Poglavje 4 .

Kombinaciona logi~ka mre`a

_____________________________________

Osnovite za mre`ata na digitalni logi~ki kola bea pretstaveni

vo prethodnite poglavja. Elementite na Bulovata algebra
(dvoelementarnata prekinuva~ka algebra) i kako operaciite vo nea
mo`at da bidat pretstaveni {ematski so pomo{ na porti (primitivni
napravi), bea pretstaveni vo glava 2. Kako prekinuva~kite ravenki
mo`at da bidat postaveni i pretstaveni na razni na~ini be{e tema na
Glava 3, koja isto taka prika`a razni na~ini za primena na takvite
pretstavi vo raznovidni kola koi koristat primitivni porti. So site
napravi za ovaa cel, vo ova poglavje nie }e se zanimavame so dizajnirawe
na poslo`eni logi~ki kola. Kola vo koi site izlezi vo bilo koe vreme
zavisat samo od vlezovite vo toa vreme se nare~eni kombinacioni
logi~ki kola. Postapkite na dizajnirawe ќe bidat prika`ni so va`ni
klasi na kola koi se denes univerzalni vo digitalnite sistemi.
Prifateniot pristap e da se ispitaat zada~ite koi edno
kombinaciono logi~ko kolo e nameneto da gi izvr{uva, a potoa da se
identifikuva edno ili pove}e kola koi mo`at da ja izvr{at zada~ata.
Edno kolo mo`e da ima odredeni prednosti nad drugite, no mo`e da ima
isto taka i odredeni nedostatoci. ^esto eden faktor mo`e da bide
podobren, no samo na smetka na drugite. Nekoi va`ni faktori se
brzinata na rabotewe, slo`enosta ili cenata na hardverot,
potro{uva~kata na elektri~na energija i dostapnosta na monta`nite
edinici. ]e zememe odreden broj na razli~ni operacii koi se korisni vo
razli~ni konteksti i }e poka`eme kako soodvetni elektri~ni kola
mo`at da bidat napraveni za da gi izvedat tie operacii.

1. Binarni sobira~i

Edna od najva`nite zada~i koi gi izvr{uva eden digitalen kompjuter e

operacijata za sobirawe na dva binarni broja. Korisna merka za izvedba e
brzina. Se razbira, brzinata mo`e da bide podobrena so koristewe na
dizajnirani porti koi ja podobruvaat brzinata za smetka na drugi merki,
kako {to se potro{uva~kata na elektri~na energija (na primer:
koristej}i napredni [otki, nasproti [otki dizajnirani so niska
energija) no za dizajnerite na logi~ki mre`i va`no pra{awe e kako da se
dizajnira sobira~ za da se zgolemi brzinata bez ogled na vidot na
upotrebenata porta. Mo`ebi zgolemena brzina mo`e da se postigne za
smetka na zgolemena slo`enost na koloto. Toa zna~i mo`e da postojat
nekolku dizajni, pri {to sekoj od niv se karakterizira so odredena
brzina i odredena slo`enost. Mora da se odlu~i za prifatlivi otstapki
me|u niv.

1
 Slika 1: Binarno sobirawe. (a) Sobira~. (b) Celosen sobira~na
dva edno bitni zborovi.

Simboli~en dijagram koj pretstavuva eden binaren sobira~ e

pretstaven na slika 1a. Sekoja otvorena strelka pretstavuva
pove}ekratni promenlivi; vo ovoj slu~aj vlezovite se dva binarni broja.
Ako sekoj broj ima n cifri, toga{ sekoja linija koja e prika`ana
navistina pretstavuva n linii. Zbirot na dva n-bitni broevi e (n+1)-
biten broj. Taka S (zbirot) gi pretstavuva n+1 izleznite linii. Ako ovie
kola bile dizajnirani spored metodite od poglavje 3, bi ni bilo potrebno
kolo so n+1 izlezni funkcii, sekoja zavisna od 2n promenlivi. Tabelata
na vistinitost za sekoja izlezna funkcija bi imala 2 2n redovi bidejki n
bi mo`el lesno da bide vo niza od 20-40, razli~en pristap e o~igledno
potreben.

Celosen sobira~

Alternativen pristap za sobirawe na dva n-bitni broja e da se

upotrebi posebno kolo za sekoj soodveten par na bitovi. Takvoto kolo bi
prifatilo sobirawe na dva bita zaedno so prenos koj e rezultat na
sobiraweto na bitovite so pomala te`ina. Toa }e se prilagodi so toa
{to na izlez }e ja dade1 bitnata suma i 1 carry bit koj }e seprenese na
bitot so pogolema te`ina. Takvoto kolo e nare~eno celosen sobira~.
[ematski dijagram e prika`an na slika 1b. Dvata bita koi treba da se
soberat se Xi i Yi, a vlezniot carry bit e Ci. Izlezite se zbirot S1 i
izlezniot carry bit Ci+1.Tabelata na vistinitost za celosniot sobira~ i
logi~kite mapi za dvata izleza se prika`ani na slika 2.

Slika 2: Tabela na vistinitost i logi~ki mapi na celosen sobira~. (a)

Tabela na vistinitost. (b) Mapa na Si. (c) mapa na Ci+1.

2
 Ravenkata za minimalniot zbir na proizvodi za dvata izleza koi se
dobieni od mapite se :

(Dobienoto da se potvrdi.) Sekoj minterm na mapata S1 go so~inuva

primarniot implikant. Ottuka, ravenkata za suma na proizvodi }e bara
~etiri 3-vlezni AND porti i edna 4-vlezna OR porta. Izlezniot carry bit
}e bara tri AND porti i edna OR porta. Ako pretpostavime deka sekoja
porta ima isto docnewe na prenosot tp, toga{ dvonivoskata
implementacijata }e ima docnewe na prenosot od 2tp.
Na mapata za izlezniot carry bit, mintermot m7 e pokrien so sekoj od
trite primarni implikanti. Toa e premnogu; bidej}i m7 e pokrien so
primarnite implikanti Xi Yi, nema potreba povtorno da se pokriva preku
negova upotreba za sozdavawe na primaren implikant so m5 i m6. Ako od
toa ima korist, mo`e da gi upotrebime dvata posledni minterma kako
implikanti bez da formirame primaren implikant so m7 . Krajnata
ravenka za Ci+1 stanuva

(Potvrdi go ovoj rezultat.) Ve}e imame ravenka za Si vo (1a) no taa e

vo forma na kanoni~ena suma na proizvodi. Bi bilo korisno da se bara
alternativna forma za pokorisna primena.

Ve`ba 1: So upotreba na prekinuva~ka algebra potvrdete deka

ravenkata za zbirot vo (1a) mo`e da bide preobrazena vo:

Slika 3: Celosen sobira~ implementiran so polusobira~i. (a) Celosen

sobira~. (b) Polusobira~. (c) [ematski dijagram na polusobira~

3
 Koristej}i gi ravenkite za Si i Ci+1 koi sodr`at XOR porti, potvrdete
deka mo`e da se dobie primena na celosen sobira~ prika`an na sllika 3a.
Zabele`ete deka koloto se sostoi od dve identi~ni XOR-AND
kombinacii i dopolnitelna OR porta. Koloto vo vnatre{nosta na sekoja
dopolnitelna kutija e prika`ano na slika 3b i se narekuva polusobira~.
Negovite edinstveni izlezi se dva bita koi treba da se soberat, bez
vlezen carry bit. Dvata izleza se 1: zbirot na dvata bita i 2: izlezniot
carry bit. Pod pretpostavka deka XOR portata (implementirana vo
dvonivoskoto kolo) ima docnewe na prenosot 2tp, celosniot sobira~ na
slika 3a ima docnewe od 4tp i za zbirot i za prenosot. (Potvrdete gi ovie
tvrdewa).
Vo sledniot del }e vidime deka sevkupnata brzina kako dopolnenie na
dvata n-bitni binarni broja zavisi voglavno od brzinata so koja carry
bitot se prenesuva od bitot so pomala te`ina do bitot so pogolema
te`ina. Ottuka, namaluvaweto na docneweto koe se gleda preku prenosot
od celosniot sobira~ e zna~aen napredok. Ova e stimul pri baraweto na
drugi primeni na celosniot sobira~. Vo nekoi slu~ai od Problemot 1 na
krajot od ova poglavje predlo`eni se dopolnitelni primeni na celosniot
sobira~ vo koi docneweto e 2tp namesto 4tp. Zatoa, za celosniot sobira~
}e pretpostavime deka docneweto e2tp.

