Digitally signed by DONCO

DONCO DJORLEV
DN: cn=DONCO DJORLEV, o,
ou,

DJORLEV
email=doncodzorlev@gmail.c
om, c=US
Date: 2017.12.28 00:10:48
+01'00'

BIOLOGIJA
za {esto oddelenie
 PREDGOVOR

U~ebnikot e raboten spored najnovata nastavna programa za biologija vo VI

oddelenie. Na po~etokot od u~ebnikot ima potsetuvawe i pro{iruvawe na znaewata
za zaedni~kite osobini na `ivite organizmi, odnosno za nivnite sli~nosti i razliki.
No, vo najgolem del od materijalot se dadeni najva`nite osnovni znaewa za rastenijata.
Preku izu~uvaweto na rastenijata }e dojde{ do novi soznanija za gradbata na rastenijata
i procesite {to tie gi vr{at, kako i za nivnoto zna~ewe vo sevkupniot `ivot na `ivite
organizmi na planetata Zemja.
Za da mo`e{ da go koristi{ u~ebnikot polesno sevkupnata sodr`ina e podelena na
sedum temi, a sekoja tema e podelena na nekolku celini, od koi sekoja treba da se usvojuva
vo tekot na eden nastaven ~as.
Na po~etokot od sekoja tema e daden katalog na barawata na znaewa i umeewata
{to treba da gi usvoi{ so izu~uvaweto na materijalot od dadenata tema, no i katalog na
novi poimi {to se izu~uvaat vo samata tema.
Biologijata e nauka ~ii{to soznanija se temelat na nau~nite metodi. Poradi toa,
vo delovite Istra`uvaj i eksperimentiraj se dadeni odredeni aktivnosti preku koi
}e gi usvojuva{ nau~nite metodi i sam }e mo`e{ da dojde{ do novi soznanija, no i da gi
potvrdi{ ve}e steknatite znaewa.
Isto taka, vo u~ebnikot, vo delovite Zapomni, se dadeni sodr`inite {to treba da
gi ponese{ kako neophodni znaewa pri usvojuvaweto na soodvetnata lekcija.
Na krajot od sekoja celina se dadeni odredeni pra{awa, preku koi ne samo {to }e go
proveri{ svoeto znaewe, tuku i }e mo`e{ da ja otkriva{ posledovatelnata povrzanost
na nekoi pojavi i procesi koi se odvivaat vo rastenijata.
Se nadevam deka so izu~uvawe na sodr`inite od ovoj u~ebnik kaj tebe }e se projavi
qubopitnost za prodlabo~eno izu~uvawe na rastenijata kako sostaven del od `iviot svet,
deka }e prodol`i{ da istra`uva{ i da ~ita{ dopolnitelna literatura.

Juli, 2008 godina Avtorot

 Tema 1
GRADBA NA RASTENIJATA

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da objasnuva{ so {to se zanimava biologijata kako nauka;

D Da objasnuva{ koi metodi se koristat pri biolo{kite istra`uvawa
i da stekne{ sposobnost za samostojni istra`uvawa;
D Da voo~uva{ sli~nosti i razliki me|u rastenijata i `ivotnite;
D Da gi imenuva{ sostavnite delovi na rastitelnata kletka i da ja
objasni{ nivnata funkcija;
D Da ja otkrie{ ulogata na kleto~nata delba;
D Da stekne{ znaewe za povrzanosta na kletkite vo tkiva, na tkivata
vo organi, a na organite vo organizam;
D Preku primeri da objasni{ prisposobuvawe na rastitelnata
kletka.

Poimi {to }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h biologija, granki na biologijata

h istra`uvawe i metodi na istra`uvawe
h kleto~na gradba i `ivotni procesi
h rastitelna kletka, sostavni delovi i nivna
funkcija
h delba na kletka
h rastitelni tkiva i nivna funkcija
h rastitelni organi i nivna funkcija
h sposobnost za prisposobuvawe
 ZO[TO U^IME BIOLOGIJA
Biologijata e nauka koja gi prou~uva
`ivite organizmi. Taa go prou~uva iz-
gledot na organizmite, nivnata gradba,
na~inot na `iveewe, na~inot na ishrana,
nivnata rasprostranetost, mestoto na
`iveewe. Ovaa prirodna nauka imeto go
dobila od dva gr~ki zbora: bios – {to
zna~i `ivot i logos – nauka. Zna~i, vo
sloboden prevod, biologijata e nauka
za `ivotot.
@ivotot e pojava koja e karakteristi~na za
planetata Zemja. Nea ja naseluvaat razli~ni
vidovi `ivi organizmi koi mo`e da se najdat
i na „najnegostoqubivite“ predeli: dlaboko
pod morskata povr{ina, na sne`nite vrvovi
na visokite planini, na prostori pokrieni
so mraz, no i na vulkanskite ostrovi i vo
toplite vodi.
@iviot svet, ~esto tainstven i nepoz-
nat, otsekoga{ go privlekuval vnimanieto
na ~ovekot. Negovata raznovidnost e tolku
golema {to eden ~ovek ne mo`e da zapoznae ni
del od organizmite, a kamo li site organizmi
na planetata Zemja.
^ovekot najprvo ja zapoznaval prirodata
za da pre`ivee. Znaewata {to gi steknuval
vo tekot na svojot `ivot gi prenesuval
na narednite generacii. Taka, u{te staro-
gr~kite misliteli nabrojale i opi{ale del
od rastenijata i `ivotnite. Denes se znae
deka na Zemjata `iveat pove}e od 1.5 milion
razli~ni vidovi `ivi organizmi.
Kako {to so tekot na vremeto se zgole-
muvale soznanijata, vo ramkite na biologi-
jata po~nale da se razvivaat posebni nau~ni
disciplini. Tie prou~uvaat razli~ni or-
ganizmi, nivnata vnatre{na gradba i nad-
vore{niot izgled, nasleduvaweto na oso-
binite i nivnata promenlivost, zaemniot
odnos na organizmite so `ivotnata sredina,
niv noto rastewe i razvivawe, nivnoto
poteklo.
Denes se poznati pove}e biolo{ki dis-
ciplini. Taka, nau~nata disciplina koja
6
Slika 1.1. Nabquduvawe
go prou~uva rastitelniot svet e botanika
(botana na gr~ki zna~i treva). @ivotnite
gi prou~uva zoologijata (gr~ki zoon e
`ivotno). Mikroorganizmite (mali, sit-
ni organizmi, nevidlivi za golo oko) gi
prou~uva mikrobiologijata (gr~ki mikros –
mal, siten). Posebnata nauka antropologija
(gr~ki, antropos – ~ovek) go prou~uva ~o-
ve kot. Anatomijata i fiziologijata
na rastenijata gi prou~uvaat gradbata i
procesite kaj rastenijata, anatomijata i
fiziologijata na `ivotnite ja prou~u-
vaat gradbata i procesite kaj `ivotnite,
anatomijata i fiziologijata na ~ovekot
gi prou~uvaat gradbata na ~ove~koto
telo i procesite koi se odvivaat vo nego.
Genetikata go prou~uva prenesuvaweto
na naslednite osobini od generacija na ge-
neracija, ekologijata gi prou~uva vrskite
me|u `ivite organizmi i nivnata `ivotna
sredina, a evolucijata e nau~na disciplina
koja se zanimava so prou~uvawe na nastanokot
na sekoja grupa na organizmi i nivniot raz-
vitok.
Razvojot na biologijata ovozmo`uva
razvoj vo medicinata, farmakologijata,
veterinata, zemjodelstvoto, {u mars-
tvoto itn., pa zatoa site ovie se poznati
kako primeneti biolo{ki disciplini.

Kako se zapoznava proirodata
Nau~no-istra`uva~kite filmovi za pri-
rodata ni pomagaat da ja zapoznavame istata.
Ovie filmovi so zadovolstvo gi gledame i
dolgo gi pametime. No, sekoj od nas mo`e po
malku da istra`uva. Taka, za qubitelite
na prirodata e interesno da se nabquduva
borba na dva vida mravki vo {umata, ili
kako pajakot ì se pribli`uva na muvata koja
e fatena vo paja`inata. Zvu~i neverojatno,
no i vo kapka barska voda, ako ja gledame pod
mikroskop, }e najdeme interesen `iv svet.
O~igledno, sekoj od nas mo`e da ja zapoznava
prirodata, da ja prou~uva, a so samoto toa i
da se gri`i za nea.
Slika 1.2. Nabquduvawe
Za prou~uvawe na prirodnite pojavi i
drugite odnosi okolu nas, ~ovekot koristi
posebni sredstva za istra`uvawe, nare~eni
nau~ni metodi. Nau~en metod pretstavuva
na~in na sogleduvawe na takvi fakti koi
}e mu ovozmo`at na nabquduva~ot, t.e. na
istra`uva~ot, da otkrie op{ti zakonitosti
za razgleduvanite objekti ili pojavi. Pri
toa mo`at da se koristat razli~ni tehni~ki
sredstva, no neposrednata okolina mo`e da
se zapoznava i bez niv.
Nabquduvaweto e nau~en metod koj se
sproveduva po odnapred opredelen plan, so
cel da se otkrie, utvrdi i izu~i nekoe svoj-
stvo na `iviot svet, odredeni predmeti i
pojavi, ili povrzanosta na edni so drugi pred-
meti i pojavi. @iviot svet, predmetite i
pojavite, naj~esto se nabquduvaat vo nivnata
prirodna sredina, a samoto nabquduvawe se
realizira spored odnapred utvrden plan.
Jasno, vo tekot na nabquduvaweto imame
sistematsko bele`ewe na svojstvata na
`iviot svet, predmetot ili pojavata i toa
se vr{i za da se postigne opredelena cel.
Pod eksperiment se podrazbira takov
metod na izu~uvawe na `iviot svet, pred-
metite i pojavite, pri koj istra`uva~ot
sozdava ve{ta~ki uslovi za `iviot svet,
predmeti i pojavi za koi se interesira, sè so
cel istite podobro da gi zapoznae. Pritoa,
is tra`uva~ot iska`uva pretpostavki za
toa kako }e se odnesuvaat `ivotnite i
ras tenijata, odnosno {to }e se slu~i so
predmetot {to go istra`uva ili kako }e
se razviva pojavata za koja se interesira.
Ovie pretpostavki gi narekuvame hipotezi.
Jasno, vo tekot na sproveduvaweto na
eks perimentot istra`uva~ot vr{i nab-
qu duvawe na pojavite i na promenite
koi {to se javuvaat i pritoa gi bele`i
podatocite koi se od interes za samiot
eksperiment. Tokmu zatoa, eksperimentot i
nabquduvaweto se dva tesno povrzani nau~ni
metodi. Bidej}i istra`uva~ot ve{ta~ki
gi sozdava uslovite pri koi se realizira
eks pe rimentot, istiot mo`e pove}epati
Slika 1.3
Eksperimentirawe,
sreduvawe i
sporeduvawe
7
da se povtori pri nepromeneti uslovi i
da se bele`at dobienite rezultati. Ako
pri pove}ekratnoto povtoruvawe na ekspe-
rimentot, po sreduvaweto i sporeduvaweto
na dobienite rezultati se potvrduva na-
{ata hipoteza, toga{ velime deka ekspe-
ri mentalno sme doka`ale opredeleno
svojstvo za predmetot ili pojavata koja e
predmet na na{iot interes.
Rekovme deka pri eksperimentiraweto
gi bele`ime, sreduvame i sporeduvame
dobienite rezultati. No, nie sekojdnevno
ne{to sporeduvame i otkrivame sli~nosti
i razliki me|u predmetite i pojavite koi
gi istra`uvame. Pritoa, treba da vnimavame
deka:
1) sporeduvaweto treba da ima smisla, t.e.
treba da se sporeduvaat objekti koi imaat
opredelena vrska;
2) sporeduvaweto treba da se realizira
planski, t.e. treba jasno da se izdvojat
onie svojstva koi se sporeduvaat, i
3) sporeduvaweto treba da bide celosno, t.e.
do kraj realizirano.
Metodot na sporeduvawe se sre}ava
na sekoj ~ekor. Taka, nie go sporeduvame
na~inot na dvi`ewe na pol`avot, na ma~kata
i na gulabot. Isto taka, mo`eme da go
sporeduvame na~inot na ishrana na pajakot,
gasenicata i ku~eto.
Pri eksperimentiraweto, odnosno
vo tekot na sporeduvaweto na dobienite
rezultati, vsu{nost nie istite gi anali-
zirame, odnosno vr{ime ras~lenuvawe
na daden predmet ili pojava na negovite
Slika 1.4 Slika 1.5
8
karakteristi~ni elementi, sè so cel tie
poedine~no da se ispitaat. Pritoa, treba da
vnimavame na faktot deka karakteristi~-
nite elementi se sostavni delovi na edna
ce li na. Ponatamu, dobienite soznanija
za predmetot ili pojavata gi povrzuvame
vo edna celina, t.e. gi sintetizirame so
{to otkrivame novi svojstva na predmetot
ili pojavata. O~igledno, analiziraweto i
sintetiziraweto se zaemno povrzani metodi
i tie prakti~no formiraat edin stven
analiti~ko-sinteti~ki metod.
Primer. Istra`i go vlijanieto na
~adot od cigarite vrz rasteweto na
rastenijata.
Poznato e deka pu{eweto e {tetno za
zdravjeto na ~ovekot. No, dali toa va`i i
za rastenijata? Rastenijata, kako i ~ovekot,
se `ivi organizmi, pa zatoa prirodno e da
pretpostavime deka ~adot na cigarite
{tetno vlijae vrz rastenijata (hipoteza).
Napravi go sledniov eksperiment:
1. Pribor za eksperimentirawe: po~va,
stakleni sadovi so razli~na golemina
i cigari.
2. Eksperimentalen objekt: p~enica.
3. Postapka pri rabota:
a) Vo dve tegli~ki so po~va stavi {totuku
izrtena p~enica i tegli~kite poklopi gi
so stakleni yvona (na slikite so pogolemi
tegli). Vakapodgotvenite tegli~ki ostavi
gi slednite 24 ~asa, a potoa pod ednata
tegla ostavi da izgori edna zapalena
cigara. Vo slednite denovi nabquduvaj
Slika 1.6 Slika 1.7
go rasteweto na p~enicata vo dvete tegli
(sliki 1.4, 1.5, 1.6 i 1.7). Podatocite za
rasteweto na p~enicata vo dvete tegli
oddelno (prose~na visina) sekojdnevno
bele`i gi vo tabela.
b) Sporedi gi dobienite rezulati. [to
zaklu~uva{? Dali eksperimentot ja po-
tvrduva tvojata hipoteza?

Zapomni:
Z Biologijata e nauka za `ivotot.
Z Nau~ni disciplini vo biologijata se: botanikata, zoologijata, mikro-
biologijata, antropologijata, anatomijata i fizilogijata na rastenijata,
na `ivotnite i na ~ovekot, genetikata, evolucijata i drugi.
Z Razvojot na biologijata ovozmo`uva razvoj vo medicinata, farmakologijata,
veterinata, zemjodelstvoto, {umarstvoto itn.
Z Nau~en metod pretstavuva na~in na sogleduvawe na takvi fakti koi }e mu
ovozmo`at na nabquduva~ot, t.e. na istra`uva~ot, da otkrie op{ti zakonitosti
za razgleduvanite objekti ili pojavi. Pritoa, mo`at da se koristat razli~ni
tehni~ki sredstva, no neposrednata okolina mo`e da se zapoznava i bez niv.
Z Nabquduvaweto i eksperimentot se sostavni delovi na nau~niot metod pri {to
sekoga{ treba da ima bele`ewe, sreduvawe i sporeduvawe na podatocite koi se
dobieni.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:
1. Kolku drvja a kolku grmu{ki ima vo tvojot u~ili{ten dvor?
2. Potrudi se da go opi{e{ izgledot na drvjata i grmu{kite!
3. Potrudi se da ja opi{e{ razlikata pome|u drvjata i grmu{kite!
4. Soberi cvetovi od dve razli~ni rastenija. Razgledaj gi prvo so golo oko, a potoa so
lupa. Potrudi se da ja voo~i{ razlikata, istata da ja sporedi{ i da ja opi{e{!

Proveri go svoeto znaewe

1. [to pretstavuva biologijata?
2. Od koi dva zbora go dobila svoeto ime?
3. Vo dadenata tabela vo prvata kolona dadeni se grankite na biologijata, a vo
vtorata kolona stoi {to prou~uvaat tie. Potrudi se pravilno so strelka da
povrze{ koja disciplina {to prou~uva.

disciplina {to prou~uva

Botanika `ivotni
Genetika nastanok na `ivite organizmi
Ekologija rastenija
Evolucija mikroorganizmi
Zoologija naslednite osobini
Mikrobiologija `iviot svet i `ivotnata sredina

9
 ZAEDNI^KI OSOBINI NA
RASTENIJATA I @IVOTNITE

Rastitelna kletka
Da se potsetime na materijalot od V
oddelenie:
Koja e razlikata me|u `ivite orga-
nizmi i ne`ivata priroda?
Koi osobini se zaedni~ki za site `ivi
organizmi?

Zna~i, zaedni~ki osobini za site `i -

vi organizmi se: kleto~nata gradba i
`ivotnite procesi.
Brziot razvoj na prirodnite nauki (bio-
logijata, fizikata, hemijata) pridonel da se
zgolemat soznanijata za `ivite organizmi.
Pa taka, sega so sigurnost se znae deka `ivi-
te organizmi gi imaat istite materii
koi se nao|aat i vo ne`ivata priroda.
Toa poka`uva deka `ivite organizmi se
povrzani so ne`ivata priroda. Iako na
prv pogled se ~ini deka ovaa povrzanost
e ednostavna, sepak, vo su{tina ne e taka.
Postoeweto na ovie vrski e rezultat na
slo`enite zaemni odnosi koi vladeat vo
prirodata. Za da mo`e `ivite organizmi da
opstojat na Zemjata, neophodni se povolni
uslovi vo nadvore{nata sredina, kako
{to se: vodata, svetlinata, temperaturata,
kislorodot, mineralnite materii i drugo.
No, `ivite organizmi so svoeto prisustvo
na Zemjata mnogu uspe{no vospostavuvaat
odredeni odnosi so ne`ivata priroda,
mo`e da deluvaat na nea i da ja menuvaat.
Se pretpostavuva deka Zemjata bez `ivi
organizmi mnogu poinaku bi izgledala.
@ivotinska
kletka
Bakterija
Slika 1.8. Kleto~na gradba
razmno`uvaweto, razvitokot, odnesuvaweto.
I pokraj tolku golemata razlika, me|u `ivi-
te organizmi ima edinstvo. Ova edinstvo,
pred sè, se gleda preku nivnata kleto~nata
gradba i `ivotnite procesi.
Kleto~na gradba: Kletkite i kaj ras-
tenijata i kaj `ivotnite, op{to zemeno,
imaat ista gradba. Tie se sostaveni od: kle-
to~na membrana, citoplazma i jadro. Vo
kletkite se odvivaat golem broj procesi
koi se zaedni~ki za site `ivi organizmi.
No, kletkite na rastenijata, iako vo os-
nov nata gradba se isti so kletkite kaj
`ivotnite, imaat i delovi po koi me|usebno
se razlikuvaat, no, za toa }e u~ime podocna.

Se pretpostavuva deka na Zemjata de-

nes `iveat okolu 500 000 rastitelni @ivotni procesi
i okolu 1 500 000 `ivotinski vido vi.
@ivite organizmi se mnogu raznovidni, a Potseti se: Koi se `ivotnite procesi
taa nivna raznovidnost nastanala kako i koja e razlikata me|u rastenijata i
rezultat na nivnoto prisposobuvawe na `ivotnite?
razli~ni uslovi vo `ivotnata sredina.
Osnovnata raznovidnost e izrazena pome|u Ishrana
rastitelnite i `ivotinskite organizmi. Vo
sekoja grupa postoi razlika vo nadvore{nata Kako se hranat rastenijata, a kako `i-
i vnatre{nata gradba, na~inot na ishrana, votnite?

10

Slika 1.9
Site `ivi organizmi se hranat. Zna~i, i
rastenijata i `ivotnite za da opstanat mora
da se hranat. No, rastenijata samite za sebe
sozdavaat hrana (slika 1.9) i poradi toa
se nare~eni proizveduva~i, a `ivotnite ja
koristat gotovata, sozdadena hrani i se
nare~eni potro{uva~i (slika 1.10).
Di{ewe
Potseti se: {to pretstavuva di{eweto?
Za da mo`at da opstanat site organizmi
di {at, odnosno razmenuvaat gasovi
so `ivotnata sredina. I rastenijata
i `ivotnite pri procesot na di{ewe od
vozduhot go koristat kislorodot, a vo voz-
duhot ispu{taat jaglerod dioksid.
Dvi`ewe
@ivotnite glavno se dvi`at za da obez-
bedat hrana, voda, `iveali{te i sli~no.
Bidej}i tie postojano go menuvaat `iveali{-
teto, nie go zabele`uvame nivnoto dvi`ewe.
No, iako nezabele`livo, i kaj rastenijata
postoi sposobnost da dvi`at del od svoite
organi. Na primer, {apkata na son~ogledot
sekoga{ go sledi dvi`eweto na sonceto.
Osetlivost
Site `ivi organizmi mo`at da reagiraat
na promenite koi se javuvaat vo nadvore{nata
sredina. Takvite promeni organizmite gi
prepoznavaat kako drazbi. Site `ivi or-
Slika 1.10
Slika 1.11
ganizmi se sposobni da reagiraat na drazbite
koi doa|aat od nadvore{nata sredina.
Rastewe
Procesot na zgolemuvawe na teloto e na-
re~en rastewe. No so samoto rastewe `ivite
organizmi se razvivaat. Zna~i, i rastenijata
i `ivotnite rastat i se razvivaat.
Razmno`uvawe
Sposobnosta na organizmite da sozdavaat
potomstvo e biolo{ki proces nare~en
razmno`uvawe. Preku razmno`uvaweto
`ivite organizmi go odr`uvaat vidot. Pri
ovoj proces naj~esto u~estvuvaat dve edinki,
ma{ka i `enska.
Stareewe i umirawe
Kako posledica na postojanata aktivnost
na `ivite organizmi, tie postepeno se
tro{at, im se namaluvaat funkciite i
velime deka `ivite organizmi stareat i na
krajot umiraat.
11
 SLI^NOSTI I RAZLIKI ME\U
RASTENIJATA I @IVOTNITE
Ako razgleduvame nekoe rastenie, na
primer buka ili diva jagoda i sporeduvame
so nekoe `ivotno, na primer me~ka ili `aba,
}e dojdeme do soznanie deka iako rastenijata
i `ivotnite imaat zaedni~ki osobini, tie se
razlikuvaat. Spored toa, nikoj ne mo`e da
ka`e deka brezata e ista so ku~eto ili deka
borot e ist so `abata.
Poradi nivnite razliki ovie grupi `ivi
organizmi se oddeleni vo dve zasebni grupi
`ivi organizmi, odnosno kako rastenija i
`ivotni.
Slika 1.13. Buka
Slika 1.14. Diva jagoda
Slika 1.15. Me~ka
Slika 1.16. @aba
12
Najvoo~livata razlika pome|u rastenijata
i `ivotnite e vo na~inot na ishrana.
Rastenijata se proizveduva~i na hrana
i poradi toa se nare~eni i avtotrofni
organizmi. Toa zna~i deka rastenijata
sami za sebe, vo procesot na fotosinteza,
sozdavaat organska hrana. Za razlika od
rastenijata, `ivotnite ne se sposobni sa-
mite za sebe da sozdavaat hrana. Tie moraat
da gi koristat hranlivite materii koi
gi sozdavale rastenijata, poradi {to se
nare~eni potro{uva~i ili heterotrofni
organizmi.
Poradi razli~niot na~in na ishrana
kaj rastenijata i kaj `ivotnite se razvile
razli~ni organi.
Za da mo`e da dojde do potrebni materii
od koi se sozdava hrana, kaj rastenijata se
razvile organite: koren, steblo i list.
Bidej}i del od potrebnite materii gi
crpat od po~vata, kaj rastenijata se razvil
prikrepen na~in na `iveewe.
@ivotnite moraat da baraat hrana.
Poradi toa, kaj niv se razvile organi za
dvi`ewe (slika 1.18). @ivotnite imaat i
posebni vnatre{ni organi so ~ija pomo{
se vari hranata i istata se raznesuva niz
celiot organizam.
Za da mo`at da dojdat do hrana kaj
`ivotnite se razvile i posebni setila so
Slika 1.17. Heterotrofen organizam
 Slika 1.18. Galebi

~ija pomo{ ne samo {to ja prepoznavaat

hranata, tuku gi vr{at i ostanatite `ivotni
procesi, odnosno opstanuvaat vo sredinata
vo koja {to `iveat (Slika 1.19).
Prikrepeniot na~in na `iveewe kaj
rastenijata doveduva i do promena na na~inot
na razmno`uvawe. Kaj rastenijata, kako
organ za razmno`uvawe, se razvil cvetot.
Vo nego se smesteni ma{kite i `enskite
Slika 1.19. Ris
polovi kletki, a so svoite ubavi boi gi
privlekuva pticite i insektite da izvr{at
opra{uvawe, a so samoto toa i oploduvawe.
@ivotnite so svojot podvi`en na~in
na `iveewe i so setilata koi se razvile
mo`at da nao|aat partner, da se oploduvaat
i na toj na~in da se razmno`uvaat. Pri
razmno`uvaweto tie svoite mladi gi nosat
preku jajca ili pak gi ra|aat.
Rastenijata i `ivotnite se razlikuvaat
i pri rasteweto. Nekoi rastenija rastat, se
razvivaat, stareat i umiraat za edna godina,
drugi za dve, a drvenestite rastenija imaat Slika 1.20. Cvet
mnogugodi{no rastewe i `iveewe. Na
primer, ima drvenesti rastenija koi `iveat
so vekovi, a so toa im davaat osobenosti na
mestata kade {to se nao|aat. @ivotnite,

Slika 1.21. Mladi razvieni od jajce Slika 1.22. Rodeni mladi

13
pak, otkako }e dostignat odredena golemina
i forma, naj~esto otkako kaj niv }e sozreat
polovite organi, prestanuvaat da rastat.

Ovie razliki me|u rastenijata i `i -

votnite se odnesuvaat na najgolem broj vi-
dovi. No, postojat rastenija koi imaat
heterotrofen na~in na ishrana, na primer:
gabite. Od druga strana, ima `ivotni, na
primer, sun|erite i koralite, {to imaat
prikrepen na~in na `iveewe, odnosno iako
se `ivotni tie ne se dvi`at.
Poradi toa ne mo`eme da ka`eme deka
site rastenija se ishranuvaat avtotrofno,
ili, pak, deka site `ivotni imaat podvi`en
na~in na `iveewe
Slika 1.23. Morski sun|eri i
korali

Zapomni:

Z Zaedni~ki osobini za site `ivi organizmi se: kleto~nata gradba i `ivotnite

procesi!

Osnovni `ivotni procesi

Proces Funkcija Zna~ewe

Proces pri koj `ivite
Obezbeduva rastewe i razivawe
Ishrana organizmi koristat hranlivi
na organizmot
materii

Proces na razgraduvawe na Se osloboduva energija

Di{ewe organskite materii so pomo{ na potrebna da se vr{at site
kislorod `ivotni procesi

Sposobnost da se reagira na
Dvi`ewe i
promenite koi nastanuvaat vo
osetlivost
nadvore{nata sredina
Zgolemuvawe na masata i
Rastewe
goleminata na organizmot
Steknuvawe na sposobnost za
prilagoduvawe i pre`ivuvawe
pri promeni koi se javuvaat vo
nadvore{nata sredina
Podgotovka na organizmot
normalno da se razviva

Se sozdavaat uslovi za polovo

Slo`eni izmeni na organizmot
Razvivawe sozrevawe i sposobnost za
koi vodat do negovo sozrevawe
razmno`uvawe

Se obezbeduva neprekinatost
Sposobnost za sozdavawe na `ivotot i naslednost na
Razmno`uvawe
potomstvo pokolenijata. Se zgolemuva
brojot na edinkite

Z Iako `ivotnite procesi im se zaedni~ki osobini na rastenijata i `ivotnite,

istite se vr{at na razli~ni na~ini.

14
 Istra`uvaj i eksperimentiraj:
1. Izberi rastenie i `ivotno. Razgledaj gi, opi{i gi i potrudi se da gi sporedi{
spored soznanijata do koi dojde. Tvoite zabele{ki evidentiraj gi i pretstavi
gi vo dadenata tabela:

Osobini Rastenie @ivotno

Gradba

Ishrana

Di{ewe
Dvi`ewe
^uvstvitelnost

Rastewe

Razmno`uvawe

Stareewe

Proveri go svoeto znaewe

1. Koi se zaedni~ki osobini za site `ivi organizmi?
2. Koi se zaedni~kite `ivotni procesi?
3. Koja e razlikata vo na~inot na ishrana pome|u rastenijata i `ivotnite?
4. Koja e razlikata vo na~inot na dvi`ewe pome|u rastenijata i `ivotnite?
5. Koja e razlikata vo ~uvstvitelnosta kaj rastenijata i `ivotnite?
6. Nabroj gi `ivotnite koi imaat prikrepen na~in na `iveewe!
7. Kako organ za razmno`uvawe kaj rastenieto se razvil ______________.
8. @ivotnite svoite mladi na svet gi nosat preku ___________________ ili ______
_________________________.

15
 KLETKATA E OSNOVNA GRADBENA EDINICA
NA RASTENIJATA
Gradba na rastitelnata kletka
Da se potsetime:
[to e kletkata?
Koi se osnovnite delovi na kletkata?
Osnovnite delovi na rastitelnata i
`ivotinskata kletka se isti: kleto~na mem-
brana, citoplazma so organeli i jadro.
Kleto~na membrana
Kleto~nata mambrana e tenka cipa koja
ja obvitkuva kletkata i ja oddeluva od
nadvore{nata sredina. Taa ima uloga da vr{i
selekcija na materiite {to navleguvaat
ili izleguvaat od kletkata, pri {to site
potrebni materii gi propu{ta da vlezat vo
kletkata, a na site nepotrebni materii im
dozvoluva da ja napu{tat kletkata. Poradi
toa, velime deka kleto~nata membrana e
selektivno propustliva.
Citoplazma
Citoplazmata ja ispolnuva vnatre{nosta
na kletkata. Taa e polute~en, poluproyiren,
gust rastvor na voda vo koj se rastvoreni
golem broj materii. Vo citoplazmata ima
organeli koi ì pomagaat na kletkata da
gi vr{i svoite funkcii. Edni od niv se
mitohondriite. Vo mitohondriite, kako
rezultat na golem broj slo`eni procesi, se
vr{i osloboduvawe na energija, koja, pak,
rastenijata ja koristat za svoite `ivotni
procesi.
Jadro
Jadroto pretstavuva pogust rastvor od
citoplazmata. Od nea e oddeleno so posebna
membrana nare~ena jadrova membrana, koja
preku sitni otvor~iwa – pori odr`uva
16
Vakuola
Jadro
Mitohondrija
Citoplazma
Kleto~en
yid
Hloroplast
Kleto~na
membrana
Slika 1.24. Kleto~na gradba
postojana vrska so citoplazmata. Vo jadroto
se smesteni nositelite na naslednite
osobini – genite. Ako go izvadime jadroto
na kletkata ili ako toa se o{teti, kletkata
za kratko vreme umira.
Kaj rastitelnata kletka, osven osnovnite
sostavni delovi, ima i delovi koi gi nema kaj
`ivotinskite kletki. Takvi se kleto~niot
yid, vakuolite i plastidite.
Kleto~en yid
Kleto~niot yid se nao|a okolu kleto~nata
mem brana i ja obvitkuva kletkata od
nejzinata nadvore{na strana. Toj e izgraden
od eden slo`en {e}er ‡ celuloza. Niz
kleto~niot yid ima mali otvor~iwa preku
koi kletkata vr{i razmena na materiite,
odnosno potrebnite materii navleguvaat vo
kletkata, a nepotrebnite materii izleguvaat
od kletkata. Se pretpostavuva deka od site
materii koi se sozdadeni vo rastenijata
najzastapena e celulozata. Od celulozata se
dobiva hartija.
Vakuoli
Vo najgolem broj rastitelni kletki ima
meur~iwa koi se ispolneti so te~nost,
nare~eni vakuoli. Vakuolite se ispolneti
so kleto~en sok, koj najmnogu sodr`i voda
vo koja se rastvoreni mineralni materii i
 Slika 1.26. Kletki so
izgled na hloroplasti

Slika 1.25. Vidovi kletki

Golemina i forma na
rastitelnite kletki
{e}eri. No, vo kleto~niot sok ima i nekoi So nabquduvawe na rastitelnite kletki,
nerastvoreni materii (belkovini i masti) na primer, od so~niot del na portokalot,
koi ì se potrebni na kletkata. Kaj pomladite mo`e da se vidi deka kletkite imaat odreden
kletki vakuolite se pomali, dodeka kako oblik, dol`ina, {irina i visina. Vo
{to kletkata staree, taka vakuolite se s# zavisnost od mestoto kade {to se nao|aat
pogolemi. i funkcijata {to ja imaat, rastitelnite
kletki se razli~ni po forma i golemina.
Plastidi
Vo rastitelnata kletka ima posebni
organeli nare~eni plastidi. Vo zavisnost
od toa kako se oboeni, plastidite se po-
de leni na: hloroplasti so zelena boja,
hromoplasti so `olto-portokalova boja i
leukoplasti koi se bezbojni.
Hloroplastite imaat zelena boja
koja doa|a od prisustvoto na edna posebna
materija nare~ena hlorofil, i poradi toa
se nare~eni i hlorofilni zrnca. Poradi
nivnoto prisustvo vo rastitelnite kletki,
nivata boja e zelena. Najmnogu gi ima vo
kletkite na listot. Ovie zrnca imaat za-
da~a da ja vpivaat son~evata svetlina pri
procesot na fotosinteza. Slika 1.26. Par~e od portokal
Leukopalstite se bezbojni. Tie se
sre }avaat vo kompirot. Pod dejstvo na
son~evite zraci tie mo`at da preminat vo
hloroplasti.
Hromoplastite imaat `olto-portoka-
lova boja. Tie im davaat razli~ni boi na
cvetovite ili plodovite.

17
 Golemina na rastitelnite
kletki
Najgolem broj kletki se mnogu mali
i mo`at da se vidat samo so pomo{ na
mikroskop. Prose~nata golemina na kletki-
te e 200 pati pomala od milimetarot. No,
nekoi kletki se golemi i mo`at da se vidat i
so golo oko, na primer kletkite vo plodot na
kalinkata, limonot i portokalot, kletkite
na lenot, konopot i sli~no.

Forma na rastitelnite kletki

Formata na kletkite mo`e da bide raz-
li~na: top~esta, plo~esta, ~etvrtesta,
izdol`ena, yvezdovidna, a se sre}avaat i
kletki so nepravilna forma.

Slika 1.27. Golemina i forma na rastitelni

kletki

Zapomni:
Z Kletkata kaj site `ivi organizmi ima citoplazma, kleto~na membrana, jadro
i organeli.
Z Osven ovie delovi, rastitelnata kletka ima i: vakuoli polni so kleto~en sok
i plastidi.
Z Vo rastitelnata kletka ima tri vida plastidi: hloroplasti – zeleni po boja,
hromoplasti – `olto-portokalovi i leukoplasti – bezbojni.
Z Kletkata e telo so tri dimenzii.
Z Vo citoplazmata na kletkata neprekinato se odvivaat procesi na sozdavawe
i razlo`uvawe na materii.
Z Kletkata postojano vr{i razmena na materii so nadvore{nata sredina.
Z Kletkite se razli~ni po golemina i forma.

