Аеродинамика и Механика На Летање III Година

Aerodinamika i mehanika na letawe III godina - ma{inski vozduhoploven tehni~ar
___________________________________________________________________________________
S O D R @ I N A:
VOVED 3
Glavni delovi na avionot i nivna uloga 3
Glavni delovi na helikopterot i nivna uloga 6
1. STABILNOST I UPRAVLIVOST NA AVIONOT 7

1.1 Momenti koi deluvaat vrz avionot 7
1.2 Teì{te na avionot 7
- Opredeluvawe na teì{teto na avionot
so vagawe 8
1.3 Centraà na avionot 9
- Promena na centraàta na avionot
so vgraduvawe na tovar 9
1.4 Ramnoteà na avionot 10
1.4.1 Nadol`na ramnoteà na avionot 10
1.4.2 Napre~na ramnoteà na avionot 13
1.4.3 Ramnoteà po pravec 16
1.5 Stabilnost na avionot 19
1.5.1 Nadol`na stabilnost na avionot 20
1.5.2 Napre~na stabilnost na avionot i
stabilnost po pravec 24
1.6 Upravuvawe na avionot 28
1.6.1 Nadol`no upravuvawe na avionot 28
1.6.2 Napre~no upravuvawe na avionot 31
1.6.3 Upravuvawe na avionot po pravec 35
1.7 Aerodinami~ka kompenzacija 37
1.7.1 Neramnomerna (rogasta) kompenzacija 39
1.7.2 Ramnomerna (osovinska) kompenzacija 40
1.7.3 Trimerska kompenzacija 41
1.7.4 Vnatre{na kompenzacija 44
2. MEHANIKA NA LETOT 45
2.1 Ramnomerno dvièwe vrz avionot i negovi vidovi 45
2.1.1 Horizontalen let na avionot 45
- Sili koi deluvaat na avionot vo horizontalen let 47
- Uslov za horizontalen let 48
- Penov dijagram (Penaud) 49
- Reìmi na horizontalno letawe 52
2.1.2 Spu{tawe na avionot 53
- Sili koi deluvaat vrz avionot vo tekot na spu{taweto 53
- Uslov za spu{tawe 54
2.1.3 Ka~uvawe na avionot 55
- Sili koi deluvaat vrz avionot pri ka~uvawe 55
- Uslov za ka~uvawe 56
2.2 Neramnomerno dvièwe na avionot i negovi vidovi 57
2.2.1 Poletuvawe na avionot 57
2.2.2 Fazi na poletuvawe 58
- Faktori koi vlijaat vrz dolìnata na zaletot 59
2.2.3 Sletuvawe na avionot 60
- Normalno sletuvawe 60
_____________________________________________________________________
1
___________________________________________________________________________________
- Sletuvawe so propa|awe 61
- Sletuvawe so golema brzina 62
2.2.4 Svrtuvawe na avionot 62
- Sili koi deluvaat na avionot pri svrtuvawe 63
- Ramnoteà na silite pri svrtuvawe 64
2.2.5 Op{ti poimi za akrobaciite 65
- Kovit 65
- Petqa (luping) 68
- Prevrtuvawe 68
- Imelman 69
- Valjak 69
- Borbeno svrtuvawe 69
3. PROPULZIJA 70
3.1 Elisno-klipna propulzivna grupa (motor-elisa) 70
3.1.1 Klasifikacija i geometriski
karakteristiki na elisata 70
3.1.2 Osnovni karakteristiki na elisata 72
3.1.3 Aerodinami~ki sili koi deluvaat
vrz krakot na elisata 79
3.1.4 Mo}nost na motorskata grupa 84
3.1.5 Koeficient na korisno dejstvo na elisata 85
3.2 Mlazna pogonska grupa 86
4. PERFORMANSI 91
4.1 Brzina na horizontalen let 92
4.2 Vle~na sila na horizontalen let 92
4.3 Mo}nost na horizontalen let 92
4.4 Dale~ina na spu{tawe 92
4.5 Brzina na ka~uvawe 94
4.6 Mo}nost potrebna za ka~uvawe 95
4.7 Plafon, dolet i traewe na letot 96
4.8 Zavisnosti na mo}nosta na motorskata grupa 99
- Zavisnost na mo}nosta od brzinata na letawe 99
- Zavisnost na mo}nosta od brojot na vrteì 99
- Zavisnost na mo}nosta od viso~inata na letawe 100
L I T E R A T U RA 102
_____________________________________________________________________
2
___________________________________________________________________________________
VOVED
Glavni delovi na avionot i nivna uloga
krilo
opa{ka
opa{ka
trup
trup
stojni krilo
organi
stojni
organi
Sl.1 Glavni delovi na avionot so klipen i mlazen pogon
Krilo na avionot - Vo aerodinami~en pogled kriloto e

nameneto za sozdavawe na sila na uzgonot koja go odrùva avionot vo
vozduh, i zatoa se narekuva ″nose~ka povr{ina″. Pokraj toa, kriloto
vr{i i uloga na stabilizator vo letot. Vo konstruktiven pogled
kriloto e stati~ki nose~ki sistem, bidej}i nosi : motori, oru`je,
stojni organi i ostanati delovi i uredi na avionot, a na nego vo let
deluvaat i aerodinami~ki sili (sl.1).
Trup na avionot - Toa e centralen del na avionot i e
namenet za smestuvawe na upravuva~kata kabina, razni uredi, motori,
oru`je, stojni organi, komandi na avionot, kako i za spojuvawe na
krilata i povr{inite na opa{kata. Vo aerodinami~en pogled trupot e
{teten, bidej}i negoviot pridones za sozdavawe na sila na uzgon e
minimalen, a ima znatno vlijanie na sozdavawe na goleminata na
silata na otporot (sl.1).
Povr{ini na opa{kata na avionot - Nameneti se za
osiguruvawe na potrebna rezerva na stati~ka stabilnost, osiguruvawe
na kontrola na vrtewe na avionot okolu napre~nata i vertikalnata
oska, kako i za obezbeduvawe umereni sili na komandite. Se delat na
vertikalni i horizontalni povr{ini na opa{kata i se sostojat od
stabilizatorski del (stabilizator) i komanden del (kormilo) (sl.1)
_____________________________________________________________________
3
___________________________________________________________________________________
Stojni (pliva~ki) organi na avionot - Nameneti se za

vrska na avionot so zemjata (vodata), za dvièwe na avionot po zemja i
voda, kako i za sletuvawe i poletuvawe. Moàt da bidat so
vovlekuvawe ili bez vovlekuvawe, od tipot ″tricikl″ (edno trkalo
napred i dve trkala nazad), od klasi~en tip (dve trkala napred i
edno trkalo nazad), ili od tipot tandem (edno trkalo napred, dve
trkala pod krilata i edno trkalo nazad) (sl.1 i sl.3)
Plovnite organi moàt da bidat vo vid na plivka ili lete~ki
~amec, odnosno trupot na avionot da pretstavuva i ploven organ (sl.2).
Sl.2 Stoe~ki i plovni organi na avionot
c.G c.G
a) glavni trkala b) glavni trkala

trkalo na predno trkalo
opa{kata
c.G c.G
c.G
c) trkala pod
glavno trkalo glavno trkalo
krilata
c.G
Sl.3 Raspored na to~kite na potpirawe na avionot na zemja

a-klasi~en stoen trap, b- stoen trap od tipot ″tricikl″,
c- stojni organi od tipot tandem
_____________________________________________________________________
4
___________________________________________________________________________________
Pogonska grupa na avionot - Nameneta e za sozdavawe na

vle~na - potisna sila. Se sostoi od motor i elisa (kaj avioni so
klipni i turbo-elisni motori) ili od malazni motori (kaj avioni so
mlazen pogon) (sl.1)
Komandi na avionot - Komandite na avionot sluàt za
pomestuvawe na komandnite povr{ini vgradeni na krilata i
opa{kata na avionot. Tie vsu{nost se sistem na polugi i jaìwa, a
naj~esto nivna kombinacija, kako i komandni palki i pedala vo
kabinata na pilotot.
So pomestuvawe na edna od podvi`nite povr{ini po èlba na
pilotot nastanuva svrtuvawe na avionot okolu edna od negovite oski.
Postojat dve podelbi na komandite:
1. Spored na~inot na upravuvawe:
- ra~ni komandi i
- no`ni komandi.
2. Spored konstrukcijata:
- kruti (od ~eli~ni ili duraluminiumski cevki),
- meki (od pleteni ~eli~ni jaìwa) i
- me{oviti (kombinacija na kruti i meki).
Na sl.4 e prikaàna komandata na kormiloto za viso~ina i za
pravec.
kon pravec
kon viso~in
za
korm
za
korm
ilo
ilo
to
to
a
Sl.4 Komanda na kormiloto za viso~ina i pravec
_____________________________________________________________________
5
___________________________________________________________________________________
Glavni delovi na helikopterot i nivna uloga

nose~ki rotor
opa{en
kabina rotor
potpira~
trup
stojni organi
Sl.5 Glavni delovi na helikopterot
Nose~ki rotor na helikopterot - Toa e vrtliv sklop

sostaven od glavina i kraci na rotorot. Namenet e za sozdavawe na
sila na uzgonot i vle~na sila, a istovremeno sluì i za upravuvawe
so helikopterot. Na eden helikopter moàt da bidat vgradeni eden,
dva ili pove}e rotori (sl.5).
Opa{en rotor na helikopterot - Nameneta e za
uramnoteùvawe na vrte`niot moment na nose~kiot rotor kaj
ednorotorni helikopteri, a istovremeno i za upravuvawe po pravec.
Kaj dvorotornite i pove}erotornite helikopteri opa{en rotor ne se
vgraduva, bidej}i uramnoteùvawe na vrte`niot moment se vr{i so
pomo{ na nose~kite rotori koi se vrtat vo razli~ni nasoki (sl.5).
Trup na helikopterot - Toa e centralen del na
helikopterot koj gi spojuva ostanatite delovi na helikopterot vo
edna celina. Namenet e za smestuvawe na pogonskata grupa, ekipaòt,
patnicite, tovarot, oru`jeto, rezervoari za gorivo i sl. Vo
aerodinami~en pogled e {teten poradi izrazito zgolemuvawe na
silata na otporot (sl.5).
Stojni organi na helikopterot - Imaat ista namena kako
i stojnite (plovni) organi kaj avionot. Se sostojat od dve zadni
nose~ki trkala i edno predno nose~ko trkalo, kako i potpira~ na
opa{kata. Kaj poedini konstrukcii kako stojni organi se vgraduvaat
skii ili plovci (sl.5).
_____________________________________________________________________
6
___________________________________________________________________________________
1. STABILNOST I UPRAVLIVOST NA
AVIONOT
1.1 Momenti koi deluvaat vrz avionot

Vo zavisnost od oskata okolu koja avionot se vrti, momentite
moàt da bidat : nadol`ni, napre~ni i po pravecot.
Nadolèn moment se narekuva momentot koj go vrti avionot
okolu napre~nata oska (Y).
Napre~en moment ili bo~en moment se narekuva momentot koj go
vrti avionot okolu nadol`nata oska (X).
Moment po pravec se narekuva momentot koj go vrti avionot
okolu vertikalnata oska (Z). (sl.6).
O z
y
v O
cG
Sl.6 Koordinaten sistem na avionot
1.2 Teì{te na avionot

Teì{te na avionot e to~ka vo koja dejstvuva rezultantata na
silite na teìnata od site delovi na avionot. Polo`bata na
teì{teto na avionot, osobeno po nadol`nata oska, mora da bide
poznat so golema to~nost od 0,2 do 0,3% od vkupnata dolìna na
avionot. Toa zna~i deka e potrebno da se vodi smetka za razmestuvawe
na tovarot vo avionot. Za da se obezbedi siguren let, neophodno e so
vagawe da se proveri polo`bata na teì{teto, osobeno po pogolemi
popravki ili modifikacii izvr{eni vrz konstrukcijata na avionot.
Polo`bata na teì{teto na avionot se dava naj~esto vo odnos na
srednata aerodinami~ka tetiva (SAT) i vo sredni granici naj~esto se
dviì od 23 do 35% od srednata aerodinami~ka tetiva.
_____________________________________________________________________
7
___________________________________________________________________________________
Opredeluvawe na teì{teto na avionot so

vagawe
Za da se opredeli (proveri) polo`bata na teì{teto na avionot
so vagawe, potrebno da se obezbedi soodvetna vaga, a avionot da bide
normalno optovaren (ekipa`, gorivo, tovari dr.). Prvata polo`ba na
avionot e stoewe na tri to~ki (sl.7a). Potoa se meri rastojanieto me|u
to~kite na potpirawe na glavnite i zadnoto trkalo, i se
uramnoteùva vagata. Pri toa se dobivaat teìnite G1 i g1.
l I l
II l-x2
x1 I l-x1
cG
G g2
G x2 I
g1
G I II
G
a b
Sl.7 Opredeluvawe na teì{teto na avionot so vagawe
g1-teìna koja otpa|a na delot na opa{kata (ili nosniot del), G1-teìna koja otpa|a
na glavnite trkala, l1-rastojanie me|u glavnite i zadnoto trkalo, x1-rastojanie me|u
glavnite trkala i na teì{teto, G-vkupna teìna na avionot.
Teì{teto na avionot treba da se nao|a nekade na vertikalata

I-I koja e oddale~ena od oskata na trkalata za golemina x i se
opredeluva po formulata :
G1 .x1 = g1 (l1 − x1 )
G1 .x1 = g1l1 − g1 x1
G1 .x1 + g1 x1 = g1l1
(G1 + g1 ) x1 = g1l1
g1 .l1 g .l
x1 = = 1 1 (1)
G1 + g1 G
Vo ovoj slu~aj polo`bata na teì{teto e opredelen samo po
horizontala. Za da se dobie polo`bata na teì{teto po vertikala,
avionot se postavuva vo druga polo`ba (sl.7b).
Vo presekot na vertikalata I -I i vertikalata II –II se nao|a
teì{teto na avionot. Vakov na~in na opredeluvawe (proverka) na
teì{teto e pogoden bidej}i ja dava polo`bata na teì{teto na
avionot vdol` nadol`nata oska i po viso~ina.
Za da se proveri to~nosta na dobienite podatoci, avionot moè
da se postavi i vo polo`ba ″so nosot nadolu″ i celata postapka
povtorno da se povtori.
_____________________________________________________________________
8
___________________________________________________________________________________
1.3 Centraà na avionot

Kako {to vidovme porano, polo`bata na teì{teto na avionot
naj~esto se dava vo odnos na srednata aerodinami~ka tetiva - SAT . Vo
opisot na sekoj avion e dadena goleminata i polo`bata na centarot na
avionot vo odnaos na SAT. Do kolku e poznata polo`bata na
teì{teto na avionot i SAT, moè da se opredeli i centraàta na
avionot.
Centraàta na avionot se narekuva rastojanieto na teì{teto
na avionot do napadniot rab na SAT.
L SAT
0 10 20 30 40 50 60 70 80
d 90 100% L SAT
cG
Sl.8 Polo`bata na teì{teto na avionot vo odnos na SAT
Polo`bata na teì{teto na avionot vo odnos na SAT ja

pokaùvaat dve otse~ki (sl.8) :
c-otse~ka po nadol`nata oska i
d- otse~ka po vertikalnata oska na avionot.
Pri takvo ozna~uvawe centraàta na avionot, vo soglasnost so
napred iznesenite vrednosti, moè da se izrazi na sledniot na~in:
c d
X = 100; (2) Z= 100; (3)
l SAT l SAT
Vo zavisnost od brojnata vrednost, centraàta na avionot se
deli na : predna, sredna i zadna centraà na avionot.
Prednata centraà naj~esto se nao|a vo granicite od 23 do 28%
od SAT, dodeka zadnata se dviì i do 35% od SAT. Ovie vrednosti
sluàt samo kako primer, dodeka sekoj avion ima svoi granici na
centraà.
Nadol`nata centraà na avionot mnogu e zna~ajna pri
odrùvawe na ramnoteàta i stabilnosta na avionot, dodeka
polo`bata na teì{teto po viso~ina pomalku e zna~ajno.
Promena na centraàta na avionot so vgraduvawe na

tovar
Vidovme deka rasporedot na tovarot vo avionot dosta vlijae na
centraàta i moè lesno da go izmeni. Poradi toa treba da se vodi
smetka za rasporedot na tovarot (rezervoari za gorivo, patnici,
tovar, bombi i sl.) toj da bidi rasporeden poblisku do teì{teto,
bidej}i na toj na~in nema da ima golema promena na centraàta pri
_____________________________________________________________________
9
___________________________________________________________________________________
potro{uva~kata na gorivoto ili isfrlaweto na bombite. Vo slu~aj na

vgraduvawe na dopolnitelen tovar, polo`bata na teì{teto moè da
se opredeli ako se poznava porane{nata centraà, odnosno
polo`bata na teì{teto (sl.9).
l SAT
A A'
g
m
a
G G+g
Sl.9 Promena na centraàta na avionot pri vgraduvawe na dopolnitelen

tovar
Na sl.9 e prikaàna polo`bata na teì{teto na avionot pred

vgraduvawe na tovarot (to~ka A), polo`bata na dopolnitelniot tovar
(teìna g), kako i polo`bata na novoto teì{te (to~ka A’).
Za da se opredeli novata polo`ba na teì{teto, postavuvame
ravenki za momenti vo to~kata A’:
G.m = g .(a − m)
G.m = g .a − g.m
G.m + g.m = g .a (4)
(G + g ).m = g.a
g.a
m=
G+g
Najdenata vrednost pokaùva za kolku se oddale~ilo
teì{teto na avionot vo odnos na prvobitnata polo`ba. Do kolku
tovarot e rasporeden poblisku do predniot rab, postapkata e ista.
Vrz osnova na podatocite za centraàta na avionot, koi se nao|aat vo
opisot na soodvetniot avion, lesno se utvrduva dali novata polo`ba
na teì{teto se nao|a vo dozvoleni granici za centraà ili e von tie
granici, {to ne e dozvoleno.
1.4 Ramnoteà na avionot

Ramnoteàta na avionot e takva sostojba vo koja site sili i
momenti, koi deluvaat vrz avionot, vzaemno se uramnoteèni, odnosno
se ramni na nula. Vo toj slu~aj pravoliniskoto i ramnomernoto
dvièwe na avionot ne se poremetuva, odnosno edinstveno vo toj
slu~aj avionot nema da se vrti okolu svoite oski.
_____________________________________________________________________
10
___________________________________________________________________________________
Pri prou~uvawe na silite koi deluvaat vrz avionot

pretpostavivme deka site sili deluvaat vo teì{teto na avionot.
Prakti~no vo teì{teto na avionot deluva samo silata na teìnata,
dodeka aerodinami~kite sili deluvaat vo centarot na potisokot, a
vle~nata sila na elisata (kaj avioni so klipen pogon) ne pominuva
sekoga{ niz teì{teto na avionot, tuku nad ili pod nego, sozdavaj}i
pritoa soodveten moment vo odnos na teì{teto.
Spored toa, vo kolku aerodinami~kite sili na uzgonot i
vle~nata sila deluvaat na opredeleno rastojanie vo odnos na
teì{teto, }e sozdavaat soodvetni momenti. Tie momenti moàt da
bidat so ista ili sprotivna nasoka, kako i ednakvi ili razli~ni po
golemina, pa spored toa moàt da se sobiraat ili vzaemno da se
poni{tuvaat (sl.10).
1.4.1 Nadol`na ramnoteà na avionot

Toa e takva polo`ba koga teì{teto na avionot se dviì
pravoliniski i ramnomerno, a avionot ne se vrti okolu svojata
napre~na oska. Vo ovoj slu~aj avionot nema tendencija da ponira ili
da se ka~uva, odnosno nema tendencija da ja menuva viso~inata na
letawe.
Rz M2
M1 L
T
cP c
cG
Rzhp
MT a
Sl.10 Sili i momenti koi deluvaat na avionot
Osven toa, vrz avionot deluva i momentot na povr{inite od

opa{kata, koj vo na{iot slu~aj ima ista nasoka kako i nasokata na
momentot na vle~nata sila, pa tie se sobiraat. Vo na{iot slu~aj
momentot koj go predizvikuva silata na uzgonot e sprotiven po nasoka,
i ako bi bil i ednakov po golemina na zbirot na momentite na
vle~nata sila i povr{inite na opa{kata, avionot }e bide
uramnoteèn. Ako momentot na silata na uzgonot bi bil pomal od
zbirot na momentite na vle~nata sila i povr{inite na opa{kata,
avionot }e bide neuramnoteèn i bi se vrtel okolu napre~nata oska
so nosot nadolu, i obratno.
Vo odnos na oskata na vrtewe postojat tri vidovi ramnoteà na
avionot : nadol`na, napre~na i ramnoteà po pravec.
_____________________________________________________________________
11
___________________________________________________________________________________
Uslovi za nadol`na ramnoteà

Vrz nadol`nata ramnoteà na avionot vlijaat : momentot na
aerodinami~kata sila na krilata, momentot na vle~nata sila i
momentot na povr{inite na opa{kata (sl.11).
M1 Rz
MT a
T
c cG Rzhp
cP
L
M2
G
Sl.11 Uslovi za nadol`na ramnoteà
Na slikata se prikaàni dva ka~uva~ki i eden spu{ta~ki

(″obru{uva~ki″) moment. Za da se obezbedi ramnote`na sostojba na
avionot, potrebno e zbirot na momentite na ka~uvawe da bide ednakov
na momentite na spu{tawe (″obru{uvawe″) :
R zhp .L + T .c = R z .a (5)
Do kolku krakot c=0, }e imame :
R zhp .L = R z .a
Vo ovoj slu~aj kako uslov za nadol`na ramnoteà se javuva
ednakvosta na nadol`niot moment na krilata (T.c) i momentot na
horizontalnite povr{ini na opa{kata (Rz hp.a).
Vlijanie na momentot na krilata vrz nadol`nata
ramnoteà na avionot - Goleminata na silata na uzgonot i
nejziniot krak do teì{teto zavisi od napadniot agol na krilata. So
zgolemuvawe na napadniot agol do kriti~nata vrednost silata na
uzgonot se zgolemuva, a krakot se namaluva, bidej}i i centarot na
potisokot se pomestuva napred (kaj nesimetri~ni profili). Promenata
na momentot na krilata, }e ja poremeti nadol`nata ramnoteà, i za
taa povtorno da se vospostavi, potrebno e da se upotrebi kormiloto
za viso~ina. Kaj avioni kaj koj horizontalniot stabilizator e
podvièn, vospostavuvawe na naru{enata ramnoteà moè da se
ostvari so pomestuvawe na horizontalniot stabilizator na soodvetna
strana, odnosno so zgolemuvawe ili smaluvawe na napadniot agol.
Vlijanie na momentot na vle~nata sila vrz
nadol`nata ramnoteà na avionot zavisi od momentot na
vle~nata sila. Kaj avioni so elisen pogon postoi gorno i dolno
decentrirawe, odnosno polo`bata na elisata vo odnos na teì{teto
na avionot. Vo zavisnost od toa, }e se javuva spu{ta~ki ili ka~uva~ki
moment.
_____________________________________________________________________
12
___________________________________________________________________________________
Vlijanie na momentot na povr{inite na opa{kata na

nadol`nata ramnoteà na avionot - Nadol`nata ramnoteà
na avionot se obezbeduva so pomo{ na horizontalnite povr{ini na
opa{kata. Osnovna uloga vo goleminata i promenata na momentot na
horizontalnite povr{ini na opa{kata igra silata na uzgonot na
povr{inite na opa{kata, dodeka krakot na silata na uzgonot do
teì{teto na avionot mnogu malku se menuva pri otklon na kormiloto
za viso~ina. Silata na uzgonot se sozdava na stabilizatorot i
kormiloto za viso~ina, no, nejzinata promena e uslovena so
pomestuvawe na kormiloto za viso~ina. Goleminata na silata na
uzgonot na povr{inite na opa{kata zavisi od : oblikot na povr{inite
na opa{kata, profilot i napadniot agol, kako i od brzinata na
vozduhot koj gi opstrujuva ovie povr{ini.
Profilot na povr{inite na opa{kata e simetri~en poradi
potrebata za ednakvo opstrujuvawe i sozdavawe na ednakva sila na
uzgonot vo dvete nasoki. Napadniot agol na horizontalnite povr{ini
na opa{kata zavisi od otklonot na kormiloto za viso~ina i
horizontalniot stabilizator, vo kolku e ovoj podvièn. Pogolem
otklon na kormiloto za viso~ina od 25° do 30° ne dava efekt, bidej}i
vo toj slu~aj napadniot agol se dobliùva do kriti~nite vrednosti, i
silata na uzgonot na povr{inite na opa{kata opa|a.
1.4.2 Napre~na ramnoteà na avionot

Toa e sostojba koga teì{teto na avionot se dviì
pravoliniski i ramnomerno, a avionot ne se vrti okolu svojata
nadol`na oska, odnosno avionot leti bez naklon.
Uslovi za napre~na ramnoteà

