Tretman na pelte~eweto

So vekovi postoel golem interes kako za etiologijata, taka i za tretmanot na pelte~eweto.

Golem broj na stru~waci davale soveti i upatstva za otstranuvawe na pelte~eweto. Pa taka se pojavuvale razni
“{koli” i “ kliniki za govor” koi go tretirale problemot na pelte~eweto
Od sekoga{ se smetalo deka pri~inata za pojava na pelte~eweto ne e ista , nitu pak konstitucijata na razli~ni
osobi e ista, pa taka ako edna postapka ili metoda na edni mu pomognala, toa ne zna~i deka taa mora da mu
pomogne i na drugite.
Seu{te mo`at da se sretnat lica, koi {irat nekoi svoi teorii za pelte~eweto, i gi propagiraat svoite terapijski
postapki, a i samite ne se oslobodile od pelte~eweto.

Duri koga }e se osoznae t.e otkrie {to e vsu{nost pelte~eweto, }e se pronajde i najuspe{niot pat za negovo
otstranuvawe.
Me|utoa postojat golem broj na izle~eni lica koi uspeale so odredeni metodi da se oslobodat od pelte~eweto, {to
poka`uva deka pelte~eweto mo`e uspe{no da se koregira i ponekoga{ sosema da se normalizira.
Iskustvoto isto taka poka`alo deka nekoi metodi, koi se primenuvaat vo terapijski celi davaat pove}e rezultati od
nekoi drugi.

Metodite koi se koristat vo tretmanot na pelte~eweto se mnogubrojni, za polesno da se izu~uvaat tie se podeleni
vo nekolku grupi.
Vo tretmanot na pelte~eweto sekoga{ da go imate vo predvid faktot deka “sekoe pelte~eweto ne podle`i na isti
postapki i terapija. Sekoja nova generacija na logopedi mora povtorno da otkriva neki od starite metodi, malku
da gi izmeni, davaj}i im nova sodr`ina, a potoa da gi primeni na novi lica so pelte~ewe” – Van Riper

 Vendl Xonson rekol: “ Kolku podolgo rabotam so lica koi pelte~at postanuvam se potoleranten sprema
sekoj koj ima bilo kakva terapijska idea vo vrska so pelte~eweto. Ne postoi odreden metod na le~ewe na
pelte~eweto, a faktot deka tolku mnogu razli~ni metodi se pomalku ili pove}e uspe{ni e pove}e od
slu~ajnost.”

Metodi vo tretmanot na pelte~eweto

Pelte~eweto lesno se tretira, no te{ko se le~i

Ines Gali} – Jusi}

Sugestija i Hipnoza
 Sugestijata i hipnozata spa|aat vo najstarite metodi na le~ewe na pelte~eweto koi vo modificiran oblik se
u{te se koristat.
 Stenton smeta deka niedna terapija ne e bez vlijanie na sugestijata. Sugestijata e sostsven del na sekoja
dobra terapija

1
 Emil Kue ja koristel avtosugestijata. Toj vrz osnova na pozitivnata avtosugestija ja stvoril poznatata
deviza “ Mene vo sekoj pogled mi e se podobro i podobro”
 Metur gi staval pacientite vo agolot i im nareduval “ Ne pelte~am se izlekuvav”

 Buk na licata koi pelte~at im prepora~uval sekoj den da ka`uvaat:”Jas sum miren… taka da mojot govor
te~e lesno… ^ustvuvam sigurnost i se raduvam zatoa {to zboruvam bez napor”
 Avtogen trening – ovaa postapka se koristi za le~ewe na psihosomatskite zaboluvawa i pelte~eweto.
Negov pretstavnik e psihijatarot [ulc od Berlin. Svojata metoda ja izgradil na osnova na jogata,
relaksacijata i avtosugestija. Pri sproveduvaweto na sugestijata pacientot le`i ili sedi so zatvoreni o~i, go
koncentrira svoeto vnimanie na normalizacija na telesnite dvi`ewa.

Vo tretmanot ima 6 serii na ve`bi

 Prijatnost
 Toplota
 Regulacija na srceto
 Di{ewe
 Abdominalna toplina i
 Ladewe na ~eloto
 Na primer, okolu 20 min se povtoruva: Mojata desna raka e te{ka… itn Racete i nozete mi se topli…itn
 Ovie standardni ve`bi traat dolgo, ponekoga{ i preku 100 seansi. Koga pacientot dobro }e gi sovlada, se
zapo~nuva so druga serija tn meditativni ve`bi vo koi se odi postepeno od zamisluvawa na emocionalni
sostojbi a potoa se ve`ba sugestivnata faza: “ Ne e te{ko da se zboruva”. Mojot mozok zboruva avtomatski
i sl.
 Osnovnata cel na avtogeniot trening se sostoi vo toa neuromuskulniot sistem da otpo~ne spontano da
raboti i pacientot da stekne po pasiven stav kon poremetuvaweto na govorot, naglasuvaj}i deka
neuromuskulniot sistem funkcionira najdobro koga e prepu{ten sam na sebe
 Hipnozata ja primenuvale mnogu avtori. EEG studiite poka`ale deka pod hipnoza liceto ne spie potpolno:
kortikalnite branovi ne se razlikuvaat vo son i budna sostojba. Retukularniot sistem funkcionira kako
ascendira~ki filter na subkortikalno nivo. Ruskite nau~nici toa go gledaat kako delimi~na kortikalna
inhibicija.
 Mnogu od licata koi pelte~at se rezistentni na pelte~eweto.
 Terapija za kontrola na brzinata na govorot, ritamot i tempoto
 Ovaa terapija e edna od postarite koja se koristi vo otstranuvaweto na pelte~eweto i se sostoi vo
reguliraweto na govorniot ritam i tempo, kako i na brzinata na govorot.
 Ovie postapki deneska seu{te se koristat vo modificirana forma.
 Ovaa metoda se zasnova na zabele`uvawata deka govorot se podobruva ako se deli na pomali ritmi~ki
celini, kako {to se slogovite i zborovite, a takviot na~in na zboruvawe go nametnuva i posporoto tempo na
govor, koe pak doprinesuva za osloboduvawe od gr~evite.
 Govorot so posebna ritmi~ka kontrola doveduva do osloboduvawe od pelte~eweto od pove}e razlozi:
 So kontrola na ritamot se menuva voobi~aenata {ema na suprasegmentnata struktura, a sekoja novina vo
na~inot na zboruvawe gi smaluva i eliminira gr~evite, zatoa {to gi neutralizira poremetenite obrasci na
govor i ne dopu{ta tie da dojdat do izraz.
 Smalenata brzina na govorot ovozmo`uva poskladno rabotewe na efektorniot sistem, koj ja vklu~uva
respiracijata, fonacijata artikulacijata i koordiniranata inervacija
 Osloboduvaweto od gr~evite vo dadenite uslovi i prividnata fluentnost doveduva do relaksacija koja ima
povratno dejstvo na psihata na liceto koe pelte~i.
 Ovie tehniki se ednostavni i lesno mo`at site da gi usvojat
 Ovaa metoda mo`e da se sproveduva so pomo{ na odredeni pomo{ni sretstva (metronom) no i bez niv.
 Kaj ovaa metoda se koristi uedna~ena slogovna artikulacija na zborovite ili odvojuvawe na zborovite po
odreden ritam
2
 Na primer ka-de-}e-o-di{ ili kade-}e-odi{
 Od pomo{nite sretstva se koristi metronomot ili pejs master – elektronski metronom, ili pak telesnite
dvi`ewa (so dlanka, so prst, odeweto-~ekorot, crtawe na horizontalni osumki, crtki)
Dolgata primena na ovaa metoda poka`ala deka:
Kontrolata na ritamot neposredno, pozitivno deluva na govorot i vo po~etokot pelte~eweto mnogu uspe{no se
namaluva. Me|utoa so isklu~iva primena na ritamot pelte~eweto retko mo`e sosema da se otstrani. Duri i pri
najstrog re`im na negova primena, koj trael i nekolku meseci ne se poka`ale pozna~ajni rezultati od onie na
po~etokot
 Ovaa metoda deneska se koristi kako sostaven del na golem broj na terapii

Terapija na spor govor

 Ovaa metoda sli~no kako metodata na kontrola na ritamot deluva na otstranuvaweto na pelte~eweto.
 Ovaa metoda poa|a od konstatacijata deka za vreme na peeweto ne se pelte~i. Govorot koj se razvlekuva
kako pesna gi eliminira spazmite, zatoa {to poinaku ja anga`ira muskulaturata

 Libman ja razvil metodata na spor govor vo koja logopedot vo prvata faza demonstrira spor govor i bara
pacientot po nego da povtoruva. Se po~nuva so kratki re~enici a potoa se podolgi.
 Liceto koe pelte~i se ohrabruva so toa {to povtoruva tu|a misla ima govoren model pred sebe koj e
ednostaven i mnogu spor, pacientot e naso~en kon govorot na terapevtot i nema vreme da se zanimava so
predviduvawe na sopstvenite gre{ki

 Posle izvesen period terapevtot go smaluva intenzitetot na sopstveniot glas, pa {epoti i najposle go pu{ta
pacientot sam da zboruva
 Ovaa metoda mo`e da se primenuva i na ~itaweto.

 Spred Mati} ovaa metoda bi izgledala vaka:

 Neekoj ~oovek gii poosmatral maalite `iivotni kaako upoorno raabotat. Edeen deen zaabele`a kaako eedna
mraavka see maa~i eedno drrvce daa goo odneese voo svoojot mraavnik
Na sli~en na~in Blojme go demonstrira sporiot i ritmi~en govor
 O __ di __ po __ vo __ da
 Ka __ `i __ mu __ da __ doj __ de
 Go __ pro __ {e __ ta __ cel __ svet.
 Ovaka sporiiot govor garantira osloboduvawe od pelte~eweto vo klini~ki uslovi i se poka`al korisen samo
vo po~etokot na tretmanot.
- Prakti~na vrednost dobiva samo ako brzinata na govorot postepeno se modificira do normalen ili bar
pribli`no normalen
- Sporiot govor pomaga taka {to na mozokot mu dava vreme da ja nadoknadi- nadmine pretpostavenata i
nedefinirana neuedna~enost vo rabota na respiratorniot sistem, glasnicite i artikulatorite.
 Pacientite mo`ebi ne sakaat da pelte~at, no barem se naviknati taka no ne se naviknati da zboruvaat na
na~in koi drugite go smetaat za ~uden.
 Libman osven sporiot govor koristel i starter
 Startr e glas ili vozdiv so koj se zapo~nuva govorot.
 Celta mu e da go ubla`i po~etokot na izgovorot, da go opu{ti glotisot i da ovozmo`i meko zapo~nuvawe
na glasot. Toj obi~no go koristel glasot h zatoa {to toj e sli~en na vozdiv, a posle nego sledel zborot kako
na primer:
 h _____ televizija
 h _____ avtomobil
 h _____ ma~e

3
 Ovaa metoda zaedno so kontrolata na ritamot denes e mnogu osovremeneta so izgradbata na elektronskiot
metronom – pejs master.
 Negovata primena se sostoi vo nosewe na slu{na proteza, vo koja e vgraden elektronski metronom ~ij
interval na udarot i intenzitetot mo`at da se reguliraat i menuvaat paralelno so podobruvaweto na govorot,
naso~uvaj}i go postepeno do normalnata brzina

