvo oddale~ena od to~kite
a) A(0, 0), B(1, 0), C(0, 2); b) O(0, 0), A(3, 0), B(0, 4).
6 To~kata M(x, y) e ednakvo oddale~ena od to~kite A(3, 5) i B(-2, 4). Nejzinoto rastojanie
do y-oskata e dva pati pogolemo od rastojanieto do x-oskata.
Opredeli gi nejzinite koordinati.
7 Dadeni se dve sosedni temiwa na kvadratot A(3, -7) i B(-1, 4). Presmetaj ja negovata
plo{tina.
8 Edna podvi`na to~ka, {to imala po~etna polo`ba M0(3, 8), se premestuva paralelno so
y-oskata. Da se opredeli nejzinata polo`ba koga taa }e bide na ednakvo rastojanie od
to~kite M1(4, 7) i M2(-3, 2).
9 Edna podvi`na to~ka {to imala po~etna polo`ba Mo(2, 1) se premestuva paralelno so
x-oskata. Da se opredeli nejzinata polo`ba koga taa }e bide na rastojanie ednakvo na
13 edinici od to~kata N(4, 6).
10 Dokaì analiti~ki deka vo pravoagolniot triagolnik otse~kata d, koja go povrzuva
temeto na praviot agol so sredinata na hipotenuzata, e ednakva na polovina od
hipotenuzata.
2 DELEWE NA OTSE^KA VO DADEN ODNOS
Potseti se!
[to e razmer (t.e. odnos me|u dve otse~ki)? A C B

Na otse~kata AB (crt. 1) izbrana e to~ka C. crt. 1
[to zna~i to~kata C da ja deli otse~kata AB vo odnos 1:3?
96
A 1 Odredi gi koordinatite na to~kata C, koja otse~kata AB, A(1, 3) i B(5,7) ja deli
vo odnos 3 : 1. y
B(5, 7)
Re{enie 7
7 -y
Niz to~kata A povlekuvame prava paralelna so x-oskata, y C(x, y) E 5 -x
a niz C prava paralelna so y-oskata. Prese~nata to~ka ja
y -3
ozna~uvame so D (crt. 2).
Niz C povlekuvame prava paralelna so x-oskata, a niz B A(1, 3)
3 x -1 D
prava paralelna so y-oskata. Prese~nata to~ka ja ozna~u-
vame so E (crt. 2).
Bidej}i to~kata & [ \ e me|u to~kite A i B, sleduva deka O 1 2 3 x 5 x

broevite [ i [ se so isti znaci. crt. 2
Od sli~nosta na triagolnicite ADC i CEB (pravoagolni triagolnici so ednakvi ostri

agli) sleduva deka soodvetnite strani se proporcionalni, t.e.
$& &% [ [ a poradi $& &% sleduva deka [ [ t.e.
[ Od $& &% \ \ i $& &% sleduva deka \ \ t.e.
\ Zna~i, baranata to~ka e &
2 Odredi gi koordinatite na to~kata C, koja otse~kata AB, A(x1, y1) i B(x2, y2) ja deli vo
daden odnos m : n = l. y
Re{enie B(x2, y2)
y2
Bidej}i to~kata & [ \ leì me|u to~kite A i B (crt. 2),
y2 - y
broevite [ [ i [ [ se so isti znaci, pa od sli~nosta na C(x, y)
y x2 - x
triagolni-cite i uslovot na zada~ata imame:
y - y1
$& &% [ [ [ [ i $& &% O t.e. A(x1, y1)
y1
[ [ [ [ O [ [ O [ O [ [ O [ O [ t.e. x - x1
O x1 x x2 x
[ O [
[ Na sli~en na~in za ordinatata y dobivame crt. 3
O
\ O \ § [ O [ \ O \ ·
\ Spored toa, baranata to~ka e & ¨ ¸
O © O O ¹
3 Odredi gi koordinatite na to~kata C {to otse~kata AB ja deli vo daden odnos O

a) $ % O b) $ % O v) $ % O

97
Re{enie

[ O [ \ O \
b) [ [ \ \ Zna~i, C(1, 2).
O O

Ako to~kata C e sredi{na to~ka na otse~kata AB, toga{ $& &% t.e. l = 1.
Koi se koordinatite na to~kata C?
Zapomni!
Koordinatite na to~ka, koja dadena otse~ka A(x1, y1) i B(x2, y2) ja deli vo odnos m : n = l,
se odreduvaat po formulite:
[ O [ \ O \
[ \
O O
Koordinatite na sredi{nata to~ka na otse~kata AB se:
[ [ \ \
[ \

4 Odredi gi koordinatite na teì{teto na triagolnikot ~ii temiwa se to~kite:

a) A(x1, y1), B(x2, y2), C(x3, y3); b) A(2, 3), B(-10, -4), C(2, -8).
Re{enie
§ [ [ \ \ ·
a) A(x1, y1); $ ¨ ¸ (crt. 4). Ako T e teì{te na DABC, toga{: $7 7$ O
© ¹
pa l = 2. Ponatamu imame:
y
[ [ C(x3, y3)
[ [ [ [
[7
( x +2 x , y +2 y
(
2 3 2 3
yT A1
\ \ A(x1, y1) T(xT, yT)
\
\ \ \
\7
B(x2, y2)
O xT
§ [ [ [ \ \ \ · x
Zna~i, 7 ¨ ¸ crt. 4
© ¹
5 Otse~kata AB, A(-9, 5) i B(11, -3) so to~kite M, N i P e podelena na ~etiri ednakvi

delovi. Odredi gi koordinatite na to~kite M, N i P.
98
Re{enie
To~kata M ja deli otse~kata AB vo odnos A(-9, 5) M(xm, ym) N P B(11, -3)

O (crt. 4), pa crt. 5

[P \P Zna~i, M(-4, 3).

Koordinatite na to~kite N i P odredi gi sam.
Zada~i
1 Odredi gi koordinatite na to~kata C koja otse~kata A(-3, 1), B(2, 5) ja deli vo odnos

2 Odredi gi koordinatite na teì{teto na triagolnikot:
a) A(2, 3), B(3, 4), C(-8, 2); b) A(-5, 2), B(-1, -6), C(3, 4).
3 Otse~kata A(3, -6), B(10, 8) e podelena so to~kite C, D, E i F na pet ednakvi delovi. Koi
se koordinatite na tie to~ki?
4 Odredi gi koordinatite na ~etvrtoto teme na paralelogramot, ako tri negovi temiwa

se: a) A(1, 2), B(-5, -3), C(7, -6); b) A(-10, 7), B(5, -13), C(14, 7).
5 Dokaì deka pravata {to minuva niz sredinite na dve strani na triagolnikot e
paralelna so tretata strana.
Upatstvo: DABC postavi go vo koordinaten sistem taka {to stranata AB da leì na [ oskata, a temeto
A da se sovpa|a so koordinatniot po~etok.
6 Otse~kata AB, A(x1, y1), B(x2, y2) ima dolìna d. Prodolì ja otse~kata preku to~kata B
za a edinici. Koi se koordinatite na krajnata to~ka na dobienata otse~ka?
7 Otse~kata AB, A(1, -1) i B(4, 5) da se prodolì vo nasoka AB do to~kata C, taka {to
nejzinata dolìna da se zgolemi tri pati. Odredi gi koordinatite na to~kata C.
8 To~kite A(3, 5), B(12, 2) i C(8, 12) se temiwa na triagolnik. Odredi go:
a) perimetarot na triagolnikot;
b) koordinatite na sredi{nite to~ki na stranite;
v) koordinatite na teì{teto.
99
3 PLO[TINA NA TRIAGOLNIK
Potseti se!
A Odredi ja plo{tinata P na tri-
1
Plo{tinata P na triagolnikot ABC e agolnikot ABC, ako koordina-
tite na negovite temiwa se:
C
a) $ % [ & [ \
b a
hc b) $ % [ \ & [ \
A c B Re{enie
F KF D KD E KE a) y
3 & [ \

Plo{tinata P na trapezot ABCD e
D b C x
m $ % [
M N
h _ [ \ _
3 kvadratni edinici.
A a A
DE b) y & [ \
3 K P K

Plo{tinata P na pravoagolniot trapez % [ \
y3
ABCD e y2
b x
D C
$ & %
d c
3 3'$&& 3&%%& 3'$%% pa
A a B
DE [ \ \ \ [ \
3 G 3 [ [

2 Presmetaj ja plo{tinata P na triagolnikot ABC, ako:

a) $ % & b) $ % &
B 3 Izvedi formula za plo{tina na triagolnik ABC ako:

$ [ \ % [ \ & [ \ y & [ \

Re{enie
$ [ \ % [ \
Spored oznakite na crteòt imame: y3 y2
y1
x
3'$%& 3$&&$ 3&%%& 3$%%$
O $ & %
100
\ \ \ \ \ \
3'$%& [ [ [ [ [ [

§\ \ \ \ · § \ \ \ \ · §\ \ \ \ ·
3'$%& [ ¨ ¸ [ ¨ ¸ [ ¨ t.e.
© ¹ © ¹ © ¸¹

3'$%& [ \ \ [ \ \ [ \ \

2
Voo~i, prethodnata formula polesno }e ja zapomni{ ako ja koristi{
kru`nicata na indeksi dadena na crteòt. Imeno, spored nasokata
3
ozna~ena so strelka se rasporedeni indeksite vo formulata. 1
Ako 3'$%& toga{ ravenstvoto [ \ \ [ \ \ [ \ \ pretstavuva uslov
za kolinearnost na tri to~ki.
4 Presmetaj ja plo{tinata na triagolnikot ABC, ako $ % &
5 Proveri dali to~kite $ % & se kolinearni.
Zada~i
1 Presmetaj ja plo{tinata na triagolnikot ABC, ako $ % &
2 Dali to~kite $ % & se kolinearni?

3 Odredi ja plo{tinata na ~etiriagolnikot MNPQ, ako 0 1 3 4
4 Na x-oskata odredi to~ka D koja so to~kite ( i ) zafa}a triagolnik so
plo{tina 12 kvadratni edinici.
5 Odredi ja plo{tinata na triagolnikot, ~ii temiwa se:
a) A(1, 0), B(3, 1), C(0, 2); b) A(-4, -3), B(5, 1), C(-3, 5); v) A(a, 0), B(a + b, a), C(0, b).
6 Odredi ja plo{tinata na ~etiriagolnikot, ~ii temiwa se:
a) A(2, 3), B(-3, 4), C(-1, -4), D(3, -1); b) A(-1, -2), B(5, 4), C(0, 5), D(-2, 3).
7 To~kite A(-2, -1), B(0, 2) i C(4, y3) se temiwa na triagolnikot ABC, ~ija plo{tina e P = 7.
Odredi ja ordinatata y3 na to~kata C.
1 To~kata M pripa|a samo na x-oskata ako nejzinite koordinati se:

A. B. [ z V. [ G. [
2 Simetri~nata to~ka na to~kata 0 vo odnos na koordinatniot po~etok e to~kata:
A. B. V. G.

101
3 Rastojanieto od to~kata 0 \ do y-oskata e:
A. 0; B. y; V. \ G. \
4 Koja od dadenite to~ki e sredna to~ka na otse~kata AB, $ % "
A. 0 B. 1 V. 3 G. 4
5 Ako tri to~ki formiraat triagolnik so plo{tina nula, toga{ tie se:
A. kolinearni B. nekolinearni
6 Ako to~kata 0 [ \ pripa|a na simetralata na prviot i tretiot kvadrant, toga{

nejzinite koordinati x i y se _________________.
7 Rastojanieto od to~kata 0 do koordinatniot po~etok 2 e ______________.
8 Apscisata na to~kata M koja otse~kata AB: $ D E % D E ja deli vo odnos

ima vrednost _____________.
9 Dadeni se to~kite 3 i 6 Koordinatitet na to~kata 0 [ \ koja e

simetri~na na P vo odnos na S se: [ BBBBB \ BBBBB
10 To~kite $ [ \ % [ \ & [ \ se kolinearni ako nivnite koordinati go

zadovoluvaat ravenstvoto ______________________________.
§ · § ·
11 Odredi go rastojanieto AB ako $ ¨ ¸ i % ¨ ¸
© ¹ © ¹
12 Daden e triagolnikot ABC: $ % & Odredi gi koordinatite na

teì{teto T na triagolnikot.
13 Odredi gi koordinatite na temeto D na paralelogramot ABCD ako:

$ % &
14 Presmetaj ja plo{tinata na paralelogramot ABC, ako:

$ % & '
15 Proveri dali triagolnikot ABC e pravoagolen, ako $ % &
102
TEMA 4 PRAVA VO RAMNINA
SODR@INA NA TEMATA
1 Op{t vid na ravenka na prava ..... 104 5 Rastojanie od to~ka do prava .... 117
2 Ravenka na prava niz dve to~ki. 6 Agol me|u dve pravi ..................... 121
Segmenten vid na ravenka na
prava ............................................... 107
7 Zaemna polo`ba na dve pravi .... 124
3 Ekspliciten vid na ravenka na
prava. Ravenka na prava {to mi- Ravenka na simetrala na agol ... 127
8
nuva niz edna to~ka ...................... 111
4 Normalen vid na ravenka na 4 Zada~i za samoproverka .............. 129
prava .............................................. 115

- Geogebra (Ravenka na prava niz edna i niz dve to~ki; Presek na dve pravi:
agol me|u dve pravi, uslov za paralelnost, uslov za normalnost)
103
1 OP[T VID NA RAVENKA NA PRAVA
Potseti se! Analiti~kata geometrija se zani-

A mava so odreduvawe na polo`bata
So kolku to~ki e opredelena edna prava?
na to~ki vo ramninata so pomo{ na sistem
Kolku pravi minuvaat niz edna to~ka?
broevi, nare~eni koordinati na to~ka. So
Niz koi bilo dve razli~ni to~ki minuva
toa, izu~uvaweto na geometriskite figuri
edna i samo edna prava.
se vr{i so sredstva na algebrata vrz osnova
Nacrtaj go grafikot na linearnata funk-
na metodot na koordinati.
cija [ \
Osnovni zada~i na analiti~kata geometrija se:

1) ako se poznati geometriskite svojstva na dadena linija, da se najde ravenka na taa
linija;
2) ako se znae ravenkata na dadena linija, da se najdat geometriskite svojstva na taa
linija.
Znaej}i deka niz dve razli~ni to~ki minuva samo edna prava, si postavuvame zada~a da
najdeme ravenka na taa prava.
1 Dadeni se to~kite A(2, 1) i B(5, 4). Odredi ja zavisnosta me|u koordinatite na to~kite
A i B i koja bilo to~ka P(x, y) od pravata {to minuva niz to~kite A i B.
Re{enie y
P(x, y)
Niz to~kite A i B povlekuvame pravi paralelni y
B(5, 4) y-4
so x-oskata, a niz to~kite B i P pravi paralelni 4
x-5
so y-oskata (crt. 1).
3
Kakvi se me|u sebe triagolnicite ACB i BDP? 4-1=3
2
' $&% ' %'3 pa od sli~nosta sleduva A(2, 1)
1
[ \ od kade {to 5-2=3 x
[ \ t.e. [ \ O 1 2 3 4 5 x
crt. 1
Voo~uva{ deka zavisnosta me|u koordinatite na to~kite A, B i P e iskaàna so edna ravenka,
linearna po promenlivite x i y.
Teorema 1. Sekoja prava vo koordinatnata ramnina moè da se izrazi so ravenka,

linearna vo odnos na koordinatite x i y na koja bilo to~ka od pravata.
Dokaz
Neka 3 [ \ 4 [ \ se dadeni to~ki i neka M(x, y) e koja bilo to~ka od pravata p {to
minuva niz to~kite P i Q. Niz to~kite P i Q povlekuvame pravi paralelni so x-oskata.
104
Niz to~kite Q i M povlekuvame pravi paralelni so y
0 [ \
y-oskata. Neka prese~nite to~ki na povle~enite y
4 [ \ \ \
pravi se R i S; toga{: 5 [ \ i 6 [ \ y2 S
' 354 ' 460 Zo{to? [ [
Od sli~nosta na triagolnicite PRQ i QSM sleduva \ \
3 [ \ [ [
60 54 \ \ \ \ y1 R
t.e. od kade {to
64 53 [ [ [ [ x
O x1 x2 x
{to \ \ [ [ [ [ \ \ crt. 1
Po izvr{enoto sveduvawe se dobiva ravenkata \ \ [ [ [ \ [ \ [ \

Razlikite \ \ [ [ i [ \ [ \ se konstantni broevi, pa moème da gi ozna~ime so A,
B i C, soodvetno. Toga{ ravenkata e od vidot
$[ %\ &
i se vika op{t vid ravenka na prava. Taa go izrazuva uslovot pri koj to~kata M(x, y) leì na
pravata p. Zna~i, koordinatite na sekoja to~ka M(x, y) {to leì na pravata p ja zadovoluvaat
ravenkata, a koordinatite na to~kite {to ne leàt na pravata p, ne ja zadovoluvaat
dobienata ravenka.
Vaì i obratnoto:
Teorema 2. Sekoja ravenka od vidot $[ %\ & kade {to A, B i C se konstantni

koeficienti i takvi {to barem eden od koeficientite A i B e razli~en od nula,
pretstavuva ravenka na prava.
3 Nacrtaj ja pravata: a) [ \ b) [ v) \

Re{enie
a) x 0 1 Voo~i deka pravata minuva niz O(0, 0) (crt.3).
y 0 2
y y
\ [ y
2 2 A3
1
1 1 [
x
x A2 x O 1
O 1 2 O 1 2
A1 B1 B2 B3 \
crt. 3 crt. 4 crt. 5
b) Ravenkata [ e ekvivalentna so [ \ koja ja zadovoluvaat koordinatite
na to~kite A(2, y), kade {to y e koj bilo realen broj, t.e. $ $ $ itn. crt. 4.
105
v) Ravenkata \ e ekvivalentna so [ \ koja ja zadovoluvaat koordinatite
na to~kite % [ kade {to x e koj bilo realen broj, t.e. % % % itn.
(crt. 5).
B 3 Kakva polo`ba ima pravata Ax + By + C = 0 vo ramninata, ako:

a) & b) % v) $ g) $ L & d) % L &
Re{enie
a) Ako & $ z i % z toga{ ravenkata e od vidot $[ %\ Koordinatite na
koordinatniot po~etok O(0, 0) ja zadovoluvaat ravenkata $[ %\ Zna~i, pravata od
vidot $[ %\ minuva niz koordinatniot po~etok (crt. 6).
&
b) Ako % $ z & z toga{ ravenkata e od vidot $[ & t.e. [
Toa zna~i
$
&
deka site to~ki na pravata imaat ista apscisa [ t.e. pravata e paralelna so y-
$
&
oskata i e na rastojanie edinici od nea (crt.7).
$
y y y
&
[
$[ %\ $
x
O
x x
O O &
\
crt. 6 crt. 7 crt. 8 %
&
v) Ako $ % z & z toga{ ravenkata e od vidot %\ & ili \ Toa zna~i
%
&
deka site to~ki na pravata imaat ista ordinata \ , t.e., pravata e paralelna so
%
&
[ oskata i e na rastojanie edinici od nea (crt.8).
%
g) Ako $ & % z toga{ \ e ravenka na x-oskata.
d) Ako % & $ z toga{ [ e ravenka na y-oskata.
Re{avaj}i ja ovaa zada~a, ja dokaàvme Teoremata 2 (obratna na teoremata 1).
4 Odredi gi prese~nite to~ki na pravata [ \ so koordinatnite oski.
5 Odredi gi prese~nite to~ki na pravata $[ %\ & so koordinatnite oski.

Re{enie
Prese~nata to~ka so x-oskata ima ordinata y = 0. Zamenuvaj}i vo ravenkata dobivame
& § & ·
$[ & od kade {to [ Zna~i, presekot so x-oskata e 0 ¨ ¸
$ © $ ¹
106
Prese~nata to~ka so y-oskata ima apscisa [ Zamenuvaj}i vo ravenkata dobivame
& § &·
%\ & od kade {to \ Zna~i, presekot so y-oskata e 1 ¨ ¸
% © %¹
Zada~i
1 Koja to~ka leì na pravata: a) 0 [ \ b) 1 [ \
v) 3 [ \ g) 4 [ \
2 Kakva polo`ba imaat vo koordinatnata ramnina pravite ~ii ravenki se:
a) [ b) \ v) [ \ g) \ d) [ "
Nacrtaj gi nivnite grafici.
3 Vo slednite ravenki odredi go nepoznatiot koeficient, taka {to to~kata M da leì
na pravata opredelena so taa ravenka..
a) $[ \ 0 b) [ %\ 0 v) [ \ & 0
4 Odredi gi koordinatite na to~kite vo koi{to pravata dadena so ravenkata [ \
gi se~e koordinatnite oski.
5 Vo ravenkata na pravata P [ P \ P odredi go parametarot m, taka

{to pravata:
a) da minuva niz koordinatniot po~etok; b) da e paralelna so x-oskata;
v) da e parelelna so y-oskata; g) da minuva niz to~kata 0
RAVENKA NA PRAVA NIZ DVE TO^KI.

2 SEGMENTEN VID NA RAVENKA NA PRAVA
A 1 Dadeni se to~kite $ [ \ i % [ \ Napi{i ja ravenkata na pravata

odredena so tie to~ki.
Sogledaj go re{enieto: y
M(x, y)
Niz to~kite A i B minuva edinstvena prava. Neka y
to~kata 0 [ \ e koja bilo to~ka od pravata.
y - y1
' $0 0 ' $% % (Zo{to?)
B(x2, y2) x - x1
Od sli~nosta na triagolnicite (crt.1) sleduva deka y2 M1
y2 - y1
\ \ \ \ \ \ A(x1, y1)
ili \ \ [ [ y1
[ [ [ [ [ [ p x2 - x1 B1
{to pretstavuva ravenka na prava niz dve to~ki. O x1 x2 x x

crt. 1
107
2 Napi{i ja ravenkata na pravata odredena so to~kite A(1, 2) i B(5, 4).
Re{enie
y
' $0 0 ' $% % (crt. 2). Ottuka imame: M(x, y)
y
B(5, 4)
\ 4
[ [ \
\
[ 3 2 y-2
\ \ 4 B1
So primena na formulata \ \ [ [ 2
A(1, 2) x-1
M1
[ [
1

imame: \ [ t.e. [ \ O 1 2 3 4 5
x x
crt. 2
3 Daden e triagolnikot ABC, $ % & Napi{i ja ravenkata na:

a) stranata AB; b) teì{nata linija povle~ena od temeto A.
Ako to~kite A i B leàt na prava {to e paralelna so y-oskata, toga{ ravenkata e [ [
Vo toj slu~aj ne moème da ja koristime dadenata formula, bidej}i [ [ toga{ ja
koristime formulata zapi{ana vo sledniov vid:
\ \ [ [ \ \ [ [
B 4 Napi{i ravenka na prava {to minuva niz to~kite $ P i % Q

Re{enie
Niz to~kite A i B minuva edinstvena prava (crt. 3). Vo y
formulata za ravenka na prava niz dve to~ki gi zamenu-
vame koordinatite na dadenite to~ki i dobivame: % Q
Q n
\ [ P P\ Q[ PQ
P $ P
[ \ O m x
Q[ P\ PQ _ PQ PQ z t.e.
P Q
crt. 3
Zapomni!
[ \
Ravenkata P z Q z se vika segmenten vid ravenka na prava.
P Q
m e segment (del) na x-oskata; n e segment (del) na y-oskata.
5 Ravenkata na pravata [ \ zapi{i ja vo segmenten vid i nacrtaj ja pravata

koristej}i gi segmentite.
108
[ \
Re{enie. [ \ _ pa P Q Pravata e pretstavena na crt. 4.

6 Napi{i ravenka na prava, ako m i n soodvetno se: y

a) L b) L v) L 2

[ \ [ \ 1
Re{enie. v) t.e. [ \

O 1 2 3 x
crt. 4
Voo~i!
Segmentniot vid na ravenka na prava ovozmoùva brza konstrukcija na pravata.

Ravenka na prava {to minuva niz koordinatniot po~etok ili e paralelna so nekoja od
koordinatnite oski ne moè da se zapi{e vo segmenten vid, bidej}i vo toj slu~aj P
ili Q Od druga strana, sekoja prava {to ne minuva niz koordinatniot po~etok i gi
se~e koordinatnite oski moè da se pretstavi so ravenka vo segmenten vid i obratno,
[ \
sekoja ravenka od vidot opredeluva prava {to na koordinatnite oski x i y
P Q
otsekuva otse~ki so dolìni _ P _ i _ Q _ soodvetno.
7 Ravenkata na pravata $[ %\ & zapi{i ja vo segmenten vid.

