Seminarska Rabota

po predmetot: Мегународна безбедност

TEMA: BEZBEDNOST - POIM I KONCEPT

Mentor: Izrabotил:
Prof.dr. Стево Пендаровски Сековска Марга
ID:684

0
 S O D R @ I N A:

1.Voved________________________________________________________1

2.Bezbednost-Poim i Koncept ________________________________ __2

2.1. Pro{iruvawe na konceptot na bezbednost________________5

2.2. Kontradikcii vo konceptot na bezbednost________________6

2.3. Odbranbena dilema______________________________________6
Dilema sila - bezbednost ______________________________8

1
 1.V O V E D

Ponovoto razbirawe na konceptot za bezbednost, generalno, se sostoi vo

sogleduvaweto na negovite integralni kvaliteti i pomestuvaweto na prioritetot na
zakanite vrz bezbednosta na dr`avata. Inaku, se poso~uva deka dr`avite
izjasnuvaj}i se za prifa}awe na demokratskite principi vo razvojot, sloboden
pazar i po~ituvaweto na ~ovekovite prava, kako osnova i kako nose~ki
parametri vo nacionalnata i me|unarodnata aktivnost, imaat i novo razbirawe za
konceptot za bezbednost, koe e spomnato predmalku.
Vo sovremenite me|unarodni odnosi se prisutni tendencii kon konceptot na
bezbednost da se pristapi so po~ituvawe na univerzalnoto zna~ewe na
bezbednosta i zapazuvawe na celinata na site nejzini aspekti, od politi~kite,
socijalno - ekonomskite, kulturnite, do razvojnite, ekolo{kite, voenite, kako i
pristapot kon mirot i bezebdnosta da go sodr`i po~ituvaweto na interesite na
site ~initeli na me|unarodnata zaednica. Pa, ottamu proizleguva i problemot na
ostvaruvaweto na osnovnite celi na Svetskata organizacija koi{to so sovremenite
me|unarodni odnosi dobija nov akcent na postavenite celi.
Vokabularot na politikata na XX vek evidentno e zbogaten so referenci
koi{to se odnesuvaat na bezbednosta na me|unarodno nivo - nacioanalna,
kolektivna, vzaemna, kooperativna, seopfatna, regionalna, legitimna i ednakva.

_____________________________________________________________________________________
-Pravna Enciklopedija izdadena 1999 god vo Sovremena Administracija vo Belgrad;

Za nekoi od ovie termini, koi{to podednakvo se sre}avaat i vo nau~nite

analizi i vo politi~koto sekojdnevie, mo`at da se nabrojat i soodvetni referenci.
2
Me|utoa, za pogolem del od niv mo`e da se konstatira deka pove}e imaat
retori~ka, otkolku analiti~ka vrednost.
Mo`e da se konstatira deka su{tinata na problemot ne e sodr`ana vo
izmenite na paradigmata na bezbednosta, tuku da se precizira najsoodvetnoto
nivo za analiza na problemite.

2. BEZBEDNOST - POIM I KONCEPT

Vokabularot na politikata na dvaesettiot vek evidentno e zbogaten so

referenci koi{to se odnesuvaat na bezbednosta na me|unarodno nivo -
nacionalna, kolektivna, vzaemna, seopfatna, legitimna, regionalna, kooperativna i
ednakva. Za nekoi od ovie termini, koi{to podednakvo se sre}avaat i vo
nau~nite analizi i vo politi~koto sekojdnevie, mo`at da se nabrojat i soodvetni
referenci. Me|utoa, za pogolem del od niv mo`e da se konstatira deka pove}e
imaat retori~ka, otkolku analiti~ka vrednost.
Bezbednosta na lu|eto vsu{nost se postavuva na stepen na neprikosnoveno
pravo i na toj na~in gi voveduva odbranata i opstanokot vo funkcija na
opredeluva~ki elementi na nadvore{nata politika na dr`avata. So toa I
te`neeweto kon bezbednosta stanuva edna od glavnite determinanti na me|
unarodnite odnosi. Sfatena vo toj kontekst, stabilnosta na dr`avata vo zna~ajna
mera e funkcija so razli~en stepen na vrednost, pri {to site dr`avi se I se
~uvstvuvaat sebesi ranlivi od mahinaciite na drugite.
__________________________________________________________________
Tvorewe na mirot od Lidija Georgieva Skopje 1999 g.,
U~ebnik po defendologija od prof.d-r Trajan Gocevski, Mitko Kotov~evski, Zoran Nacev i Radko Na~evski,
2002 godina,