Za avionot napre~no da se uramnoteì, potrebno e
aerodinami~kite momenti na krilata da bidat ednakvi, odnosno
proizvodot na silata na uzgonot i krakot na ednoto krilo da bide
raven na proizvodot na silata na uzgonot i krakot na drugoto krilo
(sl.12).
Rz1 Rz2
a1 a2
G
Sl.12 Uslovi za napre~na ramnoteà na avionot
R z1 .a1 = R z 2 .a 2 (6)
Spored toa, za silite na uzgonot da bidat ednakvi, krilata
treba da bidat postaveni pod ednakov konstruktiven agol (agolot me|u
tetivata na kriloto i nadol`nata oska na avionot). Pokraj ednakvosta
na silata na uzgonot, treba da postoi i ednakvost na nivnite kraci, a
toa pak bara teì{teto na avionot da se nao|a vo ramninata na
_____________________________________________________________________
13
___________________________________________________________________________________
simetrija, bidej}i vo sprotivno i pokraj ednakvost na silite na

uzgonot nivnite momenti nema da bidat ednakvi i }e predizvikaat
naklon na avionot. Pokraj toa, napre~nata ramnoteà na avionot moè
da bide naru{ena so pomestuvawe na kormiloto na pravecot, zatoa
{to pomestuvaweto na kormiloto na pravecot, odnosno vrtewe na
avionot okolu vertikalnata oska, nadvore{noto krilo dobiva
pogolema periferna brzina od vnatre{noto pa i silata na uzgonot na
nadvore{noto krilo }e bide pogolema od silata na uzgonot na
vnatre{noto krilo. Naru{ena napre~na ramnoteà na avionot se
vospostavuva so krilcata.
Vlijanie na reaktivniot moment na elisata na
napre~nata ramnoteà - Za vreme na rabota na motorot avionot
}e se navali na stranata sprotivna od nasokata na vrtewe na elisata.
Toa se slu~uva poradi dejstvoto na reaktivniot moment na elisata, koj
e ednakov po golemina, a so sprotivna nasoka na nejziniot vrteèn
moment. Kaj dvomotorniot avion, ~ii elisi se vrtat vo sprotivni
strani, dejstvoto na reaktivniot moment ne postoi, bidej}i toj e
uramnoteèn so sprotivnite nasoki na vrtewe na elisite.
Za da se otstrani vlijanieto na reaktivniot moment kaj
ednomotornite avioni krilata se postavuvaat pod razli~en
konstruktiven agol i toa taka {to sprotivnoto krilo od nasokata na
vrtewe na elisata se postavuva pod ne{to pogolem napaden agol.
Promenata na konstruktivnite agli na krilata povlekuva so sebe i
promena na uzgonot i otporot na avionot. Poradi promenata na otporot
kriloto so pogolem konstruktiven agol }e ima tendencija da
zaostanuva vo odnos na kriloto so pomal konstruktiven agol. Za da se
spre~i ova, vertikalniot stabilizator se pomestuva za opredelen
agol vo odnos na nadol`nata oska na avionot, odnosno negovata
preden rab se pomestuva kon stranata na kriloto so pogolem napaden
agol (sl.13).
x
x
M
Rxd Rzk
Rxl
Rzv
Ml x
x
a) b)
Sl.13 Vlijanie na reaktivniot moment na napre~nata ramnoteà na avionot koga
elisata se vrti vo nasokata na strelkata na ~asovnikot
βl-konstruktiven agol na levoto krilo, βd-konstruktiven agol na desnoto

krilo, Rxl-~elen otpor na levoto krilo, Rxd-~elen otpor na desnoto krilo, Rz v-sila na
uzgonot na vertikalnite povr{ini na opa{kata, γ -agol na postavuvawe na
vertikalniot stabilizator.
_____________________________________________________________________
14
___________________________________________________________________________________
Poradi dejstvoto na reaktivniot moment }e se pojavi i pogolemo

optovaruvawe na ednoto trkalo na stojniot trap, a so toa i pogolemo
triewe, kako i mo`nost za svrtuvawe na avionot nastrana. Ova se
odstranuva so pomestuvawe na kormiloto za pravec na strana
sprotivna od nasokata na deluvawe na reaktivniot moment.
Rotacijata na elista moè nepovolno da vlijae na upravuvaweto
so avionot, osobeno vo uslovi na brzo zgolemuvawe ili namaluvawe na
vrteìte na motorot, kako pri poletuvawe i sletuvawe, so
predizvikuvawe na nekoi nesakani efekti, kako pojava na spiralna
vozdu{na struja zad elisata (slipstrim efekt) i pojava na
ìroskopski moment (ìroskpska precesija).
Slipstrim efekt - Se raboti za efekt predizvikan od dejstvo

na vozdu{nata struja zad elisata vrz vertikalniot stabilizator na
avionot. Vozdu{nata struja zad elisata se dviì helikoidno - dol` i
okolu nadol`nata oska na avionot, na samiot kraj na trupot udira na
prednata leva strana od vertikalniot stabilizator i vr{i pritisok
na nego (sl.14 ). Najzabele`liv efekt od spiralnata vozdu{na struja
zad elisata e tendencija na prili~no ostro svrtuvawe na avionot
okolu vertikalnata oska na levo, {to e osobeno izrazeno na mala
brzina i poln gas, odnosno pri poletuvawe i vertikalno ka~uvawe, i
specijalno pri izveduvawe na 3D manevri.
Sl.14 Slipstrim efekt sozdaden od vle~na sila
Kako protiv dejstvo na ova, kaj nekoi avioni prednata strana na

vertikalniot stabilizator e nezna~itelno izmestena od nadol`nata
oska, so {to se naru{uva ogledalnata simetrija na vertikalniot
stabilizator (inaku prisutna kaj kriloto i horizontalniot
stabilizator), i obezbeduva dejstvo na sprotivna sila koja ja
poni{tuva silata predizvikana od slopstrim efektot.
@iroskopska precesija - @iroskop pretstavuva disk {to

rotira so golema brzina i pritoa pokaùva nekoi posebni osobini
kako na primer krutost na rotira~kata oska vo prostorot i precesija
(promena na smerot na oskata na rotacija). Na sl.15 prikaàn e
efektot na ìroskopskata precesija. Dokolku na diskot {to rotira
dejstvuva sila koja saka da go izmesti od ramninata na rotacija, da
re~eme 12 ~asot, oskata na rotacija nema da se navedne vo
_____________________________________________________________________
15
___________________________________________________________________________________
vertikalnata ramnina za opredelen agol nadolu, kako {to bi moèlo

da se o~ekuva, tuku vo horizontalnata ramnina (odnosno vo izmestena
ramnina za 90 stepeni vo nasoka na rotacijata).
ramnina na silata
sila
esijata
na prec
r a mn i n a
ra
mn
in
a
na
ro
ta
ci
j a
Sl.15 @iroskopska precesija (ìroskopski moment)
Elisata moè da se posmatra kako ìroskop i fenomenot

precesija vaì i za nea. Ako vo zalet, pri poletuvawe, krevaweto na
opa{kata se posmatra kako sila koja saka da ja zavrti ramninata
ramninata na ìroskopot okolu napre~nata oska i nadolu, toga{
zaradi opi{aniot fenomen, }e se javi sila na precesija 90 stepeni
podolu vo nasoka na rotiraweto na elisata, odnosno vo
horizontalnata ramnina, koja }ea gosvrti nosot na avionot okolu
vertikalnata oska vo levo i pilotot }e po~ustvuva deka avionot
skr{nuvaod kurs.
Kaj avioni so stoen trap tricikl, ovoj efekt }e se po~ustvuva vo
momentot koga nosot na avionot }e se odlepi od zemja, so toa {to
zaradi obratnata precesija nosot na avionota }e ima tendencija na
skr{nuvawe vo desno.
1.4.3 Ramnoteà po pravec

Toa e takva sostojba vo koja teì{teto na avionot se dviì
pravoliniski i ramnomerno a avionot ne se vrti okolu vertikalnata
oska, pa }e go zadrì zadadeniot kurs na letawe i nema da go menuva
pravecot. Osnovni pri~ini koi predizvikuvaat poremetuvawe na
ramnoteàta po pravec se : geometriska i teìnska nesimetri~nost na
avionot, kako i bo~ni udari na vetrot. Pokraj toa, kaj pove}emotornite
avioni poremetuvaweto na ramnoteàta po pravec se slu~uva vo
slu~aj na prekin na rabota na edniot motor.
_____________________________________________________________________
16
___________________________________________________________________________________
Uslovi za ramnoteà po pravec

Eden od uslovite za ramnoteà na avionot po pravec e
ednakvosta na silite na ~elniot otpor na krilata i nivnite momenti
(sl.16).
Rx2 Rx1
a2 a1
Sl.16 Uslovi za ramnoteà na avionot po pravec
R x1 .a1 = R x 2 .a 2 (7)
Ednakvost na silite na ~elniot otpor na levoto i desnoto

krilo edinstveno }e ima vo slu~aj koga krilata se geometriski
simetri~ni, dodeka ednakvost na kracite se obezbeduva so teìnska
simetri~nost na avionot.
Ramnoteàta po pravec kaj dvomotoren avion (sl.17) pri
normalen let, se izrazuva so formulata :
R x1 .a1 + T2 .b2 = R x 2 .a 2 + T1 .b1 (8)
a2 a1
b2 b1
T2 T1
Rx2 Rx1
c.G1
L
Rzv
Sl.17 Ramnoteà po pravec kaj dvomotoren avion
Se gleda deka za odrùvawe na postojana golemina na vle~nata

sila e potrebno da se odrùva postojanen broj na vrteì na motorot.
Vo slu~aj na prestanok na rabota na eden motor (vo na{iot slu~aj
desniot) }e se poremeti ramnoteàta na momentite. Za da se spre~i
_____________________________________________________________________
17
___________________________________________________________________________________
vrtewe na avionot okolu vertikalnata oska, se vrti kormiloto na

pravecot na sprotivna strana i na toj na~in se vospostavuva
naru{enata ramnoteà. Poradi pomestuvaweto na kormiloto za
pravec }e se pojavi i soodvetna sila na uzgonot Rz v koja so oodveten
krak L do teì{teto }e sozdade soodveten moment. Na toj na~in se
vospostavuva naru{enata ramnoteà i se obezbeduva pravolinisko
dvièwe na avionot, so ne{to pomala brzina. Toa se izrazuva so
formulata :
R x1 .a1 + T2 .b2 = R x 2 .a 2 + R zv .L (9)
Ako kaj avionot so klipen pogon prestane da raboti eden motor,
do kolku toa go dozvoluva konstrukcijata, kracite na elisata na
motorot koj prestana da raboti treba da se postavat vo polo`ba na
″edrewe″.
Vlijanie na naklonot na avionot na ramnoteàta po
pravec - Naru{enata napre~na ramnoteà povlekuva so sebe i
naru{uvawe na ramnoteàta po pravec, bidej}i se pojavuvaat razli~ni
vrednosti na silite na otporot na levoto, odnosno desnoto krilo. Toa
zna~i deka ramnoteàta po pravec e vo tesna vrska so napre~nata
ramnoteà i deka zavisat edna od druga.
Pra{awa za povtoruvawe :
1. Koi momenti deluvaat na avionot?

2. [to predstavuva teì{te na avionot?
3. Objasni kako se vr{i centraà na avionot?
4. Kako se menuva centraàta na avionot pri vgraduvawe na
dopolnitelen tovar?
5. Kakava sostojba pretstavuva ramnoteàta na avionot?
6. Skiciraj gi silite i momentite koi deluvaat na avionot pri
nadol`na ramnoteà?
7. Napi{i go i objasni go uslovot za nadol`na ramnoteà?
8. [to pretstavuva napre~na ramnoteà na avionot?
9. Napi{i go i objasni go uslovot za napre~na ramnoteà?
10. [to pretstavuva ramnoteà po pravec na avionot?
11. Napi{i go i objasni go uslovot za ramnoteà po pravec?
12. Objasni ja ramnoteàta po pravec kaj dvomotoren avion?
_____________________________________________________________________
18
___________________________________________________________________________________
1.5 Stabilnost na avionot

Vo op{t slu~aj telo vrz koe deluva nekoja nadvore{na sila
moè da bide : stabilno, labilno i indifirentno (sl.18).
Stabilna ramnoteà se narekuva ramnoteà pri koja
teloto teì samoto da ja vospostavi naru{enata ramnoteà. Na
primer, ako klatnoto na sidniot ~asovnik (sl.18a) se pomesti desno, a
potoa se pu{ti, toa pod dejstvo na svojata teìna G (komponentata G2)
po niza na ni{awa na dvete strani }e se vrati vo prvobitna polo`ba.
G2 G
G1
G
G
G2
G1
G
a) b) c)
Sl.18 Vidovi na ramnoteà
Labilna ramnoteà se narekuva ramnoteà vo koja teloto,

isfrleno od svojata dotoga{na polo`ba so nekoja nadvore{na sila,
nastojuva da go zgolemi rastojanieto (amplitudata) od svojata
prvobitna polo`ba (sl.18b). Pomestenoto klatno }e nastojuva pod
dejstvo na komponentite na silata na teìnata u{te pove}e da go
zgolemi svoeto rastojanie i da se oddale~i od prvobitnata polo`ba.
Indiferentna ramnoteà se narekuva ramnoteà koga
teloto, izvadeno od ramnote`na polo`ba, ostanuva vo novata polo`ba
i ne se vra}a nazad (sl.18c).
Kaj avionite stabilnosta igra va`na uloga, bidej}i stabilen
avion }e se vrati vo svojata prvobitna polo`ba bez u~estvo na
pilotot, odnosno bez pomestuvawe na soodvetnite komandni povr{ini.
Pri presmetka i konstrukcija na avionite se teì avionot, izvaden od
ramnote`na polo`ba, da se vrati vo prvobitnata polo`ba posle ne
pove}e od pet kolebawa, a vremeto na edno kolebawe da bide
pribli`no ramno na dvaesetti del od brzinata na avionot.
Od toa proizleguva deka stabilnosta e sposobnost avionot
samostojno da ja vospostavi naru{enata ramnoteà.
Avionot treba da bide stabilen pri site brzini, od
maksimalnata brzina na letawe do sletuvawe, odnosno vo slu~aj na
deluvawe na bilo kakva nadvore{na sila sam, bez u~estvo na pilotot,
da se vrati vo prvobitna polo`ba. Treba da se naglasi deka kaj
_____________________________________________________________________
19
___________________________________________________________________________________
avionite, kako i kaj site tela kaj koi e naru{ena ramnoteàta, treba
da se razlikuva stati~ka i dinami~ka stabilnost.
Stati~ka stabilnost na avionot se narekuva
sposobnosta na avionot, odnosno tendencija na avionot da se vrati kon
ramnote`nata polo`ba. Dodeka vo dinami~ka stabilnost na
avionot spa|a kompletnata vremenska slika na dvièwe na avionot
po voznemiruvaweto, koga nadvore{nata sila dostignuva svoja
maksimalna vrednost vo opredelen vremenski period. Pri takov
karakter na nadvore{nite sili se pojavuvaat oscilatorni dvièwa
na avionot koi ne dozvoluvaat vospostavuvawe na prvobitna polo`ba
na avionot vo beskona~no mal vremenski period. Vo vrska so toa, a od
gledna to~ka na stabilno dvièwe na avionot moàt da se
razgleduvaat dva slu~ai : avionot da se dviì kako sekoe drugo
slobodno telo i avionot da go upravuva pilot ili avtopilot.
Od gledna to~ka na upravuvawe na avionot, dinami~kata
stabilnost pretstavuva pova`na karakteristika na avionot vo
odnos na stati~kata stabilnost, bidej}i stati~kata stabilnost
ne dava potpolna slika za stabilnosta na avionot. Stati~ki stabilen
avion ne zna~i deka vo sekoj slu~aj }e bide i stabilen dinami~ki.
Potrebno e da se napomene deka site tipovi na avioni ne raspolagaat
so ist stepen na stabilnost. Na primer, za patni~ki avion visokiot
stepen na stabilnost pretstavuva edna od najva`nite karakteristiki,
dodeka za voen love~ki avion toa ne e slu~aj. Na primer, da
pretpostavime deka avion-lovec treba za mnogu kratok vremenski
period da go promeni pravecot na letawe. Za da go promeni pravecot
na letawe, potrebno e pilotot da komanduva so kormilata, odnosno
krilcata. Do kolku avionot raspolaga so visok stepen na stabilnost,
pilotot mnogu te{ko }e go promeni pravecot na letawe, bidej}i
avionot }e teì da ja zadrì prvobitnata polo`ba. Zatoa radiusot na
linijata na dvièwe, kako i vremeto potrebno za promena na pravecot
}e se zgolemat. Toa zna~i deka visok stepen na stabilnost
pretstavuva negativna odlika za avion-lovec.
Vo odnos na oskata na avionot stabilnosta moè da bide :
nadol`na - vo odnos na napre~nata oska na avionot, napre~na - vo
odnos na nadol`nata oska na avionot i stabilnost po pravec - vo
odnos na vertikalnata oska na avionot.
1.5.1 Nadol`na stabilnost na avionot

Nadol`na stabilnost se narekuva sposobnost na avionot
samostojno, bez u~estvo na pilotot, da ja vospostavi naru{enata
nadol`na ramnoteà. Vo glavno se vospostauva so polo`bata na
krilata i horizontalniot stabilizator vo odnos na teì{teto na
avionot. Pri razgleduvaweto na vlijanieto na krilata na nadol`nata
stabilnost, }e go razgledame vlijanieto na krila so nesimetri~en i so
simetri~en profil.
_____________________________________________________________________
20
___________________________________________________________________________________
1 Rz1
a W 2
Rz Rz
a
Rz2
c.G c.G
v v
W G G
Sl.19 Nestabilnost na krila so nesimetri~en profil
Pri zgolemuvawe na napadniot agol kaj krilata so nesimetri~en

profil centarot na potisokot se pomestuva nanapred i so pojava na
moment na aerodinami~kata sila u{te pove}e vlijae vrz
destabilizacijata. Ist slu~aj }e imame i pri namaluvawe na
napadniot agol, koga centarot na potisokot se pomestuva nanazad i
formira moment na aerodinami~kata sila , koj u{te pove}e ja
naru{uva nadol`nata stabilnost na avionot, odnosno momentot }e
deluva vo nasoka na momentot na nadvore{nite sili. Spored toa,
krilo so nesimetri~en profil ne raspolaga so potrebna stabilnost i
ne moè da vospostavi naru{ena nadol`na ramnoteà (sl.19).
Pri zgolemuvawe na napadniot agol na krilata so simetri~en
profil (sl.20), centarot na potisokot se pomestuva nanazad. Vo ovoj
slu~aj silata na uzgonot so soodvetniot krak sozdava moment
sprotiven po nasoka na momentot na nadvore{nite sili. Ist slu~aj }e
imame i pri smaluvawe na napadniot agol, samo {to centarot na
potisokot }e se pomeruva nanapred. Od toa moè da se zaklu~i deka
krilo so simetri~en profil e stabilno. Toa e i edna od glavnite
pri~ini {to krilata so simetri~en profil, pokraj primena kaj
klasi~nite avioni, se koristat i za avioni bez povr{ini na opa{kata.
Glavna zada~a na horizontalnite povr{ini na opa{kata e
vospostavuvawe na naru{enata nadol`na ramnoteà. Prisustvoto na
horizontalniot stabilizator samo po sebe ne obezbeduva stabilnost
na avionot, tuku taa }e bide obezbedena edinstveno koga me|u
momentot na krilata (novonastanatiot) i momentot na horizontalnite
povr{ini na opa{kata }e postoi opredelena zavisnost.
Da razgledame tri mo`ni konstruktivni varijanti me|u
krilata i povr{inite na opa{akata (sl.21).
1
Rz Rz1
a1
v
W G
Sl.20 Stabilnost na krilata so simetri~en profil
_____________________________________________________________________
21
___________________________________________________________________________________
+ M Rz + m m
M a
v
Rzh
T
L
M>m
G
a)
+ m
+ M Rz1
M a1
v
Rzh m
1
L1
M=m
b) G
+ M Rz2 + m
v a2
M
Rzh m
2
L2
M<m
c) G
Sl.21 Vlijanie na momentot na krilata i povr{inite na opa{kata vrz

nadol`nata stabilnost na avionot
Vo prviot slu~aj momentot na krilata e pogolem od momentot

na povr{inite na opa{kata, pa ka~uva~kiot moment na krilata u{te
pove}e }e mu pomogne na momentot na nadvore{nite sili. Napadniot
agol i silata na uzgonot }e se zgolemat . Momentot na povr{inite na
opa{kata nema da bide vo sostojba da go sovlada prirastot na
momentot na krilata i avionot i ponatamu }e go zgolemuva napadniot
agol, a so toa i silata na uzgonot. Zna~i avionot nema da se vrati vo
prvobitna polo`ba, i }e se najde vo sostojba na nestabilna
ramnoteà. Toa zana~i deka koga momentot na krilata e pogolem od
momentot na povr{inite na opa{kata ne obezbeduva nadol`na
stabilnost na avionot.
Vo vtoriot slu~aj ednakvi se momentite na krilata i
momentite na povr{inite na opa{kata. Avionot }e se najde vo sostojba
na indiferentna ramnoteà i }e ja zadrì polo`bata vo koja go
dovede dejstvoto na nadvore{nata sila. Ovoj slu~aj, isto taka,
pretstavuva nestabilna ramnoteà na avionot.
Vo tretiot slu~aj momentot na horizontalnite povr{ini na
opa{kata e pogolem od momentot na krilata. Bidej}i spu{ta~kiot
(″obru{uva~ki″) moment na povr{inite na opa{kata e pogolem od
momentot na krilata, toga{ momentot na povr{inite na opa{kata }e go
nadvladee momentot na krilata i avionot }e se vrati vo prvobitna
polo`ba. Toa e primer na stabilna ramnoteà. Pri razgleduvaweto na
promenite na momentot na krilata i momentot na povr{inite na
_____________________________________________________________________
22
___________________________________________________________________________________
opa{kata smetavme deka vle~nata sila ne sozdava moment vo odnos na

teì{teto na avionot.
Pokraj navedenite faktori na nadol`nata stabilnost na
avionot vlijaat i : centraàta na avionot, povr{inata na
horizontalniot stabilizator, dolìnata na trupot i opstrujuvaweto
na horizontalnite povr{ini na opa{kata.
Centraàta na avionot pretstavuva najva`na golemina koja
vlijae vrz nadol`nata stabilnost na avionot. Vo zavisnost od nea se
menuva vlijanieto na silata na uzgonot na krilata na goleminata i
nasokata na momentot na krilata. ]e go razgledame vlijanieto na
zadnota i prednota centraàta na avionot na nadol`nata stabilnost
na avionot.
M
M
Rz Rz
a
M1 a2 M1
c.G O Rz1 krit
krit
c.G Rz1
c.G c.G
a1 O1 a3
a) b)
Sl.22 Vlijanie na centraàta na nadol`nata stabilnost na avionot
Do kolku na avion so predna centriraà (sl.22a), mu se namali

napadniot agol od α na α1 (sl.22b), centarot na potisokot }e se pomesti
nanazad i smalenata sila na uzgonot so svojot pogolem krak }e sozdade
moment koj ne se sprotivstavuva na naru{enata ramnoteà, bidej}i
negovata golemina e ednakva na prvobitniot moment.
Prirastot na momentot }e bide :
∆M = M − M 1 = R z .a − R z1 .a1 ≈ 0 (10)
Me|utoa, avionot so zadna centraà pri promena na napadniot
agol }e se odnesuva poinaku. Do kolku avionot od polo`ba so napaden
agol α premine od bilo koja pri~ina vo polo`ba so napaden agol α1,
silata na uzgonot ja menuva svojata golemina i se pomestuva zad
teì{teto, i avionot namesto da premine vo ka~uvawe }e premina vo
spu{tawe (″obru{uvawe″), bidej}i se sozdava moment sprotiven na
prvobitniot. Prirastot na momentot e ednakov :
∆M ' = R z .a − (− R z1 .a) = R z .a + R z1 .a1 (11)
Spored toa, do kolku teì{teto na avionot e poblisku do
napadniot rab na krilata (predna centraà), do tolku avionot e
postabilen, bidej}i momentot na povr{inite na opa{kata pobrgu se
menuva od momentot na krilata. Bidej}i teì{teto na avionot zavisi
od rasporedot na tovarot na avionot, potrebno e da se obrne vnimanie
pri optovaruvaweto na avionot, a do kolku se vgradi dopolnitelno
optovaruvawe, toga{ treba da se izvr{i regulirawe.
_____________________________________________________________________
23
___________________________________________________________________________________
Ako prirastot na momentot na krilata e ednakov na prirastot

na momentot na povr{inite na opa{kata, avionot }e bide
indiferenten, a toa e kriti~na ramnoteà na avionot.
Povr{inata na horizontalniot stabilizator i dolìnata na

trupot podednakvo vlijaat vrz nadol`nata stabilnost na avionot,
bidej}i od niv zavisi goleminata na momentot sozdaden od
povr{inite na opa{kata. Avion so mali horizontalni povr{ini na
opa{kata i so kratok trup }e sozdava pomal moment, i vo slu~aj
poradi naru{ena nadol`na ramnoteà da se promeni momentot,
promenata na momentot na povr{inite na opa{kata }e bide pomala
otkolku vo slu~aj koga avionot ima horizontalni povr{ini pogolemi
po povr{ina i so pogolem krak do teì{teto (podolg trup), i obratno.
Opstrujuvawe na horizontalnite povr{ini na opa{kata - pri
pogolema brzina na vozduhot koj gi opstrujuva povr{inite na
opa{kata, }e se sozdade pogolema sila na uzgonot, a so toa i momentot
na povr{inite na opa{kata. Na toj na~in }e se podobri nadol`nata
stabilnost na avionot.
1.5.2 Napre~na stabilnost na avionot i

stabilnost po pravec
Ve}e napomenavme deka napre~nata ramnoteà tesno e povrzana
so ramnoteàta po pravec i pri poremetuvawe na edna od niv }e se
naru{i drugata. Takva ista vrska postoi i me|u napre~nata stabilnost
i stabilnosta po pravec.
Stabilnost po pravec e sposobnost na avionot sam, bez u~estvo
na pilotot, da ja vospostavi naru{enata ramnoteà po pravec. Toa
zna~i deka stabilen avion teì da go so~uva pravecot na letawe i vo
slu~aj da se naru{i ramnoteàta po pravec, odnosno avionot e
sposoben sam da ja vospostavi naru{enata ramnoteà. Vo slu~aj
avionot da ne se vra}a vo prvobitna polo`ba, ako od koja bilo
pri~ina e izvaden od napre~na ramnoteà, se komanduva so krilcata
(za da se vospostavi napre~na ramnoteà),odnosno so kormiloto (za da
se vospostavi naru{enata ramnoteà po pravec).
Napre~nata stabilnost na avionot ja podobruvaat opredeleni
karakteristiki na samoto krilo, na primer : sposobnost da se
sprotivstavuva na naklon, da go ko~i i da sozdava t.n.
vospostavuva~ki moment, kako i nekoi konstruktivni karakteristiki
koi se primenuvaat pri konstruirawe na avionite (napre~ni ″V″
krila).
Otpor na kriloto kon naklon - Do kolku avion koj leta so
brzina V i pod napaden agol α, a se nao|a vo napre~na ramnoteà pod
dejstvo na nadvore{nata sila, bide izvaden od napre~na ramnoteà,
na primer, se navali nalevo, }e imame sostojba kako na sl.23.
Desnoto podignato krilo vo momentot na navaluvawe }e ima
pokraj brzina (V) i dopolnitelna brzina (u) naso~ena nagore, i
vistinskata (rezultantna) brzina so tetivata na kriloto }e napravi
nov napaden agol pomal od prvobitniot. Kaj levoto krilo koe se
_____________________________________________________________________
24
___________________________________________________________________________________
spu{ta, dopolnitelnata brzina }e bide naso~ena nadolu. Vistinskata

brzina na dvièwe na kriloto so tetivata na kriloto }e napravi nov
napaden agol pogolem od prethodniot. Poradi toa silata na uzgonot na
levoto krilo }e bide pogolema od silata na uzgonot na desnoto krilo,
{to blago }e go usporuva naklonot na avionot nalevo, i avionot
postepeno }e se uramnoteùava okolu nadol`nata oska pod dejstvo na
momentot na krilcata i momentot na ko~ewe na krilata, a pri otklon
na krilcata nema tendencija da prodolì so navaluvawe. Ovaa
karakteristika na krilata e va`na, bidej}i vo sprotivno, pri otklon
na krilcata, avionot }e se vrti okolu nadol`nata oska se dotoga{
dodeka palkata e otkloneta.
popre~no "v" na kriloto

