8 UPRAVNO SODISCE REPUBLIKE SLOVENIJE Trlatka 68a 1000 Ljubijana U 1676/2003-31 SODBA V IMENU LJUDSTVA IN SKLEP Upravno sodiste Republike Slovenije v Ljubljani je v senatu pod predsedstvom vigje sodnice mag. Darinke Margué in ob sodelovanju visjih sodnikov dr. Bostjana Zalarja in Borivoja Rozmana kot Clanoy senata in visje pravosodne svetovalke Mojce Jerman kot zapisnikarice, v upravnem sporu, ki 88 je sprozila tozeta stranka Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, po zastopniku dr, Nevenu Boraku, proti toZeni stranki PooblaStenki za dostop do informacij javnega znataja, Tr2aska 21, Ljubljana, zaradi dostopa do informacij javnega znataja, o tozbi toZece stranke roti odlodbi tozene stranke St. 020-2/2003/2 z dne 23. 9. 2003, na nejavni seji dne 23. 3, 2005 odlogilo: 1. ToZbi se ugodi in se izpodbijana odlotba tozene stranke Pooblaiéenke za dostop do informacij javnega znataja St. 020-2/2003/2 z dne 23. 9. 2003 odpravi in zadeva vrne to¥eni stranki v ponoven postopek. 2. Zahtevek tozeke stranke za povrnitey stroskov postopka se zavrne. 3. Zahtevek tozene stranke za povrnitev strokov postopka se zavrie. Obrazlozitev: £ izpodbijano odlogbo je tozena stranka na podlagi 2, in 3. odstavka 27. lena Zakona o dostopu do informacij javnega znataja (ZDUZ) pritozbi Sandija Kodri¢a zoper odlotbo tovece stranke $e So4/Mvo z dne 16. 4. 2003 (v prvi totki izteka izpodbijane odlogbe) ugodila in odlotbo tozets stranke odpravila, v drugi tovki izreka pa je to2ena stranka odlotila, da "je organ doLan prosileu Posredovati zahtevane informacije". V obrazlozitvi izpodbijane odlotbe to2ena stranka naipte} navaia, da je prosilee podal prosnjo, da mu organ omogoti dostop do informaci in sicer zapisnike Se] Strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev v letih 1995, 1996, 1997, 1998 1999, 2000, 2001 in 2002 in sicer je zaprosil 2a postedovanje elektronskega zapisa (datotek) ozivoma primeru, dato ne bi bilo mozno, fotokopij zapisa. Nato tozena stranka povzema vsebino dokument tozete stranke St. 564/Mvo z dne 16. 4. 2003 kot odgovor toede stranke prosileu, da Vlada Se ni Predpisala nagina posredovanja informacij (5. odstavek 25. slena ZDIIZ). da se ni podzakonskih Predpisov iz 11. Elena ZDIJZ, da organ Se ni dolotil uradne osebe iz 9. lena ZDIJZ in da je tozeta stranka z dokumentom z dne 16. 4. 2003 pozvala prosilca, da bolj konkretno doloti, s katerimi informacijami iz 2apisnikov sej organa se Zeli seznaniti, da bo organ lahko vsebinsko odlotil prosnji in je navedla, da zapisniki sej vsebujejo tudi podatke, ki niso javni v smislu 6. Glen ZDIIZ Tozena stranka v obrazlozitvi izpodbijane odlosbe nato povzema odgovor oziroma dopolnitey Prosnje prosilea z dne 23. 4. 2003, da je velika vetina tem, s katerimi se ukvarja Strokovni svetAgencije za trg vrednostnih papirjev in da razume, da bo organ skladno z dolodilom 7. ¢lena ZDUZ dolovene informacije izlo%il iz dokumentov in da bo zato moral plagati ustrezne materialne stroske. Temu sledi navedba v obrazlozitvi izpodbijane odlogbe, da je tozeta stranka dne 14. 5. 2003 izdala odlogbo St. 81/1AG-03-(304), s katero je toZeéa stranka prosnjo prosilca zavmnila s sklicevanjem na 155. Glen Ustave glede na to, da je ZDIIZ zaéel veljati dne 22. 3. 2003 in ne more veljati za informaecije, ki so nastale v éasu pred uveljavitvijo ZDIIZ. Tozena stranka nato povzema pritozbo prosilea zoper odlo&bo z dne 14, 5. 2003, v kateri prosilee navaja, da so izjeme glede dostopa do informacij javnega znavaja dologene le v doloéilu 6. in 26. lena ZDUZ, pri éemer se je prosilec skliceval tudi na mnenje pravnega strokovnjaka, objavljeno v Finaneah dne 26. 5. 2003. Tozena stranka nato ob citiranju dologila 155. élena in 39, lena Ustave izpelje materialno-pravni sklep, da uporaba ZDIJZ za informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIIZ ni v nasprotju z dologilom 155. Elena Ustave in da posredovanje takih informacij ne pomeni retroaktivne uporabe dologb ZDUZ. V potrditev tega staliséa citira se dolotilo 4. tlena ZDIJZ in navaja pravno ugotovitev, da ZDIIZ Easovno ne omejuje informacij, do katerih so upravigeni prosilei dostopa do informacij in da je bila pravica do dostopa do informacij javnega znataja zagotovljena najkasneje s sprejetjem Ustave. ToZena stranka v obrazlovitvi izpodbijane odlotbe vzpostavlja razliko med “zagotovijeno” ustavno pravico iz dologila 39. Slena Ustave in "izvr8ljivostjo" ustavne pravice, ki naj bi to postala z uveljavitvijo ZDIUZ. Meni, da pred uveljavitvijo ZDIIZ ustavne pravice ni bilo mogoée izvrSevati, bil pa je doloéen "obseg pravice informacij javnega znataja" in "pojem informacije javnega znataja". ZDIZ. pa je dolodil "nagin uveljavijanja” ustavne pravice. ZDUZ zato nima retroaktivne veljave, saj prosilec pred uveljavitvijo ZDIIZ ni mogel izvrSevati pravice do dostopa do informacij javnega znataja. Tozena stranka se ob tem sklicuje tudi na 19. élen Deklaracije ZN o élovekovih pravicah in 19. Slen Mednarodnega pakta o dréavljanskih in politignih pravicah ter 10. élen Konvencije o varstvu ¢lovekovih pravic in temeljnih svobo8éin, é8 da se te mednarodne pogodbe uporabljajo neposredno in da so veljale Ze pred sprejetiem Ustave. ‘Temu delu obrazlozitve sledijo navedbe, da mora organ v skladu z dolovilom 22. tlena ZDUZ, ée bo v celoti ugodil zahtevi prosilea, napraviti uradni zaznamek, napotek, kaj mora narediti organ, ée bo zahtevo delno zavmil, kak&na mora biti obrazlozitev, v katerem primera lahko zavmne dostop do informacij javnega znaéaja in napotki glede nagina seznanitve z vsebino zahtevanih informacij, tako da natin posredovanja informacije doloci prosilec, organ pa je dolzan temu sledit Todeta stranka viaga tozbo na odpravo izpodbijane odlogbe. Meni, da je izpodbijana odlogba v nasprotju z dolotilom 155. Elena Ustave, ker je med drugim spregledala, da je Ze kar nekaj zakonov, Sprejetih po sprejetju Ustave RS, konkretiziralo nadin izvrSevanja navedene ustavne pravice, na Primer dolodilo 1. odstavka 54. lena Zakona 0 medijih in dolodilo 6. élena Zakona o driavni upravi. ZDIUZ je glede na povedano samo eden izmed zakonov. ki pomenijo konkretizaciio weljavljanja pravie iz drugega odstavka 39. lena Ustave RS. Za konkretizacijo vsebine drugega odstavka 39. élena Ustave RS je sama Ustava RS pooblastila zakonodajalea, saj ima vsakdo pravico obit le takSno informacijo javnega znataja, za katero ima v zakonu utemeljen pravni interes, ne pa katerekoli informacije javnega znataja. Ce bi bili argumenti toZene stranke toéni, bi bila dolotha 155, lena Ustave RS povsem nepotrebna, saj bi se vsi zakoni, sprejeti na podlagi Ustave RS, uuporabljali oziroma bi utinkovali za nazaj in sicer 2e od sprejetja Ustave RS dalje, Poleg teea fozeta stranka pravi, da je tozena stranka po dolotilu 1. odstavka 252. élena ZUP izpodbijano odlogbo odpravila in da vsebina druge totke izreka izpodbijane odlotbe nasprotuje razlozom oziroma obrazlozitvi izpodbijane odlogbe. Tozena stranka je namreé v obrazloditvi navedla, kako ‘naj v ponoynem postopku ravna toZeéa stranka. Iz teh napotitev in opozarjanj toZene stranke tozeti stranki je povsem jasno razvidno, da tozena stranka ni imela v mislih, da bi odpravila odlotbo tozete stranke in sama odlogila o stvari v skladu z dolodilom 1. odstavka 252. Elena Zakona o splosnem upravnem postopku (ZUP), kot je odlotila v izreku izpodbijana odlosbe, pat pa da biodlogbo toZene stranke odpravila in vrnila