$[ %\ [ \ & &
Re{enie. $[ %\ & pa P Q
& & & & $ %

$ %
8 Odredi ja plo{tinata na triagolnikot {to pravata [ \ go formira so
koordinatnite oski.
Re{enie
Dadenata ravenka ja doveduvame vo segmenten vid i imame: y
4
[ \ [ \
t.e. Zna~i, P Q (crt. 5). 3

2
Triagolnikot e pravoagolen so kateti m i n, pa
1
PQ
3 t.e. 3
x
O 1 2 3
crt. 5
9 Vo ravenkata na pravata O [ O \ odredi go l, taka {to dolìnata na

otse~kata na x-oskata da bide dva pati pogolema od dolìnata na otse~kata na y-
oskata.
109
Re{enie
O [ O \ [ \
O [ O \ _ P Q
O O
O O

Od uslovot P Q imame: O O O
O O
10 Vo ravenkata na pravata [ \ O odredi go l, taka {to proizvodot od dolìnite

na otse~kite na koordinatnite oski da bide 12.
Zada~i
1 Napi{i ravenka na prava {to minuva niz to~kite
a) $ i % b) $ i %
Dobienite ravenki na prava zapi{i gi vo op{t vo segmenten vid.
2 Dijagonalite na rombot G G se zemeni za koordinatni oski. Napi{i gi raven-

kite na stranite na rombot, ako za x-oska e zemena pogolemata dijagonala.
3 Dadena e otse~kata $% $ i % Napi{i ja ravenkata na pravata {to minuva

niz to~kata & i ja deli otse~kata AB vo odnos
4 Ravenkata na pravata napi{i ja vo segmenten vid, a potoa nacrtaj go nejziniot grafik:

a) [ \ b) [ \ v) [ \ g) [ \
5 Napi{i ja ravenkata na pravata {to minuva niz to~kata 0 i na koordinatnite

oski otsekuva otse~ki ~ii dolìni se odnesuvaat kako 3 : 4.
6 Edna prava minuva niz to~kata 0 a na koordinatnite oski otsekuva otse~ki ~ij
zbir na dolìnite e 10. Napi{i ja nejzinata ravenka.
7 Napi{i ja ravenkata na pravata {to minuva niz to~kata % a so koordinatnite

oski formira triagolnik so plo{tina P = 5.
8 Vo ravenkata na pravata [ O \ odredi go l taka {to dolìnata na otse~kata

od taa prava me|u koordinatnite oski da bide 13.
9 Vo ravenkata na pravata O [ O \ O odredi go l taka {to pravata da

bide paralelna so: a) [ oskata; b) \ oskata.
10 Vo ravenkata $[ %\ odredi gi A i B, taka {to zbirot od dolìnite na otse~kite

na koordinatnite oski da bide 14, a nivnata razlika da e 4.
110
EKSPLICITEN VID NA RAVENKA NA PRAVA.
3 RAVENKA NA PRAVA [TO MINUVA NIZ EDNA TO^KA
y
A 1 Sostavi ravenka na prava koja na pozitivniot y P(x, y)
del od y-oskata otsekuva otse~ok so dolìna
y-2
2, a so pozitivniot del na x-oskata zafa}a agol a = 45o. o
45
Re{enie M N
x
Od ' 013 (crt. 1) imame: 1
o
\ 45 x
WJ D \ [ WJ t.e. \ [
[ -2 O x
crt. 1
2 Sostavi ravenka na prava koja na y-oskata otsekuva otse~ok so dolìna n, a so pozi-
tivniot del na x-oskata zafa}a agol a. y
Re{enie M(x, y)
y
Na crt. 2 e pretstavena pravata p. Nejzinata polo`ba y-n
B(0, n) N
vo odnos na dekartoviot koordinaten sistem e x
opredelena so otse~kata 2% Q {to pravata ja a x
O x
otsekuva na y-oskata i agolot a {to taa go obrazuva so
pozitivniot del na x-oskata. crt. 2
Neka 0 [ \ e koja bilo to~ka od pravata p. Ja izrazuvame ja zavisnosta me|u koor-
dinatite x i y na to~kata M, agolot a i otse~kata n.
Niz to~kata B povlekuvame prava paralelna so x-oskata, a niz M prava paralelna so y-
\Q
oskata. Prese~nata to~ka }e ja obeleìme so N. Od triagolnikot MBN imame WJ D
[
t.e. \ WJ D [ Q Ako WJ D N toga{ ravenkata e od vidot \ N[ Q
koj se vika ekspliciten vid ravenka na prava; k se vika koeficient na pravecot na pra-
vata, n otse~ka (segment) {to pravata ja otsekuva na y-oskata.
3 Napi{i ja ravenkata na pravata koja na ordinatnata oska otsekuva otse~ka so dolìna

5, a so pozitivniot del na x-oskata formira agol D y
Re{enie. Q N WJ D WJ
WJ

WJ
pa 2 p
\ [ 1
60o
4 Nacrtaj ja pravata \ [ -1 O x
-1
Re{enie. Od dadenata ravenka sleduva deka N WJ D -2

D i Q crt. 3. crt. 3
111
5 Napi{i ja ravenkata na pravata koja pominuva niz koordinatniot po~etok i so
pozitivniot del na x-oskata zafa}a agol od 135o.

Re{enie. Q N WJ Zna~i, \ [ e baranata ravenka; toa e pravata koja e
simetrala na II i IV kvadrant.
6 Napi{i ja ravenkata na pravata {to e paralelna so x-oskata, a na ordinatnata oska

otsekuva otse~ka so dolìna 3.
Re{enie. Agolot me|u paralelni pravi e 00 ili 1800, pa WJ WJ t.e. N
\ [ Zna~i, baranata ravenka e \

7 Vo triagolnikot opredelen so pravata \ [ i koordinatnite oski e vpi{an

kvadrat taka {to dve negovi strani leàt na koordinatnite oski. Odredi gi
koordinatite na negovite temiwa. y p
D(0, a) C(a, a)
Neka stranata na kvadratot e a. Koordinatite na temiwa
na kvadratot se $ % D & D D i ' D (crt. 4).
x
To~kata C leì na pravata p, pa nejzinite koordinati ja
A(0, 0) B(a, 0)
zadovoluvaat ravenkata na pravata, t.e. D D od crt. 4

kade {to D Zna~i, to~kite $ % & i ' se temiwa na kvadratot.
B 8 Dadeni se koordinatite na dve to~ki $ [ \ y

i $ [ \ Odredi go koeficientot na prave- A2(x2, y2)
y2
cot na pravata {to minuva niz tie to~ki.
A1(x1, y1) y2 - y1
Prosledi go re{enieto y1 a
x2 - x1 M
'$ $0 D (kako agli so paralelni kraci). Od ' $0$
\ \ a
imame N WJ D x
[ [ O x1 x2
crt. 5
Voo~i!
\ \
Formulata N WJD ima smisla samo za x2 - x1 ¹ 0.
[ [
Ako [ [ t.e. [ [ toga{ pravata e normalna na x-oskata i nejzinata ravenka e
[ [
\ \
Ako N go zamenime vo ravenkata na prava {to minuva niz dve to~ki, toga{ raven-
[ [
kata e od vidot \ \ N [ [ koja se vika ravenka na prava niz edna to~ka, so
koeficient na pravec k.
112
9 Napi{i ja ravenkata na pravata koja minuva niz to~kata $ a so pozitivniot
del od x-oskata obrazuva agol D

Ravenkata e od vidot \ \ N [ [ N WJ WJ FWJ pa

ravenkata e \ [ ili [ \

Zapomni!
Ravenkata \ N[ Q e ekspliciten vid ravenka na prava, a ravenkata \ \ N [ [

e ravenka na prava {to minuva niz dadena to~ka $ [ \
10 Odredi go agolot {to pravata go obrazuva so pozivnata nasoka na x-oskata, kako i

otse~kata {to taa prava ja otsekuva na ordinatnata oska:
[
a) \ b) \ v) [

11 Napi{i gi ravenkite na stranite na ramnokrakiot trapez ~ii osnovi se a = 10, b = 6,

a aglite na pogolemata osnova se 60o. Za koordinatni oski da se zemat: golemata osnova
za apscisna oska, a oskata na simetrija na trapezot za ordinatna oska.
Prosledi go re{enieto y
Zada~ata ima dve re{enija (crt. 6). Spored us- D(-3, y) C(3, y)
lovot na zada~ata temiwata na edniot trapez
se $ % & \ i ' \ a na
drugiot $ % & \ ' \ 60o 120o
A(-5, 0) O B(5, 0) x
Pravata BC minuva niz to~kata % i so x-
oskata formira agol od 1200. Ravenkata na
pravata BC e: \ \ N [ [
D1(-3, -y) C1(3, -y)
N WJ
\ [ t.e.
crt. 6
%& [ \
To~kata & \ leì na pravata BC, pa od \ sleduva deka \ {to

pretstavuva ravenka na stranata CD.
Napi{i gi ravenkite na drugite strani na trapezot.
113
Zada~i
1 Odredi ja ravenkata na prava koja so pozitivnata nasoka na x-oskata zafa}a agol D
a na ordinatnata oska otsekuva otse~ka so dolìna 3.
2 Napi{i ja ravenkata na pravata koja minuva niz to~kata M i so pozitivniot del na x-

oskata formira agol a:
a) 0 D b) 0 D
v) 0 D g) 0 D
3 Vo triagolnikot opredelen so pravata \ [ i koordinatnite oski e vpi{an

pravoagolnik taka {to dve negovi strani leàt na koordinatnite oski. Odredi gi
koordinatite na negovite temiwa, ako se znae deka:
a) ednata strana e tripati pogolema od drugata;
b) ednata strana e za 1 pogolema od drugata.
4
Da se opredeli ravenkata na pravata {to minuva niz to~kata $ a na ordinatnata
oska otsekuva otse~kata so dolìna 5.
5
Da se napi{e ravenkata na pravata {to minuva niz to~kata $ a ima aglov
koeficient 3.
6 Vo ravenkata na pravata [ O \ odredi go l, taka {to pravata so x-oskata

da formira agol od 45o.
7 Vo ravenkata na pravata D E [ D E \ D E odredi gi a i b, taka

{to pravata da bide simetrala na: a) I kvadrant; b) II kvadrant.
8 Za koi vrednosti na a i b pravata D E [ D E \ D e paralelna so

apscisnata oska, a ordinatnata oska ja se~e vo to~kata "
114
4 NORMALEN VID NA RAVENKA NA PRAVA
Potseti se! A Vo dosega{nite razgleduvawa na

prava vidovme so koi elementi e
FRV D E FRV D FRV E VLQ D VLQ E odredena edna prava. Pravata moè da bide
opredelena i ako se dadeni:
VLQ D FRV D y
T (x, y)
dolìnata p na normalata povle~ena od koordinatniot
po~etok do pravata S ! i A
r y
agolot M {to normalata na pravata povle~ena od koordi- j-
d
natniot po~etok go zafa}a so pozitivniot del na x-oskata, p d

j x
pri {to R M R
O x B
crt. 1
Neka 7 [ \ e koja bilo to~ka od pravata, a G e agolot {to 27 U go formira so pozitivni-
ot del na x-oskata (crt. 1).
S
Od '2$7 imame FRV M G ili S U FRV M G U FRV M FRV G U VLQ M VLQ G
U
Od '2%7 imame [ U FRV G \ U VLQ G pa rastojanieto p od koordinatniot po~etok do
pravata e S [ FRV M \ VLQ M ili ravenkata
[ FRV M \ VLQ M S
Ova se vika normalen ili Hesseov vid ravenka na prava.
y
1 Nacrtaj go grafikot i napi{i ja ravenkata na
pravata, ako M R i S A
2
Re{enie
p
[ FRV R \ VLQ R 1
60o

[ \ [ \ (crt. 2). O 1 2 3 4 x

crt. 2
B 2 Ravenkata $[ %\ & dovedi ja vo normalen vid.
Ako ravenkata $[ %\ & ja pomnoìme so nekoj broj O O z }e se dobie ravenka

O $[ O %\ O & koja e ekvivalentna na dadenata.
115
Ravenkite O $[ O %\ O & i [ FRV M \ VLQ M S se ekvivalentni ako nivnite koe-
ficienti se ednakvi t.e.
O $ FRV M O % VLQ M O & S
So kvadrirawe i sobirawe na prvite dve ravenstva, dobivame:
O $ % FRV M VLQ M
Ottuka sleduva
$ % &
O r SD FRV M VLQ M S

$ % r $ % r $ % r $ %
$[ %\ &
Po zamenata na O vo ravenkata O $[ O %\ O& imame
r $ %
Od S ! sleduva deka znakot pred korenot treba da e sprotiven na znakot od slobodniot
~len.
3 Pravata: a) [ \ b) [ \ transformiraj ja vo normalen vid.

Re{enie
a) Vo ravenkata na pravata $ % & O ! t.e.