Rzpod u
1 pod
Rzsp
u vpod
sp v
v
u
vsp u
Sl.23 Otpor na kriloto kon naklon
Pri let na avionot pod napaden agol koj e blizok do kriti~niot,

avionot ne raspolaga so napre~na ramnoteà, bidej}i kaj kriloto koe
e spu{teno i ima pogolem napaden agol, silata na uzgonot se smaluva.
Ova moè da se otstrani so primena na predkrilca koi imaat zada~a
da ja podobrat cirkulacijata na vozduhot okolu krilata i da ne
dozvolat odvojuvawe na grani~niot sloj od krilata, dodeka silata na
uzgonot se zgolemuva.
Vospostavuva~ki moment na krilata se pojavuva pri
naklon na avionot i ovozmoùva vra}awe na avionot vo prvobitna
polo`ba. Kako pri~ina za vra}awe na avionot se javuva lizgaweto.
]e razgledame slu~aj na navaluvawe na avionot na leva strana.
Rz1
Rz z
a) cP
1
v
G
b) cP
Sl.24 Pojava na vospostavuva~ki moment na kriloto pri lizgawe na

avionot
_____________________________________________________________________
25
___________________________________________________________________________________
Vo kolku avionot se navali nalevo (sl.24), silata na uzgonot na

krilata so teìnata na avionot sozdava rezultantna sila K koja go
prisiluva avionot da lizga nalevo. Pri toa avionot teì kon
svrtuvawe (po strelkata 1 na sl.24b). Poradi svrtuvaweto na
nadvore{noto krilo (vo na{iot slu~aj desnoto), koe se dviì so
pogolema brzina, }e imame pozitiven prirast na silata na uzgonot,
dodeka na vnatre{noto silata na uzgonot }e se namali poradi
negativniot prirast (sl.23). Kako rezultat na neednakvost i
nesimetri~nost na silite na uzgonot }e se pojavi moment okolu
nadol`nata oska koj u{te pove}e }e go zgolemuva naklonot na avionot.
Blagodarenie na lizgawe na avionot nalevo, se formira koso
opstrujuvawe na krilata, taka {to negoviot lev ({rafiran) kraen rab
igra uloga na napaden, a desniot na izlezen rab na kriloto. Poradi
vakvo opstrujuvawe centarot na potisokot se pomestuva na leva
strana i silata na uzgonot so podolg krak od CG sozdava moment koj e
naso~en na strana sprotivna od naklonot na avionot. Toa zna~i deka
vospostavuva~kiot moment se pojavuva ne poradi naklonot na avionot,
tuku poradi lizgaweto, koe e predizvikano od naklonot.
Zna~i, poradi svrtuvawe na avionot se pojavuva moment koj ja
vlo{uva napre~nata stabilnost na avionot, dodeka poradi lizgawe se
pojavuva moment koj ja podobruva napre~nata stabilnost. Spored toa,
vo zavisnost od toa koj moment (svrtuvawe ili naklon) }e sozdade
pogolemo vlijanie, }e zavisi napre~nata stabilnost na avionot.
Pri mali nakloni avionot sam se vra}a vo po~etna polo`ba,
dodeka pri pogolemi nakloni pilotot go zasiluva dejstvoto na
vospostavuva~kiot moment na krilata so pomo{ na krilcata.
Napre~no ″V″ krilo se narekuva krilo ~ija napre~na oska vo
odnos na napre~naata oska na avionot ima opredelen agol (na sl. 25
ozna~en so ϕ), odnosno krilata se postaveni vo oblik na diedar.
Napre~noto ″V″ krilo ja podobruva napre~nata stabilnost na avionot
na toj na~in {to go zgolemuva vospostavuva~kiot moment na kriloto
(sl.25).
Rzpod
Rz
pod
Rzsp
sp
sp > pod
Sl.25 Vlijanie na napre~noto ″V″ krilo na napre~nata stabilnost na

avionot
_____________________________________________________________________
26
___________________________________________________________________________________
Pri naklon na avionot so lizgawe, kaj avion so napre~no ″V″

krilo, osim efektot na koso opstrujuvawe, se javuva i dopolnitelen
vospostavuva~ki moment. Ova se objasnuva so toa {to napadniot agol
na spu{tenoto krilo na koe avionot se lizga }e bide pogolem od
napadniot agol na podignatoto krilo (sl.25) . Zatoa silata na uzgonot
na spu{tenoto krilo }e bide pogolema od taa na podignatoto krilo.
Ovaa sila sozdava dopolnitelen vospostavuva~ki moment koj go vra}a
avionot vo prvobitna polo`ba. Poradi toa napre~noto ″V″ krilo e
najefektivno sredstvo za podobruvawe na napre~nata stabilnost na
avionot.
Glavni faktori koi vlijaat vrz stabilnosta na avionot po
pravec se : vertikalniot stabilizator i karakteristikite na krilata.
Do kolku avionot, pod dejstvo na nadvore{nite sili, se zadviì
vo nasoka na skazalkata na ~asovnikot (strelkata 1 na sl.26), avionot
vo po~etok pod dejstvo na inercija }e prodolì da se dviì vo
prvobitna nasoka so brzina V, pa potoa }e nastane lizgawe na avionot
na leva strana. Toga{, blagodarenie na pritisokot na vozdu{nata
struja na povr{inata na vertikalniot stabilizator, }e se sozdade
moment RZV . L koj e naso~en na sprotivnata strana (po strelkata 2) i
istiot ja vospostavuva naru{enata ramnoteà po pravec. Od ova moè
da se zaklu~i deka so zgolemuvawe na povr{inata na vertikalniot
stabilizator i rastojanieto do teì{teto stabilnosta po pravec se
podobruva.
Rxd 1
Rxl
L
Rzv
2
Sl.26 Vlijanie na krilata i na vertikalniot stabilizator na

stabilnosta na avionot po pravec
Otporot na krilata kon svrtuvawe zavisi od brzinata

na avionot pri izveduvaweto na svrtuvaweto. Vo momentot na
svrtuvawe na avionot nadesno, poradi vrtewe okolu vertikalnata
oska, dopolnitelnata vozdu{na struja na levoto krilo naiduva od
prednata strana, a na desnoto od zadnata strana, odnosno brzinata na
vozduhot kaj levoto krilo postepeno se zgolemuva, dodeka kaj desnoto
se smaluva (sl.26). Poradi toa aerodinami~kiot otpor na levoto krilo
e pogolem od onoj na desnoto, a toa e pri~ina za sozdavawe na moment
na ko~ewe.
_____________________________________________________________________
27
___________________________________________________________________________________
1. Nabroj gi polo`bite vo koi moè da se nao|a telo na koe

dejstvuva nekoja nadvore{na sila?
2. Opi{i ja stati~kata stabilnost?
3. Izvr{i podelba na stabilnosta vo odnos na oskata na avionot?
4. Objasni go vlijanieto na momentot na kriloto i povr{inite na
opa{kata vrz nadol`nata stabilnost na avionot?
5. Objasni go vlijanieto na napre~noto ″V″ krilo vrz napre~nata
stabilnost na avionot?
6. Nabroj gi glavnite faktori koi vlijaat vrz stabilnosta na
avionot po pravec?
1.6 Upravuvawe na avionot

Promenata na aerodinami~kite sili i momenti, za da se dobie
sakaniot reìm i linija na letot, se pravi so pomo{ na organite na
upravuvawe. Spored toa, pod upravuvawe na avionot se
podrazbira sposobnost na avionot pod dejstvo na komandnite
povr{ini da go menuva reìmot i linijata na letawe so vrtewe okolu
nadol`nata, napre~nata i vertikalnata oska.
Sposobnosta na avionot da se vrti :
- okolu nadol`nata oska pod dejstvo na krilcata, se
narekuva napre~no upravuvawe;
- okolu vertikalnata oska so pomo{ na kormiloto za
pravec, se narekuva upravuvawe po pravec; a
- okolu napre~nata oska so pomo{ na kormiloto za
viso~ina, se narekuva nadol`no upravuvawe.
Efikasnosta na organite na upravuvawe se gleda vo brzinata na
vrtewe na avionot od edna vo druga polo`ba.
Pokraj sposobnosta za upravuvawe, avionot u{te go
karakterizira manevarska sposobnost, odnosno sposobnost za
izvr{uvawe na krivolinisko letawe po razli~ni linii na letawe za
minimalno potrebno vreme. Do kolku avionot raspolaga so visok
stepen na upravuvawe, }e raspolaga i so visoka manevarska
sposobnost, i obratno.
1.6.1 Nadol`no upravuvawe so avionot

Toa e sposobnost na avionot pod dejstvo na kormiloto za
viso~ina lesno i brzo da go menuva pravecot na letawe i napadniot
agol. Pokraj promenata na linijata na letawe so pomo{ na kormiloto
za viso~ina, linijata na letawe moè da se izmeni so smaluvawe ili
zgolemuvawe na brojot na vrteì na motorot.
Vo zavisnost od goleminata na agolot na otklonot na kormiloto
za viso~ina se menuva i momentot na aerodinami~kata sila vo odnos
_____________________________________________________________________
28
___________________________________________________________________________________
na teì{teto na avionot, odnosno avionot preminuva vo ka~uvawe ili

spu{tawe. Koga horizontalniot stabilizator e postaven pod nulti
agol vo odnos na vozdu{nata struja, a kormiloto vo neutralna polo`ba
(sl.27), poradi simetri~en oblik, vrz nego nema da se sozdava sila na
uzgon i avionot }e leta pravoliniski, odnosno }e bide nadol`no
uramnoteèn. Toa }e bide koga zbirot na momentite okolu teì{teto
na avionot, vklu~uvaj}i go i momentot na horizontalnite povr{ini na
opa{kata, }e bide ednakov na nula. Pri otklonot na kormiloto za
viso~ina na nego se sozdava sila na uzgon ~ija golemina zavisi od
goleminata na promenata na napadniot agol. Kako rezultat na
promenata na goleminata na ovaa sila, odnosno nejzinoto
zgolemuvawe, so soodveten krak vo odnos na teì{teto na avionot, se
sozdava moment koj ja obezbeduva sakanata promena na polo`bata na
avionot okolu napre~nata oska.
Sl.27 Neutralna polo`ba na kormiloto za viso~ina
So pomestuvawe na kormiloto za viso~ina nagore (+δ)

aerodinami~kata sila Rzh so krakot L do teì{teto sozdava
ka~uva~ki moment :
M = R zh .L (12)
Sozdadeniot moment go preveduva avionot na pogolemi napadni
agli na krilata.
So pomestuvawe na kormiloto za viso~ina nadolu (-δ) se sozdava
spu{ta~ki (″obru{uva~ki″) moment (sl.28).
Mp=Rzh.L
x
z
z
c.G Rzh
c.G
L
L
Mp=Rzh.L x
Sl.28 Princip na dejstvuvawe na kormiloto za viso~ina
Vo praktikata upravuvaweto se smeta za normalno do kolku pri

agol na otklonuvawe na kormiloto od 1° napadniot agol se promeni za
1,5° do 2°.
Kaj sovremenite avioni dijapazonot na agli (pomestuvawe na
kormiloto za viso~ina) iznesuva +15° do -30° za lesni avioni i od
+15° do -20° za te{ki avioni.
_____________________________________________________________________
29
___________________________________________________________________________________
Na nadol`noto upravuvawe na avionot vlijaat i niza faktori,

kako {to se :
Brzinata na avionot - Do kolku brzinata na avionot e
pogolema, toga{ i nadol`noto upravuvawe e podobro, bidej}i i
aerodinami~kata sila na kormiloto e pogolema. Pri mali brzini
nadol`noto upravuvawe e poslabo, i moè da dojde na golemi agli na
otklonot i do obratno upravuvawe.
Brojot na vrteì na motorot - Kaj ednomotornite a i kaj
pove}emotornite avioni so klipen pogon vozdu{nata struja koja doa|a
od elisata pri pogolem broj na vrteì go podobruva nadol`noto
upravuvawe, bidej}i toga{ i opstrujuvaweto na horizontalnite
povr{ini na opa{kata e podobro (sl.29).
Sl.29 Opstrujuvawe na horizontalnite povr{ini na opa{kata
Golemina na kormiloto za viso~ina i dolìnata na

trupot - Kolku rabotnata povr{ina na kormiloto za viso~ina e
pogolema, tolku }e bide pogolema i aerodinami~kata sila, i
nadol`noto upravuvawe }e bide podobro.
Kaj avioni so pomala dolìna na trupot, odnosno pomala
oddale~enost na kormiloto za viso~ina od teì{teto na avionot,
nadol`noto upravuvawe e podobro. Taka, na primer, love~kite avioni
se popodvi`ni od bombarderite koi imaat podolg trup.
Golemina na agolot na otklonot na kormiloto - Pri
pogolem otklon na kormiloto za viso~ina aerodinami~kata sila }e
bide pogolema a nadol`noto upravuvawe podobro. Bidej}i silata na
uzgonot so zgolemuvawe na napadniot agol se zgolemuva samo do
opredelena granica, a potoa opa|a, toga{ i agolot na otklonot na
kormiloto za viso~ina e sveden samo do opredelena golemina.
Teìnata na avionot - Nadol`noto upravuvawe na avionot
e obratno proporcionalno na teìnata na avionot, {to zna~i kolku e
avionot poteòk, upravuvaweto }e bide poslabo, i obratno.
Rasporedot na tovarot, isto taka, vlijae vrz nadol`noto upravuvawe
na avionot. Za da se podobri upravuvaweto na avionot, poèlno e
celiot tovar da bide koncentriran {to poblisku do teì{teto na
avionot.
Stabilnosta na avionot - Nadol`noto upravuvawe na
avionot }e bide poslabo do kolku avionot e postabilen, zatoa {to
stabilen avion nastojuva da ja zadrì ramnote`nata polo`ba i se
sprotivstavuva na sekoe naru{uvawe na ramnoteàta.
_____________________________________________________________________
30
___________________________________________________________________________________
1.6.2 Napre~no upravuvawe na avionot

Se ostvaruva so pomo{ na krilcata, koi se otklonuvaat so
zadviùvawe na palkata ili volanot na leva ili na desna strana. So
pomestuvawe na komandnata palka na desna ili na leva strana,
krilceto na levoto, odnosno na desnoto krilo, se otklonuva nagore
ili nadolu, vo zavisnost na koja strana se pomestuva palkata. Vo taa
prilika se sozdavaat dve sili so razli~na nasoka, koi vo odnos na
nadol`nata oska na avionot sozdavaat moment koj predizvikuva
navaluvawe na avionot na opredelena strana. Na primer, ako palkata
se otkloni na desnata strana, krilceto na desnoto krilo se otklonuva
nagore, i obratno.
Na sl.30 e prikaàna principielna {ema na komanduvawe na
krilcata so pomo{ na volan.
volan
c.G
levo desno
krilce krilce
Sl.30 Principielna {ema na komanduvawe so krilcata
Od slikata se gleda deka dvete krilca kinematski se spoeni so

pomo{ na nekoja komanda. Pri vrtewe na volanot vo nasokata na
skazalkata na ~asovnikot, desnoto krilce se podiga nagore, a levoto
se spu{ta nadolu. Pri pomestuvawe na krilcata se menuva krivinata
na profilot na toj del na kriloto, poradi {to se menuva i
koeficientot na uzgonot, odnosno silata na uzgonot, koja so soodveten
krak sozdava aerodinami~en moment (sl.31).
M z = R zkr .Lkr (13)
Rzkr
volan Mz
Lkr
Rzkr
Sl.31 Pomestuvawe na krilcata
_____________________________________________________________________
31
___________________________________________________________________________________
Navaluvawe na avionot na desnata strana }e se slu~i pri

vrtewe na volanot na levata strana.
Krilcata se delat na : obi~ni, diferencijalni, so prorez i
krilca od tipot frajz.
Obi~ni krilca - Toa se krilca ~ij agol na otklonuvawe
nagore i nadolu e ist, odnosno se pomestuvaat za ist agol. Kaj takvi
krilca silata na uzgonot na spu{tenoto krilce, zatoa {to postoi
pogolema krivina na kriloto, }e bide pogolema od silata na uzgonot
na podignatoto krilce. Pokraj toa, i silata na otporot na spu{tenoto
krilce }e bide pogolema od silata na otporot na podignatoto krilce,
{to }e predizvika vrtewe na avionot okolu vertikalnata oska. Na
sl.32 e pretstaven dijagram na promena na koeficientot na uzgonot i
koeficientot na otporot na obi~ni krilca.
kr
Cz sp
p
sp
Cx
Sl.32 Promena na koeficientot na uzgonot i koeficientot na otporot
pri pomestuvawe na krilcata
Od dijagramot se gleda deka pri otklon na krilcata nagore

koeficientot na uzgonot se zgolemuva so istovremeno zgolemuvawe na
koeficientot na otporot, dodeka kaj spu{teni krilca koeficientot
na uzgonot i koeficientot na otporot se smaluvaat. Zgolemuvaweto na
koeficientot na uzgonot ima za posledica zgolemuvawe na silata na
uzgonot, a so soodveten krak se sozdava i aerodinami~en moment koj go
vrti avionot okolu nadol`nata oska. Zgolemuvaweto na otporot
nepovolno se odrazuva, bidej}i predizvikuva vrtewe na avionot okolu
vertikalnata oska.
Ova be{e razgleduvawe na rabota na krilcata pri mali napadni
agli na letawe, dodeka za rabotata na obi~nite krilca pri pogolemi
napadni agli u{te pove}e se komplikuva. Pri mali i sredni napadni
agli momentot na naklonot be{e dosta pogolem od momentot koj go
sozdava{e silata na otporot i avionot se navednuva{e na sakanata
strana.
]e razgledame rabota na krilcata vo let pri kriti~en napaden
agol i pogolem od kriti~niot. Da zememe deka avionot leta{e pod
kriti~en napaden agol. So pomestuvawe na palkata za komanduvawe na
leva strana avionot nema da se navali nalevo, kako {to be{e slu~aj
vo prethodnoto izlagawe, tuku }e se navali na desnata strana. Toa se
_____________________________________________________________________
32
___________________________________________________________________________________
objasnuva so toa {to napadniot agol na desnoto krilo, so spu{teno

krilce, e pogolem od napadniot agol na levoto krilo, so podignato
krilce. Kako {to se gleda od dijagramot, koeficientot na uzgonot,
kako i silite na uzgonot na levoto i desnoto krilo malku se
razlikuvaat. Bidej}i koeficientot na uzgonot po kriti~nata vrednost
na napadniot agol naglo opa|a, moè da se slu~i silata na uzgonot na
kriloto so podignato krilce da bidi pogolema od silata na uzgonot na
kriloto so spu{teno krilce iako napadniot agol na kriloto so
podignato krilce e pomal od napadniot agol na kriloto so spu{teno
krilce.
Spored toa, do kolku postoi pogolema razlika vo silite na
uzgonot, do tolku }e bide pointenzivno vrteweto na avionot okolu
nadol`nata oska, no, vo sprotivna strana od stranata vo koja e
pomestena palkata za komanduvawe.
[to se odnesuva do momentot na silata na otporot na krilata,
koi se slu~uvaat poradi razlikata na koeficientite na otporot na
levoto i desnoto krilo, gledame deka koeficientot na otporot, a so
toa i silata na otporot na kriloto so spu{teno krilce dosta e
pogolem od koeficientot na otporot na kriloto so podignato krilce.
Avionot }e teì da se svrti na desna strana i bidej}i levoto krilo }e
ima pogolema brzina, }e se zgolemi silata na uzgonot, odnosno }e
postane pogolema od silata na uzgonot na kriloto so spu{teno krilce.
Poradi toa avionot }e se navali na desnata strana, a ne na levata
strana. Taa pojava se vika obratno upravuvawe so avionot.
Diferencijalni krilca - Diferencijalnite krilca
pretstavuvaat konstruktivno re{enie na krilcata koi se pomestuvaat
za razli~ni golemini nagore i nadolu, odnosno pomestuvaweto nagore
e pogolemo (20° do 30°) dodeka pomestuvaweto nadolu e dosta pomalo
(10° do 12°). Poradi razli~noto otklonuvawe na krilcata otporot na
krilota so podignato krilce se pribliùva po svojata golemina do
otporot na kriloto so spu{teno krilce. Toa povolno se odrazuva vrz
smaluvawe na momentot na svrtuvawe okolu vertikalnata oska koj se
pojavuva pri pomestuvawe na obi~ni krilca. Zgolemenata golemina na
~elniot otpor na kriloto so podignato krilce, vo sporedba so otporot
v
=10 =30
Sl.33 Diferencijalni krilca
na podignato krilce kaj obi~nite krilca, bez ogled na pomaliot

napaden agol na ova krilo, se objasnuva so zgolemuvawe na pritisokot
pred krilceto, koe e postaveno pod mnogu golem agol vo odnos na
vozdu{nata struja, kako i smaluvawe na pritisokot na vozduhot zad
krilceto. Pokraj toa, blagodarenie na pogolemoto podigawe na
krilceto nagore, napadniot agol na ova krilo se smaluva pove}e
otkolku kaj obi~nite krilca, poradi {to se zgolemuva momentot na
_____________________________________________________________________
33
___________________________________________________________________________________
naklonot, bidej}i vo ovoj slu~aj postoi pogolema razlika vo uzgonot na

levoto i desnoto krilo. Kriloto so spu{teno krilce ima pogolem
koeficient na uzgonot, pa zatoa, i pogolema sila na uzgonot otkolku
kriloto so podignato krilce, ~ii napaden agol e pomal (sl.33).
Na toj na~in se podobruva napre~noto upravuvawe na avionot
pri pogolemi napadni agli i reagiraweto na pomestuvaweto na
palkata za upravuvawe }e odgovara na vistinskata smisla, odnosno so
palkata na levo i avionot }e se navali na leva strana.
Krilca so prorez - Po konstrukcija krilcata so prorez
mnogu potsetuvaat na zatkrilca. Krilo so spu{teno krilce (sl.34) na
pogolemi napadni agli ima zgolemena golemina na koeficientot na
uzgonot od istite pri~ini kako i pri spu{tawe na zatkrilcata
(zgolemena krivina na profilot, zgolemena brzina na vozdu{nata
struja i prorez me|u kriloto i krilceto).
a)
b)
15
30
c)
Sl.34 Dejstvo na krilcata so prorez
Zatoa silata na uzgonot i osnovniot moment na naklonot na

kriloto pri spu{tawe na krilcata rastat. Pokraj toa, podignatoto
krilce go zgolemuva ~elniot otpor na kriloto poradi dejstvoto na
vozdu{nata struja. So toa vo izvesna merka se izravnuva ~elniot
otpor na levoto i desnoto krilo poradi {to momentot {to
protivdejstvuva }e bide pomal. Poradi pogolema efikasnost na
krilcata so prorez tie moàt da bidat izvedeni i kako
diferencijalni.
Osnoven nedostatok na krilcata so prorez e pojava na zgolemen
~elen otpor koga krilcata se nao|aat vo neutralna polo`ba.
Krilca od tipot frajz - Osnovna namena na ovie krilca e
izedna~uvawe na ~elniot otpor na krilata so spu{teno i podignato
krilce. Na sl.35 prikaàna e rabotata na krilcata od tipot frajz.
Koga krilceto e podignato, negoviot napaden rab izleguva pod
konturata na kriloto, poradi {to se sozdava dopolnitelen otpor koj
povolno vlijae vrz smaluvaweto na momentot na svrtuvawe koj se
slu~uva poradi razlikata na ~elniot otpor na levoto i desnoto krilo.
Pokraj toa, podignatoto krilce ima pomal koeficient na uzgonot vo
_____________________________________________________________________
34
___________________________________________________________________________________
odnos na podignatoto obi~no krilce. Rabotata na spu{tenoto krilce

vo ni{to ne se razlikuva od rabotata na obi~noto krilce.
a)
b)
v
c)
Sl.35 Krilca od tipot frajz
Od razgleduvanite na~ini za podobruvawe na napre~noto

upravuvawe na avionot pod golemi napadni agli, jasno e deka osnovno
e da se zgolemi silata na uzgonot na kriloto so spu{teno krilce, kako
i ~elniot otpor na kriloto so podignato krilce.
Napre~noto upravuvawe na avionot se podobruva so :
zgolemuvawe na brzinata na letawe i povr{inata na krilcata,
smaluvawe na rasponot na krilata na avionot, teìnata na avionot i
raspored na tovarot vo blizina na teì{teto na avionot, kako i
smaluvawe na napre~nata stabilnost na avionot.
1.6.3 Upravuvawe na avionot po pravec

