Univerzitet “S.

v Kiril i Metodij”-Skopje
Filozofski fakultet-institut za defektologija

SEMINARSKA RABOTA
PO
HUMANA GENETIKA

Tema: Astma

Mentor: Izrabotil:
Blagoj~e Siqanoski

Skopje, 2005
 Sod`ina:

1. Voved- definicija........................................................................... 3

2. Prevalencija.................................................................................... 4

3. Klini~ki karakteristiki- Pulmonalni funkciski

testirawa....................................................................................... .4

4. Simptomi........................................................................................... 5

5. Genetski studii.................................................................................6

6. Semejna studija za astma.............................................................. 6-7

7. Totalni IgE nivoa: rezultati na poedine~ni

studii................................................................................................8

8. Hromozom 5q..................................................................................... 9

9. Hromozom 11q................................................................................... 9

10. Dijagnoza i diferencijalna dijagnoza...................................... 10

11. Pulmonalni funkcionalni testirawa...................................... 11

12. Simptomi....................................................................................... 12

13. Faktori na zagaduvawe............................................................... 12

14. Lekuvawe....................................................................................... 12

15. Izlo`uvawa vo okolinata...........................................................13

...
16. Genetsko sovetuvawe...............................................................13-14

17. Zaklu~ok.........................................................................................15

18. Koristena literatura..................................................................16

2
 Voved

Definicija

Astmata e reverzibilno obstruktivno belodrobno zaboluvawe, koe e blisko povrzan so

bronhijalen hiperodgovor- reakcija (BHR) i vospalenie na di{nite pati{ta ( Sheffer i
sor. 1991). Kako {to e definirano vo Globalnata inicijativa za astma 1995 , ,,
Astmata- bez razlika na brojnosta- e hroni~no vospalitelno poremetuvawe na di{nite
pati{ta,,. Vospalenieto se karakterizira so pu{tawe na razli~ni grupi na hemiski
medijatori, vo ~ij sostav se: histamini, proteazi, leukotrini, kutokini i drugi supstancii
koi regrutiraat i aktiviraat vospalitelni kletki vo di{nite pati{ta kaj astmati~arite.

Ovie promeni se povrzani so epitelni povredi, promeni so hipersekrecija na mukozata

i remodelirawe na di{nite pati{ta, koe vklu~uva osnovni zadebeluvawa na
membranata i subepitelna fibroza.

Se smeta deka ovie vospalitelni abnormalnosti se smetaat za razvivawe na BHR

(bronhijalen hiperodgovor- reakcija, zgolemen bronhospasti~en odgovor na razli~ni
hemiski i biolo{ki medijatori, ili fizi~ki agensi kako {to se: studeniot vozduh ili
ve`bi).

BHR ja istaknuva glavnata klini~ka manifestacija na astmata. Pacientite so astma

odgovaraat na agensite od sredinata, respiratornite infekcii (virusi) i imunolo{kite
agensi (alergii) so: bronhospazam i napadi na astma. Nekoi od ovie stimulansi
produciraat samo akutni astma simptomi, kade drugite, kako alergensite i virusnite
respiratorni infekcii iniciraat i stimuliraat biohemiski i kleto~ni vospalitelni
abnormalnosti vo di{nite pati{ta.

Ova gi istaknuva karakteristikite koi imaat va`ni terapevski implikacii; va`no e da se

tretiraat bronhijalnite vospalenija za da se reducira BHR i da se spre~i napreduvaweto
so antivospalitelni agensi, kako i da se odtrgnat simptomatskite di{ni popre~uvawa i
da se vratat akutnite astmati~ni ekzacerbacii so bronhodilatatori.

Razvojot na astmata izgleda deka zavisi od genetskite pati{ta koi mo`at da bidat
vme{ani vo ~uvstvitelnosta na doma}inot , kako i izlo`uvawe na okolinskiot faktor i
drugo, koe e isto taka odlu~uva za izrazot na astmata.

,,Astmata e predispozicija za razvivawe na IgE medijatoren odgovor za voobi~aenite

alergensi vo okolinata, e najjakiot identifikuva~ki predispoziciski faktor za razvoj na
astmata” ( Globalna inicijativa 1995).

Mnogu pacienti imaat klini~ki i serolo{ki znaci na atopija, mnogu pacienti so alergija
ne razvivaat astma (Sears i sor.,1991; Burrow so sor.,1992; Gergen i Weiss, 1992).
Ne e nevoobi~aeno familijata za nekoi od ~lenovite da bidat alergi~ni bez dokazi na
astma, kade drugi ~lenovi imaat klini~ka astma {to bara terapija so vnimatelno
medicinsko nabquduvawe.

3
Visokiot totalen serum na IgE nivo vo koorelacija se so klini~ki izrazi i na astmata i
alergijata. Epidemolo{kite studii poka`uvaat bitni vrski pome|u IgE nivoata i BHR .

