DATE DOWNLOADED: Mon Dec 7 06:16:34 2020

SOURCE: Content Downloaded from HeinOnline

Citations:

Bluebook 21st ed.

Marko Ketler, Independence on Impartiality of an Arbitrator in International
Commercial Arbitration, 66 PRAVNIK 197 (2011).

ALWD 6th ed.

Ketler, M. ., Independence on impartiality of an arbitrator in international
commercial arbitration, 66(3-4) Pravnik 197 (2011).

APA 7th ed.

Ketler, M. (2011). Independence on impartiality of an arbitrator in international
commercial arbitration. Pravnik, 66(3-4), 197-222.

Chicago 7th ed.

Marko Ketler, "Independence on Impartiality of an Arbitrator in International
Commercial Arbitration," Pravnik 66, no. 3-4 (2011): 197-222

McGill Guide 9th ed.

Marko Ketler, "Independence on Impartiality of an Arbitrator in International
Commercial Arbitration" (2011) 66:3-4 Pravnik 197.

AGLC 4th ed.

Marko Ketler, 'Independence on Impartiality of an Arbitrator in International
Commercial Arbitration' (2011) 66(3-4) Pravnik 197.

MLA 8th ed.

Ketler, Marko. "Independence on Impartiality of an Arbitrator in International
Commercial Arbitration." Pravnik, vol. 66, no. 3-4, 2011, p. 197-222. HeinOnline.

OSCOLA 4th ed.

Marko Ketler, 'Independence on Impartiality of an Arbitrator in International
Commercial Arbitration' (2011) 66 Pravnik 197

-- Your use of this HeinOnline PDF indicates your acceptance of HeinOnline's Terms and
Conditions of the license agreement available at
https://heinonline.org/HOL/License
-- The search text of this PDF is generated from uncorrected OCR text.
-- To obtain permission to use this article beyond the scope of your license, please use:
Copyright Information
Izvirni znanstveni lanek UDK: 341.63

NEODVISNOST IN NEPRISTRANSKOST
ARBITRA V MEDNARODNI GOSPODARSKI
ARBITRAZI
Marko Ketler,
univerzitetni diplomiranipravnik, odvetniki kandidat, Odvetnigka druiba
Rojs, Peljhan, Prelesnik & partnerji, o. p., d. o. o.

1. UVOD
Mednarodna gospodarska arbitraia postaja vodilen nacn resevanja sporov
med driavami in korporacijami na skoraj vseh podroijih mednarodne trgovi-
ne in investicij. Arbitraini centri po svetu iz leta v leto beletijo rast 9tevila po-
stopkov, v katerih opravljajo storitve administrativnega vodenja postopka. Eno
temeljnih natel mednarodne gospodarske arbitrate je, da arbiter mora biti in
ostati neodvisen ter nepristranski med celotnim arbitrainim postopkom. Skr-
ben, kvalificiran, neodvisen in nepristranski arbitraini senat je osrednje merilo
udinkovitega arbitrainega postopka. Rast mednarodnega poslovanja med po-
vezanimi pravnimi subjekti, naragdajo~e 9tevilo primerov med ve6 kot dvema
strankama v povezavi s povezanimi pogodbami ter naragdajo~e 9tevilo velikih
mednarodnih odvetnitkih druib pomenijo velik izziv za ohranitev neodvisno-
sti in nepristranskosti arbitrov v mednarodni gospodarski arbitraii.
Arbitri pogosto ne vedo, katera dejstva so pred ali med arbitrainim postop-
kom dolini razkriti in nemalokrat v podobnih situacijah sprejemajo razli6-
ne odloitve.' Rezultat tega je, da 6lani mednarodne arbitraine skupnosti pri
odloditvah, katera dejstva je treba razkriti, in pri odloditvah glede zahtev za
izloditev arbitrov dokaj pogosto uporabljajo razliena merila
Odgovori na vpraganja v povezavi z neodvisnostjo in nepristranskostjo arbit-
rov se lahko razlikujejo glede na status arbitra.2 Sporna vprahanja v zvezi z

M. Moses, nav. delo, str. 131.

2 A. M. Whitesell, nav. delo, str. 8.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

arbitri, ki so profesorji, se nedvomno razlikujejo od morebitnih spornih vpra-

ganj, ki se lahko pojavijo v zvezi z imenovanjem arbitra, ki je tudi odvetnik. Tip
odvetnigke druibe, v kateri je odvetnik zaposlen in raznolikost katerih se lah-
ko razprostira od butiane odvetnilke druibe do multinacionalne odvetnitke
druibe z ved sto zaposlenimi odvetniki, je pogosto pomemben dejavnik, pray
tako tudi vioga odvetnika znotraj odvetnigke druibe, v kateri je zaposlen.
Upogtevajo dejstvo, da je arbitrafa oblika alternativnega reievanja sporov, s
pomoijo katere se regujejo vedno bolj kompleksni in visoko finan~no ovred-
noteni spori, je zaupanje v neodvisnost in nepristranskost arbitrov za ugled
arbitraie kljuanega pomena. Poslediano je toliko pomembneje poznati osnov-
na pravila igre, ko se arbitri, stranke in njihovi odvetniki srecajo z vprasanji o
neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov.

2. POJMA NEODVISNOST IN NEPRISTRANSKOST

ARBITRA
2.1. Primerjalnopravni pregled
Vedina nacionalnih zakonov, mednarodnih konvencij in arbitrainih pravil do-
lota, da morajo biti arbitri neodvisni in nepristranski. Vendar je dobro vedeti,
da se besedila posameznih arbitrainih pravil in zakonov med seboj rahlo raz-
likujejo. V nacionalnih zakonodajah se zahteva po neodvisnosti in nepristran-
skosti arbitra ne pojavlja vedno v povezavi z mednarodno arbitrato, ampak
je lahko sprejeta tudi kot splogno pravilo, ki se razgirja tudi na mednarodno
arbitrato. V nekaterih driavah, recimo v Svici, nacionalni zakoni zahtevajo
samo neodvisnost arbitrov. Po drugi strani pa je Vzorini zakon o mednarodni
gospodarski irbitrai Komisije Zdruienih narodov za mednarodno trgovinsko
pravo (UNCITRAL) k neodvisnosti dodal ge pogoj nepristranskosti arbitra.
Vzorini zakon UNCITRAL o mednarodni gospodarski arbitrati je zahtevo
po neodvisnosti in nepristranskosti arbitra po mnenju strokovnjakov 6 postavil
kot kogentno dolobo, vendar to ne pomeni, da se stranki v arbitrainem po-
stopku ne bi mogli dogovoriti, da dolodeno razkrito razmerje med arbitrom in
stranko ne pomeni utemeljenega razloga za izloditev arbitra. Temu pristopu so

Takina ureditev je sprejeta v Franciji. Glej P. Fouchard, E. Gaillard in B. Goldman,

nav. delo, str. 562.
Prvi odstavek 180. lena 9vicarskega Statuta o mednarodnem zasebnem pravu.
Drugi odstavek 12. 6ena Vzorinega zakona UNCITRAL o mednarodni gospodarski
arbitraii.
6 A. Redfern in M. Hunter, nav. delo,
str. 201.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraji

sledile tudi Nizozemska,' Tunizija,8 Nemija, 9 Belgija' 0 in ne nazadnje tudi Slo-

venija z novim Zakonom o arbitrai (ZArbit)," ki v prvem odstavku 15. dena
doloia, da komur je ponujeno, da bi bil arbiter, mora razkriti vse okolikine,
ki bi lahko vzbujale dvom o njegovi neodvisnosti in nepristranskosti. Anglija"
in Svedskal3 sta sprejeli nekoliko drugaten koncept in sta v svojo zakonodajo
vkljudili le zahtevo po nepristranskosti arbitra. Neodvisnost in nepristranskost
veljata za bolj jasna in laije opredeljiva pojma od koncepta nevtralnosti.14
Podobni trendi se pojavIjajo v arbitrainih pravilih. Arbitraina pravila Med-
narodne trgovinske zbornice v Parizu (ICC) dovoljujejo zahtevo za izlod-
tev arbitra zaradi pomanjkanja neodvisnosti ali iz drugih razlogov."5 Pravila
Londonskega arbitrainega sodika (LCIA) dolo6ajo, da morajo vsi dani ar-
bitrainega senata ostati nepristranski in da ne smejo delovati kot odvetniki
strank.16 Arbitraina pravila Mednarodnega sodika za regevanje sporov v New
Yorku (ICDR)" in arbitraina pravila UNCITRAL" dolo~ajo, da je izloditev
arbitra mogoe zahtevati, 6e obstajajo okolidine, ki vzbujajo utemeljen dvom
o neodvisnosti in nepristranskosti arbitra.

Prvi odstavek 1033. lena nizozemskega Zakonika o pravdnem postopku.

Clen 57 tunizijskega Arbitrainega zakonika.
Clen 1036 nemikega Civilnega procesnega zakonika.
1 Prvi odstavek 1690. lena belgijskega Sodniikega zakonika.
' Ur. 1. RS, it. 45/08.
12 Toaka a prvega odstavka 24. 61ena angleikega Arbitrainega zakona.