18
 Istra`uvaj i eksperimentiraj:

1. Mikroskopirawe na kletki vo pokorica na kromid.

Pribor i materijal: mikroskop, predmetni i pokrivni staklenca, no`e,

pinceta, igla, staklen sad, kapalka, lugolov rastvor i glavica na kromid.

a) Oddeluvawe na b) Pokoricata v) Pokoricata se g)Pokoricata se

pokorica od kromid se stava vo joden stava na predmetno pokriva so pokrivno
rastvor staklo staklo, preparatot
e podgotven za
mikroskopirawe

Postapka na rabota: Na crte`ot e prika`ano kako se podgotvuva mikroskopska

analiza. Na masi~kata od mikroskopot postavi go napraveniot preparat,
nabquduvaj go i skiciraj {to gleda{. Kakva forma imaat kletkite? So {to se
opkoleni kletkite? Kade e smestena citoplazmata i kakov oblik imaat jadrata na
kletkite? Lesno dvi`i go vintot na mikoroskopot vo dvata pravci. ]e zapazi{
deka vo eden moment se gubat edni delovi na klekata, a se pojavuvaat drugi. Toa e
poradi promenata na visinata na mikoroskopot {to ja pravi{, i na toj na~in ti
se pojavuvaat razli~ni sloevi na kletkata. Na ovoj na~in voo~uva{ deka kletkata
ima tri dimenzii.

2. Razgleduvawe na kletki kaj limon ili portokal

Potreben materijal: limon ili portokal, no`e, pinceta, lupa.

Postapka na rabota: Vnimatelno otstrani ja korata na portokalot ili
limonot. Vnimatelno, so pincetata otstranuvaj del po del od tenkata bela lu{pa.
Postepeno dojdi do delovite na vnatre{nosta. ]e zabele`i{ kletki kako mali
mev~iwa. Potrudi se vnimatelno da izvadi{ edna kletka i razgleduvaj ja so lupa.
[to zabele`uva{? Zo{to ako ja bocne{ kletkata istekuva sok?

Proveri go svoeto znaewe

1. Zo{to nadzemnite delovi na rastenijata prete`no imaat zelena boja?
2. Koi se sli~nostite pome|u rastitelnata i `ivotinskata kletka?
3. Koja e razlikata pome|u `ivotinskata i rastitelnata kletka?
4. Koi vidovi plastidi gi ima vo rastitelnata kletka?
5. Koja e ulogata na vakuolite vo rastitelnata kletka?

19
 @IVOTNI PROCESI VO KLETKATA
Vo `ivite kletki ima razli~ni materii.
Taka, ima voda i mineralni materii koi
se neorganski, potoa {e}erot, mastite
i belkovinite koi se organski materii.
Site materii koi se nao|aat vo kletkata
ì ovozmo`uvaat da gi vr{i site `ivotni
procesi: sozdavawe hrana, di{ewe,
izla~uvawe na nepotrebnite materii,
rastewe i sli~no. Materiite vo kletkata
postojano se menuvaat vo neprekinati
procesi na sozdavawe i razgraduvawe. Za da
mo`e kletkata da gi vr{i site ovie procesi
mora da e vo postojan kontakt na razmena na
materiite so okolnata sredina.
Potrebnite rastvoreni materii, koi
se nao|aat nadvor od kletkata, preku
sitnite otvori na kleto~nata membrana
navleguvaat vo citoplazmata. Koga }e na-
vlezat vo citoplazmata, del od materiite
se koristat za izgradba na nejzinite delovi,
a del za odvivawe na `ivotnite procesi.
Vo postojanite procesi vo kletkata se
razlo`uvaat del od materiite. Nepotrebnite
i {tetni materii se isfrlaat od kletkata,
a nekoi materii se skladiraat kako rezerva.
Rezervnite materii koi kletkata gi skladira
vo forma na zrnca gi koristi toga{ koga,
po radi koja bilo pri~ina, }e se namali
mo`nosta tie da se primaat od okolnata
sredina.
Ovoj proces na postojano primawe i
oddavawe na materiite me|u rastitel-
nata kletka i nejzinata okolina se
narekuva razmena na materiite. Pri taa
razmena, preku kleto~niot yid i kleto~nata
membranata vo kletkata postojano navlegu-
vaat potrebite materii, a izleguvaat nepo-
trebnite materii. Kleto~nata membrana
ima sposobnost da gi odbira, odnosno se-
lektira materiite koi ì se potrebni na
kletkata. Potrebnite materii gi propu{ta
da navlezat vo kletkata, a nepotrebnite
materii gi propu{ta da izlezat od kletkata.
I obratno, nepotrebnite materii za klet-
kata ne gi propu{ta da navlezat vo nea,
a potrebnite materii ne gi propu{ta da
izlezat od kletkata ( Slika 1.28a).
20
voda voda
voda voda
a b v
Slika 1.28. Primawe i oddavawe materii
Ako poradi koja bilo pri~ina se naru{i
procesot na razmena na materiite pome|u
kletkite i nivnata okolina, rastenieto
po~nuva da se su{i i na krajot umira (Slika
1.28b i v).
Ako procesite na razmena na materiite se
odvivaat pravilno kletkite pravilno rastat,
se razvivaat i po~nuvaat da se delat.
Delba na kletkata
Sekoja kletka ima svoj `ivoten ciklus.
@ivotot na kletkata se odviva vo dve fazi
koi naizmeni~no se zamenuvaat. Prvata
faza e pome|u dve delbi, koga kletkata raste
i se razviva i se podgotvuva za vtorata
faza – delba na kletkata.
So delbata na kletkite nivniot broj
postojano se zgolemuva i na toj na~in nasta-
nuva i zgolemuvawe na listot, stebloto ili
korenot.
Postojat dva tipa na delba na kletkata:
Prosta delba ili mitoza i slo`ena
delba ili mejoza.
Ve}e od V oddelenie znaeme deka pri
prosta delba od edna majka-kletka se dobivaat
dve novi kletki-}erki koi se isti so majkata
-letka, no se pomali od nea. Pri prostata
delba – mitoza najprvo jadroto zapo~nuva
da se izdol`uva i se deli na dva ednakvi
dela. Paralelno so postepenata podelba na
jadroto se deli i citoplazmata i na kraj po
sredinata na kletkata se formira kleto~nata
membrana, a potoa i kleto~niot yid. Se
dobivaat dve novi kletki. So mitozata,
odnosno so prostata delba se delat site
kletki koi go gradat rastenieto.

Mejozata e slo`ena delba. So ovaa

delba se delat samo polovite kletki. Kaj
rastenijata mejoza se vr{i vo cvetot, odnosno
samo vo polovite organi – pra{nicite i
tol~nikot. Slika 1.29. Delba na kletkata

Zapomni:
Z Vo `ivite kletki ima razli~ni materii. Vodata i mineralnite materii se
neorganski, a {e}erot, mastite i belkovinite se organski materii.
Z Potrebnite rastvoreni materii koi se nao|aat nadvor od kletkata, preku sitnite
otvori na kleto~nata membrana, navleguvaat vo citoplazmata. Ovoj proces na
postojano primawe i oddavawe na materiite me|u rastitelnata kletka i nejzinata
okolina se narekuva razmena na materiite.
Z Sekoja kletka ima svoj `ivoten ciklus koj se odviva vo dve fazi koi naizmeni~no
se zamenuvaat. Prvata faza e pome|u dve delbi, koga kletkata raste i se razviva
i se podgotvuva za vtorata faza – delba na kletkata.
Z Postojat dva tipa na delba na kletkata: prosta delba ili mitoza i slo`ena delba
ili mejoza.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:

1. Mikroskopirawe na preparat od delba na kletka.

Pribor i materijal: mikroskop i traen mikroskopski preparat so kletki vo
faza na delba.
Postapka pri rabota: Postavi go preparatot na stol~eto od mikroskopot i
mikroskopiraj. Pri toa, nacrtaj gi promenite koi gi voo~uva{ vo jadroto na
kletkata.

2. Ispitaj go primaweto i oddavaweto na voda vo kletkata.

Potreben materijal: barska ili zastoena voda od bliskata okolina, mikroskop,
predmetno i pokrivno staklence, kapalka.
Postapka pri rabota: Napravi mikroskopski preparat i nabquduvaj pod
mikroskop s# do momentot dodeka ne najde{ zelena alga ili euglena. So kapalkata
od ednata strana na staklenceto kapni prezasiten rastvor na sol. Nabquduvaj {to
}e se slu~i. Znae{ li da objasni{ zo{to kaj euglenata s# pove}e se zabele`uva
nejzino sobirawe?

Proveri go svoeto znaewe

1. Zo{to e potrebno kletkata da vr{i razmena na materiite so nadvore{nata
sredina?
2. Koja e ulogata na kleto~nata membrana pri procesot na razmena na materiite?
3. Koi se dvete fazi od `ivotniot ciklus na kletkata?
4. Koi se dvata na~ini na delba na kletkata?
5. Opi{i gi promenite koi se javuvaat pri delbata na kletkata!

21
 TKIVO, ORGAN, ORGANIZAM

Rastitelni tkiva
Vo prirodata postojat golem broj raz-
li~ni vidovi rastenija. Nekoi od niv se
mnogu sitni i mo`eme da gi vidime samo so
pomo{ na mikroskop. Tie se izgradeni od
edna kletka i se nare~eni ednokleto~ni
rastenija. Kaj niv kletkata istovremeno
pretstavuva i organizam vo koj se vr{at site
`ivotni procesi. No, postojat i rastenija koi
Slika 1.30. Ednokleto~ni rastenija
se mnogu golemi, tie se izgradeni od golem
broj kletki i se nare~eni pove}ekleto~ni
rastenija. Kaj ovie rastenija kletkite se
grupirale i se specijalizirale da vr{at
odredena funkcija i na toj na~in gradat
tkivo.
Tkivo e zbir kletki koi imaat ista ili
sli~na forma i golemina i vr{at ista Slika 1.31. Povr{insko tkivo
funkcija.
Organite kaj rastenijata se izgradeni
od pove}e razli~ni vidovi tkiva od koi Sprovodnoto tkivo
najva`ni se: Sprovodnoto tkivo ima uloga da gi pre-
nesuva site materii niz rastenieto. Iz-
Povr{inskoto ili gradeno e od cev~esti kletki koi prene-
pokrivnoto tkivo suvaat voda i mineralni materii od korenot
kon listot i cev~esti kletki, koi imaat
Samoto ime ka`uva deka pokrivnoto tkivo
napre~ni pregradi kako sito, poradi {to
se nao|a na povr{inata na site delovi od
se nare~eni sitesti kletki. Sitestite
rastenieto. Toa u{te e nare~eno i epidermis.
kletki prenesuvaat hranlivi materii od
Ima za{titna uloga i go {titi rastenieto
listot niz celoto rastenie, pa s# do korenot.
od sekakvi nadvore{ni vlijanija. Ova tkivo
Dvata vida cev~esti kletki se grupiraat i
go so~inuvaat kletki koi se naredeni edni do
gradat sprovodni snop~iwa.
drugi, naj~esto vo eden sloj.

a b

Cev~esti kletki
Sitesti kletki

Slika 1.32. Sprovodno tkivo

22
 Slika 1.33. Mehani~ko tkivo Slika 1.34. Osnovno tkivo Slika 1.35. Tkivo za rastewe

Mehani~ko tkivo rastenijata se podeleni vo dve grupi. Vo

Kletkite kaj ova tkivo se za{titeni prvata grupa se:
so cvrsti zadebeleni kleto~ni yidovi. Korenot, stebloto i listot – organi
Negovata uloga e da go zacvrsni i potpira koi ovozmo`uvaat rastenieto da raste i da se
rastenieto odnosno da go {titat od raz- razviva i nare~eni se i vegetativni organi.
li~ni nadvore{ni vlijanija, na primer, Vo vtorata grupa se cvetot, plodot i semeto
silni vetrovi. ‡ organi koi mu slu`at na rastenieto za
razmno`uvawe. Site ovie organi me|usebno
se povrzani, funkcioniraat kako celina i go
Osnovno tkivo gradat rastitelniot organizam.
Najgolem del od teloto na rastenieto
e izgradeno od osnovnoto tkivo. Negovite
kletkite u~estvuvaat vo proizvodstvoto Slika 1.36.
i skladiraweto na hranlivi materii.
Na primer, vo listot vr{i proces na fo-
to snteza. Vo plodot, semkite, korenot i
stebloto skladira rezerva na hranlivi ma-
terii.

Tkivo za rastewe
Kletkite na ova tkivo se bogati so ci-
to plazma i imaat golemi jadra. Nivna
osnovna funkcija e postojano da se delat.
Blagodarenie na ova tkivo rastenieto pos-
tojano raste i mu zazdravuvaat o{tetenite
delovi. Ova tkivo se nao|a na delovite od
rastenieto koi postojano rastat: vrvot
na korenot i stebloto.

Organ
Kaj pove}ekleto~nite organizmi od-
delni delovi na teloto imaat to~no odre-
dena polo`ba i funkcija. Sostaveni se
so kombinirawe na tkivata i nare~eni se
organi. Sekoj organ zasebno e izgraden od
tkiva koi me|usebno se povrzuvaat i funk-
cioniraat kako edna celina. Organite kaj

23
Zapomni:
Z Rastenijata koi se izgradeni od edna kletka se nare~eni ednokleto~ni rastenija.
Kaj niv kletkata istovremeno pretstavuva i organizam vo koj se vr{at site
`ivotni procesi.
Z Rastenijata koi se izgradeni od golem broj kletki se nare~eni pove}ekleto~ni
rastenija. Kaj ovie rastenija kletkite se grupirale i specijalizirale da vr{at
odredena funkcija i na toj na~in gradat tkivo.
Z Tkivo e zbir kletki koi imaat ista ili sli~na forma i golemina i vr{at
ista funkcija.
Z Rastenijata se izgradeni od sledite tkiva: povr{insko ili pokrivno, sprovodno
tkivo, mehani~ko tkivo, osnovno tkivo i tkivo za rastewe.
Z Organi kaj rastenijata se: korenot, stebloto i listot nare~eni vegetativni
organi i cvetot, plodot i semeto odnosno organi za razmno`uvawe.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:
1. Mikroskopirawe na trajni preparati ‡ rastitelni tkiva
Pribor i materijal: mikroskop i trajni mikoroskopski preparati
Postapka na rabota:
Postavi go preparatot na stol~eto od mikroskopot i mikroskopiraj. Potrudi
se da ja voo~i{ razlikata pome|u tkivata koi gi gleda{. Potrudi se sam da gi
skicira{ tkivata koi gi mikroskopira{.
2. Razgleduvawe rastitelni organi so pomo{ na lupa
Pribor i materijal: trevesti rastenija, listovi i cvetovi na rastenija
Postapka na rabota:
Vnimatelno, so lupa, razgleduvaj gi organite na rastenijata. Zabele`i gi
razlikite koi si gi voo~il kaj razli~nite organi na rastenijata i sporedi gi.
Zapi{i gi vo tetratkata soznanijata do koi dojde. Potrudi se usno da gi opi{e{
razlikite vo izgledot na organite, {to gi voo~i kaj rastenijata.

Proveri go svoeto znaewe

1. [to e tkivo?
2. Koi se rastitelni tkiva i koja e nivnata funkcija?
3. Kako e nare~en delot na organizmot koj e izgraden od pove}e vidovi tkiva i ima
to~no odredena funkcija?
4. Kako se podeleni organite kaj rastenieto spored nivnata funkcija?
5. Vo prvata kolona od tabelata se dadeni tkivata, a vo vtorata nivnite funkcii.
Potrudi se pravilno da gi povrze{ tkivata i nivnite funkcii.

tkivo funkcija
Epidermis Rastewe
Sitesti kletki Proizveduva hrana
Cev~esti kletki Zacvrsnuvawe
Osnovno Sproveduvawe hrana
Mehani~ko Prepokriva i za{tituva
Za rastewe Sproveduvawe voda

24
 PRISPOSOBUVAWE NA RASTENIJATA KON
RAZLI^NITE USLOVI NA @IVOTNATA SREDINA
Vo sredinata vo koja {to `iveat raste-
nijata go nao|aat seto ona {to im e potrebno
za `ivot: voda, mineralni materii, svetlina,
toplina. Poradi toa, rastenijata se zavisni
od uslovite koi vladeat vo nivnata `ivotna
sredina. Uslovite koi vladeat vo edna sredina
ne im odgovaraat za `ivot na site rastenija.
Na Zemjata, kako planeta, `ivotnite uslovi se
mnogubrojni, raznovidni i promenlivi i tie
na razli~en na~in dejstvuvaat na rastenijata.
Ras tenijata reagiraat na promenite na
`i votnata sredina, sekoe na svoj na~in.
Promenite koi se javuvaat kaj rastenijata
pod dejstvo na faktorite na `ivotnata
sredina se nare~eni prisposobuvawe. Bla-
godarenie na sposobnosta na rastenijata
da se prisposobuvaat, tie se odr`uvaat vo
`ivotnata sredina i pri nepovolni uslovi.
Denes, kako rezultat na sposobnosta na pri-
sposobuvawe, na planetata Zemja `iveat
golem broj rastenija koi gi naseluvaat i
prostorite kade vladeat mnogu nepovolni
uslovi, na primer, niski ili visoki tem-
peraturi.
Rastenijata koi `iveat vo vodena sredina,
se nare~eni vodni rastenija.
Slika 1.37. Algi
Kako rezultat na prisposobuvaweto kon
vodniot na~in na `iveewe, kaj ovie rastenija
sre}avame poprosta gradba na teloto. Vo
voda se prisposobile da `iveat razli~nite
vidovi algi kaj koi nema razvieno organi.
Kaj niv teloto mora da bide meko i tenko za
da mo`e da go izdr`at postojanoto dvi`ewe
na branovite. Od druga strana, pak, bidej}i
potrebnite materii gi ima nasekade okolu
niv, tie gi primaat preku celoto svoe
telo.
No, vodnata sredina ja naselile i nekoi
vidovi semeni rastenija.
Tie se prisposobile da `iveat delumno ili
celosno potopeni vo voda. Karakteristi~no
za niv e toa {to vo vnatre{nosta na
korenot, stebloto i listovite imaat
golem broj vozdu{ni prostori. Preku ovie
prisposobuvawa mnogu lesno vr{at razmena
na gasovite, no i se odr`uvaat na povr{inata
na vodata. Kako rezultat na prisposobuvawe-
to na `iveewe vo vodena sredina kaj niv re-
~isi i da nema mehani~ko tkivo. Listovite
koi se nao|aat na povr{inata na vodata
se {iroki, so tenok epidermis za da mo`e
polesno da se osloboduvaat od vi{okot voda.
Cvetot im e nad voda.
Slika 1.38. Vodno
semeno rastenie
25
 Slika 1.39. Rastenija od posuvi predeli
Rastenijata koi ja naselile kopneno
vozdu{nata sredina, vo zavisnost od us-
lovite koi vladeat vo nea, imaat razli~ni
prisposobuvawa, no zaedni~ko za site niv e
toa {to im se dobro razvieni site organi.
Rastenijata, koi gi naselile posuvite prede-
li, imaat pomali listovi koi se za{titeni
so debel sloj posebni kletki (kutikila).
Rastenijata vo su{nite predeli se
sposobni da `iveat na prostori kade ima
mnogu nepovolni uslovi. Tie gi naselile
mestata kade ima nedostatok na voda, visoki
temperaturi i sli~no. Za da mo`e da opstojat
vo ovie uslovi, kaj niv se javile razli~ni
prisposobuvawa. Na primer, imaat namalena
povr{ina na listovite, vdlabnati stomi,
po java na bocki i trwe, poko`icata
Slika 1.40. Rastenija od su{ni predeli
26
im e cvrsta i prepokriena so debel sloj
kutikula. Korenot naj~esto im e kratok
no {iroko razgranet za da mo`e da vpijat
i minimalno koli~estvo voda. Mle~kite
i kaktusite (slika 1.40), koi `iveat vo
pus tinite na Afrika, Ju`na Amerika i
Azija, imaat steblo koe e zeleno i mesesto,
koe vr{i proces na fotosinteza, i vo koe
skladiraat golemo koli~estvo voda. Za da se
za{titat od istaruvawe na vodata listovite
im se pretvorile vo bocki.
Vo ekvatorijalnite predeli ima obilni
vrne`i na do`d i toplina vo tekot na ce-
lata godina, pa zatoa sre}avame najbogat i
najraznoviden rastitelen svet. Ovde najmnogu
preovladuvaat drvata pri {to sozdavaat

Slika 1.41. Xungla
ogromni {umski prostranstva nare~eni xung-
li. Drvata vo ovie {umi imaat steblo koe e
tenko, pravo i mnogu visoko. Za da mo`e da
dojdat do son~eva svetlina nivnite listovi
naj~esto se golemi i {iroki.
Vo postudenite predeli no, i na povisokite
planini se naselile zimzelenite rastenija
(bor, elka, tisa). Kaj niv listovite se pret-
vorile vo igli~ki za{titeni so debela
kutikula. Malata povr{ina i za{titata
ne dozvoluvaat isparuvawe na vodata od
rastenieto. Na takov na~i ovie drva mo`at
da gi pominat nepovolnite uslovi so niski
temperaturi.
Vo predelite kade ima umerena klima i
smena na godi{nite vremina, rastenijata
se prilagodile na toj na~in {to naesen
Slika 1.42. Gran~e od elka
koga vremeto po~nuva da zaladuva, a za da
gi pominat nepovolnite zimski uslovi, gi
otfrlaat listovite.
Vo zimskiot period temperaturite se
niski, po~vata e ladna i korenite ne mo`e
da primaat voda i mineralni materii. Na
takov na~in, kaj nas, dabot, bukata, jasenot,
jabolkoto, kru{ata i drugi se prilagodile
da gi pominuvaat periodite so nepovolni
vremenski uslovi.
Vo listopadnite {umi, za da mo`e
da opstanat razli~nite vidovi na ras-
te nija, trevi, `bunovi, niski drva i
drugi, se prilagodile na toj na~in {to
imaat razli~en period na vegetacija. Vo
prolet, koga drvata ne se razeleneti i ne gi
sopiraat son~evite zraci, prvi se pojavuvaat
trevestite rastenija. Potoa prolistuvaaat
`bunovite i na kraj lisjata se pojavuvaat kaj
najvisokite drva. Ovaa pojava poznata e kako
katovnost na {umite.
III
II
I
Slika 1.43. Katovnost na {umite
27
 Prviot ili prizemniot kat go nase-
luvaat trevestite i zeqestite rastenija
kako {to se: movovite, papratite, jaglika,
visibaba, {umskata jagoda, i drugi.
Vtoriot kat e naselen so grmu{esti
rastenija: glog, trninka, leska, kapina
malina i drugi.
Tretiot kat pripa|a na najvisokit drva:
dab, buka, jasen, javor, breza i drugi.
28
So vakva rasporedenos na periodot na
rastewe i razvivawe na rastenijata, site
rastenija koi se sostaven del na {umskata
zaednica si obezbeduvaat dovolno uslovi
(svetlina, toplina, vlaga) za nepre~eno
da se razvivaat. Vakviot katen raspored
ovozmo`uva i raspored na organizmite od
drugite carstva. Na primer: kako `iteli
na prviot kat se sre}avaat mravki, do`dovi
crvi, e`, jazovec, srna i drugi.
Zapomni:
Z Rastenijata reagiraat na promenite na `ivotnata sredina, sekoe na svoj na~in.
Promenite koi se javuvaat kaj rastenijata pod dejstvo na faktorite na `ivotnata
sredina se nare~eni prisposobuvawe. Blagodarenie na sposobnosta na rastenijata
da se prisposobuvaat, tie se odr`uvaat vo `ivotnata sredina pod uslovi koi
vladeat vo nea.
Z Vodnite rastenija se prisposobile da `iveat vo vodena sredina.
Z Kaj rastenijata koi `iveat vo su{nite predeli se javuvaat razli~ni prispo-
sobuvawa koi im ovozmo`uvaat da opstanat vo uslovi so minimalno koli~estvo
voda i so promena na temperaturata.
Z Za da mo`e da si obezbedat soodvetni uslovi za rastewe, razvivawe i razmno`uva-
we, rastenijata vo listopadnite {umi imaat razli~en period na vegetacija.
Poradi toa velime deka vo {umite ima katno raspredeluvawe.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:

1. Razgleduvawe na listovi od temjanu{ka, breza, kaktus, fikus

Pribor i materijal: lupa, razli~ni vidovi listovi
Postapka na rabota:
So lupa razgledaj gi razli~nite vidovi listovi i zapi{i gi razlikite koi si
gi voo~il. Mo`e li da dade{ usno obrazlo`enie koi se razlikite pome|u niv i
kako rezultat na {to se javuvaat?

2. Katen raspored vo {umata

So pomo{ na razli~ni sliki i kola`i potrudi se da napravi{ katen raspored
na rastenijata vo {uma.

Proveri go svoeto znaewe

1. Koi se uslovite vo sredinata kon koi se prisposobuvaat rastenijata?
2. [to se podrazbira pod poimot prisposobuvawe?
3. Opi{i go katnoto prisposobuvawe na rastenijata vo edna listopadna {uma!
4. Koi prisposobuvawa se javuvaat kaj rastenijata koi `iveat vo vodena sredina?
5. Koi prisposobuvawa se javuvaat kaj rastenijata koi `iveat vo su{ni predeli?
6. Mo`e li brezata da opstane vo pustina? Ako odgovorot e ne, obrazlo`i zo{to.

29
 Tema 2
KLASIFIKACIJA NA ORGANIZMITE

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da gi razlikuva{ carstvata na `ivite organizmi;

D Da go objasni{ na~inot na imenuvawe na organizmite;
D Da gi zapoznae{ osnovnite osobini na virusite;
D Da go objasni{ zna~eweto na bakteriite;
D Da se stekne{ so znaewa za osnovnite za{titni merki od virusite i
bakteriite;
D Da go osoznae{ procesot na uslo`nuvawe na gradbata na orga-
nizmite;
D Da go osoznae{ zna~eweto na algite i gabite vo prirodata;
D Da gi prepoznava{ i analizira{ karakteristikite i da gi imenuva{
pretstavnicite vo grupite;
D Da ja voo~uva{ srodnosta pome|u pripadnicite na grupi vo carstvoto
na rastenijata.

Poimi koi }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h grupi organizmi
h virusi
h bakterii
h algi
h gabi
h li{ai
h bessemeni rastenija
h semeni rastenija
h golosemeni i skrienosemeni rastenija
h monokotiledoni i dikotiledoni
 KAKO SE GRUPIRAAT I IMENUVAAT RASTENIJATA
Da se potsetime od V oddelenie: Koi
se pette carstva vo koi se grupirani site
`ivi organizmi?
Carstvoto bakterii
Carstvoto pra`ivotni i algi
Carstvoto gabi
Carstvoto rastenija
Carstvoto `ivotni
^ovekot mnogu odamna ja zapoznaval i
prou~uval prirodata. Za da mo`e polesno
da gi prou~i rastenijata ~ovekot im daval
imiwa, naj~esto spored nivnata sli~nost,
mestoto na nao|awe, izgledot, spored toa dali
rastenieto e otrovno ili lekovito i sli~no.
^estopati se slu~uvalo pove}e nau~nici vo
isto vreme da najdat i opi{at isto rastenie,
no da mu dadat razli~ni imiwa. So razvojot
na botanikata i sistematikata kako
biolo{ki disciplini, za da mo`e da se znae
za koe rastenie stanuva zbor, na rastenijata
im se davani latinski imiwa. Pa taka, sekoe
rastenie ima dve latinski imiwa koi go
odreduvaat vidot na rastenieto.
Na takov na~in nau~nicite ‡ botani~ari,
zapo~nuvaat da gi grupiraat rastenijata
spored nivnoto poteklo, gradbata i sli~-
nostite, a osobeno spored gradbata na cvetot
i plodot.
Paralelno so grupiraweto po~nuva i
imenuvaweto, pa taka, gravot, gra{okot,
boranijata i le}ata se grupiraat vo me{un-
kasti rastenija, borot, elkata, smrekata
se vo grupata na golosemeni ili iglolisni
rastenija i sli~no.
Najgolema zasluga za pravilnoto gru-
pirawe i imenuvawe na `ivite organizmi
ima {vedskiot botani~ar Karl Line. Toj prv
go predlo`il dvojniot sistem na imenuvawe,
odnosno sekoj `iv organizam da se imenuva
so dve imiwa, na latinski, pri {to prvoto
ime go ozna~uva rodot, a vtoroto vidot.
32
Najmalata grupa rastenija e nare~ena
vid. Taka, site rozi, bez razlika na bojata
na nivniot cvet se vid rozi, site vidovi
jabolka, bez razlika na nivniot vkus i boja
se vid jabolka i sli~no.
Site rodovi so sli~ni osobini se gru-
pirani vo familija. Srodnite familii
se grupirani vo redovi, a srodnite redovi
vo klasi, a klasite vo tipovi. Tipovite se
grupirani vo carstva. Taka, po~nuvaj}i od
najmalata grupa vid, se doa|a do najgolemata
grupa rastitelno carstvo.
Vo ovaa tema }e gi izu~uvame rastenijata
po grupi, od najprosto do najslo`eno gra-
denite.
Virusi
Od grupiraweto na `ivite organizmi
{to go u~e{e vo V oddelenie, zabele`uva{
deka virusite ne se staveni vo niedno od
pette carstva.
Osobinite koi gi poka`uvaat virusite
ne mo`e da se sporedat so niedna osobina
na `ivite organizmi od koe bilo carstvo.
Tie se zasebna grupa i naj~esto za niv se
tvrdi deka se na granicata me|u `ivoto
i ne`ivoto. Ova e pred s# poradi nivnata
osobina. Nadvor od `iviot organizam tie se
odnesuvaat kako ne`iva organska materija.
Koga }e navlezat vo `iv organizam, gi na-
pa|aat kletkite, vo niv se hranat i brzo se
razmno`uvaat, a predizvikuvaat i razli~ni
zaboluvawa.
Slika 2.1. [irewe na virusna zaraza
 Virusite se mnogu sitni, mo`at da se
vidat samo so elektronski mikroskop i
tie nemaat kleto~na gradba. Tie se mnogu
prosto gradeni, sodr`at edna niza geni
koja e obvitkana so belkovinska kapsula.
Za da mo`e da se razmno`uvaat tie mora da
navlezat vo `iva kletka i na toj na~in ja
zarazuvaat. Koga }e navlezat vo kletkata
genite na virusot se povrzuvaat so nasledni-
ot materijal na kletkata i na takov na~in
ì davaat na kletkata naredba da sozdava
virusi. Otkako kletkata }e se ispolni so
virusi tie ja napu{taat i napa|aat nova
kletka. Na takov na~in zarazata mnogu brzo
se {iri niz organizmot. Na mnogu sli~en
na~in virusite gi napa|aat i rastenijata i
`ivotnite, no i bakteriite.
Virusite mo`e da predizvikaat razli~ni
vidovi te{ki zaboluvawa (sida, pti~ji grip,
grip, sipanici, besnilo i dr.), no iako se znae
predivikuva~ot, za golem broj od bolestite
predizvikni od virusi ne postojat efi-
kasni lekovi.
Slika 2.3. Mozai~en virus na tutun
Kaj rastenijata se pojavuvaat virusi koi
mo`e za mnogu kratko vreme da uni{tat i
celi posevi.

cvet plod

listovi

Slika 2.2. Virusi Slika 2.4. Rastenija oboleni od

virusni zaboluvawa

33
 Carstvo bakterii
Bakteriite se najstarite i najsitnite
`ivi organizmi koi na Zemjata se pojavile
pred 3.5 milijardi godini i uspeale da se
odr`at do denes. Bakteriite gi naseluvaat
site `ivotni prostori. @iveat vo voda, vo
po~va, vo vozduh, na izumreni organizmi, vo
`ivi organizmi i vo razli~ni produkti.
Spa|aat vo grupata mikroorganizmi bidej}i
mo`e da se vidat samo so mikroskop.
Bakteriite se ednokleto~ni organizmi
koi nemaat jadro. Kaj niv nasledniot
materijal (genite) se vo vid na |erdan koj
e smesten vo citoplazmata. Obvitkani se so
obvivka od posebni belkovinski materii.
Po forma mo`at da bidat razli~ni:
top~esti, stap~esti, spiralni. Se sre}avaat
poedine~no ili sobrani vo grupi ili nizi.
Slika 2.5. Bakterii so
razli~ni formi
Slika 2.7.
Slika 2.6. Mle~nokiseli Parazitski
bakterii
bakterii
34
Bakteriite imaat sposobnost mnogu brzo
da se razmno`uvaat. Pri povolni uslovi,
za mnogu kratko vreme so prosta delba od
edna se dobivaat dve novi bakterii. Ako
ima nepovolni uslovi, niski ili visoki
temperaturi, su{a i sli~no, bakteriite
se obvitkuvaat so posebna obvivka i
formiraat spora. [tom }e se podobrat
uslovite, od sporata povtorno se razviva
bakterija.
Bakteriite se ishranuvaat na razli~en
na~in. Tokmu spored ovaa osobina bakteriite
mo`e da se grupiraat.
Nekoi od bakteriite spa|aat vo grupata
na avtotrofni organizmi. Tie vo sebe
sodr`at hlorofil i vr{at proces na fo-
tosinteza.
Del od bakteriite se ishranuvaat hetero-
trofno. Bakteriite mo`e da bidat korisni
ili {tetni za ~ovekot, a nekoi od niv se
predizvikuva~i na razli~ni zaboluvawa ili
truewa kaj ~ovekot.
Nekoi vidovi bakterii `iveat vo hra-
nata, se hranat so nea i na takov na~in ja ra-
sipuvaat. Drugi, pak, `iveat na ostatoci od
izumreni rastenija i `ivotni, se ishranuvaat
so niv i imaat uloga na razgraduva~i.
Nekoi bakterii se paraziti. Tie navle-
guvaat vo drugi organizmi ili vo ~ovekot,
nagrizuvaat oddelni tkiva i organi na do-
ma}inot, a so samoto toa predizvikuvaat
te{ki zaboluvawa. Takvi se bakterite koi
kaj ~ovekot predizvikuvaat tuberkoloza,
dif terija, dizenterija, meningitis i
sli~no. No, ima bakterii koi gi napa|aat
i rastenijata, odnosno nivnite listovi
i plodovi i na toj na~in predizvikuvaat
zaboluvawa.
Postojat bakterii koi `iveat vo ustata
i crevata na ~ovekot i pomagaat vo va-
reweto na hranata.
Drugi vidovi bakterii, kako na primer
mle~nokiselite bakterii se korisni
bakterii bidej}i so nivna pomo{ se vr{i
potkiseluvawe na mlekoto. So pomo{ na
alkoholnite bakterii od sokot na grozjeto
se dobiva vino. Od druga strana, azotnite
bakterii `iveat na korenite od detelinata,
gra{okot, gravot. Tie go koristat azotot od
vozduhot i so negova pomo{ sozdavaat azotni
soedinenija koi gi skladiraat kako rezervna
hrana. Na toj na~in, po priroden pat po~vata
ja zbogatuvaat so mineralni materii

Od dosegaka`anoto mo`e da se dojde do

soznanie deka bakteriite mo`at da imaat
pozitivno ili negativno vlijanie vo pri-
rodata.