Prevalencija

Prevalencijata na astmata e razli~na vo razli~ni zemji, razli~ni rasni grupi i pome|u

onie od razli~ni socio-ekonomski status . Vo studijata od Avstalija na deca od 8-11
godini, sega{nata astma ili nadmo} e od 10%, definirana spored BHR. (Peat so
sor.,1994), sli~ni procenti bile nabquduvani i vo Nov Zeland, Anglija, no poniski
procenti od 1-2% bile pronajdeni vo Indonzija i Kina. Pacientite na diajgnosticirana
astma kaj decata varira u{te pove}e, od 1-3%vo Avstralija, do 2% vo Kina i
Indonezija.

Epidemiolo{kite studii poka`uvaat deka prevalencijata na astma, osobeno kaj decata e

vo poka~uvawe vo mnogu zemji. Na primer, sporedeno so pacientite opi{ani za
Avstralija, iznesuvalo 5% kaj decata so sli~na vozrast,1982. Sekoga{ e te{ko da se
odredi pri~inata za vakov porat. Mo`ni pri~ini za ovoj porast gi vklu~uvaat promenite
vo okolinata (zaemno vnatre{ni i nadvore{ni) koi mo`at da ja zgolemat izlo`enosta na
alergensi i zagaduvawa.

Vo prodol`enie, ima porast na mortalitetot od astma. Te{ko e da se odredat to~nite

pri~ini za ovie poka~uvawa vo smrtnosta i prevalencijata od astma. Iako zgolemeni
izlo`uvawa ili ~uvstvitelnost na vospalitelnite alergensi vo okolinata i zgolemenite
nivoa na vozud{nite zagaduvawa, koi mo`at da se vmetnat, drugi fakotori koi
vku~uvaat pristap do regularnata medicinska gri`a i nesoodvetnata upotreba ili
sprotivni reakcii na farmakolo{kata terapija isto taka mo`at da bidat vme{ani.

Sekoga{ e te{ko da se napravi razlika pome|u vistinskoto zgolemuvawe vo

razli~nosta prema nedostigot na soodveten tretman. Niskiot socio-ekonomski status
mo`e da bide poka`an kako rizi~en faktor za zgolemenata morbidnost.
Na kraj smrtnosta od astma izgleda deka se zgolemuva kako {to e te{ko vistinski da
se procenat vistinskite procenti od smrtnosta.

Klini~ki karakteristiki
Pulmonalni funkciski testirawa

Merewata na funkciite na belite drobovi se mnogu va`ni vo dijagnosticiraweto i

procenuvaweto vo razli~nosta na astmata. Spirometrijata i home peak expiratory flow
rate (PEFR) merewe so peakflow- metar osobeno se prepora~uvaat (Shefeer so
sor.1991; Globalnata inicijativa za astma, 1995). Nabquduvaj}i go PEFR doma
nautro i nave~er, obezbeduva va`ni podatoci za varijacii na funkciite na belite
drobovi. BHR i reverzibilnosta se isto taka korisni merewa, zatoa {to tie davaat
indikacii za razlikite vo funkciite vo belite drobovi.

BHR e voobi~aeno procenuvan so predizvikot na inhalacija so metaholin i histamin

ili so merewe na pulmonalniot odgovor so ve`bawe. Drugi istra`uva~ki pristapi koi se
koristat za da se proceni BHR se inhalacionite predizvici so specifi~ni alergensi, kako
{to e adenozin i drugi fizi~ki stimulansi. Na primer, hipo ili hipertoni~ni re{enija, ili
izokapni~na hiperventilacija. Reverzibilnosta najdobro se procenuva akutno kaj

4
asmati~arite so evidencija na osnovnite di{ni popre~uvawa so testirawe na
bronhodilatatorniot odgovor i inhalacioniot bronhodilatator (salbutanol) vo
pulmonalna funkcionalna laboratorija. Poradi ovie odgovori koi poka`uvaaat
razli~nost vo di{nite funkcii mo`at da bidat ispitani koga se procenuvaat geneti~kite
mehanizmi vo ovaa oblast, treba da se zabele`i deka tie mo`at da reflektiraat razli~ni
fiziolo{ki mehanizmi koi ne mora da bidat povrzani so istite geneti~ki pati{ta.

Simptomi

Op{tite simptomi koi gi iska`uvaat astmati~arite se: te{ko di{ewe, ka{lica i

nedostatok na zdiv. Odredeni nastani mo`e da predizvikaat simptomi, kako {to se
izlo`uvawe na odredeni alergensi ( na primer ku}na pra{ina, ma~ki), ve`bi, vozdu{no
zagaduvawe,ili respiratorni infekcii. Vo studiite za naselenieto, se pra{uvaat
najvoobi~aeni pra{awa, se postavuvaat za odreduvawe dali subjektot ima istorija za
ovie simptomi na otsustvo na pogolemi respiratorni infekci ili virusni zaboluvawa.
Vo prodol`enie, pacientite so astma mo`at da gi opi{at astma napadite vo koi imaat
egzacerbacii na nivnite simptomi , koi ponekoga{ baraat iten tretman.

Nastanuvaweto na te{koto di{ewe kaj novoroden~iwata i ranoto detstvo e rizi~en

faktor za razvivawe na astmata. No, nema ~isti klini~ki znaci dali deteto so te{ko
di{ewe }e razvie astma. Na sli~en na~in, te{ko e da se predvidi vo podolgi prognozi
za dete so astma.

