UNIVERZA V LJUBLJANI

Akademija za likovno umetnost in oblikovanje

Jože Slak – Đoka, Falklandska riba

Seminarska naloga

Jelena Milohanić

Umetnosna zgodovina II

Mentorica: asist. dr. Nataša Ivanović

2. letnik

smer fotografija, OVK

2019/2020

Ljubljana, november 2019

 2

V tem seminarju se bom ukvarjala z analizo dela slikarja Jožeta Slaka – Đoko, Falklandska
riba. Jože Slak – Đoka (1951, Jablan - 2014) se je pri osamnajstih let odločil, da bo se
posvetil slikarstvu. Končal je študij na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof.
Stupici 1975. Že spočetka je v svojih slikah uporabljal močne kontraste in zanimljive forme.
Odločil se je za abstraktno slikarstvo. Slika je za njega ploščat predmet ki z opazovalcem
ustvarja funkcionalen odnos. Funkcionalen v smislu, da razkriva gledanje; „..da z lastnostmi
barve, platna in okvirja ponazarja in išče stične točke notranjega in zunjanjega sveta, slikarja
in gledalca, univerzalne zakonitosti, ki se v sliki pretvarjajo v vidne in materialne sledi
procesa slikanja. (...) „Rad imam ostre, poštene odnose, kontraste; slika naj bo feferon, ki naj
nam začini enolično vizualno hrano.“1 (Jože Slak)

1980 Jože Slak je odšel v ZDA, kjer je delal kot mizar in se zadržal tam do 1985. Od 1980
naredi nenavadne slike na katerima uporablja močne lakove, barvnite svetleče praške,
bleščeče trakove ki spreminjajo barvo, vse skupaj sestavi na deske v najrazličnejših
kombinacijah. Razvil je figuraliko, ki razkriva ideje in ikonografijo novega vala: mešajo se
punk, rastafarijanstvo, grafitarstvo in še kaj. „Možda su te slike ideolekat čoveka koji govori
generacijskih jezikom sedamdesetih godina, sa brojnim reminiscencijama na 'alternativnu,
marginalnu ljubljansku scenu' ... Slak je postao jedan od vodećih predstavnika „slikarstva
nove slike“, a da nije morao da se prikloni bilo kom modernističkom pravcu:...“ 2 V tem
obdobju je naredil Falklandsku ribu z mešanim tehnikama na iverni plošči, precej 1982.
Falkland je otočje v jugozahodnem Atlantiku. Eden od glavnih virov prihodkov na tem otočju
je ribolov. Leta, ko je bila ustvarjena Falklandska riba, se je med Veliko Britanijo in
Argentino začela Falklandska vojna.

Nenavadan oblik platna Slakova dela Falklandska riba je nekaj kar najprej opazimo, ko jo
pogledamo. „...okvir – robovi – slike uhajajo, bežijo našemu pogledu, in ga ne moremo
povezati s tradicionalnim pojmovanjem platna; pa tudi ne s prostorskim delom, niti z relijefno
sliko. Gre torej za popolno osamosvojitev slikovnega nosilca, za nov pristop v oblikovanju
površine, ki zaživi po svojem notranjem impulzu in ne kot urejen, določen organizem, kjer
veš za prostor, ki ga je potrebno izpolniti z barvo in potezo. Slakovi izdelki so „telesa brez
organov“, ki šele omogočajo osvoboditev likovnih segmentov in pristopov,..“3

1
Katalog, galerija DOMA vrhnika, razstava: akademski slikar Jože Slak, 1980
2
Tomaž Brejc, jože slak đoka – slike, galerija doma omladine beograda, 18. I -15. II 1983
3
Jože Slak – Đoka, I do it my way, Moderna galerija Ljubljana, Obalne galerije Piran, 1993
 3