O SD [ \ [ \ ili ako ja prime-

$[ %\ & [ \ [ \
nime formulata dobivame t.e.
r $ %
4 Odredi go agolot {to normalata na pravata [ \ povle~ena od koordinantniot

po~etok go zafa}a so pozitivniot del na x-oskata, kako i dolìnata na taa normala.
Re{enie
[ \
]e ja svedeme ravenkata vo normalen vid: $ % & O t.e.

[ \ Sporeduvaj}i ja ovaa ravenka so ravenkata [ FRV M \ VLQ M S

imame: FRV M VLQ M S Od FRV M i VLQ M

R
sleduva M
Zapomni!
Normalen vid na ravenka na prava $[ %\ & e:
$[ %\ &

r $ %
kade kvadratniot koren i slobodniot ~len C se so sprotivni znaci.
116
5 Ravenkata na pravata \ N[ Q dovedi ja vo normalen vid.
Re{enie
Od koj vid e dadenata ravenka?
Ravenkata ja doveduvame vo op{t vid, t.e. N[ \ Q a normalniot vid e:
N[ \ Q

r N
kade {to pred kvadratniot koren se zema znak sprotiven na znakot na n.
Zada~i
1 Napi{i ravenka na prava, ako e:
a) M R S b) M R S v) M R S g) M R S
2 Slednite ravenki na prava zapi{i gi vo normalen vid:
a) [ \ b) [ \ v) [ \
D[ g) \
d) \
[ \
|) [ e) [ \ `) \ [ z)
P Q
3 Odredi go agolot {to normalata na pravata go formira so pozitivniot del na x-oskata:
a) [ \ b) [ \ v) [ \
5 RASTOJANIE OD TO^KA DO PRAVA
Potseti se! 1 Dadena e ravenkata na pravata m:

$[ %\ & i to~kata 0 [ \ {to ne
[to e rastojanie od to~ka do prava? leì na dadenata prava. Odredi go rasto-
[to e rastojanie me|u dve paralelni pravi? janieto od to~kata M do pravata m.
Prosledi go re{enieto y
I slu~aj. To~kata M i koordinatniot po~etok leàt na razli~ni m1
strani od pravata m (crt. 1). m
Neka e [ FRV M \ VLQ M S ravenkata na pravata m vo nor- d

malen vid. M (x1, y1)
{
p d
Niz to~kata M povlekuvame prava m1 koja e opredelena so j
{
agolot M i rastojanieto od koordinatniot po~etok S G Nor- O x

malniot vid na ravenkata na pravata m1 e: crt. 1
[ FRV M \ VLQ M S G
117
Bidej}i to~kata 0 [ \ leì na pravata m1, nejzinite koordinati ja zadovoluvaat
ravenkata na pravata, t.e.
[ FRV M \ VLQ M S G
Ottuka sleduva deka G [ FRV M \ VLQ M S e baranoto rastojanie.
Ako ravenkata na pravata e dadena vo op{t vid, toga{ prethodno treba da ja
transformirame vo normalen vid.
Vo ovoj slu~aj rastojanieto d od to~kata 0 [ \ do pravata $[ %\ & }e se presmeta
po formulata
$[ %\ &
G
r $ %
pred korenot se zema znak sprotiven na znakot od slobodniot ~len C.
2 Odredi go rastojanieto od to~kata 0 do pravata m: [ \

y
Re{enie. To~kata M i koordinatniot po~etok leàt na
m 3
razli~ni strani od pravata m (crt. 2). M
2 d
G
1
II slu~aj. To~kata M i koordinatniot po~etok leàt od ista O 1 2 3 4 x

strana na pravata m (crt. 3). crt. 2
Vo ovoj slu~aj normalniot vid na ravenkata na pravata m1 e: y
m
[ FRV M \ VLQ M S G WH [ FRV M \ VLQ M S G m1
G [ FRV M \ VLQ M S ili $[ %\ &

G
r $ % p
d
{
pred korenot se zema znak sprotiven na znakot na C. j M
O x
3 Odredi go rastojanieto od to~kata 0 do pravata p: crt. 3
[ \
y
Re{enie. To~kata M i koordinatniot po~etok leàt od ista

strana na pravata p (crt. 4). G 2
d
Odreduvaweto na polo`bata na dadenata to~ka i koordinat- M 1
niot po~etok vo odnos na dadenata prava ne e sekoga{
potrebno. Bidej}i rastojanieto e sekoga{ nenegativen -1 O 1 x
p
realen broj, toga{ pri odreduvaweto na rastojanieto }e ja
koristime apsolutnata vrednost. crt. 4
118
Zapomni!
Rastojanieto od dadena to~ka 0 [ \ do dadena prava $[ %\ & se odreduva

so formulata
$[ %\ &
G
$ %
4 Odredi go rastojanieto od koordinatniot po~etok do pravata [ \
5 Odredi gi visinite na '$%& ako se poznati koordinatite na negovite temiwa:

$ % i & y
C
9
Re{enie
8
Odredi ja ravenkata na pravata {to minuva niz to~kite
7
B i C (crt. 5). 6
ha
Ako to~no raboti{, treba da ja dobie{ ravenkata A 5
[ \ 4
Odredi go rastojanieto od to~kata A do pravata BC. 3
2

G 1

-2 -1 O 1 2 3 4 5 6 x
Zna~i, KD -1
-2
6 Odredi go rastojanieto me|u dvete paralelni pravi -3 B
[ \ [ \ crt. 5
Re{enie
Ovaa zada~a moème da ja re{ime na pove}e na~ini. ]e se zadrìme na dva od niv.
I na~in. Na edna od pravite zemame proizvolna to~ka 0 [ \ i go barame nejzinoto rastoja-
nie do drugata prava. Neka 0 \ leì na pravata [ \
Ottuka sleduva: \ \ \ Zna~i 0 a nejzinoto rastojanie
y
do pravata [ \ e: y
m1
p
{
q
G r = p1 + p2

r=
|p {
r 2 -p r p2
|
{
1
{
II na~in. (Upatstvo) Odredi gi rastojani- p1 {

p1
O x
p2
jata p1 i p2 od koordinatniot po~etok do
{
ednata i drugata prava. O x

crt. 7
crt. 6
Ako koordinatniot po~etok e od ista strana na pravite toga{ G S S (crt. 6); ako koordi-
natniot po~etok O e me|u pravite, toga{ G S S (crt. 7).
119
7 To~kata $ e teme na eden kvadrat, a edna negova strana se nao|a na pravata p:
[ \ Da se presmeta negovata plo{tina. y
Re{enie
Rastojanieto od to~kata $ do pravata p: O x
[ \ e ednakvo so stranata a na kvadratot,
t.e.

D p
a

A(2, -5)
Plo{tinata na kvadratot e 3 crt. 8
8 Dadeni se ravenkite na dve strani na eden pravoagolnik [ \ [ \

i edno negovo teme $ Presmetaj ja negovata plo{tina.
Zada~i
1 Presmetaj go rastojanieto d od dadenata to~ka do dadenata prava, ako:
a) $ S [ \ b) $ S [ \
2 Proveri dali pravite [ \ i [ \ dopiraat eden ist krug ~ij centar e
vo koordinatniot po~etok. Kolkav e radiusot na toj krug?
3 Presmetaj go rastojanieto od pravata S D [ D E \ E do koordinatniot po~etok.
4 Dijagonalite na rombot so dolìna 30 i 16 se zemeni za koordinatni oski. Presmetaj go

rastojanieto me|u stranite na rombot.
5 Na ordinatnata oska odredi ja to~kata {to e ednakvo oddale~ena od koordinatniot po~etok i

od pravata [ \
[ \
6 Na apscisnata oska odredi ja to~kata {to se nao|a na rastojanie G D od pravata
D E
7 Rastojanijata na to~kata M od pravite [ \ i [ \ se soodvetno ednakvi

na 3 i 5. Opredeli gi koordinatite na to~kata M.
8 Odredi go geometriskoto mesto na to~kite {to se ednakvo oddale~eni od dvete paralelni pravi
[ \ [ \
9 Napi{i ja ravenkata na pravata parelelna so pravite [ \ i [ \ koja rastojanieto

me|u niv go deli vo odnos
10 Na rastojanie 5 od to~kata & povle~i prava koja na koordinatnite oski otsekuva otse~ki
so ednakvi dolìni.
120
6 AGOL ME\U DVE PRAVI
Potseti se! A 1 Odredi go agolot me|u pravite

\ [ i \ [
Sekoj nadvore{en agol na triagolnikot e
ednakov na zbirot na dvata vnatre{ni neso- Prosledi go re{enieto
sedni so nego agli.
Pravite }e gi pretstavime grafi~ki
WJ D R FWJ D (crt. 1).
WJ D WJ E Voo~i, pravite formiraat ostar agol M
WJ D E
WJ D WJ E R
ili tap agol M
M Voobi~aeno
Dve pravi {to se se~at obrazuvaat ~etiri pod agol me|u dve pravi go zemame
agli. pomaliot (ostriot) agol.
Kakvi se tie agli me|u sebe?
y
Agolot D e nadvore{en agol na '$ $7 (crt. 1), p2
pa ottuka sleduva: 4
M D D t.e. M D D p1
3 j'
So primena na adicionite teoremi T
WJ D WJ D 2 j
WJ M WJ D D
WJ D WJ D
1
a1
Od ravenkite na pravite imame WJD WJ D A1 A2 a2

-2 -1 O 1 2 3
x
pa WJ M Zna~i M R
-1
crt. 1

2 Odredi go agolot me|u pravite \ N [ E i \ N [ E
WJ D WJ D
Ako vo ravenstvoto WJ M WJ D D zamenime WJ D N i WJ D N toga{
WJ D WJ D
N N
agolot me|u dve pravi e daden so: WJ M kade {to k1 e koeficient na pravecot
N N
na ednata prava, a k2 e koeficient na pravecot na drugata prava.
So primena na ovaa formula se odreduva ili WJ M ! ili WJ M Vo prviot slu~aj e

opredelen ostar, a vo vtoriot tap agol me|u dadenite pravi.
121
B Dve pravi se paralelni ako i samo ako imaat ednakvi koeficienti na pravec.
y
Ako pravite p1 i p2 se paralelni, toga{ tie zafa}aat
isti agli so pozitivniot del na x-oskata, t.e. D D p2 p1
(crt. 2), pa i WJ D WJ D Od WJ D N i WJ D N
sleduva:
N N
a1 a1
Obratno, ako N N toga{ WJ D WJ D t.e. D D
O x
{to zna~i deka pravite p1 i p2 se paralelni. crt. 2
3 Niz to~kata $ povle~i prava p2 {to e paralelna so pravata S [ \

Re{enie

Ravenkata na pravata p1 ja doveduvame vo ekspliciten vid, t.e. \ [ zna~i N

Koeficientot na pravecot na pravata $[ %\ & moè da se odredi i so primena na
$
formulata N
%

Od uslovite za paralelnost na pravite p1 i p2 sleduva N N

Od ravenkata na pravata niz edna to~ka imame \ \ N [ [ t.e \ [ ili

[ \
4 Dokaì deka pravite se zaemno normalni, ako i samo ako koeficientite na pravite
im se recipro~ni so sprotiven znak.
y
Dokaz p2
p1
Ako pravite p1 i p2 se zaemno normalni toga{ agolot me|u
niv M R (crt. 3).
N N
Od WJ M i tvrdeweto deka WJ R ne e definiran
a1 a2
N N
N N O x
sleduva deka izrazot ne e definiran ako
N N
crt. 3
N N Ottuka sleduva deka N ili N
N N
N N
Ako N ili N toga{ N N pa izrazot ne e definiran. Ottuka
N N N N
N N
sleduva deka WJ M ne e definiran, zna~i agolot M R t.e. S A S Ravenstvoto
N N
N N se vika uslov za normalnost na dve pravi.
122
5 Niz to~kata $ povle~i prava p2 {to e normalna na pravata S [ \
Re{enie
$
Koeficientot na pravecot na dadenata prava N
%

Od uslovot za normalnost sleduva N
N
So zamena vo ravenkata na prava niz edna to~ka \ \ N [ [ imame

S \ [ t.e [ \

6 Dadeni se dve pravi S [ \ S \ P[ Odredi go m taka {to
pravite da se zaemno: a) normalni; b) paralelni.
Re{enie
a) Ravenkite na pravite gi doveduvame vo ekspliciten vid:

S \ [ N S \ P P[ N

P
Od uslovot za normalnost N N sleduva t.e. P

7 Dadeni se ravenkite na pravite S [ \ S [ P\ Odredi go m taka
{to pravite da se se~at pod agol od 45o.
Re{enie

Od ravenkite na pravite: S \ [ N [ N S \
P P P
N N
Bidej}i pravite p1 i p2 moè da bidat ozna~eni i obratno toga{ od WJ M imame:
N N

Ako N N ili N N
P P

P P

P P
P P P P

P P

Zna~i, za P ili P dadenite pravi obrazuvaat agol od 45o.