toZeéi stranki v ponovni postopek v skladu z dologilom 3. odstavka 251. ¢lena ZUP. Tozeta stranka pravi, da bi bila toZena stranka samo v primeru iz 3. ‘odstavka 251. élena ZUP upravigena opozarjati tozeto stranko glede &esa bi bilo potrebno pri ponovnem odloganju 0 isti zadevi dopolniti postopek. Zato je podana bistvena krSitev dolotb (upravnega) postopka. Tozeéa stranka Se poudarja, da zahteve prosilea Sandija Kodriga ni presojala po njeni vsebini, pat pa, kot je razvidno iz obrazloditve odlotbe toZeée stranke, izkljuéno glede na formalne razloge ustavnopravne narave. Tozena stranka pa je (ob zmotni predpostavki, da je prosilec Sandi Kodrié po ZDUZ upraviten zahtevati zahtevane zapisnike) otitno, kar vnaprej predpostavila, da so vsi zapisniki se} strokovnega sveta tozeée stranke v letih 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002 takine narave, da ne vsebujejo informacij oziroma podatkov iz 6. lena ZDIIZ. Predlaga, da sodisée odlotbo odpravi in samo odloti o stvari oziroma podrejeno, da izpodbijano odlo&bo odpravi in vme tozeni stranki v ponoven postopek in da nalozi to%eni stranki, da tozedi stranki povrne njene stroske sodnega postopka v vigini, kot jih bo odmerilo sodi8ée, s pripadajogimi zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sodbe do platila, vse v roku 15 dni pod izvrsbo. V odgovoru na tozbo prizadeta stranka pravi, da ji toZeta stranka ni posredovala zahtevanih informaeij. Izjeme so v ZDIIZ.taksativno nastete, tore} je namen zakonodajalca, da se informacijo javnega znataja opredeli nadvse Siroko in tako izkljuti pretirano restriktivno interpretiranje zavezancev. Pravi, da dologilo 5. élena ZDIIZ, vsebuje tudi dosjeje in registre. Za te dokumente pa je matilno, da predstavijajo zbirko informacij, ki se skozi as spreminjajo. V teh primerih gre za vpogled v informacije nastale ali izdelane v razliénih Easih, vkljuéno s tistimi, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ. Upostevajot zakonsko doloeno vlogo tozeve stranke je nemogoée, da bi celotna zahtevana vsebina spadala med izjeme iz 6. #lena ZDIIZ. Ce toZeéa stranka meni nasprotno, bi morala to dokazati sama, éesar pa ni storila. Pravi, da so mu zaradi dolgega postopka krsene zakonske pravice in predlaga im hitrejSe odloganje, ker gre za precedenéni primer. Predlaga, da sodi8te toZbo zavene oziroma podrejeno, da sodi8ée samo odloéi o stvari. V odgovoru na to%bo tozena stranka oporeka tozeti stranki aktivno legitimacijo na_podlagi sklicevanja na dologilo 157. élena Ustave, naéelo delitve oblasti, hierarhiéno delitev del in nalog znotraj izvr8ilne oblasti, ob sklicevanju tudi na staliSée Ustaynega sodi8ta RS v zadevi U-1-224/96 z dne 22. 5, 1997, ker Ustavno sodi8ée pravi, ée bi sodstvo kljub temu, da je o posamezni pravici Ze odloéil upravni organ, moralo na podlagi vlozene tozbe vsele} avtomatiéno soditi v sporu polne jurisdikeije, potem ne bi Slo vet za sodno kontrolo upravnega odloganja, ampak za prevzem upravnega odlo¢anja. Organ prve stopnje zato ne more, ée se ne strinja z odlotitvijo organa druge stopnje, toziti le tega, saj je nasproti zunanjemu udeleencu podan zgolj en organ (odlo&ba Ustavnega sodista Rs v zadevi U-1-146/98, Uradni list RS, §t. 51/98). Tozena stranka kot primer navaja situacijo, da toZeta stranka odloga na prvi stopnji in vlozi tozbo zoper odlogitev organa druge stopnje oziroma nadrejenega organa in s tem postane stranka postopka, kar pomeni, da lahko kot stranka viozi zahtevek za odlozitev izvribe in sama odloga o svoji zahtevi kot organ. Ce bi sodi8ve priznalo aktivno legitimacijo tozedi stranki, bi dopustilo, da tudi organ druge stopnje ni dolZan izpolniti obveznosti iz sodbe sodi8éa. ToZena stranka priznava, da so Ze pred ZDIJZ drugi zakoni urejali dostop do doloenih informacij, vendar ZDIJZ. to ureja za vse Ijudi, ne samo v zvezi z mediji. Nadalje meni, da toznik pred sprejetiem ZDUZ ni pridobil pravic, ki naj bi jih varoval pravni red (pravica zapriosti pred javnostjo) in zato odlotitev pooblastenca ne posega v Ze pridobljeno pravico toznika. Sklicuje se na stali8ée Ustavnega sodiséa RS v zadevi U-I-101/95 (Uradni list RS, st. 13/98), v katerem Ustavno sodisée ugotavija, da dolotilo 155. élena Ustave ne prepretuje, da bi zakon spreminjal prej zakonsko dologene pravice ali pogoje za njihovo uveljavijanje z uginkom za naprej, &e te spremembe ne nasprotujejo z Ustavo dologenim nagelom oziroma drugim ustavnim dologbam, zlasti naéelu zaupanja v pravo kot enemu od naéel pravnedréave (2. Glen). Pravi, da je toZena stranka ravnala v skladu z dologilom 252. tlena ZUP in izpodbijano odlotbo toZnika odpravila in sama odlotila. Ni pa res, da je toZena stranka hotela ‘odlozbo samo odpraviti in zadevo vrniti organu v ponovni postopek. Tozena stranka Se pravi, da je toznik zavmil navedeno zahtevo zgolj zaradi dejstva, ker naj bi veljala retroaktivnost. Toznik nikjer ne navaja, da bi bil podan poleg tega Se kateri izmed razlogov, ki lahko pomenijo izjemo v skladu s 6. Genom ZDIIZ. To%nik tudi ne obrazlo%i nobene izjeme, zaradi katere bi bila taka omejitev upravigena. Po mnenju toZene stranke je bil zahtevek prosilca zelo jasen in toZena stranka je odlogila o tem na podlagi odlodbe, ki jo je izdal organ prve stopnje. Organu prve stopnje se ni zdelo primemo obrazloziti tudi morebitne izjeme v skladu s 6. Slenom ZDIJZ, ali pa jih ni, in je zato toZena stranka odlogala © temeljnem vpraSanju in sicer 0 upravigenosti dostopa do informacij javnega znaéaja, za katere je zaprosil prosilec. Ker pa se pooblaséenec zaveda, da kijub temu morebiti znotraj zahtevanih dokumentov le obstajajo deli informacij, ki padejo pod izjeme, kot jih doloéa 6. len ZDIIZ, je tozena stranka nalovila toZniku, da le to upoSteva in v skladu z dologbami ZDINZ izroti vse informacije, ki ne padejo pod izjeme v skladu s 6. élenom ZDIJZ. S tem je tozena stranka podala svojo odlotitev, da seje zapisnikov Strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev kot celota niso predmet izjem in da tore} predstavljajo informacijo javnega znataja, kot to dologa ZDIVZ, da pa znotraj teh dokumentov, kljub temu lahko obstajajo informacije, ki pa so predmet izjem. Nadalje tozena stranka pojasnjuje, da toZnika v izpodbijani odlotbi zgolj opozarja, da je odlogala le v mejah zahtevka, sama implementacija odlogbe pa je na podlagi ZUP na strani toznika, ki mora znotraj odlogitve pooblaséenca pri konkretizaciji odlosbe upostevati dolotbe ZDUZ. Pooblastenec opozarja toZnika, da le-ta ne bo odlogal o glavni stvari, saj je o njej Ze odloéil nadrejeni organ kontrole dostopa do informacij javnega znataja. Poleg tega tozena stranka pravi, da v izpodbijani odlogbi tudi opozarja toznika, da sicer tretji odstavek 251. tlena ZUP res doloéa dolZnost organa druge stopnje, da v primeru, ko le-ta poslje zadevo v ponovni postopek organu prve stopnje le-tega opozori, glede &esa je treba dopolniti postopek. V obravnavanem primeru pa ne gre za tako situacijo, saj je organ druge stopnje o zahtevku stranke Ze odlotil, organu prve stopnje pa je zgolj navedel, kakSna je implementacija navedene odloéitve. Tozena stranka opozarja, da sama nima pred seboj vseh zahtevanih informacij in da je zato lahko odlotala zgolj 0 sporu na podlagi podatkov in razlogov, dejstev in dokazov, ki so jih stranke navajale v postopku. Ker toznik ni navajal dejstev in dokazov, ki jih navaja Sele sedaj, tozena stranka o teh ni mogla odlotati Ze tedaj. Tozena