Se procenuva deka do 2/3 od decata so astma prodol`uvaat da bidat simptomati~ni i

koga }e porasnat. Op{to, decata so astma poverojatno e da imaat astma kako
vozrasni, so jasni efekti na podolg rok na pulmonalnite funkcii (Roorda i sor.,1994).

Vo prodol`enie, deca so astma mo`e da gi nemaat simptomite, tie mo`e da imaat

BHR ili abnormalno di{ewe. Iako astmata kaj vozrasnite mo`e da se javi kaj poedinci
so prethodna istorija na atopija, ili reaktivna di{na bolest od detstvoto, mo`e isto taka
da se javi spontano ili vo slu~aj na te{ka izlo`enost na ~uvstvitelni agensi koi mo`e
da proizvedat BHR vo ~uvstvitelen doma}in. I pokraj toa te{ko e da se znae kakvi
razmeri astmata kaj vozrasnite e vo vrska so astmata vo detstvoto.

Genetski studii

Kako i kaj drugi voobi~aeni, no genetski slo`eni poremetuvawa, podrazbiraj}i

genetska ~uvstvitelnost kon astmata, se ima ra{ireno kako zna~ewe od javnoto
zdravstvo. Iako zgolemen rizik se ima javeno kaj rodninite, astmati~niot fenotip ne se
nasleduva so ednostaven Mendeleeev model. Semejnite studii se komplicirani, zatoa
{to klini~kite izrazi na ovie poremetuvawa se razlikuvaat po godini i pol, kako i po
izlo`uvawe na alergensi, zagaduva~i i virusni respiratorni infekcii (Globalna
inicijativa,1995).

Studiite na monozigotni i dizigotni bliznaci se koristat kako prv ~ekor vo odreduvawe

na ulogata na genetikata vo multifaktorno poremetuvawe. Na primer, vo naselenie
koe se sostoi od 7000 bliznaci od ist pol, pome|u 1886-1925, soglasnosta za prijavena
astma kaj monozigotni parovi na bliznaci bila 19% sporedena so 4,8% kaj dizigotnite
bliznaci (Edford- Lubs, 1971). Drugi studii za bliznaci, kako {to e studijata od

5
Avstraliskiot registar za bliznaci i onie prijaveni od Hopp i sor., (1984), poka`uvaat
bitni razliki pome|u monozigotnite i dizigotnite parovi na bliznaci, dobivaj}i dokaz za
genetska komponenta vo razvojot na astmata i atopijata.

Vo prodol`enie na studiite za bliznaci, mnogu semejni studii poka`uvaat nasledna

komponenta vo odnos na ~uvstvitelnosta na astmata. Kako i da e Longo so sor. 1987
predlo`il dominantna naslednost za ~uvstvitelnosta na BHR na karbakol bazirana na
bimodalna distribucija na reaktivnost kaj roditeli na pacienti od astma. Townley.
(1986) prilo`il oddelna analiza za odreduvawe dali postoi glaven gen za nasleduvawe
na BHR.

Tie ne bile vo mo`nost da demonstriraat prisustvo na eden golem gen, no toa ne e

neo~ekuvano, zatoa {to e verojatno deka nekolku golemi i mali geni se vme{ani isto
kako i razli~ni potencijalni pri~ini od okolinata. Neodamna, Martines, Howberg
(1995) poka`ale oddelna analiza koristej}i fizi~ka dijagnoza na astma kaj ~lenovi vo
semejstvo so sli~ni rezultati . Tie ne na{le dokazi za postoewe na golem gen za
astma, kako i da e , imalo jak dokaz za semejna poligenska komponenta.

Semejna studija za astmata

Vo momentot mnogu semejni studii za astma se vo tek. Vo SAD ima golem

nacionalen institut za zdravstvo (NIH), fondirana multicentarna studija, kade kaj
semejstvata se utvrduva genom od {irok spektar, koj e vo tek. Studii na izolirani ili
vrodeni `iteli se izvr{eni, kako i studii na `iteli na ostrovi na Tristan da Cunha. Tie
nakratko ja opi{uvaat nivnata studija za astmati~ni semejstva vo Holandija.

Pome|u 1962-1970, 1284 pacienti so naru{uva~ki di{ni bolesti bile ocenuvani vo

Beatrihot ( rehabilitaciona i respiratorna bolnica vo Holandija), dodeka se klini~ki
stabilni. Orginalnata procena vklu~uvala i testirawe na ko`ata so spektar na alergensi,
bile testirani pulmonalnite funkcii i bronhijalnata reakcija na histamin. Totalen serum
na IgE nivoata ne bile mereni vo orginalnata procena.

Od primerot 92 probanti bile odbrani koi imaat simptomati~na astma vo toa vreme za
prvata studija za toga{nata semejna studija.

