Zastita Na Rabotnata I Zivotnata Sredina - III - MK - PRINT - Compressed

Prof.
d-r Biljana Bauer Petrovska

Prof. d-r Biljana Gerasimovska
ZA[TITA NA RABOTNATA I @IVOTNATA SREDINA
III godina
hemisko - tehnolo{ka struka
Proizvodno - procesen tehni~ar i hemisko-tehnolo{ki tehni~ar
Skopje, 2011

Recenzenti
Prof d-r Lenka Cvetanovska - Prirodno matemati~ki fakultet, Skopje
D-r ing Blaga Cekova, profesor vo SUGS „Marija Kiri“ Sklodovska”, Skopje
Dipl ing Qubica Jankoska, profesor vo SUGS „Marija Kiri“ Sklodovska”, Skopje
Lektor
Zorica Velkova
Kompjuterska obrabotka, dizajn i korica

Zoran Jankov
Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија
Печати: Графички центар дооел, Скопје
Тираж: 200
Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија

бр. 22-5312/1 од 30.11.2010 година се одобрува употребата на овој учебник.
CIP - Каталогизација во публикација

Национална и универзитетска библиотека “Св.Климент Охридски” , Скопје
502/504:316.334 (075.3)
БАУЕР Петровска, Билјана

Заштита на работната и животната средина : lll година хемиско-технолошка
струка : производно-процесен техничар и хемиско технолошки техничар/
Билјана Бауер Петровска, Билјана Герасимовска. - Скопје: Министерство за
образование и наука на Република Македонија, 2010, - 161, [2] стр. : илустр. ; 30 см
Библиографија: стр.[162-163]
ISBN 978-608-226-170-6
1. Герасимовска, Билјана [автор]
COBISS.MK-ID 85415690
,,Vremeto za koe ~ovekot postoi na Zemjata e relativno kratko vo odnos na
potekloto na univerzumot. Toa najdobro moè da se ilustrira so skratuvawe na 4,6
milijardi godini od potekloto na Zemjata vo samo edna godina, pri {to denes e
polno} na 31 dekemvri.
Vo ovoj period, prvite karpi bile sozdadeni na 25 fevruari. Prvite

mnogukleto~ni organizmi na 29 oktomvri, dodeka prvite rastenija zapo~nuvaat so
rast vo po~etokot na noemvri. Do 30 noemvri e dostignat dene{niot sostav na
atmosferata. Prvite cica~i se javuvaat vo sredinata na dekemvri, a prvite primati
na 29 dekemvri. Homo habilis (Homo habilis), .. prviot jasno izdvoen ~ovek se
pojavuva vo 18 ~asot na 31 dekemvri. Prvite crteì vo pe{terata na Kromawonecot
se pojavuvaat na 1,5 minuta pred polno}, dodeka industriskata revolucija e stara
samo dve sekundi. Samo za dve sekundi od cela edna godina, ~ovekot uspeva
maksimalno da gi dovede vo pra{awe prirodnite resursi {to se akumulirani vo
tekot na stotici milioni godini.'' V.D. Valis (W. D. Wallis)

VOVED
Potrebata da se izu~uvaat odnosite me|u ìvite organizmi i prirodata, za

prvpat se pojavila pred okolu sto godini, vo periodot na zasilenata
industrijalizacija na proizvodstvoto. Vo toa vreme, ~ovekot za prv pat se soo~il so
krupni izmeni vo prirodata {to gi predizvikal so svojata dejnost (iscrpuvawe na
prirodnite rezervi na rudi, nafta, upotrebliva voda i po~va, natrupuvawe na otpad
od razli~no poteklo, zagaduvawe na vodata, po~vata i vozduhot).
Zaradi toa, ekologijata spa|a vo relativno mladite biolo{ki nauki {to se

u{te sèrazviva, baraj}i gi pati{tata za podobruvawe na naru{enite odnosi me|u
~ovekot i prirodata. Poradi mnogute dopirni to~ki {to gi ima so pove}e nau~ni
oblasti i kompleksnosta vo izu~uvaweto na problemite, dobiva interdisciplinaren
karakter. Od tie pri~ini, vo oblastite na ekolo{kite istraùvawa, osven
biolozite se vklu~uvaat i istraùva~i od najrazli~ni nau~ni oblasti: agronomi,
{umari, medicinari, farmacevti, hemi~ari, tehnolozi i dr., imaj}i predvid deka za
re{avaweto na ekolo{kite problemi potrebna e tesna me|usebna sorabotka na
stru~wacite od razli~ni struki.
PREDMET I ZADAÂ NA EKOLOGIJATA
Imeto na ovaa nauka - ekologija prvpat, go upotrebil germanskiot nau~nik

Ernst Hekel (Ernst Haeckel) vo 1869 godina. Terminot e sostaven od dva gr~ki zbora
“oikos” dom i “logos” nauka, znaewe, {to zna~i nauka za domot. Hekel ja definiral
ekologijata kako nauka za odnosite na ìvotnite kon okolnata organska i neorganska
sredina, kako i kon drugite ìvotni. Hekel, kako zoolog, ekologijata ja povrzuval
samo so ìvotinskiot svet. Vo 1927 ârls Elton (Charles Elton) zapi{al deka
ekologijata e nauka za ìvotnite i za rastenijata vo odnos na nivnite ìveali{ta.
Mnogu neodamna, Krebs (Krebs) vo 1985 ja definiral ekologijata kako nau~na studija
za interakciite koi ja opredeluvaat distribucijata na izobilstvoto organizmi.
Ekologijata e nauka za organizmite vo odnos na site aspekti od nivnata

okolina
Ekologija e kako golema sloùvalka. Sekoj organizam ima potrebi za ìvot

koi interferiraat so onie na mnogu drugi individui vo okolinata. Nekoi od ovie
individui pripa|aat na ist vid, no mnogu razli~ni organizmi imaat mnogu razli~en
na~ini na ìvot. Na pr., kaj ìvotnite: sposobnosta na ìvotnoto da go izbegne
predatorot, da go fati svojot plen, da najde partner od ist vid, da sozdade potomci,
U U U U U U U U U U
da se sprotivstavi na bolestite itn. }e zavisat od odnosite koi gi ima so животната

U U U U U U U U U U U U U U
средина okolu nego. Negoviot ìvot }e zavisi i od vremeto i od kvalitetot na

skrivali{teto. Vo tekot na ìvotot, treba da najde partner za da go prodolì
potomstvoto. Ovoj ednostaven primer moè da bide pokompliciran so dodavawe na
novi par~iwa vo sloùvalkata (Slika 1).
5

Slika 1 Prikaz na испреплетени карактеристики на животната средина кои влијаат vrz организмот
Predmet na zada~ata
Istaknuvawe na zna~eweto na osnovnite elementi na ìvotnata sredina.

Zada~a
Imenuvaj gi delovite na sloùvalkata na Slika 2, vо случај организмот da e ~ovek, za
da se prikaàt испреплетени карактеристиките на животната средина кои влијаат vrz nego.
Slika 2 Prikaz na испреплетени карактеристики на животната средина кои влијаат vrz ~ovekot.
6
PODELBA NA EKOLOGIJATA
Ekologijata tretira isklu~ivo obemni problemi {to mora da se re{avaat na

razli~ni na~ini. Toa ja uslovilo podelbata na ekologijata na pove}e granki, me|u
koi ne moè da se povle~at ostri granici.
OKEANOGRAFIJA LIMNOLOGIJA TERESTRI^NA EKOLOGIJA

(okeani) (ezera) (po~va)
spored ìvotnata sredina

AUTOEKOLOGIJA
(vidovite)
spored naso~enosta
EKOLOGIJA
na istraùvaweto
SINEKOLOGIJA
spored sistematskata (ìvotnite zaednici)
pripadnost
ZOOEKOLOGIJA FITOEKOLOGIJA EKOLOGIJA NA

(na ìvotinskite vidovi (na rastitelnite vidovi ÔVEKOT
i zaednici) i zaednici)
praìvotni algi domuvawe
mekoteli gabi rabotna sredina
ptici paprati medicinska ekologija
cica~i cvetnici industriska ekologija
Ekologija na trudot, go prou~uva me|usebniot odnos na organizmot na ~ovekot

proizvoditel i rabotnata sredina. Soodnosot pome|u ~ovekot i negovata ìvotna i
rabotna sredina moè da bide povolen i toga{ ima pozitivno vlijanie na odrùvawe
i unapreduvawe na ~ovekovata psihofizi~ka ramnoteà. Koga ovoj odnos e
nepovolen, toj moè da ima negativno vlijanie vrz ~ovekoviot psihofizi~ki
integritet.
7

Pra{awa
1. Zo{to ekologijata se pojavila podocna od drugite nauki?
2. Zo{to e napravena podelbata na ekologijata?
3. Koja e razlikata odnosno sli~nosta pome|u ìvotnata i rabotnata sredina?
8
ɈɉɒɌɂɉɈɁɇȺȼȺȵȺɁȺɀɂȼɈɌɇȺɌȺɋɊȿȾɂɇȺɌɟɦɚɛɪ
TEMA 1. OP[TI POZNAVAWA ZA @IVOTNATA SREDINA
1.1. NIVOA NA EKOLO[KA INTEGRACIJA
@ivata materija, vo ramkite na sistemot Zemja, se javuva organizirana vo specifi~ni

gradbeni i funkcionalni edinki – kletki (so isklu~ok na virusite koi se acelularni). Klet-
kite se izgradeni od golem broj razli~ni molekuli, me|u koi zadolìtelno se molekulite na
proteinite i nukleinskite kiselini.
Vo bioti~kiot sistem, osnovna edinka na ekolo{kite odnosi i ekolo{kata integracija e
edinkata ili individuata. Toa e ìv sistem sostaven od edna ili od pove}e kletki. Edinkata
vleguva vo sostav na posloènite sistemi, t.e. vo odnosi na ekolo{kata integracija so ìvot-
nata sredina (ìvata i neìvata sredina).
Grupata edinki od ist vid, {to vo isto vreme naseluvaat opredelen prostor, e populacija.
Toa e specifi~en grupen sistem {to e opredelen so me|usebnite vrski i odnosi na negovite
individui. Tie vrski se od razli~en karakter, a najva`ni se reproduktivnite, bez koi vidot
ne bi se odràl.
Populaciite isto taka ne funkcioniraat vo izolacija, no podobro egzistiraat vo soìvot
so golem broj populacii na drugi rastitelni vidovi kako i so populacii na ìvotni, gabi,
protisti i prokarioti. Site populacii zaedno so~inuvaat zaednica - biocenoza.
Biocenozata, ako se zeme zaedno so fizi~ki neìvata sredina - biotop, a toa pretstavuva
ekosistem. Strukturata, metabolizmot i diverzitetot na ~ovekot, ne moè celosno da se raz-
bere bez da se zeme predvid ekosistemot.
Populaciite od razli~nite vidovi me|u sebe se povrzuvaat so razli~ni odnosi i zaemni
vlijanija; nivnoto zaedni~ko ìveewe go formira povisokiot stepen na ekolo{ka integraci-
ja – biocenozata na ìvotnata sredina. Ovoj bioti~ki sistem e usloven so odnosite na zaem-
nata zavisnost na razli~nite vidovi, od koi najva`ni se odnosite na ishranata.
Neìvata sredina deluva na ìvite organizmi i obratno, pa zaedno sozdavaat edinstven
– ekosistem. Pri toa, biocenozata e ìvata (bioti~ka) komponenta na ekosistemot, a bioto-
pot gi opfa}a neìvite faktori na sredinata. Tie me|u sebe se nadopolnuvaat i gradat vrvna
ekolo{ka sinteza, t.e. bilo{ki makrosistem koj e izvonredno sloèn i dinami~en. Sekoja
promena, vo edna od komponentite, se odrazuva na ekosistemot kako celina i obratno, {to
ukaùva na cvrstata zaemna povrzanost i uslovenost na ekosistemot i negovite delovi. Eko-
sistemite se prirodni funkcionalni edinki {to se rasporedeni vo sistemot Zemja: {uma,
livada, potok, ezero i sl. Ekosistemite nemaat opredelena golemina, na pr., eden ekosistem
moè da bide mal kako kapka voda ili golem kako {uma.
Na pogolemite prostranstva so izedna~eni klimatski uslovi se razvivaat kompleksi na
ekosistemi, od koi eden dominira, a se ozna~uvaat kako biomi. Poedine~nite biomi (tundra-
ta, tajgata, stepata, pustinata, listopadnata {uma) zafa}aat golemi povr{ini na Zemjata, a
granicite im se sovpa|aat so granicite na krupnite klimatski regioni.
Najvisokiot i najsloèniot stepen na ekolo{ka integracija e biosferata. Taa ja so~inuva
ìvata obvivka na Zemjata, a navleguva vo site Zemjini sferi (atmosfera, hidrosfera i li-
tosfera). @ivite organizmi, so svoite vlijanija, gi menuvaat osobinite na Zemjinite sferi,
a vo isto vreme se prisposobuvaat na vlijanijata na neìvata sredina. Ottamu, biosferata
moè da se sfati kako vrvno nivo na ekolo{kata integracija, t.e. taa e kako vrven Zemjin eko-
sistem. ȼɨ ɛɢɨɫɮɟɪɚɬɚ, ɫɩɨɪɟɞ ɫɨɫɬɚɜɨɬ ɧɚ ɨɫɧɨɜɧɢɬɟ ɦɚɬɟɪɢɢ, ɫɟ ɪɚɡɥɢɤɭɜɚɚɬ ɬɪɢ ɫɮɟɪɢ:
- ɩɟɞɨɫɮɟɪɚ - ɫɪɟɞɢɧɢ ɢɡɝɪɚɞɟɧɢ ɨɞ ɰɜɪɫɬɢ ɦɚɬɟɪɢɢ (ɫɢɬɟ ɤɨɩɧɟɧɢ ɩɪɨɫɬɨɪɢ ɧɚ Zɟɦʁɚɬɚ);
- ɯɢɞɪɨɫɮɟɪɚ - ɫɪɟɞɢɧɢ ɢɡɝɪɚɞɟɧɢ ɨɞ ɜɨɞɚ (ɨɤɟɚɧɢ, ɦɨɪɢʃɚ, ɟɡɟɪɚ, ɛɚɪɢ, ɪɟɤɢ ɢ ɩɨɬɨɰɢ);
- ɚɬɦɨɫɮɟɪɚ - ɝɚɫɨɜɢɬɚ ɫɪɟɞɢɧɚ ɜɨ ɜɢɞ ɧɚ ɜɨɡɞɭɲɧɚ ɨɛɜɢɜɤɚ ɧɚɞ ɩɟɞɨɫɮɟɪɚɬɚ ɢ ɯɢɞɪɨɫɮɟɪɚɬɚ.
9
ɌɟɦɚɛɪɈɉɒɌɂɉɈɁɇȺȼȺȵȺɁȺɀɂȼɈɌɇȺɌȺɋɊȿȾɂɇȺ
Tabela 1. Prikaz na nivoata na ekolo{ka integracija

Individua
Populacija
grupa edinki od ist vid
Biocenoza se site Biotop e edinica na ìvotniot prostor vo koj glavno vladeat

populacii na razli~ni izedna~eni osnovni uslovi za ìvot (peso~en morski breg,
vidovi zaedno planinski karpi, ezerska {ir, eden del od moreto)
Ekosistem
{uma, livada, potok, ezero

Biomi
Na pogolemite prostranstva so izedna~eni klimatski uslovi se razvivaat kompleksi na

ekosistemi, od koi eden dominira (tundra, tajga, stepa, pustina, listopadna {uma)
Biosfera
Vkupniot prostor na planetata Zemja vo koj egzistira ìvot
Sekoj od navedenite biolo{ki sistemi ima svoja funkcionalna samostojnost i zavisnost od

sredinata vo koja ìvee. Poradi toa, osnovnite ekolo{ki istraùvawa zapo~nuvaat so anali-
za na oddelni vidovi organizmi i nivnata ìvotna sredina, a potoa i ɫɨ analiza na povisokite
biolo{ki sistemi.
1.2. EKOLO[KI OSNOVI NA @IVOT
Vo tekot na svojot ìvot, organizmot e izloèn na dejstvo na svojata ìva i neìva oko-
lina. Vrz nego deluvaat toplinata, svetlinata, koli~estvoto na kislorodot i drugite gasovi,
razli~nite soli, brojnosta na negovite edinki vo toj kraj, brojnosta na edinkite od drugi vi-
dovi so koi toj se hrani, so koi ja spodeluva hranata i koi{to se hranat so nego. Site ovie de-
jstva {to se od fizi~ka ili hemiska priroda, ili proizleguvaat od zaemnite aktivnosti me|u
organizmite, se ozna~eni kako ekolo{ki faktori.
1.3. EKOLO[KI FAKTORI
Sekoe vlijanie (informacija) na sredinata {to go prima organizmot, pretstavuva

ekolo{ki faktor. Pritoa, pod istiot poim se podrazbiraat i vlijanijata {to se so slab in-
tenzitet, so kuso traewe ili go tretiraat organizmot vo mnogu kus period od negoviot ìvot.
Kako posebni faktori ne se razgleduvaat nadmorskata viso~ina, nitu dlabo~inata na okeanite,
bidej}i tie deluvaat kako kompleks na vlijanija (temperatura, vlaga, osvetluvawe, atmosferski
pritisok, hidrostatski pritisok i dr.).
Vlijanieto na sredinata vrz organizmite, poteknuva od neìvite mediumi na sredinata ili
od drugi ìvi organizmi. Spored nivnoto poteklo, ekolo{kite faktori se grupiraaat vo dve
osnovni grupi:
- abioti~ki - {to imaat poteklo od neìvata sredina na organizmot;
- bioti~ki - {to gi vklu~uvaat site zaemni dejstva me|u ìvite organizmi.
Bez ogled kako }e se izvr{i podelbata na ekolo{kite faktori, taa e uslovna i gruba,

bidej}i tie dejstvuvaat na organizmite kako celina. Osven toa, sekoj ekolo{ki faktor ima
neposredni i posredni vlijanija {to ponekoga{ e te{ko da se razgrani~at.
1.4. ABIOTI^KI FAKTORI
1. Klimatski faktori
2. Edafskite faktori gi opfa}aat fizi~kite, hemiskite i biolo{kite svojstva na po~vata.
3. Orografskite faktori gi opfa}aat svojstvata na reljefot.
1.4.1. Klimatski faktori
Klimatskite faktori zavisat eden od drug, imaat golemo vlijanie i vrz site drugi
abioti~ki i bioti~ki faktori, a site tie gi opredeluvaat klimatskite slu~uvawa vo edno
klimatsko podra~je. Vo ramkite na klimatskite podra~ja tie uslovuvaat formirawe na cela
niza klimi – mikroklimi. Mikroklima pretstavuva niza konkretni klimatski situacii vo
koi ìvee sekoja edinka. Kompleksot od klimatski uslovi {to se formira vo ramkite na edna
zaednica pretstavuva ekoklima. (na pr. ekoklima od {umski prostor).
Merewata i izu~uvawata na samo eden klimatski faktor, retko gi otslikuvaat vistinskite
sostojbi vo ìvotnata sredina, nitu pak davaat objasnuvawe za razvitokot na eden vid ili
is~eznuvawe na nekoj drug vid vo toj kraj. Sekako, pri~inite za toa leàt vo povrzanoto de-
jstvo na faktorite.
Vo klimatski faktori vleguvaat: temperatura, svetlina, vodni talozi i vla`nost i veter
i vozdu{en pritisok.
1.4.1.1. Temperatura
Son~evoto zra~ewe e glavniot izvor na toplina za biosferata. Od vkupniot spektar na
son~evite emisii, do biosferata stignuvaat tie so branova dolìna od 200 do 3500 mP, a site
drugi delovi od emisiite se apsorbiraat vo gornite sloevi na atmosferata. Terminot tem-
peratura, koj naj~esto go sretnuvame vo ekologijata, e merka za intenzitetot na toplinata.
Na Zemjata, temperaturata ima golemi varirawa; najniskata e na Antarktikot -88qS, a
najvisokata vo Sahara +58qS. Promenite na temperaturata zavisat od geografskata {irina i
se sovpa|aat so klimatskite pojasi na Zemjata: ekvatorijalen, tropski, suptropski, umeren i
polaren. Temperaturata se menuva i so porastot na nadmorskata viso~ina, vo umereniot pojas
na sekoi 180 m viso~ina, temperaturata se menuva za 1qS.
Ɋazmenata na toplinata ɦɟɼɭ ɨɪɝɚɧɢɡɦɢɬɟ ɢ ìvotnata sredina ɫɟ ɜɪɲɢ na dva na~ina: poi-
kilotermija i homeotermija.Po pat na poikilotermija, toplinska razmena vr{at site vido-
vi rastenija, bez`rbetni ìvotni, ribi, vodozemci i vleka~i. Tie nemaat postojana tempera-
tura na teloto i taa se menuva vo zavisnost od promenite na temperaturata vo nadvoreɲɧɚɬɚ
ɫɪɟɞɢɧɚ. Ⱦɨɞɟɤɚ, ɩo pat na homeotermija, toplinska razmena ostvaruvaat samo pretstavnici od
grupite ptici i cica~i koi imaat sposobnost samostojno da ja odrùvaat telesnata tempera-
tura, ɨɞɧɨɫɧɨ ɜɪɡ ɧɢɜ ɧɟ ɜɥɢʁɚɚɬ promenite na temperaturata vo nadvoreɲɧɚɬɚ ɫɪɟɞɢɧɚ.
6YHWOLQDŬ
Svetlinata e direkten, promenliv faktor koj{to uslovuva mnogu fiziolo{ki procesi kaj
organizmite. Najzna~aen proces sekako e fotosintezata. Ekolo{koto vlijanie, svetlinata go
ostvaruva preku dnevnono}nite, mese~nite i sezonskite promeni so koi se uslovuvaat biorit-

mite kaj organizmite.

Son~evoto zra~ewe e edinstven vaèn izvor na svetlosna energija na Zemjata. Samo del od
svetlosniot spektar so branova dolìna od 390 do 760 nm e vidliv za ~ovekovoto oko. Bra-
novite so pokusi dolìni se ultravioletovi, imaat dejstvo vo hemiskite reakcii, no vrz
rastenijata nemaat nekoe pozabeleìtelno vlijanie. Infracrvenite branovi (nad 760 nm)
ìvotnite gi ~uvstvuvaat kako toplina.
Kaj organizmite se javile sposobnosti za pogolem ɩɪɢɟɦ na svetlina ili za za{tita od
ɧɟɚ, ɜɨ zavisnoɫɬ od nivnite potrebi. Taka, na prɢɦɟɪ, rastenijata vo nedostatok na dovolnɚ
ɫvetlina svoite listovi gi ɜɪɬɚɬ vo nasoka od kade ɲɬɨ ɞɨɚɼɚ svetlinata ili oddelni ìvotni
se ɤɪɢʁɚɬ ɧɚ mesta kadɟ ɲɬɨ ɜɨɨɩɲɬɨ ɧɟɦɚ ɫɜɟɬɥɢɧɚ.
1.4.1.3. Voda, vodni talozi i vla`nost na vozduhot

@iviot svet, vodi poteklo od vodata. Edno od najgolemite dostignuvawa vo celokupnata
evolucija na ìvite organizmi e napu{taweto na vodata. Mnogu od niv toa napu{tawe ne go
ostvarile, a vsu{nost nitu edno rastenie ili ìvotno do kraj ne se oddelilo od vodata, tuku
izgradilo soodvetni mehanizmi za nejzino racionalno koristewe, bidej}i bez nea nema ìvot.
ɉɪɢ nedostɢɝ na voda, poosetlivi se homeotermnite vidovi, dodeka poikilotermnite moàt
da se dovedat vo sostojba na miruvawe i po normalizirawe na uslovite, ɦɨɠɚɬ povtorno da se
aktiviraat.
Organizmite imaat potreba od koja{to moè da bide vo vid na vrneì (vodni talozi),
do`d, grad, sneg i dr., a site tie stignuvaat od vozdu{nite masi {to se dviàt nad Zemjata.
Ciklus na vodata: okeanot e glaven izvor na atmosferskata vlaga od kade {to so isparu-
vaweto i kondenzacijata se sozdavaat oblaci, {to potoa se dviàt kon kopnoto. Kade, na koj
na~in, vo koj vid i koli~estvo }e vrne, zavisi od godi{noto vreme, klimata i mnogu drugi fak-
tori. Osven od okeanot, vodata isparuva i od ezerata, rekite i barite, kako i od povr{inite
so rastenija i od po~vata, pred taa da gi vpie ili da iste~at.
1.4.1.4. Veter i vozdu{en pritisok

Vozduhot pove}e se zagreva vo prizemniot sloj i toa: pove}e nad kopnoto otkolku nad vo-
data, pove}e na ekvatorot, otkolku na polovite, pove}e dewe od no}e, pove}e lete i pomal-
ku zime. Toa uslovuva pojava na razliki vo gustinata na vozduhot so {to se javuvaat vozdu{ni
dvièwa vo razli~en obem, poznati kako vetrovi. Ekolo{koto zna~ewe na vetrot e mnogukrat-
no. Pred sè dejstvuva mehani~ki na suvozemnite organizmi i na nivnoto odnesuvawe (silni ve-
trovi pridonesuvaat mnogu insekti od kopnoto da se najdat vo moreto, pa zatoa tie go zapiraat
letaweto za vreme na silni vetrovi). Vetrot e faktor za rasprostranuvawe na organizmite
(spori, razli~ni insekti). Vetrot pokaùva golemo dejstvo i vrz intenzitetot na isparuvawe-
to.
Vozdu{niot pritisok e razli~en vo razli~ni delovi ɧɚ atmosferata, no vo ɡɚɜɢɫɧɨɫɬ
ɨɞ ɜɪɟɦɟɧɫɤɢɬɟ ɩɪɨɦɟɧɢ, moè da bide promenliv i ɧɚ edno isto mesto. ɂɦɟɧɨ, ɩɪɨɦɟɧɚɬɚ na
vozdu{niot pritisok vo ɠɢɜɨɬɧɚɬɚ ɫɪɟɞɢɧɚ ɜɥɢʁɚɟ ɜɪɡ ɫɢɬɟ ɠɢɜɢ organizmi ɢ ɜɪɡ ɧɢɜɧɨɬɨ odnesu-
vawe.
1.4.2. Edafski faktori
Edafskite faktori pretstavuvaat kompleks na fizi~ki, hemiski i klimatski osoben-

osti na po~vata (pedosfera) {to ja naseluvaat rastenijata i ìvotnite. Pedosferata e sos-
taven del na ìvotnata sredina zaedno so atmosfera i hidrosfera i pretstavuva najdragocen
priroden resurs bez koj e nevozmoèn ìvotot na ~ovekot, ìvotinskiot i rastitelniot svet.

1.4.3. Orografski faktori
Orografskite faktori (gr~ki, oros = gora) gi vklu~uvaat, nadmorskata visina, relje-

fot na nekoj kraj, izloènost kon sonceto i naklonot na terenot. Orografskite faktori
ne pripa|aat vo ekolo{ki faktori koi imaat neposredno vlijanie vrz rastot, razvojot i
rasprostranuvaweto na ìvotinskiot i rastitelniot svet, kako {to se vlijanija na tempera-
tura, svetlina, voda i dr., tuku imaat posredno vlijanie, menuvaj}i go intenzitetot na navede-
nite ekolo{ki faktori koi imaat direktno vlijanie.
1.5. BIOTI^KI FAKTORI
Opstanokot na sekoj organizam e usloven so dejstvoto na abioti~kite, no i na bioti~kite

faktori, t.e. ìvotnite aktivnosti na drugite organizmi vo ìvotnata sredina (koakcii).
Pod bioti~ki faktori se podrazbiraat me|usebnite vlijanija {to gi ispolnuvaat orga-
nizmite edni na drugi vrz, razvojot, rastot, ishranata, reprodukcijata, produkcijata i nivno
zaginuvawe. Tie vlijanija moàt da se odràt vo ramkite na populacijata na istiot vid (ho-
motipski) ili, pak, pome|u organizmite na razli~ni vidovi (heterotipski), bilo da se raboti
za vlijanija pome|u rastitelnite i ìvotinskite organizmi. Pri toa, nivnite me|uzavisnosti
se realiziraat indirektno, preku izmeni na fizi~ko-hemiskite uslovi vo sredinata ili di-
rektno.
1.5.1. Direktni koakcii

Me|u direktnite koakcii, na rastenijata, moè da se izdvojat nekolku kategorii: simbioza,
parazitizam, epifitizam, biohemiski i fiziolo{ki vlijanija i mehani~ki vlijanija.
1.5.1.1. Mutualizam
Mutulizam pretstavuva zaedni~ki ìvot kade {to dvata partneri imaat polza. Ako
zaedni~kiot ìvot e na nivo na kletka, stanuva zbor za simbioza, a organizmite se ozna~eni
kako simbionti. Mutualizam moè da bide fakultativen (bez obvrska) i obligatoren
(obvrzni~ki), kade {to organizmite ne moàt da ìveat edni bez drugi. Eden od naj~estite vi-
dovi na simbioza e mikorizata, {to podrazbira specifi~ni odnosi na sorabotka me|u vi{i
rastenija i gabi. Specifi~en vid na mutualizam pretstavuvaat li{aite. Avtorofnite algi i
heterotrofnite gabi vo li{ajot tolku tesno se povrzani {to li{ajot pretstavuva samostoen,
nov organizam, i morfolo{ki i ekolo{ki. Gabata ja snabduva algata so voda i mineralni ma-
terii od po~vata, a za vozvrat dobiva od avtotrofnata alga asimilati, prvenstveno jaglehi-
drati.
1.5.1.2. Sorabotka
Ovaa pojava go pretstavuva odnosot pome|u organizmi koj e od obostrana korist, no nema
karakter na simbioza, bidej}i organizmite ne se trajno povrzani vo zaedni~ki ìvot. Na pr.,
ìvotinski organizmi koi privremeno ìveat vo rastitelnite organi (cvet) i za toa vreme
vr{at opra{uvawe zoohorija.
1.5.1.3. Komenzalizam, epifitizam

Zaedni~ki ìvot vo koj ednata edinka ima korist, a drugata nema korist, me|utoa nema ni
{teta. Takov zaedni~ki ìvot imaat epifitnite rastenija koi ìveat prikrepeno na drugi
rastenija. Ovie vlijanija, vsu{nost moè da se nare~at mehani~ki.

1.5.1.4. Parazitizam
Vo slu~aite na parazitizmot, se ostvaruva ednostrana korist {to ja ima parazitot od
rastenieto-doma}in, za koe ovoj odnos e nepovolen ili duri krajno {teten (go uni{tuva).
Ektoparaziti parazitiraat na nadvore{nosta na rastitelnoto telo, a endoparazitite vo
vnatre{nosta na doma}inite.
1.5.1.5. Biohemiski vlijanija

Biohemiskite vlijanija se ostvaruvaat koga eden vid rastenija izla~uvaat aktivni hemiski
materii {to dejstvuvaat stimulativno ili inhibitorno na drugi rastenija. Ovaa pojava se na-
rekuva alelopatija (antibioza).
1.5.2. Indirektni koakcii

Kaj indirektnite koakcii rastenijata ja menuvaat sredinata, a izmenetata sredina na opre-
delen na~in dejstvuva vrz drugite rastenija ili, pak, vospostavuvaat konkurentski odnosi
(soperni{tvo).
- Kako primer za rastenija koi{to ja menuvaat sredinata moè da se navedat {umskite
zaednici {to so svojata aktivnost sozdavaat specifi~na {umska fitoklima, a taa, pak,
stimulira ili inhibira razvitok na razli~ni rastitelni vidovi.
- Konkurentskite odnosi me|u rastenijata se vospostavuvaat koga pove}e vidovi rastenija
ìveat zaedno i vo zaednicata imaat pribili`no ista polo`ba, no uslovite za ìvot
se ograni~eni (vodata, svetlinata, mineralite i dr.). Poradi toa, vo i me|u vidovite
doa|a do konkurencija za ìvotnite uslovi. Opstanuvaat rastenijata so pointenzivni
fiziolo{ki procesi, t.e. podobro adaptiranite kon uslovite vo sredinata.
1.6. ZAEMNO DEJSTVO NA EKOLO[KITE FAKTORI
Ekolo{kite faktori dejstvuvaat pozitivno ili negativno vrz organizmite, a kako po-
sledica na toa, brojnosta na edinkite od eden vid vo zaednicata opa|a ili raste. Dejstvoto na
ekolo{kite faktori moè da se ostvaruva posredno ili neposredno. Vo slu~aj na posredno
dejstvo, eden ekolo{ki faktor deluva vrz drug, direktno modificiraj}i nekoj fiziolo{ki
proces, so zabrzuvawe ili so zabavuvawe. Krajnata cel na dejstvoto na ekolo{kite faktori
sekoga{ e nekoj fiziolo{ki proces.
Vlijanieto na ekolo{kite faktori vrz organizmot, zavisi i od kvalitetot i od kvantite-
tot na faktorot. Na primer, kvalitetot na svetlinata (branovata dolìna - bojata) vlijae na
brzinata na fotosintezata. Intenzitetot na svetlinata (koli~estvoto na energijata {to e
izrazena vo kandeli) isto taka ja uslovuva brzinata na fotosintezata. Kvalitetot i intenzitetot
na faktorite na Zemjata se menuvaat vo vremeto i vo prostorot, a so toa se menuva i nivnoto
dejstvuvawe vrz organizmite.
Osven toa, efektot od dejstvoto na eden faktor e razli~en za razli~ni vidovi organizmi
(na primer, najpovolna temperatura za p~elata e okolu 30°C, a na taa temperatura do`dovniot
crv brzo umira).
1.7. @IVOTNA SREDINA
Ekolo{kite faktori vo prirodata ne deluvaat nezavisno eden od drug, tuku vo opredelen

prostor so~inuvaat specifi~na, originalna kombinacija. Od toa proizleguva i odnosot na or-
ganizmot kon ekolo{kite faktori. Vsu{nost, organizmot vospostavuva odnos kon sevkupnoto

dejstvo na site ekolo{ki faktori vo svojata ìvotna sredina, a ne kon sekoj faktor oddelno.
Sevkupnosta na vlijanijata na site ekolo{ki faktori (abioti~ki i bioti~ki fak-
tori) ja definira ìvotnata sredina na organizmot, so koja {to organizmot komunicira
kako so celina.
Bez ogled na razli~nite osobenosti {to gi karakteriziraat mnogubrojnite oblasti na
Zemjata, vsu{nost na na{ata planeta postojat dva osnovni tipa na ìvotna sredina:
1. Vodena sredina;
2. Vozdu{na (kopnena) sredina.
Ovie dve ìvotni sredini imaat razli~ni fizi~ko-hemiski osobini {to uslovuvaat razvi-
tok na ìvotni zaednici koi me|u sebe se razlikuvaat kako po sostavot, taka i po organizaci-
jata. Razlikite vo ìvotnata sredina uslovuvaat razliki vo gradbata na organizmite, nivnata
fiziologija, na~inot na ìvot, prostorniot raspored itn.
Tabela 2. Pozna~ajni razliki pome|u vozdu{nata i vodenata sredina

Vozdu{na sredina Vodena sredina
Dolni sloevi na atmosfera
Naselena
(troposfera) i gorni aerirani Celokupna hidrosfera
zafatnina
sloevi na litosfera
Distribucija na Glavnata masa e 70 m nad po~vata Vo celokupna hidrosfera od
organizmite i do 10 m pod povr{inata povr{ina do najgolemi dlabo~ini
Gustina na
Mala, isklu~eno e lebdeweto Golema, mo`no e lebdeweto
mediumot
Otpor na
Mal, lokomocijata e lesna Golem, lokomocijata e ograni~ena
sredinata
Vo prosek e nizok, opa|a so Vo prosek e visok, raste so
Pritisok poka~uvawe na nadmorskata porastot na dlabo~inata za 1 atm
visina za 25 mm Hg na sekoi 300 m na sekoi 10 m
Gasovi (O2 i SO2) Slobodni Rastvoreni
Opa|a so dlabo~inata i vo
Maksimalna, osven plitkiot del
Osvetlenost najgolemite dlabo~ini e ve~en
na litosferata
mrak
Postojano vo promena {to e mnogu Temperaturata malku se menuva
Temperatura va`no za ìvotot i ekolo{kite na povr{inata, a vla`nosta e
odnosi na organizmite postojana
1.7.1. Vodena sredina - hidrosfera
Vo ramkite na hidrosferata se razlikuvaat dva tipa vodena sredina:

- geografski edinstven svetski okean {to go karakterizira specifi~na sredina na
mineralni soli {to se rastvoreni vo vodata.
- diskontinuirani kopneni vodi {to se razlikuvaat po mnogu fizi~ko-hemiski osobini
(iste~ni, neiste~ni, slatki ili zasoleni vo razli~en stepen).
Spored toa, vodata kako ìvotna sredina e pretstavena so dve ìvotni oblasti:

- oblast na svetskite moriwa i

- oblast na kopnenite vodi.
1.7.2. Vozdu{na sredina - kopno
@itelite na vozdu{nata sredina, vsu{nost ja naseluvaat povr{inata na Zemjata (litos-

ferata) ili plitkiot del na nejzinata vnatre{nost. Ne postojat ,,vozdu{ni organizmi” {to
bi bile analogni na ,,vodnite organizmi”, zatoa {to uslovite vo atmosferata ne dozvoluvaat
isklu~iv i postojan prestoj na organizmite vo nea, bez povremen dopir so kopnoto. Zaradi
toa, ìvotnite zaednici vo vozdu{nata sredina so pravo se smetaat za kopneni ìvotni zaed-
nici, a ovaa ìvotna sredina se tretira kako kopnena ìvotna sredina.
Pri toa ne smee da se zaboravi deka site komponenti na biosferata se povrzani vo edin-
stven sistem, t.e. ìvotnite sredini ne se strogo oddeleni edna od druga. Na primer, ptic-
ite od bregot vo isto vreme im pripa|aat na ekosistemite na vodnata i vozdu{nata sredina.
Mnogu organizmi ja menuvaat ìvotnata sredina vo razli~nite fazi od ìvotot: larvite na
komarecot i na pogolem broj drugi vidovi insekti gi naseluvaat kopnenite vodi, a vozras-
nite ìveat vo vozdu{nata sredina. Kaj mnogu vidovi, aktivnostite vo ramkite na istata faza
od ìvotot se odvivaat i vo ednata i vo drugata ìvotna sredina. Nekoi morski vidovi ribi
stignuvaat daleku vo rekite i dobro ja podnesuvaat namalenata solenost na vodata. Kitovite i
delfinite di{at atmosferski vozduh, iako se tipi~ni ìteli na moriwata.
Sredinata e sklop na uslovi vo koi organizmite gi kompletiraat svoite ìvoti. Za ìvot-
nite koi se selat, zimskite i letnite zoni i migracionite pati{ta gi pretstavuvaat site
komponenti na sredinata. Rastenijata, ne migriraat no del od nivnite delovi: spori, polen,
plodovi, seme, vegetativno se {irat. Kolkav del od okolinata treba da se razgleduva kako sre-
dina treba da se diskutira. Mnogu faktori ne zasegaat odredeni rastenija. Prisustvoto na
mali rastenija na tloto vo {umata ne li~i kako da gi zasega golemite drvja, nivnoto prisus-
tvo i otsustvo ima mal efekt vrz mineralnata ishrana na drvjata ili vrz nivnoto zagaduvawe.
1.8. RABOTNA SREDINA
Vo prirodata postojat golem broj razli~ni sredini koi me|u sebe se razlikuvaat spored us-
lovite ɧa ìveewe i stepenot na sloènost na ìvite organizmi.
Po definicija, ìvotnata sredina se odnesuva na site vidovi opkruùvawa i go pretstavu-
va prostorot so site ìvi organizmi i prirodni resursi. Vo nejzinite ramki se vklu~eni
karakteristkite na ekosistemot, biolo{kata raznovidnost, kvalitetot na vozduhot, vodata,
po~vata i rezervite na neobnɨvlivite prirodni bogatstva.
Kaj lu|eto se razlikuvaat dva vida sredini: ìvotna i rabotna. Iako postoi podelba ɧɚ
ìvotna i rabotna sredina, ɦɟɼɭ ɧɢɜ ne moè da se napravi ostra granica, ɛɢɞɟʁʅɢ eden del
od denot ~ovekot go minuva na rabotnoto mesto (na ɩɪ. kancelarija, magacin, fabrika, pogon,
u~ili{te i dr), a drugiot, ɨɞɧɨɫɧɨ pogolemɢɨɬ del od denot, go minuva vo svojot dom ili na
mestata za rekreacija i odmor.
Pra{awa
1. [to pretstavuva ìvotna sredina?
2. [to pretstavuva limnologija?
3. Koja e razlikata i sli~nosta pome|u ìvotnata i rabotnata sredina?

ɁȺȽȺȾɍȼȺȵȿɇȺɀɂȼɈɌɇȺɌȺɂɊȺȻɈɌɇȺɌȺɋɊȿȾɂɇȺɂɇȿȳɁɂɇɈɉɊɈɑɂɋɌɍȼȺȵȿɌɟɦɚɛɪ
TEMA 2. ZAGADUVAWE NA @IVOTNATA I RABOTNATA SREDINA I NEJZINO

PROÎSTUVAWE
2.1. OSNOVNI PROBLEMI VO @IVOTNATA SREDINA
Osnovnite problemi so koi se soo~uva ìvotnata sredina moàt da se podelat vo tri {iro-
ki kategorii i toa: iscrpuvawe, zagaduvawe i naru{uvawe.
2.1.1. Iscrpuvawe
Iscrpuvaweto se odnesuva na praznewe na obnovlivi i neobnovlivi resursi (bogatstva).
Mineralnite i fosilnite goriva se neobnovlivi resursi i nivnite rezervi se nepromenlivi,
a nivnoto iskoristuvawe naj~esto e ograni~eno poradi {tetnite efekti. Postojat i drugi
prirodni bogatstva koi moàt da se koristat bez da se dovede vo pra{awe nivnoto postoewe
vo idnina. Tie se narekuvaat obnovlivi resursi. Ovie resursi gi opfa}aat dvete komponenti
na prirodata: nebiolo{kite (po~vata, vodata, vozduhot) i biolo{kite komponenti (rasteni-
jata i ìvotnite). Nivnoto obnovuvawe moè da bide celosno priroden proces ili da bide
stimulirano so ~ove~ki intervencii. Postojat dva vida iscrpuvawe: direktno i indirektno.
Direktno iscrpuvawe ima toga{ koga iskoristuvaweto na prirodnoto bogatstvo ja
naru{uva prirodnata ramnoteà. Na primer: se lovi pove}e riba otkolku {to se razmnoùva
ili se ise~eni pove}e drvja otkolku {to se posadeni.
Indirektno iscrpuvawe se pojavuva koga ~ovekot gi uni{tuva uslovite za reprodukcija
(razmnoùvawe) ili koga postoe~kite rezervi vo prirodata se uni{teni i neupotreblivi.
Razli~nite na~ini na upotreba na prirodnite resursi vodat do namaluvawe na populaciite i
uslovno is~eznuvawe na mnogu vidovi rastenija i ìvotni (Tabela 3).
Tabela 3. Broj na is~eznati vidovi od razli~ni organizmi od 1600 godina do denes

Organizmi Broj na is~eznati vidovi
Mekoteli 191
Ptici 115
Cica~i 58
Drugi ìvotni 120
Vkupno ìvotni 484
Rastenija 654
2.1.2. Zagaduvawe
Iskoristenite materijali, nezavisno dali se transformirani vo cvrst, te~en ili gasen ot-
pad, porano ili podocna se vra}aat vo ìvotnata sredina (Tabela 4).
Zagaduvaweto moè da se definira kako osloboduvawe na {tetni supstancii koi moàt
da bidat razgradlivi i nerazgradlivi.
Lu|eto moàt da sozdavaat razgradlivo |ubrivo od ìvotinski otpad, kako i od zelen~uk i
ovo{je koe{to moè da se koristi za zgolemuvawe na plodnosta na po~vata. Naj{tetni nerazgra-
dlivi supstancii sozdadeni od ~ovekot se pesticidite (insekticidi, herbicidi i fungicidi)
koi se upotrebuvaat vo zemjodelieto za uni{tuvawe na insekti, {tetni rastenija i gabi.
Najpoznat insekticid e DDT (dihlor difenil trihlor etilen) koj denes e zabranet za upotre-
ba vo mnogu zemji.
17
ɌɟɦɚɛɪɁȺȽȺȾɍȼȺȵȿɇȺɀɂȼɈɌɇȺɌȺɂɊȺȻɈɌɇȺɌȺɋɊȿȾɂɇȺɂɇȿȳɁɂɇɈɉɊɈɑɂɋɌɍȼȺȵȿ
2.1.3. Naru{uvawe
Problemite vo ìvotnata sredina ne proizleguvaat samo od premnogu iscrpuvawe na
prirodata ili frlawe na otpad vo nea, t.e. zagaduvawe, tuku i od naru{uvawa {to gi prediz-
vikuva ~ovekot na procesite {to postojat pome|u razli~ni organizmi vo prirodata. Na
primer: Osloboduvaweto na otpadnite materii vo povr{inskite vodi moè da ja namali kon-
centracijata na kislorod, pri {to ìvotnite i rastenijata ne bi moèle da opstanat. Di-
rektniot efekt vo ovoj slu~aj e poznat kako vodno cutewe ili eutrofikacija, a indirektniot
efekt e smrdliva voda i gladuvawe na ribite.
Tabela 4 Vlijanie na urbanizacijata vrz ìvotnata sredina

Komponenta Komponenti na urbanizacijata
na ìvotnata Gustina na Koristewe na
sredina populacijata zemji{teto Transport Servisi
Zagaduvawe na
Zgolemuvawe vozduh zaradi
Atmosfera Porast na CO2 sogoruvawe êstici, otrovni
Namaluvawe na O2 na srednata
na gorivo, parei i gasovi
temperatura
fotohemiski smog,
emisija na olovo
Golema Izmivawe na
Intenzivno Zagaduvawe na zagaduva~ite,
Hidrosfera potro{uva~ka
na povr{inski i koristewe na do`dovnica i isfrluvawe
podzemni vodi voda drena`ni vodi na otpadoci od
kanalizacija
Golema
transformacija Promeni
Litosfera Promeni na pejzaì Skladirawe na
vo koristeweto na zaradi gradba, i dr. komunalen otpad
zemji{teto pejza` i dr.
2.2. OSNOVNI IZVORI NA ZAGADUVAWE NA @IVOTNATA I NA RABOTNATA SREDINA
[tetnite izvori koi moàt da se javat vo ìvotnata i rabotnata sredina i pritoa da gi

zagadat vodata, vozduhot, zemjata, hranata ili na drug na~in negativno da vlijaat vrz zdravjeto
na lu|eto, se delat na nekolku golemi grupi i toa:
- fizi~ki {tetni izvori;
- hemiski {tetni izvori;
- biolo{ki i mikrobiolo{ki {tetni izvori;
- socioekonomski {tetni izvori.
2.3. FIZI^KI [TETNI IZVORI
Vo grupata na fizi~ki {tetni izvori spa|aat: jonizira~ko zra~ewe, nejonizira~ko

zra~ewe, temperatura, bu~ava, vibracii, zgolemen ili namalen atmosferski pritisok. Vo
po{iroka smisla, vo grupata na fizi~ki {tetni izvori spa|aat i nesre}ite, i toa: nesre}i na
rabota, nesre}i vo domot i soobra}ajni nezgodi.
2.4. HEMISKI [TETNI IZVORI
Hemiskite {tetni izvori moàt da se klasificiraat spored nivnata struktura, poteklo,

upotreba, mehanizam na dejstvo i vlijanie vrz odreden organ ili tkivo.
18
2.4.1. Struktura
Spored strukturata, hemiskite {tetni supstancii, se delat na:
Neorganski hemiski supstancii ili soedinenija i toa: kiselini i bazi, anjoni i katjoni,
te{ki metali, metaloidi i soli.
Organsko hemiski supstancii ili soedinenija i toa: aromati~ni jaglevodorodi,
alifati~ni jaglevodorodi, poliaromati~ni jaglevodorodi, hlorirani poliaromati~ni jag-
levodorodi, amini, nitriti, eteri, ketoni, aldehidi i alkoholi.
2.4.2. Poteklo
Spored potekloto, hemiskite {tetni supstancii, se delat na onie so: prirodno poteklo i
ve{ta~ko poteklo.
2.4.3. Upotreba
Spored upotrebata, hemiskite {tetni supstancii, se delat na: rastvoruva~i, boi, pesti-
cidi, detergenti i farmacevtski agensi.
2.4.4. Mehanizam na dejstvo

Spored mehanizmot na dejstvo, hemiskite {tetni supstancii, se delat na: inhibitori na
enzimska aktivnost, stimulatori na enzimska aktivnost, metaboli~ki otrovi, supstancii koi
vlijaat na raskinuvawe na makromolekularnite vrski (DNK, proteini), supstancii koi vli-
jaat na o{tetuvaweto na celularnata membrana, supstancii koi stapuvaat vo kompetivni vr-
ski so aktivnite mesta ili receptorite, supstancii koi vlijaat na hormonskata aktivnost,
supstancii koi predizvikuvaat sozdavawe na slobodni radikali, supstancii koi predizviku-
vaat reakcii na redukcija, hemiski senzibilizatori i iritansi.
2.4.5. Vlijanie vrz odreden organ ili tkivo

Spored vlijanieto vrz odreden organ ili tkivo, hemiskite {tetni supstancii, se delat na:
nevrotoksini (nervni otrovi), hemotoksini (krvni otrovi), nefrotoksini (bubre`ni otro-
vi), hepatotoksini (otrovi na crn drob), kardiotoksini (otrovi na srce), belodrobni toksi-
ni, metaboli~ki toksini, dermotoksini (ko`ni otrovi), reproduktivni toksini, genotoksini
(vklu~uvaj}i gi i mutagenite), karcinogeni i terogeni supstancii (predizvikuvaat mrtov po-
rod).
2.5. BIOLO[KI I MIKROBIOLO[KI [TETNI IZVORI
Vo grupata na biolo{ki i mikrobiolo{ki {tetni izvori spa|aat golem broj mikroorga-

nizmi, i toa: bakterii, virusi, gabi, paraziti, rikecii, vektori (biolo{ki prenositeli na
bolestite) i prirodni rezervoari (doma{ni i divi ìvotni, ptici).
2.6. SOCIOEKONOMSKI [TETNI IZVORI
Vo mnogu {irokata grupa na negativni socioekonomski {tetni izvori koi moàt negativ-
no da vlijaat na zdravjeto na naselenieto spa|aat: siroma{tijata, nesoodveten pristap kon
zdravstvenata za{tita, nesoodveten pristap kon obrazovanieto, nevrabotenosta i dr.
19
2.7. ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT
Zemjinata atmosfera se sostoi od nekolku sloevi koi se protegaat od povr{inata kon vsel-
enata. Delot na atmosferata koj vlijae vrz vremeto i vrz klimata i vo koj se osloboduvaaat
golem broj zagaduva~i, pretstavuva tenok sloj nare~en troposfera. Ovoj sloj se prostira do
10 ili 15 km od povr{inata na Zemjata. ,,Me{aniot sloj’’ e karakteristi~en sloj koj se nao|a
vo troposferata. Toj varira vo dlabo~ina od nekolku stotici metri do 2 km vo viso~ina od
povr{inata na Zemjata. Ako ima prisuten vetar, zagaduva~ite oslobodeni vo ovoj sloj, mnogu
lesno se {irat vo vozduhot na golemi rastojanija za samo nekolku ~asa, no ako nema prisus-
tvo na vetar, toga{ zagaduva~ite se akumuliraat vo pomal vozdu{en volumen sozdavaj}i smog.
Zborot smog proizleguva od angliskite zborovi smoke (~ad) i fog (magla). Ovaa pojava se
slu~uva koga ima temperaturna inverzija, odnosno koga brzinata na veterot e mala, a temper-
aturata na povr{inata na Zemjata e pomala od taa na vozduhot.
Nad troposferata se
nao|a stratosferata i toa
do viso~ina od 15 do 50 km
nad povr{inata na Zemjata.
Vo stratosferata se nao|a
i se odrùva ozonskiot
sloj na viso~ina od 20 do
40 km. Toj go {titi ìvot-
ot na Zemjata, odnosno gi
za{tituva site ìvi orga-
nizmi od {tetnoto ultra-
violetovo zra~ewe na Son-
ceto.
Slika 2.1. Oblasti vo atmosferata
Zagaduvawe na vozduhot zna~i prisustvo na supstancii vo atmosferata kako od prirodni

taka i od antropogeni (~ovekovi) aktivnosti koi davaat takvi koncentracii na prisustvo
na {tetni materii koi vlijaat vrz zdravjeto, blagosostojbata i komforot na lu|eto.
Oslobodenite {tetni materii ostanuvaat razli~no vreme vo atmosferata. Dolìnata na

toa vreme se narekuva ,,vreme na zadrùvawe” i zavisi od meteorolo{kite uslovi vo atmos-
ferata. Procenkata na aerozagaduvaweto, odnosno zagaduvaweto na vozduhot, se vr{i na tri
nivoa:
- lokalno nivo - zadrùvaweto na {tetnite materii trae pomalku od eden den,
sozdadenoto zagaduvawe e od humanata populacija;
- regionalno nivo - zadrùvaweto na {tetnite materii trae od eden den do edna sedmica,
sozdadenoto zagaduvawe e so atmosferska depozicija vo teresti~nite, morskite i
kopnenite ekosistemi;
- evropski pridones kon globalnoto aerozagaduvawe - zadrùvaweto na {tetnite
materii trae podolgo od eden mesec.

2.8. VIDOVI NA ZAGADUVAÎ I IZVORI NA ZAGADUVAWE NA VOZDUH
Sekoj toksi~en element i zagaduva~ka materija vo prirodata se narekuva (zagaduva~).