13 Clen 8 ivedskega Arbitrainega zakona.

" Nekateri menijo, da se pojem nevtralnosti nanaia predvsem na nacionalnost. Glej

P. Lalive, nav. delo, str. 24. Pojem se je uporabljal tudi kot sinonim za nepristranskost, ge
posebej v povezavi z dolo6ili v nekaterih arbitrainih pravilih, ki se nanagajo na arbitre,
imenovane s strani strank arbitrainega postopka. Glej M. Smith, nav. delo, str. 323. Pojem
nevtralnosti se je uporabljal tudi kot sinonim za neodvisnost. Glej G. Bernini, nav. delo, str.
31. 0 tem tudi B. M. Bastida, nav. delo, str. 5.
" Prvi odstavek 11. lena arbitrainih pravil ICC; arbitraina pravila ICC ne vsebujejo
termina nepristranskost, saj so bili avtorji teh pravil bolj naklonjeni neodvisnosti kot naj-
bolj pomembni lastnosti arbitra, ker je neodvisnost objektivnejii pojem in se lahko pre-
veri na podlagi predhodnih ali sedanjih razmerij. Nepristranskost je po drugi strani stanje
duha, ki ga lahko >>preveri<< le arbiter sam bodisi pred imenovanjem bodisi med samim
arbitrainim postopkom. Posledidno je za arbitraino sodiike ICC pri potrditvi ali imeno-
vanju arbitra laije ugotoviti, ali je neodvisen, kot oceniti stopnjo njegove nepristranskosti.
Ve o tem Y. Derains in E. Schwartz, nav. delo, str. 109.
16 Clen 5.2 arbitrainih pravil
LCIA.
" Gre za poseben oddelek Ameriike arbitraine zveze, ki je namenjen mednarodnim
gospodarskim arbitraiam.
" Clen II arbitrainih pravil UNCITRAL.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

V okviru mednarodnih konvencij, ki se nanalajo na arbitrato, le Washington-

ska konvencija iz leta 1965 ureja vpraganje lastnosti, ki se pridakujejo in zah-
tevajo od arbitra, ter doloia, da osebe, ki so imenovane za odlotanje v arbit-
rainem senatu, morajo biti osebe, glede katerih se je mogo~e zanesti na to, da
bodo sprejele neodvisno odloditev.9
Ne glede na razlike med nacionalnimi zakoni in arbitrainimi pravili se ne-
odvisnost in nepristranskost arbitra kot splogno natelo arbitrainega prava v
mednarodnih gospodarskih arbitraiah uveljavlja na enak natin kot v drugih
arbitrainih postopkih. Do takine ugotovitve nas pripelje tudi dejstvo, da se
veiina nacionalnih zakonov in arbitrainih pravil lahko uporabIja tudi za spore
negospodarske narave, pray tako pa ti zakoni oziroma arbitraina pravila ne
izkljutujejo uporabe dolo6b za domate arbitrate.

2.2. Definicija neodvisnosti in nepristranskosti arbitra

Neodvisnost pomeni odsotnost dejanskega, prepoznavnega razmerja s stranko
arbitrainega postopka ali z nekom, ki je tesno povezan s stranko arbitrainega
postopka, in tako predstavlja test objektivne narave. 20 Na drugi strani je nepri-
stranskost subjektivni koncept, ki zadeva tendenco arbitra k favoriziranju ene
izmed strank med samim arbitrainim postopkom.

Ne glede na splogno sprejeta stalika o neodvisnosti in nepristranskosti je po-

polno definicijo neodvisnosti in nepristranskosti, ki se zahtevata od arbitra,
zelo teiko podati. Sodika v Franciji so recimo sprejela naslednjo definicijo
neodvisnosti arbitra:

>>[N]eodvisnost arbitra je bistvena za njegovo sodnigko funkcijo, s katero

od imenovanja naprej prevzema status sodnika, ki izk1ju~uje kakrgnokoli
odvisnost, ge posebej v razmerju do strank. NadaIje, okolikine, ki utemelju-
jejo zahtevo za izloditev arbitra, morajo biti takine narave, da skozi materi-
alne ali intelektualne povezave povzrocajo situacijo, v kateri ustvarjajo jasno
nevarnost pristranskosti v korist ene izmed strank in tako lahko vplivajo na
odloditev arbitra.< 21
Na splogno se pri ugotavljanju neodvisnosti ukvarjamo izkljuano z vpraga-
nji, ki izhajajo iz razmerja med arbitrom in eno izmed strank v arbitrainem
postopku, pri 6emer je ugotavIjanje podvrieno objektivnemu testu, saj nima
nobene povezave z arbitrovim stanjem duha. 2 2 Zanimivo je, da je objektivni

19 Prvi odstavek 14. 6ena Washingtonske konvencije.

20 S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 275.
21 P. Fouchard, E. Gaillard in B. Goldman, nav. delo, str. 564-565. Prevedel M. K.
22 N. Blackaby in drugi, nav. delo, str. 267.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraji

ali absolutistiani pristop k neodvisnosti arbitra s strani nekaterih oznaten kot

dogma ali kult,23 medtem ko ga drugi oznatujejo kot pretiran in nevaren pun-
tanizem.24 'e bi koncept neodvisnosti arbitra v praksi uporabljali preve6 togo
in dosledno, bi bil arbitraini svet nedvomno prikrajgan za nekaj svetovno zna-
nih arbitrov.25 V nedavnem primeru pred Viijim sodidem za drugo okroije v
ZDA26 je sodike standard obstoja odvisnosti oznadilo kot neprimernega in je
test per se zamenjalo s pristopom rule of reason ter poudarilo, da pomanjkanje
poizvedb o morebitnem konfliktu interesov v skladu z dolo6bami ameritkega
Zveznega arbitrainega zakona pomeni samo namig na >>oditno odvisnosti<<, ne
pa avtomatiano odvisnosti ali pristranskosti arbitra, ter da mora biti ovredno-
teno skupaj z drugimi elementi. Vendar takien pragmatiden pristop k neodvis-
nosti nikakor ne sme pomeniti izgovora za toleranco dvomov o neodvisnosti
in nepristranskosti arbitrov, saj je na6elo objektivne neodvisnosti v primerjal-
nem pravu pravilo in ima podporo v temeljnem konceptu pravi6nosti, zato ga
je treba spogtovati in upogtevati.
Ravno nasprotno od pojma neodvisnosti je koncept pojma nepristranskosti
povezan z dejanskimi ali domnevnimi nagibi arbitra, bodisi v korist ene stran-
ke bodisi v povezavi z odprtimi vpraganji v sporu.27 Ni nujno, da obstajajo
dolodljiva razmerja, ki povzrotajo, da arbiter ravna nepogteno, ampak se je pri
nepristranskosti treba ukvarjati z verjetnostjo, da arbiter ima ali bi lahko imel
vnaprej ustvarjeno mnenje glede zadeve, ki je naklonjeno eni izmed strank
arbitrainega postopka.28 Nepristranskost je tako subjektiven in bolj abstrakten
koncept v primerjavi z neodvisnostjo ter se primarno dotika arbitrovega stanja
duha. Ne glede na to bodo zahteve za izloditev arbitra, ki temeljijo samo na
subjektivnem obdutku ene izmed strank, da je arbiter nepristranski, brez ute-
meljenih razlogov, praviloma zavrnjene. 9
Sprva so pojma neodvisnosti in nepristranskosti avtorji monografij o medna-
rodni gospodarski arbitraii praviloma loili30 in ge vedno sta pojma loljiva,3 1
vendar se v zadnjih letih pojavlja jasen trend, da se pojma obravnavata kot

23 M. L. Smith, nav. delo, str. 320.

24 A. S. El-Kosheri in K. Y. Youssef, nav. delo, str. 46.
25 PraV tam.
26 Zadeva it. 06-3297 Applied Industrial v. OvalarMakine, z dne 9. julija 2007.
27 N. Blackaby in drugi, nav. delo, str. 267.
28 S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 275.
29 Zadeva pred ivicarskim Zveznim tribunalom, D. v. A., z dne 11. maja 1992; prim.
tudi z zadevo sodiida prve stopnje v New Yorku York Hannover Holding A.G. v. American
ArbitrationAss'n, z dne 11. maja 1993.
30 Prim. A. Redfern in M. Hunter, nav. delo, str. 201.
S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 274.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

nasprotni strani istega kovanca. Tako je bil narejen korak k pojmovanju ne-
odvisnosti in nepristranskosti arbitra kot celote in pojma se redko uporabljata
samostojno. Vedno pogosteje se obravnavata kot vzporedni orodji za obrav-
navo morebitnih ali dejanskih razlogov za izloditev arbitra.32 Kljub temu si je
mogote zamisliti situacijo, v kateri arbiter ni v celoti neodvisen v razmerju do
strank arbitrainega postopka, recimo zaradi povezanosti z eno izmed strank,
vendar je odvisnost tako gibka, da ne vpliva na odloianje arbitra, in je sposo-
ben sprejeti nepristransko odloditev, ki temelji samo na dejstvih in pravu.33
Ceprav naj bi se nepristranskost in neodvisnost kot zahtevi za opravljanje
funkcije arbitra raziirili do skrajnih meja, arbiter kot dlovegko bitje skorajda
nikoli ne more biti neodvisen v polnem pomenu besede. Tako kot je popolna
pravi~nost skoraj nemogoda, je tudi neoporedna in absolutna neodvisnost lah-
ko le mit ali nedosegljiv ideal. To ge posebej drii v mednarodnem kontekstu,
kjer arbitri, odvetniki in stranke prihajajo iz razlianih kulturnih obmodij in
imajo razliane poglede na pravidnost.3 4
Vedina mednarodnih strokovnjakov meni, da morajo biti vsi arbitri v arbi-
trainem senatu neodvisni in nepristranski, tudi tisti, ki so imenovani s strani
strank arbitrainega postopka. 5 Kakrinakoli vmesna regitev je lahko nevarna
in ne sme biti nobenega kompromisa glede arbitrove sodnilke funkcije. Enak
pristop je sprejet v primerjalnem pravu in mednarodnih konvencijah, pa tudi
v arbitrainih pravilih in praksi mednarodnih arbitrainih institucij. 36

3. PREVENTIVNE MOZNOSTI ZA ZAGOTOVITEV

NEODVISNOSTI IN NEPRISTRANSKOSTI ARBITRA
3.1. Prepoved komuniciranja s strankami arbitrainega postopka
Ena izmed posledic zahteve po ohranjanju neodvisnosti in nepristranskosti
skozi ves arbitraini postopek je, da se mora arbiter med arbitrainim postop-
kom vzdriati kakrinekoli komunikacije s strankami glede zadeve, ki je pred-
met spora. Splogno pravilo je, da so med arbitrainim postopkom prepovedani
vsi enostranski stiki z eno izmed strank postopka ali njenim pooblakencem,
vkljuano s sestanki, telefonskimi razgovori in elektronskimi sporodili. Celotna

32 A. Redfern in M. Hunter, nav. delo, str. 201. Glej tudi S. Singhal, nav. delo, str. 2.
33 R. King in B. Giaretta, nav. delo, str. 27.
34 A. S. El-Kosheri in K. Y Youssef, nav. delo, str. 47.