Decata sega se vo istot dijapazon na godini kako i nivnite roditeli koga tie bile
prvi~no ocenuvani.. Pokraj preispituvaweto na probantite, site dostapni deca i
naslednici bile ispituvani. Ispituvaweto izvr{eni na probantite i ~lenovite na
semejstvata vklu~uvalo:

1. standardiziran respiratoren pra{alnik (modificirana verzija na britanskiot

pra{alnikna medicinski sovet so dopolnitelni pra{awa za simptomite i terapijata
za alergija i astma);
2. testirawe na pulmonalnite funkcii (spirometrija i bronhodilatatorna
reverzibilnost);

3. bronhijalna reakcija na vdi{aniot histamin;

6
 4. alergiski status: testirawe na ko`ata, tottalen serum na IgE, specifi~no IgE nivo na
ku}na pra{ina i totalni periferni krvni euzinofilni rezultati.

Totalniot serum na IgE bil meren vo solidna faza na imunoesej. Skoro bil razvien
algoritam za klasificirawe na potomcite na tie semejstva so astma. Vo analiza na 230
od prvata generacija na potomci, 17% imale sigurno definirana astma i 8% mo`na
astma. I pokraj toa, odprilika 1/4 od decata imale pojaveno astma fenotip. Drugi 21%
imale neklasificirano di{no zaboluvawe ( asimptomati~na BHR ili pu{a~i na cigari
so astmati~ni karakteristiki), 4% hroni~no poremetuvawe na pulmonalnite funkcii
(COPD) i 49% normalni.

I pokraj toa ovie opi{ani klini~ki podatoci ja poddr`uvaat ulogata na geneti~kite

faktori vo razvojot na astmata. Bilo interesno deka 40% od subjektite koi imale
sigurna ili mo`na dijagnoza za astma koristej}i go pra{alnikot i labaratoriskite stidii
koi nemale fizi~ka dijagnoza.

Ovie naodi impliciraat deka izlo`uvawata na imunolo{kite ili vospalitelnite agensi

mo`at da predizvikuvaat klini~ka bolest na rizi~ni individui koi imaat hereditarni
predispozicii za razvoj na astma.

Totalni IgE nivoa:

Rezultati na poedine~ni analizi

Poradi povrzanosta na nivoata na totalniot serum na IgE so klini~kiot izraz za

alergija, astma i BHR, pretstavuva kvantitativen parameter merliv kaj site ~lenovi od
semejstvoto koj mo`e da bide upotreben za genetska karta za ovie slo`eni
poremetuvawa. Okolu 30% od nesovpa|awata vo bronhijalniot odgovor e objasnet od
totalniot serum kaj lu|eto. Ova labaratorisko merewe pretstavuva va`en parameter koj
gi predviduva razvojot i klini~koto izrazuvawe na astmata kako i za alergijata.

Brojot na geni na nasleduvaweto za regulacija na sozdavawe na celosniot IgE ne e

celosno poznat, iako e napraven napredok vo poslednite godini. Prethodnata
oddeluva~ka analiza na totalniot IgE serum nivoa dostavija dokaz za va`en gen iako
tamu imalo razlika vo procenkata na frekfencijata na geni i stepenot na dominantnost.

Vo nekolku studii, dokazot za recesivnoto nasleduvawe na “ visoki” nivoa bilo

nabquduvano, iako razli~ni procenki za frekfencijata na geni i za sredni nivoa, za “
niski” i “ visoki” fenotipovi. Bllomental so sor. 1981 prou~uval nekolku golemi lozi i
iznele dokaz za genetska hereditarnost vo modovite za nasleduvawe. Vo izoliranata
populacija Ami{i, dokazot za kodominantno nasleduvawe bilo izneseno, kade {to
dokazot za poligensko nasleduvawe bilo najdeno vo studijata za populacijata na
Mormonite. Vo golemata studija 291 familija Martines vo 1994 prona{ol dokaz za
kodominantno nasleduvawe.

Vo analiza na podatocite od holandski familii prethodno opi{ani, bile dobieni

dopolnitelni dokazi za recesivno nasleduvawe na visoki nivoa. Procenkite za srednite
nivoa za niski i visoki fenotipovi se pojavuvaat kako klini~ki va`ni vo ovaa studija.
Poradi kodominantniot model dodatna distribucija , sli~ni rezultati za recesiven
model bile dobieni, no tie ne bile zna~ajno podobri.

7
Recesivnoto nasleduvawe na visoki IgE nivoa najdobro se vklopil i najekonomi~niot
model so frekfencija na geni o,41 za niski aleli. Vo prodol`enie, tamu imalo zna~ajna
ostato~na komponenta koja predlo`uvala prisustvo na dopolnitelni geni i okolinski
faktori.