stranka je to storila v konkretnem primeru zaradi o€itnega nerazumevanja pravice, ki jo zagotavlja ZDIIZ, s strani toznika. V obravnavanem primeru je pooblaSéenec odgovarjal na trditve toZnika in pri tem tudi odloéil o zahtevku prosilca. S tem je odlogal o ustavnopravnih vprasanjih, ki h je izpostavil toznik in o katerih mora v skladu z dolosbami ZUP odgovoriti, hkrati pa je izdal Gisto konkretno odlotbo o disto vsebinskem vpraSanju, ki ga je podal prosilec. Zato je navedena izjava toZnika v tem delu brezpredmetna. Tozena stranka zahtevku po povrnitvi stroskov ugovarja, saj organ zahteva teoretitno povmitev stroskov od samega sebe. Poleg tega v tem primeru postavija nasprotni zahtevek in zahteva od organa prve stopnje da plaéa ustrezno takso za vodenje spora pred pooblaséencem. V dopoinitvi odgovora na to2bo tozena stranka argument o tem, da tozeéa stranka ni aktivno itimirana za toZbo, opira na dologilo 15. élena Zakona o dréavni upravi (ZDU), ki doloéa status ter 3., 28. in 33. Glen Zakona o javnih agencijah. Pravi, da ima uprava svoj vth in le ta prevzema odgovornost za svoje doloditve. Ce se za konénega razsodnika proglasi prvostopenjski ‘organ, to pomeni popatenje oblasti. Pooblaséenec je instancni organ, ki odloga, in je tisti, ki na podlagi zakona (251. lena ZUP) odlota, kako ravnati. V prvi vrsti instangni organ lahko instanéno odloda in Sele podredno vrne organu prve stopnje zadevo v ponovno odloganje. V pripravijalni vlogi z dne 24. 12. 2003 tozeta stranka pravi, da je v tovrstnih zadevah tozena stranka poseben drzavni organ (1. odstavek 28, lena ZDIJZ) in da se ZUP skladno z doloéilom 15lena ZDIUZ uporablja le subsidiarno. Podlago za aktivno legitimacijo opira na dolotilo 1. in 2. odstavka 1. dlena, 18. in 20. élen ZUS, 289. élen Zakona o trgu vrednostnih papirjev, 28. in 31. len ZDUZ, 157. in 120. élen Ustave. Predmet tovrstnih postopkov je drugagen kot v drugih upravnih zadevah, kjer odloganje 0 pravicah in obveznostih v nigemer ne posega in ne vpliva na delovanje organov, ki so pristojni za odloganje. V predmetni zadevi pa posredovanje informacij lahko povzrodi motnje v delovanju, z odlozbo se lahko poseze v integriteto oziroma v zakonsko dologeno neodvisnost organa. Razlaga, ki jo zagovarja tozena stranka, bi pomenila, da se tudi sodi8ée ne bi moglo pritoziti zoper odlodbo tozene stranke, s ¢imer bi se toZena stranka hierarhiéno dvignila nad vse dréavne organe, te pristojnosti pa ji Ustava ne daje. Tudi po mnenju tozeée stranke ureditev izvr8be po ZUP ni komplementama z ZDIJZ, vendar pa to po mnenju toZeée stranke ne more biti razlog za odrekanje aktivne legitimacije toZeti stranki v upravnem sporu. Tozeéa stranka tudi meni, da povezovanje aktivne legitimacije toze¢e stranke in dolénosti izpolnjevanja pravnomotnih sodb ne vzdr2i. Glede sklicevanja toZene stranke na Zakon o javnih agencijah (ZJA) pa toZeéa stranka navaja 1., 28., 33. in 50. élen ZJA in Zakon o trgu vrednostnih papirjev (ZTVP-1, 1. élen). Sklicuje se tudi na dologila 182., 71. in 303. lena ZTVP-1 in pravi, da gre za matigni predpis, ki ureja delovanje in pristojnost tozete stranke in je zatel veljati pred ZDIZ in natanéno dologa vrsto informacij, ki imajo javni znataj, in jih lahko kdor koli zahteva, Potem ponavlja toZbeni argument 0 neskladju med izrekom iz druge to¢ke in obrazlozitvijo izpodbijane odlotbe. Pravi, da je odlo&ba postala dokonéna, zato ne more nalagati prvostopenjskemu organu, kako naj ravna v postopku. V pripravijalni vlogi z dne 13. 1. 2004 toZeéa stranka pravi, da se dosjeji in registri skozi éas res spreminjajo, a javna dostopnost teh informacij ne velja za vse vrste informacij in prizadeta stranka te vrste informacij tudi ni zahtevala. Izrotitev podatkov, ki jih ureja 71. élen ZTVP-1, bi lahko prizadeta stranka zahtevala tudi glede tistih podatkov, ki so nastali pred uveljavitvijo ZDUZ, vendar ne na podlagi ZDIJZ, ampak na podlagi ZTVP-1 kot posebnega in specialnega predpisa. Odgovarja tudi, da prizadeta stranka ne navaja, kakéna skoda ji nastaja zaradi neizroditve nekaj sto zapisnikov sej Strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev. Meni, da ima zahteva za izroditev nesorazmemo velikega Stevila posameznih informacij, ne da bi bila takSna zahteva tudi dejansko utemeljena s potrebo prosilea po takSnih informacijah, naravo krSitve nagela postene uporabe pravic (11. Glen ZUP). V odgovoru na pripravijalno vlogo prizadeta stranka med drugim pravi, da toZeéa stranka z nigemer ne utemeljuje, da bi ji posredovanje zahtevanih informacij povzroéilo motnje v delovanju in zahteva tudi ne more pomeniti posega v integriteto organa in njegove pristojnosti, ki jih ima po zakonu. Sklicevanje na doloéilo 182. élena ZTVP-1 pa je brezpredmetno, ker v prvostopenjski odlocbi tovrstne utemeljitve ni V viogi z dne 21. 1. 2004 tozena stranka med drugim, ob sklicevanju na 238, élen ZUP in 14. len Zakona 0 upravnem sporu (ZUS), pravi, da toZeéa stranka v vsakem pisanju navaja nova dejstva in dokaze, med tem ko je bila obrazlozitev prvostopenjske odlotbe na dveh straneh. Meni, da toZeta stranka napaéno navaja, da je pooblaiéenec poseben dréavni organ, saj dolotilo 1. odstavka 28. lena ZDUZ dolota, da je pooblastenec samostojen dréavni organ. Subsidiarno se ZUP uporablja samo v primeru pisno vlozene zahteve. Vztraja, da tozeta stranka nima aktivne legitimacije. Zahteva glavno obravnavo. Zastopnik javnega interesa je prijavil udelezbo v postopku. Glede ugovora aktivne legitimacije tozeée stranke sodi8ée ugotavija, da je treba pri uporabi Ustave RS (Uradni list RS, st. 33/91-1, 42/97, 66/2000, 24/2003, 69/2004) v zvezi s tovrstnim vpraSanjemizhajati iz uveljavijene metode razlage, da so tako kot mednarodne pogodbe o élovekovih pravicah tudi ustavni akti demokratiénih drzav ti. "Zive listine" (living charters), ki jih je treba razlagati, e jezikovna razlaga to dopuséa, med drugim tudi z dinamigno metodo razlage, ki upoSteva aktualne druzbene spremembe in potrebe. Ureditev upravnega spora po Ustavi je bila sicer primamo res namenjena zagotovitvi sodnega varstva v zvezi s pravicami, obveznostmi ali pravnimi koristmi posameznikov in organizacij v zadevah, ko nosilei javnih pooblastil odlogajo z dokonénimi posamignimi akti (1, odstavek 157. Slena Ustave). Vendar pa za edini namen upravnega spora ni ‘mogoée Steti le sodnega varstva pravic zasebno-pravnih subjektov, ampak je (bil) namen upravnega spora tudi presoja zakonitosti odloganja nosilcev javnih pooblastil v konkretnih (upravnih) postopkih, kar izhaja iz besedila 1. odstavka 157. élena Ustave. Z aktivno legitimacijo toZece stranke v konkretnem sporu je drugi namen dologila 1. odstavka 157. élena Ustave izpolnjen, éetudi je tozbo v upravnem sporu viozil nosilec javnih pooblastil zoper drugega nosilca javnih pooblasti Tzpolnjen pa je tudi prvi omenjeni namen upravnega spora, kajti v sporu, v katerem organ viozi toZbo zoper odlosbo pooblaséenke za dostop do informacije javnega znataja, gre namret tudi za sodno varstvo ustavne pravice prizadete stranke iz dolotila 2. odstavka 39. Elena Ustave. Zakonodajalec je namreé skladno z dologilom 4. odstavka 15. Elena Ustave takSen nadin sodnega varstva omenjene ustavne pravice, ki sledi varstvu v upravnem postopku, ter tudi nadin uuresnigevanja pravice (2. odstavek 15. clena Ustave) predpisal v ZDIJZ (Uradni list RS, st. 24/2003). To pomeni, da gre v konkretni zadevi hkrati za sodni nadzor