Toa e sposobnost na avionot da se vrti okolu vertikalnata oska
pod dejstvo na kormiloto za pravec. Principot na rabota na
kormiloto za pravec ne se razlikuva od rabotata na kormiloto za
viso~ina.
Rzd
o
des n
levo
Rzl
Sl.36 Princip na dejstvuvawe na kormiloto za pravec
_____________________________________________________________________
35
___________________________________________________________________________________
Taka, po otklonuvaweto na kormiloto na desna strana (sl.36), se

zgolemuva napadniot agol i krivinata na profilot na vertikalnite
povr{ini na opa{kata na koi se sozdava sila na uzgon, koj so krakot
do teì{teto sozdava moment koj ja vrti opa{kata na avionot nalevo,
a predniot del na trupot nadesno. Pri otklon na kormiloto na leva
strana silite i momentite deluvaat obratno.
Kormiloto za pravec za razlika od kormiloto za viso~ina,
naj~esto se vrti na dvete strani podednakvo (25° do 30°).
a) b) v
b
c.G k
Sl.37 Lizgawe na avionot poradi pomestuvawe na kormiloto za pravec
Pri komanda za vrtewe na kormiloto na levo (sl.37), }e se

pojavi moment koj }e go svrti avionot na leva strana. Linijata na
letawe nema vedna{ da se izmeni bidej}i teì{teto na avionot vo
po~etok po inercija }e se dviì vo nasoka na brzinata na letawe na
avionot. I bidej}i nadol`nata oska na avionot ne se poklopuva so
pravecot na dvièwe se pojavuva lizgawe na avionot pod agol β.
Poradi toa na trupot na avionot naiduva vozdu{na struja i se sozdava
neuramnoteèna bo~na sila (K) koja ja menuva linijata na dvièwe od
pravoliniska vo krivoliniska. Posle toa avionot po~nuva da se
navednuva na stranata na otklonot na kormiloto iako takov naklon
ne e posakuvan. Za da se otkloni naklonot, pilotot ja postavuva
palkata za komanduvawe na obratna strana. Naklonot go snemuva
poradi pomestuvawe na centarot na potisokot od ramninata na
simetrija na desnata strana, odnosno na stranata na kriloto koe se
dviì napred. Na krajot se dobiva lizgawe na avionot bez naklon. Na
toj na~in, otklonuvaweto na kormiloto za pravec go primoruva
avionot vo po~etok da lizga i potoa da ja smeni linijata na letawe.
Od iznesenoto se gleda vo kolku tesna vrska se napre~noto
upravuvawe i upravuvaweto na avionot po pravec. Otklonuvaweto na
krilcata predizvikuva ne samo naklon tuku i zavrtuvawe, a
zadviùvaweto na kormiloto za pravec predizvikuva pokraj
zavrtuvawe i naklon na avionot.
Na upravuvaweto po pravec vlijaat :
- brzinata na letawe na avionot;
- povr{inata na kormiloto po pravec;
_____________________________________________________________________
36
___________________________________________________________________________________
- rastojanieto na centarot na potisokot na

aerodinami~kata sila na vertikalnite povr{ini na
opa{akata od teì{teto na avionot;
- teìnata i rasporedot na tovarot vo avionot;
- stabilnosta na avionot po pravec.
1. [to se podrazbira pod upravuvawe na avionot?

2. Izvr{i podelba na upravuvaweto vo odnos na oskite na avionot?
3. [to pretstavuva nadol`no upravuvawe na avionot?
4. Nabroj gi faktorite koi vlijaat vrz nadol`noto upravuvawe?
5. Kako se ostvaruva napre~no upravuvawe na avionot?
6. Nabroj gi vidovite na krilca?
7. Objasni go principot na dejstvuvawe na kormiloto za pravec?
1.7 Aerodinami~ka kompenzacija

Pri upravuvawe so avionot pilotot deluva so palkata za
komanduvawe ili so pedalata na no`nite komandi so sila koja raste
so goleminata na otklonot na kormiloto, odnosno krilcata.
Goleminata na silata so koja pilotot deluva vrz komandite za
letawe, za da se otkloni kormiloto ili krilcata, zavisi od
kinematikata na upravuvawe, kako i od aerodinami~kite sili koi vo
odnos na oskata na vrtewe sozdavaat aerodinami~ki momenti. So
deluvawe na komandite se vr{i promena na napadniot agol na
kormiloto ili krilcata, so {to se menuva goleminata na
aerodinami~kata sila koja deluva vrz niv. Kako posledica na toa }e
se pojavi moment na aerodinami~kata sila MS, koj se narekuva
{arniren (pogonski) moment (sl.38).
x
W=F.x
Ms=Rzh.l
r1
l
r2
oska na
vrtewe
Sl.38 Pojava na {arniren (pogonski) moment pri komanduvawe so

kormiloto za viso~ina
Rabotata na pilotot e ednakva na proizvodot na silata i

pomestuvaweto na palkata za komanduvawe :
_____________________________________________________________________
37
___________________________________________________________________________________
W = F .x (14)
Rabotata koja ja sovladuva pilotot pri otklon na kormiloto
ednakov e na proizvodot na {arnirniot (pogonski) moment i aglovoto
pomestuvawe na kormiloto :
W ' = M s .δ (15)
Za pilotot da go otkloni kormiloto, negovata rabota treba da
bide ednakva na rabotata na aerodinami~kata sila, i :
W = F .x = M s .δ (16)
Spored toa, silata so koja pilotot deluva vrz komandite na
upravuvawe e ednakva na:
δ
F = Ms = M sKs (17)
x
Kade :
- W - rabota proizvedena so silata so koja pilotot
deluva vrz palkata;
- W′ - rabota na aerodinami~kata sila;
- F - sila so koja pilotot deluva vrz palkata;
- x - pomestuvawe na palkata vo nasoka na dejstoto na
silata F;
- δ - aglovo pomestuvawe na kormiloto;
- Ms – {arniren (pogonski) moment, odnosno moment vo
odnos na oskata na vrtewe;
- Ks – prenosen koeficient na sistemot na upravuvawe koj
pretstavuva odnos na uslovnoto pomestuvawe na
kormiloto i elementarnoto pomestuvawe na palkata
(δ/X);
Kaj avioni so normalen sistem na upravuvawe Ks =1,5 – 2 za
kormiloto za viso~ina, za kormiloto za pravec Ks =3,5 – 5,5, dodeka za
krilcata Ks =0,5.
Vrz goleminata na {arnirniot moment vlijae oblikot i
razmerot na komandnite povr{ini (kormiloto i krilcata), gustinata
na vozduhot, brzinata na letawe i agolot otklonot na kormiloto ili
krilcata, a se opredeluva po formulata :
M s = n s ρV2 S .I
2
(18)
Kade :
- ns -koeficient na {arnirniot moment;
- S – povr{ina na kormiloto ili krilcata;
- I – tetiva na kormiloto ili krilcata;
ρV 2
- - dinami~en pritisok vo oblasta na kormiloto
2
ili krilcata.
So zgolemuvawe na brzinata na letawe i dimenziite na avionot

se zgolemuva i {arnirniot moment, a so toa i rabotata koja treba da se
potro{i za komanduvawe so avionot.
Za da se namali goleminata na silata potrebna za komanduvawe
na kormiloto ili krilcata, se primenuva aerodinami~ka
kompenzacija.
_____________________________________________________________________
38
___________________________________________________________________________________
Smislata na aerodinami~kata kompenzacija se sostoi vo toa da

vo odnos na oskata na vrtewe na kormiloto ili krilcata, da se
sozdade moment sprotiven po nasoka na {arnirniot (pogonski) moment.
Pokraj toa, centarot na potisokot na aerodinami~kata sila na
kormiloto ili krilcata se pomestuva poblisku do oskata na vrtewe,
pa kako rezultat na takvata sostojba vkupniot moment stanuva pomal,
odnosno pilotot upravuva so avionot so mnogu pomala sila.
Aerodinami~kata kompenzacija moè da bide izvedena kako :
neramnomerna (rogasta), ramnomerna (osovinska) fletnerska i
vnatre{na kompenzacija.
1.7.1 Neramnomerna (rogasta) kompenzacija

Ovaa kompenzacija konstruktivno se izveduva na toj na~in {to
tetivite na kraevite na kormiloto se prodolùvaat, odnosno se
zgolemuvaat negovite ivi~ni povr{ini, koi leàt pred oskata na
vrtewe, dodeka samata oska na vrtewe leì vo centarot na polukrugot
na napadniot rab na kormiloto (sl.39).
polurogasta rogasta
kompenzacija kompenzacija
oska na
vrewe
Sl.39 Neramnomerna (rogasta) kompenzacija
oska na
Rzr vrtewe
Rzk
b
a
Sl.40 Dejstvo na neramnomernata (rogasta) kompenzacija
Rabotata na ovaa kompenzacija se sostoi vo toa {to pri

otklonot na kormiloto vrz nego naiduva vozdu{na struja i se sozdava
sila na uzgon, koja so soodveten krak do oskata na vrtewe sozdava
moment vo odnos na oskata na vrtewe. Na delot na kormiloto koj se
nao|a pred oskata na vrtewe (rog) isto taka se sozdava sila na uzgon,
koja so soodveten krak do oskata na vrtewe sozdava moment sprotiven
po nasoka na momentot od zadniot del na kormiloto (sl.40).
_____________________________________________________________________
39
___________________________________________________________________________________
Spored toa, momentot koj se sozdava na ispaknatiot del od

kormiloto vo odnos na oskata na vrtewe (rog) mu pomaga na pilotot pri
otklonot na kormiloto, odnosno pomaga da se sovlada vkupniot moment
koj go sozdava aerodinami~kata sila na kormiloto. Kaj
neramnomernata kompenzacija pilotot ja sovladuva samo razlikata na
momentot, odnosno razlikata me|u momentot na aerodinami~kata sila
na kormiloto i momentot koj deluva vrz povr{inata na kormiloto pod
oskata na vrtewe (rog).
M k = R zk .a M r = R zr .b
M = M k − M r = R zk .a − R zr .b (19)
Nedostatok na neramnomernata kompenzacija e vo toa {to
stepenot na kompenzacija zavisi od agolot na otklonot na kormiloto i
zatoa ovoj vid na kompenzacija e promenliva. Se primenuva, glavno, na
kormila za pravec i viso~ina, dodeka retko se primenuva kaj
krilcata.
1.7.2 Ramnomerna (osovinska) kompenzacija

Kaj ramnomernata kompenzacija oskata na vrtewe na kormiloto
pomestena e od napadniot rab nanazad kon centarot na potisokot
(sl.41).
Na povr{inata koja se najduva pred oskata na vrtewe na
kormiloto ili krilcata se sozdava aerodinami~en moment vo odnos na
oskata na vrtewe koj e sprotiven po nasoka na momentot na
aerodinami~kata sila na zadniot del na kormiloto. Kaj ovoj vid na
kompenzacija pilotot ja sovladuva samo razlikata na momentite,
odnosno razlikata me|u momentot na zadniot del od kormiloto Rzk i
momentot koj se sozdava na povr{inata pred oskata na vrtewe na
kormiloto ({rafiranata povr{ina) Rzp :
M = M k − M p = R zk .a − R zp .b (20)
Rz
Rzk Ms
v d
Rzp
a
b
Ms=Rz.d
Sl.41 [arniren (pogonski) moment na kormiloto za viso~ina so
ramnomerna (osovinska) kompenzacija
Goleminata na kompenzacijata treba da se bira taka i

konstruktivno da se proveri, taka da ni pri najgolemi agli na otklon
celiot napaden rab na kormiloto da ne izleze preku konturata na
osnovniot profil, inaku bi do{lo do dosta golema zaguba na
aerodinami~kata efikasnost. Prakti~no, ovaa kompenzacija se
_____________________________________________________________________
40
___________________________________________________________________________________
ograni~uva najmnogu na 20% od tetivata na kormiloto. Toa e potrebno

za da se obezbedi ednozna~no i pravilno komanduvawe, odnosno da se
izbegne hiperkompenzacija, koja ja menuva smislata na pogonskiot
moment, odnosno potpolna kompenzacija koja vo potpolnost bi gi
eliminirala pogonskite sili, a so toa i osetot na pilotot na
odnesuvaweto na komandite, osobeno pri pogolemi brzini na letawe.
Poradi toa pogolema primena najde delumna ramnomerna
kompenzacija (sl.42), koja za razlika od neramnomernata, e efikasna
i pri pogolemi otkloni na kormiloto. Taa se primenuva kako kaj
kormilata taka i kaj krilcata.
oska na
vrewe
Sl.42 Delumna ramnomerna kompenzacija
1.7.3 Trimerska kompenzacija

Ovoj vid na kompenzacija moè da bide izvedena kako : obi~en
kompenzator za regulacija (na zemja), kompenzator vo let (trimer),
pogonski kompenzator (fletner) i kombiniran kompenzator (trimer-
fletner).
Obi~en kompenzator za regulacija - Toa e metalna ne
profilirana povr{ina postavena na izlezniot rab na kormiloto ili
krilceto. Vo tekot na letot so ovoj kompenzator ne e mo`no
komanduvawe, no, dokolku toa e potrebno, negovo pomestuvawe, a so
toa i kompenzacija, se pravi na zemja (sl.43).
krilce kompenzator
Sl.43 Obi~en kompenzator za regulacija
Kompenzator za regulacija vo let - Za razlika od

obi~niot kompenzator za regulacija, kompenzatorot za regulacija vo
let pretstavuva poseben organ (malo kormilo-trimer) pricvrsteno na
zadniot del na kormiloto ili krilceto. So nego pilotot po èlba
moè da komanduva vo tekot na letot i na toj na~in da vlijae vrz
goleminata na pogonskiot moment, odnosno na optovaruvaweto na
palkata. Za da se namali optovaruvaweto, kompenzatorot za
_____________________________________________________________________
41
___________________________________________________________________________________
regulacija se pomestuva na stranata sprotivna od pomestuvaweto na

kormiloto ili krilceto. Komanduvaweto so kompenzatorot za
regulacija, a so toa i smaluvawe na optovaruvaweto na palkata, moè
da bide izvr{eno do taa mera optovaruvaweto da se svede na
minimum, ili voop{to da ne postoi.
krilo krilce trimer
kon
volanot
b
Rzt
oska na
vrtewe a
Rzk
Sl.44 Kompenzator za regulacija vo let
Spored toa, kompenzatorot za regulacija vo let sluì kako

sredstvo za potpolno rastovaruvawe na pilotot. Naj~esto se koristi
za vreme na podolgi letovi na ist reìm.
Pri otklonot na kormiloto ili krilceto se sozdava sila na
uzgon, koja so soodveten krak do oskata na vrtewe sozdava moment :
M k = R zk .a (21)
Ako pilotot saka da go namali optovaruvaweto na komandata,
odnosno pogonskiot moment, go otklonuva kompenzatorot za regulacija
na strana sprotivna od otklonot na kormiloto, odnosno krilceto. Pri
toa na samiot kompenzator za regulacija se sozdava sila na uzgon, koja
po golemina e dosta pomala od silata na uzgonot na kormiloto ili
krilceto, no, deluva na dosta pogolem krak od oskata na vrtewe na
kormiloto, pa se dobiva re~isi ist moment samo so sprotivna nasoka
(sl.44).
M t = R zt .b (22)
Na toj na~in pilotot sovladuava pomal moment, odnosno moment
koj pretstavuva razlika me|u momentot na kormiloto i momentot na
kompenzatorot za regulacija :
M = M k − M t = R zk .a − R zt .b (23)
Primenata na kompenzatorot za regulacija vo let osobeno e
korisna pri poremetuvawe na napre~nata ramnoteà na avionot (do
kolku kompenzatorot e vgraden na krilcata), ili na ramnoteàta po
pravec, odnosno nadol`nata ramnoteà (do kolku kompenzatorot e
_____________________________________________________________________
42
___________________________________________________________________________________
vgraden na kormiloto). Na primer, kaj dvomotornite avioni ako

otkaè edniot motor, pilotot moè so pomo{ na kompenzatorot za
regulacija (trimerot) kormiloto po pravec da go postavi vo polo`ba
avionot da leta pravoliniski, a pritoa da ne tro{i silina za dejstvo
vrz komandata.
Pogonski kompenzator - Se izveduva vo oblik na malo
kormilo (fletner) koe se pricvrstuva na zadniot rab na kormiloto za
pravec ili za viso~ina, odnosno na zadniot rab na krilcata.
Kompenzatorot e kinemati~ki vrzan za nepodvi`niot del, odnosno
stabilizatorot ili kriloto. Pri otklon na kormiloto ili krilceto
na edna strana, pogonskiot kompenzator se otklonuva na sprotivna
strana, {to doveduva do pojava na moment koj po nasoka e sprotiven na
osnovniot moment (momentot na kormiloto ili krilceto). Poradi {to
se smaluva pogonskiot moment (sl.45).
b
a
Rzk
Rzt
prema fletner
volanot oska na
vrtewe
Sl.45 Pogonski kompenzator
Sozdavaweto na momentot na kormiloto ili na krilcata, kako i

na momentot na pogonskiot kompenzator analogno e na sozdavaweto na
momentot na kormiloto i kompenzatorot za regulacija so taa razlika
{to vo ovoj slu~aj za vreme na letot pilotot ne e vo sostojba da vlijae
vrz goleminata na momentot na pogonskiot kompenzator, bidej}i toj
zavisi od odnapred izvr{ena regulacija na kompenzatorot, {to se
izveduva samo na zemja :
M = M k − M t = R zk .a − R zt .b (24)
Zna~i, pogonskiot kompenzator se koristi za delumno
rastovaruvawe na pilotot, odnosno za delumno smaluvawe na
pogonskiot moment.
Kombiniran kompenzator - Ovoj vid kompenzacija
pretstavuva kombinacija na kompenzator za regulacija i pogonski
kompenzator (trimer-fletner). Principot na rabota na kombiniraniot
kompenzator, razgleduvaj}i go osobeno kako regulator za regulacija i
kako pogonski regulator, ne se razlikuva od ve}e dadenite
objasnuvawa za ovie dva kompenzatori.
Pri otklon na kormiloto ili na krilcata na edna strana,
pogonskiot kompenzator se otklonuva na sprotivnata strana. Poradi
toj otklon na nego se sozdava sila na uzgon koja so soodveten krak do
oskata na vrtewe sozdava moment sprotiven po nasoka na osnovniot
moment, odnosono na momentot na kormiloto ili krilcata. Vo kolku
_____________________________________________________________________
43
___________________________________________________________________________________
pilotot saka u{te pove}e da vlijae vrz smaluvawe na pogonskiot

moment, odnosno u{te pove}e da go namali optovaruvaweto na
komandite, komanduva preku soodvetnite komandi i go svrtuva
kompenzatorot na sakanata strana (na strana na otklon na pogonskiot
kompenzator). Zna~i, ne postoi nikakva razlika vo rabotata na
kombiniraniot kompenzator i rabotata na kompenzatorot za
regulacija i pogonskiot kompenzator. Se razlikuva samo po
konstruktivnata izvedba bidej}i kombiniraniot kompenzator, pokraj
cvrst lost koj go spojuva so nepodvi`niot del (stabilizator ili
krilce), ima u{te i prenosen sistem koj go spojuva so soodvetnata
ra~ka ili prekinuva~ vo kabinata na pilotot.
1.7.4 Vnatre{na kompenzacija

Vakov na~in na izveduvawe na aerodinami~ka kompenzacija
najmnogu se primenuva kaj krilcata. Konstruktivnata izvedba se
sostoi vo toa {to me|u predniot rab na krilceto i izlezniot rab na
kriloto se postavuva meka (gumena) hermeti~ka pregrada.
krilce
procep
oska na
gumena vrtewe
pregrada
Sl.46 Vnatre{na kompenzacija
Vo sporedba so osovinskata kompenzacija dejstvoto na

vnatre{nata kompenzacija e zgolemeno, bidej}i pregradata me|u
predniot rab na krilceto i izlezniot rab na kriloto onevozmoùva
mo`nost za struewe na vozduh niz kanalot, koj se sozdava me|u
predniot rab na krilceto i izlezniot rab na kriloto. Na toj na~in e
onevozmoèno izedna~uvawe na pritisokot na gornata i dolnata
strana na krilceto. Razlikata na pritisokot se zgolemuva, a i silata
na uzgonot se zgolemuva, bidej}i maksimalnata razlika na pritisokot
se najduva poblisku do predniot rab na krilceto, odnosno poblisku do
oskata na vrtewe na krilceto. Taka pogonskiot moment se namaluva, a
so toa i optovaruvaweto na pilotskata palka (sl.46).
1. Kako posledica na {to se javuva {arniren (pogonski) moment?
2. Objasni ja pojavata na pogonskiot moment pri komanduvawe so
kormiloto za viso~ina?
3. Kako moè da bide izvedena aerodinami~kata kompenzacija?
4. Kako se izveduva neramnomerna kompenzacija?
5. Objasni ja ramnomernata (osovinska) kompenzacija?
6. Kade se primenuva delumna ramnomerna kompenzacija?
_____________________________________________________________________
44
___________________________________________________________________________________
2. MEHANIKA NA LETOT
2.1 Ramnomerno dvièwe na avionot i

negovi vidovi
Site dvièwa na avionot se delat na ramnomerni i
neramnomerni.
Ramnomerno dvièwe e ona dvièwe pri koe brzinata na
avionot e postojana po golemina i po pravec. Pri postojana brzina
dvièweto na avionot e ramnomerno, bez zabrzuvawe vo nasokata na
letot, a poradi toa {to nasokata na brzinata ne se menuva toa e
pravolinisko.
Koordinaten sistem na avionot - Vo mehanika na letot
se zema deka koordinatniot sistem so svojot koordinaten po~etok e
vrzan za teì{teto na aviontot (CG) okolu kogo avionot se vrti vo
prostorot. Vo pravec na vozdu{nata struja, odnosno nadol`nata oska
na trupot se prostira "X" oskata. Normalno na ovaa oska po vertikala
se prostira "Z" oskata. Napre~no "Y" oskata koja e normalna na oskata
na trupot (sl.47). Vo pravecot na ovie oski leàt soodvetnite
aerodinami~ki sili koi deluvaat vrz avionot vo let, a toa se RX, RY,
RZ, kako i vle~nata (potisna) sila T i silata od teìnata na avionot
G.
O z
y
v O
cG
Sl.47 Koordinaten sistem na avionot
Horizontalniot let, spu{taweto i iska~uvaweto na avionot

spa|aat vo ramnomerno dvièwe.
2.1.1 Horizontalen let na avionot

Toa e pravolinisko dvièwe so postojana brzina i pod postojan
napaden agol. Sekoja to~ka od avionot se dviì horizontalno iako
polo`bata na oskata na trupot vo odnos na horizontot moè da bide
_____________________________________________________________________
45
___________________________________________________________________________________
pod izvesen agol. Vo tekot na horizontalniot let moàt da se sretnat

najrazli~ni polo`bi na oskata na trupot vo odnos na horizontot, kako
i razli~ni vrednosti na napadniot agol na krilata. Na sl.48
prikaàn e avion vo horizontalen let so razli~ni nakloni na oskata
na trupot vo odnos na horizontot. Vo dvata slu~ai avionot leta
horizontalno, bez razlika {to naklonot na trupot vo odnos na
horizontot e razli~en. Napadnite agli na krilata se razli~ni, no,
aerodinami~kite sili koi deluvaat vrz avionot se uramnoteèni, i
RZ=G, a RX=T.
Rz Rz
Rzhp
c.G c.G
Rx Rx
T T
v v
G G
SL.48 Horizontalen let na avion so razli~en naklon na oskata na trupot i

razli~ni napadni agli na krilata
Dva aviona moàt da imaat ednakov naklon na oskata na trupot

vo odnos na horizontot, a razli~ni napadni agli, bidej}i edniot avion
leta horizontalno, a drugiot se kreva so razli~ni napaden agol vo
odnos na horizontalniot let (sl.49).
Rz
v1 c.G
T Rx
G
Rz
v2
c.G
T Rx
Sl.49 Let na avion so razli~en napaden agol pri ednakov naklon na oskata na
trupot vo odnos na horizontot
_____________________________________________________________________
46
___________________________________________________________________________________
v1
Rz
T c.G
Rx
G
Rz
c.G
v2 Rx
T
G
Sl.50 Let na avion so ist napaden agol i razli~en naklon na oskata na trupot vo
odnos na horizontot
Moè da bide i let so isti napaden agol i razli~en naklon na

oskata na trupot vo odnos na horizontot (sl.50).
Sili koi deluvaat vrz avionot vo

horizontalen let
Vrz avionot vo horizontalen let deluvaat : teìnata na
avionot (G), silata na uzgonot (RZ), silata na otporot (RX), i vle~nata
sila (T) (sl.51).
Iako, vsu{nost, site sili ne deluvaat vo teì{teto, poradi
polesno razgleduvawe zemame deka deluvaat vo teì{teto (CG).
Silata na uzgonot (RZ) i silata na otporot (RX) imaat napadna
to~ka koja se narekuva centar na potisokot (CP) i koja se premestuva
vo tekot na letot vo zavisnost od promenata na napadniot agol.
Vle~nata sila (T) deluva vo centarot na elisata i vo odnos na
teì{teto na avionot sozdava moment na ka~uvawe ili spu{tawe.
Silata na teìnata na avionot (G) deluva vo teì{teto.
RZ
z
cG
vh 0
T RX x
H=const
G
Sl.51 Sili koi deluvaat vrz avionot vo horizontalen let