8 Napi{i ravenka na prava koja minuva niz to~kata $ a e:

a) paralelna; b) normalna; na pravata \ [

123
Zada~i
1 Napi{i ja ravenkata na simetralata na otse~kata $% $ %

2 Daden e '$%& $ % & Odredi ja ravenkata na visinata povle~ena od temeto C.
[ \ [ \
3 Odredi go agolot pome|u pravite: a) \ [ \ [ b)

4 Odredi gi aglite na triagolnikot $%& $ % &
5 Niz to~kata 0 povle~i prava koja so pravata [ \ formira agol od 45o.
6 Za koj agol treba da se zavrti pravata [ \ okolu svojata prese~na to~ka so y-oskata za
da ja se~e pravata [ \ pod agol od 45o?
7 Za koj agol treba da se zavrti pravata [ \ okolu svojata to~ka 0 za da na x-

oskata otsekuva otse~ka so dolìna 4?
7 ZAEMNA POLO@BA NA DVE PRAVI
Potseti se!
a) ima edinstveno re{enie;
D [ E \ F
Sistemot ravenki ® moè da: b) nema nitu edno re{enie;
¯ D [ E \ F v) ima beskone~no mnogu re{enija.
Kakva zaemna polo`ba moè da imaat dve pravi vo ramnina?
Dve pravi se paralelni ako i samo ako nivnite koeficienti na pravci se ednakvi.
1 Dadeni pravite S i S a) [ \ i [ \
b) [ \ i [ \ v) [ \ i [ \
Nacrtaj gi nivnite grafici i odredi ja nivnata zaedni~ka polo`ba.
y
y y
4 p1
2 p2
3 p1 2
p2 1 p1 º p2
2 1
1 M (2, 1) -1 O 1 2 3 x O
-1 -1 1 2 3 x
-1 O 1 2 3 x -1
-1 -2
-2
crt. 1
124
Voo~i!
2 Neka se dadeni pravite p1 i p2, ~ii
ravenki se: S { $ [ % \ &
a) Pravite se se~at vo to~kata 0
S { $ [ % \ &
b) pravite se paralelni; Odredi gi uslovite koga pravite:
v) pravite se sovpa|aat (crt. 1). a) se se~at; b) se paralelni;
v) se sovpa|aat.
a) Prese~nata to~ka 0 [ \ leì na dvete pravi, pa zatoa nejzinite koordinati }e
gi zadovoluvaat istovremeno ravenkite na pravite. Koordinatite na M0 }e gi dobieme
$ [ % \ &
°
kako re{enie na sistemot ®
°̄ $ [ % \ &
$& $& %& %&

[ \ $ % $ % z
$% $ % $ % $ %
1. Sistemot ima edinstveno re{enie, t.e. pravite se se~at samo ako $% $ % z t.e.
$ %
z $ z % z
$ %
2. Ako $% $ % i barem eden od izrazite &% & % ili $& $& ne e ednakov na
nula, toga{ sistemot nema re{enie, t.e. pravite se paralelni i razli~ni.
$ % % &
Od $% $ % sleduva od & % & % z sleduva z Ottuka sleduva
$ % % &
$ % &
z $ z % z & z
$ % &
3. Ako $% $ % &% & % i $& $&

toga{ sistemot ima beskone~no re{e-
$ % &
nija, t.e. pravite se sovpa|aat. Ottuka sleduva deka
$ % &
Odredi go odnosot na koeficientite na pravite vo zada~ata 1
3 Odredi gi koordinatite na teì{teto na triagolnikot ~ii ravenki na stranite se:

D [ \ E [ \ F [ \
4 Napi{i ravenka na prava koja minuva niz presekot na pravite S [ \ i

T [ \ a e: a) paralelna; b) normalna so pravata U [ \
125
Re{enie
[ \ [
a) Go odreduvame presekot na pravite ® ® 0
¯ [ \ ¯ \

Bidej}i pravata treba da bide paralelna so pravata r, N NU

Baranata prava minuva niz to~kata 0 i ima koeficient na pravec N t.e.

\ \ N [ [ \ [ [ \

5 Odredi za koja vrednost na koeficientot k, pravata \ N[ minuva niz presekot na

pravite \ [ i [ \
Zada~i
1 Dadeni se dve to~ki: $ i % Odredi ja ravenkata na pravata {to e paralelna so AB, a
y-oskata ja se~e vo to~kata &
2 Za koja vrednost na parametarot m pravite P [ P\ i [ P \ P se

sovpa|aat?
3 Odredi go m taka da pravite P[ \ i [ P\ P a) se paralelni; b) se sovpa|aat.
4 Napi{i ravenka na prava {to minuva niz to~kata $ taka {to to~kite % i & da se
na ednakvo rastojanie od pravata.
5 Ravenkite na stranite na triagolnikot se: \ [ \ [ \ [ Odredi:

a) perimetarot; b) plo{tinata;
v) dolìnata na visinite; g) dolìnata na teì{nite linii na triagolnikot.
6 Sostavi ravenka na prava {to minuva niz prese~nata to~ka na pravite [ \ i

[ \ niz sredi{nata to~ka na otse~kata MN, 0 i 1
7 Napi{i ja ravenkata na pravata {to minuva niz presekot na pravite [ \ i [ \

a so pravata [ \ formira agol od 45o.
8 § ·
Odredi ja ortogonalnata proekcija na to~kata $ ¨ ¸ vrz pravata [ \
© ¹
9 Odredi ja to~kata A {to e simetri~na na to~kata % vo odnos na pravata [ \
126
8 RAVENKA NA SIMETRALA NA AGOL
Potseti se!
A 1 Dokaì deka sekoja to~ka od
simetralata na daden agol e
Koi svojstva gi ima simetralata s na otse~ka- podednakvo oddale~ena od kracite na toj
ta AB?
agol.
B
s Prosledi go dokazot
s
Neka M e to~ka od simetralata na agolot
AOB i neka 00 A 2$ 00 A 2% (crt. 1).
A B
O A B
M2
Koi svojstva gi ima simetralata s na agolot s
AOB? M
Kakvi se me|u sebe nakrsnite agli? 2
1
O M1 A
crt. 1
Gi razgleduvame pravoagolnite triagolnici OMM1 i OMM2. Od 20 20 (zaedni~ka

strana), ' ' (OM e simetrala) i '20 0 '20
0 R
Spored priznakot ASA
sleduva deka '200 # '200 pa 00 00 Bidej}i M e proizvolna to~ka od
simetralata, toga{ sekoja nejzina to~ka e ednakvo oddale~ena od kracite na agolot.
Simetrala na agol e gemotrisko mesto na to~ki vo ramnina.
2 Odredi go geometriskoto mesto na to~ki {to se ednakvo oddale~eni od kracite na

agolot {to go formiraat pravite [ \ [ \
Aglite obrazuvani od pravite {to se
2=0
y
se~at se vikaat nakrsni agli, pa baranoto
-
3x - y
geometrisko mesto na to~ki se simetra- =0

+5
lite s1 i s2 na nakrsnite agli (crt. 2). x - 3y
Neka to~kata 0 [ \ e koja bilo to~ka od 2
d2
edna simetrala, toga{ rastojanijata na
to~kata M do edniot krak (ednata prava) e
-5 O 1 x
[ \ [ \
G a do drugiot G s1 -2 d1
M ( x, y )

s2
[ \ [ \
se ednakvi, t.e. crt. 2

Ottuka sleduva:
[ \ [ \ pa V [ \ [ \ a V [ \ [ \
Baranite ravenki na simetralite se: V [ \ a V [ \
127
Od porano ti e poznato deka simetralite na naporednite agli se vzaemno normalni,
zna~i V A V {to moè da se zaklu~i deka N N go zadovoluvaat uslovot za
normalnosta N N
3 Napi{i gi ravenkite na simetralite na aglite obrazovani od pravite:

S $ [ % \ & i S $ [ % \ &
Re{enie
Neka 0 [ \ e to~ka od koja bilo simetrala na eden od aglite.
$ [ % \ & $ [ % \ &
Rastojanijata G i G do dadenite pravi (kracite na agolot)
$ % $ %
se ednakvi, t.e. ravenstvoto
$ [ % \ & $ [ % \ &

$ %
$ %
e ravenka na simetralite na nakrsnite agli.
4 Odredi gi ravenkite na simetralite na aglite {to se dobivaat so presekot na pravite:

? [ \ i ? [ \
Spored formulata za ravenkata na simetralite na agolot imame:
[ \ [ \
t.e. [ \ [ \ sleduva

[ \ [ \ ili [ \ [ \
Baranite ravenki na simetralite se [ \ i [ \
5 Napi{i ravenka na prava {to e paralelna na dve razli~ni paralelni pravi, i e na

ednakvo rastojanie od niv.
Od ? $ [ % \ & i ? $ [ % \ & za & z & imame:
$ [ % \ & $ [ % \ &
t.e.

$ %
$ %

128
$ [ % \ & $ [ % \ & ili $ [ % \ & $ [ % \ &
Od prvata ravenka imame & & {to e sprotivno na dadeniot uslov, a od vtorata ravenka
& &
imame $ [ % \ Ovaa e ravenka na pravata {to e paralelna so dadenite pravi

i e ednakvo oddale~ena od niv.
6 Odredi ravenka na prava koja e paralelna i ednakvo oddale~ena od pravite

? [ \ i ? [ \
Zada~i
1 Odredi gi ravenkite na simetralite na aglite {to se dobivaat pri presekot na pravite
? [ \ i ? [ \
2 Odredi ravenka na prava {to e paralelna i ednakvo oddale~ena od pravite

[ \ i [ \
3 Odredi gi koordinatite na centarot na vpi{anata kru`nica vo triagolnikot ~ii strani

se dadeni so ravenkite:
D [ \ E [ \ i F [ \
1 Pravata [ \ minuva niz to~kata:

A. $ B. % V. & G. '
2 Koeficientot na pravecot na pravata opredelena so to~kite $ i % e:

A. B. V. G.

3 Plo{tinata na triagolnikot {to pravata [ \ go zafa}a so koordinatnite

oski e:
A. 6; B. 12; V. G.
129
4 Pravite [ \ i [ \ se:
A. paralelni; B. zaemno normalni; V. sovpa|aat; G. razminuvaat.
5 Rastojanieto od to~kata $ do pravata [ \ e:

A. 0; B. 2; V. 3; G. 7.
6 Op{t vid na ravenkata na pravata \ N[ Q e ________________________.
[ \
7 Eksplicitniot vid na ravenkata na pravata e ______________________.
P Q

8 Pravite \ [ i N[ \ se paralelni ako N BBBBBB

D
9 Ravenkata na prava ~ij{to koeficient na pravec e i minuva niz to~kata 0 [ \

e _________________________.
10 Pravite \ N [ Q i \ N [ Q se zaemno normalni ako za nivnite koeficienti k1

k2 go zadovoluvaat uslovot ___________________________________________.
11 Ravenkata na pravata [ \ transformiraj ja ekspliciten i segmenten vid.
12 Napi{i ravenka na prava koja minuva niz to~kata 0 i e paralena so pravata
[ \
13 Odredi go rastojanieto od to~kata 0 do pravata [ \
14 Odredi ja prese~nata to~ka na pravite [ \ i [ \ i presmetaj go

agolot me|u niv.
15 Daden e triagolnikot ABC: $ % & Napi{i ja ravenkata na visina-

ta povle~ena od temeto C, i presmetaj ja nejzinata dolìna.
130
RE[ENIJA NA ZADAÎTE
TEMA 1 EKSPONENCIJALNA I LOGARITAMSKA FUNKCIJA

1 1 a)

b) 2 a) So sporeduvawe na dropkite i dobivame:
b)

§· §· §·
v) S
S
g)
d) ¨ ¸ !¨ ¸ 3 a) ¨ ¸

©¹ ©¹ © ¹

§·

§ ·
§ ·
b) ¨ ¸

v) ¨

¸

4 a) ¨
¸

©¹ © ¹ © ¹

§ ·
§ · §·
b) ¨ ¨ ¸ ¸ ¨ ¸
¨© ¹ ¸ © ¹
© ¹
y y
2 1 Raste~ki se b) i g). \
[
[
[ \
\
3 [ 0 1 2 3
x x
Crt. 1a)

\
[ 1 2 4 8 Crt. 1b)

[
Crt. 1 b)
3 1 a) [ b) [ v) [
2 a) [

[
[ [

[ LOL [ b) [

[
[ LOL [
3 a) [ [ [ [ [ LOL [ b) se dobiva [ [ od kade [
[
[ [ [ [ § · § ·
4 a) [ b) [ 5 a) Se dobiva [ [ ¨ ¸ ¨ ¸ [
© ¹ © ¹
4 1 a) So smenata \ [ se dobiva kvadratnata ravenka \ \ pa ottuka [
b) [ [ 3 a) [ , b) [ . 4 a) [ [ [ [
5 1 a) ORJ b) ORJ v) ORJ g) ORJ

2 a) ORJ [
[

[
[ [

b) [ v) [

g) [

3 a) [ b) [

v) [

g) [

4 a) 4; b) 5; v) g) 2. 5 a) Dobivame b) 24. 6 a) 3; b) 0. 7 a) b) 150; v) 3.

