w U1347/2005 UPRAVNO SODISCE RS LUUBLUANA 07 -07- 2005 PREJETO DN AGENCIJA ZA TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV UPRAVNO SODISCE REPUBLIKE SLOVENIJE, Ljubljana Triaika cesta 68/a 1000 Ljubljana St: 899/05-6 Toleta stranka: —Agencija za trg vrednostnih papirjev, Poljanski nasip 6, Ljubljana, ki jo zastopa direktor ddr. Neven Borak Tolena stranka: — Pooblasenec za dostop do inform: Ljubljana javnega znagaja, Kr#igeva ulica 9, TOZBA za odprayo odlothe Pooblaiéenca za dostop do informacij javnega mnakaja St. 020-5/2003/9 z dne 6. 6. 2008 4x Priloge: ~ odlogba toZene stranke st. 020-5/2003/9 z dne 6. 6. 2005 ~ potrdilo o plagilu sodne takse v znesku 15.200 SIT (800 to&k) 1 Tozeta stranka je 2 odlocbo opr. st. 81/1/AG-03-(304) z dne 14. S. 2003 zavmila zahtevo prosilea Sandija Kod'i¢: Ee (vnadaljevanju prosilec) z dne 29. 3. 2003, ki je bila dopolnjena dne 23. 4. 2003, za izroditev zapisnikov vseh sej strokovnega sveta tozete stranke v letih 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002, brez informacij, ki pomenijo izjeme iz 6. lena Zakona 0 dostopu do informacij javnega znataja (Uradni list RS 8t. 24/03; v nadaljevanju ZDIIZ), v elektronskem zapisu oziroma ée to ni mogote, v fotokopijah, Tozeta stranka je v obrazlozitvi citirane odlogbe kot razlog za zavmnitey zgoraj navedene zahteve navedla naslednje: ZDIUZ je bil objavijen v Uradnem listu Republike Slovenije 8t. 24 z dne 7. 3. 2003. Iz dolotbe 46, Glena navedenega zakona izhaja, da zatne ZDUZ veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem lista Republike Slovenije, iz Sesar izhaja, da je ZDIIZ zaéel veljati dne 22. 3. 2003, V 155. élenu Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS St. 33/91, 8t. 42/97, &. 66/00 in st 24/03; v nadaljevanju Ustava RS) je dologeno, da zakoni, drugi predpisi in sploSni akti ne morejo imeti u8inka Polanski nasip 6, Ljubljana, tl: 01 28 00 400, faks: 01 28 00 430za nazaj ter da lahko samo zakon dolo’i, da imajo posamezne njegove dolotbe utinek za nazaj, Ee to zahteva javna korist in ée se s tem ne posega v pridobljene pravice. ZDIJZ nima nikakrénih dolodb, ki bi dolovale, da imajo posamezne njegove dolozbe udinek za nazaj Iz vloge prosilca izhaja, da prosilec zahteva, da se mu izroéijo zapisniki vseh sej strokovnega sveta tozeée stranke v letih 1995, 1996, 1997, 1998, 199, 2000, 2001 in 2002 (brez.informacij, ki pomenijo izjeme iz 6. Elena ZDUIZ), tore} zahteva, da se mu izrotijo zapisniki sej, ki so vsi nastali v Casu pred uveljavitvijo ZDIIZ. Glede na dejstvo, da iz 155. élena Ustave Republike Slovenije izhaja, da zakoni ne morejo imeti uéinka za nazaj ter da lahko samo zakon dologi, da imajo posamezne njegove dologbe Uuginek za nazaj, Ze to zahteva javna korist in ge se s tem ne posega v pridobljene pravice, Sesar ZDIZ ne dologa, je to2eta stranka na podlagi 155. élena Ustave Republike Slovenije v zvezi z 2. odstavkom 22. lena ZDUZ zahtevo prosilca zavrnila. Zoper navedeno odloébo tozete stranke je prosilee vlozil pritozbo. Tozena stranka je s svojo odlotbo st. 020-2/2003/2 z dne 23. 9. 2003 v t8. 1 izreka odloébe ugodila pritoZbi prosilca in odpravila odloébo tozeée stranke st. 564/Mvo z dne 16. 4. 2003 (torej ne odloébe toZeve stranke opr. st. 81/1/AG-03-(304) z dne 14. 5. 2003, ki jo je prosilec izpodbijal), v 16.2 izreka odloébe pa odlogila, da je tozeta stranka dolZna prosileu posredovati zahtevane informacije. Za odpravo odlogbe tozene stranke St. 020-2/2003/2 z dne 23. 9. 2003 je tozeta stranka na Upravno sodi8ée Republike Slovenije, Ljubljana (v nadaljevanju sodisée) vlozila to?bo z dne 30. 9. 2003. Sodisée je s svojo sodbo opr. St. U 1676/2003-31 z dne 23. 3. 