* Glej P. Fouchard, E. Gaillard in B. Goldman, nav. delo, str. 574; C. Jarroson, nav. delo,
str. 748.
36 P. Fouchard, E. Gaillard in B. Goldman, nav. delo, str. 575.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraji

komunikacija mora potekati prek izbrane arbitraine institucije ali sekretariata

arbitrainega senata. Gre za zlato pravilo v zvezi z neodvisnostjo arbitra, ki je v
mednarodni gospodarski arbitra2i splogno sprejeto." Od tega je treba razliko-
vati enostransko komunikacijo s strankami pred imenovanjem arbitra, katere
namen je ugotoviti razpoloiljivost in primernost arbitra, ki je dovoIjena. Ven-
dar pa menim, da med arbitrainim postopkom ni mogote prepovedati situacij
- ki zato tudi ne morejo pomeniti krkitve prepovedi komuniciranja - ko se re-
cimo arbiter in stranka ali njen pooblaidenec sredata na strokovni konferenci
ali drugi prireditvi, kjer skupaj preivita vet ur in se med seboj pogovarjata, pri
6emer ne razpravljata o vsebini primera.38

3.2. Dolinost razkritja 9

Vsaka oseba, ki ji je ponujena funkcija arbitra, mora strankam in v nekaterih

primerih tudi arbitrainim institucijam ali pooblaidencu za imenovanje 40 raz-
kriti vse okolitdine, ki bi z vidika strank lahko vplivale na njeno neodvisnost
ali nepristranskost. Dolinost razkritja kot taka je splogno uveljavljena, kar je
predvsem posledica vpliva Vzortnega zakona UNCITRAL o mednarodni go-
spodarski arbitrai, katerega besedilo je prevzelo veliko dr2av, med njimi tudi
Slovenija. Nekateri nacionalni zakoni to podrotje urejajo ge podrobneje. Arbi-
traina zakona zveznih driav Kalifornije in Teksasa v ZDA poleg sploine for-
mulacije dolinosti razkritja vsebujeta recimo tudi eksemplifikativen seznam
okoliktin, ki naj bi jih arbiter bil dol2an razkriti.
Dolo6bo o dolinosti razkritja pomembnih okoliktin, ki lahko vplivajo na neod-
visnost ali nepristranskost arbitra, vsebujejo praktitno vsa arbitraina pravila.
Ne glede na izbrana arbitraina pravila v posameznem arbitrainem postopku
pa je dolinost razkritja obveznost, ki predstavlja splogno pravilo mednarodne
gospodarske arbitrate. 4 1
Nekateri zakoni42 in arbitraina pravila posebej dolo6ajo, da je dolinost razkrit-
ja trajna. Arbitri morajo razkriti vsako novo okoliktino, ki bi nastala med arbi-
tra2nim postopkom in ki bi lahko vplivala na neodvisnost ali nepristranskost
arbitra. Tudi v primeru odsotnosti izrecne dolo6be, ki bi arbitru nalagala doli-

A. S. El-Kosheri in K. Y Youssef, nav. delo, str. 52.

3 Uveljavitev nasprotnega staliia bi, ge posebej v Sloveniji, ki je majhna driava in je
moinost tovrstnih interakcij razmeroma velika, lahko pomenila poseg v svobodo gibanja.
Angl. duty of disclosure.
* Angl. appointingauthority.
1 P. Fouchard, E. Gaillard in B. Goldman, nav. delo, str. 581.

42 Recimo Vzortni zakon UNCITRAL o mednarodni gospodarski arbitraii, nizozem-

ski Zakonik o pravdnem postopku in tudi ZArbit.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

nost, da mora med celotnim arbitrainim postopkom razkriti vse okolikine,

ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost in nepristranskost, velja dolinost
razkritja arbitrov vse do izdaje arbitraine odloabe, saj morajo ostati neodvis-
ni in nepristranski do konca opravIjanja vloge sodnika. Pritoibeno sodike v
Parizu je recimo razveljavilo arbitraino odlo~bo, ker stranka v arbitrainem
postopku ni bila obvegdena o dejstvu, da je druga stranka na dan izdaje arbit-
raine odloabe zaposlila enega izmed arbitrov, kar je nedvomno vkljuaevalo
predhodna pogajanja med stranko in arbitrom, preden je bila arbitraina od-
lodba izdana.43
Namen dolinosti razkritja je strankam omogo6iti, da zahtevajo izlotitev arbit-
ra, e po njihovem mnenju ne izpolnjuje (ali ne izpolnjuje ve6) pogoja neod-
visnosti in nepristranskosti.44 V postopku izloditve mora stranka, ki izloditev
zahteva, dokazati dejstva in okolikine, na katerih temelji njena zahteva, zato je
dolinost razkritja toliko bolj pomembna.

3.3. Katere okolikine naj arbiter razkrije?

Problem, ki se pojavlja v praksi, ni v obstoju dolinosti razkritja, ampak v do-
loitvi okolikin, ki naj jih arbiter razkrije. Gotovo je, da morajo arbitri razkriti
vse okolikine, ki vplivajo na njihovo neodvisnost ali nepristranskost, vendar
je v praksi to pravilo pogosto teiko implementirati.
Kako razliani so lahko pogledi arbitrov na dolinost razkritja, nazorno kaie
primer, v katerem je amerigki arbiter navedel tri strani razkritij, vkljuano z
navedbo vseh kongresov, na katerih je bil prisoten skupaj z odvetnikom ene
izmed strank, medtem ko se drugemu arbitru, ki je prihajal iz evropske dr2ave,
ni zdelo vredno omeniti, da vetino poletnih podtnic pre2ivlja z odvetnikom
stranke, ki ga je imenovala.45
Arbitraina pravila ICC vsebujejo dolobo, 6 da mora vsak arbiter pred ime-
novanjem ali potrditvijo imenovanja podpisati izjavo o neodvisnosti in Se-
kretariatu ICC pisno razkriti vsa dejstva ali okolikine, ki bi lahko bile takine
narave, da bi lahko v odeh strank postavile pod vpragaj neodvisnost arbitra.47

" Zadeva Raoul Duval v. Merkuria Sucden, z dne 2. julija 1992; prim. z zadevo Denis
Coakley v. Reverdy, z dne 23. julija 1981, v kateri je bila odloitev manj restriktivna in je bilo
dovoIjeno, da je arbiter eno izmed strank arbitrainega postopka v pritoibi pred drugim
arbitrainim telesom zastopal kot odvetnik, ker je to po angleikem pravu, ki sta ga stranki
izbrali za arbitraini postopek, dovoIjeno.
1 K. Bockstiegel, S. M. Kroll in P. Nacimiento, nav. delo, str. 208.
" N. Blackaby in drugi, nav. delo, str. 270.
46 Drugi odstavek 7. 61ena arbitrainih pravil ICC.

47 Podobno tudi arbitraina pravila LCIA v 10. Zlenu.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraii

Sekretariat te informacije nato posreduje strankam in dolod rok, v katerem

morajo stranke podati morebitne pripombe na pridobljene informacije in
zahtevati izloditev arbitra, e menijo, da razkrite okolidine vplivajo na arbit-
rovo neodvisnost in nepristranskost. Po izkugnjah ICC nekateri arbitri zavra-
6ajo razkrivanje pomembnih okoligZin, ki bi lahko vplivale na njihovo neod-
visnost ali nepristranskost, ker se bojijo, da - 6e bodo te okoli§6ine razkrili
- njihovo imenovanje s strani Sekretariata ICC ne bo potrjeno, 4 ali ker naj bi
bile te okolikine strankam ie znane oziroma ker naj bi bile splogno znane.49
Menim, da arbitri v razkritju okoligain ne smejo videti svojega >>sovrainika<<,
ampak se morajo zavedati dejstva, da se z razkritjem okolig6in lahko izognejo
potencialnemu odlogu regevanja spora, ki je v primeru naknadnega odkrit-
ja informacij, ki lahko vplivajo na arbitrovo neodvisnost in nepristranskost,
skorajda neizbeien. Pravilno in popolno razkritje okolikin arbitra varuje tudi
pred izloitvijo iz postopka, saj lahko nerazkrito informacijo stranke pozneje
med potekom arbitrainega postopka uporabijo kot sredstvo zavla~evanja ali
pa se arbitra, ki jim po njihovem subjektivnem prepritanju v postopku ni
naklonjen, preprosto 2elijo znebiti.
V zvezi z razkrivanjem okolikin, ki bi lahko vplivale na arbitrovo neodvisnost
ali nepristranskost, velja poudariti, da razkritje ne pomeni priznanja konflikta
interesov. Z dnem, ko arbiter poda izjavo o neodvisnosti, nastane domneva, da
je arbiter neodvisen in nepristranski, saj bi v nasprotnem primeru imenovanje
odklonil ali odsiopil s funkcije."0 Arbiter, ki razkrije okoligtine, ki bi v odeh
strank lahko vplivale na njegovo neodvisnost ali nepristranskost, je mnenja,
da je svojo funkcijo sposoben opravljati neodvisno in nepristransko. Breme
izpodbijanja domneve neodvisnosti in nepristranskosti je nato na stranki, ki
zahteva izloditev arbitra."
V nadaljevanju po posameznih sklopih ponazarjam nekaj najbolj znadilnih
situacij, v katerih naj bi arbitri pred ali med arbitrainim postopkom razkrili
okoligiine, ki lahko vplivajo na njihovo neodvisnost in nepristranskost.