nad zakonitosti upravnega odloganja pooblaséenke za dostop do informacij javnega znataja, ki se zaradi narave ustavne pravice izvrSuje v razmerju do drugega javno-pravnega organa, oseba, ki ji gre v tem istem upravnem sporu sodno varstvo ustavne pravice, pa ima polo?aj prizadete stranke v upravnem sporu. Pri tej razlagi je namret treba upostevati aktualne druzbene spremembe in potrebe glede na to, da so v modernih demokratiénih drZavah zaznavni procesi ustanavljanja novih in samostojnih organov sui generis in v okviru teh procesov ne gre samo za neodvisne agencije, ki vzpostavijajo kompleksnejsa razmerja znotraj sistema delitve oblasti; poleg tega pa zaradi prenaSanja javnih funkcij na zasebno- pravne subjekte prihaja do oblikovanja meSanih zasebno-javnih pravnih subjektov z javnimi pooblastili. Zato ob upostevanju dinamigne razlage ni mogoce iz Ustave izpeljati omejitve, da je upravni spor mozen izkljugno samo med zasebnim subjektom na eni strani in javno-pravnim subjektom na drugi strani. Aktivna legitimacija gre toze@i stranki tudi na podlagi 25. Slena Ustave, ki pravice do pravnega sredstva zoper odlogitve nosilcev javnih pooblastil, s katerimi ti odlotajo 0 dolZnostih ali pravnih interesih, ne omejuje na zasebno-pravne subjekte, ampak gre po besedilu ustavnega ¢lena ta pravica vsakomur. Taksna razlaga aktivne legitimacije tozeée stranke je skladna tudi z Zakonom o upravnem sporu (ZUS, Uradni list RS, 8t. 50/97, 70/2000), saj je toZeta stranka pravna oseba, ki ji je bila z izpodbijano odloébo nosilca javnih pooblastil nalozena dologena obveznost in ji gre sodno varstvo tudi po dologilu 1. odstavka 1. dena ZUS. Presoja zakonitosti dokonénih posamitnih aktov, Kot drugi temeljni namen upravnega spora, pa je zajeta tudi v dolotilu 2, odstavka 1. élena ZUS, ki upravnega spora ne omejuje na sodno varstvo pravic subjektov zasebnega prava. Aktivna legitimacija tozeée stranke izhaja tudi iz doloéila 18, Elena ZUS, ker je tozeéa stranka pravna oseba, ki misli, da je njena na zakon oprta neposredna korist z izpodbijanim aktom krsena, Argument to2ene stranke o nekompatibilnosti postopka izvrSbe s pravnim stali8éem, da ima toZeéa stranka aktivno legitimacijo, navedene razlage Ustave in ZUS ne odtehta in za reSitev tega upravnega spora ni bistven. Ravno tako ne dr2i argument tozene stranke, ki se nanaSa na "popatenje oblasti" in hierarhijo odloganja v upravnem sektorju. Pooblaséenec za dostop do informacij javnega znaéaja je namreé sui generis organ, ker je samostojen drzavni organ (1. odstavek 28. lena ZDIJZ), kar pomeni, da ni sestavni del ali strukturno povezan z nobenim drugim (ne)politignim oblastvenim organom (2. odstavek 28. lena ZDIJZ), ampak je samostojen procesni organ za vodenje pritozbenega postopka v zvezi z dostopom do informacije javnega znaéaja. To pomeni, da je toZena stranka samo v procesnem smislu instanéni organ toZeti stranki, sicer pa ni s to%eéo stranko vsmislu dologila 1. &lena ZDIJZ v nikakrsnem drugem pravno-politiénem ali strukturno hierarhiénem razmerju. Zaradi tega je sklicevanje toene stranke za argumentiranje odsotnosti aktivne legitimacije tozeée stranke na sistem dravne uprave, kot ga urejajo ZDU in ZJA in tudi ZUP neutemeljeno. ZUP se namreé ne more uporabljati za argument proti aktivni legitimaciji, kajti ZUP se po dologilu 4. odstavka 27. lena ZDIJZ uporablja za pritoZbeni postopek, ne pa tudi za vprasanje, ali prvostopenjski organ lahko sprodi upravni spor ali ne. Tak&no razlago dologila 31 Gena ZDUZ v povezavi z ZUS in Ustavo, ki dopuséa upravni spor med dvema javno-pravnima subjektoma, potrjuje tudi upravno-sodna praksa (na primer: upravni spor med mestno obéino in ministrstvom U 2158/2003; upravni spor med drZavnim pravobranilcem in ministrstvom U 74/2002, U 1005/2002; upravni spor med javno-pravno zbornico in dréavnim uradom U 642/2002; upravni spor med javnim skladom in obéino U $82/2003; upravni spor med agencijo in obtino U 1732/2004, U 1839/2001). Obravnavi primer torej ni edini in ni prvi, ko sta stranki postopka javno- pravni instituciji. Ker je sodi8ée ugotovilo, da je tozeéa stranka aktivno legitimirana za tozbo v upravnem sporu, v nadaljevanju obrazlozitve sodbe podaja utemeljitev, zakaj je izpodbijani akt nezakonit. Po dologilu 2. odstavka 213. Slena ZUP (Uradni list RS, st. 80/99, 70/2000) mora biti izrek kratek in doloven, po dologilu 1. odstavka tega élena pa se v izreku odloti o predmetu postopka in o vseh zahtevkih, Predmet pritozbenega postopka je bila pritozba Sandija Kodriéa zoper odlotbo tozece stranke &t. 81/1AG-03-(304) z dne 15. 4. 2003, kajti po dologilu 3. odstavka 27. dlena ZDUZ pooblaséenec za dostop do informacij javnega znataja odlota o pritozbi zoper odlotbo, s katero je organ zavmil zahtevo. V konkretnem primeru pa je toZena stranka Ze v uvodu odlotbe navedla, da Je odlotila 0 pritozbi zoper odlozbo 3t. 564/Mvo z dne 16. 4. 2003, éeprav navedeni akt ni odlogba (0 zavmitvi zahteve), ampak pojasnilo s pozivom za dopolnitev zahteve. Tudi v prvi tocki izreka je ‘ozena stranka napatno navedla, da se odpravi odlogba &t. S64/Mvo z dne 16. 4. 2003, éeprav o tem aktu ne bi smela odlodati v pritoZbenem postopku, ampak le 0 odlogbi &t. 81/1AG-03-(304) z dne 15. 4. 2003. To je zadosten razlog za nezakonitost izpodbijane odlotbe, ker toZena stranka ni odlogila o predmetu postopka (1. odstavek 213. Slena ZUP). Kljub temu bo sodi8ée v obrazlozitev sodbe zajelo tudi druge nepravilnosti v izpodbijani odlotbi zaradi bol} utinkovitega nadalinjega vodenja postopka. Druga tocka izreka ima nepravilnosti zaradi tega, ker je premalo dolotna. V pravnem postopku se iavrSuje izrek odlotbe, ne pa obrazlozitev. To pomeni, da mora biti izrek tako dologen, da ga je mogote brez vsakrsnega dvoma tudi pravilno izvrSiti. Zato mora tozena stranka, kadar po vsebini odloti o zadevi, izrek oblikovati tako, da je iz izreka in ne Sele iz. obrazlozitve odloabe razvidno, kateri organ je dolan posredovati informacije, komu (z imenom, priimkom) jih je dolZan Posredovati, na kakSen natin mora organ posredovati informacije, katere informacije mora Posredovati in kdaj oziroma v kakinem roku. V konkretni zadevi toZena stranka ni izpolnila navedenega pravnega standarda dolognosti druge totke izreka in je zato kréila dologilo 2. odstavka 213. élena ZUP. S to nepravilnostjo je povezan naslednji vidik nezakonitosti izpodbijane odlodbe. Gre za nasprotje med izrekom in obrazlozitvijo izpodbijane odlotbe. Iz izreka in obrazlozitve odlotbe ter pojasnil toZene stranke v odgovorih na tozbo nedvomno izhaja, da toZena stranka Steje drugo tovko izreka za meritorno (nagelno) odlotitev o stvari, med tem ko iz obrazloditve izpodbijane odlosbe izhaja tudi, da mora toZena stranka v ponovnem postopku na bol} natancen naéin odloéiti, katere informacije bo posredovala prizadeti stranki in pod kakSnimi pogoji morebit tudi zavmiti dostop do dologenih informacij. TakSen naéin odloganja in utemeljevanja upravnil odlotitev je nezakonit, ker vzpostavlja nejasno pravno razmerje in je v nasprotju z dologilom 5 totke 1. odstavka 214, elena ZUP. V nadaljevanju obrazlozitve sodbe sodisée prehaja k materialno-pravnim nepravilnostim v izpodbijani odlodbi, Te se nanaSajo na uporabo dolotila 155. tlena Ustave, kar je tudi Kljutnitozbeni ugovor in je relevanten za nadaljnji potek postopka. ToZena stranka navaja tri argumente, da ne gre za retroaktivno uporabo ZDIJZ in sicer, ker je