T-TEST

Poznamo 3 vrste t-testa:

1. t-test enega vzorca

Pove nam ali obstaja statistično pomembna razlika med dejanskim povprečjem in
hipotetičnim povprečjem, ki ga določimo glede na neko izračunano povprečje, s
katerim ga je smiselno primerjati. Na primer, da računamo t-test med
povprečno starostno neto pokojnino prebivalcev Kopra in hipotetično povprečno
starostno neto pokojnino, ki velja za slovensko povprečje. Ugotovili bomo ali se
povprečna starostna neto pokojnina prebivalcev Kopra statistično pomembno
razlikuje od povprečne slovenske starostne neto pokojnine.

2. t-test za dva neodvisna vzorca (ang. Independent samples t-test)

Ta vrsta t-testa nam pove ali se dve neodvisni skupini med seboj v povprečju
statistično pomembno razlikujeta. Če želimo ugotoviti ali se ženske in moški v
Sloveniji statistično pomembno razlikujejo povprečni starostni neto pokojnini, bomo
uporabili ta test. Ugotovili bomo ali obstaja statistično pomembna razlika v povprečni
starostni neto pokojnini med moškimi in ženskami. Podobno lahko računamo razliko
v povprečni pokojnini med dvema regijama, občinama,…., v katerihkoli dveh
smiselnih skupinah

Testna spremenljivka mora biti vsaj intervalna; V okence 'Grouping variable' pa

postavimo opisno z dvema kategorijama.

3. t-test za dva odvisna vzorca (ang. Paired samples t-test)

Za razliko od testa za neodvisne vzorce pri tem testu primerjamo povprečja odvisnih
ali parnih vzorcev. Recimo, da ugotavljamo statistično značilne razlike pred in po
uveljavitvi zakona ali ukrepa o zvišanju pokojnin.

Uporabna analiza kadar ugotavljamo razlike med pre-post podatki (meritve).

V anketnih vprašalnikih se bomo srečevali predvsem s t-testom za neodvisne vzorce.

Programski stavki se nahajajo v: Preuči - primerjava srednjih vrednosti (ang. Analyze –
compare means).

Programski stavek Means izračuna povprečja in std. odklon v različnih skupinah, ne pa tudi
teste statistike: ali sta povprečji (so povprečja) v različnih skupinah statistično značilno
različna.
Primer t-testa za dva neodvisna vzorca:

Spremenljivka spol (D1 – premaknemo v 'Grouping variable') in Z10 (mnenje o trenutnem

zdravstvenem stanju v Sloveniji).

- Kliknemo na 'Define groups' ter pod Group 1 dodamo moški; pod Group 2 pa ženski.
- Pod 'Options' pustimo prenastavljen 95% konfidenčni interval.

- Raziskovalno vprašanje: Ali se mnenje moških in žensk o trenutnem zdravstvenem

stanju v Sloveniji razlikuje?
o H0: Mnenje moških in žensk o trenutnem zdravstvenem stanju v Sloveniji se
ne razlikuje
o H1: Mnenje moških in žensk o trenutnem zdravstvenem stanju v Sloveniji se
razlikuje (dvostranska hipoteza)
- Enostranka hipoteza: Moški imajo pozitivnejše mnenje o trenutnem zdravstvenem
stanju v Sloveniji v primerjavi z ženskami.

V tabeli 'Group statistics' so navedeni povprečje in std. odklon odvisne spremenljivke za

skupini moških in žensk. Izpisano je tudi, koliko enot je bilo vključenih v izračun v eni in v
drugi skupini.

Druga tabela 'Independent samples t test' kaže, ali sta povprečji statistično značilno različni.
Pri tem je potrebno odčitati Levenov test (F statistika), ki razkriva ali sta varianci enaki.

- Če je p > 0,05, potem sprejmemo H0 in odčitamo t-test v vrstici 'Equal variances

assumed'.
- Če je p < 0,05, potem zavrnemo H0 in sprejmemo H1 ter odčitamo t-test v vrstici
'Equal variances not assumed' oz. enakost varianc ni predpostavljena.

