Evalvacija študije primera ZNMZ: KU PB IDRIJA OD 3.9.2020 DO 9.9.

2020
Ime in priimek študenta: Sadmira Salkić datum evalvacije 8.9.2020
Vpisna številka: 97170010 ocena……………………………….

1. Na kratko povzemite ključne podatke oz. zgodbo pacienta, ki ste ga obravnavali

kot študijo primera.

M, roj 1988, je dijak, končuje srednjo gostinsko šolo, v bolnišnico prihaja v spremstvu mame
zaradi poslabšanja bolezenskega stanja. Živi z družino, ima še mlajšo sestro, starša sta ločena,
živijo v isti hiši, z očetom se ne razume, oče ima bipolarno motnjo razpoloženja. V letu 2009 je bil
že hospitaliziran zaradi zlorabe psihoaktivnih snovi. Prejemal je zdravila antipsihotik, ki ga je
opustil. Prisotne s o motnje mišljenja, sicer pacient pri zavesti, krajevno, prostorsko in časovno
orientiran. Ocena po ŽA, ni odstopanj razen spanja; ponoči slabo spi in se prebuja. Komunikacija
ni otežena, je pogovorljiv, vključen je v aktivnost  na oddelku, ne upošteva omejitev glede
uživanja PAS, pozna pa nevarnosti le teh. sprejet je na psihoterapevtski oddelek. Pove, da je ob
prihodu v bolnišnico mislil, da je vojak, da dela v NATU, zbežal  je od doma, nato se  vrnil.
Pozitivne je test na THC.

2. Vpišite medicinsko diagnozo in naštejte ključne simptome bolezni.

ND: Akutna psihotična motnja

Simptomi so:
a) pozitivni (Blodnje - bolniki verjamejo, da jim nekdo sledi, jih snema in jim prisluškuje, ali pa
jim hoče škodovati; lahko verjamejo, da nekdo "bere" njihove misli ali da jim "pošilja" misli v
glavo; lahko mislijo, da so neke druge osebe ali da imajo v sebi nenavadno moč in
sposobnost. Halucinacije - motnje zaznavanja. Najpogostejše slišijo glasove (prisluhi), ki
komentirajo njihovo vedenje, včasih jih žalijo ali pa jim ukazujejo. Včasih vidijo stvari, ki jih v
resnici ni (prividi).
b) negativni ( socialni umik, neustrezno in plitvo čustvovanje, ravnoduštnost in pasivnost.
lahko govorijo z monotonim glasom brez čustvene spremljave in tudi sicer ne zaznajo pri sebi
nobenih čustev. Nekritičnost – bolnik ne verjame da je bolan. Vse kar čuti, vidi in misli se
mu zdi realno, vse se mu »res dogaja«.)

3. Naštejte ključne negovalne probleme in najmanj 5 diagnoz, ki ste jih identificirali

v procesu zdravstvene nege pacienta z duševno motnjo:

Št./ Problem – ki se Etiologija-vzroki Simptomi (stanje, znaki,

področje nanašajo na odzive v vzročni dejavniki značilnosti, kazalci,
povezavi s dejavniki tveganja opišite vedenje)
spremenjenim povzročitelji Ki se kaže kot………
zdravstvenim stanjem, Zaradi…bolezni,
Kateri so problemi po simptomov bolezni
ŽA, katere so potrebe; V zvezi z ….vzroki,
spremenjene dejavniki
življenjske aktivnosti (kaj povzroča to
ali je moteno stanje?)navedite
 funkcioniranje, so znake in simptome
spremenjeni so vzorci bolezni
zdravstvenega
obnašanja
1 Disfunkcionalni - nezmožnost
družinski procesi sprejemanja pomoči - pacient kaže neučinkovit
na primeren način strategije spopadanje
- neučinkovite
komunikacijske
veščine
- nezadostno znanje
o zlorabi substanc
- zloraba supstanc
- nezanesljivo
vedenje
- občutek
nerazumljenosti
- izguba identitete
- nezadostno
družinsko
spoštovanje
individualnosti
družinskih članov
- nezadostna
povezanost
2 Motena osebna - zmedenost glede - poroča o tem da je vojak
identiteta ciljev - želi iti nazaj v NATO
- iluzorni opisni - jasno kaže nemir
samega sebe
- občutek tujosti
- neučinkoviti odnosi
3 Okrnjeno udobje - spremembe vzorca - nima nadzor nad situacijo
spanja - trdi da je vojak
- tesnoba - trdi da ga nobeden ne
- nezadovoljstvo s razume
situacijo
- razdražljivost
- nemir