zakonodajalee opredelil javno informacijo na naéin, ki je dologen v 4, élenu ZDUIZ, ker ZDIJZ éasovno ne omejuje informacij, do katerih so upravigeni prosilei dostopa do informacij javnega znataja in ker so osebe sicer imele zagotovljeno to pravico Ze pred ZDIJZ, vendar je niso mogli izvrSevati. Drugi argument, da ZDIJZ casovno ne omejuje informacij, ni pravilen, saj dejstvo, da ZDLIZ. informacij Easovno ne omejuje, to Se ne pomeni, da ZDIJZ v posameznih dolotbah ne bi mogel imeti (ne)dopustnega povratnega uéinka. V zvezi s prvim in tretjim argumentom pa toZena stranka v vet elementih narobe razlaga ustayno pravico iz 39. lena Ustave in mednarodno pravo na podrogju dostopa do informacij javnega znataja, kar bo sodi8ée natanéno obrazlozilo v nadaljevanju sodbe. Na strani 4 obrazlozitve izpodbijane odlotbe toZena stranka namreé vzpostavija razmejitev med pravnim konceptom "zagotovijene" pravice in pravnim konceptom "izvrSljive" pravice. Ta razmejitev ni niti v pravni doktrini niti v pravni (sodni) praksi vzpostavljena niti za iztozljive ustavne pravice, niti za programske norme v ustavi niti za zakonske pravice. V konkretnem primeru gre za ustavno pravico prizadete stranke iz dolotila 2. odstavka 39. élena Ustave. To je iztozljiva ustavna pravica, kar pomeni, da zanjo velja dolodilo 1. odstavka 15. élena Ustave, po Kateri se ustavne pravice uresniujejo neposredno na podlagi Ustave, in dolotilo 4. odstavka 15. tlena Ustave, po kateri je tudi za to pravico zagotovijeno sodno varstvo. Pravno razlikovanje med "zagotovijeno" in “izvrSljivostjo" pravice je zato v nasprotju z dolotilom 15. élena Ustave. Za uresnigevanje ali sodno varstvo te ustavne pravic tore} ni potrebno, da zakonodajalec nujno sprejme poseben krovni zakon kot je ZDIJZ, da bi se taka pravica lahko "izvrsevala”. Ce zakonodajalec to stor, naj bi s tem olajSal dejansko uresnitevanje te pravice in v konkretnem primeru je z ZDIJZ. tudi predpisal specifiéen nadin uveljavljanja pravnih sredstev ter hkrati ob obstoju drugih zakonov s posameznih podrodij, ki zadevajo vidike te ustavne pravice, dodatno opredelil pojmovno zvezo "y...-v zakonu utemeljen pravni interes, razen v primerih, ki jih dologa zakon /.../" iz dologila 2. odstavka 39. élena Ustave Tozena stranka v obrazlozitvi izpodbijane odlotbe argumentira tudi stali8te, da je bila pravica do dostopa do informacij, kot pravno relevantna podlaga za zahtevek prizadete stranke v konkretne1 primeru, vzpostavijena celo pred uveljavitvijo Ustave, ker je ta pravica zajeta v Splosni deklarac ZN o Glovekovih pravicah, Mednarodnem paktu o drZavljanskih in politignih pravicah (MPDPP), ter Konvenciji o varstvu élovekovih pravic in temeljnih svobo8tin (MKVCP) in da zato ZDUZ nima retroaktivnega uéinka, TakSna argumentacija toZene stranke ne drZi. Pravica prizadete stranke, ki je med drugim tudi predmet tega spora, je bila vzpostavijena s sprejemom Ustave. Splosna deklaracija ZN 0 @lovekovih pravicah v dologilu 19. Elena ne vzpostavlja pravno obvezujose podlage za pravico, ki jo uveljavlja prizadeta stranka. MPDPP (Uradni list SFRJ, St. 7/71, Akt o notifikaciji nasledstva ...Uradni list RS, &t. 9/92 MP, Uradni list RS, &t. 35/92) v dolodilu 2. odstavka 19. élena sicer govori o pravici do sprejemanja vsakovrstnih informacij ne glede na drzavne meje. Vendar v dolotilu 3. odstavka istega Elena MPDPP predvideva omejitve te} pravici, ki morajo biti dologene z zakonom in MPDPP. Poleg tega mnenja Odbora ZN za élovekove pravice, ki daje interpretacije MPDPP ne gredo tako daleé, da bi bilo mogoée v tem upravnem sporu MPDPP izpeljati pravno podlago za uveljavijanje pravice do dostopa do informacij javnega znataja, ki jih je v konkretni zadevi zahtevala prizadeta stranka. ToZena stranka pa se tudi ni sklicevala na konkretno mnenje Odbora ZN za clovekove pravice, ampak je pavSalno navedla MPDPP. PavSalno oziroma netotno je tudi sklicevanje toZene stranke na MKVCP (Uradni list RS, 3. 7/94 - MP, 33/94), kajti tudi dolotilo 2. odstavka 10. tlena MKVCP predvideva zakonske omejitve pravice do sprejemanja obvestil. Poleg tega je sistem varstva Slovekovih pravic na podlagi mednarodnih mehanizmov, vezanih na MKVCP, subsidiarne narave v odnosu do mehanizmov drdav podpisnic MKVCP za uresnitevanje in varstvo pravic iz MKVCP. Nadalje dr2avam podpisnicam MKVCP Sodisée za varstvo tlovekovih pravic pusta dologeno polje proste presoje pri uporabi dolotil iz MKVCP. Upravno sodi8ée ne pozna primera iz sodne prakse Sodi8éa za Clovekove pravice, ki bi bilprimerljiv z obravnavano pravno situacijo, in na podlagi katerega bi bilo mogoée izpeljati pravno podlago za pravico do dostopa do zahtevanih informacij v konkretnem primeru, ToZena stranka pa takSnega primera ne navaja, Ceprav bi bilo to za uporabo MKVCP v konkretnem primeru potrebno, kajti brez tega je uporaba MKVCP prevet pavSalna in netotna. Sodisée je v tej argumentaciji upoitevalo sodbo Sodiséa za tlovekove pravice v zadevi Guerra and Others v. Italy z dne 27. 1 1998 in Leander v. Sweden, App. No. 9248/81, Series A No. 116. V zadevi Guerra and Others v. Italy je Sodi8se za Slovekove pravice zavzelo zavzelo restriktivno razlago pravice do sprejemanja informacij, kar je razumljivo, spriéo dejstva, da MKVCP ne vzpostavlja politiéne unije med dréavami podpisnicami s skupnimi organi, ki bi temeljili na nagelu delitve treh vej oblasti, niti takSne politi¢ne unije ni na ravni Sveta Evrope. Na ravni Sveta Evrope je sprejeto le Priporodilo Odbora Ministrov 2 (2002) dréavam élanicam glede dostopa do uradnih dokumentov z dne 21. 2. 2002 (Recommendation Rec (2002) 2 of the Committee of Ministers to member states on access to offical documents). Omenjeni del dologila 10. lena MKVCP zato po praksi Sodi8ta za Slovekove pravice prepoveduje dréavi, da posameznikom omejuje sprejemanje informacij, ki bi jih drugi radi oziroma so jih pripravijeni posredovati. Gre tore) zgolj za princip varovanja negativne svobode. V zvezi s to dolovbo Sodi8ée za tlovekove pravice govori o pravici javnosti do sprejemanja informacij, ki je odraz specifiéne funkeije novinarjev, da posredujejo informacije in ideje iz zadev javnega interesa. Ta pravica pa ne vzpostavlja pozitivnih obveznosti dréave za zbiranje in posredovanje informacij (sodba v zadevi Guerra and Others v. Italy z dne 27. 1. 1998, odst. 53), kar velja tudi za primer, ko je stranka zahtevala predlozitev zaupne informacije iz zaupnega uradnega dokumenta vlade (sodba Sodi8éa za Elovekove pravice v zadevi Leander v, Sweden z dne 26. 3. 