Sobira~ so branov prenos

Slika 4: 4-biten sobira~ so branov prenos

Problemot za sobirawe na dva pove}ecifreni binarni broja ja ima

slednata forma. Neka se dadeni dva n-bitni binarni broja, pri {to site
cifri se pretstaveni paralelno. Sobraweto se vr{i so upotreba na
celosen sobira~ za da se sobere sekoj soodveten par na cifri, po eden od
sekoj broj. Celosnite sobira~i se povrzani vo tandem, taka {to
izlezniot carry bit od ednata faza stanuva vlezen carry bit za slednata
faza, kako {to e poka`ano vo slu~aj na ~etiricifreni broevi na slika 4.
Taka, prenosot se “branuva” niz sekoja faza. Za binarno sobirawe,
vlezniot carry bit na prvata faza (so najmala te`ina) e 0. Posledniot
izlezen carry bit (prete~en prenos) stanuva bit so najgolema te`ina na
(n+1) bitnata suma.
Bidej}i prenosot na sekoj celosen sobira~ ima docnewe od 2tp,
vkupnoto docnewe za presmetuvawe na sumata na dva n-bitni broevi e 2ntp
. Ne sekoj par od dvata n-bitni broja }e po~uvstvuva tolku mnogu
docnewewe. Zemete gi slednite dva broja kako primer:
101010
010101

4
 Pod pretpostavka deka vlezniot carry bit na prvata faza e 0, ne se
sozdava nikakov prenos vo bilo koja faza pri dobivaweto na zbirot.
Ottuka, nema da ima nikakov prenosen bran, pa spored toa i nikakvo
docnewe vo prenosniot lanec.
Me|utoa, za da se spravime so eden op{t slu~aj, mora da se napravi
procenka za najlo{ slu~aj, ne treba da bidat prika`ani nikakvi novi
broevi za sobirawe so pogolemo vkupno docnewe od pretstavenoto vo
najlo{ slu~aj. Maksimalnata brzina na sobirawe na toj na~in e
ograni~ena preku najlo{ slu~aj na docnewe na prenosot.

Sobira~ so preden prenos

Slika 5: [ema na kolo so preden prenos

Pri razgleduvawe na sobiraweto na dva n-cifreni binarni broevi,

bevme ispla{eni od pomislata za edno edinstveno kombinirano kolo so
site ovie vlezovi. Zatoa ja razgledvme povtornata upotreba na
poednostavno kolo, eden celosen sobira~, so najmal mo`en broj na
vlezovi. No ona {to se dobi so ednostavnosta na koloto vo ovoj pristap,
se izgubi vo brzinata. Bidej}i brzinata e ograni~ena od docneweto na
prenosnata funkcija, del od izgubenata brzina mo`e povtorno da se dobie
ako bi mo`le da napravime kolo – samo za prenosot – so pove}e od 2 vleza,
no pomalku 2n. Da pretpostavime deka nekolku celosni sobira~i se
tretiraat kako edinica. Vlezovite do edinicata se vlezni carry bitovi
vo nea isto kako i izleznite cifri na site celosni sobira~i vo taa
edinica. Toga{ mo`ebi izlezniot carry bit bi mo`el da se dobie pobrzo
od branoviot prenosot niz istiot broj na celosni sobira~i.
Ovie koncepti se prika`ani na slika 5 so edinica koja se sostoi od
samo dva celosni sobira~i i kolo so preden prenos. ^etirite cifri koi
treba da se dodadat, isto kako i vlezniot carry bit Ci se pretstaveni
istovremeno. Mo`e da se dobie ravenka za izlezniot carry bit Ci+2 od
edinicata so pomo{ na ravenkata za prenos od celosniot sobira~ vo (2).
Od pri~ini koi nabrzo }e vi se razjasnat, ajde da dodademe imiwa na
dvata izrazi vo ravenkata za prenos vo (2), menuvaj}i gi imiwata na
promenlivite vo A i B od x i y vo soglasnost so slika 5. Definirajte go
sozdadeniot prenos Gi i zadocnetiot prenos Pi za i-tiot celosen sobira~
na sledniot na~in:

5
 Ako ovie se vnesat vo ravenkata za izlezniot carry bit vo (2) se dobiva:

Prenos }e se sozdade vo i-tiot celosen sobira~ (toa e Gi = 1) ako Ai i Bi

i dvete se ednakvi na eden. No ako samo eden od niv e eden, nema da se
sozdade izlezen carry bit. Vo toj slu~aj Pi }e bide 1. (Potvrdete go ova).
Ottuka, izlezniot carry bit }e bide Ci+1 = Ci . Velime deka prenosot }e
bide prenesen nanapred.
Ravenkata za izlezniot carry bit (5) mo`e da bide podobrena so
promena na indeksot i vo i+1:

Poslednata ravenka mo`e da se objasni na sledniov na~in. Prenosot

}e se pojavi na izlez od edinicata pod 3 okolnosti:

● Toj e sozdaden vo poslednata faza: Gi+1 = 1.

● Toj e sozdaden vo prvata faza: Gi = 1, i prenesen nanapred: Pi+1= 1.
● Vlezniot carry bit Ci e prenesen niz dvete fazi Pi=Pi+1= 1.

O~igledno, ovoj rezultat mo`e da bide pro{iren niz bilo koj broj na
fazi, no koloto }e stanuva se pokomplicirano.

Ve`ba 2: Pro{irete go prethodniot rezultat so u{te edna faza i

napi{ete ravenka za Ci+3. Potoa opi{ete gi na~inite na koi ovoj izlezen
carry bit mo`e da bide 1. Potvrdete go va{iot rezultat so pomo{ na
op{tiot rezultat daden podolu.

Pro{iruvaj}i go primerot vo j fazi, ravenkata (6) stanuva:

Ovaa ravenka izgleda poslo`ena, no lesno e da se objasni. Bidej}i

izlezniot carry bit Ci+j+1=1, ako bilo koj dopolnitelen izraz na desno e 1,
izvodot od edinicata }e bide 1 za nekolku mo`nosti. Ili toj e sozdaden
vo poslednata (j-tata) faza na edinicata, ili porano i e prenesen niz site
posledovatelni fazi, ili vlezniot carry bit vo edinicata e prenesen
preku site fazi do izlezot.
Kolku e pogolem brojot na fazi so celosen sobira~ vklu~eni vo
edinicata, tolku e pogolemo podobruvawe vo brzinata – no isto taka i
pogolema e slo`enosta na koloto so preden prenos. Razgledajte ja
edinicata vo 4 fazi. Vo ovaa edinica treba da se dodadat 4 bitni zbora A
i B. Sekoja faza mo`e da se smeta kako sumator (S) i posebno prenosno
kolo (C). Sumatorot na sekoja faza ima broj na vlezovi kolku brojot na
izlezni carry bitovi od prethodnata faza i soodvetnite bitovi na

6
zborovite A i B. Vlezovite na prenosnata mre`a na sekoja faza se
sostojat od site bitovi na A i B zborovite vo taa faza i prenosot – ne
samo od prethodnata faza, tuku i od vlezot na celata edinica. Na toj
na~in, ako prvata faza e i-tata faza, vlezovite do prenosnoto kolo na
fazata i+2 se: Ai,A i+1, A i+2, Bi, B i+1,B i+2 i Ci.

Ve`ba 3: Nacrtajte {ematski dijagram za trifazna edinica koristej}i

pravoagolnici za da se pretstavat zbirnite i prenosnite kola na sekoja
faza. (Prvata faza neka bide 1 namesto op{tata i).

Slika 6: Kolo so preden prenos vo

faza 4

Slika 7: Polusobira~ za sozdadeni i

zadocneti carry bitovi

Implementacija na prenosna mre`a vo poslednata faza vo

~etirifazna edinica e prika`ana na slika 6. Osven Ci, vlezniot carry bit
vo edinicata, site drugi vlezovi do AND portite se sozdadeni prenosi i
zadocneti prenosi od razli~ni fazi na edinicata. Ovie prenosi se
sozdadeni od polusobira~kite kola na slika 7.
Polu-blokov dijagram na ~etiri fazen sobira~ so preden prenos e
prika`an na slika 8. (Zabele`ete deka pinovite koi imaat ista oznaka na
razli~ni podkola se smetaat za povrzani.) Bidej}i sekoj zadocnet prenos
P i+j e izlez na XOR portata, sevkupnoto prenosno docnewe na prenosnoto
kolo nacrtano na sl.7 e 4tp. Me|utoa, site sozdadeni i zadocneti prenosi
Ci+1 i P i+j na site edinici stanuvaat dostapni vo ramkite na 2tp otkako
dvata zbora najprvo se pretstaveni kako sobiroci, {to se gleda od slika
6. Ottuka, vo site edinici so preden prenos osven prvata, docneweto na
prenosot na prenosnata mre`a e samo 2tp.

7
Ve`ba 4: Pretpostavete deka sobira~ot so preden prenos ima k 4-bitni
edinici za da izvede sobirawe na dva 4k-bitni broja. Od prethodnata
diskusija, od dijagramot na slika 8 primenet na sekoja edinica i od
razgleduvaweto na prvata i poslednata edinica, odredete go docneweto
na prenosot na ovoj sobira~ vo zavisnost od tp - docneweto na prenosot
preku edna porta. (Ne go gledajte re{enieto dodeka ne ja re{ite
zada~ata.)
Odgovor 2

Slika 8: [ematski dijagram na 4-biten sobira~ so preden prenos.