_____________________________________________________________________
47
___________________________________________________________________________________
Uslov za horizontalen let

Pri ramnomerno dvièwe na avionot, uslovot za ramnoteà na
silite i momentite se opredeluva so zbirot na site sili i momenti vo
odnos na soodvetnata oska na avionot ~ija suma mora da bide ramna na
nula.
ΣRz = 0 ΣRx = 0 ΣRy = 0
ΣMz = 0 ΣMx = 0 ΣMy = 0
Uslovot za horizontalen let e ispolnet koga :

RZ =G i RX =T (25)
Vdol` vertikalnata oska "Z" vrz avionot deluvaat silite na

uzgonot i teìnata na avionot. Avionot za da leta horizontalno, ovie
dve sili treba da bidat uramnoteèni (RZ =G). Do kolku ovaa
ramnoteà se poremeti, avionot prestanuva da leta horizontalno i }e
se dviì nagore (}e se kreva) ako silata na uzgonot e pogolema od
teìnata na avionot (RZ> G), ili }e se spu{ta ako silata na uzgonot e
pomala od teìnata na avionot (RZ< G) (sl.52).
RZ
R Z> RZ
G G
RZ=G
RZ G
R Z< G
Sl.52 Me|useben odnos na uzgonot na krilata (Rz) i teìnata na avionot (G)
Spored toa, ednakvosta na silata na uzgonot i teìnata na

avionot obezbeduvaat pravoliniski let na konstantna viso~ina.
Vtoriot uslov za horizontalen let pretstavuvaat vle~nata sila
(T) i silata na otporot na avionot (RX). Vo horizontalen let ovie dve
sili isto taka treba da bidat uramnoteèni. Do kolku ramnoteàta na
ovie sili se poremeti, }e se pojavi zabrzuvawe na avionot (pozitivno
ili negativno) {to }e go poremeti horizontalniot let. Promenata na
vle~nata sila }e vlijae vrz promenata na brzinata na letot, a bidej}i
brzinata na letot vlijae vrz goleminata na silata na uzgonot, toga{
}e se promeni i goleminata na silata na uzgonot, i avionot od
horizontalen let }e premine vo ka~uvawe ili spu{tawe. Spored toa,
vo horizontalen let mora da postoi i ednakvost : RX =T.
_____________________________________________________________________
48
___________________________________________________________________________________
Penov dijagram (Penaud)

Penoviot dijagram pretstavuva zavisnost me|u potrebnata i
maksimalnata raspolo`liva mo}nost na motorot i brzinata na letawe
na avionot za opredelena viso~ina na letawe i teìna na avionot
(sl.53).
Na dijagramot prvo se crta krivata na raspolo`livata mo}nost
(Nr) za opredelen motor, vo zavisnost od brzinata na letawe. Potoa se
crta krivata na potrebnata mo}nost (Np) i toa na sledniot na~in : na
ordinatnata oska na dijagramot se nanesuvaat sredeni podatoci na
potrebnata mo}nost na motorot vo zavisnost od napadniot agol i
brzinata na letawe, a na apscisnata oska brzinata na letawe na
avionot, odnosno vle~nata sila na avionot za dadena brzina. So
trasirawe na nanesenite vrednosti po horizontala, odnosno po
vertikala, na mestoto na presekot se stavaat to~ki. So spojuvawe na
ovie to~ki dobivame kriva linija, odnosno kriva na potrebnata
mo}nost na motorot. Vaka konstruiran dijagram pretstavuva zavisnost
na potrebnata i raspolo`livata mo}nost za opredeleni napadni agli
i brzini na letawe na avionot.
Na ovoj dijagram imame nekolku karakteristi~ni to~ki :
a) pretstavuva presek na krivata na potrebna mo}nost so
krivata na raspolo`liva mo}nost na motorot, i ja
pokaùva maksimalnata brzina na horizontalniot let
na avionot;
b) Pretstavuva presek na krivata na potrebna so krivata
na raspolo`liva mo}nost, i ja pokaùva minimalnata
brzina na avionot, odnsosno napadniot agol na koj
seu{te e mo`no horizontalno letawe;
c) Isti snagi za razli~ni brzini na horizontalniot let,
odnosno razli~ni vrednosti na napadnite agli;
d) Isto kako c);
e) Potrebna mo}nost za minimalna brzina na
horizontalniot let i soodveten napaden agol; ova e
vertikalna tangenta na krivata (Np);
f) Potrebna mo}nost za ekonomi~na brzina na letawe i
soodveten napaden agol; ova e horizontalna tangenta
na krivata (Np);
g) Najpovolna brzina na horizontalniot let i potrebna
mo}nost za toa; tangenta od koordinatniot po~etok na
krivata (Np).
Poleto zafateno me|u krivite na raspolo`liva i potrebna
mo}nost na motorot go prikaùvaat vi{okot na mo}nost (∆N), odnosno
razlika me|u potrebnata i raspolo`livata mo}nost za opredelen
reìm na letawe, odnosno napadniot agol i na nego soodvetna brzina
na letawe. Od dijagramot gledame deka vi{ok na mo}nost postoi na
site reìmi na letawe koi se nao|aat me|u to~kite a i b. Najgolem
vi{ok na mo}nosst imame na reìmot na najpovolna brzina na letawe
na daden reìm.
_____________________________________________________________________
49
___________________________________________________________________________________
N a -2
[kW]
-1
Nr
Np 0
b
d 3 c
krit 18
e ekon najp
B
10 g 6
D D
f
Vmin Vekon Vnajpov Vmax

V[km/h]
18 6
-1
10 +2
Sl.53 Penov dijagram i karakteristi~ni brzini na horizontalno letawe
Presecite na krivite gi davaat napadnite agli pri koi seu{te e

mo`no horizontalno letawe na avionot (vo na{iot slu~aj a i b).
Ednakvost na potrebnata i raspolo`livata mo}nost za daden reìm
na letawe pretstavuva eden od uslovite za horizontalno letawe so
bilo koj napaden agol, a od toa sleduva, od edna strana, ednakvost na
silata na uzgonot i teìnata, i vle~nata sila i silata na otporot, od
druga strana. Ednakvost na potrebnata i raspolo`livata mo}nost se
postignuva so dodavawe ili odzemawe gas na motorot, odnosno so
promena na brojot na vrteìte na motorot, a kaj avionite koi imaat
vgraden promenliv ~ekor na elista so promena na ~ekorot. Penoviot
dijagram pokaùva deka na sekoj reìm na letawe na avionot
odgovaraat soodvetni vrednosti na potrebnata i raspolo`livata
mo}nost.
Analiziraj}i ja promenata na potrebnata mo}nost vo zavisnost
od brzinata na letawe i napadnite agli, zaklu~uvame deka to~kata
"a", odnosno maksimalnata brzina, potrebnata mo}nost na motorot
opa|a so zgolemuvawe na napadniot agol se do ekonomi~nata brzina,
kade potrebnata mo}nost na motorot za horizontalno letawe e
najmala. Ponatamo{no zgolemuvawe na napadniot agol povlekuva so
sebe i zgolemuvawe na potrebnata mo}nost bez ogled na toa {to
brzinata na avionot i ponatamu se namaluva. Ova se objasnuva so
namaluvawe na finesata na avionot i porastot na potrebnata vle~na
sila zatoa {to vle~nata sila zavisi od otporot i teìnata na
avionot (vidi ja formulata za vle~na sila).
_____________________________________________________________________
50
___________________________________________________________________________________
0
N G=const 0
[kW] Nh
H=0 H=0 Np
b
Nh
Np
H=2000
310 12 H=2000
275 12
0 V1 V2 V3 V4 V[km/h]
Sl.54 Promena na potrebnata i raspolo`livata mo}nost na horizontalno

letawe so promenata na viso~inata na letawe na avionot so neviso~inski
motor
H=3000 Nh
N G=const H=3000
[kW] Nh
H=0
Np
H=0
0 V1 V2 V[km/h]
Sl.55 Promena na potrebnata i raspolo`livata mo}nost na horizontalno

letawe so promenata na viso~inata na letawe na avionot so viso~inski motor
Pokraj toa, potrebnata i raspolo`livata mo}nost na

horizontalno letawe zavisat i od viso~inata na letawe (sl.54). So
zgolemuvawe na viso~inata na letawe krivata na potrebna mo}nost se
pomestuva nadesno, i maksimalnata vrednost opa|a, bidej}i to~kite na
presekot na potrebnata i raspolo`livata mo}nost se pomestuvaat
nalevo i nadolu. Vi{okot na mo}nost na motorot opa|a so so
viso~inata. Dijapazonot na brzinata i napadnite agli, isto taka opa|a.
Ova be{e slu~aj na promenata na potrebnata i raspolo`livata
mo}nost vo zavisnosst od viso~inata na letawe za neviso~inski motor
kaj koj mo}nosta opa|a so zgolemuvawe na viso~inata.
Kaj viso~inskite motori, kaj koi raspolo`livata mo}nost do
presmetkovnata viso~ina raste, maksimalnata brzina na horizontalno
letawe se zgolemuva do viso~inata na iskoristuvawe, a potoa opa|a
kako i kaj neviso~inskite motori (sl.56).
_____________________________________________________________________
51
___________________________________________________________________________________
0
N
[kW]
1
Nh 0
G1
16 Np
16
G2
0 G1<G2 V[km/h]
Sl.56 Promena na potrebnata i raspolo`livata mo}nost na horizontalen

let so promena na teìnata na avionot
Na sl.55 gledame i toa deka vi{okot na mo}nost do

presmetkovnata viso~ina raste, a potoa opa|a. Isto taka, gledame
deka dijapazonot na brzinata i napadnite agli rastnat, a potoa
opa|aaat kako i kaj neviso~inskite motori.
Na potrebnata mo}nost na motorot za horizontalno letawe na
avionot pokraj viso~inata vlijae i teìnata na avionot (sl.56).
Pri letawe so postojan napaden agol, do kolku e pogolema
teìnata na avionot, }e bide potrebna i pogolema sila na uzgonot,
{to zna~i deka avionot }e mora da leta so pogolema brzina. So
zgolemuvawe na teìnata na avionot raste i potrebnata vle~na sila
za horizontalno letawe. Bidej}i vle~ata i brzinata na letawe
rastat, i potrebnata mo}nost za horizontalno letawe isto taka raste
(vidi ja formulata).
Od iznesenoto zaklu~uvame deka avion so pogolema teìna
moè da leta so horizontalen let edinstveno so pogolem napaden
agol, so pogolema brzina, vle~a i mo}nost na motorot.
Reìmi na horizontalno letawe

Razgleduvaj}i ja promenata na potrebnata i raspolo`livata
mo}nost na horizontalno letawe vo zavisnost od napadnite agli,
doa|ame do zaklu~ok deka horizontalnoto letawe moè da se podeli
na dva reìmi : prv i vtor reìm na horizontalno letawe.
Prviot reìm pretstavuva let so brzina od ekonomi~na do
maksimalna. Ovoj let se karakterizira so golemi brzini i mal
napaden agol, so racionalno koristewe na mo}nosta na motorot
(to~kite c i d na dijagramot - sl.57, kade se gleda deka mo}nosta e ista,
i brzinata na letawe e pogolema na napaden agol vo to~kata c), so
direktno upravuvawe i podobra stabilnost na avionot.
_____________________________________________________________________
52
___________________________________________________________________________________
N
[kW]
II reìm I reìm
c N=const
d ek
V2 Vek V1
0 V[km/h]
Sl.57 Reìmi na horizontalen let
Vtoriot reìm pretstavuva let so mali brzini i pri

napaden agol pogolem od ekonomi~niot. Vo praktikata ovoj let se
primenuva pri sletuvawe na avionot, kako i za obuka na pilotite. Se
karakterizira so neracionalno koristewe na mo}nosta na motorot
(bidej}i potrebnata mo}nost e relativno golema a brzinata mala), so
poslaba stabilnost na avionot, a postoi i takanare~eno obratno
upravuvawe, odnosno pri zgolemuvawe na napadniot agol potrebnata
mo}nost raste, a raspolo`livata ostanuva nepromeneta, pa vo slu~aj
na upravuvawe so kormiloto za viso~ina nagore avionot }e premine vo
spu{tawe a ne vo ka~uvawe. Vakvo obratno komanduvawe }e se slu~i
pri komanduvawe so kormiloto za viso~ina nadolu, koga avionot
namesto da ponira }e po~ne da se ka~uva. Vo dvata slu~ai avionot
reagira na dvièweto na kormiloto (pri nepodvi`na ra~ka na gasot
na motorot) sosem poinaku otkolku pri let so prviot reìm.
2.1.2 Spu{tawe na avionot

Spu{tawe e let pod odreden agol po prava linija navalena kon
horizontot, so smaluvawe na viso~inata na letawe i postojana brzina.
Toa e let bez vle~na sila, odnosno taa e ramna na nula.
Sili koi deluvaat vrz avionot vo tekot na

spu{taweto
Bidej}i pri spu{taweto vle~na sila ne postoi, vrz avionot
deluvaat silata na uzgonot, silata na otporot i teìnata na avionot.
Letot se pravi pri postojan napaden agol. Promenata na brzinata so
viso~inata e nezna~itelna, i moè da se smeta za konstantna (sl.58).
_____________________________________________________________________
53
___________________________________________________________________________________
Rz
Rx
c.G
G sin
Gcos
v
G
Sl.58 Sili koi deluvaat vrz avionot pri spu{tawe
Θ-agol na spu{tawe; G-teìna na avionot; R-vkupna aerodinami~ka sila; G

sinΘ-komponenta na teìnata na avionot vo pravec na letot; G cosΘ-
komponenta na teìnata na avionot na pravecot na letot; Rz-sila na uzgonot;
Rx-sila na otporot.
Uslov za spu{tawe
Letot so spu{tawe za da bide pravoliniski, potrebno e silata
na uzgonot da bide ramna na komponentata na silata na teìnata
normalna na pravecot na letot:
Rz = G. cos Θ (26)
Ramnomerno dvièwe (konstantna brzina) se obezbeduva so
ednakvost na silata na otporot i komponentata na silata na teìnata
na avionot vo pravecot na letot:
Rx = G. sin Θ (27)
Agolot na spu{tawe e agolot me|u horizontot i linijata na
letot. Minimalna vrednost na agolot na spu{tawe }e imame so
maksimalna vrednost na finesata na avionot, bidej}i :
1
Θ= (28)
K
Pri spu{tawe, kako i vo horizontalen let, imame dva reìmi :
prv i vtor reìm na spu{tawe.
Spu{tawe vo prviot reìm se pravi pri mali i negativni
napadni agli, a pri golemi brzini (sl.59).
Spu{tawe vo vtoriot reìm se pravi pri napadni agli
pogolemi od najpovolniot agol, a pri golemi brzini. Vo ovoj reìm,
kako i vo horizontalniot let, postoi obratno upravuvawe na avionot.
Spu{tawe na avionot pri napaden agol pogolem od kriti~niot se
narekuva propa|awe.
_____________________________________________________________________
54
___________________________________________________________________________________
Cz krit
min
Propa|awe
Spu{tawe so mali brzini
Spu{tawe so golemi brzini
za Vmax
Vertikalno
spu{tawe
Cx
Sl.59 Reìmi na spu{tawe na avionot
2.1.3 Ka~uvawe na avionot

Ka~uvaweto e pravolinisko dvièwe na avionot so konstantna
brzina po linija nakrenata nagore vo odnos na horizontot. Se
ostvaruva edinstveno do kolku postoi vi{ok na mo}nost na motorot.
Pri ka~uvawe vle~ata e pogolema od otporot za golemina na
komponentata na silata na teìnata (G sinΘ) paralelna na linijata na
letot, dodeka uzgonot e pomal od teìnata na avionot, bidej}i ja
uramnoteùva samo komponentata na teìnata na avionot (G cosΘ) -
(sl.60).
Sili koi deluvaat vrz avionot pri ka~uvawe

Za vreme na ka~uvawe na avionot deluvaat silata na uzgonot
(Rz), silata na ~elniot otpor (Rx), vle~nata sila (T) i teìnata na
avionot (G). Site sili se reducirani vo teì{teto.
_____________________________________________________________________
55
___________________________________________________________________________________
V R
na
k a~
uv
aw
e Rz
T
c.G Gs
in
Rx Z
Gcos X
Sl.60 Sili koi deluvaat vrz avionot pri ka~uvawe
Uslov za ka~uvawe
Vo tekot na ka~uvaweto na avionot postoi slednata ramnoteà
na silite :
ρ
Rz = G. cos Θ = Cz V 2S (29)
2
ρ
T = Rz + G. sin Θ = Cz (30) V 2 S + G. sin Θ
2
Prvata ravenka pretstavuva uslov za pravolinisko dvièwe na
avionot, dodeka vtorata e uslov za ramnomernost na brzinata na
dvièweto.
Analiziraj}i gi uslovite za ka~uvawe na avionot, doa|ame do
slednite zaklu~oci :
- uzgonot pri ka~uvawe e pomal otkolku pri horizontalen let,
bidej}i pri ka~uvawe uzgonot ja uramnoteùva komponentata na
teìnata na avionot, a ne vkupnata teìna na avionot;
- vle~nata sila e pogolema otkolku pri horizontalen let, bidej}i
ja uramnoteùva silata na otporot i komponentata na teìnata
na avionot vo pravecot na letot.
_____________________________________________________________________
56
___________________________________________________________________________________
1. Koe dvièwe se vika ramnomerno?

2. [to e horizontalen let?
3. Koi sili deluvaat vrz avionot vo horizontalen let?
4.Koga e ispolnet uslovot za horizontalen let?
5. Koja e zavisnosta na finesata so potrebnata mo}nost na
avionot?
6. [to pokaùva penoviot dojagram?
7. Objasni gi reìmite na horizontalno letawe?
8. Nabroj gi silite koi deluvaat vrz avionot vo tekot na
spu{taweto?
9. Napi{i go uslovot za spu{tawe?
10. Kakvo dvièwe e ka~uvaweto na avionot i kako se izveduva?
11. Koi sili deluvaat vrz avionot pri ka~uvawe?
12. Napi{i go uslovot za ka~uvawe?
2.2 Neramnomerno dvièwe na avionot i

negovi vidovi
Dvièwe na avionot so promenliva brzina po golemina ili po
pravec (ili golemina i pravec) se narekuva neramnomerno dvièwe.
Promenata na brzinata i na pravecot se objasnuva so toa {to silite
koi deluvaat vrz avionot ne se me|usebno uramnoteèni, poradi {to
se pojavuva zabrzuvawe.
Neramnomerno dvièwe na avionot opfa}a : poletuvawe,
sletuvawe, zavrtuvawe, kovit i akrobacii.
2.2.1 Poletuvawe na avionot

Pred da se podigne avionot vo vozduh treba da se oddeli
od zemjata sozdavaj}i neophodna sila na uzgon. Poletuvaweto naj~esto
se pravi protiv vetrot, do kolku toa go ovozmoùvaat uslovite, i pri
maksimalna mo}nost na motorot.
Pred po~etokot na dvièweto na avionot uzgonot na negovite
krila i povr{inite na opa{kata ednakov e na nula, a reakcijata na
zemjata na negovite trkala e ednakava na negovata vkupna teìna.
Dodeka se dviì po zemja vrz avionot deluvaat slednite sili :
silata na teìnata, silata na reakcijata na zemjata, silata na
uzgonot, silata na otporot, vle~nata sila, silata na potisokot i
silata na triewe (sl.61).
_____________________________________________________________________
57
___________________________________________________________________________________
Rz
T
Rx
F=f.G
N G N
Sl.61 Sili koi deluvaat vrz avionot za vreme na dvièweto po zemja
G-teìna na avionot, N-sila na reakcijata na zemjata, F-sila na triewe na

trkalata, f-koeficient na triewe, T-vle~na sila, Rz-sila na uzgonot, Rx-sila
na ~elniot otpor.
Dvièweto na avionot po zemja po~nuva so spu{tena opa{ka (kaj

avioni so klasi~en stoen trap) a komandnata palka e vo neutralna
polo`ba. Potoa opa{kata se oddeluva od zemjata pod dejstvo na
vozdu{nata struja na negovite povr{ini kade se sozdava silata na
uzgonot. So ponatamo{no zgolemuvawe na vle~nata sila se zgolemuva
brzinata na dvièwe, a silata na ~elniot otpor raste, dodeka silata
na triewe na trkalata se namaluva, bidej}i na krilata se javuva sila
na uzgon koja go smaluva pritisokot na trkalata na zemjata.
Zgolemuvawe na brzinata na avionot go ovozmoùva zgolemenata
vle~na sila na elisata koja e pogolema od zbirot na ~elniot otpor i
silata na triewe. Na toj na~in vo pravec na dvièwe na avionot se
sozdava sila ednakva na razlikata me|u vle~nata sila i zbirot na
~elniot otpor i silata na triewe, koja ovozmoùva zabrzuvawe na
avionot vdol` pravecot na dvièwe. Poradi toa brzinata na avionot
se pove}e raste. Kaj avioni so klasi~en stoen trap (dve trkala
napred, edno nazad) dvièweto po zemjata se pravi pri sredni i mali
napadni agli koe povolno se odrazuva na relativno visokiot porast
na koeficientot na uzgonot, bidej}i i ~elniot otpor na avionot e
pomal.
Kaj avioni so stoen trap od tipot ″tricikl″ (edno trkalo
napred, dve trkala nazad) poletuvaweto se pravi na ist na~in samo
{to vo prviot moment opa{kata se spu{ta za prednoto trkalo da se
odlepi, a potoa poradi zgolemuvawe na brzinata na dvièwe i
porastot na silata na uzgonot na krilata, doa|a do odlepuvawe na
avionot od zemjata, odnosno se slu~uva poletuvawe.
2.2.2 Fazi na poletuvawe

Poletuvaweto na avionot se sostoi od ~etiri fazi, i toa :
- zabrzuvawe,
- odlepuvawe,
- poletuvawe i
- let (″uzlet″) na avionot (sl.62).
_____________________________________________________________________
58
___________________________________________________________________________________
Zabrzuvawe pretstavuva po~etna faza na dvièwe na

avionot, koja e potrebna na avionot da se sozdade sila na uzgon
neophodna za sovladuvawe na teìnata na avionot. Za ova da se
postigne, potrebna e opredelena brzina. Ovaa faza se pravi pri mali
napadni agli za da se postignat {to pomali vrednosti na ~elniot
otpor. Kaj avioni so klasi~en stoen trap vo samiot po~etok na ovaa
faza pilotot ja pridviùva komandnata palka ″od sebe″, odnosno ja
podignuva opa{kata na avionot poradi {to napadniot agol na krilata
se smaluva, a so toa i ~elniot otpor na avionot.
Odlepuvawe se slu~uva koga pilotot na krajot na zaletot
sosem malku }e ja povle~e komandnata palka ″kon sebe″ zgolemuvaj}i
go so toa napadniot agol, i silata na uzgonot postanuva pogolema od
teìnata na avionot. Vo toj moment brzinata na avionot e za okolu 10-
15 % pogolema od minimalnata brzina za horizontalen let.
start
15-20 m
zabrzuvawe poletuvawe let
dolìna na poletuvawe
odlepuvawe
Sl.62 Fazi na poletuvawe na avionot
Poletuvawe pretstavuva faza koja se slu~uva posle

odlepuvaweto za avionot da dobie brzina neophodna za preminuvawe
vo slednata faza na poletuvawe.
Let (″uzlet″) se slu~uva posle poletuvaweto. Pilotot ja
povlekuva komandnata palka ″kon sebe″ i avionot prodolùva da se
dviì po linijata koja vo odnos na horizontot e zakosena nagore. Ovaa
faza trae se dodeka avionot ne postigne viso~ina od 15 do 20 [m], po
koe preminuva vo bilo koj drug vid na letawe. ″Uzletot″ se pravi pri
postojana brzina i e najdobar koga se pravi so {to pogolem vi{ok na
mo}nost na motorot.
Faktori koi vlijaat na dolìnata na zaletot

Dolìnata na zaletot e uslovena od vidot, tipot i dimenziite
na avionot. Razli~ni avioni baraat soodvetni poletno-sletni pateki
~ija dolìna i podloga moraat da obezbedat sigurno poletuvawe. Vrz
dolìnata na zaletot vlijaat slednite faktori :
Brzina na odlepuvawe - Do kolku e potrebna pogolema
brzina za sozdavawe sila na uzgonot, do tolku i dolìnata a zaletot
}e bide pogolema. So zgolemuvawe na specifi~noto optovaruvawe na
_____________________________________________________________________
59
___________________________________________________________________________________
krilata se zgolemuva potrebnata brzina, a so toa i dolìnata na

patekata za zalet na avionot. So primena na zaktrilca brzinata na
odlepuvawe moè da se smali za 10-12% koga i dolìnata na zaletot
se smaluva za 25-30%. Brzinata na odlepuvawe e pogolema od
minimalnata brzina na horizontalen let za okolu 20%.
Triewe na trkalata - So zgolemuvawe na trieweto
potrebnata brzina i dolìnata na patekata za zalet rastat. Trieweto
se smaluva pri poletuvawe na avionot od ramni tereni, a se zgolemuva
so zgolemuvawe na negovata teìna, i obratno.
Ja~ina i pravec na veterot - So nasoka na vetrot vo grbot
na avionot se zgolemuva potrebnata brzina bidej}i V=Va-W. Zatoa i
patekata za zalet se zgolemuva. Koga vetrot e sprotiven (~elen),
vistinskata brzina se zgolemuva bidej}i V=Va+W, i patekata za zalet
se skratuva.
Tuka :
V-vistinska brzina na avionot,
Va-relativna brzina na avionot vo odnos na zemjata i
W-brzina na vetrot.
Poletuvaweto na avionot moè da se podobri :

- so primena na mehanizacija na krilata;
- so primena na startni raketi (naj~esto kaj mlaznite
avioni) za da se smali dolìnata na zaletot;
- so forsirawe na motorot.
2.2.3 Sletuvawe na avionot

Letot zavr{uva so spu{tawe na avionot, odnosno so sletuvawe.
Sletuvaweto se pravi po prava linija zakosena kon horizontot i
naj~esto sproti veter.
Normalno sletuvawe
Sletuvawe so propi{ana brzina i pod opredelen agol vo odnos
na horizontot se narekuva normalno sletuvawe, i se sostoi od pet
fazi :
- spu{tawe,
- ramnewe,
- zabavuvawe,
- dopirawe i
- protr~uvawe (sl.63).
_____________________________________________________________________
60
___________________________________________________________________________________
dopirawe
spu{tawe ramnewe zabavuvawe protr~uvawe
a b c
6-8 m
e 1,2 m
0,75 m
d e
Sl.63 Linija na normalno sletuvawe na avionot
Spu{taweto se pravi so cel da se namali viso~inata.