4 Sekretariat ICC se po razkritju okolitain s strani arbitra zelo redko odlodi, da arbit-
ra ne potrdi na funkcijo. Tak primer se je pripetil leta 2009 v povezavi s predsednikom
arbitrainega senata, ki sta ga izbrala arbitra, imenovana s strani strank. Nobena izmed
strank ni nasprotovala postavitvi tega arbitra na funkcijo predsednika arbitrainega se-
nata, vendar Sekretariat ICC arbitra ni potrdil, svojo odloditev pa je utemeljil s prejinjim
postopkom pred ICC, katerega reievanje se je zaradi ravnanj tega arbitra precej zav-
leklo.
49 J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 16.

" S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 271.

5 Glej recimo sodbo ameritkega Pritoibenega sodiida 6etrtega okroija v zadevi Con-

solidated Coal v Local 1643 United Marine Workers.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

3.3.1. Razmerje arbitra s stranko arbitrainega postopka

Ce med arbitrom in stranko v arbitrainem postopku obstaja neposredno
razmerje, bo arbiter pogosto odvrnjen od sprejema funkcije ali obvezan k
razkritju te okolikine. Situacija je lahko manj jasna za arbitre, ki so zaposle-
ni v odvetnigkih druibah z mreto pisarn v veZ driavah in ki nimajo nobene
neposredne zveze s stranko, vendar njihovi kolegi iz drugih pisarn delajo ali
so delali za to stranko. Primeri, ko zaradi razmerja s stranko arbiter ni bil
spoznan za neodvisnega in nepristranskega, da bi lahko opravljal to funkcijo,
so recimo, ko je arbiter za eno izmed strank arbitrainega postopka istodas-
no opravIjal storitve svetovanja in tehniine pomodi pri samem arbitrainem
postopku,52 ko je imel arbiter bistven delei v eni izmed strank" ali ko je
arbiter med arbitrainim postopkom postal dan korporativnega organa ene
izmed strank.5 4 Med klasiane primere odvisnosti oziroma pristranskosti ar-
bitra nedvomno spada tudi primer, ko arbiter, ki je imenovan s strani ene
izmed strank, to stranko obenem zastopa kot odvetnik v drugem postopku
med enakimi strankami. 5
Veakratno imenovanje arbitra s strani ene izmed strank v razlknih postopkih
lahko pray tako ustvari dvom o neodvisnosti ali nepristranskosti arbitra, saj
imajo arbitri razliana stalika glede vprafanja, koliko imenovanj je potrebnih,
da bi bilo razkritje 9tevila teh imenovanj v naslednjih postopkih nujno. 6 ICC
je v primeru iz leta 2008 zavrnil potrditev arbitra, ki je kot arbiter sodeloval v
petih arbitrainih postopkih, v katerih je toinik sodeloval kot stranka. V treh
od teh postopkov je bil ta arbiter imenovan s strani toinika, v dveh pa je bil
predsednik arbitrainega senata. Pri odlo6itvi o zavrnitvi potrditve imenovanja
arbitra je ICC sicer upogteval, da je v driavi toinika na voljo zelo malo izku-
genih arbitrov, vendar je upogteval tudi dejstvo, da arbiter sodeluje v drugem
arbitrainem senatu, ki odloia o sporu, ki je v teku in v katerega je vpleten tudi
toinik, ter potrditev arbitra zavrnil.57 Nasprotno je recimo ravnalo Vrhovno
sodike Svice v zadevi HitachiLtd. v. SMS Schloemann," ki je arbitra, ki ga je
odvetnik ene izmed strank redno predlagal za imenovanje na funkcijo arbitra,
razglasilo za neodvisnega in nepristranskega.

52 Zadeva Socidtd des Equiepments IndustrielsStolz, z dne 15. januarja 1988.

M. J. Mustill in S. C. Boyd, nav. delo, str. 251.
5 Pray tam.
" J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 20.
56 A. M. Whitesell, nav. delo, str. 9. Glej tudi M. Rubino-Sammartano, nav. delo, str.
330.
- J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 20.
1 ASA Bulletin, 15 (1977), str. 99-107. 0 tem tudi Y. Tschanz, nav. delo, str. 1.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraji

Situacija je nekoliko drugaina v strokovnih arbitraiah, kjer so arbitri in stran-

ke strokovnjaki na istem podroaju. Sodike prve stopnje v Parizu je v primeru
PhilippBrothers59 poudarilo, da so v takinih primerih stranke in arbitri skoraj
nujno v poslovnih razmerjih med sabo, vendar na~eloma obstoj teh poslov-
nih razmerij ne ustvarja dvoma o neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov v
razmerju do strank, ki so jih imenovale. Parigko sodike je opozorilo, da stran-
ka, ki je strokovnjak na nekem podroiju, ne more podati >>globalnega ugovo-
ra<< zoper neodvisnost in nepristranskost vseh arbitrov, ki so strokovnjaki na
tem podroiju, zato je sodike v tem primeru vsako zahtevo za izloditev arbit-
ra obravnavalo posebej, in kjer ni ugotovilo odvisnosti, prijateljevanja z eno
izmed strank ali izrecnega nasprotovanja eni izmed strank arbitrainega po-
stopka, je zahtevo za izloditev arbitra zavrnilo.60 Odlo6itev francoskega sodika
potrjuje pravilo, da je treba razmerje med arbitrom in stranko obravnavati v
vsakem primeru posebej in pri tem upogtevati dejansko stanje, ki se od prime-
ra do primera nedvomno razlikuje.
Tudi sam se zavzemam za stalike, da je pri razmerju arbitra s stranko kot
morebitnem razlogu za izloditev arbitra treba upogtevati konkretne okolikine
primera. Ta izloditveni razlog je lahko ge posebej pogost v driavah, kjer je krog
arbitrov in pravnih strokovnjakov precej majhen, kot je recimo Slovenija. Pre-
cej hitro lahko namred pride do situacije, ko je imenovani arbiter, ki je recimo
tudi odvetnik, stranki arbitrainega postopka predhodno nudil storitve pray-
nega svetovanja. Ce se je takino svetovanje nanaialo na teko'i spor, menim,
da gre za utemeljen razlog za izloditev arbitra. Vendar pa je situacija nekoliko
drugaina, ie je arbiter stranki svetoval v drugih zadevah. V takih primerih
mora arbiter tudi sam oceniti, ali se duti dovolj neodvisnega in nepristranske-
ga, da lahko v sporu sprejme neodvisno in nepristransko odloitev. Izloditev
tega arbitra lahko zahteva tudi nasprotna stranka, pri cemer po mojem mnenju
kakrgnokoli sodelovanje arbitra s stranko, ki je Easovno precej odmaknjeno, ne
more biti utemeljen izloditveni razlog. Pri tem izloditvenem razlogu je v Slove-
niji treba upogtevati ge dodaten element, to je dejstvo, da vetina velikih druib
najema ve odvetnikov oziroma odvetnigkih druib za pravno svetovanje, ki pa
zanje opravijajo razliden obseg dela. Tako je recimo mogoce, da dolodena dru2-
ba sklene pogodbe o pravnem svetovanju z vsemi veijimi odvetnigki druibami
in tako dejansko onemogoti, da bi odvetniki iz teh odvetnigkih druib lahko
opravIjali funkcijo arbitra v arbitrainih postopkih, kjer je ta druiba stranka.
V takinih primerih je treba upogtevati konkretne okolikine, predvsem ali je
imenovani arbiter opravijal storitve svetovanja za druibo in kolikien obseg
svetovanja za druibo opravlja odvetnigka druiba, v kateri je arbiter zaposlen.

' Zadeva Philip Brothers, z dne 29. junija 1989.

60 Ve o tem P. Fouchard, E. Gaillard in B. Goldman, nav. delo, str. 566.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

Ce arbiter za druibo predhodno ni opravljal nobenega svetovanja, njegova od-

vetniika druiba pa kljub sklenjeni pogodbi naro6il za svetovanje s strani drui-
be ie dlje 6asa ne prejema, menim, da ni razlogov, da arbiter svoje funkcije ne
bi mogel opravljati neodvisno in nepristransko.

3.3.2. Razmerje arbitra z druibo, ki jo povezana z eno izmed strank

arbitrainega postopka
Glede na to, da oblike mednarodnega poslovanja postajajo vse bolj kompleksne,
vpralanja neodvisnosti in nepristranskosti arbitra vedno pogosteje nastajajo
tudi v povezavi z druibami, ki so povezane s stranko arbitrainega postopka.
To je najverjetneje posledica dejstva, da se v teh primerih arbitri po6utijo bolj
neodvisne in nepristranske ter sprejmejo imenovanje v funkcijo, medtem ko
so v primerih neposredne povezave s stranko arbitrainega postopka bolj nag-
njeni k odklonitvi funkcije.61' NaraajOta uporaba radunalnilkih iskalnikov
morebitnih konfliktov interesa s strani imenovanih arbitrov in arbitrainih in-
stitucij je pripeljala do boljie seznanjenosti s posrednimi povezavami, za katere
arbitri sicer ne bi vedeli. 62 Ne glede na to lahko pride do situacije, ko arbitri ne
vedo za obstoj druibe, povezane s stranko arbitrainega postopka, s katero je
recimo sodelovala arbitrova odvetnilka druiba, vendar v drugi driavi, in to
dejstvo postane znano gele med arbitrainim postopkom. V takinem primeru
mora arbiter stranki arbitrainega postopka o takini okoligaini nemudoma ob-
63
vestiti, saj je razkritje takine okolikine vasih pripeljalo do izlodtve arbitra.
64
V zadevi Hrvatska Elektroprivreda v. Slovenija pred Mednarodnim sodigtem
za rehevanje investicijskih sporov (ICSID) je bila arbiter oseba, ki si je z odvet-
nikom ene izmed strank delila poslovne prostore, eprav sta bila popolnoma
neodvisna drug od drugega. Toinik je raje kot izloditev tega arbitra zahteval,

6' A. M. Whitesell, nav. delo, str. 9.