1987, odst. 74), Iz tega sledi, da pred uveljavitvijo ZDLIZ v Sloveniji ustavna pravico do dostopa informacij javnega znataja ni bila zagotovijena na enak natin, kot je zagotovljena po uveljavitvi ZDIIZ, in sicer zaradi pogojevanja dostopa do informacij javnega znaéaja s pravnim interesom, utemeljenim v zakonu (2. odstavek 39, elena Ustave), ZDIIZ pa v 1. Elenu to pravico daje vsakomur ob upostevanju izjem iz dolovila 6. élena ZDIZ. Zato na tak navin tozena stranka ne more utemeljiti, da ZDUZ v konkretnem primeru nima retroaktivnega udinka Tej obrazlozitvi sodisée dodaja, da so tudi argumenti toZeve stranke glede obstoja retroaktivnega uéinka izpodbijane odlotbe neutemeljeni. Organ, ki je odlogal na prvi stopnji, je zavzel pravno stali8ée, da bi posredovanje zahtevanih informacij pomenilo protiustavno retroaktivno uporabo ZDIJZ, in je to stali8ée tudi v toZbi oprl na dva argumenta, Prvi argument je ta, da ZDISZ nima nikakrénih dolotb, ki bi dologale, da imajo posamezne njegove dologbe uéinek za nazaj. Drugi argument pa je ta, da je prosilec zahteval informacije iz Gasa pred uveljavitvijo ZDIJZ. Prvi argument za obstoj _ retroaktivnosti prvostopenjskega organa se ne nanaSa na vpraSanje, ali gre za retroaktivni uéinek ZDIIZ ali ne, ampak zadeva vpra8anje (ne)izpolnitve pogojev za dopustno retroaktivnost, kajti dolotilo 2 odstavka 155. lena Ustave med pogoji za dopustno retroaktivnost zahteva, da "samo zakon lahko dolodi", da imajo /.../. Ce pa je prvostopenjski organ s tem argumentom skual utemeljiti, da je imel zakonodajalec namen, da informacije, ki so nastale pri organu pred uveljavitvijo ZDIIZ, ne spadajo pod rezim ZDIJZ, potem takSen argument ne vzdrZi. Kajti, bistvo pogoja, da "samo zakon lahko doloti", da imajo /.../, je v tem, da tega ne more dolotiti podzakonski predpis, ampak samo zakon. Ob tem sodi8ée poudarja, da ni potrebno, da zakonodajalec v posebni dolovbi izreeno navede, da ima zakon uinek za nazaj v doloéenih in posameznih zakonskih dolotbah. Dovolj je, ée iz besedila, logike, sistematike in namena zakona nedvoumno izhaja, da ima zakon v posameznih dolovbah uginek za nazaj. V tem smislu je z vidika jezikovne in logiéne razlage pomembno, da ZDIIZ v dologilu 1. Elena govori o informacijah, s katerimi "razpolagajo" drZavni organi, kar ne kaze na omejevanje informacij, ki padejo pod rezim ZDIJZ, na €as po uveljavitvi ZDIZ. Z vidika jezikovne, logitne oziroma sistematiéne razlage je vazna pojmovna zveza "informacija, ki izvira iz delovnega podrotja organa" iz 4. élena ZDIIZ. Bistveno je tore), da gre za delovno podrotjeorgana; to pa pomeni, da bi uporaba razmejitve med informacijami pred in po uveljavitvi ZDUZ bistveno okmila oziroma oteZila uporabo pojmovne zveze "delovno podrogje organa". Tudi narava nekaterih dokumentov, ki jih navaja 4. élen ZDIJZ, kot na primer dosje in register, je takéna, da ne kaze na omejevanje informacij glede na éas nastanka. Z vidika teleoloske razlage pa je pomembno, da je temeljni namen zakona dim vegja obveSéenost javnosti o delovanju drZavnih organov (2. élen ZDIIZ), kar tudi ne govori za omejevanje informacij na tiste, ki so nastale po uveljavitvi ZDIIZ. Pri presoji zakonitosti izpodbijane odlodbe z vidika 155. lena Ustave se sodiste za namen dodatne utemeljitve opira tudi na analogno ureditev dostopa do informacij javnega znataja, ki velja za agencije Evropske unije po Uredbi ES 8t. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. 5. 2001 0 dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (O J L145, 31/5/2001, v nadaljevanju: Uredba) in po Direktivi 0 ponovni rabi informacij iz. javnega sektorja (Directive 2003/98/EC of the European Parliament and of the Council of 17 November 2003 on the re-use of public sector information, O J L 345, 31/12/2003, v nadaljevanju: Direktiva). Sodiste sicer ni zavezano, da uporabi dolotbe Uredbe za presojo konkretnega upravnega spor, ker se le-ta nanaSa na institucije EU in njen namen ni spreminjati nacionalne predpise 0 dostopu do dokumentov. Na podlagi te Uredbe namreé izhaja le obveznost drZav Elanic, da na podlagi natela lojalnega sodelovanja, ki ureja odnose med institucijami in dréavami Clanicami, dréave ¢lanice pazijo, da ne ovirajo ustrezne uporabe Uredbe in morajo spostovati varnostne predpise institucij EU (15. toéka preambule Uredbe). Vendar pa sta ureditvi po uredbi in ZDIJZ. povsem primerljivi, zato sodigée Uredbo uporablja zgolj kot interpretacijsko pomagalo pri razlagi ZDIJZ. V zvezi s pravnim uginkom Direktive za konkretni upravni spor pa sodisée poudarja, da je Direktiva naslovijena na drZave élanice na lokalni, dréavni in mednarodni ravni zaradi minimalne harmonizacije nacionalnih pravil in praks, s ciljem vzpostavijanja enakih pogojev konkurentnosti (to&ke od 5 do 8 preambule Direktive) in Siritve pravice do znanja oziroma vedenja (right to knowledge) kot temeljnega principa demokracije (totka 16 preambule Direktive), pri emer ponovna raba dokumentov pomeni komercialni ali nekomercialni namen, ki ni tisti namen, zaradi katerega je doloen dokument bil izdelan (4, odstavek 2. élena Direktive). Iz preambule Direktive pa tudi izhaja, da Direktiva ne vzpostavlja obveznosti za dréavo élanico, da dovoli ponovno uporabo dokumentov, ker odloditev 0 zavmitvi ali ugoditvi zahteve za dostop Se vedno ostaja na strani pristojnih organov dréav Slanic. Direktiva izhaja iz obstojetih ureditev v drzavah Clanicah in ne spreminja nacionalnih ureditev glede dostopa do dokumentov in se ne uporablja za primere, v katerih lahko drZavljani ali druzbe dobijo dostop do dokumenta samo pod pogojem, &e izkazejo dologen interes (9. totka preambule, 3, odstavek 1. élena Direktive). Drzave élanice imajo obveznost implementirati Direktivo do dne I. 7 2005 (12. len Direktive). Oba omenjena evropska pravna vira imata torej doloen pomen za interpretacijo ZDIIZ, ker se Uredba nanaSa na vse dokumente, ki so v lasti institucij oziroma jih imajo predmetne institucije v posedovanju (3. to¢ka 2. élena, 1 odstavek 5. élena Uredbe), in ravno tako tudi Direktiva (9., 11., 16 totka preambule, 1. odstavek 1. élena, 4. odstavek Glena 2 Direktive). Iz odloditve Evropskega parlamenta o dostopu do dokumentov Evropskega parlamenta (Bureau decision on public access to European Parliament Documents 2001/C 374/01, O.J C 374/1, 29. 12. 2001), ki je bila sprejeta na podlagi Uredbe, pa izhaja, da se pravica oziroma princip dostopa do informaeij (ki ima sicer podlago v dolodilu den 255(2) Pogodbe o Evropski skupnosti) po Uredbi nana’a tudi na informacije, ki jih je Evropski parlament izdelal ali prejel pred uveljavitvijo Uredbe (3. odstavek 6. @lena Odlogitve Evropskega parlamenta). Tudi zaradi tega sodisée meni, da je prvi argument iz prvostopenjske odlotbe za obstoj retroaktivnosti, tako kot je postavljen, neutemeljen oziroma pravno nezadosten, ker 6e ZDIIZ nima posebne zakonske dolotbe, ki bi izrecno dologala retroaktivni utinek zakona v posameznih dolozbah, to Se ne pomeni, da je uporaba ZDIJZ v konkretnem primeru v nasprotju z dologilom 155. lena Ustave. 10Ravno tako je neutemeljen drugi argument tozeée stranke, saj ¢e ZDIIZ pokriva tudi informacije pred uveljavitvijo ZDIIZ, to Se ne pomeni, da je podan retroaktivni uéinek zakona. Obe stranki tore] napatno razlagata retroaktivnost. Prepoved retroaktivnosti je v evropskem pravu splosno pravno naéelo. Evropsko sodi8ée pravice (v nadaljevanju: ESP) logi_ med dejansko retroaktivnostjo (actual rectroactivity) in otitno retroaktivnostjo (apparent rectroactivity) (Craig, Paul, de Burca, Grainne, 1999, EU Law, Oxford University Press, Second Edition, str. 357; Schwarze, J., 1992, European Administrative Law, Sweet & Maxwell, str. 1120). Prva se nana’a na primere, ko se pravno pravilo uporablja 2a dogodke, ki so bili Ze zakljuéeni pred uveljavitvijo zakona, kar pomeni, da je v teh primerih kljucen datum objave pravnega predpisa. Ta vrsta retroaktivnosti ustreza ti. pravi retroaktivnosti po slovenski pravni doktrini (Sturm, Lovro, 2002, Clen 155, v: Komentar Ustave Republike Slovenije, Sturm, L., (ur), Fakulteta za podiplomske drZavne in evropske Studije, Ljubljana, str. 1040, togka 3). Po praksi ESP je dejanska retroaktivnost absolutno prepovedana v kaznovalnem pravu (Case 63/83 Regina v. Kent Kirk [1984]), v nekaznovalnem pravu pa je samo izjemoma dovoljena, kot na primer