2005 (v nadaljevanju sodba) toZi ugodilo in navedeno odlogbo toZene stranke odpravilo in zadevo vrnilo tozeni stranki v ponoven postopek. Wa. V ponovnem postopku je tozena stranka izdala odlozbo St. 020-5/2003/9 z dne 6. 6. 2005 (v nadaljevanju Odlotba), V izreku Odlozbe je tozena stranka odlotila: »lzpodbijana odlogba se odpravi in se zadeva ve ‘organu v ponovni postopek«. Iz prvega odstavka 213, lena Zakona o splosnem upravnem postopku (Uradni list RS, 8t. 22/05 — ZUP-UPBI; v nadaljevanju ZUP), ki se v skladu z éetrtim odstavkom 27. lena ZDUZ uporablja v pritozbenem postopku po ZDIJZ, izhaja, da se v izreku odlogi 0 predmetu postopka in o vseh zahtevkih strank. Iz Sestega odstavka 213. élena ZUP nadalje izhaja, da mora biti izrek kratek in dologen; ge je powebno, se lahko razdeli tudi na vet tosk. " Iz ireka Odlodbe ni razvidno niti kate odlotba se razvelavi, iti kateremu organu se zadeva ve v ponoven postopek, zato v tako oblikovanem izreku ni odlogeno 0 predmetu postopka, niti ni takSen izrek doloten. Iz navedenih razlogov je izrek Odloébe kot najbolj bistven del odlogbe oblikovan v nasprotju z dologbami 213. élenom ZUP, kar nespomo vpliva na zakonitost in pravilnost Odlodbe toZene stranke, Pray tako ni zakonit niti uvod Odlotbe, saj je v njem navedena neobstojeca odlotba tozete stranke. Iz uvoda Odlogbe namreé izhaja, da naj bi tozena stranka odlotala o pritoZbi prosilea zoper odloébo tozete stranke opr. St. 81/1AG-03-(304) z dne 15. 4. 2003, ne pa 0 odlotbi, zoper katero se je prosilec dejansko pritozil, to je 0 odlothi toZeve stranke opr. St. 81/1/AG-03-(304) x dne 14. 5. 2003. Iz navedenih razlogov uvod Odlotbe ni skladen z 212. élenom ZUP, saj napaéno oznaguje zadevo, za katero gre v postopku, stran 2Tozena stranka je tore v uvodu in izreku Odloébe ponovno zagresila podobno napako kot v svoji odlotbi st. 020-2/2003/2 z dne 23. 9. 2003, na kar jo je sodisée v obrazlozitvi sodbe opr. 8t. U 1676/2003-31 z dne 23. 3. 2005 (stran 7) enkrat %e opozorilo in tudi zato (med drugim) citirano odlotbo odpravilo. Wb. Tozena stranka v obrazlozitvi Odlotbe (3. stran) navaja, da tozena stranka pri izdaji svoje adlotbe St 81/1/AG-03-(304) z dne 14, 5. 2003 ni postopala v skladu z ZDIJZ, saj bi morala uporabiti dologilo 7. lena ZDIIZ in prosileu omogoéiti vsaj delni dostop, zato naj bi tozeéa stranka v ponovljenem postopku v odnosu do prosilca predvsem dolotila, katere informacije niso informacije javnega znagaja iz 6. lena ZDIJZ, in jih izlodila (iz zapisnikov sej strokovnega sveta), nato pa po dologilu 7. élena ZDIIZ prosileu omogotila delni dostop do preostalega dela dokumentov, pri Eemer naj bi poleg pripomb in opozoril iz obrazlozitve Odlodbe upostevala tudi napotke sodista iz sodbe. Ker tozena stranka v obrazlozitvi Odlogbe ni neposredno navedla vseh razlogov Odloébe oziroma ni neposredno navedla_vseh opozoril in napotil, pa pa se je glede njih sklicevala (tudi) na sodbo, se toZe¢a stranka v nadaljevanju izreka tudi glede posameznih razlogov o7iroma napotkov sodbe. Sodba (12. in 13. stran obrazlozitve sodbe) napotuje toZego stranko, da é bo v ponovljenem postopku ugotovila, da gre za poseg v pridobljene pravice za naprej, ne morejo biti varovane pridobljene pravice toZede stranke, ker je zaradi varstva interesov uginkovitega in avtonomnega dela tozeée stranke zakonodgjalec predvidel izjemo iz 12. totke 6. tlena ZDIZ, morebitne druge pravice élanov strokovnega sveta toZeve stranke so lahko varovane z institutom delnega dostopa do zahtevanih informacij, tako da na zapisnikih sej strokovnega sveta ni imen razpravljaleev, pridobljene pravice se lahko nanasajo kvesjemu na gospodarske subjekte na trgu vrednostnih papirjev, katerih podatki, ki jih je imela tozeda stranka, niso bili dostopni javnosti pred uveljavitvijo ZDIIZ, so pa postali odprti 2a javnost po novi ureditvi (ZDIJZ), kar vse pomeni, da tudi ée v konkretni