62 Sekretariat ICC pri odlotitvi o potrditvi imenovanja dolodenega arbitra redno upo-

rablja svojo elektronsko bazo podatkov o arbitrainih postopkih pred ICC, v katerih arbiter
sodeluje ali je sodeloval. Sekretariat ima dostop do vseh podatkov o arbitrovih prejinjih
vlogah v arbitrainih postopkih pred ICC, v katerih je nastopal bodisi kot odvetnik bodisi
kot arbiter, vkljuano s podatki o njegovem imenovanju. Na ta natin je Sekretariat ie odkril
veliko okoligain, ki jih arbitri niso razkrili, in jih nato pozval k razkritju teh okolitian oziro-
ma k dopolnitvi izjave o neodvisnosti. Ve o tem J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 16.
63 Zadeva Annahold BV v. L'Ordal, z dne 9. aprila 1992, v kateri je arbiter na dan, ko je

bil imenovan za zamenjavo arbitra, deloval kot platan svetovalec za druibo, ki je spadala
v isto skupino kot ena izmed strank arbitrainega postopka; prim. tudi odloaitev ICC o za-
vrnitvi potrditve arbitra, ki je bil imenovan s strani toienca, ker je druga pisarna arbitrove
odvetniike druibe v nepovezanem sporu zastopala s toiencem povezane osebe. Ve o tem
J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 20.
64 Zadeva ARB/05/24, z dne 6. maja 2008.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraii

naj se odvetniku preprei sodelovanje v postopku. Izkuien arbitraini senat je

zahtevi toinika ugodil in odlo~il, da odvetnik v postopku ne sme sodelovati,
pri emer je kot kljuano dejstvo navedel tokendevo zelo pozno naznanitev so-
delovanja tega odvetnika v postopku. Ta primer velja prej za izjemo kot za pra-
vilo, saj je recimo Pritoibeno sodike v Parizu v podobnem primeru, v katerem
sta bila odvetnik in predsednik arbitrainega senata v enakem razmerju kot
arbiter in odvetnik v primeru Hrvatska Elektroprivredav. Slovenija, pojasnilo,
da samo delitev poslovnih prostorov in administrativnega osebja, brez poveza-
nosti ali kakrinekoli oblike ekonomske ali intelektualne odvisnosti, ni razlog
za izloditev arbitra.15 Podobno je odloilo tudi gvedsko Pritoibeno sodike v
zadevi Jilken v. Ericsson AB,66 v kateri si je predsednik arbitrainega senata delil
poslovne prostore z odvetnigko druibo in bil njen svetovalec, ta druiba pa je
imela dolgotrajno razmerje s skupino druib, ki ji je pripadala ena izmed strank
arbitrainega postopka, pri 6emer arbiter te okoligdine ni razkril. Ne glede na
pomanjkljivo razkritje to po mnenju sodigda ni vplivalo na arbitrovo neodvis-
nost in nepristranskost, saj je sodiie po izarpnem pregledu razmerja med ar-
bitrom in odvetnigko druibo ugotovilo, da ni okolit6n, ki bi vzbuj ale dvom o
arbitrovi neodvisnosti in nepristranskosti. Sodike je v obrazlotitvi odlo6itve
poudarilo, da odloitev o odvisnosti in pristranskosti arbitra mora temeljiti
na objektivnih dejstvih, da se delovanje predsednika arbitrainega senata kot
arbitra razlikuje od funkcije svetovalca in da predsednik arbitrainega senata
ni zaposlen ali partner v odvetnigki druibi.
V zvezi z razmerjem med arbitrom in druibo, ki je povezana z eno izmed
strank arbitrainega postopka, velja opozoriti tudi na nedavno odloditev Prito2-
benega sodika v Parizu v zadevi Avax v. Tecnimont.6 7 Druiba Avax je v Franciji
sprofila postopek razveljavitve delne arbitraine odlo6e in zatrjevala, da pred-
sednik arbitrainega senata ni razkril vseh okolig in, ki bi lahko vplivale na nje-
govo neodvisnost in nepristranskost. V postopku je bilo namre6 ugotovijeno,
da je arbitrova odvetnigka druiba oziroma da so razliane pisarne te odvetnigke
druibe svetovale matiani druibi Tecnimonta, hierinski druibi v 100-odstotni
lasti druibe Tecnimont in nekaj 6asa celo druibi Tecnimont. Ker predsednik
arbitrainega senata ni razkril pomembnih okolikin, ki so v o6eh druibe Avax
pri sprejemanju delne arbitraine odlo6be vplivale na njegovo neodvisnost in
nepristranskost, je sodike delno arbitraino odlobo razveljavilo in v svoji ob-
razloiitvi poudarilo, da mora biti vez zaupanja med arbitri in strankami ves 6as
varovana ter da morajo biti stranke obvegZene o vseh okoligainah, ki bi lahko v

65 Zadeva KFTCIC v. Icori Estero, z dne 28. junija 1991.

66 Primer it. T 6875-04.
67 Odloba je bila izdana 12. februarja 2009.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

njihovih oaeh vzbujale dvom o neodvisnosti in nepristranskosti arbitrov, med

celotnim arbitrainim postopkom.
Tudi v zadevi AT&T v. Saudi Cable" se je Pritoibeno sodike v Angliji ukvar-
jalo s pomanjkljivim razkritjem pomembnih okoliiin, vendar v tem primeru
arbiter ni razkril dejstva, da je bil direktor brez izvrgnih pooblastil v druibi, ki
je bila konkurent druibe AT&T na javnem razpisu za projekt v Savdski Arabiji,
zaradi katerega je nastal spor, in druiba AT&T je zahtevala izloditev tega arbit-
ra. Pritoibeno sodike je zahtevo zavrnilo in pojasnilo, da bi morala biti poda-
na resna nevarnost pristranskosti, ki je v tem primeru ni bilo. Sodike je pray
tako poudarilo, da deprav je bil AT&T prikrajian za ugovor zoper imenovanje
tega arbitra pred ICC, arbitraina pravila ICC ne vsebujejo nobene dolo6be, na
podlagi katere bi se lahko prillo do ugotovitve, da je arbiter z opustitvijo kon-
kretnega razkritja kriil arbitraini postopek.

3.3.3. Razmerje arbitra z odvetnikom ene izmed strank arbitrainega

postopka ali druibo, povezano z odvetnikom ene izmed strank
arbitrainega postopka
Narakajo~a globalizacija odvetnigkih druib in nastajanje odvetnigkih mrei
ter zdruienj sta povzroila veije 9tevilo konfliktov interesa in razkritij, ki so
v zvezi s tem potrebna, ge posebej v primerih, ko so arbitri zaposleni v odvet-
nigkih druibah. Vpraganje neodvisnosti in nepristranskosti se pojavlja tudi v
povezavi z arbitri, ki nastopajo ali so nastopali z odvetnikom ene izmed strank
skupaj bodisi v arbitrainem senatu bodisi kot pooblaidenci v drugih zadevah.
Najbolj pogost primer razmerja med arbitrom in odvetnikom ene izmed
strank, ki vzbuja utemeljen dvom o neodvisnosti in nepristranskosti arbitra,
je nastop arbitra in odvetnika ene izmed strank kot skupnih pooblakencev v
drugi zadevi. V letu 2008 je v arbitrainih postopkih pred ICC iz tega razloga v
enem primeru stranka zahtevala izloditev arbitra. Dejansko stanje, ki je pripe-
ijalo do izloditve arbitra, je bilo naslednje. V zadetni fazi arbitrainega postop-
ka je toienec najel novega odvetnika. Toinik je od arbitra, ki je bil imenovan
s strani toienca, zahteval, da razkrije svoje poklicno razmerje s toienievim
novim odvetnikom. Arbiter je razkril, da v nepovezani zadevi skupaj z novim
odvetnikom tolenca nastopata kot skupna pooblakenca stranke. Arbiter je v
tej nepovezani zadevi formalno ostal pooblakenec stranke, 6eprav v zadevi ni
imel aktivne vloge. Toinik je v zahtevi za izlotitev opozoril tudi na dejstvo, da
je bil arbiter z odvetnikom toienca udeleien tudi v dveh drugih arbitrainih
postopkih, ki ju ni razkril. To je bil dokaz, da je med arbitrom in odvetnikom
toienca obstajala dolgoletna poklicna povezanost, in glede na to, da arbiter ni

68 AT& T Corporationand Lucent Technologies Inc v. Saudi Cable Co., EWCA Civ 154.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitra v mednarodnigospodarski arbitraji

razkril vseh okolikin, ki bi lahko vplivale na njegovo neodvisnost ali nepri-

stranskost, je bil izloden.6
Pogosto arbitri okoliktine, da sodelujejo v povezani zadevi, ne razkrijejo zato,
ker so prepritani, da je to dejstvo strankam znano." To je sprejemijivo v pri-
merih, ko so v razlidnih zadevah med strankama arbitra2nega postopka vple-
teni isti arbitri in odvetniki, vendar se to v praksi redko dogaja. V primeru, ko
je arbiter imenovan oziroma predlagan za funkcijo v povezani zadevi, ge pose-
bej 6e so nekatera izmed spornih vpraganj enaka, je treba upogtevati arbitrovo
moinost dostopa do informacij v obeh zadevah. Pray tako je treba vzeti v ozir
fazo, v kateri je prvotni arbitraini postopek, kajti treba je preprediti morebitno
arbitrovo prejudiciranje zadeve.
Redkeje pa so arbitri izlodeni zaradi prijateljskega razmerja z odvetnikom ene
izmed strank arbitrainega postopka." Prijateljsko razmerje kot izloditveni raz-
log bi glede na majhnost pravnega prostora v Sloveniji lahko pogosto prigel v
pogtev, saj se arbitri in odvetniki vedinoma poznajo oziroma imajo vsaj strokov-
ne stike. Tudi v teh primerih menim, da je treba upogtevati konkretne okolikine
posamicnega primera, in tako recimo ni mogoce utemeljeno zahtevati izloditve
arbitra, ker je bil odvetnikov sogolec v dasu 9tudija, pri demer po 9tudiju pristne-
ga stika nista ohranila. Pray tako po mojem mnenju utemeljenega izloditvenega
razloga ne more pomeniti dejstvo, da je bil arbiter odvetnikov mentor pri pri-
pravi doktorske disertacije. Vendar pa po drugi strani tesno prijateljevanje med
arbitrom in odvetnikom vsekakor lahko ustvarja dvom o arbitrovi neodvisnosti
in nepristranskosti ter tako pomeni utemeljen razlog za izloditev arbitra.