Bezbednosta vsu{nost, pretstavuva razli~no ne{to vo razli~no vreme i za

da se utvrdi nejzinoto zna~ewe kako i da se razbere nacionalno bezbednosnata
politika na dr`avite e re~isi nevozmo`no bez potpolna ocenka na rabotite koi{to

3
pridonesuvaat za iracionalnoto odnesuvawe i pri~inite za strav so koi{to se
soo~uva dr`avata.

2.1.Pro{iruvawe na konceptot na bezbednost

Za sovremenoto poimawe na konceptot za bezbednost, zna~ajna e ulogata

koja{to me|uzavisnosta ja ima vo sovremenata me|unarodna zaednica, i koja{to
fundamentalno se odrazi vrz tradicionalnite pristapi na problemot na
nacionalnata bezbednost vo me|unarodnite odnosi.
Preku realisti~kiot priod, me|uzavisnosta gi istaknuva ekonomskite,
socijalnite i problemite na `ivotnata sredina kako sprotivnost na tesnata i se
u{te dominantno nacionalisti~ka agenda na politikata na sila.

2.2.Kontradikcii vo konceptot na bezbednost

Odbrambena dilema

Upotrebata na zakana so sila kako sredstvo na politikata e vgradena vo

anarhi~nite me|unarodni odnosi. Od edna strana pozitivnite aspekti na ovoj
princip se vgradeni vo referencite na me|unarodnite dokumenti vo smisla na
nejzina zabrana kako sredstvo na politikata i na op{teweto me|u dr`avite, no od
druga strana upotrebata na sila e postajana e postojano prisutna vo me|
unarodnite odnosi.
Vo me|unarodniot sistem primarniot instrument na redot vooru`enite sili
isto taka, se primarna zakana za bezbednosta. Dr`avite sozdavaat voena sila
kako za sopstvena odbrana taka i za po{iroki bezbednostni celi. Me|utoa, otkako
tie edna{ }e se formiraat, vakvata sila producira kontra - bezbednosna dinamika
koja{to gi zagrozuva samite dr`avi no i me|u-narodniot sistem vo celina.

4
 Su{tinata na odbranbenata dilema primarno proizleguva od prirodata na
voenite sredstva, od nivniot razvoj i rasporeduvaweto vo edna dr`ava, duri potoa
od dinamikata na odnosite na dr`avite. Taa proizleguva od kontradikcijata {to
postoi me|u voenata odbrana i nacionalnata bezbednost. Vooru`enite sili
voobi~aeno se vospostavuvaat kako element na sistemot za nacionalna
bezbednost, i mo`e da se smeta za politi~ki gaf, dodeka voenite sredstva
pozitivno koreliraat so nacionalnata bezbednost. Me|utoa, kako {to nitu eden od
konceptite ne e podlo`en na kvantifikacija, onevozmo`eno e i testiraweto na
nivnite interakcii. No zatoa mo`e da se konstatira deka ima barem dva
o~igledni slu~ai koga odbranata i bezbednosta mo`at da rabotat eden protiv
drug :
- koga odbranbenite tro{oci gi kompromitiraat, ili se sprotivstaveni na
ostanatite bezbednosti celi;
- koga odbranata gi nadminuva zagrozuvawata, a e dizajnirana za
odvra}awe.
Kongresniot sistem od 1815 god., Ligata na narodite i OON pretstavuvaat
rezultat na konceptualno dopolnuvawe na nacionalna odbrana so kolektivna
bezbednost. Me|utoa nikoj od ovie obidi ne e uspe{en kako glaven kontrolira~ki
element vo me|unarodnite bezbednosni odnosi.

