SEMINARSKA RABOTA

PREDMET:

VOVED VO EKONOMIJA I EKONOMSKI SISTEM NA RM

TEMA

NEVRABOTENOST I INFLACIJA

Voved:

Nevrabotenosta e eden od najserioznite problemi so koj se soočuva sovremenoto

opštestvo. Posledicite od nego se nedovolna iskoristenost na domašnite resursi, što
doveduva do namaluvawe na nacionalniot dohod na naselenieto, a kako epilog na seto
toa e siromaštijata. Dodeka inflacijata pretstavuva ekonomski fenomen so koj se
označuva opađaweto na kupovnata moć na domašnata parična edinica na vnatrešniot
Pazar. Taa najčesto se pojavuva koga nivoto na cenite zabeležuvaat nerealen porast.
Za razlika od inflacijata, deflacijata označuva dijametralna sostojba koga opštoto nivo
na cenite opađaat.

Sodržina:

Nevrabotenost. Pod nevrabotenost najčesto se smeta deka e toa broj na lica koi se bez
rabota. Ova e široko postavena definicija koja vo sebe gi apsorbira decata i mladite vo
pred rabotna vozrast, penzionerite, domaćincite, bolnite lica, rabotno-nesposobnite
lica, kako i licata koi ednostavno nesakaat da rabotat i ne baraat rabota. Od tie pričini
najtočna definicija pod nevraboteni se smetaat site onie lica koi se sposobni da
rabotat, sakaat da rabotat i aktivno baraat rabotat, no nemožat da ja najdat rabotata.
Skoro vo site zemji so pazarna ekonomija bitten uslov za edno lice da se smeta za
nevraboteno, pokraj rabotnata sposobnost i želbata za rabota, potrebno e da vložuva
specifični napori za da se vraboti. Taka vo SAD liceto mora najmalku četiri nedeli da
posetuva pretprijatija, da se interesira za možnost za vrabotuvawe i da se javuva na
konkurs za vrabotuvawe. Stapkata na nevrabotenost se dobiva kako soodnos pomeđu
brojot na nevraboteni lica i fkupnata rabotna sila.
Stapka na nevrabotenost=broj na nevraboteni lica / vkupna rabotna sila * 100
Vkupnata rabotna sila e demografska kategorija koja ja sočinuvaat vrabotenite i
nevrabotenite lica zaedno. Za vraboteni lica se smetaat onie koi izvršuvaat nekoja
platena rabota, kako i onie koi imaat vrabotuvawa, no privremeno se otsutni od rabota
poradi bolest, štrajk i slično.
Nevrabotenosta e eden od najgolemite problemi za sekoja država, bidejći ja nagrizuva
nejzinata egzistencija i golema šteta vrz nejzinata pazarna ekonomija. Toa e problem
par exellenee koj nanesuva ekonomski i socijalni trošoci na državnata blagajna. Vo
šreesetite godini među ekonomistite postoeše konsenzus, veruvawe deka na
postojnoto nivo na tehnološka razvienost i sostojbata na pazarot na trudot, stapkata na
nevrabotenost od 4% e kompatibilna so relativno celosno koristewe na resursite.
Analizirajći gi ekonomskite trošoci poznatiot amerikanski economist Artur Okun vo
1961 godina tvrdel deka sekoe 3% namaluvawe na faktičkiot bruto domašen proizvod
pod potencionalniot, predizvikuva zgolemuvawe na stapkata na nevrabotenost za 1
postoten poen, spored toa ako pretpostavime deka vo edno stopanstvo postoi stapka
na nevrabotenost od 6% i deka poradi recesija bruto domašniot proizvod se namalil za
4%, toa će predizvika porast na nevrabotenost za 2 postotni poeni i sega stapkata na
nevrabotenost će iznesuva 8%.
Taka na primer vo periodot na recesija vo tekot na sedumdesetite i osumdesetite
godini od minatiot vek koga nevrabotenosta vo SAD beše najgolema, amerikanskata
ekonomija pretrpe zagubi vo ekonomskiot proizvod vo iznos od 1354 milijardi dolari.
Socijalnite trošoci od nevrabotenosta teško se merlivi, odnosno teško se kvantificiraat.