zadevi gre za poseg pridobljene pravice, je ta poseg skladen z nagelom zaupanja v pravo in v konkretni zadevi ni kr’eno dologilo 155. Slena Ustave RS. Pri zgoraj_navedenemu napotku je upoStevano tudi razmerje med ZDIJZ in Zakonom o trgu vyrednostnih papirjev (Uradni list RS, St. 56/99, 31/00 - ZP-L, 52/02 ZJA in 86/04; v nadaljevanju ZTVP - 1), kot ga je (stran 12 obrazlozitve sodbe) podalo sodi8ée, povzela pa tozena stranka. Todeta stranka meni, da Odlogba tozene stranke ni zakonita tudi iz naslednjih razlogov: 1. V 155, Elenu Ustave Republike Slovenije (v nadaljevanju Ustava RS) je dologeno, da zakoni, drugi predpisi in sploSni akti ne morejo imeti uéinka za nazaj ter da lahko samo zakon doloti, da imajo posamezne njegove dolotbe utinek za nazaj, ée to zahteva javna korist in Ze se s tem ne posega v pridobljene pravice. ZDUZ je zaéel veljati dne 22. 3. 2003. V svoji Odlodbi je tozesa stranka ugotovila oziroma navedla, da ZDIZ nima nikakrSnih dolodb, ki bi doloéale, da imajo posamezne njegove dolodbe usinek za nazaj ter glede na navedeno ob upostevanju dejstva, da se je zahteva prosilea nanaSala na izrotitev (med drugim) posameznih listin, ki so bile izdane oziroma so nastale v éasu pred uveljavitvijo ZDIUZ, zahtevo stranke z interesom v tem delu zavmila (med drugim tudi) na podiagi 155. élena Ustave RS v zvezi z 2, odstavkom 22. lena ZDIIZ. Sodisée je v obrazlozitvi sodbe (9. stran) navedlo, da takSni argumenti (razlage retroaktivnosti) tozeée stranke ne vzdrzijo, saj je bistvo pogoja iz 155. élena Ustave RS da »samo zakon lahko dolodi, da imajo posamezne njegove dolotbe uéinek za nazaj« v tem, da tega ne more dolotiti podzakonskipredpis, ampak samo zakon. Ob tem po mnenju sodiséa ni potrebno, da zakonodajalec v posebni dolosbi navede, da ima zakon uéinek za nazaj (v dologenih in posameznih doloébah), dovolj je, 6e iz besedila, logike sistematike in namena zakona nedvourno izhaja, da ima zakon v posameznih dolodbah uéinek za nazaj Tozeta stranka se strinja z argumentacijo sodiséa, da upostevajoé 155. élen Ustave RS samo zakon lahko doloti, da imajo posamezne njegove dolotbe utinek za nazaj, ne more pa tega doloditi podzakonski predpis. Vendar dejstvo, da lahko omenjeno dologi samo zakon (ne pa podzakonski predpis) ni bistvo teza pogoja iz 155. élena Ustave RS kot zmotno meni sodisée. Bistvo pogoja, da »samo zakon lahko dologi...« je namret v tem, da mora zakon dejansko in povsem jasno dolotiti, da imajo posamezne njegove dolotbe usinek za nazaj (kar pomeni, da mora to v besedilu zakona tudi pisati). Zgolj kot primer zato toze%a stranka navaja dologbo 17. élena Zakona 0 spremembah in dopoinitvah Zakona o dohiodnini (Uradni list RS, St. 7/95 z dne 4. 2. 1995), ki doloéa, da se dolobi prvega in drugega odstavka I. élena tega zakona uporabljata Ze pri odmeri dohodnine za eto 1994 (torej za nazaj). Po mnenju tozeve stranke zato nikakor niso toéna nadaljnja izvajanja sodiséa, da ni potrebno, da zakonodajalec v posebni dologbi navede, da ima zakon uéinek za nazaj, saj naj bi zadostovalo, da iz besedila, logike sistematike in namena zakona izhaja, da ima zakon v posameznih dolo&bah uéinek 2a nazaj. Za takSno interpretacijo sicer povsem jasne dologbe 155. tlena Ustave RS ni imelo sodiste nikakréne podlage, Temeljni namen omenjene ustayne dologbe je namre® izrazito restriktiven, saj doloéa, da zakoni, drugi predpisi in sploSni akti praviloma ne morejo imeti uéinka za nazaj, samo v izjemnih primerih imajo posamezne dologbe zakona lahko udinek za nazaj, pa $e to samo Ge to zahteva javna Korist in &e se s tem ne posega v pridobljene pravice ter &e to posledico sam zakon izrecno dologa. Sodisée se je pri presoji zakonitosti odlo&be tozene stranke z vidika 155. élena Ustave RS (9. in 10. stran obrazlozitve sodbe), pa tudi pri presoji zakonitosti odlogbe toZene stranke z drugih pravn vidikov, z namenom dodatne utemeljitve oprlo tudi na analogno ureditev dostopa do informacij javnega znaéaja, ki velja za Agencije Evropske unije po Uredbi ES &t. 1049/2001 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 30. 