Vo periodot po Vtorata svetska vojna, konceptot na nacionalna odbrana e

zagrozen od nekolku aspekti. Vnatre{nosta na dr`avata ne mo`e nitu da se
za{titi, nitu da se odbrani. Totalna mobilizacija bara masovni promeni vo
socijalnite I politi~kite vrednosti, ~inej}i ja vojnata pove}e instrument na
op{testveni promeni otkolku na za{tita. Osven toa, sovremenoto vooru`uvawe ja
razni{a razlikata pome|u doma{niot (civilen) front i voemiot front, so {to
odbranata vo smisla na zadr`uvawe na neprijatelot nadvor od granicite stanuva
nemo`no.
Destruktivnite karakteristiki na vooru`uvaweto ja reducira idejata za
nacionalna odbrana do apsurd, vo smisla na toa {to dr`avata mo`e da bide

5
zagrozena, pa duri i uni{tena od sredstvata koi{to se neophodni za nejzinita
odbrana. Ako kon ova se dodadat i dr`avnite interesi, osobeno ekonomskite i
ideolo{kite koi{to ne mo`e da se {titat soodvetno so voeni sredstva, se
sozdavaat uslovi za razvoj na po{irok koncept od odbranbeniot. Toj treba da ja
za{titi dr`avata od pove}e as-pekti. Ottuka se promovira idejata za konceptot
na nacionalna bezbednost.

2.3.Dilema sila - bezbednost

Vo sovremenite me|unarodni odnosi dr`avite nastojuvaat da ja obezbedat

svojata blagosostojba i kontinuitet, odnosno opstanok na svoite politi~ki i
op{testveni vrednosti. Onie dr`avi koi{to nedostatno i neume{no go pravat toa,
vo najdobar slu~aj rizikuvaat zaguba na mo}ta, dodeka vo najlo{ slu~aj,
zaguba na nezavisnost, ili ponekoga{ na opstojuvaweto.
Vo vkupnata struktura na problemot, neogvoto teorisko objasnuvawe e
fokusirano vrz odnesuvaweto na dr`avite vo me|unarodniot sistem, taka {to im
se pridodavaat interakciite I nivoto na analiza na strukturata. Ovie teoriski
aspekti se delat vo dva op{ti vida :
Prvo, onie koj{to go istra`uvaat direktnoto, svesno natprevaruvawe i
neprijatelstvo me|u dr`avite kako primeren izvor na konflikti i
Vtoro, onie koj{to go istra`uvaat odnesuvaweto na dr`avite koja{to
producira konflikt, ili primerot na odnosi vo sistemot vo koj{to neprijatelstvata
se nenamerni.Ovoj koncept mo`e da se protolkuva kako povisoko koncepcisko
postavuvawe na kontradikciite sodr`ani vo bezbednosniot koncept. Zatoa
razvivaweto na konceptot za dilemata sila - bezbednost, namesto tradicionalnata
bezbednosna dilema, mo`e da se sfati deka e napraveno so cel da se voo~i
razlikata pome|u sprotivnite tezi koi{to gi ~inat nedorazbirawata. Spored ovoj
koncept razbiraweto na me|unarodnite odnosi mo-`e da se zajakne so
razdvojuvawe na konceptot za bezbednost od konceptot na sila.

6
 Distinkcijata pome|u borbata za sila i borbata za bezbednost e zna~ajna
od pri~ina {to se ozna~uvaat fundamentalno razli~ni obrazlo`enija za
nesigurnosta vo anarhi~nite me|unarodni odnosi, i zatoa {to se zazemaat razli~ni
politi~ki pozicii za problemot.

__________________________________________________________________
- Tvorewe na mirot od Lidija Georgieva Skopje 1999 g.,

-U~ebnik po defendologija od prof.d-r Trajan Gocevski, Mitko Kotov~evski, Zoran Nacev i Radko Na~evski,
2002 godina,

KORISTENA LITERATURA

- Tvorewe na mirot od Lidija Georgieva Skopje 1999 g.,

-U~ebnik po defendologija od prof.d-r Trajan Gocevski, Mitko Kotov~evski, Zoran Nacev i

Radko Na~evski, 2002 godina,

7
-Pravna Enciklopedija izdadena 1999 god vo Sovremena Administracija vo Belgrad;
-Prof.dr.Aleksandar Hristov -Praven fakultet vo Skopje;
-Prof.dr.Borislav Blagojevi~-Praven fakultet vo Belgrad;