Spored potekloto na izvorite na zagaduvawe se razlikuvaat:
2.8.1. Prirodni izvori na zagaduvawe

Prirodni izvori na zagaduvawe se: pra{ina od site vidovi {to se raznesuva so vetrot, iz-
vori na ~esti~ki od morska sol, izvori na ~ad, pepel od {umski poàri, gasovi od mo~uri{ta,
mikrorganizmi (bakterii i virusi), magla, vulkanski gasovi i pepel, prirodna radioak-
tivnost i meteorska pra{ina.
2.8.2. Ve{ta~ki izvori na zagaduvawe

Ve{ta~kite izvori na zagaduvawe se predizvikani od aktivnosti koi gi vr{i ~ovekot, i
toa od: energetski postrojki (termoelektrani) i energetika (toplani); industrija i agrokul-
tura; transportni sredstva i sogoruvawe na otpadni materii.
Na Tabela 5 e daden prikaz na primeri na nekoi vidovi zagaduva~i na vozduhot, nivni iz-
vori, vreme na opstojuvawe vo atmosferata i reakcii za nivno otstranuvawe od vozduhot.
Tabela 5. Vidovi na zagaduva~i i nivni izvori na zagaduvawe na vozduhot

Ve{ta~ki Prirodni Vreme na
Zagaduva~ Reakcii i otstranuvawe
izvori izvori ìvot
Sogoruvawe na Oksidacija na SO4 preku
SO2 Vulkani 4 dena
jaglen, nafta ozon
Biolo{ka
Tretman na
H2S aktivnost 2 dena Oksidacija vo SO2
otpadni vodi
vulkan
Izduvni gasovi;
[umski poàri pomalo od 3
CO necelosno
okeani godini
sogoruvawe na Organizmi na po~va
goriva
Aktivnost na
NO/ NO2 Sogoruvawe bakterii vo 5 dena Oksidacija na nitrati
po~va
Tretman na Biolo{ka Oksidacija do NO3 so SO2
NH3 7 dena
otpad razgradba dobivawe na (NH4)2SO4
Biolo{ka
Fotodisocijacija vo
N2O ------------------ aktivnost vo 4 godini
atmosfera
po~va
Gasovi od Biolo{ki Fotohemiski reakcii so
CN4 4 godini
sogoruvawe procesi NO,O3 i NO2
Biolo{ka
Fotosinteza; biolo{ka
CO2 Sogoruvawe razgradba 2-4 godini
atsorpcija
okeani

Spored lokacijata (mestopolo`bata) izvorite na zagaduvawe se delat na:
2.8.3. To~kesti ili poedine~ni izvori na zagaduvawe

To~kesti ili poedine~nite izvori na zagaduvawe se me|usebno oddale~eni i ne zagaduvaat
ist prostor. Tuka spa|aat industriskite kapaciteti: termoelektrani, toplani, èlezarnici,
cementarnici, topilnici i dr. Za merewe na emisijata na zagaduva~i vo vozduhot se koristi
gasen analizator (Slika 2.2).
Slika 2.2. Gasen analizator za merewe na emisija na
zagaduva~ite od to~kesti izvori TESTO 350
2.8.4, Liniski rasporedeni izvori

Liniski rasporedeni izvori se definirani
po odredeni trasi, pati{ta i ulici koi vr{at
zagaduvawe na bliska okolina.
2.8.5. Koncentrirani, odnosno gusto raspre-

deleni izvori
Koncentrirani, odnosno gusto raspredeleni
izvori na odredena povr{ina koi u{te se na-
rekuvaat i industriski zoni.
Spored agregatnata sostojba na zagaduva~ite:

Spored agregatnata sostojba na zagaduva~ite
se razlikuvaat, gasovi, ~estici i aerosoli.
2.8.6. Aerosoli
Aerosolnite ~estici pretstavuvaat mikroskopski, mali, cvrsti ili te~ni ~esti~ki
so zanemarliva brzina suspendirani vo vozduhot. Sostaveni se od pesok, prav i razli~ni
aerozagaduva~i so {irok spektar na hemiski i fizi~ki osobini. Vo pre~nik, ~esticite se ra-
zlikuvaat od 0,1 do nekolku stotini mikroni, pri {to pomalite od 10 mikroni se pri~ina za
zaboluvawata kaj ~ovekot. Primer za aerosolni ~estici koi imaat opasen efekt vrz zdravjeto
se te{kite metali, dolgotrajnite organski zagaduva~i i crniot ~ad. Procesite na sozdavawe
i otstranuvawe na ~estici od atmosferata se kontinuirani i zavisat od izvorite na zagadu-
vawe, meteorologijata i topografijata na terenot. [tom }e se sozdadat vo atmosferata,
tie podlegnuvaat na poznati hemiski i fizi~ki reakcii kako {to se: sedimentacija, difuzi-
ja i koagulacija. Postojat dva vida aerosolni ~estici:
- dispergira~ki aerosol - se sozdavaat so sitnewe na cvrsti tela (pra{ina),
rasprskuva~ki te~nosti i niven prenos vo suspenzija preku struewe na vozduh i vibracii.
- kondenzira~ki aerosol - se sozdavaat koga suvozasitena i pregreana parea se kondenzira
ili koga gasovite reagiraat hemiski i formiraat isparlivi ili neisparlivi cvrsti
produkti.
Dispergira~kite i kondenzira~kite aerosoli so te~ni ~esti~ki formiraat magla. Magla-
ta pretstavuva sostojba na visoka koncentracija na vodeni kapki vo vozduhot i predizvi-
kuva namalena vidlivost. Kondenzira~ki aerosoli sozdadeni od cvrsti i te~ni dispergirani
~estici se narekuva ~ad. ɑad pretstavuva disperzija sozdadena pri necelosno sogoruvawe na
fosilni goriva.
Formata na aerosolnite ~esticite vo atmosferata moè da bide:

- top~est oblik imaat ~estici od polen, ~ad, kondenzira~ki aerosoli, kako i cvrsti
~estici;
- vlaknest oblik imaat ~estici od volna, pamuk, staklo, azbest i sintetika;
- lu{pest oblik imaat ~estici od minerali i epidermis,;
- kon~est ili nepravilen oblik imaat ~estici na ~ad, pepel, snegulki i jaglen.
Pri procenka na zagadenost na atmosferata so ~estici treba da se ima predvid deka tie se
rezultat na prirodni pojavi i aktivnosti na ~ovekot. Glavnite izvori na pra{ina i ~estici
vo industrijata se ma{inite za sinteruvawe, pe~kite za izrabotka na ~elik, skladi{ta za sur-
ov materijal, podvi`ni lenti, drobilnici, brusilki, sita i dr. Merka za za{tita od {tetno-
to dejstvo na ovie ~estici e: otpra{uvaweto koe pretstavuva odvojuvawe na ~estici od gasni
produkti na sogoruvawe. Moè da se izvr{i so pomo{ na: cikloni, skruberi i bakteriski
cikloni pod dejstvo na centrifugalni sili, elektrofiltri vo koi gasovite i ~esticite stru-
jat vo nehomogeno elektri~no pole (horizontalni i vertikalni elektrofiltri so talo`ni
elektrodi) i so kombinirano otpra{uvawe. Vo skladi{nite mesta zapra{enosta se namaluva
so prskawe na voda izme{ana so polivinilacetat, akril, vinil, etilenglikol i dr.
Vremetraewe na zagaduvaweto:
Spored vremetraeweto na zagaduvaweto se razlikuvaat:
- izvori so trajno i dolgoro~no zagaduvawe: visoki pe~ki, toplani, termoelektrani;
- izvori so povremeno zagaduvawe: vozila.
Nastanuvaweto na zagaduvaweto:
Spored nastanuvaweto na zagaduvaweto se razlikuvaat:
2.8.7. Primarni zagaduva~i

Primarnite zagaduva~i se onie koi{to se emitiraat direktno, odnosno ispu{taat vo
prirodata. Takvi gasovi se SO, SO2, NO2, ~estici i radioaktivni materii. Primarnite
zagaduva~i vo koj se vklu~uvaat sulfur dioksid - SO2, azotni oksidi - NOx i amonijak NH3, kako
i aerosol vrzani ~esti~ki: na pra{ina, te{ki metali i dolgotrajni organski zagaduva~i, se
osnova za formirawe na sekundarnite zagaduva~i. Koli~estvoto na SO2 vo vozduhot se dolì
najmnogu na sogoruvawe na goriva koi sodràt sulfur kako {to se: mazut, jaglen i lignit.
Azotnite oksidi se emitirani preku sogoruvawe vo transportot, energetskite sistemi i zato-
pluvaweto. Zemjodelieto, a posebno skladiraweto i upotrebata na {talsko |ubrivo e glaven
izvor na emisiite na amonijak vo atmosferata. Vo Evropa emisiite na SO2 i NOx, predizvi-
kani od ~ovekovite aktivnosti, se za 4% pogolemi od prirodnata emisija, dodeka za NH3 se
pravi procenka deka prirodniot izvor pretstavuva samo 9% od vkupnata emisija.
2.8.8. Sekundarni zagaduva~i

Sekundarnite zagaduva~i nastanuvaat so fizi~ki i so hemiski reakcii vo vozduhot od pri-
marnite zagaduva~i ili drugi supstancii prisutni vo atmosferata. Nivnoto sozdavawe zavisi
od mnogu faktori: koncentracija na primarni zagaduva~i vo atmosferata, stepen na son~evo
zra~ewe (fotoaktivacija), meteorolo{ki faktori, vla`nost na vozduhot, kondenzacija i sedi-
mentacija.
Aktivnostite na ~ovekot najmnogu vlijaat vrz kvalitetot na vozduhot vo gusti urbani sre-
dini, a {tetni vlijanija se: neprijatni mirizbi, iritirawe na o~i, razli~ni alergiski reak-
cii na organizmot i dr.

2.9. ATMOSFERSKI REAKCII PRI ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT
Emitiranite zagaduva~ii vo atmosferata podlegnuvaat na razli~ni fizi~ki i hemis-

ki reakcii, i toa: Difundiraat vo po{irok sloj na vozduh so istovremeno razblaùvawe
na nivnite koncentracii; dispergiraat po vertikala i horizontala pri {to pod dejstvo na
vozdu{ni struewa se prenesuvaat na golemi rastojanija; pod dejstvo na gravitaciskite sili i
vertikalnite vozdu{ni struewa podlegnuvaat na suva depozicija (deponirawe); pod dejstvo na
vrneì (sneg, do`d, rosa) podlegnuvaat na mokra depozicija na povr{inata; podlegnuvaat na
atsorpcija na ~estici i drugi hemiski reakcii.
2.10. OZON I OKSIDANTI
Ozonot (O3) e bezboen gas, 1,6 pati poteòk od vozduhot i pretstavuvavisoko reaktiven
gas. Del od ozonot nastanuva prirodno vo visokite sloevi od atmosferata, a negova najgolema
koncentracija ja ima vo stratosferata, kade {to ja formira i obnovuva ozonskata obvivka.
Ozonot vo stratosferata se sozdava pod vlijanie na ultravioletovoto son~evo zra~ewe, koe
go disocira t.e. razloùva molekularniot kislorod O2 vo atomska forma O. Bidej}i atomar-
niot kislorod ne moè da opstane kako takov, vedna{ se soedinuva so drug molekularen kislo-
rod, pri {to se formira ozonskata molekula O3.
O + O2 ĺO3
Isto taka, ozonot se sozda-

va i pri elektri~no praznewe
vo atmosferata, odnosno
pri pojava na grom. Vari-
raweto na koncentracijata
na ozon i drugi oksidanti vo
naselena sredina zavisi od
koncentracijata na primar-
ni zagaduva~i, dvièwe na
vozduhot i klimatskite fak-
tori. Sezonski, maksimalni
koncentracii na O3 naj~esto
ima na krajot na prolet i
vo esen, a dnevni maksimal-
ni koncentracii ima okolu
pladne koga insolacijata e na-
jintenzivna.
Ozonot vo stratosferata
apsorbira del od {tetnoto ul-
travioletovo zra~ewe i na toj
na~in go za{tituva tkivoto
na ìvite organizmi od seri-
ozni o{tetuvawa. Ovaa ozon-
ska obvivka, koja e od vitalno
Slika 2.3. Ozonska dupka nad Antarktikot zna~ewe za Zemjata, sè pove}e

se o{tetuva (se namaluva koncentracijata na O3), a toa predizvikuva zdravstveni problemi

kaj lu|eto i globalnoto poka~uvawe na temperaturata .
Osnovna pri~ina za razgradba na ozonskata obvivka e emisijata na oddelni soedinenija,
posebno onie {to sodràt atomi na hlor. Dokaàno e deka najgolemo vlijanie za pojava na
ozonskata dupka imaat hlorofluorojaglevodorodite (CFC), poznati kako freoni, (Slika 2.4,)
spored komercijalnoto ime na proizvoditelot, freonite koi se primenuvaat vo sistemite za
ladewe (ladilnici), i kako aerosoli se koristat za dispergirawe na parfemi, dezodoransi,
insekticidi.
Eden atom na hlor uni{tuva od 10 000 do 100 000 molekuli na ozon. Prose~noto godi{no
prisustvo na ozon vo atmosferata (zbir od stratosferniot i troposferniot ozon) opa|a vo
globalni ramki pove}e od deset godini, so zgolemena stapka sekoja godina. Pojavata e inten-
zivna na polovite, dodeka toa ne e zabeleàno na ekvatorot. Dupkata vo ozonot nad Antark-
tikot se pojavila vo 1975 god. i istata postojano se zgolemuva.
Postojat mnogu alter-
nativi za zameni na CFC-
soedinenijata vo kozme-
tikata, rasprskuva~ite
i sredstvata za ~istewe
na elektronskata opre-
ma, no i tie soedinenija
sodràt hlor ili brom i
vlijaat na pro{iruvawe
na ozonskata obvivka. Vo
Tabela 6 se prikaàni
karakteristikite na
supstanciite koi ja
osiroma{uvaat ozons-
kata obvivka. Potenci-
jalot na osiroma{uvawe
na ozonskata dupka e
Slika 2.4. Supstanci koi ja o{tetuvaat ozonskata obvivka na Zemjata opredelen vrz osnova na
dosega{nite soznanija, pa
vo opredelen vremenski period }e se preispituva vo soglasnost so odredbite na montreal-
skiot protokol.
Istraùvaj i doznaj pove}e:

Za montrealskiot protokol za supstancii {to go osiroma{uvaat ozonskiot sloj.
Kako posledica na gubewe na ozonot, se o~ekuva zgolemuvawe na {tetnoto beta - ultraviole-

tovo zra~ewe. Zgolemuvaweto na ova zra~ewe }e predizvika zgolemuvawe na slu~aite na rak na
koà, }e ima {tetni efekti vrz imuniot sistem na ~ovekot, kako i efekti vrz akvati~nite i
po~venite ekosistemi. [tetnite efekti vrz vodenite ekosistemi, na primer vrz fitoplank-
tonot, moàt da imaat seriozni posledici vrz produkcijata na biomasa i sinxirite na ishra-
na vo okeanite.

ɌɚɛɟɥɚɄɚɪɚɤɬɟɪɢɫɬɢɤɢɧɚɫɭɩɫɬɚɧɰɢɢɤɨɢʁɚɨɫɢɪɨɦɚɲɭɜɚɚɬɨɡɨɧɫɤɚɬɚɨɛɜɢɜɤɚ
ȼɪɟɦɟɧɚ ɉɨɬɟɧɰɢʁɚɥɧɚ
ɡɚɞɪɠɭɜɚʃɟɜɨ ɨɫɢɪɨɦɚɲɭɜɚʃɟ
ɇɚɡɢɜ ɏɟɦɢɫɤɚɮɨɪɦɭɥɚ Ɉɡɧɚɤɚ
ɚɬɦɨɫɮɟɪɚɬɚ ɧɚɨɡɨɧɫɤɚɬɚ
ɝɨɞɢɧɢ ɨɛɜɢɜɤɚ
ɬɪɢɯɥɨɪɨɮɥɭɨɪɨɦɟɬɚɧ CCl3F CFC-11 1
ɞɢɯɥɨɪɨɞɢɮɥɭɨɪɨɦɟɬɚɧ CCl 2F2 CFC-12 108 1
ɬɪɢɯɥɨɪɨɬɪɢɮɥɭɨɪɨɟɬɚɧ C2Cl3F3 CFC-113 90 0,8
ɞɢɯɥɨɪɨɬɟɬɪɚɮɥɭɨɪɨɟɬɚɧ &&O) &)& 185 1
ɯɥɨɪɨɩɟɧɬɚɮɥɭɨɪɨɟɬɚɧ C2ClF5 CFC-115 380
ɛɪɨɦɨɯɥɨɪɨɞɢɮɥɭɨɪɨɦɟɬɚɧ CF2BrCl ɏɚɥɨɧ 25 3
ɛɪɨɦɨɬɪɢɮɥɭɨɪɨɦɟɬɚɧ CF3Br ɏɚɥɨɧ 110 10
ɞɢɛɪɨɦɨɬɟɬɪɚɮɥɭɨɪɨɟɬɚɧ &)%U ɏɚɥɨɧ -
2.11. FOTOHEMISKI SMOG I SMOG
Fotohemiski smog
Pod dejstvo na son~evoto zra~ewe vrz primarno emitiranite polutanti (N - oksidi, neza-
siteni jaglevodorodi i drugi organski soedinenija) so fotoliti~ki ciklus se sozdava foto-
hemiski smog koj go so~inuvaat sekundarni zagaduva~i i fotohemiski oksidanti (O3, organski
NO2, organski peroksidi, aldehidi, ketoni i dr.).
Smog
Se razlikuvaat dva osnovni vida smog:
Leten smog - se pojavuva pri suvo i son~evo vreme. Pri~ini za pojava na ovoj smog se nesogore-
ni jaglevodorodi i azotni oksidi koi se osloboduvaat pri rabota na motori so vnatre{no
sogoruvawe. Ovoj smog se javuva naj~esto vo dolini i kotlini pri visoka son~eva insolacija i
bez prisustvo na veter.
Zimski smog - visokite koncentracii na SO2 i suspendiranite ~esti~ki vo vozduhot se
pri~ina za pojava na zimskiot smog. Nastanuva vo uslovi na slab vetar i temperaturna inver-
zija koi go spre~uvaat vertikalnoto me{awe i rastvorawe na zagaduva~ite.
Pokraj SO2 i suspendirani ~esti~ki, zimskiot smog sodrì soedinenija kako CO, azotna
kiselina, NO2 i materii koi moàt da bidat inhalirani: ~estici na pra{ina, sulfati, ni-
trati, amonijak, metalni ~estici.
Razlika pome|u fotohemiski i klasi~en smog

Fotohemiskiot smog se razlikuva od klasi~niot smog i e rezultat na emisijata na gasovi
od avtomobilite i na Son~evata radijacija. Za razlika od klasi~niot smog, koj se odlikuva
so redukcioni svojstva, fotohemiskiot smog pokaùva oksidacioni svojstva i predizvikuva
iritirawe na o~ite i sluznicata. Tie imaat razli~en hemiski sostav. Imeno, smogot sodrì
SOx, CO, ~esti~ki i vodena parea vo forma na magla, odnosno najmnogu primarni zagaduva~i,
a fotohemiskiot smog sodrì fotooksidansi, odnosno sekundarni zagaduva~i kako O3, NO2 i
organski soedinenija. Emisiite na azotni oksidi (NOx) i rastvorlivi organski soedineni-
ja (ROS) od vozilata se glavnite pri~initeli za formirawe na fotohemiskite oksidanti i
ozonot vo naselenite sredini.

Slika 2.5. Smog
2.12. KISELI DO@DOVI
Kiselite do`dovi se direktna posledica pred se na aerozagaduvaweto, t.e. emisijata na {tetni

gasovi vo atmosferata, a nivnata za~estenost i efekti se zagriùva~ki. Nekoi od ovie gasovi
reagiraat so sitnite kapki voda vo oblacite, taka {to do`dot koj pa|a od ovie oblaci e pokisel
od prirodniot nezagaden i se narekuva kisel do`d. Fenomenot na pojavata na kiseli do`dovi e
otkrien vo Velika Britanija u{te kon krajot na XIX vek. Nezagadeniot, priroden do`d e slabo
kisel poradi rastvoreniot CO2 od vozduhot koj formira H2CO3. Vrednosta na pH na prirodnite
do`dovi e okolu 5,6, a na kiselite do`dovi e pomala od 5. Koga vozduhot }e stane pozagaden
so azotni oksidi i sulfur dioksid, aciditetot na istiot moè da bide do pH vrednost 4, a
registriran e i do`d so pH vrednost 2. Sostavot na kiselite do`dovi varira vo zavisnost od
oblasta i intenzitetot na emisijata na primarnite zagaduva~i vo vozduhot. Kiselite do`dovi
najmnogu sodràt H2SO, HNO3 i H2SO3, a pomalku sodàt HCl i nekoi organski kiselini.
2.13. EFEKT NA STAKLENA GRADINA
Pod vlijanie na son~evoto zra~ewe, Zemjinata povr{ina postojano se zagreva, a koga dovol-
no }e se zagree, taa po~nuva da zra~i toplina. Prisutnite {tetni gasovi vo atmosferata CO2
i CH4 ja apsorbiraat ovaa toplina i ne dozvoluvaat taa da se izgubi nekade vo vselenata. Vo
vakvi uslovi se zgolemuva temperaturata vo atmosferata i na Zemjata vo globalni ramki.
Ovaa pojava se narekuva staklena gradina.

Slika 2.6. Efekt na staklena gradina
Jaglerodniot dioksid i drugite gasovi vo atmosferata se glavna pri~ina za pojava na stak-

lenata gradina. Koncentraciite na inertnite gasovi (CO2, N2O i CFC), kako i na tie koi se
hemiski aktivni (CH4, CO i O3) postojano se zgolemuvaat.
Efektot na staklena gradina gi predizvikuva slednive pojavi:

- Globalnata sredna temperatura na povr{inata na Zemjata e zgolemena za 0,45% vo
poslednite sto godini.
- Najtoplite {est godini vo ovoj period bile 1983, 1987, 1988, 1989, 1990 i 1991, vo odnos
na globalnata prose~na godi{na temperatura.
- Pome|u 1949 i 1989 temperatura na povr{inata na tropskite moriwa porasnala za 0,5
stepeni.
- Vo poslednive 20 godini, se zgolemeni srednite brzini na vetrovite na site geografski
{iro~ini.
- Od 1983 god. se javuva opa|awe na godi{nata pokrienost so sneg na kontinentite na
severnata hemisfera za 8%.
Presmetano e deka dvojnoto zgolemuvawe na koli~estvoto na CO2 vo odnos na predindus-

triskata era dovelo do porast na prose~nata temperatura za 1,5 do 4,5 stepeni. Spored istiot
model, povtorno dvojno zgolemuvawe na CO2 se o~ekuva okolu 2050 godina.
Glavnite biofizi~ki promeni na klimata vo idnina }e bidat: porast na nivoto na moreto
so zagrozuvawe na krajbre`nite zoni i rizici za ekosistemite poradi izmena na temperatu-
rata i hidrolo{kite uslovi. Ovie promeni }e gi izmenat zemjodelskite i hidrolo{kite po-
tencijali koi }e dovedat do degradacija na po~vata i proizvodstvoto na hrana.
Godi{nata emisija na CO2 od Evropa e proceneta na okolu 2 200 milioni toni SO2 od gore-
we na fosilnite goriva i proizvodstvoto na cement {to e ekvivalentno na 30% od vkupnata
svetska emisija. Evropskite zemji, isto taka, emitiraat 55 milioni toni metan godi{no, {to
pretstavuva 16% od vkupnata svetska emisija. Pridonesot na Evropa vo emisiite na gasovi
na staklena gradina i soedinenijata koi go o{tetuvaat ozonot, proporcionalno e daleku po-
golem od nejzinata povr{ina i golemina na populaciite, vo sporedba so ostatokot na svetot.

2.14. [TETNI EFEKTI OD ZAGADUVAWE NA VOZDUHOT
2.14.1. Zagaduvawe na vozduhot od industrijata

Najte{kite efekti od prisustvo na aerozagaduva~i (zagaduva~i na vozduhot) se javuvaat
blizu do oddelni industriski postrojki ili zoni postaveni vo blizina na golemite gradski
centri. SO2, ~esti~kite, te{kite metali, fluoridite, amonijakot i drugi soedinenija se
najmnogu prisutni vo okolinata
na edna industrija. Metalnite to-
pilnici, energetskite postrojki
na maslo i jaglen, hemiskata indus-
trija (na primer, produkcija na
ve{ta~ki |ubriva, pesticidi i sl.)
kako i rafineriite za nafta ili
petrohemiskata industrija, se in-
dustriski sektori odgovorni za
najgolemite aeroproblemi vo Ev-
ropa. Koncentracijata na {tetnite
aerozagaduva~i zavisi od tipot na
industriskoto proizvodstvo, vidot
na procesnata tehnologija, kontro-
lata na emisijata na zagaduva~ite,
visinata na ispusnite oxaci, post-
avenite filtri na oxacite itn.
Efektite vrz zdravjeto na ~ovekot
se najdrasti~ni vo ìvotni sre-
dini kade {to stanbenite naselbi
se locirani vo pravec na veterot
koj duva od nasoka na industriskata
zona.
Slika 2.7. Zagaduvawe na vozduhot od industrijata
2.14.2. Zagaduvawe na vozduhot od transportnite sredstva

Aerozagaduvaweto od transportnite sredstva vo gradskite centri e podloèno na posto-
jan monitoring. Koncentracijata na CO, CO2, NO2, moè da ja nadmine MDK (maksimalna doz-
volena koncentracija) vo zavisnost od
momentalnata gustina na soobra}ajot
i vremenskite uslovi. Vo site gradovi
na Evropa, pojavata na smog i dolgotra-
jni visoki koncentracii na {tetni ma-
terii kako olovoto, benzenot, parti-
kularnite ~estici i benzen pirenite,
glavno se dolàt na emisiite od soo-
bra}ajot. Eden od na~inite da se namali
aerozagaduvaweto e da se spre~at nepot-
rebnite isparuvawa na benzinot od ben-
zinskite pumpi, da se ograni~i soobra}
ajot ili da se primenat drugi izvori na
Slika 2.8. Zagaduvawe na vozduhot od energija za transportnite sredstva.
transportnite sredstva

2.14.3. [tetni efekti od zagadeniot vozduh vrz naselenieto, materijalite i kulturnoto

nasledstvo
Efektite vrz zdravjeto na naselenieto se: iritacija i nepodnoslivost, gubewe na funk-

cijata na organite (namaluvawe na kapacitetot na belite drobovi), i da nastapi smrtnost.
Nekoi od ovie efekti moàt da bidat akutni (povremeni), dodeka drugite postepeno se raz-
vivaat vo hroni~ni (postojani) zaboluvawa. Zagadeniot vozduh vo domovite na naselenieto ne
smee da se zanemari, bidej}i sodrì produkti od sogoruvawe, formaldehid, rastvoruva~i i
tutunski ~ad.
Aerozagaduvaweto vo urbanite i industriskite centri go zabrzuva raspa|aweto na zgra-
dite i konstrukciskite materijali. ɑelikot, cinkot, bakarot i aluminiumot kako materijali
korodiraat i se o{tetuvaat vo zavisnost od koncentraciite na SO2, hloridi i od klimatskite
faktori, osobeno pod vlijanie na vlagata. Kaj golem broj materijali, pak, azotnite oksidi i
ozonot go zgolemuvaat efektot na nagrizuvawe i ovozmoùvaat pojava na mov, li{ai i algi
vrz gradbite.
Mnogu od istoriskite spomenici i gradbi se izloèni na o{tetuvawe od aerozagaduvawe-
to, osobeno onie {to se izgradeni od mermer, karbonatni kamewa i drugi materijali. Po-
golemiot del od sega{nite obnovuvawa {to se izveduvaat vrz gradbite se rezultat na o{tetu-
vawata nastanati vo period od pred 50 do 100 godini.
2.15. MERKI ZA SPREÛVAWE I NAMALUVAWE NA AEROZAGADUVAWETO
2.15.1. Urbanisti~ki merki

Vo urbanisti~ki planovi na naselbata potrebno e pravilno planirawe i zonirawe na
naselbite, pred sè, koga se raboti za industriska i naselena zona, pri {to treba da se zeme
predvid i reljefot i klimatsko - meteorolo{kata podloga na naselbata ,,roza na vetrovite”
(pravec i brzina na dominantnite vetrovi). Pritoa, okolu industriskite objekti mora da se
vospostavat zoni na sanitarna za{tita, soodvetno na nivnata klasifikacija (od I do V), a vo
tie zoni nema da bide dopu{tena izgradba na stanbeni objekti. Istovremeno treba da se pred-
vidi i zgolemuvawe na zelenite povr{ini (so otporni sorti zelenilo) vo naselbite so funk-
cija na ,,beli drobovi na naselbata”.
Odrùvawe na komunalnata ~istota na ulicite i javnite povr{ini, isto taka, e
urbanisti~ko – komunalna merka za za{tita na vozduhot.
2.15.2. Tehni~ko – tehnolo{ki merki

- Kvalitetno podobruvawe na procesot na sogoruvawe vo loì{tata na objektite –
izvori na zagaduvawe na vozduhot, {to bi se postignalo so eventualna rekonstrukcija na
loì{tata, so pravilen izbor na kvalitetni goriva (pomalku sulfur), ili so promena
na motorite so vnatre{no sogoruvawe (avtomobilite).
- Izgradba ili rekonstrukcija na industriskite oxaci, pred sè, vo pogled na visinata
koja treba da ja dostigne visinata na postojanite horizontalni struewa na vozduhot i da
e povisoka od okolnite zgradi.
- Postavuvawe uredi koi ja namaluvaat ili ja spre~uvaat emisijata na {tetni materii
(filtrirawe, izmivawe, precipitirawe na komponentite na industriskite otpadni
gasovi, reciklirawe na otpadnite materii) ,,end of pipe technology”.

- îsta tehnologija, odnosno zamena na postojnata tehnologija koja emitira zagaduva~ki

supstancii vo ambientniot vozduh so ,,~ista – ekolo{ki prijatelska” tehnologija so 0
emisija.
2.15.3. Administrativno – upravni merki

Se odnesuvaat na zakonski propisi i podzakonski akti so koi se ograni~uva emisijata i im-
isijata na zagaduva~ki materii:
- potrebno e da se vospostavi katastar na zagaduva~i – stru~na dokumentacija vo koja se
registrirani osnovnite tehni~ko – tehnolo{ki i ekolo{ki momenti vo oddelniobjekti
– potencijalni zagaduva~i na vozduhot, a katastarot treba da go vodat organite na
upravata;
- potrebno e da se sledi sostojbata na emisijata od oddelni objekti, pritoa vodej}i
smetka za postojnite emisioni normi na zagaduvawe. Istovremeno, organite na upravata
od oblasta na ekologijata, treba da prezemat rigorozni merki pri pre~ekoruvaweto na
ovie normi;
- kone~no, vo oblasta na emisijata, potrebno e da se donesat zakonski propisi koi }e
ovozmoùvaat vospostavuvawe celosen monitoring sistem na zagadenosta na vozduhot
so dovolen broj reprezentativno postaveni merni mesta vo naselbite, analiziraj}i gi
site aktuelni zagaduva~ki materii za odredeniot lokalitet. Pritoa se doneseni normi
za maksimalno dozvoleni koncentracii na zagaduva~kite materii (MDK) – standardi
vo ramkite na koi adaptibilnite mehanizmi na organizmot moàt da gi neutraliziraat
eventualnite efekti na {tetnite materii. Vo Republika Makedonija, postaveni se
avtomatski stanici za monitoring na aerozagaduvaweto vo Skopje (4), Bitola (2), Veles
(2), Kavadarci (mobilna), Ki~evo, Ko~ani, Kumanovo, Lazaropole i Tetovo. Se sledi:
sulfurdioksid (mg/m3), azotni oksidi (mg/m3), ozon (mg/m3), kako i meteorolo{ki
parametri – brzina na veter (m/s), pravec na veter (stepen), temperatura (oC), relativna
vla`nost (%), atmosferski pritisok (hPa) i globalna radijacija (W/ m2). Vo Skopje e
postavena i stanica za sledewe na zagaduvaweto od soobra}ajot (pokraj koncentraciite
na voobi~aenite ekolo{ki parametri, se sledat i benzen, toluen, etil benzen, otoksilen
i paraksilen). Vo Kavadarci mobilnata stanica sledi i benzen, toluen, etil benzen,
otoksilen i paraksilen.
Izvor na podatoci: Ministerstvo za ìvotna sredina i prostorno planirawe, Dràven av-

tomatski monitoring sistem za kvalitet na ambientniot vozduh.
Eden od na~inite za za{tita na zdravjeto so upravni merki, e i donesuvawe i primena na t. n.
alarmni sostojbi (nivoa), koi se proglasuvaat vo odredeno naseleno podra~je pri intenzitet
na zagaduvawe koj gi nadminuva normite vo tekot na denot ili trae pove}e denovi. Pritoa vo
poblagiot oblik (1 stepen) se opomenuva naselenieto za ograni~eni dvièwa, pred se kaj de-
cata i postarite. Potoa sledi delumna zabrana na avtomobilskiot soobra}aj (2 stepen) i doz-
voleno koristewe samo na odredeni vidovi goriva. I kone~no, vo posebno kriti~ni sostojbi,
se ograni~uva rabotata na lokalnata industrija (3 stepen).
2.15.4. Zdravstveni merki

Vrz osnova na zakonskite propisi, zdravstvenata slu`ba od specijaliziraniot preventivno –
medicinski vid (Zavod za zdravstvena za{tita), ja sledi sostojbata na zagadenost na vozduhot vo
soglasnost so utvrdenata metodologija na Svetskata zdravstvena organizacija, pri {to }e moè
da dade dijagnoza na naselbata vo odnos na aerozagaduvaweto, u~estvuvaj}i vo donesuvaweto
predlog – merki za sanacija na sostojbata. Istovremeno, zdravstvenata slu`ba go sledi i vli-

janieto na zagadeniot vozduh vrz zdravjeto, pred sè na vulnerabilnite grupi naseleni (deca i
stari hroni~ni bolni), primenuvaj}i ja zdravstveno – statisti~kata i klini~ka metodologija.
Predmet na zada~ata
Istaknuvawe na {tetni efekti od zagadeniot vozduh vrz naselenieto, materijalite i kul-
turnoto nasledstvo.
Zada~a
Obidi se da najde{ sliki od o{teteni vozila, spomenici i prirodni bogatstva od zagaden
vozduh
2.16. ZAGADUVAWE NA VODATA
2.16.1. Izvori na voda

Vodata ima isklu~itelno va`na uloga i e presudna za egzistirawe na ~ovekot, ìvotnite i
rastenijata. Naseluvaweto na lu|eto vo razli~ni predeli na zemjata sekoga{ bilo vo zavisnost
od mo`nosta za snabduvawe so voda, obezbeduvawe na hrana, skrivali{ta i toplina. Zgolemu-
vaweto na naselenieto, kako i napredokot i zbogatuvaweto na zemjite vo svetski ramki, pri-
donelo snabduvaweto so voda potrebna za naselenieto, industrijata, navodnuvaweto i proizvod-
stvoto na elektri~na energija da e dovedeno do kriti~na to~ka.
Rezervite od voda na Zemjata se proceneti na 1,4 milijardi na km3. Od niv duri 90% e voda od
okeanite i moriwata, a ostatokot, odvaj 10%, go so~inuvaat ezerata, rekite, podzemnite vodi,
lednicite i vodnata parea vo atmosferata. Od ovie 10% voda samo 1/5, odnosno 2% e pogodna za
potrebite na ~ovekot. Vodite pogodni za upotreba na ~ovekot moàt da se podelat vo tri grupi:
Atmosferska voda
Atmosferskata voda moè da se sobere od povr{inata na terenot, od pokrivite na objektite
i od drugi specijalno izraboteni povr{ini. Atmosferska voda pretstavuva povr{inski tek od
do`dovite, topeweto na snegot, gradot i dr. Prvite atmosferski vodi se mnogu zagadeni bidej}i gi
nosat ne~istotiite od atmosferata i od urbanite povr{ini za razlika od onie {to pa|aat podocna
i koi{to moàt da se koristat za vodosnabduvawe ili navodnuvawe. Vo minatoto ima primeri kade
{to ovaa voda se koristela za vodosnabduvawe, me|utoa, problemite koi se javuvaat pri zafa}awe,
akumulirawe i nejzino pro~istuvawe, denes ja ograni~uvaat nejzinata primena.
Povr{inski vodi
Od povr{inski vodi od golemo zna~ewe se rekite, ezerata, akumulaciite i moriwata, a
pomalku zna~ajni se lokvite i barite. Vodite od rekite i ezerata se pove}e sè koristat za vo-
dosnabduvawe, navodnuvawe, vo industrijata, dobivawe na hidroenergija itn. Vo svetot, vkup-
noto godi{no proizvodstvo na hidroelektranite pretstavuva 20% od vkupnata potro{uva~ka
na elektri~na energija. Me|u zemjite so najvisok procent na proizvodstvo na energija od hidro-
elektrani se: Norve{ka 99,6%, Brazil 90%, Avstrija 70% i Kanada 66%. Dodeka ovoj procent
vo Makedonija iznesuva pomalku od 15%.
Podzemni vodi
Podzemnite vodi pretstavuvaat najkvalitetna voda za vodosnabduvawe. Imaat dobar vkus
poradi sodrìnata na mineralnite materii, povolna temperatura za osveùvawe, bistrina i
relativna ~istota. Nastanuvaweto na podzemnata voda moè da bide od:

- infiltracija na atmosferskite vodi od do`d i sneg;

- infiltracija na povr{inski vodi od reki, ezera i moriwa;
- kondenzirawe na vodna parea od vozduhot vo porite od po~vata;
- voda i vodna parea koja doa|a od dlabo~inata na zemjata i se narekuva juvenilna voda.
Dodeka vodata se nao|a vo podzemnite sloevi se narekuva podzemna voda, no {tom izleze
na povr{inata na terenot, po priroden pat, se narekuva izvorska voda. So ponirawe na vo-
data niz propustlivite sloevi na po~vata, taa se osloboduva od site ne~istotii {to gi ima-
la vo sebe kako atmosferska ili povr{inska voda, odnosno prirodno se pre~istuva. Zatoa,
moè da se kaè deka kolku vodata podlaboko navleguva vo strukturata na po~vata, tolku e
pokvalitetna za vodosnabduvawe i ne se razlikuva mnogu od izvorskata.
2.16.2. Klasifikacija na vodata spored kvalitetot

Nedovolni koli~estva voda ili nejzin slab kvalitet se pri~ina za zagrozuvawe na ~ove-
kovoto zdravje na mnogu mesta vo svetot. Potrebite za voda so dobar kvalitet se zgolemeni
so razvojot na industrijata i brojnosta na naselenieto. Koristeweto na vodata za doma{ni
potrebi, zgolemenata li~na higiena, nekontroliranoto navodnuvawe na zemjodelskite proiz-
vodi, upotrebata na voda za ladewe na industriskite postrojki i dr. se pri~ini za nedostatok
na voda vo mnogu zemji.
Kvalitetot na vodite se opredeluva so klasi, propi{ani so uredbata za klasifikacija na
vodite (Zakon za vodite Sl. Vesnik na RM 18/99). Glavno, vo {iroka upotreba e slednava po-
delba:
- vodi od prva klasa (klasa mnogu ~ista) - vodi {to vo prirodna sostojba moàt da
se upotrebuvaat za piewe, proizvodstvo i prerabotka na prehranbeni produkti i
za odgleduvawe na blagorodni vidovi ribi. Tie se slabo optovareni so organski
materii, zasiteni se so rastvoren kislorod, imaat bogata fauna i se pogodno mesto za
razmnoùvawe na ribi.
- vodi od vtora klasa (klasa malku zagadena) - vodi {to vo prirodna sostojba moàt da
se upotrebat za kapewe i rekreacija, za sportovi na voda, odgleduvawe na obi~ni vidovi
ribi ili so metodi na obrabotka da se upotrebat za piewe, proizvodstvo i prerabotka
na prehranbeni produkti. Tie se so sredno organsko zagaduvawe i sodrìna na hranlivi
materii, dobra koncentracija na O2, bogata flora i fauna i golema ribna populacija.
- vodi od treta klasa (klasa umereno eutrofi~na voda) - vodi {to vo prirodna sostojba
moàt da se upotrebuvaat za navodnuvawe, a po odredeni metodi na obrabotka moàt
da se koristat i vo industrijata na koja ne í e potrebna voda so kvalitet za piewe. Tie
se so golemo organsko zagaduvawe, koncentracijata na O2 e naj~esto niska, (anaerobni
uslovi), mala ribna populacija i povremeni pojavi na masovno izumirawe na ribi.
- vodi od ~etvrta klasa (klasa silno eutrofi~na voda) - vodi {to edinstveno moàt da se
upotrebuvaat samo po soodvetna obrabotka. Tie se so golemo organsko zagaduvawe, mnogu
niska koncentracija na O2 ili negovo celosno otsustvo (anaerobni uslovi), toksi~ni
materii i bez ribna populacija.
- vodi od petta klasa (klasa mnogu zagadena voda) - voda koja{to vo prirodna sostojba
ne moè da se upotrebuva za niedna namena. Vodata e bez puferen kapacitet i nejzinata
kiselost e {tetna za mnogu vidovi ribi. Koncentracijata na {tetni supstancii gi
nadminuva akutnite nivoa na toksi~nost za vodeniot ìvot.
Spored izmerenite podatoci vo Evropa, okolu 1/4 od vodite se klasificirani vo treta ili
vo ~etvrta klasa.

2.16.3. Otpadni vodi i nivna klasifikacija
Zagadeni se onie vodi {to go izmenile svojot prvobiten sostav poradi vnes na {tet-
ni materii ~ie prisustvo predizvikalo promena na fizi~kite, hemiskite, biolo{kite
i bakteriolo{kite osobini na vodata. Ovaa voda stanuva opasna za koristewe i ima
ograni~ena primena.
Zagadenite, odnosno otpadnite vodi predizvikuvaat zarazi, epidemii i potrebno e navre-
meno da se prezemat efiksni merki za nejzino prifa}awe, transport i pre~istuvawe. Otpad-
nite vodi se razlikuvaat vo pogled na kvalitetot i kvantitetot, nivnoto poteklo i stepenot
na zagadenost i spored toa moàt da se klasificiraat na sledniov na~in:
- Atmosferski vodi - pretstavuvaat povr{inski tek od do`dovite, topeweto na snegot, gra-

dot i dr. Tie se zagadeni so organski, mineralni i drugi otpadoci {to se nao|aat na urbanite
povr{ini. Potrebno e da se pre~istat pred da se ispu{tat vo reka ili ezero-priemnik.
-Kanalizaciski vodi - se najzagadeni so organski materii od ìvotinsko i rastitelno po-

teklo koi se nao|aat vo forma na rastvori, suspenzii ili koloidi. Spored sostavot i mestoto
na formirawe, kanalizaciskite vodi se delat na:
Doma{ni upotrebeni vodi - od kujni, mijalnici, bawi, peralni i sl.
Fekalni vodi- od toaletni {kolki i pisoari.
-Industriski otpadni vodi - se vodi koi se koristat pri tehnolo{kite procesi, vo indus-
trijata i moàt da bidat pove}e ili pomalku zagadeni. Otpadnite vodi od industrijata se de-
lat vo ~etiri osnovni grupi:
Tehnolo{ki otpadni vodi - so najgolemo zagaduvawe, a moàt da sodràt i toksi~ni mate-
rii, na pr: otpadni vodi od galvanizacija (cijanidi), joni na te{ki metali (srebro od proiz-
vodstvo na ogledala; olovo, cink i kadmium od topilnici na olovo - cinkova ruda), ìva od
proizvodstvo na hlor i natrum hidroksid itn.
Razladni vodi - pretstavuvaat najgolem procent od otpadnite vodi vo hemiskata industrija
i rafineriite do 95%. Iako razladnite vodi se slabo zagadeni, se smetaat kako nezagadeni i
se ispu{taat vo kanalizacija.
Sanitarno - fekalni vodi - koli~estvoto na zagaduva~ki materii zavisi od brojot na
vrabotenite.
Do`dovni vodi - se smetaat za nezagadeni i preku posebna fabri~ka kanalizacija se
ispu{taat vo gradski kolektorski sistem, a nivnoto koli~estvo zavisi od pokrienite i as-
faltiranite povr{ini vo krugot na fabrikata.
2.17. IZVORI NA ZAGADUVAWE NA POVR[INSKI I NA PODZEMNI VODI
2.17.1. Organsko zagaduvawe na vodata
Otpadnite organski materii od aktivnostite na ~ovekot se glaven izvor na ovoj vid za-
gaduvawe na vodata. Razgraduvaweto na vnesenite organski materii se odviva preku bakteris-
ka aktivnost, a bidej}i ovoj proces tro{i mnogu kislorod, organskoto zagaduvawe doveduva do
brzo gubewe na slobodniot O2 vo vodata. Toa doveduva do is~eznuvawe na ribite i faunata. Na
pogolemo rastojanie od vlivot na otpadnite vodi vo vodata priemnik, koncentracijata na or-
ganskite materii opa|a kako rezultat na rastvorawe na organskite materii, a dovolno daleku

od izvorot na zagaduvawe vodata priemnik gi vra}a svoite osobini na nivo kako i pred vlivot
na otpadnite vodi. Ovoj proces na obnovuvawe na vodata se narekuva samopre~istuvawe.
Bidej}i razgraduvaweto na organskite materii bara kislorod, koli~estvoto na organskite
materii vo vodite moè da bide mereno preku biolo{ka potro{uva~ka na kislorod (BPK) i
hemiska potro{uva~ka na kislorod (HPK), vo mg O2/l. Dokaz deka vodata e zagadena pretstavu-
va prisustvo na kislorod pod 5 mg na litar.
Edna od mnogute zakani za zagaduvawe so organski zagaduva~i, sekako se i industriskite
nesre}i i havarii. Na primer, dobro e poznat slu~ajot na poàr vo eden hemiski sklad vo Ba-
zel koga bilo ispu{teno golemo koli~estvo mikrozagaduva~i vo rekata Rajna. Toa pridonelo
za pomor na ribite na pove}e od 250 km od re~niot tek. Zagaduvawe na povr{inskite i podzem-
nite vodi so organski materii isto taka predizvikuvaat i divite deponii.
2.17.2. Zagaduvawe so nitrati

Koristeweto na razli~ni ve{ta~ki |ubriva moè da dovede do drenirawe (vnesuvawe) na
nitrati, amonijak, sulfati, kalium i fosfor vo podzemnite vodi. Nitratite vo vodata nad
opredelenite dozvoleni koncentracii se {tetni za ~ovekovoto zdravje i vlijaat vrz sta-
bilnosta na vodenite ekosistemi. Maksimalnata koncentracija na nitrati vo voda za piewe
iznesuva 25 mg NO3/l. Najgolemite nitratni zagaduvawa t.e. ,,vrelite to~ki” na zagadu-
vawe moàt da se o~ekuvaat vo zonite so intenzivno zemjodelstvo na pesoklivi po~vi. Kako
zaklu~ok, sepak moè da se kaè daka upotrebata na azotni |ubriva vo zemjodelstvoto dovedu-
va do zagaduvawe so nitrati na podzemnite vodi. Denitrifikacijata e eden od pova`nite
procesi koj doveduva do namaluvawe na koncentracijata na nitratite pome|u korenovata zona
od po~vata i nivoto na podzemnite vodi.
2.17.3. Zagaduvawe so pesticidi

Pribli`no 600 razli~ni pesticidi (herbicidi, fungicidi i insekticidi) se primenuvaat
vo zemjodelieto. Procenkite za zagrozenost na podzemnite vodi so pesticidi nad dozvolenite
granici se malku poznati poradi ograni~enite merewa na pesticidite vo podzemnite vodi
kako i nedovolnite podatoci za upotreba na pesticidite. Vrelite to~ki na zagaduvawe se ja-
vuvaat kaj po~vi so krupna tekstura i nizok procent na organska materija.
2.17.4. Acidifikacija (zakiseluvawe) na vodite

Acidifikacijata na povr{inskite vodi nastanuva kako posledica na acidificira~kite
gasovi kako SO2 i NOx. Industriski i zemjodelski aktivnosti, rudarstvoto, se~ewe na {umite,
dodeka su{eweto na po~vata i nejzinoto |ubrewe, moè pozitivno ili negativno da vlijaat na
kiselosta na povr{inskite vodi.
Acidifikacijata ima {tetno vlijanie vrz vodenite ekosistemi na site nivoa i ima {teten
efekt na rastitelnite i ìvotinskite zaednici. Edna od glavnite posledici na acidifi-
kacijata, predizvikana so ~ovekovite aktivnosti, sekako e opa|aweto na biodiverzitetot na
ribite. Toksi~nosta na zakiselenite slatki vodi, za ribite, e samo delumno predizvikana od
niskata pH - vrednost na vodata, bidej}i vo pogolem broj slu~ai glaven toksi~en faktor se ne-
organskite aluminiumovi joni koi se izdvojuvaat od mineralite na po~vata i se vnesuvaat vo
rekite i vo ezerata.
Nacionalniot monitoring (nabquduvawe) na podzemnite vodi pokaàl zagrozenost od
acidifikacija na 50% od bunarite.

2.17.5. Te{ki metali

Proizvodstvoto i iskoristuvaweto na te{kite metali zna~ajno se zgolemeni vo Ev-
ropa vo XIX i XX vek. So toa, kontaminacijata na kopnenite povr{inski vodi e zgolemena
preku rudarstvoto i industrijata kako glavni faktori na zagaduvawe. Drugi va`ni izvo-
ri na te{ki metali se otpadnite vodi, izmivawe na po~vite i atmosferskata depozicija.
Najkarakteristi~ni i najopasni te{ki metali se: kadmium, bakar i cink.
Izvorite na zagaduvawe na razli~ni sredini so razli~ni zagaduva~i, se prikaàni na Tabela 7.
Tabela 7. Izvori na zagaduvawe na razli~ni sredini

Sredina / Izvor Neorganski zagaduva~i Organski zagaduva~i
Te{ki metali (Pb, Zn) i Nafteni derivati, hlorirani
Urbani sredini
soli jaglevodorodi
Hlorirani jaglevodorodi, nafteni
derivati, sintetski organski
Industrski zoni Te{ki metali
soedinenija i policikli~ni
aromati~ni jaglevodorodi
Jaglevodorodi, nafteni derivati i
Te{ki metali, soli (SO4,
Rudarski oblasti policikli~ni aromati~ni jaglevo-
Cl2) i arsen
dorodi
Soli (Cl2, NH4) i te{ki Biorazgradlivi i nerazgradlivi
Zemjodelski oblasti
metali organski soedinenija
Voeni oblasti Te{ki metali Nafteni derivati
2.18. PREɑISTUVAWE NA OTPADNI VODI
Bitovite t.e. sanitarno-fekalnite vodi imaat izedna~en kvalitet i nivnoto pre~istuvawe

se odviva po op{to usvoeni {emi od ~etiri fazi: primaren, sekundaren, tercijaren tretman
i dezinfekcija.
Otpadnite vodi od industrijata se razlikuvaat me|usebno spored sostavot, toksi~nosta i
biorazgradlivosta na prisutnite {tetni materii. Spored toa, ne postoi mo`nost da se postavi
edna tehnolo{ka {ema za nivnoto pre~istuvawe, odnosno sekoja industriska granka mora da
ima poseben tretman na otpadnite vodi vo soglasnost so tehnolo{kiot proces {to go koristi.
Za razlika od sanitarno - fekalnite vodi, tretmanot na industriskite otpadni vodi se deli
na pet fazi: primaren, hemiski, sekundaren, tercijaren tretman i dezinfekcija.
2.18.1. Primaren tretman na otpadni vodi

Primarniot tretman na otpadni vodi opfa}a mehani~ki i fizi~ki metodi so koi se ot-
stranuvaat opredeleni {tetni materii - zagaduva~i koi kako takvi ne smeat da se ispu{taat
direktno vo vodite - priemnici. Vo primarniot tretman spa|aat slednive operacii:
1.Namaluvawe na volumenot na otpadnite vodi
Recirkulacija - se koristi vo sredini kade {to ima nedostig na voda ili cenata na vo-
data e visoka. Otpadnata voda se pre~istuva do opredelen stepen i povtorno se koristi vo
tehnolo{kiot proces. Vakvi primeri ima vo metalnata, hemiskata, prehranbenata i vo indus-

trijata za hartija.
Izmeni vo tehnolo{kiot proces na proizvodstvo - Ovoj metod e mnogu efikasen, no
te{ko se realizira, bidej}i lu|eto vo proizvodstvoto ne moàt da prifatat deka otpadnite
vodi se pri~inata poradi koi treba da se menuvaat nekoi operacii vo tehnolo{kiot proces
na proizvodstvo, kako na primer, primena na po~isti hemikalii ili podobruvawe na nekoi
parametri na opremata.
Selektirawe na vodi {to doa|aat vo sistemot za pre~istuvawe - Selektiraweto e iz-
vodlivo dokolku postoi pravilno izvedena kanalizacija. Toa podrazbira deka vo eden indus-
triski objekt treba da postojat tri nezavisni kolektori za otpadni vodi: tehnolo{ki, sani-
tarno - fekalni i za do`dovni vodi.
2. Mehani~ko pre~istuvawe so re{etka
Zada~a na re{etkata e da gi stopira i da gi otstrani site pokrupni predmeti od otpad-

nata voda koi pre~at pri normalnata rabota na sistemot za pre~istuvawe. Re{etki koi imaat
najrasprostraneta primena se: sinxiresta, la~na i radijalna re{etka. Rastojanieto pome|u
{ipkite na re{etkata se dviì od 5 do 25 mm vo zavisnot od toa koja golemina na otpadot
treba da se otstrani. Spored toa, se razlikuvaat fini re{etki od 5 do 10 mm i grubi re{etki
so rastojanie me|u {ipkite pogolemo od 10 mm. Kaj re{etkite posebno treba da se obrne vni-
manie na brzinata na otpadnata voda {to pominuva niz niv, bidej}i brzinata ne smee da bide
pogolema od 1m/sec. Pri pogolemi brzini, eden del od suspendiranite materii cvrsto se lepat
za {ipkite, taka {to uredot za ~istewe ne moè da go simne nasobraniot materijal. Kaj radi-
jalnata t.e. la~na re{etka, pome|u re{etkite od skarata, se dviàt plo~ki nagore koi soz-
davaat skalest sistem. Toj sistem gi iznesuva nataloènite cvrsti materii od otpadnata voda
i gi prefrla vo kontejner. Treba da se nazna~i deka ovoj ured ima vgraden sistem za ~istewe na
plo~kite pred povtorno vleguvawe na re{etkata vo voda. Sistemot se sostoi od dizni i ~etka
{to rotira i ja simnuva ne~istotijata {to e zalepena za plo~kite. Zagaduva~i {to te{ko se
simnuvaat od plo~kite se sre}avaat vo otpadnite vodi od klanici, koàrnici i dr.
3. Egalizacija
Egalizacijata pretstavuva na~in na koj so zadrùvawe na otpadnata voda vo bazen za egal-

izacija na opredeleno vreme, se vr{i izedna~uvawe na koncentraciite na site {tetni ma-
terii prisutni vo otpadnata voda. Za edno rabotno vreme od osum ~asa, oscilaciite vo kon-
centracijata na {tetnite materii vo otpadnata voda moàt da bidat mnogu golemi, pri {to
se sozdava problem vo ponatamo{noto pre~istuvawe. Izrazito golemi oscilacii se javuvaat
kaj otpadnite vodi pri {ar`no proizvodstvo (na pr. galvanizacija), koàrska i tekstilna
industrija. Ako otpadnite vodi od koàrnicata se egaliziraat vo vreme od 16 ~asa, koncen-
tracijata na naj{tetniot sulfiden jon }e padne od po~etnite 500 mg./l na 50 mg./l, a potoa taa
voda moè da se ispu{ti vo kanalizacija. Naj~esto ispu{taweto se vr{i samo vo odreden pe-
riod vo denot, na pr. nautro pome|u 5-6 ~asot. Vo bazenite za egalizacija mora da se vr{i post-
ojano me{awe na otpadnite vodi za da ne se istaloàt na dnoto organski materii, bidej}i tie
se podlo`ni na razgraduvawe i sozdavaat neprijatna mirizba. Me{aweto se vr{i so pomo{ na
me{alki ili so aeracija t.e. vduvuvawe na kislorod vo otpadnata voda so {to se vr{i ne samo
me{awe, tuku i hemiska oksidacija na {tetnite materii.

4. Proporcionirawe
Proporcionirawe zna~i ispu{tawe na otpadni vodi vo kolektor, i toa vo proporciona-

len odnos so sanitarno - fekalnite vodi. Na toj na~in se eliminira mo`nosta od ,,{ok” opt-
ovaruvawe na kolektorot i sekundarniot tretman so zagaduva~kite materii.
5. Sedimentacija
Sedimentacija pretstavuva proces pri tretmanot na otpadnite vodi so koj se otstranuva

najgolem del od prisutnite cvrsti ~estici. Sedimentacijata se vr{i vo specijalno proekti-
rani talo`nici. Suspendiranite ~estici se razlikuvaat po svojata golemina, koja moè da se
dviì od eden do nekolku stotici mikroni, {to rezultira so razli~na brzina na taloèwe na
sekoja ~estica.
Na pr., najsitnite ~estici imaat najmala brzina na pa|awe, pa zatoa nivnoto taloèwe na
dnoto od talo`nikot se slu~uva na najoddale~enite to~ki od vlezot na otpadnite vodi. Efi-
kasnosta na eden talo`nik, odnosno sedimenta-
tor, pri otstranuvawe na suspendirani mate-
rii zavisi od pove}e faktori i toa: vreme na
zadrùvawe na otpadnata voda vo talo`nikot
(treba da bide pogolemo); povr{ina na
talo`nikot; dlabo~ina na talo`nikot (tre-
ba da bidat takvi da ne dozvolat podigawe na
istaloèniot materijal); kontinuirano so-
birawe na istaloèniot materijal; pravil-
no proektirani vlezni i izlezni delovi od
talo`nikot. Ako tie ne se pravilno proekti-
rani, doa|a do takanare~en efekt na ,,kratok
spoj”. Toj predizvikuva golema brzina na vodata,
turbulentni dvièwa i iznesuvawe na pogolemo
koli~estvo od taloènite materii.
6. Flotacija
Flotacija pretstavuva proces na odvojuvawe

na nerastvorlivite materii koi isplivuvaat
na povr{ina na otpadnata voda, odnosno izdvo-
juvawe na materii so pomala relativna gustina
od vodata. Sposobnosta na eden flotator da ja
Slika 2.9. Pre~istuvawe na otpadni vodi
izvr{i svojata osnovna namena zavisi od pove}
e faktori: vlezen del koj mora da obezbedi smaluvawe na brzinata na otpadnata voda, a toa se
postignuva so zgolemuvawe na {iro~inata na dovodniot kanal; sreden del na flotatorot koj
vr{i odvojuvawe na nerastvorlivite materii, a efikasnosta na odvojuvaweto zavisi od vidot
na masnotijata i sostojbata vo koja taa se nao|a kako i od goleminata na postrojkata. Na krajot
od flotatorot treba da se postavi inka za prifa}awe na izdvoenite nerastvorlivi materii
od otpadnata voda.