131
6 2 a) [ ! [ f b) [ ! [ f v) [

! [ f f g) [ [ !
[ f f
3 Raste~ki se b) i v). 4 a) ORJ ! ORJ b) ORJ

ORJ

v) ORJ ORJ S 5 a) D ! E b) D E v) D ! E g) D ! E 6 a) D b) D f v) D f
7 2 a) ORJ [ ORJ ORJ D ORJ E b) ORJ [ ORJ ORJ D ORJ E ORJ ORJ F
v) ORJ [ ORJ D
ORJ E

3 a) ORJ [ ORJ D ORJ D ORJ D b) ORJ [ ORJ D ORJ D ORJ ORJ E ORJ D ORJ ORJ E

4 a) ORJ [ ORJ ORJ D E b) ORJ [ ORJ ORJ D ORJ D E
§ ·
v) ORJ [ ORJ ORJ D ORJ D ORJ D 5 a) ORJ [ ORJ D ¨ ORJ D ORJ D ¸ ORJ D
© ¹
§ ·
b) ORJ [ ORJ ORJ D ORJ E ¨ ORJ D ORJ E ¸ ORJ D ORJ E ORJ ORJ D ORJ E
© ¹

6 a) ORJ S

ORJ V ORJ V D ORJ V E ORJ V F b) ORJ [

ORJ D ORJ E ORJ ORJ D E
[ P Q D E

D E

7 8 [ 9 [
10 [ D 11 a) log64 + log69 =
DE

Q P Q P D E
D E

= log636 = 2; b) ORJ ORJ ORJ v) ORJ ORJ ORJ g) ORJ

ORJ

8 ORJ
ORJ
1 a) ORJ ORJ ORJ

b) ORJ ORJ 2 a) b)
ORJ ORJ

ORJ
D ORJ ORJ
v) upatstvo: ORJ
DE ORJ ORJ DE
OJ D E
4 a) ORJ D E ORJ E ORJ D E ORJ D E ORJ D E b) ORJ E D ORJ E ORJ E D ORJ E D ORJ E D
D
D
OJ D
D

§·
9 1 a) Za [ ! [ ¨ ¸
© ¹
b) za [ ! [ t.e. [ 2 a)

b)
§
3 a) '
©
·
¨ f¸
¹
[ b) '
f [ 4 a) Za [ ! ORJ
[ t.e. [ b) za [ !
ORJ [ [ [

[
10 1 a) Za [ ! imame [ [

[ [ [ [ b) Za [ ! imame
[

[

[
2 a) 1; b) 3; 3 a)

b) 3; 4 a) Za [ !
[
[

b) za [ v ) v
imame ORJ [

t.e. [ od kade {to [ [
132

11 1 a) Za [ ! po smenata OJ [ \ dobivame \ \ t.e. \

\ pa [ [
b) Od [ ! OJ [ z i OJ [ z imame ' [ v ^
?

` a po smenata OJ [ \ dobivame
[ ORJ [ za [ !
\ \ t.e. \ \ pa [ [ 2 a) ORJ
\ \

i [ z so primena na OJ [ i smenata OJ [ \ dobivame \ \ \ \ \
OJ [ \

odnosno [ [ b) Za [ ! po logaritmiraweto so osnova 10 imame OJ [ OJ [

a so smenata OJ [ \ dobivame \

\ \ \ [ [

12 1 a) Za [ ! t.e. [ ! ORJ imame [ [

[ b) Spored definicijata za
[ t.e. Po smenata [
[ [
logaritamska ravenka imame [ \ dobivame

Za [ ! imame
[
\ \ \ \ [ ORJ 2 a) ORJ [
ORJ [

ORJ [

ORJ

t.e.

ORJ [ OR[ ORJ [ t.e. [ b) Za [ ! i ORJ [
\ dobivame \

\ \ \ Od

ORJ
[
dobivame [ a od ORJ
[
dobivame [ 3 Upatstvo: \ \ \ \
Za \ ORJ

[
[ Za \ ravenkata nema re{enie
1 1 B. 2 G. 3 A. 4 V. 5 B. 6 f 7 D ! D z 8
[
\

9 x-oskata. 10 11

12 So smenata [ \ dobivame

\

\ \ \ Od [ sleduva deka [ a za \ ravenkata [ nema re{enie.
13 ORJ ORJ [

ORJ [
[ 14
ORJ
ORJ

ORJ
ORJ

ORJ
ORJ
15 Za [ ORJ imame
[ [ pa so smenata
[
\ dobivame \

\ \ \ pa od [ [ odnosno
[ [ se re{enija na ravenkata.
TEMA 2 TRIGONOMETRISKI FUNKCII OD

PROIZVOLEN AGOL

1 1 a) VLQ D FRVD WJ D FWJ D b) VLQ D FRVD WJ D FWJ D

v) VLQ D FRVD WJ D FWJ D g) VLQ D FRVD WJ D FWJ D

133
2 a) b) v) g)

D D D D

3 WJ q
+ ili + | 4 Od
D
sleduva D

EiF

E pa VLQ D
D
E E

E F

FRV D WJ D FWJ D

2 1 a)

b) 2 a)

b) 3 a)

b)

4 a) D q
b) D q

v) D q g) D q
5 a) D q b) D q
v) D q
g) D q
d) D q

a) FRVD WJ D FWJ D
VLQ q
|) D q 6 a) b) v) g) 7

FRV q

b) FRV D WJ D FWJ D v) FRV D WJ D FWJ D 8 a) VLQD FRVD FWJD

D b) FRV D 10 a) VLQ D
v) VLQ D FRVD FWJ D

b) VLQ D FRVD FWJ D 9 a) VLQ

b) FRV D 11 a) VLQ D FRVD b) VLQ D FRV D 12 a) b) 15 Upatstvo. a) Zameni WJ D
FRV D

VLQ D

so b) Upatstvo. FWJ D FWJ E
FWJ D WJ D WJ E
3 b) v) g) ili

1 a)
S S S S S
2 a) R b) v) 3 S | FP 4 a) b) v) g) d)

5 a)
b) 60 ; v) 135 ; g) c d) c
0 0
2 a) I kvadrant; b) II kvadrant; v) IV kvadrant; g) III kvadrant; d) IV kvadrant.

4
3 a) II kvadrant; b) II kvadrant; v) I kvadrant; g) III kvadrant; d) IV kvadrant.
5 a) D ili D pa VLQ

VLQ

FRV

FRV

b) D VLQ FRV
v) D VLQ FRV g) D VLQ FRV d) isto kako b).
7 Pozitiven: a), v) i d), a negativen: b), g) i |). 8 a) VLQ ! FRV

pa VLQ

FRV

b) negativen; v) negativen; g) negativen; d) pozitiven. 9 a) II ili IV kvadrant, t.e.
D ) b) I ili III kvadrant, t.e. D )
10 Negativen: a) i v), pozitiven: b) i g).
134
5 1 a) 1,73; b) v) 0; g) 1,73; d) 2 Pozitiven: a), b) i g); negativen: v) i d).
3 a) VLQ
! WJ pa
VLQ

WJ

b) pozitiven; v) negativen. 4 Pozitiven: a),
b) i v); negativen: g). 5 a) II ili III kvadrant, t.e. D ) b) I ili II kvadrant, t.e.
D ) v) I ili II kvadrant, t.e. D )

6 1 a) FRV D WJ D

FWJ D

b) VLQ D

FWJ D

WJ D

2 a) VLQ D

FRV D FWJ D b) VLQ D FRV D WJ D 3 4 a) FWJ D b) VLQ D v) WJ D

D FRV

FRV

D FRV D VLQ D FRV

D VLQ D FRV

D
5 b) FWJ

D FRV
D FRV D

FRV D

FWJ

D FRV D
VLQ D VLQ D VLQ D D

VLQ
VLQ D FRV D VLQ D FRV D FRV D VLQ D

6 a) VLQ D FRV D WJ D VLQ D FRV D
FRV D FRV D
FRV D FRV D VLQ D FRV D FRV D FRV D VLQ D

FRV D WJ D
FRV D FRV D
S
7 1 a)

b)

v) 2 a)

b) v) 1.

3 a) 3; b) od D E

sleduva deka

FRV D WJ E VLQ D

§ ·
FRV E VLQ D FRV D ¨ ¸ pa WJ E FWJ D
©¹ VLQ D FRV E FWJ D

4

a) VLQ b) VLQ VLQ FRV
FRV

FWJ

WJ

VLQ

FRV

5 FRV D 6 1. 7 FWJ

8 1 a) VLQ ! VLQ b) FRV ! FRV v) VLQ

! VLQ bidej}i sin200 > 0, a sin3200 < 0;
g) WJ

WJ d) FWJ ! FWJ 2 a) i v) negativen; b), g) pozitiven.
3 a) sin225o < sin212o < sin126o < sin123o; b) tg154o < tg142o < tg45o <tg48o < tg52o.
VLQ VLQ

4 a) VLQ VLQ L WJ

WJ SD ! b) negativn.
WJ WJ

FWJ WJ

5 FWJ
WJ ! WJ WJ kako zbir na dva negativni broja, pa WJ WJ !

6 a) 1; b) -1; v) 0; g) 1; d) 0. y
g) 3
y = 3cos x
y 1 \ FRV [
\ VLQ [ y = -sin x
10 1 a) 1
x S 0 SS p S 2p x

S S p S -1
0 2p

-1 -3
135
y S·
2 b) 1 \ VLQ [ § 3 b) y \ FRV [
\ VLQ ¨ [ ¸
S © ¹
x \ FRV [
S 0 S S S p S S 2p 1 S
\ FRV [
x

-1 S S 0 S S p S

-1

§ S ·
\ FRV ¨ [ ¸
© ¹
[
y \ VLQ
11 1 b)
S
1
\ VLQ [
x

0 S S S S S S 3S 4S 5S 6S
-1
y [
2 v) \ FRV
1
\ FRV [
2S
0 S S S S S S 3S x

[
-1 \ FRV

12 1 b) Grafikot e nacrtan so Grafikot e nacrtan so karakteristi~ni to~ki.

translacija.
[ § [ S ·
y \ VLQ y \ VLQ ¨ ¸
§ [ S · © ¹
1 \ VLQ ¨ ¸
1 S S
© ¹
0 S x 0 x
S S S S S S S S S S

-1 \ VLQ [ -1
Nuli: y = 0: max: y = 1: min: y = -1:
[ S [ S S [ S S
NS , k Î Z; NS , k Î Z; NS , k Î Z;

S S S
k=0 [ ; k=0 [ ; k=0 [ ;

S S
k=1 [ S ; k=1 [ ; k=1 [ ;

S S S
k = -1 [ ; k = -1 [ ; k = -1 [ .

2 a) Grafikot e nacrtan so translacija. Grafikot e nacrtan so karakteristi~ni to~ki.
136
Nuli: y = 0: max: y = 1: min: y = -1:
S S S S
[ N , k Î Z; [ NS , k Î Z; [ N S , k Î Z;

S S S
k=0 [ ; k=0 [ ; k=0 [ ;

S S S
k=1 [ ; k=1 [ ; k=1 [ ;

S S S
k = -1 [ ; k = -1 [ ; k = -1 [ .

