M-r Todor VITLAROV*

KRIVI^NOTO DELO ZLOUPOTREBA NA SLU@BENATA POLO@BA I

OVLASTUVAWE OD ^L. 353 OD KZ VO PRAKTI^NATA PRIMENA

Za da mo`eme da zboruvame za zloupotreba na slu`benata polo`ba i

ovlastuvawe, najnapred treba da pojdeme od poimot slu`bena dol`nost.
Pod slu`bena dol`nost se podrazbira zbir na obvrski {to proizleguvaat od
javnopravniot karakter na funkcijata (slu`bata), kon koi mora da se pridr`uvaat
licata vo tie slu`bi (F.Ba~ik, Krivi~no pravo, poseben del, Skopje 1973).
So ogled na faktot deka nivnite ovlastuvawa se golemi, mo`no e tie da
vr{at te{ki povredi na pravata na gra|anite. Odovde, interesot na op{testvenata
zaednica e tie povedenija na slu`benite lica da gi inkriminira kako krivi~ni dela.
Ona {to vo prv red saka da se za{titi so ovaa inkriminacija e interesot na celata
zaednica i sekoj nejzin ~len za ~istota i zakonitost vo rabotata na dr`avnite slu`bi
i drugite slu`bi od javen interes. Za site e od interes ovie slu`bi pravilno da
funkcioniraat za da ne se dovede vo pra{awe doverbata na javnosta - gra|anite vo
zakonitoto i pravilnoto funkcionirawe na istite
Vo izvr{uvaweto na svoite ovlastuvawa sl. lica se dol`ni da postapuvaat
vo soglasnost so celite i interesite na slu`bata {to ja vr{at. Vakvata obvrska se
odnesuva i za odgovornite lica. Sekoe vr{ewe na slu`bata {to e vo sprotivnost so
Ustavot, zakonite i propisite doneseni vrz osnova na zakon, pretstavuvaat
zloupotreba na ovlastuvawata vo naj{iroka smisla na zborot.
So ogled na faktot deka vo opredeleni slu~ai nepostapuvaweto na
slu`benite lica vo soglasnost so pozitivnite propisi pretstavuva i disciplinska
gre{ka, vo kazneno pravna smisla, zloupotrebata gi opfaka onie nezakonski
postapuvawa na slu`benite lica vo vr{eweto na slu`bata koi {to se proprateni so
pribavuvawe nekakva korist za sebe ili za drug ili nanesuvawe {teta na drug.
Soglasno so novite tendencii za me|unarodna ekonomska i politi~ka
sorabotka, vakvoto pravilo za zakonito i pravilno izvr{uvawe na slu`benite
dol`nosti se odnesuva i na odgovornite lica vo stranskite pravni lica {to imaat
pretstavni{tvo vo opredelena dr`ava. Tie se dol`ni svojata dejnost da ja
*
M-r Todor Vitlarov, vi{ javen obvinitel, Vi{o javno obvinitelstvo [tip

119
M-r Todor Vitlarov

usoglasuvaat so domicilnite propisi na dr`avata kade {to imaat svoe

pretstavni{tvo.
Krivi~noto delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
pretstavuva op{t oblik na krivi~no delo protiv slu`benata dol`nost, zatoa {to
sekoe poedine~no krivi~no delo protiv slu`benata dol`nost, bez ogled vo koja
glava od KZ se naoga, pretstavuva poseben oblik na zloupotreba na slu`benata
polo`ba i ovlastuvawe. Vo site vakvi slu~ai vo praktikata se primenuva pravi-
loto, posebniot oblik go isklu~uva op{tiot oblik na krivi~noto delo (lex specijalis
de rogat lex generalis).

1) ZAKONSKI OPIS (BITIE) NA OVA KRIVI^NO DELO

Pod poimot zloupotreba vo smisla na ova krivi~no delo, vo su{tina se

podrazbira protivzakonito vr{ewe na pravata i dol`nostite {to proizleguvaat od
slu`benata polo`ba i ovlastuvawe.
Zloupotreba na slu`benata polo`ba, vo smisla na ova inkriminacija, e
– iskoristuvawe na slu`benata polo`ba od strana na slu`benoto lice,
– pre~ekoruvawe na granicite na slu`benoto ovlastuvawe ili
– neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost
za da se pribavi za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug da mu se nanese
{teta.

A) Iskoristuvawe na slu`benata polo`ba

Ovaa zloupotereba, naj~esto, mo`e da se vr{i vo vrska so diskrecionite

akti.
Ovde se raboti za slu~ai koga slu`benoto lice ima {iroki ovlastuvawa
samiot da ja ceni celesoobraznosta na eden akt i vrz osnova na vakva ocena da
donesuva konkretni odluki (J.Tahovi}, Krivi~no pravo, poseben del, str. 461).
Prezemenite slu`beni dejstvija se vo ramkite na ovlastuvawata na
slu`benoto lice i tie spa|aat vo ramkite na negovite slu`beni dol`nosti. Me|utoa,
pri diskrecionata ocena, slu`benoto lice ne se rakovodi od interesite na slu`bata,
tuku izvr{uvaweto na slu`benite dol`nosti gi zasnovuva na interesi sprotivni na