2.18.2 Hemiski tretman na otpadnite vodi
Hemiskiot tretman na otpadnite vodi vr{i otstranuvawe na kiselini i bazi, koloidni

suspendirani materii ili toksi~ni supstancii vo otpadnite vodi.
Ovoj tretman opfa}a promeni so koi se menuvaat hemiskite svojstva na polutantot, na pr:
toksi~en {estvalenten hrom se priveduva vo netoksi~en trovalenten hrom; toksi~en cijaniden
jon se priveduva vo netoksi~en cijanat itn. Procesi so koi se vr{at ovie hemiski tretmani
se:
Neutralizacija
So neutralizacija, kiselinite ili bazite, se priveduvaat vo soli daleku pomalku {tet-

ni za ìvotnata sredina. Izborot na sredstvo za neutralizacija zavisi od toa dali vodite se
kiseli ili bazni, a zna~ajna uloga igra i negovata cena. Naj~esto koristeni agensi za neutral-
izacija na kiseli otpadni vodi se: kalcium hidroksid Ca (OH)2, varovnik CaCO3, natrium hi-
droksid NaOH i natrium karbonat Na2CO3. Dvata posledni agensi se koristat vo slu~aj na mal
volumen na voda i slab aciditet (kiselost). Najednostaven na~in za neutralizacija na kiseli
otpadni vodi e koga vodite se propu{tat preku sloj od varovnik iskr{en na par~iwa, a odno-
sot na voda sprema varovnik treba da bide 50-200 l/min./m2.
CaCO3+H2SO4=CaSO4+H2O+CO2
Alkalnite (baznite) otpadni vodi se neutraliziraat so sulfurna kiselina H2SO4, gasovi

od sogoruvawe i komprimiran CO2. Ekonomi~en na~in za neutralizacija na alkalni otpadni
vodi e produvuvawe na gasovi niz otpadnata voda, koi sodràt okolu 14% CO2. Toj se rastvora
vo vodata gradej}i slaba jaglerodna kiselina i vr{i neutralizacija na slobodnata baza.
H2CO3+2NaOH=Na2CO3+2H2O
Neutralizacijata so kiselini i bazi bara to~no dozirawe na ekvivalentni koli~estva

agens spored aciditetot ili alkalitetot na otpadnata voda. Opredeluvaweto na ekvivalentno
koli~estvo agens za neutralizacija se vr{i preku merewe na pH na otpadnata voda. Dobiena-
ta vrednost se koristi za upravuvawe so pnevmatski ventil koj go kontrolira doziraweto na
kiselinata ili bazata.
Procesot na neutralizacija se vr{i vo bazeni kade {to postojat me{alki koi ne dozvolu-
vaat taloèwe na dobienite soli i drugite otpadni materii, a po zavr{uvawe na procesot
otpadnite vodi se ispu{taat na pre~istuvawe vo narednata faza.
Oksidacija i redukcija
Oksidacijata i redukcijata pretstavuvaat procesi so koi se menuva oksidaciskata sostojba

na elementite prisutni vo otpadnata voda. So procesite na oksidacija i redukcija se modi-
ficiraat mnogu organski i neorganski soedinenija kako {to se: ìva, mangan, èlezo, sul-
fur, cijanid, sulfur trioksid, fenol i organski materii koi pretstavuvaat supstancii {to
davaat neprijaten vkus i miris na vodata za piewe. Postojat pove}e agensi so koi se vr{at
oksido-redukciski procesi, me|utoa vo tretmanot na otpadni vodi se koristat najevtini so
koi lesno se operira, a toa se:
Oksidaciski agensi koi naj~esto se koristat se: kislorod od vozduhot (za oksidacija na

èlezo, sulfur, mangan i dr.); ozon (za uni{tuvawe na bakterii i razgradba na organski mate-
rii pri podgotovka na voda za piewe); hlor, hlor dioksid ili hipohlorit (za dezinfekcija na
voda, oksidacija na ìva, razoruvawe na fenol i dr.).
Redukciski agensi koi se koristat naj~esto se: èlezo sulfat, natrium hidrogen sulfat,
natrium bor hidrat, hidrazin i stanohlorid.
Redukcija se koristi za otstranuvawe na {estvalenten hrom koj se reducira do trivalenten
so FeSO ili SO2, a potoa se taloì so Ca(OH)2 kako Cr(OH)3. Otstranuvaweto na cijanidite se
vr{i so nivna oksidacija so hlor vo alkalna sredina do bezopasni proizvodi, odnosno azot i
karbonatni joni.
Jonska izmena
Jonska izmena e proces so koj {tetnite katjoni i anjoni od otpadnata voda se jonoizmenu-
vaat so podvi`nite joni na nekoi izmenuva~ki smoli. Metodata na jonska izmena nao|a {iro-
ka primena za pro~istuvawe na otpadnite vodi, osobeno vo oboenata metalurgija. So jonskata
izmena moè da se dobie voda so visok stepen na ~istota, no negativna strana na metodata e
toa {to e mnogu skapa.
Koagulacija i flokulacija
Koloidnite ~estici ne moè da se otstranat od vodata po pat na taloèwe poradi nivnite

mali dimenzii, a pri procesot na filtrirawe brzo gi zatvaraat porite na filterot.
Koagulacija i flokulacija se procesi za otstranuvawe na suspendirani koloidni ~esti-
ci {to lebdat vo vodata. Procesot pri koj se vr{i destabilizacija na koloidnite ~estici
se narekuva koagulacija, dodeka procesot na zgolemuvawe na koloidnite ~estici se narekuva
flokulacija.
Koagulacijata se izveduva so dodavawe na koagulacioni sredstva pri {to se vr{i inten-
zivno me{awe za da se obezbedi brz kontakt na koagulacionoto sredstvo so koloidnite ~es-
tici i nivna destabilizacija. Od zonata na intenzivno me{awe, otpadnata voda se voveduva vo
zona na flokulacija, kade {to me{aweto e pobavno za da obezbedi zgolemuvawe na ~esticite
t.e. nivna aglomeracija so {to se obezbeduva polesno otstranuvawe na ovie ~estici od otpad-
nata voda.
Po zavr{uvawe na ovie procesi, otpadnata voda se nosi vo sedimentator t.e. talo`nik i se
vr{i taloèwe i otstranuvawe na suspendiranite ~estici.
2.18.3. Sekundaren tretman na otpadni vodi
Otstranuvawe na rastvoreni organski materii od voda pretstavuva najsloèn tretman od

site dosega navedeni tretmani na otpadni vodi. Sekundarniot tretman, vsu{nost, pretstavuva
biolo{ko pre~istuvawe na otpadni vodi, a vo osnova se primenuva pri pre~istuvawe na grad-
ski otpadni vodi, agrokulturni i industriski vodi.
Bakteriite se nositeli na pre~istuvawe na otpadnite vodi vo sekundarniot tretman, pa
zatoa ovoj tretman u{te se narekuva biolo{ki.
Otpadnite vodi koi sodràt organski i biorazgradlivi materii pretstavuvaat izvor na hra-
na za ovie bakterii i istovremeno obezbeduvaat uslovi za niven rast i razmnoùvawe. Opsta-
nokot i rastot na bakteriite zavisi od uslovite na sredinata, pH vrednosta i temperaturata
na vodata. Isto taka, bakteriite moàt da dejstvuvaat i da opstojuvaat vo aerobni i anaerobni

uslovi. Sledstveno na ova se koristat dva vida na biolo{ko pre~istuvawe na vodata:
- Aerobno biolo{ko pre~istuvawe na otpadna voda

Aerobni uslovi podrazbiraat prisustvo na kislorod. Vo ovie uslovi opstojuvaat i
dejstvuvaat bakterii i mikroorganizmi koi{to vr{at biohemiska razgradba na prisutnite
organski materii vo otpadnata voda samo vo prisustvo na kislorod. Kako krajni produkti
vo ovoj proces na razgradba na organskite materii se dobivaat jaglerod dioksid i voda. Po
zavr{uvawe na procesot na izdvojuvawe na mikroorganizmite, vodata e oslobodena od organskite
materii i slobodno moè da se ispu{ti vo vodata priemnik t.e. recipient. Slednava reakcija
se odviva pri pre~istuvawe na otpadni vodi vo aerobni uslovi:
ORGANSKI MATERII + MIKROORGANIZMI + O2 = POVE]E

MIKROORGANIZMI + CO2 + H2O + ENERGIJA
- Anaerobno biolo{ko pre~istuvawe na otpadni vodi

Anaerobni uslovi podrazbiraat otsustvo na kislorod, a mikroorganizmite i bakteriite
za razloùvawe na organskite materii koristat kislorod prisuten vo molekulite na organskite
i neorganskite soedinenija {to se nao|aat vo otpadnata voda. Isto taka, bakteriite moàt da
koristat kislorod i od rastvorenite nitrati, nitriti i sulfati koi se dodavaat vo otpadnata
voda kako nutrienti so cel bakteriite da opstanat.
Ovoj vid na biolo{ko pre~istuvawe na otpadni vodi go vr{at bakterii i mikroorganizmi

sposobni da opstojuvaat i da se razmnoùvaat vo uslovi bez prisustvo na kislorod. Biohemis-
kata reakcija {to se odviva vo ovoj tretman e slednava:
ORGANSKI MATERII + MIKROORGANIZMI + NaNO3 = POVE]E
MIKROORGANIZMI + NaHCO3 + N2 + CO2 + H2O + ENERGIJA
ili dokolku ne se dodadat nutrienti sledi reakcijata:
ORGANSKA MATERIJA SO KISLOROD + MIKROORGANIZMI =
POVE]E MIKROORGANIZMI + ORGANSKI KISELINI,
ALKOHOLI, ALDEHIDI + SO2 + ENERGIJA
Anaerobnite procesi na pre~istuvawe na otpadnite vodi se vr{at vo celosno zatvoren di-

gestor ili reaktor, pri {to se vr{i intenzivno me{awe. Pre~istenata voda moè slobodno
da se ispu{ti vo recipient.
2.18.4. Tercijalen tretman

Tercijalniot tretman e dopolnitelno pre~istuvawe na otpadnite vodi za da se otstranat
suspendiranite ili rastvorenite supstancii zaostanati po biolo{kiot tretman. Ovie sup-
stancii moàt da bidat organski materii, neorganski joni (Ca, K, sulfati, nitrati, fosfati)
ili kompleksni organski soedinenija.
Postojat nekolku tehnologii {to se koristat vo tercijalniot tretman na otpadni vodi:

Filtracija
Filtracijata se primenuva za otstranuvawe na suspendirani cvrsti materii posle
biolo{kite i hemiskite tretmani. Filtrite {to nao|aat naj~esta primena se:
- konvencionalni filtri - ~ija rabota e diskontinuirana, odnosno postoi raboten

period i period koga filterot ne raboti, odnosno se vr{i miewe na filtracionata
masa. Moàt da bidat ednoslojni, dvoslojni ili pove}eslojni, a visinata na slojot e
okolu eden metar. Kako filtracionen sloj se koristi kvarcen pesok.
- pulsatori - imaat ednosloen medium od kvarcen pesok so debelina od 30 cm. Se narekuvaat
pulsatori bidej}i se koristi difuzer za vozduh koj periodi~no sozdava pulsacii. Tie gi
resuspendiraat cvrstite ~estici zadràni na povr{inata od filtracioniot sloj.
- filtri so podvièn most - sodràt pove}e mali monoslojni filter-}elii. Za
razlika od gorenavedenite filtri, mieweto na filtracionata masa se vr{i postojano.
Filterot e montiran na podvièn most i istovremeno se vr{i i filtracija i ~istewe
na filterot.
Biolo{ko otstranuvawe na nutrienti

Otstranuvaweto na nutrientite od otpadnite vodi se vr{i so cel da se stavi pod kontro-
la rastot na algite i drugite vodni rastenija vo vodite priemnici. Samoto ime kaùva deka
pre~istuvaweto se vr{i so bakterii i mikroorganizmi vo aerobni i anaerobni uslovi, a se
otstranuvaat azot i fosfor kako glavni nutrienti.
Otstranuvawe na toksi~ni materii

Za otstranuvawe na toksi~nite materii se koristat pove}e metodi, prisposobeni na karak-
teristikite na otpadnata voda i toksi~nite materii koi se prisutni vo nea: so atsorpcija vrz
aktiven jaglen - se otstranuvaat te{ki metali, pesticidi i razni organski soedinenija; so at-
sorpcija vrz aktivna mil (pra{kast aktiven jaglen) - se otstranuvaat te{ki metali, amonijak
i opredeleni primarni zagaduva~i; preku produvuvawe so vozduh - se otstranuvaat lesnoispar-
livi organski soedinenija i amonijak; so hemiska koagulacija – se otstranuvaat te{ki metali;
so oksidacija – amonijak i so biolo{ko pre~istuvawe - fenoli i drugi.
2.18.5. Dezinfekcija na vodi

Vo tretmanot na vodata za piewe i otpadnite vodi, va`na uloga ima procesot na dezinfek-
cija. Cel na ovoj proces e da gi uni{ti patogenite mikroorganizmi (predizvikuva~i na zaraz-
ni bolesti) {to ne se uni{teni i otstraneti vo prethodno primenetite tretmani. Na ovoj
na~in }e se spre~i direktno prenesuvawe na bolesti preku otpadna i voda za piewe.
Sterilizacija na voda pretstavuva kompletno uni{tuvawe na site mikroorganizmi kako
{to se bakterii, algi, spori i virusi. Sterilnata voda e neophodna vo medicinata i vo proiz-
vodstvoto na lekovi, no ne moè da se koristi za piewe.
Dezinfekcija na voda ne opfa}a uni{tuvawe na site mikroorganizmi prisutni vo voda, na
pr: virusot na hepatitis ne e celosno uni{ten. Celosno se uni{tuvaat samo tri vida orga-
nizmi: bakterii, virusi i amebi.
Sredstvoto za dezinfekcija na voda za piewe ili industriska otpadna voda mora da ima
opredeleni svojstva za da se primenuva:
1. Da ne e toksi~no za ~ovekot i ìvotnite vo koncentracija {to se primenuva.
2. Pri tretmanot da uni{ti najgolem broj od trite vida mikroorganizmi.

3. Negovata koncentacija vo voda lesno da se opredeluva.
4. Da e evtino, sigurno pri skladirawe, transport i rakuvawe.
5. Ne smee da sozdava neprijaten miris i vkus na vodata.
6. Da ima prodolèno dezinfekcisko dejstvo za da spre~i povtorno zagaduvawe na vodata.
Dezinfekcija na voda se vr{i so pomo{ na fizi~ki i so hemiski metodi.
Fizi~ki metodi
Fizi~kite metodi za dezinfekcija se vr{at so termalna energija ili so zra~ewe. Vsu{nost,
nastanuva fizi~ka razgradba na kletkite na mikroorganizmite. So pomo{ na termalna ener-
gija, dezinfekcija na voda retko se koristi bidej}i postapkata e skapa, a od druga strana voda
so zgolemena temperatura ne smee da se ispu{ta vo vodotek. Ovoj na~in se primenuva samo vo
krizni sostojbi koga na naselenieto mu se prepora~uva prevrivawe na vodata pred upotreba.
Hemiski metodi
Postojat golem broj hemiski reagensi koi pove}e ili pomalku se koristat za dezinfekcija
na otpadni i pivki vodi. Sepak, najmnogu se koristi hlor i nekolku negovi derivati, poretko se
primenuva ozon i vodorod peroksid, a drugite oksidaciski sredstva kako brom, jod i permanga-
nat, re~isi ne se upotrebuvaat. Vo ponovo vreme se koristi bromhlorid BrCl, bidej}i pokaàl
prednost vo odnos na hlornite soedinenija.
Hlor
Hlorot e òltozelen gas, zadu{liv i toksi~en. Za upotreba pri dezinfekcija se ispora~uva
vo ~eli~ni boci ili rezervoari od eden ton. Iako pretstavuva mnogu opasna supstanca, razvi-
eni se uredi za negovo dozirawe, t.n. hlorinatori koi se sigurni za rakuvawe. Potrebnoto
kontaktno vreme na hlorot so tretiranata voda se opredeluva eksperimentalno, no obi~no
30 - minuten kontakt gi zadovoluva propi{anite normi. Poradi toksi~noto vlijanie na ak-
tivniot hlor vrz ìvite organizmi vo vodotekot, po izvr{enata dezinfekcija, vo vodata ne
smee da zaostane hlor vo koli~estvo pogolemo od 1 mg/l t.e. vi{okot mora da bide otstranet.
Ozon
Ozonot se koristi kako dezinfekcisko sredstvo na voda za piewe podolgo vreme, dodeka za
tretman na otpadni vodi dosega ne e koristen. Prednosta na ozonot e vo toa {to: ne dava nika-
kov miris nitu vkus; pretstavuva silno oksidacisko sredstvo i brzo reagira so organskite soe-
dinenija; moè da se dobie na samoto mesto na primena (so produvuvawe vozduh i elektri~na
energija) i ne proizveduva toksi~ni supstancii kako onie {to nastanuvaat pri dezinfekcija
so hlor, na pr: hlorirani jaglevodorodi. Sepak, dezinfekcijata so ozon nema {iroka primena
bidej}i postapkata e mnogu skapa i ozonot nema baktericidno dejstvo.
Bromhlorid
Prednostite na bromhloridot koj se upotrebuva vo posledno vreme, za razlika od hlorot,
proizleguvaat od brzinata so koj toj dejstvuva vo uni{tuvaweto na mikroorganizmite, kon-
taktnoto vreme trae samo pet minuti.

Izraboti proektna aktivnost na tema: Odreduvawe na nitrati vo voda so pomo{ na brucin
Odreduvawe na nitrati vo voda so pomo{ na

brucin. Nitratite vo kisela sredina so brucin davaat
òlto oboen kompleks. Vo zavisnost od koli~estvoto
na nitratite obojuvaweto moè da varira od
bledoòlta do crvena boja.
Postapka za odreduvawe
Vo erlenmaer od 50 ml se stavaat 5 ml voda za
analiza, potoa se dodava 10 ml koncentrirana sulfur-
na kiselina i 0,5 ml 5 % rastvor na brucin vo glaci-
jalna ocetna kiselina. Smesata se me{a i ladi. Obo-
juvaweto na rastvorot ozna~uva prisustvo na nitrati.
So pomo{ na Heligeov (Hellige) komparator se odredu-
va koli~estvoto na nitrati vo 1 l voda.
Slika 2.10. Heligeov komparator 2.19. ZAGADUVAWE NA POɑVATA
Po~vata e sostaven del na ìvotnata sredina

i zaedno so atmosferata i hidrosferata pretstavuva dragocen resurs bez koj ìvotot na
~ove{tvoto, na ìvotinskiot i na rastitelniot svet e nevozmoèn. Rastresitiot del na
po~vata, odnosno pedosferata, pretstavuva proizvodstvena sredina neophodna za opstanok.
ɑovekot e glaven faktor za nejzina degradacija i naru{uvawe preku postojano uni{tuvawe na
{umite i vegetacijata na golemi povr{ini, prenamena na po~vata, su{ewe na mo~uri{tata,
primena na nesoodvetni agrotehni~ki merki, izgradba na naselbi i pati{ta vrz plodni po~vi
i dr. Isto taka, tehnikata i tehnolo{kite procesi gi iscrpuvaat prirodnite bogatstva menu-
vaj}i go likot na prirodata, a posledicite od naru{uvaweto so te{ki napori moàt da se
normaliziraat.
Od vkupnata povr{ina na Republika Makedonija, koja ima 26 000 km2, 27,8% e obrabot-
liva po~va, 25,8% se pasi{ta i {umi, dodeka preostanatite 46% se vodeni prostranstva ili
neplodni povr{ini.
Degradacijata na po~vata vlijae vrz vegetacijata, pri {to postojat procenki deka vo posled-
nive 200 godini, {umskite povr{ini se namaleni za 50%. So uni{tuvawe na {umskata vege-
tacija se zabrzuva procesot na erozija na po~vata, se menuvaat va`ni ekolo{ki faktori (na
pr: vla`nosta na vozduhot i po~vata) i se menuva kvalitetot na ìvotnata sredina. ɑuvaweto
i kontinuiranoto odrùvawe na {umite i vegetacijata pretstavuva eden od glavnite faktori
za odrùvawe na ekolo{kata ramnoteà od slednive pri~ini:
- {umite pretstavuvaat efikasna pre~ka pri dvièweto na vozdu{nite masi, odnosno ja
namaluvaat brzinata na vetrovite;
- {umite pridonesuvaat za namaluvawe na aerozagaduvaweto do 83%. Golem del od
aerosolite (na pr. ~ad, pra{ina) vo vozduhot se lepat za lisjata i drvjata, osobeno
kaj iglolisnite {umi i go namaluvaat zagaduvaweto na vozduhot; zelenite povr{ini
vo gradovite, isto taka, gi apsorbiraat ili gi neutraliziraat {tetnite materii vo

vozduhot, pri {to e konstatirano deka eden hektar zelena povr{ina moè da pre~isti
okolu 18 000 m3 vozduh;
- vegetacijata pretstavuva glaven izvor na kislorod koj e neophoden za opstanok na
ìviot svet. Toj se osloboduva preku hlorofilot kako osnova za procesot na fotosinteza
kaj rastenijata. Od taa pri~ina, zelenite povr{ini vo golemite industriski centri
pretstavuvaat glavna merka za za{tita na kvalitetot na vozduhot;
- golem broj rastenija imaat sposobnost da gi neutraliziraat lo{ite mirizbi od
motornite vozila, deponiite, kanalizaciite itn. Osobeno zna~ajni se iglolisnite
{umi poradi sodrìnata na eteri~no maslo, koe na zagadeniot vozduh mu dava prijatna
mirizba;
- nekoi vidovi rastenija poseduvaat sposobnost za pre~istuvawe na vozduhot od patogeni
i drugi mikroorganizmi, preku izla~uvawe fitoncin (materija {to gi vpiva mikrobite);
- {umskata vegetacija pretstavuva podra~je vo koe ne moàt da se {irat zarazni bolesti
(epidemii);
- vegetacijata gi namaluva vibraciite i bu~avata vo golemite gradovi so mnogubrojni
izvori na bu~ava (na pr. avtomobili, industrii);
- {umite se najgolema planetarna fabrika za proizvodstvo na kislorod, {to í dava
ìvot na biosferata.
2.20. SOSTAV I SVOJSTVA NA POɑVATA
Po~vata e medium kade {to se proizveduva hrana za sekoj ìv organizam i pretstavuva nosi-
tel na mehani~ki, hemiski, biolo{ki i radioaktivni sostojki. Florata i faunata se sostaven
del na po~vata i imaat silno vlijanie vrz klimata, sostavot na vozduhot, koncentracijata na
kislorod, jaglerod dioksid i drugi {tetni gasovi. Taa se sostoi od razni ~estici so golemina
od 0,1 do 7 mm, no postojat i po~vi so pogolemi ~estici kako kameni i pesoklivi po~vi nepo-
godni za obrabotka i prifa}awe na organski materii.
Propustlivosta na po~vata, odnosno {uplivosta (se odnesuva na propustlivost na voda i
vozduh) e razli~na i zavisi od goleminata na {uplinite na po~vata. Najgolema propustlivost
imaat sitnozrnestite i tresetnite po~vi. Postojat tri sloja na propustlivost na po~vata:
- goren sloj - koj e najpropustliv i e izgraden od najsitni ~estici. Ovoj sloj odi vo
dlabo~ina do 50 cm i vo nego se odvivaat osnovnite biohemiski procesi na rastenijata
bidej}i tuka se nao|a nivniot korenov sistem. Vo ovoj sloj ne smeat da se zakopuvaat
nikakvi otpadoci i {tetni materii koi sodràt selen, kobalt, bakar, ìva i dr., zatoa
{to tie podocna moàt da se vratat vo organizmot na ~ovekot preku ishranata. Gorniot
sloj od po~vata e najizloèn na degradacija predizvikana od prirodni faktori i od
~ovekot.
- sreden sloj - koj e pomalku propustliv, no e pobogat so kapilari. Vo ovoj sloj dopiraat
rastenijata so podlabok korenov sistem, odnosno drvenestite rastenija. Se protega vo
dlabo~ina od 0,5 do 1 metar, a degradacijata moè da bide predizvikana samo od voda koja
uspeva da profiltrira do ovoj sloj na po~vata.
- dolen sloj - koj se protega pod 1 metar dlabo~ina. Vo ovoj sloj se vr{i degradacija so
anaerobno raspa|awe na prisutnata organska materija koja{to profiltrirala zaedno
so vodata niz kapilarite na po~vata.
Po~vata e razli~no oboena, od najsvetla do najtemna nijansa. Temno oboenite po~vi pove}e
gi apsorbiraat infracrvenite i ultravioletovite zraci, pri {to taa ima pogolema toplina
i svetlina, pobrza fotosinteza i pobrzo raspa|awe na organskite materii.

Vozduhot vo po~vata ima vlijanie vrz raspa|aweto na organskite materii. Ovoj proces na
raspa|awe na organski materii vo po~vata se narekuva aerobioza, a kako produkti se oslo-
boduvaat: voda, jaglerod dioksid i amonijak. Sostavot na vozduhot vo po~vata ne e ist i zavisi
od prisustvoto na organskite materii: O2 e prisuten od 1 do 20%, azot 80% i drugi gasovi koi
se glavno {tetni. Hemiskiot sostav na po~vata ima golemo vlijanie vrz {tetnite materii
vo nea, a zavisi od rastitelnata masa i plodnosta na po~vata (na pr: neobraboteni po~vi se
pri~ina za pojava na pleveli i lo{ hemiski sostav).
2.21. FAKTORI KOI PREDIZVIKUVAAT DEGRADACIJA NA POɑVATA
Vrz degradacijata na po~vata vlijaat pove}e faktori i toa:
2.21.1. Primena na nesoodvetni agrotehni~ki merki

Koristawe na te{ka mehanizacija (traktori, kombajni) pri obrabotka na po~vata, prediz-
vikuva nabivawe na nejzinite sloevi i naru{uvawe na strukturata i fizi~kite karakteris-
tiki. Primenata na nesoodveten plodored pri odgleduvawe na kulturni rastenija, (osobeno
koga se raboti za proizvodstvo na ìtni rastenija) predizvikuva namaluvawe na hranlivi
materii vo po~vata, se namaluva sodrìnata na humusot i se sozdavaat uslovi za zgolemuvawe
na odredeni {tetnici i plevel.
2.21.2. Rudarstvo
Rudarstvoto ima golemo vlijanie vo uni{tuvaweto i o{tetuvaweto na po~vata bez raz-
lika dali se raboti za povr{inski ili dlabinski iskop. So dlabinskiot iskop (jaglen, cink,
bakar, èlezo i dr.) se naru{uva ramnote`nata sostojba na hidrolo{kite karakteristiki
na po~vata, dodeka so povr{inskiot iskop se vr{i promena na konfiguracija na terenot i
se uni{tuva strukturata na vegetacijata. Naj~esto se vr{at iskopuvawa od 20 do 50 metri
dlabo~ina vo koi podocna se nasobira voda od porojni do`dovi, pa takvite povr{ini se pret-
voraat vo mo~uri{ta koi pretstavuvaat àri{ta na razni bolesti.
Pri iskopuvawe vo rudarstvoto se isfrla povr{inskiot sloj na po~vata koja{to se nao|a
nad rudata i se zatrupuvaat golemi povr{ini koi prethodno bile plodni. So eksploatacija
na kamen, pesok, materii za proizvodstvo na cement, ~akal i dr. se naru{uva prirodnata
konfiguracija na terenot i estetskiot izgled na ìvotnata sredina. Rudarstvoto, osobeno za
soli, soda, èlezo, kako i preostanatite rudi, osloboduva zasoleni vodi. Pri infiltracija
na ovie vodi niz sloevite na po~vata predizvikuvaat menuvawe na pH vrednosta na po~vata,
odnosno predizvikuva salinizacija. Visokata koncentracija na soli negativno se odrazuva na
zemjodelskite proizvodi i voop{to vegetacijata na taa po~va, a ovie {tetni materii preku
sinxirot na ishrana se vgraduvaat vo hranata na ~ovekot i predizvikuvaat {tetni efekti.
2.21.3. Vlijanie na mineralnite |ubriva vrz fizi~ko - hemiskite svojstva na po~vata

Primenata na mineralnite i na ve{ta~kite |ubriva vo zemjodelstvoto predizvikuva za-
kiseluvawe, odnosno acidifikacija na po~vata. Vo minatoto i denes, se koristat azotni min-
eralni |ubriva koi osloboduvaat kisel ostatok vo po~vata (amonium nitrat, amonium sulfat)
i predizvikuvaat zakiseluvawe. Aktivnite materii intenzivno se akumuliraat vo po~vata
pri obilno mineralno |ubrewe koe se vr{i sekoja godina. Vo R. Makedonija potro{uva~kata
na mineralni |ubriva (spored statisti~ki podatoci za 10 god.) se dviì od 26 000 do 54 000

toni, {to zna~i na hektar obrabotliva zemjodelska povr{ina se tro{at do 500 kg |ubrivo
godi{no.
2.21.4. Zagaduvawe od industrijata

Industrijata ja uni{tuva i ja o{tetuva po~vata. Od edna strana samite industriski objekti
zafa}aat golemi povr{ini plodna i obrabotliva po~va, pri {to se obezvrednuva ìvotnata
sredina, a od druga strana, so proizvodstvo i obrabotka na surovinite, se izdvojuvaat golemi
koli~estva otpadni materii vo cvrsta, te~na i gasna sostojba. Krupnite, cvrsti, industriski
otpadoci ~ie {to koli~estvo e golemo, pretstavuvaat seriozen globalen problem. Za nivno
eliminirawe ili deponirawe se zafa}aat golemi plodni povr{ini koi se isklu~uvaat od ob-
rabotka za podolg period. Ako industriskite otpadoci sodràt toksi~ni hemiski elementi,
do`dovnata voda gi promiva od deponijata, pa tie stignuvaat vo po~venite sloevi, so {to se
menuva hemiskiot sostav i pH vrednosta na po~vata. Na toj na~in po~vata e nepovolna za ob-
rabotka i odgleduvawe na kakvi bilo prehranbeni produkti. Preku industrijata, vo po~vata
se vnesuvaat i te{ki metali kako {to se: olovo, nikel, arsen, cink, ìva i dr. koi predizvi-
kuvaat naru{uvawe na mikrobiolo{kata aktivnost na po~vata, izumirawe na po~venite orga-
nizmi i truewe na ~ovekot preku zemjodelskite proizvodi.
2.21.5. Vlijanieto na deponiite vrz po~vata

Samite nie sme svedoci na golem broj divi deponii, osobeno vo Skopje i vo drugite gradovi,
bidej}i kaj nas sé u{te nema izgradeno sovremena deponija, spored me|unarodnite standardi, so
koja bi bile za{titeni od {tetnite efekti. Do pojava na zarazni bolesti doa|a koga otpadot
so prisutni bakterii e izloèn na mesta so povolna temperatura i vla`nost na po~vata. Ovie
bolesti od deponijata se prenesu-
vaat na lu|eto i ìvotnite preku
staorci, ptici i insekti. Nesani-
tarnite deponii se pri~ina za po-
java na neprijatni mirizbi poradi
razgradba na organskite materii vo
otpadot i nivno povremeno palewe.
Voobi~aeni zarazni bolesti koi
se sozdavaat na nesanitarnite de-
ponii se: tifus, tuberkuloza, teta-
nus, gangrena i dr. Po~vata koja e vo
neposredna blizina na deponijata
moè da bide zagadena so filtra-
tor {to se isceduva od deponijata i
od otpadocite razneseni od vetrot.
Najgolem problem na ova zagadu-
vawe e plastikata koja ima dolg pe-
riod na razgraduvawe vo prirodata.
Slika 2.11. Deponija
2.21.6. Urbanizacijata kako faktor za degradacija na po~vata

Od industriskata revolucija vo minatiot vek, pa do denes, ~ove{tvoto se zgolemilo samo
~etiri pati, dodeka potro{uva~kata na energija re~isi sto pati. Plodnata po~va sé pove}e se
namaluva so zgolemuvawe na naselenieto vo gradovite, a naj~esto urbanizacijata se vr{i na
najplodnite povr{ini. Poradi urbanizacijata na ovie povr{ini, izgubeni se golem broj ras-

titelni i ìvotinski vidovi, a sekoja godina se gubat pribli`no 17 milioni hektari {uma.
Zagadenosta i urbanizacijata na plodnata po~va pridonesuva kon namaluvawe na svetskiot
prinos na ìtni kulturi, pa mnogubrojni eksperti zapo~nale proekti za pronao|awe rasteni-
ja po genetski pat.
2.21.7. Erozija
[tetnoto vlijanie na erozivnite procesi se posebno izrazeni na po~vi koi ne se obras-
nati so vegetaciska obvivka. Vo vakvi uslovi, do`dovnata voda i vetrot mnogu lesno gi
raznesuvaat finite ~estici od povr{inskiot sloj na po~vata vo pobliski i podale~ni pre-
deli. Na povr{inite koi ne se podlo`ni na obrabotka i iskoristuvawe, od strana na ~ove-
kot, se odviva normalna geolo{ka erozija koja ne e mnogu {tetna, bidej}i prirodno erodira-
nite povr{ini za kratko vreme povtorno obrasnuvaat so vegetacija. Zabrzana erozija se ja-
vuva vo slu~aj ako rastitelnata pokrivka se o{teti poradi nepravilna obrabotka na po~vata,
proizvodstvo na zemjodelski kulturi ili neplansko se~ewe na {umite. Republika Makedoni-
ja e edna od najzagrozenite zemji od erozija na Balkanot. Godi{nata produkcija na erozivni
nanosi, t.e. zaguba na zemji{teto, vo prosek iznesuva 17 milioni m3, od koi 7,5 milioni m3 se
iznesuvaat preku re~nite tekovi. So erozivnite procesi se gubi najplodnata po~va i najvital-
nite sostojki za ishrana na vegetacijata. Isto taka, nanosnite materii {to se nataloùvaat
vo ramni~arskite predeli zagrozuvaat i zagaduvaat ogromni povr{ini plodno zemji{te. Oko-
lu 38% od zemji{teto vo R. Makedonija e zna~itelno erodirano, a glavno erozivno podra~je
pretstavuva slivot na rekata Vardar.
Razoruvaweto na povr{inskiot sloj na po~vata poradi erozija e mnogu brzo, a za nejzino
obnovuvawe e potreben dolg vremenski period koj vo prosek iznesuva 100 godini za da se
formira sloj so debelina od 0,05 do 1 cm.
2.22. MERKI ZA ZA[TITA N A PO^VATA OD ZAGADUVAWE
Merkite koi treba da se prezemat za da se spre~i zagaduvaweto na po~vata se mnogubrojni

i raznovidni. Pred sé, treba da se spre~i, vo nea da se najdat zagaduva~ite od razli~ni izvori,
kako odlagaweto na cvrstiot i na te~niot otpad od industrijata i od doma}instvata, navod-
nuvaweto so nekvalitetna voda, prekumerna i nestru~na upotreba na pesticidi i ve{ta~ki
|ubriva i sl. Imeno pred da se ispu{ti vo vodotecite, te~niot otpad da se pro~isti.
Cvrstiot otpad od industrijata i od naselbite, namesto da se odlaga na po~vata, moè da se
eliminira od ìvotnata sredina so spaluvawe. Racionalno re{enie za otstranuvawe na ot-
padnite materii {to bi se odlagal na po~vata, e da se koristi kako sekundarna surovina, a toa
denes se praktikuva vo mnogu zemji vo svetot.
Za da se spre~i zagaduvaweto na po~vata, osobeno e zna~ajno da se vodi grià za upotreba-
ta na ve{ta~kite |ubriva i pesticidite, koi denes se neophoden sostaven del na sovremenoto
zemjodelsko proizvodstvo.
Po~vite koi se izloèni na erozija se za{tituvaat so soodvetni metodi: siroma{nite
po~vi se zbogatuvaat so hranlivi materii, t.e so dodavawe na prirodni i ve{ta~ki |ubri-
va, dodeka degradiranite po~vi se obnovuvaat. Na ovoj na~in, nema da bide za{titena samo
po~vata kako priroden resurs, tuku }e se za{titi i }e se oformi celokupniot prostor na
ìvotnata sredina. Zna~ajna merka za spre~uvawe na erozija e po{umuvaweto na golinite.

Predmet na zada~ata
Istaknuvawe na {tetni efekti od erozija.
Zada~a
Obidi se da najde{ sliki od o{tetuvawa nastanati pri erozija kaj nas i vo svetot
Pra{awa
1. Nabroj pove}e pri~ini za zagaduvawe na ìvotnata i na rabotnata sredina?

2. [to pretstavuva zagaden vozduh?
3. Napravi razlika pome|u razli~nite vidovi smog?
4. Kako nastanuvaat kiselite do`dovi i dali moè da se spre~i nivnoto nastanuvawe?
5. [to pretstavuva efekt na staklena gradina?
6. Zo{to i kako se vr{i dezinfekcija na voda?
7. [to pretstavuva erozija?

ɌɟɦɚɛɪɒɌȿɌɇɈȾȿȳɋɌȼɈɇȺɏȿɆɂɋɄɂɌȿɆȺɌȿɊɂɂɁȺȽȺȾɍȼȺɑɂɇȺɊȺȻɈɌɇȺɌȺɂɀɂȼɈɌɇȺɌȺɋɊȿȾɂɇȺ
TEMA 3. [TETNO DEJSTVO NA HEMISKITE MATERII - ZAGADUVAÎ NA

RABOTNATA I @IVOTNATA I SREDINA
3.1. KATASTAR NA ZAGADUVA^KI MATERII I OP[TI POIMI
Sovremeniot pristap za za{titata i razvoj na ìvotnata sredina, ne e vozmoèn bez ce-

losni informacii za sostojbata na vozduhot, vodite i po~vata, izvorite na zagaduvawe,
raspolo`livite tehni~ko - tehnolo{ki re{enija za za{tita, kako i informacii za novi in-
vesticii, proizvodstvo i sl.
Vo ramkite na sovremeniot pristap za za{tita na ìvotnata sredina, spa|a i sprovedu-
vawe na popis na zagaduva~ite i toa: identifikacija, kvalifikacija i kvantifikacija na os-
novnite karakteristi~ni elementi na sekoj zagaduva~ i sistem na zagaduvaweto. Sobirawe-
to, dostavuvaweto i popisot na podatoci od zagaduva~ite, kako i stepenot na zagaduvawe se
od javen karakter i dostapni za sekogo. Ministerstvoto za za{tita na ìvotnata sredina i
prostorno planirawe, so pomo{ na ovie podatoci, izrabotuva katastar na zagaduva~ite na
vozduhot, vodite, po~vata i za{titenite delovi i objekti na prirodata, a isto taka izrabo-
tuva i registar na otpadnite i {tetnite materii. Spored seto ova, treba da se raspoznavaat i
da se razlikuvaat slednive poimi:
- Opasni materii se materii koi pri opredelena koli~estva i koncentracija vo

mediumite na ìvotnata sredina go zagrozuvaat ìvotot i zdravjeto na lu|eto i
opstanokot na ìvotnite i na rastenijata.
- [tetni materii se hemiski supstancii {to gi menuvaat prirodnite, fizi~kite,
hemiskite, biolo{kite i bakteriolo{kite sostavi i svojstva, kako i radiolo{kite
osobini na mediumite na ìvotnata sredina.
- Katastar na zagaduva~i e zbir na podatoci za vidot, koli~estvoto, na na~inot i na
mestoto na ispu{tawe na zagaduva~kite supstancii vo mediumite na ìvotnata sredina,
vo koj e sodràn nazivot na subjektite koi {to gi ispu{taat.
- Registar na otpadni {tetni materii e katalog vo koj se klasirani otpadni, opasni i
{tetni materii spored nivniot hemiski sostav i stepenot na nivnata opasnost.
- Emisija pretstavuva ispu{tawe na {tetni materii od izvorot na emisijata vo site
mediumi na ìvotnata sredina.
- Imisija e transfer na zagaduvawe od izvorot do receptorot.
Spored Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata (Sl. Vesnik

13/2003), sekoj komu mu e zagrozena ili moè da mu bide zagrozena ìvotnata sredina, mora za
toa da bide informiran javno ili po negovo barawe, dodeka site onie {to ne go po~ituvaat
zakonot i vr{at zagaduvawe, snosat soodvetni zakonski posledici.
3.2. POIM I KLASIFIKACIJA NA TOKSI^NI MATERII
Otrovna materija, kako poim, e te{ko da se definira, bidej}i otrovnosta na edna materi-
ja zavisi od nejzinata koncentracija, koli~estvoto i agregatna sostojba. Spored nau~nikot,
Klod Bernard, otrov e onaa supstancija so odredena fizi~ka ili hemiska priroda koja so vne-
suvawe vo ìv organizam predizvikuva privremeno ili trajno o{tetuvawe.
50
ɒɌȿɌɇɈȾȿȳɋɌȼɈɇȺɏȿɆɂɋɄɂɌȿɆȺɌȿɊɂɂɁȺȽȺȾɍȼȺɑɂɇȺɊȺȻɈɌɇȺɌȺɂɀɂȼɈɌɇȺɌȺɋɊȿȾɂɇȺɌɟɦɚɛɪ
3.2.1. Hemiska konstitucija i otrovnost

Spored definicijata, proizleguva deka sekoja supstancija vo dadeni okolnosti moè da se
smeta za otrov. Toksi~nosta na edna materija se zgolemuva so zgolemuvawe na atomskata masa
na elementot i toa vaì samo za prva -A i vtora -A grupa od Periodniot sistem na elementite.
Toksi~nosta na alkoholite se zgolemuva so zgolemuvawe na brojot na C - atomite i toa po ~et-
vrtiot C - atom, dodeka kaj drugite elementi toksi~nosta se zgolemuva so namaluvawe na va-
lentnosta na elementite, na pr., dvovalentniot sulfur e najotroven, a {estvalentniot najneo-
troven.
3.2.2. Na~in na vnesuvawe na otrovite vo organizmot
Otrovite vo organizmot moè da bidat vneseni na pove}e razli~ni na~ini:
1) Preku organite za varewe
Voobi~aen na~in na vnesuvawe na otrovite vo organizmot e preku ustata ili preku organite
za varewe. Preku tenkite creva se vr{i apsorpcija na otrovnata materija vo krvta, potoa po-
minuva vo crniot drob (koi pretstavuvaat prva bariera) i povtorno se vra}a vo krvta od kade
{to se prenesuva do site delovi na organizmot. Ovoj na~in na vnesuvawe e najbezopasen bidej}i
e potrebno podolgo vreme za otrovnata materija da dojde do tenkite creva, pa moè navreme da se
reagira.
2) Preku organite za di{ewe
Vnesuvaweto na otrovite preku organite za di{ewe e mnogu opasno, bidej}i preku alveolite
na belite drobovi, otrovot direktno odi vo krvta.
3) Preku koà, sluzokoà i potko`no tkivo
Otrovnata materija moè da navleze vo organizmot preku koà, sluzokoà i potko`no tki-
vo, a polesno navleguva preku vla`na koà. Otrovot moè da navleze vo golemi koli~estva
preku nosot i o~ite, t.e. preku nivnata sluzokoà.
4) Vnesuvawe direktno vo krvta
Najopasen na~in na vnesuvawe e so direktno injektirawe vo krvta.
3.2.3. Vidovi na truewe

Spored pri~inite koi doveduvaat do upotreba na otrovot, odnosno negovoto vnesuvawe vo
organizmot, se razlikuvaat pove}e vidovi na truewe:
1) Zlostorni~ki ili namerni truewa za razli~ni celi
Za zlostorni~ki ili namerni truewa se upotrebuvaat sredstva do koi lesno se doa|a, a koi
se poznati kako jaki otrovi. Do dene{en den arsenot zazema posebno mesto, a se upotrebuvaat
i cinkfosfid, paration, talijum, nekoi organski soedinenija na fluor.
2) Samoubistveni truewa
51
Samoubistvo e ~esto posledica na momentalna psihi~ka sostojba i toga{ samoubijcite ze-

maat otrov koj prv im doa|a pri raka, naj~esto svetlosen gas, hipnoti~ki sredstva, fenol i
sretstva za dezinfekcija, alkaloidi, bazi, kiselini itn.
3) Slu~ajni truewa
Nastanuvaat kako gre{ki pri rabota. Ovie truewa moàt da bidat masovni vo slu~aj na ha-
varija vo industriskite centri, hemiskite laboratorii itn.
4) Medicinski truewa
Medicinskite truewa nastanuvaat kako rezultat na pogre{no prepi{an ili izdaden lek,
rasipan lek i negova nesoodvetna upotreba.
5) Profesionalni truewa
Profesionalni truewa moàt da nastanat pri dolgogodi{na izloènost na otrov vo mali

koli~estva (vo pogoni, laboratorii, fabriki itn).
6) Truewa koi sozdavaat zavisnost
Truewa koi sozdavaat zavisnost (narkomanija, morfomanija, alkoholizam, ha{i{omanija,

kokainomanija i sl.) ili zavisnost od nekoi organski soedinenija. Na primer: vo fabrika za
hemisko ~istewe se upotrebuva trihloretilen, pa rabotnicite so podolg sta` stanuvaat za-
visnici od ova soedinenie i koga odat na odmor imaat potreba da ja posetat rabotilnicata.
Vo zavisnost od koli~estvoto na otrovot se razlikuva akutno truewe koe se slu~uva naed-
na{ so golemo koli~estvo otrovna materija i hroni~no truewe koe se slu~uva postepeno,
sekojdnevno so mali koli~ini otrovna materija.
3.3. MAKSIMALNA DOZVOLENA KONCENTRACIJA (MDK)
Vo sovremenite tehnolo{ki procesi, ~esto pati se koristat toksi~ni materii koi pri ed-
nokratno dejstvo vrz ~ovekoviot organizam ne predizvikuvaat vidlivi promeni. Me|utoa, pri
sekojdnevno vlijanie, ovie materii moàt da predizvikaat golemi naru{uvawa vo rabotata na
oddelni organi kaj ~ovekot.
Maksimalna dozvolena koncentracija pretstavuva toa koli~estvo na toksi~ni ili

{tetni materii ~ie dejstvo vrz nekoj ìv organizam ne ostava {tetni posledici za po-
dolgo vreme.
Spored me|unarodnite pravila i propisi utvrdeni se tri vida MDK:
1. MDK za rabotna sredina;
2. MDK za ìvotna sredina;
3. MDK za voda i vodni tekovi;
52
1. MDK za rabotna sredina
MDK za rabotnata sredina pretstavuva koncentracija pod ~ie dejstvo moè da se izloì
rabotnikot vo tekot na osum~asovno rabotno vreme, vo tekot na 24 ~asa, za podolg period,
bez opasnost vrz negovoto zdravje. Najto~en na~in za utvrduvawe na maksimalno dozvolenata
koncentracija se bazira vrz eksperimentalni rezultati od laboratoriski ìvotni (glu{ec)
taka {to do MDK vrednosta se doa|a preku karakteristikite na toksi~nosta na materijata:
temperatura na vriewe, temperatura na topewe, gustina, molekularna masa itn. Kvantita-
tivnite karakteristiki na toksi~nosta se beleì so:
- LD - letalna doza (smrtna doza).
- LD25 - minimalno letalna doza - ozna~uva onaa doza pri koja so eksperimentalno
ispituvawe 25% bi umrele.
- LD50 - srednoletalna doza - ozna~uva onaa doza pri koja so eksperimentalno ispituvawe
polovina ìvotni bi umrele.
- LD100 - apsolutno letalna doza - ozna~uva onaa doza pri koja so eksperimentalno
ispituvawe site ìvotni bi umrele.
Vo rabotna sredina vo industrijata va`no e da se poznava i:

- LC - letalna koncentracija (smrtna koncentracija).
- LC50 - srednoletalna koncentracija.
Osnovna formula spored Haberoviot zakon za presmetuvawe na MDK za rabotna sredina, e:

K=CxT
kade {to K pretstavuva stepen na toksi~nost, C pretstavuva koncentracija na otrovnata

materija, a T pretstavuva vreme na izloènost na organizmot na toksi~na materija.
Ima pove}e na~ini za izrazuvawe na izmerenite koncentracii. Vo anglo-amerikanskata

literatura, voobi~aeno e koncentracijata na gas i parea da se izrazuva vo delovi na million
delovi na vozduh, parts per million (ppm), a koncentracijata na metalen ~ad i ostanati toksi~ni
aerosoli vo miligrami na litar, mg/l, odnosno za pomali kohcentracii vo gami po litar, g/l (1
gama = 10-6 g), ili miligrami na kuben metar, mg/m3.
MDK za rabotna sredina = 0,01 x LD 50
2. MDK za ìvotna sredina
MDK za ìvotna sredina, vsu{nost se odnesuva na srednodnevnata koncentracija na {tetni

i toksi~ni materii. Karakteristi~no e toa {to intenzitetot na zagaduvaweto na vozduhot
se menuva vo tekot na denot i zavisi od mnogu faktori, kako {to se: soobra}ajot, naseleno-
sta, prisutnosta na industriski objekti i dr. Vo Skopje postojat sedum merni stanici koi{to
to~no ja opredeluvaat koncentracijata na {tetnite materii vo ìvotnata sredina.

3. MDK za voda i vodni tekovi
MDK za voda i vodni tekovi se odnesuva na zagadenosta na vodata so {tetni i toksi~ni ma-
terii spored koi vodata e podelena vo prva, vtora, treta, ~etvrta i petta klasa. Vo Tabela 8,
e daden izvod od na{ite propisi za MDK za klasifikacija na vodite na pet klasi (Sl. Vesnik
na RM 18/99):
Tabela 8. MDK za nekoi pokazateli za klasifikacija na vodata vo klasi

MDK
Pokazateli
Klasa I Klasa II Klasa III Klasa IV Klasa V
Alkalitet mg/l CaCO3 >200 200-100 100-20 20-10 <10
Suspendirani materii mg/l <10 10-30 30-60 60-100 >100
Vkupen 1ȝJO <200 200-325 326-450 >450 >450
Vkupen 3ȝJO <4 4-7 7.1-10 10-50 >50
Rastvoren kislorod ȝJO22 >8.00 7.99-6.00 5.99-4.00 3.99-2.00 <3.00
3.4. KLASIFIKACIJA NA TOKSI^NITE MATERII
Pod poimot otrovna, t.e. toksi~na materija, spa|aat prethodno spomenatite opasni i {tet-
ni materii koi razli~no dejstvuvaat na site ìvi organizmi, a vo prethodnite temi go objas-
nivme i nivnoto {tetno dejstvo vrz vozduhot, vodata i po~vata. Toksi~nite materii moàt da
se podelat spored:
- hemiskata priroda : kiselini, bazi, metali, glukozidi, organski sintetski otrovi itn;
- potekloto: rastitelno, ìvotinsko, sinteti~ko i mineralno;
- agregatnata sostojba: te~ni, cvrsti, gasoviti i lesno isparlivi;
- dejstvo vrz ìv organizam: krvni, nevrotoksi~ni, respiratorni, hepatoksi~ni itn.
Pri sistematski istraùvawa i izolirawe na otrovot od organizmite se iskoristuva kla-

sifikacijata po Kohn (Kohm) i Abrest (Abrest), spored koja otrovite se podeleni na slednive
~etiri toksikolo{ki grupi:
- gasoviti otrovi;
- lesnoisparlivi otrovi;
- mineralni otrovi;
- rastitelni i sintetski otrovi.
3.4.1. Prva toksikolo{ka grupa otrovi
Otrovite od prvata toksikolo{ka grupa gi predizvikuvaat site vidovi truewa slu~ajni,

profesionalni, samoubistveni i dr. Vo ovaa grupa spa|aat gasoviti otrovi kako: CO, CO2, H2S,
AsH3, Cl2, Br, SO2, azotni oksidi itn.
54
Jagledorod monoksid (SO)
Slika 3.1. Predupreduvawe za prisustvo na jaglerod monoksid
Spored fizi~kite svojstva, jaglerod monoksid e gas bez boja, miris i vkus. Ne moème da go
po~uvstvuvame so na{ite setila i zatoa e mnogu opasen. Pretstavuva truewe na krvta, bidej}
i se vrzuva za hemoglobinot vo krvta sozdavaj}i karboksi hemoglobin ~ija forma e mnogu sta-
bilna i te{ko moè da se otstrani od organizmot.
Nastanuva pri nepotpolno sogoruvawe na organski soedinenija koi sodràt jaglen i prisuten
e vo mnogu industriski kapaciteti, vizbi, tuneli, rudnici i topilnici. Vo rudnicite se sozda-
va pri eksplozii, pri sogoruvawe na naftata e prisuten do 50%, pretstavuval glaven otrov vo
èlezarnici (valavnici, topilnici), a vo ~adot od cigari go ima od 200 do 800 ppm. Maksimal-
no dozvolena koncentracija za SO e 58 mg/m3 vo vozduh za rabotna sredina, a vo ambientniot
vozduh grani~nata vrednost na EU i SZO - Svetska zdravstvena organizacija za SO iznesuva
10000 ȝJP3 (10 mg/m3).
Simptomite na truewe so SO pri sredni koli~ini se zabrzan puls, zabrzano di{ewe, a potoa
sledi depresija i smrt. Pri lesno akutno truewe postoi premalenost, nesvestica i povra}awe.
Najdobar protivotrov e kislorodot. Moè da se otkrie so pomo{ na filter-hartija potopena
vo paladium hlorid, pri {to dokolku ima prisustvo na jaglerod monoksid, filter-hartijata }e
pocrne.
Jaglerod dioksid (SO2)

Pretstavuva gas - zadu{livec koj se sozdava pri celosno sogoruvawe na organskite materii
koi sodràt jaglen (na pr: fosilni goriva), pri vriewe vo vinski vizbi (glukoza vo alkohol),
rudnici, tuneli, prostorii so golem broj lu|e i sl. Rastenijata apsorbiraat del od ovoj gas vo
procesot na fotosinteza i produciraat organska materija {to pretstavuva pozitiven efekt.
Negativen efekt e pojava na ,,staklena gradina” vo koja u~estvuva vo najgolem procent vo glo-
balnoto zatopluvawe. SO2 e gas poteòk od vozduhot i zatoa postoi vo dolnite sloevi na at-
mosferata. Maksimalno dozvolena koncentracija za SO2 e 5 000 ppm vo ìvotnata sredina, a
za zatvorena prostorija 13 000 ppm. Ako taa koncentracija e povisoka, nastanuva zadu{uvawe.
Vo zatvorena prostorija moè da se identifikuva, odnosno da se otkrie so pomo{ na sve}a.
Ako postoi visok procent na SO2, taa se gasi.
55
Slika 3.2. Zagaduvawe so jaglerod dioksid vo urbana sredina
Sulfur dioksid (SO2)

Pretstavuva rasprostranet gasovit otrov vo prirodata. Vo najgolem del go ima vo fosil-
nite goriva koi sodràt jaglen, pri {to so sogoruvawe na eden ton gorivo se osloboduvaat dva
tona SO2. Isto taka e prisuten vo learnici, kova~nici, èlezni~ki tuneli, proizvodstvo na
hartija, koà, proizvodstvo na ve{ta~ki |ubriva, proizvodstvo na sulfurna kiselina i dr. Vo
hemiskata industrija se upotrebuva za boewe na hartija i tkaenina, dodeka vo industrijata za
proizvodstvo na friìderi za dobivawe na niska temperatura. SO2 e zagaduva~ na ìvotnata
sredina i zaedno so ~adot se indikatori na zagaduvawe.
Na primer: Vo 1930 god. vo Lie`, Francija, edna dolina vo dolìna od 30 km bila obviena
so gust ~ad bogat so SO2 poradi {to nastapilo masovno truewe i po~inale 63 ìteli. Vo oko-
linata na rudnikot Trep~a, nema rastitelen svet poradi zgolemeno prisustvo na SO2, koj{to
isto taka predizvikuva i materijalni {teti na fasadite, istoriskite spomenici i sl.
SO2 e bezboen gas so ostra i zadu{liva mirizba, dva pati e poteòk od vozduhot, pa zatoa se
nao|a vo negovite dolni sloevi . Dobro se rastvora vo voda, brzo oksidira vo sulfurna kise-
lina i e glaven faktor vo formiraweto na kiselite do`dovi. Toksi~nosta na ovoj gas raste
so zgolemuvaweto na vla`nosta na vozduhot.
Pri vdi{uvawe na mala koncentracija SO2 nastanuva iritativno dejstvo, t.e. draznewe na
o~ite, nosot i gornite di{ni pati{ta - ka{lica. Hroni~no truewe nastanuva pri dolgotrajna
izloènost na malo koli~estvo SO2, pri {to doa|a do refleksen gr~ na di{nite pati{ta i
pojava na edem na belite drobovi (alveolite se polnat so voda). Maksimalno dozvolena kon-
centracija za SO2 vo rabotna sredina e 4 ppm ili 10 mg/m3 vozduh za ìvotna sredina.
Vo rabotna prostorija SO2 moè da se identifikuva so pomo{ na filterna hartija poto-
pena vo kalium jodid, pa vo skrob. Ako ima prisustvo na ovoj gas, filterna-hartija se boi vo
sino.
Sulfur vodorod (H2S)