v zadevi C-331/88, Fedesa [1990], ko je dejanska retroaktivnost veljavno prepretevala, da bi prisio do pravne praznine. Tudi v slovenski ustavno-sodni praksi gre pri ti. pravi retroaktivnosti za primere, ko pravno pravilo vzpostavi dologeno obveznost oziroma spremembo pravnega polozaja v éas pred uveljavitvijo zakona (OdlUs II, §t. 110; OdIUs IV, §t. 31; OdlUs V, st. 18), Sodisse ugotavija, da v konkretni zadevi ZDIJZ (4. Glen) ne vzpostavija nobene obveznosti nobenemu subjektu 2a tas pred uveljavitvijo ZDIIZ, ampak vse obveznosti iz ZDIIZ segajo v Eas po uveljavitvi ZDIIZ, saj so vse dolotbe zatele veljati 15 dan po objavi v Uradnem listu RS. Po pravu Evropske unije je druga vrsta retroaktivnosti t.i, oéitna retroaktivnost, ki se nanaSa na primere, ko se pravno pravilo uporablja za dogodke, ki so se zgodili v preteklosti, pa Se vedno trajajo (Craig, Paul, de Burca, Grdinne, 1999, EU Law, Oxford University Press, Second Edition, str. 360; Schwarze, J., 1992, European Administrative Law, Sweet & Maxwell, str. 1121). Gre za vse tiste in dokaj pogoste primere zakonskega urejanja, ki za naprej spreminjajo politiko in pravno ureditev in imajo lahko pravne in dejanske posledice na subjekte, ki so udivali dologene pravice. Pravne Koristi ali ugodnosti iz pravnega statusa po prejSnji ureditvi. V takih primerih so subjekti zavarovani s ti. splosnim pravnim natelom legitimnih pricakovanj. To pomeni, da zakonodajalec Iahko spremeni pravno ureditev za naprej, tudi Ge s tem poslabSa polo%aj za vse pravne subjekte, vendar pa mora taksna pravna sprememba imeti legitimen cilj in sodi8ée jo mora oceniti za dovolj predvidljive (Case 2/75 Einfuhr und Vorratsstelle fiir Getreide und Futtermittel v. Firma C. Mackprang [1975]; Case C-350/8, Delacre v Commission [1990]); v takih primerih so Priporoéljiva prehodna obdobja. V slovenski pravni doktrini t.i. otitni retroaktivnosti ustreza ti. neprava ali dejanska retroaktivnosti, ki zahteva uporabo natela varstva zaupanja v pravo (Sturm, Lovro, 2002, Clen 155, v: Komentar Ustave Republike Slovenije, Sturm, L., (ur.), Fakulteta za Podiplomske drzavne in evropske Studije, Ljubljana, str. 1040, to&ka 4). Slovenska ustavno-sodna praksa pa v zvezi s to vrsto retroaktivnosti varuje tudi pridobljene pravice, ker to izhaja iz dolotila 155. Glena Ustave. Vendar pa ustavno-sodna praksa kaze, da so pridobljene pravice zavarovane tako, da vanje ni mogoée posegati z ueinkom za nazaj (OdlUs IV, st. 63; OdlUs IV, &t. 67: OdlUs Il, &t, 109; OdlUs VI, &t. 2). Dolotilo 155. élena Ustave pa ne prepretuje, da bi zakon spreminjal pre} zakonsko dolotene pravice ali pogoje za njihovo uveljavijanje 2 uéinkom za naprej, te te Spremembe ne nasprotujejo nagelu zaupanja v pravo (OdlUs IV, st. 63), pri Gemer se strozja presoja opravi, &e gre za poseg v socialne pravice (OdlUs VII, St. 2). SodiSée ugotavija, da v konkretnem Primeru ZDIJZ (4. len) nima uéinka na pridobljene pravice za nazaj, ampak ima kveéjemu lahko utinek za naprej. ZDUZ ima namre’ lahko udinek na pridobljene pravice za naprej samo v dologenem primeru, ni pa to nujno v vsakem primeru. Varstvo poslovnih skrivnosti gospodarskih druzb, ki nastopajo na organiziranem trgu vrednostnih papirjev, ali pa varstvo osebnih podatkov za liste, na katere se raztezajo pristojnosti Ageneije, je lahko enako po predpisih, ki so veljali pred Uuveljavitvijo ZDIIZ — to je po ZTVP-1 oziroma po ZVOP, kot velja to po izjemah iz dolodila 2. MWtotke 6. lena ZDIIZ oziroma iz dolotila 3. totke 6. élena ZDIJZ. V takem primeru zato ne gre za poseg v pridobljene pravice, ée sta prejinja in nova ureditev enaki. Iz tega stali8éa izhaja nadaljnja razlaga predmetnih predpisov, da ni mogoée steti, da je ZDIJZ specialni predpis, ki z vidika uurejanja javnega dostopa do informacij derogira dolotbe ZTVP-1, Kakor tudi ni mogote Steti, da je ZIVP-1 specialni predpis, ki jemlje utinek ZDIIZ, Se posebej ob upostevanju dejstva, da je ZDLZ kasnejsi predpis od ZTVP-1. Da ZDIUZ ni derogiral nobene doloébe ZTVP- I, izhaja tudi iz dejstva, da je zakonodajalec v prehodni dologbi ZDIUZ (45. len) dologil, da z uveljavitvijo prenehata veljati le dve dolotbi iz Zakona o arhivskem gradivu in arhivih, Sodigée se namret strinja s komentarjem dolodila 154. elena Ustave, po katerem je mogote Steti, da zakoni ali posamitne zakonske dologbe izgubijo veljavo in prenehajo veljati zaradi drugih zakonov le takrat, kadar kasnejSi zakon izrecno razveljavi prejgnjega (Sturm, Lovro, 2002, Clen 154, v: Komentar Ustave Republike Slovenije, Fakulteta za podiplomske drzavne in evropske Studije, Ljubljana, str. 1026, to&ka 8). Ce izrecne dolozbe o razveljavitvi zakona ni, in v primeru ZDIUZ je ni, a hkrati tudi ni prepriéljive podlage za ugotovitev, da je podana pravna praznina v prehodnih dologbah ZDUZ (argumentum a completudine), potem so vse metode razlage predpisa naéeloma enakovredne, sodi8ée pa jih uporabi Z namenom zagotavijanja domneve. da je pravni sistem notranje povezana (usklajena) celota (argumentum a coherentia) in dav njem ni antinomij, kar pomeni, da sodi8ée ni zavezano, da v takem primeru nujno in izkljuéno uporabi le metodi lex specialis derogat legi generali in lex posterior derogat legi priori. Sele v primeru, da ustavi naklonjena razlaga ne bi bila mozna - skladno z nagelom pravne varnosti in pravne drave - sodise pa mora konkretne neusklajene zakonske dolotbe uporabiti za resitev spora, bi sodisée moralo sproziti postopek za oceno ustavnosti zakonov. Te okolistine pa v konkretnem primeru niso podane. Zakonodajalec je namreé sprejel ZTVP-1A, ki je stopil v veljavo dne 20. 8. 2004 (Uradni list RS, St. 86/2004), in dodatno spreminja dolotbe 0 transparentnosti delovanja Agencije. Zakonodajalec tore} ogitno ni imel namena, da bi ZDIJZ razveljavil nekatere dolo¢be ZTVP-1. V tem smislu je treba tudi steti, da se ustavno dolotilo /.../"razen v primerih, ki jih dologa zakon" /.../ uporablja za primere, ki so dolozeni s krovnim zakonom (ZDIIZ) in podroénimi zakoni: Predpisa se torej ne derogirata, ampak imata oba vpliv na odloganje v konkretnem posamiénem primeru, Dejstvo uveljavitve ZDIUZ vpliva na razmerje med ZDIZ in podrotnimi zakoni (na primer ZTVP-1) zaradi tega, ker so bili pred uveljavitvijo ZDUUZ samo tiste informacije javno dostopne, v zvezi s katerimi je organ imel obveznost obveSéanja javnosti ali e je posameznik dokazal, da ima v zakonu utemeljen pravni interes. Po uveljavitvi ZDIIZ je koncept dostopa do informacij javnega znataja obrajen v korist javnosti, saj so z ZDIIZ vse informacije, s katerimi razpolagajo nosilei javnih pooblastil javno dostopne, razen ée zahtevana informacija spada v okvir izjem. Za konkretni primer to pomeni, da je pred uveljavitvijo ZDIUIZ tozeéa stranka lahko javnosti posredovala samo tiste informacije, tistim subjektom in v tistih primerih, ki jih je izrecno doloéal ZTVP-1 in morebiti drugi relevantni predpisi, kot na primer ZJA (2. odstavek 18. élena, 1. odstavek 16, lena, 33. Glen), ker je dolotilo 2. odstavka 39. dlena Ustave dostop do informacije javnega znaéaja pogojeval z obstojem v zakonu utemeljenega pravnega interesa. Po uveljavitvi ZDUZ pa je transparentnost delovanja same Agencije veéja, saj toZeta stranka sicer enako kot prej varuje Poslovne skrivnosti gospodarskih. subjektov, ki so zavarovane po ZGD ali drugih specialnih predpisih, &e urejajo gospodarske druzbe, in enako kot prej, varuje osebne podatke, ki so