Ponatamo{nata analiza izna{la za 2 glavni lokusi, i dvata nasledni na recesiven

na~in. Mo`no e rezultatite od drugite studii da se razlikuvaat poradi prisustvoto na
pove}e od 1 glaven gen, koi mo`at da napravat da bide pote{ko izrazuvawe na
rezultati od edna analiza na eden odreden lokus. Dokazot za kodominantno
nasleduvawe vo edna studija, vo odnos na kontrarecesivnoto nasleduvawe , e druga
studija koja ne pretstavuva konfliktni rezultati, no pove}e se reflektira vo nemo`nosta
da se razlikuva pome|u 2 ili 3 posebni distribucii, koi poka`uvaat delumna
substacibilnost.
Hromozom 5q

Nekolku geni kandidati locirani na hromozomot 5q koi se pojavuvaat za regulirawe

na vospaluvawa i le~ewe so posredstvo na interakcii pome|u vospalitelnite i
strukturnite kletki ili so sinteza i pu{tawe na vospalitelni medijatori i IgE. Ovie gi
vklu~uvaat citokinite: IL-3, IL-4, IL-5, IL-9, IL-13 i GMCSF, plus drugi geni koi
mo`at da bidat vme{ani vo vospalitelen odgovor, kako {to se:FGFA, CSF-1R, CD-
14, CD-25, β2- adrenergi~en receptor (β2-AR) i glukokortikoid receptor (GRL-1)..
Mutacija vo β2-AR bila prijavena deka e pove}e voobi~aena kaj pacienti kaj astma
koi se zavisni od steroidi.
Ovoj hromozomski region e ekstremno va`en za regulacija na vospalitelni procesi koi
se va`ni vo alergijata i astmata. Poradi ova toj pretstavuva silen region kandidat za
~uvstvitelni geni za astma i alergija, nekolku istra`uva~i ja testirale povrzanosta na
ovoj region vklu~uvaj}i istra`uvawa za vrodena populacija koj dokaz za povrzanosta
bil pronajden.

Vo holandskite familii, genotiovite bile izvedeni na 55 familii so DNA analizi. 2

metodi bile upotrebeni za testirawe na povrzanosta na totalniot serum na IgE nivoa,
Sipar metodot i Lot-rezultat metod, upotrebuvaj}i geneti~ki metod dobien od
oddeluva~ka analiza. Geneti~kata analiza poka`ala zna~ajni rezultati za marker
D5S436 za Sipar i Lot- rezultat analiza. Lot vrednosta za D356 e vo koorelacija so
povisok razmer 1000:1 za pvrzanosta na IgE so ovoj hromozomski region. Kako i da
e od ovie rezultati ne e vozmo`no da se oddeli eden gen kandidat vnatre vo ovoj
golem region koj sodr`i golem broj kandidati geni.
Prviot lokus na 5q hromozomot e vsu{nost vo pove}e od 50% od varijaciite vo
totalniot IgE nivo kade vtoriot nepoznat lokus objasnuva 19% od varijaciite vo
holandskite familii so astma. Ponatamo{ni studii se potrebni da odlu~at za
hromozomskata lokacija za ovoj vtor lokus. Od ovie familii, nie imame dokaz za
povrzanosta so BHR i markerite vo istiot region na hromozomot 5q-31-33. Ovie
naodi ja podr`uvaat va`nosta na ovoj region vo aspekt na regulacija na alergiskite i
asmati~nite fenotipovi.
Hromozom 11q

Kokson i sor. prona{le oblast na hromozom 11q so zgolemeno maj~insko

nasleduvawe upotrebuvaj}i {iroko definiran alergiski fenotip ( pozitiven test na ko`a/

8
ili poka~en totalen serumna IgE i/ ili poka~en specifi~en IgE). Dru|i istra`uva~i bile
vo mo`nost da gi povtorat ovie rezultati na povrzanost (Hizawa i sor.1992; Lympany
i sor, 1992; Rich i sor, 1992). Shirakova i sor. 1994 iznele asocijacija pome|u
atopijata i mutacija na β podedinici na visok afinitet na IgE receptor (FcRI-B) na
hromozom 11q. Ovoj polimorfizam bil povrzan so maj~inskoto nasleduvawe na
atopi~niot fenotip vo 17% od ispitanite alergiski familii. Ova ja naglasila poentata
deka nasleduvaweto e kompleksno i dopolnitelni geni treba da se identifikuvaat.

Drugi regioni kandidati na genomot bile istra`uvani. Toa se regioni kodirani za T-

kletka receptor (TRC) proteini, va`ni zaradi nivnata centralna funkcija vo
prepoznavaweto na tu|i antigeni. Pove}eto od TRC se sostaveni od α i β sinxiri
(hromozomi 7 i 14). Mofat (1994) opi{al dokaz za povrzanost na hromozomot 14 i
specifi~niot IgE odgovor na voobi~aenite vdi{ani alergensi vo 2 nezavisni populacii
baziraano na Sibpar analiza. Nikakva povrzanost na TRC-β i hromozomot 7 ne bila
detektirana.

Dopolnitelni istra`uvawa za povrzanosta so drugi kandidati regioni i kompletni

istra`uvawa na genomi se vo tek vo nekolku labaratorii. Toa }e bide glaven predizvik
da se identifikuvaat genite za kompleksni multifaktorijalni bolesti kako {to se astmata
i alergijata. Kako va`nite geni vo astmata i alergijata se ozna~eni, }e bidat potrebni
zdru`eni istra`uvawa na specifi~ni mutacii vo kandidatite geni.