Slika 9: Visoko brzinski sobira~: 4-bitni zborovi

Ako sobira~ot ima osum 4-bitni edinici, docneweto na prenosot

preku sobira~ot so preden prenos }e bide 20tp . Soodvetniot sobira~ so
branov prenos }e ima docnewe od 4 x 8 x 2tp = 64tp. Taka , sobira~ot so
preden prenos }e ima prednost od 320% vo brzina pred sobira~ot so
branov prenos. I ne e se taka lo{o, prednosta na brzinata e na smetka na
dodadeniot hardver.
___________________
2)
Zbirot na docnewata preku a) prenosnoto kolo do sekoja edinica (2tp za sekoe), b)
zbirnoto kolo na poslednata edinica (2tp) bidej}i toa zavisi od imaweto prenos od
poslednata edinica, i v) ekstra docneweto pri dobivaweto na prenosot od prvata
edinica.
Vkupno docnewe= (k+1+1) 2tp = (2k+4) tp.

8
Ve`ba 5: Od zbirot na brojot na porti vo sekoja implementacija,
procenete ja negativnata strana na hardverot (vo %) na sobira~ot so
preden prenos vo sporedba so sobira~ot so branov prenos . Sporedete gi
negativnite strani so prednosta od 320% vo brzinata.

Kolata opi{ani ovde se dostapni vo IC pakuvawa. Eden celosen

sobira~, na primer, e dostapen kako edinica. Sobira~ot so branov
prenos, kakov {to e prika`an na slika 4, i sobira~ot so preden prenos za
4-bitni zbora, kakov {to e prika`an na slika 8, se dostapni kako MSI
pakuvawa.
Nadvore{no, edno pakuvawe koe se sostoi od sobira~ so branov
prenos so 4-bitni zbora bi izgledalo isto kako i edno pakuvawe koe se
sostoi od sobira~ so preden prenos so 4-bitni zbora. Blok dijagramot na
slika 9 poka`uva edno takvo pakuvawe. Ima devet vleza: vlezen carry bit
i ~etiri vleza po zbor. Ima pet izleza: izlezen carry bit i 4 bita od
sumata. (izlezniot carry bit stanuva bit so najgolema te`ina vo sumata
ako koloto se koristi samo za da se soberat 4-bitni zbora, a ne kako del
od sobira~ot za podolgi zborovi.)

Binaren odzema~

Vo poglavjeto 1 bea prou~uvani dve pretstavi na binarni broevi so

znak: prv i vtor komplement. Potsetete se deka koga broevite se
pretstaveni vo forma na prv komplement, pri sobraweto na eden
negativen broj so drug pozitiven ili negativen broj potrebni se
prilagoduvawa samo vo krajniot izlezen carry bit. Taka sobira~ite
prou~uvani vo prethodnoto poglavje se pogodni za sobirawe na
komplementarni broevi ako e upotrebeno nekoe dopolnitelno kolo za
obrabotka na krajniot izlezen carry bit. Isto taka, binarnoto odzemawe
mo`e da se izvede so upotrba na isti kola za sobirawe preku negirawe na
brojot koj se odzema.

Sobira~ i odzema~ so dvoen komplement

Potsetete se od poglavjeto 1 deka koga pri sobiraweto na dva

binarni broja vo dvoen komplement dava kraen izlezen carry bit, toj mo`e
da se ignorira. Me|utoa neophodno e da se otkrie prelevaweto koe mo`e
da se pojavi koga rezultatot na sobiraweto e nadvor od nizata.3 Vo
poglavjeto1 be{e zaklu~eno deka aritmitei~koto prelevawe mo`e da se
otkrie ako vlezniot i izlezniot carry bit na bitovata pozicija so
najgolema te`ina se razli~ni. Taka, prelevaweto mo`e da se otkrie so
edna dopolnitelna XOR porta. Sobira~ot so dvoen komplement ne se
razlikuva mnogu od binarniot sobira~ za broevi bez znak.
A {to e so odzemaweto? Ve}e predlo`ivme odzemaweto da bide
izvr{eno preku komplementirawe na odzema~ot i negovo dodavawe. Taka,
zada~ata e da se napravi kolo ~ij izlez e vtor komplement na vlezot i go
koristi svojot izlez kako eden vlez na sobira~. Takvoto kolo mo`e lesno
da se napravi, no zo{to treba sistemot da sodr`i nekakov poseben
hardver za sobirawe i poseben hardver za odzemawe?
_________________________
3
(Nizata na binarni broebvi pri {to i binarnite broevi se pretstaveni vo forma
na vtor komplement e -2 n-1<m<2 n-1 -1.
9
 Ako edinstvenata razlika pome|u ovie dve kola e kolo koe go
presmetuva vtoriot komplement, toga{ zo{to da ne se napravi kolo kade
ili sobiraweto ili odzemaweto mo`at da bidat izbrani so eden
doplonitelen vlez? Koga ovoj dopolnitelen vlez e, da re~eme, 0, koloto
izvr{uva sobirawe, a koga vlezot e 1,koloto izvr{uva odzemawe. Zvu~i
lesno; pretstavuvawe na edno takvo kolo mo`e da se izvede so upotreba na
tehnikite od poglavje 3, no elegantno re{enie postoi i e dadeno podolu.
Ispitajte ja tabelata na vistinitost na operacijata XOR i }e
zabele`ite deka taa mo`e da se nabquduva kako usloven invertor. Ako
eden vlez e 0, toga{ izlezot e ednakov so vtoriot vlez. Ako eden vlez e 1,
toga{ izlezot e komplement na vtoriot vlez. Ova e pogodno za sozdavawe
na komplement na vlez za na{eto kolo za sobirawe/odzemawe koga sakame
da izvedeme odzemawe.Me|utoa, za da go presmetame vtoriot komplement
na eden binaren broj treba da dodademe 1. Imate li ideja kako da go
napravime toa bez dopolnitelni porti? ( Razmislete za ova pred da
prodol`ite.)

Slika 10: Sobira~/odzema~ na vtor komplement so otkrivawe na

prelevawe

Slika 11: Sobira~/odzema~ na prv komplement

10
 Celosniot sobira~ za bitot so najmala te`ina ima vlezen prenosen
signal koj mo`e da bide iskoristen za da se dodade potrebnata 1. Dizajnot
na na{eto kolo za sobira~/odzema~ na vtor komplement e kompleten, edna
verzija za sobirawe na 4-bitni broevi e prika`an na slika 10. Ako
kontrolniot signal M e 0, toga{ koloto izvr{uva A+B, no ako M e 1,
koloto izvr{uva A-B.

Sobira~ i odzema~ so prv komplement

Za da e izvr{i odzemawe vo broj so prv komplement mo`e da se upotrebi

XOR kolo upotrebeno vo sobira~/odzema~ so vtor komplement.
Edinstvenata razlika e deka nie ne sakame da vneseme prenos vo bitot so
najmala te`ina. Sobirawe so prv komplement bara dodavawe na 1 kon
zbirot koga se pojavuva izlezen carry bit od pozicijata so najgolema
te`ina. Ova mo`e da se zavr{i so pomo{ na pove}e polusobira~i, kako
{to e prika`ano na slika 11. Otkrivaweto na prelevaweto kaj sobirawe
prv komplement e ostaveno kako problem za vas.
Sobirawe so vtor komplement e najop{t metod koj se primenuva vo
modernite kompjuteri {to se dol`i na namalenata slo`enost vo
sporedba so sobiraweto so prv komplement.
Nie }e odime do ovde so sobiraweto na pove}ebitnite zborovi,
drugi dopolnitelni kola se ostaveni za postavuvawe na problemot.

2. Multiplekseri

Mnogu zada~i vo komunikaciite, kontrolata i kompjuterskite

sistemi mo`at da bidat izvr{eni preku kombinirani logi~ki kola. Koga
edno kolo e dizajnirano da izvr{i nekoja zada~a vo edna aplikacija, isto
taka ~esto nao|a primena i vo drugi aplikacii. Na ovoj na~in, toa dobiva
razli~ni imiwa za svoite razli~ni upotrebi. Vo ovoj i vo slednite
delovi, nie }e opi{eme brojni takvi kola i nivna upotreba. ]e gi
razgleduvame nivnite principi na rabotewe, naglasuvaj}i gi nivnite MSI
ili LSI implementacii.