Na robu platna je mogoče videti tri človeške silhuete, od katerih sta dve subtilne in skrite, za
razliko od tretje, katera je očitna in hitro pride do izraza. Ta tretja silhueta je rjave barve in
spominja na portret mlade Afričanke. Afrika je simbol zibelke človeštva. Druga dva človeška
portreta zaokrožita in tvorita portret ribe. Na enem portretu prevladujejo svetlo modri toni, na
drugem pa temni kontrasti. To si razlagam kot ravnovesje. Riba simbolizira plodnost,
občutke, ustvarjalnost, ponovno rojstvo,... Simbolična narava rib je neločljivo povezana z
vodo, saj sta v življenju povezani. V psihologiji voda simbolizira globine nezavednega. Glava
"ribe" je obarvana v modre tone, ki lahko predstavljajo vodo, kromatično gre od najsvetlejše
(plitvo) do najtemnejše (globina). Temno modri del zaokroži polmesec. Lunarna moč deluje
na rast fiore, na vedenje človeka; plima in oseka pa se pojavijo zaradi gravitacijskih sil, ki
delujejo med Zemljo, Luno in Soncem, ko se gibljejo skozi vesolje. Simbolični trikotnik
(lahko je simbol enotnosti Sonca, Zemlje in Lune ali ognja, vode in zraka) na sredini slike
Luno povezuje z rdečim 'cikcak' kosom ki izgleda kot da je to rep od ribe in ima na sebi tri
enako razmaknjene vzporedne črte. Ta del me spominja na strelo ali Mlečno pot, ki jo z
Zemlje vidimo kot svetel rep posut z zvezdami. Na spodnjem delu slike je najtemnejši del, ki
predstavlja harmonijo in neskončnost vesolja. Oblike, ki jih vidimo, so razporejene od
največjie do najmanjše, kar daje videz oddaljenosti in predstavlja harmonijo in enotnost.
Turkizni del slike kaže na globino, vzvišenost ali svobodo. Ima tri enake ostre in konveksne
oblike oranžne barve, ki lahko simbolizirajo sončne žarke. Pitagora je trdil, da je število tri
število popolnosti, ki predstavlja začetek, sredino in konec. Majhen del na tirkiznoj podlagi, ki
ga tvorijo prepletene oblike, od katerih ena izgleda kot Luna, lahko predstavlja isto to
situacijo ampak v neki drugi dimenziji ali v nekem oddaljenem delu vesolja. To lahko
razglabam tudi tako, da vsako bitje vsebuje svoje edinstveno vesolje, ki ga sestavljajo enake
oblike, ki so skupne in nas povezujejo z preostalim vesoljem (drugimi bitji in naravo).

„Stvari v vesolju imajo svoje oblike. Te nastanejo, ko med sabo učinkujeta zavest in pojavi ali
stvari zunaj sklopa zavest – čutila. Ponabljajoči ste oziroma analogni vzorci oblik so posledica
dejstva, da so tudi telo, čutila in reakcije le-teh, sestavljenje iz enake svovi in delujejo po istih
zakonitosth, kot svet izven njih. V vesolju opažamo raznovrsnost oblik, ki pa ni naomejena.
Kadar na telo učinkuje sila, pravokotna na gibalno količino, nastanejo na primer vedno krožne
oblike. To tipičnost oblik znanost pripisuje posebnim okoliščinam od hipotetičnem nastanku
sveta. Velikem poku, kjer so morale nastati neenakomernosti v posameznih parametrih
prostora, ali pa so seprostorske dimenzije neenakomerno razvile. Pri tem po moje Veliki pok
ni neka odlikovana, posebna točka v prostoru in času, saj se v vsakem „mojem“ trenutku
 4

nahaja kot površina krogle s središčem v meni, Sončnem sistemu ali Rimski cesti in s
polmerom Schwarzshildove limite, torej v reletavistični neskončnosti.“4