Ovoj gasovit otrov se sozdava pri gniewe na organski materii {to sodràt sulfur.
Prisuten e vo jami, bunari, {ahti, tuneli, kanali, izvori na mineralna voda, vulkanski gaso-
vi, vo industrijata za koà i ve{ta~ka svila, hemiskite laboratorii i dr. Negovoto prisus-
tvo moè lesno da se po~uvstvuva pri koncentracija od 0,007 mg H2S/m3 vozduh, bidej}i ima
miris na jajca. Intenzitetot na toj miris ne e proporcionalen so prisutnoto koli~estvo na
H2S, t.e. mirisot moè da bide silen, a negovoto prisustvo malo.
56
H2S e poteòk od vozduhot, se nao|a vo dolnite sloevi na atmosferata, lesno se rastvora

vo voda i se {iri na golemi povr{ini. Ovoj gasovit otrov predizvikuva blokirawe na enzi-
mot citohromoksidaza vo kletkite na ~ovekoviot organizam, a so toa go prekinuva di{eweto
na kletkite i nastapuva zadu{uvawe. H2S vo mali koli~estva gi nadraznuva di{nite pati{ta
i sozdava ~uvstvo na pesok vo o~ite, dodeka vo pogolemi koli~estvo e zadu{livec i smrtta
nastapuva po kratko vreme. Pri sostojba na truewe so H2S, ~ovekot treba da se iznese od za-
truenata prostorija na ~ist vozduh i na negovata usta da se stavi maram~e potopeno so NH3
-amonijak. Vo ovoj slu~aj H2S i NH3 obrazuvaat (NH4)2SO4 - amonium sulfat koj ne e toksi~en.
MDK za rabotna sredina e 7 ppm, dodeka za ìvotna sredina e 10 mg/m3 vozduh. Prisustvoto
na H2S moè da se otkrie so filter-hartija potopena vo olovoacetat, i dokolku ima prisuten
sulfur vodorod, filter-hartijata }e se oboi crno.
Azotni oksidi
Vo azotni oksidi spa|aat N2O, NO, N2O3, NO2, N2O5. Ovie oksidi se formiraat pri raspa|awe
na organska materija {to sodì azot. Prisutni se pri proizvodstvo na azotna kiselina,
ve{ta~ki |ubriva, elektri~no zavaruvawe, a se pojavuva i kako produkt na motori so vnatre{-
no sogoruvawe. Azotnite oksidi se glaven element na fotohemiskiot smog, a nivnoto prisustvo
se ~uvstvuva kako {tipewe na o~ite. Lesno se rastvoraat vo voda, imaat specifi~en miris i
pote{ki se od vozduhot. Ovoj gasovit otrov pretstavuva nadrazlivec, moè direktno da dopre
do belite drobovi na ~ovekot i za kratko vreme da predizvika smrt.
Azotnite oksidi se narekuvaat bavni ubijci, bidej}i simptomite na truewe se javuvaat po
podolg period. Se identifikuvaat so pomo{ na filterna hartija potopena vo jod, potoa vo
skrob i ako navistina e prisuten vo prostorijata, filter-hartijata stanuva sina.
Arsen vodorod (AsH3)

Ovoj mnogu opasen gasovit otrov e naj~est pri~initel na slu~ajni i profesionalni truewa.
Truewata moàt da nastanat pri acetilensko zavaruvawe, od tapeti koi sodràt arsenovi boi,
od rudi na ferosilicium koi sodràt ne~ist trivalenten arsen, od akumulatori {to sodràt
olovo i arsen i dr. AsH3 e krven otrov so crvena boja i predizvikuva hemoliza na eritrociti,
odnosno se zgolemuva brojot na beli krvni zrnca vo krvta na ~ovekot.
Pretstavuva bel gas, poteòk od vozduhot i ima miris na luk. Kaj ~ovekot naj~esto navle-
guva preku di{nite pati{ta, a simptomite na truewe se javuvaat po odreden period i pret-
stavuvaat: zamor, bolki vo stomakot, povra}awe so primesi na krv i krvava urina. Smrtnosta
e golema na mali koli~estvo na AsH3, a simptomi na kratkotrajna izloènost se zgolemen crn
drob, meki bubrezi i crveni òl~ni kanali.
Vo industriski pogoni kade {to moè da ima prisustvo na AsH3, potrebno e da se prezemat
kolektivni za{titni sredstva, odnosno da se postavat aparati koi vedna{ }e alarmiraat za
prisustvoto na ovoj gas. MDK za rabotna sredina e 0,2 mg/m3, a za ìvotna sredina 0,05 ppm.
Moè da se identifikuva so filterna hartija potopena vo ìva hlorid (se pojavuva òlta
do kafena damka) ili so pozlatena filterna hartija koja }e se oboi violetovo.
Hlor (Cl2)
Hlorot e halogen element prisuten vo prirodata, a vo pogolemo koli~estvo se nao|a vo
vozduhot nad gusto naseleni mesta. Toj se koristi kako sredstvo za dezinfekcija na voda, vo
industrijata za proizvodstvo na koà i hartija, kako sredstvo za belewe, po~etna supstancija
za dobivawe na nekoi pesticidi i za proizvodstvo na plasti~ni masi kako PVC (polivinil
57
hlorid).
Pretstavuva nadrazlivec na sluzoko`ta, koàta i di{nite pati{ta, so {to go naru{uva
ritamot na di{ewe, a po kratko vreme nastanuva zadu{uvawe na ~ovekot, odnosno razoruvawe
na belite drobovi. Ako hlorot e vdi{an preku nos, zatrueniot treba da se iznese od taa pro-
storija i da se ostavi da miruva bez da se dava ve{ta~ko di{ewe nitu kislorod pod pritisok.
Na rabotni mesta kade {to moè da se pojavi Cl2 mora da se raboti vo hermeti~ki zatvoreni
digestori i da se upotrebuva gas-maska. MDK za rabotna sredina e 2 mg/m3, a za ìvotna sre-
dina 0,5 ppm. Pri koncentracija od 100 do 150 mg predizvikuva smrt za 30-60 min, a na 1 500 mg
momentalna smrt.
Moè da se otkrie so filterna hartija potopena vo jod, pa vo skrob pri {to taa }e poòlti.
Vinil hlorid (CH2=CHCl)

Pretstavuva eksploziven i zapaliv gas so sposobnost za dobro rastvorawe vo eten, alkohol
i masti. Ima golemo toksi~no dejstvo, a do truewe doa|a vo industrijata pri negovo proiz-
vodstvo i onamu kade {to se vr{i negova polimerizacija t.e. dobivawe na polivinil hlorid
(PVC). Toa zna~i deka do truewe moè da dojde i preku hrana koja e ~uvana vo ambalaà od
PVC.
Vinil hloridot se koristi za obvitkuvawe na kabli vo avtomobilskata industrija, za
proizvodstvo na ~evli, }esi, roletni, fasadi i dr. Pri sogoruvawe na PVC ili vinil hlorid
se osloboduvaat HCl, CO, CO2 i drugi {tetni gasovi. Vinil hloridot predizvikuva o{tetuvawe
na crniot drob, bubrezite i belite drobovi, a bidej}i ima narkoti~no dejstvo, dejstvuva i na
centralniot nerven sistem. Pri pomali koli~estva, simptomite na truewe se premalenost,
povra}awe, slabeewe na sluh, poslaba cirkulacija na prstite, racete, nozete i modri damki na
koàta.
Rabotnicite koi rabotat vo prisustvo na ovoj gas treba da bidat dobro za{titeni, (na pr:
procesot na proizvodstvo na vinil hlorid da bide napolno hermeti~ki zatvoren) i redovno da
se vr{at sistematski pregledi. MDK za vinil hlorid e 300 mg/m3.
3.4.2. Vtora toksikolo{ka grupa

Vo ovaa grupa spa|aat lesnoisparlivi i te~ni otrovi koi gi predizvikuvaat site vidovi
truewa. Najtoksi~ni se organskite rastvoruva~i, a najkarakteristi~ni otrovi od ovaa grupa
se: etil alkohol, metil alkohol, fenol, benzen, anilin i dr.
Cijanovodorodna kiselina (HCN)

HCN i nejzinite soli moàt da predizvikaat slu~ajni, samoubistveni i profesionalno
truewe. Ima golema primena vo industrijata, zanaet~istvoto i vo zemjodelstvoto za dezin-
sekcija na silosi. Pri dezinsekcija na silosi, doa|a do truewe na rabotnicite i nadvor od
rabotnata prostorija, bidej}i ovoj otrov se zadrùva na nivnata obleka, pa rabotnicite treba
vedna{ da ja promenat rabotnata obleka.
HCN moè da se pojavi vo rabotnata sredina pri proizvodstvo na benzen, oksalna kiselina,
nepotpolno sogoruvawe na organski soedinenija, a isto taka prisutna e i vo ~ad od cigari
(pri sogoruvawe na 10 grama tutun se osloboduva 2g HCN). Vo prirodata cijanovodorodnata
kiselina se nao|a vo semki od bademi, kajsii, cre{i i vo {e}ernata komponenta na plodot vo
vid na glukozoamid, taka {to pri nivna konsumacija moè da dojde do truewe (vo mnogu retki
slu~ai).
HCN ima sina boja, ostra mirizba na gor~liv badem, pretstavuva lesnoisparliva te~nost,
58
vrie na 26 0S i ima pomala relativna gustina od vodata. Pareata na ovaa kiselina e polesna od
vozduhot, se nao|a vo gornite sloevi na atmosferata i so vozduhot sozdava eksplozivna smesa
i toa samo vo koncentracija od 3,6 do 13%. HCN e mnogu stabilna, no vo prisustvo na vlaga se
raspa|a na amonijak i mravja kiselina.
Ovaa kiselina pretstavuva protoplazmati~en otrov. Taa gi blokira enzimite vo or-
ganizmot na ~ovekot, pri {to kislorodot ne se prenesuva od krvta vo kletkite i nastanu-
va zadu{uvawe na nivo na kletka, a podocna ~ovekot se zadu{uva. Simptomi na truewe pri
prisustvo na pogolema koncentracija na HCN, vo rabotna sredina, se silni gr~evi i momen-
talna smrt, dodeka pri pomala koncentracija nastanuva cijanoza na usnite i povra}awe. Smrt-
na doza za HCN vneseno preku usta e 50 mg (0,05 g ili edna kapka), a pri vdi{uvawe smrtna doza
e 150 mg/m3. MDK za rabotna sredina e 0,3 mg/m3, a za cijanidi t.e. soli na HCN e 5 mg/m3.
Pri truewe vo rabotna prostorija, zatrueniot treba vedna{ da se iznese od prostorijata,
pod nos da mu se stavi maram~e potopeno vo alkilnitrit, da mu se dade ve{ta~ko di{ewe i
intravenozno da se dade metil sino. Vo doma{ni uslovi, ako se raboti za malo koli~estvo na
zatruenost od HCN se dava glukoza (med, ni{este).
Metil alkohol (CH3OH)

CH3OH se dobiva so suva destilacija na drva, a vo ponovo vreme se dobiva po sintetski pat
od jaglerod monoksid i vodorod pod vlijanie na zgolemena temperatura i pritisok.
CO + 2H2 = CH3OH - pri temperatura od 400 oS.
Metil alkohol se koristi kako organski rastvoruva~ za masti, masla, boi, lakovi, smo-
li i dr. Isto taka se koristi vo industrijata za koà, svila, proizvodstvo na fotofilmo-
vi i razli~ni plasti~ni materii. CH3OH e prisuten vo alkoholnite pijalaci (rakija, vino),
me|utoa negovoto prisustvo e dozvoleno vo koli~estvo od 1g vo 1l alkohol.
Pretstavuva lesnoisparliva bezbojna te~nost, lesno se me{a so voda i site organski
rastvoruva~i, polesen e od vodata, vrie na 65 oS i moè da sozdade eksplozivna smesa so
vozduhot vo koncentracija od 6,7 do 36%. Metanolot moè da se vnese vo ~ovekoviot orga-
nizam preku usta, nos i koà. Kaj zatrueni lu|e doa|a do namaluvawe na pH vrednosta na krv-
ta, odnosno pojava na acidoza. Pri pogolemi koli~estvo na CH3OH, se pojavuva glavobolka,
vrtoglavica, treperewe na racete, ma~nina, ~ovekot moè da oslepi i doa|a do zgusnuvawe na
krvta. Smrtna doza na CH3OH e 30 - 100 mililitri.
Vo vakov slu~aj treba zatrueniot da se odnese na izmivawe na èludnikot so natrium kar-
bonat, da mu se dade vitamin A za o~ite i intravenozno da mu se stavi natrium bikarbonat.
MDK za rabotna sredina e 50 mg/m3.
Etil alkohol (C2H5OH)

C2H5OH po priroden pat se dobiva pri vriewe na organski produkti koi sodràt glukoza
({e}er) kako {to se razni plodovi od ovo{jata. Po sintetski pat se dobiva so hidroliza na
mono ili dietil ester na sulfurnata kiselina na to~no odredena temperatura i pritisok. Etil
alkoholot najmnogu se koristi kako rastvoruva~ vo farmacevtskata industrija, za dezinfek-
cija, prisuten e vo alkoholnite pijalaci i e eden od pogolemite oksidaciski sredstva. Po-
lesen e od vodata, no lesno se me{a vo site odnosi so nea, vrie na temperatura od 80 oS i
pretstavuva lesnoisparliva te~nost. Vo ~ovekoviot organizam moè da se vnese preku nos,
usta i koà, a bidej}i ovoj alkohol lesno se vrzuva za mastite kaj ~ovekot, najmnogu stradaat
centralniot nerven sistem i crniot drob.
59
Simptomite na truewe zavisat od koli~estvoto na vnesen alkohol i od vremetraeweto na

konsumiraweto. Odedna{ vneseno pogolemo koli~estvo predizvikuva momentalno truewe,
dodeka pri malo koli~estvo, doa|a do lesna psihi~ka euforija koja trae 2 do 3 ~asa, no ako se
prodolì so konsumirawe, se blokiraat di{nite organi i nastapuva smrt. Ako alkoholot se
konsumira postojano, toga{ strada centralniot nerven sistem i doa|a do pojava na ciroza na
crniot drob.
Smrtna doza e 200 mililitri etil alkohol t.e. 400 mililitri rakija. MDK za rabotna sre-
dina e 1 900 mg/m3.
Hloroform (CHCl3)
Pretstavuva nezapaliva, lesnoisparliva bezbojna te~nost so karakteristi~en miris. Se
upotrebuva kako rastvoruva~ na smoli, masti, celuloza, estri, guma, vo drvnata, grade`nata
i tekstilnata industrija. CHCl3 e slabo rastvorliv vo voda, se me{a so re~isi site organski
rastvoruva~i i ima pogolema relativna gustina od vodata. Hloroformot pod vlijanie na kis-
lorod i svetlina sozdava fozgen i hlorovodorodna kiselina, pa zatoa se ~uva vo temno {i{e
so dodatok na alkohol za da go neutralizira fozgenot.
Ovoj te~en otrov pri dopir so koà i pri vdi{uvawe predizvikuva peckawe, ~e{awe i nad-
raznuvawe na di{niot sistem. Opasen e za crniot drob, predizvikuva vospalenie na nervnite
kletki, ja zabavuva cirkulacijata i di{eweto, a na krajot doa|a do zabavenost i prekin na
rabotata na srceto.
Kaj lica koi postojano rabotat so hloroform se pojavuva zavisnost. Spored razli~ni
istraùvawa se uvidelo deka 60 - 80 mg CHCl3 na eden litar vozduh ima narkoti~no dejstvo, 100
mg mnogu opasno dejstvo, a 200 mg pretstavuva smrtna doza. MDK za rabotna sredina e 24 mg/m3
vozduh.
Jaglen tetrahlorid (CCl4)

Se koristi vo farmacijata za dobivawe na drogi i e odli~en rastvoruva~ na masti, masla,
kau~uk i dr. CCl4 e lesno isparliva te~nost so specifi~en miris, vrie na 77oS, slabo se ras-
tvora vo voda, nejzinata parea e pote{ka od vozduhot i se koristi kako boen otrov. Moè da
navleze vo organizmot na ~ovekot preku di{nite pati{ta i koàta. CCl4 ima narkoti~no de-
jstvo, ja iritira koàta, predizvikuva vnatre{ni krvavewa i gi o{tetuva bubrezite, crniot
drob i srceto.
Simptomi na truewe se glavobolka, ma~nina i òltica, a kaj zatrueniot vedna{ treba da
se predizvika povra}awe. Od site gorespomenati otrovi, CCl4 e najotroven i negovata smrtna
doza e 2-4 mililitri. MDK za rabotna sredina e 65 mg/m3 vozduh.
Benzen (C6H6)
Najgolema primena ima kako organski rastvoruva~ za gumi, smoli, masla, masti vo industri-
jata za koà, boi, lakovi, ekstrahirawe na alkoloidi, za dobivawe na nitrobenzen, pikrinska
kiselina i drugi organski soedinenija. Benzenot e lesnoisparliva te~nost so prijaten miris,
vrie na 80oS, polesen e od vodata, a negovata parea e pote{ka od vozduhot. Ne se rastvora vo
voda, se me{a so site organski rastvoruva~i i e lesno zapaliv. Se dobiva od katran na kamen
jaglen kako nusproizvod na koks i polifenoli. Negovata toksi~nost poteknuva tokmu od ovie
fenoli koi vlijaat na kletkite vo razvoj kako {to se onie vo koskenata srcevina vo ~ovek-
oviot organizam. MDK za rabotna sredina e 50 mg/m3 vozduh.
Pri rabota so benzenot, treba da ima rigorozni merki za za{tita, odnosno procesot da
60
bide hermeti~ki zatvoren i da se koristi ventilacija vo koja ima H2SO4 i nekolku kapki
formaldehid, bidej}i H2SO4 go vrzuva fenolot koj e naj{teten.
Fenol (C6H5OH)
Toj e hidroksilen derivat na benzenot i pretstavuva meka, lepliva, ligava, kristalna sup-
stanca. Fenolot se koristi za dobivawe na boi, lakovi, guma i kau~uk, a vo farmacijata se
koristi za dobivawe na aspirin, pikrinska i salicilna kiselina. Toj se topi na 43oS, vrie
na 183oS, pri me{awe so voda dava karboksilna kiselina, mnogu e zapaliv i hemiski aktiven.
Vo ~ovekoviot organizam se vnesuva preku koà, nos i usta. Akutno truewe moè da nastane
samo pri eksplozija (havarija), dodeka hroni~no truewe se slu~uva so postepena izloènost
na fenol. Simptomite se ma~nina, glavobolka, vrtoglavica, belewe na koàta, iritacija na
o~ite i respiratorniot trakt. Ako zatrueniot ispil fenol, kako protivotrov se dava {e}
erna var (10 g var i 10 g {e}er vo 100 g voda). Smrtna doza e 8,5 g, a postojat i smrtni slu~ai so
1 g fenol (na otvoreni rani). MDK za rabotna sredina e 5 mg/m3 vozduh.
3.4.3. Treta toksikolo{ka grupa otrovi

Vo ovaa grupa spa|aat mineralni i metalni otrovi koi imaat golemo toksi~no dejstvo, a se
primenuvaat vo mnogu industrii.
Arsen (As)
Elementarniot arsen e metal koj sam po sebe ne e toksi~en, no negovite soedinenija imaat
golema primena i se mnogu toksi~ni. Elementarniot arsen se dodava vo olovoto za proizvod-
stvo na sa~mi, a moè da se sretne i vo razni kiselini, metali i sl. Vo minatoto, ~esto se ko-
ristel kako boen otrov (so dodatok na Cl i F) i kako solzavec, pluskavi~ar i kivavec.
Najpoznato soedinenie na arsenot e As2O3 - arsenik koj se koristi vo industrijata za
konzervirawe na krzna i koì, bistrewe na staklo, boewe na staklo i emajl, boewe na dnoto
na brodovite za da ne fa}aat algi i drugo. As2O3 nema miris nitu vkus, ne moè da se otkrie
negovoto prisustvo i zatoa e mnogu opasen. Vo sredniot vek se koristel za boewe na tapeti,
hartija i tekstil poradi {to imalo golem broj truewa.
Po vnesuvawe na arsen vo organizmot, preku usta, nos ili vla`na koà, se deponira vo crniot
drob, koskite, koàta i noktite pri {to moè dolgo vreme da ostane tamu. Simptomi na akutno
truewe pri vnesuvawe na arsen preku usta se bolki vo stomakot, vrelina, silna èd, povra}awe,
menuvawe na bojata na liceto, se namaluva srcevata rabota, vrvovite na prstite posinuvaat, a
smrtta nastapuva po 15 do 20 minuti. Simptomite pri hroni~no truewe, na primer: vo indus-
trijata kade {to ima soli na arsenova kiselina vo vid na pra{ina, se pojavuva crvenilo na
koàta koe postepeno se pretvora vo sitni vla`ni meuri, koàta otekuva, se pojavuvaat kras-
ti, opa|awe na kosata i rak na koà. Vo industrijata kade {to e prisutna vakva pra{ina, pro-
cesot treba da e hermetiziran i da ima dobra ventilacija. Toksi~na doza za As2O3 e 10-50 mg, a
smrtna e od 60 do 200 mg. MDK za rabotna sredina e 0,5 mg/m3.
@iva (Hg)
@ivata e edinstven te~en metalen otrov so {iroka primena. Se koristi vo hemiskata
industrija kako katalizator, vo rudarstvoto, vo stomatologijata za plombi, vo proizvodst-
voto na ogledala itn. Ovoj te~en metal ima srebrena boja, temperatura na vriewe 30oS, tem-
peratura na mrznewe -38o S i lesno isparuva. Nejzinata parea brzo se kondenzira ili se vr-
61
zuva so pra{inata vo vozduhot, pri {to postoi golema opasnost od truewe na ~ovekot preku
vdi{uvawe na ovaa pra{ina. Vo pogonite i industrijata kade {to se koristi Hg, treba da se
postavat mazni ili re{etkasti podovi pod koj }e ima voda. Na ovoj na~in polesno }e se ot-
strani nejzinite parea i ~esticite od pra{ina za koi e vrzana. Ako se isturi Hg na podot, taa
se razbiva na sitni kapki koi te{ko se sobiraat. Vo industrijata kade {to se koristi, na vaka
isturenata ìva se posipuva sulfur (Hg + S = HgS), bidej}i ìva sulfidot lesno se sobira.
MDK za rabotna sredina e 0,1 mg/m3.
Olovo (Pb)
Olovoto e zana~ajno od aspekt na profesionalno i slu~ajno truewe. Na primer: truewe
od novi olovni cevki, truewe pri koristewe na tur{ija koja stoela vo kerami~ki sadovi
prema~kani so olovna glazura i dr. Denes, olovoto se koristi za dobivawe na akumulatori,
boi, sa~mi, cevki, za obloùvawe na elektri~ni kabli, olovni komori za dobivawe na olovna
kiselina itn. Naj~esti slu~ai na truewe so olovo se slu~uvaat vo rudarstvoto, topilnicite,
metaloprerabotuva~kata industrija kade {to se proizveduvaat olovni leguri, pe~atarstvoto,
kerami~kata industrija, hemiskata industrija za boi, petrohemiskata industrija itn.
Olovoto e mek metal so siva boja, temperatura na vriewe e 1525 oS, temperatura na topewe
325 oC, a na vozduh elementarnoto Pb brzo oksidira vo PbO. Pb najdobro se rastvora vo azot-
na kiselina, vo hlorovodorodna i vo ocetna kiselina. Najpoznato soedinenie na olovoto e
Pb(C2H5)4 - olovo tetraetil. Pretstavuva maslovidna te~nost koja se dodava vo benzinot za do-
bra kompresija i rabota na motorite. Na ovoj na~in moè da dojde do profesionalni truewa
kaj rabotnicite koi go dodavaat ova soedinenie vo benzinot, truewe na voza~ite, ìvotnata
sredina i zemjodelskite proizvodi pokraj avtopatite.
Koga olovoto }e navleze vo organizmot na ~ovekot, cirkulira vo vid na olovo fosfat, a
potoa se deponira vo koskite. Toksi~nosta na Pb i negovite soedinenija zavisi od nivnata
rastvorlivost i od goleminata na ~esticite. Na primer: ~estici pomali od 0,5 mikrometri
probivaat dlaboko vo belite drobovi, a pokrupnite ~estici se zadrùvaat vo gornite di{ni
pati{ta. Simptomite na akutno truewe se metalen vkus vo ustata, povra}awe, bolki vo stoma-
kot, suvo grlo i dr. Simptomite na hroni~no truewe se premalenost, slabeewe, glavobolka, ane-
mija, siv rab okolu zabite, paraliza na racete i nozete, halucinacija i smrt. Spored razli~ni
istraùvawa, se utvrdilo deka do hroni~noto truewe doa|a, ako se vnesuva po eden miligram Pb
dnevno od 1 do 3 godini. MDK za rabotna sredina e 0,150 mg/m3.
Hrom (Cr)
Najgolema primena nao|a vo metaloprerabotuva~kata industrija, proizvodstvo na leguri
od mesing, bronza i ~elik (na koi se dodava hrom za da bidat pootporni na korozija), ìci za
elektri~ni pe~ki, {tavewe na koà, vo tekstilnata i farmacevtskata industrija, za dobivawe na
masleni boi itn.
Hromot e cvrst metal so siva boja, to~ka na topewe e 1615o S, a na vriewe 2200o S. Mnogu e stabilen
na vozduh, odnosno ne oksidira i ne ja menuva bojata, pa zatoa se koristi za hromirawe na predmeti.
Ovoj metal i negovite soedinenija se destruktivni za kletkite na ~ovekot, gi taloì belkovinskite
materii, ja iritiraat koàta i sluzokoàta na nosot, o~ite, belite drobovi i predizvikuvaat aler-
giski promeni. Simptomite pri truewe, preku di{nite pati{ta, se silni bolki, povra}awe so pri-
mesi na krv, ustata i grloto se portokalovo oboeni, ima pojava na belkovini vo urinata, respiratorni
vospalenija i rak na belite drobovi.
Vo pogoni kade {to se raboti, osobeno so rastvori na {estvalenten hrom, treba da se koristi
za{titna obleka, gumeni rakavici, ~izmi i druga za{titna oprema. MDK za rabotna sredina e 1mg/m3.
62
Kadmium (Cd)
Opasen industriski otrov koj predizvikuva slu~ajni i profesionalni truewa. Kadmi-
umot e metal otporen na korzija i se koristi za za{tita na metalite od 'r|osuvawe. ~esto
pati e prisuten vo topilnicite na cinkova ruda, se primenuva za proizvodstvo na leguri od
nikel i olovo od koi podocna se izrabotuvaat leì{ta. Pretstavuva srebrenikavobel mek
metal so relativno niska to~ka na topewe i to~ka na vriewe od 760 oS. Najlesno se rastvora
vo HNO3, HCl i H2SO4. Na vozduh lesno oksidira i formira kadmium oksid koj nema miris i
iritira~ko dejstvo, pa zatoa rabotnicite vo topilnicite go vdi{uvaat neosetno. Simptomite
na hroni~no truewe moàt da se pojavat i po dve godini rabota, a se karakteriziraat so ki-
vavica, vrtoglavica, o{teteni bubrezi, crn drob i slezina. MDK za rabotna sredina e 0,1 mg/
m3.
Vo industriskite pogoni, vo koi ima prisustvo na kadmium, treba da se obezbedi maksimal-
na za{tita na rabotnikot, odnosno procesot da bide hermetiziran, da se koristat za{titni
obleki, maski, rakavici itn. Isto taka, potrebno e da se vr{i i maksimalno pre~istuvawe na
otpadnite vodi poradi golemoto toksi~no dejstvo na kadmiumot vrz ìvotnata sredina i site
ìvi organizmi.
3.4.4. êtvrta toksikolo{ka grupa otrovi
Organskite soedinenija, koi pripa|aat vo ova grupa, moàt da bidat od razli~na priroda i
so razli~no poteklo. Site ovie otrovi moàt da se grupiraaat na:
- hemiski soedinenija so pove}e ili pomalku izrazen kisel karakter. Tuka spa|aat
salicilna kiselina i nejzini derivati, oksalna kiselina, barbiturati i dr;
- hemiski soedinenija so pove}e ili pomalku izrazen bazen karakter. Tuka spa|aat
alkaloidi;
- hemiski soedinenija so neutralna reakcija. Tuka spa|aat sulfonali i kantaridin;
- glukozidi.
Salicilna kiselina i nejzini derivati

Salicilnata kiselina i nejziniot derivat acetilsalicilna kiselina ili aspirin, se
najupotrebuvanite lekovi. Salicilnata kiselina e dobar antiseptik i se upotrebuva pri
konzervirawe na hrana. Upotrebena kako konzervans pridonesuva za seriozni naru{uvawa na
~ovekoviot organizam. Iako aspirinot se smeta za sredstvo koe ne moè da dovede do seriozno
truewe, sepak slu~ai na samoubistva so aspirin se pove}ebrojni.
Barbiturati
Barbituratite se upotrebuvaat kako hipnotici (za predizvikuvawe na son) i sedativi (za
smiruvawe), a nekoi i za narkoza. Ovaa primena doveduva do medicinski, a osobeno do samo-
ubistveni truewa. Medicinskite truewa nastanuvaat kako posledica na kumulativnoto de-
jstvo na barbituratite. Pritoa, treba od organizmot da se isfrli pogolemo koli~estvo na
vneseniot otrov. Najlesno toa se postignuva so izmivawe na èludnikot i so povra}awe. Pro-
tivotrov pri truewe so barbiturati e alkaloidot strihnin.

Zanimlivo
Golemi dozi od alkaloidot strihnin koi inaku se mnogu otrovni, se efikasni pri truewe
so barbiturati.
Alkaloidi
Alkaloidi se organski soedinenija od rastitelno poteklo. Site alkaloidi sodràt vo svo-
jot molekul azot, jaglerod i vodorod, a nekoi i kislorod i sulfur. Alkaloidite imaat bazen
karakter.
Alkaloidite iako vo mali koncentracii moàt da bidat korisni lekovi, sepak, pretstavu-
vaat najjaki otrovi, koi vo koli~ina od nekolku mg moàt da predizvikaat smrt na vozrasen
~ovek. Od toksikolo{ki aspekt se zna~ajni slednite alkaloidi: morfin, strihnin, brucin,
atropin, kokain, akonitin, veratrin, nikotin, kolhicin, pilokarpin i dr.
Glukozidi
Glikozidi se organski soedinenija od rastitelno poteklo. Toa se organski soedinenija koi
se sostojat od eden ili pove}e {e}eri, vrzani za ne{e}erna komponenta, karakteristi~na za
sekoj glukozid. Tie lesno se hidroliziraat na svoite sostavni delovi. Postojat glukozidi koi
se mnogu toksi~ni, a proizvodite na nivnata hidroliza se bezopasni. Edna od va`nite grupi
na glukozidi, koi davaat toksi~ni proizvodi po hidroliza se cijanogenetskite glukozidi, a
pokraj niv od toksikolo{ki pogled zna~ajni se i kardiotoni~nite glukozidi.
Truewata so glukozidi se medicinski, do koi se doa|a poradi gre{ka pri dozirawe, poradi
zamena na lek itn., a postojat i slu~ai na samoubistveni truewa. Vo slu~aj na truewa treba
otrovot {to pobrgu da se eliminira od organizmot.
3.5. TOKSI^NI MATERII KOI SE IZDVOJUVAAT VO PROIZVODNITE PROCESI
Industriski otrovni materii

Otrovi se narekuvaat onie materii koi otkako }e navlezat vo organizmot na ~ovekot,
vo pogolemi ili pomali koli~estva, stapuvaat vo hemisko ili fizi~ko - hemisko dejstvo so
tkivoto na organizmot. Ovie materii vo ~ovekoviot organizam predizvikuvaat naru{uvawe
na normalnite ìvotni funkcii i truewe. Stepenot na toksi~nost od edna materija vo ~ove-
koviot organizam zavisi od vnesenoto koli~estvo, koncentracijata na materijata, oblikot vo
koja e vnesena, na~inot na vnesuvawe i otpornosta na ~ovekoviot organizam.
Vo proizvodstvenite pogoni, industriskite otrovi se sre}avaat vo razli~ni oblici i toa
kako:
Po~etni produkti ili surovini
Po~etni produkti ili surovini, pretstavuvaat razni hemikalii koi se koristat kako suro-
vini vo hemiskata, metaloprerabotuva~kata industrija, elektroindustrijata i dr. (na pr. ben-
zin, olovo, arsen, hlor, sulfurna kiselina itn.)
Me|uproizvodi
Me|uproizvodi pretstavuvaat proizvodite koi se dobivaat vo tekot na koe bilo proizvod-
stvo, kako pomo{ni surovini.
64
Gotovi proizvodi
Gotovi proizvodi se na primer:: proizvodi od destilacija na masti i drvo, proizvodi od in-
dustrijata za boi i lakovi, eksplozivni materii i dr.
Sporedni produkti i otpadni materii

Sporedni produkti i otpadni materii pretstavuvaat golem broj otrovni gasovi, parea kako
i drugi nusprodukti koi nastanuvaat vo proizvodstvoto.
Od industriskite otrovni materii od osoben interes se organskite rastvoruva~i i indus-

triskata pra{ina.
Organski rastvoruva~i
Organski rastvoruva~i pretstavuvaat soedinenija koi nemaat zaedni~ki hemiski svojstva,

bidej}i po svojata gradba pripa|aat na razli~ni grupi organski i neorganski soedinenija. Ona
{to im dava zaedni~ka karakteristika, pretstavuvaat fizi~ko - hemiskite osobini i svojstvata
so ~ija pomo{ vr{at rastvoruvawe. Organskite rastvoruva~i se podeleni vo ~etiri grupi:
1. Rastvoruva~i na maslo, jaglen i vosoci;
2. Rastvoruva~i za kau~uk, guma, smoli, asfalt, bitumen i dr.;
3. Rastvoruva~i za derivati na celuloza;
4. Rastvoruva~i za boi i lakovi od prirodno i sinteti~ko poteklo.
Rastvoruva~ite, sepak imaat zaedni~ka osobina na dejstvuvawe, odnosno nivna glavna osobi-
na e da gi rastvoraat mastite i masnite tkiva. Vo industriskoto proizvodstvoto, rabotnikot e
izloèn na opasnost od toksi~no dejstvo na organski rastvoruva~i vo te~na, gasovita sostojba
ili parea {to ja vdi{uvaat pri raboteweto. Primeri za organski rastvoruva~i koi naj~esto
se koristat vo industriskoto proizvodstvo se: benzen, aceton, trihloretilen, vinilhlorid,
vinilacetat, benzin, hlor, natrium hidroksid, sulfurna kiselina i dr.
Industriska pra{ina
Industriskata pra{ina se sozdava i se razviva vo mnogu tehnolo{ki procesi. Taa moè da
se razlikuva spored sostavot i goleminata na ~esticite, kako i spored na~inot na koj{to vli-
jae vrz ~ovekoviot organizam. Industriskata pra{ina ima mnogu {tetno vlijanie vrz zdrav-
jeto na ~ovekoviot organizam.
Spored potekloto, industriskata pra{ina moè da bide od :

- organsko (ìvotinsko i rastitelno) i
- neorgansko t.e. mineralno poteklo (azbest, pesok, olovo, bakar i dr)
Spored goleminata na ~esticite, industriskata pra{ina se deli na:
65
- prava pra{ina (~estici pogolemi od 10 mikrometri);

- magla (~estici so golemina od 1 do 10 mikrometri);
- dimovi ili ~adovi (~estici pomali od 1 mikrometar).
Spored na~inot na deluvawe vrz ~ovekoviot organizam, industriskata pra{ina se deli na:
- pra{ina koja{to go nadraznuva ~ovekoviot organizam t.e. predizvikuva vospalenie na
koàta, o~ite i sluznicata;
- pra{ina koja{to se vnesuva vo organizmot preku di{nite organi ili preku koàta
(naj~esto od olovo, arsen, ìva, fosfor, magnezium i dr.);
- pra{ina koja{to predizvikuva belodrobni zaboluvawa (astma);
- pra{ina koja{to predizvikuva alergiski reakcii (kivavica, solzewe na o~ite i
isipi);
- pra{ina koja{to predizvikuva treska.
3.6. OPASNOST OD POJAVA NA PO@ARI
Opasnosta od pojava na poàr e prisutna na mesta vo koi ~ovekot raboti, ìvee ili presto-
juva. Najizrazeni se opasnostite vo industriskite kapaciteti i tehnolo{kite procesi kade
{to se koristat zapalivi te~nosti, gasovi i eksplozivni materii. Pri pojava na poàr ili
eksplozija, vo ovie industriski kapaciteti se doveduvaat vo opasnost ìvotite na lu|eto i
materijalnite dobra vo golemi razmeri. Seto ova ja nametnuva potrebata za podobra orga-
niziranost i efikasnost vo sproveduvaweto na merki za spre~uvawe na pojava na poàri i
nivno efikasno gasnewe.
Podelba na zapalivite materii

Site materii koi se nao|aat vo prirodata kako i onie {to se dobivaat po ve{ta~ki pat,
spored nivnata zapalivost moè da se podelat na:
Zapalivi ili gorlivi materii

Zapalivi ili gorlivi materii se onie materii koi vo normalni uslovi moàt da se zapal-
at i da prodolàt da gorat. Na primer: drvo, jaglen, nafta i dr.
Nezapalivi ili negorlivi materii

Nezapalivi ili negorlivi materii se onie materii {to ne moàt da se vrzat so kisloro-
dot od vozduhot i zatoa ne moàt da gorat, kako: kamen, tula, pesok i drugo.
Te{ko zapalivi materii

Te{ko zapalivi materii se onie koi{to vo prisustvo na direkten plamen se palat i gorat,
a koga plamenot }e se otstrani, procesot na gorewe se prekinuva (na pr: volna).
Spored agregatnata sostojba se razlikuvaat cvrsti, eksplozivni pra{ini, te~ni i gasoviti

zapalivi materii.
66
Cvrsti zapalivi materii

Cvrsti zapalivi materii se: jaglen, drvo, hartija, plastika, guma, tekstilni proizvodi i dr.
Procesot na gorewe na cvrstite
rstite materii e poslo
posloèn
èn od goreweto na gasovitite i te~nite za-
palivi materii. Tie na po~etok gorat bavno, a potoa doa|a do pointenzivno gorewe i {irewe
na plamenot. Pod dejstvo na izvor na palewe, oddelni delovi od ovie cvrsti materii jagleni-
suvaat (na pr: drvoto), a isto taka se osloboduvaat i zapalivi gasovi koi so vozduhot sozdava-
at zapalivi smesi.
Eksplozivni pra{ini
Eksplozivni pra{ini nastanuvaat od cvrstite zapalivi materii vo vid na sitni ~esti~ki.
Eksplozivni smesi moàt da nastanat od: metali (cink, aluminium, magnezium), minerali (ja-
glen, sulfur, koks), plasti~ni masi i zemjodelski proizvodi (bra{no, {e}er i dr.). Za da dojde
do sozdavawe na eksplozivna pra{ina, osnoven uslov e prisustvo na dovolna koncentracija
na ~estici so odredena golemina, dovolno koli~estvo na vozduh i izvor na palewe. Taka, na
primer, najmalo koli~estvo na bra{no, potrebno za da predizvika eksplozija, vo prisustvo na
vozduh i izvor na palewe e 20 g/m3, a na jaglen 100 g/m3.
Te~ni zapalivi materii

Te~ni zapalivi materii se: nafta, benzin, alkohol, razli~ni rastvoruva~i i dr. (Tabela 8).
Sogoruvaweto na zapaliva te~nost nastanuva na toj na~in {to pri zagrevawe eden nejzin del
preminuva vo gasovita sostojba, odnosno se sozdava parea koja vo smesa so vozduhot i izvor na
palewe sogoruva. Za sekoja zapaliva te~nost postoi odredena temperatura pri koja se sozdava
dovolno parea koja gori vo dopir so izvor na palewe.
Gasoviti zapalivi materii

Gasoviti zapalivi materii se: metan, propan, butan, vodorod, acetilen i dr (Tabela 9). Za
da dojde do gorewe, dovolno e zapaliviot gas da se pome{a so potrebno koli~estvo na vozduh i
eden nejzin del da se zagree do temperatura na palewe.
Tabela 9. Te~ni i gasoviti zapalivi materii

Granica na Granica na eksplozivnost
Te~nost Gas
eksplozivnost (mg/m3) (mg/m3)
Aceton 2,2 - 13 Acetilen 1,5 - 82
Benzin 1,0 -7,0 Amonijak 15 - 28
Eter 1,7 -49 CO2 12,5 - 74,2
Etil alkohol 3,3 - 19 Vodorod 4,0 - 75,6
Metan 5,0 - 16
Propan 2,1 - 9,5
Butan 1,5 - 8,5
67
Eksplozivnost
Momentalnoto sogoruvawe na odredeno koli~estvo parea ili gas, se narekuva eksplozija.
Taa moè da nastane samo ako pareata ili gasot i vozduhot se pome{ani vo to~no opredeleni
koli~estvo.
Postojat gorna i dolna granica na eksplozivnost kaj zapalivite materii. Dolna granica na
eksplozivnost e najmaloto potrebno koli~estvo od gas ili parea koja{to vo dopir so izvor na
palewe i dovolno vozduh sogoruvaat eksplozivno. Gorna granica na eksplozivnost e najgole-
moto potrebno koli~estvo na toj gas ili parea koja{to vo dopir so izvor na palewe i dovolno
vozduh sogoruvaat eksplozivno.
Eksplozija ne moè da nastane dokolku koli~estvo na gasot ili pareata e pod dolnata ili
nad gornata granica na eksplozivnost. Kolku {to eksplozivnoto podra~je e po{iroko i dol-
nata granica e poniska, tolku edna zapaliva materija e poopasna.
3.7. KATEGORIZACIJA NA PO@ARI
Sekoe gorewe i od najmali razmeri koe nanesuva materijalna {teta ili pretstavuva
opasnost za ìvotot na lu|eto se narekuva poàr.
Poàrite spored goleminata se delat na:
Mal poàr
Mal poàr e koga goreweto na oddelnite predmeti e na mala povr{ina, i moè da se
izgasne so aparati za gasnewe poàr, buriwa i kofi so voda, pesok i dr.
Sreden poàr
Sreden poàr e koga goreweto zafa}a pogolema povr{ina ili pogolemi prostorii, a moè
da se izgasne so protivpoàrna slu`ba;.
Golem poàr
Golem poàr e koga goreweto zafa}a cel kat, pokriv na zgrada, cel objekt, otvoreni
skladi{ta i dr. Za gasnewe e potrebno angaìrawe na golema protivpoàrna edinica.
Blokovski poàr
Blokovski poàr e koga so goreweto se zafateni pogolemi delovi na naselba ili golemi
kompleksi na skladi{ta.
Klasifikacija na poàri
Spored vidot na gorlivite materii i spored mo`nostite za gasnewe, poàrite se podeleni
vo pet klasi:
- Klasa A
Vo klasa A - spa|aat poàri na drvo, jaglen, pamuk, seno i drugi materii koi gorat so
plamen i àr, a za nivno gasnewe se primenuva voda.
68
- Klasa B
Vo klasa B spa|aat poàri od zapalivi te~nosti koi ne se me{aat so voda (na pr:
derivati na nafta, razni rastvora~i, lakovi, masti i dr.). Tie sogoruvaat so plamen, moàt da
eksplodiraat, a za nivno gasnewe se primenuva pena, prav ili CO2.
- Klasa C
Vo klasa C spa|aat poàri od gasovi (na pr: metan, propan, butan, acetilen i dr). Tie
sogoruvaat so plamen ili so momentalna eksplozija, a za gasnewe se upotrebuva prav ili CO2.
- Klasa D
Vo klasa D spa|aat poàri na lesni metali (na pr: aluminium, magnezium i nivni
leguri), a za gasnewe se primenuvaat prav i suv pesok.
- Klasa E
Vo klasa E spa|aat site poàri na materiite od klasite A, B, C i D, no koga se pod visok
elektri~en napon. Ovie poàri baraat poseben tretman pri gasneweto.
3.8. PRIÎNI ZA POJAVA NA PO@AR
Na razvojot i {ireweto na poàrite vlijaat pove}e faktori kako {to se: hemiskiot sostav na
materiite, nivnata golemina i agregatna sostojba; koli~estvoto na kislorod (pove}e kislorod -
pointenzivno gorewe); temperatura pri goreweto (povisoka - pointenzivno gorewe); vremenski
priliki; eksplozii i drugi posebni pojavi. Pri~ini za pojava na poàri se:
Otvoren plamen i iskri

Sekoj otvoren plamen i iskri, dokolku ne se pod kontrola, moàt da predizvikaat palewe
na nekoja zapaliva materija. Isto taka otvoreniot plamen moè da predizvika palewe na
eksplozivni smesi. Zatoa vo sredini kade {to ima prisustvo na zapalivi gasovi, parea i
eksplozivni pra{ini, zabraneto e koristewe na otvoren plamen i rabotewe pri {to moè da
nastanat iskri (brusewe, zavaruvawe, upotreba na alat koj iskri).
Ako, pak, ima potreba od zavaruva~ki raboti vo sredini kade {to e prisutna opasnost za
nastanuvawe poàr, mora da se prezemat site preventivni merki i prisustvo na stru~no lice
so celosna oprema i sredstva za gasnewe poàr.
Elektri~na energija
Neispravni elektri~ni uredi, instalacii i oprema, predizvikuvaat pojava na golem broj
poàri. Naj~esti pri~ini za pojava na poàr se: preoptovarenost na elektri~nite instala-
cii poradi golem broj priklu~eni potro{ni uredi; kratok spoj pri mehani~ko o{tetuvawe
na izolacijata na elektri~nite kabli; sozdavawe na elektri~ni iskri poradi prekin na elek-
tri~noto kolo, razni o{tetuvawa na elektri~nite uredi; dopir na goli provodnici i dr.
Stati~ki elektricitet
Stati~kiot elektricitet nastanuva so triewe na dve povr{ini. Na primer: namotuvawe
na tekstil na valjaci, protok na zapalivi te~nosti i gasovi niz cevki, triewe na obleka od
najlon ili volna, transport na eksplozivna pra{ina niz cevki i transportni lenti i dr. Os-
novnata opasnost od ovoj elektricitet e mo`nosta za pojava na iskra, odnosno elektri~no
praznewe koe se javuva pri dopir na naelektrizirani tela. Ovaa iskra moè da ima takva en-
ergija koja{to }e predizvika palewe na nekoi zapalivi materii ili da dojde do eksplozija na
69
nekoja eksplozivna smesa.

Posebna opasnost od sozdavawe stati~ki elektricitet postoi vo industrijata za proizvod-
stvo na hartija, tekstil, plasti~ni materii, guma, eksplozivi, zapalivi te~nosti i dr.
Hemiska reakcija
Odredeni hemiski reakcii moàt da bidat pri~ina za poàr. Vo ovoj slu~aj se misli na eg-
zotermni hemiski reakcii pri koi doa|a do osloboduvawe na golemo koli~estvo toplina, pri
{to moè da se zapali nekoja zapaliva materija vo blizina kade {to se slu~uva ovaa reakcija,
kako na primer: azotnata kiselina moè da zapali slama ili razni masni materii; slu~ai na
palewe vre}i vo koja se ~uva negasena var i dr. Poradi vakvi i sli~ni opasnosti, treba da se
vodi grià pri skladirawe na razni hemiski supstancii.
Samozapaluvawe
Odreden broj materii, osobeno onie od organsko poteklo, moàt pri odredeni uslovi
postepeno da se zagrevaat i na kraj da se zapalat. Ovaa pojava se narekuva samozapaluvawe i
nastanuva bez vlijanie na nadvore{ni toplotni izvori. Vo ovaa grupa materii spa|aat pamuk
natopen so masnotii, oddelni vidovi jaglen, èlezo vo prav natopeno so maslo, seno, strugani-
ci i dr.
Pu{ewe
Naj~esta pri~ina za nastanuvawe na poàr e frlawe na neizgasena cigara ili dogor~e.
Temperaturata na dogor~eto od cigarata e me|u 350 do 650 oS, pa ako toj ne se izgasne, moè da
pretstavuva opasnost duri i po 6 do 12 minuti. Najdobra preventiva e za pu{ewe da se odredat
posebni prostorii ili zoni, a pepelot i dogor~eto da se frlaat vo pepelnici so voda.
Nered i ne~istotija
Neredot i ne~istotijata na rabotnoto mesto moàt da bidat pri~ini za nastanuvawe i
pro{iruvawe na poàr. Zapalivite otpadni materii kako {to se masnite krpi, hartijata i
sl., treba da se otstranat od rabotnite prostorii, da se frlat vo sadovi so kapaci i tie redov-
no da se praznat na soodvetno mesto. Okolu objektite redovno treba da se otstranuva suvata
treva, suvite lisja i drug otpad, kako vlaknesti materii i otpadni pra{ini od site delovi vo
prostoriite kade {to tie moàt da se nafa}aat.
Prirodni pojavi
Vo prirodata naj~esti pri~ini za nastanuvawe na poàr se son~evata toplina i gromot.
Gromot e elektri~no praznewe vo atmosferata koe naj~esto gi pogoduva visokite objekti, a
najefikasna merka za za{tita od nego e gromobranskata instalacija. Vo retki slu~ai, pod de-
jstvo na son~evata toplina, moè da dojde do palewe na nekoi zapalivi materii. Na primer,
ima slu~ai na palewe na nekoi materii, bidej}i son~evite zraci pa|ale vrz niv preku stak-
leni predmeti (naj~esto skr{eni {i{iwa).
3.9. ZAKONSKI PROPISI ZA ZA[TITA OD PO@ARI I EKSPLOZII
Vo Republika Makedonija, na sila e Zakonot za za{tita i spasuvawe (Sl. Vesnik na RM

36/2004 i 49/2004) i negovite izmeni i dopolnuvawa (Sl. Vesnik na RM 86/2008) so koj se uredu-
va, planira i se organizira za{titata i spasuvaweto od poàri, eksplozii i opasni materii
vo site sredini, objekti i mesta so preventivni i operativni merki.
Preventivnite merki za za{tita i spasuvawe od poàri, eksplozii i opasni materii, se
70
aktivnosti koi se planiraat i se sproveduvaat so prostorno i so urbanisti~ko planirawe i so

primena na tehni~kite normativi pri proektirawe i izgradba na objektite.
Operativnite merki za za{tita i spasuvawe od poàri, eksplozii i opasni materii se ak-
tivnosti za otkrivawe, spre~uvawe na {irewe i gasnewe poàri i eksplozii, utvrduvawe na
pri~inite za nastanuvawe na poàri i eksplozii, kako i davawe pomo{ pri otstranuvawe na
posledicite predizvikani od poàri, eksplozii i opasni materii.
Spored ovoj Zakon, dràvnite organi, edinicite na lokalnata samouprava, javnite pret-
prijatija, javnite ustanovi, trgovskite dru{tva, trgovcite poedinci, se dol`ni da imaat sood-
vetni uredi i instalacii za za{tita od poàri i eksplozii, protiv-poàrna oprema, sredstva
za gasnewe na poàri i protivpoàrni aparati. Uredite, instalaciite, opremata i sredst-
vata treba da se nao|aat na odredeni mesta, da se odrùvaat vo ispravna sostojba, da bidat
posebno obeleàni i sekoga{ dostapni za upotreba.
Vo objekti i prostor kade {to postoi zgolemena opasnost za nastanuvawe na poàr, se or-
ganizira protivpoàrna straà opremena so uredi, tehni~ka oprema i sredstva za gasnewe
na poàri i eksplozii, sé dodeka taa opasnost ne prestane. Protivpoàrnata straà se orga-
nizira osobeno vo slednive slu~ai:
- za vreme na odrùvawe javni sobiri i priredbi, kade {to postoi zgolemena opasnost
od pojava na poàri;
- pri preto~uvawe na zapalivi te~nosti i gasovi vo koli~estva na 5 m3;
- pri zavaruvawe, upotreba na otvoren plamen ili alat {to iskri vo prostor koj ne e
posebno prilagoden za taa namena, dokolku postoi zgolemen rizik za nastanuvawe na
poàr;
- na otvoren prostor ({umi, nacionalni parkovi, za{titeni podra~ja, novopo{umena
povr{ina, park - {umi, pasi{ta i zemjodelska povr{ina), vo vreme koga postoi zgolemena
opasnost za nastanuvawe na poàr i
- zaradi kontrola na opoàrena povr{ina i objekti.
Korisnicite na stanbeni objekti, delovni i industriski objekti se dol`ni da imaat

Poàren ku}en red, postaven na vidno mesto vo objektot.
Poàrniot ku}en red, sodrì:

- merki za za{tita od poàri soodvetna na ìvotnite i rabotnite uslovi vo objektot;
- organizacija na za{tita od poàri i
- upatstvo za postapka vo slu~aj na poàr.
3.10. KRITERIUMI ZA ZAPALIVOST I OPASNOST OD PO@AR I EKSPLOZIJA
Za da se proceni opasnosta od poàr i eksplozija, vo rabotnite pogoni, potrebno e da se

znaat mnogu karakteristiki na materiite so koi se raboti. Pod karakteristiki, vsu{nost, se
podrazbiraat hemiskite i fizi~kite svojstva na opasnata materija koi se odnesuvaat na za-
palivost, sposobnost za palewe i gorewe, mo`nost za formirawe eksplozivna smesa od parea-
ta so vozduhot i dr.
Kako pozna~ajni kriteriumi koi se zemaat predvid za procenka na opasnost od poàr i
eksplozija, treba da se istaknat slednive parametri:
Hemiska formula
Iako vrz osnova na hemiskata formula na opasnata materija ne moè da se dojde do poda-
toci za zapalivosta na odredeni materii, no znaeweto na hemiskata formula ovozmoùva in-
71
formativno i orientaciono procenuvawe na opasnosta. Na primer, poznato e deka site soe-

dinenija {to sodràt samo jaglerod i vodorod, pretstavuvaat grupa soedinenija koi lesno
sogoruvaat.
Temperatura na topewe
Temperatura na topewe pretstavuva onaa temperatura na koja cvrstata i te~nata faza na
supstancijata se nao|aat vo ramnoteà. Ovaa karakteristika pokaùva na koja temperatura
nekoja supstancija, koja se nao|a vo cvrsta sostojba, pominuva vo te~nost koja e zapaliva.
Temperatura na vriewe
Temperatura na vriewe pretstavuva temperatura na koja te~nosta kontinuirano pominu-
va vo gasna sostojba, pri zagrevawe na atmosferski pritisok. Ako te~nosta e zapaliva, tem-
peraturata na vriewe moè da pretstavuva kako merka za stepenot na opasnost od nejzinoto
palewe.
Gustina na parea
Gustina na parea pretstavuva odnos na gustinata na parea od nekoja supstancija i gustina-
ta na vozduhot. Parejata na zapalivite te~nosti ima pogolema gustina od vozduhot {to zna~i
deka se taloì vo dolnite delovi na prostorijata. Ovaa karakteristika e zna~ajna pri pro-
ektirawe na ventilaciskite sistemi vo rabotnata prostorija. Sprotivno na ova, zapalivite
gasovi imaat pomala gustina od vozduhot.
Grupa na zapalivost
Grupa na zapalivost pretstavuva osnoven podatok pri procenka na opasnost od poàr i ut-
vrduvawe na protivpoàrnite merki {to treba da se prezemat. Materiite spored stepenot na
zapalivost se podeleni na nezapalivi, te{ko zapalivi i zapalivi.
Temperatura na zapalivost
Temperatura na zapalivost, pretstavuva najniska temperatura na koja nad ispituvanata
te~nost se sozdava dovolno koli~estvo na parea koja so vozduhot obrazuva zapaliva smesa. Za
opredeluvawe temperatura na zapalivost, se koristat pove}e standardni metodi.
Temperatura na palewe
Temperatura na palewe, pretstavuva najniska temperatura na koja smesata od vozduh i parea
od zapalivata te~nost prodolùva da sogoruva, koga }e se zapali vo otvoren sad. Voobi~aeno
e deka temperaturata na palewe e povisoka od temperaturata na zapalivost. Dokolku pri zag-
revawe na nekoja materija do temperatura na vriewe ne se dostigne temperaturata na palewe,
taa materija se smeta za nezapaliva.
Temperatura na samozapaluvawe
Temperatura na samozapaluvawe, pretstavuva temperatura na koja materijata (ili nejzina-
ta smesa so vozduhot) se pali sama po sebe, bez prisustvo na izvor na palewe, i prodolùva da
sogoruva. Vo odnos na temperaturata na samozapaluvawe, zapalivite materii se podeleni vo
klasi, i toa:
T1 - temperatura na samozapaluvawe nad 450 0 C
72
Granica na zapalivost
Smesite od gasovi, parea ili fino raspredeleni cvrsti ~estici vo vozduhot, moàt vo
prisustvo na izvor na palewe da se zapalat, pri {to sogoruvaweto }e se pro{iri na celata
smesa. So razli~ni istraùvawa se do{lo do zaklu~ok deka do palewe na vakvite smesi moè
da dojde samo pri odredeni granici na koncentracii na smesite, koi se karakteristi~ni za
sekoja materija. Granicata vo koja materijata, vo smesa so vozduhot, se pali i prodolùva da
sogoruva, se narekuva granica na zapalivost ili granica na eksplozivnost. Oblasta na zapali-
vost se karakterizira so dolna i gorna granica na eksplozivnost, koja se izrazuva vo procenti
na prisutna zapaliva materija vo vozduhot. Granicite na zapalivost se koristat pri presmet-
kite za ventilacija na prostorii i maksmalnata dozvolena koncentracija na zapalivi mate-
rii vo vozduhot.
Temperatura na spontano zagrevawe

Nekoi materii moàt da reagiraat so kislorodot od vozduhot, pri {to se odvivaat egzo-
termni procesi na oksidacija, razloùvawe i dr. Vo ovie procesi treba da se zabeleì najni-
skata temperatura na koja egzotermnite procesi zapo~nuvaat i koga doa|a do spontano zagre-
vawe na materijata. Dokolku izdvoenata toplina od materijata ne se gubi pobrzo otkolku {to
se sozdava, postoi opasnost deka materijata spontano }e se zapali i }e dovede do pojava na
poàr.
Minimalna energija na palewe

Minimalna energija na palewe, pretstavuva najmalo koli~estvo na energija od izvor na
palewe koe e vo sostojba da zapali najlesno zapaliva smesa od gas, parea ili ~estici vo smesa
so vozduhot.
Normalna brzina na gorewe

Pod normalna brzina na gorewe se podrazbira brzina na sogoruvawe na smesa od zapalivi
materii i vozduh, a se opredeluva vrz osnova na pomestuvawe na granicata pome|u sogorenite i
nesogorenite gasovi. Brzinata na gorewe zavisi od koncentracijata na materijata koja sogoru-
va i oksidacioskite sredstva vo smesata. Taa brzina raste so zgolemuvawe na temperaturata.
Brzina na sogoruvawe
Brzina na sogoruvawe pretstavuva koli~ina na sogorena materija vo edinica vreme i edi-
nica povr{ina. Brzinata na sogoruvawe na materijata vo uslovi na poàr i neophodna e da se
znae za da moè da se presmeta traeweto na poàrot i intenzitetot na osloboduvawe toplina.