Po~nuva od viso~ina 15-20 [m] i zavr{uva na okolu 6-8 [m], {to zavisi
od tipot na avionot.
Ramneweto pretstavuva preveduvawe na avionot od spu{tawe
vo horizontalna polo`ba. Se ostvaruva so blago pomestuvawe na
komandnata palka ″kon sebe″. Po~nuva na viso~ina 6-8 [m] i zavr{uva
na okolu 1-2 [m]. Vo tekot na ramneweto avionot postapno ja gubi
brzinata koja ja dobi pri spu{taweto.
Zabavuvaweto ima za cel avionot da ja namali brzinata pred
″zalepuvaweto″ do opredelena brzina za sletuvawe i da se dovede vo
polo`ba koja odgovara na dopirawe na tri to~ki - za avioni so
klasi~en stoen trap, odnosno na dve to~ki - za avioni so stoen trap
od tipot ″tricikl″.
Dopiraweto se pravi istovremeno na tri, odnosno na dve
to~ki. So drugi zborovi toa e momentot koga avionot so trkalata ja
dopira zemjata.
Protr~uvawe pretstavuva posledna faza na sletuvaweto na
avionot. Toa e dvièwe na avionot po inercija. Dolìnata na
patekata za protr~uvaweto zavisi od brzinata na sletuvawe,
ko~eweto na trkalata i ja~inata i nasokata na veterot. Brzinata na
sletuvawe treba da bide {to e mo`no pomala i se opredeluva po
slednata formula :
G 1
Vsl = 1,2.4 (31)
S C z max
Sletuvawe so propa|awe
Vakov na~in na sletuvawe se koristi za da se namali
dolìnata na protr~uvawe na aerodromi so slaba podloga, odnosno so
mek ili natopen teren. Pokraj toa, takov na~in na sletuvawe moè da
usledi poradi gre{ka na pilotot pri pilotiraweto so avionot koga
brzinata na avionot pri sletuvawe ve}e stanala ednakva na brzinata
_____________________________________________________________________
61
___________________________________________________________________________________
pri dopirot na avionot, a avionot u{te ne ja doprel zemjata so

trkalata. Se ostvaruva so doveduvawe na avionot vo agol pogolem od
napadniot agol pri normalno sletuvawe. Pri sletuvawe na avionot so
propa|awe toj ima spu{tena opa{ka (sl.64).
Sl.64 Linija na sletuvawe na avion so propa|awe
Sletuvawe so golema brzina

Se primenuva pri sletuvawe koga ima silen veter, kako i pri
sletuvawe koe se karakterizira so pogolema brzina na dopirot od
opredelenata brzina na sletuvawe. Vo ovoj slu~aj avionot naj~esto ja
dopira zemjata so dve trkala (kaj avioni so klasi~en stoen trap).
Nepravilno sletuvawe moè da zavr{i so prevrtuvawe na avionot ″na
nos″, a potoa i ″na grb″. Ova }e se izbegne do kolku vo momentot na
dopirot so zemjata opa{kata na avionot ne se drì mnogu podignata vo
vis (kaj avioni so klasi~en stoen trap), dodeka kaj avionite so stoen
trap od tipot ″tricikl″ treba da se vnimava pri upotrebata na
ko~nicite koga avionot }e ja dopre zemjata (sl.65).
a b c
Sl.65 Linija na sletuvawe na avionot so golema brzina
2.2.4 Svrtuvawe na avionot

Svrtuvawe e dvièwe na avionot po krivoliniska pateka. Toa e
kakva bilo promena na pravoliniskata linija na letawe na avionot.
Pravilno e koga teì{teto na avionot opi{uva krug, dodeka
nepravilno svrtuvawe se smeta koga avionot lizga nagore ili nadolu
od po~etokot na ramninata na kruèwe.
Svrtuvawe na avionot so postojan agol na naklonot i postojan
radius na svrtuvawe se narekuva pravilno svrtuvawe.
Agolot na naklonot (γ) na avionot pri svrtuvawe pretstavuva
agol koj go zafa}aat linijata na horizontot i negovata napre~na oska.
Vo odnos na agolot na naklonot svrtuvawata se delat na : ostri so
agol na naklonot pogolem od 45°, i blagi so agol na naklonot do 45°.
_____________________________________________________________________
62
___________________________________________________________________________________
Sili koi deluvaat vrz avionot pri svrtuvaweto

Pri pravilno svrtuvawe na avionot vrz nego deluvaat slednite
sili : teìnata na avionot, vle~nata sila, ~elniot otpor na avionot,
silata na uzgonot, centrifugalna i centripetalna sila (sl.66 i sl.67).
Rz O
Rz1
Rz2
R'z2
G
R'z r O
Sl.66 Sili koi deluvaat na avionot pri svrtuvawe
Rx
Rz2
c.G O
r
x
Sl.67 Sila na otporot i vle~nata sila pri svrtuvawe
Pri pravilno kruèwe po kru`na linija se pojavuvaat

centrifugalna sila kako reakcija na centripetalnata sila koja
deluva vo nasokata na radiusot na kruèweto. Osven toa, vrz avionot
deluva i silata na zemjinata teà. Od ova proizleguva deka avionot
pri svrtuvawe e izloèn na optovaruvawe na zbirot na silite na
teìnata i na centrifugalnata sila. Centrifugalnata i
centripetalnata sila se isti po golemina, a razli~ni po nasoka.
_____________________________________________________________________
63
___________________________________________________________________________________
Ramnoteà na silite pri svrtuvaweto

Za svrtuvaweto da bide bez spu{tawe ili ka~uvawe vo
horizontalnata ramnina, odnosno bez promena na viso~inata, potrebno
e vertikalnata komponenta na silata na uzgonot da bide ednakva na
teìnata na avionot.
Postojana golemina na radiusot na svrtuvawe se postignuva
edinstveno koga horizontalnata komponenta na silata na uzgonot ne se
menuva. Za da se sozdade centripetalna sila, potrebno e avionot da
se navali so pomo{ na krilcata, kako i silata na otporot na avionot
da bide ednakava na vle~nata sila (sl.65).
Navedenite ednakvosti gi davaat slednite ravenki za pravilno
svrtuvawe :
Rz1 = G Rz 2 = R ' z 2 T = Rx (32)
Prvata ravenka pretstavuva uslov za horizontalno svrtuvawe,
odnosno uslov za postojana viso~ina.
Vtorata ravenka dava uslov za postojan radius na svrtuvawe.
Tretata ravenka pretstavuva uslov za postojana brzina na
letawe. Goleminata na centrifugalnata (centripetalnata) sila
se presmetnuva po formulata :
G.V 2
Rz 2 = R z 2 =
'
(33)
g .r
Radiusot na zavrtuvawe se presmetnuva od formulata za
centrifugalna sila :
G.V 2 G.V 2
r= ili r = (34)
g.R ' z 2 g .tgγ
kade :
Rz - sila na uzgonot;
Rz1 - normalna komponenta na silata na uzgonot;
Rz2 - horizontalna komponenta na silata na uzgonot
(centripetalna sila);
R’z2 - centrifugalna sila;
R’z - rezultanta na silata na teìnata i centrifugalnata sila
(ednakva po golemina, a sprotivna po nasoka na silata na
uzgonot);
G - teìna na avionot (ednakva po golemina na normalnata
komponenta na silata na uzgonot);
r - radius na svrtuvawe;
γ - agol na naklonot.
_____________________________________________________________________
64
___________________________________________________________________________________
2.2.5 Op{ti poimi za akrobaciite

Kovit
Toa e spu{tawe na avionot po spirala so istovremeno vrtewe
okolu teì{teto. Moème da go sporedime so pa|awe na list od nekoe
steblo. Kovitot pretstavuva nesakana sostojba na letot na avionot vo
koja pilotite ne bi sakale da se najdat. Se raboti za nepravilno
dvièwe na avionot pri mala brzina so golem napaden agol koga
komandite slabo reagiraat.
O
c.G
r x
h
c z
z O
Sl.68 Linija na letawe na avionot vo obi~en (strmen) lev kovit
Vo odnos na oskata na avionot kon horizontot, kovitot moè da

bide : obi~en (strmen), so agol na naklonot na avionot vo odnos na
horizontot pogolem od 45° i blag, so agol na naklonot na avionot vo
odnos na horizontot do 45°. Vo kovit avionot se dviì pravoliniski
vrtej}i se okolu vertikalnata oska O-O na rastojanie r. Poradi takvo
dvièwe krajniot presek na nadvore{noto krilo (b) ima pogolema
_____________________________________________________________________
65
___________________________________________________________________________________
brzina od krajniot presek na vnatre{noto krilo (a). Pokraj vrteweto

okolu oskata O-O, avionot se vrti u{te i okolu svojata nadol`na oska
X-X so brzina W. Poradi takvoto vrtewe nadvore{noto krilo dobiva
dopolnitelna brzina (u) naso~ena nagore, dodeka vnatre{noto krilo
dobiva ista brzina samo naso~ena nadolu (sl.68).
Razgleduvaj}i gi brzinite kaj spu{tenoto i podignatoto krilo
(sl.69) gledame deka brzinata na nadvore{noto krilo e pogolema
(pominuva pogolem pat) od brzinata na vnatre{noto krilo, kako i deka
napadniot agol na nadvore{noto krilo e pomal od napadniot agol na
vnatre{noto krilo. Ovaa razlika vo napadnite agli, a spored toa i vo
aerodinami~kite sili, e pri~ina avionot koj e vo kovit avtomatski da
prodolì i ponatamu da se vrti, a ponekoga{ i sam bez voljata na
pilotot. Toa se slu~uva poradi edna karakteristika na krilata, t.n.
avtorotacija. Toa vsu{nost, e te`nenie na krilata za samovrtewe pri
napaden agol pogolem od kriti~niot. Potpolno tolkuvawe na
avtorotacijata moè da se objasni so dijagramot na polarata (sl.70).
O
u Rz
a
sp
vsp z u un va
u
r u
va vun
O
Sl.69 Dijagram na brzinite i napadnite agli vo kovit
Cz
Cxsp
krit
sp
un
Czsp
Czun
Cxun Cx
Sl.70 Dijagram na promenata na koeficientite Cx i Cz vo kovit
Analiziraj}i ja promenata na koeficientot na uzgonot

zabeleùvame deka pri let na avionot so napaden agol pogolem od
_____________________________________________________________________
66
___________________________________________________________________________________
kriti~niot, koeficientot na silata na uzgonot opa|a. Vo na{iot

slu~aj koeficientot na uzgonot na vnatre{noto krilo e pomal od
koeficientot na uzgonot na nadvore{noto krilo (sl.70). Na slikata se
gleda deka istovremeno so promenata na koeficientot na uzgonot se
menuva i koeficientot na otporot, pomal e na nadvore{noto otkolku
na vnatre{noto krilo. Poradi razlika na uzgonot na nadvore{noto i
vnatre{noto krilo avionot }e se vrti okolu svojata nadol`na oska, a
poradi razlika na ~elniot otpor na levoto i desnoto krilo
(nadvore{no i vnatre{no) }e se vrti okolu zamislenata vertikalana
oska O-O so brzina W. Toa vrtewe go narekuvame kovit na avionot.
Upotreba na komandite vo kovit - Voveduvawe na
avionot vo kovit se pravi na sledniot na~in : posle odzemawe na gas
na motorot, komandnata palka lesno se pridviùva ″kon sebe″
preveduvaj}i go avionot na golem napaden agol. Istovremeno se
smaluva i brzinata na letawe. Koga brzinata }e se smali na vrednost
na brzinata na sletuvawe, so energi~no povlekuvawe na palkata ″kon
sebe″ pilotot go preveduva avionot na kriti~ni vrednosti na
napadniot agol, po {to kako posledica }e se slu~i avtorotacija na
krilata.
Pokraj komanduvan kovit, avionot moè da vleze vo kovit i sam,
sprotivno na voljata na pilotot, vo slu~aj koga avionot pri mali
brzini, golemi napadni agli, slabo reagira na komandite, osobeno na
komandite na krilcata. Zatoa, opasno e strmno ka~uvawe so mala
brzina, propa|awe, zavrtuvawe i svrtuvawe so gubewe na brzina.
Vlijanie na centraàta na avionot na kovit.-Osnoven
faktor koj vlijae vrz kovitot e rasporedot na tovarot vo avionot,
odnosno negova centraà.
Na sl.71 prikaàn e avion vo desen kovit so raspored na
teì{teto pred centarot na potisokot, odnosno napadnata to~ka na
uzgonot. Dejstvoto na momentot go soboruva nosot na avionot i go
zgolemuva agolot na naklonot vo odnos na horizontot, kako {to e
prikaàno so strelkata. Takov raspored na teì{teto ovozmoùva
lesen preod na avionot od kovit vo strmno obru{uvawe, a so toa i go
olesnuva izleguvaweto na avionot od kovit (sl.71).
Rz
c.G
G
O
Sl.71 Raspored na teì{teto na avionot pred centarot na potisokot
_____________________________________________________________________
67
___________________________________________________________________________________
Rz
b
c.G
G
O
Sl.72 Raspored na teì{teto na avionot zad centarot na potisokot
Na sl.72 prikaàn e raspored na teì{teto zad centarot na

potisokot. Momentot koj se javuva teì da go zgolemi napadniot agol, a
da go smali agolot na naklonot na avionot vo odnos na horizontot,
odnosno teì da go vovede avionot vo blag kovit. Ovoj vid na kovit e
opasen i avionot te{ko od nego moè da se izvadi.
Spored toa, moème da zaklu~ime deka za kovit e podobro
predno otkolku zadna centraà, za {to treba da se vodi smetka pri
razmestuvawe na tovarot vo avionot.
Petqa (luping)
Petqa (luping) pretstavuva let po zatvorena linija vo
vertikalna ramnina. Se izveduva na sledniot na~in : vo po~etokot na
motorot se dava poln gas za avionot da ja dobie potrebnata brzina,
potoa lesno se povlekuva palkata ″kon sebe″ zgolemuvaj}i go
napadniot agol i silata na uzgonot. Linijata na letot se iskrivuva, a
brzinata postepeno se smaluva. Avionot se prevrtuva na grb. Vo
gornata mrtva to~ka se odzema gas, zadrùvaj}i ja komandnata palka
povle~ena do kraj ″kon sebe″. Avionot go preminuva vtoriot del na
petqata pod dejstvo na sopstvenata teìna, spu{taj}i go postepeno
nosot poradi pomestenoto kormilo za viso~ina. Za izlez od petqata
vo horizontalen let komandnata palka se pomestuva vo neutralna
polo`ba i se zgolemuva brojot na vrteì na motorot.
Prevrtuvawe
Toa e manevra vo vertikalna ramnina so promena na pravecot na
letawe i gubewe na viso~inata. Za izveduvawe na prevrtuvawe
pilotot prvo go doveduva avionot na zadadena brzina, potoa ja
povlekuva palkata ″kon sebe″ i dava na avionot opredelen agol na
ka~uvawe od 15° do 20°. Koga avionot }e se namesti vo taa polo`ba, so
istovremeno davawe na noga i palka se preveduva avionot na grb, a
potoa negovata linija na letawe izgleda kako vo vtoriot del na
petqata.
_____________________________________________________________________
68
___________________________________________________________________________________
Imelman
Toa e prevrtuvawe na avionot okolu krilata (okolu nadol`nata
oska) vo gornata mrtva to~ka na petqata. Po~etokot na ovaa
akrobacija vo ni{to ne se razlikuva od petqata. Vo gornata mrtva
to~ka na petqata, koga avionot se navo|a vo polo`ba ″trkalata gore″,
pilotot dava palka ″od sebe″ i na strana. Avionot se vrti okolu
napre~nata oska i izleguva od petqata vo horizontalen let. Spored
toa, pri izveduvawe na imelman avionot ja menuva nasokata za 180° i
istovremeno ja zgolemuva viso~inata.
Valjak
Toa e potpolno svrtuvawe na avionot okolu nadol`nata oska.
Valjakot e pravilen koga avionot ne gubi viso~ina nitu go menuva
pravecot. Za izveduvawe na valjak pilotot ja zgolemuva brzinata, a
potoa so povlekuvawe na palkata ″kon sebe″ go podignuva nosot na
avionot za okolu 15°. Vo momentot istovremeno se dejstvuva na na
komandata za pravecot i na krilcata, i avionot se vrti okolu
nadol`nata oska, pri {to komandata za krilcata ostanuva na ista
strana, dodeka no`nite komandi ja menuvaat svojata uloga zadrùvaj}i
go pravecot na letawe nepromenet. So dejstvo na komandata za
krilcata se prekinuva vrteweto na avionot okolu nadol`nata oska.
Borbeno svrtuvawe
Toa e eden na~in na brza promena na pravecot na letawe za 180°,
so istovremeno zgolemuvawe na viso~inata. êsto se primenuva vo
tekot na borba vo vozduh. Po zavr{uvawe na borbenoto svrtuvawe
avionot treba da raspolaga so dovolna brzina za izvr{uvawe na
zada~ata. Borbenoto svrtuvawe moè da bide levo ili desno.
1. Koe dvièwe se vika neramnomerno?
2. Nabroj gi silite koi deluvaat na avionot pri poletuvawe?
3. Nabroj gi fazite na poletuvawe i objasni gi?
4. Napravi skica na fazite na poletuvawe?
5. Nabroj gi faktorite koi vlijaaat na dolìnata na zaletot?
` q6. Kako se vr{i sletuvawe?
7. Koe sletuvawe se narkuva normalno?
8.Nabroj gi fazite od koi se sostoi normalnoto sletuvawe?
9. Skiciraj ja linijata na normalno sletuvawe na avionot?
10. Zo{to se koristi sletuvawe so propa|awe?
11. Kakvo dvièwe e sletuvaweto?
12. Nabroj gi silite koi deluvaat vrz avionot pri svrtuvawe?
13. Napi{i gi objasni gi ravenkite (uslovite) za pravilno
svrtuvawe?
14. [to e toa kovit?
_____________________________________________________________________
69
___________________________________________________________________________________
3. PROPULZIJA
3.1 Elisno-klipna propulzivna grupa
(motor - elisa)
Za odrùvawe na avionot vo vozduh, neophodna e sila na
uzgonot, koja se javuva za vreme na dvièweto na avionot. No, za vreme
na dvièweto na avionot istovremeno so silata na uzgonot se javuva i
~elniot otpor i se dodeka ovoj ne bide uramnoteèn ili sovladan,
normalno letawe ne e vozmo`no.
Spored toa, avionot za da moè da leta, potrebno e vo nasokata
na negovoto dvièwe da postoi vle~na (ili potisna) sila. Vle~nata
sila ja sozdava motorskata grupa, koja se sostoi od motor i elisa, koja
e vgradena na vratiloto na motorot.
Avionskata elisa ja pretvora mo}nosta na motorot vo vle~na
(ili potisna) sila, neophodna za dvièwe na avionot.
Pokraj elisi, koi sluàt za pogon na avionite, razlikuvame i
elisi za drugi celi, na primer :
- za veternici, koi ja pretvoraat energijata na veterot vo
mehani~ka energija, koja se koristi za razni potrebi;
- za ventilatori, za sozdavawe na vozdu{no struewe, na
primer vo aerodinami~kite tuneli i za dr.;
- za vetromeri, so koi se opredeluva brzinata na vetrot so
merewe na brojot na vrteìte i dr.
Kaj site spomenati vidovi na elisi, oskata na vrtewe naj~esto
se poklopuva so pravecot na vozdu{noto struewe.
Ima elisi kaj koi oskata na vrtewe ne se poklopuva so pravecot
na letawe. Takvi se elisite na helikopterite, kaj koi oskata na
vrtewe na elista e re~isi pod prav agol so pravecot na letaweto.
3.1.1 Klasifikacija i geometriski

karakteristiki na elisite
Elisata e akcionen kraj na pogonskata grupa koja ja pretvora
silinata na motorot vo vle~na sila ili potisna sila potrebna za
sovladuvawe otpori na letaweto, so {to na avionot mu ovozmoùva da
poleta, ka~uva i odrùva brzina vo horizontalen let.
Vo princip elisata e rotira~ka aerodinami~ka povr{ina po
oblik mnogu sli~na na krilo. Site aerodinami~ki fenomeni i zakoni
koi vaàt za koj bilo aeroprofil vaàt i za elisata; na nejzinite
kraci se sozdava uzgon, otpor, vrtloèwe, odvojuvawe na strujnici i
t.n. Sepak postojat su{tinski razliki me|u ovie dve aerodinami~ki
povr{ini: krivinata i tetivata na aeroprofilot vo sekoj presek na
elisata se razli~ni, i dodeka kriloto ima samo edno dvièwe-
napred, elisata izveduva sloèno translatorno i rotaciono t.e.
helikoidno dvièwe. Osnovna karakteristika na takvo dvièwe e
~ekor. êkorot e klu~en element pri opi{uvawe (pokraj drugite
_____________________________________________________________________
70
___________________________________________________________________________________
parametri kako pre~nik i povr{ina na kracite) i klasifikacija na

elisite.
Klasifikacija na elisite :
- spored brojot na kraci : dvokraki, trokraki i pove}ekraki. Kaj
lesnite avioni elisite se naj~esto dvokraki, a kaj avionite so
posilni motori trokraki i ~etirikraki.
- spored materijalot od koj se izrabotuvaat : drveni, metalni i
kompozitni. Denes od drvo se izrabotuvaat samo dvokraki elisi so
fiksen ~ekor. Kracite na metalnite elisi se izrabotuvaat od leguri
na aluminium ili od ~elik. Elisite od kompoziti se superiorni vo
odnos na drvenite i metalnite, pogodni se za pogolemi brzini,
otporni se na zamor i polesni se za reparacii.
- spored nasokata na vrtewe : desnoodni i levoodni. Nasokata na
rotacija se opredeluva so gledawe od pilotskata kabina.
- spored polo`bata vo odnos na motorot : vle~ni i potisni elisi.
- spored mo`nosta za promena na ~ekorot : elisi so fiksen ~ekor i
elisi so promenliv ~ekor.
Geometriski karakteristiki na elisata se :
- pre~nikot na elisata - t.e. pre~nik na krugot koj {to elisata
go opi{uva so kraevite za vreme na rotacijata (voobi~aeno
kaj lesnite avioni e d=168-172 [cm]),
- profilot na elisata - izgled na napre~niot presek na krakot
na elisata,
- tetiva na elisata (na profilot) t.e. linija koja po najkratok
pat go povrzuva napadniot i izlezniot rab na profilot na
krakot na elisata,
- konstruktivniot agol na elisata (ϕ) - agol pome|u ramninata
na rotacijata i tetivata na profilot na krakot na elisata.
Ovoj agol moè da bide fiksen ili promenliv, {to zavisi od
namenata i konstrukcijata na elisata.
Sl.73 Geometriski karakeristiki na elisata
_____________________________________________________________________
71
___________________________________________________________________________________
3.1.2 Osnovni karakteristiki na elisata