4 Nevarnost za izgubo - razkritje zaupnih

človeškega podatkov /
dostojanstva - nezadostno
razumevanje
informacij o zdravju
- vdor v zasebnost
5 Neadherenca - razvojno povezan
zaplet - Neučinkovite
- intenziviranje komunikacijske sposobnosti
simpotomov izvajalca
- odsotnost napredka - neustrezno sledenje s
- vedenje, ki strani pacienta
nakazuje - Nekontinuirana oskrba s
neupoštevanje strani pacienta
priporočil
6 Neučinkovito - težave s - konflikt v družini
 obvladovanje zdravja predpisanim - družinski vzorci skrbi za
režimom zdravje
- neuspešno - nezadostno število
vključevanje spodbud za delovanje
terapevtskega - nezadostna socialna
režima v podpora
vsakodnevno
življenje
- neuspešno
izvajanje
aktivnosti za
zmanjšanje
dejavnikov
tveganja
- neučinkovite
odločitve za
doseganje ciljev,
povezanih z
zdravjem

4. Opišite refleksijo, vaše stališče - kako si predstavljate, da bi potekal proces

učenja v kliničnem okolju z vidika pridobivanja znanja, spretnosti in izkušenj?

Osebno si predstavljam potek procesa učenja v kliničnem okolju kot zelo zanimiv, zelo
razgiban, aktiven ter dobro organiziran. Mnenja sem, da bi si vse situacije, vzdušje ter
sam potek zdravljenja pacientov na oddelkih lažje predstavljali če bi videli in doživeli. Bi
bilo lažje si predstavljati kako se vedejo določeni pacienti in kako se kaže njihovo
zdravstveno stanje. Prvi dan bi vsekakor bili bolj ali manj opazovalci, bi se vključevali v
aktivnosti zdravstvene nege (zajtrk, kosilo, osebna higiena) na ta način bi se tudi
predstavili pacientom. Skozi teden bi sigurno vsak dan več bili vključeni v tim in timsko
delo. Bi sodelovali v vseh aktivnostih, spoznali paciente, pridobili zaupanje ter pokazali
empatijo. Menim, da bi se zelo veliko naučili, pridobili velik izkušenj in znanj, ki bi nam
prav prišle na vsakem oddelku in okolju, ne glede na to kjer bomo delali kot diplomirane
medicinske sestre, oz. tehniki.

5. Opišite, kako si predstavljate organizacijo dela na oddelku, timski pristop in

terapevtske aktivnosti pri pacientih z duševno motnjo?

Organizacijo dela si predstavljam tako da so mešani timi, oz. da je približno enako število
moškega in ženskega kadra, zaradi ravnovesja medsebojnih odnosov in napetosti na
oddelku s strani pacientov. Predstavljam si da so enkrat tedensko timski sestanki na
katerim se pogovarjajo o stanjih pacientov, samorefleksiji dela, predlogih za izboljšanje).
 Terapevtske aktivnosti bi mogle biti strokovne in dobro definirane. Za dober terapevtski
pogovor in obravnavo je potrebno veliko znanja in izkušenj. Izpostavila bi pomen
empatije ter empatičnega pristopa k pacientom, oz. globoko vživetje v pacientovo
situacijo. Odnos poln spoštovanja, razumevanja in potrpežljivosti, saj gre za bolne
paciente. Menim, da je to posebna kategorija pacientov, ker se ne zavedajo svojega
stanja in je zdravljenje posledično še bolj otežano. Medicinsko osebje bi moglo še bolj
dati poudarek na vstrajnost in pomoč pacientom. Terapevtske aktivnosti si predstavljam
kot skupinske pogovore in diskusije o tem kako se počutijo, kaj mislijo, zakaj je temu
tako. Tudi individualne pogovore, z namenom zagotavljanja zasebnosti, zaupanja ter
boljše sproščenosti s strani pacienta.

6. Kako bi izvajali proces terapevtske komunikacije po fazah modela HP in vlogah, ki

jih proces vključuje?