120
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

slu`bata, so cel pribavuvawe za sebe ili za drug nekakva korist ili nanesuvawe
{teta na drug.
Vo praktikata, vakvite slu~ai na zloupotreba naj~esto se sre}avaat pri
donesuvawe na razni upravni akti so diskrecioni ovlastuvawa na slu`benite
(odgovornite) lica.Toa se raznite slu~ai na davawe soglasnosti od strana na
upravnite organi za izgradba na objekti, za otpo~nuvawe so rabota na
ugostitelski ili trgovski objekti i sl.
Pri opisot na protivpravnite dejstvija kaj ovoj na~in na izvr{uvawe,
sekoga{ ne mora da imame prekr{uvawe na ovlastuvaweto odnosno blanketna
norma.
Najtipi~ni primeri od praktikata za vakvi protivpravni dejstva so
iskoristuvawe na slu`benite ovlastuvawa, sfateni vo materijalna smisla na zborot,
bea nezakonskite postapki za javni nabavki, koga za opredeleni artikli od
fondovite na javnite pretprijatija se pla}aa basnoslovni iznosi, kako na primer:
za eden glu{ec za kompjuter po 60000 denari, iako istiot ~ini 600 denari ili
nabavka na prehrambeni proizvodi po ceni {to apsolutno ne korespondiraat so
pazarnite (edno jajce 9 den.ili pi`ami za potrebite na bolnite po cena od 6000
denari za ~ift).

B) Pre~ekoruvawe na granicite na slu`benoto ovlastuvawe

Pre~ekoruvawe na granicite na slu`benoto ovlastuvawe postoi koga

slu`benoto lice vr{i slu`beni dejstvija {to se nadvor od negovite slu`beni
ovlastuvawa.
Pre~ekoruvaweto se sostoi vo donesuvaweto akti koi se vo nadle`nost na
nekoe drugo slu`beno lice.Vaka doneseniot akt e nezakonit i vo objektivna
smisla, zatoa {to so negovoto donesuvawe od strana na slu`benoto lice koe ne e
nadle`no da donesuva vakvi akti, pri vr{eweto na svojata slu`bena polo`ba se
povreduvaat propisite so koi e opredelena nadle`nosta i delokrugot na dejnosta
na opredeleno slu`beno lice.
Vo praktikata, pri opredeluvaweto na dejstvijata na izvr{uvawe, treba da
se rakovodime od faktot, a toa se propisite za opredeluvawe na ovlastuvawata i
ramkite na slu`benite ovlastuvawa na slu`benite odnosno odgovornite lica. Vo
site slu~ai koga }e se utvrdi deka slu`benoto lice postapilo nadvor od svoite
ovlastuvawa i dadenite ramki odnosno prezelo dejstvija {to ne se vo negova
nadle`nost ili pak prezelo dejstvija a za toa ne pribavilo soglasnost od svojot

121
M-r Todor Vitlarov

pretpostaven (takvata bila neophodna), istoto }e go kvalificirame kako

pre~ekoruvawe na granicite na slu`benoto ovlastuvawe.
Po pravilo pri opisot na protivpravnite dejstvija na slu`benite odnosno
odgovornite lica, sekoga{ mora da se povikuvame na soodvetnite blanketni
normi odnosno (zakonski ili podzakonski) akti.

V) Neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost

Neizvr{uvaweto na slu`benata dol`nost se sostoi vo neprezemawe ili

propu{tawe da se prezeme slu`beno dejstvie, koe e vo ramkite na slu`benite
ovlastuvawa na slu`benoto t.e. odgovornoto lice.
Vakvo krivi~no delo }e postoi vo slu~aite koga slu`benoto lice ne
doneslo nekoj akt koj bilo dol`no da go donese (koga odbie da izdade uverenie
koe gra|aninot go bara) ili takanare~eno formalno neizvr{uvawe na slu`benata
dol`nost.
Isto taka neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost mo`e da bide, vo formalna
smisla, vr{ewe na slu`benata dol`nost, no su{tinsko ne~inewe, koe se narekuva i
neizvr{uvawe vo materijalna smisla. Ova se site slu~ai koga slu`benite lica
formalno, a ne su{tinski gi izvr{uvaat slu`benite dol`nosti. Vo vakvi slu~ai slu`-
benoto dejstvije se vr{i na na~in, vo vreme i na mesto, so koj ne mo`e da se
postignat baranite rezultati.Taka, na primer, pri vr{ewe pretres na stan od strana
na slu`beno lice, toj pretres se naso~uva vo pogre{na nasoka, ednostavno
slu`benite lica ne poka`uvaat interes pri vr{eweto na slu`benoto dejstvo vistinski
da se utvrdat opredeleni fakti so dejstvoto na pretres, seto ova go ~inat, no samo
povr{no i vizuelno ili narodski ka`ano, da pomine redot.
Sekoe neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost, avtomatski ne zna~i deka
pretstavuva i krivi~no delo. Zloupotreba pretstavuva samo ona nevr{ewe na
slu`benata dol`nost koga storitelot - slu`benoto lice ne gi po~ituva svoite
dol`nosti koi proizleguvaat od zakonot ili drugi podzakonski akti, so {to mora da
ima i posledica, a toa e nekakva korist za sebe ili za drug ili nanesuvawe {teta na
drug.
Vakvoto dejstvo, isto kako i predhodnoto (pre~ekoruvawe), po pravilo e
od blanketna priroda i vo dispozitivot na obvinenieto mora da se sodr`ani
zakonskite osnovi od koi proizleguva dol`nosta za slu`benoto lice. Me|utoa, ako
stanuva zbor za neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost vo materijalna smisla na
zborot, ne bi trebalo sekoga{ da se povikuvame na blanketnata norma.