Formata na profilot na elisata ima mnogu sli~nosti so
formata na profilot na kriloto. Za elisi se primenuvaat umereno
ispaknati, a poretko spleskani profili, so promenliva relativna
debelina vdol` rasponot na krakot (kaj glavinata se podebeli, a na
kraevite na kracite potanki).
Kako glavni karakteristiki na elisata, koi ja opredeluvaat
nejzinata rabota pri letawe, spa|aat : teoriski (ili konstruktiven)
~ekor, od, lizgawe i napaden agol na elisata.
Teoriski ~ekor na elisata. Dvièweto na elisata vo
mnogu e sli~no na dvièweto na obi~na zavrtka.
N
a v
r
b Pravec na dvièwe
na zavrtkata
a g
2rπ
ϕ v
d
Sl.74 êkor na obi~na zavrtka
Obi~nata zavrtka za eden potpoln vrte` vo navrtkata }e

pomine rastojanie, nare~eno ~ekor na zavojnicata N. Pri toa sekoja
to~ka na zavrtkata, na primer a, }e pomine pat abv (sl.74), koj
pretstavuva spiralna linija, bidej}i to~kata a, pokraj vrteweto okolu
oskata na zavrtkata, postepeno se pomestuva i po dolìnata oskata na
zavrtkata.
Da pretpostavime deka vo to~kata a e pricvrsten moliv, i deka
zavrtkata e obvitkana so hartija, koja bi ja zamenuvala navrtkata.
Molivot toga{ na hartijata }e go iscrta odot na to~kata a, vo vid na
spiralna linija abv. Ako go razvieme ovoj list hartija, spiralnata
linija abv }e ja vidime vo vid na dijagonala av na pravoagolnikot agvd,
po koja vsu{nost to~kata a se dviè{e. Nejzinoto dvièwe vdol`
oskata na zavrtkata vo navrtkata, ednakvo na rastojanieto ag, }e bide
~ekorot na zavojnicata N. Jasno e, deka patot na to~kata a zavisi od
radiusot na zavrtkata r i od agolot na naklonot na zavojnicata ϕ.
Sli~na slika moème da zabeleìme kaj avionska elisa, ako ja
prinudime da se vrti vo idealen fluid, bez otpor i bez lizgawe.
_____________________________________________________________________
72
___________________________________________________________________________________
A V
r
R
O O
e c
B
A Smer na letawe G
Strana na
Ravnina na vrtewe
2rπ
ϕ liceto
e
D K V
Na S
Sl.75 êkor na elisata
Na sl.75 e prikaàno dvièwe na elisata na desno, gledano vo

nasokata na vle~nata sila R. Elisata se vrti vo nasokata na
strelkata c. Elementot od krakot e se dviì po povr{inata na
zamislen cilinder, so radius r (rastojanie na elementot e od oskata
na vrtewe OO).
Patot na elementot e vo tekot na eden poln vrte` na elisata e
prikaàn so pomo{ na linijata ABV. Ako go nacrtame patot na
elementot e na hartija, a potoa, kako i pri primerot so obi~na
zavrtka, istata ja razvieme, pak }e dobieme pravoagolnik AGVD, po
~ija dijagonala AV mora da se dviì elementot na krakot e vo tekot na
eden poln vrte` na elisata. Rastojanieto AG=DV pretstavuva
teoriski (ili konstruktiven) ~ekor N na elisata. Me|utoa, takvo
rastojanie elisata }e pomine samo pri dvièwe vo idealen fluid,
dodeka pri dvièwe niz vozduh slikata }e bide poinakva.
Zna~i, teoriski (ili konstruktiven) ~ekor na elisata e
rastojanie, koe taa moè da go pomine vo eden vrte` pri vrtewe vo
idealen fluid.
Dvièweto na elementot e e sloèno, bidej}i toj istovremeno
se pomestuva vo dva pravci : vo krug so radius r (elementot e pri toa za
eden vrte` na elisata }e pomine pat AD=2rπ) i vo nasokata na
letaweto OO (za smetka na ova dvièwe elementot e mora da go
pomine teoriskiot ~ekor N). Vistinskiot pat koj go pominuva
elementot e e ednakov na razvienata spiralna linija AV, a agolot koj
_____________________________________________________________________
73
___________________________________________________________________________________
go formira linijata AV so ramninata na vrtewe AD, e ednakov na

konstruktivniot agol na ~ekorot ϕ na elementot na krakot na elisata.
Od navedenoto se gleda, deka vrz goleminata na ~ekorot na
elisata vlijaat radiusot r na elementot na elisata (teoriskiot ~ekor
e pravoproporcionalen na r) i agolot ϕ na elementot na krakot na
elisata (kolku e toj pogolem, tolku e pogolem i ~ekorot na elisata).
Razgleduvaj}i razni elementi na elisata, oddale~eni na
razli~ni rastojanija od oskata na vrtewe na elisata, zabeleùvame
deka na kraevite na elisata istovremeno so zgolemuvawe na radiusot
r se smaluva agolot na naklonot ϕ; pritoa promenite na r i ϕ moàt da
bidat takvi, ~ekorot po dolìnata na krakot da ostanuva ist ili se
menuva.
Elisi, kaj koj agolot na naklonot ϕ e postojan se narekuvaat
elisi so postojan ~ekor, a kaj onie kaj koj agolot na naklonot ϕ e
promenliv se narekuvaat elisi so promenliv ~ekor.
Dvièwe na elisata vo vozduh. Treba da se ima predvid,

deka teoriskiot ~ekor elisata go pravi pri dvièwe vo idealen
fluid. Vsu{nost, elisata se dviì vo vozduh - vo sredina koja ne e
idealen fluid, pa zatoa elementite na elisata vo razni preseci na
nejzinite kraci, naj~esto pominuvaat pat koj se razlikuva od
teoriskiot ~ekor. Spored toa, elisata ne go pominuva potpolno
rastojanieto N, tuku kako da se lizga po eden negov del.
Delot od teoriskiot ~ekor na elisata, koj taa ne go pominuva
poradi popu{tawe na vozdu{nata sredina, se narekuva lizgawe na
elisata S (sl.75). Poradi lizgawe na elisata, rastojanieto koja taa }e
go pomine vo tekot na eden vrte`, }e bide pomalo od teoriskiot ~ekor
N za goleminata na lizgaweto S, pri {to taa nema da se dviì po
dijagonalata AV(sl.75), tuku po pravata AK.
Rastojanieto, koe elisata navistina go minuva dvièj}i se niz
vozduh vo tekot na eden poln vrte`, se narekuva od ili vistinski
~ekor Na. Isprekinatata linija, pokaùva kako bi se pomestuvala
elisata pri dvièwe vo idealen fluid, bez lizgawe (sl.76).
Na S
Sl.76 Od i lizgawe na elisata
_____________________________________________________________________
74
___________________________________________________________________________________
Spored toa, teoriskiot (ili konstruktiven) ~ekor na elisata se

sostoi od vistinskiot ~ekor - odot Na i lizgaweto S :
N = N a + S [m] (35)
Potrebno e da se napomene, deka vistinskite dimenzii na
~ekorot na elisata N, odot Na i lizgaweto S se merat vo [m/vrt], no, vo
ponatamo{nota tekst }e bidat izrazeni vo [m], kako {to e zastapeno
vo vozduhoplovnata literatura.
Ako se poznati : brzinata na letot i brojot na vrteì na elisata
vo sekunda, odot na elisata moè da se opredeli po slednata
formula :
v
Na = [m] (36)
n sek
kade :
v – brzina na letawe [m/sek],
nsek – broj na vrteì na elisata [vrt/sek].
Ako go opredelime teoriskiot ~ekor na elisata N i nejziniot
od Na po prethodnite formuli, moème da go opredelime lizgaweto na
elisata S po formulata :
S = N − N a [m] (37)
{to pretstavuva apsolutno linisko lizgawe na elisata, me|utoa
naj~esto se koristi relativnoto lizgawe Srel:
S
S rel = 100[%] (38)
N
kade :
S – apsolutno lizgawe,
N – teoriski ~ekor na elisata.
So promena na brzinata na letawe se menuvaat odot
(vistinskiot ~ekor) na elisata i nejzinoto lizgawe, dodeka
teoriskiot ~ekor ne se menuva, toj ne zavisi od brzinata na letawe.
Vistinski ~ekor (od) i lizgawe na elisa so

promenliv ~ekor. Elisite so postojan i so promenliv ~ekor imaat
ist vistinski ~ekor (od) Na na elementite od elisata za site preseci
na krakot. Razlikata me|u tie elisi e vo toa {to elementite na
elisite so postojan ~ekor imaat isto lizgawe S, a elementite na
elisite so promenliv ~ekor imaat razli~no lizgawe S.
So drugi zborovi, kaj elisite so promenliv ~ekor, teoriskiot
~ekor N e promenliv poradi nivnoto razli~no lizgawe S.
Brzina na dvièwe na elementite na krakot. Ve}e

konstatiravme, deka dvièweto na elementite na krakot na elisata e
sloèno i deka se sostoi od pravolinisko i kru`no dvièwe.
Da go razgledame na~inot na opredeluvawe na sumarnata brzina
na dvièwe na elementite na krakot i negoviot napaden agol.
Istovremenoto dvièwe na elisata : pravolinisko so brzina v
[m/sek] i kru`no so aglova brzina ω [°/sek], prikaàno e na sl.77,a.
Poradi aglovata brzina ω [°/sek] sekoj element na elisata dobiva
_____________________________________________________________________
75
___________________________________________________________________________________
dopolnitelna obemna brzina u [m/sek], koja e razli~na za elementite

vo razli~ni preseci na elisata.
ϕ
α3
w3
u3 v u w
v α
α 2 w2
u2 v b)
α1
u1 v w1
v
ω
a)
Sl.77 Sloèno dvièwe na elisata

(pravolinisko i kru`no)
Na sl.77,b, prikaàn e eden od vakvite preseci na horizontalno

postavenata elisa. Vo vertikalnata ramnina moème da go naneseme
vektorot na doplnitelnata obemna brzina u [m/sek], koj zavisi od
brojot na vrteìte na elisata nsek [vrt/sek] i oddale~enosta na presekot
od oskata na vrtewe r [m], i se opredeluva po formulata :
u = 2rπ .n sek [m / sek ] (39)
Na horizontalata go nanesuvame vektorot na brzinata na
pravoliniskoto dvièwe v [m/sek] na avionot, koja se opredeluva
spored slednata formula :
v = N a n sek [m / sek ] (40)
Vistinska brzina na elementot na krakot na elisata,

vo pogled na golemina i pravec }e bide rezultantniot vektor w [m/sek].
Vistinskata brzina na vozduhot w [m/sek] okolu razli~ni
preseci na elisata }e bide razli~na (w3> w2 > w1), kako i obemnata
brzina u [m/sek] (u3>u2>u1).
Polesno za razbirawe e, ako ova isto struewe na vozduhot okolu
povr{inata na elisata go razgleduvame pod pretpostavka, deka
vozduhot strui na nepodvi`na elisa (sl.78). Vo toj slu~aj vektorot PA
}e ja pokaè obemna brzina u [m/sek] na vozduhot so koja toja naletuva
na elementot na elisata vo ramninata na nejzinoto vrtewe. Vektorot
MP }e ja pokaè pravoliniskata brzina na vozduhot v [m/sek] so koja toj
_____________________________________________________________________
76
___________________________________________________________________________________
naletuva na elementot vo nasokata na dvièwe na avionot. Sumarniot

vektor MA }e go pokaè pravecot i nasokata na vistinskata brzinata
na vozdu{nata struja w [m/sek].
u w
2rπ
v
P M
D K V
Na S
N
Sl.78 Brzina na vozduhot koj strui

okolu element na nepodvi`na elisa
Napaden agol na elementot na krakot e agolot α me|u

pravecot na vistinskata brzina na vozdu{nata struja w i tetivata na
elementot na krakot (sl.78).
Na sl.79 se prikaàni brzinite na vozduhot u,v i w, koj naletuva
na elementite na kracite na elisata. Obeleèni se i napadnite agli
α na elementite na kracite.
u α
RL w
u w
α
v
Sl.79 Brzini i napadni agli na elementite

na kracite na elisata
_____________________________________________________________________
77
___________________________________________________________________________________
Vlijanie na brzinata na letawe i na brojot na

vrteìte vrz napadniot agol, lizgaweto i odot na
elementite na krakot. Vlijanieto od promenata na brzinata na
letawe e prikaàno na sl.80, na koja moè da se vidi, kako se
menuvaat napadniot agol α, lizgaweto S i odot na elementite na
krakot Na, pri nepromenet broja na vrteì n na elisata.
a) b) c) d) u=const
u u u
ϕ ϕ ϕ ϕ
α α
u w
w w w
v=0 v v v
α=ϕ α>0 α=0 α<0
S=N S<N S=0 S<0
Na=0 Na>0 Na=N Na>N
Sl.80 Promena na napadniot agol, lizgaweto i odot

na elementite na krakot pri promena na brzinata na
letawe pri nepromenet broj na vrteì na elisata
Takva pojava moè da se slu~i pri letawe, ako pilotot, ne

menuvaj}i go brojot na vrteìte na motorot, premine, na primer, od
horizontalen let vo iska~uvawe ili prebrzo vo spu{tawe. Vo ovie
slu~ai, pri postojan broj na vrteì, brzinata na letawe }e se namali
ili }e se zgolemi.
Rabota na elisata na mesto (na primer pri proba na motorot na
zemja) e prikaàna na sl.80,a. Brzinata na avionot v=0 , obemna brzina
u postoi, vistinskata brzina w se poklopuva so obemnata brzina u.
Napadniot agol na elementot na krakot toga{ e najgolem i e ednakov
na konstruktivniot agol na ~ekorot na presekot (α=ϕ). Bidej}i avionot
stoi vo mesto odot na elisata Na=0. Lizgaweto e ramno na teoriskiot
~ekor (S=N). Relativnoto lizgawe Srel=100 [%].
So pojava na dvièwe (sl.80,b), pri ist broj na vrteì, se javuva
brzina na dvièwe v, se namaluva napadniot agol α, se namaluva
lizgaweto S, dodeka odot Na se zgolemuva.
So ponatamo{no zgolemuvawe na letawe v, pravecot na
vistinskata brzina w moè da se sovpa|a so tetivatana elementot na
krakot (sl.80,c). Toga{ napadniot agol i lizgaweto na elementot na
krakot }e bidat ednakvi na nula, odot }e bide ednakov na teoriskiot
~ekor na elisata.
Ako brzinata na letot v u{te pove}e se zgolemi (sl.80,d), toga{
napadniot agol i lizgaweto na elementot }e stanat negativni, a odot
na elisata }e bide pogolem od teoriskiot ~ekor.
_____________________________________________________________________
78
___________________________________________________________________________________
1. Objasni go na~inot na rabota na avionskata elisa?

2. [to se narekuva element na elisata?
3. Kakvi profili imaat elisite?
4. Definiraj go agolot na nagibot na krakot na elisata. Kako se
menuva vdol` krakot?
5. Nabroj gi osnovnite karakteristiki na elisata?
6. [to e zaedni~ko vo dvièweto na zavrtkata i avionskata elisa?
7. Definiraj go teoriskiot (ili konstruktiven) ~ekor na elisata.
8. [to se narekuva lizgawe na elisata i zaradi {to nastanuva?
9. Definiraj go odot (stvarniot ~ekor) na elisata.
3.1.3 Aerodinami~ki sili koi deluvaat vrz

krakot na elisata
Vo tekot na letot na sekoj element na krakot na elisata
naletuva vozdu{na struja ~ija brzina w ne e ednakva vdol` rasponot
(radiusot) na krakot (na kraevite e pogolema, a kaj glavinata e
najmala).
Na sekoj element od krakot na elisata se javuva aerodinami~ka
rezultanta (sl.81). Istite sili r se javuvaat na site elementi kaj
dvata kraka na elisata. Zbirot na silite r na poedinite elementi na
kracite na elisata gi sozdavaat rezultantite R1 i R2 na sekoj krak
(sl.82).
q r
p
q r
p
a
nin
Rav tewe
r
na v
q r
p
q r
Sl.81 Aerodinami~ki sili koi deluvaat vrz elementite na kracite na

elisata
_____________________________________________________________________
79
___________________________________________________________________________________
P1
Q1
R1
R2
Q2 P
P2
Sl.82 Nasoka na sumarnite sili R , P i Q
Silata R kaj elisata glavno ne se razlikuva od silata R na

kriloto, i zatoa se {to e re~eno za kriloto moè vo potpolnost da se
primeni i kaj elisata. Silata R kaj elisata osobeno raste pri golem
broj vrteì na elisata n i pri golema obemna brzina u.
Da ja razloìme silata r koja se javuva na elementite na krakot
na elisata (sl.81) na dve komponenti : vle~na sila na elementot p,
naso~ena paralelno so oskata na vrtewe, i sila na otporot na
elementot q, rasporedena vo ramninata na vrtewe na elisata.
Silite p dejstvuvaat paralelno na oskata na vrtewe. Ovie sili
p se javuvat na sekoj element od elisata. Ako gi sumirame za sekoj
krak, }e dobieme sumarni vle~ni sili za sekoj krak P1 i P2 (sl.83), koi
P1
P
r
P2
Sl.83 Sumarna vle~na sila na elisata
se ednakvi po golemina i po pravec, so napadni to~ki na rastojanie r

od oskata na vrtewe. Rezultantata na vle~nite sili P1 i P2, vle~nata
sila na celata elisa P e ednakva na nivniot zbir i dejstvuva vo
centarot na glavinata na elisata.
Vle~nata sila se pojavuva poradi zgolemeniot vozdu{en
pritisok na rabotnite povr{ini na kracite i smalen vozdu{en
_____________________________________________________________________
80
___________________________________________________________________________________
pritisok na prednata povr{ina, isto kako kaj krilata se objasnuva so

Bernulieviot zakon.
Silite na otporot q se rasporedeni vo ramninata na vrtewe na
elisata (vidi sl.81) i se naso~eni sprotivno od nasokata na vrtewe.
Zbirot na silite q na sekoj krak gi dava rezultantnite sili na
otporot Q1 i Q2 (sl.84), koi se oddale~eni od oskata na vrtewe na
rastojanie r i dejstvuvaat vo razni pravci. Jasno e deka Q1 = Q2.
Q1
r
Q2
q
Sl.84 Sumarni sili na otporot na vrtewe na elisata
Silite na otporot na vrtewe na elisata se javuvat poradi

zgolemeniot pritisok kaj napadniot rab na krakot i namaleniot
pritisok kaj izlezniot rab, koi se sozdavaaat kako posledica na
triewe na vozduhot so povr{inite na elisata, kako i poradi
sozdavawe na vrtlozi, predizvikani od vrteweto na kracite na
elisata.
Silite Q1 i Q2 formiraat spreg na sili, ~ii moment, ednakov na
proizvodot 2Qr, se sprotivstavuva na vrteweto na elisata, odnosno na
vratiloto na motorot. Mo}nosta na motorot (negoviot vrteèn moment)
se tro{i na sovladuvawe na momentot sozdaden od silite na otporot
Q1 i Q1.
Zavisnost na aerodinami~kite sili od nivnite

napadni agli. Da razgledame nekolku najkarakteristi~ni napadni
agli na elementite na elisata i soodvetnite aerodinami~ki sili
(sl.85) Pritoa, se smeta deka brojot na vrteìte na elisata n i
obemnata brzina u se isti.
_____________________________________________________________________
81
___________________________________________________________________________________
a) Q R b) v)
Q Q=R
R
u u α3<0
α1 P3=0
P1 P2 Na=(1,3-1,4)N=Nd
u w α1=ϕ w α2=0 α3 w
P1=Pmax P2<P1
Na=0 v Na=N v
v=0
g) d) e)
R Q
α5<α4 P6 α6<α5
P4 Q=0 Q<0
P5=R Na=(1,8-2)N
R Q w
u u α5 w α6
α4 w
u
v v v
Sl.85 Promena na aerodinami~kite sili na elisata

vo vrska so promenata na napadnite agli
1. Rabota na elisata vo mesto (sl.85,a). Pri rabota vo mesto

napadniot agol na elementot e ednakov na agolot na
negoviot konstruktiven ~ekor. A bidej}i napadniot agol e
najgolem, i aerodinami~kata sila }e bide najgolema.
Pri rabota vo mesto vle~nata sila dostignuva maksimalna
vrednost Pmax. Vo ovoj slu~aj 1 [kW] mo}nost na motorot
odgovara pribli`no na 18-25 [N] vle~na sila na elisata.
Otporot na vrtewe Q isto taka e golem, i optovaruvaweto
na motorot e golemo. Poradi toa pri rabota na zemja,
motorite davaat pomal broj na vrteì.
2. Napadniot agol na elementot na krakot α=0 (sl.85,b). So
zgolemuvawe na brzinata na letawe v se namaluva
napadniot agol, a so toa i aerodinami~kite sili. Pri
napaden agol α=0, poradi nesimetri~nost na profilot na
elementite na krakot, elisata se u{te dava vle~na sila,
no, dosta pomala otkolku pri rabota na zemja.
3. Vle~nata sila P=0 (sl.85,v). So ponatamo{no zgolemuvawe
na brzinata na letawe napadniot agol stanuva negativen,
vle~nata sila se namaluva i pri opredelen napaden agol
stanuva ramna na nula. Vo ovoj slu~aj aerodinami~kata
rezultanta }e bide ednakva na silata na otporot na
vrtewe Q.
_____________________________________________________________________
82
___________________________________________________________________________________
Sli~en slu~aj moè da se slu~i i vo horizontalen let, i

pri iska~uvawe, bidej}i za dvièwe na avionot e potrebna
golema vle~na sila. Ovaa pojava moè da se zabeleì pri
obru{uvawe, koga avionot se dviì nadolu pod vlijanie na
sopstvenata teìna i poradi toa razviva golema brzina.
Vistinskiot ~ekor (od) na elisata postanuva mnogu golem i
se narekuva dinami~en ~ekor Nd.
4. Negativna vle~na sila (sl.85,g). Pri ponatamo{no
zgolemuvawe na brzinata na obru{uvawe i u{te pogolemo
namaluvawe na napadniot agol, vle~nata sila povtorno se
pojavuva, no, sega e naso~ena na drugata strana, sprotivno
na letot, i ne samo {to ne go vle~e avionot, tuku dava i
dopolnitelen otpor. Sli~na pojava zabeleàvme i kaj
kriloto pri golem negativen napaden agol (vidi Sl.41)
Naporedno so zgolemuvawena brzinata na letawe v i
namaluvawe na napadniot agol na elementite na krakot,
neprekinato se namaluva i silata Q na elisata.
5. Silata na otporot na vrtewe Q=0 (sl.85,d). Ova se
slu~uva koga brzinata na letawe v stanuva u{te pogolema,
a napadniot agol na elementite na krakot u{te
ponegativen. Pri opredelen napaden agol }e se pokaè,
deka silata na otporot na vrtewe na elisata stanuva
ednakva na nula. Vo toj moment elisata ne bara nikakva
energija za svoeto vrtewe. Aerodinami~kata rezultanta, vo
ovoj slu~aj, }e bide ednakva na negativnata vle~na sila,
naso~ena sprotivno od pravecot na dvièwe.
6. Negativna sila na otporot na vrtewe (sl.85,e). I na
krajot pri u{te pogolema brzina na letawe v, koga
vistinskiot ~ekor (odot) Na }e bide dva pati pogolem od
teoriskiot ~ekor N, a napadniot agol u{te ponegativen,
u{te pove}e }e se zgolemi negativnata vrednost na
vle~nata sila. Vo isto vreme povtorno se javuvaat silite
Q, no, sega naso~eni vo nasokata na vrtewe na elisata, koi,
kako da go zgolemuvaat vrte`niot moment na motorot.
Elisata se vrti sli~no na veternica, pod dejstvo na
vozdu{nata struja koja naiduva.
Od gornoto moème da zaklu~ime : kolku e pogolem napadniot

agol na elementite na krakot, tolku se pogolemi negovite
aerodinami~ki sili, i obratno. So zgolemuvawe na brojot na vrteìte
n pri konstantna brzina na letawe v, se zgolemuvaat i napadnite agli
na elementite na krakot i aerodinami~kite sili na elisata. Na sl.86
ova e prikaàno so pomo{ na kriva, koja ja pokaùva promenata na
vle~nata sila naporedno so promenata na brzinata na letawe i brojot
na vrteì na elisata.
_____________________________________________________________________
83
___________________________________________________________________________________
P [N]
15000 a
I
10000
v
d n1=2400 [vr/min]
e
5000
n2=1800 [vr/min]
I f g b
0 200 400 600 800 v [km/h]
Sl.86 Promena na vle~nata sila naporedno so promenata

na brzinata na letawe i brojot na vrteì na elisata
Gornata kriva ab, dobiena pri konstanten broj na vrteì n1 i

poln gas na motorot, pokaùva, deka najgolema vle~na sila na elisata
se ostvaruva pri rabota na zemja, koga brzinata na letawe v=0 (to~ka
a). So zgolemuvawe na brzinata, vle~nata sila se namaluva, a pri
opredelena brzina (vo slu~ajot v=850 [km/h]) vle~nata sila e ramna na
nula. Sli~ni se promenite i pri pomaliot broj na vrteì , so toa {to
brojnite vrednosti se pomali (krivata vg, sl.86). Ako povle~eme prava
I-I, koja odgovara na bilo koja brzina na letawe (na primer v=170
[km/h]), toga{ to~kite na presekot ni pokaùvaat, deka vle~nata sila
na elisata e pogolema pri pogolem broj na vrteì, i obratno.
3.1.4 Mo}nost na motorskata grupa
Efektivnata mo}nost na motorot se tro{i za vrtewe na

elisata, poradi {to taa sozdava vle~na sila P, neophodna za
horizontalno dvièwe na avionot. Koga ni se poznati goleminata na
vle~nata sila i brzinata, moème da ja presmetame rabotata na
elisata koja taa ja pravi vo edna sekunda, a so toa i mo}nosta na
elisata.
Poim za mo}nosta. Od mehanika e poznato, deka mo}nosta se
narekuva rabotata koja ja pravi opredelena sila vo edinica vrema (1
sekunda).
Rabota se narekuva proizvod na silata F [N] i patot l [m] koj go
pominuva, toga{ rabotata A=F.l [Nm].
Sleduva deka mo}nosta N }e bide : N=F.l/t, kade t [sek] e vremeto.
A bidej}i l/t=v [m/sek] e brzinata na dvièwe, toga{ :
N = F .v[ Nm / sek ][W ] (41)
_____________________________________________________________________
84
___________________________________________________________________________________
Mo}nost na motorskata grupa Nk - Mo}nosta koja elisata

ja iskoristuva za dvièwe na avionot se narekuva mo}nost na
motorskata grupa. Inaku taa se narekuva i korisna mo}nost na
motorskata grupa. Najgolemata korisna mo}nost na motorskata grupa se
narekuva raspolo`liva mo}nost.
Korisnata mo}nost na motorskata grupa se opredeluva po
formulata :
P.v −3
N k = P.v[ Nm / sek ][W ] , ili N k = P.v.10 −3 [kW ] , ili N k = 10 [ KS ] (42)
1,36
kade :
Nk - korisna mo}nost na motorskata grupa,
P - vle~nata sila na elisata,
v - brzina na letaweto.
Od formulata za Nk se gleda deka korisnata mo}nost na
motorskata grupa zavisi od vle~nata sila na elisata (a so toa i od
nejziniot broj na vrteì, od gustinata na vozduhot odnosno viso~inata
na letot) i od brzinata na letawe.
3.1.5 Koeficient na korisno dejstvo na elisata