Slika 2.8. Azotni bakterii

Zapomni:
Z Za polesno da se prou~uva `iviot svet nau~nicite gi grupirat `ivite organizmi
spored odredeni osobini. Najgolema zasluga za pravilno grupirawe na `ivite
organizmi ima {vedskiot nau~nik Karl Line koj vovel dvojno imenuvawe.
Z Po~nuvaj}i od najmalata grupa rastenija vid, preku rodovi, familii, redovi,
klasi, tipovi se doa|a do najgolemata grupa rastitelno carstvo.
Z Virusite se na granicata me|u `ivoto i ne`ivoto. Tie nemaat kleto~na gradba.
Site virusi se paraziti i naj~esto predizvikuvaat te{ki zarazni zaboluvawa.
Z Bakteriite se ednokleto~ni organizmi koi nemaat jadro. Nepovolnite
nadvore{ni uslovi gi pominuvaat kako spori. Spored na~inot na ishrana mo`e
da bidat avtotrofni i heterotrofni. Heterotrofnite mo`e da bidat korisni
ili {tetni. Nekoi vidovi bakterii se paraziti i predizvikuvaat zaboluvawa.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:
1. Mikroskopiraj bakterii vo kiselo mleko.
Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno stklence, pipeta, nekolku
kapki kiselo mleko, metilensko sino.
Postapka pri rabota: Na predmetnoto staklence dodaj malku voda vo kapkata
kiselo mleko za da go razredi{ i mnogu malo koli~estvo na metilensko
sino. Stavi go pokrivnoto staklence i mikroskopiraj. Dali gi zabele`uva{
bakteriite? Zabele`uva{ kakva forma imaat? Nacrtaj gi vo tvojata tetratka.
Ako ti treba pomo{ pobaraj od tvojot nastavnik.

Proveri go svoeto znaewe

1. Koja e ulogata na {vedskiot nau~nik Karl Line vo imenuvaweto na `ivite
organizmi?
2. Kako e nare~ena najmalata grupa rastenija?
3. Dopolni ja {emata vid, rod, ____________________, red, __________________,
_______________________ i _________________.
4. Zo{to za virusite velime deka se na granica me|u `ivoto i ne`ivoto?
5. Opi{i go na~inot na dejstvuvawe na virusite vo kletkite!
6. Kakvi organizmi se bakteriite?
7. Kako bakteriite gi nadminuvaat nepovolnite nadvore{ni uslovi?
8. Kako se podeleni bakteriite spored na~inot na ishrana?
9. Zo{to velime deka nekoi bakterii se {tetni?
10. Koja e ulogata na azotnite bakterii?
11. Koja e ulogata na mle~nokiselite bakterii?

35
 CARSTVO PRA@IVOTNI I ALGI
Od V oddelenie znae{ deka vo ova carstvo, iako so odredeni razliki vo site bilo{ki
osobini, se vbrojuvaat i pra`ivotnite i algite.

ALGI – NI@I RASTENIJA

Algite se mnogu stara grupa rastenija. Zeleni algi

Tie imaat prosta gradba, nemaat tkiva
i organi i poradi toa se nare~eni ni`i Zelenite algi vo svoite kletki imaat
rastenija. Nivnoto telo e nare~eno talus. hloroplasti so hlorofil. @iveat vo slatki
@iveat vo slatki i soleni vodi. Site algi i soleni vodi, no i na vla`ni mesta. Postojat
imaat hlorofil, pa se sposobni da vr{at ednokleto~ni i pove}ekleto~ni formi. Od
proces na fotosinteza, a toa zna~i deka se pove}ekleto~nite zeleni algi najpoznata kaj
ishranuvaat avtotrofno. nas e algata hara koja `ivee vo Ohridskoto
Vo slatkite i solenite vodi, no i na vla`ni i vo Dojranskoto Ezero.
mesta postojat golem broj razli~ni vidovi
algi koi spored gradbata se ednokleto~ni
i pove}ekleto~ni. Spored svojot izgled
pove}ekleto~nite algi mo`at da bidat
kon~esti i razgraneti.
Spored bojata algite se podeleni na: ze-
leni, kafeavi i crveni algi.

Slika 2.10. Pove}ekleto~ni zeleni algi

Slika 2.9. Ednokleto~ni zeleni algi Slika 2.11. Hara

36

Slika 2.12. Kafeavi algi
Kafeavi algi
Kafeavite algi se `iteli na solenite
vodi i se sre}avaat vo plitkiot del ili
na pogolemi morski drabo~ini. Vo sebe
imaat hlorofil, no toj e prikrien so kafeav
pigment koj se sre}ava samo kaj niv. Tie se
prikrepeni za podlogata. Nekoi od ovie algi
se mnogu golemi i gradat podvodni {umi.
Imaat sposobnost da sozdavaat rezervni
hranlivi materii bogati so minerali i jod
i poradi toa se koristat vo ishranata.
Crveni algi
Crvenite algi, isto kako i kafeavite
algi, se prikrepeni za podlogata, no `iveat
na pogolemi dlabo~ini na morskoto dno.
I kaj ovie algi hlorofilot e prikrien so
crven pigment. Isto kako i kafeavite algi
i ovie algi se sposobni da sozdavaat rezervi
na hranlivi materii.
Kafeavite i crvenite algi, osven toa
{to se koristat vo ishranata, tie isto taka
se koristat i vo medicinata, farmacijata,
tekstilnata i drugi industrii.
Slika 2.13. Crveni algi
Ako saka{ da znae{ pove}e
Me|u dene{nite kam{ikari poznata
e euglenata. Taa kako i mnogu drugi
vidovi ednokleto~ni `ivotni, `ivee vo
barite. Se dvi`i so kam{i~e i poradi toa
e smestena vo grupata kam{ikari. Spored
osobinite koi gi poka`uva, ne mo`e so
sigurnost da se ka`e dali e rastenie ili
`ivotno. Euglenata mo`e da se ishranuva
avtotrofno i heterotrofno. Napro-
let, koga vodata e siroma{na so hranlivi
materii, taa ima sposobnost da vr{i
fotosinteza. Koga vodata e bogata so
hranlivi materii ja gubi zelenata boja
i preminuva na heterotrofen na~in na
ishrana. Vo svojata gradba, na mestoto
kade {to izleguva kam{i~eto, ima okce
koe e osetlivo na svetlina. Po okceto,
dvi`eweto i heterotrofniot na~in na
ishrana taa pove}e se pribli`uva kon
`ivotnite, a po avtotrofniot na~in na
ishrana se pribli`uva kon rastenijata.
Slika 2.14. Euglena
Zanimlivosti:
Okolu 70% od vkupnoto koli~estvo
kislorod {to se nao|a vo Zem jinata
atmosfera e rezultat na fotosintezata
na algite, a ostanatite 30% se dobivaat
od site drugi rastenija.
37
 Volvoks – kolonijalen kam{ikar
Nekoi vidovi kam{ikari `iveat vo kolonii.
Kolonija e zbir edinki koi se zdru`eni i `iveat
zaedno. Me|u edinkite vo kolonijata na volvoksot
izvr{ena e podelba na rabotata. Edinkite {to se na
periferijata na volvoksot imaat kam{i~iwa i vr{at
fotosinteza. Vo vnatre{nosta ima pogolemi i pomali
edinki so ~ija {to pomo{ volvoksot se razmno`uva. Slika 2.15. Volvoks

Zapomni:
Z Algite se mnogu stara grupa rastenija. Nemaat tkiva i organi. Nivnoto telo
e nare~eno talus. Se ishranuvaat avtotrofno. Po gradba se ednokleto~ni i
pove}ekleto~ni. Spored svojata boja pove}ekleto~nite algi mo`at da zeleni,
kafeavi i crveni.
Z Euglenata spa|a vo grupata kam{ikari. So avtotrofniot na~in na ishrana po-
ka`uva osobini na rastenie, a so heterotrofniot na~in na ishrana i prisustvoto
na okceto poka`uva osobini na `ivotno.
Z Volvoksot e kolonijalen kam{ikar. Izgraden e od kletki koi si ja imaat
podeleno rabotata vo kolonijata.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:
Vo {i{ence zemi voda od okolnata bara ili nekoja pogolema zastoena voda.
1. Mikroskopirawe na ednokleto~ni algi
Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno staklence, kapalka,
barska voda.
Postapka pri rabota: So kapalkata zemi kapka od vodata koja si ja donel. Kapni
na predmetnoto staklence i pokrij ja so pokrivno staklence. Mikroskopiraj. ]e
vidi{ ednokleto~ni organizmi koi imaat hloroplasti. Toa se algi. Skiciraj ja
formata na ednokleto~nite algi.
2. Mikroskopirawe na kon~esti algi
Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno staklence, kapalka,
barska voda
Postapka pri rabota: So pinceta odvoi eden zelen konec od vodata koja si ja
donel. Na predmetnoto staklo kapni kapka voda i izdvoeniot konec postavi go
vo nea i pokrij ja so pokrivno staklence. Mikroskopiraj. ]e ja vidi{ kon~estata
alga koja e sostavena od pove}e kletki naredeni kako niza. Skiciraj ja formata
na ovaa alga.
3. Razgleduvawe so lupa na algata hara
Pribor i materijal: alga hara, lupa
Postapka pri rabota: Pobaraj od nastavnikot preparat na alga hara. So lupa
razgledaj ja i skiciraj ja. Sporedi ja skicata so prethodnite dve skici od algite
koi gi mikroskopira{e. Usno opi{i gi razlikite na algite.

Proveri go svoeto znaewe

1. [to e talus?
2. Kako se podeleni algite spored gradbata?
3. Kako se podeleni algite spored bojata na talusot?
4. Koe e zna~eweto na kafeavite i na crvenite algi za ~ovekot?
5. Zo{to za euglenata ne mo`eme da ka`eme dali e rastenie ili `ivotno?
6. Kako e podelena rabotata me|u edinkite vo kolonijata na volvoksot?

38
 CARSTVO GABI

Koga na lebot, slatkoto, sireweto, li-

monot i nekoi drugi hranlivi materii na
odredeni delovi }e se nafati kora, velime
deka hranlivite materii muvlosale. Na zas-
toenite produkti se razvile gabi koi nie gi
narekuvame muvla.
Gabite se ishranuvaat heterotrofno,
naj~esto `iveat na ostatoci od izumreni
rastenija i `ivotni i poradi toa se vbroju-
vaat vo grupata razgraduva~i. Nekoi vidovi
gabi parazitiraat na rastenija ili `ivotni
i predizvikuvaat razli~ni zaboluvawa. Te-
loto im e izgradeno od izdol`eni kletki, Sporangija
tenki kako konec, nare~eni hifi. Hifite so spori
isprepleteni pome|u sebe gradat micelium. Micelium
Tie naj~esto se razmno`uvaat so sitni top-
~esti telca nare~eni spori. Poradi nivnata
specifi~na gradba i na~inot na ishrana
pretstavuvaat posebno carstvo.
Vo ova carstvo se vbrojuvaat muvlite,
kvasnite gabi i pe~urkite. Hifi

Slika 2.16. Muvla

Muvli
Vo izdol`enite kletki ima pove}e jadra.
Ovde }e ja spomeneme lebnata muvla koja
`ivee na lebot i drugi hranlivi produkti.
Ako na korata od limonot zabele`i{ ze-
lenikava muvla, toa e muvlata penicilium
od koja se pravi lekot penicilin. Nekoi
vidovi muvli imaat parazitski na~in na
`iveewe, odnosno `iveat na listovi ili
plodovi od grozjeto, gi napa|aat listovite
na tutunot, kompirite, domatite, gravot i
drugi i ja predizvikuvaat bolesta pepelnica
ili peronospora.

Slika 2.17. Pepelnica

39
 Slika 2.18. Kvasna gaba
Slika 2.19. Spori kaj pe~urkite
Gabi
Od ovaa grupa organizmi }e ja spomeneme a
kvasnata gaba. Nea mo`eme mnogu lesno
da ja vidime ako rastvorime malku leben
kvasec vo mlaka voda. Kvasnite gabi se edno-
kleto~ni organizmi, a se hranat so {e}eri.
Poradi toa, ovaa gaba se koristi za dobivawe
leb. So nejzina pomo{ testoto raste, a po
pe~eweto lebot ima {uplini. So pomo{ na
pivskiot kvasec vo alkoholnata industrija
se dobiva pivo. Ovoj vid gabi se razmno`uva
bespolovo so pupewe.
b
Pe~urki
Pe~urkite se vo grupata gabi so najslo-
`ena gradba na teloto. Nivniot micelium
se razviva vo hranlivata podloga, a nad
zem jata vo posebni plodonosni tela se
razvivaat sporite. Plodonosnite tela naj-
~esto se dr{kata i ~ador~eto. Pe~urkite v
pretstavuvaat zna~ajna grupa gabi bidej}i
sodr`at golemo koli~estvo belkovini,
poradi {to se koristat vo ishranata. Vo
prirodata postojat neotrovni gabi (sli-
ka 2.20a, b i v) i otrovni pe~urki (slika g
2.20g). Ako poradi nekoja gre{ka ili nepre-
poznavawe na pe~urkite se slu~i ~ovek da
jade otrovni pe~urki, istite }e predizvikaat
te{ko truewe, koe neretko zavr{uvat so
smrt.

Zapomni!
I najdobrite poznava~i na pe~urki
mo`at da pogre{at, pa namesto neotrovni
da naberat otrovni pe~urki. Poradi toa
nemoj samoinicijativno da bere{ ili da
jade{ neprovereni pe~urki.
Slika 2.20. Vidovi pe~urki

40
 Li{ai
Li{aite pretstavuvaat najnevoobi~aena Alga
grupa organizmi koi gi naselile mestata so
siroma{ni uslovi za `iveewe. Mo`e da se
sretnat na korata od drvjata, }eramidite,
golite karpi . Tie pretstavuvaat pioneri
vo naseluvaweto na goli karpi. Po izgle-
dot, gradbata i na~inot na `iveewe se raz-
likiuvaat od site ostanati grupi rastenija.
Se javuvaat kako rezultat na zdru`uvawe
na edna alga i edna gaba i na toj na~in soz-
davaat zaemno korisna zaednica. Algata so Gaba
fotosinteza sozdava hrana koja ja koristi
gabata, ja razlo`uva i na algata ì dava voda i Slika 2.21. Gradba na li{aj
mineralni materii i ja {titi od isu{uvawe.
Zaednica na dva organizmi (kako {to e
slu~ajot na alga i gaba) koi se zdru`eni i si
pomagaat e nare~ena simbioza. Li{aite se
pokazateli na zagadenost. Tie se organizmi
mnogu ~uvstvitelni na zagaden vozduh. Ako
vo tvojata okolina ili vo bliskata {uma ima
li{ai toa zna~i deka vozduhot e ~ist.

Slika 2.22. Li{aj

41
Zapomni:
Z Gabite se organizmi bez hlorofil i se ishranuvaat heterotrofno.
Z Kaj najgolem del od niv teloto e izgradeno od kon~esti kletki koi gradat
micelium.
Z Vo ova carstvo se vbrojuvaat muvlite, gabite i pe~urkite.
Z Poradi golemoto koli~estvo belkovini, nekoi vidovi pe~urki se koristat vo
ishranata.
Z Li{aite se posebna grupa organizmi koi se izgradeni od alga i gaba. Vakviot
na~in na zaemno `iveewe e nare~eno simbioza.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:

Podgotvi sam: ostavi malku vla`no par~e leb na temno i toplo mesto. Po nekolku
dena }e zabele`i{ deka na negovata povr{ina se nafatila muvla. Muvlosaniot
leb donesi go na u~ili{te i od nego podgotvi mikroskopski preparat.

1. Mikroskopirawe na lebna muvla

Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno staklence, pinceta,
{i{ence so voda i kapalka, muvlosan leb.
Postapka pri rabota: So kapalkata zemi kapka voda i stavi ja na predmetnoto
staklence. So pincetata vnimatelno oddeli malo del~e od muvlata i stavi go vo
kapkata voda. Stavi go pokrivnoto staklence. Mikroskopiraj. Na miceliumot }e
gi zabele`i{ tenkite kon~esti kletki, hifi. Potrudi se na nekoja od hifite da
najde{ sporangija so spori. Vo tvojata tetratka skiciraj go toa {to gleda{ pod
mikroskop.

2. Mikroskopirawe na kvasna gaba

Podgotvi sam: vo stakleno {i{ence stavi malku {e}er, mlaka voda i kvasec.
Ubavo razmati go za da se rastvori kvasecot.
Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno staklence, pinceta,
kapalka.
Postapka pri rabota: So kapalkata zemi kapka od rastvoreniot kvasec i stavi
ja na predmetnoto staklence. Stavi go pokrivnoto staklence i mikroskopiraj.
Vo tetratkata napravi skica na kvasnite gabi.
Razmeni mislewe so tvoeto drugar~e i usno opi{i ja razlikata pome|u muvlata
i gabata koi gi mikroskopira{e.

3. Posmatrawe na pe~urka -{ampiwon

Pribor i materijal: list bela hartija, pe~urka, lupa.
Postapka pri rabota: Na listot stavi ja pe~urkata i so pomo{ na lupa
razgleduvaj ja. Skiciraj ja pe~urkata i ozna~i gi nejzinite delovi.

Proveri go svoeto znaewe

1. Zo{to nekoi nau~nici gabite ne gi stavaat vo rastenija?
2. Koja e ulogata na gabite vo prirodata?
3. [to se hifi, a {to micelium?
4. Opi{i {to }e se slu~i vo prirodata ako gi nema gabite kako razgraduva~i!
5. Potrudi se vo literaturata da najde{ podatoci za Aleksandar Fleming. [to
otkril toj?
6. Koja e ulogata na lebniot i alkoholniot kvasec?

42
 CARSTVO RASTENIJA – VI[I RASTENIJA
Vo ovaa grupa vleguvaat site vidovi ras-
tenija koi vr{at proces na fotosinteza,
odnosno imaat avtotrofen na~in na ishrana.
Nivnoto telo ima razvieni i oformeni
organi. Carstvoto rastenija go so~inuvaat
najgolem del kopneni, drvenesti i zeljesti
rastenija. Spored gradbata na teloto spored
na~inot na razmno`uvawe se delat vo dve
grupi:
- bessemeni rastenija i
- semeni rastenija.
Bessemeni rastenija
Vo ovaa grupa se vbrojuvaat rastenijata
koi imaat poprosta gradba na teloto. Imeto
go dobile bidej}i nivnoto razmno`uvawe se
vr{i bez semka.
Skrienosemeni
Golosemeni
Paprati
Movovi
Poteklo na
rastenijata
Slika 2.23. Evolutiven razvoj
na rastenijata
Movovi
Movovite se najprosta grupa od vi{ite
rastenija. Tie se mali zeleni rastenija koi
gi naseluvaat vla`nite mesta, kamenlivite
po~vi, korata na drvjata, a nekoi od niv
mo`e da se sretnat i vo slatkite vodi. Ako
probame da oddelime edno del~e na mov }e
zabele`ime deka, namesto so koren, za po~vata
e prikrepeno so tenki kon~esti vlaknenca
nare~eni rizoidi, so ~ija pomo{ vpivaat
voda i mineralni materii od po~vata. Ima
tenko i ne`no steblence koe ima uloga da
ja sproveduva vodata. Listovite, isto taka,
mu se tenki i izdol`eni, zeleni po boja,
a vr{at i fotosinteza. Karakteristi~no
za movovite e toa {to nivnite liv~iwa se
sposobni da vpivaat vlaga i na toj na~in go
nadopolnuvaat potrebnoto koli~estvo voda.
Kaj movovite gi sre}avame dvata na~ini na
razmno`uvawe, bespolovo i polovo, koi
naizmeni~no se menuvaat, pa zatoa velime
deka kaj niv ima smena na generacii.
Movovite ne se zna~ajni za ishranata,
no bidej}i zadr`uvaat golemo koli~estvo
voda, zemjata ja pravat postojano vla`na,
a so samoto toa ja spre~uvaat i nejzinata
erozija.
Slika 2.24. Mov
43
 Paprati
Gradbata na papratite, vo sporedba so
movovite e poslo`ena. Tie imaat koren,
steblo i listovi. Stebloto im e pod zemja-
ta i od nego se razgranuva korenot. Listo-
vite se na povr{inata na zemjata i se
pe resto razgraneti. Vo negovite organi
ima sprovodno tkivo, pa taka vodata i
mi neralnite materii od korenot preku
stebloto se sproveduvaat do listovite. Na
toj na~in papratite se prisposobile da
`iveat na kopno i pretstavuvaat vistinski
kopneni rastenija.
Razmno`uvawe. Kako i kaj movovite, i
ovde pri razmno`uvaweto naizmeni~no se
menuva bespoloviot i poloviot na~in na
razmno`uvawe, odnosno i kaj papratite
pri razmno`uvaweto imame smena na ge-
neracii.
Vo vremeto na dinosaurusite movovite i
papratite imale xinovski golemini. Denes
nivnite ostatoci se otkopuvaaat od zemjata
kako jaglen koj se koristi vo industrijata.
Slika 2.24. Spori za razmno`uvawe na paprati
Slika 2.25. Paprati
44
Semeni rastenija
Semenite rastenija se najslo`eno gradena
grupa rastenija, a imeto go dobile bidej}i
se razmno`uvaat so pomo{ na semka, vo
~ija{to vnatre{nost e smesten za~etokot
na novoto rastenie – nikulec. So vaka
za{titen nikulec, kaj ovie rastenija {ansite
za opstanok se pogolemi. Vo zavisnost od toa
dali semkata im e „gola” ili pak za{titena,
podeleni se vo dve grupi:
- golosemeni i
- skrienosemeni.
Golosemeni rastenija
Rastenijata od ovaa grupa imaat listovi
vo forma na igli~ki, pa se nare~eni i
iglolisni, a bidej}i listovite ne im otpa|aat
vo zima nare~eni se i zimzeleni rastenija.
Pretstavnicite na ovaa grupa naj~esto se
golemi drva, a poretko mo`e da se sretnat
kako grmu{ki. Tie se: crn i bel bor, molika
(pelisterski bor), elka, smreka, kedar, tisa
i drugi.
Razmno`uvaweto se vr{i so ma{ki – po-
mali i `enski – pogolemi {i{arki vo koi
se sozdavaat ma{ki i `enski polovi kletki
(slika 2.26). Po oploduvaweto, semeto koe se
sozdava na malite drvenesti liv~iwa vo
`enskata {i{arka, ne e za{titeno.
Crn bor. @ivee na visokite planinski
predeli i zaedno so ostanatite golosemeni
rastenija sozdava zimzeleni {umi. Mo`e
da dostigne viso~ina i do 50 metri. Borot
molika ili poznat kako pelisterski bor
se razlikuva od crniot bor po toa {to ima
Ma{ka
{i{arka
@enska
{i{arka
Mlado
rastenie
Slika 2.26. Bor
 pet igli~ki povrzani zaedno na kus izdanok
i se sretnuva na Pelister.
Elata ni e poznata na site. Nea ja ko-
ristime kako ukrasno drvo za vreme na no-
vogodi{nite praznici. Kaj nea {i{arkite
se golemi i stojat ispraveno.
Golosemenite rastenija imaat kvalitetno
steblo koe se koristi vo drvnata industrija
za proizvodstvo na mebel i gra|a. Smolata
na nekoi golosemeni rastenija se koristi vo
farmacevskata industrija.
Vo ovaa grupa spa|aat i mo{ne visoki
drvja koi mo`at da dostignat viso~ina i do
Slika 2.27. Molika
120 metri, i drvja koi se stari i pove}e od
4000 godini.

Slika 2.28. Ela

45
Zapomni:
Z Pretstavnicite od ova carstvo se grupirani vo bessemeni i semeni rastenija.
Z Bessemenite rastenija gi opfa}aat rastenijata koi nemaat seme. Tuka spa|aat
movovite i papratite.
Z Semeni rastenija se rastenijata koi se razmno`uvaat so seme. Vo zavisnost od
toa dali semkata e za{titena ili ne, podeleni se na golosemeni i skrienosemeni
rastenija.
Z Vo golosemeni se vbrojuvaat zimzelenite, iglolisni rastenija.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:

1. Nabquduvawe na movovi
Pribor i materijal: list bela hartija, mov, lupa.
Postapka pri rabota: Na listot stavi del od mov i razgleduvaj go so pomo{ na
lupa. Po toa vnimatelno oddeli edno rastenie i istoto povtorno razgleduvaj go
so lupa. Skiciraj go sekoj del na movot i potrudi se usno da go opi{e{.

2. Nabquduvawe na paprati
Pribor i materijal: list bela hartija, paprat, lupa.
Postapka pri rabota: Na beliot list stavi go papratot. So pomo{ na lupa
razgleduvaj go. Obrni vnimanie na top~estite telca koi se na opa~inata od
listot. Skiciraj go papratot, ozna~i gi negovite delovi i potrudi se usno da go
opi{e{. Potrudi se da ja sporedi{ razlikata pome|u mov i paprat.

3. Razgleduvawe na razli~ni vidovi iglolisni rastenija

Pribor i materijal: gran~iwa od: bor, elka, smreka, kiparis.
Postapka pri rabota: Na beli listovi stavi gi gran~iwata od rastenijata.
So pomo{ na lupa razgleduvaj gi, opi{i go sekoe poedine~no i na kraj sporedi
gi. Skiciraj gi. Potrudi se da ja sporedi{ razlikata pome|u razli~nite vidovi
iglolisni rastenija.

Proveri go svoeto znaewe

1. [to e neophodno za opstanok na movovite?
2. Kako se razmno`uvaat movovite?
3. Koja e ulogata na listot kaj papratite?
4. Kako se nare~eni organite za razmno`uvawe kaj golosemenite rastenija?
5. Koga bi odlu~uval, dali bi dozvolil se~ewe na elki pred Nova godina? Ako
odgovorot e ne, usno obrazlo`i zo{to.
6. Koe e zna~eweto na golosemenite rastenija?
7. Koj e najpoznatiot bor vo Makedonija?

46
 SKRIENOSEMENI RASTENIJA

Skrienosemenicite pretstavuvaat so ubavi boi, a nekoi i ispu{taat mnogu

najbrojna grupa rastenija. Kaj niv dobro
se razvieni site rastitelni organi, niv-
nata nadvore{na i vnatre{na gradba e naj-
slo`eno gradena, vo sporedba so site osta-
nati rastenija. Blagodarenie na toa tie
se celosno prisposobeni vo sredinata vo
koja{to `iveat. Mo`e da pre`iveat i vo
pustinite, kade {to nema drugi rastenija.
Osven koren, steblo i list, kako organi, kaj
ovaa grupa astenija za prv pat se pojavuvaat
i cvet, plod. Semeto e za{titeno so plodot,
koj osven {to ima za{titna uloga, isto taka,
mu ovozmo`uva i polesno da se rassee.
Postojat dve grupi skrienosemeni ras-
tenija:
- monokotiledoni
- dikotiledoni.
prijatna mirizba. Tuka spa|aat:
- mnogu drvenesti rastenija: dab, buka,
breza, javor, jasen.
- ukrasni rastenija: ru`i, temjanu{ki,
magnolii,
- lekoviti rastenija: maj~ina du{ica,
planinski ~aj
- me{unkasti rastenija: grav, gra{ok,
le}a, boranija
- gradinarski rastenija: zelka, domati,
piperki, morkovi, krastavici, tikvi
- razli~ni ovo{ni rastenija: kru{i,
jabolka, slivi, kajsii, jagodi, cre{i
- razli~ni vidovi na kaktusi, trevi i sl.
Golem del od ovaa grupa na rastenija ima
zna~ajna uloga vo ishranata na ~ovekot.

Monokotiledoni
Monokotiledonite rastenija imaat ednos-
tavna gradba, prete`no se niski i pokratko
`iveat od dikotiledonite. Najgolem broj od
niv se zeljesti, ednogodi{ni ili dvogodi{ni
rastenija. @iveat na ogromni prostranstva,
vo {umi, livadi, poliwa, stepi i savani.
Mnogu od niv se vbrojuvaat vo grupata
ukrasni rastenija, kako na primer: laleto, Slika 2.29. Monokotiledoni
perunikata, mominata solza, zumbulot,
narcisot, koki~eto. Me|u najubavite mo-
nokotiledoni se vbrojuva orhidejata.
Najzna~ajni rastenija od ovaa grupa se
`it nite rastenija; p~enica, p~enka,
oriz, ja~men, ,r` i drugi. Vo grupata na mo-
nokotiledoni spa|aat: luk, kromid, praz. Slika 2.31. Bambus i
No, vo ovaa grupa ima i drvenesti rastenija, palma
kako {to se: palmite (na koi rastat: urmi, Slika 2.30. P~enka
ba nani, kokosovi orevi) ili bambusite
(slika 2.30).

Dikotiledoni
Dikotilnite rastenija pretstavuvaat
najbrojnata grupa na rastenija na planetata
Zemja pa i kaj nas. Ovde mo`at da se sretnat
zeljesti – ednogodi{ni ili dvegodi{ni
rastenija, grmu{esti, no i drvenesti ras-
tenija. Najgolem broj od niv imaat cvetovi Slika 2.32. Dikotiledoni

47
 Sprovodnite @ilest
Paralelna snop~iwa se korenov
nervatura nepravilno sistem
rasporedeni
MONOKOTILEDONI Liv~iwata na
cvetot po 3 vo
eden krug
Eden
kotiledon

SEME LIST STEBLO KOREN CVET

DIKOTILEDONI
Liv~iwata na
cvetot po 4
ili 5 vo krug
Dva
kotiledona
Sprovodnite Oskov
Mre`esta snop~iwa se vo korenov
nervatura vid na prsten sistem

Slika 2.33. Sporedba na monokotiledoni i dikotiledoni

Zapomni:
Z Skrienosemenite rastenija pretstavuvaat najbrojna grupa rastenija. Kaj niv se
dobro razvieni site rastitelni organi, nivnata nadvore{na i vnatre{na gradba
e najslo`eno gradena.
Z Monokotiledonite rastenija se prete`no zeljesti. Rasprostraneti se po celata
planeta Zemja. Mnogu od niv ~ovekot gi odgleduva bidej}i gi koristi vo ishranata,
ili, pak, gi odgleduva kako ukrasni rastenija. Najmnogu gi ima vo familijata
trevi vo koja spa|aat i `itnite raastenija.
Z Najgolem broj vidovi i familii se dikotiledoni rastenija. Tie mo`e da bidat
zeljesti i drvenesti, lijani ili grmu{ki. Prisposobeni se na razli~ni uslovi.
Golem del imaat zna~ajna uloga vo ishranata na ~ovekot.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:
1. Zbirka razli~ni vidovi preparirani rastenija
2. Zbirka razli~ni vidovi preparirani cvetovi
So pomo{ na nastavnikot preparirajte razli~ni vidovi trevesti rastenija,
listovi na drvenesti rastenija i cvetovi. Na toj na~i }e napravite zbirka
(herbarium) rastenija. Spored {emata koja e dadena vo u~ebnikot potrudi se da
gi oddeli{ monokotiledonite i dikotiledonite rastenija.

Proveri go svoeto znaewe

1. Objasni od kade poteknuva imeto skrienosemeni rastenija!
2. Koja osobina se razvila kaj skrienosemenite rastenija {to im ovozmo`ila da se
rasprostranat na site delovi na planetata Zemja?
3. Koja e razlikata pome|u monokotiledonite i dikotiledonite rastenija?
4. Nabroj koi rastenija spa|aat vo grupata monokotiledoni rastenija!
5. Vo koja grupa spa|aat `itnite rastenija i koja e nivnata va`nost?
6. Nabroj koi rastenija spa|aat vo grupata dikotiledoni rastenija!
7. Kade se sre}avaat drvenestite dikotiledoni rastenija?

48
 Tema 3
GRADBA NA RASTITELNITE ORGANI
I SPROVEDUVAWE NA VODATA

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da gi razlikuva{ organite kaj rastenijata;

D Da ja razlikuva{ gradbata i funkcijata na rastitelnite organi: koren,
steblo i list, da go razbira{ procesot na vertikalno prenesuvawe
na vodata, od korenot, pa s# do listot;
D Da ja razbere{ ulogata na usoglaseno primawe i oddavawe voda ‡
transpiracija;
D Da gi razbira{ i opi{uva{ prisposobuvawata za za{tita od isu-
{uvawe.

Poimi {to }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h vegetativni organi
h polovi organi
h koren, adventivni koreni
h izdanok, pupki
h steblo izmeneti stebla
h list, gradba i funkcija
h stomi
 ISHRANA KAJ RASTENIJATA

Za razlika od rastenijata, site ostanati

Da se potsetime: organizmi (`ivotnite i gabite, najgolem
Spored na~inot na ishrana `ivite del od bakteriite) se ishranuvaat hete-
organizmi se podeleni na proizveduva~i, rotrofno. Poradi toa, go dobile i imeto
potro{uva~i i razgraduva~i. Vo koja potro{uva~i. Tie ne se sposobni samite
grupa spa|aat rastenijata? za sebe da sozdavaat hrana i poradi toa
se prinudeni da ja koristat sozdadenata
organska hrana od rastenijata. Spored toa so
{to se hranat podeleni se na: trevojadi – se
Rastenijata, algite i nekoi bakterii vo
hranat samo so rastenija, mesojadi – se hranat
svoite kletki sodr`at hlorofilni zrnca
samo so `ivotni i se{tojadi – se hranat so
bogati so hlorofil. Tie se sposobni od
rastenija i so `ivotni. Heterotrofno se
neorganskite materii od okolnata sredina
ishranuvaat gabite i nekoi vidovi bak-
da sozdavaat organska hrana i poradi toa go
terii. Tie se prisposobile da `iveat na
dobile imeto proizveduva~i. Ovoj na~in
ostatoci od izumreni rastenija i `ivotni,
na ishrana e nare~en avtotrofen na~in,
pa spored toa i rastenijata se nare~eni av-
totrofni. Tie samite za sebe, od vodata
so mineralni materii i jaglerod dioksidot
so pomo{ na son~evata svetlina sozdavaat
organska hrana, vo prv red {e}er – skrob.
Za da razvijat vakov na~in na ishrana, ras-
tenijata mora da imaat posebni organi.
Spored svojata funkcija organite na
rastenieto se podeleni na:
- vegetativni – koren, steblo i list,
organi {to mu ovozmo`uvaat na rastenieto
da raste i da se razviva, i
- polovi organi – cvet, plod i seme,
organi so ~ija pomo{ rastenieto se
razmno`uva.

Slika 3.1. [uma Slika 3.2. Trevojadi

50
 Slika 3.3. Mesojadi

da ja koristat nivnata organska hrana i da

ja pretvoraat vo neorganski materii. Ovoj
na~in na ishrana e nare~en saprofitski
na~in na ishrana, a organizmite se sapro-
fiti, razgraduva~i. Odredena grupa `ivi
organizmi se prisposobile da `iveat na
drugi organizmi, da ja koristat nivnata
hrana i da se razvivaat na niv. Poradi toa
se nare~eni paraziti. Rastenieto ili
`ivotnoto na koe{to `iveat parazitite
e nare~eno doma}in. Koristej}i ja hranata
na doma}inot, paraziteite se razvivaat,
predizvikuvaj}i o{tetuvawe na doma}inot
ili negovo umirawe.
Vo prirodata se sre}avaat golem Slika 3.4.
broj paraziti koi `iveat na rastenija ili Se{tojadi
`ivotni.