122
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

2) STORITELI NA KRIVI^NOTO DELO

Krivi~noto delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe,

poradi posebnite svojstva na storitelite, spa|a vo grupata na delicta propria,
svojstvoto na storitelot e edno od bitnite obele`ja na zakonskoto bitie na ova
krivi~no delo.
Kako mo`ni storiteli na ova krivi~no delo se: slu`beno lice, odgovorno
lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice koe ima pretstavni{tvo ili vr{i
dejnost vo RM ili lice koe vr{i raboti od javen interes, ako deloto e storeno vo
vr{ewe na negovoto posebno ovlastuvawe ili dol`nost.
[to se podrazbira pod poimot na ovie lica, dadena e legalna definicija
sodr`ana vo ~len 122 od KZ. Ovaa zakonska odredba, zaradi usoglasuvawe na
nacionalnoto zakonodavstvo so me|unarodnite standardi od ovaa oblast, be{e
dopolneta so izmenite na KZ od 1999 god. So ovie izmeni se propi{a krivi~na
odgovornost i za odgovorni lica za ova krivi~no delo, koja ne be{e propi{ana so
KZ od 1996 god. Isto taka, so ovie izmeni se opredelija i poimite stransko
slu`beno lice, odgovorno lice vo stransko pravno lice, kako i opredeluvawe na
poimot lice koe vr{i raboti od javen interes.
Posebno bi sakale da istakneme deka stransko slu`beno lice mo`e da
bide storitel na ova krivi~no delo, iako posebno ne e sodr`ano vo bitieto na
deloto.Ovaa odgovornost za istoto proizleguva od odredbata na ~len 122 t. 5,
deka stranskoto slu`beno lice }e se smeta kako slu`beno lice kaj krivi~ni dela kaj
koi kako izvr{itel e opredeleno slu`beno lice koga vo takvo svojstvo izvr{il slu`-
beno dejstvie, postapuvaj}i na teritorijata na RM vrz osnova na me|unaroden
dogovor.

3) SUBJEKTIVEN ELEMENT

Krivi~noto delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe e

umisleno.Storitelot treba da e svesen deka ja iskoristil svojata slu`bena polo`ba i
ovlastuvawe, deka gi pre~ekoril granicite na slu`benoto ovlastuvawe ili deka ne
ja vr{i slu`benata dol`nost.
Za razlika od prethodnite zakonski re{enija sega ne se bara kaj storitelot
da se ima posebna namera za pribavuvawe protivpravna imotna korist. Dovolen
e faktot {to storitelot e svesen za svoite postapki i kako rezultat na istite da

123
M-r Todor Vitlarov

nastanale propi{anite uslovi za inkriminacija-pribavuvawe za sebe ili za drug

nekakva korist ili nanesuvawe {teta na drug.

4) USLOVI ZA INKRIMINACIJA

Ova krivi~no delo, spored terminologijata vo zakonskoto bitie... “}e

pribavi...” se smeta deka e dovr{eno koga storitelot na ova krivi~no delo pribavil
za sebe ili za drug nekakva korist ili na drug mu nanel {teta.
Toa zna~i deka deloto e storeno koga }e nastapat navedenite posledici
kako rezultat na dejstvijata na storitelot.
Posledicite od deloto mo`at da se sfatat kako {teta nanesena na fizi~ko
ili pravno lice, grupa gra|ani, dr`ava itn.
Za poimot korist ili {teta se zema nivnoto zna~ewe vo naj{iroka smisla
na zborot.
Vo krivi~nopravna smisla na zborot (M.Tomanovi}, Krivi~na dela
korupcije, Kultura, Beograd), pod imnotna korist se podrazbira sekoe
zgolemuvawe ili podobruvawe na svojot ili tu| imot, odnosno spre~uvawe za
namaluvawe na toj imot ili negovata vrednost.
Kako druga korist, po pravilo neimotna, se podrazbira sozdavawe na
sekoja povolna polo`ba ili pogodnost za edno lice vo koja bilo sfera na
op{testveniot `ivot.
[tetata ne mora sekoga{ da bide sfatena vo obratna smisla od zborot
korist, iako po pravilo e taka. Meriloto, pak, za korist odnosno {teta ne mo`e da
bide samo subjektivnoto ~uvstvo na liceto ~ij{to interes e zagrozen, tuku e
potrebna edna objektivna ocena za nastanatite promeni.
Tokmu vo ovaa nasoka vo praktikata se prisutni razli~ni tolkuvawa, dali
ima {teta ili korist vo konkreten slu~aj, pri {to pogre{no se poa|a od
subjektivnata ocena na liceto, koja ~estopati pod vlijanie na obvinetiot se
menuva, so razni vetuvawa, daleku od o~ite na pravdata so cel za izbegnuvawe
krivi~na odgovornost na opredeleni storiteli.
Posebno bi sakale da istakneme deka korista odnosno {tetata, mo`e da
bide za site pravni lica bez ogled kakva e strukturata na sopstvenosta vo istoto -
privatna, op{testvena, me{ovita.