Elektronski metronom
 Su{tinata na ovaa metoda e vo promenata na suprasegmentnata struktura na govorot vo koja pelte~eweto
nemo`e da se pojavi.
 So ovaa metoda doa|a do popu{tawe na psihi~kata i telesnata tenzija, i sporiot govor ovozmo`uva polesna
kontrola nad govorot.
 Problemot ili negativnosta na ovaa metoda e {to samo po mehani~ki pat nemo`at da se otstranat
etiolo{kite faktori i negativnite sostojbi vo li~nosta, nastanati vo uslovi na mnogu te{ka verbalna
komunikacija.
 Masking – oglu{uvawe
 ^eri i Sejers prvi zabele`ale deka ako na liceto koe pelte~i mi se stavat slu{alki i niz niv se pu{ti dovolno
jak {um koj mo`e da go zaglu{i nivniot govor, pelte~eweto sosema is~eznuva.
 Ovaa postapka vo primitivna forma se primenuvala kaj nas taka {to na liceto koe {to pelte~i mu se
ka`uvalo da gi stavi racete na u{ite za da ne go slu{a sopstveniot govor i da zboruva
 Prvite aparati (korektofon) koi se koristele za proizveduvawe na beliot {um bile golemi i se koristele samo
vo klini~ki uslovi, pokasno se napraveni mnogu mali.
 Nekoi avtori naveduvaat daka so ovaa metoda edinstveno ne mo`e da dade rezultat vo tretmanot na
pelte~eweto ako se raboti za organsko pelte~ewe

 Pokasno se zabele`alo deka pod dejstvo na maskingot govorot se osloboduva od pelte~eweto, no toa nema
traen efekt.
 Nekoi od pacientite se `alele na glavobolki, neprijatnost od nosewe na aparatot.
 Pokraj seto ova Van Riper smeta deka treba da se najde na~in sluhot da se vklu~i, i da se razvie
somestetsko ~uvstvo koe treba da ja prevzeme kontrolata.
 DAF sistem
 Pod vlijanie na DAF sistemot govorot se usporuva i se namaluva pelte~eweto
 Podobruvaweto na govorot kaj nekoi slu~ai trae i posle primenata na DAF sistemot
 DAF sistemot e mnogu po korisen za otstranuvawe na pelte~eweto otkolku maskingot

 Licata pri prvata sredba pod dejstvo na DAF sistemot razli~no se odnesuvaat
 Kaj edni govorot vedna{ postanuva fluenten
 Kaj drugi fluentnosta na govorot se podobruva
 Kaj treti govorot se usporuva
 Peti pak zastanuvaat so govorot pa se vra}aat da povtorat del od govorot

 Pri primenata na DAF sistemot ako liceto se obide da go zabrza govorot pravi artikulatorni gre{ki
 Laringealniot glas mo`e da ja promeni visinata.
 Vokalite mo`e da se prodol`uvaat i deformiraat
 Se dobiva ~uvstvo deka e izgubena kontrolata nad sopstveniot govor.
 Me|utoa, uspe{no podesen aparat doveduva do postepeno regulirawe na govorniot mehanizam i {to e
najva`no do vospostavuvawe na avtomatska kontrola na govorot
 Bihejvioralna terapija
 Pravata bihejvioralna terapija gi opfa}a: kaznata i nagradata kako sretstvo za otstranuvawe na pelte~eweto
i kondiciraweto i potkrepuvaweto kako i desenzitizacijata
4
 Kazna i nagrada kako sretstvo za otstranuvawe na pelte~eweto
 Pelte~eweto vo minatoto se kaznuvalo. Kaznite se sostoele vo:
 Zabrana da se pelte~i, ismejuvawe, fizi~ko kaznuvawe, primoruvawe da pijat grdi te~nosti so uveruvawe
deka pelte~eweto }e is~ezne
 Bila primenuvana akupunktura
 Valkawe na mraz nadvor vo zima
 Odzemawe na hranata, zastra{uvawe, elektro{okovi
 Tretman so karbon – dioksid CO2 kako zamena za
elektro-konvulzivna {ok terapija
 Postojat podatoci deka kaj nekoi slu~ai za ~udo pelte~eweto prestanuvalo no kaj pogolemiot broj
pelte~eweto se vlo{uvalo. Ovie i site nedopustlivi postapki treba najstrogo da se zabranat
Uspehot vo govorot sam po sebe deluva povolno, me|utoa pofalbite i kaznite imaat posebno dejstvo vo psihata
na deteto. Tie mi davaat samodoverba vo sopstvenata sila, go motiviraat na mobilizacija na psihi~kata aktivnost
i stvaraat povolna klima za avtoregulacija na govorniot tek Nagradata i kaznata kolku i da doprinesuvaat za
podobruvawe na emocionalnata sostojba na liceto koe pelte~i ne e dovolna sama po sebe da go razre{i
problemot na pelte~eweto. Tie vo sovremeniot tretman se koristat kako sostaven del vo sklop na eden celovit
terapeutski proces i se neophodni vo sproveduvaweto na govornite ve`bi.

Kondicionirawe i potkrepuvawe

Terapijata na kondicionirawe vodi poteklo od Skinerovata {kola za uslovuvawe i po~iva na zakonot na

deluvawe: odnesuvaweto zavisi od posledicata. Odnesuvaweto se naso~uva so cel da se postigne sakanata
posledica. Potkrepuvawata mo`at da bidat prijatni i neprijatni
 Eden od naj~esto primenuvanite na~ini na operativno kondicionirawe-uslovuvawe se sostoi vo kaznuvawe
na pacientot so slabi elektro{okovi sekoj pat koga }e se pojavi pelte~eweto. So ogled na toa deka slabite
elektro{okovi se neprijatni pacientot nastojuva da gi izbegne i se trudi da zboruva te~no. Ova e primer za
negativno potkrepuvawe
Izvr{en e eksperiment vo koj na edna grupa na lica koi pelte~ele dodeka ~itale tekst im bil pu{tan jak ton od
105 dB koj prekinuval samo koga }e se pojavelo pelte~eweto.
Na drugata grupa ovoj jak ton im bil pu{tan samo koga pelte~eweto }e se pojavelo.
Vo prviot slu~aj pelte~eweto se poja~alo a vo vtoriot slu~aj edno lice sosema prestanalo da pelte~i.
 Bigs i [ian izvedile sli~en eksperiment vo koj vo prvata grupa tonot od 108 dB se javuval samo koga
pelte~eweto }e se javelo, vo vtorata grupa tonot bil pu{tan povremeno a vo tretata grupa tonot prekinuval
samo koga }e se pojavelo pelte~eweto. Ne dobile povolni rezultati i zaklu~okot bil deka tonot samo go
odvlekuval vnimanieto.
 Bihejvioralnata terapija ne se interesira za pri~inite, taa deluva samo na simptomite. Sekoj signal e strogo
izra~unat i reagiraweto strogo se registrira.
 Bihevijoralnata terapija se zasnova na teorijata na u~ewe, a za modifikacija na simptomite koristi
potkrepuvawe :nagrada za dobra reakcija i kazna za ona {to ne se o~kuva. Za strogo nau~na statisti~ka
obrabotka se koristat sofisticirani aparati koi deneska gi ima se pove}e i pove}e.

 Logopedite koi ja koristat ovaa terapija uka`uvaat deka postignuvaat 30 – 50 % uspeh vo otstranuvaweto
na pelte~eweto. Ima podatoci deka so bihejvioralnata terapija deka se otstranuvaat fobiite i ednostavnite
neurozi vo 90% od slu~aite.
 Dosega{nata primena na ovaa terapija poka`ale deka taa se nao|a seu{te vo eksperimentalna faza i kako
samostalna metoda vo tretmanot na pelte~eweto ne mo`e da opstane, zatoa {to ne gi zema vo predvid i
drugite agensi koi go reguliraat govorniot tek.

Relaksacija

5
 U{te mnogu odamna e zabele`ano deka stepenot i frekvencijata na pelte~eweto se smaluva so
relaksacijata.
Svift prepora~uval 15 min dnevno za relaksacija
Van Tol gi dava slednite upatstva za izveduvawe na relaksacijata:
 Ve`bajte ja relaksacijata na site muskuli {to e mo`no podobro, bar edna{ dnevno.
 Najlesen pristap e ako najprvo se zgolemi tenzijata i toa jako, pa potoa postepeno da se relaksira. Pri toa
treba da se bide svesen kako te~e procesot na relaksacija, posebno da se obrati vnimanie na razlikata me|u
napnatosta i opu{tenosta
 Posebno da se obrati vnimanie na relaksacijata na vratot
 Treba da se nastoi da se spoi ~ustvoto na relaksacija so sekojdnevniot govor

Od 1956 godina relaksacijata se sproveduva i kaj nas kako osnova za govornite ve`bi.
 Taa se sproveduva individualno i grupno vo legnata ili polusednata polo`ba.
 Pravata relaksacija se primenuva kaj site te{ki oblici na pelte~ewe kaj vozrasni, mladinci i kaj del od
decata na u~ili{na vozrast
 Uslovi za relaksacija se slednite: pacientot treba da le`i na grb na krevetso blago podignata glava. Sobata
treba da e malku zamra~ena. Vo prostorijata e po`elno e da se prisutni samo logopedot i pacientot, nikoj da
ne voznemiruva ili da prekinuva za vreme na sproveduvaweto na relaksacijata.
Relaksacijata se izveduva vo nekolku fazi:
 Prva faza – upatuvawe. Na pacientot mu se objasnuva kako treba da se opu{tat site muskuli
 Vtora faza – opu{tawe. Pacientot le`I, a logopedot poleka gi podiga edna po edna negovite race ili noze,
pa glavata sugeriraj}i mu stalno opu{tawe
 Treta faza – samokontrola. Vo kolku pacientot uspeal da se opu{ti logopedot bara toj ponatamu da
postapuva spored negovite upatstva, a tie se sostojat vo sistematski predupreduvawa na opu{tawe na sekoj
del od teloto
 ^etvrtata faza – regulirawe na di{eweto i pulsot. Le`eweto na grb ovozmo`uva podobro abdominalno
di{ewe, odnosno podigawe na stoma~nite muskuli pri vdi{uvaweto i spu{tawe pri izdi{uvaweto. Na toj
na~in di{eweto e podlaboko i go zgolemuva kapacitetot na vozduhot. Ekspiriumot i inspiriumot ne smeat
da bidat so napregawe, nivniot ritam mora da bide uskladen.
 Ovaka ritmi~noto di{ewe deluva na regulacijata na krvotokot. Rabotata na srceto se smiruva. Pulsot
postanuva voedna~en i liceto zapa|a vo sostojba na potpolna opu{tenost
 Peta faza – smiruvawe na svesta. Telesnata relaksacija ne mo`e da se postigne vo potpolnost ako ne se
vlijae na vnatre{noto opu{tawe na napnatosta. Do telesna napnatost doa|a kako rezultat na opteretena
psiha, vnatre{na nervoza, vremnski pritisok, pregolemi obvrski, konflikt me|u `elbata i realnite mo`nosti i
sl.
 So popu{tawe na vnatre{nata napnatost doa|a do porpolna telesna relaksacija
 Vnatre{na relaksacija se postignuva koga se zamisluva ne{to {to smiruva: mirna morska povr{ina, golema
zelena livada, smiruva~ka muzika i dr.

Zna~i:
 Celta na relaksacijata e da se namali tenzijata vo muskulite na celoto telo, i na toj na~in da se izbegne
refleksot na pelte~eweto.
 Relaksacijata prv ja vovel Edmund Jakopson 1923 - rezultatite poka`uvaat na postoewe na napredok, no
ne i potpolno otstranuvawe
 Joga e eden vid na relaksacija kade {to celokupnoto vnimanie se posvetuva na svitkuvaweto na ki~mata,
vrtewe i svitkuvawe na trupot.
 Aktivna imaginacija e isto taka vid na relaksacija kade {to pacientot ve`ba da zamisli nekoj spokoen –
prijaten nastan ili aktivnost i se potiknuva za toa da razmisluva nekolku pati vo denot.

Terapija so spiewe
6
 Ovaa terapija se zasnova na Pavlovoto mislewe za voznemirenost i inhibicija i od sva}aweto deka
pelte~eweto e neuroza. Neurozata nastanuva od premor, prenadraznetost.
 Tretmanot trae tri nedeli, se stanuva samo po 1 ~as za zemawe na obrocite a ostanatoto vreme se spie.
 Uspivaweto se vr{ so hipnotrono prika~uvawe na glavata koe gi smiruva elektri~nite impulsi na mozokot,
so lekovi ili so hipnoza.
 Golem broj na avtori se slagaat deka prodol`enoto spiewe vo mir, na ~ist vozduh e korisno zatoa {to go
smiruva organizmot i stvara dobri uslovi za govor.
 Procesot na voznemirenost i inhibicija vo CNS doveduvaat do poremetuvawe na koordinacijata na
funkcijata na govorniot analizator vo korata na mozokot i perifernite govorni organi za artikulacija,
fonacija i di{ewe. So spieweto treba da se vospostavi ramnote`a me|u ovie dva procesa na integratorot od
povisok red odnosno me|u procesot na voznemirenost i inhibicija vo motorniot analizator vo korata na
mozokot.