Slika 3.5. Paraziti

51
 KOREN

Forma na korenoviot sistem

So prou~uvawe na gradbata na vege-
tativnite organi, nie }e ja prou~ime i Formata na korenot zavisi od vidot
nivnata uloga vo avtotrofniot na~in na rastenieto, no i od po~vata vo koja se
na ishrana. razviva. Korenoviot sistem mo`e da bide:
oskov (slika 3.7a), `ilest (slika 3.7b),
vretenest (slika 3.7v) i repkast(slika
Korenot e podzemen del na rastenieto. 3.7g). Oskoviot korenov sistem ima glaven
Toj ima pove}e funkcii: da go prikrepuva koren od kojse razgranuvaat tenki strani~ni
rastenieto za podlogata, da skladira koreni. Oskiniot koren raste podlaboko
hranlivi materii, da vpiva voda i mi- vo po~vata i poradi toa rastenijata so
neralni materii od po~vata, a e del i vakov vid koren se pootporni na su{a.
od prenosniot sistem. Kaj rastenijata Vakov koren imaat golem broj drvenesti
koi se razmno`uvaat so semka, korenot se i zeljesti rastenija. @ilestiot korenov
razviva od nikulecot, poto~no od delot koj sistem se sostoi od golem broj koreni koi
e nare~en koren~e. Vakarazvieniot koren e se so sli~na golemina i rastat od dolniot
nare~en vistinski koren, bidej}i postojat del na stebloto. Se sre}ava kaj rastenija koi
i koreni koi se razvivaat od stebloto `iveat na rastresita i pesokliva podloga.
ili listot. Mladoto koren~e zapo~nuva
da raste, se prikrepuva za podlogata i od
nea zapo~nuva da crpi voda i mineralni
materii. So rasteweto na koren~eto, od
nego zapo~nuva da se razviva glaven koren
i strani~ni koreni koi se razgranuvaat.
Na takov na~in, od koren~eto postepeno
nastanuva korenoviot sistem. Korenot
na mladite rastenija raste vo pravecot na
Zemjinata te`a, bez razlika na polo`bata
vo koja e postaven nikulecot.

a b

v g

Slika 3.6. Gradba na rastenie Slika 3.7. Korenovi sistemi

52
 Vretenest i repkast korenov sistem
se sre}ava kaj dvegodi{nite rastenija,
na primer, morkov i repka. Kaj ovie ras-
tenija glavniot koren e zadebelen i se
specijaliziral za skladirawe na rezerva od
hranlivi materii. Bidej}i glavniot koren
im e zadebelen, ~esto se nare~eni zadebeleni
koreni.

Adventivni koreni
Ako gran~e ili liv~e od nekoe rastenie
stavime vo voda, }e zabele`ime deka po Slika 3.8. Adventvni koreni
iz vesen period, na nivniot dolen del se
razvile koren~iwa. Ovie koren~iwa se
nare~eni adventivni. Adventivni koreni
se razvivaat kaj p~enkata, br{lenot i kaj
drugi rastenija, a im slu`at na rastenijata
da mo`at podobro da se prikrepat za pod-
logata.

Zapomni:
Korenot e organ na rastenieto koj go prikrepuva za podlogata i od nea vpiva voda
i mineralni materii. Najgolem del od rastenijata imaat glaven koren i strani~-
ni koren~iwa. Site zaedno go so~inuvaat korenoviot sistem.
Korenot po forma mo`e da bide: oskov, `ilest, vretenest i repkast.
Korenite koi nastanuvaat od stebloto ili listovite se nare~eni adventivni
koreni.
Na nadol`en presek na korenot razlikuvame: korenova kapa, vegetativen vrv,
zona na izdol`uvawe i zona na korenovi vlaknenca.
Korenot na povr{inata ima epidermis (pokorica), pod nego e korata a vo
sredinata e sredi{niot cilindar vo koj e smesteno sprovodnoto tkivo.
Korenot raste vo dol`ina, no i vo {irina.

53
Istra`uvaj i eksperimentiraj:
Aktivnost: Vnimatelno otkopaj koreni na nakolku rastenija. Rastresi gi i
izmij gi so voda za da ja otstrani{ zemjata. Razgleduvaj gi so lupa. Skiciraj gi i
potrudi se da ja objasni{ razlikata pome|u korenite koi gi razgleduva{e.
Za da mo`e{ sam da dojde{ do soznanija za funkcijata na korenot postapi na
sledniov na~in: zemi nekolku zrna grav i potopi gi vo voda da otstojat edna
no}. Otkako zrnata grav }e primat voda i }e nababrat, izvadi gi od voda i
stavi gi vo staklen sad vo koj ima malku pesok. Od nababarenite zrna }e po~ne
da raste nikulecot. Sekoj den po malku vla`ni go pesokot. Izrtenite zrna
grav }e ti poslu`at za slednite aktivnosti:
1. Zemi edno prorteno zrno i so lupa razgleduvaj go negovoto koren~e. Skiciraj go
i opi{i koi delovi gi zabele`uva{.
2. Zemi edno ve}e dovolnorazvieno rastenie (so koren, steblo i liv~iwa) grav.
Postavi go vo ~a{a so oboena voda. Po nekolku ~asa }e zabele`i{ deka celoto
rastenie se oboilo. Opi{i zo{to nastanalo obojuvawe na celoto rastenie.
3. Napravi obid kako na slikata. Vo dve stakleni
{i{enca stavi voda i maslo. Masloto kako
polesno }e ostane nad vodata. Dupni gi kapa-
~iwata na dvete {i{enca na sredinata za da gi
stavi{ mladite rastenija. Vo ednoto {i{ence
stavi dovolno razvieno rastenie, taka {to
korenot so korenovite vlaknenca da bide vo
voda. Vo vtoroto {i{ence stavi rastenie, no
vrvot na korenot da bide postaven vo masloto.
Vakapodgotvenite rastenija ostavi gi na svetlo
da otstojat nekolku ~asa. ]e zabele`i{ deka
rastenieto ~ij koren e vo masloto e ovenato.
Usno obrazlo`i zo{to se javuvaat ovie promeni kaj rastenieto.
4. Za da dojde{ do soznanija deka korenoviot pritisok e toj koj
ja dvi`i vodata niz rastenieto napravi eksperiment kako na
slikata. Zemi eden podebel morkov i vnimatelno izdlabi go na
sredinata. Dlapkata da bide dovolno golema za da mo`e vo nea
da se stavi gust rastvor na {e}er i tapa koja vo sredinata ima
cevka. Morkovot stavi go vo ~a{a so voda. Po izvesno vreme }e
zabele`i{ kako niz cevkata se iska~uva voda. Objasni zo{to
vodata se iska~uva niz cevkata!

Proveri go svoeto znaewe

1. Koi se osnovnite razliki pome|u talofitite i vi{ite rastenija?
2. Koja e razlikata pome|u oskoviot i `ilestiot koren?
3. Koja e funkcijata na adventivnite koreni?
4. Vo koj pravec raste korenot?
5. Nabroj nekoi rastenija ~ij{to koren se koristi vo ishranata!
6. Koja e funkcijata na korenovite vlakna?
7. Koja e funkcijata na korenovata kapa?
8. Zo{to drvoto se sadi vo esen?

54
 GRADBA NA KORENOT
Korenot postojano raste i se probiva
vo po~vata. Poradi toa, vrvot na korenot e
za{titen so sloj mrtvi kletki vo forma na
kapa nare~eni korenova kapa. Nad korenovata
kapa ima sloevi kletki sostaveni od tkivo za
rastewe. So postojana delba na ovie kletki,
nivnoto rastewe i nivnata specijalizacija
za odredeni funkcii, se dobivaat site tkiva
koi go gradat korenot. So pomo{ na tkivoto
na rastewe vrvot na korenot postojano raste.
Toj del e nare~en zona na rastewe. Zonata na
rastewe od nadvore{nata strana e za{titena
so epidermis.
Nad zonata na rastewe epidermisot ima
korenovi vlaknenca so ~ija{to pomo{
korenot, od po~vata vpiva voda i mineralni
materii. Ovoj del od korenot e nare~en zona
na korenovi vlaknenca.
Zapo~nuvaj}i od zonata na korenovite
vlaknenca, vo korenot se razlikuva nad-
vore{en i vnatre{en del. Od nadvore{nata
Korenov
vrv
Korenova
kapa
Slika 3.9. Gradba na koren
strana korenot e prepokrien so epidermis
ili pokrivno tkivo. Kletkite na ova tkivo
go {titat korenot od vlijanieto na po~vata.
Pod pokrivnoto tkivo ima pove}eslojno
tkivo nare~eno kora. Kaj nekoi rastenija
kletkite na ova tkivo imaat sposobnost da
skladiraat rezerva na hranlivi materii. Vo
sredinata na korenot e smesteno sprovodnoto
tkivo. Ova tkivo e izgradeno od cev~estite
i od sitestite kletki, koi nikoga{ ne se
nao|aat kako poedine~ni. Tie se grupiraat
vo vid na mali snop~iwa. Taka, ima
snop~iwa cev~esti kletki koi prenesuvaat
voda i mineralni materii od korenot do
listovite i snop~iwa sitesti kletki koi
go prenesuvaat {e}erot od listot do site
delovi na rastenijata. Zaedno grupirani
dvata vida snop~iwa sozdavaat sprovodno
snop~e. Blagodarenie na sprovodnite
snop~iwa sredinata na korenot ima izgled
na cilindar.
Zona na
korenovi
vlakna
Zona na
izdol`uvawe
Korenov
vrv Zona na
rastewe
Korenova
kapa
55
 Korenot vpiva i sproveduva
voda i mineralni materii
Osven prikrepuvaweto na rastenieto za
po~vata, korenot ima funkcija od po~vata
da vpiva voda vo koja ima rastvoreno mi-
ne ralni materii. Vo po~vata ima po-
golemo koli~estvo voda so rastvoreni
mineralni materii vo sporedba so vodata
vo samata kletka. Poradi toa, kletkite
na korenovite vlaknenca ja vsmukuvaat
vodata od po~vata. Po istiot princip,
{tom kletkite na korenovite vlaknenca
}e se napolnat so voda, taa voda se vsmukuva
od kletkite koi se do niv. Na takov na~in
vsmukanata voda se prenesuva od kletka do
kletka, s# do sredi{niot del na korenot
odnosno do cev~estite kletki.
Slika 3.10. Vpivawe voda
Kako {to kletkite na korenot nosat voda
vo cev~estite kletki, taka taa postepeno se
iska~uva nagore kon ostanatite delovi na
rastenieto. Sproveduvaweto i iska~uvaweto
na vodata vo cev~estite kletki se odviva
blagodarenie na postoeweto na korenoviot
pritisok. Iska~uvaweto na vodata i nej-
zinoto dvi`ewe niz rastenieto se zabrzuva
so nejzinoto ispu{tawe od listovite. Vo
prolet, koga korenot e aktiven, silata na
korenoviot pritisok e pogolema. Poradi
toa, pri re`eweto na vinovata loza, od
Slika 3.11. Korenov pritisok
56
prese~eniot del istekuva sok, poznato kako
solzewe na lozata.
Kaj drvenestite rastenija korenot raste
preku tekot na celiot `ivot. Najbrzo raste
vo prolet, a kako se pribli`uva esenta
rasteweto e s# pobavno, i pred po~etokot
na zimata toj prestanuva da raste. Na
takov na~in vo nepovolni, zimski uslovi,
rastenieto se {titi.
Zna~ewe na korenot.
Korenot go prikrepuva rastenieto
za podlogata. Blagodarenie na taa uloga
rastenijata se cvrsto prikrepeni za podlo-
gata i ne mo`e da padnat pri silni vetrovi.
Vo tkivata na korenot se skladiraat raz-
li~ni vidovi hranlivi materii. Poradi toa,
korenite na nekoi rastenija se koristat vo
ishranata na lu|eto i `ivotnite. Na primer,
od korenot na {e}ernata repka se dobiva
{e}er. Kaj nekoi vidovi rastenija, na primer,
grav, gra{ok, boranija, na korenot, vo forma
na top~esti zadebeluvawa, `iveat azotni
bakterii koi se sposobni da go povrzuvaat
azotot od vozduhot i da sozdavaat azotni
soedinenija. Na toj na~in po priroden pat ja
zbogatuvaat po~vata so minerali. Korenite
na golem broj rastenija imaat lekovito
dejstvo.
Slika 3.13.
Slika 3.12. [e}erna
repka Azotni
bakterii
 IZDANOK I STEBLO
Kaj ednogodi{nite rastenija: grav, gra-
{ok, piperka, domat, celoto rastenie {to
e nad zemja pretstavuva izdanok. Kaj niv
celoto steblo i sekoja strani~na granka
pretstavuva zaseben izdanok.
Kaj pove}egodi{nite, drvenesti raste-
nija: sliva, kajsija, dab, buka, od pupkite se
razvivaat izdanoci vo tekot na mnogu godini.
Site gran~iwa {to izrasnuvaat vo tekot
na edna godina, zaedno so listovite i
cvetovite se nare~eni izdanok. Vo tekot
na godinata izdanokot }e odrveni i }e mu
pripadne na stebloto, a narednata godina
povtorno od pupki }e izrasne nov izdanok.
Blagodarenie na toa, drvenestite rastenija
neprekinato rastat.
Pupki
Kon krajot na letoto i po~etokot na
esenta na vrvovite na godina{nite izdanoci
kaj drvenestite rastenija se razvivaat pupki.
Vo zavisnost od mestoto kade {to se pojavile
razlikuvame strani~ni (slika 3.15b) i
temeni (slika 3.15a) pupki. Temenite pupki
se na vrvot na mladite izdanoci, a so nivna
pomo{ narednata godina raste nov izdanok,
odnosno novo gran~e. Strani~nite pupki
se sozdavaat vo pazuvite na listot. Od ovie
pupki rastat strani~ni izdanoci so koi
rastenieto se razgranuva.
Slika 3.15. Izdanok so pupki
Slika 3.14. Rastewe
na izdanokot
Ako od pupkite se razvivaat listovi,
tie se vikaat lisni pupki, a ako od niv se
razvivaat cvetovi, se narekuvaat cvetni
pupki.
Pupkite od nadvore{nata strana se
za{titeni so ko`esti zadebeleni lu{pi
pod koi se nao|aat vlaknesti za{titni
liv~iwa. Na takov na~in, vnatre{nosta na
pupkata e za{titena od vlijanie na niskite
nadvore{ni temperaturi. Vo vnatre{nosta
na pupkata, na vrvot na izdanokot, kako
kupola, smesteno e tkivoto za rastewe. Vo
prolet, kletkite na ova tkivo zabrzano se
delat i zapo~nuva da raste nov izdanok. Pod
korata na stebloto od drvenestite rastenija
miruvaat pupki – zaspani pupki. Nivnoto
miruvawe mo`e da potrae i pove}e decenii.
Blagodarenie na ovie pupki, mnogu stebla
mo`at da pre`iveat duri i ako {umskiot
po`ar celosno ja uni{ti nivnata kro{na,
ili ako se ise~e celoto rastenie.
57
 Steblo

Stebloto e organ kaj rastenijata koj nosi

listovi, cvetovi i plodovi. Stebloto mo`e Sprovodni
snop~iwa
da ima razli~ni golemini i formi. Kaj
nekoi rastenija toa ne e podolgo od 1-2 mm,
dodeka kaj drugi mo`e da dostigne i viso~ina
do nad 100 m i te`ina pove}e od 2000 toni.

Uloga na stebloto
Osnovnata uloga na stebloto e da ja odr-
`uva vrskata pome|u korenot i listovite. a
Stebloto od korenot ja prezema vodata so
rastvorenite mineralni materii i gi
prenesuva do listovite. No, stebloto gi Sprovodni
prenesuva i materiite, koi se sozdavaat vo snop~iwa
listot, do site delovi na rastenieto. Vo
stebloto, vo pomala ili pogolema koli~ina,
se skladiraat rezervni hranlivi materii.

Gradba na stebloto
Kako rezultat na na~inot na `iveewe
kaj rastenijata se javuvaat nekoi razliki vo
gradbata na stebloto.
- Trevestite rastenija, naj~esto se edno-
godi{ni rastenija. Tie imaat meko, mazno i
naj~esto sjajno steblo, koe naesen izumira.
Od nadvore{nata strana imaat tenok sloj
epidermis, a vo vnatre{nosta osnovno
tkivo i mehani~ko tkivo koe gi zacvrsnuva,
no i vozdu{ni prostori. Niz stebloto
pominuvaat sprovodni snop~iwa koi se
nepravilno rasporedeni (slika 3.16a).
- Drvenestite rastenija se pove-
}e godi{ni rastenija. Imaat steblo koe
se sostoi od centralno steblo i granki.
Stebloto so grankite ja obrazuva
kro{nata na drvoto. Od nadvore{nata
strana e za{titeno so kora, sostavena od
izumreni kletki, vo koja ima sitni dup~iwa
preku koi se vr{i razmena na gasovite. Pod
vnatre{nosta gi ima istite tkiva kako i kaj
trevestite rastenija (slika 3.16 b). No, pod
korata na drvoto ima eden sloj kletki
{to imaat sposobnost da se delat. Na
takov na~in sekoja godina se razviva nov sloj
tkivo za rastewe i sprovodni snop~iwa
koi se rasporedeni vo forma na prsten.
b
Slika 3.16. Gradba na steblo
Sekoj prsten ‡ god, pretstavuva godi{no
rastewe na stebloto vo {iro~ina. Spored
brojot na prstenite – godovite, mo`e da se
odredi starosta na rastenieto. Centarot na
stebloto e ispolnet so srcevina.
Vidovi stebla
Kaj golem broj rastenija stebloto raste
nad povr{inata na zemjata, sprotivno na
Zemjinata te`a. Vakvite vidovi stebla se
nare~eni nadzemni stebla. Vo zavisnost od
viso~inata steblata se podeleni na:
- trevesti i zeljesti (slika 3.18 a) – kaj
ednogodi{nite rastenija;
- drvja (slika 3.18 b) – imaat steblo i
kro{na sostavena od grankite so lisjata.
Primer: dab, buka, sliva, jabolko;
- grmu{ka (slika 3.18v) – ima pove}e stebla
koi izleguvaat od povr{inata na zemjata.
Primer: kapina, malina, leska;

58
 Kora

Srcevina
Tkivo za
rastewe
Tkivo za
rastewe
Godovi

Kora

Slika 3.17. [ematski prikaz na gradba na stebo

- xbun (slika 3.18 g) – ima osnovno steblo i

granki koi dopiraat do zemjata. Primer:
glog, trendafil.

Za da mo`at da pre`iveat odredeni

nepovolni uslovi, kaj nekoi vidovi stebla
se javuvaat odredeni izmeni. Takvite stebla
gi narekuvame izmeneti stebla. a
Izmenite mo`at da bidat od sledniot
vid:
- trn (Slika 3.19 a) ‡ izmeneti izdanoci b
(trninkite, glogovite);
- vitli ( Slika 3.19 b) – ili u{te poznati
kako musta~iwa (vinova loza,tikva);
- rezervoar na voda (slika 3.19 v) – mesesto
zadebeleno steblo vo koe se skladira rezerva
na voda, a listovite se pretvoreni vo trwa v g
(kaktusi). Slika 3.18. Vidovi stebla

a b v
Slika 3.19. Izmeneti stebla

59
 Podzemni stebla
Mnogu zeljesti rastenija imaat nadzemno
steblo koe `ivee od prolet do esen. Za nekoi
od niv toa e kratok period za da sozdadat
cvet, plod i seme. Ovie rastenija sozdavaat
stebla koi zimskite periodi gi pominuvaat
pod zemja i poradi toa se nare~eni podzemni
stebla. Vo niv skladiraat rezerva na hran-
livi materii. Spored formata koja ja imaat,
se delat na: lukovica, grutka i rizom.
- Lukovica (Slika 3.20 v) sre}avame kaj
kromidot, narcisot, laleto, zumbulot.
Vo sredinata na lukovicata, za{titena
so so~ni listovi, se nao|a pupkata. Od
dolniot del na podzemnoto steblo se
javuvaat adventivni koreni.
- Grutka (Slika 3.20 b) sre}avame kaj
kompirot. Na samata grutka ima pupki
– „okca” od koi narednata godina raste
nadzemno steblo. Vo grutkata se skladira
rezerva na hranlivi materii.,
- Rizom (Slika 3.20 a)sre}avame kaj
perunikata, mominata solza i drugi.
Podzemnoto steblo e prepokrieno so
lu{pesti liv~iwa pod koi se nayiraat
pupki od koi raste nadzemniot del na
rastenieto. Od dolniot del na rizomot
rastat adventivni koreni.

a b v

Slika 3.20. Podzemni stebla

Zapomni:
Izdanok e ednogodi{en nerazgranet del na stebloto so listovi i pupki. Na
izdanokot ima temeni i strani~ni pupki
Pupkite od nadvore{nata strana za{titeni se so lu{pesti i ko`esti liv~ina
koi go {titat vegetativniot vrv
Stebloto e organ na rastenieto koj nosi listovi, cvetovi i plodovi. Na na-
pre~en presek kaj stebloto razlikuvame pokorica, kora i centralen cilinder.
Nadzemnite stebla mo`at da bidat trevesti i zeqesti, grmu{ka, xbun i drvo.
Vidoizmeneti stebla se trn, vitli i rezervoar za voda. Podzemnite stebla se
lukovica, rizom i grutka

60
Istra`uvaj i eksperimentiraj:
Aktivosti:
1. Vnimatelno razgleduvaj pupki na gran~eto {to si go donel na u~ili{te. Vni-
matelno razgleduvaj gi zadebelenite liv~iwa. So pomo{ na igla ili pinceta
razdvoj gi zadebelenite liv~iwa. Trgni gi sloevite po niv. [to zabele`uva{?
2. Razgleduvaj gi razli~nite vidovi stebla koi gi ima vo u~ili{niot dvor ili
okolniot park. Nacrtaj nekoi od niv.
3. Razgledaj gi podzemnite stebla na kompir i perunika. Voo~i gi pupkite koi se
nao|aat na niv. Prebroj gi. So no`e rase~i go kromidot na dve ednakvi polovini.
Opi{i {to voo~uva{?
4. Pronajdi par~e prese~eno steblo na nekoe drvenesto rastenie. Razgledaj go so
lupa. Skiciraj se {to zabele`uva{. Potrudi se usno da go opi{e{ vnatre{niot
izgled na stebloto.
Eksperimentiraj:
1. Postapi kako na slikata 1.1. Napolni do polovina ~a{a so voda vo koja ima
rastvoreno crveno mastilo. Zemi gran~e od vrba i na dolniot del zakoseno
prese~i go. Stavi go vo vodata. Naredniot den izvadi go od vodata i prese~i go
po dol`ina. [to zabele`uva{? Zo{to se oboilo gran~eto?
2. Postapi kako na slikata 1.2. ]e go utvrdi{ pravecot na dvi`ewe na mineralnite
i organskite materii niz stebloto. Zemi tri gran~iwa na edno isto rastenie.
Prvoto gran~e stavi go celo vo ~a{ata voda. Na vtoroto gran~e otstranimu ja
korata i stavi go vo voda. Kaj tretoto gran~e otstrani go drvenestiot del. Zapi{i
do koi soznanija dojde. Usno opi{i gi promenite koi si gi zabele`a.
3. Mo`e{ li od prethodno steknatite soznanija da dade{ logi~en zaklu~ok za
promenite na plodovite koi ti se dadeni na slikata 1.3.

Slika 1.1 Slika 1.2 Slika 1.3

Proveri go svoeto znaewe

1. [to e izdanok?
2. Koi delovi gi ima pupkata?
3. Koi vidovi na pupki se javuvaat na izdanokot?
4. Ima li sli~nosti vo vnatre{nata gradba na korenot i stebloto?
5. Koja e razlikata vo gradbata na stebloto kaj trevestite i drvenestite ras-
tenija
6. Zo{to godovite se sozdavaat samo vo leten period?
7. Zo{to kaj gran~iwata kaj koi e odstraneta korata nastanuva su{ewe na plo-
dovite?
8. Niz koj del na stebloto se prenesuva vodata so mineralnite materii, niz koj
organskite materii?

61
 LIST
Listot e organ kaj rastenijata vo koj se
vr{i procesot na fotosinteza i sozda-
vawe na hrana. Toj naj~esto ima zelena
boja. Prvite listovi se razvivaat od
niku lecot, a po toa od lisnite pupki na
izdanocite. Imaat ograni~eno rastewe.
Kaj mnogu mal broj rastenija listovite pos-
tojano rastat. Kaj eden vid palma, rafija,
listot mo`e da dostigne golemina i do 20
metri. Sekoe rastenie ima listovi so
odreden nadvore{en izgled. Rastenijata se
razlikuvaat spored izgledot na listot, i
lesno se prepoznavaat.
Spored nadvore{niot izgled, na sekoj
list se razlikuvaat lisna plo~a ili liska,
lisna dr{ka i lisna osnova. Sekoj del od
Slika 3.21. Palma rafija
Nervatura
Lisna plo~a
Lice na
listot
Nervatura
Lisna dr{ka
Lisna
osnova
Slika 3.22. Nadvore{en izgled na list
62
listot ima svoja uloga. Lisnata osnova
e mal pro{iren del na listot, preku koj
listot se povrzuva so stebloto na rastenieto.
Preku lisnata osnova i lisnata dr{ka
sprovodnite cev~iwa navleguvaat vo lis-
nata plo~a. Lisnata dr{ka ima zada~a da
ja postavuva liskata taka {to da mo`e da
prima najgolemo koli~estvo son~evi zraci.
Lisnata plo~a gi prima son~evite zraci
i vo nea se vr{i procesot na fotosinteza.
Stranata na lisnata plo~a koja e zavrtena
na kaj sonceto e sjajna i zelena i e nare~ena
lice na listot. Listovite koi gi imaat
site delovi se nare~eni celosni listovi
(slika 3.23 a). Listovite kaj p~enicata,
p~enkata, laleto i zumbulot nemaat lisna
dr{ka. Nivnata liska e povrzana za stebloto
preku osnovata na listot. Vakvite listovi
se nare~eni sede~ki listovi (slika 3.23 b).
Ispaknatite delovi na lisnata plo~a,
koi se pozabele`itelni na negovata opa~ina
i koi kako tenki `ili se rasporedeni niz
listot, se nare~eni nervi na listot. Site
nervi na listot ja so~inuvaat negovata
ner vatura. Ovie tenki `ili (nervi) se
sprovodnite snop~iwa koi preku lisnata
a b
Slika 3.23. Listovi
 a b
Slika 3.24. Prosti i slo`eni listovi
osnova i lisnata dr{ka navleguvaat vo
samata lisna plo~a i imaat zada~a da gi
sproveduvaat materiite od i kon listot.
@ilite mo`e da bidat paralelno postaveni
ili razgraneti kako mre`a.
Ako na edna lisna dr{ka ima samo edna
liska tie se nare~eni prosti listovi
(slika 3.24 a). Ako, pak, na edna lisna dr{ka
ima pove}e liski imame slo`eni listovi
(slika 3.24 b).
Gradba na list
Listot e organ na rastenieto koj ima slo-
`ena gradba. Ovoj organ svojata vnatre{na
gradba ja prisposobil na funkcijata koja ja
vr{i. Negovata osnovna funkcija e:
sozdavawe hranlivi materii,
di{ewe i
isparuvawe na vodata.
Stoma
Slika 3.25. Vnatre{na gradba na list
Ako se napravi napre~en presek na listot
i ako se gleda pod mikroskop, }e se vidi
negovata vnatre{na gradba (slika 3.25). Na
gornata i dolnata strana listot e za{titen
so pokrivno tkivo. Toa na gornata povr{ina
e nare~eno goren epidermis, a na dolnata
povr{ina dolen epidermis. Kletkite na
gorniot i na dolniot epidermis se zbieni
edna do druga i naj~esto la~at za{titna
materija vo vid na voso~en sloj ili sozdavaat
vlaknenca. So vakva za{tita se spre~uva
prekumerno oddavawe na voda od listot.
Kletkite na epidermisot se bezbojni i gi
propu{taat son~evite zraci da navlezat
vo vnatre{nosta na listot. Pod gorniot
epidermis ima sloj izdol`eni, gusto zbieni
kletki, vo forma na tuli, nare~en palisad
(palisadni kletki). Ovie kletki se bogati
so hloroplasti i vo niv se vr{i procesot na
fotosinteza. Prostorot pome|u palisadnite
kletki i dolniot epidermis e ispolnet so
kletki so nepravilen oblik me|u koi ima
vozdu{ni (me|ukleto~ni) prostori. Vo
Goren epidermis
Palisad
Mezofil
Sun|erlivo tkivo
Dolen epidermis
Sprovodno snop~e
Stoma
63
ovie kletki, isto taka, ima hloroplasti,
no nivnata uloga vo fotosintezata e
mala. Osnovna funkcija na ovie kletki
e da skladiraat hranlivi materii. Osven
toa, prisustvoto na vozdu{nite prostori
ovozmo`uva cirkulirawe na gasovite i na
vodenata parea. Tie pretstavuvaat sun|erlivo
tkivo. Palisadnoto, zaedno so sun|erlivoto
tkivo, go pretstavuvaat sredi{niot del na
listot – mezofilot koj e osnovno tkivo.
Pome|u sun|erlivite kletki se smesteni
sprovodnite snop~iwa. Dolniot del na
listot, isto taka, e prepokrien so kletki na
epidermisot. Pome|u ovie kletki smesteni
se mali otvor~iwa stomi ili ustenca
(slika 3.26) koi se povrzuvaat so vozdu{nite
prostori na sun|erlivoto tkivo. Ustencata
ili stomite se sostaveni od dve kletki so
izgled na zrno grav, koi so vdlabnatata
strana se zavrteni edna kon druga, taka
{to me|u niv se formira malo otvor~e.
Stominite kletki imaat zelena boja koja ja
dobivaat od hlorofilnite zrnca. Stominite
kletki se otvoraat ili se zatvoraat. Na toj
na~in, rastenieto ja regulira razmenata
na gasovite so nadvore{nata sredina i
oddavaweto na voda. Koga ima voda vo ras-
tenieto, stominite kletki vpivaat voda,
nababruvaat i gi otvoraat stomite. Koga ima
Dolen
Stoma epidermis
Slika 3.26.
64
nedostatok na voda tie se zalepuvaat edna
do druga i gi zatvoraat stomite. Vo dolniot
epidermis ima golem broj stomi.
Hloroplastite se organeli vo ras ti-
telnata kletka koi se bogati so hlorofil.
Vnatre{nosta na hloroplastite e ispolneta
so golem broj paralelno postaveni membrani
vo koi se vr{i procesot na fotosinteza.
Listopadnite rastenija (dab, buka, kajsija,
sliva, praska i drugi) vo esen gi otfrlaat
listovite. Listovite zapo~nuvaat da ja me-
nuvaat zelenata so `olto-portokalova boja i
pa|aat. Otpa|aweto na listovite e rezultat
na zapu{enite sprovodni sadovi vo lisnata
osnova. So toa se prekinuva vrskata pome|u
liskata i stebloto. Na mestoto kade {to
se nao|al listot ostanuva beleg, a vedna{
nad nego se nao|a pupka. So otfrlaweto
na listovite, rastenieto posebno se pri-
sposobilo da gi nadmine nepovolnite zimski
uslovi.
Slika 3.27.
Zapomni:
Delovi na listot se: lisna plo~a, lisna dr{ka i lisna osnova. Listovite koi gi
imaat ovie delovi se celosni listovi. Listovite bez lisna dr{ka se nare~eni
sede~ki listovi.
Ispaknatite i zadebeleni delovi na listot pretstavuvat nervatura na listot.
Od nadvore{nata strana listot e za{titen so goren i dolen epidermis. Vo
dolniot epidermis ima stomi koi ovozmo`uvaat dvi`ewe na gasovite i vodenata
parea.
Pome|u gorniot i dolniot epidermis smesten e mezofilot. Toj e sostaven od
palisadno i sun|erlivo tkivo. Prostorite me|u kletkite na sun|erlivoto tkivo
se povrzani so stominite otvori.

Istra`uvaj i eksperimentiraj:
Zbirka na listovi od razli~ni vidovi rastenija.
Soberi listovi od razli~ni vidovi na rastenija i potrudi se da gi podeli{
spored: nivnata forma, izgled i sli~no. Potrudi se da razlikuva{ listovi na
razli~ni drvenesti rastenija (breza, buka, div kosten).

1. Mikroskopirawe na dolen epidermis na list od sardela.

Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno staklence, pinceta,

kapalka i {i{e so voda, list od sardela.
Postapka na rabota: So kapalkata stavi kapka voda na pokrivnoto staklence. Od
opa~inata na listot, vnimatelno, so pinceta oddeli par~e od dolniot epidermis
i stavi go vo kapkata voda. Stavi go pokrivnoto staklence i mikroskopiraj.
Kakvi kletki primetuva{ vo pokoricata? Mo`e{ li da gi razlikuva{ stominite
kletki? Koja e razlikata pome|u stominite kletki i ostanatite kletki na
epidermisot?

2. Mikroskopirawe na napre~en presek na list (raboti so pomo{ na nastav-

nikot)

Pribor i materijal: misroskop, predmetno i pokrivno staklence, pinceta,

kapalka i {ise so voda list od sardela.
Postapka na rabota: So kapalkata stavi kapka voda na pokrivnoto staklence.
Pobaraj od nastavnikot presek na list i stavi go vo kapkata voda. Stavi go
pokrivnoto staklence. Mikroskopiraj. Koi tkiva gi zabele`uva{ vo gradbata
na listot? Skiciraj koi delovi gi zabele`uva{ i potrudi se sam da gi ozna~i{.
Opi{i kako izgleda vnatre{niot del na listot?

65
3. Oddeluvawe hlorofil od listot (raboti so pomo{ na nastavnikot)

in
Benz

96%
Alkohol

Pribor i materijal: no`e, tri epruveti, inka, sad so tol~nik, 96% etil alkohol,
~ist benzin, filter hartija i listovi od spana}
Postapka na rabota: So pomo{ na no`eto ise~kaj gi listovite na spana}ot,
stavi gi vo sadot i prelij gi so alkoholot. Seto toa dobro izgme~i go. Filter
hartijata stavi ja vo inkata i filtriraj go zeleniot alkoholen rastvor vo edna
od epruvetite. Zelenata boja na rastvorot doa|a od hlorofilot koj e sostaven
del na hloroplastite. Del od rastvorot stavi vo drugata epruveta i dodadi malku
benzin. Seto dobro izme{aj go i ostavi go da se smiri. Pokasno }e primeti{
deka na gorniot del se oddvojuva zelen sloj od hlorofil rastvoren vo benzinot.
Alkoholot e pote`ok od benzinot pa ostanuva na dnoto Toj ima portokalova boja
od prisustvoto na karotinot.

Proveri go svoeto znaewe

1. Koja e razlikata pome|u celosnite i sede~kite listovi?
2. Koi listovi se nare~eni slo`eni listovi?
3. Zo{to kaktusite imaat trwe?
4. Zo{to kaj zimzelenite rastenija vo esen ne pa|aat listovite?
5. Koja e funkcijata na stominite kletki?
6. Zo{to kletkite na epidermisot se bezbojni?
7. Zo{to kletkite na palisadnoto tkivo sodr`at golemo koli~estvo na hlo-
roplasti?
8. Koja e ulogata na me|ukleto~nite prostori vo sun|erlivoto tkivo?
9. Preku koi delovi vo listot navleguvaat vodata i mineralnite materii?

66
 TRANSPIRACIJA
Vodata pretstavuva sostaven del na
site kletki, tkiva i organi i e neophodna
za site `ivotni procesi koi se vr{at vo
rastenijata. Vo slu~aj rastenieto podolgo
vreme da ostane bez voda, toa }e izumre.
Listovite mu se opu{taat, ovenuvaat (slika
3.28 a), se su{at, a podocna se su{i i celoto
rastenie. Prisustvoto na vodata vo sekoja
kletka, osobeno vo nivnite vakuoli, ì
dava cvrstina na kletkata, a so samoto
toa imaat cvrstina tkivata, organite, a b
odnosno celoto rastenie. Taa cvrstina Slika 3.28.
im ovozmo`uva na rastenijata da stojat
ispraveno (slika 3.28 b).
Vodata neprekinato se dvi`i niz ras-
tenieto. Rastenieto ja prima vodata so
pomo{ na korenovite vlaknenca i preku list
kletkite taa doa|a do sprovodnite snop~iwa.
So pomo{ na korenoviot pritisok, kako steblo
tenko stolp~e, se iska~uva nagore vo steb-
loto i doa|a do kletkite na listovite. Taa
ja natopuva sekoja kletka i navleguva vo koren
nea. Del od vodata se koristi za procesot na
fotosinteza, a vi{okot voda, naj~esto vo
forma na voden parea, izleguva od kletkite
vo me|ukleto~nite prostori i naj~esto
preku stomite izleguva nadvor od listot.
No, vodata go napu{ta rastenieto i preku Slika 3.29. Dvi`ewe na vodata niz rastenieto
celata povr{ina na listot i preku malite
otvori koi gi ima vo korata na drvenestite
rastenija.
Voda

Procesot na ispu{tawe na vodata od

rastenijata, vo forma na vodena parea e
nare~en transpiracija. Jaglerod
dioksid

Pri procesot na transpiracija zna-

~ajna uloga ima otvoraweto i zatvoraweto
na stomite. Za da mo`e ras tenieto da
ima dovolno koli~estvo voda, za pravilno
da se vr{i procesot na fotosinteza, na-
utro koga se pojavuvaat son~evite zraci
stomite se otvoraat. Napladne, koga ima
najmnogu sonce, stomite se najotvoreni.
No, visokata temperatura doveduva i do
zgolemeno ispu{tawe na vodata vo forma
na vodena parea. Toga{, kaj rastenieto se
javuva nedostatok na voda, pa zatoa toa na-
Slika 3.30. Otvorawe i zatvorawe na stomite
pladne ovenuva. Vo popladnevnite ~asovi
se namaluva fotosintezata, se namaluva
i temperaturata, stomite po~nuvaat
da se zatvoraat, a toa zna~i i zgolemeno
koli~estvo voda vo rastenieto, odnosno ne-
govo osve`uvawe. No}no vreme stomite se
zatvoreni i nema proces na transpiracija.