zavarovani Po ZVOP, ker so to izjeme po 2. in 3. totki 6. elena ZDIJZ, med tem ko mora dostop do vseh ostalih informacij, glede katerih ni izrecno omejen dostop javnosti, toZeéa stranka na zahtevo “omogotiti, 6e so izpolnjeni pogoji po ZDUZ. Ce bo organ v ponovnem postopku ugotovil, da gre za poseg v pridobljene pravice za naprej, sodisée pripominja, da ne morejo biti varovane pridobliene pravice toZeve stranke, ker je zaradi varstva interesov uéinkovitega in avtonomnega dela tozeée stranke zakonodajalee predvidel iziemo 12iz 12, totke 6, elena ZDIJZ. Morebitne druge pravice élanov Strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev pa so lahko zavarovane z institutom delnega dostopa do zahtevanih informacij, tako da na zapisnikih sej Strokovnega sveta Agencije za trg vrednostnih papirjev ni imen razpravijaveev. Pridobljene pravice se tore} lahko nanaSajo kvegjemu na gospodarske subjekte na trgu vrednostnih papirjev, katerih podatki, ki jih je imela toZeéa stranka, niso bili dostopni javnosti po ureditvi pred uveljavitvijo ZDIIZ, so pa postali odprti za javnost po novi ureditvi. Na tej totki pride v poStev presoja naéela zaupanja v pravo. Sodi8ée meni, da je zakonodajalec imel stvarni razlog za to, da je med informacije javnega znaéaja zajel tudi informacije, ki so nastale pred uveljavitvijo ZDIJZ in so v Gasu zahteve pri organu, ker je samo s takSno opredelitvijo lahko na celovit nagin zajeto delovno podrogje organa (4. élen ZDIJZ) in ima to podlago v legitimnem javnem interesu, ki pa je v éim veéji dostopnosti obveSéenosti javnosti o delovanju dréavnih organov (2. odstavek 2. élena ZDIZ). Poleg tega pa je takSna pravna ureditev bila tudi dovol} predvidljiva, ESP je Ze v sodbi iz leta 1996 (v zadevi C-58/94, odst. 35-36) ugotovilo, da se vedno bol} uveljavlja individualna pravica dostopa do dokumentov, ki jih posedujejo javne institucije, ki je dobila reafirmacijo v deklaraciji (St. 17) 0 pravici do dostopa do informacij, ki je bila kot ancks pridruzena Pogodbi o Evropski uniji (citirano po sodbi ESP v zadevi C-41/00 z dne 6. 3. 2003, odst. 38). Nadalje je Ze dolotilo 1. odstavka 255. élena Temeljne pogodbe o Evropski skupnosti dologalo pravico do dostopa do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije v skladu z naéeli in pogoji iz naslednjih dveh odstavkov. Po 2. odstavku tega elena naj bi bila omejitve in temeljni principi za uresnigevanje te pravice doloteni v 2 letih po uveljavitvi Amsterdamske pogodbe (citirano po sodbi Evropskega sodi8¢a prve stopnje z dne 23. 11. 2004 v zadevi T-84/03). Listina 0 temeljnih pravicah v EU iz, leta 2000 je vkljugevala pravico do dostopa do dokumentov institueij EU v doloéilu II-102. élena (Charter of Fundamental Rights of the European Union, O J C 364, 18. 12. 2000). StrateSki dokument o reformi upravljanja organov EU (European Governance, 2001, White Paper, Commission of the European Communities, Brussels, 27. 7. 2001, COM 428, final) je napovedal spremembe v veéji transparentnosti delovanja evropskih institucij. Predlog zakona dostopu do informacij javnega znaéaja pa je bil objavljen v Porogevalcu Drzavnega zbora RS 8. 73 zdne 11. 7. 2002. ‘Vse to pomeni, tudi Se v konkretni zadevi gre za poseg v pridobljene pravice, je ta poseg v skladu z naéelom zaupanja v pravo (2. élen Ustave) in v konkretni zadevi ni krSeno dolotilo 155. élena Ustave. Zato sodi86e zaradi dologila 155. élena Ustave ni postopka prekinilo na podlagi 156, élena Ustave, da bi Ustavno sodisée presodilo skladnost 4. tlena ZDIJZ, ki ga je sodi8te moralo uporabiti v konkretnem primeru, Naéelno staliSée o razmerju med ZTVP-1 in ZDIJZ, ki ga je sodi8te zavzelo v tem upravnem sporu, pa tudi ni sodisée vodilo k staligéu, da je ureditev po ZTVP-1 in ZDIIZ v nasprotju z naéelom pravne drave zaradi postopka po 156. Slenu Ustave. Sodisée za regitev obravnavanega spora namreé ni bilo obvezano uporabiti konkretni zakonski dologbi iz ZTVP-1 in ZDUZ, in ki bi bili do takSne mere v medsebojnem nasprotju, da jima ne bi bilo mogoée zagotoviti ustavno-skladne interpretacije. Ce pa sodiSée ne utemelji Konkretnega nasprotja med dolovenimi zakonskimi dologbami z vidika navela pravne dréave oziroma te uporaba dologene sporne zakonske dolozbe ni potrebna za resitev upravnega spora, potem tudi nista podana temeljna pogoja za sprozitev postopka po 156, élenu Ustave Na tej podlagi je sodi&te ugotovilo, da je toZena stranka krSila pravila postopka (1. in 2. odstavek 213. élena ZUP, 5. totka 1. odstavka 214. Elena ZUP, 3. odstavek 27. élena ZDIJZ) in je to vplivalo na zakonitost in pravilnost odlogitve (3. to¢ka 1. odstavka 60. tlena ZUS), da je nepravilno uporabila materialno pravo iz dolodil 4. in 6. élena ZDIJZ, 2. odstavka 39. Elena v povezavi z dologilom 1. in 4. odstavka 15. élena Ustave ter 155. lenom Ustave ter mednarodnih pogodb (4. totka 1. odstavka 60. élena ZUS). Zato je sodisée v prvi toéki izreka s sodbo tobi ugodilo, izpodbijano odlotbo odpravilo in zadevo vmnilo toZeni stranki v ponoven postopek. ToZena stranka 13mora izdati nov upravni akt v 30 dneh od pravnomoénosti sodbe. Pri tem je vezana na pravno mnenje sodiséa in na njegova stali8éa, ki se tidejo postopka (3. odstavek 60. tlena ZUS). Sodi8ée 0 zadevi ni odlogalo na glavni obravnavi, ker to ni bilo potrebno glede na to, da je izpodbijani akt otitno nezakonit Ze v izreku in ga je bilo treba Ze zaradi tega odpraviti. Poleg tega za resitev spora ni bilo treba raz’isvevati dejanskega stanja, ki med strankama tudi ni bilo sporno, ampak se je sodisée v sodbi opredelilo le do spornih materialno-pravnih vpraSanj. Nadalje so vse stranke imele zagotovijen kontradiktoren postopek glede na to, da so v vednost prejele vse vioge in so tudi odgovarjale na vloge drugih strank, zato sojenje na glavni obravnavi ne bi moglo vplivati na zakonitost in pravilnost sodbe (4. odstavek 72. élena ZUS). Poleg tega glavne obravnave ni zahtevala prizadeta stranka, ki je nosilka civilne ustavne pravice iz 39. élena Ustave, ampak drzavni organ, v zvezi s katerim je ti. pravica biti (za)sliSan na sodiStu iz 6. élena MKVCP ni vezana na nobeno civilno pravico tega organa iz MKVCP niti na pravico tega organa v smislu 23. élena Ustave. Zagotovljen pa je dostop javnosti do sodbe Obrazlovitev k drugi tock izreka: V drugi totki izreka je sodi8ée s sklepom zavmilo zahtevek toznika za povmitev stroskov postopka, kajti po dologilu 3. odstavka 23. élena ZUS, kadar sodi8ée odloga le o zakonitosti izpodbijanega akta, vsaka stranka trpi svoje stroke postopka. Obrazlovitev k tretji totki izreka: Tozena stranka je v postopku postavila zahtevek za povrnitev taks za vodenje spora pred pooblaséencem. Ker ne gre za stroske v upravnem sporu, ampak gre za takse, o katerih se odloga v upravnem postopku, je sodiSée zahtevek tozene stranke s sklepom zavrglo (3. odstavek 23. elena ZUS), PRAVNI POUK: Zoper sodbo iz prve totke izreka in sklep iz druge in tretje totke izreka je dovoljena pritozba, ki se lahko vio2i v 15 dneh od vroditve sodbe oziroma sklepa. Morebitno pritozbo je treba vloziti v treh izvodih priporogeno po posti na naslov Upravnega sodista Republike Slovenije v Ljubljani ali neposredno na Upravno sodisée Republike Slovenije v Ljubljani, PritoZba {je pravotasna, ée je oddana zadnji dan pritoZbenega roka priporogeno na posto. V Ljubljani, 23. 3. 2005 Predsednica senata: mag. Darinka Margué, Lr. ois je sogiasen z izvimnikom. preteine soc csobe: 14