Tie vo osnova se vrzani za humanite i psihološkite problemi što so sebe gi nosi
nevrabotenosta. Pokraj ekonomskite trošoci brojni medicinski istražuvawa vo
razvienite zemji ukažuvaat deka nnevrabotenosta, a osobeno ako e taa dolgotrajna
doprinesuva za seriozno narušuvawe na fizičkoto i psihičkoto zdravje na
nevrabotenite lica. Nevrabotenosta go zasiluva čuvstvoto na poniženost, inferiornost,
često e pričina z ateški psihološki depresii, za srcevi zaboluvawa, za razvod na
brakovi, za samoubistva i za vleguvawe na nevrabotenite vo temnite vodi na
kriminalot, drogata, prostitucijata i drugo.
Vo period na visoka nevrabotenost državniot buxet gubi sretstva po poveće osnovi:
-rastat socijalnite transveri za nevrabotenite;
-se gubat danocite od dohod do kolku postoi nevrabotenost, luđeto bi gi plaćale;
-se gubat pridonesite povrzani so socijalnoto osiguruvawe koi gi plaćaat vrabotenite.
Taka na primer godišnite trošoci na državnata blagajna vo Anglija po eden nevraboten
rabotnik po ovaa osnova se procenuva na 8-9 iljadi funti, a na godišno nivo koga vo
ovaa zemja imalo 3 milioni nevraboteni lica iznesuva 24-27 milijardi funti.
Spored najgolem del na ekonomski teoretičari postojat tri osnovni vidovi na
nevrabotenost, a toa se: frikciona, strukturna i ciklična.
Frikcionata nevrabotenost se smeta za blaga forma na nevrabotenost koja obično ja
uslovuvaat dve grupi na faktori. Prvata se t.n. inperfektnosti na pazarot na trudot,
odnosno neblagovremena i nesoodvetna informiranost za novo otvorenite rabotni
mesta, a vtorata se permanentnite fluktuacii na vrabotenite od edno na drugo rabotno
mesto, od edna vo druga firma ili ode den vo drug region. Duri i vo uslovi na
najgolema vrabotenost želba na sekoj vraboten e da najde drugo rabotno mesto što će
mu ovozmoži pogolem ličen dohod ili podobri uslovi za unapreduvawe.
Strukturnata nevrabotenost e determinirana od strukturnite promeni vo ekonomijata, a
ovie pak vo golema merka se usloveni od tehnološkite promeni. Brziot razvoj na
visokite tehnologii, a osobeno na mikro-elektronikata predizvika golemi strukturni
promeni vo zemjite so pazarni ekonomii. Taka na primer vo sektorot na uslugi, a
osobeno vo delot na obrabotka i pribirawe na informaciite za smetka na sektorot za
energetika i surovini nastanaa vidni promeni. Na ovoj način doađa do rasčekor među
ponudata i pobaruvačkata na oddelni profile i zanimawa, koi državata navreme
nemožela da gi pretpostavi i da gi obezbedi. Taka nekoi struki se raspađaat, a se
javuvaat novi struki. Luđeto što ja izgubile rabotata treba da se prekvalifikuvaat za
novite struki.
Cikličnata nevrabotenost kako što se gleda od samiot zbor e vrzana za cikličnoto
dvižewe i razvoj na pazarnata ekonomija. Koga ekonomskiot ciklus proađa niz fazata
na recesija doađa do opađawe na ekonomskata aktivnost što predizvikuva i opađawe
na pobaruvačkata na rabotnata sila i porasnuva brojot na nevraboteni. Tipičen primer
za ova se ekonomskite recesii što nastanaa vo istočno evropskite zemji, među koi i vo
našata zemja so raspađaweto na socijalističkoto- pazarno ureduvawe kade stapkata na
nevrabotenost e katastrofalna.
Pričinite za nevrabotenost se mnogubrojni i po ova prašawe vladee najgolemo
nesoglasuvawe kaj ekonomistite. No sepak problemot se sveduva na specifikite na
funkcioniraweto na pazarot na trudot, odnosno nemožnost od negovo
uramnotežuvawe, a nekoi ekonomisti smetaat deka toj problem voopšto nemože da se
uramnoteži.