5. 2001 0 dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije (O J L 145, 31/5/2001; v nadaljevanju Uredba) in odlogitev Evropskega parlamenta ‘0 dostopu do dokumentov, ki je bila sprejeta na podlagi te Uredbe, v skladu s katero se Uredba nanasa tudi na informacije, ki jih je Evropski parlament izdelal in prejel pred uveljavitvijo Uredbe. Tudi na tej podlagi sodi8te zakljucuje, da je argument tozeée stranke glede retroaktivnosti »neutemeljen oziroma pravno nezadosten, ker €e ZDIUJZ nima posebne zakonske dolocbe, ki bi izrecno doloéala retroaktivni uuéinek zakona v posameznih dolochah, to se ne pomeni, da bi bila uporaba ZDUZ v konkretmem primeru v nasprotju z dolocilom 155. élena Ustave RS.« Todeta stranka je izdala svojo odlogbo &t. 81/1/AG-03-(304) dne 14. 5. 2003, tozena stranka pa svojo odlodbo St. 020-2/2003/2 dne 23. 9. 2003. Splosno znano dejstvo je, da je Republika Slovenija postala polnopravna élanica EU dne 1. 5. 2004. Sele s tem dnem je zateio v Republiki Sloveniji veljati pravo EU. ToZeta stranka je pri izdaji Odlogbe z dne 14. 5. 2003 uporabila tiste (materialne) predpise, ki so v Republiki Sloveniji veliali v éasu izdaje odlotbe. V tem Easu pravo EU v Republiki Sloveniji Se ni velialo, kar je sodi8ée spregledalo, zato ga ne bi smelo uporabiti pri utemeljevanju izpodbijane sodbe v zvezi z.odlodbo, ki je bila izdana pred vstopom Republike Slovenije v EU. Ceprav je sodisée ugotovilo, da se Uredba nanaga le na institucije EU in njen namen ni spreminjati nacionalne predpise 0 dostopu do dokumentov ter da ni zavezano, da uporabi dolo¢be Uredbe za presojo konkretnega pravnega spora (10. stran obrazlozitve sodbe), je sodi8ée ne glede na navedeno to ‘Uredbo kljub vsemu uporabilo, za kar ni imelo nikakr3ne pravne podlage. stran 4Sodi8ée v zvezi z vpraSanjem retroaktivnosti prav tako navaja, da: © tozena stranka nima_pravne_opore za stalisée, da_ZDIJZ_nima_retroaktivnega uginka v konkretnem primeru (9. stran, drugi odstavek obrazlozitve sodbe); ‘je neutemeljen drugi argument toZeée stranke (op.- da prosilec zahteva informacije iz Sasa pred uveljavitvijo ZDIUZ), »saj Ge ZDIJZ pokriva tudi informacije pred uveljavitvijo ZDIUZ, to Se ne pomeni, da je podan retroaktivni uéinek za nazaj« (1. tran obrazlozitve sodbe) *vKonkreti zadevi ZDUZ (4, 8ln) ne wzaoetavia bene ob yenemu subjektu za as pred uveljavitvijo ZDJZ, ampak vse obveznosti iz ZDIIZ segajo v Eas po uveljavitvi zie saj so vse doloébe zagele veljati 15 dni po dnevu objave v Uradnem listu RS (11. stran obrazlozitve sodbe); ‘+ dav konkretnem primeru ZDIJZ (4. élen) nima uéinka na pridobljene pravice za nazaj, ampak ima lahko kvedjemu uéinek za naprej (1. stran obrazlozitve sodbe). Po mnenju toZeée stranke so si posamezna zgoraj navedena staliSéa oziroma ugotovitve sodiséa v nasprotju, Tako je stali8ée, da »foZena stranka nima pravne opore za stalisée, da ZDUUZ nima retroaktivnega udinka v konkretnem primeru« v o&itnem nasprotju s staliSsem da »ée ZDI/Z. pokriva tudi informacife pred veljavitvijo ZDIUZ, to Se ne pomeni, da je podan retroaktivni uéinek za nazaje. Ugotovitev sodiséa, da v konkretni zadevi ZDIJZ (4. Elen) ne vzpostavlja nobene obveznosti nobenemu subjektu za Gas pred uveljavitvijo ZDUIZ, ampak vse obveznosti iz ZDIJZ segajo v éas po uveljavitvi ZDIIZ, saj so vse dolo&be zaéele veljati 15 dni po dnevu objave v Uradnem listu RS (11 stran obrazlofitve sodbe), je totna. Zato glede na omenjeno ugotovitev Se toliko bolj preseneéa tej ugotovitvi nasprotno staliSée sodiséa, da v konkretni zadevi (ZDIJZ) nzadostuje, da iz besedila, logike sistematike in namena zakona izhaja, da ima zakon v posameznih doloébah udinek za nazaje. Tako sodiste enkrat ugotavlja, da vse obveznosti iz ZDIIZ segajo v éas po uveljavitvi ZDIIZ, drugié pa nasprotno ugotavlja, da ima ZDIJZ v posameznih dologbah uéinek za nazaj. 