1.

Dinamična trdnost

2. VAJA

Dinamična trdnost

Strojni elementi-VSŠ

Pripravili: as. mag. Miha Janežič, univ. dipl. inž.

as. dr. Jernej Klemenc, univ. dipl. inž., mag. P&O
as. mag. Andrej Wagner, univ. dipl. inž.

STROJNI ELEMENTI .1. 1

 1. Dinamična trdnost

Kazalo
1. Definicija naloge ............................................................................................................................3
2. Potrebno predznanje .....................................................................................................................3
3. Učni cilji naloge..............................................................................................................................3
4. Osnove določevanja nosilnosti materialov.................................................................................4
4.1 Razdelitev mehanskih obremenitev ............................................................................................4
4.2 Določanje nosilnosti materiala za različne vrste obremenitev ....................................................4
5. Opis preizkuševališča ...................................................................................................................6
5.1 Opis meritve ................................................................................................................................6
5.2 Opis delovanja pulzirnega stroja .................................................................................................7
5.3 Oblika preizkušanca ....................................................................................................................8
6. Postopek določanja Wöhlerjevih krivulj......................................................................................8
6.1 Določitev Wöhlerjeve krivulje za 50% verjetnost porušitve .........................................................9
6.2 Določitev Wöhlerjeve krivulje za 10% verjetnost porušitve .......................................................10
6.3 Vpliv zareze na dobo trajanja ....................................................................................................10
7. Literatura ......................................................................................................................................11

STROJNI ELEMENTI .1. 2

 1. Dinamična trdnost

1. Definicija naloge
Za podatke v datoteki za material C35 je potrebno določiti Wöhlerjevo krivuljo in izračunati
trajno dinamično trdnost materiala za izmenično obremenitev. Potrebno je določiti vpliv
zareze na dobo trajanja izdelka. Wöhlerjevo krivuljo in trajno dinamično trdnost je potrebno
določiti 50% verjetnost porušitve preizkušanca, vpliv zareze na dobo trajanja pa prav tako
pri 50% verjetnosti porušitve na obeh napetostnih nivojih preizkušanja.

• Opisati je potrebno preizkuševališče (narisati merilno verigo in shemo preizkuševališča z

vsemi bistvenimi mehanskimi elementi in merilno opremo), potek preizkusa dinamične
trdnosti in pojasniti rezultate, dobljene med preizkusom.
• Za oba tipa preizkušancev je potrebno določiti in narisati Wöhlerjevo krivuljo ter izračunati
in označiti na diagramu trajno-dinamično trdnost materiala.
• Ugotoviti je potrebno, kolikšno je relativno znižanje dobe trajanja pri preizkušancu z
zarezo.

Vsak študent dobi svojo datoteko s podatki v obliki:

Tip-A=17.1kN Tip-A=15.7kN Tip-B=17.1kN Tip-B=15.7kN

2. Potrebno predznanje
Za izdelavo naloge je potrebno obvladati osnove uporabe programskega paketa EXCEL [1].
Ter osvojiti predznanje iz sledečih poglavji iz predavanj pri predmetu Strojni elementi 1:
- Vrste obremenitev
- Dinamična trdnost
- Wöhlerjeve krivulje

3. Učni cilji naloge

Pri nalogi se študenti praktično seznanijo s preizkušanjem dinamične trdnosti materiala.
Naučijo se osnov statistične obdelave s preizkusi dobljenih podatkov ter predstavitve
rezultatov preizkusov v obliki grafov in tabel.

STROJNI ELEMENTI .1. 3

 1. Dinamična trdnost

4. Osnove določevanja nosilnosti materialov

4.1 Razdelitev mehanskih obremenitev
Deterministične obremenitve so tiste pri katerih lahko za vsak trenutek časa s 100%
gotovostjo povemo kakšna je obremenitev.
Naključne obremenitve so tiste pri katerih lahko z določeno verjetnostjo P napovemo
kakšna bo obremenitev v določenem trenutku.