124
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

5) KVALIFICIRANI VIDOVI NA OVA KRIVI^NO DELO

Ako storitelot na deloto pribavi pogolema imotna korist ili predizvika

pogolema imotna {teta ili pote{ko gi povredi pravata na drug, }e se kazni so
zatvor od 6 meseci do 5 godini.
Za toa {to se smeta kako pogolema imotna korist ili {teta, postoi legalna
definicija vo ~l.122 t.26 od Krivi~niot zakonik. Istata odgovara na iznosot od 5
prose~ni plati vo Republikata vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto.
Kako kvalificiran vid na osnovnoto delo se smeta i slu~ajot “pote{ko }e
gi povredi pravata na drug”. Vakvata zakonska formulacija e nejasna i otvora
mo`nosti za diskreciona ocena na onie koi go primenuvaat pravoto vo konkreten
slu~aj. Navistina e nejasno vakvoto gradirawe na povredata na pravata na drug
na “pote{ko” {to logi~ki zna~i deka dokolku imame “polesno” povreduvawe
pravata na drug, ne bi imale kaznuvawe.
Drug kvalificiran oblik so propi{ana kazna od 1 do 10 godini e koga
storitelot }e pribavi zna~itelna imotna korist ili }e nanese zna~itelna {teta.
Pod zna~itelna imotna korist ili {teta, soglasno so ~l.122 t.27 od KZ, se
podrazbira korist, vrednost ili {teta {to odgovara na iznosot od 50 prose~ni
mese~ni plati vo Republikata vo vremeto na izvr{uvaweto na deloto.
Kako kvalificiran oblik na osnovnoto delo so propi{ana kazna zatvor od
najmalku 4 godini, se smeta slu~ajot koga ova krivi~no delo e storeno pri
vr{ewe na javni nabavki ili na {teta na sredstvata od Buxetot na Republika
Makedonija, od javnite fondovi ili od drugi sredstva na dr`avata.
Ovoj kvalificiran oblik na osnovnoto delo e novina vo kaznenoto
zakonodavstvo koja e propi{ana so najnovite izmeni na Krivi~niot zakonik od
mart 2004 godina.
So ogled na faktot deka vo praktikata ~estopati se sre}avame so
prijaveni zloupotrebi pri javnite nabavki, ovaa novina osobeno treba da ja imame
vo vid.

6) KRIVI^NOTO DELO ZLOUPOTREBA NA SLU@BENATA

POLO@BA I OVLASTUVAWE VO PRAKTIKATA

Vo praktikata sekoga{ ne se pravi dovolna razlika pome|u navedenite tri

dejstvija na izvr{uvawe na ova krivi~no delo. ^estopati mo`e da sretneme i

125
M-r Todor Vitlarov

kumulativno izvr{uvawe na pove}e dejstva, me|utoa ne se dava opis na

poedine~nite dejstvija i koga se raboti za dejstvija na izvr{uvawe kade e
zadol`itelno povikuvawe na soodvetnata blanketna norma, toa ne se pravi ili se
pravi na nejasen na~in.
Vakvite propusti zna~at nedostatoci od apsolutna su{testvena povreda
na ZKP, a toa e nerazbirliva i protivre~na izreka na presudata, koja povreda
povlekuva nejzino ukinuvawe od strana na vtorostepeniot sud.
Vakvite propusti, spored na{e mislewe, se pravat od strana na javnite
obviniteli. Istite se prifa}aat nekriti~ki i od strana na prvostepenite sudovi,
poradi {to ne e mal brojot na ukinati prvostepeni odluki za ova krivi~no delo,
tokmu poradi napraveni vakvi formalni propusti, iako fakti~kite sostojbi se jasni
i po pravilo se raspolaga so dovolno pravno-relevantni dokazi.
Zaradi ilustracija na navedenite na{i konstatacii }e prezentirame vakvi
slu~ai od praktikata, koi bi trebalo da ni poslu`at kako pouka za sogleduvawe na
na{ite propusti pri izgotvuvaweto obvinenija za vakvi krivi~ni dela.
Najnapred bi pezentirale nekolku primeri so jasni i precizni opisi na
dejstvijata na izvr{uvawe na krivi~noto delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i
ovlastuvawe:
1) Osnovnoto javno obvinitelstvo podnelo barawe za sproveduvawe istraga
protiv XX, poradi postoewe na osnovano somnenie deka storil krivi~no delo
Zlouotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe, na na~in {to:
Kako slu`beno lice-ste~aen upravnik na XX od Berovo, so
iskoristuvawe na slu`benata polo`ba i so pre~ekoruvawe na granicite na
svoeto slu`beno ovlastuvawe vo rakovodeweto so pari~nite sredstva na
dru{tvoto, sprotivno na ~len 17 st.1 t.17 i ~len 35 st. 1 od Zakonot za
ste~aj - bez odobrenie na ste~ajniot sovet i bez prethodna dozvola od
Odborot na doveriteli, od gotovinskite pari~ni sredstva od blagajnata na
dru{tvoto, odobril isplata na osum telefonski smetki za mobilen telefon,
~ij korisnik e negovata sopruga, za periodot maj - dekemvri 2002 god.
vo vkupen iznos od 97.739,00 den, so {to za nea pribavil pogolema
imotna korist, a na dru{tvoto mu nanel {teta vo ovoj iznos.
2) Osnovnoto javno obvinitelstvo, podnelo obvinitelen akt protiv XX od Tetovo
i XX od Skopje, za storeno krivi~no delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i
ovlastuvawe, od ~len 353 st 3. v.v.so st. 1 i 4 i ~len 22od KZ, zatoa {to:
Prvoobvinetiot kako odgovorno lice-izvr{en ~len na Odborot na
direktori na AD TT Tetovo, bez ograni~uvawa, dogovoreno i zaedni~ki
so vtoroobvinetiot XX kako odgovorno lice, upravitel bez ograni~uvawe