3.4. Smernice IBA

Razlidni testi v nacionalnih zakonih, kot tudi razlidni kulturni pogledi na ne-
odvisnost in nepristranskost, lahko povzrodajo razlidne interpretacije glede

69 J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 24 in nasI. Podobna zahteva za izloditev je bila

s strani ICC sprejeta v letu 2009. Zahteva je bila vioiena zoper predsednika arbitrainega
senata, ki je bil imenovan s strani ICC. Slednji v izjavi o neodvisnosti ni razkril nidesar, ven-
dar je kmalu po njegovem imenovanju odvetnik ene izmed strank razkril, da sta bila sku-
paj s predsednikom arbitrainega senata v nepovezani zadevi udeleiena kot pooblaikenca
stranke. Ceprav se je ta drug arbitraini postopek malo pred tem konial s poravnavo,
primer ge ni bil popolnoma zak1juien, zato je bilo verjetno, da bosta posameznika v tej
zadevi ge morala sodelovati. Posledikno je bilo zahtevi za izloitev predsednika arbitrainega
senata ugodeno.
70 A. M. Whitesell, nav. delo, str. 10.
71 V letu 2008 je bil v arbitrainih postopkih pred ICC v enem primeru arbiter izloden,
ker je bil bliinji prijatelj odvetnika tolenca, v drugem primeru pa je bila izlodena arbitrinja,
ki je bila 2ena enega izmed partnerjev v odvetnigki druibi, ki je zastopala toienca.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

dolinosti razkritja oziroma glede okolikin, ki naj bi jih posamezni arbiter raz-
kril. Zato je Mednarodna odvetnikka zbornica (IBA) izdala Smernice glede
konfliktov interesov v mednarodni arbitrai. 72 Smernice IBA vsebujejo natela
in primere okolikin, ki bi jih arbitri morali razkriti v povezavi z neodvisnostjo
in nepristranskostjo.
Smernice IBA nimajo modi zakona, vendar se stranke, arbitri in sodika nanje
kljub temu pogosto sklicujejo." Na Smernice IBA se sklicuje celo Sekretariat
ICC v svojih odlotitvah o zahtevah za izloditve arbitrov."
Smernice IBA so sestavljene tako, da v prvem delu vsebujejo splogna natela
glede neodvisnosti, nepristranskosti in razkritja pomembnih okolikin, v dru-
gem delu pa primere praktiane uporabe splognih nadel. Ti primeri so razdelje-
ni na tri sezname, ki so oznaeni z barvami: rdeto, oranino in zeleno. Situacije,
opisane na rdetem seznamu, so tiste, ki povzroajo konflikt interesov. Rde6
seznam je razdeljen na dva podseznama, pri demer en seznam vsebuje situaci-
je, v katerih je podan konflikt interesov, ki arbitra avtomatiano onemogoci pri
sprejetju ali nadaljevanju funkcije, ne glede na to, ali je ena izmed strank arbi-
trainega postopka zahtevala njegovo izloditev ali ne, recimo v primeru, ce ima
arbiter pomemben finanini interes v eni izmed strank ali v izidu postopka."
Drug podseznam rdetega seznama pa vsebuje situacije, v katerih arbiter ne
more nadaljevati z opravljanjem svoje funkcije, razen 6e se stranki arbitraine-
ga postopka dogovorita drugate, recimo 6e je arbiter v zvezi s primerom eni
izmed strank arbitrainega postopka ali z njo povezani osebi svetoval ali podal
pravno mnenje.76 Tak konflikt interesov mora biti drugi stranki v vsakem pri-
meru razkrit.
Zelen seznam Smernic IBA primeroma navaja okolikine, ki naj ne bi povzro-
ale konflikta interesov in po mnenju avtorjev Smernic IBA teh okoliiin ar-
bitrom ni treba razkriti. Primer takine okolikine je razgovor z arbitrom pred
njegovim imenovanjem, ki se nanaga izkljuano na njegovo razpoloiljivostn
ali dejstvo, da je arbiter javno izrazil svoje mnenje v zvezi s vpraganjem, ki se

72 Komite za arbitrato in alternativno reievanje sporov Mednarodne odvetniike zbor-

nice je imenoval delovno skupino 19 strokovnjakov iz 14 driav, ki so pripravili Smer-

nice IBA. Pri pripravi Smernic IBA so sodelovali s itevilnirni arbitrainimi institucijarni
in strokovnjaki s podroaja arbitrate, pri emer so iskali ravnovesje med interesi strank,
pooblaidencev, arbitrov in arbitrainih institucij. Ve6 o tem glej v IBA Guidelines on Con-
flicts of Interest in International Arbitration, str. 4.
" Glej L. Trakman, nav. delo, str. 1. Glej tudi J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 17.
7 S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 272.
7 Smernice IBA, toka 1.3.
76 Smernice IBA, toka 2.1.1.
7 Smernice IBA, toka 4.5.1.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarski arbitraji

pojavlja tudi v sporu med strankama, vendar to mnenje ni osredotodeno na

konkreten primer."
Vmesne situacije so primeroma natete v oraninem seznamu, ki je s strani
strokovnjakov najbolj pogosto kritiziran.79 Ta seznam vsebuje okolikine, ki
glede na dejansko stanje v posamianem primeru lahko povzrodajo utemeljen
dvom o arbitrovi neodvisnosti in nepristranskosti. Okolikine, navedene v
oraninem seznamu, mora razkriti vsak arbiter, in 6e nobena izmed strank ne
zahteva izloditve arbitra, se 9teje, da sta stranki arbitra potrdili. Na prvi pogled
je tak pristop preprost in jasen, vendar v praksi lahko zahteva zelo teiavno
preverjanje morebitnega obstoja konflikta interesov. Recimo, arbiter mora raz-
kriti, da je njegova odvetnikka druiba v zadnjih treh letih zastopala eno izmed
strank arbitra2nega postopka ali z njo povezano osebo v nepovezani zadevi, v
kateri arbiter ni sodeloval."
Smernice IBA vsekakor pomenijo velik prispevek k mednarodni gospodarski ar-
bitrai, vendar niso popolnoma brez kritik. Pri razlagi Smernic IBA je treba upo-
9tevati perspektive avtorjev, ki so jih sestavljali.8 ' Tako je mogote razumeti, zakaj
so Smernice IBA precej tolerantne do situacij, ko je arbitrova odvetnitka druiba
v preteklosti 2e opravljala storitve za ali proti eni izmed strank arbitrainega po-
stopka, in je takina okolikana uvrkena na zelen seznam. 2 Treba je tudi pou-
dariti, da so v Smernicah IBA odkrite §tevilne vrzeli oziroma pomanjkljivosti.83
Ena izmed teh je okolikina, ko je arbiter kot odvetnik z odvetnikom ene izmed
strank arbitrainega postopka istodasno udeleten v drugi zadevi. Ta okolikZina
je namre6 pripeljala do 9tirih uspegnih zahtev za izloditev ali zavrnitev potrditve
arbitra pred ICC v obdobju med 1. julijem 2004 in 1. avgustom 2008.4

4. ODVISNOST ALI PRISTRANSKOST KOT RAZLOG

ZA IZLOCTEV ARBITRA
Osnovni namen zahtev po neodvisnosti in nepristranskosti arbitra je strankam
arbitrainega postopka omogo6iti enako obravnavo in to, da nagibi arbitrov ne

" Smernice IBA, toka 4.1.1.

" Glej recimo S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 272, in L. Trak-
man, nav. delo, str. 8.
" Smernice IBA, to6ka 3.1.4.
8 Osem avtorjev dela v odvetnigkih druibah z ve6 kot 275 pravniki, pet od teh dela
v odvetnigkih druibah z ve kot 500 pravniki, vkljueno z najveijo odvetnigko druibo na
svetu.
82 Smernice IBA, to6ka 4.2.1

S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 273.

8 J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 273.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

vplivajo na vsebino arbitraine odlo~be. Zato je bistveno, da je vsak arbiter

neodvisen od kakrgnihkoli vplivov na svoje odlotanje. Potem ko je arbiter
formalno imenovan, lahko stranke arbitrainega postopka zahtevajo njego-
vo izloditev. Ce stranka z zahtevo za izloitev uspe, bo to navadno imelo
za posledico zamenjavo arbitra, razen v izjemnih primerih, ko preostali
arbitri lahko nadaljujejo s postopkom brez zamenjave izlodenega arbitra."
Moinost strank, da lahko zahtevajo izloditev arbitra, nedvomno pove6uje
integriteto arbitrainega postopka. Zahteve za izloditev arbitrov zaradi pri-
stranskosti ali pomanjkanja neodvisnosti so dale6 najbolj pogoste oblike
zahtev za izloditev.