 Osven toa, so spieweto treba da se otstranat i prigu{enite nasobrani patolo{ki uslovni govorni refleksi i
namesto niv so primena na govornite ve`bi da se vospostavat zdravi.
 Kaj nas metodot na spiewe po~nal da se primenuva vo Bitola 1952 godina a od 1960 godina i vo Skopje
vo Zavodot za sluh govor i glas. Vo prostoriite za spiewe –dormitoriumi se sproveduva poseben re`im,
mora da se obezbedi dovolna ti{ina, lesna zamra~enost, mogu sve` vozduh. Pacientite spijat od 16-18 ~asa
dnevno.
 Vo po~etokot za uspivawe zemaat sedativi pod nadzor na lekar.Prodol`enoto spiewe trae od 3-4 nedeli,
potoa vremeto za spiewe se skratuva i dodeka pacientot e vo budna sostojba, se sproveduvaat ve`bi na
di{ewe, relaksacija i po~etna fonacija.
 Vo po~etokot pacientot samo go slu{a govorot na logopedot, negovoto usporeno ~itawe, a potoa poleka go
prifa}a. Ve`bite se sproveduvaat individualno i grupno.
 Metodot na spiewe sam po sebe ne e dovolno uspe{en za le~ewe na pelte~eweto
 Terapija na desenzitizacija
 Teorijata na desenzitizacija se zasnova na teorijata na u~ewe, servo –teorijata i principite na psihoterapija.
Nameneta e prvenstveno za vozrasni
 Celta na ovaa terapija e odviknuvawe od starite govorni naviki i naviknuvawe na novite, potoa licata koi
pelte~at se u~at da upravuvaat so svojot govor preku proprioceptivniot sistem (kinezija) so cel delimi~no
da se zaobikoli auditivniot.
Terapijata na desenzitizacija se odviva vo nekolku fazi:
 Faza na identifikacija – pacientot gi posmatra simptomite na svoeteo pelte~ewe, gi analizira posledicite
od izbegnuvaweto, da gi otkrie periodite na fluenten i nefluenten govor, da ja stepenuva disfluentnosta.
 Faza na desenzitizacija vo koja se osloboduva od negativnite emocii, relaksacija – opu{tawe i
pseudopelte~ewe – namerno imitirawe na polesni formi na pelte~ewe so cel da se oslobodi od tertot koj
go predizvikuva pravoto pelte~ewe.
 Faza na modifikacija na pelte~eweto. Modifikacijata se sproveduva so stvarawe vo svesta na jasen model
za standarden izgovor. Liceto koe pelte~i mora da razvie proprioceptivni fid-bek za izgovor. Negovoto
vnimanie mora da se naso~i na dvi`ewata, na otkrivawe i ispravuvaweto na pogre{nite dvi`ewa na
govornite organi. Vo ovaa faza se koristat maskingot ili DAF sistemot.
 Faza na stabilizacija. Pacientot se u~i da zboruva vo segmenti, ja regulira prozodijata, ja zgolemuva
brzinata, go avtomatizira odnesuvaweto. Stravot odumira, se razviva ~uvstvo na rezistentnost kon
pelte~eweto i se reitegrira konceptot na sopstvenata li~nost

Medikamentozna terapija

7
 Pacientite ~esto pati sakaat brzi rezultati i baraat lekovi pa duri i operativen zafat za {to pobrzo re{avawe
na problemot.
 Medikamentoznoto le~ewe ne se upotrebuva kako samostojna merka za otstranuvawe na pelte~eweto.
Pretstavuva sostaven del na op{tata terapija.
 Lekovite se davaat spored lekarskiot naod. Ako preovladuva tonusot na simpatikusot se davaat
simpatikoliti~ni sretstva (bromid, dihidroergrotamin), ako preovladuva tonusot na vagusot se davaat
parasimpatikoliti~ni sretstva (atropin, valerijan, meprobramat, buskopan)
Metodata na ^eveqeva
 Ovaa metoda voglavno e nameneta na decata na pretu~ili{na vozrast. Poteknuva od zabele`uvawata deka
decata na ovaa vozrast nemaat jasni pretstavi za svetot okolu niv, im nedostasuva znaewe i jazi~no
iskustvo, pa zatoa i taka se izrazuvaat. Ovaa metoda se odviva vo tri fazi
1 faza - se koristat momentalnite situacii i neposrednite aktivnosti, pa zatoa e propratena so govor vo sega{no
vreme. Ovaa postapka e pogodna od pove}e pri~ini:
 Dvi`ewata za izveduvawe na aktivnostite se usporeni a toa go primorava deteto da zboruva posporo i
da pravi pauzi vo govorot
 Aktivnosta ima svoja postepenost pa i govorot na deteto se odviva postepeno
 Ovakviot tok na izlagaweto ovozmo`uva da se stvorat jasni mislovni celini.
 Deteto ima postojana kontrola nad svojot govor, ne samo vo brzinata tuku i vo mislovno-jazi~nite
situacii
 So ovaa metoda se razviva logi~koto mislewe na deteto.

2 faza ja koristi zavr{enata aktivnost i govorot e vo minato vreme. Zabele`ano e deka decata na predu~ili{na
vozrast pote{ko zboruvaat za nastanite koi pominale, zatoa {to go nema neposredniot – konkretniot primer
za govor. Vo po~etokot se bara da zboruva za neposredno zavr{enata aktivnost, a potoa otkako }e se
stabilizira se bara da zboruva za aktivnost izvr{ena pred 1-2 ~asa.
 Vo ovaa faza deteto ja sovladuva vremenskata postepenost i sukcesivnost na redot na nastanite
 So ovaa faza deteto se vra}a od neposrednoto iskustvo vo podale~noto minato.

3 faza deteto zboruva za izveduvawe na nekoja idna aktivnost vo idno vreme. Ovde ja nema neposrednata
konkretnost. Deteto zboruva {to planira da raboti. Idnoto vreme vo govorot se pojavuva pokasno. Deteto
pote{ko ja planira idninata , zatoa {to seu{te ne ja razvilo vremenskata dimenzija za proekcija na idninata.
Planiraweto na idninata e najte{kiot del od jazi~nata formulacija i zatoa se odi postepeno:
Od akcija koja e neposredno prisutna pred deteto do planirawe na idninata koja treba da se zamisli.Takvata
postepenost kaj deteto stvara stabilni mislovno-jazi~ni formulacii, vr{i odviknuvawe od haoti~noto zabrzuvawe
na govorot i go razviva apstraktnoto mislewe
 Ovaa metoda ima i drugi prednosti:
 ra~nata aktivnost gi stimulira motornite kortikalni centri za govor,
 doprinesuva da se stabilizira cerebralnata dominantnost i se vospostavuva pravilna rabota na
motornite impulsi za govor.
Razvivaweto na govorot samo so pomo{ na sliki i slikovnici go ostava deteto pasivno, dodeka so stimulirawe
na manuelno -govornata aktivnost se formiraat jasni pretstavi i deteto postepeno se naveduva na spontana
govorna aktivnost

Svesna sinteza na razvojot

 Ovaa metoda po~iva na dva stava koi ja so~inuvaat razvojnata negacija:
 Ni{to ne e vo razumot koe ne pominalo niz setilata
8
 Ni{to ne e vo razumot osven samiot razum

Op{ti pravila
 ^uvawe od infekcii  Da zema vitamin D
 Vo tekot na 24 ~asa treba da spie 8-9 ~asa  Se ograni~uva gledaweto TV
 Treba da se slu{aat roditelite  Pacientot vodi dnevnik
 Pravilno da se hrani

Prva faza
 Pi{uva bukvi {to podolgo i poubavo
 Pri pi{uvaweto pee tonovi so razli~na visina
 Pri peenweto i pi{uvaweto na bukvite se meri vremeto.
 Tenkata linija koga ja pi{uva pee visoki tonovi, debelata pee niski tonovi
 Dodeka pee ja menuva veli~inata na usnata {uplina
 Zema vozduh sekoga{ koga mu treba i kolku mu treba

Vo ovaa faza pacientot ja sovladuva specijalizacijata so koja se nadminuvaat te{kotiite koi se javuvaat za vreme
na pelte~eweto. Kaj specijalizacijata imame istovremeno aktivirawe na ednata strana na liceto so inhibicija na
drugata strana

Vtora faza
 Vo vtorata faza pacientot treba da se osposobi da ~ita bez pote{kotii
 Prvo go ~ita sekoj zbor vo sebe pa na glas so pomo{ na specijalizacija
 Koga pro~itaniot zbor vo sebe go izgovara glasno se gleda vo ogledalo
 Koga ~ita vo sebe go dvi`i jazikot no toa nesmee da se primeti na liceto
 Za vreme na ~itaweto zema vozduh koga mu treba i kolku mu treba
 Vo ~itaweto ja koristi specijalizacijata

Treta faza
 Pacientot odgovara na pra{awa
 Pacientot se u~i da razvie sposobnost so pomalku zborovi da ka`e {to e mo`no pove}e
 Koga }e ja sredi mislata toga{ go gleda sogovornikot vo o~i i gi izgovara zborovite specijalizirano
 Pri pojava na gr~ gi koristi {umovite
 Ako se predoseti gr~ot toga{ prvo go poglednuvame sogovornikot vo o~I pa poto so specijalizacija se
ka`uva zborot dva pati vo sebe pa potoa pak so specijalizacija na glas

Sistematska desenzitizacija
 Trening na opu{tawe
 Izrabotka na na hierarhija na situacii spored stepenot na strav
 Sistematska desenzitizacija

1. Opu{tawe
 Di{ite ramnomerno, opu{tete gi racete i nozete, po~ustvuvajte kako glavata i vratot vi se opu{teni.
Zatvorete gi o~ite.
 Jas sega {e ve vodam na edno zamisleno patuvawe….. Se zamisluva prijatna situacija koja deluva na
opu{taweto.

9
2.Situaciite spored stepenot na strav se ve`baat vo klini~ki uslovi na pretstavno nivo
 Pacientot najprvo se pretstavuva sebe – se zamisluva vo razli~ni situacii: razgovara so pretpostaveniot,
manifestira agresivno odnesuvawe, reagira na agresivno odnesuvawe, postavuva barawa, odbiva barawa,
izrazuva pofalbi, prima pofalbi i sl.
 Zaedno so logopedot i ostanatite pacienti se u~i da manifestira novi dotoga{ ne manifestirani oblici na
odnesuvawe.