2. Sodisée pravilno ugotavlja (12. stran obrazlozitve sodbe), da ni mogote Steti (kot je Stela tozena stranka v odlotbi 5t. 020-2/2003/2 z dne 23. 9. 2003), da je ZDIUZ specialni predpis, ki z vidika urejanja javnega dostopa do informacij derogira dolosbe Zakona o trgu vrednostnih papirjev (Uradni list RS, St. 56/99, 31/00 ~ ZP-L, 52/02 - ZJA in 86/04; v nadaljevanju ZTVP - 1), to dejstvo pa izhaja tudi iz prehodne dolotbe 45. élena ZDIIZ, ki je doloéil, da z uveljavitvijo ZDIIZ. prenehata veljati le dve doloéi Zakona o arhivskem gradivu in arhivih (op.- v éasu izdaje odlocbe toze¢e stranke St. 81/1/AG-03-(304) z dne 14. 5. 2003 je veljal Zakon o trgu vrednosinih papirjev ~ Uradni list RS, St, 56/99, 31/00 — ZP-L in 52/02 — ZJA). Tofeta stranka pa se ne strinja s stali8éem sodiita, da ni mogoée steti, da je ZTVP -1 specialni predpis, ki jemlje uéinek ZDIUZ, Se posebej ob upostevanju da je ZDIIZ kasnejsi predpis. Gre za napatno razumevanje pojma specialnega zakona. Glede ureditve trga vrednostih papirjev, kakor tudi glede delovanja in pristojnosti tozete stranke (vkljuéno s posredovanjem oziroma sporoganjem informacij tretjim osebam) je temeljni (matiéni) zakon ZTVP — | oziroma njegov 182. len, ki taksativno doloéa osebe, ki jim sme toZeéa stranka posredovati posamezne podatke, ki jih je upravigena zbirati in obdelovati in 303. len! (pa tudi 223. len Zakona o investicijskih skladih in * Prvi odstavek 303. tlena ZTVP-1 dolota, da morajo élani in predsednik strokovnega sveta ter delavei agencije (to2ece stranke) kakor tudi revizorji, srokovnjaki in druge osebe, ki 2a agencijo opravijajo dologena dela, Kot zaupne varovati ppodatke 0 izdajateljh veednostnih papirev, osebah, nad katerimi agencija opraviia nadzor in druge podaike o dejsvih in ‘okoli8tinah, 2a katere so izvedeli v zvezi 2 opravijanjem funkcije oziroma dela, razen podatkov, ki so po dolodbah tcga zakona javno dostopni, in sicertudi po prenehanju njhove funkeije oziroma delovnega razmerja siran 5druzbah za upravljanje - Uradni list RS, &t. 110/02, 73/03 — sklep US, 32/04 ~ avtentiéna razlaga in 42/04; v nadaljevanju ZISDU - 1), ki se glede na ZDIUZ v zvezi s posredovanjem informacij uporablja kot specialni predpis oziroma lex specialis. Navedena posebna ureditev v zvezi s posredovanjem informacij tretjim osebam je potrebna zaradi varstva trga vrednostnih papitjev in udelezencev trga vrednostnih. papirjev. Za trg vrednostnih papirjev, zlasti za organizirani tg vrednostnih papirjev, kot je na primer borzni trg oziroma borza namreé velja, da se cena posameznih vrednostnih papirjev na borzi v veliki meri oblikuje zgolj na podlagi informacij © posameznemu izdajatelju vrednostnega papirja, ki kotira na borzi; vsaka informacija o izdajatelju vrednostnega papirja (negativna ali pozitivna) lahko zato povzrogi pomembno zniZanje oziroma zviSanje cene vrednostnega papirja, s tem pa tudi obsega premozenja subjektov, ki so imetniki takSnih vrednostnih papirjev. Tovrstni pomen oziroma vrednost informacij s podrodja trga vrednostnih papirjev je zlasti razviden iz 275. lena ZTVP — 1, ki med drugim dologa, da se za notranjo informacijo po tem zakonu Steje vsaka natanéna informacija, ki se nanaSa na enega ali vet izdajateljev vrednostnih papirjev ali na enega ali vee vrednostnih papirjev, ki Se ni postala dostopna javnosti in ki bi, e bi postala znana javnosti, verjetno imela pomembnejsi vpliv na ceno vrednostnih