Maksimalen pritisok na eksplozija

Maksimalen pritisok na eksplozija pretstavuva najgolem pritisok koj se sozdava pri
eksplozija na smesa od gas, parea ili ~estici vo vozduhot. Ovoj podatok se koristi za pres-
metuvawe na izdr`livost na aparaturite za rabota so zapalivi gasovi, te~nosti i pra{kasti
materii, kako i za presmetuvawe na antieksplozivni izolacii na elektri~ni uredi.
Brzina na porast na pritisok pri eksplozija

Brzina na porast na pritisok pri eksplozija se presmetuva srednata i maksimalnata brzi-
na na porast na pritisok pri eksplozija na smesa od gasovi, parei ili pra{ina so vozduhot vo
zatvoren sad. Ovaa karakteristika se koristi pri presmetka na sistemite za prigu{uvawe na
eksplozija i za za{titni uredi.
3.11. MERKI ZA ZA[TITA OD EKSPLOZIJA VO POGONITE
- Sekoe, namerno ili nenamerno ispu{tawe ili istekuvawe, na zapalivi gasovi,

parea, magla ili sogorliva pra{ina, koe moè da predizvika opasna eksplozija, treba
na soodveten na~in da se otstrani na bezbedno mesto. Dokolku toa ne e mo`no, toga{
sadot vo koj se ~uvaat tie materii treba bezbedno da se zatvori ili materijata da bide
otstraneta na drug soodveten siguren na~in;
- Dokolku eksplozivnata atmosfera se sostoi od pove}e tipovi na zapalivi gasovi,
parea, magla ili pra{ina, za{titnite merki treba da bidat soodvetni za najgolemiot
potencijalen rizik od eksplozija;
- Za{titata od opasnosti treba da vodi smetka i za elektrostati~kite praznewa, kade
{to vrabotenite ili rabotnata sredina e pri~ina za nastanuvawe na elektrostati~noto
polnewe ili proizveduvaat takvo polnewe. Vrabotenite treba da bidat obezbedeni so
soodvetna rabotna obleka sostavena od materijali koi ne predizvikuvaat elektrostati~ki
praznewa i ne moè da ja zapali eksplozivnata atmosfera;
- Fabrikata, opremata i za{titnite sistemi, moàt da se pu{tat vo upotreba samo
dokolku dokumentot za za{tita od eksplozii pokaùva deka tie moàt bezbedno da
bidat koristeni vo eksplozivna atmosfera. Ova se primenuva isto taka i na opremata
za rabota;
- Potrebno e da bidat prezemeni site merki, za da se obezbedi deka rabotniot prostor
i opremata koi se dostapni na vrabotenite, da bidat izraboteni, instalirani i rabotno
odrùvani na na~in koj }e go minimizira rizikot od eksplozii. Za rabotnite prostorii,
vo koi postoi opasnost od eksplozija, treba da bidat prezemeni soodvetni merki za
minimizirawe na rizikot po vrabotenite od fizi~kite efekti od eksplozijata;
- Dokolku e potrebno, na vrabotenite treba da im bidat dadeni opti~ki ili akusti~ni
predupreduvawa i tie treba da se evakuiraat pred da nastanat uslovi za eksplozija;
- Za za{tita od eksplozii treba da se obezbedat i da se odrùvaat izlezi vo slu~aj na
opasnost za da se osigura deka vo slu~aj na opasnost vrabotenite moàt da gi napu{tat
zagrozenite prostori bezbedno i navremeno;
- Pred da se koristi za prvpat rabotniot prostor {to opfa}a prostori na koi moàt
da se pojavat eksplozivni atmosferi, treba da bide utvrdena op{tata bezbednost od
eksplozii. Treba da se ispolnat site uslovi neophodni za osiguruvawe na za{titata od
74
eksplozii. Vakvata proverka treba da bide sprovedena od lica kompetentni vo poleto

na za{tita od eksplozii kako rezultat na nivnoto iskustvo ili profesionalnata obuka.
- Rabotodava~ot treba da gi proceni posebnite rizici koi nastanuvaat od eksplozivni
atmosferi, vodej}i posebno smetka za:
1. Verojatnosta deka eksplozivnite atmosferi }e nastanat zemaj}i go predvid i nivnoto

traewe;
2. Verojatnosta deka izvorite na palewe, vklu~uvaj}i gi i elektrostati~kite praznewa }e

bidat prisutni i }e stanat aktivni i efektivni;
3. Instalaciite, supstanciite koi se upotrebeni, procesite i nivnite mo`ni zaemni dejstva;
4. Razmerot od predvidlivite efekti;
- mestata koi se ili moàt da bidat povrzani preku otvori so mestata vo koi moè da
nastane eksplozivna atmosfera, treba da se zemat predvid pri procenkata na rizicite
od eksplozija.
Dokolku procenkata na rizikot pokaùva deka postoi potreba, toga{:

- na prostorite kade {to padot na naponot moè da predizvika dopolnitelni rizici
treba da postoi mo`nost opremata i za{titnite sistemi da rabotat bezbedno i nezavisno
od ostanatite instalacii;
- mora da bide vozmo`no ra~no prekinuvawe so cel da se isklu~at opremata i sistemite
za za{tita priklu~eni vo avtomatski proces {to otstapuvaat od predvidenite uslovi za
rabota samo dokolku toa ne ja zagrozuva bezbednosta. Ovie raboti moàt da gi sprovedat
samo vraboteni koi se obu~eni za toa;
- pri isklu~uvawe, vo slu~aj na opasnost, akumuliranata energija mora da bide
oslobodena {to moè najbrgu i najsigurno ili da bide izolirana na toj na~in {to nema
pove}e da pretstavuva opasnost
Pra{awa
1. Koj go izrabotuva katastarot na zagaduva~ite na vozduhot, vodite i po~vata?

2. [to pretstavuva poàr?
3. Koja e razlikata i sli~nosta pome|u {tetni i opasni materii?
75
ɌɟɦɚɛɪɊȺȻɈɌȺɋɈɈɉȺɋɇɂɂɒɌȿɌɇɂɆȺɌȿɊɂɂȼɈɉɊɈɂɁȼɈȾɇɂɌȿɉɈȽɈɇɂɂɆȿɊɄɂɁȺɁȺɒɌɂɌȺ
TEMA 4 RABOTA SO OPASNI I [TETNI MATERII VO PROIZVODNITE POGO-

NI I MERKI ZA ZA[TITA
4.1. OP[TI NORMI ZA RABOTA SO ODDELNI GRUPI OPASNI I [TETNI MATERII
Kon rabotata so opasni materii treba da se pristapi so vnimanie i soodvetna podgotovka,

i toa ne samo vo tekot na procesot, tuku i pri podgotovkata na opasnite i {tetnite materii
za rabota. Za da ne dojde do incidenti, so nesakani posledici, za vreme procesot na rabota ili
posle nego, pravilata za bezbednost pri podgotovka na opasnite i {tetnite materii za rabota
se postrogi. Neophodna merka za bezbednost pri rabota so vakvi materii e sekoj vraboteniot
da bide zapoznaen so: site karakteristiki na materiite koi gi koristi pri rabotata; poten-
cijalnite opasnosti koi moàt da se pojavat zaradi nepravilno upotreba na materiite i raz-
likata vo karakteristikite na materijata.
Bidej}i brojnosta na incidentite {to moàt da se slu~at pri rabota so opasni i {tetni
materii e golem, }e bidat razgledani samo op{tite normi, koi treba da se po~ituvaat, pri
rabota so oddelni grupi materii.
,,Procenka na rizik,, pri rabota so opasni materii

Nesporno e deka sekoja rabota, vo pogolem ili pomal stepen, nosi rizik i opasnost po
zdravjeto i ìvotot na rabotnikot. Zaradi sistemati~nost vo odrùvawe na bezbednosta i
zdravjeto pri rabota so opasni i {tetni materii, potrebno e da se napravi klasifikacija na
rizici i nivna procenka, vo sekoj proizvoden proces oddelno.
4.1.1. Klasifikacija na rizici
Spored o{tetuvawata {to moàt da nastanat po zdravjeto i ìvotite na lu|eto

Spored o{tetuvawata {to moàt da nastanat po zdravjeto i ìvotite na lu|eto kako i na
materijalnite dobra, rizicite se delat na tri grupi:
- rizici pri koi se zagrozeni zdravjeto i ìvotite na lu|eto;
- rizici {to se odnesuvaat na mo`nost za o{tetuvawe i uni{tuvawe na materijalnite
dobra;
- rizici od ekolo{ki zagaduvawa na ìvotnata sredina za podolg vremenski period.
Spored na~inot na manifestirawe na {tetite

Spored na~inot na manifestirawe na {tetite, rizicite se delat na:
- rizici so direktno dejstvo vrz ìvite organizmi i
- rizici so indirektno dejstvo vrz ìvite organizmi i razorno dejstvo vrz materijalnite
dobra.
Spored opsegot na o{tetuvawata

Spored opsegot na o{tetuvawata, {to moàt da nastanat po zdravjeto i ìvotite na lu|eto
kako i na materijalnite dobra, rizicite se delat vo tri stepeni:
76
ɊȺȻɈɌȺɋɈɈɉȺɋɇɂɂɒɌȿɌɇɂɆȺɌȿɊɂɂȼɈɉɊɈɂɁȼɈȾɇɂɌȿɉɈȽɈɇɂɂɆȿɊɄɂɁȺɁȺɒɌɂɌȺɌɟɦɚɛɪ
- vo prv stepen na opasnost se opfateni rizicite pri koi o{tetuvawata se locirani

samo vo krugot na edna fabrika - tehnolo{ka postrojka.
- vo vtor stepen na opasnost se opfateni rizici pri koi o{tetuvawata se prostiraat
vo radius od eden kilometar od mestoto kade {to nastanala nesre}ata, odnosno edna
fabrika i
- vo tret stepen na opasnost spa|aat rizicite pri koi o{tetuvawata se prostiraat na
povr{ina na po{iroko gradsko podra~je.
4.1.2. Procenka na rizici
Procenka na rizik e sistematsko evidentirawe i procenuvawe na site faktori na

rabotniot proces, so cel da se utvrdat mo`nite vidovi na opasnosti i {tetnosti na rabotnoto
mesto i rabotnata sredina koi moàt da predvizvikaat o{tetuvawe na zdravjeto, povredi na
rabota, profesionalni bolesti i bolesti vo vrska so rabotata. Prepoznavawe i utvrduvawe
na opasnostite i {tetnostite na rabotnoto mesto i rabotnata sredina, se vr{i vrz osnova na
nabquduvawe i sledewe na rabotniot proces na rabotnoto mesto, so dobivawe na informacii
od vrabotenite i od drugi izvori, so definirawe na mo`nite opasnosti i {tetnosti na koi
ukaùvaat tie podatoci itn. Pri utvrduvawe na opasnostite i {tetnostite, na rabotnoto
mesto i rabotnata sredina, se poa|a od stru~ni naodi za izvr{enite pregledi i ispituvawa na
sredstvata za rabota, izvr{enite ispituvawa na uslovite na rabotnata sredina, izve{tai za
izvr{enite preventivni medicinski pregledi na vrabotenite, podatoci za povredi na rabota,
profesionalni bolesti i bolesti vo vrska so rabotata, inspekciskite naodi od izvr{enite
nadzori, upatstva za bezbedna rabota, propi{ana dokumentacija za upotreba i odrùvawe,
odnosno pakuvawe, transport, koristewe, skladirawe, uni{tuvawe i dr.
Slika 4.1. Direkten i indirekten na~in na ekspozicija na ~ovekot od opasni materii
Procenkata na rizikot se sostoi od nekolku grupi na isto taka posledovatelni aktivnosti

{to treba da se realiziraat po utvrdeniot redosled, vo obem i so dinamika {to se soodvetni
na postavenata cel. Tie se:
77
Identifikacija na {tetnosta
Identifikacija na {tetnosta pretstavuva postapka za identifikacija na {tetniot fak-
tor vo rabotnata sredina i definirawe na negovite fizi~ki, hemiski i drugi svojstva Sekoj
vraboten, koj e izloèn na opasnost na rabotnoto mesto, a koja opasnost e predizvikana od
materija so koja raboti, treba dobro da gi poznava nejzinite fizi~ko - hemiski svojstva za da
moè da reagira i soodvetno da se za{titi.
Procenka na ekspozicijata
Pod procenka na ekspozicijata se podrazbira odreduvawe na {tetnite materii koi se
prisutni vo rabotnata sredina i nivno vnesuvawe vo organizmot na profesionalno eksponi-
ranite rabotnici. Spored na~inot na koj {tetnite materii se vnesuvaat vo ~ovekoviot orga-
nizam, ekspozicijata odnosno izloènosta moè da bide:
- direktnata ekspozicija koja pretstavuva neposredno navleguvawe na {tetnite
supstancii vo organizmot preku respiratorniot sistem, so vdi{uvaweto zagaden vozduh,
preku digestivniot sistem, so kontaminiranata hrana ili preku koàta. Vo site ovie
slu~ai {tetnite supstancii doa|aat direktno od samiot izvor na zagaduvawe;
- indirektnata ekspozicija koja ne e karakteristi~na za profesionalni uslovi iako
treba da se ima vo predvid pri procenka na vkupnata apsorbirana doza na nekoja {tetna
supstanca vo organizmot. Na Slikata 4.1 e prikaàn direktniot i indirektniot na~in
na ekspozicija, na ~ovekot, od opasni materii.
Istraùvaj i doznaj pove}e za karakteristikite na slednive opasni materii:

- Acenaften
- Acetilen
- Diciklopentadien
4.2. OPASNOST PRI RABOTA SO KOMPRIMIRANI GASOVI
Gasovite pretstavuvaat materii koi se koristat kako komprimirani, pretvoreni vo

te~nost (kondenzirani gasovi) ili rastvoreni pod pritisok.
Vo mnogu industrii i tehnologii se upotrebuvaat sadovi so komprimirani gasovi na pr.,
~eli~ni boci za ~uvawe kislorod, azot, acetilen, razni rezervoari za gas i dr. Najgolemite
havarii se slu~uvaat poradi neznaewe na rabotnicite da upravuvaat so ovie boci ili zaradi
nepo~ituvawe na merkite za za{tita pri rabota so niv.
Incidenti pri rabota so komprimirani gasovi moàt da se pojavat zaradi dve pri~ini:
- zgolemen pritisok na koj se nao|a komprimiraniot gas i
- karakteristikite na samiot gas, a osobeno zaradi negovata toksi~nost i zapalivost.
Osnovna opasnost pri rabota so komprimirani, kondenzirani gasovi ili gasovi rastvoreni
pod pritisok e mo`nosta za eksplozija na sadot vo koj se nao|a gasot i toa bez razlika dali se
raboti za zapaliv ili nezapaliv gas. Do eksplozija na sadot moè da dojde zaradi:
- udar ili pad na sadot;
- pregrevawe na sadot od son~evi zraci ili drugi izvori na toplina koi predizvikuvaat
zgolemen pritisok vo sadot;
- niska temperatura zaradi koja materijalot od koj e napraven sadot stanuva lesno
kr{liv;
78
- prepolnetost na sadot (Tabela 10), {to doveduva do pogolem pritisok na materijalot

od koj e napraven sadot.
Tabela 10. Maksimalnoto i minimalnoto koli~estvo gas so koja moè da se napolni boca od
eden litar
Minimalno koli~estvo Maksimalno koli~estvo
Komprimiran gas
gas na 1l boca za kg gas na 1l boca za kg
Amonijak 0,57 1,76
Azot 0,77 1,30
Butan 0,49 2,05
Butilen 0,53 1,90
Etilen 0,29 3,50
Fozgen 1,25 0,80
Freon-11 1,20 0,83
Freon-13 0,60 1,67
Hlor 1,25 0,80
Kislorod 1,08 0,93
Propan 0,42 2,35
Propilen 0,44 2,25
Jaglerod dioksid 0,75 1,34
Sulfur vodorod 1,25 0,80
Eksplozija na sad so kislorod moè da se slu~i dokolku mazivoto, so koe se podma~kuva

ventilot za otvorawe na sadot, navleze vo ventilot. Vo vakov slu~aj, mazivoto moè da se za-
pali pri struewe na kislorodot od ventilot i da predizvika eksplozija. Isto taka, eksplozija
na sad so kislorod moè da se slu~i zaradi prisustvo na ,r|a na samiot ventil na sadot. Zatoa,
ventilite na sadovite mora postojano da se odrùvaat ~isti. Eksplozija i palewe na sad so
kislorod moè da se slu~i i pri otvorawe na ventilot na sadot so masni race ili so masna
krpa.
Eksplozija na sad so vodorod, moè da se slu~i dokolku vodorodot sodrì pove}e od 1% kis-
lorod, so pojava na eksplozivni smesi pri zavaruvawe, zaradi korozivnosta na vodorodot i t.n.
Golema opasnost pretstavuvaat i sadovite koi {to sodràt agresivni gasovi, bidej}i tie
sodràt malo koli~estvo vlaga. Pri podolgo koristewe na sadot, so agresiven gas, moè da
dojde do reakcija na vlagata so gasot i pojava na novi gasoviti produkti koi go zgolemuvaat
pritisokot vo sadot.
4.3. MERKI ZA ZA[TITA PRI RABOTA SO KOMPRIMIRANI GASOVI
Osnovni merki za za{tita pri rabota so komprimirani gasovi i izbegnuvawe na pojava na

incidenti se:
79
1. Sadot vo koj {to se ~uva gasot, odnosno bocata, treba da se ~uva vo polo`ba {to odgovara
i dobro da e zacvrsten, bez razlika dali taa se upotrebuva ili ne, so cel da se spre~i pad
na sadot;
2. Bocata mora da bide zdrava, bez o{tetuvawe, da ne e korodirana i so jasno vidlivi

oznaki. Ispravnosta na bocata se kontrolira preku merewe na pritisokot, najmalku
edna{ vo pet godini, i ispituvawe na vnatre{nosta na bocata ( najmalku edna{ vo tri
godini);
3. Glavniot ventil na bocata mora postojano da se kontrolira za da ne propu{ta gas koga

e zatvoren. Dokolku ventilot ispu{ta gas, toj treba da se zatvori i da se za{titi so
soodveten zatvora~;
4. Navojot na glavniot ventil treba da bide neo{teten za da moè da se povrze so

redukcionen ventil (ventil za ispu{tawe na gasot) i drugi priklu~oci pri upotreba
( na pr., priklu~ok so drug sad);
5. Redukcioniot ventil mora da bide zdrav i da odgovara na gasot za koj {to se upotrebuva.
Redukcioniot ventil koristen za eden gas, ne smee da se koristi za drug gas, bez prethodno
da se ispita nivnata zaemna reakcija. Manometarot postaven na redukcioniot ventil,
a sluì za merewe na pritisokot vo bocata i na koj jasno e obeleàn maksimalno
dozvoleniot pritisok na komprimiraniot gas vo bocata, treba postojano da se
kontrolira i da se proveruva negovata ispravnost. Ako se utvrdi deka redukcioniot
ventil e neispraven, toga{ vedna{ se prekinuva so rabota i toj se zamenuva so nov;
6. Zabraneto e nasilno otvorawe na glavniot ventil na bocata, ako e silno zatvoren, so

udar ili so upotreba na metalen predmet (na pr., ~ekan);
7. So komprimiranite gasovi, treba da raboti samo stru~no lice, za da ne se dozvoli kakov

bilo incident;
Golema opasnost pretstavuva zagrevawe na bocite so kondenzirani gasovi (propilen, pro-

pan, sulfur vodorod, jaglerod dioksid), koi pod pritisok se nao|aat vo te~na sostojba. So
zgolemuvawe na temperaturata na sadot, se zgolemuva i pritisokot vo bocata, pri {to moè
da dojde do eksplozija, a naj~uvstvitelno mesto e glavniot ventil.
Pri rabota so otrovni kondenzirani gasovi se prezemaat posebni merki na bezbednost. Na
pr., hlor etilenoksid, hlorovodorod, neophodno e pred po~etokot so rabota da se vklu~i ven-
tilacija i da se koristat li~ni za{titni sredstva, dokolku e potrebno.
4.4. RABOTA SO TOKSI^NI I KOROZIVNI MATERII
Vo proizvodstvenite pogoni, opasnite materii se sre}avaat vo razli~ni oblici i toa kako:
Po~etni produkti ili surovini

Po~etni produkti ili surovini pretstavuvaat razni hemikalii koi se koristat kako suro-
vini vo hemiskata, metaloprerabotuva~kata industrija, elektroindustrijata i dr. (na pr.,
benzin, olovo, arsen, hlor, sulfurna kiselina itn.)
80
Me|uproizvodi
Me|uproizvodi pretstavuvaat proizvodi koi se dobivaat vo tekot na koe bilo proizvod-
stvo, kako pomo{ni surovini.
Gotovi proizvodi
Gotovi proizvodi pretstavuvaat proizvodi od destilacija na masti i drvo, proizvodi od
industrijata za boi i lakovi, eksplozivni materii i dr.
Sporedni produkti i otpadni materii

Sporedni produkti i otpadni materii pretstavuvaat golem broj otrovni gasovi, parea kako
i drugi nusprodukti koi nastanuvaat vo proizvodstvoto.
Pred da se zapo~ne rabota so sadovi koi sodràt otrovni ili korozivni materii, neophod-
no e da se koristi kompletno za{titno odelo. Zaradi mo`nosta da dojde do povreda na o~ite,
vdi{uvawe na otrovna parea ili apsorpcija na otrovnite materii preku koàta vo organiz-
mot na ~ovekot, se koristat li~ni za{titni sredstva (o~ila, narakvici, gas-maski, ~izmi).
Za{titnata oprema prethodno treba da bide dobro is~istena. Pri rabota so ovie sadovi, tie
se postavuvaat na studeno mesto, podaleku od kakov bilo izvor na toplina i direktno do otvor
za ventilacija. Potoa, kapakot na sadot vnimatelno se otvora za da opadne vnatre{niot pri-
tisok vo nego.
Ispraznetite sadovi koi sodrèle toksi~ni i korozivni materii ne smeat da se frlat,
bidej}i sé u{te moàt da sodràt mali koli~estva otrovni ili korozivni materii, koi
pretstavuvaat izvor na opasnost. îstewe i dekontaminacija na ispraznetite sadovi se vr{i
so topla voda ili so pet procenten alkalen rastvor. Vaka is~isteniot sad moè povtorno da
se upotrebi, osven vo slu~ai, koga ambalaàta ne moè da se is~isti poradi sodrìnata na
toksi~nite materii.
Poseben slu~aj pretstavuva koristewe na ambalaà koja {to sodrì materija ~ija
sodrìna e nepoznata zaradi delumno ili celosno uni{tena etiketa na sadot. Dekontami-
nacija, odnosno ~istewe na vakvi sadovi, so nepoznati materii, treba da se izvr{i po celosna
identifikacija na materijata vo sadot. Identifikacijata ne treba da bide vrz osnova na se}
avawe, izgled na materijata, boja ili miris, bidej}i postoi opasnost od pojava na eksplozija
ili izdvojuvawe na toksi~ni gasovi pri kontakt na sredstvoto za dekontaminacija i nepozna-
tata materija. Postojat primeri vo koi nastradale golem broj rabotnici i materijalni dobra
zaradi nepravilno ~istewe na sadovite so nepoznata sodrìna:
,,Sad so nepoznata sodrìna bil ostaven na strana vo proizvoden pogon. Pri miewe na sa-
dot so voda, od strana na rabotnik na kogo mu bila potrebna ambalaàta, do{lo do golema
eksplozija so pojava na plamen, pri {to eksplodirale i drugi sadovi so opasni materii {to
se nao|ale vo blizina. Podocna, so utvrduvawe na pri~inata za nesre}ata, se zaklu~ilo deka
vo sadot se nao|alo par~e metalen natrium koj reagiraj}i so vodata, koja {to rabotnikot ja
upotrebil za miewe na sadot, predizvikal eksplozija. Nastradale golem broj vraboteni, ma-
terijalni sredstva i bila naru{ena ìvotnata sredina so ispu{tawe na toksi~ni materii”.
So razli~ni propisi i zakoni regulirani se mnogu postapki za rabota so opasni materii

kako {to se pri :
1. Proizvodstvo na sulfurna kiselina, sin kamen, super fosfat;
2. Elektroliza na soli i proizvodstvo na hlor i negovi derivati;
81
3. Proizvodstvo na solna kiselina i derivati;
4. Proizvodstvo na cement i gips;
5. Proizvodstvo na boi, lakovi, masla;
6. Proizvodstvo na sapun, glicerin i kozmeti~ki sredstva;
7. Destilacija i rafinirawe na nafta;
8. Proizvodstvo na etilen;
9. Prerabotka na guma i kau~uk;
10. Proizvodstvo na cijanovodorod i dr.
Svojstvata na nekoi opasni materii se dadeni vo prilog 1.
4.5. RABOTA SO EKSPLOZIVNI MATERII
Eksplozivna atmosfera pretstavuva smesa od vozduh i zapalivi materii vo forma na gas,

parea, vlaga, zamaglenost ili pra{ina vo koja posle nastanato palewe vo atmosferski us-
lovi, sogoruvaweto se {iri na celokupnata nesogorena smesa. Preventivni merki, kako i
za{tita protiv eksplozija, pretstavuvaat:
- spre~uvawe sozdavawe na eksplozivna atmosfera osven koga vidot na rabotata toa ne
go dozvoluva;
- izbegnuvawe na palewe na eksplozivna atmosfera;
- ublaùvawe na {tetnite posledici od edna eksplozija, so cel da se osigura zdravjeto
i bezbednosta na vrabotenite.
Pri procenka na rizikot, za pojava na eksplozija posebno se vodi smetka za: verojatnosta
deka eksplozivnite atmosferi }e nastanat zemaj}i go predvid i nivnoto traewe; verojatnosta
deka izvorite na palewe, vklu~uvaj}i gi i elektrostati~kite praznewa }e bidat prisutni i
}e stanat aktivni; instalaciite, supstanciite koi se upotrebeni, procesite i nivnite mo`ni
zaemni dejstva itn. Prostorot vo koj moè da dojde do sozdavawe na eksplozivna atmosfera
vo koli~estvo koe{to bara prezemawe na posebni merki na pretpazlivost, zaradi za{tita na
zdravjeto i bezbednosta na vrabotenite se smeta za opasen prostor. Opasnite prostorii vo
rabotnata sredina se klasificiraat vo zoni vrz osnova na za~estenosta i traeweto na poja-
vata na edna eksplozivna atmosfera i toa:
- Zona 0 - Prostor vo koj eksplozivnata atmosfera se sostoi od sme{a na vozduh i

zapalivi materii vo forma na gas, parea ili magla, i postojano e prisutna vo podolg
vremenski period ili ~esto se povtoruva;
- Zona 1 - Prostor vo koj eksplozivnata atmosfera se sostoi od sme{a na vozduh i
zapalivi materii vo forma na gas, parea ili magla, a pri voobi~aena rabota postoi
verojatnost da se pojavi povremeno;
- Zona 2- Prostor vo koj eksplozivnata atmosfera se sostoi od sme{a na vozduh i
zapalivi materii vo forma na gas, parea ili magla, a pri voobi~aena rabota ne postoi
verojatnost da se pojavi ili }e se pojavi samo za kratok period;
82
- Zona 20 - Prostor vo koj eksplozivnata atmosfera e vo forma na oblak, koj se sostoi

od zapaliva pra{ina vo vozduhot, i e postojano prisutna vo podolg vremenski period ili
~esto se povtoruva;
- Zona 21 - Prostor vo koj eksplozivnata atmosfera e vo forma na oblak, koj se sostoi
od zapaliva pra{ina vo vozduh, a pri voobi~aena rabota postoi verojatnost da se pojavi
povremeno;
- Zona 22 - Prostor vo koj eksplozivnata atmosfera e vo forma na oblak koj se sostoi od
zapaliva pra{ina vo vozduh, pri voobi~aena rabota ne postoi verojatnost da se pojavi,
ili }e se pojavi samo za kratok period.
Pred zapo~nuvawe so rabota vo rabotna sredina kade {to se upotrebuvaat eksplozivni ma-
terii se izrabotuva dokument za za{tita od eksplozii koj treba da sodrì podatoci deka:
- rizicite od eksplozija se utvrdeni i proceneti;
- soodvetni merki za za{tita }e bidat prezemeni;
- prostoriite se klasificirani vo zoni;
- merki za za{tita od eksplozii }e bidat prezemeni;
- rabotniot prostor i rabotnata oprema, vklu~uvaj}i gi i sredstvata za predupreduvawe,
se soodvetno rakuvani i odrùvani i
- ureduvaweto na rabotnata sredina treba da bide taka napraveno da ovozmoì bezbedna
upotreba na opremata za rabota, vo soglasnost so propisite za oprema za rabota.
Ovoj dokument treba da go ima sekoj vraboten i da gi primenuva pismenite instrukcii vo

nego so cel da se izbegne eksplozija i povreda na rabotnikot.
4.6. OP[TI MERKI ZA ZA[TITA VO PROIZVODNI POGONI
Pravoto za zdravje i pravoto za bezbednost na rabota se univerzalni ~ovekovi i rabotni

prava. Pravo i obvrska na sekoj vraboten e da se griì za sopstvenata bezbednost i zdravje
i za bezbednosta i zdravjeto na drugite lica koi rabotat so nego, vo soglasnost so obukite i
instrukciite za primena na merkite za bezbednost i zdravje pri rabota. Vrabotenite mora da
gi po~ituvaat propi{anite merki za pravilno koristewe na sredstvata za rabota (ma{ini,
aparati, alati, opasni supstanci, oprema za transport i drugi sredstva za proizvodstvo) i
ne smee da gi isklu~uva, menuva ili otstranuva za{titnite napravi na opremata. Isto taka,
mora da gi po~ituvaat propi{anite merki za bezbednost i zdravje pri rabota, da ja koristat
propi{anata oprema za li~na za{tita i posle upotrebata da ja vratat na soodvetnoto mesto.
Na sekoj vraboten, koj na rabotnoto mesto e izloèn na opasnost, potrebno e da mu se obezbedi
soodvetna obuka. Preku obukata, koja zavisi od vidot i stepenot na opasnost na koj e izloèn
rabotnikot, toj se zdobiva so znaewa za: fizi~ko - hemiskite svojstva na opasnite materii so
koi }e raboti, stepenot na opasnost i toksi~nost, znaci za opasnost i predupreduvawe, karak-
teristiki na opasnosta, dopolnitelni merki za bezbednost, na~in na davawe prva pomo{ pri
nesre}a, koristewe i odrùvawe na sredstvata za li~na za{tita, odrùvawe na sredstvata za
rabota, ~uvawe na opasnite materii, itn.
Merkite za za{tita pri rabota se razli~ni i zavisat od opasnite materii, koi se koristat
vo proizvodstvoto. Op{ti merki, za bezbednost i zdravje, pri rabota vo proizvodnite pogoni
se:
Zamena na opasni materii so pomalku opasni materii

Zamena na opasni materii so pomaku opasni materii dokolku toa go dozvoluva procesot
83
na proizvodstvo. Na primer, beliot fosfor vo proizvodstvoto na kibrit uspe{no e zamenet

so crveniot fosfor, koj e pomalku opasen; benzenot, koj e dobar rastvoruva~, spa|a vo
kancerogeni materii i moè da predizvika leukemija, pa mnogu ~esto se zamenuva so razni
smesi od parafinski derivati, koi se pomalku opasni. Za polesna zamena na opasnite so
pomalku opasnite materii, vo industriskite pogoni, potrebno e planirawe na proizvodstvoto
pred zapo~nuvawe so rabota i toa: opis na proizvodstvoto; hemija na proizvodniot proces;
karakteristi~ni surovini; {ema na proizvodstvo; oprema i instrumenti; pregled na
o~ekuvani hemiski i zdravstveni opasnosti; predvidena analiti~ka i procesna kontrola na
procesot na proizvodstvo; karakteristiki na finalniot proizvod (stabilnost, toksi~nost,
zapalivost i dr.).
Izolirawe i izdvojuvawe na procesot

Izolirawe i izdvojuvawe na procesot se vr{i vo slu~aj koga e neophodna primena na opas-
ni materii. Ovie procesi se vr{at vo posebni prostorii ili posebni objekti, posebno vo
procesot na nitrirawe, procesi koi vklu~uvaat rabota so eksplozivni i lesnozapalivi mate-
rii, procesi za proizvodstvo i primena na cijanovodorodna kiselina i dr.
Ventilacija
Ventilacija se vr{i pri koristewe na toksi~ni materii koi naj~esto preku organite za
di{ewe vleguvaat vo ~ovekoviot organizam. Op{ta ventilacija se sostoi vo otstranuvawe
ili zamena na eden del od zagadeniot vozduh vo dadena prostorija (edna prostorija ili cel
objekt). Op{ta ventilacija se vr{i so prirodni uslovi (veter, temperaturna razlika) ili
so mehani~ko provetruvawe (ventilatori, klimi). Lokalna ventilacija pretstavuva otstranu-
vawe na zagaden vozduh so toksi~ni materii samo od eden del od rabotniot prostor. Se kori-
stat aspiratori i digestori. Interventna ventilacija se koristi pri havarija vo proizvod-
stvenite pogoni. Vo ovoj slu~aj, koncentracijata na opasnite i toksi~nite materii moè da
bide visoka, toga{ e potrebno zagadeniot vozduh da se otstrani na najbrz na~in, {to moè da
se postigne so is{mukuvawe na vozduhot po mehani~ki pat.
Vo tabelarniot pregled (Tabela 11) dadeni se mo`nite opasnosti na rabotnoto mesto vo
proizvodni pogoni, karakteristikite na opasnosta i dopolnitelni merki za bezbednost na
rabotnicite.
Tabela 11. Mo`na opasnost, karakteristikite na opasnosta i dopolnitelni merki za bezbednost

Opasnost Karakteristiki na opasnosta Dopolnitelni merki
Moè da ima spektar na svojstva i efekti
kako {to e masovna detonacija; isfrlawe na
{rapneli; intenziven plamen /toplina; pojava Zasolnete se, no bidete
Eksplozivni
na sjajna svetlina, glasen zvuk ili ~ad. podaleku od prozorci.
materii i
proizvodi
ûvstvitelni na udari i/ili toplina.

Rizik od poàr; rizik od eksplozija; moè

da bidat pod pritisok; rizik od zagu{uvawe;
Zasolnete se;
moè da predizvikaat izgorenici ili
smrznatini;
Trgnete se od niski
Zapalivi gasovi
zoni.
Sadovite moè da eksplodiraat koga se
zagreani.
Rizik od zagu{uvawe; moè da bidat pod
Nezapalivi,
pritisok; moè da predizvikaat smrznatini; Zasolnete se; trgnete
neotrovni
sadovite moè da eksplodiraat koga se se od niski zoni.
gasovi
zagreani.
Rizik od truewe; moè da bidat pod pritisok;
Otrovni gasovi Koristete za{titna
moè da predizvikaat izgorenici ili
maska; zasolnete se.
smrznatini;
Trgnete se od niski
Sadovite moàt da eksplodiraat koga se
zoni.
zagreani.
Zapalivi
Zasolnete se; trgnete
te~nosti Rizik od poàr.
se od niski zoni.
Rizik od eksplozija.
Zapirawe na
istekuvawata vo
vodena sredina ili
zagreani.
kanalizaciski sistem
Rizik od poàr; zapalivi ili lesno zapalivi,

moè da se iniciraat od toplina, iskri
ili plamen; moè da sodràt samozapalivi
Zapalivi materii podlo`ni na egzotermno raspa|awe vo
Zapirawe na
tvrdi materii, slu~aj na zagrevawe, kontakt so drugi materii,
istekuvawata vo
samozapalivi triewe ili udar. Ova moè da rezultira
vodena sredina ili
materii i so razvoj na opasni i zapalivi gasovi ili
kanalizaciski sistem
eksplozivi isparuvawa.

zagreani.
Rizik od zamozapaluvawe ako pakuvawata
Samozapalivi
se o{teteni ili sodrìnata e isturena.
materii
Moè da reagiraat nasilno so voda.
Materii koi Isturenite materii
vo kontakt so Rizik od poàr ili eksplozija vo kontakt so treba da se odrùvaat
voda ispu{taat voda suvi so pokrivawe na
zapalivi gasovi istekuvawata
Izbegnuvajte me{awe
Rizik od zapaluvawe ili eksplozija , so zapalivi ili
Oksidira~ki
rizik od nasilna reakcija vo kontakt so lesnozapallivi
materii
zapalivi materii materii (na pr.,
struganici)
85
Rizik od egzotermno raspa|awe pri povi{eni

temperaturi, kontakt so drugi materii Izbegnuvajte me{awe
Organski (kako kiselini, me{avina od te{ki metali so zapallivi ili lesno
peroksidi ili amini), triewe ili udar. Ova moè da zapallivi materii (na
rezultira so razvoj na opasni i zapalivi pr. strugotini)
gasovi ili isparuvawa.
Rizik od truewe.
Otrovni Koristete za{titna
Rizik za vodenata sredina i kanalizaciskite
materii maska.
sistemi.
Rizik od zaraza.
Zarazni materii Rizik za vodenata sredina i kanalizaciskite
sistemi.
Radioaktivni Rizik od vnesuvawe vo organizmot i Ograni~ete go vremeto
materijali nadvore{na radijacija. na izloènost
Rizik od izgorenici; moè da reagiraat Spre~ete istekuvawa
Korozivni nasilno me|u sebe, so voda ili so drugi vo vodena sredina
materii materii; rizik za vodenata sredina i ili vo kanalizaciski
kanalizaciskite sistemi. sistem.
Spre~ete istekuvawa
Drugi opasni Rizik od izgorenici. Rizik od poàr. Rizik
vo vodena sredina ili
materii i od eksplozija. Rizik za vodenata sredina i
vo kanalizaciskiot
proizvodi kanalizaciskite sistemi.
sistem.
Pra{awa:
1. Na koj na~in se klasificiraat rizicite vo rabotnata sredina?

2. [to pretstavuva procenka na rizik i kako se izvr{uva?
3. Objasni go na~inot za procenka na toksi~nost na opasna materija?
4. Koi se merkite za za{tita pri rabota so toksi~ni materii ?
5. Koi se merkite za za{tita pri rabota so komprimirani gasovi?
6. Koi se merkite za za{tita pri rabota so eksplozivni materii?
7. Objasni gi op{tite merki za za{tita vo proizvodnite pogoni?
86
Прилог 1 Својства на опасни материи, ознака и категорија на опасност според својството на
опасната материја
Категорија
на опасност
Ознака на Назив на својството Опис на својството
својството
Супстанции и материи кои можат да

експлодираат под влијание на
H1 Експлозивно пламен или кои покажуваат висока
осетливост при удар и триење.
H2 Оксидирачко Супстанции и материи кои

развиваат високи егзотермни
реакции при контакт со други
супстанции, а особено со запаливи
супстанции.
H3-A Високозапаливо -течни супстанции и материи кои

имаат температура на палење под Опасност од
210C; експлозии и
пожари
- супстанции и материи кои во
контакт со воздухот, можат да се
загреат и како резултат на тоа да се
запалат;
-цврсти супстанции и материи кои

можат лесно да се запалат при
краткотраен контакт со извор на
палење и кои продолжуваат да горат
откако ќе се отстрани изворот на
палење;
- гасни супстанции и материи кои

при контакт со воздухот се палат;
- супстанции и материи кои при

контакт со вода или влажен воздух
развиваат високозапаливи гасови во
опасни количества.
H3-B Запаливо Течни супстанции и материи кои
имаат температура на палење под
210C и еднаква или пониска од 55
0
C.
Не корозивни супстанции и материи

кои при непосреден краток,
H4 Надразнувачко продолжен или повеќекратно
повторуван контакт со кожата или
слузницата можат да предизвикаат
воспаление.
H5 Штетно Супстанции и материи кои доколку

се проголтаат, вдишат или продрат
преку кожата, можат да
предизвикаат ограничени опасности
по здравјето.
H6 Токсично Супстанции и материи (вклучувајќи

ги високотоксичните супстанции и Опасност за
материи) кои доколку се човековото
проголтаат, вдишат или продрат здравје
предизвикаат сериозни акутни и
хронични ризици по здравјето, па
дури и смрт.
H7 Канцерогено Супстанции и материи кои доколку

предизвикаат рак или да ја зголемат
неговата појава.
H8 Корозивно Супстанции и материи кои при

контакт со живо ткиво можат да го
разорат или да го уништат.
H9 Инфективно Супстанции кои содржат живи
микроорганозми или нивни токсини
за кои е познато или во голем степен
со сигурност може да се смета дека
предизвикуваат болести кај човекот
или другите живи организми.
H10 Токсично за Супстанции и материи кои доколку

репродукција се проголтаат, вдишат или продрат
(тератогено) преку кожата, можат да
предизвикаат ненаследни оште-
тувања кај потомството или да ја
зголемат нивната појава.
Супстанции и материи кои доколку

H11 Мутагено преку кожата, можат да
предизвикаат наследни оштетувања
кај потомството или да ја зголемат
нивната појава.
H12 Супстанции и материи кои во

контакт со вода, воздух или
киселина, ослободуваат токсични
или многу токсични гасови.
Други
опасности
Супстанции и материи кои можат да

ослободат други супстанци со
H13 некоја од карактеристиките во овој
прилог.
Супстанции и материи кои Опасност за

претставуваат или можат да животната
H14 Екотоксично претставуваат моментални или средина
подоцнежни ризици за животната
средина.
ɌɟɦɚɛɪɊȺȾɂȳȺɐɂȳȺɂɉɊȿȼȿɇɌɂȼɇɂɆȿɊɄɂ
TEMA 5. RADIJACIJA I PREVENTIVNI MERKI
5.1. IZVORI NA RADIOAKTIVNO ZRAÊWE
Procesot na spontano raspa|awe na radioaktivnite materii se narekuva radijacija, a

proizvodot od toj proces se narekuva radionuklid. Radioaktivnoto zra~eweto, moè da bide
od prirodno poteklo ili predizvikano od ~ovekovite aktivnosti, odnosno ve{ta~ka radioak-
tivnost.
5.1.1. Prirodni izvori na radijacija

Prirodnoto radioaktivno zra~ewe postojano e prisutno vo ìvotnata sredina i ne zavisi
od aktivnostite na lu|eto. Se razlikuvaat dva vida prirodna radioaktivnost i toa:
Elektromagnetna radioaktivnost
Elektromagnetnata radioaktivnost moè da pominuva niz vakuum, materijali i organiz-
mi. Son~evoto zra~ewe e primer za elektromagnetna radijacija, ~ija energija se koristi na
mnogu na~ini, od strana na ~ovekot, a isto taka pretstavuva i osnoven faktor za odrùvawe na
ìvotot na zemjata;
Mehani~ka radioaktivnost
Mehani~kata radioaktivnost bara nematerijalen medium za da ja predade svojata energija
(na pr: gasovi i soli). Mehani~kata radioaktivnost poteknuva od zemjata, odnosno nejzinite
rudi i minerali, od organizmite (ìvi i mrtvi) i od kosmi~kite zraci. Ovoj vid radioak-
tivnost se sozdava zaradi :
- prisustvo na radionuklidi vo vozduhot koi poteknuvaat od radioaktivnite materii vo
Zemjinata kora, odnosno po~vata koja sodrì radioaktivni minerali, preku Zemjinata
pra{ina vo vozduhot, formira radioaktivni blagorodni gasovi kakvi {to se: radon 222
i radon 220;
- sogoruvawe na prirodnite goriva cvrsti ili te~ni koi vo sebe sodràt radioaktivni
materii (na pr., vo jaglenot e odredeno prisustvo na uranium 228). So sogoruvawe na
prirodnite goriva vo vozduhot, se osloboduvaat radionuklidi;
- od interakcija na kosmi~koto zra~ewe so gasovi vo atmosferata.
Na Slikata 5.1 grafi~ki e prikaàn procentualniot odnos na prirodnite i ve{ta~kite

izvori na radijacija. Pri toa se zabeleùva deka prirodnata radioaktivnost iznesuva 82% od
vkupnoto radioaktivno zra~ewe vo atmosferata, a dodeka ve{ta~kata radioaktivnost samo
18%. Iako ve{ta~kata radioaktivnost procentualno e mnogu pomala i moè da se kaè deka
nejzinoto {tetno dejstvo vrz ~ovekot i ìvotnata sredina e zna~itelno pogolemo od prirod-
nata radioaktivnost.
90
ɊȺȾɂȳȺɐɂȳȺɂɉɊȿȼȿɇɌɂȼɇɂɆȿɊɄɂɌɟɦɚɛɪ
Slika 5.1.Procentualen odnos na prirodnite i ve{ta~kite izvori na radijacija
5.1.2. Ve{ta~ki izvori na radijacija

Ve{ta~kata radioaktivnost e rezultat na nuklearni reakcii koi davaat fisioni i akti-
vacioni produkti kako rezultat na raspa|awe na radioaktivnite elementi uranium i pluto-
nium. Izvori na ve{ta~ka radioaktivnost vo atmosferata moàt da bidat nuklearen reaktor,
nuklearno oru`je (nuklearna ili termonuklearna bomba), reaktorsko gorivo, radioaktivni
gromobrani, uredi za ozra~uvawe, uredi za terapija vo medicinata, pogoni za prerabotka na
uran i torium, rentgen aparati i drugo.
Fisija
Fisija pretstavuva proces na cepewe na uranovoto jadro i predizvikuva pojava na veri`na
reakcija. Pri cepewe na uranovoto jadro se osloboduvaat neutroni koi predizvikuvaat
cepewe na novi jadra od uraniumot koi pak osloboduvaat novi neutroni. Bidej}i ovoj proces
postojano se povtoruva doa|a do taka nare~ena veri`na reakcija vrz ~ij princip se konstru-
irani atomskata bomba, nuklearnite reaktori i nuklearnoto gorivo.
Fuzija
Fuzija pretstavuva proces na svrzuvawe na elementarni ~estici pod vlijanie na golema
kineti~ka energija od 0,1 megavolti i visoka temperatura koja iznesuva 10 do 30 milioni ste-
peni Celziusovi. Eksplozijata na hidrogenska bomba e prva nuklearna fuzija koja e proizve-
dena na zemjata. Procesite na fisija i fuzija slikovito se prikaàni na Slika 5.2.
U{te eden golem problem pri koristewe na ve{ta~ki izvori na radijacija pretstavuva
deponiraweto na radioaktivnite otpadoci. Nekoi od radioaktivnite materii, vo radioak-
tivniot otpad, opstojuvaat vo ìvotnata sredina pove}e od 10 000 godini, {to zna~i deka tie
zra~at radioaktivno u{te mnogu stotici godini. Naukata sé u{te nema pronajdeno najbezbe-
den metod za deponirawe na radioaktivnite otpadoci.
91
Slika 5.2. Procesi na fisija i fuzija
5.2. OSOBINI NA RADIOAKTIVNITE MATERII
,,Vreme na poluìvot” - pretstavuva period za koj radioaktivnosta na eden radioaktiven

element se namaluva za polovina od taa radioaktivnost {to ja imal elementot vo momentot
koga se sozdal vo prirodata.
Pri spontano raspa|awe na radioaktivnite materii se osloboduvaat D (alfa)-zraci, ˚
(beta)-zraci i ˛ (gama)-zraci.
Įalfa)-zraci
Dalfa)-zracite se heliumovi jadra so pozitivna naelektriziranost. Vo vozduhot ovie zra-
ci se sudiraat so molekuli na kislorod i azot. Pri ovoj sudir zracite gi joniziraat (ja pre-
davaat sopstvenata energija) molekulite na kislorodot i azot i na toj na~in is~eznuvaat od
vozduhot. Rastojanieto od izvorot na zra~ewe do mestoto na is~eznuvawe na zracite odnosno
mestoto kade {to ja predavaat se narekuva domet, a goleminata na dometot zavisi od sredi-
nata niz koja minuvaat zracite.
Dometot na site zraci e ist. Vo vozduh dometot na ovie zraci iznesuva od 2 do 9 cm, pa
spored ovoj podatok se smeta deka radionuklidite koi emituvaat zraci ne se opasni za ~ovekot
sé dodeka ne se vnesat preku ishranata;
ȕbeta)-zraci
E (beta)-zracite se negativno naelektrizirani. Dometot na beta-zracite e pogolem, a
jonizira~kata sposobnost pomala od toj na zracite. Ovie zraci lesno se zapiraat so tenok sloj
staklo ili voda. Moàt da prodiraat samo niz povr{inskite sloevi od organizmot na ~ove-
kot, pa zatoa se {tetni za koàta i za o~ite;
Ȗgama)-zraci
Ȗ(gama)-zracite imaat elektromagnetno zra~ewe so golema energija. Se dviàt so brzina na
svetlinata, imaat pogolema prodorna mo} od alfa i beta-zracite i pretstavuvaat naj{tetni
zraci za ~ovekoviot organizam.
92
Elementi so pogolem reden broj, vo periodniot sistem na elementi, se koristat kako

za{titen sloj vgraden vo opremata za za{tita od zra~ewe kaj ~ovekot. Taka na primer, olovo-
to dobro gi apsorbira gama-zracite i se koristi za izrabotka na li~na za{titna oprema. Ako
~ovekot nema za{titna oprema ili nedovolno e za{titen, Ȗ-zracite prodiraat vo ~ovekoviot
organizam i predizvikuvaat seriozni o{tetuvawa. Osobinite na ovie zraci gi ispituvale
Marija i Pjer Kiri (Marie & Pierre Curie) vo 1898 godina.
Vo Tabelata 12 se dadeni primeri na nekoi radionuklidi, nivnoto vreme na poluìvot i

vidot na zracite koi gi osloboduvaat pri spontano raspa|awe.
Tabela 12. Radionuklidi, nivno vreme na poluìvot i vidot na zracite koi gi osloboduvaat
pri spontano raspa|awe
Vid na zraci koi se
Radionuklid Vreme na poluìvot
osloboduvaat
Ra – 226 1 622 godini alfa
Ra – 222 3,8 dena alfa
Po- 218 30,5 minuti alfa
Pb – 214 26,8 minuti beta
Bi – 214 19,7 minuti beta
Po – 214 16 x 10-5 sekundi alfa
Pb – 210 22 godini beta
Ra – 228 5,7 godini beta
Ac- 228 6,1 ~as beta
Th- 228 1,9 godini alfa
Ra- 224 3,6 dena alfa
Rn- 220 54,5 sekundi alfa
Pb – 212 10,6 ~asa beta
Bi- 210 5 dena beta
Tl – 206 4,2 minuti beta
At- 216 3 x 10-4 sekundi alfa
Pb – 206 stabilno stabilno
Bi – 212 60 minuti beta
Tl – 208 3,1 minuti beta
93
5.2.1. Vidovi radioaktivni zraci

Radioaktivnite zraci moàt da bidat:
Radiozraci
Radiozracite se koristat vo radio-televiziska komunikacija;
Mikrobranovi zraci
Mikrobranovite zraci naj~esto se koristat vo telefonska, kompjuterska ili satelitska
komunikacija. Ovie mikrobranovi zraci se koristat i vo doma}instvata za podgotvuvawe na
hrana (mikrobranovi pe~ki);
Infracrveni zraci
Infracrvenite zraci pretstavuvaat del od crvenata i vidlivata svetlina na sonceto, a
predizvikuvaat zagrevawe na materiite i organizmite vo prirodata. Ovaa radijacija e koris-
na za tretirawe na muskulna povreda i razni drugi medicinski tretmani;
Ultravioletovi zraci
Ultravioletovite zraci moàt da bidat so dolgi (UVA) ili kratki (UVB) branovi
dolìni. Ultravioletovite zraci so dolgi branovi se neophodno za ~ovekoviot organizam
zaradi producirawe na vitamin D i melanin vo kletkite na koàta, koi se produciraat pri
son~awe. Kratkite branovi na ultravioletovite zraci predizvikuvaat kancer na koàta kaj
~ovekot;
X -zraci
X-zraci odnosno rentgenski zraci - otkrieni se vo 1895 godina od nau~nikot Vilhem Rent-
gen (Wilhelm Röntgen). Ovie zraci produciraat visoka energija i vo atmosferata se emitirani
od strana na yvezdite. Primenata na rentgenskite zraci e {iroka kako vo medicinata taka i
vo industrijata, me|utoa predizvikuvaat golemi posledici vrz site ìvi organizmi.
5.3. [TETNO DEJSTVO NA RADIOAKTIVNOTO ZRAÊWE
Mereweto na radijacijata, odnosno edinicata merka za radioaktivnost i radioaktiven

raspad e bekerel (Bq = 1 radioaktiven raspad vo sekunda). Ovaa merka se koristi za izrazu-
vawe na radioaktivnosta na odredeni tela i materijali. Za koli~estvoto na radioaktivna en-
ergija, apsorbirana vo ~ovekoviot organizam, se koristi edinicata merka grej (Gy= J/kg).
Radioaktivnoto zra~ewe, vrz ~ovekoviot organizam, moè da bide od son~evite zraci, ra-
dioaktivnite materii i minerali prisutni vo Zemjinata kora, nuklearnite centrali, nuk-
learnite probi, fabrikite koi se zanimavaat so proizvodstvo na nuklearno gorivo itn. Vli-
janieto na radioaktivnoto zra~ewe e najgolemo kaj rabotnicite {to rabotat vo industrijata
koja koristi nuklearna energija, kaj rabotnici koi se vo direkten kontakt so radioaktivni
materii itn, no ne se isklu~uva mo`nosta za zgolemeno radioaktivno zra~ewe i vrz obi~niot
~ovek.
Sekako, kako primer moè da se spomenat: nuklearnata havarija vo april 1987 godina vo
êrnobil (Ukraina), koga mnogu rabotnici go zagubile ìvotot, a tri pati pogolem broj
rabotnici imale te{ki zdravstveni posledici; i atomskite bombi vo Hiro{ima i Nagasaki
(Japonija), avgust 1945 godina, koga zaginale okolu 100 000 lu|e, a mnogu pogolem broj bile za-
trueni so radioaktivni materii, odnosno ozra~eni.
Dejstvoto na radioaktivnoto zra~ewe, vrz ~ovekoviot organizam, moè da bide fizi~ko
94
i hemisko. Fizi~koto dejstvo predizvikuva mehani~ko o{tetuvawe (izgorenici, rani i

dr.) na organizmot na ~ovekot. Za razlika od fizi~koto, hemiskoto dejstvo se manifestira
so sozdavawe na hemiski aktivni supstanci vo ~ovekoviot organizam koi dejstvuvaat
oksidativno. Posledicite od hemiskoto dejstvo na radioaktivnoto zra~ewe zapo~nuvaat so
jonizacija na atomi i molekuli vo organizmot na ~ovekot. Ponatamu, {tetnoto dejstvo na
radijacijata predizvikuva: naru{uvawe na normalniot metabolizam na kletkata, spre~ena e
nejzinata prirodna delba, spre~eno e rasteweto i razvojot na kletkata i se predizvikuvaat
promeni na nasledniot materijal odnosno na DNK - materijalot. Svojstvoto na radioak-
tivnite materii da predizvikuvaat nasledni genetski naru{uvawa se narekuva mutagenost.
Najosetlivi kletki na radioaktivno zra~ewe vo ~ovekoviot organizam se leukocitite, klet-
kite na `lezdite, koàta, sluzokoàta, a najotporni se kletkite na svrznoto muskulno i nerv-
no tkivo.
Simptomi {to se pojavuvaat kaj ~ovek koj bil izloèn na visoko radioaktivno zra~ewe se:
glavobolka, vrtoglavica, gubewe na apetit, omalaksanost, dijarea, krvavewe, nervoza, namalen
imunitet, a podocna se javuva leukemija i maligni zaboluvawa.
]e bidat navedeni nekolku koli~ini na apsorbirano radioaktivno zra~ewe vo

~ovekoviot organizam {to predizvikuva razli~ni posledici:
- 10000 mGy radijacija pri kratkotrajna izloènost (nekolku ~asa) predizvikuva smrt
za nekolu dena;
- 1000 mGy radijacija pri kratkotrajna izloènost, isto taka predizvikuva bolest i
smrt;
- 50 mGy e najnisko koli~estvo za koe e dokaàno deka e kancerogeno;
- 20 mGy e najvisoka dozvolena doza na radioaktivnost za rabotnicite koi rabotat vo
industrii so radioaktivni materii, rudnici za uran, radioaktivni uredi i aparati itn.
5.4. MAKSIMALNA DOZVOLENA DOZA NA RADIOAKTIVNO ZRAÊWE
Maksimalna dozvolena doza na radioaktivno zra~ewe e koli~estvo na radioaktivno

zra~ewe koe ne predizvikuva {tetni posledici po ~ovekoviot organizam.
Pred
red ispu{taweto na cvrsti, te~ni i gasoviti radioaktivni supstancii ili drugi prirod-
ni radioaktivni supstancii, sozdadeni od rabotni aktivnosti, vo ìvotnata sredina treba da
se po~ituvaat slednive preventivni merki:
- da se opredeli karakteristikata i aktivnosta na supstancijata {to treba da se
ispu{ti, kako i potencijalnite mesta i metodi na ispu{tawe;
- da se opredelat site mo`ni pati{ta na izloènost na jonizira~ko zra~ewe na
naselenieto od ispu{tenite radioaktivni supstancii;
- da se procenat dozite od planiranite ispu{tawa na radioaktivnite supstancii na
poedinec od naselenieto;
- site prethodni informacii da se dostavat do Direkcijata za radijaciska sigurnost
koja e odgovorna za kontrola na radioaktivnoto zra~ewe vo ìvotnata sredina.
Za vreme na ispu{taweto na radioaktivni supstancii i drugi supstancii koi{to

sodràt radionuklidi, a koi{to se koristat vo ramkite na dadena dejnost, mora da se kontrolira
maksimalnata doza na radioaktivno zra~ewe na edinica masa (Bq/g).