Slika 12: Problem vo komunikacijata so podatoci

Edna op{ta zada~a e prika`ana na slika12. Podatocite dobieni vo

edna lokacija treba da se iskoristat vo druga lokacija. Potreben e metod

11
so koj tie }e se prenesat od edna do druga lokacija preku nekoj
komunikaciski kanal.
Podatocite se dostapni, paralelno, na mnogu razli~ni linii, no
mora da bidat preneseni preku edna edinstvena komunikaciska vrska.
Potreben e mehanizam da se izbere koja od mnogute linii na podatoci da
se aktivira posledovatelno vo sekoe vreme, taka {to podatocite koi ovaa
linija gi nosi ,mo`at da bidat preneseni vo dadeno vreme. Ovoj proces se
narekuva multipleksirawe. Primer za ova e multipleksiraweto na
razgovorite vo telefonskiot sistem. Golem broj na telefonski
razgovori po potreba se vklu~uvaat vo telefonskite linii mnogu pati vo
sekunda. Zaradi prirodata na ~ovekoviot slu{en sistem, slu{atelite
nemo`at da zabele`at deka ona {to tie go slu{aat ima prekini i deka
razgovorite na drugi lu|e se izme{ani so nivnite vo procesot na prenos.
Na drugiot kraj na komunikaciskata vrska e potreben aparat koj }e
go poni{ti multipleksiraweto: demultiplekser. Takviot aparat mora
seriski da primi podatoci i da gi naso~i paralelno do edna od mnogute
izlezni linii. Izme{anite delovi od telefonskite razgovori, na
primer, mora da bidat isprateni do to~nite slu{ateli.
Digitalen multiplekser e kolo so 2n vlezni linii so podatoci i
edna izlezna linija. Toj isto taka mora da ima na~in za odreduvawe na
vlezni linii za posebni podatoci koi treba da bidat izbrani vo bilo koe
vreme. Toa se pravi so drugi n vlezni linii, nare~eni vlezovi za
selektirawe ili kontrolni vlezovi, ~ija funkcija e da izbere edna od 2n
informacioni vlezovi za povrzuvawe so izlezot. Edno kolo za n=3 e
prika`ano na slika 13. Liniite na selektorot imaat 2n=8 kombinacii na
vrednosti koi gi so~inuvaat binarnite kontrolni broevi.

Slika 13: Multiplekser so 8 vleza za podatoci.

12
Ve`ba 6: Napi{ete ravenka za sekoj od izlezite na AND portata vo
uslovi na Si i Di vlezovi, potvrduvaj}i deka mno`itelot na Dk e binaren
ekvivalent na k.

Koga vlezovite na selektorot imaat kombinacii s2s1s0 = 011, na

primer, izlezite na site AND porti osven onaa na koja e povrzana
linijata za podatoci D3, }e bide 0.Site drugi vlezovi do taa AND porta
osven D3 }e bidat 1. Ottuka, D3 se pojavuva na izlezot na koloto. Na ovoj
na~in, kontrolnite vlezovi ~ija binarna kombinacija odgovara na brojot
3 go izbiraat vlezot za podatoci D3 za prenos do izlezot.
Standardnite MSI pakuvawa se dostapni kako multiplekseri. Sl.
14a poka`uva kolo za pakuvawe koe sodr`i dva posebni multiplekseri za
n=2. Prakti~nite razgleduvawa koi ne se vklu~eni vo sl.13 se smetaat za
nekoi od osobinite na ova kolo. Ovozmo`uva~kiot (vlez za dozvola) vlez
E, na primer, se koristi za kontrolirawe na periodot na vreme vo koe
multiplekserot raboti. Taka, koga vrednosta na E e1, izlezot }e bide 0,
bez ogled na vrednostite na kontrolnite vlezovi. Koloto }e raboti samo
koga soodvetniot ovozmo`uva~kin vlez e 0. (Vo drugi kola,
ovozmo`uva~kiot signal ne e invertiran; vo takvi slu~ai, koloto raboti
koga E=1, sprotivno od slu~ajot prika`an na slika 14a.)

Slika 14: (a) Dupli 4-vlezen multiplekser so ovozmo`uva~.

(b) Dupli 4-vlezen multiplekser so edine~en ovozmo`uva~.

13
 Osven toa, zabele`ete od slikata deka i kontrolnitete signali i
nivnite komplementi se vlezovi za AND portite. Samite signali se
dobieni posle dve invertirawa. Ova e osobeno korisno ako n e golem. Na
toj na~in, koloto koe gi sozdava kontrolnite vlezovi v~ituva samo edna
edinstvena porta (invertorot) a ne nekolku AND porti. Na slika 14a
kontrolnite vlezovi se zaedni~ki za dvata multipleksera, no sekoj ima
svoj ovozmo`uva~. Vo drugi dizajni, ovozmo`uva~ot mo`e da bide isto
taka zaedni~ki. [ematski dijagram na dvoen ~etiri vlezen multiplekser
(MUX) so eden ovozmo`uva~ e prika`an na slika 14b.
Posakuvanata forma na porta za mnogu IC logi~ki pakuvawa (na
primer, 74 LS00 i 74LS10) e NAND portata. Bidej}i dizajnot na
multiplekserot na sl.13 ili sl.14 e kolo so dve nivoa AND-OR, direktna
zamena na site AND i OR porti so NAND portite nema da ja izmeni
logi~kata funkcija, kako {to se zboruva{e vo prethodnoto poglavje. Na
toj na~in, vistinskata primena na multiplekserot e izvr{ena so NAND
porti.

Multiplekseri kako logi~ki kola za op{ta namena

Od slikite 13 i 14 jasno e deka strukturata na eden multiplekser e

kako onaa na dvonivosko logi~ko AND-OR kolo, so sekoja AND porta koja
ima vlezovi n+1, kade n e brojot na selekrira~kite vlezovi. Izgleda deka
multiplekserot bi ja so~inuval implementacijata na prekinuva~kata
funkcijata preku kanoni~na suma na proizvodi ako site linii na
podatoci zaedno pretstavuvaat samo edna prekinuva~ka promenliva (ili
nejzin komplement) i sekoj od kontrolnite vlezovi pretstavuva
prekinuva~ka promenliva.
Ajde da pogledneme nanazad od dadena funkcija od m prekinuva~ki
promenlivi za koi napi{avme ravenka za kanoni~na suma na proizvodi.
Goleminata na potrebniot multiplekser (broj na kontrolni vlezovi) ne e
o~igleden. Da pretpostavime deka sme izbrale multiplekser koj ima m-1
kontrolni vlezovi, ostavaj}i samo edna druga promenliva da gi smesti
site vlezovi za podatoci. Ja pi{uvame izleznata funkcija na ovie
kontrolni ivlezovi i 2m-1 vlezovi za podatoci Di. Sega planirame da
nazna~ime m-1 od ovie promenlivi na kontrolnite vlezovi; no kako da se
napravi zada~ata? 4 Navistina ne postojat ograni~uvawa, pa taka toa
mo`e da se napravi proizvolno.
Sledniot ~ekor e da se napi{e izlezot na multiplekserot po
zamenuvaweto na kontrolnite vlezovi so m-1 promenliva od dadenata
funkcija. So sporeduvawe na dvete ravenki izraz po izraz, Di vlezovite
mo`at da bidat odredeni vo zavisnost od ostanatite promenlivi.

________________________
4
Za komplet na m-1 promenlivi, postojat m na~ini za nazna~uvawe na m-1 koli~ini na
posebnite promenlivi.

14
Primer 1

Prekinuva~ka funkcija implementirana so multiplekser glasi:

Bidej}i funkcijata ima tri promenlivi, posakuvaniot multiplekser }e

ima 3-1=2 kontrolni vleza. Takva e polovinata od dupliot ~etirivlezen
MUX od slika 14. Ravenkata za izlezot na multiplekserot e

Nema ograni~uvawa za toa kako da se pridru`at kontrolnite vlezovi na

promenlivite na dadenata funkcija; proizvolno neka se s1=x i s0=y.
Toga{:

Sporeduvaweto na ova so originalnata ravenka za dadenata funkcija vodi

do:

Originalnata funkcija na toj na~in e implementirana so ~etirivlezen

multiplekser.

Postojat u{te pet drugi na~ini na koi dva od kontrolnite vleza bi

mo`ele da se pridru`at na dve od trite prekinuva~ki promenlivi. Ne
treba da se ispolni nikakov uslov za izborot, toa e proizvolno. Me|utoa,
dobieniot rezultat za Di vlezovite zavisi od toj prvobiten izbor.

Ve`ba 7: Vo problemot od primerot 1 izberi s1=z i s0=x Odredi go Di .

Odgovor 5

Ve`ba 8: Zaradi ve`ba, izberi go sekoj od preostanatite mo`ni na~ini

za pridru`uvawe na izbranite vlezovi na prekinuva~kite promenlivite,
a potoa odredi go potrebnoto Di ; ozna~i gi potrebnite nadvore{ni
porti.

Za da se primeni prekinuva~ka funkcija od m promenlivi vidovme

deka ni treba multiplekser so m-1 kontrolni vlezovi. Mo`ebi vo nekoi
slu~ai }e bide vozmo`no da mo`e da se upotrebi duri i pomal
multiplekser. Treba da se o~ekuva, koga toa e vozmo`no, deka ovaa
za{teda vo slo`enosta na MUX mora da e na smetka na ne{to drugo.