126
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

na DO TT Skopje, koe e dominanten sopstvenik na kapitalot vo TT AD

Tetovo, ne ja izvr{ile svojata slu`bena dol`nost, na na~in {to prvoobvi-
netiot postapuvaj}i sprotivno na ~l. 314 v.v so ~len 316 od Zakonot za
trgovskite dru{tva, ne ja vr{ele funkcijata vo interes na akcionerskoto
dru{tvo i vo interes na akcionerite i vrabotenite, a postapile i sprotivno
na re{enieto na Osnovniot sud vo SSS, pa iako na 31.1.2002 god.
doznale deka so toa re{enie se opredeluva privremena merka so Zabrana
na otu|uvawe na imotot dvi`en i nedvi`en na AD TT Tetovo i zabrana na
sklu~uvawe na kupoproda`en dogovor megu ovie dve pretprijatija, na
22.3.2002 sklu~ile i potpi{ale dogovor zaveren kaj prodava~ot pod
br.--- i kaj kupuva~t pod br.---, so koj AD TT Tetovo svojot udel vo
dru{tvoto za uslugu TT DOO [tip, zapi{an vo iznos od 935.675 evra -
odnosno 57.076.200,00 den koj se sostoi od nedvi`ni predmeti i grade`ni
objekti so vkupno neto izgradena povr{ina od 21.530 metri kvadratni i
so proceneta grade`na vrednost na objektot od 879.111,00 evra i
predmeti osnovni sredstva so vkupno proceneta vrednost od 56.564 evra
izrazeni vo denarska protivvrednost, go prodava na MT-2000 DOO
Skopje, so {to za akcionerite i vrabotenite vo TT AD Tetovo, na
Agencijata na RM za transformacija na pretptijatijata so op{testven
kapital i na Fondot za penzisko i invalidsko osiguruvawe na RM im
nanele {teta od 57.076.200,00 denari, a za DOO MT 2000 Skopje
pribavile imotna korist za ovoj iznos.
3) Osnonoto javno obvinitelstvo podnelo barawe za sproveduvawe istraga protiv
tri lica, poradi postoewe na osnovano somnenie daka prvoosomni~enata storila
edno prodol`eno krivi~no delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe
od ~len 353 st. 4 v.v.so st. 1 i 3 od KZ, a vtoro i treto osomni~enite po edno
prodol`eno krivi~no delo Zloupotreba na slu`benta polo`ba i ovlastuvawe od
~l.353 st.3 v.v.so st.1 od KZ na na~in {to:
Prvoosomni~enata kako odgovorno lice-izvr{en direktor na AD XX, gi
pre~ekorila granicite na svoite slu`beni ovlastuvawa so toa {to postapila
sprotivno na ~l.314 st. 1 od Zakonot za trgovskite dru{tva, vr{ej}i ja
svojata dol`nost kako ~len na odborot na direktori sprotivno na interesite na
akcionerskoto dru{tvo, na vrabotenite i na akcionerite i sprotivno na ~len
66 od Statutot na AD, bez ovlastuvawe od odborot na direktori raspolagala
so imotot na dru{tvoto na na~in {to:
- na den xx od imeto na AD xxx, potpi{ala predlog-spogodba za
namiruvawe na pari~no pobarauvawe na doveritelot DOO od Skopje, i
sklu~ila sudska spogodba pred Osnovniot sud vo SSS, pod Is. Br so koja
otu|ila imot na AD, za koj znaela deka sprema procenkata na Agencijata

127
M-r Todor Vitlarov

Rafajlovski od Skopje e proceneta na 9.738.067 den, a za pobaruvawe

vo visina od 2.762.099 den, so {to za DOO od Skopje pribavila imotna
korist od 6.975.099, za koj iznos nanela {teta na AD.
- na den xx od imeto na AD potpi{ala predlog-spogodba za namiruvawe
na pari~no pobaruvawe na doveritelot DOEL xx od Ko~ani i sklu~ila
sudska spogodba pred Osnovniot sud vo SSS pod Is. Br., so koja otu|ila
imot na AD za koj znaela deka so procenka na procenitelot Agencija
Rafajlovski konsalting e proceneta na 34.975.372, a za pobaruvawe vo
visina od 10.112.000 den, so {to za DOEL pribavila imotna korist od
24.863.372 den, za koj iznos nanela ~teta na AD.
- na den xx od imeto na AD hhh potpi{ala predlog spogodba za
namiruvawe pari~no pobaruvawe na doveritelot DOOEL mmm i na xxx
sklu~ila sudska spogodba pred Osnovniot sud vo hhh pod IS.br.hhh so
koja otu|ila imot na AD hhh za koj znaela spored procenka na
procenitelot Agencija P deka e procenet na 41.793.796,00 den, a za
pobaruvawe vo visina od 8.860.723,00 den. So {to na DOEL xxx
pribavila imotna korist od 32.933.068,00 den, za koj iznos nanela {teta
na AD hhh.
- na den xxx od imeto na AD hhh potpi{ala predlog-spogodba za
namiruvawe pari~no pobaruvawe na doveritelot DOOEL xxx i sklu~ila
sudska spogodba pred Osnovniot sud pod IS.br. xxx so koja otu|ila imot
na AD hhh za koj znaela deka spored procenka na procenitelot Agencija
ppp e procenet na 4.422.474,00 den, za pobaruvawe vo visina od
480.543,00 den, so {to na DOOEL xxx pribavila imotna korist od
3.941.940,00 den, a za koj iznos nanela {teta na AD hhh so {to na DOO
nnn mu pribavila zna~itelna imotna korist vo iznos od 6.975.099,00 den,
a na DOOEL xxx pribavila zna~itelna imotna korist vo iznos od
61.738.380,00 den, a na AD hhh nanela zna~itelna {teta vo visina od
68.713.479,00 den.
Vtoroosomni~eniot kako slu`beno lice privremen ste~aen upravnik na AD
hhh, so neizvr{uvawe na svojata slu`bena dol`nost, postapil sprotivno na ~l.
52 st.3 od Zakonot za ste~aj i na re{enieto ST.br. hhh na ste~ajniot sovet pri
osnovniot sud na na~in {to ne go za{titil i odr`uval imotot na AD hhh, so
{to ovozmo`il prvoosomni~enata pred osnovniot sud da sklu~i sudski
spogodbi vo periodot od 8.2. do 30.5.2002 god. bez soglasnost na Odborot
na direktori i toa: IS br. Hhh na 8.2.2002 god., IS.br. hhh na 15.3.2002 god.,
IS.br. hhh na 5.4.2002 god. IS.br. hhh na 30.5.2002 god. So niv e otu|en
celokupniot imot na AD hhh za koj{to znael deka e procenet spored
procenkata na procenitelot Agencija ppp, na vrednost od 84.929,710,00