Tabela 13. Maksimalno dozvoleni vrednosti na aktivnost na edinica masa

Maksimalno dozvoleno Maksimalno dozvoleno
Nuklid nivo na aktivnost na Nuklid nivo na aktivnost na
edinica masa (Bq/g) edinica masa (Bq/g)
Ce-139 3,4 Pa-230 5.3x10-1
Ce-141 7,0 Pa-231 1.9x10-2
Ce-143 2,4 Pa-233 2,0
Hg-197 1,8x101 U-231 1.1x101
Hg-203 1,8 U-233 6,2x10-1
Tl-200 4,7x10-1 U-234 6,7x10-1
Tl-201 1,1x101 U-236 7,3x10-1
Tl-202 8,5x10-1 U-237 4,5
Tl-204 1,3x101 U-239 1,0x102
Pb-203 2,0 Pu-234 1,0x102
Bi-206 1,1x10-1 Pu-235 1,0x102
Bi-207 1,5x10-1 Pu-23 6 3,1x10-1
Bi-210 1,9x101 Pu-237 1,4x101
Po-203 6,9x10-1 Pu-238 1,5x10-1
Po-205 7,7x10-1 Pu-239 1,4x10-1
Po-207 8,7x10-1 Pu-240 1,4x10-1
Po-210 2,5x10-2 Pu-241 3,4
Ra-223 8,1x10-1 Pu-242 1,5x10-1
Ra-224 3,2 x10-1 Pu-243 1,6x102
Ra-225 6,3x10-1 Pu-244 1,5x10-1
Ra-226 8,0x10-3 Cm-242 1,2
Ra-227 8,6 Bk-249 2,2x101
Ra-228 1,7x10-2 Cf-246 1,3x101
Ac-227 2,4x10-2 Cf-248 6,8x10-1
Ac-228 1,3 Cf-250 1,9x10-1
Th-227 4,5x10-1 Cf-253 2,7
Th-229 4,2x10-2 Cf-254 1,6x10-1
Th-230 1.2x10-1 Es-253 2,2
Th-231 1,3x102 Es-254 3,7x10-1
Th-232 1,4x10-2 Fm-254 8,8x10-1
96
Istraùvaj i doznaj pove}e za:

Maksimalno dozvoleni vrednosti na aktivnost na radionuklidi na edinica povr{ina
Maksimalno dozvoleni vrednosti na aktivnost na radionuklidi vo edinica vreme pri
ispu{tawe vo kanalizacionen sistem
Maksimalno dozvoleni vrednosti na aktivnost na radionuklidi vo edinica vreme pri
ispu{tawe vo vozduh
5.5. PREVENTIVNI MERKI ZA ZA[TITA OD RADIOAKTIVNO ZRAÊWE
Za{titni merki od radioaktivno zra~ewe za ~ovekot vo ìvotnata sredina se:

- blagovremena detekcija na zgolemeno radioaktivno zra~ewe vo ìvotnata sredina;
- vo slu~aj na zgolemeno radioaktivno zra~ewe, ~uvawe na hrana i voda, se vr{i vo
zatvoreni sadovi smesteni vo podzemni prostorii ( ne moè da se kontaminira hrana i
voda koja se ~uva vo ladilnik);
- dekontaminacija na voda ne moè da se izvr{i so varewe;
- dekontaminacija na produkti se vr{i so dolgo miewe pod mlaz voda.
Licata koi se izloèni na {tetno dejstvo od radioaktivno zra~ewe na rabotnoto mesto, se

za{tituvaat so specijalni li~ni za{titni sredstva, propi{ani spored Me|unarodniot zakon
za za{tita i bezbednost pri rabota, a koj se odnesuva na visokorizi~ni rabotni mesta.
- Rabotnicite se zadolèni da nosat specijalna za{titna obleka, ~evli, kapi, rakavici
i drugo, koi{to ne smeat da gi simnat vo tek na rabotnoto vreme. Ovaa za{titna oprema
naj~esto sodrì olovo koe ne dozvoluva radioaktivnite zraci da doprat do ~ovekovoto
telo;
- Vo periodi koga ne se koristat radioaktivni materii, tie mora da se ~uvaat na sigurno
mesto: kontejner, sef, ladilnik i dr.;
- Prostoriite vo koi se ~uvaat radioaktivnite materii, treba da bidat obeleàni so
oznaki za opasnost od jonizira~ko zra~ewe, a vlezot treba da bide osiguran od neovlasten
pristap;
- Rabotnicite vo prostorii so prisutno radioaktivno zra~ewe ne smeat da konsumiraat
hrana, pijalak, nitu smeat da pu{at;
- Rabotnikot ne smee da vleze vo prostorii so radioaktivno zra~ewe dokolku ima
povredi na koàta (otvorenite povredi na koàta treba da se za{titat so vodootporna
za{tita);
- Ako sepak dojde do kontaminacija na otvorenite povredi na koàta, tie treba da se
is~istat i medicinski da se obrabotat;
- Na rabotnite mesta, so zgolemeno radioaktivno zra~ewe, treba da bidat postaveni
{titnici od zra~ewe koi }e go {titat dolniot del od teloto na rabotnikot;
- Radioaktivna kontaminacija na koàta se ~isti so miewe so sapun i voda, a dokolku ne
se smali nivoto na radioaktivna kontaminacija treba da se koristi soodveten rastvor
za dekontaminacija;
- Vo slu~aj na celosna radioaktivna kontaminacija na teloto na rabotnikot treba
{to pobrzo da se otstrani nadvore{nata kontaminacija za da se utvrdi vnatre{nata
kontaminacija na teloto.
97
Pra{awa:
1. Objasni gi i sporedi gi prirodnite i ve{ta~kite izvori na radijacija!

2. Nabroj gi i objasni gi osobinite na radioaktivnite materii !
3. Objasni gi posledicite od {tetnoto dejstvo na radijacijata!
4. [to pretstavuva maksimalna doza za radioaktivno zra~ewe?
5. Objasni gi preventivnite merki za za{tita od radioaktivno zra~ewe!
98
ɋɄɅȺȾɂɊȺȵȿɉȺɄɍȼȺȵȿɂɌɊȺɇɋɉɈɊɌɇȺɈɉȺɋɇɂɆȺɌȿɊɂɂɌɟɦɚɛɪ
TEMA 6. SKLADIRAWE, PAKUVAWE I TRANSPORT NA OPASNI MATERII
6.1. ME\UNARODNI PROPISI ZA TRANSPORT NA OPASNI MATERII
Vo 1956 godina, vo @eneva, za prv pat bila usvoena klasifikacija i obeleùvawe na

opasni te materii, a malku podocna bile doneseni i zakonite za me|unaroden transport.
Me|unarodnite propisite za transport na opasni materii se odnesuvaat na transport vo:
- suvozemen soobra}aj (èlezni~ki i paten);
- voden soobra}aj (vnatre{en i prekumorski) i
- vozdu{en soobra}aj;
a gi opfa}aat slednive karakteristiki:
- klasifikacija na opasnite materii;

- uslovi na transport i
- na~in na nivno obeleùvawe.
Me|unarodni oznaki za transport na opasni materii, vo zavisnost od na~inot na transport se:

- RID - Me|unarodni propisi za transport na opasni materii preku èlezni~ki
soobra}aj (Reglement International Dangereuses);
- ADR - Evropski dogovor za me|unaroden transport na opasni materii vo patniot
soobra}aj (Accord Dangereuses Route);
- AND - Evropski dogovor za transport na opasni materii preku vnatre{en voden
soobra}aj;
- IMDG - Me|unaroden dogovor za transport na opasni materii vo prekumorskiot
soobra}aj (Inter -Governmental Maritime Consultative Organization);
- IATA - Propisi za transport vo vozdu{niot soobra}aj (International Air Transport
Association).
Pri transport na opasni materii, potrebna e posebna dokumentacija koja se sostoi od is-
prava za me|unaroden transport i upatstvo za posebni merki za bezbednost pri transport na
opasni materii.
Vo Prilogot 4 e daden primer za barawe dozvola za prevoz na opasni materii od Minister-

stvoto za zdravstvo na R. Makedonija.
6.1.1. Isprava za me|unaroden transport na opasni materii

Ispravata za me|unaroden transport na opasni materii mora da bide napi{ana na makedon-
ski jazik i angliski, francuski, ruski ili germanski jazik i isto taka mora da sodrì:
- podatoci za vidot na opasnata materija (hemiski, tehni~ki i trgovski naziv na
opasnata materija, klasa vo koja spa|a i sporednite opasnosti od taa opasna materija,
kako i identifikaciski broj od soodvetnata me|unarodna spogodba koga toj e utvrden, na
koj mu prethodat bukvite UN); „UN broj” e ~etvorocifren broj odreden od Obedinetite
Nacii za indentifikacija na opasnite materii.
- podatoci za koli~estvoto na opasnata materija (bruto, neto masa i dr.);
- li~no ime, adresa i broj na telefon na ispra}a~ot i na prima~ot. Potpis i pe~at
na ispra}a~ot pri {to toj potvrduva deka se ispolneti uslovite za prevoz na opasnite
materii.
99
ɌɟɦɚɛɪɋɄɅȺȾɂɊȺȵȿɉȺɄɍȼȺȵȿɂɌɊȺɇɋɉɈɊɌɇȺɈɉȺɋɇɂɆȺɌȿɊɂɂ
6.1.2. Upatstvoto za posebni merki za bezbednost
Upatstvoto za posebnite merki za bezbednost, {to moraat da se prezemat pri transport na

opasnata materija, treba da sodrì:
- nazna~uvawe na vidot na opasnosta {to se transportira i posledicite {to moè da gi
predizvika opasnata materija;
- nazna~uvawe na posebnite merki {to treba da se prezemat pri prevozot na opasnata
materija i na merkite za spre~uvawe na {tetnite posledici {to moàt da nastanat
poradi nezgoda ili nesre}a na prevoznoto sredstvo (poàr, kr{ewe na ambalaàta,
isturawe ili iste~uvawe na opasnata materija i sl.);
- postapka so licata koi }e dojdat vo dopir so opasnata materija i
- naziv, adresa i broj na telefonot na firmata ili organot koj treba da se izvesti za
nezgodata ili nesre}ata {to se slu~ila pri prevozot na opasnata materija.
Upatstvoto za posebnite merki za bezbednost pri prevozot na opasnite materii treba da

bide napi{ano na makedonski jazik i na jazicite na site zemji niz koi{to se vr{i prevozot
na opasnata materija.
6.2. KLASIFIKACIJA PRI TRANSPORT NA OPASNI MATERII
Spored me|unarodnite propisi za transport, opasnite materii se podeleni na klasi i pot-

klasi i na restriktivni i nerestriktivni klasi. Restriktivnite opasni materii pripa|aat
na klasa za koja postojat strogi pravila za transport, koi se navedeni vo posebni listi za
transport. Za razlika od niv, nerestriktivnite odnosno slobodnite klasi na opasni materii
nemaat strogo odredeni ograni~uvawa za transport.
Klasifikacija na opasni materii se vr{i vrz osnova na nivnite karakteristiki: fizi~ki
i hemiski svojstva, zapalivost, eksplozivnost, toksi~nost ili vo odnos na svojstvata da oslo-
boduvaat drugi opasni materii. Na ovoj na~in se formirale slednive klasi opasni materii:
6.2.1. Klasa 1-Eksplozivni materii i predmeti
Eksplozivni materii i predmeti se cvrsti i te~ni materii {to imaat osobina, pod pogod-
no nadvore{no dejstvo (udar, triewe ili toplina), da oslobodat energija vo forma na top-
lina ili gasovi.
- vo esplozivni materii spa|aat: nitroceluloza, surova barutna masa, nitrocelulozen
barut, trinitrotoluol (TNT), pikrinska kiselina, nitrati, hlorati, perhloratni
eksplozivni materii i drugi;
- vo eksplozivni predmeti spa|aat: raketi, municija, inicijalni kapisli, detonatori,
rasprskuva~ki materii, zapalki, petardi i dr.
Postojat pove}e vidovi oznaki za eksplozivni materii, spored opasnosta {to ja

predizvikuvaat i tie se prikaàni vo Tabelata 14.
100
Tabela 14. Oznaki za vidovi eksplozivni materii

Vid na eksplozivni materii spored
Oznaka
opasnosta
1.1. Materii i proizvodi koi imaat

masovna opasnost
1.2. Materii i proizvodi koi imaat

rasprskuva~ka opasnost
1.3. Materii i proizvodi koi

imaat zapaluva~ka opasnost i mala
eksplozivna opasnost
1.4. Materii i proizvodi koi

imaat mal rizik od zapaluvawe ili
inicijalizacija
1.5. Mnogu ne~uvstvitelni materii koi

imaat masovna eksplozivna opasnost
101
1.6. Isklu~itelno ne~uvstvitelni

materii koi nemat opasnost od masovna
eksplozija.
6.2.2. Klasa 2-Gasovi
Vo klasata 2 spa|aat: zbieni gasovi, gasovi pretvoreni vo te~nost i gasovi rastvoreni pod
pritisok, predmeti polneti so gas. Vo Tabelata 15 se dadeni oznaki za gasovi spored opasnos-
ta {to ja predizvikuvaat.
Ɍɚɛɟɥɚ 15. Oznaka za gasovi spored opasnosta {to ja predizvikuvaat
Ɉɡɧɚɤɚ ȼɢɞ ɝɚɫɨɜɢ ɫɩɨɪɟɞ ɨɩɚɫɧɨɫɬɚ
2.1. Gasovi, komprimirani, te~ni

ili rastvoreni, pod pritisok
2.2. Gasovi, komprimirani, te~ni

ili rastvoreni, pod pritisok
2.3. Zapalivi gasovi
2.4. Oksidni gasovi
102
2.5. Otrovni gasovi
2.6. Korozivni gasovi
6.2.3. Klasa 3-Zapalivi te~nosti

Zapalivi te~nosti (Slika 6.1) se te~nosti ili smesi od te~nosti, imaat to~ka na palewe
poniska od 610S.
Slika 6.1. Oznaka za zapalivi te~nosti
6.2.4. Klasa 4.1. Zapalivi cvrsti materii

Zapalivi cvrsti materii (Slika 6.2) se materii, koi koga se vo suva sostojba moàt lesno da
se zapalat vo dopir so plamen ili so iskra, no ne se samozapalivi.
Slika 6.2. Oznaka za zapalivi cvrsti materii
103
6.2.5. Klasa 4.2. Samozapalivi materii

Samozapalivi materii (slikaika 6.3) se materii, koi se palat vo dopir so vozduh bez posred-
stvo na drugi materii.
Slika 6.3. Oznaka za samozapalivi materii
6.2.6. Klasa 4.3. Materii koi{to vo dopir so vodata razvivaat zapalivi gasovi
Materii koi so dopir na vodata razvivaat zapalivi gasovi (Slika 6.4), se onie materii kaj
koi gasovite {to se razvivaat pri dopir so voda, se palat vo dopir so plamen ili so iskra.
Slika 6.4. Oznaka za materii koi{to vo dopir so vodata razvivaat zapalivi gasovi
6.2.7. Klasa 5.1. Oksidira~ki materii

Oksidira~ki materii (Slika 6.5) se materii, koi so razloùvawe osloboduvaat kislorod i
pritoa moàt da predizvikaat palewe na drugi materii ili proizvodi.
Slika 6.5. Oznaka za oksidira~ki materii
6.2.8. Klasa 5.2. Organski peroksidi

Organski peroksidi (Slika 6.6) se organski materii, koi moè da se smetaat kako derivati
104
na vodoroden peroksid pri {to edniot ili dvata vodorodni atomi se zameneti so organski
radikali.
Slika 6.6. Oznaka za organski peroksidi
6.2.9. Klasa 6.1. Otrovi

Otrovi (Slika 6.7) se materii, koi vneseni vo organizmot ili vo dopir so organizmot,
moàt da go zagrozat ìvotot ili zdravjeto na lu|eto ili ìvotnite.
Slika 6.7. Oznaka za otrovi
6.2.10. Klasa 6.2. Zarazni materii

Zarazni materii (Slika ika 6.8) se materii, koi sodràt patogeni elementi. Patogenite el-
ementi se definiraat kako mikroorganizmi bakterii, virusi, paraziti, gabi i drugi agensi
koi moàt da predizvikaat zarazni zaboluvawa kaj lu|eto ili kaj ìvotnite.
Slika 6.8. Oznaka za zarazni materii
6.2.11. Klasa 7 - Radioaktivni materii

Radioaktivna materija (Slika 6.9) e materija koja sodrì radionukleidi, a specifi~nata
aktivnost, odnosno radioaktivnosta ja nadminuva dozvolenata grani~na vredost.
105
Slika 6.9. Oznaka za radioaktivni materii
6.2.12. Klasa 8 - Korozivni (nagrizuva~ki) materii

Korozivni (nagrizuva~ki) materii (Slikalika 6.10) se materii koi vo dopir so drugi mater-
ii i so ìvi organizmi predizvikuvaat nivno o{tetuvawe ili uni{tuvawe, vo dopir so voda
formiraat korozivni te~nosti, a vo kontakt so vlagata od vozduhot formiraat korozivna pa-
rea.
Slika 6.10. Oznaka za korozivni materii
6.2.13. Klasa 9 - Drugi opasni materii i predmeti

Drugi opasni materii i predmeti (Slikaika 6.11) koi za vreme na prevozot pretstavuvaat opas-
nost, a koi ne moàt da se rasporedat vo klasite na opasni materii od 1 do 8 (azbest, suv mraz,
magnetni materijali i sl.).
Slika 6.11. Oznaka za drugi opasni materii i predmeti

6.3. SKLADIRAWE NA OPASNI MATERII
Skladirawe i ~uvawe na opasni materii se vr{i vo zavisnost od klasata na koja pripa|aat

opasnite materii i nivnite svojstva i osobini, a zakonite i propisite za na~inot na ~uvawe
i skladirawe na opasni materii se propi{ani so zakon od Ministerstvoto za transport i vr-
ski na R. Makedonija. Na Slikata 6.12 se prikaàni sigurnosni kontejneri za ~uvawe opasni
materii.
Slika 6.12. Kontejneri za ~uvawe opasni materii
6.3.1. Skladirawe na eksplozivni materii i predmeti

Skladirawe na vakvi opasni materii moè da se vr{i vo podzemni, nadzemni ili podvi`ni
magacini (kontejneri), za koi e dobieno posebno odobrenie za gradba, a okolu magacinot,
zadolìtelno se postavuva za{titna zona. So eksplozivni materii moè da rakuva samo pol-
noletno lice, fizi~ki sposobno i so pominata soodvetna stru~na podgotovka za rakuvawe so
tie materii. Stru~nata podgotovka opfa}a osnovni poznavawa na fizi~kite i hemiskite oso-
bini i svojstva na eksplozivnite materii, tehni~ki uslovi za ovoj vid materii i zakonskite
propisi. Vo magacinot kade {to se ~uvaat ovie materii strogo e zabraneto:
- ~uvawe na materii i uredi {to moàt da predizvikuvaat poàr ili {irewe na poàr
pri negova pojava;
- otvoren plamen ili rabota so otvoren plamen;
- pu{ewe i upotreba na sredstva za palewe;
- upotreba na mobilni telefoni;
- rabota so alat ili ured koj iskri;
6.3.2. Skladirawe na zapalivi gasovi i te~nosti

Vo zapalivi te~nosti spa|aat te~nosti ~ija parea se pali vo pogoden odnos so vozduh i
prisustvo na plamen ili iskra (nafta i nafteni derivati: benzin, kerozin, mazut i dr.; alko-
hol, etri, aldehidi, ketoni i razni organski i neorganski kiselini).
107
Najopasni se zapalivite te~nosti ~ija temperatura na palewe e pod 21 oC. Vo Tabelata 16,
se dadeni kategorii na zapalivi te~nosti i gasovi spored nivnata temperatura na palewe.
Tabela 16. Kategorija te~nosti spored nivnata temperatura na palewe

Kategorija na Temperatura na
zapaliva materija zapalivost
AI Pod 21 0C
AII 21-55 oC
AIII 55-100 oC
Zapalivite te~nosti i gasovi treba da se ~uvaat odvoeno od oksidacioni agensi, od materi-

jali koi{to se sposobni spontano da se zagrevaat, eksplozivi i materijali koi reagiraat so
vozduhot i vlagata razvivaj}i toplina. Pu{ewe, upotreba na zapalki, greja~i i neizolirani
provodnici se strogo zabraneti vo ovie prostorii. Magacinot za ~uvawe na zapalivi te~nosti
i gasovi treba da gi ispolnuva slednive uslovi:
- yidovite, podovite i tavanot da se izgradeni od ognotporen materijal so izdr`livost
od najmalku dva ~asa;
- pokrivot da e izgraden od lesen materijal;
- da bide obezbedena efikasna prirodna ili ve{ta~ka ventilacija so sigurnosni
elektri~ni uredi ~ie vklu~uvawe se vr{i nadvor od magacinot.
- vratite i prozorcite da se otvoraat kon nadvore{nata strana;
- objektot da e opremen so sigurnosna elektri~na instalacija;
- skladot da e opremen so avtomatski sigurnosni alarmni uredi.
6.3.3. Skladirawe na oksidira~ki materii

Ovie materii pretstavuvaat hemiski izvori na kislorod koj e neophoden za procesot na sogoru-
vawe. Oksidira~kite materii osloboduvaat kislorod i na obi~na temperatura, no pove}eto od
niv duri po zagrevawe. Vo slu~aj na o{tetuvawe na sadot vo koj{to se ~uva vakva materija, ne e
isklu~ena mo`nosta za pojava na poàr ili eksplozija.
Vo klasata oksidanti pripa|aat slednive grupi soedinenija: neorganski i organski peroksidi,
oksidi, permanganati, hlorati, perhlorati, persulfati, bromati, jodati, hromati, ozon, organ-
ski i neorganski nitrati i nitriti. Ne se prepora~uva ovie sredstva da se skladiraat zaedno so
te~nosti koi imaat niska temperatura na palewe, bidej}i moè da dojde do energi~na reakcija i
pojava na poàr i eksplozija.
Prostoriite za skladirawe na oksidaciskite agensi treba da bidat ladni, so dobra ventilacija
i da bidat izgradeni od ognootporen materijal. Vo slu~aj na poàr vo vakvi prostorii, upotreba-
ta na protivpoàrna oprema ne e od pomo{, bidej}i samite oksidira~ki materii sodràt dovol-
no koli~estvo kislorod neophoden za sogoruvawe. Zna~i, sepak najsigurna merka za spre~uvawe
poàr ili eksplozija vo ovie prostorii e da se prezemat site neophodni preventivni za{titni
merki.
6.3.4. Skladirawe na materijali osetlivi na vlaga, kiselini i nivni parei
Materijalite osetlivi na vlaga, kiselini i nivni parei, pri kontakt so niv osloboduvaat
108
visoka toplina i zapalivi ili eksplozivni gasovi.

Alkalnite metali, kalcium i nivni amalgami vo prisustvo na vlaga kako produkt izdvoju-
vaat gasovit vodorod. Hidridite i fosfidite na vlaga reagiraat so osloboduvawe na isparli-
vi, zapalivi i eksplozivni gasovi. Anhidridnite i koncentriranite kiselini i bazi na vlaga
reagiraat so osloboduvawe na toplina.
Alkalnite i zemnoalkalnite metali i nivni leguri, vo prisustvo na kiselina stapuvaat vo
reakcija, pri koja se osloboduva toplina i vodorod ili nekoi drugi zapalivi i eksplozivni
gasovi.
Uslovite koi treba da gi ispolnuva magacinot za ~uvawe na materijali osetlivi na vlaga,

kiselini i nivna parea se sledni:
- Da bidat suvi, ladni i dobro ventilirani prostorii;
- Da bidat izgradeni na visoki temeli, odnosno treba da bidat podignati od povr{inata na
zemjata i odvoeni od drugi magacini vo koi se ~uvaat drugi opasni materii;
- Materijalot od koj e izgraden magacinot treba da bide otporen na vlaga, a zagrevaweto vo
nego moè da se vr{i samo so topol i suv vozduh;
- Da ne se primenuvaat avtomatski uredi za gasnewe poàr vrz baza na rasprskuvawe voda,
bidej}i postoi opasnost od energi~na reakcija;
- Da ima vgradeno avtomatski uredi za detekcija i kontrola na koli~inata na zapalivi ga-
sovi;
Preventivna merka pri skladirawe na ovie materijali se ladni i dobro provetreni pro-
storii vo ~ija blizina ne smee de postoi kiselina nitu kakov bilo izvor na palewe.
[to se leguri?
Karakteristi~no svojstvo na metalite e toa {to tie fizi~ki ne se rastvoruvaat vo nitu
eden poznat rastvoruva~. Vo rastopena sostojba, metalite se rastvoraat edni vo drugi, vo
razli~ni soodnosi. Po ladeweto, od ovie smesi se dobivaat cvrsti homogeni masi od metalite,
koi se narekuvaat leguri. Vo leguri se vbrojuvaat i rastvori na nekoi nemetali i metali.
[to se amalgami?
Leguri na ìva. Re~isi site metali (so isklu~ok na èlezo i platina) moè da formiraat
amalgam so ìva.
6.3.5. Skladirawe na otrovni materii

Vo otrovni materii ne spa|aat samo onie {to se neposredno toksi~ni, tuku i onie {to vo
normalni uslovi izdvojuvaat toksi~ni materii. Na primer: jaglen tetrahlorid, hloroform
koi dokolku se skladiraat vo slabo ventilirani magacinski prostorii moàt da dovedat do
formirawe na golemo koli~estvo fozgen, koj moè da predizvika truewe na rabotnicite ili
pojava na poàr i eksplozija vo magacinot. Preventivni merki za skladirawe na toksi~ni ma-
terii se:
- ~uvawe vo posebni magacinski prostorii vo koi ne smeat da se skladiraat drugi
proizvodi;
- vo prostoriite vo koi se skladirani otrovi ne smee da se ~uva hrana;
- magacinite za toksi~ni materii mora da bidat obeleàni so natpisot otrovi i da se
zaklu~eni;
- klu~evite od magacinot moè da gi ~uva samo lice ovlasteno za toa;
- magacinite da se odvoeni najmalku 200 metri od najbliskiot stanben objekt;
109
- sadovite vo koi se nao|aat toksi~nite materii treba da bidat dobro zatvoreni za da se

spre~i isparuvawe i zagaduvawe na vozduhot vo magacinot;
- Sadovite vo koi{to se smesteni toksi~nite materii treba da bidat za{titeni so
materijal za izolacija, bidej}i materiite moàt da izreagiraat dokolku dojde do
me|useben kontakt;
- Magacinite treba da bidat ladni so dobra ventilacija;
- Da se za{titeni od direktnoto dejstvo na son~evite zraci;
- Da se oddale~eni od mesta na koi postoi mo`nost od pojava na poàr.
6.3.6. Skladirawe na radioaktivni materii

Spored radiotoksi~nosta, radioaktivnite materii se podeleni vo tri kategorii (Tabela 17).
Magacinite za skladirawe na radioaktivni materii treba da gi po~ituvaat slednive pre-
ventivni merki:
- da gi obezbeduva propi{anite merki za za{tita na ìvotnata sredina;
- vgraden sistem za ladewe, dokolku se odnesuva za ~uvawe na radioaktivni materii od
prva kategorija;
- instrumenti za merewe na temperaturata i
- alarmen sistem za signalizirawe na minimumot ili maksimumot na sodrìnata i
temperaturata na radioaktivnite materii i gasovi vo magacinot;
- da ima dobra ventilacija;
- da bide soodvetno obeleàn.
6.3.7. Skladirawe na korozivni materii

Vo ovaa grupa se vbrojuvaat kiselini, bazi i nivni anhidridi koi poradi nivnoto koro-
zivno svojstvo moàt da go razorat sadot vo koj se nao|aat i da go zagadat vozduhot vo maga-
cinskite prostorii. Pareata i gasovite, od oslobodenata kiselina ili baza, moè da stapi
vo reakcija so prisutni metali i metalni konstrukcii vo magacinot, osloboduvaj}i vodorod
i drugi toksi~ni i zapalivi gasovi kako {to se: sulfidi, cijanidi, arsenidi, fosfidi, bo-
ridi, silicidi, karbidi i dr. Smesa od kiselina i nejzina parea moè da stapi vo reakcija so
grade`nite materijali i uredi vo magacinskiot prostor, predizvikuvaj}i nivna korozija i
osloboduvawe na toksi~ni gasovi.
Magacinskite prostorii za ~uvawe na korozivni materii treba da bidat ladni, no so vni-
manie da ne se predizvika mrznewe na sadovite vo koi se ~uvaat korozivnite materii, bidej}i
poznato e deka kiselinata moè da iskristalizira i da predizvika kr{ewe na stakleniot sad
vo koj {to se nao|a. Materijalot za izgradba na skladot treba da se za{titi so antikoroziv-
ni prema~kuvawa, a samata prostorija da ima dobra ventilacija. Pri rabota so ovie materii
mora da se koristi za{titna oprema bidej}i predizvikuvaat te{ki izgorenici i o{tetuvawe
na o~ite.
110
Tabela 17. Kategorija, oznaka i opis na kategorija na radioaktivni materii

Kategorija na radioaktivni materii i Opis na kategorija
oznaka
I Visokoaktivna
- visoka radiotoksi~nost, zna~itelna

toplotna mo}nost
II Srednoaktivna
- sredna radiotoksi~nost, niska

toplotna mo}nost
III Niskoaktivna
- niska radiotoksi~nost, nezna~itelna

toplotna mo}nost
6.4. PAKUVAWE NA OPASNI MATERII
Pakuvaweto na opasnite materii se vr{i na na~in utvrden so Zakonot za transport na

opasni materii i vo soglasnost so me|unarodnite konvencii, dodeka ozna~uvaweto treba da
bide vidlivo i jasno. Ambalaàta vo koja se prevezuvaat opasnite materii mora da bide za-
tvorena i nepropustliva, taka {to pri transportot da go spre~i sekoe gubewe ili isturawe
na sodrìnata. Isto taka opasnata materija ne smee da go nagrizuva materijalot od koj e
111
izrabotena ambalaàta ili zatvora~ite, nitu so niv da sozdava {tetni ili opasni soedinenija.
Site vidovi pakuvawa, bez razlika na vidot na opasnata materija treba da sodràt:
- klasifikaciska brojka od Listata na opasni materii;
- opis na opasnata materija soglasno Listata na opasni materii;
- podatoci za proizvoditelot na opasnata materija;
- znaci za opasnost i azbu~ni simboli za svojstvata spored koi se smeta deka materijata
e opasna (Tabela 18);
- oznaki za rizici - ,,R” izrazi (Prilog 2) i kombinirani oznaki za rizici (Prilog 3);
- oznaki za merkite za bezbednost- ,,S” izrazi (Prilog 4) i kombinirani oznaki za
bezbednost (Prilog 5);
- koli~estvoto koe{to e sodràno vo pakuvaweto.
Tabela 18. Znaci za opasnost i azbu~ni simboli za svojstvata spored koi materiite se smetaat
za opasni
Znak i azbu~en simbol na opasna Vid na opasna materija

materija
E Grafi~kiot simbol na znakot za

eksplozivni materii e grafi~ki prikaz
na bomba koja se rasprsnuva otpe~atena
vo crna boja vrz portokalova podloga.
Pod simbolot se postavuva indikator
za opasnost ,,eksploziven” na angliski
i na makedonski jazik.
Explosive
Azbu~en simbol e latinskata bukva ,,E”
Eksploziven
O Grafi~kiot simbol na znakot

za oksidira~ki materii e grafi~ki
prikaz na plamen nad prsten so crna
boja vrz portokalova podloga. Pod sim-
bolot se postavuva indikator za opas-
nost ,,oksidira~ki” na angliski i na
makedonski jazik.
Oxidising
Azbu~en simbol e latinskata bukva
Oksidira~ki ,,O”
112
F Grafi~kiot simbol na znakot

za zapalivi materii e grafi~ki pri-
kaz na otvoren plamen so crna boja vrz
portokalova podloga. Pod simbolot se
postavuva indikator za opasnost ,,za-
palivo” na angliski i na makedonski
jazik.
Flammable
Azbu~en simbol e latinskata bukva ,,F”
Zapaliv
Xi Grafi~kiot simbol na znakot

za nadraznuva~ki materii e grafi~ki
prikaz na Andrein krst so crna boja
vrz portokalova podloga. Pod simbo-
lot se postavuva indikator za opasnost
,,nadraznuva~ki” na angliski i na make-
donski jazik.

,,Xi”
Nadraznuva~ki
Xn Grafi~kiot simbol na znakot

za oksidira~ki materii e grafi~ki
prikaz na plamen nad prsten so crna
boja vrz portokalova podloga. Pod
simbolot se postavuva indikator za
opasnost ,,{teten” na angliski i na
makedonski jazik.

[teten
,,Xn”
113
C Simbol na znakot za nagrizuva~ko

dejstvo e grafi~ki prikaz na dve
epruveti od koi kape te~nost na raka
i na metal, otpe~ateni so crna boja vrz
portokalova podloga. Pod simbolot
se postavuva indikator za opasnost
,,nagrizuva~ki” na angliski i na
makedonski jazik.
Corrosive
Azbu~en simbol e latinskata bukva ,,S”
Nagrizuva~ki
T Grafi~kiot simbol na znakot za

toksi~ni materii e grafi~ki prikaz
na mrtove~ka glava so vkrsteni koski
so crna boja vrz portokalova podloga.
za opasnost ,,toksi~en” na angliski i na
makedonski jazik.
Azbu~en simbol e latinskata bukva ,,T”

Toksi~en
Grafi~kiot simbol na znakot

za infektivni materii e grafi~ki
prikaz na ~etiri kruga koi se se~at so
crna boja vrz portokalova podloga. Pod
simbolot se postavuva indikator za
opasnost ,,infektiven” na angliski i
na makedonski jazik.
Infective
Infektiven
114
N Grafi~kiot simbol na znakot za otpad

opasen za ìvotnata sredina e grafi~ki
prikaz na isu{eno drvo i umrena riba
so crna boja vrz portokalova podloga.
za opasnost - natpisot ,,Opasen za
ìvotnata sredina” na angliski i na
makedonski jazik.
Dangerous for the environment

Azbu~en simbol e latinskata bukva ,,N”
Opasno za ìvotnata sredina
6.4.1. Pakuvawe i obeleùvawe na opasni te~nosti i cvrsti materii
Izborot na ambalaà za {tetni i opasni materii, vo te~na sostojba, e golem i se koristat

materijali od metal, staklo i plasti~ni masi, a poretko porcelan, guma i dr. Isto taka se
upotrebuvaat razni formi na ambalaà po~nuvaj}i od boci so mali dimenzii, baloni i konte-
jneri do cisterni so koi se vr{i transport. Vo posledno vreme se zabeleùva sé pomala upotre-
ba na staklena ambalaà za pakuvawe na opasnite te~nosti zaradi lesnata kr{livost, a taa se
zamenuva so ambalaà od plasti~na masa (polietilen). Opasnite te~nosti koi se lesnoispar-
livi se pakuvaat vo sad so dodatok na inerten gas koj }e go spre~i isparuvaweto.
Ambalaàta za pakuvawe na opasni materii vo cvrsta sostojba, e raznovidna kako po forma
taka i po vidot na materijalot. Materijalot moè da bide metal, plasti~na masa, presuvana har-
tija, a dokolku se raboti za pomalo koli~estvo se koristat sadovi od staklo. Vo slu~aj da se
pakuva mnogu korozivna materija, koja pred sé e dosta osetliva na dejstvo na vlaga, a nejzinoto
koli~estvo e mala, kako ambalaà se koristat zatopleni ampuli (na pr., za fosfor - pentahlo-
rid). Ambalaàta od kr{liv materijal pri transport mora da bide dobro za{titena za da ne se
o{teti.
Opasnite te~nosti i cvrsti materii moàt da se pu{tat na pazarot za promet samo vo
originalna ambalaà od proizvoditelot. Ambalaàta mora da bide bezbedna pri transport,
skladirawe i upotreba i ne smee da dozvoli isparuvawe ili me{awe na opasnata te~nost so
drugi materii, nitu pak da dozvoli dopir so podot i yidovite na prevoznite sredstva, skladot
ili drugi prostorii vo koi se smesteni opasnite te~nosti. Sekoe pakuvawe treba da sodrì
deklaracija na koja se navedeni:
- ime, poteklo i hemiska formula na opasnata materija;
- aktivni supstancii koi gi sodrì;
- datum na proizvodstvo;
- ime i adresa na proizvoditelot;
- na~in i uslovi na skladirawe i ~uvawe.
Postavuvaweto na znacite za opasnost se vr{i na etiketi so standarden format A5 (148 h

210 mm) koi se lepat na poedine~ni pakuvawa {to sodràt opasni materii. Listovite za
obeleùvawe na pomali pakuvawa moàt da bidat so format A7 (74 h 105 mm), a vo slu~aj da se
raboti za u{te pomali pakuvawa, znakot za predupreduvawe se vtisnuva na samoto pakuvawe.
115
Opis na znacite za opasnost e daden vo tabelarniot pregled 22. Aktivni supstancii {to
moè da gi sodrì opasnata cvrsta ili te~na materija se obeleùva so latinskata bukva ,,C”
i broj koj ja ozna~uva aktivnata materija (Prilog 6).
6.4.2 Pakuvawe na opasni gasovi i nivno obeleùvawe

Gasovite se pakuvaat vo ~eli~ni boci so razli~na cilindri~na forma i razli~na zafatni-
na, po~nuvaj}i od 1 litar i pomalku do naj~esto upotrebuvanite boci vo doma}instvoto od 40
litri. Karakteristi~no e toa {to ~eli~nite boci predvideni za polnewe na zapalivi gasovi
poseduvaat ventil so lev navoj, dodeka vo site ostanati slu~ai se koristi ventil so desen
navoj. Vo slu~aj koga se potrebni pogolemi koli~estva od ovie gasovi, se koristat cisterni i
od nekolku iljadi litri.
Obeleùvaweto na sadovite so komprimirani gasovi se vr{i so etiketi vo razli~ni boi na

samata ~eli~na boca (Tabela 19), a dokolku taa se nao|a vo za{titno pakuvawe i e predvide-
na za podolg transport, toga{ se boi odnosno se prema~kuva so boja vrvot na ~eli~nata boca.
Re~isi nasekade vo svetot prifateno e osnovnata boja na ~eli~nite boci da bide siva.
Tabela 19. Karakteristi~ni boi za obeleùvawe na gasovi pod pritisok vo ~eli~ni boci
Komprimiran gas Karakteristi~na boja
Kislorod Sina
Vodorod Crvena
Acetilen Bela
Hlor Zelena
Amonijak Temnosiva
Nezapalivi gasovi Temnosiva
Zapalivi gasovi (bez acetilen) Crvena
Cisternite koi transportiraat gasovi treba po celata dolìna da se obeleàt so porto-

kalova lenta ~ija {irina iznesuva 300 mm.
6.4.3. Obeleùvawe na opasen tovar vo transportni vozila

Tovarno vozilo {to transportira opasni materii mora da ima znak za opasnata materija
{to ja prenesuva (spored klasifikacijata na opasni materii) i Kemplerova tabli~ka (slika
6.13). Ozna~uvaweto na transportnoto vozilo treba da stoi i na prednata i na zadnata strana.
Propisnata oznaka za vnimanie e vo oblik na pravoagolnik so golemina 400 h 300 mm. Bojata
na osnovata na Kemplerovata tabli~ka e svetloportokalova so crni rabovi so {irina od 15
mm. Portokalovoto pole e podeleno na polovina so crna linija taka {to vo gorniot del e
vpi{an broj koj ja ozna~uva opasnosta {to ja predizvikuva opasnata materija, a vo dolniot del
e vpi{an broj koj ja ozna~uva opasnata materija {to se transportira, spored listata za opasni
materii. Visinata na brojkite e 100 mm, a debelinata 15 mm.

Slika 6.13. Kemplerova tabli~ka
Brojot vo gorniot del od Kemplerovata tabli~ka, {to ja pretstavuva opasnosta naj~esto

sodrì dve brojki, taka {to prvata brojka ja ozna~uva glavnata opasnost:
2- Gas;
3- Zapalivi te~ni materii;
4- Zapalivi cvrsti materii;
5- Oksidansi ili organski peroksidi;
6- Toksi~ni materii;
8- Korozivni materii,
dodeka vtorata brojka, ja ozna~uva dopolnitelnata opasnost:
0- Bez zna~ewe;
1- Eksplozivno;
2- Izdvojuvawe na gas;
3- Zapalivost;
5- Zapalivi (oksidacioni) svojstva;
6- Toksi~nist;
8- Korozivnost;
9- Opasnost od energi~na reakcija.
Ako dvete brojki vo gorniot del od tabli~kata se isti (kako na Kemplerovata tabli~ka
od Slikata 6.14), toga{ se raboti za mnogu izrazena glavna opasnost. Na pr., brojot 33-mnogu
lesno zapaliva te~nost (T na palewe pod 21oC); brojot 66 - golema toksi~nost; 88 - golema ko-
rozivnost itn.
117
Slika 6.14. Kemplerova tabli~ka
Brojot vo dolniot del od znakot prestavuva oznaka na opasnata materija i naj~esto e ~etiricifren.
Vsu{nost, so ova se ozna~uva grupniot naziv na proizvodite so odredena osobina {to se transporti-
raat, a tie se vneseni vo specijalna lista pod soodveten broj.
Vo Prilogot 7 e dadeno barawe dozvola za prevoz na opasni materii od Ministerstvoto za
zdravstvo na R. Makedonija, a vo Prilogot 8 e daden primer za podgotven dokument za prevoz i
pu{tawe vo promet na opasna materija.
Prilog 2. Oznaka za rizici- ,,R” izrazi

Oznaka na
Opis na rizikot
rizikot
R1 Eksploziven koga e suv;
Rizik od eksplozija pri udar, triewe, plamen ili drugi izvori
R2
na palewe;
Mnogu visok rizik od eksplozija pri udar, triewe, plamen ili
R3
drugi izvori na palewe;
R4 Formira mnogu osetlivi eksplozivni metalni soedinenija;
R5 Zagrevaweto moè da predizvika eksplozija;
R6 Eksploziven vo ili bez kontakt so vozduh;
R7 Moè da predizvika palewe;
R8 Pri kontakt so zapalivi materii moè da se zapali;
R9 Eksploziven koga }e se pome{a so zapalivi materii;
R 10 Zapaliv;
R 11 Visokozapaliv;
R 12 Ekstremnozapaliv;
R 14 Reagira burno so vodata;
R 15 Pri kontakt so voda osloboduva ekstremno zapalivi gasovi;
118
R 16 Eksploziven koga e pome{an so toksi~ni supstianci;

R 17 Spontano zapaliv pri kontakt so vozduh;
R 18 Moè da formira zapalivi /eksplozivni smesi parei - vozduh;
R 19 Moè da sozdade organski peroksidi;
R 20 [teten pri vdi{uvawe;
R 21 [teten pri kontakt so koàta;
R 22 [teten ako se progolta;
R 23 Toksi~en pri vdi{uvawe;
R 24 Toksi~en pri kontakt so koàta;
R 25 Toksi~en ako se progolta;
R 26 Mnogu toksi~en pri vdi{uvawe;
R 27 Mnogu toksi~en pri kontakt so koàta;
R 28 Mnogu toksi~en ako se progolta;
R 29 Pri kontakt so voda osloboduva toksi~en gas;
R 31 Pri kontakt so kiselini osloboduva toksi~en gas;
R 34 Predizvikuva izgorenici;
R 35 Predizvikuva te{ki izgorenici;
R 36 Nadraznuva~ki za o~ite;
R 37 Nadraznuva~ki za repsiratornite organi;
R 38 Nadraznuva~ki za koàta;
R 41 Rizik od seriozni o{tetuvawa na o~ite;
R 42 Predizvikuva preosetlivost pri vdi{uvawe;
R 43 Predizvikuva preosetlivost pri kontakt so koàta;
R 44 Rizik od eksplozija vo ograni~en prostor;
119
Prilog 3. Kombinirani oznaki za rizici

Oznaka na
kombinacijata Opis na kombinacijata za rizici
za rizici
Burno reagira so voda, osloboduvaj}i ekstremno zapalivi
R 14/15
gasovi;
Pri kontakt so voda osloboduva toksi~en, ekstremno zapaliv
R 15/29
gas;
R 20/21 [teten, ako se vdi{i i pri dopir so koàta;
R 20/22 [teten, ako se vdi{i i dokolku se progolta;
[teten, ako se vdi{i, pri dopir so koàta i dokolku se
R 20/21/22
progolta;
R 21/22 [teten, pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
R 23/24 Toksi~en, ako se vdi{i i pri dopir so koàta;
R 23/25 Toksi~en, ako se vdi{i i dokolku se progolta;
Toksi~en, ako se vdi{i, pri dopir so koàta i dokolku se
R 23/24/25
progolta;
R 24/25 Toksi~en, pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
R 26/27 Mnogu toksi~en, ako se vdi{i i pri dopir so koàta;
R 26/28 Mnogu toksi~en, ako se vdi{i i dokolku se progolta;
Mnogu toksi~en, ako se vdi{i, pri dopir so koàta i dokolku
R 26/27/28
se progolta;
R 27/28 Mnogu toksi~en pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
R 36/37 Nadraznuva~ki za o~ite i za di{nite pati{ta;
R 36/38 Nadraznuv~ki za o~ite i za koàta;
R 36/37/38 Nadraznuva~ki za o~ite, di{nite pati{ta i za koàta;
R 37/38 Nadraznuva~ki za di{nite pati{ta i za koàta;
Toksi~en - opasnost od mnogu te{ki nepovratni efekti pri
R 39/23
vdi{uvawe;
R 39/24
dopir so koàta;
Toksi~en - opasnost od mnogu te{ki nepovratni efekti
R 39/25
dokolku se progolta;
R 39/23/24
dokolku se vdi{i i pri dopir so koà;
R 39/23/25
dokolku se vdi{i ili progolta;
120

R 39/24/25
dopir so koàta i dokolku se progolta;
R 39/23/24/25
dokolku se vdi{i, pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
Mnogu toksi~en - opasnost od mnogu te{ki nepovratni
R 39/26
efekti pri vdi{uvawe;
R 39/27
efekti pri dopir so koàta;
R 39/28
efekti dokolku se progolta;
R 39/26/27
efekti dokolku se vdi{i i pri dopir so koàta;
R 39/26/28
efekti dokolku se vdi{i ili se progolta;
R 39/27/28
efekti pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
Mnogu toksi~en - opasnost od mnogu te{ki nepovratni efekti
R 39/26/27/28
pri vdi{uvawe, pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
Moè da predizvika nadraznuvawe pri vdi{uvawe ili pri
R 42/43
dopir so koàta
Toksi~en - opasnost od te{ki zdravstveni naru{uvawa pri
R 48/23
prodolèna izloènost so vdi{uvawe;
R 48/24
prodolèna izloènost pri dopir so koàta;
R 48/25
prodolèna izloènost so goltawe;
R 48/23/24
prodolèna izloènost so vdi{uvawe i pri dopir so koàta;
R 48/23/25
prodolèna izloènost pri vdi{uvawe ili so goltawe;
Toksi~en - opasnost od te{ki zdravstveni naru{uvawa
R 48/24/25 pri prodolèna izloènost pri kontakt so koàta ili so
goltawe;
R 48/23/24/25 prodolèna izloènost so vdi{uvawe, pri dopir so koàta
ili goltawe;
R 68/20 [tetno - moèn rizik od nepovratni efekti pri vdi{uvawe;
[tetno - moèn rizik od nepovratni efekti pri dopir so
R 68/21
koàta;
[tetno - moèn rizik od nepovratni efekti dokolku se
R 68/22
progolta;
121

R 68/20/21
vdi{i i pri dopir so koàta;
R 68/20/22
vdi{i ili progolta;
[tetno - moèn rizik od nepovratni efekti pri dopir so
R 68/21/22
koàta i dokolku se progolta;
R 68/20/21/22
vdi{i, pri dopir so koàta i dokolku se progolta;
Prilog 4. Oznaki na merkite za bezbednost- ,,S” izrazi
Oznaka na
upatstvoto
Opis na upatstvoto
S1 Da se ~uva zatvoren;
S3 Da se ~uva na studeno;
S4 Da se ~uva podaleku od naseleni mesta;
S6 Da se ~uva pod inerten gas ({to go utvrduva proizveduva~ot);
S7 Da se ~uva cvrsto zatvoren;
S8 Da se ~uva suv;
S9 Da se ~uva vo dobro provetreno mesto;
S 10 Sodrìnata da se ~uva vla`na;
S 11 Da se spre~i dopir do vozduh;
S 12 Da ne se ~uva hermeti~ki zatvoren;
S 13 Da se ~uva odvoeno od hrana;
S 15 Da se ~uva daleku od toplina;
Da ne se dozvoli kontakt so izvori na palewe - zabraneto
S 16
pu{ewe;
S 17 Da se ~uva odvoeno od zapalivi meterii;
S 18 Vnimatelno da se otvora i da se rakuva so sadot;
S 21 Pri rakuvawe, nemoj da pu{i{;
S 22 Da ne se vdi{uva prav;
S 23 Da ne se vdi{uva gasot/~adot/pareata;
S 24 Da se spre~i kontakt so koà;
S 25 Da se spre~i kontakt so o~i;
122
Vo slu~aj da dojde vo dopir so o~ite, vedna{ da se izmijat so

S 26
mnogu voda i da se pobara sovet od lekar;
S 27 Vedna{ da se soble~e zagadenata obleka;
Pri kontakt so koàta, vedna{ da se izmie so mnogu voda i da se
S 28
pobara sovet od lekar;
S 29 Da ne se izleva vo odvodi;
S 30 Vo nikoj slu~aj da ne se dodava voda;
S 31 Da ne se dozvoli kontakt so eksploziven materijal;
S 33 Da se prezemat merki protiv stati~ki praznewa;
S 34 Da se izbegnuva udar i triewe;
Otpadot i negovoto pakuvawe moraat da bidat otstraneti na
S 35
bezbeden na~in
S 36 Da se nosi soodvetna za{titna obleka;
S 37 Da se nosat za{titni rakavici;
Vo slu~aj na nedovolno provetruvawe, da se nosi soodvetna
S 38
za{titna maska
S 39 Da se nosat za{titni sredstva za o~ite/liceto;
S 41 Vo slu~aj na poàr ili eksplozija, da ne se vdi{uva ~adot;
Vo slu~aj na nesre}a ili ako se ~uvstuvate lo{o, vedna{ da
S 45 se pobara lekarska pomo{. Dokolku e mo`no da se pokaè
etiketata;
Dokolku se progolta, vedna{ da se pobara lekarski sovet i da
S 46
se pokaè etiketata;
S 49 Da se ~uva samo vo originalnoto pakuvawe;
S 51 Da se rakuva samo vo dobro provetreni prostori;
S 61 Postapuvaj spored specijalno upatstvo;
Ako se progolta, ne provociraj povra}awe, pobaraj vedna{
S 62
lekarska pomo{ i pokaì ja etiketata ili sadot;
Vo slu~aj na vdi{uvawe, vedna{ da se intervenira so
S 63
iznesuvawe na sve` vozduh;
Ako se progolta, isplakni ja ustata so voda (samo ako liceto e
S 64
svesno)
123
Prilog 5. Oznaka na kombinirani merki za bezbednost

Oznaka na
Opis na upatstvoto
upatstvoto
Da se ~uva zatvoren / zabraneto rakuvawe od neovlasteno
S 1/2
lice;
S 3/7 Da se ~uva hermeti~ki zatvoren na studeno mesto;
Da se ~uva na studeno, vo dobro ventilirani prostorii, i
S 3/9/14 daleku od....( nekompatibilnite materii da se navedat od
sozdava~ot/proizvoditelot);
Da se ~uva samo vo originalniot sad na studeno, vo dobro
S 3/9/14/49 ventilirani prostorii i daleku od....( nekompatibilnite
materii da se navedat od sozdava~ot/ proizvoditelot);
Da se ~uva samo vo orginalniot sad na studeno, vo dobro
S 3/9/49
ventilirani prostorii;
Da se ~uva na studeno, i daleku od....( nekompatibilnite
S 3/14
materii da se navedat od sozdava~ot/ proizvoditelot);
S 7/8 Sadot da se ~uva hermeti~ki zatvoren i suv;
Sadot da se ~uva hermeti~ki zatvoren i vo dobro
S 7/9
ventilirana prostorija;
Sadot da se ~uva hermeti~ki zatvoren i pri temperatura
S 7/47 koja ne nadminuva..... 0S ( da se specificira od sozdava~ot/
proizvoditelot);
S 20/21 Pri rakuvawe, da ne se jade, da ne se pie i da ne se pu{i;
S 24/25 Da se izbegnuva kontakt so koàta i so o~ite;
Pri kontakt so koàta, vedna{ da se soble~e zagadenata
S 27/28 obleka i da se izmie koàta so mnogu...( te~nosta da se
specificira od sozdava~ot/ proizvoditelot);
S 29/35 Otstranuvaweto na otpadot da se vr{i na bezbeden na~in;
S 36/37 Da se nosi soodvetna za{titna obleka i rakavici;
Da se nosi soodvetna za{titna obleka, rakavici i
S 36/37/39
{titnik za o~ite/liceto;
Da se nosi soodvetna za{titna obleka i {titnik za o~ite/
S 36/39
liceto;
Da se nosat soodvetni za{titni rakavici i {titnik za
S 37/39
o~ite/liceto
Da se ~uva samo vo originalnoto pakuvawe i na
S 47/49 temperatura koja ne nadminuva... 0S ( da se nazna~i od
sozdava~ot/ proizvoditelot).
124
Prilog 6. Aktivni supstancii i vo opasni cvrsti i te~ni materii
Na~in na
obeleùvawe
Aktivni supstancii
C1 Berilium, beriliumovi soedinenija
C2 Vanadiumovi soedinenija
C3 Hromni (VI) soedinenija
C4 Kobaltovi soedinenija
C5 Nikelovi soedinenija
C6 Cinkovi soedinenija
C7 Arsen, arsenovi soedinenija
C8 Selen, selenovi soedinenija
C9 Soedinenija na srebro
C 10 Kadmium, kadmiumovi soedinenija
C 11 Kalajni soedinenija
C 12 Antimon, antimonovi soedinenija
C 13 Telur, telurovi soedinenija
C 14 Bariumovi soedinenija, osven bariumsulfat
C 15 @iva, ìvini soedinenija
C 16 Talium, taliumovi soedinenija
C 17 Olovo, olovni soedinenija
C 18 Neorganski sulfidi
Neorganski fluorovi soedinenija, osven
C 19
kalciumfluorid
C 20 Neorganski cijanidi
Slednite alkalni ili alkalnozemni metali: litium,
C 21
natrium, kalium, kalcium magnezium
C 22 Kiselinski rastvori ili kiselini vo cvrsta forma
C 23 Bazni rastvori ili bazi vo cvrsta forma
C 24 Azbest
Fosfor: fosforni soedinenija, osven mineralni
C 25
fosfati
C 26 Metalni karbonili
C 27 Peroksidi
125
C 28 Hlorati
C 29 Perhlorati
C 30 Azidi
C 35 Infektivni supstancii
C 38 Organski cijanidi
C 39 Fenoli, fenolni soedinenija
C 41 Organski rastvoruva~i
C 46 Eteri
C 48 Sulfurni organski soedinenija
Prilog 7. Dokument za barawe dozvola za prevoz na opasni materii
DO MINISTERSTVO ZA ZDRAVSTVO NA RM
- BIRO ZA LEKOVI SKOPJE
Predmet: Barawe za prevoz na opasni materii, hemikalii
Vrz osnova na ~len 36 od Zakonot za prevoz na opasni materii vo paten i èlezni~ki soobra}aj
(,,Slu`ben vesnik na RM” br.92/07), Ve molime da ni izdadete odobrenie za prevoz na slednive
opasni materii - hemikalii:
UVOZ
IZVOZ
TRANZIT
( ozna~ete go soodvetnoto pole za vidot na prevozot)
Tarifna oznaka i naimenuvawe spored

carinskata nomenklatura i grupa na opasnata
materija-hemikalijata:
Dozvola za uvoz/prevoz na opasnata materija/

hemikalija od nadleèn organ:
(dokolku opasnite materii se izvezuvaat –

prevezuvaat nadvor od teritorijata na RM)