Ovie naodi }e bidat korisni vo desektirawe vo kompleksnata genetska vrska pome|u

~uvstvitelnosta na BHR, alergiskite poremetuvawa i astma. Dopolnitelni istra`uvawa
koi gi potvrduvaat prethodnite istra`uvawa ponatamu }e gi definiraat bitnite geni vo
regulaciajta na vospaliteniot proces vo astmata i alergijata. Ovie kombinirani
geneti~ki klini~ki istra`uvawa }e bidat kon podobreni terapii i podobri tehniki za
rano dijagnosticirawe na ovie poremetuvawa.

Dijagnoza i diferencijalna dijagnoza

Iako ima nasledni pote{kotii povrzani vo diferencijalnata dijagnoza i

karakteriziraweto na astmata i raspoznavaweto na specifi~nite fenotipovi na
~lenovite na familii na astma probanti, ovie ovozmo`uvaat korisni informacii koi ja
opravduvaat istragata na genetikata na alergiski poremetuvawa i astmata. Zaedno
alergiskite i astmati~nite fenotipovi mo`e da se definiraat bazirano na rezultatite na
laboratoriski testirawa, kako i na istorija astma simptomi i vo vrska so efektite na
uni{tuva~ki varijabli kako {to se: pu{eweto i izlo`enost na alergii. Iako probantite
mo`e da bidat izbrani zatoa {to ima ‘ klasi~na ‘ astma, seu{te neophodno e da se
klasificiraat ostanatite ~lenovi od semejstvoto kako ‘ zarazeni ‘ ili ‘ nezarazeni ‘ za
analiza na klini~kiot fenotip.
Imalo mnogu obidi za razvivawe razbirlivi definicii vo minatite 40 godini. Sega{nite
definicii za astmata ja naglasuvaat va`nosta na vospalitelnite mehanizmi vo kontekst
so phiholo{kite promeni povrzani so astmata. Kako i da tie ne se ~esto korisni za rana
identifikacija ili za diferencijacija na astmata od drugi blisku povrzani bolesti. Kako i
so drugite zaedni~ki kompleksni poremetuvawa, }e ima proporcija na ~lenovi od
semejstvoto koi nema da bidat specifi~no klasificirani, bidej}i tie }e imaat nekoi, no
ne i site karakteristiki na sostojba koe e pod istr`uvawe.
Va`na tema vo genetskite studii za astma e bliskata vrska pome|u astmata i atopijata,
koja dozvoluva ocenuvawe na blisko povrzani nasledni faktori vo dvete sostojbi.

9
Kako i da e, bez razlika na bliskata povrzanost pome|u astmata, so visok totalen
serum na IgE, i atopijata, ovie osobini ne mo`e da bidat ednostavno zameneti.

Istoto e vistina za astmata i BHR, iako podednakvo site astmati~ari poka`uvaat BHR;
no ne site subjekti so BHR imaat astma. BHR mo`e da prethodi vo izrazot na astma i
navistina da so~inuva rizi~en faktor, ili mo`e da bide prisuten vo povrzanosta so
pu{eweto cigari i rana faza na COPD.

Drug problem vo semejnite istra`uvawa upotrebuvaj}i testirawe na edna to~ka e deka

klini~kiot izraz za astma i atopija mo`e da varira so godinite.
Klini~kiot izraz za astma mo`e da se menuva od bolesta inicijalno predizvikana so
alegenski izlo`uvawa i virusni infekcii vo detstvoto, do pove}e ireverzibilni di{ni
poremetuvawa so pomalku razli~nosti kaj postarite pacienti, koi mo`e da imale
iskustvo na izlo`uvawe na razli~ni agensi vo okolinata: ~ad od cigari i vozdu{nite
zagaduvawa.

Pulmonalni funkcionalni testirawa

BHR e skoro nasekade prisuten kaj subjektite so astma, kako i kaj individui so
alergija i mnogu pu{a~i na cigari vo rana faza na COPD.
Prisutni se nekolku te{ki temi za definirawe za najdobriot test za procena na BHR.
Ovie temi go vklu~uvaat metodot koj se upotrebuva za testirawe na BHR, vlijanieto
na nivoto na BHR od sega{nata razvienost na astma kaj pacientot , i drugi sostojbi (
COPD cystic fibrosis, okupira~ka astma, virusni respiratorni infekcii) mo`e da bidat
povrzani so raste~kite nivoa na di{nite sposobnosti.Vo su{tina, agensite koi se
upotrebuvaa
za procena na BHR se podeleni na agensi koi mo`at direktno da predizvikaat
kontrakcija na maznata muskulatura kako {to se: metaholin i histamin, i agensi kako
{to se: adenozin, hiper ili hipotoni~ni re{enija, ve`bi, i alergensi koi se pojavuvaat za
da gi produciraat nivnite efekti vo di{eweto indirektno so aktivirawe na biohemiskite
pati{ta i pu{ewe na bioaktivni supstanci.

Koj i da e mehanizam, astmati~arite reagiraat na previsok stepen na di{ni

popre~uvawa koi ja predizvikuvaat ovie agensi vo odnos na normalnite subjekti.
Iako, mo`no e da se odr`i nekakov stepen na odgovor vo nezarazenite ~lenovi od
semejstvoto, ako e mo`no da se prodol`i predizvikot na povisoki dozi na agensi.