128
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

den, za pobaruvawe od 22.216.225,00 den so {to na DOO od Ko~ani mu

pribavil zna~itelna imotna korist vo iznos od 6.975.099,00 den, a na
DOOEL xxx mu pribavil zna~itelna imotna korist vo iznos od
55.768.323,00 den. Na AD hhh mu nanel zna~itelna {teta vo visina od
62.713.484,00 den.
Tretoosomni~eniot kako slu`beno lice, sudija na osnoven sud koj
postapuval po ovie izvr{ni predmeti, ne ja izvr{il svojata slu`bena dol`nost
na na~in {to sprotivno na ~l. 153 od ZIP bez predhodno sproveduvawe
postapka za utvrduvawe na vrednosta na nedvi`nostite koja e obligatorna:
- na 15.3.2002 god.donel re{enie IS.br. hhh so koe na doveritelot
DOOEL xxx, zaradi namiruvawe pari~no pobaruvawe vo iznos od
10.112.000,00 den mu dosudil nedvi`en imot i toa KP. br. ppp, pasi{te 5
kl. vo povr{ina od 3.000 mkv na koe e izgraden motelot Grat~e. Motelot
Grat~e, zgradata vo vkupna povr{ina {to se sostoi od podrumski i
pomo{ni prostorii, prizemje i kat, potkrovje so celokupniot inventar vo
popisna lista KP.br. ppp neplodno zemji{te vo povr{ina od 50.000 mkv,
KP.br.ppp {uma 5 kl. vo povr{ina od 50.000 mkv spored posedoven list
br. ppp za KO xxx, bife - avtobuska stanica baraka od vremen karakter
KP.br.ppp vo povr{ina od 102 mkv., posedoven list br.ppp za KO, bife
xxx KP.br.ppp so povr{ina od 267 mkv, baraka od vremen karakter,
posedoven list br. Xxx KO.ppp. Bife Medicinski centar na ul. Xxx
KP.br. ppp vo povr{ina od 24. mkv. baraka od privremen karakrter,
posedoven list br.xxx i bife na ul. Ppp KP.br. ppp vo povr{ina od 22
mkv., ~ija vrednost spored procenkata na procenitelot Agencija ppp e
34.975.372,00 den, a xxx donel re{enie IS.br.hhh za predavawe vo
vladenie na doveritelot na gorespomenatiot imot so {to za DOOEL xxx
pribavil zna~itelna imotna korist vo iznos od 24.863.370 den, za koj
iznos nanel zna~itelna {teta na AD hhh.
- na den xxx donel re{enie IS.br. hhh so koe na doveritelot DOEL hhh
zaradi namiruvawe na pari~ni pobaruvawa vo iznos od 8.860.720,00 den
mu dosudil nedvi`en imot i toa objekt hotel kkk so povr{ina od 830
mkv. i dvorno mesto od 1212 mkv., ~ija procenata vrednost spored
procenka na procenitelot Agencija ppp e 41.793.790,00 den,. A na 3.3.
donel re{enie IS. br.hhh za predavawe vo vladenie na doveritelot na
gorespomenatiot imot so {to za DOOEL hhh pribavil zna~itelna imotna
korist vo ioznosa od 32.930.060,00 den, a za istiot iznos nanel
zna~itelna {teta na AD hhh.
- na den xxx donel re{enie IS.br. xxx so koe zaradi namiruvawe pari~no
pobaruvawe vo iznos od 480.534,00 den, na doveritelot DOOEL hhh mu