Naziv, koli~estvo, na~in na pakuvawe i

identifikaciski broj na opasnata materija /
hemikalija:
Naziv, sedi{te i dràva na dobavuva£ot:
Naziv, odnosno li~no ime i adresa na

prevoznikot:
Naziv, sedi{te i dràva na proizvoditelot na

stokata:
Naziv odnosno li~no ime i adresa na

korisnikot:
Nazna~uvawe na vidot i oznaka na prevoznoto

sredstvo:
Datum i priblièn ~as na po~etok na prevozot:
Itinerer na dvièwe na prevoznoto sredstvo:
Rok na va`nost na odobrenieto:
Prilog 8. Primer na podgotven dokument za prevoz i pu{tawe vo promet na opasna materija
PODATOCI ZA BEZBEDNOST
VO SOGLASNOST SO DIREKTIVA 91/155/EIO
1. NAZIV NA PROIZVODOT I FIRMATA
Trgovsko ime na proizvodot:
DEKO POLYURETHANE PARQUET LACQUER
Op{ta namena na proizvodot:
Namenet e za lakirawe na parket, drven pod ili drugi drveni povr{ini i predmeti od pol-
no drvo. Poseduva prijaten glanc, visoka otpornost na tro{ewe, otpornost na voda i supstan-
cii {to deluvaat kako alkali. Po potreba se razreduva so Deko UR Thinner.
127
Deko Polyurethane Parquet Laquer e bezboen sjaen lak. Po èlba na klientot moè da se
proizvede i mat.
Ime na firmata:
,,ORGAHIM” AD
Republika Bugarija
gr. Ruse 7000
bul. ,,Treti mart” 21
tel. 082 / 886-275
faks: 082 / 822 - 490
Informacija vo iten slu~aj:
Zavodska protivpoàrna za{tita: tel. 082 / 886-333
2. SOSTAV NA PROIZVODOT
Proizvodot e dvokomponenten. Se sostoi od nisko masen alkid vo pogodni rastvoruva~i i

izocianaten vtrdnuva~ (Deko Hardener UR-50). Soodnos na poliuretanoviot lak i vtrdnuva~ot
e 2:1, vtrdnuva~ot se dodava neposredno pred upotrebata.
Spored Direktivite na EC Br. 67/548, 88/379 i 92/32 proizvodot e klasifikuvan kako opasna
supstanca.
Gi sodrì slednive komponenti, opasni po zdravjeto:

CAS Br. EINECS Br. Hem. naziv Konc.% Simbol R – frazi
95 - 47- 6 202-422-2 orto ksilen 43 – 44 Xn 10-20/21-38
Dauanol RMA – E /2-metoksi-
108 -65-6 203-603-9 3-4 Xi 10 - 36
1-metiletil acetat/
3. OPIS NA OPASNOSTITE
Proizvodot e zapaliv. Dodeka se koristi da se ~uva od otvoren ogan. Moè da sozdava ogno -
opasni eksplozivni smesi so vozduhot. [teten pri vdi{uvawe i pri kontakt so koàta. Vo vi-
soki koncentracii, pareata na sodrànite vo negoviot sostav organski rastvoruva~i deluvaat
kako droga. Pri upotreba da se ~uva od otvoren ogan. Moè da sozdade ognoopasni eksplozivni
smesi so vozduhot.
128
4. MERKI ZA DAVAWE PRVA POMO[
Pri vdi{uvawe: Vedna{ izvadete go povredeniot na ~ist vozduh. Ako ima potreba da se
pobara lekarska pomo{. Vo slu~aj na eventualno progoltuvawe: Ne davajte te~nosti i ne
se obiduvajte da predizvikate povra}awe, ako pacientot e vo besoznanie ili so gr~evi. Kaj
prodolìtelni poplaki konsultirajte lekar. Pri kontakt so koàta i ali{tata: Vedna{
promenete ja ne~istata obleka, izmijte ja zasegnatata koà so voda i sapun i dobro isplaknete.
Ne koristete organski rastvoruva~i. Pri kontakt so o~ite: Plaknete gi o~ite so voda {to
te~e, vo tekot na nekolku minuti so otvoreni o~ni kapaci. Izvadete gi kontaktnite le}i. Po-
vikajte o~en lekar.
5. MERKI ZA GASEWE NA PO@AR
Op{ti instrukcii:
Otstranete gi site mo`ni pri~initeli na poàr: na primer otvoren ogan, zapalena cigara,
iskri od instrumenti i oprema. Drète gi pakuvawata sekoga{ zatvoreni. Sredstva pogodni
za gasewe: Pena otporna na alkalii, suv hemiski prav, jagleroden dioksid, voden sprej.
Sredstva nepogodni za gasewe: Voda.
Specifi~na opasnost, {to proizleguva od samiot proizvod, se proizvodite dobieni pri ne-
govoto gorewe ili sozdadenite gasovi: Dodeka proizvodot gori, zemeto go predvid mo`noto soz-
davawe na opasni gasni proizvodi i gusti sa|i.. Specijalna za{titna oprema: Se prepora~uva da
se koristi gas-maska i za{titna poàrnikarska obleka. Dopolnitelni instrukcii: Gasete go
ognot vo nasoka na veterot. Oladete gi pakuvawata {to ne gorat so prskawe so voda. Spre~ete go
istekuvaweto na sodrìnata i premestete gi pakuvawata na sigurno mesto.
6. MERKI VO VONREDNA SITUACIJA
Bezbednosni merki za za{tita na ~ovekot:

Otstranete gi site mo`ni zapalivi istekuvawa. Nosete soodvetni li~ni za{titni sred-
stva. Merki za za{tita na okolinata: Za{titete od razlevawe vo vodni potoci, rezervoari,
sutereni, odvodi i kanalizacii. Ako proizvodite navlezat vo vodovod ili kanalizacija, ako
ja zagadile po~vata ili rastenijata, da se izvestat poàrnata i policijata. Spre~ete koncen-
trirawe na isparuvawata vo zatvoreni prostorii.
Metodi za ~istewe: Ako se razlee, zagradete ja iste~enata masa i pome{ajte ja so zemja, pe-
sok ili drugi sli~ni inertni apsorberi. Za pogolema sigurnost premestete ja ovaa smesa na
mesto kade {to e dozvoleno isfrluvawe na opasni otpadoci ili da ja izgorete pod kontroli-
rani uslovi.
7. RABOTA SO PROIZVODOT I ÛVAWE
Op{ti za{titni merki pri rabota so proizvodot:

Obezbedete ja potrebnata ventilacija dodeka go koristite ili ~uvate proizvodot.
Ne gi pre~ekoruvajte iznosite na grani~nata dozvolena koncentracija. Ne jadete i ne pijte
na rabotnoto mesto. Ne pu{ite. Pridrùvajte se kon merkite za protivopoàrna za{tita. Ne
ja zagaduvajte okolinata.
129
ûvawe:
ûvaweto da se vr{i vo originalni cvrsto zatvoreni pakuvawa, daleku od dofatot
o
na deca
i drugi neovlasteni lica, vo zatvoreni i vo suvi skladi{ta na temperatura do 30 S, za{titeni
od direktnite son~evi zraci. Skladi{tata treba da se opremeni vo soglasnost so lokalnite
Odredbi za ~uvawe na zapalivi materii. Ne go ~uvajte proizvodot zaedno so hrana, pijalaci
ili fura`ni rastenija. Pakuvawata treba da se obeleàni so originalnata etiketa na proiz-
voditelot. ûvajte go pakuvaweto vo uslovite, navedeni vrz etiketata.
8. KONTROLA PRI IZLO@UVAWE NA DEJSTVOTO NA PROIZVODOT I SRED-

STVA ZA LI^NA ZA[TITA
Tehni~ki merki za kontrola na bezbednosta pri rabota:

Obezbedete ja potrebnata ventilacija vo rabotnite prostorii, taka {to koncentracijata
na pareata vo leta~kiot del na proizvodot da
3
ne gi nadminuva normite na grani~nata dozvo-
lena koncentracija: orto ksilen - 200 mg/m . Koristete samo instrumenti i oprema, koi ne
pu{tat iskri. Obezbedete bezbedno razreduvawe na stati~kata struja.
Sretstva za li~na za{tita:

Koristete materijali, otporni na organski rastvoruva~i, kako kau~uk ili specijalna plas-
masa. Za{tita na di{nite pati{ta: Vo slu~aj, navedenata dozvolena granica na koncentracija
da e pre~ekorena podolgo vreme ili proizvodot da se koristi vo mali, zatvoreni prostorii,
se prepora~uva da se stavi gas-maska. Za{tita na racete: Sekoga{ koristete za{titni raka-
vici. Za{tita na o~ite: Ako proizvodot prska, se prepora~uva da se koristi za{titna maska
ili za{titni o~ila. Za{tita za teloto: Da se koristi nestati~ka za{titna obleka, gumeni
~izmi. Druga za{titna oprema: Mestata kade { se ~uva i se koristi ovoj proizvod, treba da
bidat opremeni so sredstva za izmivawe/promivawe na o~ite.
9. FIZI^KI I HEMISKI KARAKTERISTIKI
ednoli~na, bistra te~nost, bez vidlivi mehani~ki

Fizi~ka forma:
primesi
Boja: bezboen
Miris: specifi~en za organskite rastvoruva~i
0
Temperatura na plamenot: 27 – 42 S
0
Temperatura na samozapaluvawe: 333 – 464 S
Granici na eksplozija: dolna 1 % gorna 7 %
Pritisok na pareata: ne se odnesuva na proizvodot
3
Gustina: 0,995 – 1,010 g/cm
rN iznos: ne se odnesuva na proizvodot
Rastvorlivost vo voda: ne se rastvora
130
10. STABILNOST I REAKCISKA SPOSOBNOST
Proizvodot e stabilen vo normalni uslovi na ~uvawe.
Uslovi, koi treba da se izbegnuvaat:

Visoka temperatura.
Supstancii, koi treba da se izbegnuvaat:

Silni kiselini.
Opasni raspadlivi proizvodi:

Proizvodot e nereaktiven.
11. TOKSIKOLO[KA INFORMACIJA
Proizvodot e kvalifikuvan kako opasen po zdravjeto. Toa se odreduva so konvenciona-

lna metoda (propi{ana so Direktiva Br. 88/379 na ES) vrz osnova na karakteristiki na
individualnite komponenti na proizvodot, {to se opasni po zdravjeto. Vdi{uvawe: Kaj
prodolìtelnoto vdi{uvawe na koncentrirani organski rastvoruva~i vo proizvodot, koi ja
nadminuvaat dozvolenata granica na koncentracija moè da dovede do draznewe na sluznite
tkiva na di{niot sistem ili duri da ja zasegne normalnata funkcija na bubrezite, crniot
drob i centralniot nerven sistem. Progoltuvawe: Pri progoltuvawe na proizvodot moè da
se o{teti tkivoto na sistemot za varewe. Kontakt so koàta: Pri poprodolìtelen i inten-
ziven kontakt so koàta moè da dojde do zaguba na potko`nite masnotii i dermatiti. Kon-
takt so o~ite: Kapki od proizvodot ili pareata vo visoka koncentracija moàt da dovedat do
draznewe vo o~ite.
12. EKOLO[KA INFORMACIJA
Letlivost: Proizvodot sodrì vkupno 47 % leta~ki organski komponenti.

Biorazgraduawe: Ovoj vid proizvod ne se razgraduva biolo{ki.
Dopolnitelna informacija: Za{titete go od razlevawe vrz po~vata, vo vodni potoci,
rezervoari, ne~isti kanali i pre~istitelni stanici.
Se prepora~uva proizvodot da se uni{ti so izgoruvawe na visoka temperatura.
13. INFORMACIJA ZA UNI[TUVAWE NA OTPADOCITE

Kakvi bilo ostatoci od proizvodot, otpadoci ostanati po negovata upotreba i soodvetnite
pakuvawa, vo koi bil ~uvan, sleduva da se isfrlat vo soglasnost so lokalnite odredbi za ob-
rabotka na specijalni i opasni otpadoci.
Se prepora~uvaat slednive metodi za isfrlawe:

- kontrolirano gorewe na ostatocite i otpadocite na visoka temperatura;
- isfrlawe na otpadocite na mesta, specijalno odobreni za opasni materii;
- reciklirawe na rastvoruva~ite preku destilirawe, ako e mo`no vo slu~aj koga e
re{en problemot so proizvodite {to ostanuvaat po destilacijata.
131
- metalnite pakuvawa sleduva da se recikliraat vo zavod za prerabotka na ~elik ili

da se isfrlat na mesta specijalno nazna~eni za taa cel, ako e mo`no da se obnovat i
povtorno da se koristat.
14. INFORMACIJA ZA TRANSPORTIRAWE
Kopnen transport ADR/RID

Klasa: 3 0
[ifra: 31 (C)
UN Br. 1263
Opasnost Br. 30
Oznaka za opasnost: OGNOOPASNO
15. INFORMACIJA NA NORMATIVNI DOKUMENTI VO SILA

Spored Odredbite, se bara slednoto ozna~uvawe na proizvodot za opasnost:
Oznaka za opasnost so Xn i tekstot ,,[teten”.
R – frazi
R 10 – Zapaliv.
R 20/21 – [teten pri vdi{uvawe i pri kontakt so koàta.
R 36/38 – Gi drazni o~ite i koàta.
S – frazi
S 2 - Da se ~uva od dofat na deca.
S 24/25 – Da se izbegnuva kontakt so o~ite i koàta.
S 51 – Da se koristi samo na provetreni mesta.
Pra{awa:
1. Objasni gi me|unarodnite propisi za transport na opasni materii ?

2. Objasni ja klasifikacijata na opasni materii ?
3. Kakvi preventivni merki se prezemaat za skladirawe na opasni materii?
4. Koi se propisite za pakuvawe na opasni materii?
5. [to ozna~uvaat izrazite ,,R” i ,,S” kaj opasnite materii?
6. Kako se ozna~uva pakuvaweto na cvrstite i te~nite opasni materii?
7. Kako se ozna~uva pakuvaweto na opasnite gasovi?
8. Objasni go zna~eweto na ,,Kemplerovata tabli~ka”?
132
ȻɍɑȺȼȺȼɂȻɊȺɐɂɂɂɁȺɒɌɂɌȺɈȾɇɂȼɌɟɦɚɛɪ
TEMA 7. BUÂVA, VIBRACII I ZA[TITA OD NIV
7.1. IZVORI I KARAKTERISTIKI NA BUÂVA I VIBRACII
Pronao|aweto i primenata na novite izvori na energija, koi najmnogu se koristat vo in-

dustrijata, predizvika naglo zgolemuvawe na bu~avata na oddelni rabotni mesta. Mnogubrojni
ispituvawa pokaàle deka vo bu~na sredina se o{tetuva sluhot, se namaluva sposobnosta za
koncentracija na vnimanieto i se namaluva produktivnosta kaj rabotnicite.
Pod izrazot bu~ava se podrazbira, po definicija, zvuk koj pre~i. Bu~avata pretstavuva zvuk
koj nastanuva so vibrirawe ili so treperewe na elasti~ni tela. Ova vibrirawe, elasti~nite
tela go prenesuvaat vrz sredinata koja naj~esto pretstavuva vozduh, no moè da bide i drug
medium vo cvrsta, te~na ili gasovita sostojba. So prenesuvawe na vibracijata, nastanuva tre-
perewe na ~esticite vo mediumot, odnosno nastanuvaat zvu~ni branovi koi se {irat od izvo-
rot na zvukot do rabotnata ili vo ìvotnata sredina, odnosno se sozdava bu~ava. Mestoto kade
{to se sozdava bu~avata se narekuva izvor na bu~ava. Spored potekloto se razlikuvaat dva
vida bu~ava:
7.1.1. Bu~ava od prirodni izvori

Bu~avata od prirodni izvori poteknuva od {umovite vo prirodata kako {to se: {umot na
vodata, grmotevici, silen veter i dr. Ovaa bu~ava ne vlijae na zdravjeto na ~ovekot.
7.1.2. Bu~ava od izvori koi gi sozdal ~ovekot

Bu~avata od izvori koi gi sozdal ~ovekot i koi moàt da se podelat na:
1. Bu~ava vo ìvotna sredina ili komunalna bu~ava:
- soobra}ajna bu~ava;
- bu~ava od industriite vo urbanite sredini;
- uli~na bu~ava;
- bu~ava vo doma}instvoto (Tabela 20);
- bu~ava vo stanbeni objekti;
Tabela 20. Bu~ava od nekoi aparati vo doma}instvoto

Zvu~en izvor Decibeli (dB)
Violina, klavir, radio 60-95
Ma{ina za perewe 60-75
Mikseri, melnica za kafe 77-87
Pravosmukalka 60-70
Elektri~na ma{ina za {iewe 69-71
Friìder 36-55
2. Bu~ava vo rabotna sredina ili industriska bu~ava moè da se sozdava od:

- alatite i ma{inite so koi rabotnikot direktno raboti i gi koristi (zap~enici,
vratila, potpori i leì{ta, rotori, pe~ki, gorilnici, presi, pumpi i dr.);
- od okolnite alati i ma{ini koi {to rabotnikot ne gi koristi direktno, no prisustvuva
koga rabotat negovite sorabotnici;
133
ɌɟɦɚɛɪȻɍɑȺȼȺȼɂȻɊȺɐɂɂɂɁȺɒɌɂɌȺɈȾɇɂȼ
- od neproizvodnite izvori kako {to se: ventilatori, sistemi za greewe i klimatizacija,

bu~ava od sosednite rabotnite organizacii, soobra}ajna bu~ava i drugo. Vo Tabelata 21
e prikaàna ja~inata na bu~avata od nekolku vida ma{ini vo industrijata.
Bu~avata koja ja proizveduvaat ma{inite, vo industriskite pogoni, se grupiraat vo edna od

slednive grupi:
- kontinuirana (postojana) bu~ava;
- intenzivna bu~ava kako posledica na brzopovtoruva~ki dejstvija;
- tivka bu~ava ili {um i
- impulsna bu~ava.
Tabela 21. Ja~ina na bu~ava kaj nekoi ma{ini vo industrijata

Ma{ina Decibeli (dB)
Kompresori 85-120
Ra~ni pnevmatski alatki 105-123
Aksijalni ventilatori 61-77
Centrifugalni ventilatori 45-108
Centrifugalni pumpi 105-132
Zavojni pumpi 110-137
Generatori 99-119
Industriski vibracioni sita 100-107
Razladni kuli 95-120
Ra~na brusilka na elektri~en pogon 100
Sobni razladni uredi 55-85
Presi 95-118
Pe~ki za sogoruvawe 87-120
Dizel motor 108
Sekoj izvor na bu~ava predizvikuva i vibracii na sredinata vo koja {to se nao|a. Spored
toa moè da se kaè deka izvorite na bu~ava pretstavuvaat i izvori na vibracii (na primer,
ma{ini i alati vo industrijata, ma{ini i alati koi rabotat pod komprimiran vozduh seka~i,
dup~alki, brusilki, presi, polir-ma{ini itn.)
Karakteristikite, na izvorot na bu~ava, moàt da se podelat vo tri grupi i toa:
- prostorni: podvi`ni i nepodvi`ni, odnosno stacionarni izvori na bu~ava;
- vremenski: izvori na postojana ili povremena bu~ava (promenliva bu~ava) i
- akusti~ni: se karakteriziraat so ja~ina (najgolema bu~ava se sozdava vo metalskata
i tekstilnata industrija, a najmala vo kancelarii), spektar (kolkav prostor zafa}a) i
naso~enost na bu~avata.
134
Zvukot, kako fizi~ka pojava, se javuva vo vid na vibracisko dvièwe predizvikuvaj}i vi-
bracii na mediumot. Spored toa moè da se kaè deka sekoja bu~ava predizvikuva i vibracija,
odnosno vibracisko dvièwe na mediumot vrz koj se prenesuva bu~avata. Vibraciite pret-
stavuvaat oscilacii na zvu~ni branovi so niska frekvencija. Promenite i naru{uvawata kaj
~ovekot nastanuvaat koga vibraciite imaat golema brzina i zabrzuvawe (na primer, rabota
so alat pod komprimiran vozduh, ~ekani, seka~i, dup~alki, brusilki, presi, polir-ma{ini,
ma{ini za tkaewe i {iewe, motorni vozila i dr.
7.1.3. Karakteristi~ni vrednosti na zvuk

Zvukot prestavuva pojava koja se ~uvstvuva so setiloto za sluh, odnosno pretstavuva
mehani~ka oscilacija ~ii frekvencii se vo granicite na osetlivosta na organot za sluh. Vo
materijalna sredina toj se prenesuva vo vid na branovi.
Bidej}i bu~avata pretstavuva neprijaten zvuk, sé {to }e se kaè ponatamu za zvukot, se
odnesuva i na bu~avata. Vo fizikata, zvukot se definira kako mehani~ka vibracija na sre-
dinata koja moè da bide cvrsta, te~na ili gasovita. Zvukot pretstavuva branovo dvièwe
~ija{to brzina e pogolema vo pokruti sredini, a pomala vo poelasti~ni sredini. Za da postoi
zvuk mora da postoi:
- zvu~en izvor i
- elasti~na sredina koja se karakterizira so promenliva gustina (ȡ), pritisok (p) i
brzina na oscilirawe na molekulite na elasti~nata sredina(v);
Karakteristi~ni vrednosti na zvukot se:

c - brzina na zvukot (m/s) i zavisi od sredinata niz koja se prenesuva zvukot; formula za
presmetuvawe na brzinata na zvukot e F Ȝ[I
p - pritisok na zvukot (bar);
v- brzina na oscilirawe na molekulite na elasti~nata sredina (m/s) ili brzina na

{irewe na zvu~niot bran: Y Ȝ7
I - frekvencija na oscilacii (s-1) -pretstavuva broj na treperewa vo edna sekunda. Taa se

meri vo herci (Hz) i eden herc e edno treperewe vo sekunda. Zvu~nite branovi imaat razli~en
broj herci, no se {irat so konstantna brzina i imaat razli~na dolìna na branovite.
7- period na oscilacii (s);
A- amplituda na zvu~niot bran, pretstavuva visina na zvu~en bran;
ƪ (lamda)- branova dolìna -pretstavuva rastojanie me|u dve ednakvi kompresii ili
razreduvawe na zvu~nite branovi. Edine~na merka e metar (m). Vrskata na branovata dolìna
so prethodnite golemini e F Ȝ[I;
¨ĳ± fazna razlika me|u dve oscilacii na zvu~nite branovi, se presmetuva so izrazot
¨ĳ ĳĳ Ȝ[[;
Ek - kineti~ka energija na zvukot (Ws), a se presmetuva spored izrazot (N ò[ȡ[Y
Ep - potencijalna energija (Ws), a se presmetuva (S [N[Y
135
I- ja~ina na zvukot koja moè da se presmeta spored pove}e izrazi izvedeni od osnovniot I
S[Y:P); Ja~ina ili intenzitet na zvukot e koli~estvo na zvu~na energija {to minuva
za edna sekunda niz povr{ina na prostor od eden santimetar kvadraten. Ja~inata na zvukot e
pritisok na ~esticite vo vozduhot i se narekuva zvu~en pritisok. Trepereweto na zvu~niot
bran vr{i pritisok vo uvoto na ~ovekot i predizvikuva nadraznuvawe na slu{niot nerv. Ovoj
pritisok se prenesuva vrz korata na maliot mozok kade {to nastanuva ~uvstvuvaweto na zvu-
kot.
P - mo}nost:koja se presmetuva spored izrazot3 9(N(SWkade {to V e volumen.
Bu~avata se meri so istite edinici so koi se meri i zvukot, decibel (dB) za merewe na
nivoto na pritisok i fon (ph) za merewe na ja~inata na bu~ava. Eden decibel e ona koli~estvo
na zvu~na energija koe ovozmoùva da se slu{a ili da se razlikuva eden zvuk koj ima 100
treperewa vo sekunda.
7.2. VLIJANIE NA BUÂVATA I VIBRACIITE VRZ ÔVEKOVIOT ORGANIZAM
Rizikot deka kaj eden rabotnik, izloèn na bu~ava, }e se javi o{tetuvawe na sluhot zavisi
od pove}e faktori. Vo prv red toa se intenzitetot na bu~avata i nejzinoto vremetraewe, a
potoa sledat vidot na bu~avata i reìmot na rabota. Vo Tabelata 22 se prikaàni rezulta-
ti od izvr{eni istraùvawa na 100 rabotnici koi sekojdnevno, vo tekot na rabotnoto vreme,
bile izloèni na bu~ava pogolema od 90 dB. Od tabelata moè da se vidi deka procentot na
rabotnici so o{teten sluh raste vo zavisnost od godinite na izloènost.
Tabela 22. O{tetuvawe na sluhot vo odnos na vremeto na izloènost na bu~ava

Godini na izloènost na bu~ava od 90 dB Procent od rabotnicite so o{tetuvawa
2,5 7
12,5 24
22,5 40
32,5 67
42,5 90
7.2.1. Vlijanie na bu~avata vrz organot za sluh

Uvoto, kako senzoren organ za priem na zvu~nite branovi e najzagrozeno od vlijanie
na bu~avata. Vnatre{noto uvo kade {to e smesten periferniot del na organot za sluh i
ramnoteà, se o{tetuva pod vlijanie na kratkotrajna bu~ava so golem intenzitet ili poslaba
bu~ava so podolgo vremetraewe. Kako posledica na o{tetuvaweto, najnapred ~ovekot pres-
tanuva da gi slu{a zvucite so frekvencii od okolu 4000 Hz (herci). Zatoa, ovaa frekvencija
e usvoena kako indikator za o{tetuvawe na sluhot, odnosno pojava na nagluvost, pritoa mora
da se naglasi deka ~ovekoviot organ za sluh e najzagrozen na frekvecii od 3000 Hz do 6000 Hz.
Tabelata 23 prikaùva procent na rabotnici so o{teten sluh vo zavisnost od nivoto na
bu~ava. Vsu{nost, bilo izvr{eno ispituvawe na grupa rabotnici koi bile izloèni seko-
jdnevno po ~etiri ~asa na bu~ava so razli~na ja~ina, za period od 20 godini.
136
Tabela 23 O{tetuvawe na sluhot vo zavisnost od nivoto na bu~ava

Nivo na bu~ava (dB) Procent na rabotnicite koi se so o{tetuvawa
80 18
85 28
90 39
95 54
100 70
105 86
Pokraj organot za sluh, koj e primaren organ za prifa}awe na zvu~ni informacii, i celo-
to telo na ~ovekot u~estvuva vo toa. Vsu{nost se misli na tkivata i koskite na teloto koi gi
prenesuvaat site vidovi vibracii do mozokot. Osobeno va`na uloga za prenos na zvukot imaat
koskite, koristej}i go celoto telo kako priemnik. Vakviot kosken prenos na zvuk e pomalku
{teten za ~ovekot. Koga zvu~nite branovi }e dojdat do povr{inata na glavata na ~ovekot, po-
natamu moè da se prenesuvaat kako:
- povr{inski branovi preku koàta i mekite tkiva;
- prenos na branovite preku koskite na ~erepot i
- prenos na branovite preku vnatre{nosta na ~erepot.
Najzna~aen od ovie tri na~ini na prenos na zvukot e onoj {to se vr{i preku koskite na
~erepot, bidej}i oscilaciite {to se predizvikuvaat od zvukot moàt da dovedat do deforma-
cii na ~erepot dokolku ~ovekot podolgo vreme prestojuva vo prostorija so golema bu~ava. Zvu-
ci so frekvencija pod 800 Hz i osobeno nad 1200 Hz predizvikuvaat naizmeni~no izdolùvawe
i skratuvawe na koskite na ~erepot.
Bu~avata negativno vlijae i na centralniot nerven sistem, a gi predizvikuva slednive po-
javi kaj rabotnikot:
- namaluvawe na rabotnata sposobnost, slabeewe na koncentracijata i vnimanieto i
zgolemuvawe na {kart vo rabotata.
- zgolemuvawe na potro{uva~kata na energija kaj rabotnikot poradi pogolemo
napregnuvawe na nervniot sistem za da se oslobodi od neprijatnoto ~uvstvo na bu~ava.
- moè da nastapat nervni rastrojstva, sostojba na napnatost i razdrazlivost.
- moè da dejstvuva vrz di{eweto, rabotata na srceto, zabrzuvawe na pulsot, zgolemuvawe
na krvniot pritisok, gubewe na apetitot i drugo.
Vo sredina kade {to vladee bu~ava moè da rabotat samo pomladi rabotnici koi ne boledu-
vale od nikakva bolest na srednoto uvo i koi ne se mnogu osetlivi na bu~ava.
7.3. VLIJANIE NA BUÂVATA VO ZAVISNOST OD FREKVENCIJATA
Uvoto kako organ za sluh, kaj ~ovekot, moè da gi prima frekvenciite od 20 Hz do 20000
Hz. Granicite na frekventnata osetlivost se pomestuvaat, vo zavisnost od ~ovekot, negova-
ta vozrast i fiziolo{kata sostojba na organot za sluh. Kaj mnogu bavni frekvencii se javu-
va t.n. morska bolest so simptomi na vrtoglavica i povra}awe; frekvencii od 1 do 5 Hz gi
~uvstvuvaat koskite i muskulite; frekvencii od 1 do 4 Hz organite za ramnoteà smestani vo

vnatre{noto uvo; frekvencii od 30 do 300 Hz predizvikuvaat pre~ki vo sopstvenite reflek-

si. Dokolku zvucite i vibraciite vlijaat pove}e od dva ~asa, se javuva naru{uvawe na krvniot
pritisok, zgolemuvawe na pulsot i namaluvawe na ostrinata na vidot kaj ~ovekot. Frekvenci-
ite od 1000 do 8000 Hz vlijaat na osetlivite nervni zavr{etoci na koàta i sluzokoàta i gi
zagrozuvaat site delovi na vnatre{noto uvo.
7.4. VLIJANIE NA BUÂVATA VO ZAVISNOST OD JAÎNATA
Edinicata koja go definira nivoto na ja~ina na zvukot, ednakov na zvu~nata drazba se na-
rekuva fon (ph), ovaa edine~na merka se koristi za merewe na bu~ava. Vlijanieto na bu~avata
spored Fle~er-Munson ()OHWFKHU0XQVRQ se klasificira vo ~etiri stepeni i toa:
- Od 0 do 30 foni -pretstavuva bezopasna bu~ava;
- Od 30 do 65 foni - ovaa bu~ava predizvikuva psiholo{ki pre~ki ~ij intenzitet zavisi
od psihi~kata sostojba na ~ovekot;
- Od 65 do 90 fona - predizvikuva naru{uvawe na nervniot sistem kaj ~ovekot;
- Nad 90 fona se protega ~etvrtiot stepen na bu~ava koja predizvikuva seriozni
o{tetuvawa koi baraat lekuvawe, a ~esto pati ostava i trajni posledici.
7.5. VLIJANIE NA VIBRACIITE
ôvekovoto telo e mehani~ki oscilatoren sistem kaj koj sekoj organ ima svoja sopstvena
frekvencija. Pri poklopuvawe na frekvencijata na organite, so frekvencijata na vibraci-
ite nastanuvaat naru{uvawa vo ~ove~kiot organizam. Postojat dva na~ina za prenos na vi-
bracijata kaj rabotnikot i toa:
- vibracija dlanka - raka, odnosno mehani~ka vibracija koja koga se prenesuva na
~ove~kiot sistem dlanka - raka predizvikuva koskeni, zglobni, muskulni, ili
nevrolo{ki naru{uvawa i
- vibracija na celoto telo, odnosno mehani~ka vibracija koja koga se prenesuva na celoto
telo, predizvikuva nepodvi`nost na dolniot del na grbot i o{tetuvawa na Ärbetot.
Pri podolgotrajna izloènost na vibracii, simptomite na o{tetuvawe kaj ~ovekot

minuvaat niz ~etiri stepeni na vibraciona bolest:
Prv stepen - se pojavuvaat povremeni parestezii (otrpnuvawa) na delovi od prstite, oso-

beno na vrvovite i koga racete }e se potopat vo studena voda stanuvaat beli;
Vtor stepen - gorenavedenite problemi se poizrazeni i se javuvaat po~esto, moè da se po-
javi neosetlivost na delovi od koàta od dlankite;
Tret stepen - se karakterizira so pojava na belina na celata dlanka, bolka vo koskite, se
javuvaat pre~ki vo kardio - vaskularniot, nervniot i koskeno-muskulniot sistem i psihi~ka
nestabilnost.
êtvrtiot stepen se karakterizira so pojava na otoci na koàta, taa stanuva potenka, se
naru{uva rabotata na srceto, vrtoglavica, se javuvaat {uplini vo koskite i tie se lesno
kr{livi. Ovoj stepen e mnogu teòk i moè da dovede do smrt.
Vibraciite so niski frekvencii gi uni{tuvaat koskite, srednite frekvencii gi zafa}aat musku-

lite, tetivite i krvnite sadovi predizvikuvaj}i o{tetuvawa od razli~en stepen. Kaj rabotnicite
138
koi podolo vreme rabotat so pnevmatski alat moè da nastapi pro{iruvawe na venite i toa
na gornite ekstremiteti na teloto. Zaboluvawata na racete doa|a poradi o{tetuvawa na
krvnite sadovi i naru{uvawe na cirkulacijata na krvta pri {to se ~uvstvuva zamorenost na
prstite, gubewe na ~uvstvo na dopir, bolki vo rameniot sklop, podlakticata i dlankata.
7.6. OPSEG NA SLU[NOST
Postojat tri fiziolo{ki karakteristiki na zvukot i na bu~avata :

- ja~ina na slu{niot oset na zvukot, poznata u{te kako ~ujnost ili glasnost, na koja i
odgovara intenzitetot na zvukot;
- visina na zvukot, na koja í odgovara frekvencijata na zvukot;
- boja na zvukot, na koja í odgovaraat amplitudite na zvu~nite branovi.
Rasponot na osetlivost na amplitudite i frekvenciite na zvukot, od strana na uvoto, e

ogromen. Bidej}i procesot na slu{awe ne e samo fizi~ki tuku i subjektiven, postojat razliki
vo ~ujnosta na zvuk so isti karakteristiki kaj razli~ni lu|e vo zavisnost od razvienosta i
zdravstvenata sostojba na organot za sluh. Goleminata na zvu~nata drazba moè da se opredeli
to~no, dodeka, pak, ~uvstvoto {to pri toa se javuva e podlo`no na promeni i zavisi od mnogu
nadvore{ni i vnatre{ni faktori i ne e sekoga{ srazmerno na drazbata.
Reakcijata na zvukot, od strana na edna li~nost, se narekuva ~ujnost, glasnost, ja~ina na ~uj-
nosta ili ja~ina na glasnosta. Ovoj izraz go pretstavuva osetot vrz osnova na koj se definira
silen ili slab zvuk za edna individua. Pri toa mora da se istakne deka frekvencijata na zvu-
kot ima va`na uloga vo formirawe na osetot za zvu~en signal. Taka na primer, za ist intenz-
itet, dva zvuka so razli~na frekvencija, davaat razli~en oset.
Opredeluvaweto na ja~inata na slu{niot oset od oddelni frekvencii zapo~nuva so pre-
cizno opredeluvawe na apsolutniot prag na sluh i apsolutniot prag na bolka na sekoja od
frekvenciite.
Apsoluten prag na sluh e najmala ja~ina na zvuk koja moè da predizvika slu{en oset. Toj
ne e ednakov za site lu|e i zavisi od sostojbata na organot za sluh. Prag na bolka pretstavuva
najmala ja~ina na zvuk koja predizvikuva bolka vo organot za sluh.
Slika 7.1. Normalno slu{no pole i konverzaciona zona ({rafirano)
139
Slu{noto pole na eden ~ovek pretstavuva povr{ina ograni~ena so krivata na pragot na

~ujnost i krivata na pragot na bolka, ima razli~na {iro~ina vo odnos na intenzitetot na
razli~ni frekvencii. Na slikata 7.1 e prikaàno normalno slu{no pole i konverzaciska
zona ({rafirano).
Edinicata koja go definira nivoto na ja~ina na zvukot, proporcionalen na zvu~nata draz-
ba, se narekuva fon. Izrazuvaweto na ja~inata na ~ujnosta vo foni e zna~ajno pri mereweto na
bu~ava. Vo Tabelata 24 se prikaàni primeri za osetot na ~ujnost vo foni.
Tabela 24. Primeri za osetot na ~ujnost vo foni

Ja~ina vo foni Proizveduva~ na zvukot
0 Prag na ~ujnost; po~etok na slu{niot proces;
10 Ti{ina; treperewe na lisja; audio - snimatelski studija;
20 Vrtewe na listovi od kniga; {epotewe; ot~ukuvawe na saat;
Dvièwe na avtomobil na rastojanie od 50 m od stanben objekt
40
so zatvoreni prozorci; normalna konverzacija;
60 Glasen govor; uli~na bu~ava od minuva~i;
80 Prometen uli~en soobra}aj; vikawe;
100 Mehani~ka tkaja~nica; pilana; grade`na mehanizacija;
120 Helikopter; pnevmatski ~ekan na rastojanie od 2 m.
140 Motor na mlazen avion na rastojanie od 25 m.
7.7. MAKSIMALNO DOZVOLENO NIVO NA BUÂVA I VIBRACII
Aparatot {to se koristi za merewe na bu~ava se narekuva decibelometar ili fonometar

dokolku meri vo foni. Za merewe na nivo na bu~ava naj~esto se koristi mikrofon tip 4189 so
linearna reakcija na zvu~niot pritisok (slika 7.2).
Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava se opredeluva vo:
- ìvotna sredina (komunalna bu~ava, soobra}ajna bu~ava, industriska bu~ava i dr.)

- rabotna sredina (bu~ava od ma{ini i aparati vo rabotniot prostor, bu~ava od sosedni
industriski pogoni, soobra}ajna bu~ava koga se raboti za rabotni mesta koi baraat
golema koncentracija na vnimanieto i dr.). Vo Tabelata 29 e prikaàno dozvoleno nivo
na bu~ava vo odnos na vidot na industriskata prostorija.
Maksimalnoto dozvolena nivo na bu~ava vo rabotna sredina e opredelen spored kriteriumot

N - 85. Kriteriumot N - 85 e opredelen vrz baza na golem broj ispituvawa i merewa koi pokaàle
deka dejstvoto na bu~avata pokaùva promena na slu{niot prag, odnosno namaluvawe na osetot
na slu{nost kaj ~ovekot. Taa promena moè da bide privremena (slu{en zamor) ili trajna
(profesionalno o{tetuvawe). Kriteriumot N - 85 na bu~ava vo rabotna sredina, dozvoluva
promeni samo vo poleto na slu{niot zamor, {to se smeta za bezopasno po organot za sluh. Pri
toa treba da se naglasi deka vremeto za normalizirawe na slu{niot prag kaj rabotnikot ne
140
smee da bide pogolemo od deset dena posle prestanokot na dejstvuvawe na bu~avata.
Slika 7.2. Decibelometar - mikrofon tip 4189 so linearna reakcija na zvu~niot pritisok
Opredeluvawe na maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava moè da se vr{i vo odnos na:

- {tetnoto psiholo{ko dejstvo kaj rabotnikot;
- dejnosta {to se vr{i na rabotnoto mesto (Tabela 25);
- dnevno izloùvawe na bu~ava vo tekot na rabotnoto vreme (Tabela 26);
- akusti~nosta na prostorijata vo koja se vr{i dejnosta (Tabela 27);
- razbirlivosta na govorot me|u rabotnicite ili razgovor na telefon (vo Tabelata 28
e prikaàna razbirlivosta na govorot preku telefon vo odnos na bu~avata) itn.
Tabela 25. Dozvoleni nivoa na bu~ava vo odnos na rabotata na rabotnoto mesto

Dozvolena nivo na bu~ava vo dB (decibel)
Bu~ava od
Bu~ava od
Dejnost ma{ina ili Bu~ava od
uredite so koi
alat so koi neproizvodni
rabotnikot ne
rabotnikot izvori
raboti
raboti
Fizi~ka rabota bez da bara
mentalno napregawe i vnimanie za 90 84 80
okolinata so sluh.
Rabota naso~ena na to~nost i
koncentracija; povremeno sledewe
i kontrola na okolinata so 80 74 70
sluh; upravuvawe so transportni
sredstva.
141
Rabota {to se vr{i so ~esti

govorni komandi i akusti~ni
signali; sledewe na okolinata - 70 60
so sluh; rabota koja bara
koncentracija .
Mentalna rabota koja bara
koncentracija, no i rutinska 70 64 55
rabota.
Mentalna rabota, naso~ena vrz
kontrola na rabotata na grupa
lu|e koja vr{i fizi~ka rabota;
- 60 50
rabota koja bara koncentracija
ili neposredno komunicirawe so
govor ili preku telefon.
Mentalna rabota naso~ena na
kontrola na mentalnata rabota
na grupa lu|e; rabota koja bara
- 55 45
koncentracija ili neposredno
komunicirawe so govor ili preku
telefon.
Mentalna rabota {to bara golema
koncentracija (isklu~uvawe
od okolinata), precizna - - 40
psihomotorika ili komunicirawe
so grupa lu|e.
Mentalna rabota kako izrabotka
na koncepcii, golema odgovornost,
- - 35
komunicirawe za dogovor so grupa
lu|e.
Tabela 26. Dozvoleno dnevno izloùvawe na bu~ava

Nivo na bu~ava dB Dozvoleno dnevno izloùvawe vo ~asovi
90 8
92 6
95 4
97 3
100 2
102 1,5
105 1
110 0,5
120 0,25 i pomalku
142
Tabela 27. Dozvoleno nivo na bu~ava vo odnos na akusti~nosta na prostorijata

Vid i namena na prostorijata Dozvoleno nivo na bu~ava spored
Mala kancelarija,~italnica, u~ilnica,
G%
sala za konferencii
Pogolema kancelarija, prodavnica,
G%
sala za sostanoci, stokovna ku}a
Sekretarska kancelarija so
G%
daktilograf
Pogolemi daktilografski sali G%
Tabela 28. Razbirlivost na govorot preku telefon vo odnos na bu~avata

Mo`nost za razbirawe na govorot preku Nivo na bu~ava vo decibeli
telefon (dB)
Zadovolitelno 55
Nezna~itelno ote`nato 65
Ote`nato 80
Nezadovolitelno, nerazbirlivo Nad 80
Maksimalnoto dozvoleno nivo na vibracii e opredeleno vrz baza na golem broj ispituvawa
napraveni na rabotnici izloèni na vibracii. Merewata pokaàle deka dejstvoto na vibra-
ciite so golem intenzitet i vremetraewe go o{tetuvaat zdravjeto na rabotnikot. Vrz osnova
na Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota, dozvoleno nivo na izloènost na vibracii pri
rabota se slednive:
1. Za vibracii na dlanka - raka:

- maksimalnoto dozvoleno nivo na vibracii za dnevna izloènost pri rabota iznesuva
5m/s(za dnevna izloènost kako standard se zemaat predvid 8 ~asa);
- maksimalnoto dozvoleno nivo na vibracii za dnevna izloènost, pri vr{ewe raboti,
iznesuva 2,5 m/s kako standard za period od 8 ~asa.
2. Za vibracii na celoto telo:

- maksimalnoto dozvoleno nivo na vibracii za dnevna izloènost, pri rabota, iznesuva
1,15 m/s kako standard za period od 8 ~asa;
- maksimalnoto dozvoleno nivo na vibracii za dnevna izloènost, pri vr{ewe na
raboti, iznesuva 0,5 m/s ,kako standard za period od 8 ~asa.
7.7. PREVENTIVNI ZA[TITNI MERKI OD BUÂVA I VIBRACII
Preventivnite za{titni merki od bu~ava i vibracii mora da se predvidat u{te pri izgrad-
bata na fabriki, pogoni ili oddelni rabotni mesta kade {to se o~ekuva nivnoto sozdavawe.
143
7.7.1. Preventivni za{titni merki od bu~ava

Preventivnite za{titni merki gi prezema sekoe pretprijatie oddelno, vo zavisnost od
rabotata i proizvodstvoto, odnosno nivoto na bu~ava {to se sozdava. Naj~esti preventivni
za{titni merki se:
- drugi na~ini za rabota kade {to ima pomalo izloùvawe na bu~ava ili promeni vo
procesot na rabota;
- namaluvawe na nivoto na bu~ava vo samiot izvor na bu~ava i izbor na soodvetna
oprema za rabota, odnosno sozdavawe na {to pomalku bu~ava, vklu~uvaj}i ja i mo`nosta
za koristewe na li~ni za{titni sredstva, od strana na rabotnicite;
- izrabotka na plan na rabotni mesta;
- informacii i obuka na vrabotenite za pravilno koristewe na opremata za rabota, so
cel da se namali do minimum nivnata izloènost na bu~ava;
- namaluvawe na bu~avata so pomo{ na tehni~ki sredstva, na primer so pridu{uvawe
ili so izolacija i koristewe na zvu~ni pregradi;
- namaluvawe na bu~ava so pridu{uvawe ili izolacija se primenuva toga{ koga bu~avata
se sozdava vo samata ma{ina ili pri struewe na gasovi, parea i te~nosti niz cevki.
Pridu{uvaweto se vr{i so izrabotka na eden vid obvivka na cevkite od gumen ili drug
materijal {to e slab provodnik na zvukot ili se upotrebuvaat cevki so pogolem pre~nik,
bidej}i na toj na~in se namaluva pritisokot na gasot, te~nosta ili pareata, a so toa se
namaluva i bu~avata {to se sozdava od cevkite;
- zvu~ni pregradi se koristat za ograduvawe na rabotnite mesta ili samite ma{ini
i aparati koi se izvor na bu~ava, posebno vo halite na pogolemite industriski
pretprijatija. Pregradite se izrabotuvaat kako stoe~ki, vo vid na panoa ili kako
vise~ki od tavanot. Materijalot {to se upotrebuva za nivnata izrabotka, naj~esto e
presuvan furnir. Ovie pregradi se korisni vo prostor kade {to bu~avata e do 100 dB, a
moàt da se kombiniraat i so drugi tehni~ki sredstva.
- soodvetni programi za odrùvawe na opremata za rabota i rabotnoto mesto;
- organizacija na rabotata za da se namali bu~avata so:
- ograni~uvawe na vremetraeweto i ja~inata na izloùvawe i
- soodveten raspored na rabotata so soodvetni periodi na odmor.
- zadolìtelna upotreba na li~ni za{titni sredstva, dokolku e toa neophodno.
Li~ni za{titni sredstva se primenuvaat vo rabotni prostorii kade {to bu~avata ne moè
da se namali so primena na preventivnite merki na za{tita. Vo ovie prostorii bu~avata
iznesuva nad 60 do70 dB. Za{titnite sredstva {to se upotrebuvaat vo vakov slu~aj se:
Za{titni ~epovi
Zada~a na za{titnite ~epovi e da ja namalat bu~avata za 40 dB i toa tamu kade {to se raz-
vivaat zvuci so visoka frekvencija (okolu 4000 Hz). Ovie ~epovi treba istovremeno da go
ovozmoàt propu{taweto na zvukot so poniska frekfrencija, za da moàt lu|eto so ovie
~epovi da se razberat me|usebno. êpovite moè da se izrabotat kako meki i kako cvrsti.
- mekite ~epovi se izrabotenit od pamuk ili sun|eresta guma. Tie moàt da bidat
natopeni so maslo, vosok, smola, parafin ili vo vid na gumeni perni~iwa napolneti so
vata.
- cvrstite ~epovi se izraboteni od guma ili od plastika, a na dolniot del imaat eden
zatvora~ koj se stava vo kanalot od uvoto. Nedostatok na ovie ~epovi e toa {to gi
namaluvaat korisnite zvuci, govorot i signalite, ja draznat koàta vo u{ite i drugo.
144
Za{titni u{ni {kolki

Za{titni u{ni {kolki (slika 7.3) se izrabotuvaat vo vid na telefonski slu{alki {to se
nosat na glava. Naj~esto se izraboteni od plasti~na masa so opredelen broj fini dup~iwa niz
koi pote{ko se propu{ta zvukot. Ovie {kolki ja namaluvaat bu~avata od 20 do 50 dB, a pred-
nosta nad ~epovite e toa {to ne sozdavaat pre~ki vo u{nite kanali. Nedostatok pretstavu-
va toa {to ja menuvaat bojata na tonot na zvukot zaradi {to se opasni, bidej}i rabotnikot
naviknal da gi procenuva opasnostite spored vidot na zvukot (sireni, {um na digalki i dr.)
Slika 7.3. Za{titni u{ni {kolki
Za{titni {lemovi
Za{titnite {lemovi gi pokrivaat u{ite i pogolemiot del od glavata. Se izrabotuvaat
od platno, koà ili od plastika, a od vnatre{na strana se obloèni so vata ili so filc.
Naj~esto se koristat na rabotni mesta so bu~ava pogolema od 120 dB, a mnogu ~esto i vo kombi-
nacija so drugi sredstva za li~na za{tita.
7.7.2. Preventivni za{titni merki od vibracii

Naj~esti pri~ini za pojava na vibracii, vo rabotnata sredina, se oddelni ma{ini i apara-
ti ~ii vibracii se prenesuvaat vrz podot i yidovite od rabotnata prostorija, a so potoa se
prenesuvaat i na samiot rabotnik. Preventivnite za{titni merki od vibracii se primenu-
vaat vo site pretprijatija kade {to se o~ekuva nivna pojava, i toa:
- primena na drugi metodi za rabota, koi imaat pomala izloènost na mehani~ki
vibracii;
- izbor na soodvetni sredstva za rabota, koi }e predizvikuvaat najmalo mo`no vibrirawe;
- namaluvawe na bu~avata so pomo{ na tehni~ki sredstva;
Vibraciite moàt da se namalat so pomo{ na izolacija, odnosno so podmetnuvawe na

elasti~ni vlo{ki, izraboteni od pluta ili guma, me|u podot i ma{inata. Drug vid preventiv-
na merka e postavuvawe na poseben temel za sekoja ma{ina (izraboten od dabovo drvo, pesok
ili ~akal) koj nema da bide povrzan so podot na rabotilnicata.
- nabavka na pomo{na oprema koja go namaluva rizikot od povredi predizvikani od
vibriraweto, na primer ra~ki koi go namaluvaat vibriraweto koe se prenesuva na
sistemot dlanka - raka;
- soodvetni programi za odrùvawe na opremata za rabota i rabotnoto mesto;
145
- izrabotka na plan na rabotni mesta;

- informacii i obuka na vrabotenite za pravilno koristewe na opremata za rabota, so
cel da se namali do minimum nivnata izloènost na mehani~ki vibracii;
- ograni~uvawe na vremetraeweto i intenzitetot na izloènost;
Rabotnikot izloèn na vibracii, po pet godini treba da se premesti na drugo rabotno mes-
to. Isto taka zadolìtelni se lekarskite pregledi najmalku dva pati vo tekot na godinata.
- soodveten raspored na rabotata so soodvetni periodi na odmor;
- zadolìtelna upotreba na li~ni za{titni sredstva, dokolku e toa neophodno.
Li~ni za{titni sredstva, koi gi primenuvaat rabotnicite izloèni na vibracii, se raka-

vici od koà so ì~ena vlo{ka i ~evli so gumen |on ili valana volna.
Pra{awa:
1. Navedi gi izvorite i karakteristikite na bu~ava i vibracii?

2. Opi{i go vlijanieto na bu~avata vrz organot za sluh?
3. Objasni go {tetnoto vlijanie na vibraciite?
4. Nabroj gi fiziolo{kite karakteristiki na zvukot!
5. Objasni go opsegot na slu{nost?
6. Nabroj gi preventivnite merki za za{tita od bu~ava!
8. Nabroj gi preventivnite merki za za{tita od vibracii!
146
ȿɄɈɅɈɒɄɂɂȻȿɁȻȿȾɇɈɋɇɂɍɋɅɈȼɂɁȺɉɊɈȾɍɄɌɂȼɇȺɊȺȻɈɌȺɌɟɦɚɛɪ
TEMA 8 EKOLO[KI I BEZBEDNOSNI USLOVI ZA PRODUKTIVNA RABOTA
8.1. SIGURNOST NA RABOTNIKOT VO RABOTNATA SREDINA
Uspehot vo rabotata na sekoj ~ovek najmnogu zavisi od negovoto interesirawe i soìvuvawe

so rabotata {to ja vr{i, dodeka negovata sigurnost pri rabota zavisi od uslovite vo koi
ja vr{i rabotata. Dobrite uslovi za rabota (na primer sostavot i ~istotata na vozduhot vo
rabotnite prostorii), vlijaat vrz zdravstvenata sostojba na rabotnikot, produktivnosta na
trudot i proizvodstvoto vo celost. Za uspe{no odvivawe na site fiziolo{ki i psiholo{ki
funkcii na rabotnikot, treba da se obezbedat uslovi vo koi }e moè toj so najmal napor
i maksimalna udobnost da ja vr{i svojata rabota. Na vakov na~in, rabotnikot }e postigne
najgolem uspeh vo rabotata.
Osnovna funkcija na za{titata pri rabota e sozdavawe uslovi za bezbedna rabota na site
rabotnici vo site fazi na procesot na rabota, odnosno obezbeduvawe na zdrava rabotna sre-
dina.
Najednostaven i najlesen na~in da se obezbedat vrabotenite od opasnostite {to gi demnat
na rabotnoto mesto e nivna preventivna za{tita. Preventivna za{tita pretstavuva zbir na
site merki koi se prezemaat ili koi se planiraat na rabotno mesto, zaradi spre~uvawe ili
namaluvawe na opasnostite po bezbednosta i zdravjeto na rabotnicite pri rabota. Preven-
tivna za{tita moè da se primeni samo so edinstveno planirawe i organizacija na po{irok
plan, odnosno na nivo na site organizacii, pretprijatija, za site onie koi vo toj moment se
zagrozeni i za onie koi vo idnina moàt da bidat zagrozeni. Bezbedni uslovi za rabota se ost-
varuvaat so primena na sovremeni tehni~ko - tehnolo{ki, organizaciski, zdravstveni i drugi
merki so koi se obezbeduva:
1. Planirawe, organizirawe i ureduvawe na za{titata pri rabota vo soglasnost so
sovremenite nau~ni metodi i dostignuvawa;
2. Proektirawe, gradewe i odrùvawe na rabotnite prostorii vo soglasnost so

prirodata na rabotata i so primena na propi{anite merki i standardi za bezbedna rabota;
3. Prilagoduvawe na rabotnite uslovi na ~ove~kite fizi~ki i psihi~ki osobini;
4. Ureduvawe i opremuvawe na rabotnite prostorii na na~in koj }e gi eliminira

potencijalnite opasnosti od zaboluvawa i telesni povredi na rabotnicite;
5. Postavuvawe, koristewe i odrùvawe na sredstvata za rabota, uredite, opremata,

sredstvata za li~na za{tita pri rabota i drugite tehni~ki sredstva za rabota;
6. Ograni~uvawe na upotrebata na {tetni i opasni materii koi moàt da predizvikaat

profesionalni zaboluvawa ili povredi pri rabota;
7. Stru~na obuka i osposobuvawe na rabotnicite za samostojno i bezbedno rabotewe;
8. Upotreba na sredstva i oprema za li~na za{tita samo vo uslovi koga ne postoi

mo`nost za primena na drugi soodvetni merki za za{tita pri rabota;
Sredstva za rabota pretstavuvaat sekoja ma{ina, aparat, alat i drugo {to se ko-
risti vo rabotniot proces.
147
ɌɟɦɚɛɪȿɄɈɅɈɒɄɂɂȻȿɁȻȿȾɇɈɋɇɂɍɋɅɈȼɂɁȺɉɊɈȾɍɄɌɂȼɇȺɊȺȻɈɌȺ
So Zakonot za bezbednost i zdravje pri rabota (Sl.