Obremenitve

Deterministične Naključne

Neperiodične Periodične Stacionarne Nestacionarne

Kvazistatične

Neergodične
Kompleksne
Sinusoidne

periodične

Ergodične
Statične

Stacionarne obremenitve so vrsta naključnih obremenitev, za katere velja, da so vrednosti

statističnih parametrov v nekem obdobju konstantne. Stacionarne obremenitve imajo dve
podskupini: ergodične in neergodične.
Ergodične obremenitve so tiste za katere velja, da je povprečna vrednost obremenitve po
času enaka povprečni vrednosti obremenitve po naboru vzorcev.

Statične obremenitve Deterministične Naključne dinamične

dinamične obremenitve obremenitve
Vrednost obremenitve
Vrednost obremenitve

Obremenitev

Čas
Čas Čas

4.2 Določanje nosilnosti materiala za različne vrste obremenitev

Nosilnost materiala ni odvisna le od snovnih lastnosti materiala temveč tudi od vrste
(mehanske) obremenitve s katero je element obremenjen. Zato se nosilnost materiala določa
za vsako vrsto obremenitev posebej.

Za statične obremenitve določamo natezno trdnosti z nateznim preizkusom.

Če material obremenjujemo dinamično, se obnaša drugače kot pri statični obremenitvi.
Zato ne moremo pri dimenzioniranju ravnati tako kot pri statični obremenitvi, temveč moramo
STROJNI ELEMENTI .1. 4
 1. Dinamična trdnost

uporabiti nove metode. Definiramo časovno dinamično trdnost in trajno dinamično trdnost
materiala (glej Sl. 4-2).
Časovna dinamična trdnost je tista napetost v materialu, ki jo material zdrži pri določenem
številu nihajev obremenitve. Trajna dinamična trdnost materiala je tista napetost v materialu,
ki jo material zdrži pri neskončno veliko nihajih obremenitve. Število nihajev seveda nikoli ne
doseže neskončnosti, zato definiramo tehnično mejo neskončnega števila nihajev, ki je med
106 in 107 nihajev. Torej je trajna dinamična trdnost materiala tista napetost, ki jo material
zdrži pri 107 nihajih obremenitve. Trajna dinamična trdnost je odvisna od vrste dinamične
obremenitve.

Za deterministične dinamične obremenitve določamo časovne ali trajno dinamične

trdnosti z Wöhlerjevimi preizkusi.
V primeru naključnih dinamičnih obremenitev določamo obratovalne trdnosti z blokovnimi
preizkusi ali s preizkusi z naključnim zaporedjem obremenjevanja.
Pri določevanju Wöhlerjeve krivulje sloni težišče problema na določitvi krivulje časovne
trdnosti. V ta namen se izvaja serija preizkusov na dveh ali več napetostnih nivojih σ1, σ2... Iz
raztrosa rezultatov dobe trajanja preizkušanca na določenem napetostnem nivoju, se določi
točke, skozi katere potekajo Wöhlerjeve krivulje za različne verjetnosti porušitve. Raztrose
rezultatov se popiše z različnimi statističnimi metodami (Gauss, Weibull, …).

σ sp
R= ; − ∞ ≤ R ≤ 1;
σ zg

σm = konst.

R = konst.

σa = konst.

Sl. 4-1: Osnove Wöhlerjevega preizkusa

Wöhlerjeva krivulja na področju časovne trdnosti je eksponentna:

−k
N ⎛ σa ⎞
=⎜ ⎟ , (1)
N1 ⎝ σ a1 ⎠
kjer je N število nihajev do porušitve pri napetosti σα, N1 število nihajev do porušitve pri
napetosti σα1 in k eksponent Wöhlerjeve krivulje.
Meje malo-ciklične trdnosti σMCT in trajno-dinamične trdnosti σD se določi glede na število
nihajev, ki omejujejo določeno območje (NMCT < 5⋅104 za malo-ciklično trdnost in ND > 2⋅106
za trajno-dinamično trdnost).