1. Vloga tujke – na samem začetku, dokler se MS še spoznava z pacientom in obratno

je seveda ona bolj tujka. Vsakodnevno pridobivanje zaupanja pacienta z ciljem
zdravljenja in pomoči. MS bi mogla imeti blag način komunikacije, poln empatije.
Poleg tega pa tudi pustiti pacientu dovolj prostora in časa da pridobi zaupanje in da
se odpre in zaupa določene informacije. Pri tem pa moramo biti zelo pozorni da ne
pride do kakšnih nelagodnih situacij in obsojanja. Ko MS pridobi zaupanje, se prikaže
v dobri luči potem posledično lahko tudi podaja informacije in poučuje pacienta
naprej.
2. Vloga osebe, ki daje pacientu informacije – posredovanje vseh informacij, ki pacienta
zanimajo. Poskuša odgovori na vsa vprašanja in dvome glede zdravljenja ali pa
nerazumevanja. Razloži potek dela na oddelku, vključevanje v aktivnosti ter razkaže
pacientu oddelek, oz. sobo, kopalnico in podobno. Tudi lahko razloži pacientove
dolžnosti in pravice. S tem kaže, da je na strani pacienta, je odgovorna in
zagovornica pacienta. Ko pridobi zaupanje in lep komunikacijski odnos potem lahko
tudi poučuje pacienta.
3. Vloga učiteljice – pouči pacienta o tem kako naj si sam pomaga ker na ta način MS
dela ZA PACIENTA, ne namesto pacienta (kar vsekakor ni cilj).Na razpolago je za
vsaki dvom in vprašanje glede izvedbe zdravstvenih intervencij.
4. Vloga svetovalke - svetuje mu lahko kaj je dobro, kako naj se vede, kaj naj počne vse
z ciljem izboljšanja zdravja.
5. Vloga vodje – je zelo obsežna in odgovorna naloga MS. MS je sposobna za takšno
vlogo ko ima dovolj znanja in predvsem izkušenj v delu in samem procesu. S tem
pridobi tudi kompetence za opravljanje teh dolžnosti. Kot vodja je MS odgovorna za
opravljanje vseh aktivnosti zdravstvene nege, določanje dolžnosti in nalog drugih v
timu, samo organizacijo dela ter usmerjanje in reševanje morebitnih konfliktov. Na
samem koncu pa tudi vrednotenje uspešnosti izvedenih intervencij.
6. Vloga izvajalke ZN – skozi cel proces je naloga MS da izvaja vse naloge, ker vse od
že naštetega je del zdravstvene nege in obravnave pacienta.
7. Oseba, ki nadomešča pomembno pacientovo osebo – je oseba, ki ima dovolj dobro,
empatično komunikacijo ter odnos do pacienta. Na ta način lahko in izvaja ZN,
poučuje, svetuje in vodi pacienta skozi sam proces zdravljenja, ne več samo kot
strokovnjak ampak tudi kot prijatelj oz. oseba, ki mu želi samo najboljše.
7. Opišite vaša stališča do oseb z duševnimi motnjami?

Menim, da so to pacientu, ki so zelo zahtevni in potrebni pozornosti v vsakem smislu besede.

Kot medicinsko osebje se moramo zavedati samega pomena nas kot članov tima, našega
pristopa in odnosa do takih oseb, ker lahko veliko dobrega naredimo za pacienta, ali pa če
imamo napačen pristop tudi veliko slabega. Pacienta na psihiatrični bolnišnici Idrija si
predstavljam kot paciente ki se ne zavedajo svojega stanja, ali pa se ampak ne dovolj.
Paciente, ki so potrebni pomoči na malo drugačen način (pogovor, razumevanje, aktivnosti,
vključevanje, spodbujanje). Po eni strani mislim da bi se zelo dobro znašla v vlogi MS v
takšni ustanovi, po drugi strani pa me je strah (pozitivni, spodbujevalni strah) ker se še vedno
nisem našla v taki vlogi. Strah tudi zaradi morebitne agresivnosti pacientov in kakšne
nepričakovane reakcije s strani pacienta. Zelo veliko odgovornost bi čutila, ker bi vedno
razmišljanja o tem ali in koliko dobro razumem pacienta, bi se trudila čim bolj razumeti
paciente in jih ne obsojati ne glede na to kaj so naredili in kako se vedejo trenutno.