Sl. vesnik na R. Makedonija, 92/07) se utvr-
duvaat merkite za obvrskite i pravata na rabotodava~ot i pravata i obvrskite na vrabotenite
od oblasta na bezbednosta i zdravjeto pri rabota.
Merkite za za{tita pri rabota moàt da bidat op{ti i posebni.
Op{ti merki
Op{tite merki se primenuvaat vo site dejnosti, odnosno tehni~ko - tehnolo{ki procesi i
se odnesuvaat na: za{tita od udar na elektri~na struja, {tetni zara~ewa, bu~ava i vibracii,
opasni i {tetni materii, obezbeduvawe od poàr i eksplozija, upotreba na sredstva za li~na
za{tita pri rabota i za{titna oprema, higienski i zdravstveni uslovi pri rabota, davawe
prva pomo{ pri povreda i drugo.
Posebni merki
Posebnite merki za za{tita pri rabota, se primenuvaat vo posebni procesi na rabota i se
odnesuvaat na: rabotewe na otvoren prostor (grade`ni{tvo, zemjodelstvo, {umarstvo itn.),
rabota pod zemja (gradba na tuneli), rabota na golemi visini kako i merki za za{tita pri
rabota vo èlezni~kiot, patniot vozdu{niot i vodeniot soobra}aj.
Merkite za za{tita pri rabota gi propi{uva ministerot za trud i socijalna politika.
Bezbednosta i zdravjeto na rabotnikot na rabotnoto mesto se od golemo zna~ewe i pret-
stavuvaat osnoven uslov za pravilno i zakonsko funkcionirawe na sekoe pretprijatie, orga-
nizacija, industriski kapacitet itn.
8.2. VLIJANIE NA USLOVI VO RABOTNATA SREDINA VRZ RABOTNATA SPO-

SOBNOST NA ÔVEKOT
Vo tekot na rabotata, rabotnicite se izloèni na {tetni materii, nastanati kako po-

sledica na procesot na proizvodstvo, nesoodvetnite uslovi za rabota i lo{ata organizacija.
Faktorite vo rabotnata sredina i vo rabotniot proces koi{to moè da dovedat do akutni
ili do hroni~ni o{tetuvawa na zdravjeto na vrabotenite koi se najraznovidni i zavisat od
vidot na proizvodstvoto, tehnologijata {to se primenuva, preventivnite za{titni merki,
koristeweto na tehni~ki i li~ni za{titni sredstva, od strana na rabotnicite itn. Vo ova
tematsko poglavje }e se posveti vnimanie na:
- mikroklimatskite uslovi ;
- zagaduvaweto na vozduhot;
- bu~avata i vibraciite;
- energijata na zra~eweto.
8.2.1. Mikroklimatski uslovi vo proizvodnite pogoni

Mikroklima pretstavuva klima na mal vozdu{en prostor, me|u ~ove~koto telo i
nadvore{nata sredina. Mikroklimatskite uslovi za rabota ja podrazbiraat sostojbata na
vozduhot vo rabotnata prostorija, koja e uslovena od temperaturata, vlagata, pritisokot i
strueweto na vozduhot.
Temperatura
Rabotnata sredina ima vlijanie vrz sposobnosta za regulacija na telesnata toplina kaj
rabotnikot. Pri podolga i postojana rabota vo edna prostorija, ~ovekot moè da se adap-

tira, odnosno da se aklimatizira kon povisokata ili kon poniskata temperatura {to vladee
na rabotnoto mesto. Ako dojde do zgolemuvawe ili do opa|awe na telesnata temperatura na
~ovekot za 0,5-1 oS ili pove}e, toa ukaùva za naru{uvawe na fiziolo{kite procesi kaj nego
i bara sproveduvawe na primarni za{titni merki. Visokata temperatura vlijae na:
- zgolemenata potro{uva~ka na kislorod pri di{eweto i zaguba na pogolema energija
kaj rabotnikot;
- se zabrzuva pulsot, a so toa e zgolemena rabotata na krvnite sadovi i srceviot muskul;
- predizvikuva golemo potewe t.e. go namaluva koli~estvoto te~nost vo organizmot i ja
naru{uva rabotata na bubrezite;
Visokata temperatura, vo rabotna sredina, naj~esto ja sozdavaat: razni vidovi pe~ki za zag-
revawe na metalite (kaj lieweto, kovaweto, kaleweto), su{ilnici, parni kotli i dr. Vakvite
pogoni moraat da go koristat slobodnoto provetruvawe, a son~evoto zra~ewe da go svedat na
minimum.
Vlaga
Vla`nosta na vozduhot, isto taka, e zna~aen faktor i tesno e povrzana so temperaturata
t.e. kolku temperaturata na vozduhot e povisoka tolku toj moè da sodrì pove}e vodna parea
i obratno. Vo industrijata ima pogolem broj pogoni i rabotni mesta so golema vla`nost na
vozduhot (60-100%), na primer, vo hemiskata, prehranbenata,
nbenata, tekstilnata industrija, tune-
lite i dr.
Visokata temperatura na vozduhot zasitena so golem procent na vla`nost, nepovolno
vlijae vrz ~ovekot i go ote`nuva ispu{taweto na toplina od ~ovekovoto telo. Spored po-
novi istraùvawa, vla`nosta na vozduhot pove}e vlijae vrz nepodnoslivosta vo rabotata ot-
kolku temperaturata. Najpovolna vla`nost za rabota e od 35 do 55% , a op{tite merki za pod-
noslivi granici na vla`nost se dviàt od 30 do 70%.
Pritisok
Naglite promeni na atmosferskiot pritisok, vo rabotna sredina, imaat vlijanie vrz zdra-
vjeto na ~ovekot. Atmosferskiot pritisok, vo rabotna sredina, zavisi od temperaturata i od
vla`nosta na vozduhot. Zgolemenata vla`nost i temperatura na vozduhot go namaluva atmos-
ferskiot pritisok vo rabotnata prostorija i predizvikuva voznemirenost, namaluvawe na
krvniot pritisok i glavobolka. Sprotivno na ova, suviot vozduh zna~i zgolemen atmosferski
pritisok vo rabotna sredina i predizvikuva zamor, zgolemen krven pritisok, zabrzuvawe na
pulsot i di{eweto, a so toa se zabrzuva i rabotata na srceviot muskul.
8.2.2. Zagaduvawe na vozduhot

So preventivnite merki, za za{tita pri rabota, posebno treba da se spre~i ili da se na-
mali pojavata na zagadenost na vozduhot, bez razlika dali se raboti za prav, ~ad, otrovni
materii ili za zra~ewe. Ako, sepak se pojavi zagaduvawe na vozduhot, vo rabotnata sredina,
potrebno e da se upotrebat soodvetni uredi kako {to se: ventilacijata, v{mukuva~ki uredi i
sli~no za da se spre~i zaboluvaweto na rabotnicite. Naj~esto zagaduvaweto se pojavuva pri:
podgotvuvawe na pesok, obrabotuvawe na metali so strugawe, to~ewe, polirawe, pri zavaru-
vawe i se~ewe na metali i drugo. Vo ovie slu~ai treba da se upotrebat v{mukuva~ki uredi i
toa {to e mo`no poblisku do izvorot na zagaduvaweto. Dokolku toa ne pomogne, vo toj slu~aj
potrebno e site vraboteni zadolìtelno da nosat li~na oprema za di{ewe i da se opredeli
vreme za odmor na raboten ~as vo zavisnost od zamorot {to moè da nastane so nosewe na tak-
149
va oprema. Prisutnata pra{ina vo rabotnata prostorija, vo zavisnost od nejziniot vid, moè

da predizvika razli~ni posledici i zaboluvawa kaj rabotnikot i toa:
- vospalenie na koàta, o~ite i sluznica;
- kancerogeni zaboluvawa od pra{ini koi se vnesuvaat vo organizmot na ~ovekot, preku
di{nite organi ili preku koàta (naj~esto od olovo, arsen, ìva, fosfor, magnezium i dr.)
- belodrobni zaboluvawa (astma);
- alergiski reakcii (kivavica, solzewe na o~i i isipi);
- pra{ini koi predizvikuvaat treska.
8.2.3. Bu~ava i vibracii

Zgolemenata bu~ava vo podolg period na rabotnoto mesto, predizvikuva pojava na profe-
sionalna nagluvost kaj rabotnicite. Isto taka, predizvikuva i naru{uvawa na psihi~kata
sostojba kaj rabotnikot, odnosno toj e voznemiren, so namaleno vnimanie i koncentracija.
Kako posledica na dolgotrajna izloènost na vibracii se pojavuvaat naru{uvawa na cirku-
lacijata vo krvnite sadovi, naru{uvawa vo zglobovite, koskite, muskulite i nervniot sistem.
Merki za za{tita od bu~ava i vibracii koi treba da se primenat na vakvi rabotni mesta se:
- namaluvawe na bu~avata od ma{inite so postavuvawe na izolacija;
- postojana kontrola na bu~avata so merewe (decibelometar);
- koristewe na li~ni sredstva za za{tita;
- ograni~uvawe na izloènost na bu~ava i vibracii (2 ~asa);
- zamena na vibraciskite alati i ma{ini so pomala vibracija;
- primena na normativite za maksimalno dozvoleni vrednosti za bu~ava i vibracii;
- redovni medicinski pregledi.
8.2.4. Infracrveno i ultravioletovo zra~ewe

Infracrvenoto zra~ewe navleguva dlaboko vo ~ovek~kiot organizam (na primer, pri za-
varuvawe koga temperaturata preminuva 1500 0C do 2000 0C) i predizvikuva crvenilo na
koàta, ja ote`nuva rabotata na organite i moè da predizvika izgorenici od I, II i III stepen.
Ultravioletovoto zra~ewe predizvikuva crvenilo i otok na koàta, iscrpenost i zamor,
gadewe, povra}awe i zgolemen krven pritisok.
Kako za{tita se koristat: li~ni za{titni sredstva, namaluvawe na vremetraeweto na
izloènost na ovie zra~ewa i redovni medicinski pregledi.
8.3. PROFESIONALNO TRUEWE
Nastanuva kako rezultat na prisustvo na materii vo rabotnata sredinana koi imaat

toksi~no dejstvo vrz organizmot na pr.,: olovo, arsen, ìva, mangan, organski rastvoruva~i i
materii koi imaat {tetno dejstvo na oddelni organi, na primer, kvarcna, azbestna pra{ina
i drugo. Brojot na vakvi toksi~ni materii vo industrijata e golem. Merki {to treba da se
prezemat, za spre~uvawe na profesionalno truewe, na vakvi rabotni mesta se:
- zamena na otrovnite materii so pomalku toksi~na ili netoksi~na materija, dokolku
tehnolo{kiot proces dozvoluva;
- hermetizacija na proizvodniot proces so {to se namaluva mo`nosta za kontakt so
toksi~ni materii;
- prirodna i ve{ta~ka ventilacija na prostorot;
150
- skrateno rabotno vreme;

- koristewe na li~ni za{titni sredstva i
- redoven medicinski pregled.
8.3.1. Vidovi povredi na rabotno mesto

Pokraj site napori koi se pravat na rabotnite mesta sé u{te postojat opasnosti koi
predizvikuvaat specifi~ni promeni vo organizmot koi se poznati kako profesionalni
zaboluvawa. Gre{kite koi gi pravat rabotnicite doveduvaat do povreda i smrt na eden ili na
pove}e rabotnici, o{tetuvawe na ma{inite i materijalot za rabota, prekin na tehnolo{kiot
proces i golemi materijalni {teti. Vo sovremenoto proizvodstvo naj~esti povredi koi se
slu~uvaat se:
Mehani~ki povredi
Mehani~kite povredi moàt da bidat predizvikani od ostri ili od tapi predmeti.
Termi~ki povredi
Termi~ki povredi moàt da bidat predizvikani od predmeti so visoka temperatura, pla-
men, vrela vodna parea itn., pri {to se javuvaat izgorenici od:
- I stepen - crvenilo i otok;
- II stepen - crvenilo, pluskavci i bolka;
- III stepen - uni{teni krvni sadovi, nervni vlakna i muskulno tkivo.
Hemiski povredi
Hemiski povredi moàt da bidat predizvikani pod dejstvo na hemiski materii (kiselini i
bazi), koi predizvikuvaat izgorenici kako od termi~ka povreda.
Elektri~ni povredi
Elektri~ni povredi naj~esto nastanuvaat od dopir na neizolirani ìci.
Zadu{uvawe
Zadu{uvawe nastanuva poradi prisustvo na visoki koncentracii na otrovna parea, gasovi,
~ad itn.
Kako pri~ini za povreda na rabotnoto mesto, moè da se navedat i slednive:

- nedovolno iskustvo;
- zamor kaj rabotnikot nastapuva kako naru{uvawe vo povisokite psihi~ki funkcii,
kako {to se: sfa}aweto, to~noto i brzoto reagirawe, noseweto odluki vo daden moment
i isto taka moè da predizvika nezgodi;
- ritam na rabota - ritamot na rabota vsu{nost ja opfa}a za~estenosta na rabotnoto
dvièwe {to se javuva vo opredeleno vreme. ôvekot koj podolgo vreme vr{i isti
rabotni dvièwa, se prisposobuva kon opredeleniot ritam na rabota. Ako brzinata na
rabotata t.e. ritamot na rabota mu se nametne na rabotnikot, a toj ne odgovara na negovite
fiziolo{ki barawa, toga{ zamorot brzo }e nastapi. Isto taka, ako vo tekot na rabotata
151
dojde do izmena na ritamot, bez razlika dali so zabrzuvawe ili zabavuvawe, toa }e
predizvika brz zamor na centralniot nerven sistem, na vnimanieto i neprisposobuvawe
na rabotnikot kon rabotata. Neizedna~eniot ritam moè da dovede do zabrzuvawe na
pulsot, treperewe na racete i drugi neprijatni pojavi;
- setilnite organi - pred sé organite za vid i sluh. Nedostatocite vo pogled na nivnata
osetlivost moè da dovedat do nesre}a, osobeno na rabotni mesta kade {to ovie organi
imaat golemo vlijanie za bezbednosta na rabotnikot za vreme na rabotata;
- osobini na li~nosta (karakter i temperament) - treba da se istakne deka onie lu|e {to
se nevnimatelni, povr{ni i nedovolno skoncentrirani vo rabotata, doìvuvaat pove}e
nezgodi od drugite. Ispituvawata na edna grupa od okolu 300 rabotnici, od koi sekoj imal
pove}e od deset nezgodi, pokaàle deka okolu 65% od rabotnicite imaat utvrdeni simptomi
na labilna li~nost;
- monotonija - rabotnici koi podolgo vreme rabotat na rabotni mesta koi se ednoli~ni
i sekojdnevno se povtoruvaat, doìvuvaat posebni reakcii {to se narekuvaat monotonija
(zdodevnost i zasitenost). Toa ~uvstvo vlijae negativno vrz motivacijata, rabotnikot ja
gubi voljata za rabota, ne postoi zadovolstvo od rabotata, a toa doveduva do namaluvawe na
negovata produktivnost i nevnimatelnost vo raboteweto {to moè da predizvika nesre}a;
- depresivnite sostojbi na li~nosta se predizvikani od razni ìvotni situacii, a se
ogleduvaat vo nezadovolstvo i griì. Vakvite sostojbi isto taka doveduvaat do nesre}i
vo rabotata;
- vozrast na rabotnicite. Praktikata pokaùva deka nesre}ite naj~esto gi
predizvikuvaat mladite me|u 15 - 25 godini, a na rabota najsigurni se rabotnicite od 50
do 55 godini. Pri~inite za vakviot odnos se vo pogolemoto iskustvo i stru~noto znaewe
na povozrasnite rabotnici;
- bolest - Za mnogu nesre}i pri~ina e bolesta, pa nekoi ispituva~i se obidele da najdat
tesna vrska me|u brojot na nesre}ite i samo na edno specifi~no zaboluvawe. Vo edna
grupa maì, postari od 50 godini, utvrdeno e deka lu|eto so visok krven pritisok imaat
re~isi dvapati pove}e nesre}i otkolku onie so normalen pritisok;
- nepovolni uslovi vo rabotna sredina: rabota bez za{titni sredstva, zatopluvawe,
ventilacija itn.
8.4. OBVRSKI I PRAVA NA RABOTNIKOT
Rabotnik ili vraboten pretstavuva lice vraboteno spored dogovor za vrabotuvawe.

- rabotnikot ima pravo da u~estvuva vo utvrduvaweto i vo podobruvaweto na uslovite
za rabota vo rabotnata sredina, da predlaga prezemawe na novi ili podobruvawe na
postojnite merki za za{tita pri rabota so cel da se podobrat uslovite za rabota;
- rabotnikot e dolèn za vreme na rabotata, da se pridrùva kon merkite i sredstvata
za za{tita pri rabota. Rabotata da ja vr{i so vnimanie zaradi obezbeduvawe i
za{tita na svoeto zdravje, kako i ìvotot i zdravjeto na drugite rabotnici, pri
toa sorabotuvaj}i so rabotodavecot vo sproveduvaweto i unapreduvaweto na za{titata
pri rabota;
- Rabotnikot koj vo rabotata ne se pridrùva kon propi{ani merki i sredstva za za{tita
pri rabota i so toa go zagrozuva svojot ìvot i zdravje, kako i ìvotot i zdravjeto na
drugite rabotnici, imotot na rabotodavecot ili ìvotnata sredina i prirodata, vo
soglasnost so aktot na kolektivniot dogovor, rabotodava~ot moè privremeno da go
152
otstrani od rabotnoto mesto, za {to pismeno se izvestuva pretstavnikot na rabotnicite

za za{tita pri rabota;
- rabotnikot koj ne se pridrùva na propi{anite merki za za{tita pri rabota so ovoj
zakon, drug propis ili spored kolektivniot dogovor, pravi te{ka povreda na rabotnata
obvrska;
Te{ka povreda na rabotnata obvrska pretstavuva nepridrùvawe kon propisite za

za{tita pri rabota, poàr, eksplozija, {tetno dejstvo na otrovi i drugi opasni mate-
rii ili propisite za za{tita na ìvotnata sredina, pri {to na rabotnikot vedna{
mu se izdava otkazno re{enie.
- rabotnikot e dolèn na odgovorniot rabotnik ili na pretstavnikot na rabotnicite

za za{tita pri rabota da gi prijavi site zabeleàni defekti i drugi nedostatoci koi
neposredno ja zagrozuvaat bezbednosta na rabotnicite, pri {to ima pravo da pobara
prezemawe na ssodvetni za{titni merki; Pretstavnik na vrabotenite za za{tita pri
rabota - lice izbrano od strana na vrabotenite koe gi zastapuva nivnite interesi vo
pogled na bezbednosta i zdravjeto pri rabota pred rabotodava~ot.
- rabotnikot ima pravo da odbie da raboti na svoeto rabotno mesto, ako mu se zakanuva
neposredna opasnost vrz ìvotot i zdravjeto, sé dodeka ne se otstranat pri~inite koi ja
naru{ile bezbednosta na negovoto rabotno mesto;
- rabotnikot moè da odbie da raboti na oprema za rabota na koja ne se postaveni ili ne
se otstraneti propi{anite za{titni napravi;
- rabotnikot moè da odbie da raboti na svoeto rabotno mesto dokolku postoi opasnost
od profesionalni i drugi zaboluvawa;
- rabotnikot e dolèn pismeno da go izvesti rabotodava~ot i pretstavnikot na
rabotnicite za za{tita pri rabota za pri~inite poradi koi odbiva da raboti;
- rabotnikot moè da bide suspendiran poradi negovoto nepropisno i opasno odnesuvawe
vo rabotata pri {to go zagrozuva svojot ìvot i zdravje, kako i ìvotot i zdravjeto na
drugite rabotnici, imotot na rabotodava~ot i ìvotnata sredina.
8.5. OBVRSKI I PRAVA NA RABOTODAVECOT
Rabotodavec e fizi~ko ili pravno lice koe gi koristi uslugite na vraboten spored do-
govor za vrabotuvawe. Toj e odgovoren da gi sproveduva merkite za bezbednost i zdravje i toa:
- rabotodavecot e dolèn da obezbedi soodvetna obuka za bezbednost i zdravje pri
rabota na sekoj vraboten;
- rabotodavecot e dolèn da izgotvi i da sprovede izjava za bezbednost za sekoe rabotno
mesto, preciziraj}i go na~inot, kako i merkite koi treba da se prezemat;
Izjava za bezbednost pretstavuva dokument koj gi opi{uva karakteristikite na

rabotniot proces i sodrì identifikacija na opasnostite i procenka na rizikot za
bezbednosta i zdravjeto na rabotnoto mesto i propi{uva soodvetni merki za za{tita.
- rabotodavecot e dolèn pri planirawe, nabavka na rabotna oprema i voveduvawe

na nova tehnologija, da se konsultira i da sorabotuva so vrabotenite i so nivnite
pretstavnici vo odnos na posledicite i opasnostite koi proizleguvaat od izborot na
rabotnata oprema;
153
- rabotodavecot e dolèn, opremata i sredstvata za rabota da gi obezbedi so znaci za

opasnost i upatstva za bezbedna rabota;
- rabotodavecot e dolèn da gi informira vrabotenite za sekoj vid rizik na rabotnoto
mesto, kako i za bezbednosnite merki potrebni za kontrola na rizicite i eliminirawe
na {tetnite posledici;
- rabotodavecot e dolèn vo rabotnite i pomo{nite prostorii vo koi se odvivaat
tehnolo{ki procesi da vr{i ispituvawe na hemiskite, biolo{kite i fizi~kite
{tetnosti, mikroklimata i osvetlenosta i toa vo zimskiot i vo letniot period za vreme
na rabotniot proces;
Rabotni prostorii se prostoriite vo koi se vr{at proizvodnite i drugi rabotni

procesi, odnosno prostoriite vo koi rabotnicite vo pogolemiot del od rabotnoto
vreme se dviàt i se zadrùvaat.
Pomo{ni prostorii se smetaat onie koi sluàt kako higiensko - sanitarni i dru-
gi potrebi na rabotnicite pri rabota (garderoberi, bawi, mijalnici, sanitarni jazli,
nu`nici, pisoari, prostorii za ishrana, odmor i rekreacija, zagrevawe, pu{ewe, ~istewe,
dezinfekcija na rabotnata oprema i za{titnite sredstva itn.).
- rabotodavecot ne smee da stavi vo upotreba sredstva za rabota koi ne se pregledani i

ispitani za bezbedna rabota, nitu, pak, vraboteniot smee da upotrebi takvi sredstva za
rabota.
- rabotodavecot e dolèn pred rasporeduvaweto na rabotnikot na rabotnoto mesto
so posebni uslovi na rabota, da go upati vo ovlastena zdravstvena ustanova, zaradi
utvrduvawe na negovata zdravstvena i rabotna sposobnost. Takvi rabotni mesta se onie
na koi postoi zgolemen rizik i opasnost od povredi, profesionalni zaboluvawa i
o{tetuvawe na zdravjeto. Na primer, rabota pri zgolemen ili pri namalen vozdu{en
pritisok, visoki ili niski temperaturi, {tetni zra~ewa, zgolemeni vibracii, bu~ava,
rabota so voda i vlaga, te{ka fizi~ka rabota i drugi opasnosti. Ovlastena zdravstvena
ustanova pretstavuva ustanova vo koja se vr{i dejnosta medicina na trudot vo soglasnost
so propisite od oblasta na zdravstvoto, za sproveduvawe na zdravstvena za{tita pri
rabota.
- rabotodavecot ne moè da rasporedi zabolen rabotnik na rabotno mesto na koe postoi
rizik od natamo{no vlo{uvawe na negovoto zdravje;
- rabotodavecot e dolèn vakviot rabotnik vedna{ da go upati do organot nadleèn za
utvrduvawe na preostanatata rabotna sposobnost vo soglasnost so propisite za penzisko
i invalidsko osiguruvawe, za {to pismeno go izvestuva pretstavnikot na rabotnicite
za za{tita pri rabota;
- rabotodavecot e dolèn da vodi evidencija za :
- stru~noto obu~uvawe i osposobuvawe na rabotnicite za bezbedna rabota;
- izvr{enite pregledi na orudijata za rabota;
- sprovedenite ispituvawa na fizi~kite, hemiskite i biolo{kite {tetnosti vo

rabotnite i pomo{nite prostorii;
- periodi~ni zdravstveni pregledi na rabotnicite;
154
- povredi pri rabota, zaboluvawa i smrtni slu~ai pri rabota.
- evidencija za izvr{enite zdrastveni pregledi na rabotnicite, pokraj rabotodava~ot

vodi grià i zdravstvenata organizacija koja gi izvr{ila pregledite zaedno so site
tehni~ki dokumenti, ispravi, izve{tai, naodi, mislewa i sli~no;
- ako rabotodavecot ne prezeme merki za otstranuvawe na defekti i drugi nedostatoci
koi neposredno ja zagrozuvaat bezbednosta pri rabotata, pretstavnikot na rabotnicite
za za{tita pri rabota moè da pobara prekin na rabotata na oddelno rabotno mesto, na
del od tehni~ko - tehnolo{kiot proces ili na celiot raboten proces, za {to pismeno
}e go izvesti rabotodavecot za pri~inite na prekinot, vremeto i mestoto na prekinot;
- ako rabotodavecot smeta daka vo rabotata ne postoi opasnost vrz ìvotot i zdravjeto
na rabotnicite i deka prekinot na rabotata e neosnovan, moè da pobara posreduvawe na
organot na uprava, nadleèn za rabotite na inspekciite na trudot koj e dolèn vedna{
da izvr{i uvid i da ja utvrdi sostojbata, za {to pismeno }e go izvesti rabotodavecot i
pretstavnikot na rabotnicite za za{tita pri rabota;
- pri nesproveduvawe i nepo~ituvawe na ovie odredbi, od strana na rabotodavecot, ima
za posledica:
1. Odgovornost na rabotodavecot za storen prekr{ok;
2. Odbivawe na rabota od strana na rabotnicite;
3. Zabrana za rabota;
4. Zabrana za vr{ewe opredelena dejnost.
Pote{ka povreda na rabota za rabotodava~ot ne e to~no opredelena, me|utoa postoi, koga

kaj rabotnikot }e nastapat telesni ili zdravstveni o{tetuvawa, koi }e predizvikaat inval-
idnost i namaluvawe ili gubewe na rabotnata sposobnost kaj rabotnikot za koja bilo rabota.
8.6. HIGIENA NA RABOTNO MESTO
Odrùvaweto na higiena na rabotno mesto i voop{to li~nata higiena, pretstavuva zna~aen

faktor vo za{titata i unapreduvaweto na zdravjeto na ~ovekot. ôvekot postojano e izloèn
na golem broj {tetni materii vo ìvotnata i vo rabotnata sredina. Tie moàt da bidat od
razli~na priroda i da predizvikaat zaboluvawa vo kontakt so koàta, sluznicata, di{nite
organi itn.
Rabotnikot treba da gi po~ituva tehni~kite upatstva za na~inot na upotreba na sredst-
vata za rabota, nivnoto odrùvawe, rokovite za podma~kuvawe, vremeto za zamena na delovi
od sredstvata za rabota i prepora~anite termini za pregledi i ispituvawa na sredstvata za
rabota dadeni od strana na proizvoditelot. Pravilnoto koristewe na sredstva za rabota i
nivno odrùvawe i ~istewe, posebno opremata za li~na za{tita pretstavuva preventivna
merka vo odnos na pojava na razli~ni profesionalni zaboluvawa. Li~nata za{titna oprema
na rabotnikot zavisi od negovoto rabotno mesto, no pod li~ni za{titni sredstva op{to se
podrazbiraat: sredstva i oprema za za{tita na glava, o~i, lice, sluh, organi za di{ewe, race,
noze i telo.
Na rabotno mesto kade {to ~ovekot e izloèn na {tetno dejstvo od razli~ni vidovi hemi-
kalii, toksi~ni gasovi, organski rastvoruva~i itn. na vidno mesto se istaknuvaat upatstva
155
koi toj treba da gi po~ituva. Ovie upatstva se odnesuvaat na :

- rabotata i postapkata so opremata za rabota;
- odrùvawe na higiena i merki za bezbednost;
- postapka vo slu~aj na nezgoda, so osnovni podatoci za sekoja hemikalija, toksi~en gas,
organski rastvoruva~i i drugi materii {to se koristat na toa rabotno mesto;
- ~istewe na opremata i priborot za rabota.
Isto taka vo ovie prostorii treba da se obezbedat:

- sredstva za li~na dekontaminacija (slavina, tu{);
- sredstva za dekontaminacija na rabotni povr{ini i oprema (pesok ili nekoj drug atsorbens);
- protivotrovi (antidoti);
- uredi za di{ewe ( gas-maski) i
- soodvetna oprema za li~na za{tita.
Nepo~ituvaweto na ovie pravila i merki, predizvikuvaat razli~ni vidovi profesionalni

zaboluvawa koi moàt da bidat trajni.
8.7. LI^NI ZA[TITNI SREDSTVA
Vo ovaa grupa za{titni sredstva spa|a celokupnata oprema so koja eden rabotnik e zadolèn
zaradi li~na za{tita. Opremata za za{tita zavisi od negovoto rabotno mesto: laboratorija,
hemiska industrija, rabota so komprimirani gasovi, rabota lesnoisparlivi i zapalivi te`nosti,
eksplozivni supstancii i drugo. Sekoj rabotnik mora da bide zapoznaen so li~nite za{titni
sredstva i nivna pravilna upotreba, bidej}i mnogu ~esto se sre}avaat slu~ajni truewa na rabotno
mesto ili pojava na poàr. Li~nite za{titni sredstva se delat na pove}e grupi i toa:
8.7.1. Sredstva za za{tita na glavata

Sredstva za za{tita na glavata se: {lem (Slika 8.1) koj{to na gorniot del e pocvrst i
za{tituva od mehani~ki povredi, toplina, razni te~nosti, pra{ini i udari od struja pri pad
na elektri~en vod; rabotna kapa, marami koi{to imaat pomala za{titna uloga, a se primenu-
vaat od higienski pri~ini;
Slika 8.1. [lem za za{tita od mehani~ki povredi, toplina, razni te~nosti, pra{ina i udari od struja pri pad
na elektri~en vod
156
8.7.2. Sredstva za za{tita na o~i

Sredstva za za{tita na o~i se: za{titni o~ila (Slika 8.2), koi moàt da za{titat od
~esti~ki na pra{ina, od delovi na metal ili od drugi cvrsti tela koi moàt da navlezat vo
okoto. Za rabotnicite koi rabotat so strugovi se prepora~uvaat o~ila so metalna mreà na
stakloto. O~ilata se napraveni od specijalno staklo koe pri kr{ewe se rasprsnuva i e oboe-
no vo razni boi. Sinite stakla za{tituvaat od infracrveni zraci i od ultravioletovi zraci.
Elektrozavaruva~ite gi {titat liceto i glavata so {tit so prozor~e vo temna boja (Slika
8.3).
Slika 8.2. Za{titni o~ila koi moàt da za{titat od ~esti~ki na pra{ina, od delovi na metal ili od drugi
cvrsti tela
Slika 8.3. Elektrozavaruva~ koristi {tit so prozor~e za za{tita na o~ite
157
8.7.3. Sredstva za za{tita na lice i organi za di{ewe

Sredstva za za{tita na lice i organi za di{ewe se: obrazina (Slika 8.4) koja gi {titi
nosot i ustata pri rabota so pomalku toksi~ni isparlivi materii i gasovi, za{titna maska
(Slika 8.5) koja go opfa}a celoto lice i koja se koristi vo prostorija so toksi~ni gasovi,
parea, otrovni supstancii i visoka koncentracija na ~ad i pra{ina. Na sekoja za{titna mas-
ka postoi priklu~ok za cedilo koe ima funkcija da go pre~istuva zagadeniot vozduh, odnos-
no vo negovite filtri da gi zadrì otrovnite supstancii i da ovozmoì bezbedna rabota na
rabotnikot.
Cediloto ima ograni~en rok na traewe i upotreblivost, a najrealni podatoci za toa dava
negoviot proizvoditel. Postojat pove}e vidovi cedila koi se razlikuvaat spored vidot na
za{titata, a rabotnikot naj~esto gi razlikuva spored bojata na cediloto i na toj na~in ja ko-
risti maskata za za{tita:
- kafena boja na cedilo- se koristi za za{tita od organska parea i zasituva~i;
- sina boja na cedilo - se koristi za za{tita od cijan vodorod;
- crna boja na cedilo - se koristi za za{tita od zapalivi gasovi (CO2, CO);
- siva boja na cedilo - se koristi za za{tita od ìva;
- crvena boja na cediloto - se koristi za za{tita od parei i gasovi od kiselini itn.
Slika 8.4. Obrazina koja gi {titi nosot i ustata pri rabota so pomalku toksi~ni isparlivi materii i
gasovi

Slika 8.5. Za{titna maska - go opfa}a celoto lice i koja se koristi vo prostorija so toksi~ni gasovi, parea,
otrovni supstancii i visoka koncentracija na ~ad i pra{ina
8.7.4. Sredstva za za{tita na organite za sluh

Sredstva za za{tita na organite za sluh se: u{ni ~epovi, tamponi i u{ni {titnici (Slika
8.6) i sluàt za za{tita od zgolemena bu~ava;
Slika 8.6. U{ni {titnici
159
8.7.5. Sredstva za za{tita na racete i nozete

Sredstva za za{tita na racete i na nozete se: rakavici za za{tita od stud, vlaga i pla-
men izraboteni od azbest, a za za{tita od zra~ewe se koristat gumeni rakavici (Slika 8.7)
protkaeni so olovo, a vo medicinata se koristat specijalni rakavici za edna upotreba. Za
za{tita na nozete se koristat ~evli od razli~en materijal i toa: gumeni ~izmi (Slika 8.8) za
za{tita od vlaga i elektri~na struja, ~evli od azbest za rabotnici izloèni na visoka tem-
peratura, a za stud se koristat ~izmi obloèni so krzno;
Slika 8.7. Gumeni rakavici za za{tita od zra~ewe
Slika 8.8 Gumeni ~izmi za za{tita od vlaga i elektri~na struja
8.7.6. Sredstva za za{tita na teloto

Sredstva za za{tita na teloto: naj~esto za za{tita na teloto se koristi raboten kombine-
zon, mantil ili prestilka.
Rabotniot kombinezon moè celosno da go {titi teloto na rabotnikot, odnosno da bide
vo eden del ili vo dva dela (palto i pantaloni). Rabotnite kombinezoni se izrabotuvaat od
raznoviden materijal, spored toa za kakva rabota se upotrebuvaat. Ako vr{at za{tita od top-
lina i zra~ewe treba da se izgotvuvaat od lesna pamu~na tkaenina, dodeka ako vr{at za{tita
160
od plamen se pravat od poseben impregniran materijal i od azbest vo vid na obleka.

Mantilite koi se koristat za za{tita se razlikuvaat vo zavisnost od nivnata namena. Vo
ambulantite i vo drugite medicinski ustanovi, zdravstveniot personal nosi beli mantili za
za{tita od infektivni materii. Za za{tita od voda se pravat od materijal koj ne propu{ta
voda, a za{tita od stud se nosat bundi ili palta postaveni so krzno.
Prestilkite go {titat gradniot ko{, stomakot i nozete. Tie visat okolu vratot, a potreb-
no e da se pricvrstuvaat i okolu pojasot. Moàt da bidat napraveni od razli~en materijal
vo zavisnost od namenata i toa: od platno, koà, guma, azbest i tkaenini vo koi ima olovo za
za{tita od rentgentski i radioaktivni ozra~uvawa.
Pra{awa
1. [to pretstavuvaat preventivnite merki na za{tita ?

2. Navedi gi merkite {to se prezemaat za sigurnost i bezbednost pri rabota.
3. Objasni go zna~eweto na mikroklimata vo rabotna sredina.
4. Kakvi vidovi povredi moè da se slu~at na rabotno mesto?
5. Koi se posledicite od nepo~ituvawe na merkite za za{tita pri rabota?
6. Opi{i ja opremata za li~na za{tita.
161
Literatura:
1. Ostoja Stojanovi}, Nade`da Stojanovi}, \uro Kosanovi~, [tetni i opasni materii - Hemisko
tehnolo{ki prira~nik, RAD , Belgrad 1984
2. Pravilnik za minimalnite barawa za bezbednost i zdravje na vrabotenite koi se potencijalno

izloèni na rizik od eksplozivni atmosferi, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, 92/07
3. Pravilnik za na~inot na izgotvuvawe na izjava za bezbednost, nejzinata sodrìna, kako i podatocite

vrz koi treba da se zasnova procenata na rizikot, Slu`ben vesnik na Republika Makedonija, 92 /07
4. REGULATIVA (EZ) br. 1907/2006 NA EVROPSKIOT PARLAMENT I NA SOVETOT od 18 dekemvri

2006 godina za registracija, ocenuvawe, odobruvawe i ograni~uvawe na hemiski supstanci (ROORHS),
za vospostavuvawe na Evropska agencija za hemiski supstanciza izmenuvawe na Direktivata 1999/45/
EZ i ukinuvawe na Regulativata na Sovetot (EEZ) br. 793/93 i na Regulativata na Komisijata (EZ) br.
1488/94, kako i Direktiva na Sovetot 76/769/EEZ i Direktivite na Komisijata 91/155/EEZ 93/67/EEZ,
93/105/EZ i 2000/21/EZ;
5. Mom~ilo Mokrawac, Toksikolo{ka hemija, SSO Farmaceutski fakultet, Beograd, 1962

6. Miroslava Kristoforovi} Ili}, Komunalna higiena, Prometej, Novi Sad, 1998
7. Dragan \or|ev, Mihail Ko~ubovski, Higiena i zdravstvena ekologija, Medicinski Fakultet, Skopje,
2008
8. Ilinka Spireska, Hemija na ìvotnata sredina, Prosvetno delo, Skopje, 2002
9. Sevdelinka Davitkova, Zbirka na zakonski propisi za za{tita na ìvotnata sredina i prirodata,
NIP Stopanski pregled, Ko~ani, 2003
10. @ivorad Vukovi}, Procesi i sistemi u za{titi ìvotne sredine, Nauka, Beograd, 1997
11.Elisaveta Stikova, Zdravstvena ekologija, Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje, 2006
12.Miomir Savi}evi}, Higijena, Elit, Medika, Beograd, 1997
13.Trajko Oru{ev, Medicina na trudot, 2 izd., Univerzitet Sv. Kiril i Metodij, Skopje, 1986
14. Milto Mulev, Za{tita na ìvotnata sredina, Vorldbuk, Skopje,1997
15. Ilija Dimovski, Dinami~ka ramnoteà vo prirodata, Hidrobiolo{ki zavod, Ohrid, 1994
16. Vuka{in Radmilovi}, Kancerogeni u radnoj i ìvotnoj sredini, Velarta, Beograd, 1995
17. Mara \ukanovi}, @ivotna sredina i odrìvi razvoj, Elit, Beograd, 1996
18. Miroslav Radovanovi}, Zdenka Jevti}, Uxbenik higijene, Medicinska kwiga, Beograd, 1992
19. Zakonot za za{tita i unapreduvawe na ìvotnata sredina i prirodata, Sl. Vesnik 13/2003
20. Pravilnik za maksimalno dozvoleni granici na ispu{tawe na radioaktivni materii vo ìvotnata
sredina, na~in na vr{ewe monitoring, vodewe evidencija i podnesuvawe izve{tai, Slu`ben vesnik na
R. Makedonija, 162/09
21. Zakon za za{tita od jonizira~ko zra~ewe i radijaciona sigurnost, Slu`ben vesnik na R. Makedonija,
48/02 i 135/07
22. Pravilnik za pobliskite uslovi vo odnos na prostorot i opremata koi treba da gi ispolnuvaat pravnite
lica {to vr{at promet so opasni hemikalii, Slu`ben vesnik na RM, 113/07
23. Pravilnik za pobliskite uslovi za postapuvawe so opasniot otpad i na~inot na pakuvawe i ozna~uvawe
na opasniot otpad , Slu`ben vesnik na RM ,15/08
24. Pravilnik za na~inot na sobirawe, evidentirawe, obrabotuvawe, ~uvawe i kone~no smestuvawe
i ispu{tawe na radioaktivni materii vo ~ovekovata sredina - vrz osnova na Zakonot za za{tita od
jonizira~ki zra~ewa, Slu`ben list na SFRJ, 62/84
25. Zakon za prevoz na opasni materii vo patniot i èlezni~kiot soobra}aj, Slu`ben vesnik na RM, 92/07
26. Pravilnik za bezbednost i zdravje pri rabota na vrabotenite izloèni na rizik od bu~ava, Slu`ben
vesnik na R. Makedonija, 21/08
27. Zakon za za{tita od bu~ava, Slu`ben vesnik na R. Makedonija, 79/07
28. Qubica Todorovska Axievska, Za{tita od bu~ava i vibracii, Ma{inski fakultet Skopje, Skopje,
1992
29. Qubica Todorovska Aìevska, Bu~avata vo urbanite sredini, I Kongres na ekolozite na Makedonija
so me|unarodno u~estvo, Kniga na apstrakti, Ohrid, 1998
30. @ivko Markoski, Komentar na Zakonot za za{tita pri rabota, prvo izdanie,Ministerstvo za kultura
br. 07-2347/2, Skopje, 1998
31. Slavica Videska, Higiena so zdravstveno vospituvawe za I godina na srednite medicinski u~ili{ta,
Makedonska iskra, Skopje, 1999
32. Zakon za za{tita pri rabota, Slu`ben vesnik na R Makedonija, 92/07
33. Pravilnik za bezbednost i zdravje pri upotreba na sredstva za rabota - vrz osnova na ~len 43 od
Zakonot za za{tita pri rabota, Slu`ben vesnik na R Makedonija 92/07
34. Pravilnik za minimalni barawa za bezbednost i zdravje na vrabotenite na rabotniot prostor - vrz
osnova na ~len 43 od Zakonot za za{tita pri rabota, Slu`ben vesnik na R Makedonija 92/07
SODR@INA
Voved 5
Predmet i zada~a na ekologijata 7

Podelba na ekologijata
TEMA 1. OP[TI POZNAVAWA ZA @IVOTNATA SREDINA

1,1, Nivoa na ekolo{ka integracija 9
1,2, Ekolo{ki osnovi na ìvot 10
1,3, Ekolo{ki faktori 10
1,4, Abiotski faktori 11
1,4,1, Klimatski faktori 11
1,4,1,1, Temperatura 11
1,4,1,2, Svetlina 11
1,4,1,3, Voda, vodni talozi i vla`nost na vozduhot 12
1,4,1,4, Veter i vozdu{en pritisok 12
1,4,2, Edafski faktori 12
1,4,3, Orografski faktori 13
1,5, Bioti~ki faktori 13
1,5,1, Direktni koakcii 13
1,5,1,1, Mutualizam 13
1,5,1,2, Kooperacija 13
1,5,1,3, Komenzalizam, Epifitizam 13
1,5,1,4, Parazitizam 14
1,5,1,5, Biohemiski vlijanija 14
1,5,2, Indirektni koakcii 14
1,6, Zaemno dejstvo na ekolo{kite faktori 14
1,7, @ivotna sredina 14
1,7,1, Vodena sredina - hidrosfera 15
1,7,2, Vozdu{na sredina - kopno 16
1,8, Rabotna sredina 16
TEMA 2. ZAGADUVAWE NA @IVOTNATA I RABOTNATA SREDINA I NEJZINO

PROɑISTUVAWE
2,1, Osnovni problemi na ìvotnata sredina 17
2,1,1, Iscrpuvawe 17
2,1,2, Zagaduvawe 17
2,1,3, Naru{uvawe 18
2,2, Osnovni izvori na zagaduvawe na ìvotnata i rabotnata sredina 18
2,3, Fizi~ki {tetni izvori 18
2,4, Hemiski {tetni izvori 18
2,4,1, Struktura 19
2,4,2, Poteklo 19
2,4,3, Upotreba 19
2,4,4, Mehanizam na dejstvo 19
2,4,5, Vlijanie vrz odreden organ ili tkivo 19
2,5, Biolo{ki i mikrobiolo{ki {tetni izvori 19
2,6, Socioekonomski {tetni izvori 19
2,7, Zagaduvawe na vozduhot 20
2,8, Vidovi na zagaduva~i i izvori na zagaduvawe na vozduh 21
2,8,1, Prirodni izvori na zagaduvawe 21
2,8,2, Ve{ta~ki izvori na zagaduvawe 21
2,8,3, To~kesti ili poedine~ni izvori na zagaduvawe 22
2,8,4, Liniski rasporedeni izvori 22
2,8,5, Koncentrirani odnosno gusto raspredeleni izvori 22
2,8,6, Aerosoli 22
2,8,7, Primarni zagaduva~i 23
2,8,8, Sekundarni zagaduva~i 23
2,9, Atmosferski reakcii pri zagaduvawe na vozduhot 24
2,10, Ozon i oksidanti 24
2,11, Fotohemiski smog i smog 26
2,12, Kiseli do`dovi 27
2,13, Efekt na staklena gradina 27
2,14, [tetni efekti od zagaduvawe na vozduhot 29
2.14.1. Zagaduvawe na vozduhot od industrijata 29
2.14.2. Zagaduvawe na vozduhot od transportnite sredstva 29
2.14.3. [tetni efekti od zagadeniot vozduh vrz naselenieto, materijalite
i kulturnoto nasledstvo 30
2,15, Merki za spre~uvawe i namaluvawe na aerozagaduvaweto 30
2.15.1. Urbanisti~ki merki 30
2.15.2. Tehni~ko tehnolo{ki merki 30
2.15.3. Administrativno - upravni merki 31
2.15.4. Zdravstveni merki 31
2,16, Zagaduvawe na vodata 32
2.16.1. Izvori na voda 32
2.16.2. Klasifikacija na vodata spored kvalitet 33
2.16.3. Otpadni vodi i nivna klasifikacija 34
2,17, Izvori na zagaduvawe na povr{inski i podzemni vodi 34
2.17.1. Organsko zagaduvawe na vodata 34
2.17.2. Zagaduvawe so nitrati 35
2.17.3. Zagaduvawe so pesticide 35
2.17.4. Acidifikacija (zakiseluvawe) na vodite 35
2.17.5. Te{ki metali 36
2,18, Pre~istuvawe na otpadni vodi 36
2.18.1. Primaren tretman na otpadni vodi 36
2.18.2. Hemiski tretman na otpadni vodi 39
2.18.3. Sekundaren tretman na otpadni vodi 40
2.18.4. Tercijalen tretman 41
2.18.5. Dezinfekcija na vodi 42
2,19, Zagaduvawe na po~vata 44
2,20, Sostav i svojstva na po~vata 45
2,21, Faktori koi predizvikuvaat degradacija na po~vata 46
2.21.1. Primena na nesoodvetni agrotehi~ki merki 46
2.21.2. Rudarstvo 46
2.21.3. Vlijanie na mineralnite |ubriva vrz fizi~ko - hemiskite svojstva
na po~vata 46
2.21.4. Zagaduvawe od industrijata 47
2.21.5. Vlijanie na deponiite vrz po~vata 47
2.21.6. Urbanizacijata kako faktor za degradacija na po~vata 47
2.21.7. Erozija 48
2,22, Merki za za{tita na po~vata od zagaduvawe 48
TEMA 3. [TETNO DEJSTVO NA HEMISKITE MATERII - ZAGADUVAÎ NA RABOTNATA I

@IVOTNATA SREDINA
3.1. Katastar na zagaduva~ki materii i op{ti poimi 50
3.2. Poim i klasifikacija na toksi~ni materii 50
3.2.1. Hemiska konstitucija i otrovnost 51
3.2.2. Na~in na vnesuvawe na otrovite vo organizmot 51
3.2.3. Vidovi na truewa 51
3.3. Maksimalna dozvolena koncentracija (MDK) 52
3.4. Klasifikacija na toksi~nite materii 54
3.4.1. Prva toksikolo{ka grupa na otrovi 54
3.4.2. Vtora toksikolo{ka grupa na otrovi 58
3.4.3. Treta toksikolo{ka grupa na otrovi 61
3.4.4. êtvrta toksikolo{ka grupa otrovi 63
3.5. Toksi~nite materii koi se izdvojuvaat vo proizvodnite procesi 64
3.6. Opasnost od pojava na poàri 66
3.7. Kategorizacija na poàri 68
3.8. Pri~ini za pojava na poàr 69
3.9. Zakonski propisi za za{tita od poàri i eksplozivi 70
3.10. Kriterium za zapalivost i opasnost od poàr i eksplozija 71
3.11. Merki za za{tita od eksplozija vo pogonite 74
TEMA 4. RABOTA SO OPASNI I [TETNI MATERII VO PROIZVODNITE POGONI I

MERKI ZA ZA[TITA
4.1.Op{ti normi za rabota so poedini grupi opasni i {tetni materii 76
4.1.1. Klasifikacija na rizici 76
4.1.2. Procenka na rizici 77
4.2. Opasnost pri rabota so komprimirani gasovi 78
4.3. Merki za za{tita pri rabota so komprimirani gasovi 79
4.4. Rabota so toksi~ni i korozivni materii 80
4.5. Rabota so eksplozivni materii 82
4.6. Op{ti merki za za{tita vo proizvodni pogoni 83
TEMA 5. RADIJACIJA I PREVENTIVNI MERKI

5.1.Izvori na radioaktivno zra~ewe 90
5.1.1. Prirodni izvori na radijacija 90
5.1.2. Ve{ta~ki izvori na radijacija 91
5.2. Osobini na radioaktivnite materii 92
5.2.1. Vidovi na radioaktivni zraci 94
5.3. [tetno dejstvo na radioaktivnoto zra~ewe 94
5.4. Maksimalno dozvolena doza na radioaktivno zra~ewe 95
5.5. Preventivni merki za za{tita od radioaktivno zra~ewe 97
TEMA 6. SKLADIRAWE, PAKUVAWE I TRANSPORT NA OPASNI MATERII

6.1. Me|unarodni propisi za transport na opasni materii 99
6.1.1. Isprava za me|unarodni transport na opasni materii 99
6.1.2. Upatstvo za posebni merki na bezbednost 100
6.2. Klasifikacija pri transport na opasni materii 100
6.2.1. Klasa 1 Eksplozivni materii i predmeti 100
6.2.2. Klasa 2 Gasovi 102
6.2.3. Klasa 3 Zapalivi te~nosti 103
6.2.4. Klasa 4.1. Zapalivi cvrsti materii 103
6.2.5. Klasa 4.2. Samozapalivi materii 104
6.2.6. Klasa 4.3. Materii {to vo dopir so vodata razvivaat zapallivi gasovi 104
6.2.7. Klasa 5.1. Oksidira~ki materii 104
6.2.8. Klasa 5.2. Organski peroksidi 104
6.2.9. Klasa 6.1. Otrovi 105
6.2.10. Klasa 6.2. Zarazni materii 105
6.2.11. Klasa 7 Radioaktivni materii 105
6.2.12. Klasa 8 Korozivni (nagrizuva~ki) materii 106
6.2.13. Klasa 9 Drugi opasni materii i predmeti 106
6.3. Skladirawe na opasni materii 107
6.3.1. Skladirawe na eksplozivni materii i predmeti 107
6.3.2. Skladirawe na zapalivi gasovi i te~nosti 107
6.3.3. Skladirawe na oksidira~ki materii 108
6.3.4. Skladirawe na materijali osetlivi na vlaga, kiselini i nivni parei 108
6.3.5. Skladirawe na otrovni materii 109
6.3.6. Skladirawe na radioaktivni materii 110
6.3.7. Skladirawe na korozivni materii 110
6.4. Pakuvawe na opasni materii 111
6.4.1. Pakuvawe i obeleùvawe na opasni te~nosti i cvrsti materii 115
6.4.2. Pakuvawe na opasni gasovi i nivno obeleùvawe 116
6.4.3. Obeleùvawe na opasen tovar vo transportni vozila 116
TEMA 7. BUÂVA, VIBRACII I ZA[TITA OD NIV

7.1. Izvori i karakteristiki na bu~ava i vibracii 133
7.1.1. Bu~ava od prirodni izvori 133
7.1.2. Bu~ava od izvori koi gi sozdal ~ovekot 133
7.1.3. Karakteristi~ni vrednosti na zvuk 135
7.2. Vlijanie na bu~avata i vibraciite vrz ~ovekoviot organizam 136
7.2.1. Vlijanie na bu~avata vrz organot za sluh 136
7.3. Vlijanie na bu~avata vo zavisnost od frekvencijata 137
7.4. Vlijanie na bu~avata vo zavisnost od ja~inata 138
7.5. Vlijanie na vibraciite 138
7.6. Opseg na slu{nost 139
7.7. Maksimalno dozvoleno nivo na bu~ava i vibracii 140
7.7. Preventivni za{titni merki od bu~ava i vibracii 143
7.7.1. Preventivni za{titni merki od bu~ava 144
7.7.2. Preventivni za{titni merki od vibracii 145
TEMA 8. EKOLO[KI I BEZBEDNI USLOVI ZA PRODUKTIVNA RABOTA

8.1. Sigurnost na rabotnikot vo rabotnata sredina 147
8.2. Vlijanie na uslovi vo rabotnata sredina vrz rabotnata sposobnost na ~ovekot 148
8.2.1. Mikroklimatski uslovi vo proizvodni pogoni 148
8.2.2. Zagaduvawe na vozduhot 149
8.2.3. Bu~ava i vibracii 150
8.2.4. Infracrveno i ultravioletovo zra~ewe 150
8.3. Profesionalno truewe 150
8.3.1. Vidovi povredi na rabotno mesto 151
8.4. Obvrski i prava na rabotnikot 152
8.5. Obvrski i prava na rabotodavecot 153
8.6. Higiena na rabotno mesto 155
8.7. Li~ni za{titni sredstva 156
8.7.1. Sredstva za za{tita na glavata 156
8.7.2. Sredstva za za{tita na o~i 157
8.7.3. Sredstva za za{tita na lice i organi za di{ewe 158
8.7.4. Sredstva za za{tita na organite za sluh 159
8.7.5. Sredstva za za{tita na racete i nozete 160
8.7.6. Sredstva za za{titana teloto 160

Zastita Na Rabotnata I Zivotnata Sredina - III - MK - PRINT - Compressed

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Zastita Na Rabotnata I Zivotnata Sredina - III - MK - PRINT - Compressed

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Prof.

d-r Biljana Bauer Petrovska

ZA[TITA NA RABOTNATA I @IVOTNATA SREDINA

Kompjuterska obrabotka, dizajn i korica

Издавач: Министерство за образование и наука за Република Македонија

Печати: Графички центар дооел, Скопје

Со решение на Министерот за образование и наука на Република Македонија

CIP - Каталогизација во публикација

БАУЕР Петровска, Билјана

Vo ovoj period, prvite karpi bile sozdadeni na 25 fevruari. Prvite

Potrebata da se izu~uvaat odnosite me|u `ivite organizmi i prirodata, za

Zaradi toa, ekologijata spa|a vo relativno mladite biolo{ki nauki {to se

PREDMET I ZADA^A NA EKOLOGIJATA

Imeto na ovaa nauka - ekologija prvpat, go upotrebil germanskiot nau~nik

Ekologijata e nauka za organizmite vo odnos na site aspekti od nivnata

Ekologija e kako golema slo`uvalka. Sekoj organizam ima potrebi za `ivot

da se sprotivstavi na bolestite itn. }e zavisat od odnosite koi gi ima so животната

средина okolu nego. Negoviot `ivot }e zavisi i od vremeto i od kvalitetot na

Istaknuvawe na zna~eweto na osnovnite elementi na `ivotnata sredina.

Ekologijata tretira isklu~ivo obemni problemi {to mora da se re{avaat na

OKEANOGRAFIJA LIMNOLOGIJA TERESTRI^NA EKOLOGIJA

spored `ivotnata sredina

ZOOEKOLOGIJA FITOEKOLOGIJA EKOLOGIJA NA

pra`ivotni algi domuvawe

mekoteli gabi rabotna sredina

ptici paprati medicinska ekologija

cica~i cvetnici industriska ekologija

Ekologija na trudot, go prou~uva me|usebniot odnos na organizmot na ~ovekot

1. Zo{to ekologijata se pojavila podocna od drugite nauki?

2. Zo{to e napravena podelbata na ekologijata?

3. Koja e razlikata odnosno sli~nosta pome|u `ivotnata i rabotnata sredina?

TEMA 1. OP[TI POZNAVAWA ZA @IVOTNATA SREDINA

1.1. NIVOA NA EKOLO[KA INTEGRACIJA

@ivata materija, vo ramkite na sistemot Zemja, se javuva organizirana vo specifi~ni

Tabela 1. Prikaz na nivoata na ekolo{ka integracija

grupa edinki od ist vid

Biocenoza se site Biotop e edinica na `ivotniot prostor vo koj glavno vladeat

{uma, livada, potok, ezero

Na pogolemite prostranstva so izedna~eni klimatski uslovi se razvivaat kompleksi na

Vkupniot prostor na planetata Zemja vo koj egzistira `ivot

Sekoj od navedenite biolo{ki sistemi ima svoja funkcionalna samostojnost i zavisnost od

1.2. EKOLO[KI OSNOVI NA @IVOT

1.3. EKOLO[KI FAKTORI

Sekoe vlijanie (informacija) na sredinata {to go prima organizmot, pretstavuva

1.4. ABIOTI^KI FAKTORI

2. Edafskite faktori gi opfa}aat fizi~kite, hemiskite i biolo{kite svojstva na po~vata.

3. Orografskite faktori gi opfa}aat svojstvata na reljefot.

1.4.1. Klimatski faktori

mite kaj organizmite.

1.4.1.3. Voda, vodni talozi i vla`nost na vozduhot

1.4.1.4. Veter i vozdu{en pritisok

1.4.2. Edafski faktori

Edafskite faktori pretstavuvaat kompleks na fizi~ki, hemiski i klimatski osoben-

1.4.3. Orografski faktori

Orografskite faktori (gr~ki, oros = gora) gi vklu~uvaat, nadmorskata visina, relje-

1.5. BIOTI^KI FAKTORI

Opstanokot na sekoj organizam e usloven so dejstvoto na abioti~kite, no i na bioti~kite

1.5.1. Direktni koakcii

1.5.1.3. Komenzalizam, epifitizam

1.5.1.5. Biohemiski vlijanija

1.5.2. Indirektni koakcii

1.6. ZAEMNO DEJSTVO NA EKOLO[KITE FAKTORI

1.7. @IVOTNA SREDINA