O~igledno, kako BHR mo`e da bide prisutno u{te od ra|aweto ima mnogu vlijanija od
okolinata kakvi {to se: pu{eweto na roditelite, izlo`enost na vozdu{ni zagaduvawa i
virusni respiratorni infekcii, koi mo`at da vlijaat na nivoto na BHR.
Simptomi

Kako {to e diskutirano prethodno va`ni simptomi za astmata vklu~uvaat ka{lawe,

kivawe i dispnea koe se javuva vo otsustvo na respiratorni infekcii ili nastinka.
Pacientite so astma mo`e da otkrijat deka nivnite simptomi se vo porast koga ima
respiratorna infekcija, no u{te imaat i simptomi od porano. Pacientite se vo mo`nost
da opi{at nekoi izlo`uvawa kako {to se: alergensi ili ve`bi koi predizvikuvaat porast
na simptomite.

10
 Faktori na zagaduvawe

Pokraj genetskata komponenta na astmata, mnogu faktori vo okolinata se povrzani so

izlo`uvawe na bolesta: doewe, virusni respiratorni infekcii vo ranoto detstvo,
izlo`enost na alergensi i pu{ewe kaj roditelite, osobeno na majkata koga e bremena.
Te{ko e da se odredi precizno i kontrolira za ovie poznati faktori vo genetskite
istra`uvawa i mo`e da ima i drugi nepoznati faktori. Astmata izgleda deka e od
multifaktorijalno poteklo, blisko povrzano so BHR i alergiskiot status pod vlijanie na
multipnite geni faktori od okolinata.

Lekuvawe

^esto, mudar pristap za terapija vo tretiraweto na astmata e da se kontroliraat

simptomite , spre~at i lekuvaat egzacerbaciite. Astmata e obstruktivno pulmonalno
zaboluvawe vo koe simptomite i morbidnosta se jasno povrzani so surovosta na
bronhijalnite obstrukcii. Di{nite obstrukcii se obi~no parcijalni ili celosno
reverzibilni.

Bronhijalnite mazni muskulni kontrakcii se samo edna pri~ina za di{nite obstrukcii

koi se isto taka producirani od serija na mehanizmi koi vklu~uvaat edemi na yidovite
na di{nite pati{ta, respiratorna sekrecija, aktivirawe na kletki i ispu{tawe na
medijatori, i bitni strukturalni promeni vo di{nite pati{ta (bazi~nata membrana se
zadebeluva i ima subepitelna fibroza).

Ovie abnormalnosti kaj astmata se predizvikani so izlo`uvawe na alergensi,

zagaduva~i vo okolinata i virusni infekcii. Sega{nite internacionalnite vodi~i
prepora~uvaat upotreba na antiinflamatorni agensi za da se spre~i razvojot i
progresijata na ovie abnormalnosti, dodeka bronhodilatatorite da go reduciraat
dotokot na di{noto popre~uvawe i ispu{tawe na astma simptomite.

Najvoobi~aen na~in za upotreba na antiinflamatori e vdi{uvawe (se prepora~uva) i

sistemsko (akutna ili surova astma) kortikosteroidi, kromolin ili nedokrolin se agensi
koi gi stabiliziraat kletkite i da se spre~i ispu{tawe na medijatori koi se efektivni kaj
pomladite, pove}e alergi~nite astmati~ari. Druga klasa na antiastma lekovi se u{te vo
razvoj, sostaveni od agensi koi gi blokiraat leukotrin receptorite. Ovie lekovi vetuvaat
nov pristap vo spravuvaweto so bolesta.

Vo kontrast so antiinflamatornite intervencii, bronhodilatatorite se upotrebuvaat za

tretirawe na akutni simptomi. Primarnite agensi vo ovaa klasa se selektivni β2-
agonisti. Drugi agensi vklu~uvaat metilhantini (teofilin) koi se poslabi
bronhodilatatori i za toa {to se zemaat oralno, tie mo`at da bidat povrzani so sprotivni
sporedni efekti ako krvta periodi~no ne se nabquduva.

Kone~no vdi{anite antiholinergi~ni antagonisti parasimpati~ni nevralni pati{tai

produciraat bronhodilatacija. Ovie agensi se pove}e korisni vo COPD i vo
kombinacija so β2- agonisti vo lekuvaweto na akutna astma.

Izlo`uvawe vo okolinata

11
Kontroliraj}i gi izlo`uvawata na alergensi, zaedno nadvore{no i vnatre{no, ~adot i
drugite vozdu{ni zagaduva~i treba da bidat vgradeni osobeno, zatoa {to mo`e da
pomognat za prevalencija za egzarcerbacii. Glavni vnatre{ni alergensi koi treba da
bidat izbegnati se vklu~uvaat: doma{nata pra{ina , `ivotni (ku~iwa, ma~ki), gabi.