4.1. Postopek izloditve arbitra

Procesni vidik postopka izlotitve arbitra je opredeljen z morebitnimi dolo6-
bami arbitraine klavzule, izbiro arbitrainih pravil ali izbiro sedela arbitrate,
katerega nacionalno pravo ureja dolodene procesne vidike arbitraie. Recimo,
6e stranki izbereta institucionalno arbitrato pred ICC, bo arbitraina institucija
oziroma njen organ 1 odlotal o zahtevi za izloditev. Druga pravila podeljuje-
jo pristojnost odlotanja o zahtevi za izloditev pooblakencu za imenovanje,"
arbitrom, zoper katere zahteva za izlodtev ni violena," ali celotnemu arbi-
trainemu senatu, vkljuano z arbitrom, zoper katerega je v1oiena zahteva za
izloditev.9
Ce postopek izlotitve arbitra ni doloden s strani strank niti v arbitraini klav-
zuli niti z izbiro arbitrainih pravil, se za postopek izloditve uporabi pravo se-
deia arbitraie."0 Slovenija je glede postopka izloditve arbitra sledila Vzorinem
zakonu UNCITRAL o mednarodni gospodarski arbitrai in ZArbit v 16. 61enu
dolo6a, da se stranke o postopku izloditve arbitra lahko sporazumejo. Ce ta-
kega sporazuma med strankama ni, mora stranka, ki zahteva izloditev arbitra,
v roku 15 dni, odkar je izvedela za sestavo arbitrainega senata ali za katero od
okoliidin iz drugega odstavka 15. 61ena91 ZArbit, arbitrainemu senatu poslati
obrazloieno pisno zahtevo za izloditev. Ce arbiter, digar izloditev se zahteva,

8 S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 273.

6 V primeru ICC je to Sekretariat.
87 Clen 12 arbitrainih pravil UNCITRAL.
* Clen 58 Konvencije ICSID.
8 Drugi odstavek 13. elena Vzorinega zakona UNCITRAL o mednarodni gospodarski
arbitrai.
9 Gre za tako imenovani lex arbitri.
" Obstoj okoligain, ki vzbujajo utemeljen dvom o neodvisnosti in nepristranskosti ar-
bitra, ali 6e arbiter nima kvalifikacij, ki so bile dogovorjene med strankami.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitra v mednarodnigospodarski arbitrati

sam ne odstopi s svojega poloiaja92 ali 6e se druga stranka ne strinja z zahtevo

za izloitev,93 Odlodi o zahtevi za izloditev arbitraini senat v celotni sestavi,
vkljuano z arbitrom, 6igar izloditev se zahteva. Ce stranka z zahtevo za izloditev
ne uspe, lahko v roku 30 dni, odkar je bila seznanjena z odloitvijo, zahteva, da
o izloditvi odlodi sodigde," zoper odloitev katerega ni pritoibe. Do odloitve
sodigda sme arbitraini senat, vkljuano z arbitrom, digar izloditev se zahteva,
nadaljevati z arbitrainim postopkom in izdati arbitraino odlo~bo. V skladu z
ZArbit je s sporazumom strank, drugate kot to doloia Vzorini zakon UNCI-
TRAL o mednarodni gospodarski arbitrai, dopustno izloditi tudi moinost, da
se stranka glede izloditve arbitra obrne na sodiide, saj imajo nekatere institu-
cionalne arbitrate urejene svoj postopek izloitve arbitra, vkljuano s sistemom
pravnih sredstev.15
Stranka, ki ieli arbitra izloditi, mora to storiti v najkrajiem moznem casu, in
sicer iz dveh razlogov. Prvi , z izloditvijo arbitra je lahko povezana porast stro-
9kov arbitrainega postopka, 6e je arbitra treba izlodti v zadnji fazi arbitrainega
postopka. Drugi6, 6e stranka zahteve za izlodtev arbitra ne vioi pravo6asno,
lahko pravico vloiiti zahtevo za izloitev izgubi.96
Zadeva Grey District Council v. Banks je nazoren prikaz posledic nepravotas-
ne vloitve zahteve za izloditev arbitra. V arbitrainem postopku je sodelovala
arbitrinja, ki je imela oditen in nesporen finanini interes glede izida arbitrai-
nega postopka, vendar je sodigte moralo zahtevo za izloditev te arbitrinje za-
vrniti, ker je stranka, ki je zahtevo vloiila, zamudila 15-dnevni rok, doloden
v novozelandskem arbitrainem zakonu iz leta 1996, ki temelji na Vzorinem

92 Pomembno je poudariti, da odstopa arbitra s poloiaja, potem ko je ena izmed strank

arbitrainega postopka vloila zahtevo za izlodtev, ne gre tolmaditi kot priznanje ute-
meljenosti zahteve za izlodtev. Arbitraina pravila UNCITRAL recimo v tretjem odstavku
11. 6ena posebej doloajo, da se lahko druga stranka z zahtevo za izloditev arbitra strinja
in da lahko arbiter po vlohitvi zahteve za izloditev odstopi s svojega poloiaja, vendar se
v nobenem primeru to ne iteje kot priznanje veljavnosti razlogov, navedenih v zahtevi
za izloditev. Pray tako se poraja vpraganje, ali se morajo odstopi arbitrov vedno sprejeti,
pri cemer recimo ICC odstopa arbitra s funkcije ne sprejme vedno. Ve6 o tem J. Fry in
S. Greenberg, nav. delo, str. 27.
93 V primeru, da se druga stranka strinja z zahtevo za izloditev, s tem funkcija arbitra
obidajno preneha, deprav arbitri obtasno ielijo ostati v arbitrainem senatu, kljub temu da
se vse stranke strinjajo, da se izlodijo. Ve6 o tem J. Fry in S. Greenberg, nav. delo, str. 27.
9 V skladu z 9. 6lenom ZArbit je Okroino sodiike v Ljubljani izkljuano pristojno za
odloanje o vseh zadevah, za katere so v skladu z dolo6bami ZArbit pristojna sodiika.
95 L. Ude in drugi, nav. delo, str. 167.
96 ZArbit dolo~a subjektivni rok 15 dni, odkar je stranka izvedela za sestavo arbitrainega
senata ali za katero od okoliikin, ki vzbujajo utemeljen dvom v arbitrovo neodvisnost in
nepristranskost.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

zakonu UNCITRAL o mednarodni gospodarski arbitraii." V povezavi s tern

primerom je treba opozoriti, da ima stranka kljub zarnudi pri vloitvi zahteve
za izloditev iz razloga odvisnosti in pristranskosti arbitra ge vedno moinost
zahtevati razveljavitev arbitraine odlo6be ali ugovarjati zoper izvriljivost ar-
bitraine odloabe." V skladu s 40. 6lenom ZArbit lahko recimo stranka dosele
razveljavitev arbitraine dolo6be, 6e dokaie, da sestava arbitrainega senata ali
arbitraini postopek nista bila v skladu s sporazumom strank, razen e je bil
tak sporazum v neskladju z dolobo ZArbit, katere uporabe stranke ne morejo
izkljudti, ali da nista bila v skladu s tern zakonom, e sporazuma strank ni bilo.
Nadelo neodvisnosti in nepristranskosti arbitra ima pri sestavi arbitrainega
senata nedvomno pomembno vlogo in jezikovna razlaga omenjenega razloga
za razveljavitev arbitraine odlo~be bi nas lahko pripeljala do ugotovitve, da
lahko katerakoli krtitev natela neodvisnosti in nepristranskosti pomeni tudi
razlog za razveljavitev arbitraine odloabe. Vendar sam menim, da je manevr-
ski prostor pri uveljavljanju krlitve nadela neodvisnosti in nepristranskosti ar-
bitra kot razloga za razveljavitev arbitraine odlo~be mnogo oiji kot pri zahtevi
za izloditev arbitra. Tako recirno ni mogote zahtevati razveljavitve arbitraine
odlo6be samo iz razloga, ker je arbiter krtil dolinost razkritja, ampak je ob tern
treba dokazati tudi, da je arbitrova krtitev te dolinosti vplivala na pravilnost in
zakonitost arbitraine odloabe.

4.2. Presoja neodvisnosti in nepristranskosti arbitras strani

arbitrainihinstitucij in sodik
Arbitraine institucije in sodika se pogosto sreaujejo s teikimi odloitvami, ko
ena izmed strank zahteva izloditev arbitra, potem ko je ta razkril dejstva, ki bi
lahko vplivala na njegovo neodvisnost in nepristranskost. Pri teh odlozitvah se
pojavi kolizija med pravico strank, da izvejo dejstva, ki bi lahko postavila pod
vpragaj neodvisnost in nepristranskost arbitra ter njihovo praviano obravnavo
v postopku, ter pravico strank, da imenujejo arbitra po svoji izbiri.
Glede na to, da je arbitraia nadeloma zaupna, so tudi odloitve arbitrainih
institucij, vkljuano z odlodtvami o zahtevah za izloditev, navadno zaupne
in niso razkrite javnosti. Pray tako je splogna praksa arbitrainih institu-
cij, da ne posredujejo obrazlotitev svojih odlo6itev arbitrom, dgar izloditev
se je zahtevala, drugim arbitrom ali strankam. Vendar pa so se v zadnjem
Zasu znotraj nekaterih institucij na razliine naine odlodili, da bodo vsaj
deloma razkrili svoje odlo6tve v povezavi z zahtevami za izloditev arbitrov.
Leta 2006 je LCIA na svoji spletni strani zadel objavljati izvlezke odloitev