67
a Uslovi za transpiracija
Za da se vr{i transpiracija potrebni se
odredeni uslovi.
- vodata e eden od prvite uslovi. Taa
mora postojano da se dvi`i od po~vata vo
rastenieto. Po~vata dobro natopena so
voda ovozmo`uva rastenieto postojano
da vpiva i ispu{ta voda vo pogolemi
koi~ini. Vo sprotivno transpiracijata
e slaba
b
- stomite pravilno da funkcioniraat.
Tie se otvaaraat so prvite son~evi zraci.
Ako dnevnata temperatura e visoka tie gi
namaluvaat otvorite, a so samoto toa se
namaluva oddavaweto na voda,
- okolniot vozduh ima zna~ajna uloga vo
transpiracijata. Topol i suv vozduh ja
zabrzuva transl`piracijata, a zasiten
vozduh so vodena parea ja namaluva
v - veterot isto taka vlijae na transpi-
racijata. Veterot, osobeno topliot ja
zgolemuva transpiracijata.

Zna~ewe na transpiracijata
Preku transpiracijata rastenieto
gubi voda i mo`e da se isu{i, no istot
bez transpiracija nemo`e da opstoi. Taa
ovozmo`uva podigawe na vodata niz ras-
tenieto i nejzino dvi`we sprotivno na
zemjinata te`a. Kako rezultat na nedostatokot
na voda vo listovite se javuva sposobnosta

g
d

Slika 3.31. Prilagoduvawe na rastenijata

68
na korenovite vlakna da ja vsmukuvaat vo-
data od po~vata. So vsmukuvaweto na voda,
rastenieto od po~vata vsmukuva i mineralni
ma terii koi se rastvoreni vo nea. Pri
transpiracijata se osloboduva ~ista voda
a mineralnite materii ostanuvaat vo
rastenieto. Na takov na~in osven {to se
snabduva so voda, rastenieto se snabduva i
so mineralni materii. Transpiracijata go
razladuva rastenieto, odnosno ja sni`uva
negovata temperatura i na toj na~in vo leto
go {titi od zagrevawe.
Za{tita na rastenijata od
pregolemena transpiracija
Pregolemata transpiracija e {tetna
za rastenieto Za da se za{titat ras-
tenijata se prilagoduvaat da ja namalat
transpiracijata. Kaj najgolem del taa
za{tita se pravi so zatvorawe na stomite.
No, kaj razli~ni vidovi na rastenija kako
rezultat na prilagoduvawe na uslovite koi
Slika 3.32.
vladeat vo sredinata se javuvat razli~ni
prilagodbi, pred se vo namaluvawe na po-
vr {inata na liskata. Kaj iglolisnite
ras tenija listovite se vo forma na ig-
li~ki (slika 3.31 a), odnosno e namalena
povr{inata na transpiracija pa poradi
toa tie ne gi otfrlaat listovite vo esen.
Kaj listopadnite drva, za da se za{titat
od transpiracija, vo esen otpa|aat lis-
to vite. Kaj kaktusite, magare{kiot
trn i drugi listovite se pretvoreni vo
bocki (slika 3.31 b i v). Kaj nekoi vidovi
na rastenija, osobeno onie koi `iveat vo
potoplite predeli, stomite se vovle~eni
vo vdlabnatini na epidermisot (slika
3.31 v). Na toj na~in se za{titeni od veterot.
Kaj nekoi rastenija epidermisot na listot
e prepokrien so vlaknenca (slika 3.31 g) a
kaj drugi so debela kutikula - voso~en sloj
(slika 3.31 d).
Postojat i mnogu drugi prilagoduvawa,
pred se vo gradbata na listovite, a se so cel
da se za{titat od pregolema transpiracija.
69
Zapomni:
Transpiracija e proces na oddavawe na voda preku listovite na rastenieto vo
forma na vodena parea. Za da ima transpiracija potrebno e postojano dvi`ewe
na vodata od korenot, preku stebloto do listovite na rastenieto.
Preku transpiracija, osven {to se snabduvaat so voda, rastenijata si obezbedu-
vaat i dovolno koli~estvo na mineralni materii.
Rastenijata na razli~ni na~ini se prilagodite da ja reguliraat transpiracijata,
a so samoto toa da se za{titat od isu{uvawe pri nepovolni uslovi

Istra`uvaj i eksperimentiraj:

1. Zemi saksija so sardela i stebloto i grankite zavitkaj gi so najlonska kesa. Na

dolniot del kesata so konec zavrzi ja okolu stebloto na rastenieto. Zemjata vo
saksijata natopi ja so voda i istata so folija prepokrij ja. Na toj na~in nema da
dozvoli{ isparuvawe na vodata od povr{inata na zemjata. Vaka podgotvenata
saksija stavi ja svetlo i toplo mesto. Ve}e posele eden ~as }e zabele`i{ deka
od vnatre{nata strana na keseto se javuva zamagluvawe i se pojavuvaat kapki. Od
kade e vodata vo kesata?

2. Zemi tri mali {i{enca i do polovina napolni gi so voda. Vo ednoto {i{ence

stavi gran~e so listovi od jorgovan, vo vtoroto od lipa, a vo tretoto od bor ili
elka. Potrudi se na gran~iwata da ima pribli`no ist broj listovi. Stavi malku
maslo vrz vodata (za da ne isparuva od {i{encata) i vaka podgotveni ostavi gi
na toplo i svetlo mesto. Po nekolku ~asa }e zabele`i{ deka vo nekoi {i{enca
nivoto na voda se namalilo. [to se slu~ilo so vodata? Zo{to vodata ne se
namaluva so ista brzina vo site tri {i{enca? Dadi usno obrazlo`enie.

Proveri go svoeto znaewe

1. Zo{to koga ima veter, osobeno topol, rastenieto pobrzo ovenuva?
2. Koe e zna~eweto na transpiracijata?
3. Kako se za{tituvaat rastenijata od pregolema transpiracija?

70
 Tema 4
FOTOSINTEZA I DI[EWE
KAJ RASTENIJATA

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da ja povrzuva{ gradbata na listot i na drugite organi kaj rastenieto

so procesot na fotosinteza;
D Da gi otkriva{ vleznite materii i nivnata uloga vo fotosin-
tezata;
D Da gi znae{ uslovite za pravilno odvivawe na fotosintezata;
D Da go osoznae{ procesot na di{ewe i negovoto zna~ewe za `ivite
organizmi;
D Da ja objasnuva{ povrzanosta i sprotivstavenosta na fotosintezata
i di{eweto;
D Da go objasnuva{ ekolo{koto zna~ewe na razmenata na gasovite;
D Da go znae{ i objasnuva{ zna~eweto na fotosintezata za siot `iv
svet.

Poimi {to }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h avtotrofna ishrana
h fotosinteza
h hlorofil
h organska hrana
h son~eva i hemiska energija
h di{ewe
h razmena na gasovi
h produkti na di{eweto
 FOTOSINTEZA

Potseti se od V oddelenie: [to e fo-

tosinteza a {to di{ewe? Koi organizmi
vo prirodata vr{at fotosinteza a koi
di{at?

Rastenijata vo site svoi organi sodr`at

organski materii. Vo podzemnoto steblo
na kompirot ima skrob (slo`en {e}er),
vo zrnoto na grozjeto ima sladok sok koj
poteknuva od grozdoviot {e}er, a vo plodot
na kru{ata i jabolkoto ima sladok sok koj Slika 4.1. Plodovi i semiwa
poteknuva od ovo{niot {e}er. Vo nekoi
plodovi kako {to se vi{nata, limonot i sozdavawe na hrana rastenijata vo vozduhot
portokalot, ima kiselina. Semeto na son- ispu{taat kislorod. Procesot na sozdavawe
~ogledot, susamot, tikvata i drugi rastenija na organska hrana e nare~en fotosinteza.
sodr`i maslo. Semeto na sojata, lucerkata i
gravot ima belkovini. Mnogu plodovi imaat
razli~ni vitamini. Seto toa se organski Proces na fotosinteza
materii koi nastanale vo zelenite delovi
na rastenijata. Procesot na fotosinteza pretstavuva
mo{ne slo`en biolo{ki proces. Fotosin-
Site zeleni rastenija se sposobni samite tezata najmnogu se odviva vo hloroplastite
za sebe da si sozdavaat organski materii. na listot, a vo pomala mera i vo drugite
Tie od vodata so rastvorenite mineralni zeleni delovi na rastenieto.
materii i jaglerod dioksidot, so pomo{
na son~evata svetlina vo hloroplastite Fotosintezata {ematski mo`e da se pret-
sozdavaat organska hrana. Pri procesot na stavi na sledniot na~in:

sonce

list
steblo

koren kislorod
jaglerod dioksid
voda
organska
hrana
(skrob)
voda so rastvoreni son~eva svetlina
mineralni materii + jaglerod dioksid hlorofil +
kislorod

Slika 4.2. [ematski prikaz na fotosintezata

72
 Od {emata mo`e da se vidi deka prv
produkt pri procesot na fotosinteza se
{e}erite. Rastenijata koristat del od dobi-
enite {e}eri za potrebite na listot, a del
vo vid na skrob ili drugi hranlivi materii,
se skladiraat vo kletkite na sun|erestoto
tkivo. Ovie hranlivi materii se rastvoraat,
i no}e, preku sitestite kletki od sprovodno-
to snop~e, se raznesuvat niz celoto rastenie.
Pri procesot na fotosinteza se osloboduva
kislorod koj preku stomite izleguva vo nad-
vore{nata sredina.
So pojavata na zelenite rastenija na
pla netata Zemja zapo~nal procesot na
fotosinteza koj{to neprekinato trae do
den-denes. Blagodarenie na fotosintezata,
rastenijata se osposobile da ja koristat
son~evata svetlina i da ja vgraduvaat vo
slo `enite organski soedinenija. Na toj
na~in, son~evata energija se skladira kako
hemiska energija koja im e potrebna na site
`ivi organizmi (rastenijata, `ivotnite i
~ovekot) da gi vr{at svoite `ivotni pro-
cesi.
Osven {to proizveduvaat organski mate-
rii, so procesot na fotosinteza rastenijata
postojano osloboduvaat kislorod koj{to
e neophoden vo procesite na sogoruvawe
i di{ewe na ~ovekot i `ivotnite, pa i na
samite rastenija. No, zelenite rastenija
postojano go osloboduvaat i odr`uvaat ne-
go voto koli~estvo vo vozduhot na okolu
21%. Rastenijata, isto taka, koristat i jag-
lerod dioksid koj se dobiva so procesite
na di{ewe i sogoruvawe. Koga bi nemalo
rastenija koli~estvoto na ovoj gas vo voz-
duhot postojano bi se zgolemuval i bi stanal
{teten za rastenijata i `ivotnite. So
toa {to go koristat jaglerodniot dioksid
rastenijata go reguliraat negovoto prisus-
tvo vo vozduhot.

Zapomni:
Fotosinteza e proces pri koj rastenijata, so mineralnite materii od vodata
i jaglerod dioksidot, so pomo{ na son~evata svetlina vo hloroplastite na
kletkata, sozdavaat organska hrana.
Pri procesot na fotosinteza rastenijata osloboduvaat kislorod.
So fotosinteza se dobivaat prosti {e}eri, pa slo`en {e}er (skrob) koj mo`e
da se pretvori vo masti, masla, organski kiselini i drugi materii.
Procesot na fotosinteza trae neprekinato od nastanuvaweto na zelenite
rastenija na planetata Zemja. Fotosintezata pretstavuva osnova na `ivotot. Bez
hrana i kislorod nema `ivot.

73
Istra`uvaj i eksperimentiraj
1. Zemi treva od akavarium i stavi ja vo tegla so voda (kako na crte`ot). Na inkata stavi
epruveta polna so voda, no vnimavaj pri toa da ne vleze vozduh. Iznesi ja teglata na
son~eva svetlina. Niz tesniot del na
inkata izleguvaat meur~iwa kislorod
koi se osloboduvaat od rastenieto
i se sobiraat vo epruvetata. Koga
vo epruvetata }e se sobere dovolno
kislorod zatvori ja so prst, dodeka
e s# u{te pod voda, i izvadi ja. Stavi
vo epruvetata kibrit~e {to tlee.
Toa povtorno }e se zapali. Znae{ li
zo{to?

2. Zemi saksija so rastenieto sardela. Ostavi ja eden den da otstoi na temno.

Potoa, so folija prekrij nekolku lista i iznesi ja na sonce. Po nekolku ~asa
skini gi listovite prepokrieni so folija i nekolku drugi listovi bez folija.
Listovite stavi gi vo alkohol i
ostavi gi s# dodeka od niv ne izleze
hlorofilot. Izmij gi i stavi gi vo
rastvor na jod. Listovite koi bile
bez folija }e dobijat temnosina
boja (od prisustvoto na skrob), a
listovite prepokrieni so folija
nema da ja dobijaat taa boja. Znae{ li
da obrazlo`i{ zo{to ima razlika vo
obojuvaweto na listovite?

Mikroskopirawe na skrobni zrna vo kompir

Pribor i materijal: Grutka kompir, no`e, kapalka so voda, predmetno i
pokrivno staklence, mikroskop.
Postapka na rabota: Prese~i ja grutkata kompir. Na predmetno staklence kapni
kapka voda. So ostro no`e strugni sosema mal del od vnatre{nosta na kompirot
i stavi go vo kapkata voda. Stavi pokrivno staklence i mikroskopiraj. Skiciraj
gi delovite koi gi gleda{ pod mikroskop. Usno obrazlo`i gi izgledot i formata
na skrobnite zrnca.

Proveri go svoeto znaewe

1. Vo koj del na listot doa|a do vrzuvawe na son~evata energija i do sozdavawe na
skrob?
2. Zo{to rastenijata se smetaat za izvor na kislorod vo prirodata?
3. Vo koi organi na rastenijata se sozdavaat {e}eri, masti i masla, belkovini,
kiselini?
4. Koe e zna~eweto na fotosintezata za `ivotnite i za ~ovekot?
5. Zo{to vo posledno vreme s# pove}e se obrnuva vnimanie na kontroliraweto na
procesot na fotosinteza?
6. Na koj koren od domati }e ima pove}e plodovi, na onoj {to e rasten vo pole ili
na onoj vo plastenik?
7. Koja e pri~inata za prestanok na fotosintezata ako temperaturata se zgolemuva
nad 400C?

74
 USLOVI NA FOTOSINTEZATA

Sozdavaweto na organskite materii ‡

hrana ‡ zavisi od nekolku va`ni uslovi:
- Vo listot e neophodno prisustvo na
hloroplasti bogati so hlorofil. Vo
hloroplastite se odviva celokupniot
proces na sozdavawe na hranata. No, ko-
li~estvoto hlorofil zavisi od son~evata
svetlina. Bez son~eva svetlina rastenieto
postepeno ja gubi zelenata boja, pobleduva
i listovite mu se zakr`laveni. Ako vakvo
rastenie se izlo`i na son~eva svetlina,
toa postepeno }e ja povrati zelenata
boja.
- Vodata i rastvorenite mineralni ma-
terii postojano gi oblevaat kletkite Slika 4.3. Dvi`ewe na materiite niz stebloto
na palisadnoto i na sun|erestoto tkivo.
Rastenieto prima oddelni sostavni delo-
vi na vodata za da gi sozdade svoite novi
materii.
- Jaglerodniot dioksid, koj se nao|a vo
vozduhot, niz otvorite na stomite na-
vleguva vo kletkite. Iako vo vozduhot go
ima vo mnogu mali koli~ini (0,03%), sepak
e dovolen da mo`e da se vr{i procesot na
fotosinteza.
- Svetlinata vo forma na energija
gi pridvi`uva hemiskite proce si vo
hloroplastite. Taa se koristi vo sozda-
denite organski soedinenija.
Pri fotosintezata se vr{i sozdavawe
na organski materii. Kolku se popovolni
uslovite, tolku rastenieto pobrzo gi
vr{i procesite na fotositeza, odnosno Slika 4.4. Rastenie ostaveno
sozdava pogolemo koli~estvo hranlivi bez svetlina
materii. So drugi zborovi, rastenijata }e
davaat pogolemi prinosi.
Za da dojdeme do pravilni soznanija }e Znae{ li zo{to koga }e prolista da-
gi razgledame uslovite i nivnite promeni, bot, vo po~vata pod negovata kro{na ima
kako i nivnoto dejstvo vrz brzinata na fo- malku treva ili drugi rastenija?
tosintezata.

Svetlina Najgolem del od rastenijata {to rastat

Kako {to se zgolemuva ja~inata na svet-
linata taka se zgolemuva i brzinata na
fotosintezata.
pod senka pobavno gi vr{at procesite na
fotosinteza, vo sporedba so rastenijata koi
se na sonce. Poradi toa na mestata kade ima
postojana senka ima mnogu pomalku rastenija
ili, pak, tie ne se dobro razvieni. No, ima

75

Slika 4.5. Staklena gradina
Slika 4.6. Oriz
Slika 4.7. Tropska xungla
76
i rastenija koi se prisposobile da vr{at
fotosinteza i vo uslovi na poslaba son~eva
svetlina. Rastenijata, isto taka, pobavno
vr{at proces na fotosinteza vo obla~en
den, vo sporedba so son~evite denovi. Ovie
soznanija se koristat vo gradinarstvoto i
zemjodelstvoto. Doa|aj}i do ovie soznanija,
pri odgleduvaweto gradinarski i zemjodel-
ski kulturi vo plastenicite denes se ko-
ristat elektri~ni svetilki za da se dojde
do pogolemi prinosi. Prejakata svetlina,
od druga strana, im {teti na rastenijata
bidej}i mo`e da gi o{teti nivnite kletki.
Voda
Pojavata na zgolemeni prinosi e vo tesna
vrska se koli~estvoto voda. Poradi toa, vo
su{nite godini i godinite so slabi vrne`i
ima pojava na namaluvawe na prinosite.
Nekoi vidovi rastenija bez voda ne mo`at da
opstojat i da dadat prinosi. Takov e slu~ajot
so orizot, na koj, za da mo`e da izrasne, mu e
potrebno mnogu voda. Vo tropskite predeli,
vo xunglite, ima najsoodvetni uslovi za za-
brzana fotosinteza. Rastenijata koi `iveat
vo ovie prostori imaat dovolno osvetlu-
vawe, temperatura i do`dovi. Poradi toa,
nekoi rastenija od ovie predeli sozdavaat
pogolemo koli~estvo hranlivi materii.
Takov e slu~ajot so {e}ernata trska.
Jaglerod dioksid
Ve}e spomenavme deka koli~estvoto jag-
lerod dioksid vo vozduhot, iako minimalno,
mo`e da se razlikuva od region do region.
Iako ova koli~estvo, vo sporedba so drugite
gasovi, e mnogu malo, sepak e dovolno za
da mo`e pravilno da se vr{i procesot na
fotosinteza. Ako se zgolemuva koli~estvoto
na ovoj gas se zgolemuva i se zabrzuva proce-
sot na fotosinteza. Poradi ovie soznanija,
zemjodelcite dodavaat jaglerod dioksid vo
plastenicite i na toj na~in ja zabrzuvaat
fotosintezata. Golemoto koli~estvo od ovoj
gas (nad 2%) mo`e da gi o{teti kletkite
na rastenieto i doveduva do prestanok na
procesot na fotosinteza.
 Slika 4.8. Staklena gradina
Temperatura
Temperaturata ima zna~ajna uloga
vo procesot na fotosinteza. Kolku tem-
peraturata e pogolema tolku ovoj proces
e pobrz. Vo prirodata temperaturata
razli~no se menuva od predel do predel.
Vo nekoi predeli ima golemi promeni
na temperaturata i vo tekot na edno de-
nono}ie.
Na primer: vo docna prolet i vo leto,
vo utrinskite ~asovi fotosintezata e po-
bavna, kako odminuva denot do pladne taa e
s# pobrza, a vo prikve~ernite ~asovi pres-
tanuva, ne zaradi temperaturata. tuku zaradi
intenzitetot na son~evata svetlina.
No, pri drasti~no zgolemuvawe na tem-
peraturata nad 380 S, fotosintezata se na-
maluva, a ako temperaturata e nad 40 0 S,
taa prestanuva. Pod dejstvo na previsokata
temperatura nastanuva razoruvawe na nekoi
organski materii koi se sostaven del na
kletkata.
Trgnuva}i od soznanijata do koi se do{lo
preku razli~ni eksperimenti, denes dobar
del od gradinarskite i zemjodelskite kulturi
oso beno vo rana prolet se odgleduvaat
pod plastenici ili stakleni gradini. Na
ovoj na~in so kontrolirawe na uslovite
pod plastenicite se dobivaat pogolemi
prinosi.
77
 DI[EWE
Da se potsetime od V oddelenie:
Di{eweto e proces na postojana
razmena na gasovite pome|u `ivite
organizmi i `ivotnata sredina. Pri
ovoj proces, `ivite organizmi zemaat
kislorod od vozduhot, a vo vozduhot
ispu{taat jaglerod dioksid. Di{ewe-
to so vr{i vo site kletki i trae nepreki-
nato, s# do smrtta na organizmot.

Suvozemnite rastenija (slika 4.9) se op-

koleni so vozduh i na toj na~in se vo pos-
to jan kontakt so kislorodot. Vozduhot
navleguva vo rastenieto preku site negovi
organi, no sepak najmnogu preku listot.
Vo vnatre{nosta na listot vozduhot na-
vleguva preku stomite (slika 4.10). Vo Slika 4.9. Ruzmarin
korata na stebloto ima mali sitni ot-
vor~iwa, te{ko voo~livi, no preku koi
navleguva vozduhot i doa|a do site kletki.
Vakvi otvor~iwa ima i vo korenot, vo cvetot
i vo semeto. Od site organi na rastenieto
korenot najte{ko prima vozduh bidej}i toj
e vo zemjata koja e nabiena i nema dovolno
vozduh. Poradi toa, zemjodelcite povremeno
vr{at okopuvawe na rastenijata. Na toj
na~in zemjata stanuva porastresita i ima
pove}e prostori ispolneti so vozduh.
Vodnite rastenija go primaat vozduhot,
odnosno kislorodot, od vodata so celata
kislorod jaglerod dioksid
svoja povr{ina.
Slika 4.10. Napre~en presek na list so stoma

Zna~ewe
Vneseniot kislorod vo rastenieto
na vleguva vo site kletki, vo negovite
mitohondrii, se soedinuva so {e}erite
i vr{i nivno postepeno razlo`uvawe.
Bidej}i ovoj proces se vr{i vo kletkite,
toj e nare~en kleto~no di{ewe. Od raz-
lo`uvaweto na {e}erite rastenieto do-
biva energija koja ja koristi za site
svoi `ivotni aktivnosti: niknuvawe na
semeto, rastewe, razvivawe, razmno`uvawe,
otvorawe i zatvorawe na stomite, dvi`ewe
na vodata od korenot preku stebloto se do Slika 4.11. Vodni rastenija

78
listot i drugo. Pri procesot na kleto~no
di{ewe, odnosno pri razlo`uvawe na {e-
}erite so pomo{ na kislorodot, osven {to
se osloboduva energija, se osloboduvaat
voda i jaglerod dioksid (slika 4.12 a). Os-
lobodenata voda i jaglerod dioksidot od
rastenieto se ispu{taat vo nadvore{nata
sredina.
Pri procesot na di{ewe se osloboduva
neophodna koli~ina toplina (slika 4.12 b)
koja rastenijata ja koristat vo studenite
denovi.
Pri procesot na di{ewe rastenijata go
koristat kislorodot. Poradi toa, ako se
namali koli~estvoto kislorod vo vozduhot
se namaluva i di{eweto.

b
a

Slika 4.12. Di{ewe kaj rastenijata

vo sekoja oslobodena
Kislorod + {e}eri voda + jaglerod dioksid + energija
kletka

Zapomni:
Za di{ewe se potrebni organski materii i kislorod, koj{to kopnenite rastenija
go zemaat od vozduhot a vodenite od vodata.
Pri di{eweto se tro{i kislorod a se osloboduva voda, jaglerod dioksid i
energija.
Di{eweto e obraten proces na fotosintezata.
Di{eweto e va`en proces za `ivotot na rastenijata.

79
Istra`uvaj i eksperimentiraj:
Vo tegla so kapak stavi prorteno seme na grav i dodaj malku voda. Vo druga tegla
stavi suvo seme od grav. Dvete tegli zatvori gi i ostavi gi na toplo i temno
mesto. Po nekolku ~asa vnesi zapalena sve}a i toa prvo vo teglata so suvo seme,
a potoa vo teglata so prortenoto seme. [to zabele`a? Zo{to sve}ata vo teglata
so prortenoto seme se izgasna?

Vo tegla stavi nekolku sve`i morkovi i zatvori gi so kapak. Ostavi ja teglata

na temno i toplo mesto. Po izvesen period }e zabele`i{ deka po yidovite na
teglata ima kapki voda. Zo{to nastanuva taa pojava?

Vo termos stavi prorteni semki grav. Niz

plutena tapa protni termometar i zatvo-
ri go termosot. Zabele`i kakva bila tem-
peraturata. Ostavi go nekoe vreme da otstoi.
Po nekolku ~asa pro~itaj ja povtorno tempe-
raturata na termometarot. [to zabele`a?
Zo{to e poka~ena temperaturata vo ter-
mosot?

Proveri go svoeto znaewe

1. Zo{to procesot na di{ewe e zna~aen za rastenijata?
2. [to se slu~uva so organskite materii pri procesot na di{ewe?
3. Koi se produktite na di{eweto?
4. Koja e razlikata pome|u procesot na fotosinteza i di{ewe?
5. Na koj na~in se povrzani procesite fotosinteza i di{ewe?

80
 DI[EWETO I FOTOSINTEZATA
SE SPROTIVNI NO POVRZANI PROCESI

Da se potsetime na fotosintezata i organskite materii. Taa energija ja dobivaat

na di{eweto:
[to e fotosinteza?
[to e di{ewe?
Fotosintezata i di{eweto se dva povr-
zani, no sprotivstaveni procesi.
Vo tekot na fotosintezata rastenijata
od neorganskite materii sozdavaat slo`eni
organski materii - {e}eri. Pri ovoj proces
rastenijata imaat sposbnost son~evata
energija da ja pretvoraat i vgraduvaat vo
organskite materii kako skriena hemijska
energija.
Za da mo`e `ivite organizmi pravilno da
gi vr{ata svoite `ivotni procesi, potrebna
e energija koja ja dobivat so vnesuvawe na
pri procesot na di{ewe. Energijata gi
pottiknuva materiite vo kletkite da
se razgraduvaat, spojuvaat i prespojuvaat
i na toj na~in se dobivaat materii koi
na kletkata pa i samiot organizam mu
se neohodni. Pri ovie procesi skrienata
hemiska energija postepeno se pretvora
vo toplinska energija. Del od toplinskata
energija se koristi za `ivotnite aktivnosti
na organizmite a del se ispu{ta vo nadvo-
re{nata sredina
Svetlina

fotosinteza,
di{ewe
kislorod plod
son~eva svetlina
jaglerod dioksid
energija
voda i hranlivi
jaglerod- materii
dioksid isparuvawe na vodata

{e}eri
voda

fotosinteza koreni
{e}er kislorod

di{ewe
kislorod

jaglerod
dioksid
di{ewe
vodata i mineralnite
materii navleguvaat preku
jaglerod dioksid energija (toplina) voda korenovite vlaknenca

Slika 4.13. Di{ewe i fotosinteza

81
 Fotosintezata i di{eweto se povrzani
i preku materiite koi gi koristat. Pri fo-
tosintezata se koristi jaglerod dioksid
i voda za da se dobijat organski materii,
a se osloboduva kislorod. Pri di{e we
se koristat organskite materii i kis-
lorodot a se osloboduva voda, jag lerod
dioksid i energija.
Spored dadenata tabela napravi spo-
red ba i }e dojde{ do soznanieto zo{to
fotosintezata i di{eweto se sprotivni no
povrzani procesi.

Fotosinteza Di{ewe

Se vr{i samo vo kletkite Procesot se vr{i

koi imaat hlorofil vo site kletki

Se vr{i samo dewe,

Se vr{i i dewe i no}e
na son~eva svetlina

Se zema jagleroddioksid, Se zema kislorod, a se

a se ispu{ta kislorod ispu{ta jagleroddioksid

Se zema voda Se osloboduva voda

Se sozdavaat Se razlo`uvaat
organski materii organiski materii

Son~evata energija Se osloboduva

se skladira kako skladiranata
hemiska energija hemiska energija

Od podatocite dadeni vo tabelata mo`e{ da gi izvle~e{ slednite zaklu~oci:

1. Ona {to se sozdava vo fotosintezata vo di{eweto se razlo`uva;
2. Ona {to e potrebno za fotosintezata se osloboduva so di{eweto i
3. Ona {to e potrbno za di{eweto se osloboduva vo fotosintezata.

82
 Tema 5
OSETLIVOSTA NA RASTENIJATA
KON USLOVITE NA SREDINATA

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da gi razbere{ i imenuva{ poimite drazba, izvor na drazba i

reakcija;
D Da raspoznava{ reakcija na eden rastitelen organ kon odrede-
na drazba;
D Da ja objasnuva{ osetlivoosta na razli~nite organi kon
razli~ni drazbi;
D Da ja voo~uva{ reakcijata na rastenijata kon zagaduvaweto na
sredinata;
D Da gi nabrojuva{ faktorite na zagaduvawe i nivnoto vlijanie
vrz rastenijata.

Poimi {to }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h osetlivost
h izvor na drazba
h drazba: toplina, dopir i drugo
h odgovor na drazba
 OSETLIVOSTA NA RASTENIJATA
KON USLOVITE NA SREDINATA
Da se potsetime od V oddelenie:
[to e drazba?
Kako reagiraat `ivite organizmi na
drazba?
Ima li razlika vo na~inot na reagi-
rawe na odredena drazba kaj rastenijata
i kaj `ivotnite?
Dvi`eweto e edna od zaedni~kite oso-
bini na rastenijata i `ivotnite. No, ako
gi sporedime `ivotnite (slika 5.1 a) i
rastenijata (slika 5.1 b) vo prirodata }e
dojdeme do prividno soznanie deka sa mo
`ivotnite se dvi`at. Kako rezultat na hete-
rotrofniot na~in na ishrana `ivotnite
se primorani postojano da baraat hrana.
Dvi`eweto kaj `ivotnite e aktivno
dvi`ewe bidej}i tie go menuvaat mestoto na
`iveewe. Kaj `ivotnite se razvile posebni
setila preku koi gi primaat drazbite –
signalite koi doa|aat od nad vore{nata
sredina i na koi soodvetno reagiraat. Kako
rezultat na posebniot na~in na izgradba
Slika 5.1. Rastenija i `ivotni
84
kaj najgolem broj od `ivotnite se razvil i
nerven sistem so ~ija{to pomo{ se vr{i
koordinacija na razli~nite aktivnosti.
Rastenijata se prisposobile da `iveat
prikrepeno za podlogata. Od nea zemaat
voda i mineralni materii. Nivnata ishrana
ne zavisi od nadvore{nata sredina kako
{to e slu~aj so `ivotnite. Samo mal del od
rastenijata ne se prikrepeni za podlogata i
toa naj~esto vodnite rastenija.
Kaj rastenijata nema zabele`livi pro-
meni, no sepak i tie se osetlivi na draz-
bite koi doa|aat od nadvore{nata sre-
dina. Kaj niv drazbite naj~esto se primaat
od kletka ili grupa kletki osetlivi na
promenite na nadvore{nata sredina. Vo za-
visnost od drazbite se javuvaat i soodvetni
reakcii kaj rastenijata. Reakciite naj~esto
traat do prestanuvaweto na tie dejstva.
Pri toa mo`e da reagira celo rastenie
ili samo nekoj negov del. Rekaciite koi se
pojavuvaat kaj rastenijata kako rezultat na
razli~ni drazbi od nadvore{nata sredina gi
narekuvame odnesuvawe.
 Rastenijata reagiraat na
svetlinata kako drazba
Ve}e ni e poznato deka svetlinata kako
drazba ima zna~ajna uloga vo pro cesot
na fotosinteza. Isto taka, znaeme deka
pod dejstvo na son~evite zraci se sozdava
hlorofilot. Ottuka se doa|a do soznanie
deka rastenijata se osetlivi na svetlosni
drazbi. Poznato ni e deka nekoi sobni
rastenija mnogu podobro se razvivaat na
intenzivna svetlina, dodeka za drugi, pak,
taa svetlina ne odgovara. Za da dojdeme Slika 5.3. Izdanok na
kompir
do soznanija za na~inot na odnesuvawe na
rastenijata kon son~evata svetlina }e dademe
nekoi primeri.

Listovite, kaj najgolem del od raste-

nijata, se rasporedeni na stebloto taka {to Slika 5.2. Rastenie
na svetlina
pogolema povr{ina da bide osvetlena.
Ako saksija so cve}e postavime vo tem-
na prostorija kade {to ima samo mal snop
son~eva svetlina, po izvesno vreme }e za-
be le`ime deka izdanokot se izvil kon
izvorot na svetlinata (slika 5.2). Zna~i,
kaj rastenijata izdanokot se dvi`i vo pravec
na son~evata svetlina. Kaj kompirite, vo
prolet, od pupkite se javuvaat izdanoci.
Velime kompirot prortil. Izrtenite delovi
se dvi`at vo pravec na svetlinata. Stavete
kompir koj ’rti vo temna prostorija. Po
izvesno vreme }e zabele`ite deka izdanokot
e izdol`en kon mestoto kade ima makar i
minimalen izvor na svetlina. Slika 5.4. Son~ogled

Cvetovite kaj rastenijata se razli~no

osetlivi na svetlina i razli~no reagiraat.
Cvetot na son~ogledot postojano go sledi
dvi`eweto na sonceto. Laleto go zatvora
svojot cvet {tom se namali svetlinata. Ne-
koi cvetovi, kako {to e no}ni~eto, svoite
cvetovi gi otvoraat no}e. Dodeka, pak, kaj
nekoi rastenija cvetovite dewe se otvoreni,
a no}e se zatvoraat (slika 5.5). Kaj nekoi
vidovi rastenija pojavata na cvet e povrzana
so dol`inata na denot. Ima rastenija koi
cvetaat vo prolet ili vo leto bidej}i toga{
denot e podolg, odnosno podolg period ima
son~eva svetlina. Nekoi rastenija cvetaat
vo esen bidej}i denot e pokratok i pomal
period ima son~eva svetlina.
Slika 5.5.