3. Pacientot se konfrontira so realnata situacija navedena vo hierarhijata

 Prvo se podgotvuva vo klini~ki uslovi. Povtoruva po logopedot so primena terapevski govor:” Odam
poleka I mirno kon prodavnicata. Taa {totuku go poslu`uva eden kupuva~. Jas sum na red. Levo i desno
stoat drugite mu{terii i me posmatraat…..
 Potoa zaedno so logopedot odat vo prodavnicata i logopedot prvo so primena na terapijski govor go
izvr{uva kupuvaweto. Vo slednata prodavnica pacientot kupuva
 Na ovoj na~in se ve`baat site situacii navedeni vo listata

Asertiven trening –trening na samodoverba

Celta e:
 Niz trening da se nau~i odredeno odnesuvawe
 Da se izgradi pozitiven stav kon sebe, da ne se odnesuva so pomala vrednost vo odnos na drugite
 Da go namali stravot, da prestane da gi izbegnuva odredenite situacii
 Preku manifestirawe na edno asertivno odnesuvawe se predizvikuvaat odredeni emocii koi ne se spoivi so
stravot.
 Zna~i doa|a do kontrauslovuvawe i do ko~ewe na ~uvstvoto na nesigurnost
 AT e posebno iniciran za onie kaj koi postoi otsustvo na samodoverba, koi se ~ustvuvaat pomalku vredni
 At se predviduva da trae okolu 6 meseci edna{ nedelno
 1Faza: Nabquduvawe i analiza na sopstvenoto odnesuvawe
 2Faza:Ve`bi na improvizacija i nestrukturirana proba na odnesuvawe, nestrukturirani igri (cenkawe,
odbivawe molba na drugar reklamirawe
 3 Faza: Ve`bi na komunikacija – debati okoli nekoj stav
 4 Faza Strukturirani igri dramatizacija

Integrativna terapija
 Tehniki na oblikuvawe na te~nosta
 1. poja~iva~i na te~nosta (meko, sporo i glatko)
 2. gradewe na jazi~nite nivoa na te~en govor (poedine~ni zborovi, 2-3 zbora, formulirawe na re~enica,
re~enica so predlog od prostorno zna~ewe, pro{irena re~enica, slo`ena re~enica, postavuvawe na
pra{awa, razgovor, spontan govor, opis na nekoj predmet ili slika)
 Jazi~nite nivoa
 1. eden zbor
 - lav, slon, kow, ku}a, slika
 2. dva-tri zbora
 - golem slon,`olt lav, brz kow
 3. Prosta re~enica
 - Ova e slika. Toa e topka. Deteto spie
 4. re~enica so predlog od prostorno zna~ewe
 Kolata e pred drvoto. Na masata ima vazna.
 5. Pro{irena re~enica
 - Ku~eto e vo dvorot. Jas gledam ku~e, ma~e i me~ka.
10
 6. Slo`ena re~enica
 - Ku~eto lae, no ne e opasno.
 7. Pra{awa od zatvoren tip
 - Koj vleze vo prodavnicata?
 8. Razgovor propraten so aktivnost
 - Sega gi redam kockite vo visina.
 9.Spontan govor
 - Preraska`uvawe na slu~ki od doma, detskata gradinka i sl.
 10. Opis na predmet, `ivotno, slika.
 Na ovaa slika gledam kako decata tr~aat po ku~eto? Toa im ja zemalo topkata I ne saka da im ja vrati.
 11. Raska`uvawe na prikazna.

LIGHT STIMULATOR (Vizuelna stimulacija)

 Voveduvawe na poimot “te`ok govor” vo komuniciraweto so deteto
 - otvoreno razgovarawe za se ona {to mu se slu~uva vo govorot.
 1. Dali tvojot govor nekoga{ bil te`ok?
 2. Dali nekoga{ ti se slu~ilo nekoj zbor te{ko da ti izleze od ustata?
 - mol~eweto go prodlabo~uva problemot,
 - samiot fakt deka za problemot mo`e da se zboruva vo prijatna sredina so lica od doverba donesuva
olesnuvawe,
 - pelte~eweto ima najplodno tlo koga e bauk.

Lesen govor nasproti tekiot govor

 - Igra so kartici - na ednata karta ima slika, a na drugata upatstvo
 1. Ka`i go toa so lesen i mek govor.
 2. Ka`i go so preskoknuvawe – ka-ka-kafe
 3. Prodol`i gi site glasovi ma~e
 4. Ka`i go toa so brzo preskoknuvawe ka*ka*kafe
 5. Ka`i go toa so sporo preskoknuvawe ka___ka___kafe
 6. Ka`i go toa so tenzija vo glasnicite k: : :afe
 7. Zborot neka se zaglavi kkkafe
 7. Ka`i go so jako napregawe kkkkkkkafe

Temelni na~ela vo terapijata na po~etno pelte~ewe

 1. Vo terapijski uslovi sekoga{ da se koristi sporiot govor
 2. Zapo~nuvaweto sekoga{ da bide od nivoto na eden zbor bez razlika dali na toa nivo se pojavuvaat
gr~evi ili ne.
 3. Deteto treba prvo da gi povtoruva na{ite zborovi a potoa samo na istiot na~in da kreira re~enici
 4. Sekoga{ vo terapijata da se pofaluva koga dobro }e ja primeni tehnikata
 5. Kaj decata koi imaat usporen jazi~en razvoj va`i istoto pravilo, se po~nuva od eden zbor, so toa {to se
zgolemuva brojot na zborovi no ne i sintaksi~kata slo`enost na re~enicata.
 6. Vo kolku se pojavi vlo{uvawe na te~nosta na govorot se vra}ame na ona jazi~no nivo na koe deteto ne
pelte~i.

Kako da se postapuva pri pojava na recidiv

 Razgovarame so roditelite, se interesirame dali ima nekoj novo nastanat moment vo semejniot na~in na
`iveewe koj mo`eda ja naru{i vnatre{nata ramnote`a.
 Razgovarame so deteto i go pra{uvame “Dali nekoga{ ti se slu~ilo da go zaboravi{ sporiot govor”
11
 Povtorno po~nuvame so tretman po~nuvaj}i od ona nivo na koe govorot mu e fluenten

Avtomatizirawe na te~niot govor

 Naj~esto uspevame vo terapijski uslovoi da dobieme te~en govor,no nadvor povtorno se vra}a stariot
govor. Avtomatizacijata ja postignivame na toj na~in {to voveduvame elementi na namerno
predizvijuvawe na lesen stres
 Situacii koi gi naru{uvaat optimalnite uslovi za govor se:
 - prekinuvawe na deteto dodeka zboruva so postavuvawe na pra{awa
 - namerno pu{tame bu~ava
 - mu se obra}ame so brz govor
 - nevnimatelno go slu{ame
 - go zabrzuvame i sl.
Cel: da se napravi govorot po otporen na novonastanatite situacii

Sistematska desenzibilizacija
 Logopedot izleguva so deteto vo prodavnica, slatkarnica i tuka treba da se po~ituva praviloto na spor
govor. Sekoj ima pravo da go ispravi drugiot vo kolku zaboravi da zboruva so spor govor
 Logopedot odi so deteto vo u~ili{teto i tuka toa pred site treba da go demonstrira sojot spor govor
 Trawe na terapijata
 3 meseci deteto doa|a na ve`bi po 3 pati nedelno
 3 meseci 1 nedelno
 3-6 meseci 1 mese~no

Tehnika na pasivno izdi{uvawe

 Razgovor so pacienti koi kako deca pelte~ele a pokasno pestanale
 Pri razgovorot so niv otkril deka pogolem broj od niv koristat mali izdi{uvawa na vozduh dodeka
zboruvaat. Kako na sekoja re~enica da i prethodi ne~ujno izdi{uvawe
 Dolgo vreme sedel vo kancelarijata i gi opona{al ovie izdi{uvawa i svatil deka izdi{uvaweto e
sekoga{ pasivno, a ne na sila. Toj vozduh gi razdvojuval i gi opu{tal glasnicite
 Po~nal da ja istra`uva rabotata na glasnicite, postavil elektrodi za da go ispita nivoto na tenzijata povrzano
so govorot i prona{ol deka prose~nite lu|e po~nuvaat da gi zategnuvaat glasnicite otprilika 1/3 i ½ pred
govorot. Od istra`uvaweto zaklu~il deka koga bi uspeal da ja namali ovaa tenzija na glasnicite pred
govorot bi uspeal i da go zapre pelte~eweto
 Su{tinata na celata rabota bi bila pacientot nekako da se nau~i da se napravi izdi{uvawe neposredno pred
govorot, kako voop{to da netreba da sleduva govor, tuku lesno di{ewe. Odnosno da se natera mozokot da
poveruva deka govornikot samo zema zdiv.
 Spored teorijata na uslovniot refleks toa bi zna~elo razuslovuvawe
 Ova svoe otkritie po~nal da go eksperimentira so pacienti
 Baral od pacientite da napravat dolgo, glasno i opu{teno izdi{uvawe
 Potoa baral povtorno da go napravat istoto no na pola pat od izdi{uvaweto da izgovorat ednoslo`en zbor i
pelte~eweto prestanalo
 Potoa so pacientite po~nal da go ve`ba istoto samo so ne~ujno izdi{uvawe
 Pasivnoto izdi{uvawe gi razdvojuvalo i opu{talo glasnicite pred govorot, i mu gi skratuvalo na mozokot
signalite koi se neophodni za aktivirawe na refleksot na pelte~eweto
 Istra`uvawa koi se vo tek
 Vo Nacionalniot institut za poremetuvawe na komunikacijata se izvr{uvaat sl. istra`uvawa:
 Otkrien e centar vo mozokot koj e odgovoren za stegnuvaweto na glasnicite kaj lu|eto – stru~wacite se
obiduvaat da pronajdat lek koi }e deluvaat na toj del i mo`e da se o~ekuva vo idnina pelte~eweto da se
lekuva medikamentozno

12
 Se ispituva mo`nosta za re{avaweto na problemot na pelte~eweto so ubrizguvawe na hemijski supstanci
vo muskulite koi gi dvi`at glasnicite. Zada~a na ovie supstancii e privremeno da gi olabavi glasnicite i da
go spre~i nivnoto stegawe
 Preliminarnite ispituvawe poka`ale deka delumno se otstranuva pelte~eweto

 Upotreba na anestezija na glasnicite so cel da se eliminira neurolo{kata aktivacija na pelte~eweto –

nervnite impulsi koi ja prenesuvaat tenzijata od glasnicite do mozokot
 Nervite vo glasnicite se slo`eni mehanizmi na edna strana se onie senzornite koi ja otkrivaat tenzijata i gi
pra}aat informaciite vo mozokot a dr. se motorni koi im ka`uvaat na glasnicite da se stegnat ili opu{tat
 Koga anestetikot }e se vbrizga vo nervot se blokiraat dvata smera posle 20 min se otpu{ta motorniot dela
posle senzorniot. Kako rezultat na toa imame
 Afonija - ustata ja otvara no nema glas
 30 min. potoa slab – bezvu~en {epot
 26 min. potoa glasot stanuva se pojak – izvesen period govorot e fluenten a potoa se javuva pelte~eweto
 Nesuvawe na nekoi enzimi koi imaat sklonost kon senzornite nervi – na nekoj na`in se hranat so niv. Ceta
e da se blokira samo senzorniot del za da ne pra}a informacii do mozokot za tenzijata na glasnicite – ova
se ispituva samo na `ivotni
 Celta na ovie istra`uvawa e: ako go spre~ime mozokot da gi primi senzornite informacii od glasnicite, }e
ja otstranime aktivacijata na pelte~eweto i govorot bi bil fluenten

Tahifemija – Tachyphemia
 Kusmanl (1881) go opi{uva brzopletiot govor na sledniot na~in: ”Brzopletata osoba preteruva vo svojot
govor, taa ne go deli vo soodvetni intervali, gi golta glasovite, slogovite i zborovite kako rezultat na {to
govorot postanuva nerazbirliv.”
 Kusmanl zabele`al razlika me|u govorot na liceto koe pelte~i i liceto koe ima brzoplet govor. Toj veli deka
govorot na brzopletoto lice postanuva podobar ako toa vnimava koga zboruva, dodeka kaj licata so
pelte~ewe govorot se vlo{uva ako tie obra}aat vnimanie na nego
 Tahifemijata e govorno poremetuvawe, za koe liceto ne e svesno, se karakterizira so
 kratkotrajno vnimanie,
 poremetuvawe na percepcijata, artikulacijata i formulacijata na govorot, preterana brzina na govorot.
 Tahifemijata pretstavuva poremetuvawe na mislovno-jazi~nite procesi koi mu prethodat na govorot i se
zasnova na naslednata dispozicija.
 Tahifemijata e verbalna manifestacija na centralnata govorna neramnote`a, koja gi pogoduva site kanali na
komunikacijata: ~itaweto, pi{uvaweto, ritamot i tempoto, muzikalnosta, pa i na odnesuvaweto vo celina