Primer 2

Funkcijata od ~etiri promenlivi ~ija mapa e prika`ana na slika 15

treba da se implementira so pomo{ na multiplekser. Opcijata so 4-1=3
kontrolni promenlivi e sekoga{ vozmo`na. Me|utoa, ajde da gi vidime
mo`nostite za upotreba na multiplekser so samo dve kontrolni
promenlivi (od ponizok red) za implementacija na ovaa funkcija.
_____________
5
D0=D3=y, D1=D2=y’

15
 Slika 15: Implementacija na funkcijata f= Σ(0,1,6,7,11)

Proizvolno pridru`i gi dvata izbrani vleza s1 i s0 so w i x.

Ravenkata za izlez na multiplekserot e ista kako onaa dadena vo
primerot 1, zatoa {to multiplekserite imaat isti dimenzii. Za wx= s1s0
=00, taa ravenka se namaluva do Do. No za vrednost wx=00, ravenkata koja
go pokriva edinicite na mapata e y’z’+y’z=y’. Ottuka Do=y’. Sli~no na ova,
vo kolonata 01 na mapata, ravenkata se namaluva do D1 i mapata dava
rezultat yz+yz’=y; ottuka D1=y. Na ist na~in, od 11 kolonata nie
dobivame D3=0 i od kolonata 10 deka D2=yz. (Potvrdete go ova.) Prili~no
prosto kolo e prika`ano na slika 15b. Nie smetame deka za da se
implementira odrdena posebna funkcija od ~etiri promenlivi, mo`e da
se upotrebi multiplekser od red ponizok od 3, na smetka na dopolnitelna
AND porta. (Inverterot bi bil neophoden duri i so multiplekser od
visok red, zatoa ne se smeta kako dopolnitelen tro{ok.)

Ve`ba 9: Vo prethodniot primer, pretpostavete deka s1 i s0 se

identifikuvani kako y i z namesto kako w i x. Odredete ravenki za
vlezovite na podatoci vo termin na w i x, i specificirajte go
nadvore{niot hardver koj }e bide potreben pokraj multiplekserot.
Zabele`ete ja razlikata vo slo`enosta za dvata izbora na izbranite
vlezovi.
Odgovor 6

Pri implementirawe na proizvolna prekinuva~ka funkcija,

razli~nite izbori za kontrolnite vlezovi vodat do razli~ni koli~ini
na nadvore{en hardver za pomal od normalniot multiplekser. Za `al,
zaradi nedostatokot od nivno isprobuvawe, nema na~in da se odredi koj
izbor }e bide najekonomi~en.

______________
6
D0=D1=w’x’, D2=w’x, D3=w O x, tri AND porti i edna XOR porta,
kako dopolnenie na ~etirivlezen MUX.

16
Demultiplekseri

Slika 16: (a)Kolo na demultiplekser. (b) Negovata tabela na vistinitost.

Da se vratime povtorno na dijagramot na slika 12.

Demultiplekserot prika`an tamu e kolo so eden vlez i pove}e izlezi.
Me|utoa, kako dopolnenie na informacioniot vlez, mora da postojat
drugi vlezovi za da se kontrolira prenosot na podatoci do soodvetnata
izlezna linija za podatoci vo bilo koe vreme. Takvo kolo na
demultiplekser koe ima osum izlezni linii e prika`ano na slika 16a.
Pou~no e da se sporedi ova kolo na demultiplekser so koloto na
multiplekserot na slika 13. Zaradi istiot broj na kontrolni vlezovi,
imaat ist broj na AND porti. No sega sekoj izlez na AND portata e izlez
na koloto. Namesto sekoja porta da ima svoj poseben vlez na podatoci,
edinstvenata linija na podatoci sega formira eden od vlezovite na
sekoja AND porta, drugite AND vlezovi stanuvaat kontrolni vlezovi.
Koga zborot sozdaden od kontorlnite vlezovi C2C1C0 e binaren
ekvivalent na broj k, toga{ informacioniot vlez x e naso~en kon izlezot
Dk. Poglednato na drug na~in, za demultiplekser so n kontrolni vlezovi,
sekoj izlez na AND portata odgovara na mintermot so n promenlivi. Za
dadena kombinacija na kontrolni vlezovi, samo eden minterm mo`e da
ima vrednost 1; informacioniot vlez e naso~en kon AND portata koja
odgovara na toj minterm. Na primer, logi~kata ravenka za izlezot D3 e x
C2’ C1C0.Ottuka, koga C2C1C0 =011, toga{ D3 =x i site drugi Di se 0.
Kompletnata tabela na vistinitost za demultiplekser so osum izleza e
prika`ana na slika 16b.

17
3. Dekoderi i koderi

Prethodniot del zapo~na so razgleduvawe na aplikacijata: Dadeni

se 2n informacioni signali, problem e da se izberat, pod kontrola na n
kontrolni vlezovi, sekvenci od ovie 2n informacioni signali da se
ispratat seriski na komunikaciska vrska. Obratnata operacija na
priemniot kraj na komunikaciskata vrska e da primi seriski podatoci na
edinstvena linija i da gi odnese do edna od 2n izlezni linii. Ova
povtorno e kontrolirano od komplet na kontrolni vlezovi. Ovaa
aplikacija e onaa na koja i e potrebna samo edna vlezna linija; drugite
aplikacii mo`e da imaat potreba od pove}e od edna. Sega }e ispitame
takvo generalizirano kolo.
Razbirlivo e deka mo`e da postoi kombinaciono kolo koe prifa}a
n vlezovi (ne e neophodno 1, no mal broj) i predizvikuva podatocite da
bidat naso~eni kon eden od mnogute, da ka`eme 2n, izlezi. Takvite kola
imaat op{to ime dekoder. Semanti~ki ka`ano, ako ne{to treba da se
dekodira, toa mora prethodno da bilo kodirano, obratnata operacija od
dekodirawe. Kako i eden multiplekser, koloto za kodirawe mora da
prifati podatoci od golem broj na vlezni linii i da gi pretvori vo
podatoci na pomal broj na izlezni linii (ne e neophodno samo na edna).
Ovoj del }e gi razgleduva brojnite implementacii na dekoderite i
koderite.

n-vo-2n Liniski dekoder

Vo koloto na demultiplekserot na slika 16, pretpostavete deka

vleznata linija na podatoci e otstraneta. (Nacrtajte go koloto samite.)
Sekoja AND porta sega ima samo n (vo ovoj slu~aj tri) vlezovi, i ima 2n
(vo ovoj slu~aj osum) izlezi. Bidej}i nema vlezna linija na podatoci za da
kontrolira, onie {to bea kontrolni vlezovi ve}e ja nemaat taa funkcija.
Namesto toa, tie se vlezovi na podatoci koi treeba da se dekodiraat. Ova
kolo e primer za ona {to se narekuva n-vo-2n liniski dekoder. Sekoj
izlez pretstavuva minterm. Izlezot k e 1 koga kombinacijata na
vrednostite na vleznite promenlivi e binaren ekvivalent na brojot k.
Sega pretpostavete deka vleznata linija na podatoci od
demultiplekserot na slika 16 ne e otstranet, tuku zadr`an i gledan kako
ovozmo`uva~ki vlez. Dekoderot sega raboti samo koga ovozmo`uva~ot x e
1. Poglednato obratno, eden n-vo-2n liniski dekoder so ovozmo`uva~ki
vlez mo`e isto taka da bide iskoristen kako demultiplekser, kade
ovozmo`uva~ot stanuva seriski informacionen vlez a informacionite
vlezovi stanuvaat kontrolni vlezovi na demultiplekserot. 7
Dekoderite od tuku{to opi{aniot vid se dostapni kako
integrirani kola (MSI); n=3 i n=4 se prili~no voobi~aeni. Nema
teoretska pri~ina zo{to n nemo`e da se zgolemi do povisoki vrednosti.
Zatoa {to, sepak, sekoga{ }e postojat prakti~ni ograni~uvawa na fan-in

_______________
7
Vo praksata, fizi~kata primena na dekoderot so osposobuva~ se izvr{uva so NAND
porta. Vo toj slu~aj, toj e komplement na izlezite na koloto koe se razgleduva koi se
dobieni, i osposobeniot vlez e svrten pred da se primeni na NAND portata. Ova se
prakti~ni detaqi koi ne gi menuvaat principite opi{ani ovde.