Grafikonot što e vo prilog pokažuva zošto nevrabotenosta vo kapitalizmot ima

prisilen, a ne dobrovolen karakter. Grafikonot poađa od pretpostavka deka
naemninite, platite na rabotnicite vo pazarot na trudot se fleksibilni, promenlivi
nagore i nadole. Linijata DD, ja pretstavuva pobaruvačkata na trudot, a linijata SS
ponudata na trudot. Kako što se gleda od grafikonot krivata na ponudata pri količina
na trud od L (kade što platite se visoki stanuva potpolno neelastičen i poprima
vertikalen oblik, da se potsetime deka porastot na naemninite predizvikuva porast na
ponudata na rabotna sila, odnosno trud, samo od opredelena točka-koga taa tožka će
go nadmine efektot na dohodot preovladuva pred efektot na supstitucijata i ponudata
stanuva neelastična, odnosno ne reagira na zgolemenite plati). Bidejći platite se
fleksibilni-nagore i nadolu, ramnotežata će se vospostavi vo točkata E, pri visina na
platite vo točkata W. Rastojanieto od A do E go pokažuva brojot na vrabotenite, a
rastojanieto od E do F dobrovolno nevrabotenite rabotnici-onie koi ne prifaćaat
vrrabotuvawe pri dadenata visina na platite vo točkata W.
Ortodoksnite teoretičari na pazarot na trudot za nefleksibilnosta na naemninite nadolu
gi obvinuvaat sindikatot i vladata koi preku svoite kolektivni dogovori postojano
insistiraat na zgolemuvawe na platite vršat distorzija na pazarot na trudot so
propišuvawe na minimalni naemnini so golemi socijalni transveri nameneti za
nevrabotenite. Ovie merki pridonesuvaat nevrabotenite da ne prifaćaat rabota za
poniski plati bidejći podobro živeat od socijalni pridonesi.
Vo osumdesetite godini od minatiot vek, vrvni svetski ekonomisti poznati pod imeto
kejzijanci moćne validno dokažaa zašto pazarot na trudot vo sovremenite uslovi
bavno se uramnotežuva. Vo toj kontekst posebno se značajni teoriite t.n. plati za
efikasnost i teorii za t.n. insajderi i autsajderi. Suštinata na teorijata za plati za
efikasnost e deka pretprijatijata gi utvrduvaat realnite plati na povisoko nivo od
uravnoteženoto, bidejći taa ima silni pozitivni dejstvija vrz produktivnosta, odnosno
efikasnosta na trudot. Ottuka i zaklučokkot deka platite ostanuvaat visoki, odnosno se
rigidni, nefleksibilni nadolu, duri i vo uslovi koga značitelno se zgolemuva ponudata
na trudot. Teorijata za plati smeta deka platite za efikasnost na pogolemo ramnište ja
zgolemuvaat produktivnosta na trudot vo siromašnite zemji, (bidejći ovozmožuvaat
podobra ishrana), a platite za efikasnost vo razvienite zemji ja namaluvaat možnosta
za čestite promeni na rabotnite mesta. Podobra možnost za stručno usovršuvawe i
ponatamošno educirawe za povisoka funkcija. Vakvata fluktuacija na pretprijatijata gi
izložuva na visoki trošoci, bidejći tie prethodno investirale vo nivnoto ustučuvawe i
dokolku tie si odat od niv korist od takvata edukacija će ima drugo pretprijatie koe ne
investiralo. Pretprijatijata najčesto se zainteresirani da gi održuvaat realnite plati na
povisoko ramnište od uramnoteženoto so cel da gi zadržat ili privlečat najstručno
osposobenite kadri.
Teorijata za efikasni plati e vrzana za modalitetot na asimetrična informacija ili
moralen hazard koi poađaat od pretpostavka deka pretprijatijata ne se sekogaš vo
sostojba da ja pratat individualnata motiviranost na vrabotenite poradi što nekoi
mnogu rabotat, a nekoi go minat vremeto zabušavajći, a so cel da se spreči moralniot
hazard pretprijatijata se odlučuvaat na povisoki naemnini zgolemuvajći gi trošocite na
raboteweto, potiknuvajći gi rabotnicite ponaporno i poseriozno da rabotat.
Dokolku pretpostavime deka postoi model na pazar na trudot vo koj platite se