Simptomatologija
 preterana brzina (tachilalia),
 povtoruvawe na prvite slogovi i kratki zborovi,
 prodol`uvawe na vokalite na krajot ili na po~etokot na zborovite - hezitacija,
 vmetnuvawe na centralniot glas ili zbor (kako ə,ə, ili ova, ova) – embolofrazija,
 podzastanuvawe, inverzija ,
 artikulaciono-motorna nefluentnost,
 kratko i isprekinato di{ewe,

 monoton glas,
 nedostatok na ritam i muzi~ki sposobnosti,
 nesposobnost na koncentracija na vnimanieto,
 neorganizirani mislovni procesi,
13
 nedostatok na vnatre{na formulacija,
 poremetuvawe na ~itaweto,
 poremetuvawe na pi{uvaweto,
 kombinacija so dislalija i pelte~ewe
 Izmenet EEG naod

 Tahifemijata ili klatering, pretstavuva poremetuvawe na CNS. Poradi postoeweto na naslednost i izmenet
EEG naod se vbrojuva vo organski poremetuvawa
 Nekontroliranata brzina, artikulatornite poremetuvawa i nemirnoto odnesuvawe uka`uvaat na
poremetuvawe na motorikata
 Povtoruvaweto na slogovi i hezitacijata uka`uvaat na nedovolna jazi~na oformenost na osnovnata misla
 Ne zabele`uvawe na sopstveniot nedostatok, kratkoto auditivno vnimanie i poremetuvaweto na ~itaweto
uka`uvaat na senzono poremetuvawe
 Gramati~kite pote{kotii i nepotpolno oformenite mislovno jazi~ni procesi potse}aat na afazi~en fenomen
 Nedostatokot na ritam i muzikalnost se povrzuva so amuzijata
 O~igledno e deka se raboti za poremetuvawa vo dekodira~kite i enkodira~kite procesi, a prvenstveno vo
nivnata integracija

 Vajs smeta deka skoro sekoe pelte~ewe ima koreni vo tahifemijata i deka tahifemijata postepeno
prerastuva vo pelte~ewe
 Raiber naveduva deka brzopletite lica:
 Gi izgovaraat slogovite pobrzo od normalnite govornici;
 Manifestiraat apsoluten nedostatok na traewe na pove}eslo`nite zborovi
 Manifestiraat isti poremetuvawa vo ~itaweto kako vo govorot
 Manifestiraat po~esto nefluenten govor.
 Pod vlijanie na Daf sistemot 82% od licata koi pelte~at go popravuvaat svojot govor, 85% od brzopletite
lica manifestiraat zgolemeno pelte~ewe
 Tretman
 Od golema va`nost e pravilna diferencijalna dijagnoza
 Na {to vo tretmanot najprvo }e se tretira zavisi od toa koj simptom e najmnogu izrazen
 Fre{els smetal deka od najgolema va`nost e da se vospostavi koordinacija me|u misleweto i govorot. So
ogled deka polesno se kontrolira govorot otkolku misleweto potrebno e da se zapo~ne so ve`bi za kontrola
na tempoto na govorot i kontrola na preciznata artikulacija
 Nekoi avtori smetaat deka od korist e slogovniot govor,
 Ritmi~ko udarawe so prstot,
 Razli~ni ve`bi na ~itawe pa duri i ~itawe nanazad so cel govorot da se uspori
 Osnovni principi na tretmanot se:
 Re`im i disciplina
 Naso~uvawe na vnimanieto na elementite na sopstveniot govor, odnosno na govorniot nedostatok
 Ve`bi za koncentracija na vnimanieto
 Formirawe na jazi~niot iskaz vrz osnova na sreduvawe na mislovnite procesi
 Koordinacija na dvi`ewata i govorot zaradi vospostavuvawe na pravilen ritam

 Razvoj na smislata za melodija na zborot

 Rabota na korekcija na sekundarnite govorni manifestacii (~itawe i pi{uvawe)
 Ve`bi za pravilno artikulirawe na zborovite i re~enicite

Bradilalija – Bradylalia
 Bradilalija ili nenormalno spor govor e sprotivna pojava od tahifemijata.

14
 Tahifemijata i bradilalijata se dva polariteti koi odstapuvaat od normalata: tahifemija kon akceleracija –
ubrzuvawe, a bradilalijata kon usporuvawe. Stepenite na usporuvaweto se razli~ni.
 Preterano sporiot govor ima organska podloga, naj~esto se sre}ava kako posledica na organski oboluvawa
na CNS (afazija, disfazija).
 Naj~esto e rezultat na endokrino oboluvawe. Kaj normalnata populacija e mnogu retka pojava.
 Bradilalijata najmnogu e zastapena kaj intelektualno popre~enite deca.

Karakteristiki na govorot
 Osnovnata karakteristika na govorot se sostoi vo prodol`uvawe na site glasovi, posebno na samoglaskite,
se gubat izrazenite elementi na akcentot, zborovite i melodijata.
 Nedostatokot na tonski kvalitet posebno se zabele`uva vo nedostatok na pravilna melodija na re~enicata,
{to za vreme na slu{aweto na takviot govor se dobiva vpe~atok na monotonija.
 Osnovniot laringealen glas (Fo) e sni`en, a vibracijiite na zvu~nite glasovi se ~esto nedovolni.
 Slu{aweto na takviot govor zamara, zaradi negovata razvle~enost i nedovolnata razbirlivost.

Dijagnostika
 Kako i kaj sekoe govorno poremetuvawe, dijagnostikata mora da bide kompletna, a toa zna~i: medicinska,
logopedska, psiholo{ka, vospitna i socijalna.
 Medicinskata dijagnostika treba da uka`e na etiologijata na oboluvaweto, vrz osnova na koja se prevzema
medicinska terapija. Mnogu od bradilali~nite sostojbi pretstavuvaat posledica na nekoe akutno oboluvawe,
a sami po sebe se hroni~ni (parkinsonizam)
 Logopedskata dijagnostika osven govorniot status, treba da gi utvrdi izgledite za podobruvawe ili potpolna
korekcija.
 Psiholo{kata, osven intelektualniot potencijal, treba da uka`e na emocionalno-volnite komponenti koi se
zna~ajni za tretmanot.
 Vospitno – edukativnata i socijalnata go utvrduvaat obrazovnoto nivo i semejno -op{testvenite uslovi vo
koi pacientot `ivee, kako i kakvi se izgledite za anga`irawe na semejstvoto vo rehabilitacioniot proces.

Tretman
 Osven medikamentoznata terapija, koja treba da ja popravi celata neurofiziolo{ka sostojba na deteto ili
vozrasniot mora da se prevzemat i ostanatite vidovi na rehabilitacija.
 Treba da se zapo~ne so ve`bi za podobruvawe na brzinata, preciznosta i koordinacijata na op{tata
motorika na teloto.

 Osnovnata cel e kaj pacientot da se razvie ~uvstvoto za ritam. Za taa cel se koristat muzi~ko-ritmi~ki
ve`bi so muzika
 Prvite ve`bi zapo~nuvaat so dvi`ewe na teloto so broewe, takt, ritam. Tie se izveduvaat niz razli~ni
stavovi: sedewe, odewe, stoeweso dvi`ewe na celoto telo, dolnite ekstremiteti, glavata, racete itn.
 Dvi`ewata na teloto vo po~etokot se bavni, a potoa se pobrzi i pobrzi dodeka ne se postigne optimalnata
brzina

 Postepeno so dvi`ewata na teloto se nadovrzuvaat i dvi`ewata na govornite organi, dvi`ewa za izgovor na

glasovite, a potoa ve`bi za izgovor na na poedini zborovi, re~enici i podolgi iskazi.
 Najdobro e deteto dodeka izgovara samo da udara – taktira na toj na~in da go uskladi, koordinira
izgovorot so ritmi~kite dvi`ewa na rakata.

Dizartrija – Dysarthria
 Dizartrijata opfa}a grupa na poremetuvawa nastanati kako rezultat na pote{kotii vo muskulnata kontrola.

15
 So dizartrija se ozna~uvaat razni stepeni na govorno o{tetuvawe koi se kako rezultat na povreda na
centralniot ili periferniot nerven sistem, so odreden stepen na slabost, sporost, nekoordinacija ili izmeneta
muskulna tenzija na govornite organi
 Vo Medicinskiot leksikon, vo redakcija na Kosti} i Stanojevi} dizartrijata e definirana kako
”poremetuvawe na govorot so ote`nato izgovarawe na soglaskite kaj organskoto i funkcionalnoto
poremetuvawe na CNS, kaj progresivnata paraliza. Predizvikana e od kortikalni, ekstrapiramidalni,
cerebralni i psihi~ki pri~initeli”
 Osnovata na efektorniot motoren proces ja so~inuvaat 9 oblasti na periferniot govoren aparat, a toa se:
 1. abdominalnite muskuli i dijafragmata,
 2. gradnite muskuli, gradnata koska i rebrata,
 3. larinksot,
 4. dolniot i sredniot del na farinksot so korenot na jazikot, koi gi oblikuvaat faringealnite rezonatori
 5. velo-faringealnite muskuli,
 6. muskulite na sredniot del na jazikot
 7. muskulite na predniot del na jazikot,
 8 muskulite na dolnata vilica.
 9. muskulite na liceto i usnite koi go reguliraat otvaraweto, zaokru`uvaweto I zatvaraweto na ustata
Dizartri~niot govor e rezultat na smalenite, poja~anite ili nekoordinirani dvi`ewa na ovie elementi na govorniot
aparat.
 Klasifikacija
 Dizartrijata mo`e da se klasificira na pove}e na~ini:
 vremeto koga nastanalo oboluvaweto,
 etiologijata,
 neuroanatomskata lokacija
 povreda na poedinite delovi na govorniot aparat,
 poznatite bolesti kako {to se: parkinsonizam, mijastenija gravis, lateralna skleroza i dr.
 Postojat {est vida na dizartrija:

 Flacidna dizartrija – kako posledica na o{tetuvawa na dolniot ili periferniot motoren neuron
 Spasti~na dizartrija – kako posledica na o{tetuvawe na gorniot ili centralen motoren neuron
 Atakti~na dizartrija – predizvikana od poremetuvawe na cerebralniot sistem (maliot mozok)
 Hipokineti~na dizartrija – kako posledica na o{tetuvawa na ekstrapiramidniot sistem
 hiperkineti~ka dizartrija – isto kako posledica na o{tetuvawa na ekstrapiramidniot sistem
 Kombinirana dizartrija – kako posledica na o{tetuvawa na multimotorniot sistem

Dijagnostika
Visina
 1. visina na glasot
 2. iznenadni, nekontrolirani varirawa na visinata
 3. monotonija
 4. zatreperuvawe na glasot
Ja~ina
 5. monotonost na intenzitetot (glasnosta)
 6. iznenadni, nekontrolirani varirawa na ja~inata
 7. progresivno opa|awe na ja~inata na glasot
 8. alternativni promeni na ja~inata
 9. vkupniot intenzitet (nedovolen ili preterano glasen)
Kvalitet
16
 10. zaripnatost
 11. vla`na zaripnatost
 12. glasot e postojano {umen, slab i poln
 13. glasot e periodi~no protkaen so parazitni {umovi
 14. napnato probivawe na glasot niz glotisot
 15. Iznenaden prekin na fonacijata kako rezultat na prepreka,
 16. hipernazalnost
 17. hiponazalnost
Di{ewe
 18. naporno vdi{uvawe i izdi{uvawe
 19. glasno vdi{uvawe (treperewe na glasnicite na inspirium)
 20. izdi{uvawe zavr{eno so stenkawe ili grogotewe
Brzina na govorot
 21. preterano brz ili spor govor
 22. kratki re~enici kako rezultat na kratok ekspirium
 23. zgolemena brzina vo eden del od kontinuiraniot govor
 24. nedostatok na akkcentiranost
 25. naizmeni~ni promeni na brzinata na govorot
 26. prodol`eni pauzi me|u zborovite ili me|u glasovite
 27. nagla brzina vo govorot propratena so dolgi pauzi
 28. neadekvatno naglasuvawe
Artikulacija
 29. neprecizen izgovor na konsonantite, distorzija, labava artikulacija, pogre{na nasoka na vozdu{nata
struja
 30. prodol`uvawe na glasovite
 31. povtoruvawe na glasovite
 32. neo~ekuvani, iznenadni prekini na samite glasovi
 33. poremetuvawe na vokalite
Razbirlivost na govorot
 34. vkupna razbirlivost
 35. bizarnost (stepen na neobi~nost so koj dadeniot govor go svrtuva vnimanietona drugite)