18
(brojot na vlezovi koi edna fizi~ka porta mo`e da poddr`i), dekoderi od
povisok red se ~esto dizajnirani so upotreba na dekoderi od ponizok red
me|usebno povrzani so mre`a na drugi porti.
Ilustracija e dadena na slika 17 za dizajn na 6-vo-26 liniski
dekoder konstruiran od dva 3-vo-23 liniski dekoderi. Sekoja od
komponentite na dekoderot ima osum izleza. Sekoj od izlezite od A
dekoderot mora da pomine niz AND kolo zaedno so sekoj od izlezite na B
dekoderot za da podigne eden od 64 izlezi od kompletniot dekoder. Taka,
osven 8-te trivlezni AND porti vo sekoj komponenten dekoder, ima 64
dvovlezni AND porti vo me|usebno povrzanata mre`a. Samo dve od niv se
prika`ani jasno na slika 17.

Slika 17: Dizajn na 6-vo-26 liniski dekoder so upotreba na dva 3-vo23

liniski dekoderi i matrica na povrzuvawe so 64 AND porti.

Ve`ba 10: Treba da se dizajnira 6-vo-26 liniski dekoder so upotreba na

strukturata na slika16. Odredi go brojot na AND portite i vkupniot broj
na vlezni linii do site porti. Sporedi go ova so dizajnot na slika 17.

Dekoder – drvo

Koga se dizajniraat dekoderi od povisok red vo hierarhija od

nekolku fazi so dekoderi od ponizok red, se pojavuva prakti~na
te{kotija so fan-out (brojot na portite vodeni od eden terminal). (Spored
hierarhija na fazite se misli, na primer, dve 3x8 fazi za da se sozdade
eden 6x64 dekoder, kako na slika 17; potoa dve 6x64 fazi za da se sozdade
eden 12x212 dekoder; itn). Duri i na slika 17, sekoja porta vo
komponentnite dekoderi vodi osum drugi porti. Vo slednoto nivo na

19
hierarhija, sekoj izlez od portite vo slednoto nivo, osven poslednoto, }e
treba da vodi drugi 64 porti.

Slika 18: Dizajn n dekoder - drvo

Ovoj problem e nadminat, no samo delumno, so pomo{ na dizajn za

dekoder prika`an na slika 18, nare~en dekoder – drvo. Prvata faza e 2-
vo-4 liniski dekoder. Nova promenliva se voveduva vo sekoja
posledovatelna faza; taa ili nejzinata inverzna vrednost stanuva eden
vlez do sekoja od dvovleznite AND porti vo ovaa faza. Vtoriot vlez do
sekoja AND porta doa|a od prethodnata faza. Na primer, eden od izlezite
na vtorata faza }e bide AB’C. Toa }e rezultira vo dva izleza od slednata
faza, AB’CD i AB’CD’. Ovoj dizajn go izbegnuva problemot vo po~etnite
fazi, no ne i vo podocne`nite fazi. Sepak, problemot postoi samo za
promenlivite vovedeni vo ovie fazi. Sekoe potrebno re{enie }e treba
da se upotrebi samo za nekolku promenlivi, sprotivno na golemiot broj
potreben za dizajnot na slika 17.

Dekoderi kako logi~ki kola za op{ta namena: Kodna konverzija

Bidej}i sekoj izlez od eden n-vo-2n liniski dekoder e kanoni~en

proizvod na bukvi, ednostavnoto pominuvawe na site izlezi niz OR porta
sozdava kanoni~na suma na proizvodi. I bidej}i sekoja prekinuva~ka
funkcija mo`e da se izrazi kako kanoni~na suma na proizvodi, sledi deka
sekoja prekinuva~ka funkcija mo`e da se implementira so pomo{ na n-
vo-2n liniski dekoder posle koj sledi OR porta. (Ako gi nadminuva fan-in
ograni~uvawata na OR portata, }e bidat potrebni dopolnitelni nivoa na
OR portite.) Navistina, ako treba da se primeni pove}e od edna funkcija
na istite promenlivi, istiot dekoder mo`e da bide upotreben, pri {to
sekoja funkcija }e ima svoj komplet na OR porti.
Edna glavna klasa na logi~ki kola e poznata kako pretvara~ na
kodovi. Ova e kolo koe prifa}a kako vlezovi brojki na eden zbor koj
izrazuva nekoi informacii vo posebna {ifra i koj dava kako izlez
brojki na zbor vo razli~en kod ({ifra). (Poglednete go poglavjeto 1 za
voved vo kodovite.) Nie }e ja prika`eme upotrebata na eden dekoder kako
pretvara~ na kodovi preku dizajnirawe na kolo koe }e pretvara od
vi{ok-3 kod vo sedum-segmenten kod. (Ovie kodovi bea dadeni na slika 4 i
ve`ba 12 vo poglavjeto 1, tie se povtoruvaat ovde na slika 19.)

20
 Slika 19: Konverzija na Vi{ok – 3 kod vo sedum-segmenten kod

Pretpostavete deka imate na raspolagawe 4-vo-16 liniski dekoder.

Bidej}i ima samo 10 validni vi{ok-3 kodirani zbora, samo 10 od 16 izlezi
na AND portata nekoga{ }e stanat 1. Taka samo tie 10 izleza od 4-vo-16
liniskiot dekoder }e bidat upotrebeni. Tie se poka`ani na slika 19
preku nivnite ekvivalenti vo dekaden broen sistem.

Slikata 19 e tabela na vistinitost za sekoja od sedumte izlezni

funkcii (Si) vo uslovi na ~etiri vlezni promenlivi. Nadvore{noto kolo
na dekoderot }e se sostoi od sedum OR porti, po edna za sekoj segment.
Samo edna odluka treba da se donese: Koi izlezi na dekoderot treba da
stanat vlezovi na sekoja OR porta? Ova e odgovoreno za sekoj segment
preku popi{uvawe na minterm broevite koi odgovaraat na sekoj kodiran
zbor za koj toj izlez na segmentot ima vrednost 1. Minterm listite za
izlezite koi odgovaraat na nekoi od segmentite se slednite:

Samo edna od OR portite (onaa za S6) e prika`ana na slika 20; treba da

ima u{te {est drugi. Potoa, koga zbor kodiran so vi{ok-3 koj odgovara
na broj vo dekaden broen sistem }e se pojavi na vlezot, soodvetniot
segment }e zasveti, prika`uvaj}i ja brojkata.

Ve`ba 11: Napi{ete ja listata na mintermi za tri segmenti ~ija lista

ne be{e dadena vo (8). Potvrdete gi izlezite do OR portata na slika 20.

21
 Slika 20: Konvertor na Vi{ok – 3 kod vo sedum-segmenten kod

4. READ ONLY MEMORY (ROM)

Kolo za implementacija na edna ili pove}e prekinuva~ki funkcii od
nekolku promenlivi be{e opi{ano vo prethodniot del i prika`ano na
slika 20. Komponentite na koloto se:

● Eden n x 2n dekoder, so n vlezni linii i 2n izlezni linii.

● Edna ili pove}e OR porti, ~ii izlezi se izlezi na koloto.
● Interkonekciska mre`a pome|u izlezite na dekoderot i
vlezovite na OR portata.

Dekoderot e MSI kolo, koe se sostoi od 2n n-vlezni AND porti, koi gi

sozdavaat site mintermi na n promenlivite. Se postignuva nekoja
ekonomija vo implementacijata, bidej}i istiot dekoder mo`e da se
koristi za bilo koja primena koja vklu~uva ist broj na promenlivi. Ona
{to e posebno za bilo koja aplikacija e brojot na OR portite i posebnite
izlezi na dekoderot koi stanuvaat vlezovi za tie OR porti. Bilo {to
drugo {to mo`e da se napravi za da se dobie kolo za op{ta namena, bi
bilo dobredojdeno.
Najop{tiot pristap e da se vklu~i maksimalen broj na OR porti, so
podgotovka za povrzuvawe na site 2n izlezi na dekoderot so vlezovite na
sekoja od OR portite. Toga{, za bilo koja dadena aplikacija, dve raboti
bi trebalo da se napravat:

● Brojot na upotrebenite OR porti bi bil pomal od maksimalniot

broj, ostanatite bi bile neiskoristeni
● Ne sekoj izlez na dekoderot bi bil povrzan so site vlezovi na OR
portata.

Ovaa {ema bi bila mnogu nekorisna i ne zvu~i kako dobra ideja.

22
 Namesto toa, pretpostavete deka e izbran pomal broj, m, za broj na
OR porti koi treba da se vklu~at, a interkonekciskata mre`a e
postavena taka da gi povrze 2n izlezite na dekoderot so m vlezovite na
OR portite. Takva struktura e prika`ana na sl. 21. Toa e LSI
kombinaciono kolo so n vlezovi i m izlezi koi, od pri~ini koi }e gi
objasnime naskoro, se nare~eni ROM. Eden ROM se sostoi od dva dela:
n
● Eden n x 2 dekoder
● Pole od 2nxm vrski prekinuva~ki napravi koi formiraat
me|usebni vrski pome|u 2n liniite od dekoderot i m izleznite linii.