STROJNI ELEMENTI .1. 5

 1. Dinamična trdnost

Sl. 4-2: Primer Wöhlerjeve krivulje

5. Opis preizkuševališča
5.1 Opis meritve
Pogoji preizkušanja so določeni s standardom DIN 50100, ki predpisuje:
− obliko in dimenzije preizkušanca;
− postopek obdelave preizkušanca (postopek obdelave ne sme spremeniti strukture
materiala);
− hrapavost površine.

Število preizkušancev je odvisno od zahtevane natančnosti pri statistični obdelavi rezultatov.

Preizkušanec smo vpeli v čeljust pulzirnega stroja. Vpenjanje mora biti pazljivo, tako da
preizkušanec med preizkusom ni izpostavljena dodatnim obremenitvam ali vibracijam
(ekscentričnost, neaksialnost, ...). Nastavimo amplitudo obremenitve (15.7 kN oz. 17.1 kN),
krmilnik pa prilagaja frekvenco nihanja vzbujanja želeni obremenitvi. Obremenitev je čista
natezno-tlačna. Nato odpravimo vse napetosti, ki so nastale zaradi vpetja preizkušanca.
Začnemo z izvajanjem preizkusa. Krmilni sistem avtomatsko vzdržuje amplitudo in srednjo
vrednost obremenitve (σsr = 0) v dovoljenih tolerancah. Frekvenca preizkušanja je posledica
nastavljene amplitude obremenitve za dani preizkušanec. Po določenem številu nihajev se
preizkušanec poruši. Na računalniku odčitamo število nihajev in preizkus ponovimo. Način
obremenjevanja mora biti enak za vse preizkušance v seriji preizkusov.

STROJNI ELEMENTI .1. 6

 1. Dinamična trdnost

5.2 Opis delovanja pulzirnega stroja

Preizkus smo opravili s pomočjo mehanskega pulzirnega stroja Schenk (Sl. 5-1). Stroj
krmilimo preko elektronskega krmilnika firme RUMUL, ki je povezan s PC računalnikom.
Stroj deluje na principu ravnotežnega sistema mas in vzmeti. Stroj je sestavljen iz ohišja
velike mase, ki je od okolice ločeno z gumijastimi blažilniki, da se vibracije stroja ne bi
prenašale na okolico. Na to ohišje velike mase je togo pritrjena fiksna glava, v kateri je
merilna doza. Na merilni dozi so vpenjalne čeljusti. Srednjo vrednost dosežemo z vzmetjo, ki
je vpeta v pomični glavi. Preko vretena je ta vzmet povezana z elektromotorjem z matico, s
katerima vzmet napnemo in s tem določimo srednjo vrednost obremenitev. Nihanje
obremenitve dosežemo s pomočjo ekscentrično uležajene mase, ki rotira in s tem povzroča
nihanje vzmeti ter obremenitve.

PREIZKUŠANEC
KRMILNIK

MERILNA
DOZA
VZMET ZA
NEPOMIČNI NASTAVITEV ssr
JAREM
MASA

ELEKTRO MOTOR
Z REDUKTORJEM
ZA GENERIRANJE ssr

VIBRO OGRODJE VZMET ZA VZBUJEVALNIK SINUSNEGA

IZOLACIJA STROJA GENERIRANJE sA NIHANJA

Sl. 5-1: Shema preizkuševališča

Amplitude obremenitve so odvisne od števila nihajev vzmeti. Če se le-to približuje lastni

frekvenci nihajoče vzmeti (stroj deluje v pod-resonančnem področju), se amplitude
povečujejo.