129
M-r Todor Vitlarov

dosudil nedvi`en imot i toa objekt ppp so povr{ina od 84 mkv iako

procenetata vrednost spored procenka na procenitelot Agencija ppp na
toj imot e 4.420.470,00 den, i so re{enie IS.br.xxx go predal vo vladenie
na doveritelot so {to za DOOEL xxx pribavil zna~itelna imotna korist
vo iznos od 3.940.940,00 den, a na AD hhh nanel zna~itelna {teta vo
iznos od 3.940.940,00 den.
- so {to na DOOEL xxx pribavil zna~itelna imotna korist vo iznos od
61.738.380,00 den, a na AD hhh nanel zna~itelna {teta vo istiot iznos.
Vo prodol`enie, bi prezentirale nekolku slu~ai od praktikata, so
neprecizni i nejasni dejstvija na storuvawe na ova krivi~no delo:
1) Osnovnoto javno obvinitelstvo podnelo barawe za sproveduvawe
istraga protiv XX i SS, poradi postoewe osnovano somnenie deka sekoj storil po
edno krivi~no delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353
st. 4 v. v.so st. 3 i 1 od KZ, a vtoroosomni~eniot kako pottiknuva~ v.v. so ~l.23
od KZ, na na~in {to:
Postoi osnovano somnenie prvoosomni~eniot na xxxx kako odgovorno
lice-direktor na TP Kumanovo DOO Skopje, pottiknat od
vtoroosomni~eniot, kako direktor na TP od [tip, so namera za sebe i za
TP od Kumanovo DOO Skopje da pribavat protivpravna imotna korist, a
da nanesat {teta na AD “O” od Belgrad, iskoristuvaj}i ja svojata
slu`bena polo`ba i ovlastuvawe i pre~ekoruvaj}i gi granicite na svoeto
slu`beno ovlastuvawe, kaj notar vo DDD sklu~il i svoera~no potpi{al
dogovor za proda`ba na deloven objekt vo forma na notarski aktODU
br.vvvvv, so koj delovnite prostorii na ul. Dddd vo mmm, so pvr{ina od
38 metri kvadratni i na ul ZZZ so povr{ina od 25,8 metri kvadratni, koi
se vo sopstvenost na AD od Belgrad, gi prodal na kupuva~ot V.V. koja e
majka na vtoroosomni~eniot, za suma od 50.000 dem., na koja kako
prodava~ i garantiral, vo ~l. 5 od dogovorot, deka toj e edinstven
sopstvenik na delovnite prostorii, na koj na~in pribavil za sebe i za TP
Kumanovo DOO Skopje protivpravna imotna korist vo iznos od
1.500.000 den, nanesuvaj}i & {teta za ovoj iznos na AD “O” od
Belgrad
2) Osnovnoto javno obvinitelstvo podnelo obvinitelen akt protiv XX, za
krivi~no delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l.353 st.2
v.v.so st1 od KZ, zatoa {to:
Na 2.10.2002 god., kako slu`beno lice -notar, za podra~jeto na op{tina
SSSS, so iskoristuvawe na svojata slu`bena polo`ba i ovlastuvawe
pote{ko gi povredil pravoto na sopstvenost na o{teteniot ZZZ, na na~in

130
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

{to vo dogovorot za proda`ba na patni~ko motorno vozilo, sprotivno na

~len 61 od Zakonot za vr{ewe na notarski raboti, iako o{teteniot kako
sopstvenikot na motornoto vozilo li~no ne bil prisuten vo kancelarijata,
izvr{il zaverka na potpisot vo rubrikata “prodava~’ pod UZP bbb, so {to
ovozmo`il pravoto na sopstvenost na voziloto od o{teteniot da se
prenese na tretoobvinetiot NN.
3) Osnovnoto javno obvinitelstvo podnelo barawe za sproveduvawe
istraga protiv hhh poradi postoewe osnovano somnenie deka storil krivi~no delo
Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l.353 st.2 v.v. st.1 od KZ,
na na~in {to:
Kako slu`beno lice direktor na javnata ustanova, zavod za za{tita i
rehabilitacija hhh, vo periodot od 1999 do 2002 god. iskoristuvaj}i ja
svojata slu`bena polo`ba, gi pre~ekoril granicite na svoeto slu`beno
ovlastuvawe, a namesto da se gri`i za zakonitosta vo raboteweto, vo
smisla na ~l.31 od statutot na zavodot, bez predhodno da ima odluka od
upravniot odbor za ottu|uvawe na osnovni sredstva, ottu|il razna stoka
dobiena kako donacija vo zavodot, na na~in {to bez nadomest ja
dodeluval na pove}e pravni lica, crkvi i u~ili{ta so {to go o{tetil
zavodot za suma od 365.610,00 den.
4. Osnovnoto javno obvinitelstvo podnelo barawe za sproveduvawe
istraga protiv K.K., poradi postoewe osnovano somnenie deka storil krivi~no
delo Zloupotreba na slu`benata polo`ba i ovlastuvawe od ~l. 353 st.4 v.v. st.3 i 1
od KZ, na na~in {to:
Kako odgovorno lice, blagajnik vo pravnoto lice AD hhh, iskoristuvaj}i
ja svojata slu`bena polo`ba vo periodot od hhh do hhh prisvojuval del od
parite so koi bil zadol`en na toj na~in {to izgotvuval kasa-primi za
primeni pari od prodaden leb vo gotovo od voza~ite na leb vrz osnova
na koi izgotvuval zbir na kasa-primi so pomal iznos i so priemnica kasa-
primi go zadol`uval i razdol`uval prodava~ot vo prodavnicata vo krugot
na pretprijatieto za prodadeniot leb vo gotovo i pribavil za sebe
protivpravna imotna korist vo iznos od 1.207.989,00 den za koj iznos ja
o{tetil AD.
Od prezentiranite primeri jasno proizleguva deka se pravat gre{ki
najprvo vo opisot na storitelot na ova krivi~no delo, pri {to ne se imaat predvid
odredbite od KZ za zna~eweto na izrazite na Zakonot ({to se podrazbira pod
poimite sl. lice, odgovorno lice, lice {to vr{i javni ovlastuvawa).
Ponatamu, ne se dava opis na dejstvijata na storuvawe i sekoga{ se
upotrebuva “ja iskoristil svojata slu`bena polo`ba”, iako toa e samo eden od