fleksibilni i odat nadolu i nagore togaš e jasno deka pazarot na trudot permanentno bi
se čistel, uramnotežuval i ne bi postoela prisilna nevrabotenost. Vakvi uslovi
nevrabotenite bi preifatile da rabotat za poniski naemnini od onie što im gi isplatuva
na svoite vraboteni. Međutoa opšto poznato e deka pretprijatijata ovoj model ne go
prifaćaat. Odgovor na ova prašawe go dava teorijata na insajderi i autsajderi. Insajderi
se rabotnici koi imaat redovno vrabotuvawe vo pretprijatijata, a autsajderite se
nevraboteni lica, nadvor od pretprijatieto, no koi pretendiraat da bidat vraboteni. Na
pretprijatijata ne im se isplati da gi vrabotuvaat autsajderite iako prifaćaat da rabotat
za poniska plata, najmnogu zaradi visokite trošoci vrzani za rotacijata, odnosno
promenata na rabotnite mesta.
Vo ramkite na ovie trošoci golema e stavkata na trošocite za trening i edukacija na
novo vrabotenite. Insajderite pominale niz stazi za stručno i educirano osposobuvawe,
odnosno davawe na visoko produktivna efikasnost, dodeka trošocite za osposobuvawe
na autsajderite se pogolemi. Vtorata stavka što ja razrabotuvaat kejnzijancite se
odnesuva na posledicite što bi gi trpele pretprijatijata dokolku insajderite soočeni so
konkurencijata na autsajderite, odbijat da gi prifatat vo pretprijatieto i da
doprinesuvaat za nivno stručno osposobuvawe. Rabotodavačite očevidno sakaat da gi
izbegnat trošocite od rotacijata, a insajderite ovoj nivni odnos, a osobeno
zgolemuvaweto na platite ja zgolemuvaat svojata produktivnost. Ovoj moment
pokažuva od kade doađa moćta na insajderite da vlijaat vrz visinata na platite,
odnosno da gi držat na povisoko nivo odošto proizveduvaat.
Konfliktot pomeđu dvete grupi na rabotnici “insajderi (rabtnici vraboteni vo
pretprijatieto) i autsajderite (rabotnici koi sakaat da bidat vraboteni od pretprijatieto)”.
Prvite se trudat da gi održat visokite naemnini plaćani od pretprijatieto, a vtorite koi bi
možele da vlezat vo pretprijatieto, no so poniski naemnini, nivnite razliki i interesi se
vidno golemi i različni.
Nevrabotenosta vo Makedonija pretstavuva eden od najserioznite problemi so koi e
soočena makedonskata ekonomija. Toa e eden od najgolemite problemi koj osobeno
se javuva pri kraj na minatiot vek, a najizrazena e vo 2002 godina, koga vo
Makedonija bile nevraboteni 263.483 lica ili stapkata na nevrabotenost bila 31,9%.
Od druga strana brojot na vraboteni iznesuval 561.341 lica, a stapkata na vrabotenost
bila 35,8%. Vkupnata rabotna sila bila 824.824 lica, odnosno stapkata na aktivnost
bila 52,6%. Ovoj trend na nevrabotenost od okolu 30% Makedonija kontinuirano ja
prati skoro cela decenija. Vo strukturata na nevrabotenite dominiraat mladite do 30
godini, od aspekt na kvalifikacii, a najbrojni se nekvalifikuvani lica, odnosno rabota
baraat se poveće lica koi ne raspolagaat so stručni znaewa i se bez kvalifikacii.
Najgolema nevrabotenost ima vo golemite gradovi, a osobeno vo Skopje, Kumanovo,
Bitola, Prilep i drugi. Međutoa mora da se naglasi deka vo periodot na tranzicija, koga
se pojavija najgolem broj na zagubari, golem broj na nevraboteni se javija od branšata
stručni i kvalifikuvani lica koi gi izgubija svoite rabotni mesta poradi zatvaraweto na
pretprijatijata i fabrikite.
Spored svoite karakteristiki, nevrabotenosta vo Makedonija e strukturna so mali
primesi na ciklična nevrabotenost. Od novo pojaveniot privaten sektor se očekuva
otvarawe na novi rabotni mesta koi treba da go prifatat višokkot na vraboteni vo
dosegašniot opštestven (državen) sektor. Za žal toa ne se ostvari bidejći privatniot