papirjev in iz 276. clena ZTVP ~ 1 (Prepoved uporabe notranjih informacij), ki dologa, da nihée ne sme pridobiti vrednostnih papirjev ali Z njimi razpolagati na podlagi notranjih informacij ter dolota, da oseba, ki so ji neposredno dostopne notranje informacije, tudi ne sme teh informacij razkrivati tretjim osebam ali na njihovi podlagi priporoéati tretjim osebam pridobitve ali razpolaganja z vrednostnimi papirji. KrSitve prepovedi, ki izhajajo iz navedenih zakonskih doloéb, je zakonodajalec ocenil za tako hude, da jih je v 397. Elena ZTVP —1 doloéil kot prekrSke in zanje dolosil visoke globe (od 20.000.000 do 90.000.000 SIT). Prav tako je pomen oziroma vrednost informacij s podrotja trga vrednostnih papirjev razvidna iz dolosbe 243. élena Kazenskega zakonika (Uradni list RS, St. 95/04-KZ-UPB1), kjer je sankcionirana zloraba notranjih informacij. Omenjeni élen namreé dolota, da kdor notranjo informacijo, ki bi lahko pomembno vplivala na ceno vrednostne na organiziran trg v Republiki Slovenij katerega je bil vlozen predlog za uvrstitev na tak trg, ne glede na to, ali se z njim trguje na tem trgu ne, pridobi v zvezi s svojim polozajem pri izdajatelju vrednostnega papirja, z lastniskim delezem v apitalu izdajatelja vrednostnega papirja, s svojo zaposlitvijo ali_pri_opravljanju dejavnosti, in jo izkoristi z nakupom ali prodajo tega vrednostnega papirja ali izvedenega finanénega instrumenta zase ali za koga drugega, posredno ali neposredno, se kaznuje za zaporom do treh let. Enako se kaznuje oseba, ki notranjo informacijo sporoéi nepoklicani osebi ali na podlagi notranje informacije priporogi sebi nakup ali prodajo vrednostnega papirja ali izvedenega finanénega instrumenta. Enako pa se kaznuje tudi oscba, ki nepooblaséeno pride do notranje informacije in jo izkoristi z nakupom ali prodajo tega vrednostnega papirja ali izvedenega finanénega instrumenta zase ali za koga drugega, posredno ali neposredno, Ce je bila z navedenimi dejanji pridobljena velika premozenjska korist, se storilec kaznuje z zaporom do petih let. Ge je zakonodajalec z ZTVP - 1 kot specialnim zakonom uredil posebno podroge, to je podrogje trga vrednostnih papirjev ter delovanje, pristojnosti ter postopek odloéanja toZeée stranke in sporoéanje informa ‘osebam, potem prav gotovo ni bil namen zakonodajalea, da bi zakon, ki ureja dostop do informacij javnega znaéaja, razveljavil specialne dolo&be ZTVP — 1 (in ZISDU —1) 0 posredovanju informacij tretjim osebam. Pri tem okoli8cina, da je bil ZDIJZ sprejet kasneje kot ZTVP — 1, nikakor ne vpliva na dejstvo, da je ZIVP -1 glede na ZDINZ specialni predpis in ne obratno. Temu pritrjuje tudi dejstvo, da sta bili po sprejetiu ZDIZ sprejeti noveli tako ZTVP ~ I? kot ZISDU ~ 1°, ki nista értali oziroma razveljavili posebnih dologb glede posredovanja informacij iz. 182. élena ZTVP —I in 223. lena ZISDU ~1. Zakon 0 spremembah in dopolnitvah zakona o trgu vrednostnih paprjev (Uradni list RS, 3. 86/04 z dne 5. 8. 2004) stran 6Sodi8ée v zvezi z razmerjem med ZDIUZ in ZTVP —1 ugotavlja, da so vse metode razlage predpisa naéeloma enakovredne, sodisée pa jih uporabi z namenom zagotavljanja domneve, da je pravni sistem notranje povezana (usklajena celota) in da v njem ni antinomij, kar pomeni, da sodisée ni zavezano, da v takem primeru nujno uporabi le metodi lex specialis derogat legi general in lex posterior derogat legi priori. Po mnenju sodiséa se oba predpisa ne derogirata, ampak imata oba vpliv na odloanje v konkretnem posamignim primeru. Sodisée je na podlagi omenjene ugotovitve tudi dejansko navedlo, kako si v konkretni zadevi predstavija razmerje med ZDIJZ in ZTVP -1, ko je zakljuéilo (12. stran obrazlozitve sodbe), da »po uveljavitvi ZDIUZ pa je transparentnost delovanja tozece stranke veéja, saj tozeéa