V našem primeru je F = 1,74 in p > 0,05, zato odčitamo statistiko v vrstici 'Equal variances
assumed'.

- t = 2,02
- Sig.t. = 0,044. Ker je p < 0,05 zavrnemo H0 in potrdimo H1.
 - Statistika t pokaže, da se mnenje moških in žensk o trenutnem zdravstvenem stanju v
Sloveniji razlikuje. Moški imajo pozitivnejše mnenje o trenutnem zdravstvenem
stanju kot ženske.

ANOVA
V primeru, da primerjamo povprečje v več kot dveh neodvisnih vzorcih, uporabimo
programski stavek ANOVA (analiza variance). ANOVA nam pove ali tri ali več skupin med
seboj statistično pomembno razlikuje v določeni lastnosti. Recimo, ali se študentje prve,
druge in tretje stopnje študija na FUDŠ statistično značilno razlikujejo med sabo v
zadovoljstvu s študijem na FUDŠ. Ali pa, ali se študentje programov Uporabne družbene
študije, Socialni management in Psihosocialna pomoč statistično značilno razlikujejo med
sabo v zadovoljstvu s študijem na FUDŠ?

V tem primeru bomo uporabili analizo variance, če bodo seveda za to izpolnjeni vsi pogoji.
ANOVA nam bo v zgodnjem primeru dala odgovor na to ali se te tri skupine med seboj
razlikujejo ali ne, ne bo pa nam povedala kateri dve skupini sta tisti, ki se razlikujeta.

Odvisna spremenljivka mora biti merjena z intervalno ali razmernostno lestvico. V poštev
lahko vzamemo tudi ordinalno lestvico, če jo lahko intrepretiramo kot intervalno, npr.
Likertove lestvice in vrsta 10 stopenjskih lestvic v anketnem vprašalniku. Neodvisna
spremenljivka je opisna, praviloma nominalna.

Programski stavek se nahajajo v: Preuči - primerjava srednjih vrednosti – enosmerna ANOVA

(ang. Analyze – compare means- One way ANOVA).
o V primeru, da je testna statistike F manjša od 0,05, v programskem oknu
ANOVA, odkljukamo še 'Descriptives'. Sledi interpretacija povprečij in razlike
med njimi.

Ničelna in alternativna hipoteza ANOVE:

- H0: Povprečja odvisne spremenljivke v skupinah so na populaciji enaka (spremenljivki

nista statistično značilno povezani)
- H1: V vsaj dveh skupinah povprečji odvisne spremenljivke na populaciji nista enaki
(spremenljivki sta statistično značilno povezani).

Če je p < 0,05 lahko zavrnemo H0 in sprejmemo H1.

Primer ANOVE:

K3 (zaposlitveno razmerje) kot neodvisna spremenljivka in Z10 (mnenje o trenutnem

zdravstvenem stanju v Sloveniji) kot odvisna.
- Raziskovalno vprašanje: Ali zaposlitveno razmerje vpliva na mnenje o trenutnem
zdravstvenem stanju v Sloveniji?
o H0: mnenje o trenutnem zdravstvenem stanju v Sloveniji je v vseh
zaposlitvenih razmerij enako.
o H1: mnenje o trenutnem zdravstvenem stanju v Sloveniji se v vsaj dveh
zaposlitvenih razmerij razlikuje.

- Odčitamo statistiko F = 5,40; Sig. F = 0,005. Ker je p < 0,05 zavrnemo H0 in potrdimo
H1.
- Mnenje o trenutnem zdravstvenem stanju v Sloveniji se vsaj v dveh zaposlitvenih
razmerij med sabo razlikuje. Pogled na povprečja v različnih kategorijah sugerira, da
se mnenje o trenutnem zdravstvenem stanju v Sloveniji zagotovo razlikuje med
tistimi, ki izvajajo občasna dela in ostalimi kategorijami. Mnenje o trenutnem
zdravstvenem stanju v Sloveniji je najpozitivnejše ocenjen med tistimi, ki izvajajo
občasna dela.