Stroj za vzbujanje nihanja izkorišča resonanco, ki jo povzroča harmonično rotirajoča masa z

delovno frekvenco ω. Ko pride do porušitve, se stroj avtomatsko izključi.
Dinamično obremenitev dovedemo na preizkušanec preko vzmeti, ki ima na drugem koncu
pritrjeno rotirajočo vzmet (Sl. 5-1). Vzporedno s to vzmetjo je pritrjena vzmet, ki nam
omogoča uravnavanje srednje vrednosti obremenitve. Z merilno dozo v kateri so uporovni
lističi in s pomočjo krmilnega sistema reguliramo napetost na preizkušancu.

STROJNI ELEMENTI .1. 7

 1. Dinamična trdnost

Iz merilne doze dobimo spremembo napetosti, ki se pojavi na Wheatstonovem mostičku

zaradi spremembe dolžine preizkušanca. Nato spremembo napetosti (razglasitev mostička)
ojačimo in signal peljemo na računalnik, kjer ga obdelamo in shranimo.

5.3 Oblika preizkušanca

Preizkuse izvajamo z dvema vrstama preizkušancev. V prvo skupino preizkušancev (A)
spadajo gladki preizkušanci (Sl. 5-2), v drugo skupino pa spadajo preizkušanci z zarezo (B)
(Sl. 5-3). S temi simuliramo učinek zareze oz. inicialne razpoke na dinamično trdnost.

d1

Sl. 5-2:Preizkušanec brez zareze (tip A)

A
d

Detajl A 0,1 0,3

0,1
6,
d1
d2
d

b a b c

Sl. 5-3: Preizkušanec z zarezo (tip B)

Dimenzije preizkušancev so podane v tabeli Tab. 1:

Tab. 1: Dimenzije preizkušancev

d d1 d2 a b c
[mm] [mm] [mm] [mm] [mm] [mm]
9 8,4 8,4 1,5 1,5 1,5

6. Postopek določanja Wöhlerjevih krivulj

Wöhlerjevo krivuljo določamo tako, da si izberemo napetostni nivo, pri katerem najprej
obremenjujemo preizkušanec σa1. Merimo število ponovitev obremenitve pri katerem pride do
porušitve preizkušanca Nf. Ker je raztros rezultatov pri preizkušanju dinamične trdnosti
materiala zelo velik, moramo opraviti čimveč poskusov, če želimo da je naša meritev dokaj
natančna. Po preizkušanju iz rezultatov določimo parametre statistične porazdelitve (Srednja
vrednost, Gauss, Weibull,...).

STROJNI ELEMENTI .1. 8

 1. Dinamična trdnost

6.1 Določitev Wöhlerjeve krivulje za 50% verjetnost porušitve

Točko Wöhlerjeve krivulje za prvi napetostni nivo pri 50% verjetnosti porušitve predstavlja
povprečna vrednost ponovitev obremenitve do porušitve N1(50%) (glej enačbo (2)) in napetost
preizkušanja σa1. Enak postopek ponovimo še na drugem napetostnem nivoju (glej enačbo
(3)), s čemer dobimo točko (N2(50%),σa2).
1 n1
N1(50%) = ⋅ ∑ N1,i (2)
n1 i =1

1 n2
N 2(50%) = ⋅ ∑ N 2,i (3)
n2 i =1

Če enačbo Wöhlerjeve krivulje (1) logaritmiramo, dobimo izraz:

1 ⎡1 ⎤
log (σ a ) = − log ( N ) + ⎢ log ( N1 ) + log (σ a1 ) ⎥ , (4)
k ⎣k ⎦

ki predstavlja premico v σ–N diagramu z logaritemskima osema. Dobljeni točki (N1(50%),σa1) in

(N2(50%),σa2) vrišemo v diagram z logaritemskima osema (glej sliko Sl. 6-1) in skoznju
potegnemo premico, ki predstavlja Wöhlerjevo premico za 50% verjetnost porušitve.