Flacidna dizartrija
 FD nastanuva kako rezultat na oboluvawe na dolniot (periferniot) motoren nevron
 Vo sostav na periferniot motoren nevron vleguvaat vlaknata na torakalno-slabinskite i vratnite delovi na
ki~menata mo`dina za regulacija na di{eweto, V kranijalen nerv n. trigeminus koj gi inervira muskulite za
`vakawe, VII kranijalen nerv n.facialis, koj ja inervira mimi~kata muskulatura na liceto, X kranijalen nerv
n. vagus koj gi inervira muskulite na mekoto nepce, farinksot i larinksot, XII kranijalen nerv n.
hypoglossus koj e isklu~ivo jazi~en motoren nerv koj gi obezbeduva dvi`ewata popre~no prugastite
muskuli na jazikot
 Povredi na ovoj motoren nevron predizvikuvaat:
 Virusni infekcii – poliomielitis
 Tumori,
 Vaskularni oboluvawa,
 Fizi~ki traumi,
 Progresivno degenerativni oboluvawa,
 Vospaluvawa i muskulna distrofija, kako i
 Povredi od kongenitalno poteklo

17
 Op{t naziv za ovaa oboluvawe e bulbarna paraliza, koja gi poga|a site dvi`ewa bez ogled na toa dali se od
refleksen, avtomatski ili volen karakter
 Simptomatologija
 Osnovni simptomi se:
 Slabost na muskulnata kontrakcija do potpolna paraliza i hipotonija na muskulite koja odi do atonija
 Muskulnite refleksi se gasat, se razviva atrofija propratena so fascikulacii (kontrakcija na malite muskulni
snopovi)
 Vo sindromot na bulbarna paraliza ili Flacidna Dizartrija se vklopuvaat odzemenosta na muskulite
inervirani od Vi VII kranijalen nerv i site muskuli od bulbarnata grupa
 Karakteristiki na govorot i glasot na raznite nivoi na govornite pati{ta kaj FD
Na laringealno nivo
 Bilateralno poremetuvawe na glasnicite doveduva do pojava na {umen glas, vdi{uvaweto e ozvu~eno,
di{eweto e plitko i kratko, kontinuiraniot govor e isprekinat kako rezultat na nedovolnoto ekonomirawe so
vozdu{nata struja.
 Na muskulite im nedostasuva sila za uspe{na kontrakcija, pa glasot e monoton
 Glasot gi gubi visokite tonovi vo svojot registar, nema intonacija, nitu dovolna ja~ina i prisutni se
parazitskite {umovi
Na palatofaringealno nivo
 Deficitot vo palatofaringealnata funkcija predizvikuva hipernazalnost, kratka govorna ekspiracija
 Nekoj pacienti mo`at poedini glasovi da gi izgovorat bez nazalnost, a vo kontekstualniot govor doa|a do
izraz slabosta vo inervacijata na palatofaringealnite muskuli
 Pacientot ne mo`e podolgo vreme da go kontrolita svojot govor
Artikulativno nivo
 Prisutni se artikulatorni otstapuvawa od razli~en stepen od lesna distorzija do potpolno ne izgovarawe na
odredeni glasovi
 Usnite mo`at da bidat neaktivni, dolnata vilica opu{tena, a jazikot unilateralno ili bilateralno atrofi~en

Mijastenija gravis
 Do ova oboluvawe doa|a na sinapsite kako rezultat na nedostatok na acetilholin.
 Kaj ova oboluvawe se javuvaat site simptomi na FD, no posebno go karakterizira vlo{uvaweto na govorot
i smalena razbirlivost posle podolgo zboruvawe. Posle odreden odmor liceto e vo sostojba normalno da go
prodol`i govorot se do povtornoto pojavuvawe na zamorot

Spasti~na dizartrija
 SD pretstavuva bilateralno oboluvawe na gorniot motoren nevron i ja karakteriziraat dva vida na
nedostatoci, a toa se spasti~nost i o{tetuvawe ili gubitok na volnite dvi`ewa.
 Ova oboluvawe ima:
 1. negativni simptomi vo vid na nedostatok na volnite dvi`ewa,
 2. pozitivni simptomi, kako {to se poja~ani refleksi – spasti~nost
 Nevrolo{ki razliki me|u gorniot i dolniot nevron
 Spasti~na hemiplegija
 Kaj ova oboluvawe pogodena e sprotivnata strana na teloto, posebno na gornite i dolnite ekstremiteti
 Govornite organi se ednostrano zafateni vo vid na pareza na mekoto nepce, jazikot i usnite, {to ja o{tetuva
artikulacijata, osnovniot laringealen glas i reguliraweto na vozdu{nata struja.
 Govorot e usporen, naporen, prodol`en, glasot e sni`en i te{ko razbirliv – govor so nejasna artikulacija
18
 Pseudobulbarna (suprabulbarna) pareza
 Pseudobulbarnata pareza gi poga|a bulbarnite muskuli, naj~esto od dvete strani na teloto, zaradi
bilateralnite lezii na kortikobulbarnite pati{ta na gorniot motoren nevron.
 Pri~ini za nastanuvaweto na pseudobulbarnata pareza mo`at da bidat:
 Povredi,
 Anoksija
 Skleroza
 Degeneracija
 Encefalitis
 Tumori i dr.

 Govorot kaj decata so pseudobulbarna pareza e mnogu o{teten, posebno fonacijata, nazalizacijata i
artikulacijata.
 Kaj pogolemiot broj na slu~ai muskulite na govornite organi se hipotoni~ni. Deteto ne e vo sostojba da gi
sklopi usnite ili da gi dvi`i vo strana i napred. Jazikot ne mo`e da se dvi`i vo strana, da se podiga
presvitkuva i sl. Mekoto nepce nitu e podignato nitu e spu{teno.

 Prisutna e denazalizacija ili blaga nazalizacija,

 Vibraciite na glasnicite se spori, nivnata amplituda na dvi`ewe e nedovolna za ostvaruvawe na zvu~nost,
akcentuacija, intenzitet na slogot i melodija na govorot
 Progovoruvaweto na deteto kasni vo celina do 5-6 godini.
 Spontano kaj deteto se formiraat distorzirani vokali i po nekoja soglaska. Ostanatite glasovi kaj
pogolemiot broj na slu~ai ne postojat

 Jazi~nata razvienost isto taka kasni, {to uka`uva na podlaboko centralno o{tetuvawe na govornite regioni
 Ritamot i tempoto se bradilali~ni
 Inteligencijata nemora da bide sporna
 Preteranata salivacija i otvorenata usta odavaat `alosna slika na deteto
 Karakteristiki na govorot
 Neprecizni konsonanti
 Monotonija
 Smalen naglasok
 Rapav glas
 Ednoli~na ja~ina
 Nizok glas
 Usporenost
 Hipernazalnost
 Izmeneta boja na glasot
 Kratki frazi
 Poremetuvawe na samoglaskite
 Naglo prekinuvawe na glasot
 [umen glas

Cerebralna paraliza
 CP pretstavuva kompleks na o{tetuvawa koi proizleguvaat od o{tetuvawa na razli~ni motorni delovi na
mozokot, naj~esto nastanati od periodot na za~nuvaweto do 2 godina od `ivotot.
 Prevalencija na CP:
 Spored A{er, na 100 deca na u~ili{na vozrast se javuva po 1 slu~aj na dete so CP
19
 Vuds go dava sledniot podatok zaprevalencijata na CP- 1000 novorodeni doa|aat vo prosek 2,5 deca
 ^esto se spomenuva Felpsoviot broj koj zboruva za pojavata na 7 slu~ai na 1500 novorodeni, odnosno
7:100000 od celokupnata populacija

 Vreme na pojavuvawe
 Za vreme na prenatalniot period
 Za vreme na natalniot period
(periodot od samoto ra|awe vtorata nedela potoa)
 Za vreme na postnatalniot period

 Prenatalen period
 Pretstavuva najopasen period. Koga }e se javat odredeni otstapuvawa vo ovoj period, obi~no
predizvikuvaat i dodatni o{tetuvawa , pa se raboti za pote`ok slu~aj na CP
 Vo kolku dojde i do infekcija so virusi ili asfikcija, kako propratna pojava se javuva i MR
 CP vo ovoj period mo`e da bide i posledica i na hromozomski aberacii, bolesti na majkata, maj~inata
ishrana, maj~inoto zemawe na lekovi ili alkohol, razli~ni konvulzii, otstapuvawa vo samiot razvoj (npr.
hidrocefalus, mikrocefalus), i sl.
 Doka`ano e deka 3 - 13 % CP nastanuva kako rezultat na nedostatok na kislorod.
 Natalen period
 Faktori koi mo`at da dovedat do pojava na CP vo ovoj period se:
 • naglo pora|awe
• neonatalen meningitis
• neonatalni konvulzii
• nisko nivo na glikoza
• jaka žoltica
• metabolički procesi
• mozo~ni krvarenja
• prematurus

 Blagodarenie na razvojot na medicinata navreme se otkrivaat nekoi poremetuvawa.

 CP nastanata prenatalno i natalno poznata e pod terminot kongenitalna CP.
 Postnatalen period
 Se odnesuva na periodot posle vtorata nedela od `ivotot. Ovaa CP e poznata pod terminot akvirirana ili
steknata CP. Nekade okolu 20 % slučaite vo populacijata na CP otpa|a na ova koja nastanala vo
postnatalniot period.

 Znaci koga treba da se pomisli na CP

 Osnovni znaci koga treba da se pomisli deka se raboti za CP se:
 nevromotorni simptomi
- uka`uvaat na odredeni stepeni na nevromotorna nezrelost kako 1 od bazičnite elementi na CP
- se javuva perzistiranje na primitivnite refleksi i asimetrija. Refleksite kaj CP ostanuvaat mnogu podolgo
otkolku kaj prosečnata populacija pa toa go koči ponatamo{niot razvoj.
- se odnosuvaat i na spasticitetot, rigiditetot na muskulatureta, narušenata ramnoteža i inkoordinacija na
dvi`ewata.
 slaba kontrola na glavata posle 3. mesec
 prekumerna napnatost ili mlitavost na muskulite
 nesposobnost za sedewe bez potpora na 8. meseci
 Upotreba samo na ednata strana na teloto
 Poteškotii vo hraneweto, jaka iritabilnost
 odsutnost na osmiev
20
 Vo nekoi slučai decata so CP mo`at da zaostanuvaat i 10 - 24 mjeseci u motoričkiot razvoj
 So CP se javuvaat često i drugi poremetuvawa, a MR e edna od najčestite i se javuva vo gotovo 50 % od
slučaite na CP. Vopogolem procent se javuva kaj spastičnite tipovi na CP.
 Problemi vo učenjeto – op{ti poteškotii vo u učeweto, poteškotii vo čitaweto i pi{uvaweto (subklinički
tip na CP – deteto ima minimalni cerebralni disfunkcii, a ima disgrafiju ?????????)
 komunikaciske poteškotii
- govornie poteškotii
- jezični poteškotii
- respiratorni problemi
- teškotii na nivo na rezonancija
- oromotorni disfunkcii – koi se posledica na inkoordinacija na muskulite odgovorni za artikulacija; se
odnosevaat na sporite i nekoordiniranite dvi`ewa na vilicata, jezikot itd.

 senzorni te{kotii
– slaba taktilna i kinestetska osetlivost, stereognozija, te{kotii vo diskriminacijata na dve to~ki, te{kotii
vo percepcijata na bolka i temperatura i sl.
– kaj licata soCP pogolema e prevalencijata na oštetuvawata na sluhot. Naj~esto se javuvaat bilateralni
o{tetuvawa na sluhot i toa konduktivna. Konduktivnite gubitoci na sluhot nastanuvaat zaradi ~estite
patolo{ki promenia vo srednoto uvo i po~esti se kaj spasti~niot oblik na CP. Kaj atetoidniot tipa na CP
o{tetuvawata na sluhot se pojaki I se bilateralni.