13 2 a)
3 b)
14 3 b) \ WJ [ WJ [ Go crtame grafikot \ WJ [ potoa \ WJ [ i na krajot \ WJ [
§S · § § S ·· § S ·
4 b) Funkcijata ja transformirame \ WJ ¨ [ ¸ WJ ¨ ¨ [ ¸ ¸ WJ ¨ [ ¸ a potoa go crtame nejziniot
© ¹ © © ¹¹ © ¹
S
grafik koj }e go dobieme so pomestuvawe na grafikot na funkcijata \ WJ [ po x-oska vdesno za

2 1 G. 2 A. 3 B. 4 V. 5 A. 6 B. 7 Ordinatata, trigono-
metriskata kru`nica. 8 Tangensna oska. 9 Prviot, ~etvrtiot. 10 Vtoriot, tretiot.
137

11 VLQ D WJ D FWJ D 12 a) 1: b) 1. 14 a) 1. Go crtame grafikot na \ VLQ [

S
2. E periodot e 7 S prethodniot grafik {to e vo intervalot > S @ go zbivame vo novata perioda

S
S
> S 3. Faznoto pomestuvawe M ! pa vtoriot grafik \ VLQ [ go pomestuvame vlevo za S so {to

S· S
go dobivame grafikot na funkcijata \ VLQ ¨ [ ¸ b) Nuli na funkcijata se [ NS N [ Ako nulite
§
© ¹
§ S·
ne moè da se pro~itaat od grafikot, toga{ gi dobivame od ravenkata VLQ ¨ [ ¸ a pritoa imame:
© ¹
S S S
[ NS t.e. [ NS a [ NS N [ Finkcijata ima maksimum 1, t.e. \PD[ vo to~kata

S S S § S·
[ NS NS N [ To~kite na maksimumot moè da gi dobieme i od ravenkata VLQ ¨ [ ¸ Re{e-
© ¹
S S S S S
nieto na ravenkata e [ NS t.e. [ N S a [ NS N [ Funkcijata ima minimum

S S S S
\PLQ vo to~kata [ NS N [ ili od ravenkata [ NS od kade {to [ NS N [

Grafikot e pretstaven na sledniot crte`.
( p ( y
y = sin 2 x +
3 1 y = sin 2x
p 7p 3p
- 2p
6 0 12 2
y=
-p p p p p p p sin
x
- -
2 3 12 3 2 x
-1
§ S · § S · § S ·
15 \ FRV ¨ [ ¸ 1. Go crtame grafikot na \ FRV [ 2. \ FRV ¨ [ ¸ 3. \ FRV ¨ [
© ¹ © ¹ © ¸¹
§ S ·
4. \ FRV ¨ [ ¸ (vidi crte`).
© ¹
y
y = 2 cos x - ( p
4
(
2 (
y = cos x -
p
4
(
3p 1 3p
- co
s x
2p
2 y= 0 2
-2p -p p p p p
-
2 4 2
-1
-2
(
y = 2 cos x -
p
4
-1
(
-3
138
TEMA 3 TO^KA VO RAMNINA
1 1 $%

; $&

;
%& ; / . 2 $% %& $& .

3 %& $& $% . 4 Baranoto geometrisko mesto na to~ki e simetrala na otse~kata AB. Neka M(x, y) e
koja bilo to~ka od baranoto geometrisko mesto. Spored svojstvoto na simetralata na otse~ka, imame: 0$ 0% ,
t.e.: 0$ [ \ , 0% [ \ , pa od uslovot [ \

[ \

sleduva (x - 2) 2 + (y - 2) 2 = (x - 4) 2 + (y - 4) 2 . Po sreduvaweto na ravenkata dobivame

x + y - 6 = 0, {to pretstavuva ravenka na simetralata na otse~kata AB, t.e. baranoto geometrisko mesto.
° 0$ 0% . Od uslovot
5 0 §¨© ·¸¹ ; 0 §¨© ·
¸ . 6 Od uslovot na zada~ata imame ® 0$ 0% , sleduva:
°̄ [ \
a) b)
¹
\ \ . So sreduvawe na ovaa ravenka dobivame 5x + y - 7 = 0. Od ravenkite

[ [
[ \ [ \
[ \ i 5x + y - 7 = 0 imame ® ili ® . So re{avawe na dvata sistemi se dobivaat
¯[ \ ¯ [ \
to~kite 0 §¨© ·¸¹ i 0

§
¨
·
¸ , {to zna~i zada~ata ima dve re{enija. 7 P = 137.
© ¹
8 00 00
; 1 + (y - 7)2 = 62 + (y - 2)2; 1 + y2 - 14y + 49 = 36 + y2 - 4y + 4,
y = 1. Zna~i M(3, 1), crt. 1. 9 M1(-8, 1), M2(16, 1).
10 Ako temeto na praviot agol go sme stime vo koordinatniot po~etok,
ostana tite dve temiwa imaat koordinati A(b, 0) i B(0, a), crt. 2.
C1 e sredi{na to~ka za otse~kata AB, pa

od formulata za rastojanie imame:

§E · §D · E D
G ¨ ¸ ¨ ¸
© ¹ © ¹
F
F , {to treba{e da se dokae.
crt. 1. crt. 2.
2 1 & §¨ ¸ .
·
2 a) T(-1, 3); b) T(-1, 0). 3 & §¨ ·¸ ; ' §¨ ·¸ ; ( §¨ ·¸ ; ) §¨ ·¸ .
© ¹ © ¹ © ¹ © ¹ © ¹
4 a) D(13, -1); b) D1(-1, 27).
5 Neka P(p1, p2) i Q(q1, q2) se sredini na stranite AC i BC soodvetno, crt. 3.
F F F F crt. 3
S ; T od kade sleduva deka p2 = q2 t.e. to~kite P i

Q se ednakvo oddale~eni od x - oskata, {to zna~i PQ II x, t.e. PQ II AB.
139
[ O [ \ O \
6 Od uslovot na zada~ata imame: $% %& G D O ; [ ; \ , od kade [ [ [ [ ,
O O O
D D
\ \ \ \ , t.e. [ [ [ [ ; \ \ \ \ . Vidi crte`. 7 C(13, 17).
O G G
§ · § ·
8 a) / ; b) 6 $% ¨ ¸ , 6 $& ¨ ¸ , SBC(10, 7);
© ¹ © ¹
·
v) 7 §¨ ¸;
© ¹

3 1 3

2 3 to~kite se kolinearni. 3 3'013 3'03:
4 Od _ [ _ dobivame [ [

5 3 ª¬ [ \ \ [ \ \ [ \ \ º¼ ; a) ; b) 34; v) D E . 6 a) 28,5; b) 24.

7 Ima dve re{enija: & &
3 1 B. 2 G. 3 A. 4 V. 5 A. 6 ednakvi. 7 5. 8
D

· '
9 [ \ 10 [ \ \ [ \ \ [ \ \ 11 5. 12 7 §¨ ¸ 13
© ¹
14 16. 15 Pravoagolen, bidej}i
TEMA 4 PRAVA VO RAMNINA
v)
1 1 a) ne; b) da; v) da; g) ne. 2 a) b)
a) paralelna so y - oskata;
b) paralelna so x - oskata;
v) minuva niz O(0, 0);
g) y = 0 e ravenka na x - oskata;
crt. 1
d) x = 0 e ravenka na y - oskata (crt. 1).
·
3 a) A = 10; b) %

; v) C = -1. 4 3[ §¨ ¸ ; P (0, 3). 5 a) P ; b) m = -2; v) P ; g) m = -15.
© ¹ y
[ \ [ \ [ \ [ \
2 1 a) x + 3y - 5 = 0,

; b) x + 5y + 17 = 0;

. 2

;

;

[ \
. 3 Gi odreduvame koordinatite na to~kata D, taka {to $' '% .
Ottuka, D(4, 3). Potoa }e ja napi{eme ravenkata na pravata {to minuva
niz to~kite C i D, i dobivame: 5x - 3y - 11 = 0 (crt. 2).
crt. 2
140
[ \ [ \ [ \
4 a) ; b) [ \ ; v) ; g) . 5 4x + 3y - 27 = 0.

6 x + 4y - 8 = 0 i x + y - 5 = 0.Zada~ata ima dve re{enija, t.e. postojat dve takvi pravi, i toa:
7
[ \
p1: 2x + 5y - 10 = 0 i p2: 8x + 5y + 20 = 0. 8 Ja doveduvame ravenkata vo segmenten vid

§ ·

O
od kade m = 5, Q Spored Pitagorovata teorema imame: ¨ a y
¸
O © O ¹
O
ottuka O r , crt. 3 9 a) O b) O 10 A = 5; B = 9. 13

. x

3 1 \

[ 2 a) x - y + 3 = 0; b) x + y - 2 = 0; 0 5
crt. 3
§ · § ·
g) [ \ v) [ \ 3 a) 2 $ ¨ ¸ % ¨ ¸ & b) O(0, 0);
© ¹ © ¹
· § ·
$ §¨ ·¸ % §¨
¸ & ¨ ¸ Upatstvo: a = 3b ili b = 3a. Temeto B leì na dadenata prava, crt. 10.
© ¹ © ¹
¹ ©
4 4x + 3y - 15 = 0. 5 3x - y - 2 = 0. 6 O
7 a) a i b }e gi odredime od uslovite: koeficientot na

pravecot k = 1 i pravata minuva niz (0, 0), t.e. dolìnata na otse~kata na y-oskata e n = 0.
y
Ravenkata na pravata vo ekspliciten vid e
Spored uslovot na zada~ata k = 1 i n = 0 t.e. % D E
D E D E & E
\ [ D E
D E D E p
°° D E
® x
k n ° D E od kade D E 0 $ D
¯° D E crt. 4

b) D E 8 a = 7, b = -2, y + 3 = 0.

[ \ [ \ [ [ \
4 1 a)

b)

v)

\

g)

[ \ \ D[
2 a) [ \ b) [ \ v) g) d) \ |) [
D
Q[ P\ PQ
e) [ ) [ \ z) 3 a) M b) M v) M
r Q P
5 1 a) d = 4; b) d = 0. 2 Da, r = 5. Upatstvo: Pravite dopiraat eden ist krug so centar vo koor-

dinatniot po~etok, ako se nao|aat na isto rastojanie od koordinatniot po~etok.
§ ·
3 G D E 4 G

5 Postojat dve takvi to~ki: M1 (0, -12) i 0 ¨ ¸ 6 Ravenkata na pra-
© ¹
vata ja transfomirame vo op{t vid: bx + ay - ab = 0. Spored formulata za rastojanie od to~ka do prava
E[ D\ DE E[ DE D
imame: G Od uslovot na zada~ata d = a i y = 0 t.e. D od kade [ Dr D E
r D E
r D E E
141
7 M (2, 3). 8 [ \ [ \
Neka M (x, y) e edna to~ka od baranoto geometrisko mesto, t.e. od kade

d{
se dobiva 3x - y + 2 = 0.
d{
0 [ \ Zna~i, baranoto geometrisko mesto e pravata 3x - y + 2 = 0.
9 2x + 4y - 3 = 0. 10 Postojat dve takvi pravi S [ \ L S [ \
1
6 I na~in: Simetralata s na otse~kata AB minuva niz nejzinata sredi{na to~ka S (s1, s2) i e

normalna na otse~kata, t.e. V V N V Baranata ravenka
N $%

e: y - 6 = 2 (x - 7) t.e. 2x - y - 8 = 0. II na~in: Upatstvo: Ravenkata na simetralata na otse~kata AB, moe da se
odredi i kako geometrisko mesto na to~ki, koi se ednakvo oddale~eni od to~kite A i B.
2 8x - 3y + 92 = 0. 3 a) M
b) M

4 900, 450, 450. 5 Zada~ata ima dve re{enija
5x + y - 20 = 0, x - 5y + 22 = 0. 6 450, 1350. 7 900.

7 1 N $%

Od uslovot za paralelnost sleduva N S

N $%

Baranata prava p minuva

niz to~kata C (0, -2), pa \ [ od kade ja dobivame ravenkata x + 7y + 14 = 0.

2 Da, m = - 4, m = 4. 3 Za m = -3 pravite se paralelni, a za m = 3 tie se sovpa|aat. 4
x - 6y + 11 = 0. Upatstvo: Neka baranata prava e p: y - 2 = k(x - 1). Koeficientot k }e go odredime od uslovot

d1 = d2. 5 a) / b) P = 10; v) g) 6 x - y - 7 = 0.