stranka enako kot ‘prej varuje poslovne skrivnosti gospodarskih subjektov, ki so zavarovane po ZGD ali drugih specialnih predpisih, €e urejajo gospodarske druzbe, in enako kot prej varuje osebne podatke, ki so zavarovani po ZVOP, ker so to izjeme po 2. tovki, 3. tocki 6. lena ZDIIZ, medtem ko mora dostop do vseh ostalih informacij, glede katerih ni izrecno omejen dostop javnosti, tozeca stranka na zahtevo dostop omogoéiti, ée so izpolnjeni pogoji po ZDIJzZ«. Sodi ¢ je torej najprej (hkrati) ugotovilo: 1) da ni mogoée Steti, da je ZDUZ specialni predpis, ki z vidika urejanja javnega dostopa do informacij derogira dolotbe ZTVP -1; 2) da ni mogoée Steti, da je ZTVP —1 specialni predpis, ki jemlje uéinek ZDUZ; 3) se oba predpisa ne derogirata, ampak imata obs ypliv na odloganje v konkretnem posamigi primeru, ato pa napotilo toZeéo stranko, kako je potrebno v konkretnem primeru interpretirati razmerje med ZDUZ in ZTVP -1, pri emer gre za_de facto tak$no interpretacijo sodi8éa, ki daje ne glede na zgomje ugotovitve ZDIJZ pomen specialnega predpisa (z vidika posredovanja informacij) glede na dolotbe ZTVP — | (in ZISDU -1), saj mora po mnenju sodiséa tozeta stranka na zahtevo prosilcev omogotiti dostop do informacij, &e so izpolnjeni pogoji po ZDIIZ, razen tistih glede katerih ni izrecno omejen dostop javnosti (po 6. élenu ZDIIZ). Sodi8ée sicer pri svoji interpretaciji razmerja med ZDUZ in ZTVP - 1 Se posebej izpostavlja informacije v zvezi s poslovno skrivnostjo gospodarskih subjektov in v zvezi z varstvom osebnih podatkov, ki pa so tako ali tako nastete kot ena izmed izjem od postedovanja informacij iz 6. élena ZDIJZ in zato za namen interpretacije niso bistvene. Po mnenju toZeve stranke razmerja med ZDUZ in ZTVP —1 glede pogojev oziroma dopustnosti posredovanja posameznih informacij, nikakor ni mogote razlagati tako kot sodiSée, da imata oba vpliv na odloganje v konkretnem posamiénim primeru. Po ZDIJZ. so namre& vse informacije javnega znataja, kot jih definira 4, Glen ZDUZ, v skladu s 5. élenom ZDIIZ prosto dostopne in jih Iahko zahteva kdorkoli, ne da bi zato izkazal pravni interes, razen taksativno dologenih izjem iz 6. élena ZDUZ. Po tretjem odstavku 182. Elena ZTVP ~ 1 (Obdelava podatkov in posredovanje informacij) pa nasprotno toZeéa stranka informacije, ki jih je pristojna zbirati in obdelovati ne sme posredovati komurkoli, pat pa le totno dologenim, taksativno nastetim osebam iz tretjega odstavka 182. lena ZTVP ~ 1. Tudi ZTVP ~ 1 doloéa posamezne izjeme, ko so posamezni podatki, ki jih zbira in obdeluje toZeta stranka javni oziroma prosto dostopni in jih lahko zahteva kdorkoli. Tako 71. len ZTVP ~ 1 dologa, da je javen register izdanih dovoljenj za javno ponudbo in organizirano trgovanje, prav tako pa peti odstavek 277. lena ZTVP ~ 1 (od veljavnosti avgusta 2004 sprejete novele ZTVP —1 dalje") > Zakon o spremembah in dopotnitvah zakona o investicjskih skit in druzbah za upravijanje (Uradni list RS, St. 42/08 2 ddne 23. 4.2004) * Zakon o spremembah in dopotnitvah zakona o trgu vrednostnih papirjey (Uradni list RS, st 86/08 z dne 5.8. 2008) stan 7doloda, da je javen register poslov oseb, ki so jim neposredno dostopne notranje informacije. Tozets stranka mora v skladu z 10c. élenom ZTVP ~ I (avgusta 2004 sprejeta novela ZTVP 1) voditi tu register dobro poudenih vlagateljev, ki pa ni javen oziroma prosto dostopen, pat pa je dostopen samo taksativno dologenim osebam iz drugega odstavka 10c. Elena ZTVP -1. Kot Ze regeno je bila novela ZIVP =I, ki je spremenila tudi posamezne dolothe 182. élena ZTVP ~ 1, vendar ne v smislu vegje dostopnost informacij, sprejeta po uveljavitvi ZDIIZ in je zato glede na ZDIIZ lex posterior. Od veljavnosti avgusta 2004 sprejete novele ZTVP -I dalje ZTVP ~ 1 izrecno dolota tudi