 Kaj licata so CP pogolema e prevalencijata na o{tetuvawa na vidot. Duri kaj 50 % od slu~aite se raboti za
strabizam, potoa imame poremetuvawa povrzani za pogre{ki vo refrakcijata na vidnoto pole, razvojni
anomalii, pote{kotii vo dvi`eweto na o~nite jabol~nici i te{kotii vo fiksacijata.
- teškotiie vo odr`uvawe na vnimanieto
- emocionalni problemi – poosjetlivi se, emocionalno nestabilni te. Mnogu pobrzo se vozbuduvaat i imaat
silni reakcii na emocionalnte podraznuvawa

Govorni poremetuvawa kaj CP

 Govornite poremetuvawa kaj CP mo`at da bidat naj razli~ni, zavisno od te`inata na o{tetuvaweto
 CP ne pretstavuva edno poremetuvawe, tuku sindrom so razli~ni simptomi. Kaj site oboluvaweto
poteknuva od mozokot i na site im nedostasuva muskulna kontrola.
 Govorot, kako i dvi`eweto na ekstremitetite se izveduva so pomo{ na muskulnata kontrola. Kade {to taa
nedostasuva mo`e da se o~ekuvaat razni poremetuvawa vo artikulacijata na glasovite, suprasegmentnata
struktura na govorot (kako {to se ritam, intonacija, brzina, akcent…), poremetuvawa vo di{eweto i
fonacijata.
 Pri~initelot koj ja predizvikal CP ne se ograni~uva samo na o{tetuvaweto na nervnite pati{ta, muskulnata
inervacija i koordinacija tuku kaj pogolem broj od slu~aite gi zafa}a i govornite centri, pa taka mo`e da go
o{teti i samiot razvoj i stvarawe na jazi~nite strukturi, jazi~no-kognitivnite procesi, odnosno celiot sistem
na govorna komunikacija.
 Toa, prakti~no zna~i, deka oboluvaweto mo`e da se prostira od korteksot do perifernite govorni organi,
mo`e da se manifestira so totalno otsustvo na govorot, no isto taka mo`at da se javat edvaj primetni
otstapuvawa.
 Me|u ovie ekstremni pojavi dijapazonot na govorno-jazi~nite poremetuvawa mo`e da bide {irok, kako po
tipologija, taka i po stepenot na o{tetuvaweto, {to vo golema mera zavisi od neurolo{kata osnova.
 Va`no e da se napomene deka govornite poremetuvawa ne se neophodno prisutni kaj CP, kaj okolu 20%
od slu~aite i ne se javuvaat, odnosno CP mo`e da postoi i bez govorni poremetuvawa.
 Leziite na CNS koi ja predizvikuvaat CP, se isto taka lezii koi, direkno ili indirekno, gi poga|aat govornite
mehanizmi vklu~uvaj}i go sredniot mozok, bazalnite nukleusi, talamusot i govornite oblasti vo korteksot
koi go reguliraat di{eweto, fonacijata i artikulacijata.
21
 Mo`e da se prisutni poremetuvawa vo auditivniot sistem i vo anatomijata na periferniot govoren aparat
kako posledica na poremeten fizi~ki razvoj
 Potoa mo`at da se pojavat govorni poremetuvawa koi ne se direktno predizvikani od nevrolo{kata osnova,
tuku se rezultat emocionalno-socijalnite odnosi na cerebrralno-paraliziranoto dete i negovata sredina,
odnosno reagiraweto na sredinata na fizi~kiot invaliditet na deteto.
 Od seto ova {to e ka`ano mo`e da se zaklu~i deka ne postoi govorno poremetuvawe koe e specifi~no za
CP.
 Pogolemiot broj na poremetuvawa spa|aat vo kombiniranite, so poremetuvawe na di{eweto, artikulacijata,
sluhot, govorniot ritam i jazi~niot razvoj
 Poremetuvawe na di{eweto
 Di{eweto na normalnite deca se razlikuva od di{eweto. Toa e pove}e nosno, plitko i brzo. Respiratorniot
ciklus se menuva so vozrasta i postepeno se razviva govornoto di{ewe.
 Govornoto di{ewe e pove}e oralno, vdi{uvaweto e kratko, a izdi{uvaweto e prodol`eno.
 Hafner tvrdi deka nivniot odnos vo pogled na traweto e 1:3 do 1:10
 Od 40% do 80% CP deca manifestiraat poremetuvawe vo di{eweto. Toa e ili infantilno – vegetativno ili e
od paraliti~en karakter.
 Prvo, vegetativnoto di{ewe se manifestira so zabrzano i plitko di{ewe, karakteristi~no za decata na
pomala vozrast.
 Vdi{uvaweto i izdi{uvaweto ne se izdiferencirani, tuku ~esto se izvr{uvaat istovremeno, odnosno
inspiratorno i neuskladeno.
 Deteto pominuva te{ko od vegetativno na govorno di{ewe

 Vtoro, paraliti~noto di{ewe nastanuva kako rezultat na nedostatok ili nekoordinirana inervacija na
organite za di{ewe. Tie go zafa}aat gorniot del na gradniot ko{, dijafragmata, glasnicite, korenot na
jazikot itn.
 Se manifestira vo nedostatok na muskulni dvi`ewa i nepravilna nasoka na vozdu{nata struja. Mnogu od
niv se predizvikani od nepravilnoto ili ednostavnite abdominalnoto ili gradnoto di{ewe.

 Pravilnoto di{ewe e osnova za fonacijata i govor. Pred da se premine na govornite ve`bi logopedot treba
da ustanovi
 dali mo`e deteto da go proizvede glasot ili toj se javuva samo vo spontaniot krik, pla~ i smev;
 dali deteto e vo sostojba od nosno vegetativno di{ewe da pomine na oralno di{ewe;
 dali vo vo traeweto na fonacijata dovolno dolgo i dlaboko mo`e da izgovori pove}e od eden slog
 dali glasot e stabilen, dovolno jak, bez gr~evi, so visina koja odgovara na vozrasta
 Poremetuvawe na auditorniot sistem
 Marfi konstatiral deka e mo`no da se ispita reakcijata na sluh u{te kaj fetusot.
 Deteto so normalen sluh reagira na zvuk refleksno, so promena na ritamot na di{ewe, so prestanuvaweto
na pla~eweto ili dvi`ewata, otvarawe na o~ite, nabirawe na ~eloto, so pla~, osmev, pru`awe na race.
 Na postara vozras postanuva da bide svesno za izvorot na zvukot i ja vrti glavata i pogledot vo pravecot od
kade zvukot doa|a.

 Po~etokot na fonacijata i govorot e neposredno povrzan za sluhot. Kaj decata so CP procentot na

o{tetuvawe na sluhot zavisi od tipot na cerebralnoto o{tetuvawe
 Hopkins prona{ol najgolem procent na o{tetuvawe na sluhot kaj atetoidnite slu~ai – 22,6%; kaj ataksijata
– 18,4%, a kaj spasti~nite – 7,2 %

 Decata so CP ne se vo sostojba da se vrtat kon izvorot na zvuk, a nivnite nevolni dvi`ewa proizveduvaat
{um koj gi prikriva ~istite tonovi, a ~esto i govorot
 Pokraj toa, zaradi centralnite o{tetuvawa, ne postojat samo pote{kotii so priemot na zvukot tuku I so
organizirawe na akusti~kite stimulsi, kako {to e govorot, zabele`uvawe na nivniot redosled.
22
 Perceptivnite problemi od ovoj vid se manifestiraat vo omisija ili supstitucija na glasovite ili slogovite vo
poedinite zborovi

Poremetuvawe na artikulacijata
 Normalno artikulacijata se razviva do 5-6 godina. Od site govorni poremetuvawa poremetuvawata vo
artikulacijata se najzastapeni.
 Za toa doprinesuvaat mnogubrojni faktori:
- O{tetuvawe na CNS,
- Kognitivna retardacija
- Poremetuvawe vo percepcijata
- Nedostatok na govorni stimulacii
 Stepenot na o{tetuvawe na artikulacijata e razli~en i se dvi`i od normalen izgovor do anartrija –
(nesposobnost za artikulacija)
 Naj~est tip na govorno poremetuvawe e dizartrijata koja mo`e da bide: spasti~na, atetoidna, ataksi~na,
apraksi~na i somesteti~na
 Spasti~nata naj~esto gi poga|a jazikot, usnite i vilicata, poradi {to ote`nata e sinhronizacijata na
artikulatornite dvi`ewa
 Atetoidnata go o{tetuva izgovorot na glasovite, a kaj nekoi slu~ai glasovite voop{to i ne postojat
 Ataksi~nata se karakterizira so nedostatok na koordinacija na govornite dvi`ewa.
 Apraksi~nata go popre~uva usmeruvaweto na volnite dvi`ewa na govornite organi, dodeka spontanite
dvi`ewa se mo`ni.
 Somesteti~nata pretstavuva silna taktilna osetlivost vo predelot na usnite, kako rezultat na {to taktilnata i
kinesteti~kata osetlivost nedovolna za finite artikulacioni dvi`ewa
Poremetuvawe na glasot - disfonii
 Kako rezultat na nepravilnata koordinacija na artikulatorniot aparat doa|a do poremetuvawe na rabotata na
glasnicite, koe se manifestira vo neadekvatnata zvu~nost, previ{e jaka ili slaba fonacija, kraka fonacija, i
slaba fonacija kako rezultat na plitkoto di{ewe.
 Potrebno e da se napravi razlika me|u infantilno – nerazvienite dvi`ewa na di{eweto i fonacijata od
patolo{kite i spored toa da se naso~uva i tretmanot.
 Poremetuvawe na ritamot - disritmija
 Poremetuvaweto vo inervacijata i koordinacijata na muskulnite dvi`ewa doveduva do promeni vo
govorniot ritam.
 Se pojavuva za~esteno povtoruvawe na glasovite ili po~etnite slogovi, prodol`uvawe na vokalite vo
zborovite, oklevawe pred po~etokot na govorot, napnato zapo~nuvawe, diskontinuiran slogoven govor,
neprirodno zabrzuvawe kako rezultat na {to doa|a do ispu{tawe na poedini glasovi

 Misak kaj pacienti bolni od parkinsonizam so dopirawe na poedini delovi vo mozokot dobil mnogu spor
govor, a vo druga prilika mnogu brz govor, nesposobnost za zapo~nuvawe na govor, spazmi,
povtoruvawa, pauzi i dr. Vrz osnova na ovie podatoci toj tvrdi deka postojat odredeni centri za govoren
ritam vo CNS i deka toj centar mo`e mnogu lesno da bide o{teten
Kaj spasti~nata dizartrija postoi slabost na govornite muskulite koja se manifestira razli~no:
 Nekoi deca nemo`at podolgo vreme da go zadr`at dadenata artikulacijska polo`ba
 Drugi pak brzo go prefrlaat od edna pozicija vo druga
 Treti pak go prodol`uvaat startot za govor
 Glasot e nedovolno jak i obezvu~en
 Razbirlivosta zavisi od ja~inata na glasot
 Labijalizacijata e nedovolna
 Postoi lesna distorzija kaj site grupi na glasovi

23
Kaj hiperkineti~kata –atetozna dizartrija postoi hiperkinezija vo muskulite na govorniot aparat, pa postojat
pote{kotii vo artikulacijata kako i vo modulacijskata intonacija na glasot
 Artikulativnite poremetuvawa kaj nekoi slu~ai voop{to ne mo`at da se ostvarat

 Kaj atetoznata forma procesot na `vakawe I goltawe na hranata e ote`nat i diskoordiniran.