Sl. 6-1: Postopek določanja Wöhlerjevih krivulj

Prosti parameter Wöhlerjeve krivulje (1) k določimo z enačbo, ki jo dobimo z logaritmiranjem

in preureditvijo enačbe (1):
ln ( N2(50%) N1(50%) )
k(50%) = − . (5)
ln (σ a 2 σ a1 )

Trajno dinamično trdnost določimo ob predpostavki, da je mejna življenjska doba, katere nivo
lahko smatramo za trajno dinamično trdnost, neka končna vrednost, običajno od 2⋅106 do
1⋅107. Tako za določitev trajne dinamične trdnosti lahko uporabimo linearno ekstrapolacijo v
logaritmiranem prostoru, kot je to prikazano na Sl. 6-1. Analitično izračunamo trajno-
dinamično trdnost σD z enačbo, ki jo dobimo s preureditvijo osnovne Wöhlerjeve enačbe (1):

STROJNI ELEMENTI .1. 9

 1. Dinamična trdnost

1
−
⎛ ND ⎞ k
σ D (50%) = σ a1 ⋅ ⎜ ⎟⎟ . (6)
⎜N
⎝ 1(50%) ⎠

6.2 Določitev Wöhlerjeve krivulje za 10% verjetnost porušitve

Wöhlerjeva krivulja za 50% porušitev predstavlja časovno trdnost materiala pod katero pride
do porušitve polovice preizkušancev. V praksi navadno želimo določiti mejo do katere se bo
porušil določen, navadno manjši, delež preizkušancev, zato moramo določiti Wöhlerjevo
krivuljo za ustrezno verjetnost porušitve.
Če predpostavimo, da število nihajev do porušitve sledi normalni porazdelitvi, določimo
število nihajev do porušitve na posameznem napetostnem nivoju pri 10% verjetnosti
porušitve z enačbama [3]:

n1
1
⋅ ∑ ( N1,i − N1(50%) )
2
N1(10%) = N1(50%) − 1.28 ⋅ (7)
n1 − 1 i =1

n2
1
⋅ ∑ ( N2,i − N2(50%) ) .
2
N2(10%) = N2(50%) − 1.28 ⋅ (8)
n2 − 1 i =1

Prosti parameter k in trajno dinamično trdnost za 10% verjetnost porušitve določimo po

podobnem postopku kot pri 50% verjetnosti porušitve:

ln ( N2(10%) N1(10%) )
k(10%) = − (9)
ln (σ a 2 σ a1 )
1
−
⎛ ND ⎞ k
σ D (10%) = σ a1 ⋅ ⎜ ⎟⎟ . (10)
⎜N
⎝ 1(10%) ⎠

Skozi točki (N1(10%), σa1) in (N2(10%), σa2) na grafu z logaritemskima osema narišemo premico,
ki predstavlja Wöhlerjevo krivuljo za 10% verjetnost porušitve.

6.3 Vpliv zareze na dobo trajanja

V prerezu, kjer je na preizkušancu tipa B izdelana zareza se pojavi koncentracija napetosti,
zaradi česar se preizkušanec z zarezo poruši pri manjšem številu nihajev kot preizkušanec
brez zareze. Posledično ima preizkušanec z zarezo nižjo trajno dinamično trdnost. Relativni
vpliv zareze na dobo trajanja preizkušanca pri 50% verjetnosti porušitve določimo z
izrazoma:
N1(50%),A
β1(50%) = , (11)
N1(50%),B

N2(50%),A
β 2(50%) = . (12)
N2(50%),B

STROJNI ELEMENTI .1. 10

 1. Dinamična trdnost

7. Literatura
[1] Greg Harvey, Excel 2000 za Windows za telebane. Založba Pasadena, d. o. o. ,
januar 2001.
[2] http://spreadsheets.about.com/od/excel101/a/Excel_beg_guide.htm
[3] Rice J A. Mathematical statistics and data analysis. Belmont, CA: Wadsworth,
1998.

STROJNI ELEMENTI .1. 11