85
 Slika 5.7. Cve}e na visoka temperatura
a
a
b
Slika 5.6. Proletno i esensko cve}e

Rastenijata reagiraat na
toplina kako drazba
Toplinata e vid energija koja glavno do-
a|a od son~evite zraci a izrazena e preku
temperaturata. Nejzinoto poka~uvawe vo
odredeni granici go pottiknuva rastewe-
to kaj ras te ni jata. Na mnogu niski
ili mnogu visoki temperaturi se zapira
rasteweto. Na promena na temperaturata
rastenieto mo`e da reagira na razli~ni b
na~ini. Vo zavisnost od nadvore{nata Slika 5.8. Laliwa
temperatura listovite kaj najgolem del
rastenija mo`e da bidat ovenati i svitkani
ili, pak, osve`eni i ispraveni. Koga e mnogu
toplo, listovite naj~esto se ovenati, a koga
e ladno se osve`eni. Cvetot na laleto }e
bide otvoren (slika 5.8a) ili ne vo zavisnost
od temperaturata. Ako e vremeto potoplo
cvetot e otvoren, a ako e poladno cvetot e Prolet Leto
zatvoren (slika 5.8b) .
I sezonskite promeni na lis to pad-
nite drva se javuvaat kako reakcija na
temperaturnite promeni. Koga }e po~ne
da se namaluva temperaturata i po~vata
po~nuva da se ladi, korenot i listovite ja
primaat taa drazba i postepeno zapo~nuva
procesot na opa|awe na listovite. Esen Zima

Slika 5.9. Sezonski promeni vo {uma

86
Zapomni:
Kaj mnogu rastenija dvi`ewata te{ko se zabele`uvaat, bidej}i tie imaat
prikrepen na~in na `iveewe. Dvi`ewata mo`e da se podelat na: dvi`ewa pri
rastewe i privremeni dvi`ewa koi se javuvaat pod dejstvo na nadvore{nite
faktori. Na dvi`eweto kaj rastenijata vlijae silata na Zemjinata te`a,
svetlinata, toplinata, vodata, dopirot.
Rastenijata reagiraat na svetlosnite i na toplotnite drazbi so odredeni delovi
ili organi.
Korenot na rastenieto sekoga{ raste vo pravec na Zemjinata te`a, a stebloto
sprotivno na Zemjinata te`a.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

Reakcija na rastenijata na drazbi

1. Zemi edno cve}e, zabele`i go negoviot izgled, goleminata i bojata na listovite,

i stavi go nekolku dena vo temna prostorija. Proveri dali cve}eto ostanalo isto
ili ima nekoi promeni. Obrazlo`i zo{to nastanale promeni kaj rastenieto.
Istoto rastenie povtorno vrati go vo temna prostorija, no sega od ednata stra-
na da pa|aat son~evi zraci. Po nekolku dena proveri dali ima promeni kaj ras-
tenieto. Opi{i gi promenite i obrazlo`i gi pri~inite {to gi predizvikale
promenite.

2. Zemi eden kompir i ostavi go vo temna prostorija. Po nekolku dena }e zabele`i{

deka prortil. Prorteniot kompir stavi go vo kutija za ~evli na koja prethodno
si ì napravil otvor da navleguvaat svetlosnite zraci. Ostavi go da stoi nekolku
dena. Potoa, otvori ja kutijata. [to zabele`uva{ kaj ’rkulcite na kompirot?
Usno obrazlo`i.

3. Stavi vo vazna nekolku laliwa i turi ladna voda. Po nekolku ~asa isturi ja
vodata i dodaj topla voda. [to zabele`uva{? Objasni gi promenite {to si gi
zabele`al.

4. Razgledaj ja slikata i potrudi se istiot eksperiment da go napravi{ i ti. Dali

}e gi dobie{ istite rezultati? Objasni zo{to stebloto se izviva nagore!

87
5. Napravi eksperiment spored slikata.

Vo staklen sad dodaj malku voda i na sredinata stavi plutena tapa. So {penadli
prika~i nekolku prorteni zrna grav ili gra{ok i ostavi gi da otstojat nekolku
dena. Vnimavaj da ne ostanat bez voda. Dali gi dobi istite rezultati kako na
slikata? Usno obrazlo`i zo{to koren~eto na nikulecot pravi la~en svijok!

6. Posadi nekolku zrna grav vo dve mali saksii. Ednata saksija stavi ja vo pogolema
saksija. Doturaj po malku voda samo vo pogolemata saksija. Vo drugata saksija
direktno doturaj voda. Po edna nedela izvadi go gravot od dvete saksii, istresi
go od zemja i razgledaj go. Ima li razlika vo izgledot i goleminata na korenite
kaj gravot vo dvete saksii? Usno opi{i gi promenite koi se javuvaat kaj korenite
na dvete rastenija na gravot. Koja e pri~inata {to se javuvaat promeni na
korenite?

Proveri go svoeto znaewe

1. Preku {to gi primaat rastenijata drazbite?
2. Kako se podeleni dvi`ewata na rastenijata?
3. Na koi drazbi rastenijata reagiraat?
4. Kako reagiraat rastenijata na zagaduvaweto na sredinata?
5. Koi rastenija se koristat kako indikatori za zagaduvaweto na sredinata?

88
 RASTENIJATA SE OSETLIVI
NA VODA

Ve}e ni e poznato deka vodata ima zna~ajna

uloga vo `ivotot na rastenijata. Rastenijata
se prisposobile da `iveat vo razli~ni uslovi
na prisustvo na voda, no niedno rastenie ne
mo`e da opstoi bez voda. Poradi toa, kaj
rastenijata se javuvaat razli~ni reakcii na
prisustvo na voda. Korenot ja vpiva vodata, pa
zatoa tie reakcii najmnogu se zabele`uvaat
kaj nego. Toj e osetliv na vlaga i sekoga{
raste vo pravecot na vlagata.
Kaj nekoi vidovi rastenija, vo prisustvo
na do`d ili vlaga se zatvoraat cvetovite.
Poprskaj so voda edno lale {to ima otvoren
cvet. ]e zabele`i{ kako za kratko vreme }e
go zatvori cvetot. So ispituvawe e doka`ano
deka negoviot polen e osetliv na vlaga, pa
na ovoj na~in rastenieto go za{tituva od
uni{tuvawe.
Kaj rastenijata koi `iveat na mesta kade
ima nedostatok na voda, za da se snabdat so {to
pove}e voda, korenite se mo{ne razgraneti i
naj~esto povrzani pome|u sebe.
Slika 5.10. Razli~ni koreni

Rastenijata se osetlivi na
silata na Zemjinata te`a

Korenot raste vo zemja i sekoga{ se dvi`i

vo pravec na Zemjinata te`a. Stebloto se
dvi`i sprotivno od pravecot na Zemjinata
te`a. Ova tvrdewe mo`eme da go potkrepime
so nekoi eksperimenti.
Prorteno zrno grav }e zasadime taka {to
korenot da odi nagore, a stebloto nadolu. Po
izvesno vreme }e gi zabele`ime dvi`ewata.
Korenot se izvil i po~nal da raste vo pravec
na Zemjinata te`a. Stebloto, isto taka,
se izvilo i po~nalo da raste sprotivno
od pravecot na Zemjinata te`a. Do ovie
soznanija mo`eme da dojdeme ako postavime
eksperiment kako na slikata 5.11.

Slika 5.11. Dejstvuvawe na Zemjinata te`a

89
 Rastenijata se osetlivi
na dopir

Postojat rastenija koi dopirot go ~uv-

stvuvaat kako drazba i reagiraat na nego.
Listovite na mimozata (slika 5.12 a) se
poredeni sli~no kako kaj bagremot. Ako a b
se doprat, za kratko vreme tie se sobiraat Slika 5.12. Listovi na mimoza
(slika 5.12 b).

Cvetovite kaj insektojadnite rastenija se

mazni (slika 5.13a), a nivnite `lezdi la~at
sok so prijatna mirizba. Ovaa mirizba gi
privlekuva insektite. Koga insektot }e
zastane na cvetot, toj tolku brgu se zatvora
(slika 5.13 b), {to insekot nema mo`nost da
pobegne.
Kaj nekoi vidovi rastenija stebloto
e tenko i ne`no i mo`e pri razli~ ni
nadvo re{ni vlijanija (silen veter ili
a b
do`d) da se skr{i ili izvitka. So cel da
Slika 5.13. Mesojadno rastenie
se prisposobat i podobro da opstojat vo
sredinata vo koja `iveat, kaj rastenijata se
javile vidoizmeneti listovi ili izdanoci
vo forma na mali tenki ni{ki (slika 5.14 b)
(musta~iwa). Tie imaat sposobnost spiralno a
da se obvitkuvaat okolu drugi rastenija, drva
i sli~no. Na takov na~in se prikrepuvaat i
rastat vo viso~ina. Spiralnite dvi`ewa
koi naj~esto gi projavuvaat odredeni vidovi
rastenija poznati se kako samostojni
dvi`ewa (slika 5.14 a).

b
Slika 5.14. Samostojni dvi`ewa kaj rastenijata

90
 OSETLIVOST I REAGIRAWE
NA RASTENIJATA KON
ZAGADUVAWETO VO SREDINATA

^ovekot so svojata op{testvena i

proizvodna aktivnost posredno i ne-
posredno, nasekade ja menuva `ivotnata
sredina. Promenite se mnogubrojni i od
razli~en vid, a sekoja pogolema promena koja
~ovekot }e ja predizvika vo svojata `ivotna
sredina, sekoga{ e pridru`ena so niza drugi
promeni.
^ovekot direktno ili indirektno
ja me nuva `ivotnata sredina: so se~ewe Slika 5.15. Se~ewe na {umite
i uni{tuvawe na {umskata pokrivka i
toa na golemi prostranstva, isu{uvawe
na bari i mo~urlivi mesta, regulirawe
na rekite, izgradba na naseleni mesta i
industriski kompleksi i drugo. Po sle-
dicitte od dejstvoto na ~ovekot i promenata
na `ivotnata sredina, denes, gi ~uvstvuvame
preku promenata na klimatskite uslovi, a
so samoto toa i promena na rastitelniot i
`ivotinskiot svet.

Se~ewe na {umite
Rastenijata se edinstvenite `ivi or-
ganizmi koi vo vozduhot go ispu{taat
kislorodot. Poradi toa, velime deka
tie se beli drobovi na planetata Zemja.
Osven toa, rastenijata se proizvoditeli
na organska hrana. Spored toa, nivnoto
prisustvo e neophodno. Denes, kako rezul-
tat na dejstvoto na ~ovekot, s# pove}e se
namaluvaat rastitelnite, osobeno {umskite
prostranstva. Za da si sozdade podobri uslovi
za `iveewe i pogolema plodna povr{ina za
proizvodstvo na hrana, ~ovekot s# pove}e gi
se~e {umite. Tamu kade {to nekoga{ bile
ogromni {umi, denes imame nivi, livadi i
naseleni mesta. Posledicite od se~eweto na
{umite se dalekuse`ni. Osven {to doveduva
do pogolemo za ga duvawe na vozduhot, s#
pomalite povr{ini so {umi predizvikuvaat
erozija na po~vata. Erodiranata zemja ja gubi
plodnosta i sposobnosta da prima i zadr`uva
voda.
Slika 5.16. [umski po`ar
Po`ari
[tetata koja se predizvikuva od po-
`arite i posledicite koi se pojavuvaat se
mnogu dalekuse`ni. So po`arite ne samo
{to se uni{tuvaat {umite, tuku pod dejstvo
na visokite temperaturi se uni{tuvaat i
semiwata na rastenijata. Po`arot za kratko
vreme mo`e da uni{ti golema povr{ina so
{uma koja ja imalo i stotici godni. Potrebni
se desetici godini za da po~nat da se javuvaat
prvite rastitelni vidovi na golite povr{ini
koi ostanuvaat po po`arite. Ognot, osven
{to gi uni{tuva {umite i `ivotinskiot
svet vo niv, osloboduva i golemo koli~estvo
otrovni gasovi vo atmosferata.

91
 Kiseli do`dovi
Preku fabri~kite oxaci vo vozduhot se
ispu{taat razli~ni vidovi {tetni gasovi.
Koga tie gasovi }e se pome{aat so vodata, se
dobivaat kiselini koi{to na povr{inata
na Zemjata se vra}aat kako kiseli do`dovi.
Kiselite do`dovi gi o{tetuvaat listovite
na rastenijata, a so samoto toa i celite
rastenija. Ne e mal slu~aj i celi {umski
prostranstva da se uni{teni od kiselite
do`dovi.

Hemisko uni{tuvawe na
{tetnicite
Za da ima {to pove}e prinos ~ovekot Slika 5.17. Uni{teni {umski prostranstva
pribegnuva kon hemisko uni{tuvawe na
insektite ili parazitite na rastenijata.
Prskaweto so hemikalii do ve duva do
zagaduvawe na vozduhot, no i na po~vata.
Rastvoreni vo vodata od po~vata, preku
korenoviot sistem, ovie hemikalii na-
vle guvaat vo site delovi na rastenieto.
Preku sinxirite na ishrana hemikaliite
navleguvaat vo siot ostanat `iv svet.

Rastenijata kako pokazateli

na zagadenosta na vodata, na
vozduhot i na po~vata
Rastenijata, kako i site ostanati `ivi
or ganizmi, se osetlivi na zagaduvawata
na vodata, na vozduhot i na po~vata. Ako e
zagadeno`iveali{teto na rastenijata se
ja vuvaat promeni vo `ivotnite procesi
i vo nivnata gradba. Vo zavisnost od ja-
~inata, koli~estvoto i vremetraeweto na
zagaduvaweto, organite na rastenieto se
o{tetuvaat ili mo`e celosno da se uni{tat.
Site vidovi rastenija ne se podednakvo oset-
livi na zagaduvawa. Najosetlivite vidovi
rastenija ne mo`at ni da `iveat vo zagadena
sredina, a dobar del i od poslaboosetlivite
rastenija se proret~uvaat vo takva sredina.
Poradi toa, nekoi rastitelni vidovi se
koristat kako sigurni pokazateli za ste-
penot na zagadenost. Slika 5.18. Prskawe na posevite

92
 Li{aite se osobeno osetlivi na za-
gaduvaweto na vozduhot. Poradi toa, nivnoto
prisustvo ili otsustvo e siguren indikator
dali vozduhot e zagaden ili ne. Li{aite vo
gradovite re~isi i da gi nema. Kako se odi
podaleku od gradot, se namaluva zagadenosta
na vozduhot i se pojavuvaat prvite li{ai.
Onamu kade {to vozduhot e ~ist, prostorot
Slika 5.19. Li{ai
izobiluva so li{ai. Kaj krastavicite,
do matite, jagodite, rozite i drugi
rastenija zagadenosta na vozduhot se sledi
po promenata na bojata na nivnite listovi.
Ako listot postepeno ja menuva bojata od
zelena kon `olta, kafena ili crvena ili,
pak, postepeno izbleduva, toa e siguren znak
deka vozduhot e zagaden.
93
 Tema 6
RASTEWE, RAZVITOK I
RAZMNO@UVAWE KAJ RASTENIJATA

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da gi otkrie{ na~inite na bespolovo i polovo razmno`uvawe kaj

rastenijata;
D Da go objasnuva{ na~inot i zna~eweto na vegetativnoto razmno-
`uvawe;
D Da go osoznae{ zna~eweto na polovoto razmno`uvawe;
D Da go osoznae{ na~inot na razmno`uvawe kaj bessemenite raste-
nija;
D Da gi prepoznava{, ozna~uva{ i opi{uva{ organite za razmno`uvawe
kaj skrienosemenite rastenija;
D Da gi nabrojuva{ i objasnuva{ etapite od procesite: oploduvawe,
razvitok na nikulecot, niknuvawe;
D Da go objasni{ zna~eweto na rasejuvaweto na semeto;
D Da go osoznae{ na~inot i zna~eweto na dobivaweto na novi sorti
rastenija.

Poimi {to }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h bespolovo razmno`uvawe
h polovo razmno`uvawe
h organi na razmno`uvawe
h smena na generacii
h sporangiumi, spori
h jajce-kletka, polen
h opra{uvawe, oploduvawe
h seme, plod
h niknuvawe, rastewe, razvitok
 Zamisli deka jagodite ne se sposobni da se razmno`uvaat.
Dali narednata godina }e ima jagodi?

Da se potsetime od V oddelenie:
Razmno`uvaweto e edna od osnovnite osobini na `ivite organizmi. Preku ovoj proces
`ivite organizmi ostavaat svoe potomstvo i na toj na~in se za~uvuva vidot.
Postojat dva osnovni na~ini na razmno`uvawe: bespolovo razmno`uvawe i polovo
razmno`uvawe.
- bespolovoto razmno`uvawe e proces pri koj od edna ednistvena edinka ili
od edna kletka se dobivaat dve novi. Na toj na~in se dobiva nova edinka
koja ima osobini samo na eden roditel. Bespolovo se razmno`uvaat samo
najprostogradenite organizmi.
- polovoto razmno`uvawe e proces vo koj{to u~estvuvaat polovi kletki na dve
razli~nopolovi edinki: ma{ka edinka i `enska edinka. So soedinuvawe na ovie
dve kletki nastanuva me{awe na osobinite od dvata roditeli. Novata edinka
ima osobini i od `enskata i od ma{kata edinka.

BESPOLOVO RAZMNO@UVAWE

Postojat pove}e na~ini na bespolovo

razmno`uvawe:
- so prosta delba ‡ se razmno`uvaat
bakteriite i ednokleto~nite algi. Kaj niv
kletkata se deli na dva ednakvi dela. Novite
edinki – kletki gi imaat istite osobini
kako majkata kletka, samo se pomali.
- so pupewe ‡ se razmno`uvaat kvasnite
gabi. Kaj niv, na majkata kletka izrasnu-
va nova edinka koja postepeno raste. Koga
}e dostigne odredena golemina mo`e da
se oddeli od majkata kletka i zasebno da
`ivee kako nova edinka, ili, pak, da ostane
povrzana so majkata kletka. Na takov na~in
so tek na vreme se sozdava kolonija.
Slika 6.1. Bakterii

Slika 6.2. Kvasna gaba

96
 a

- So spori – se sre}ava kaj ednokleto~nite

algi (slika 6.3 a), gabite, muvlite (slika 6.3
b) i pe~urkite (slika 6.3 v), movovite (slika
6.3 g) i papratite (slika 6.3 d). Sporite
pretstavuvaat poseben vid kletki koi se
sozdavaat vo majkata kletka. Koga }e naidat
na povolni uslovi od sporite se dobiva
nov organizam. Kaj nekoi ednokleto~ni
algi so delba na majkata kletka se dobivaat
pove}e spori i od sekoja spora se dobiva nov g
organizam. Kaj gabite sporite se sozdavaat
na hifite, dodeka, pak, kaj pe~urkite na
dolniot del od ~ador~eto se javuvaat zra~no
rasporedeni pregradi, na ~ii{to hifi se
razvivaat spori. Kaj bessemenite rastenija
(movovite i papratite) sporite se obrazuvaat
vo posebni organi ‡ sporangiumi. Koga }e
sozreat sporite, sporangiumite se otvoraat i
sporite so pomo{ na veterot se raznesuvaat.
Koga }e naidat na povolni uslovi, od sporite
se razviva mlado rastenie.
Korenot, stebloto i listot, kako {to d
ve}e znae{, se organi na rastenieto koi
mu ovo`uvaat da raste i da se razviva.
Me|utoa, so ovie organi rastenieto mo`e
i da se razmno`uva. Takvoto razmno`uvawe
e poznato kako vegetativno ili bespolovo
razmno`uvawe.

Slika 6.3. Razmno`uvawe so spori

97
 Slika 6.4. Razmno`uvawe so podzemni stebla

Vegetativno razmno`uvawe
Semeto ne e edinstveniot organ za raz-
mno`uvawe. Rastenijata mo`e da se raz-
mno`uvaat i so korenot. Takov e slu~ajot Slika 6.5. Razmno`uvawe so lastari
kaj slivata, smokvata i drugi. Na korenot
ima pupki koi se razvivaat vo izdanok.
Zadebelenite koreni, isto taka, se koristat
za razmno`uvawe.
Kaj kompirot, kaj laleto i kaj perunikata
nadzemnite delovi izumiraat. Nepovolnite
uslovi gi izdr`uvaat samo podzemnite stebla
(lukovicata, grutkata i rizomot) na koi ima
pupki. Vo prolet od ovie pupki se razvivaat
novi nadzemni delovi. Dodeka kaj rastenieto
ne se razijat novite organi, toa se hrani
so hranlivite materii koi se skladirani
vo podzemnoto steblo. Ovoj na~in na raz-
Slika 6.6. Razmno`uvawe so Slika 6.7.
mno`uvawe e poznat kako razmno`uvawe otse~eni delovi Razmno`uvawe
so podzemni stebla. Gradinarite mo{ne so listovi
~esto go koristat ova razmno`uvawe. Nekoi
rastenija, kako temjanu{kata i jagodata se
razmno`uvaat so lastari. Toa se stebla koi
lazat po povr{inata na zemjata, a od odredeni
delovi nare~eni kolenca iz rasnuvaat
adventivni koreni so koi se prikrepuva
novoto rastenie koe{to po~nuva da raste
nagore. Mnogu drvenesti rastenija, kako {to
se kalinkata, ribizlata, vrbata i drugi, se
razmno`uvaat so otse~eni delovi (slika 6.6
i v). Se otsekuva edno gran~e od rastenieto i
so dolniot del se zasaduva vo vla`na po~va.
Po izvesno vreme, novoto rastenie }e pu{ti
adventivni koreni i zapo~nuva da raste.
Nekoi vidovi rastenija, kako begonijata, Slika 6.8. Razmno`uvawe so mladi rastenija
afrikanskata temjanu{ka (slika 6.7) i drugi,
se razmno`uvaat so listovi. Lisnata dr{ka
od otkinatiot list se zasaduva vo vla`na Kaj nekoi vidovi ukrasni rastenija po
zemja i po izvesno vreme se razviva novo rabot na listot vegetativno se sozdavaat
rastenie. novi mladi rastenija.

98
 Kalemewe
Kalemeweto ~esto se primenuva kaj dr-
venestite rastenija. So ovoj na~in na ve-
getativno razmno`uvawe se prenesuvaat i
za~uvuvaat dobrite osobini od edno rastenie
na drugo. So kalemeweto se soedinuvaat
dve pomalku ili pove}e srodni rastenija.
Edno od rastenijata ja vr{i funkcijata na
korenot – podloga na kalemot, i na nea se
kalemi edno gran~e – kalem od rastenieto
~ii{to osobini sakame da gi za~uvame. Na
primer, na podloga – drvo sliva mo`e da se
stavi kalem kru{a, praska ili sli~no.

Razmno`uvawe vo
laboratoriski uslovi
Slika 6.9. Kalemewe
Kako rezultat na napredokot na naukata, vo
dene{no vreme razmno`uvawe na rastenijata
mo`e da se vr{i i vo laboratoriski uslovi.
Se zemaat kletki od vegetativen vrv na pupka
i vo posebni uslovi za mnogu kratko vreme
se dobivaat golem broj edinki. Metodite na
kultura na tkiva i klonirawe, denes s#
pove}e se primenuvaat, oosobeno za dobivawe
razli~ni vidovi cve}iwa bidej}i ne samo
{to se namaluva cenata na proizvodstvo,
tuku dobienite edinki se oslobodeni od
razli~ni virusi i gabi koi predizvikuvaat
zaboluvawa kaj samoto rastenie.

Slika 6.10. Razmno`uvawe vo laboratoriski uslovi

99
Zapomni:
Bespolovoto razmno`uvawe mo`e da bide so: prosta delba ‡ kaj bakteriite i
ednokleto~nite algi, so pupewe ‡ kaj kvasnite gabi, so spori – kaj ednokleto~ni-
te algi, gabite, movovite i papratite.
Kaj bessemenite rastenija (movovite i papratite) imame smena na generacii,
odnosno naizmeni~no se menuvaat bespolovoto razmno`uvawe so spori i polovo-
to razmno`uvawe so polovi kletki.
Vegetativnoto razmno`uvawe e vid bespolovo razmno`uvawe pri koe novite
rastenija se razvivaat od vegetativnite organi na rastenieto. So ovoj na~in na
razmno`uvawe, od eden organ ili od negov del, rastenieto gi nadopolnuva site
organi i na toj na~in se dobiva novo rastenie.
Kalemeweto e poseben na~in na vegetativno razmno`uvawe kaj drvenestite
rastenija koe go vr{i ~ovekot.
Kako rezultat na napredokot na naukata ~ovekot po ve{ta~ki pat vr{i ve-
getativno razmno`uvawe preku kultura na tkiva i klonirawe.

Istra`uvaj i eksperimentiraj
Razgovaraj so tvoite roditeli ili so lu|e koi odgleduvaat cve}iwa, gradinarski
ili ovo{ni rastenija, za razmno`uvawe na oddelni rastenija. Zabele{kite
zapi{i gi vo tetratka.
Raspra{aj se kako mo`e od div trendafil da se dobie trendafil so mnogu ubavi
i krupni cvetovi.
Raspra{aj se zo{to koga se zema gran~e od nekoe cve}e, za da se razmno`i toa ne
treba da nosi cvet.

Mikroskopirawe na spori na mov ili paprat.

Pribor i materijal: mikroskop, predmetni i pokrivni staklenca, kapalka so

voda, list od paprat, sporangija na mov.
Postapka na rabota: Od opa~inata na listot na papratot, oddeli mal del na
sporangijata so pinceta i stavi ja na predmetnoto staklence na koe prethodno
ima{ staveno kapka voda. Stavi go pokrivnoto staklence i mikroskopiraj.
Slikata {to ja gleda{ nacrtaj ja vo tvojata tetratka
Postapka na rabota: Na predmetnoto staklence, vo kapkata voda stavi mal
del od sporangijata na movot. Stavi go pokrivnoto staklence i mikroskopiraj.
Nacrtaj ja slikata {to ja gleda{ vo tvojata tetratka. Sporedi ja prethodnata
slika na papratot. Obrazlo`i gi razlikite pome|u sporangiite i sporite kaj
papratot i kaj movot.

Proveri go svoeto znaewe

1. Kaj koi rastenija sre}avame razmno`uvawe so spori?
2. Objasni gi na~inite na smena na generacii kaj movovite i papratite!
3. Od koi delovi se razviva nov izdanok pri vegetativnoto razmno`uvawe?
4. Zo{to se koristi vegetativnoto razmno`uvawe?
5. Koe e zna~eweto na kalemeweto i koga e najdobro da se vr{i?
6. Koe e zna~eweto na kulturata na tkiva i kloniraweto?

100
 POLOVO RAZMNO@UVAWE
Da se potsetime:
Polovoto razmno`uvawe e proces
vo koj u~estvuvaat polovi kletki na dve
razli~nopolovi edinki: ma{ka edinka
i `enska edinka. So soedinuvawe na
ovie dve kletki nastanuva me{awe na
osobinite od dvata roditeli. Novata
edinka ima osobini i od `enskata i od
ma{kata edinka.
Razmno`uvawe na
bessemenite rastenija
Kaj movovite na vrvot na mladoto i zele-
no rastenie se razvivaat ma{kite i `enskite
polovi organi vo koi se sozdavaat ma{kite i
`enskite polovi kletki. Ma{kata polova
kletka, so pomo{ na kapka voda, vo koja
pliva, doa|a do `enskata polova kletka.
So soedinuvawe na dvete polovi kletki
se dobiva oplodena jajce-kletka, od koja
na vrvot na mladoto rastenie se razviva
sporangija so spori. Koga sporite }e sozreat
sporangijata puka i sporite se raznesuvaat
so vetrot. Koga sporite }e padnat na vla`na
po~va od niv se razviva mlado i zeleno
rastenie.

Bessemenite rastenija (movovite i pap- Kaj papratite na opa~inata od listot

ratite) se razmno`uvaat bespolovo so spori
i polovo so ma{ki i `enski polovi kletki.
Bidej}i postojano se smenuvaat polovoto
i bespolovoto razmno`uvawe (odnosno za
da ima polovo razmno`uvawe treba da ima
bespolovo razmno`uvawe i obratno), ovoj
na~in na razmno`uvawe nare~en e smena na
generacii.
postojat sporangii vo forma na torbi~ki
koi se polni so spori. Koga sporite }e so-
zreat, sporangijata puka i sporite se raz-
nesuvaat so vetrot. Koga sporite }e naidat
na vla`na po~va, od niv se razviva mlado
zeleno rastenie vo forma na srce. Na
ova mlado i zeleno rastenie se razvivaat
ma{kite i `enskite polovi organi vo koi

Sporangija
so spori

Mlado
Oploduvawe rastenie

Spori

Ma{ki i `enski
polovi organi

Slika 6.11. Razmno`uvawe na movovi

101
 Sporangija
Oploduvawe so spori

Mlado
rastenie

Spori
Ma{ki i `enski
polovi organi

Slika 6.12. Razmno`uvawe na paprati

se sozdavaat ma{kite i `enskite polovi Vene~ni liv~iwa

kletki. Ma{kata polova kletka, so pomo{ Pra{nikovi Ustence
k

To
na kapka voda vo koja pliva, doa|a do `en-
ni

}esi
a{

l~n
skata polova kletka. So soedinuvawe na Stolb~e
Pr

ik
Pra{nikov
dvete polovi kletki se dobiva oplodena jajce konec
kletka od koja izrasnuva celoto rastenie. Na Plodnik
opa~inata od mladite listovi na rastenieto
se razvivaat sporangiite so spori.

Razmno`uvawe kaj
semenite rastenija
Od prolet do esen ì se voodu{evuvame na
ubavinata na cvetovite. Cvetot e organ na
rastenieto vo koj se smesteni ma{kite i ^a{kini
`enskite polovi organi. Semenov liv~iwa
za~etok Cvetna
Ako razgledame eden cvet }e vidime
Cvetna lo`a dr{ka
deka e razvien na cvetna dr{ka. Na vr-
vot na cvetnata dr{ka se razviva malo
pro{iruvawe nare~eno cvetna lo`a. Na
a b
cvetnata lo`a se rasporedeni cvetnite
liv~iwa. Malite sitni zeleni liv~iwa,
koi go {titat cvetot dodeka e vo pupka, se
nare~eni ~a{kini liv~iwa. Nad niv, vo krug
se rasporedeni oboenite vene~ni liv~iwa.
Vo vnatre{nosta na cvetnite liv~iwa se Slika 6.13. Razmno`uvawe
smesteni pra{nicite i tol~nikot. so cvetovi

102
 Pra{nicite (slika 6.13 a) imaat pokratki a
ili podolgi dr{ki na ~ij{to kraj ima dve
pra{nikovi kesi. Vo niv se razvivaat mali
sitni zrnca – polenovi zrnca ili polen vo
koi se smesteni ma{kite polovi kletki.
Zna~i, pra{nicite se ma{ki organi na
cvetot.
Tol~nikot (slika 6.13b) na svojot vrv
e tenok, lepliv i ima malo pro{iruvawe
nare~eno ustence. Nadolu toj prodol`uva vo b
stolp~e izdol`eno kako cevka, a vo dolniot
del e pro{iren vo plodnik. Vo vnatre{nosta
na plodnikot ima edno ili pove}e zrnesti
telca nare~eni semeni liv~iwa. Vo niv e
smestena `enskata polova kletka ‡ jajce-
kletkata. Tol~nikot e `enski organ na
cvetot.
Na dnoto na tol~nikot ima `lezdi koi
izla~uvaat sladok sok – nektar. Prijatnata
mirizba koja se {iri od cvetot ima zada~a
da gi privlekuva insektite.

Cvetovite kaj rastenijata imaat razli~en

oblik, golemina i boja (lale, zumbul, pe-
runika, temjanu{ka, roza). Ako cvetot gi
v
ima site delovi se narekuva potpoln cvet
(Slika 6.14a). Nekoi vidovi cvetovi (p~enka, Slika 6.14. Vidovi cvetovi
kivi, smokva) imaat samo pra{nici (ma{ki
cvetovi) (Slika 6.14b), a nekoi vidovi
cvetovi imaat samo tol~nici (`enski)
(Slika 6.14v).
Kaj morkovot, p~enicata, vinovata loza,
hrizantemata i kaj drugi rastenija na edna
cvetna dr{ka ima pove}e cvetovi. Zbirot
cvetovi na edna cvetna dr{ka se narekuva
socvetie.

Slika 6.15. Socvetija

103
Zapomni:
Cvetot e organ na rastenieto preku koj toj se razmno`uva polovo. Izgraden e
od cvetna dr{ka, ~a{kini i vene~ni liv~iwa, pra{nici i tol~nik. ^a{kinite
liv~iwa imaat zelena boja i ja {titat vnatre{nosta na cvetot. Vene~nite
liv~iwa kaj nagolem broj cvetovi imaat ubavi boi i gi privlekuvaat insektite
ili malite ptici. Vo vnatre{nosta na cvetot ima mednici – `lezdi {to la~at
sladok sok so prijatna mirizba. Vo pra{nikot se sozdavaat ma{kite polovi
kletki, a vo tol~nikot `enskata polova kletka. Postojat cvetovi koi imaat
samo pra{nici ili samo tol~nik. Tie se nare~eni ednopolovi cvetovi. Zbirot
cvetovi na edna cvetna dr{ka se narekuva socvetie.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Razgleduvawe cvetovi

Donesi nekolku cvetovi na u~ili{te. Razgleduvaj gi so pomo{ na lupa. Potrudi

se samostojno da gi oddeli{ delovite na sekoj cvet i da gi opi{e{. Napravi
sporedba na cvetovite. Napravi skici na sostavnite delovi na cvetovite. Usno
opi{i ja razlikata pome|u cvetovite.

2. Razgleduvawe na ednopolovi i dvopolovi cvetovi

Pribor i materijal: cvetovi od kivi, smokva, jabolko, kru{a, lupa, pinceta,

list bela hartija.
Postapka na rabota: stavi gi cvetovite na listot i so pomo{ na lupa razgleduvaj
gi. Potrudi se da gi oddeli{ delovite na cvetot i pravilno da gi podredi{.
Potrudi se da gi skicira{ vo tvojata tetratka i da gi ozna~i{ nivnite delovi.
Koja e razlikata vo gradbata na cvetot pome|u kivi i jabolko? Zo{to cvetot kaj
kivito e nare~en ednopolov cvet? Koi se sostavite delovi na cvetot od jabolko,
a koi na cvetot od kivi?

Proveri go svoeto znaewe

1. Koja e razlikata pome|u cvet i socvetie?
2. Koi se delovite na cvetot?
3. So {to cvetovite gi privlekuvaat insektite pri opra{uvaweto?
4. [to pretstavuvaat pra{nicite i tol~nikot vo cvetot?
5. Zo{to e potrebno vo cvetot da se sozdade golemo koli~estvo polenov prav?
6. Na {to treba da se vnimava pri odbirawe sadnici na kivi?