Slika 21: Osnovna struktura na ROM

2n izleznite linii od dekoderot se nare~eni zborovni linii. Sekoja

od 2n kombinacii koi gi so~inuvaat vlezovite na interkonekciskata
vrska odgovaraat na minterm i odreduvaat adresa. Memorijata se sostoi
od tie vrski koi vsu{nost se napraveni vo povrzuva~kata matrica pome|u
zborovnite linii i izleznite linii.
[tom edna{ se napraveni, konekciite vo memoriskata vrska se
postojani.8 Taka sodr`inata na ovaa memorija nemo`e da se promeni brzo
od vreme na vreme; nie “pi{uvame” vo ovaa memorija samo edna{. Me|utoa,
vozmo`no e da se “~itaat” informaciite koi se ve}e za~uvani
(konekciite koi se ve}e napraveni) onolku ~esto kolku {to sakame, preku
stavawe na vlezni zborovi i gledawe na izleznite zborovi. Ete zo{to
koloto se narekuva (read-only memory) ROM. 9
Pred da prodol`ite da ~itate, razmislete za dva mo`ni na~ina na
koi se pravi ROM, taka {to eden komplet na vrski da bide povrzan a drug
komplet da ostane nepovrzan. Prodol`ete so ~itawe otkako }e
razmislite za ova.
_________________
8
Vo odredeni dizajni, vozmo`no e da bidat izbri{ani konekciite; ova }e bide
opi{ano podocna.
9
Iako “memorija” se pojavuva vo negovoto ime, ROM-ot nema memorija vo
voobi~aenata smisla na zborot. Kako {to }e bide opi{ano vo poglavjata 5 i 6,
memorijata e karakteristika na sekvencijalnite, a ne kombinacionite kola.
10
Maskata e skapa za proizvodstvo. Zatoa, ROM-ovi programabilni so maska se
koristat samo koga cenata e opravdana so golemo prizvodstvo.
11
Nekoi PROM-ovi se izgradeni taka {to e mo`no povtorno da se vratat vo prazna
sostojba otkako bile programirani za posebna aplikacija; tie se PROM-ovi koi se
bri{at, ili EPROM-ovi. Tie imaat nekoi o~igledni prednosti nad onie koi ne se
bri{at, no i nivnata cena e jasno povsoka.

23
 “Znapi{uvaweto” vo memorija mo`e da se izvede na sledniot na~in:
● Eden ROM mo`e skoro celosno da se izgradi no pri toa niedna od
vrskite da ne e napravena. Takviot ROM se veli deka e prazen.
Formiraweto na vrskite za posebna primena se narekuva
programirawe na ROM-ot. Vo procesot na programirawe na ROM-ot,
se sozdava maska za da se pokrijat tie vrski koi ne treba da se
napravat. Od taa pri~ina, praznata forma na ROM-ot se narekuva
programabilen so maska.10
● Eden ROM mo`e kompletno da bide izgraden taka da site
potencijalni vrski se napraveni. Takviot ROM isto taka se veli deka
e prazen. Programiraweto na ROM-ot za nekoja posebna aplikacija vo
ovoj slu~aj se sostoi od otvarawe na onie vrski koi ne se potrebni. Vo
toj slu~aj, prazniot ROM se narekuva programabilen so pole (ozna~en
PROM). Vrskite se vospostaveni preku postavuvawe na osiguruva~ ili
link na sekoja to~ka na povrzuvawe. Vo bilo koja posebna aplikacija,
nesakanite vrski se otvoreni ili “izduvani” preku pominuvawe na
impulsi na elektri~na energija niz niv. Merkata na cenata na PROM
e brojot na rastoplivite vrski, 2n x m .11

Edna{ {tom ROM-ot e programiran, vlezniot zbor x1x2….xn ja

aktivira posebnata zborovna linija koja odgovara na mintermot sozdaden
od posebnite vrednosti na x. Konekciite vo izleznata matrica
rezultiraat vo sakaniot izlezen zbor.

Slika 22: Tabela na vistinitost na ROM i negovata programa

Primer 3
Slikata 22a dava tabela na vistinitost za me|usebno povrzana matrica na
eden 22 x 3 ROM. Taa vodi do ROM programot pretstaven so cvrsti to~ki
na vkrstuvawata na vleznite i izleznite zborovni linii na slika 22b.
Sekoj vlezen zbor definira eden izlezen zbor, kako {to bara tabelata na
vistinitost. Ako vlezniot zbor e 01 ({to odgovara na mintermot m1), na
primer, samo izleznata linija z2 }e bide aktivirana bidej}i taa e
edinstvena vrska so m1, vo matricata za povrzuvawe. Ottuka, izlezniot
zbor }e bide 010, kako {to e potvrdeno isto taka vo tabelata na
vistinitost. (Potvrdete od tabelata deka ostatokot od programot e
to~en.)

Ve`ba 12: Eden ROM treba da se programira taka da vr{i konverzija od

vi{ok-3 do sedum-segmenten kod ~ija tabela be{e dadena na slika 19.
ROM–ovite doa|aat vo standardna golemina, a m=7 ne e edna od niv.

24
Slednata pogolema dimenzija e m=8. Ottuka, tabelata na vistinitost }e
ima 6 redovi pove}e i edna kolona pove}e otkolku {to e poka`ano na
slika 19. (Odredi kakvi }e bidat vlezovite na tabelata za ovie ekstra
redovi i kolona.) Nacrtaj soodveten broj na vkrsteni linii za vleznite i
izleznite zborovi. So upotreba na tabela na vistinitost, programiraj go
ROM-ot preku stavawe to~ki na soodvetnoto vkrstuvawe na dva zbora.
Vo ve`ba 12 brojot na vlezovite vo tabelata na vistinitost (koj
odgovara so brojot na vrskite pome|u vleznite i izleznite zborovi) e 2n x
m= 16 x 8 = 128. Od niv, polovina se nepotrebni. Ima slu~ai mnogu
polo{i od ovoj; ponekoga{ samo 1% od vrskite se koristat, {to
rezultira vo zna~itelno „gubewe“ vo takvite ROM implementacii. Druga
implementacija koja go izbegnuva ova gubewe bi bila mnogu dobredojdena.
Toa e i tema na sledniot del.

5. Drugi LSI programabilni logi~ki napravi

Eden na~in da se razgleduva ROM–ot za koj se zboruva{e vo

prethodniot del e kako naprava so posebna struktura (komplet na AND
porti i komplet na OR porti) koi dizajnerot mo`e da gi upotrebi za da
gi postigne sakanite izlezi preku pravewe na nekolku modifikacii.
Mo`eme da ka`eme deka ROM-ot e „programiran“ da sozdade svoi posebni
izlezi. Postojat i drugi strukturi koi ja imat ovaa osobina, se misli na
programabilnosta. Op{to ime za niv e programabilni (ili
programirani) logi~ki napravi (PLD).
ROM implementira logi~ki funkcii kako sumi na mintermi. Za n
vlezni promenlivi ima 2n minetrmi i ottuka 2n AND porti, sekoja od niv
so n vlezovi. Kako {to be{e ka`ano, brojot na va`ni logi~ki funkcii,
mnogu od AND portite i vrskite koi gi povrzuvaat niv so izleznite OR
porti se neiskoristeni. Sega }e zboruvame za dve implementacii vo koi
del od ova „gubewe“ se izbegnuva.

Programmed Logic Array (PLA)

Implementacijata na kanoni~nata suma na proizvodi na edna

logi~ka funkcija e zaludno na 2 na~ini: vo brojot na upotrebeni AND
porti (onolku kolku {to ima mintermi - 2n) i vo brojot na vlezovi do
sekoja AND porta (n). Da pretpostavime deka razgleduvame namalena (po
mo`nost minimalna) implementacija na suma na proizvodi. Kaj dadena
logi~ka funkicija so n promenlivi, najgolemiot broj na ~lenovi vo
ravenka za minimalna suma na proizvodi koja ja pretstavuva ovaa
funkcija e 2n-1–samo polovina od brojot na mintermi. (Vidi go problemot
36 vo poglavje 3.) Toa zna~i za{teda od 50% vo AND porti za najlo{ slu~aj
na edine~en izlez. Bidejki ke ima namalen broj na vlezovi do AND
portite, ovaa za{teda vo porti se pla}a so potrebata da se programiraat
ne samo izlezite na AND portite tuku i nivnite vlezovi isto taka.
Strukturata na koloto koe rezultira e nare~ena programiran logi~ki
red (PLA). Toa e prika`ano na slika 23 za slu~aj so n=3 vlezni
promenlivi, m=4 izlezni funkcii i 4 AND porti.