 Glasot e napnat, isprekinat, treperav, nevoedna~en spored visinata i ja~inata.
 Ote`nat e izgovorot na frikativite i afrikatite
 Deteto pri artikulacijata ne mo`e to~no da go izvr{i artikulatornoto dvi`ewe, pa go gubi pravecot,
amplitudnata brzina na dvi`ewata, kako i to~nosta na dopiraweto na soodvetnite delovi na govornite
organi.
Jazi~ni problemi
 Povredite koi doveduvaat do pojava na CP ne ostavaat samo posledici na govornite mehanizmi tuku i na
jazi~nata struktura
 Problemot na izgraduvaweto na govorot se manifestira sli~no kako kaj totalnata afazija
 Bilo zaradi senzornata ili motornata, a naj~esto zaradi dvete disfunkcii deteto te{ko go percepira govorot
 Nekoi deca postignuvaat delimi~no razbirawe na govorot
 Drugi imaat ograni~en broj na jazi~ni oblici
 Treti so pomo{ uspevaat da razvijat agramati~en govor
 ^etvrti so pomo{ razvivaat adekvaten re~nik, gramatika i sintaksa

 Nedostatocite na jazi~en razvoj, pridru`eni so poremetuvawa vo govorniot mehanizam se najte{ki

poremetuvawa.
 Razvojna govorna apraksija - dispraksija
 Razvojna govorna apraksija e motorno govorno poremetuvawe koj ja poga|a sposobnosta na deteto da gi
planira i sliedi glasovite koi se neophodni za jasen i razbirliv govor.
 Ponekoga{ se koristat i terminite kako {to se Razvojna Verbalna Apraksija, Dispraksija, Verbalna
Apraksija i Artikulacijska Apraksija.

 Decata so razvojna apraksija na govorot imaat te{kotii vo pripremaweto i koordinacijata na muskulite

koi se odgovorni za govornata produkcija.
 Odnosno, imaat te{kotija vo planiraweto i izveduvaweto na preciznite, visoko prefinetite i specifi~nite
dvi`ewa na jazikot, vilicata, usnite koi se potrebni za razbirliv govor.

 Karakteristika na decata RGA

- Ograni~en repertoar na glasovi vo govorot ( mal e brojot na glasovi koi deteto mo`e avtomatski da gi koristi
);
- prisutni se mnogubrojni pogre{ki vo izgovorot na glasovite: omisija, supstitucija, distorzija.
- te{kotii vo sukcesivniot sled na glasovite
- pre~ki vo vremenskoto uskladuvawe na dvi`ewata
- nesistematski (ne specifi~ni) govorni pogre{ki
- vokalni pogre{ki
- razbirlivosta na govorot mo`e da bide zna~ajno o{tetena.

 Praksijata na govorot kaj decata e priznat klini~ki entitet vklu~en vo sindromite na cerebralnata paraliza i
detskata afazija (Rosenbek& Wertz, 1972)

24
 Me|utoa do den denes se postavuva pra{aweto dali se raboti za simptom ili za edinstven sindrom odvoen
od ovie poremetuvawa.
 Dizartrijata i Apraksijata ~esto se pratat edna so druga, odnosno istovremeno se javuva i ednata i drugata.
Apraksijata i Afazijata isto taka mo`at da bidat prisutni istovreme no tie se tretiraat kako razli~ni
poremetuvawa koi baraat potpolno razli~ni pristapi vo tekot na le~eweto.
 Apraksijata kaj vozrasnite e povrzana so to~no utvrdena mozo~na lezija, dodeka kaj decata toa ne e
slu~aj
 Kaj nekoi slu~ai nikakvi mozo~ni lezii ne se pronajdeni, dodeka pak kaj drugi potvrdeno e postoewe na
blagi nevrolo{ki znaci so pretpostavka za postoewe na cerebralna disfunkcija zatoa {to nema doka`ani
strukturalni lezii ili evidencija za disfunkcija.

 Rosenbek & Wertz kaj 22 od 36 deca ne prona{le nevropatologija, osven kaj slu~aite so prisutna
generalizirana apraksija.
 Drugi pak ispituvawa uka`uvaat na “lesni” nevrolo{ki znaci i poremetuvawa vo finata i grubata motorika i
prisustvo na muskulna slabost kaj ovie deca

 Od specifi~nite manifestacii prisutni se:

- Orofacijalna dispraksija,
- Motorna retardacija,
- Tremor na racete,
- Hiporefleksija,
- Hiperrefleksija,
- Poremetuvawe na odot,
- Poremetuvawe vo koordinacijata
- Kaj nekoi “lesni” nevrolo{ki znaci, mentalna retardacija i ~esti motorni disfunkcii.
Etiologija
 Se u{te ne se znae dali do ovaa poremetuvawe doa|a kako rezultat na rano steknato nevrolo{ko
poremetuvawe ili vroden (razvoen) deficit vo sozrevaweto na mozokot.
 Isto taka ne se znae dali poremetuvaweto e unilateralno ili bilateralno, dali e fokalno ili difuzno

 Nekoi podatoci uka`uvaat na tendencija za pojava na RGA vo nekoi familii –kaj nekoi deca so RGA
postojat semejni istorii.
 1 gledi{te za RGA pretpostavuva postoewe na nevroanatomski deficit (o{tetuvawe na mozokot) –
Rosenbek&Wertz.
 2 gledi{te pretpostavuva deka e vo pra{awe poremetuvawe vo normalnoto nevrolo{ko sozrevawe –
maturacijata – Yoss&Darley
 Simptomatologija
 Opi{ani se tipi~ni i atipi~ni verbalni i neverbalni simptomi kaj RGA:
 nedoslednost na pogre{kite,
 nesposobnost da se imitiraat glasovite,
 distorzija na vokalite,
 omisija na glasovite,
 vmetnuvawe na glasovi,
 metatezi,
 porast na brojot na gre{kite so porastot na dol`inata i kompleksnosta na iskazot,
 poremetuvawe vo glasot,
 poremetuvawe vo prozodijata,
 oralna apraksija,
 jazi~en deficit.

25
 Kaj decata na u~ili{na vozrast zabele`ano e prisustvo na te{ki fonolo{ki poremetuvawa.
 Ako bilo koj simptom na apraksija na oralnata muskulatura se pojavi na predu~ili{na vozrast mo`e da
dojde do pospor govorno-jazi~en razvoj, odnosno pote{kotija vo razvojot na re~enicata od eden preku
kombinacija na dva tri ili pove}e zbora.

 Decata so RGA imaat reduciran fonemski kapacitet, koj e ograni~en na glasovite koi rano se se javuvaat
vo razvojot i sodr`at ednostavni kombinacii (nazali i plozivi)
 Slo`enite glasovi koi imaat kompleksno artikulacijsko podesuvawe kako {to se frikativite i afrikatite ~esto
se izgovaraat nepravilno.
 Gre{kite vo izgovorot na glasovite se nekozistentni i nesistemati~ni.

 Pove}e gre{ki se javuvaat vo izgovorot na glasovite na po~etokot na zborot, vo odnos na onie koi se nao|
aat na krajot na zborot
 Kaj decata so RGA prisutni se i poremetuvawa vo prozodijata vo smisla na op{ta sporost, monotonija,
nestabilna intonacija i nedostatok na naglasuvawe i toa posebno kaj postarite deca

 Zabele`ano e deka kaj decata so RGA normalno funkcioniraat organite za govor koga se koristat za
obavuvawe na vegetativnite aktivnosti, kako {to se `vakaweto i goltaweto, dodeka volnite dvi`ewa za
izveduvawe na neverbalnite zada~i (kako {to se osmevnuvaweto, plazeweto, svitkaj go jazikot nanazad i
sl.) se o{teteni.
 Ovie avtori smetaat deka ovae va`na distinktivna karakteristika i mo`e da se koristi kako dijagnosti~ki
kriterium za postavuvawe na ovaa dijagnoza

 Drugi pak avtori naveduvaat deka ova ne e glaven distinktiven znak zatoa {to kaj nekoi od decata volnite
dvi`ewa se normalni
 Dizartrijata i RGA se razlikuvaat vrz osnova na lokalizacijata na lezijata, osnovnite nevropsiholo{ki
mehanizmi, govornite karakteristiki i srodnite poremetuvawa.

 Intelektualnata sposobnost ne se pojavuva kako diferencijalen znak za razlikuvawe na RGA.

 Spored nekoi avtori pozitivni nevrolo{ki znaci koi se karakteristi~ni za decata so RGA se: abnormalen
EEG, pote{kotija vo koordinacija na ekstremitetite, podvi`nosta na jazikot i dr`eweto na trupot.
 Ovie deca pokasno po~nuvaat da sedat samostalno, pokasno prooduvaat i progovoruvaat, poka`uvaat
nespretnost vo oblekuvaweto, ishranata, odot i pi{uvaweto

 RGA po~esto gi pogoduva ma{kiot otkolku `enskiot pol vo odnos 3:1

 Dijagnostika
 Za da se dijagnosticira RGA potrebno e da se izvr{at nevrolo{ki, nevropsiholo{ki, psiholo{ki i govorno-
jazi~ni ispituvawa
 Nevrolo{ki i nevropsiholo{kite vklu~uvaat: Nevrolo{ki pregled, EEG, CT, PET, MR so cel da se ispita
dali postojat odredeni povredi na mozokot ili kasnewe vo razvojot i sozrevaweto na mozokot.

 Psiholo{kata procenka opfa}a ispituvawe na inteligencijata , emocionalnite reakcii na deteto povrzani so

negovata nesposobnost za izrazuvawe, kako i dali postojat razliki me|u govornite i intelektualnite
sposobnosti.

26
 Govorno-jazi~nite ispituvawa opfa}aat audiometrijsko ispituvawe, primena na jazi~nite testovi so cel da
se ispita nivoto na receptivniot govor, ekspresivnite sposobnosti, potoa se ispituva:
 produkcijata na glasovite
 volnite dvi`ewa
 verbalnoto sekvencionirawe
 motornite (govornite) imitacii na
 slo`enite zborovi
 produkcijata na ednoslo`nite zborovi
 prozodijata
Tretman
 Oralen motoren i senzoren trening – uve`buvawe na oralnite dni`ewa, posebno na poedine~nite dvi`ewa
(ve`bi za oralna praksija)
 Ve`bawe na kontrola na artikulatornite naviki:
- 1faza mestewe na pravilnata polo`ba na jazikot koja e neophodna za produkcija na dadeniot glas
- 2faza imitacija na na produkcija na glasovi so koristewe na vizuelnite a potoa i na auditivnite stimulaci
- 3fazavospostavuvawe na pravilnite artikulatorni {abloni.
 Govoren trening: ritam na rakata ili telesnite dvi`ewa.(tapkawe so nozete ili so prstite pomaga vo
preciznosta na dvi`ewata)
 Ve`bawe na glasovnite sekvenci
- Treningot po~nuva so produkcija na vidlivite konsonanti: KV, VK,KVK a potoa se koristat listi na zborovi so
zamena na glasovi
 Orofacijalna apraksija
 Pretstavuva poremetuvawe na volnite dvi`ewa na muskulite na larinksot, farinksot, jazikot, usnite i
obrazite so istovremeno o~uvana sposobnost za izveduvawe na avtomatskite dvi`ewa na ovaa
muskulatura.
 Pacientot mo`e spontano da si gi obli`i usnite no ne e vo sostojba da go isplazi jazikot na verbalno barawe
ili imitacija.
 Orofacijalnata apraksija obi~no e propratena so ednostrana slabost na mimi~nata muskulatura po celoto
telo, so ideomotorna apraksija na ekstremitetite, so Brokina i konduktivna afazija
Ne mo`e da se identifikuva so RGA
 Test za ispituvawe na oralnata apraksija
 Otvorija ustata
 Isplazi go jazikot
 Poka`I gi zabite
 Soberi gi usnite
 Doprigo nosot so jazikot
 Grizni ja dolnata usna
 Svirni
 Obli`I gi usnite
 Pro~isti go grloto
 Dvi`i go jazikot napred nazad –nadvor vnatre

11. Duvaj
12. Tropaj so zabite
13. Nasmevni se
14. Dvi`I go jazikot po vrvot na ustata
15. Imitiraj so usnite kako da ti e ladno
16. Dopri ja bradata so jazikot
17. Naka{laj se
18. Naduvaj gi obrazite
27
19. Pomestuvaj go jazikot od ednata na drugata strana na ustata
20 Zui

 Neuspehot vo izveduvaweto na zada~ite na Testot za ispituvawe na oralnata apraksija e svojstven za

mozo~ni povredi kaj vozrasnite i uka`uva na oralna apraksija.

28