sektor se pokaža kako nesposoben da primmi novi vrabotuvawa. Nevrabotenosta vo
Makedonija ne e problem na gubewe na rabotnite mesta, tuku problem na postoewe
na barieri za vlez na pazarot na rabotna sila osobeno vo evropskata zaednica.
Inflacija. Inflacijata pretstavuva ekonomski fenomen so koj go označuvame
opađaweto na kupovnata moć na domašnata parična edinica i toa na domašen Pazar.
Taa se pojavuva koga opštoto nivo na cenite zabeležuva poraast i se označuva so
izrazot stapka na inflacija t.e. stapkata na inflacija go iskažuva prosečnoto nivo na
porast na cenite. Za razlika od inflacijata poimot deflacija označuva dijametralno
sprotivna sostojba koga opštoto nivo na cenite opađa.
Vo zavisnost od karakteristikite i visinata na stapkata se razlikuvaat tri vida na
inflacija: umerena (blaga) inflacija, galopiračka inflacija i hiper inflacija. Umerenata
inflacija pretstavuva baven porast na cenite, odnosno ne ja minuva stapkata od
ednocifrena inflacija (do 10% na godišno nivo). Za razlika od nea galopiračkata
inflacija e mnogu poseriozen problem bidejći cenite rastat mnogu brzo, a stapkata na
inflacija iznesuva preku 100 otsto na godišno nivo. Galopiračkata inflacija
pretstavuva voved vo hiper inflacijata koga vladite i centralnite banki gubat sekakva
kontrola nad nejziniot porast. Vo takvi uslovi cenite rastat nekolku iljadi pa duri i
milioni procenti na godišno nivo. Taka na primer hiper inflacijata vo SR Jugoslavija
vo 1993 godina zabeleža porast od 27 milioni procenti na godišno nivo.
Pričinite za pojavata na inflacijata vo Makedonija spored ekonomskite teoretičari
pretstavuva pregrejanata pobaruvačka ili pritisokot predizvikan od trošocite ili t.n.
troškovna inflacija. Vo prviot slučaj inflacijata se javuva kako razultat na pregolemata
pobaruvačka odnosno potrošuvačka vo ramkite na nacionalnata ekonomija. Vo vtoriot
slučaj (troškovna inflacija) do pojava na inflacija doađa kako rezultat na porast na
proizvodnite trošoci i slaba pobaruvačka na tie uslugi.
Pričinite za inflacija vo Makedonija se mnogubrojni no možeme da konstatirame deka
i ednoto i drugoto bea prisutni. Sepak kako osnovna može da se izdvoi e pregreanata
pobaruvačka t.e. inflacijata nastana kako posledica na narasnatata pobaruvačka na
pazarot, koja gi nadmina proizvodnite možnosti. Ovaa sostojba beše zasilena so
davaweto na pregolemi krediti vo prethodniot sistem. Na ova se nadovrzuva i
golemata buxetska potrošuvačka što ne beše soobrazena so buxetskite prihodi. Pokraj
navedenoto t.n. naften šok vo sedumdesetite godini drastično gi zgolemi trošocite na
energentite i ja podgrea inflacijata.
So otpočnuvaweto na procesot na tranzicijata inflacijata dobiva vo zamav, a osnovna
pričina e golemata pobaruvačka na platite na licata koi se plaćaat od državniot buxet.
Pokraj toa na inflacijata vlijaeše i namaluvaweto vo koristeweto na kapacitetite što e
predizvikano od izmenetoto opkružuvawe i niskata konkurentnost.
So primena na Antiinflatornata programa od april 1992 godina za samo nekolku
meseci stopata na inflacija se namali na 362% na godišno nivo, za razlika koga vo
prethodnata SFRJ taa iznesuvaše 1925% na godišno nivo. So ponatamošna primena
na stabilizacionata programa so čija pomoš makedonskata ekonomija za nepolni dve
godini beše ottrgnata od zonata na hiper inflacijata što može da se vidi od slednata
tabela:
Kolkava e goleminata na uspehot vo pogled na postignuvaweto na ednocifreni stapki
na inflacija vo Makedonija vo periodot od 1996 godina može da se proceni od
sporedbata so soodvetnata stapka na inflacija kaj oddelni grupi na zemji od tabelata
broj 2:

So sporedba na dvete tabeli može jasno da se sogleda deka vo periodot od 1997-2001

godina stapkite na inflacija vo Makedonija se na približno nivo kako i soodvetnite kaj
razvienite zemji. Prosečnata stapka na inflacija kaj zemjite vo razvoj ja nadminuva
makedonskata za nekolku pati, a prosečnata stapka na inflacija vo zemjite na
tranzicija e daleku nad makedonskata. Ova e ušte edna potvrda deka Makedonija e
edna od zemjite vo tranzicija koja može da se pofali so uspešna kontrola vrz
inflacijata.
Posledicite od visokata inflacija se mnogubrojni. Taa vo Makedonija pomeđu 80 i 90
godini seriozno ja optovaruvaše Makedonskata ekonomija i kako posledica na toa
dojde do dezorientacija vo ekonomijata, nesigurni perspektivi za razvoj, distorzii vo
raspredelbata na dohodite i nemožnost da se kontroliraat rashodite. Cenite na poedini
proizvodi i uslugi rastea so neramnomerno tempo, što predizvikuvaše kaj
potrošuvačite želba što pobrzo da se oslobodat od parite i da gi razmenat za realni
dobra. Poseben problem se javuvaše kaj platite koi nemožea da go sledat porastot na
cenite, što dovede do nivno realno opađawe i seto toa predizvika životniot standard na
naselenieto značitelno da opadne .
Periodot od osamostojuvaweto na Makedonija može da se podeli na dva dela vo
zavisnost od primenetata strategija vo realiziraweto na cenovnata stabilnost. Prviot
period se protega od april 1992 godina do oktommvri 1995 godina, a vtoriot od
oktomvri 1995 godina do denes. Vo prviot period se primenuvaše strategija na
targetirawe na monetarniot rastež (monetarnite agregati). Vo april 1992 godina beše
donesena anti inflatorna programa neposredno po osamostojuvaweto koja imaše za cel
da ja sopre prethodnata hiper inflacija nasledena od zaedničkata država čii pričini se
opšto poznati, preku koja se primeni t.n. šok tretman (nejzino naglo eliminirawe) so
primena na heterodoksen pristap (monetarni i fiskalni restrikcii pridružuvani so
kontrola i zamrznuvawe na cenite i platite).
Vo fiskalnata politika se vovede golema restrikcija na monetarnite agregati,
namaluvajći ja javnata potrošuvačka po bruto domašniot proizvod na nivo od okolu
35% što predizvika namaluvawe na javnata potrošuvačka za okolu 23%, a na
buxetskite prihodi za 27%. Što se odnesuva na politikata na dohodi bea opfateni dve
komponenti na kontrola i toa kaj cenite beše vovedena kontrola na cenite na osnovnite
prehrambeni proizvodi i na cenite na uslugite vo javniot sektor, dodeka drugite ceni
bea ostaveni sami da se formiraat. Što se odnesuva do platite tie bea zamrznati na nivo
od prethodniot mesec (mart 1992 godina) i toa za šest meseci. I pokraj zazemeniot
cvrst kurs vo odnos na platite kako najranliv del na programata za samo nekolku
meseci taa beše napuštena bidejćI nebea ispočituvani nejzinite odredbi. Vo ovoj