§ ·
7 x - 5y + 13 = 0, 5x + y - 17 = 0. 8 (2, -7). 9 ¨ ¸ . Upatstvo: Najdi ja ortogonalnata proekcija
© ¹
na to~kata A vrz pravata.
4 1 V. 2 B. 3 A. 4 A. 5 A. 6 N[ \ Q ili N[ \ Q
Q D
7 \ [ Q 8 9 \ \ [ [ 10 N N ili N ili N
P N N
[ \ [ \ [
11 \ [ 12 [ \ 13 14 ® ®
¯ [ \ ¯ \

N N \% \$
N N WJ M M DUF WJ 15 $% \ \ $ [ [$
NN [% [$
[& \&
\ [ \ [ t.e. [ \ KF

142
PREGLED NA POIMI
A T
N
- antilogaritam, 24 Trigonometriski (ska):
- neparna, 75
- apcisa, 34 - identitet, 43
- neograni~ena, 90
Agol: - kru`nica, 51
- orientiran, 46 - zavisnosti, 59
- pozitiven, 46 - kofunkcija, 65
- negativen, 46 O Tangensoida, 90
- me|u dve pravi, 121 Osnova na:
- stepen, 4
G - logaritam, 15
Ordinata, 94 U
Grafik na funkcija:
Uslov za:
- eksponencijalna, 10
- paralelnost, 122
- logaritamska, 19 P - normalnost, 122
- trigonometriska, 73
- geometrisko mesto, 126 - priroden
- (neperov), 27
- parna, 75
D - po~etna faza, 80
- dekaden, 27 - plo{tina na triagolnik, 100 F
- polo`ba na pravi, 124
Funkcija:
I - eksponencijalna, 9
- logaritamska, 18
Inverzna: R - trigonometriska, 36
- operacija, 16 - periodi~na, 81
Ravenka:
- eksponencijalna, 12 - ograni~ena, 81
K - logaritamska, 28 Fazno pomestuvawe, 80
- na simetrala na agol, 127
- koordinati, 94
Recipro~na, 43
- koordinaten po~etok, 94
Radijan, 48
Rastojanie:
L - me|u dve to~ki, 8
- od to~ka do prava, 119
- logaritam, 15
- logaritmand (numerus), 16
S
M Stepen:
Monotono: - so racionalen pokazatel, 6
- raste, 10 - aglov, 45
- opa|a, 10 Sinusoida, 76
Segment, 108
Simetri~ni, 11
143
SODR@INA
TEMA 1 EKSPONENCIJALNA I LOGARITAMSKA FUNKCIJA 3
TRIGONOMETRISKI FUNKCII OD
TEMA 2 35
PROIZVOLEN AGOL
TEMA 3 TO^KA VO RAMNINA 93
TEMA 4 PRAVA VO RAMNINA 103
RE[ENIJA NA ZADAÎTE 131
PREGLED NA POIMI 143
144
Izdava~:
MINISTERSTVO ZA OBRAZOVANIE I NAUKA NA REPUBLIKA MAKEDONIJA

ul. Mito Haxi Vasilev - Jasmin, bb - Skopje
Recenziona komisija:
D-r Boro Piperevski, pretsedatel
M-r Mitru{ Petru{ev, ~len
Biqana Stefanovska, ~len
So Re{enie na Ministerot za obrazovanie i nauka na Republika Makedonija

broj 22-4258/1
22-4558/1 od 28.07.2010 godina, se odobruva upotrebata na ovoj u~ebnik.
145
Avtori: D-r Naum Celakoski,
D-r Verca Bakeva,
Borivoje Miladinovi},
Jovo Stefanovski
MATEMATIKA
za treta godina sredno stru~no obrazovanie za site struki
Urednik na izdanieto
Jovo Stefanovski
Jazi~en lektor
Suzana Stojkovska
Kompjuterska obrabotka i dizajn

Boban Avramoski, Dragan [opkoski, Mil~o Avramoski
Korektura
Avtorite
Podgotovka za pe~at
Jovo Stefanovski
ɉɟɱɚɬɢ:
+*!
,
Ɍɢɪɚɠ:
5.600
CIP -

“. ” ,
51(075.3)
III : ! /
" ...[ .]. - :
# , 2010. - 146 . : . ; 27
: ", $
%, % &, '
*
ISBN 978-608-226-049-5
1. ", [ ]
COBISS.MK-ID 84290058
146

Matematika 3 MK PRINT PDF

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Matematika 3 MK PRINT PDF

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

PREDGOVOR

Voo~i gi oznakite na nastavnite edinici i sogledaj ja nivnata poraka.

Nastavnite edinici po~nuvaat so ne{to {to ti e poznato .

So ovie oznaki nastavnata edinica e podelena na delovi (porcii). Vo

So vakvite oznaki se ozna~eni aktivnostite, pra{awata i zada~ite

Ovaa oznaka se odnesuva na pra{awe na koe treba da dade{ odgovor.

Kaj ovaa oznaka e dadena informacija ili objasnuvawe na noviot poim.

Voo~i! Ovaa poraka te upatuva na {to treba da posveti{ pogolemo vnimanie.

Na krajot na sekoja nastavna edinica se dadeni zada~i. So redovno i

Kaj ovaa oznaka se dadeni zada~i za samoproverka na temata. Ovie

Koga }e naide{ na te{kotii pri izu~uvaweto na odredeni sodr`ini, ne se otka`uvaj, obidi

1 Stepen so pokazatel realen broj 4 7 Osnovni pravila za logarit-

8 Vrska me|u logaritmi so razli~-

3 Eksponencijalni ravenki ............ 12

Za realizacija na temata mo`e da se koristat aplikaciite:

Potseti se! Ovde }e povtorime nakratko za toa

Napi{i kratok zapis na proizvodot

1 Pretstavi gi vo vid na stepen proizvodite:

Po definicija, stepenot na brojot a so pokazatel 1 e samiot toj broj, t.e. D D

Ako a i b se koi bilo realni broevi i P Q  ^ toga{ operaciite so stepenie D P i D Q

5 Dali mo`e da se primeni praviloto za delewe na stepeni so isti osnovi vo izrazite:

Poka`i deka za Q P  [  va`i D  D

8 Izvr{i gi nazna~enite operacii:

9 Izvr{i gi nazna~enite operacii:

V Poznato e deka za sekoj realen broj a mo`eme da najdeme decimalni dropki UQ i VQ 

Od tabelata sogleduvame: kolku se poto~ni pribli`uvawata na  so broevite UQ i VQ 

Ako D E  Z  i [  \  Z  toga{ va`at slednive svojstva:

Funkcijata I  Z o Z zadadena so formulata I [ D [  D !  i D z  se vika

e konstantna, a konstantnite funkcii ne gi smetame za eksponencijalni.

1 Koi od funkciite se eksponencijalni:

Funkcijata I [ monotono raste vo domenot D, ako so zgolemuvawe na argumentot x

Funkcijata I [ monotono opa|a vo D, ako so zgolemuvawe na argumentot x se namaluva

4. Funkcijata \  [ monotono raste, bidej}i so zgolemuvawe na argumentot x i vrednosta na

tri~ni vo odnos na y-oskata, t.e. ako to~kata $ [  \ pripa|a na grafikot na

funkcijata \ D [  D !  toga{ to~kata %  [  \ pripa|a na grafikot na funkci-

B Nekoi svojstva na eksponencijalnata funkcija \ D [  D !  i D z 

1. Funkcijata e definirana za site realni broevi, t.e. ' I

b) Za   D   funkcijata D monotno opa|a, t.e. [  [  ' i [  [  D  ! D  

5. x-oskata e asimtota na eksponencijalnata funkcija.

Potseti se! 1 Odredi gi nulite na funkcijata

Eksponencijalnite ravenki }e gi re{avame vo mno`estvoto na realnite broevi.

3 Re{i gi eksponencijalnite ravenki:

B 5 Re{i gi eksponencijalnite ravenki:

Re{i gi eksponencijalnite ravenki:

B 2 Re{i gi eksponencijalnite ravenki koi so soodvetna smena se sveduvaat na

1 a) 4x + 7 × 2x = 44; b) 10 × 2x - 4x = 16. 2 a) 4x - 1 = 2x + 3 - 28; b) 5 × 24x - 3 × 4x + 1 = 32.

5 POIM ZA LOGARITAM I LOGARITMIRAWE

Odreduvaweto na stepenoviot pokazatel od ravenkata D [ E vo op{t slu~aj vo mno`estvoto

Operacijata so koja se odreduva vrednosta na logaritamot se vika logaritmirawe.

Definicija. Logaritam na pozitiven realen broj b, pri osnova a D z  D !  e realen

Od definicijata sleduva ORJ D E [ ako i samo ako D

2 Slednite ravenstva zapi{i gi vo logaritamska forma:

Od definicijata ORJ D E [  D[ E D !  i D z  E !  sleduva deka logaritam od 0 i koj

4 Proveri ja to~nosta na ravenstvata:

So primena na definicijata za logaritamot imame:

6 Odredi ja osnovata a, ako:

7 Odredi go x od ravenstvoto: a) ORJ  [  b) ORJ  

Ako D !  L D z  toga{ se to~ni ravenstvata:

9 Presmetaj ja vrednosta na izrazot

LOGARITAMSKA FUNKCIJA. SVOJSTVA NA

Potseti se! Vo prethodnata lekcija rekovme

Definicija. Funkcijata f: R+ ® R zadadena so formulata f (x) = logax, a > 0, a ¹ 1 se

Na primer, logaritamski funkcii se I [ ORJ  [ \ ORJ  [ \ ORJ 

Po definicija, stepenot na brojot a so pokazatel 1 e samiot toj broj, t.e. D D

Ako a i b se koi bilo realni broevi i P Q ^ toga{ operaciite so stepenie D P i D Q

Poka`i deka za Q P [ va`i D D

V Poznato e deka za sekoj realen broj a mo`eme da najdeme decimalni dropki UQ i VQ

Od tabelata sogleduvame: kolku se poto~ni pribli`uvawata na so broevite UQ i VQ

Ako D E Z i [ \ Z toga{ va`at slednive svojstva:

Funkcijata I Z o Z zadadena so formulata I [ D [ D ! i D z se vika

4. Funkcijata \ [ monotono raste, bidej}i so zgolemuvawe na argumentot x i vrednosta na

tri~ni vo odnos na y-oskata, t.e. ako to~kata $ [ \ pripa|a na grafikot na

funkcijata \ D [ D ! toga{ to~kata % [ \ pripa|a na grafikot na funkci-

B Nekoi svojstva na eksponencijalnata funkcija \ D [ D ! i D z

b) Za D funkcijata D monotno opa|a, t.e. [ [ ' i [ [ D ! D

Definicija. Logaritam na pozitiven realen broj b, pri osnova a D z D ! e realen

Od definicijata ORJ D E [ D[ E D ! i D z E ! sleduva deka logaritam od 0 i koj

7 Odredi go x od ravenstvoto: a) ORJ [ b) ORJ

Ako D ! L D z toga{ se to~ni ravenstvata:

Na primer, logaritamski funkcii se I [ ORJ [ \ ORJ [ \ ORJ

Odgovor. Samo funkcijata \ [ORJ ne e logaritamska.

2 Nacrtaj go grafikot na funkcijata \ ORJ [ Ispitaj gi svojstvata na funkcijata.

B Nekoi svojstva na funkcijata \ ORJ [

3 Vo ist koordinaten sistem nacrtaj gi graficite na funkciite \ ORJ [ i na \ ORJ [

Funkciite \ [ i \ ORJ [ se zaemno inverzni.

Svojstva na funkcijata \ ORJ [ se:

1 3. [ e nula na funkcijata, t.e. ako

Grafikot na funkciite \ ORJ D [ i \ ORJ [ se simetri~ni vo odnos na x-oskata,

pripa|a na grafikot na funkcijata \ ORJ [

zna~i ORJ

3 Koi od funkciite se raste~ki: a) y = log0,1x; b) y = log4x; v) \ ORJ [$

Dokaz. Ako M > 0, toga{ 0 D ORJ D 0 So stepenuvawe na ravenstvoto so n dobivame

ORJ ORJ ORJ ORJ

2 Re{i ja ravenkata: a) ORJ [ ORJ

a) ORJ [ ORJ [ b) ORJ [ ORJ [ ORJ

[ [ t.e. [ [ od kade {to [ ' [ '

OJ [ OJ \ 1 Re{i ja ravenkata:

b) Od [ ! i OJ [ z t.e. [ z sleduva ' f ? ^` a po smenata OJ [ W ja dobivame

Ravenkata mo`e da ja re{ime i ako pomineme vo logaritam so osnova c, F ! i F z

b) [ [ ! za sekoj realen broj, zna~i ' Z

\ \ Ravenkata [ nema re{enie, a od [ sleduva deka [ zna~i

Primer 1. Re{i ja logaritamska ravenka [ [ so transformirawe vo eksponen- OJ

Primer 2. Re{i ja eksponencijalnata ravenka [ [ so transformirawe vo

3 ORJ [ ORJ [ Upatstvo ORJ [

I [ J [ e to~na samo ako za osnovata a e ispolnet

8 Antilogaritam na izrazot ORJ D [ ORJ D \ D ! D z [ ! \ ! e _________________.

9 Graficite na funkciite \ ORJ [ i \ ORJ [ se simetri~ni edna na druga vo odnos

10 Vrednost na ORJ e _________________.

Re{i ja eksponencijalnata ravenka

13 Re{i ja ravenkata OJ ORJ ORJ [

14 Presmetaj ja vrednosta na izrazot ORJ ORJ ORJ

15 Re{i ja ravenkata ORJ [ [ ORJ