104
 OPRA[UVAWE I OPLODUVAWE

Opra{uvawe

Prenesuvaweto na polenoviot prav

od pra{nicite na vrvot na tol~nikot se Slika 6.16. Samoopra{uvawe
narekuva opra{uvawe. Kaj cvetovite kaj koi
ima pra{nici i tol~nik, polenoviot prav od veter
pra{nicite mo`e da padne na ustenceto od
tol~nikot od istiot cvet. Ova opra{uvawe
e poznato kako samoopra{uvawe. Iako ovaa
pojava e retka, sepak se sre}ava kaj p~enicata,
kaj piperkata i kaj drugi rastenija. Naj~esto,
polenoviot prav od eden cvet pa|a na vrvot na veter
tol~nikot na drug cvet, odnosno se prenesuva
od eden na drug cvet. Ova opra{uvawe e a
nare~eno vkrsteno opra{uvawe. Plodovite
koi se dobivaat so vkrsteno opra{uvawe
se pokvalitetni, pootporni, povkusni vo
sporedba so plodovite koi se dobivaat so
samoopra{uvawe.
Opra{uvaweto (slika 6.17) mo`e da go
vr{i: vetrot (slika 6.17a), insektite
(slika 6.17 b), pomalite ptici (slika 6.17
v), vodata i ~ovekot (slika 6.19). Pome|u
gradbata na cvetot i prenositelot na
polenot ima zaemna povrzanost. Na primer,
insektite i nekoi ptici (kolibri) vr{at
opra{uvawe na cvetovi koi imaat voo~livo
oboeni cvetovi bogati so mednici. Bojata b
i mirizbata na cvetot gi privlekuva
insektite. Na primer: koga p~elata }e
navleze vo cvetot (slika 6.18) da sobira v
sladok sok, cvetot se zatresuva i del od
polenoviot prav pa|a na nejzinite nozete Slika 6.17. Opra{uvawe
i grbot. Koga p~elata }e pojde na drug cvet
bidej}i so sebe nosi polen od prethodniot
cvet, polenot }e se zalepi na ustenceto na
tol~nikot. Na takov na~in p~elata letaj}i od
cvet na cvet, ne samo {to sobira sladok sok,
tuku vr{i i opra{uvawe. So pomo{ na vetrot
se opra{uvaat cvetovite koi nemaat cvetovi
so voo~livi boi i mednici. Pra{nicite i
tol~nicite na takvite cvetovi se istaknati.
Na ovoj na~in se opra{uvaa tp~enicata,
leskata i trevite.
Slika 6.18. P~ela vo cvet

105
 Polenovi
zrna

Ma{ka
polova
Slika 6.19. Opra{uvawe od strana na ~ovekot kletka

Za da dojde do rastenija so podobar

prinos, mo{ne ~esto ~ovekot vr{i opra- Cev~e
{uvawe po ve{ta~ki pat . Za da ne dojde
do samoopra{uvawe na rastenijata na koi
~ovekot eksperimentira, toj kaj edniot cvet
gi otstranuva pra{nicite, a tol~nikot go
za{tituva za da ne dojde polenov prav od drug
cvet. Koga }e sozree tol~nikot, ~ovekot so
pinceta ili so drug soodveten pribor zema
polenov prav od cvetot na edno rastenie
i go prefrla na tol~nikot od drugoto
rastenie. So vakvo vkrsteno opra{uvawe
~ovekot dobiva razli~ni sorti rastenija. Na
ovoj na~in, so tekot na vremeto se dobieni
Slika 6.20
razli~ni sorti `ito, jabolka, kru{i, kajsii,
gra{ok i sli~no, koi imaat mnogu podobar
kvalitet.

Oploduvawe
Otkako polenovoto zrno }e padne na vrvot
na tol~nikot, toa prima vlaga i od nego
po~nuva da raste cev~e koe preku stolp~eto
na tol~nikot navleguva vo negoviot plodnik
i doa|a do jajce-kletkata. Niz cev~eto se
spu{ta ma{kata polova kletka i se spojuva
so `enskata polova kletka. Procesot na
spojuvawe na ma{kata i na `enskata po-
lova kletka se narekuva oploduvawe. Pri
ovoj proces se dobiva oplodena jajce-kletka
– zigot. Oplodenata jajce-kletka po~nuva
da se deli i so zgolemuvawe na brojot na
kletkite se javuva za~etokot na novoto
rastenie – nikulecot. Po oploduvaweto
listovite na cvetot pa|aat, a od plodnikot
na tol~nikot se razviva plod (Slika 6.21). Slika 6.21

106
Zapomni:
Opra{uvaweto e proces na prenesuvawe na polenoviot prav od pra{nicite do
ustenceto na tol~nikot. Postojat dva na~ini na opra{uvawe: samoopra{uvawe i
vkrsteno opra{uvawe. Gradbata na cvetot e sekoga{ prisposobena na potrebite na
opra{uvaweto. Opra{uvaweto mo`e da bide prirodno i ve{ta~ko. Po priroden
pat opra{uvawe vr{at vetrot, insektite i pomalite ptici. Ve{ta~koto opra-
{uvawe go vr{i ~ovekot.
Oploduvaweto e spojuvawe na ma{ka i `enska polova kletka pri {to se dobiva
oplodena jajce-kletka – zigot od koja se razviva za~etokot – nikulecot na novoto
rastenie. Od semenite liv~iwa se razviva semeto, a od plodnikot plodot.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Mikroskopirawe na polenov prav

Pribor i materijal: mikroskop, predmetno i pokrivno staklence, kapalka so
voda, cvet, pinceta.
Postapka na rabota: Na predmetnoto staklence kapni kapka voda. So pinceta
zemi edno polenovo kese, stavi go vo vodata i raskini go za da izleze polenoviot
prav. Stavi pokrivno staklence i mikroskopiraj. [to zabele`uva{? Ako si vo
mo`nost da donese{ nekolku razli~ni cvetovi }e uspee{ da go vidi{ nivniot
polenov prav.

2. Razgleduvawe razli~ni cvetovi.

Potrudi se da najde{ cvetovi od pove}e rastenija (breza, leska, sardela, jabolko
i drugi). Napravi sporedba vo izgledot na cvetovite koi si gi donel. Objasni
zo{to cvetovite na leskata i na brezata se razlikuvaat od ostanatite cvetovi.
Koi se prisposobuvawata {to ovozmo`ile promena vo izgledot na cvetovite?

Proveri go svoeto znaewe

1. Zo{to vo polenovite kesi se sozdava mnogu polenov prav?
2. So {to cvetovite gi privlekuvaat insektite koi gi opra{uvaat?
3. Od {to nastanuvaat nikulecot, semeto i plodot?
4. Na koj na~in se opra{uvaat vodnite rastenija?
5. Koja e ulogata na delovite na cvetot?
6. Zo{to vkrstenoto opra{uvawe e pokorisno od samoopra{uvaweto?

107
 SEME I PLOD

Seme a

So opra{uvaweto i opoduvaweto za-

po~nuva razvojot na semkata i na plodot.
Oplodenata jajce-kletka zapo~nuva zabrzano
da se deli, pri {to se sozdava malo top~e
od kletki od koi }e se razvie nikulecot,
za~etokot na mladoto rastenie so koren~e,
steblence i listovi. So delba na kletkite b
na semenoviot za~etok se razviva semeto.
Okolu nikulecot se sozdavaat hranlivi
materii koi mu slu`at na semeto kako re-
zervna hrana vo forma na zadebeleni liv-
~iwa nare~eni kotiledoni. Rastenijata koi
imaat dve kotiledoni liv~iwa (slika 6.22 a)
Slika 6.22. Seme
se narekuvaat dikotiledoni (grav, gra{ok,
jabolko). Rastenijata koi imaat edno ko-
tiledono liv~e (slika 6.22 b) se narekuvaat
monokotiledoni (p~enka, p~enica, koki~e,
ka~unka, momina solza i drugi). Semkata od
nadvore{nata strana e za{titena so suva
obvivka. Na toj na~in semeto mo`e da bide
vo sostojba na „miruvawe“ i na takov na~in
da gi pomine nepovolnite vremenski uslovi:
niska temperatura, nedostatok na voda i
sli~no. Koga }e ima povolni uslovi, od
semkata niknuva novo rastenie. Otkako }e
se oformi semeto, od kletkite na plodnikot a
se razviva plod.

Plod
Plodot ima uloga da gi {titi nikulecot i
semeto i da u~estvuva vo nivnoto rasejuvawe.
b
Izgledot, goleminata, bojata, mirisot i
drugite osobini se karakteristi~ni za sekoj
vid rastenie. Pojavata na razli~nite osobini
na plodovite e rezultat na dolgogodi{noto
prilagoduvawe na razli~nite na~ini na
rasejuvawe.
Podelbata na plodovite naj~esto se vr{i
spored osobinite na obvivkata na plodot.
Vrz osnova na toa plodovite se podeleni na
so~ni (slika 6.23 a) i suvi (slika 6.23 b). Slika 6.23. Plodovi

108
 Po sozrevaweto, koe trae razli~no
kaj sekoj vid, plodovite i semiwata se
rasejuvaat. Semeto na eden vid se rasejuva
na ist na~in, i e prisposobeno za takov na~in
na rasejuvawe. Plodovite i semiwata mo`e
da se rasejuvaat so veter, `ivotni, voda
ili ~ovek. Onie semiwa koi se rasejuvaaat so a
veter (slika 6.24 a) se lesni i imaat posebni
dodatoci, naj~esto vo forma na krilca. So
takva gradba tie se polesni i vetrot polesno
gi raznesuva.
Semiwata i plodovite koi se rasejuvaat
so `ivotni (slika 6.24 b) imaat razli~ni
vidovi bocki so ~ija pomo{ se prika~uvaat
na krznoto. Pticite se hranat so so~ni
plodovi (slika 6.24 v). Plodot im slu`i kako
b
hrana, a nesvarenata semka preku izmetot
mo`at da ja rasejat na ogromni dale~ini.
Plodovite koi se rasejuvaat so voda
sodr`at mnogu masti ili vozdu{ni prostori,
koi gi pravat lesni i poradi toa tie mo`at
da plivaat na povr{inata na vodata.
^ovekot, na sli~en na~in kako i
`i votnite, mo`e nesvesno da raseju va
plodovi koi mu se prika~ile na oblekata.
No, isto taka, za da dojde do podobri prinosi
~ovekot prenesuva semiwa na ogromni
dale~ini, duri i od eden kontinent na na
drug.

Slika 6.24. Plodovi

109
Zapomni:
Od oplodenata jajce- kletka nastanuva nikulecot, od semeniot za~etok se razviva
semeto, a od plodnikot se razviva plodot.
Okolu nikulecot se sozdavaat hranlivi materii vo forma na zadebeleni liv~iwa
nare~eni kotiledoni. Spored brojot na kotiledonite liv~iwa rastenijata se
podeleni na: monokotiledoni i dikotiledoni. Semkata od nadvore{na strana
e za{titena so suva obvivka.
Plodot ima uloga da gi {titi nikulecot i semeto i da u~estvuva vo nivnoto
rasejuvawe. Izgledot, goleminata, bojata, mirisot i drugi osobini se
karakteristi~ni za sekoj vid rastenie. Spored osobinite na obvivkata plodovite
se podeleni na so~ni i suvi.
Plodovite i semiwata mo`e da se rasejuvaat so veter, `ivotni, voda ili mo`e
da gi rasejuva ~ovekot.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Ispitaj ja gradbata na plodot i na semeto na nekoi plodovi.

Pribor i materijal: staklen sad, no`e, plod na sliva, praska, kajsija, jabolko
Postapka na rabota: Nadol`no prese~i go plodot so no`eto i nabquduvaj gi
posebno nadvore{niot, sredniot i vnatre{niot del. Nacrtaj gi delovite na
plodot.

2. Odreduvawe vidovi plodovi

Pribor i materijal: staklen sad, no`e i razli~ni vidovi plodovi.
Postapka na rabota: Grupiraj gi plodovite na so~ni i suvi. Po potreba prese~i
gi plodovite za da ja voo~i{ nivnata gradba. Potrudi se pravilno da gi podredi{
vo tabela.

Plod Vid plod

So~en

Suv

3. Kako ~ovekot vr{i rasejuvawe na semeto?

Prethodna podgotovka. Zemi zemja i vo zemjen sad stavi ja vo rerna na visoka
temperatura za da se uni{tat semiwata {to gi ima. Otkako }e se izladi zemjata,
so pomo{ na no`e zemi mal del od zemjata koja se nao|a na ~evlite ili patikite
i stavi ja vo zemjeniot sad. Polij ja so voda. Po nekolku dena }e se pojavi nekoe
rastenie ~ie{to seme slu~ajno si go prenel.

Proveri go svoeto znaewe

1. Kako se dobiva seme i plod?
2. Koi delovi na cvetot u~estvuvaat vo obrazuvaweto na semeto i plodot?
3. Koi prisposobuvawa se javuvaat kaj plodovite i kaj semiwata za da se
rasejuvaat?
4. Koe e zna~eweto na rasejuvaweto?

110
 OD SEMKATA SE DOBIVA NOVO RASTENIE

Niknuvawe ili ,rtewe

na rastenieto
Najgolem del od semiwata imaat cvrsta
obvivka, semena obvivka (slika 6.25), koja
gi {titi od nepovolni nadvore{ni vlijanija
(visoki ili niski temperaturi, nedostatok
na voda i sli~no). Takov e slu~ajot i so
semeto na gravot. Ako ja razgledame negovata
nadvore{nost }e zabele`ime deka gravot Slika 6.25.
ima bubre`na forma (slika 6.26). Vo vdlab-
natiot del ima mal beleg preku koj bil
povrzan za plodot. Vedna{ do belegot
ima mal otvor preku koj semeto mo`e
da primi voda. Koga semkata na gravot
}e primi voda, taa po~nuva da nababruva.
Semenata obvivka ima za{titna uloga, a
pod nea se nao|aat dve beluzlavi polovini.
Toa se kotiledonite vo koi ima rezervni
hranlivi materii, a me|u niv e smesten
nikulecot. Na nikulecot razlikuvame ko-
ren~e, steblence i liv~iwa.
Posadenata semka naprolet vpiva voda Semenova
obvivka Steblence
i nababruva. So samoto primawe na vodata
se rastvoraat hranlivite materii koi se Listenca
skladirani kako rezerva vo kotiledonite.
Nikulecot po~nuva da dobiva hrana. Klet- Koren~e
kite na nikulecot po~nuvaat da se delat. Kotiledoni
Zapo~nuva rasteweto na novoto rastenie
(slika 6.27a). So samoto zapo~nuvawe na
niknuvaweto koren~eto na nikulecot Slika 6.26. Seme od grav
zapo~nuva da raste nadolu vo po~vata, a
steblenceto kon povr{inata. Vrvot na
koren~eto e za{titen so sloj kletki koi
go {titat od o{tetuvawa dodeka se probiva

a b

Slika 6.27. Rtewe

111
 a b

Slika 6.28. Nikulec

niz po~vata. Kako {to raste koren~eto, taka
i se razviva i zapo~nuva da prima voda i
mineralni materii od po~vata (slika 2.28a).
Steblenceto e polukru`no svieno (slika
2.28b). Na toj na~in, dodeka se probiva kon
povr{inata na po~vata go {titi svojot ne`en
vrv. Zaedno so steblenceto, na povr{inata
na po~vata se pojavuvaat i kotiledonite
liv~iwa koi celo vreme go hranat mladoto
rastenie. [tom steblenceto izleze na
po vr{inata na po~vata, vo prisustvo na
son~evata svetlina se otvoraat prvite
zeleni liv~iwa, mladoto rastenie ve}e
po~nuva da raste i da se razviva.
za da opstane vidot. Mnogu od semina ta
pro pa|aat ili im poslu`uvaat na dru gi
organizmi kako hrana.
Semeto ,rti ako ima voda, kislorod i top-
lina. Toa se osnovnite ulovi za ,rtewe. Ako
eden od ovie uslovi nedostiga, semeto nema
da izrti.
- Vodata mu e potrebna na semeto za da
nababri. Po primaweto na vodata re-
zervnite hranlivi materii (slo`en
{e}er, skrob) se razlo`uvaat na prosti
{e}eri koi na nikulecot mu slu`at kako
hrana.

P~enkata se razlikuva od gravot bidej}i

ima samo edno kotiledono liv~e (slika
6.27 b). Hranlivoto tkivo ne e smesteno
vo kotiledonot, tuku vedna{ pokraj nego,
taka {to kotiledonot se potpira na nego i
go vpiva. Kaj monokotiledonite rastenija
kotiledonot ne izleguva na povr{inata na
zemjata. Kaj p~enkata, vrvot na steblenceto
od nikulecot e za{titen so posebna obvivka.
Poradi toa, steblenceto ne e svitkano, i
izleguva pravo kon povr{inata na zemjata.

Uslovi na ,rtewe
’Rteweto mo`e da trae samo nekolku
dena, no i pove}e. Toa, pred s#, zavisi od
vidot na semeto, od nadvore{nite uslovi
i od osobinite na samoto seme. Nikoga{
ne izrtuvaat site semiwa koi gi sozdava
rastenieto, no sekoga{ ima dovolen broj Slika 6.29. Izrteno seme

112
- Kislorodot im e potreben e na kletkite
od nikulecot za da mo`e da zapo~ne
kleto~noto di{ewe. Na toj na~in niku-
lecot dobiva energija koja mu e potrebna
da raste.
- Toplinata ima zna~ajna uloga pri pro-
cesot na ,rtewe. Poradi toa, semiwata
ne niknuvaaat s# do prolet ili, pak, vo
letniot period.
Osven ovie uslovi, za da mo`e da nikne
semeto treba da bide zdravo, neo{teteno,
odnosno da go ima nikulecot so site svoi
delovi. Isto taka, treba da bide krupno i
da sodr`i dovolno koli~estvo rezervni
hranlivi materii.
Poznavaweto na uslovite za niknuvawe
na rastenieto e od osobena va`nost za
zemjodelstvoto. Semeto nema da nikne vo
zemja koja ne e dovolno rastresita ili koja
nema dovolno vlaga. Poradi toa, pred sekoja
seidba potrebni se odredeni podgotovki,
pred s# izbor na dobro seme, obrabotka na
zemjata i sli~no.

Zapomni:
Semeto ima nikulec koj e vo sostojba na privremeno miruvawe i hranlivo tkivo
za negovo razvivawe.
Semeto e za{titeno so semena obvivka, pod koja kaj gravot ima dve kotiledoni
liv~iwa. Semeto kaj p~enkata ima edno kotiledono liv~e.
Nadvore{nite uslovi koi ovozmo`uvaat rastewe na nikulecot se: voda, kislorod,
vozduh i toplina. Semeto treba da bide zdravo, krupno i neo{teteno.
Semeto ima dovolno koli~estvo hranlivi materii, pa poradi toa se koristi kako
hrana na ~ovekot, `ivotnite i vo nekoi industriski granki.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Niknuvawe na nikulec od grav i p~enka

Materijal i pribor za rabota: semki od grav i p~enica, saksii so pesok,
stakleni tegli~ki.
Postapka na rabota: Zrnata grav i p~enka stavi gi vo dve tegli~ki vo koi
prethodno si dodal voda. Ostavi gi da otstojat edno denono}ie. Potoa, zasadi gi
vo saksiite i sledi koga i kako }e po~ne procesot na niknuvawe. Sekojdnevnite
promeni {to gi zabele`uva{, zapi{uvaj gi. Na krajot napravi sporedba i opi{i
ja razlikata vo procesot na niknuvawe na ovie dve rastenija.

113
2. Kako vlijaat nadvore{nite uslovi vrz procesot na niknuvawe

Materijal i pribor: Seme od grav, 6 plasti~ni ~a{i, vata, aluminiumska

folija.
Postapka na rabota: Vo sekoja ~a{a na dnoto stavi vata natopena so voda i po
nekolku zrna grav. ^a{ite obele`i gi so broevite od 1 do 6.
^a{ite podredi gi po sledniot redosled i na sledniov na~in:
1. Bez voda; 2. vo fri`ider; 3. pokriena so aluminiumska folija; 4. semeto grav
da bide potopeno vo voda; 5. Potrudi se vo ~a{ata da nema kislorod (da bide
zatvorena so tapa i da ima sredstvo koe }e go vpiva kislorodot); 6. Semeto da
bide so dovolno vlaga, vozduh, toplina i svetlina, odnosno da gi ima site uslovi
i taka }e ti koristi kako kontrola za da sporeduva{ so drugite rastenija.
Pri ova tvoe samostojno istra`uvawe treba da voo~i{: nababruvawe, pukawe na
semenovata obvivka, razvoj na koren~eto, pojava na zelena boja, su{ewe i otpa|awe
na kotiledonite.
Podatocite od sekojdnevnite promeni zapi{uvaj gi vo tabela po sledniot
primer:

Uslovi 1 2 3 4 5 6
1 Vlaga - + + + + +
2 Temperatura + - + + + +
3 Svetlina + + - + + +
4 Vozduh + + + - + +
5 Kislorod + + + + - +
6 Site uslovi + + + + + +
Nababruvawe
Pukawe na semenata obvivka
Pojava na koren~e
Razvoj na listovite
Pojava na zelena boja

Proveri go svoeto znaewe

1. Koja e razlikata vo gradbata na semeto kaj monokotiledonite i kaj dikotiledonite
rastenija?
2. Objasni gi uslovite za niknuvawe na rastenieto!
3. Zo{to golem broj rastenija sozdavaat mnogu seme?
4. Kako se hrani nikulecot dodeka ne se razvie vo mlado zeleno rastenie?
5. Koja e razlikata vo niknuvaweto na semeto grav i p~enka?
6. Koja e ulogata na vodata vo procesot na niknuvawe na semeto?
7. Koja e funkcijata na kotiledonite liv~iwa?
8. Opi{i go procesot na niknuvawe na nikulecot kaj gravot!

114
 RASTEWE, RAZVIVAWE, STAREEWE
I UMIRAWE NA RASTENIJATA

So probivaweto na nikulecot nad po-

vr{inata na zemjata i so pojavata na zelenata
boja na negovite listovi zapo~nuva procesot
na rastewe i na razvivawe na rastenieto.
Rasteweto na rastenijata opfa}a rastewe na
kletkite, rastewe na tkivata i rastewe na or-
ganite, odnosno rastewe na celoto rastenie.
Kletkite rastat do odredena golemina. Toa
im go ovozmo`uvaat hranlivite materii koi
doa|aat vo sekoja kletka. Potoa, kletkite se
delat i se dobivaat dve identi~ni kletki.
Procesot se povtoruva. Tkivata rastat so
delba i izdol`uvawe na kletkite. Istoto Slika 6.30. Ednogodi{ni rastenija
toa se slu~uva i so organite. Brzinata na
rastewe po pravilo e pogolema kaj pomladite
rastenija. Kaj postarite rasteweto e za-
baveno. No, site organi kaj rastenieto ne
rastat ramnomerno. Korenot, stebloto i
izdanocite neprekinato rastat, dodeka
cvetot, plodot i semeto imaat ograni~eno
rastewe. Rasteweto ne e sekoga{ so ista
brzina. Korenot, za vreme na niknuvaweto,
raste mnogu brzo. Brzinata na rastewe zavisi
i od nadvore{nite uslovi i od po~vata Pro-
cesot na rastewe i razvivawe trae s#
dodeka rasteieto ne stekne sposbnost
da se razmno`uva, odnosno da ostavi svoe
potomstvo. Potoa, kako neminovni procesi
Slika 6.31. Dvegodi{ni rastenija
se javuvaat stareeweto i umiraweto. Kaj
nekoi rastenija taa sposobnost se pojavuva
po kratok period na rastewe, a kaj drugi po rastenija (domat, piperka, grav, gra{ok)
podolg period. Vo zavisnost od periodot na potoa lubenica, diwa, razli~ni vidovi
rastewe, razvivawe, stareewe i umirawe `itni rastenija, trevi i drugi.
rastenijata se podeleni na: - Dvegodi{ni rastenija – samoto ime
- Ednogodi{ni rastenija – vo tekot na ka`uva deka kaj ovie rastenija `ivotnite
edna godina od semeto raste i se razviva procesi traat dve godini. Prvata godina
novo rastenie, sozdava cvet, plod i se razvivaat vegetativnite organi, vo
seme, staree i umira. Bidej}i site ovie podzemnite stebla ili zadebeleni koreni
procesi traat vo tekot na edna godina se skladira rezerva na hranlivi materii
promenite koi se javuvaat pri stareeweto koi }e mu ovozmo`at na rastenieto da
se vidlivi. Po sozdavaweto na plodot, gi nadmine nepovolnite zimski uslovi.
listovite na rastenieto po`oltuvaat se Vo tekot na vtorata godina rastenieto
su{at i pa|aat. Stebloto, isto taka, se sozdava cvet, plod i seme, staree i umira.
su{i i rastenieto umira. Vo ovaa grupa se Takvi rastenija se morkovot, kromidot,
vbrojuvaat razli~ni vidovi gradinarski lukot, kompirot i drugi.

115
- Pove}egodi{ni rastenija – toa se drve-
nestite rastenija. Kaj ovie rastenija
sekoja godina se razviva cvet, plod i seme,
no istite stareaat mnogu bavno, odnosno
promenite koi se javuvaat kako rezultat
na procesot na stareewe se mnogu te{ko
zabele`livi. Mo`e da se zabele`i isu-
{ena granka, na koja vo prolet nema da se
razvijat izdanoci, kr{ewe na steblo ili
granka pri mnogu jaki vetrovi i sli~no.
Drvenestite rastenija se dolgove~ni.
Slika 6.32. Pove}egodi{ni
rastenija
116
Nekoi rastenija `iveat od sto do pove}e
iljadi godini.
Stareeweto se javuva kako rezultat
na odredeni promeni koi se slu~uvaat vo
samata kletka. So tekot na vremeto se
namaluva koli~estvoto voda vo kletkite i
citoplazmata stanuva pogusta. Isto taka,
se namaluvaat procesite na sozdavawe na
belkovini koi ì se potrebni na kletkata,
pa na toj na~in se namaluva i sozdavaweto
na nasledniot materijal.
Zapomni:
Rasteweto opfa}a proces na rastewe na kletkite, tkivata, organite i celoto
rastenie. Vo periodot na miruvawe (zimno vreme) rastenieto ne raste. Stareewe-
to se javuva kako rezultat na odredeni promeni koi se slu~uvaat vo samata kletka.
So tek na vreme se namaluva koli~estvoto voda vo kletkite i citoplazmata
stanuva pogusta. Vo zavisnost od periodot na rastewe, razvivawe, stareewe
i umirawe rastenijata se podeleni na: ednogodi{ni rastenija, dvegodi{ni
rastenija i pove}egodi{ni rastenija – drvenestite rastenija.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Brzina na rastewe na rastenijata

Potreben materijal: zrna grav i tikva, sadovi so rovka zemja, lupa.
Postapka na rabota: Zemi nekolku semki od tikva i zrna grav. Ostavi gi edno
denono}ie vo voda za da nababrat. Po toa zasadi gi vo rovka zemja i ostavi gi den-
dva da stojat. Potrudi se semeto da gi ima site uslovi za rastewe i razvivawe.
Sekoj den vadi po edno zrno ili semka i sledi go nivnoto rastewe. Podatocite
za izrasnuvaweto na rastenijata zapi{uvaj gi vo tabela napravena po sledniot
princip:

grav tikva
Data koren steblo liv~iwa koren steblo liv~iwa
20.04
21.04
22.04

Ostanati zabele{ki.

Osven toa, sekoe izvadeno seme koe go istra`uva{ mo`e{ da go stavi{ vo vesni-
ci. Sekoj den menuvaj gi vesnicite, za da mo`e{ rastenieto postepeno da go
isu{i{. Na ovoj na~in }e napravi{ zbirka semiwa kaj koi si go sledel rasteweto
i razvivaweto.
Do koi soznanija dojde preku sekojdnevnite merewa {to gi prave{e? Koj del od
rastenieto najbrzo raste? Kolku vreme im treba na rastenijata od niv da se razvie
mlado zeleno rastenie pri povolnite uslovi koi im gi sozdade?

Proveri go svoeto znaewe

1. [to e rastewe?
2. Vo koi klimatski uslovi rastenieto najbrzo raste?
3. Do koga trae procesot na rastewe?
4. Spored vremeto na `iveewe kako se podeleni rastenijata?
5. Za vreme na niknuvawe koj organ od rastenieto najbrzo raste?
6. Objasni zo{to vo zimski period rastenijata ne rastat!

117
 DOBIVAWE NOVI SORTI RASTENIJA

Selekcija i hibridizacija
@elbata na ~ovekot da go unapredu-
va od gleduvaweto na rastenijata e stara
kolku i samoto zemjodelsko proizvodstvo.
^ovekot od iskustvo nau~il deka prinosot
na odgleduvanite rastenija zavisi od mnogu
razli~ni uslovi: klimata, kvalitetot na
po~vata, toplinata, vlagata i drugo. Zna~ajna
uloga vo kvalitetot na rodot e i kvalitetot
na semenskiot materijal. Poradi toa,
pred seeweto se vr{i izbor na semenskiot
materijal. Toa mo`e da bidat i sadnici,
otse~eni delovi, lukovici, grutki. Pri iz-
borot na semeto i na sadnicite sekoga{ se
otstranuva onoj semenski materijal za koj
se smeta deka e nekvaliteten. Procesot na
odbirawe na semenski i saden materijal e
nare~en selekcija. So tek na vreme preku
selekcija se dobivaat samo rastenija koi
davaat najdobri prinosi. Za {to pove}e da
se unapredi zemjodelstvoto, ~ovekot koristi
i posebni postapki pri selekcijata. Toa se
kalemewe i hibridizacija. Slika 6.33. Hibridizacija
Hibridizacijata e poseben proces na
vkrsteno opra{uvawe kaj rastenijata, koj go
primenuva ~ovekot za dobivawe novi sorti.
Najlesno se primenuva kaj rastenijata koi
imaat posebni ma{ki i `enski cvetovi.
So vkrsteno opra{uvawe od dve sorti
p~enica mo`e da se dobie nova sorta, koja
gi ima zemeno najdobrite osobini od dvete
prethodni sorti. Na primer: ima sorta
p~enica koja sozdava krupni zrna, bogati so
hranlivi materii, no stebloto ì e tenko
i ne`no i ~esto se o{tetuva pod dejstvo
na nadvore{no vlijanie. Vtorata sorta
p~enica ima jako i izdr`livo steblo,
zrnata ì se sitni, zna~i ne sozdava dovolno
koli~estvo hranlivi materii. So vkrsteno
opra{uvawe se dobiva nova sorta p~enica
koja ima jako i izdr`livo steblo i krup-
ni zrna bogati so hranlivi materii.
Pro cesot na hibridizacija trae podolg
vremenski period, pri {to sekoja godina se
sobiraat zrnata samo na onaa p~enica koja
gi ima sakanite osobini. Na vakov na~in, so Slika 6.34. Razli~ni sorti p~enica

118
Karfiol Brokula

Zelka
Keleraba

Slika 6.35. Diva zelka

hibridizacija, denes se dobieni rozi, lali-

wa, gladioli i drugi cve}iwa so razli~ni
boi na cvetovite. Isto taka, dobieni se
razli~ni gradinarski proizvodi, sorti ja-
bolka, kru{i, praski i drugi ovo{ja.

Odgleduvawe kulturni
rastenija
Denes s# pogolem problem e nedostigot od
hrana. Za da go nadmine ovoj problem ~ovekot
zafa}a s# pogolem prostor, go obrabotuva i na
nego odgleduva gradinarski, `itni, lekoviti,
industriski ili drug vid rastenija. Za da ima
{to pogolem prinos na eden odreden prostor
zasaduva samo eden vid rastenie. Rastenijata
koi ~ovekot gi odgleduva na eden odreden
prostor se nare~eni kulturni rastenija.
Na toj na~in ~ovekot po ve{ta~ki pat Slika 6.36. Odgleduvawe kulturni rastenija
pravi rastitelni zaednici. Na primer:
ogromni povr{ini so p~enica, son~ogled,
sadnici so jabolka, kru{i i sli~no. Za da
mo`e da se dobijat {to pogolemi prinosi,
~ovekot se gri`i za uslovite koi vladeat
na podnebjeto i na toj na~in mo`e da vr{i
navodnuvawe, prihranuvawe na po~vata so
ve{ta~ki |ubriva ili preku prskawe so
hemikalii da uni{tuva {tetnici.

119
Zapomni:
Za da ima dobar rod potrebno e da se ima kvaliteten semenski materijal. Poradi
toa, pred seeweto se vr{i izbor na semenskiot materijal. Toa mo`e da bidat i
sadnici, otse~eni delovi, lukovici, grutki. Procesot na odbirawe na semenski
i saden materijal e nare~en selekcija. Hibridizacija e poseben proces na
vkrsteno opra{uvawe kaj rastenijata {to go primenuva ~ovekot za dobivawe
na novi sorti. Rastenijata koi ~ovekot gi odgleduva na eden odreden prostor se
nare~eni kulturni rastenija. So odgleduvawe na vakov vid rastenija ~ovekot
po ve{ta~ki pat pravi rastitelni zaednici.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Napravi zbirka za potekloto na rastenijata.

Potrudi se preku internet da najde{ materijali za potekloto na odredeni vidovi
rastenija koi ti se poznati. Napravi tabelaren prikaz za vidot na rastenieto i
zemjata od kade poteknuva.

2. Nektarinata ili golata praska e dobiena po pat na vkrstuvawe. Raspra{aj se

kako e dobiena ili potrudi se da najde{ materijal za nejzinoto dobivawe preku
prebaruvawe na internet.

Proveri go svoeto znaewe

1. [to pretstavuva hibridizacijata?
2. [to e hibrid?
3. Kakvo vlijanie ima kvalitetot na semenskiot materijal vo dobivaweto na
prinosite?
4. Kako se nare~eni rastitelnite zaednici koi gi sozdava ~ovekot?
5. Koi rastenija se nare~eni kulturni rastenija?

120
 Tema 7
ULOGATA NA RASTENIJATA
VO RAMNOTE@ATA VO PRIRODATA

Po vnimatelnoto izu~uvawe na sodr`inite

od ovaa tema }e mo`e{:

D Da gi razbira{ i primenuva{ poimite: ramnote`a vo prirodata,

odr`liv razvoj, uslovi vo sredinata;
D Da gi objasnuva{ procesite na kru`ewe na vodata i na gasovite vo
prirodata;
D Preku primeri da gi povrzuva{ rastenijata i procesite vo koi
u~estvuvaat;
D Da go objasnuva{ zna~eweto na rastenijata za odr`liv razvoj na
`iviot svet;
D Da gi osoznae{ opasnostite od pojavata na kiseli do`dovi, efekt na
staklena gradina i ozonskata dupka.