period devizniot kurs I platite dirigiraa so site elementi na ekonomijata, podgrevuvajćI
ja na toj način inflatornata spirala. Od ovie pričini kon krajot na 1993 godina beše
donesena nova stabilizaciona programa koja imaše za cel da ja nadopolni prethodnata,
a osobeno vo domenot na monetarno kreditnata politika vo koja bea zavedeni ušte
poveće restrikcii.
Celite na ovaa programa bea staveni vrz tri komponenti I toa:
-povtorno vospostavuvawe vo disciplina vo domenot na platite preku striktna primena
na poseben zakon za kontrola na platite;
-nasočuvawe na monetarnata politika od sektorska poddrška kon kontrola na
inflacijata;
-sproveduvawe na poseben paket na restriktivni fiskalni merki.
Vo pogled na platite beše stavena kontrola I tie poveće nemožea da rastat I da bidat
generator na inflacijata. Vo pogled na cenite beše vovedena politika na nivno
slobodno formirawe. Vo viskalnata svera beše voveden restriktiven priod, vo pogledi
na rashodite na golemite buxetski potrošuvačI (držana administracija, sudstvoto,
odbranata, javniot red I poredok). Na stranata na javnite prihodi izmenite odea vo
nasoka na namaluvawe na brojot na stapki kaj danokot na promet I voveduvawe na
akcizite (za naftenite derivati, cigarite, alkoholot I avtomobilite) I konsultirawe na
dotogašnite devet personalni danoci na dohod vo edinstven danok so progresivni
stapki.
ZnačI nema dilemi deka cenovnata stabilnost pretstavuva osnoven preduslov za
stabilen ekonomski rastež, a vo toj kontekst I za rešavaweto na problemot na
nevrabotenosta I inflacijata. Mora da se kaže deka od 1995 godina kaj nas se koristi
pristapot na targetirawe na devizniot kurs t.e. kako inter medijalna cel na monetarnata
politika odbran e fiksniot no prilagodliv režim na devizniot kurs vo odnos na evroto.
Strategijata na targetirawe na devizniot kurs se koristi kako najpogoden način za
ostvaruvawe na cenovnata stabilnost .

Zaklučok:

Od napred iznesenoto očigledno se gleda deka procesite na vrabotuvaweto I

kontrolata na inflacijata mora da prodolžI I vo naredniot period. Vistinska ekonomska
stabilizacija će nastane vo onoj moment koga će može da se konstatira deka
strukturnite reformi se uspešno sprovedeni I koga pokraj porast na proizvotstvoto će
raste I brojot na vrabotenosta, investiciite, produktivnosta I izvozot. Samo togaš će
može da se kaže deka inflacijata e stavena pod kontrola, a stabilnosta na
makedonskata ekonomija e postavena na održliva I trajna osnova. Vo takva sostojba
će dojde do porast na vrabotuvaweto I voopšto živbotniot standard na naselenieto vo
našata država.

Literatura:

-Primeneta ekonomija od Nikola Uzunov, Angel Georgiev I Pece Nedanovski od

2003 godina;
-Makroekonomija od d-r. Taki Fiti od 2003 godina.