25
 Dijagramot na slika 23 ne e dijagram na kolo tuku {ematski
dijagram. Edna linija e prika`ana za da gi pretstavi sekoj od vlezovite
do sekoja AND i OR porta. Brojot na vleznite linii do sekoja AND porta
treba da bide2n, dvapati poveke od brojot na vlezovite, za da go ovozmo`i
povrzuvaweto na sekoja promenliva ili nejzin komplement do sekoja AND
porta. Brojot na vlezni linii do sekoja OR porta treba da bide ednakov
na brojot na AND porti, da re~eme p. (Zaradi ednostavnost i bez strav za
zabuna, duri i simbolite za porti mo`at da bidat izostaveni.)
Programiranite vrski pome|u vlezovite i AND portite, i pome|u
izleznite AND porti i OR portite za poseben komplet na izlezni
funkcii se prika`ani so debeli to~ki na vkrstuvawata.
Mapi za 4 izlezni funkcii i ravenki za minimalna suma na
proizvodi se prika`ani na slika 24. Vo ovoj primer, zbirot na samo 4
~lena gi pokriva site funkcii, pa taka samo ~etiri AND porti se
potrebni vo implementacijata. Dva kompleta na linii mora da bidat
programirani: vleznite i izleznite linii. Za da se napravi ova nie
konstruirame tabela na programirawe na sledniot na~in:
• Implikantite (~lenovite na proizvodot) se zapi{uvaat kako
naslovi vo redicite na tabelata.
• Vo eden komplet na koloni, naslovite se vlzni promenlivi; ovoj
del na tabelata mora da obezbedi informacija koja ka`uva koi
promenlivi (ili nivni komplementi) se faktori vo sekoj
implikant.
• Vo vtoriot komplet na koloni, naslovite se izlezni funkcii; ovoj
del od tabelata mora da obezbedi informacija koja uka`uva na
izleznata porta kon koja sekoj implikant (izlezna AND porta) e
naso~en.

Slika 23: Struktura na PLA

Vo prviot komplet na koloni, ako promenlivata e prisutna vo

poseben red, soodveten vlez e 1; ako pak nejziniot kompliment e prisuten,
vlezot e 0. Ako nitu eden ne e prisuten, vlezot mo`e da bide ostaven
prazen, no po`elno e da ima nekoj simbol namesto toa; ~esto se koristi
tire.
Vo vtoriot komplet na koloni, koi odgovaraat na izleznite
funkcii, ako edna posebna funkcija pokriva eden poseben implikant,

26
toga{ soodvetniot vlez e 1; inaku toj bi mo`el da bide ostaven prazen, no
voobi~aeno e da se vnese to~ka. Za da se poka`e ova, razgledajte go redot
4. Bidej}i iplikantot e y’z, vlezot vo kolonata z e 1, onoj vo kolonata y e
0, a toj vo kolonata x e tire. Vo izleznite koloni, samo f1 ne go pokriva
implikantot y’z; ottuka vlezot }e bide 1 vo sekoja kolona vo redot 4 osven
kolonata f1, kade vlezot e ●. Potvrdete gi ostanatite redovi.
[tom programiraweto e napraveno, gradeweto na vrski (to~ki za
povrzuvawe) vo PLA se vr{i na sli~en na~in kako za ROM. PLA e ili
programabilen so maska ili programabilen so pole (FPLA). Vo slu~aj na
FPLA, so p=brojot na AND porti, }e ima 2np vrski kako vlezovi i mp
vrski kako izlezi. Za primerot na slika 23, brojot na vrski e 4 (6+4)=40.
Samo 16 od niv treba da se za~uvaat, {to zna~i deka vo tekot na
programiraweto so pole 24 vrski treba da se izduvaat. Tipi~en PLA ima
mnogu pove}e vlezovi, izlezi i AND porti otkolku {to se poka`ani vo
primerot na slika 23. (IC tip 82S100, na primer, ima n=16, m=8 i p=48).

Slika 24: Programirawe na PLA

Koga eden komplet na prekinuva~ki funkcii e pretstaven za

implementacija so PLA, celta na dizajnot }e bide namaluvawe na p (brojot
na AND porti). Postignatata ekonomija ne e dobiena od namaluvaweto na
proizvodnata cena na portite. (Proizvodnata cena na edna IC e prakti~no
ista za onaa so 40 porti kako i za onaa so 50 porti). Ponatamu,
otstranuvaweto na edna AND porta eliminira 2n+m vrski; glaven izvor
na za{teda e eliminiraweto na zna~itelen broj na vrski {to se dol`i na
eliminacijata na sekoja AND porta. Od druga strana, namaluvaweto na
brojot na AND portite na minimum ne zna~i deka sekoja funkcija treba da
bide minimizirana ili deka site implikanti treba da bidat primarni
implikanti. Implikantite treba da bidat izbrani taka {to kolku {to e
mo`no pove}e od niv da bidat zaedni~ki za mnogu izlezni funkcii.

27
Programmed Array Logic (PAL)

Eden ROM ima golem broj na rastopeni vrski (m x 2n) zaradi

golemiot broj na AND porti. Programiraweto na vrski se vr{i samo na
izlezite od AND portite. Vo eden PLA, brojot na vrski e drasti~no
namalen so namaluvawe na brojot na AND portite. Ova vtoroto se pravi
so menuvawe na ravenkata koja ja pretstavuva prekinuva~kata funkcija od
kanoni~na suma na proizvodi vo suma na proizvodi so pomalku ~lenovi.
Platenata cena e zaradi potrebata da se programiraat ne samo izlezite
od AND portite, tuku isto taka i vlezovite do AND portite. Kakva druga
mo`nost za programirawe ima posle dvata slu~aj na a) programirawe na
izlezite na AND portite i b) programirawe i na vlezovite i na izlezite?
Sigurni sme deka odgovorivte “programirawe samo na vlezovite”. Ova e
mo`nost, no dali e vredna?

Slika 25: Tabela za programirawe na PAL

Vo slu~aj na ROM, nema potreba da se programiraat vlezovite

bidej}i za sekoja funkcija so n promenlivi }e ima ist (golem) broj na
AND porti. Na ist na~in, ako brojot na OR portite na izlezot bi mo`el
da bide fiksen, toga{ programiraweto na izlezite na AND portite bi
mo`elo da bide izbegnato.
Vo mnogu kola so pove}e izlezi, duri i ako izlezite se funkcii so
golem broj na vlezni promenlivi, brojot na ~lenovite vo proizvodot za
sekoj izlez e mal. Ottuka brojot na AND portite koj ja pravi sekoja OR
porta e mal. Vo takvi slu~ai, postojanoto fiksirawe na brojot na OR
portite i ostavaj}i go samo programiraweto na vlezovite na AND
portite za individualen dizajn mo`e da ima ekonomska smisla. Koloto
koe se dobiva se narekuva programiran red logi~ki (PAL).12 Brojot na
rastoplivite vrski vo eden PAL e samo 2np. Standardnite PAL za broj
pomal od niskite vrednosti na p postojat. Na primer, PAL16L8 ima
maksimum od 16 vleza i 8 izleza.

28
 Tabelata za programirawe za PAL e sli~na kako onaa na PLA. Na
slika 26 e prika`an slu~aj so 6 izleza. ROM so 12 vlezni promenlivi ima
potreba od 212=4096 AND porti . Me|utoa, da pretpostavime deka za nekoi
slu~ai ravenkata za suma na proizvodi mo`e da se namali da 16
implikanti, od koi samo eden e prika`an na slika 25. Vlezovite na
tabelata bi imale isto zna~ewe kako onie za PLA. Sepak, za PAL,
izlenite koloni bi bile fiksirani od strana na proizvoditelot vrz
osnova na brojot na AND portite koi se ve}e povrzani na sekoja OR porta.
Vo sega{niot slu~aj, dve od izleznite OR porti se vodeni od ~etiri
AND porti; ostanatite ~etiri OR porti se vodeni od dve AND porti. Za
sekoj daden dizajniran problem, prviot ~ekor e da se dobie soodvetna
ravenka za suma na proizvodi, isto kako vo slu~aj na implementacija na
PLA. Vleznite konekcii se poka`ani na tabelata kako vo slu~aj na PAL;
vlezot e 1 ako promenlivata se javuva kako nekomplemetarna vo
implikantot, 0 ako se javuva kako komplementarna, i tire ako voop{to ne
se pojavuva. Ova e prika`ano za eden red na slika 25. Brojot na
rastoplivi vrski vo ovoj primer e 2 x 12 x 6=384. Ova e 20% pomalku od
brojot na vrskite na PLA koj ima ista dimenzija. Me|utoa obi~no PLA
imaat mnogu pove}e AND porti i zatoa, za PAL, brojot na vrski obi~no bi
bil mnogu pati pogolem od brojot na sporedenata PLA.

Ve`ba 13: Pretpostavete deka dva reda od vlezovite na slika 25 se

dadeni na sledniot na~in:
010- 0- - 1- - - -
101- - 0- - 11- -
Koi se soodvetnite ~lenovi na proizvodot?

Ponatamu vnimanie }e bide posveteno na PLD vo poglavje 8. Isto

taka }e se posveti vnimanie na upotrebata na hardverot za opis na jazici
so upotreba na PLD.

29