Genetsko sovetuvawe

Multifaktorijalnite poremetuvawa se pove}e preovladuvaat kaj naselenieto otkolku

mendeleevite poremetuvawa koi se relativno retki, taka da tie se edna od pogolemite
gri`i od gledi{te na javnoto zdravje i ja opi{uvaat ulogata na genetikata vo vakvite
poremetuvawa i imaat {iroko zna~ewe. Kako i da e, iako ima semejna agregacija za
astma kako i drugi multifaktorijalni bolesti, ne e mo`no da se dade to~na procena za
rizikot.

Deca so astma imaat zgolemen rizik za razvoj na astma, osobeno ako se atipi~ni. Vo
istra`uvaweto na holandskite semejstva opi{ani predhodno, 17% od potomcite so
astma ~ii roditeli imale astma i dopolnitelni 9% imaaat nekoi od klini~kite osobenosti
na bolesta.

Mo`e da bide korisno da se konsultiraat roditelite ~ii deca se so visok rizik za razvoj
na astma da praktikuvaat preventivni proceduri vo ranoto detstvo. Na primer,
vlaknestite igra~ki mo`e da bidat va`en izvor na alergija na ku}na pra{ina. Isto taka,
ako ima prisustvo na mileni~iwa vo domot, izlo`uvaweto da bide ograni~eno so {to
nema da se dozvoli `ivotnoto da spie vo detskata soba. Vakvite praksi se ~esto
polesni za odr`uvawe ako se implementiraat rano vo `ivotot.

O~igledno, izlo`uvaweto na drugite mo`ni predizvikuva~i na astma, kako {to e

pasivnoto pu{ewe, treba da bidat izbegnati. Ako eden od roditelite ima klini~ka
astma, mnogu od ovie proceduri mo`e da se stavat vo upotreba.
Vo idnina, mo`no e da se testita genski somnitelnosta za astma. Ovoj pristap mo`e da
bide korisen, bidej}i e vo interes na rana dijagnoza i farmakolo{ka intervencija koja
mo`e da spre~i razvoj i/ ili progresija na astmata.

12
 Zaklu~ok:

Po ednomese~nata rabota na ovaa tema, vklu~uvaj}i pribirawe na informacii od ovaa

oblast, kako od stranski taka i od doma{ni avtori, poseta na internet stranici,
konsultacii so stru~ni lica pulmolozi i alergolozi, razrabotiv aktuelna tema koja budi
interes kaj sekogo od nas, i se nadevam deka }e naide na dobar priem kaj site.

Astmata e edna od naj~estite alergiski bolesti koja i ne slu~ajno e nare~ena epidemija

na 21-ot vek.

Zaboluvawe za koe se posveteni mnogu studii, istra`uvawa i za koe postoi tendencija

istite da prodol`at se vo interes za podobra i pouspe{na prevencija, dijagnoza, iznao|
awe na novi geni odgovorni za naslednata astmata, uspe{no lekuvawe.

Tehnikite za identifikacija na genite koi ja pridru`uvaat ovaa bolest se od ogromna

va`nost za napredokot na ova pole vo poslednite 25 godini.

Otkrivaweto na multipni geni }e ovozmo`i natamo{en probiv i progres vo

razjasnuvaweto na razli~nite astmati~ni fenotipovi. Identifikacijata na genite zna~ajni
za astmata }e go podobri dijagnosti~kiot kapacitet i mo`nost za rani prevencii.

Vo svetot okolu 2% od vkupnoto naselenie boleduva od astma, a vo visoko razvienite

zemji procentot e 2-!0%.

13
Bolest koja ne ja odminuva R.Makedonija, so 4% zastapenost od vkupnoto naselenie,
{to nesomneno poka`uva deka go nadminuva problemot so dijabet i pretstavuva edno
od naj~estite hroni~ni zaboluvawa.

No, se duri e vo potraga idealnit lek, astmata }e se lekuva so novite priodi,

vklu~uvaj}i upotreba na novi lekovi i podobro koristewe i primena na ve}e
vospostavenite strategii.

Koristena literatura:

1. -Deborah A. Meyers and Eugene R. Bleecker. “ Principles and Practice of Medical

Genetics“- Asthma. London:.2719-2726

2. Prof. D-r Angelko \or~ev. “ Makedonski nacionalen konsenzus za dijagnoza i

lekuvawe na astma i hroni~na obstruktivna belodrobna bolest “- Makedonsko
Lekarsko Zdru`enie, Makedonsko Respiratorno Zdru`enie- sekcija za alergologija;
Skopje,1999: 5-65

3. Akad. Prof. D-r Dimitar Arsov. “ Vnatre{ni bolesti “- Skopje :1986. 63-65

4. \or~ev A.et al. Which is the safety border of inhalatory corticosteroid therapy in
patients with bronchial asthma. Allergy 1993; 48 (No 16): 88-89

5. http://www.ginasthma.com (18.08.2005)

6. http://www.medicinenet.com/asthma/focus.htm (18.08.2005)

7. http://www.healthology.com/asthma (20.08.2005)

8. http://www.alergybuyersclub.com/asthma-center.html (20.08.2005)

9. http://www.edae.gr/allasthma.htlm (20.08.2005)

14
15