131
M-r Todor Vitlarov

mo`nite na~ini na storuvawe na ova krivi~no delo. Koga se raboti za

pre~ekoruvawe na slu`benite ovlastuvawa, ne se dava opis na blanketnata
norma, ili pak ako e neizvr{uvawe na slu`benata dol`nost, vo {to e
neizvr{uvaweto i od koja zakonska obvrska proizleguva vakvata obvrska za
storitelot.
Ponatamu, vo opisot nepravilno se upotrebuva formulacijata “so namera
da pribavi protivpravna imotna korist”, iako spored zakonskoto bitie e dovolno
da e pribavena nekakva korist, bez nazna~uvawe na posebnata namera na
storitelot.
Isto taka, sekoga{ ne se ima vo vid deka ova krivi~no delo, kako {to
ve}e prethodno spomenavme, e delo od op{t karakter od grupata na Krivi~ni
dela protiv slu`benata dol`nost. Ova zna~i deka sekoga{ najprvo treba da imame
vo vid dali vo prijavenite dejstvija ne se sodr`ani elementite na nekoe drugo
krivi~no delo, a osobeno elementi na krivi~noto delo Pronevera vo slu`bata od
~len 354 od KZ.

132
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

Todor VITLAROV, LL.M., Higher Public Prosecutor Stip

The Criminal Offence “Misuse of Official Position and Authorization” as

per Article 353 of the Criminal Code and its Practical Application
- Summary -

The criminal offence “misuse of official position and authorization” is

one of the most frequent crimes, which occurs in the court practice and it is
contained in the Criminal Code Chapter on “Criminal Offences Against Official
Duty”.
The practical experiences demonstrate that very often the indictments
for this criminal offence do not follow and do not properly describe the main
statutory elements of this offence.
These drawbacks in the indictments result in trial court judgments where
the rulings are ambiguous and contradicted. This represents a significant
infringement of the provisions of the Criminal Procedure Code, which ought to
be ex officio assessed by the appellate courts.
Usually, such infringements lead to quashing of first instance decisions
and referral of the cases back to the trial courts, thus causing delays in the
administration of justice.
Therefore, the author first makes an attempt to give a theoretical
explanation of this criminal offence. He places a special emphasis on the actions
and the means by which this crime may be committed, because the law provides
for a so-called “bank nature” of this crime. Further, the author points out to
concrete mistakes and omissions made by prosecution when drafting indictments
for this criminal offence.
The most widespread mistakes and omissions are those related to non-
observance of the provisions of the Criminal Code, particularly of the section
containing definition of terms (for example: definition of an official; of a
responsible person, of a person performing public mandate; etc.). In describing
the action of the crime, the following wording is usually used: “the perpetrator
misused his/her official position”, despite the fact that this is only one of the

133
M-r Todor Vitlarov

means by which this crime may be committed. Moreover, in cases when there is
overstepping of a given official authorization, no further description of the blank
statutory norm is provided whatsoever; or in cases of non-performance of an
official duty, no reference is being made to the statutory provision requiring
certain action or duty to be undertaken, whose mere omission actually
constitutes a crime.
Also, in describing the subjective element of this crime, the wording
“with an intention to acquire illegal property benefit” is being incorrectly used,
because the law requires no intention whatsoever. Also, one should always bear
in mind that this criminal offence is of general nature, which means that
primarily it should be determined whether the constituent elements of this crime
could be subsumed under another criminal offence against official position.

134
 Krivi~noto delo zloupotreba na slu`benata polo`ba i…

M-r Todor VITLAROV, haur procureur de la République, Stip

Acte criminel- abus de l’état officiel et autorisation de l’art.353 de la Loi

pénale dans l’application pratique
- Résumé -

L’acte criminel –l’abus de l’état officiel et l’autorisation est un des actes

les plus fréquents dans la pratique judiciaire du chapitre des actes criminels
contre l’obligatio officielle.
La pratique montre que les Ministères publics,très souvent,ne gardent
pas les éléments et les descriptions donnés des actionms de cet acte pénal.
Ces ommissions cotribuent que les tribunaux apportent de jugements où
des dispositifs incompréhensibles ou contradictoires. Cela représente une lésion
importante des règlements de la Loi pénale à laquelle les tribunaux d’Appel font
attention selon l’obligation officielle. Une telle lésion provoque la supression des
décisions primaires et leur renvoi à une nouvelle décision et cela provoque le
prolongement du procédé.
Ce sont les causes pour lesquelles j’ai essayé de donner des explications
théoriques de l’essence légale de cet acte pénal. Un accent spécial est mis aux
activités de l’exécution de cet acte criminel avec de explications données.
Des descriptions préséntées des dispositifs pour l’acte criminel –Abus de
l’état officiel et autorisation, j’ai fait un essai de montrer concrètement les
ommissions pendant la préparation des actes de la part des procureurs
compétents.
Les ommissions les plus fréquentes sont l’irrespect des règlements de la
loi pénale’ la signification des expressions dans la loi –de ne pas décrire la
qualité de l’exécuteur de cet acte criminel (personne officielle, personne
responsible qui exerce des autorisations publiques.
Pendant la descriptions des actions ,presque toujours, s’utilise la
formulation “il a profité de sa fonction officielle”’ même que ce soit une des
manières possibles de l’exécution de l’acte criminel. Quand il s’agit du
dépassement de l’autorisation officielle, on ne donne pas la descriptions de la

135
M-r Todor Vitlarov

norme blanquette et de quelle obligation légale provient l’obligation de

l’exécuteur.
Dans la description de l’élément subjectif, on utilise incorrectement la
formulation “avec l’intention d’assurer le bénéfice”. On n’a pas en vue que ce
type de l’acte criminel est de caractère général ,cela veut dire, qu’il faut estimer
d’adord le fait si daans ces actions déclarées sont contenus les éléments d’un
autre acte criminel contre l’obligaton officielle.

136