posamezne obvezne elemente zahteve za posredovanje informacij oziroma podatkov iz 182. tlena ZTVP -1, to je, da mora biti zahteva_pisna, da_mora biti_obrazlozena ter da mora biti v njej navedena zakonska pristojnost za pridobitev podatkov, Posamezne posebne dologbe, ki se nanasajo na posredovanje podatkov in informacij med domagimi nadzornimi organi ter drZavnimi organi in Agencijo oziroma na posredovanje podatkov pristojnim organom drugih dréav élanic EU, tujih dréav in mednarodnih organizacij vsebujejo Se 181. glen, 181. a élen in 182.a élen ZTVP — 1 ter 223. élen ZISDU ~ 1 Iz navedenega izhaja, da je Ze ZTVP — 1 kot (matiéni) predpis ki ureja delovanje in pristojno: tozeée stranke in ki je zaéel veljati Ze pred ZDIJZ, natanéno dolotil vrsto informacij, ki so javne iroma j ko zahteva kdorkoli in vrsto informacij, ki jih lahko od tozeée stranke pridobijo oziroma zahtevajo samo to&no dologene osebe, prav tako pa je dolotil obvezne sestavine zahteve za pridobitev teh informacij. Podobne dologbe kot treiji odstavek 182. Elena ZTVP -1 vsebuje tudi tretji odstavek 223. elena (Obdelava podatkov in posredovanje informacij) ZISDU 1. Glede na navedeno se je potrebno nujno odloziti, po »pravnem rezimu« katerega zakona (ZDIIZ. ali ZTVP -1 oziroma ZISDU — 1) je v konkretni zadevi potrebno obravnavati zahtevo prosilea za izrotitev informacij oziroma kateri zakon je treba Steti kot specialni predpis. Tisti podatki in informacije, ki so po ZDIJZ prosto dostopni vsakomur, so namreé lahko (izven prej na8tetih izjem iz ZTVP -1) po zgoraj navedenih dologbah ZTVP ~ | oziroma ZISDU — 1 dostopni le to&no dotogenim, taksativno nastetim osebam. Oba zakona hkrati zato ne moreta imeti vpliv na odloganje v konkretnem posamignim primeru, éeprav so sicer mozni primeri, ko je posamezna informacija prosto dostopna (oziroma ni dostopna ) po dolozbah obeh zakonov. 3. Prosilec je od tozeée stranke zahteval izrotitev zapisnikov vseh sej strokovnega sveta tozeée stranke v letih 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001 in 2002, brez informacij, ki pomenijo izjeme iz 6. lena ZDUZ. V zvezi s svojimi napotki to%eti stranki v obrazlozitvi sodbe, toZena stranka ni upoStevala natela poitene uporabe pravic, ki ga dolota I. élen ZUP, ki se v skladu z drugim odstavkom 15. élena ZDUZ uporablja tudi v postopku po ZDIJZ. Prosilec je namret zahteval izroditev kar vseh zapisnikov se] strokovnega sveta toZe%e stranke, nastalih v obdobju 8 let (gre za nekaj sto zapisnikov). Po 11. élenu ZUP morajo namreé stranke posteno uporabljati pravice, ki so jim priznane z ZUP in drugimi zakoni, ki urejajo upravni postopek oziroma v konkretnem primeru postopek po ZDUZ. Ne glede na to, da v skladu s tretjim odstavkom 17. Slena ZDIUZ.prosilcu ni treba pravno utemeljiti zahteve, pa ima zahteva za izroditev nesorazmemo velikega Stevila posameznih informacij, ne da bi bila takSna zahteva tudi dejansko utemeljena s potrebo prosilca po takSnih informacijah, brez

You might also like

• Ukrepi Za Povečanje Poplavne Varnosti V Mestni Občini Ljubljana

  

  Document31 pages

  Ukrepi Za Povečanje Poplavne Varnosti V Mestni Občini Ljubljana

  Sandi Kodrič

  No ratings yet
• 2012 - 09 - 06-Predlog ZPIZ-2

  

  Document414 pages

  2012 - 09 - 06-Predlog ZPIZ-2

  Sandi Kodrič

  No ratings yet
• 2011 - 03 - 15 Adriatic ŽKB 01

  

  Document2 pages

  2011 - 03 - 15 Adriatic ŽKB 01

  Sandi Kodrič

  No ratings yet
• • Magazines
  • Podcasts
  • Sheet music
• Časopis Za Kritiko Znanosti 119/120-1989

  

  Document250 pages

  Časopis Za Kritiko Znanosti 119/120-1989

  Sandi Kodrič

  No ratings yet
• 2011 - 06 - 01 Poročilo MK - Sofinanciranje Kulture

  

  Document107 pages

  2011 - 06 - 01 Poročilo MK - Sofinanciranje Kulture

  Sandi Kodrič

  No ratings yet