Poimi {to }e gi prou~uva{ vo ovaa tema:

h ramnote`a vo prirodata, odr`liv razvoj

h proizveduva~i
h divi i kulturni rastenija
h kru`ewe na vodata i gasovite
h kiseli do`dovi
h efekt na staklena gradina
h ozonska obvivka i ozonska dupka
 RASTENIJATA KAKO
PROIZVEDUVA^I NA HRANA
Potseti se za podelbata na `ivite
organizmi spored na~inot na ishrana.
Koja e ulogata na rastenijata na pla-
netata Zemja?
Mnogu ~esto, vo parkovite na tvojata oko-
lina zabele`uva{ treva, grmu{ki ili drvja.
No sekade okolu niv, na niv ili vo niv ima
i razli~ni vidovi `ivotni. Rastenijata i
`ivotnite se tesno povrzani pome|u sebe
preku na~inot na ishrana. Taa povrzanost
preku ishranata e poznata kako sinxiri na
ishrana. So vnesuvawe na hrana `itelite vo
edna `ivotna zaednica gi zadovoluvaat svo-
ite osnovni `ivotni potrebi i sopstvenite
energetski potrebi.
Samo zelenite rastenija se sposobni
neposredno da gi koristat neorganskata
materija i svetlosnata energija od Son-
ceto i od nea da sozdavaat organski ma-
terii ‡ {e}er. Organskite materii se izvor
na energija na site `ivi organizmi i se
sostaven del na sekoja `iva kletka odnosno
na celiot organizam. Poradi toa, zelenite
rastenija se nare~eni proizveduva~i ili
avtotrofni organizmi.
@ivotnite i rastenijata bez hlorofil
(gabite i najgolem del od bakteriite) vo
svojata ishrana koristat isklu~ivo gotova
organska hrana sozdadena od rastenijata.
Poradi toa se nare~eni potro{uva~i ili
heterotrofni organizmi. Spored toa so
Slika 7.1. Sinxir na ishrana
122
kakva hrana se hranat, potro{uva~ite se
delat na: trevojadi – se hranat isklu~ivo
so rastitelna hrana, mesojadi – se hranat so
hrana od `ivotinsko poteklo i se{tojadi
– se hranat so hrana od rastitelno i od `i-
votinsko poteklo.
Najgolem del od bakteriite i gabite
ka ko izvor na hrana i energija koristat
organska hrana od izumreni rastenija i `i-
votni. Organskata hrana koja ja koristat
vo ishranata ja razlo`uvaat na nejzinite
sostavni delovi. Na toj na~in vo `ivotnata
sredina povtorno se vra}aat neorganskite
materii (voda, mineralni materii i jagle-
roddioksid) so koi preku proizveduva~ite
zapo~nuva sinxirot na ishrana. Organizmi-
te koi `iveat na ostatoci od izumreni
rastenija ili `ivotni i se ishranuvaat so
niv se narekuvaat saprofitski organizmi.
Bidej}i ja razgraduvaat organskata hrana
nare~eni se i razgraduva~i.
Proizveduva~ite, potro{uva~ite i
razgraduva~ite vo edna `ivotna zaedni-
ca se cvrsto povrzani pome|u sebe. Pro-
izveduva~ite sozdavaat organska hrana
koja ja koristat potro{uva~ite i na
kraj razgraduva~ite ja razgraduvaat.
Ovaa povrzanost na `ivite organizmi se
prepoznava preku sinxirite na ishrana.
Sekoja alka od sinxirot na ishrana e
eden ~len od `ivotnata sredina koj ima

Slika 7.2. Splen na sinxiri na ishrana
to~no odredeno mesto i e povrzan za ~lenot
pred i po nego. Odnosno, preku sinxirite na
ishrana to~no se znae koj so {to se hrani.
Sekoj sinxir na ishrana zapo~nuva so
rastenijata kako proizveduva~i, prodol`uva
preku potro{uva~ite od I red ‡ trevojadite,
pa potro{uva~ite od II red ‡ se{tojadite,
potro{uva~ite od III red ‡ mesojadite i na
kraj zavr{uva so razgraduva~ite. Vakasoz-
dadenata organska materija i skladiranata
son~eva energija vo forma na hemiska ener-
gija se dvi`i niz sinxirot na ishrana.
Vo prirodata, vo edna `ivotna zaednica,
sekoj sinxir ne funkcionira zasebno. Go-
Energija
Energija
Energija
Slika 7.3. Funkcionirawe na sinxirot na ishrana
lem broj rastenija i `ivotni se alki na
pove}e sinxiri na ishrana. Rastenijata se
najmnogubrojni bidej}i tie se proizveduva~i
na organska hrana. Potro{uva~ite, kako
prv ~len vo sinxirot, se najsitni, no i naj-
mnogubrojni. Kako se odi kon posledniot
~len od sinxirot, }e zabele`ite spored
slikata, deka `ivotnite se s# pogolemi
`ivotni, no nivniot broj e s# pomal.
Pri procesot na fotosinteza rastenijata
koristat samo mnogu mal del od son~evata
energija (okolu 3%), ja povrzuvaat za organ-
skata hrana i na toj na~in ja skladiraat
kako skriena hemiska energija. Posredno,
preku organskite materii, ovaa energija
ja koristat site `ivi organizmi za svoite
`ivotni procesi. Organskite materii, koi so
hranata gi vnesuvaat ~lenovite od sinxirot
na ishrana, vo organizmot se razlo`uvaat za
da se dobijaat materii koi im se potrebni
na li~no nim. Pri nivnoto razlo`uvawe
del od energijata se koristi za `ivotnite
aktivnosti, a del se osloboduva vo vid na
toplina. Seta toplinska energija zaminuva
nepovratno vo nadvore{nata sredina. Ovoj
proces se odviva postojano. Spored toa, ener-
gijata neprekinato protekuva niz prirodniot
sistem i se gubi vo nadvore{nata sredina.
Energija
Energija
Energija
123
Zapomni:
Proizveduva~ite, potro{uva~ite i razgraduva~ite vo edna `ivotna zaednica se
cvrsto povrzani pome|u sebe. Proizveduva~ite sozdavaat organska hrana koja ja
koristat potro{uva~ite i na kraj razgraduva~ite ja razgraduvaat.
Cinxirite na ishrana pretstavuvaat odnosi na ishrana pome|u ~lenovite vo edna
zaednica
Rastenijata pri procesot na fotosinteza koristat samo mnogu mal del od
son~evata energija (okolu 3%), ja povrzuvaat za organskata hrana i na toj na~in ja
skladiraat kako skriena hemiska energija. Posredno, preku organskite materii,
ovaa energija ja koristat site `ivi organizmi za svoite `ivotni procesi.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Spored slikata napravi prikaz za eden sinxir na ishrana.

2. Potrudi se da najde{ sliki~ki na `ivotni koi `iveat vo tvojata okolina.
Podredi gi spored na~inot na ishrana i odredi koj so kogo se hrani. Povrzi gi i
napravi splet na sinxiri na ishrana.

Proveri go svoeto znaewe

1. [to pretstavuva sinxirot na ishrana?
2. Nabroj gi ~lenovite vo eden sinxir na ishrana vo tvojata okolina!
3. Kako se nare~eni organizmite koi koristat organski materii?
4. Koja e ulogata na razlo`uva~ite vo sinxirot na ishrana?
5. Koja e po~etna alka vo sinxirot na ishrana?
6. [to }e se slu~i ako eden ~len od sinxirot na ishrana is~ezne?
7. Opi{i go procesot na protekuvawe na energijata vo eden sinxir na ishrana?

124
 DIVI I KULTURNI RASTENIJA

Rastenijata koi gi ima nasekade okolu

nas, koi nastanale po priroden pat, a koi
rastat bez ~ovekot da se gri`i za niv se divi
rastenija. Vo prirodata postojat golem
broj razli~ni vidovi divi rastenija Site
tie imaat zna~ajna uloga vo ramnote`ata na
prirodata. Osven toa, osven {to se izvor
na hrana na golem broj `ivi organizmi,
ogromnite {umski kompleksi i trevnite
povr{ini imaat zna~ajna uloga i vo odr`u-
vaweto na plodnosta na po~vata. Bez niv
plodnata povr{ina na po~vata bi se isprala
so vrne`ite i so tekot na vremeto bi pre-
minala vo neplodna povr{ina. Denes vo pri-
rodata postojat golem broj divi rastenija
Slika 7.4. [umska jagoda
koi na ~ovekot mo`e da mu poslu`at kako
hrana, ~aj ili lek.
^ovekot odgleduva mnogu rastenija vo
gradinite, ovo{tarnicite, lozovite nasa-
di, na nivite ili planta`ite. Ogromni
prostranstva na Zemjata se zaseani so razli~-
ni vidovi zeljesti i drvenesti rastenija.
Bidej}i ~ovekot gi zasadil, gi odgleduva i
se gri`i za niv, tie se nare~eni kulturni
rastenija. Tie se odgleduvaat poradi plo-
dot, semeto, listovite ili steblata. Na
toj na~in ~ovekot obezbeduva hrana ili
drugi proizvodi koi mu se neophodni. So
odgleduvawe na rastenijata ~ovekot osven
{to vnesuva organski materii ({e}eri, Slika 7.5. Posev od kulturni rastenija
belkovini, masti) koi mu slu`at kako
hrana, isto taka so koristeweto na sve`ite
rastitelni proizvodi toj vnesuva i neophodni
vitamini i mineralni materii.

Rastenija koi ~ovekot gi

koristi vo ishranata
Koren
Korewata na nekoi vidovi rastenija, oso-
beno zadebelenite (morkovot, razli~nite
vidovi repki i drugi) se izvor na hranlivi
materii. ^ovekot mo`e da gi koristi kako
sve`i ili, pak, preraboteni. Slika 7.6. Korenesti rastenija

125
 Slika 7.8. Lisesti rastenija
Slika 7.7. Rastenija so podzemni stebla

Steblo
Steblata imaat zna~ajna uloga vo is-
hranata na ~ovekot, osobeno podzemnite
stebla (kompir, kromid, luk i drugi).
Oso beno zna~ajno mesto vo ishranata na
~ovekot zazema kompirot koj sodr`i golemo
koli~estvo na slo`en {e}er – skrob.

Listovi
Listovite na mnogu kulturni rastenija za-
zemaat mesto vo ishranata na ~ovekot. Mo`e Slika 7.9. Plodovi
da se koristat kako sve`i ili preraboteni.
Mo{ne ~esto na na{ata trpeza se sre}avaat
salati od zelka, marula, magdonos, spana} i
drugi.

Plodovi
Plodovite se neiscrpen izvor na ener-
getski, gradbeni i za{titni hranlivi ma-
terii, pa poradi toa zazemaat najzna~ajna
uloga vo ishranata na ~ovekot. Dobar del od
plodovite se koristat kako sve`o ovo{je
(jabolko, kru{a, portokal, sliva, praska,
kajsija i drugi), kako sve` ili preraboten Slika 7.10. Zrna bogati so belkovini
zelen~uk (piperka, domat, krastavica i mno-
gu drugi).
(na pr. p~enicata) prvo treba da se somelat
nivnite zrna i od dobienoto bra{no se pra-
Seme vat razli~ni prehranbeni produkti, pred s#
Semeto na `itnite rastenija e ne- leb. Orizot mo`e da se koristi vo zrna, no
iscrpen izvor na slo`eniot {e}er – skrob, i kako orizovo bra{no.
no i na minerali i vitamini. Poradi toa, Zrnata na nekoi gradinarski rastenija
prerabotkite dobieni od ovie rastenija (grav, gra{ok, boranija, le}a) izobiluvaat
se sekojdneven sostaven del vo ishranata. so hranlivi materii, no najmnogu imaat bel-
Za da se iskoristat nekoi `itni rastenija kovini.

126

Slika 7.11. Zrna bogati so masti
Nekoi semiwa sodr`at golemo koli~es-
tvo na masni materii (susam, son~ogled) i
so nivna prerabotka se dobiva maslo koe se
koristi vo ishranata. Semkite na le{nikot,
bademot, orevot, isto taka sodr`at golemo
koli~estvo masni materii.
Ova e samo mal del od kultivira nite
ras tenija koi ~ovekot gi koristi vo is-
hranata. Nekoi rastenija se koristat vo
farmacevskata industrija za dobivawe leko-
vi, vo kozmetikata za dobivawe kozmeti~ki
preparati.
Nekoi vidovi rastenija se koristat vo
teks tilnata industrija za dobivawe na
tekstil (len, pamuk). Drugi rastenija se
koristat za proizvodstvo na boi so koi se
obojuva tekstilot.
Nekoi rastenija se koristat vo grade`-
nata industrija za dobivawe gra|a. Od korata
na drvjata se dobiva hartija itn.

Zapomni:
Rastenijata {to gi ima nasekade okolu nas i {to nastanale po priroden pat, a
rastat bez ~ovekot da se gri`i za niv se divi rastenija.
Rastenijata koi ~ovekot gi zasadil, gi odgleduva i se gri`i za niv se nare~eni
kulturni rastenija. Tie se odgleduvaat poradi plodot, semeto, listovite ili
steblata. Na toj na~in ~ovekot obezbeduva hrana ili drugi proizvodi koi mu se
neophodni. So odgleduvawe na rastenijata ~ovekot osven {to vnesuva organski
materii ({e}eri, belkovini, masti) koi mu slu`at kako hrana, isto taka, so
koristeweto na sve`ite rastitelni proizvodi toj vnesuva i neophodni vitamini
i mineralni materii.

Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Odreduvawe na zastapenosta na rastitelnite delovi vo ishranata

Vo tekot na edna sedmica, sekoj den bele`i {to koristi{ vo ishranata.
Napravi tabelaren prikaz na hranlivite produkti koi si gi koristel.
Na toj na~in }e dojde{ do soznanie koja hrana (od rastitelno ili `ivotinsko
poteklo) preovladuva vo tvojata ishrana. Potseti se na materijalot od V
oddelenie. ]e dojde{ do soznanie dali pravilno se hrani{ ili ne.

Proveri go svoeto znaewe

1. Koi rastenija se nare~eni divi rastenija?
2. Zo{to e potrebno ~ovekot da odgleduva kulturni rastenija?
3. Zo{to vo site oblasti na planetata Zemja ne se odgleduvaat isti kulturni
rastenija?
4. Od koi rastenija korenot se koristi vo ishranata?
5. Podzemnoto steblo na koe rastenie ima zna~ajna uloga vo ishranata na
~ovekot?
6. Od koi vidovi semiwa se dobiva maslo?

127
 ZELENITE RASTENIJA I
KRU@EWETO NA VODATA I NA GASOVITE
Kru`ewe na vodata
Vodata pretstavuva sostaven del na se-
koja kletka, pa so samoto toa i na sekoj
`iv organizam. Taa vo sekoj `iv organizam
ima pove}ekratana uloga:
- kako rastvoruva~ – site materii koi
se nao|aat vo jadroto i vo citoplazmata
na kletkata se materii rastvoreni vo
voda. Razmenata na materiite pome|u
kletkata i nadvore{nata sredina mo`e da
se vr{i samo koga materiite se vo forma
na vodeni rastvori;
- kako prenesuva~ ‡ blagodarenie na ovaa
osobina na vodata, rastvorenite hranlivi
materii se prenesuvaat niz site delovi
na organizmot. Vodata ne samo {to gi
prenesuva hranlivite materii, taa gi
prenesuva i sozdadenite {tetni materii
do mestata od kade {to se otstranuvaat od
organizmot;
- kako razladuva~ – blagodarenie na vodata
or ganizmite se {titat od pregolemi
temperaturni vlijanija na nadvore{nata
sredina;
- kako surovina – vodata e sostaven del na
mnogu materii i poradi toa ima zna~ajna
uloga kako surovina.
Od gorespomenatoto se doa|a do soznanie
deka bez voda sekoj `iv organizam za kratok
vremenski period bi izumrel. Koga vodata,
kislorodot i drugite elementi neophodni
za `ivot bi se koristele bez obnovuvawe,
toga{ mnogu lesno tie bi se potro{ile.
Vodata e mnogu rasprostraneta vo prirodata.
Vodnoto bogatstvo na Zemjata (moriwata i
okeanite) pokriva re~isi 70% od povr{ina-
ta na Zemjata. Re~isi 2/3 od planetata
Zemja se pokrieni so voda. Najgolem del od
ova koli~estvo voda (re~isi 97%) e solena
voda, a samo 3%, od koi 4/5 se vo forma na
mraz vo polarnite oblasti, e kopnena voda
koja mo`e da ja koristat organizmite.
Ova koli~estvo kopnena voda postojano se
nadopolnuva vo prirodata.
128
do`d do`d
isparuvawe isparuvawe
transpiracija
Slika 7.12. Kru`ewe na vodata
Isparuvaweto na vodata od povr{inata
na moriwata i na okeanite e najgolem iz-
vor na voda prisutna vo atmosferata. So
vrne`ite, mal del od vodata se vra}a vo
moriwata i vo okeanite. Toa e takanare-
~en „mal ciklus“. Pogolemiot del od taa
voda u~estvuva vo takanare~eniot „golem
ciklus“. Ovoj ciklus opfa}a pojavi i pro-
cesi kako {to se: me{awe na vodata, ob-
novuvawe na vlagata na povr{inata na
po~vata, ponirawe vo vnatre{nosta na
zemjata itn. Vrne`ite ja natopuvaat
povr{inata na Zemjata. Eden del od
padnatata voda istekuva niz strmninite,
formira potoci i reki i preku niv povtorno
se vra}a vo moriwata. Del od vodata koja
ostanuva na povr{inata na Zemjata isparuva
vo atmosferata, a del se vpiva kako podzemna
voda. Del od podzemnata voda se vpiva od
korenovite sistemi na rastenijata i preku
transpiracija povtorno se vra}a vo
atmosferata. Iako minimalno, odredeno
koli~estvo voda, vo forma na vodena
pa rea, se ispu{ta i pri procesite na
di{ewe na organizmite. Vodenata parea vo
atmosferata se pretvora vo vodeni kapki i
kako do`d ili sneg se vra}a na povr{inata
na po~vata. Na toj na~in povtorno se vklu-
~uva vo kru`eweto.
Kru`ewe na jaglerod dioksidot
i kislorodot jaglerod dioksid

Ve}e znae{ deka pri procesot na foto-

sinteza rastenijata od vozduhot go zemaat
jaglerod dioksidot, a vo vozduhot go is-
pu{taat kislorodot koj e neophoden za fotosinteza di{ewe
procesot na di{ewe kaj site `ivi organizmi.
Pri di{eweto, site `ivi organizmi od
vozduhot zemaat kislorod, a vo vozduhot
ispu{taat jaglerod dioksid. Ve}e dojde do
soznanie deka fotosintezata e zna~aen pro-
ces bidej}i preku nego rastenijata sozdavaat
organska hrana, no osloboduvaat i kislorod.
Celokupnoto potrebno koli~estvo na
kislorod na planetata Zemja se dobiva
od rastenijata. Poradi toa velime deka
rastenijata se „belite drobovi“ na plane-
tata Zemja. Dewe, dodeka trae procesot na
fotosinteza, rastenijata od vozduhot go
Slika 7.13. Kru`ewe na jaglerod dioksidot
zemaat jaglerod dioksidot. Zna~i, najgolemo
koli~estvo jaglerod dioksid rastenijata
tro{at preku den. Preku fotosintezata vo di{at, go koristat od vozduhot oslobodeniot
tekot na denot, rastenijata vo vozduhot go kislorod od rastenijata, a vo vozduhot
ispu{taat kislorodot. Site `ivi organizmi ispu{taat jagleroddioksid.

Zapomni:
Vodata e sostaven del na sekoja kletka, pa so samoto toa i na sekoj `iv organizam.
Taa vo sekoj `iv organizam ima pove}ekratna uloga i toa kako: rastvoruva~,
prenesuva~, razladuva~ i surovina.
Bez voda sekoj `iv organizam za kratok vremenski period bi izumrel. Koga
vodata, kislorodot i drugite elementi neophodni za `ivot bi se koristele bez
obnovuvawe, toga{ mnogu lesno bi se potro{ile.
Re~isi 2/3 od planetata Zemja e pokriena so voda. Najgolem del od ova koli~estvo
voda (re~isi 97%) e solena voda, a samo 3% e kopnena voda koja mo`e da ja koristat
organizmite.
Vodata postojano kru`i vo prirodata. Taa kako vodena parea odi vo atmosferata
i preku do`dovi povtorno se vra}a na Zemjata.
Jaglerod dioksidot i kislorodot, isto taka, postojano kru`at vo prirodata.
Rastenijata go koristat jaglerod dioksidot, a osloboduvaat kislorod. Kislorodot,
vo procesot na di{ewe, go koristat site `ivi organizmi, a osloboduvaat jaglerod
dioksidot.

Proveri go svoeto znaewe

1. Koja e ulogata na vodata vo sekoj `iv organizam?
2. Zo{to bez voda nema `ivot?
3. Od celokupnoto koli~estvo voda kolku mo`e ~ovekot da koristi?
4. Opi{i go procesot na kru`ewe na vodata!
5. Opi{i gi procesit na kru`ewe na kislorodot i jaglerod dioksidot!

129
 NARU[UVAWA NA RAMNOTE@ATA VO PRIRODATA
^ovekot so svoite op{testveni i
proizvodni aktivnosti nasekade ja menuva
prirodata. Promenite se mnogubrojni i
so razli~en obem, a sekoja golema promena
direktno ili indirektno ja sledi niza
posredni promeni.
Se~eweto na {umite
So se~ewe i uni{tuvawe na {umskata
pokrivka na golemi prostranstva ~ovekot
predizvikuva pove}ekratni posledici.
So se~eweto na {umite se uni{tuva i
`iveali{teto na golem broj `ivotni.
Zemjata kade {to se se~at {umite ostanuva
neza{titena od silnite porojni do`dovi.
Vodite od ovie do`dovi, kako buici, nosat
s# pred sebe, ja sogoluvaat povr{inata
na zemjata i ja pravat neplodna. Zna~i,
so se~eweto na {umite se zabrzuva i
se zgolemuva erozijata na po~vata. Se
namaluvaat {umskite povr{ini, a so samoto
toa doa|a do namaluvawe na kislorodot
vo vozduhot i zgolemuvawe na jaglerod
dioksidot. Denes ,kako posledica na nama-
lenite {umski prostranstva od edna strana,
i s# pogolemoto ispu{tawe na {tetni gasovi
vo atmosferata, s# pove}e se sre}avame so
problemot zagaden vozduh.
Kiseli do`dovi
Jaglenot, naftata i prirodniot gas ka-
ko goriva s# pove}e se upotrebuvaat vo
in dus trijata. Isto taka, site prevozni
sredstva koristat prerabotki na naftata.
Pri koristeweto na ovie proizvodi se
osloboduvaat {tetni gasovi koi se ispu{-
taat vo atmosferata. Na toj na~in, vo
atmosferata postojano se zgolemuva
koli~estvoto {tetni gasovi. Koga }e
dojdat vo dopir so vodenata parea od
atmosferata ovie gasovi se rastvoraat
i kako kiseli do`dovi se vra}aat na
130
sulfurna kiselina
sulfurni
oksidi
azotna
kiselina
azotni
oksidi
talo`ewe kiseli
od vozduh do`dovi
zakiseluvawe
na po~vata
Slika 7.14. [ema za nastanuvawe na kiseli
do`dovi
Slika 7.15. O{tetuvawa nastanati
kako posledica na kiseli do`dovi
povr{inata na Zemjata (slika 7.14).
Mo{ne ~esto noseni od vetrot, oblacite so
kiseli do`dovi mo`e da padnat na pogolema
oddale~enost od mestoto kade {to se sozdale.
Kiselite do`dovi (samoto ime vi ka`uva)
sodr`at razli~ni vidovi kiselini koi koga
}e padnat na povr{inata na zemjata gi
o{tetuvaat listovite na rastenijata.
So vaka o{teteni listovi rastenijata
s# pomalku proizveduvaat hrana. Osven
toa, kiselinite koi ovie do`dovi gi
nosat so sebe, preku po~vata i preku
korenot navleguvaat vo celoto rastenie,
pa na takov na~in predizvikuvaat i
negovo su{ewe. Negativnoto dejstvo na
kiselite do`dovi ne se ogleda samo preku
uni{tuvaweto na {umite. Kiselite do`dovi
ja menuvaat osobinata na slatkite vodi, pa
ne e redok slu~aj da nastane pomor na ribi
ili drug `iv svet vo rekite i povr{inskite
sloevi na ezerata.
 Efekt na staklena gradina
Da se potsetime na kru`eweto na jaglerod
dioksidot i kislorodot vo prirodata. Toj
proces e postojan i sekoga{ treba da bide
vo ramnote`a. ^ovekot so svoite dejstva
s# pove}e ja naru{uva vospostavenata
ramnote`a vo prirodata. Zgolemenoto
koli~estvo jaglerodni oksidi i drugi gasovi
vo atmosferata, okolu Zemjata, sozdavaat
obvivka koja ja zadr`uva son~evata toplina,
taka {to povr{inata na Zemjata se zagreva
pove}e otkolku {to e zagreana vo normalni
uslovi. Toa zna~i deka ovaa gasovita obvivka,
koja gi propu{ta son~evite zraci da padnat na
povr{inata na zemjata, ne dozvoluva gubewe
na toplinata (sli~no kako stakleniot pokriv
vo staklenata gradina). Poradi toa ovaa
pojava e poznata kako „efekt na staklena
gradina”. Pojavata na ovoj efekt mo`e da
predizvika porast na temperaturata za 2
do 50C vo slednite decenii. Zgolemuvaweto
na prose~nata godi{na temperatura ima
vlijanie na vremeto i klimata, a so samoto
Slika 7.16. Efektot na staklena gradina
toa i na zemjodelstvoto. Zgolemenata tem-
peratura predizvikuva zabrzano topewe na
mrazot vo polarnite kraevi. Na toj na~in
postojano }e se zgolemuva koli~estvoto na
voda vo moriwata i okeanite, {to mo`e
da predizvika poplavi na krajbre`nite ob-
lasti.
Ozonski dupki
Ozonot e gas koj sozdava za{titna ob-
vivka okolu Zemjinata povr{ina. Toj vo
atmosferata se nao|a pome|u 12 i 50 ki-
lometar od Zemjinata kora, a maksimalna
koncentracija ima na 25 km. Ozonskata ob-
vivka ima zna~ajna uloga vo za{titata na
siot `iv svet. Taa ne gi propu{ta ultra-
vi oletovite son~evi zraci da pa|aat na
po vr{inata na Zemjata. Poslednive de-
ce nii voo~ena e pojava na takanare~eni
ozonski dupki vo ozonskata obvivka nad
Antarktikot. Nau~nicite utvrdile deka
uni{tuvaweto na ozonskata obvivka e
131
predizvikano od gasoviti soedinenija ‡
freoni. Ovie soedinenija se dobivaat po
industriski pat, a se koristat za polnewe
na zamrznuva~ite i sprejovite. Freonite se
relativno bezopasni, nezapallivi sredstva,
te{ko se razlo`uvaat i se polesni od voz-
du hot. [tom ovie soedinenija }e dojdat
vo vozduhot, na visina od 9 do 50 km, pod
dejstvo na ultravioletovite son~evi zraci
se razlo`uvaat i osloboduvaat hlor. Hlo-
rot uni{tuva golem broj molekuli na
ozon. Freonite uni{tile okolu 5 do 7 % od
celokupnata ozonska obvivka. Na toj na~in,
ultravioletovite son~evi zraci slobodno
prodiraat na povr{inata na Zemjata. Ovie
zraci go slabeat odbranbeniot mehanizam
na organizmite i mo`e da predizvikaat rak
na ko`ata. Ako so vakvo tempo se prodol`i
so zagaduvawe na vozdu{nata obvivka i so
uni{tuvawe na ozonot kako za{titen sloj,
ozonskata dupka s# pove}e }e se zgolemuva.
Zgolemuvaweto na ozonskata obvivka }e
dovede do pojava na s# pogolemo koli~estvo
ultravioletovi zraci koi }e pa|aat na po-
vr{inata na Zemjata.
Dali znae{ deka avtomobilot:
- vo vozduhot ispu{ta 20% jaglerod mo-
noksid, koj go zgolemuva efektot na
staklena gradina
- vo vozduhot ispu{ta 27% jagle ro d-
vodorod koj im {teti na belite dro-
bovi i gi uni{tuva rastenijata
- vo vozduhot ispu{ta 34% azotni oksidi
koi predizvikuvaat pojava na kiseli
do`dovi
- koristi pove}e kislorod otkolku lu-
|eto.

Slika 7.17. Ozonski dupki

Zapomni:
^ovekot so svoite op{testveni i proizvodni aktivnosti nasekade ja menuva
prirodata. Promenite se mnogubrojni i so razli~en obem, a sekoja golema promena
direktno ili indirektno ja sledi niza posredni promeni.
Kiselite do`dovi se javuvaat koga produktite od sogoruvaweto na te~nite i
tvrdite goriva odat vo atmosferata, se vklu~uvaat vo procesot na kru`ewe na
vodata i kako do`d pa|aat na povr{inata na zemjata. Negativnoto dejstvo od
kiselite do`dovi go gledame preku: o{tetenite i isu{eni {umi, pojavata na
pomor na ribi vo vodite i drugo uni{tuvawe na `iviot svet.
Kako rezultat na s# pogolemoto prisustvo na {tetni gasovi vo atmosferata,
son~evite zraci s# pove}e ja zagrevaat povr{inata na Zemjata. Se smeta deka vo
narednite decenii prose~nata temperatura na planetata Zemja }e se zgolemi za
2 do 50C.

132
Istra`uvaj i eksperimentiraj

1. Vlijanie na kiselite do`dovi vrz rastenijata

Potreben materijal: tri plasti~ni ~a{i polni so rovka zemja, seme od p~enica,
pumpica za voda, voda i rastvor na kiselina (2/3 voda i 1/3 kiselina), linijar.
Postapka pri rabota: Stavi gi zrnata p~enica edno denono}ie da otstojat vo
voda, da primat voda i da nababrat. Potoa, pravilno rasporedi gi vo trite ~a{i
i ~a{ite odbele`i gi so broevite 1, 2 i 3. Stavi gi na svetlo i toplo mesto za da
zapo~ne procesot na niknuvawe.
Prvata ~a{a vedna{ }e po~ne{ da ja zaleva{ so rastvorot na voda i kiselina.
Vtorata ~a{a }e po~ne{ da ja poprskuva{ so rastvorot na kiselina koga p~enicata
}e po~ne da niknuva/
Tretata ~a{a celo vreme }e ja poleva{ so obi~na voda i taa }e ti bide kontrolna,
za da ja sporedi{ so drugite rezultati.
Sledi go razvojot na novoto rastenie 7 do 10 dena i sekoj den meri kolku izrasnala
p~enicata. Podatocite {to gi dobiva{ zapi{uvaj gi vo tabela.

Dobienite podatoci mo`e{ da gi vnese{ vo grafikon, pri {to na horizontalnata

linija }e gi zabele`i{ denovite na istra`uvaweto, a na vertikalnata linija
dobienite rezultati vo sm.

20.04 21.04 22.04 23.04 24.04 25.04 26.04

sm sm sm sm sm sm sm
Rastenie 1
Rastenie 2
Rastenie 3

2. Od internet soberi podatoci za efektot na staklena gradina i ozonskata

dupka.
Ispe~ati gi i so pomo{ na nastavnikot zapo~nete debata za globalnoto
zatopluvawe, efektot na staklena gradina, kiselite do`dovi i ozonskata dupka.
Potrudi se da dade{ predlozi so koi bi mo`ele da se namalat ili barem da se
zabavat tendenciite na globalnoto zatopluvawe.

Proveri go svoeto znaewe

1. Na koj na~in ~ovekot pridonesuva vo zagaduvaweto na sredinata vo koja {to
`ivee?
2. Opi{i go procesot na pojava na kiselite do`dovi!
3. Koi se pri~inite za pojava na kiseli do`dovi?
4. Koja e ulogata na ozonot vo atmosferata?
5. Koi se pri~inite za pojava na ozonskata dupka?
6. Koi se posledicite od kiselite do`dovi, efektot na staklena gradina i ozonskata
dupka?

133
 SODR@INA

1
GRADBA NA RASTENIJATA
ZO[TO U^IME BIOLOGIJA.................................................................................................................6
Kako se zapoznava proirodata .........................................................................................................7
ZAEDNI^KI OSOBINI NA RASTENIJATA I @IVOTNITE ...........................................10
@ivotni procesi ..............................................................................................................................10
SLI^NOSTI I RAZLIKI ME\U RASTENIJATA I @IVOTNITE ....................................12
KLETKATA E OSNOVNA GRADBENA EDINICA NA RASTENIJATA ..............................16
Gradba na rastitelnata kletka ....................................................................................................16
Golemina i forma na rastitelnite kletki ..............................................................................17
@IVOTNI PROCESI VO KLETKATA ..............................................................................................20
Delba na kletkata ...........................................................................................................................20
TKIVO, ORGAN, ORGANIZAM ............................................................................................................22
Rastitelni tkiva ..............................................................................................................................22
Organ ..................................................................................................................................................23
PRISPOSOBUVAWE NA RASTENIJATA
KON RAZLI^NITE USLOVI NA @IVOTNATA SREDINA ...................................................25

2
KLASIFIKACIJA NA ORGANIZMITE
KAKO SE GRUPIRAAT I IMENUVAAT RASTENIJATA .........................................................32
Virusi..................................................................................................................................................32
Carstvo bakterii .............................................................................................................................34
CARSTVO PRA@IVOTNI I ALGI ...................................................................................................36
CARSTVO GABI..........................................................................................................................................39
CARSTVO RASTENIJA ‡ VI[I RASTENIJA...............................................................................43
Bessemeni rastenija .........................................................................................................................43
Semeni rastenija ..............................................................................................................................44
SKRIENOSEMENI RASTENIJA ........................................................................................................47

3
GRADBA NA RASTITELNITE ORGANI I SPROVEDUVAWE NA VODATA
ISHRANA KAJ RASTENIJATA ...........................................................................................................50
KOREN ...........................................................................................................................................................52
GRADBA NA KORENOT ............................................................................................................................55
IZDANOK I STEBLO...............................................................................................................................57
Pupki ...................................................................................................................................................57
Steblo .................................................................................................................................................58
Vidovi stebla ....................................................................................................................................58
LIST ................................................................................................................................................................62
Gradba na list....................................................................................................................................63
TRANSPIRACIJA.....................................................................................................................................67
Uslovi za transpiracija .................................................................................................................68
Zna~ewe na transpiracijata ..........................................................................................................68
Za{tita na rastenijata od pregolemena transpiracija..........................................................69

135
4
FOTOSINTEZA I DI[EWE KAJ RASTENIJATA
FOTOSINTEZA ..........................................................................................................................................72
Proces na fotosinteza ...................................................................................................................72
USLOVI NA FOTOSINTEZATA.........................................................................................................75
Svetlina .............................................................................................................................................75
Voda ......................................................................................................................................................76
Jaglerod dioksid ...............................................................................................................................76
Temperatura .......................................................................................................................................77
DI[EWE........................................................................................................................................................78
DI[EWETO I FOTOSINTEZATA SE SPROTIVNI
NO POVRZANI PROCESI.....................................................................................................................81

5
OSETLIVOST NA RASTENIJATA KON USLOVITE NA SREDINATA
OSETLIVOSTA NA RASTENIJATA KON USLOVITE NA SREDINATA ..........................84
RASTENIJATA SE OSETLIVI NA VODA ......................................................................................89
OSETLIVOST I REAGIRAWE NA RASTENIJATA
KON ZAGADUVAWETO VO SREDINATA ........................................................................................91

6
RASTEWE, RAZVITOK I RAZMNO@UVAWE KAJ RASTENIJATA
BESPOLOVO RAZMNO@UVAWE........................................................................................................96
Vegetativno razmno`uvawe ...........................................................................................................98
Kalemewe ............................................................................................................................................99
POLOVO RAZMNO@UVAWE ..............................................................................................................101
Razmno`uvawe na bessemenite rastenija ..................................................................................101
Razmno`uvawe kaj semenite rastenija.......................................................................................102
OPRA[UVAWE I OPLODUVAWE ...................................................................................................105
Opra{uvawe .....................................................................................................................................105
Oploduvawe ......................................................................................................................................106
SEME I PLOD ...........................................................................................................................................108
Seme ...................................................................................................................................................108
Plod ...................................................................................................................................................108
OD SEMKATA SE DOBIVA NOVO RASTENIE ...........................................................................111
Niknuvawe ili ’rtewe na rastenieto........................................................................................111
Uslovi na ’rtewe ............................................................................................................................112
RASTEWE, RAZVIVAWE, STAREEWE I UMIRAWE NA RASTENIJATA........................115
DOBIVAWE NOVI SORTI RASTENIJA .......................................................................................118
Selekcija i hibridizacija ...........................................................................................................118
Odgleduvawe kulturni rastenija ................................................................................................119

7
ULOGATA NA RASTENIJATAVO RAMNOTE@ATA VO PRIRODATA
RASTENIJATA KAKO PROIZVEDUVA^I NA HRANA ..........................................................122
DIVI I KULTURNI RASTENIJA .....................................................................................................125
Rastenija koi ~ovekot gi koristi vo ishranata ......................................................................125
ZELENITE RASTENIJA I KRU@EWETO NA VODATA I NA GASOVITE .....................128
Kru`ewe na vodata .........................................................................................................................128
Kru`ewe na jaglerod dioksidot i kislorodot ........................................................................129
NARU[UVAWA NA RAMNOTE@ATA VO PRIRODATA ........................................................130
Se~eweto na {umite ......................................................................................................................130
Kiseli do`dovi...............................................................................................................................130
Efekt na staklena gradina...........................................................................................................131
Ozonski dupki .................................................................................................................................131

136