Falklandska riba me spominja na afriške maske; zaradi materiala, iz katerega je bila narejena
in zaradi globoke simbolike in barv. Primerjala bom jo z masko zveze Mnvo. Ta avtentična
maska-čelada izvira iz zgodnjega 20 stoletja. V jeziku populacije Igbo, ki živi v Nigeriji, je
znana kot „agbogho mmwo“ ali ikorodo. V prevodu to pomeni "dekliška dušna maska",
maska, ki predstavlja duh deklice, ki se spusti iz duhovnega sveta in se pridružuje ljudem pri
praznovanju na letnih festivalih, ki so organizirani v čast lokalnih božanstev. Ko plešejo
simbolni ples, moški nosijo takšne maske, da se spomnijo in prikličejo duhove lepih umrlih
deklet iz njihovega naroda. Mmwo maske so znane po tem, da so zelo razkošne. „To je
šlemasta maska s tankim, visokim grebenom, ki poteka od zadaj naprej ter je lepo izrezljan in
okrašen. Poteze so stilizirane in pri rezljanju prišpičene, tako da vsa stvar učinkuje ozko in
ostro.“5 Običajno obraz maske ima ženstvene lastnosti in je prekrit s belo kredo, barvo duha.
Za Igbo narod, življenje je cikel, ki se premika od rojstva do smrti. Verjamejo, da se po smrti
človek premakne iz človeškega v duhovni svet. Maske predstavljajo in tvorijo veliko skupnost
duš. Maskirani plesalci nosijo zelo okrašene kostume, za okrasitev pogosto uporabljajo
ogledala. Maske nosijo ob različnih priložnostih, kot so: socialna satira, sveti obredi,
iniciacije, pogrebi in javni festivali. Glavni motiv, ki ga povezujem s tema dvema delima,
Falklandska riba in maska Mmvo, je portret afriške deklice. V Falklandski ribi je ta portret
del širše podobe, sestavljen iz več posameznih, vendar medsebojno povezanih kosov, ki sem
jih prej interpretirala kot simbol Afrike, zibelke človeštva. Na drugi strani je na maski Mmvo
obraz afriške ženske osnovni motiv in oblika, ki ima duhovni pomen in je del obreda ljudi
Igbo. Druga pomembna povezava obeh del je oblika maske in slike. Ko si iz profila
pogledamo masko dekleta mmwo, ta poprime podobno obliko kot riba iz Falklanda. Na mestu
dekličine glave je v delu Jožeta Slaka v istem položaju glava ribe, katerih usta so kot afriška
maska - odprta. Značilnost, ki se podobno uporablja v obeh delih, je simbolika uporabljenih
barv; rjava - barva zemlje, modra - barva vode / neba, rumena - simbol optimizma / svetlobe
in rdeča - barva, ki je simbol energije. Oblike v obeh delih so abstraktne in tvorijo nekakšno
ponavljajočo ornamentiko, ki v svoji harmoniji daje obema delom posebno vrednost in lepoto.
Glavna razlika med delih je dimenzionalnost in namen. Prvo delo je narejeno iz ploščate
iverne plošče, ki kljub temu, da vsebuje konveksne oblike, deluje v dveh dimenzijah, je
statična in opazovalcu daje namišljen potop v globino svojega navpičnega prostora. Drugo
4
Jože Slak Đoka, Pogled na svet, str.2
5
TROVELL Margaret, NEVERMANN Hans, Afrika in Oceanija, str. 36, državna založba Slovenije, Ljubljana 1968
 5

delo je obredni pripomoček, ki je del tradicije in se uporablja za simbolične obrede.

Tridimenzionalna afriška maska je na glavi nosina kot čelada; nato služi kot predmet prehoda
iz realnosti v duhovni svet.
 6

LITERATURA

1. LOMMEL Andreas, Masks – their meaning and function, Ferndale Editions, London, 1981
1968

2. SLAK - ĐOKA Jože, Pogled na svet, samozaložba

3. SLAK - ĐOKA Jože, I do it my way, Moderna galerija Ljubljana, Obalne galerije Piran, 1993

4. jože slak đoka – slike, (autor teksta: BREJC Tomaž), galerija doma omladine beograda, 18. I
-15. II 1983

5. razstava: akademski slikar Jože Slak, galerija DOMA vrhnika, samozaložba, 1980

6. TROVELL Margaret, NEVERMANN Hans, Afrika in Oceanija, državna založba Slovenije,

Ljubljana

7. https://savanedeco.com/produit/masque-heaume-agbogho-mmwo-igbo-ibo-nigeria/

8. http://www.enciklopedija.hr/natuknica.aspx?id=18916
 7

Jože Slak – Đoka

Falklandska riba, 1982,
mešane tehnike na iverni plošči
Moderna galerija, Ljubljana

Grebenasta maska zveze Mmvo,

(kult ženskih predniških duhov)

Ibo, Nigerija.

les, višina 40 cm

British Museum, London