97 Ve o tem S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 279.

98 Ve6 o tem pray tam.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav rnednarodnigospodarskiarbitrati

o zahtevah za izloditev arbitrov.99 ICC pa recimo redno objavlja 61anke, ki

opisujejo prakso ICC glede izloditev arbitrov in navajajo primere ter trende
v povezavi z odloitvami o zahtevah za izloditev arbitrov'o 0 zahtevah za
izloitev arbitrov mora biti odlodeno od primera do primera. Objava izvle6-
kov odloitev in 6lankov o zahtevah za izloditev arbitrov je seveda dobro-
dogla, vendar obstaja upravidena bojazen, da bi objavljene odloditve lahko
imele precedenini uinek, kar bi lahko negativno vplivalo na koncept od-
lotanja od primera do primera in bi lahko odlo6anje o zahtevah za izIod-
tev pripeljalo do tehnianega upotevanja precedeninih primerov, kar bi bil
glede na pestrost situacij v povezavi z neodvisnostjo in nepristranskostjo
arbitra napaden pristop.
Neodvisnost in nepristranskost zadevata javni red, kar pomeni, da so nadelo-
ma sodika tista, ki imajo dokonden nadzor nad tem, ali je arbiter neodvisen in
nepristranski. Dejstvo, da je bila zahteva za izloditev arbitra s strani arbitraine
institucije zavrnjena, nikakor ne pomeni, da sodike ob uporabi lastnih stan-
dardov ne sme odloiti drugate in zahtevi za izlodtev arbitra ugoditi oziroma,
6e to ni mogote, arbitraine odlobe pozneje razveljaviti. Zato je pomembno
vedeti, kakine standarde uporabljajo sodika pri sprejernanju svojih odloitev.
Nekatera sodika pri odlotanju o tem, ali je arbiter neodvisen ali nepristranski,
uporabljajo enake standarde kot pri sodnikih.o' V zvezi s tem je treba poudari-
ti, da med sodniki in arbitri obstajajo pomembne razlike, zato uporaba enakih
standardov za njihovo izlodtev ni najbolj primerna. Arbitri niso sodniki, ki
navadno morajo pred prevzemom funkcije prised. Sodniki zunaj svoje funkci-
je pray tako niso aktivni v smislu pladanega svetovanja strankam ali drugaine-
ga finaninega interesa v povezavi s strankami, medtem ko se arbitri, kot je bilo
ugotovljeno pri v tem prispevku predstavljenih primerih, pogosto lahko znaj-
dejo v situaciji, ko so na kakrgenkoli nain materialno povezani s stranko arbi-
trainega postopka. V prid razliani obravnavi sodnikov in arbitrov nedvomno
govori tudi dejstvo, da so arbitri s strani strank pogosto imenovani na funkcijo
zaradi posebnih znanj s specifianih podrodij gospodarstva. Poslediano morajo
stranke, ki so kot nacn resevanja sporov izbrale arbitrato, razumeti in sprejeti,
da se za sodnike in arbitre pri odlotanju, ali je oseba neodvisna in nepristran-
ska, uporabljajo razliani standardi.102

" L. Trakman, nav. delo, str. 1.

Glej recirno A. M. Whitesell, nav. delo, ter J. Fry in S. Greenberg, nav. delo.
o Pred uveljavitvijo ZArbit so tudi slovenska sodida v skladu z Zakonom o pravdnem
postopku za arbitre in sodnike uporabljala enake standarde. Ve o tern glej v L. Ude, nav.
delo, str. 104.
102 S. Greenberg, C. Kee in J. R. Weeramantry, nav. delo, str. 292.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

5. SKLEP
V okviru mednarodnega poslovanja je arbitrafa zaradi svojih prednosti v pri-
merjavi z resevanjem sporov pred nacionalnimi sodigai vedno pogosteje spre-
jeta kot natin resevanja sporov, ki je nevtralen, zaupen, hiter in fleksibilen.
Zaupanje v mednarodno gospodarsko arbitrato deloma temelji tudi na zaupa-
nju v neodvisnost in nepristranskost arbitrov. Vendar je treba upoktevati, da si
mednarodna gospodarska arbitraia prizadeva za praktiane cilje, in v nekaterih
primerih so ti cilji doseieni brez popolnoma neodvisnih arbitrov in brez po-
mislekov glede javnega reda.
Oseba, ki ji je ponujeno opravljanje funkcije arbitra, imenovanja ne bi smela
sprejeti, de obstaja razlog za to, da bi lahko katerakoli izmed strank arbitrai-
nega postopka zaslutila, da ta oseba ni sposobno neodvisno in nepristransko
odlotati v zadevi. Vendar, e je zahteva za izloditev arbitra popolnoma ne-
utemeljena, lahko arbiter funkcijo sprejme brez kakrgnihkoli zadrikov in naj
dovoli, da se o njegovi domnevni neodvisnosti ali nepristranskosti odlod na
podlagi zahteve za izloditev arbitra.
Raznovrstnost razmerij med arbitri in strankami ter njihovimi odvetniki ne-
dvomno zahteva individualno obravnavo primerov, v katerih se poraja dvom
o neodvisnosti in nepristranskosti arbitra. Primeri, predstavljeni v tern pri-
spevku, nazorno prikazujejo, kako so si stalika vpletenih v arbitraini po-
stopek v podobnih primerih lahko popolnoma nasprotna. Kljub poskusom
poenotenja pogledov na neodvisnost in nepristranskost arbitra, recimo s se-
stavo Smernic IBA, ki nedvomno pomenijo napredek glede tega vpraganja,
soglasja o obravnavi pojmov neodvisnosti in nepristranskosti arbitra oditno
ni in teiko je pridakovati, da bo na podroiju mednarodne gospodarske ar-
bitraie, zaradi edalje veije kompleksnosti sporov, ki se regujejo pred arbi-
trafami, kadarkoli prillo do enotnosti pri razlagi teh pojmov. Ravno zato je
toliko bolj pomembno, da se dvomi o neodvisnosti in nepristranskosti arbi-
trov obravnavajo posamino in da organi, ki odlotajo o zahtevah za izloditev
arbitra, temeljito razigtejo in upogtevajo vse okolikine, ki bi lahko povzrofile
pristransko odlotanje arbitra.
Slovenija je s sprejetjem modernega arbitrainega zakona naredila velik korak k
oblikovanju >pravne infrastrukture<, ki jo za uainkovito relevanje sporov pred
arbitrato potrebuje vsaka driava, in tako zdaj nedvomno sodi med arbitrai
prijazne driave. Upottevajo precejgnjo obremenjenost slovenskih sodik in
vedno veiji prodor tujih pravnih subjektov na slovenski trg je samo se vprasa-
nje asa, kdaj se bodo arbitri, odvetniki in navsezadnje tudi sodniki v Sloveni-
ji sretali z zahtevami za izloditve arbitrov v arbitrainih postopkih s sede2em
v Sloveniji. Glede na zelo skopo slovensko sodno prakso v zvezi z arbitrato

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav rnednarodnigospodarski arbitraii

upam, da bo ta prispevek pri odlotanju ob morebitnih zahtevah za izloditev

arbitrov v pomoc.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Marko Ketler

Literatura

Giorgio Bernini: The Arbitral Process and the Independence of Arbitrators.

ICC Publication, 472 (1991). ICC, Pariz, str. 31.
Nigel Blackaby in drugi: Redfern and Hunter on International Arbitration,
Fifth Ed. Oxford University Press, Oxford 2009.
Karl-Heinz Bdckstiegel, Stefan Michael Kr6ll in Patricia Nacimiento: Arbitra-
tion in Germany, The Model Law in Practice. Kluwer Law International,
Alphen aan den Rijn 2007.
Yves Derains in Eric A. Schwartz: A Guide to the New ICC Rules of Arbitra-
tion, Kluwer, Alphen aan den Rijn 2008.
Philippe Fouchard, Emmanuel Gaillard in Berthod Goldman: International
Commercial Arbitration. Kluwer Law International, London 1999.
Jason Fry in Simon Greenberg: The Arbitral Tribunal: Applications of Articles
7-12 of the ICC Rules in Recent Cases, v: ICC Bulletin, 20/2 (2009), str.
12-32.
Simon Greenberg, Christopher Kee in J. Romesh Weeramantry: International
Commercial Arbitration: Asia-pacific Perspectives, Cambridge University
Press, Cambridge 2011.
Ronnie King in Ben Giaretta: Independence: Impartiality and Challenging the
Appointment of an Arbitrator, v: ICLG to International Arbitration, 2005,
str. 26-29.
Ahmed S. El-Kosheri in Karim Y. Youssef: The Independence of International
Arbitrators: An Arbitrator's Perspective, v: ICC Bulletin, Independence of
Arbitrators, 2007, str. 43-54.
Pierre Lalive: On the Neutrality of the Arbitrator and the Place of Arbitration,
v: Swiss Essays on International Arbitration, 1984.
Bruno Manzanares Bastida: The Independence and Impartiality of Arbitra-
tors in International Commercial Arbitration, v: e-Mercatoria, 6 (2007),
str. 1-15.
Margaret Moses: The Principles and Practice of International Commercial Ar-
bitration. Cambridge University Press, New York 2008.
Michael J. Mustill in Stewart C. Boyd: Commercial Arbitration, Butterworth,
London 1989.
Alan Redfern in Martin Hunter: Law and Practice of International Commerci-
al Arbitration, 3rd Edition. Sweet and Maxwell, London 1999.
Mauro Rubino-Sammartano: International Arbitration Law and Practice. Klu-
wer Law International, London 2001.

Pravnik * 128 (2011) 3-4

 Neodvisnost in nepristranskostarbitrav mednarodnigospodarskiarbitrai

Shivani Singhai: Independence and Impartiality of Arbitratos, v: International

Arbitration Law Review, 11 (2008), str. 124-132.
Murray L. Smith: Impartiality of the Party-appointed Arbitrator, v: Arbitration
International, 1990, str. 323.
Leon Trakman: The Impartiality and Independence of Arbitrators Reconside-
red, v: International Arbitration Law Review, 10 (2007), str. 999.
Yves Tschanz: Arbitrators' Independence, v: International Law Office, 1999.
Lojze Ude: Arbitraino pravo. GV Zaloiba, Ljubljana 2004.
Lojze Ude, Matija Damjan, Spelca Meinar, Ana Vlahek, Aleg Zalar, Bojana
Jovin Hrastnik, Matija Damjan: Zakon o alternativnem resevanju sodnih
sporov, Zakon o mediaciji v civilnih in gospodarskih zadevah s komentar-
jem in Zakon o arbitrati s pojasnili. GV Zaloiba, Ljubljana 2010.
Anne Marie Whitesell: Independence in ICC Arbitration: ICC Court Practi-
ce Concerning the Appointment, Confirmation, Challenge and Replace-
ment of Arbitrators, v: ICC Bulletin, Independence of Arbitrators, 2007,
str. 7-42.

Pravnik * 128 (2011) 3-4