Poim za koeficientot na korisno dejstvo (k.k.d.) na
elisata. Elisata ja pretvora efektivnata mo}nost na motorot vo
korisna mo}nost na motorskata grupa. Spored toa k.k.d. na elisata se
narekuva odnosot na korisnata mo}nost Nk, potro{ena od motornata
grupa za dvièwe na avionot, nasproti efektivnata mo}nost Ne, koja
motorot ja tro{i za vrtewe na elisata.
N P.v
η= k = 100[%] (43)
Ne Ne
Goleminata na k.k.d. na elisata dostignuva vrednost 0,83-0,85.
Faktori koi vlijaat vrz goleminata na k.k.d na
elisata. Na koeficientot na korisno dejstvo glavno vlijaat
slednite faktori : brzinata na letaweto, brojot na vrteì i oblikot
na profilot ne elementite na elisata.
_____________________________________________________________________
85
___________________________________________________________________________________
3.2 Mlazna pogonska grupa

Pogonskata grupa na avionot kaj avionite so klipni i turbo
elisni motori vle~nata sila ja sozdavaat motor i elisa , dodeka kaj
avionite so mlazen pogon, potisnata sila ja sozdava mlazen motor.
Mlazniot motor e motor so vnatre{no sogoruvawe koj raboti

na principot na Wutnoviot zakon za akcija i reakcija. Silata na
akcija pretstavuva sila na gasovite koi izleguvaat od motorot. Kako
posledica na ovaa sila se javuva sila na reakcija, koja go potisnuva
avionot vo pravecot na letawe.
Osnovni delovi na mlaznite motori se : vsisuva~ na vozduh,
kompresor, vratilo, komora za sogoruvawe, gasna turbina, mlaznica i
izlezna cevka.
Na sl.87 e prikaàna {ema na turbo-reaktiven motor kade
moàt da se raspoznaat osnovnite delovi na mlazniot motor.
Sl.87 [ema na turbo-reaktiven motor
Vsisuva~ot na vozduh e specijalno profiliran kanal na

prednata strana od motorot, koj ima zada~a da go doveduva vozduhot vo
komprsorot, so {to pomali poremetuvawa na strueweto. Vo
vsisuva~ot na vozduh se vr{i i opredeleno komprinirawe na vozduhot
do opredelen nadpritisok. Prema Bernulieviot zakon so zgolemuvawe
na napre~niot presek na kanalot se smaluva brzinata na struewe na
vozduhot i obratno. Konstrukcijata na vsisuva~ot na vozduh se
izveduva vo zavisnost od reìmot na rabota na motorot (vo zavisnost
od brzinata na dvièwe na avionot), kako i od tipot na kompresorot.
Kompresorot e del od mlazniot motor koj ima zada~a da go
komprimira prethodno vsisaniot vozduh. Kompresorite moàt da
bidat aksijalni ili radijalni. Aksijalniot kompresor se sostoi od
rotor i stator. Rotorot se sostoi od pove}e diskovi so podvi`ni
lopatki (rotorski lopatki), ~ii napre~en presek e kako kaj
aeroprofilot na kriloto na avionot. Rotorot na kompresorot dobiva
pogon od gasnata turbina, so koja e na zaedni~ko vratilo. Statorot e
obvivaka na motorot i ima oblik na {upliv cilinder, na koj se
_____________________________________________________________________
86
___________________________________________________________________________________
postaveni pove}e diskovi so nepodvi`ni lopatki (statorski lopatki).

Diskovite na podvi`nite i nepodvi`nite lopatki se postaveni
naizmeni~no. Eden disk so podvi`ni i eden disk so nepodvi`ni
lopatki pretstavuva eden stepen na kompresorot. Podvi`nite lopatki
go zafa}aat vozduhot i go naso~uvaat nanazad pri {to nastanuva
negovo komprimirawe, odnosno zgolemuvawe na pritisokot.
Nepodvi`nite lopatki sluàt samo za naso~uvawe na vozduhot pod
najpovoni napadni agli vo odnos na aeroprofilot na podvi`nite
lopatki. Radijalniot kompresor isto se sostoi od rotor i stator. Kaj
radijalniot kompresor vozduhot zafaten od rotorskite lopatki
po~nuva da se dviì kru`no, pri {to pod dejstvo na centrifugalnata
sila se zgolemuva pritisokot.
Vratiloto pominuva po celata dolìna na motorot i e
zaedni~ko za kompresorot i gasnata turbina, koja go vrti kompresorot.
Komorata za sogoruvawe e del od malazniot motor i se
nao|a pome|u kompresorot i gasnata turbina, i sluì za {to
poefikasno sogoruvawe na rabotniot fluid. Sli~no kako i kaj Dizel
motorot sme{ata za sogoruvawe se formira so vbrizguvawe na to~no
odmereni koli~ini na gorivo vo komorata neposredno pred
sogoruvaweto. Bidej}i protokot na vozduhot niz vsisuva~ot na vozduh
i kompresorot e pogolem od potrebniot vozduh za sogoruvawe, istiot
ne vleguva celosno vo komorata za sogoruvawe. Na vlezot vo komorata
za sogoruvawe vozduhot od kompresorot se deli na primaren,
sekundaren i tercijalen vozduh. Primarniot vozduh vo komorata za
sogoruvawe se me{a so gorivoto. Sme{ata na gorivo i vozduh se pali
so iskra od specijalna zapalka pri startuvawe na motorot; pokasno
paleweto se vr{i so dopir na sme{ata so vrelite gasovi zaostanati
vo komorata od prethodnoto sogoruvawe. Za dovr{uvawe na
sogoruvaweto vo zonata na sogoruvawe se doveduva sekundaren vozduh.
Produktite na sogoruvaweto imaat temperatura okolu 2000 C° koja e
previsoka za lopatkite na turbinata, i za nejzino smaluvawe na 850-
900 C° se doveduva tercijalniot vozduh.
Gasnata turbina e sostavena od stator i rotor. Rotorot e
sostaven od diskovi cvrsto spoeni so vratiloto. Po obemot na
diskovite na rotorot se postaveni podvi`ni lopatki (rotorski
lopatki) so poseben aerodinami~en profil na napre~niot presek.
Lopatkite na gasnata rurbina imaat golemi mehani~ki i toplinski
optovaruvawa. Mehani~kite optovaruvawa na lopatkite glavno se
zaradi dejstvoto na centrifugalnite sili, koi se golemi bidej}i
brojot na vrteìte na gasnata turbina iznesuva 15000-20000 [vr/min], a
voedno se izloèni na visoki temperaturi od 850-900 C°. Statorot se
sostoi od specijalno oblikuvani nepodvi`ni lopatki (statorski
lopatki), ~ii me|uprostori oblikuvaat malaznici, i istite se
postavneni na diskovi. Diskovite so statorskite i rotorskite
lopatki se postaveni naizmeni~no. Eden disk so statorski i eden disk
so rotorski lopatki pretstavuva eden stepen na gasnata turbina.
Vratiloto ja prenesuva mo}nosta od turbinata na kompresorot.
Postojat dva vidovi na turbini : akcioni i rakcioni.
Kaj akcionite gasni turbini mlaznicite na statorot duvaat
mlazovi na gas kon rotorskite lopatki, vrz koi se javuva akciona sila
_____________________________________________________________________
87
___________________________________________________________________________________
od malazot. Taa ima kosa polo`ba vo odnos na ramninata na rotacija

na rotorot. Akcionata sila moè da se razloì na tangencijalna i
radijalna komponenta. Tangencijalnata komponenta sozdava moment vo
odnos na oskata na rotacija na gasnata turbina. Toa e vrteèn moment
na edna lopatka, i so sobirawe na vrte`nite momenti na site lopatki
se dobiva vkupniot vrteèn moment.
Kaj reakcionite gasni turbini statorskite lopatki gi
naso~uvaat mlazovite na gas pod najpovolen napaden agol vo odnos na
aerodinami~kiot profil na rotorskite lopatki. Na rotorskite
lopatki se javuva sila na reakcija na mlazot, ~ija tangencijalna
komponenta go sozdava vrteèniot moment na reakcionata gasna
turbina. Apsolutnata brzina na gasot se zgolemuva vo statorskite
lopatki, a se namaluva vo rotorskite lopatki.
Mlaznicata e del od motorot posle gasnata turbinata vo koja se
sozdava potisnata sila so zabrzuvawe na produktite od sogoruvaweto
(spored Wutnovite zakoni). Konstrukcijata na mlaznicata zavisi od
brzinata na letawe na avionot. Za avioni koi letaat so pomala
brzina od brzinata na zvukot, se koristi konvergentna malaznica
(sl.87), a za avioni koi letaat so brzina pogolema od brzinata na
zvukot, se koristi konvergentno-divergentna malznica.
Mlaznite motori se delat na :

- turbo-reaktivni,
- turbo-ventilstorski,
- turbo-elisni,
- turbo-osovinski.
Turbo-reaktivniot motor (sl.87) e najstar i najednostaven

vid na malzen motor koj se vgraduva na avionite so pogolemi brzini na
letawe i mal ~elen presek, kako i na turbo-elisnite avioni.
Vozduhot niz vsisuva~ot na vozduh vleguva vo kompresorot kade
se komprimira pred vlezot vo komorata za sogoruvawe.
Komprimiraniot vozduh potoa se me{a so gorivoto formiraj}i gorivna
sme{a koja sogoruva vo komorata. Vo procesot na sogoruvawe se
zgolemuva temperaturata na gasovite koi izleguvaat od komorata za
sogoruvawe i {irej}i se pominuvaat niz gasnata turbina. Gasnata
turbina preku vratiloto go vrti kompresorot. So {ireweto na
gasovite im pa|a pritisokot i temperaturata, koi i ponatamu se
pogolemi od nadvore{nite. Strujata na gasovi potoa minuva niz
mlaznicata, kade se namaluva pritisokot, a se zgolemuva brzinata na
mlazot od gasovi koi izleguvaat od motorot. Bidej}i gasovite
izleguvaat od motorot so pogolema brzina od onaa so koja vlegle vo
motorot, se sozdava potisna sila koja go turka motorot (a so nego i
avionot) vo pravecot na letawe na avionot.
Turbo-ventilatorski motor (sl.88) e dvoproto~en motor
kaj koj vozduhot prvo se komprimira so pomo{ na preden ventilator, a
potoa eden del od vozduhot vleguva vo kompresorot, a drug del od
vozduhot minuva okolu motorot, go ladi istiot, ja smaluva bukata i
odi vo atmosferata. Vakvi motori najdoja primena kaj patni~kite
avioni, bidej}i se mnogu ekonomi~ni i tihi vo rabotata.
_____________________________________________________________________
88
___________________________________________________________________________________
Sl.88 [ema na turbo-ventilatorski motor
Turbo-elisniot motor (sl.89) pogolem del od energijata na

gasot ja koristi za vrtewe na turbinata koja peku vratiloto go vrti
kompresorot i dava pogon za vrtewe na elisata (direktno ili preku
zap~anici). Potisnata sila koja ja sozdava turbo-elisniot motor e
nezna~itilna. Se primenuva kaj pomali patni~ki i transportni
avioni koi letaat na pomala viso~ina i so pomali brzini.
Sl.89 [ema na turbo-elisen motor
Turbo-osovinskiot motor (sl.90) del od energijata na

izduvnite gasovi ja koristi za pogon na osovinata kon izlezot od
mlaznicata. Kaj ovie motori izleznata osovina (vo su{tina vratilo)
se primenuva za pogon kaj helikopterite za pogon na nose~kata elisa.
_____________________________________________________________________
89
___________________________________________________________________________________
Sl.90 [ema na turbo-osovinski motor
Prednosti na mlaznite motori se :

- razvivaat mnogu golema potisna sila;
- tro{at relativno eftino gorivo, nemaat potreba od
nekoe specijalno gorivo;
- imaat ednostavna konstrukcija, i zatoa se eftini za
proizvodstvo i eksploatacija.
Glavni nedostatoci na mlaznite motori se :
- imaat golema specifi~na potro{uva~ka na gorivo i
imaat mal stepen na korisno dejstvo;
- avionite so mlazni motori lesno moàt da vsisaat
nekoe strano telo (na primer ptici i sl.), {to moè da
dovede do o{tetuvawe na motorot, a so toa i do pa|awe
na avionot;
- pravat golema buka pri rabotata.
1. Zaradi {to nastanuva vle~nata sila na elisata? Kako e taa

naso~ena?
2. Zaradi {to se javuvaat sili na otporot na vrteweto na elisata?
Kako se tie usmereni?
3. Koga vle~nata sila ima najgolema vrednost? Zo{to?
4. Kako se menuva vle~nata sila so zgolemuvawe na brzinata na
letawe?
5. Dali moè vle~nata sila da bide ednakva na nula? Dali taa
moè da bide negativna i koga?
6.Objasni go poimot mo}nost.
7. [to e toa korisna mo}nost na motorskata grupa?
8. [to se narekuva koeficient na korisno dejstvo na elisata?
9. Od koi faktori zavisi k.k.d. na elisata?
10. Naboj gi osnovnite delovi na malzniot motor.
11. Koja e ulogata na kompresorot kaj malazniot motor?
12.Koja e ulogata na gasnata turbina kaj mlazniot motor?
13. Koja e ulogata n amlaznicata kaj malzniot motor?
_____________________________________________________________________
90
___________________________________________________________________________________
4. PERFORMANSI
Pod poimot performansi na avionot podrazbirame nekoi op{ti
karakteristiki na letot vo uslovi na raspolo`liva energija na
avionot, kako {to se na primer : brzina i mo}nost pri horizontalen
let, dale~ina na spu{tawe, brzina i mo}nost pri ka~uvawe, fazi na
poletuvawe, svrtuvawe na avionot, plafon, dolet i traewe na letot,
mo}nost na motorskata grupa.
4.1 Brzina na horizontalniot let

Rekovme deka silata na uzgonot treba da bide ednakva na
teìnata na avionot pri site napadni agli na letawe, {to zna~i deka
brzinata na avionot od koja zavisi silata na uzgonot treba da bide vo
stroga soglasnost so napadniot agol na letawe. Zna~i deka na sekoj
napaden agol vo horizontalen let odgovara opredelena brzina na
letawe.
Brzinata na horizontalniot let se opredeluva od formulata za
silata na uzgonot :
2G G 1
Vh = ili Vh = 4 (44)
Cz.ρ .S S Cz
Ovaa formula se koristi za opredeluvawe na brzinata na
horizontalniot let za viso~ina na letot H=0, dodeka za bilo koja
druga viso~ina ne moè da se koristi poradi promenata na gustinata
na vozduhot so promenata na viso~inata na letawe.
Ako vo ravenkata za brzinata na horizontalniot let vovedeme
poim na relativna gustina, }e dobieme formula za brzinata na
horizontalniot let za bilo koja viso~ina :
2G 16G 1 1G
Vh = = =4 (45)
δ Cz.δ .S Cz δ S
Cz S
8
Od poslednata formula za potrebnata brzina na letawe se
gleda deka taa zavisi od :
- specifi~noto optovaruvawe G/S - do kolku e optovaruvaweto
pogolemo, i potrebnata brzina na letawe }e bide pogolema;
- koeficientot na uzgonot Cz, koj zavisi od napadniot agol na
letot - do kolku e napadniot agol pogolem (do kriti~nata
golemina), i koeficientot na uzgonot }e bide pogolem;
- gustinata na vozduhot d, odnosno viso~inata na letot - za let na
pogolema viso~ina }e bide potrebna i pogolema brzina.
Minimalna brzina na horizontalen let se postignuva pri kriti~na
vrednost na napadniot agol, koga koeficientot na uzgonot dostignuva
svoja maksimalna vrednost, odnosno koga Cz=Cz max.
G 1
V min = 4 (46)
S Cz max
_____________________________________________________________________
91
___________________________________________________________________________________
Do kolku minimalnata brzina e pomala, }e bide olesnato

poletuvaweto i sletuvaweto na avionot. Za smaluvawe na
minimalnata brzina na avionot se koristat uredi za hiperpotisok, koj
go zgolemuva koeficientot na otporot, odnosno koeficientot na
uzgonot.
4.2 Vle~na sila na horizontalniot let

Za dobivawe na formula za vle~nata sila se koristime so
formulata za finesa na avionot:
Rz G G 1 Cx
K= = ili T = = G = G (47)
Rx T K K Cz
Od formulata se gleda deka vle~nata sila vo horizontalen let
zavisi od teìnata na avionot i finesata na avionot. Do kolku e
pogolema teìnata na avionot, }e bide potrebna i pogolema vle~na
sila za let so nepromenliv napaden agol, a do kolku finesata na
avionot e pogolema, }e bide pomala vle~nata sila za horizontalen
let na avion so nepromeneta teìna. Najmala vle~na sila }e treba
pri let so najpovolen napaden agol, odnosno koga avionot leta so
maksimalna finesa. Potrebnata brzina na horizontalen let pri koja
finesata na avionot e maksimalna, a potrebnata vle~a minimalna, se
narekuva najpovolna brzina na horizontalniot let.
4.3 Mo}nost na horizontalniot let

Za ostvaruvawe na horizontalen let so koja bilo brzina potrebna
e opredelena mo}nost koja se nrekuva potrebna mo}nost na
horizontalniot let. Taa mo}nost e proizvod na vle~nata sila i
brzinata na letawe na avionot i zavisi od istite faktori od koi
zavisat i potrebnata brzina i vle~na sila, odnosno od teìnata i
finesata na avionot i od gustinata na vozduhot, odnosno viso~inata
na letawe. So zgolemuvawe na finesata potrebnata mo}nost se
namaluva, i obratno.
Nh = Th.Vh (48)
Kade :
Nh-potrebna mo}nost na horizontalniot let,
Th-potrebna vle~na sila na horizontalniot let.
Vh-potrebna brzina na horizontalniot let,
4.4 Dale~ina na spu{tawe

Toa e horizontalno rastojanie koe avionot go pominuva od
po~etokot do krajot na spu{taweto (sl.91).
Do kolku avionot ponira od viso~ina (H) pod agol na spu{tawe
(Θ), dvièj}i se po linija (AB) }e pomine, vo odnos na horizontot, pat
koj e pretstaven so linijata (BC) {to pretstavuva i dale~ina na
spu{taweto (Lsp).
_____________________________________________________________________
92
___________________________________________________________________________________
R'
R'z R A
Rz
R'x
Rx
in c.G
Gs
H
in
G's Gcos
G'cos
G
B G' C
Lsp
Sl.91 Dale~ina na spu{tawe
Od sli~nosta na triagolnicite ABC i triagolnikot koj go

formiraat silata na uzgonot i silata na otporot moè da se opredeli
i dale~inata na spu{taweto :
L Rz
= = K; L = H .K (49)
H Rx
Najgolema dale~ina na spu{tawe se postignuva pod najpovolen
napaden agol, bidej}i toga{ :
K = K max i Θ = Θ min
Pokraj toa, vrz dale~inata na spu{taweto vlijae i nasokata na

vetrot (sl.92). Pri veter ~ija nasoka se poklopuva so nasokata na
spu{tawe, dale~inata na spu{tawe se zgolemuva, i obratno. Vo
zavisnost od nasokata na veterot dobivame deka :
W1 A
êlen veter
C1 B
W1t L1
L
A
Bez veter
C B
W2 A
Veter od grb
C2 L B
W2t
L2
Sl.92 Vlijanie na vetrot na dale~inata na

spu{tawe i na agolot na spu{tawe
_____________________________________________________________________
93
___________________________________________________________________________________
L1 < L 2 i Θ1 > Θ2
L1 = L − W 1.t ; L 2 = L − W 2.t (50)
Od formulata za dale~ina na spu{taweto se gleda deka
dale~inata na spu{tawe ne zavisi od teìnata na avionot, tuku
edinstveno od finesata na avionot, viso~inata na spu{tawe, kako i
od pravecot na veterot.
4.5 Brzina na ka~uvawe

Se opredeluva od formulata :
ρ .V 2 p
Cz.S = G cos Θ
2
2G cos Θ
Vp =
ρ .S .Cz
2g
Bidej}i Vh = (brzina na horizontalniot let), brzinata
ρ .S .Cz
na ka~uvawe }e bide :
V p = Vh cos Θ (51)
Kaj avioni so mal vi{ok na mo}nost na motorot, kaj koi agolot na
ka~uvawe ne preminuva od 16° do 18°, moè da se zeme deka cosQ≅1, a
od tuka Vp ≅Vh , odnosno potrebnata brzina za ka~uvawe pribli`no e
ednakva na potrebnata brzina za horizontalno letawe.
Vertikalna brzina na ka~uvawe (Vz) se narekuva rastojanieto
pominato po vertikala vo vreme od 1 sek. Od sl.93, na koja e
pretstaven triagolnikot na brzinite na avionot pri ka~uvawe, se
gleda deka vertikalnata brzina na ka~uvawe e proekcija na brzinata
na ka~uvawe na vertikalnata ramnina.
Vp
Vz
Vh=Vp
Sl.93 Brzina na ka~uvawe na avionot
Proekcijata na brzinata na ka~uvawe na horizontalnata

ramnina ja dava potrebnata brzina za horizontalen let :
Vh = V p cos Θ ≈ V p (52)
Vertikalnata brzina e ramna na :
Vz = V p sin Θ ≈ Vh sin Θ (53)
_____________________________________________________________________
94
___________________________________________________________________________________
Verikalnata brzina na ka~uvawe moè da se izrazi i preku

formulata za potrebna vle~na sila i brzinata na ka~uvawe so toa
{to namesto silata na otporot vo ka~uvaweto smetame so potrebnata
vle~a za horizontalen let :
TP = Th + G sin Θ (54)
Ako levata i desnata strana gi pomnoìme so brzinata V=Vp≅Vh,
}e dobieme ;
TP .V = Th .V + G sin Θ.V
Ako se zeme vo predvid deka VsinΘ=Vz, dobivame :
TP .V = Th .V + G.V z
I na krajot :
(T p − Th )V
Vz = (55)
G
Bidej}i razlikata na vle~nata sila vo ka~uvawe i potrebnata
vle~na sila vo horizontalen let pretstavuva vi{ok na vle~a ∆T, }e
imame :
∆T .V
Vz =
G
4.6 Mo}nost potrebna za ka~uvawe na

avionot
Bidej}i za ka~uvawe na avionot e potrebna pogolema sila na
uzgonot otkolku za horizontalen let, toga{ pri let pod eden ist
napaden agol brzinata na ka~uvawe po linijata na letawe sekoga{ e
pomala od potrebnata brzina za horizontalen let. Do toa doa|a zatoa
{to silata na uzgonot edinstveno e vo funkcija na brzinata i
napadniot agol, bidej}i koeficientot na uzgonot, gustinata na
vozduhot i povr{inata se nepromeneti za let pri nepromenet napaden
agol i nepromeneta viso~ina na letawe za opredelen avion.
Razlikata me|u ovie brzini ne e golema, osobeno pri mali agli na
ka~uvawe. Bidej}i brzinite na dvièwe na avionot se pribli`no
ednakvi pri horizontalen let i pri ka~uvawe, pri mali agli na
ka~uvawe, toga{ i ~elniot otpor na avionot pri eden ist napaden agol
pri ka~uvawe i pri horizontalen let }e bidat pribli`no isti. Zatoa
i mo}nosta potrebna za sovladuvawe na ~elniot otpor pribli`no e
ednakva i pri horizontalen let i pri ka~uvawe. Za vreme na
ka~uvaweto, pokraj ovaa mo}nost, neophodna e i dopolnitelna mo}nost
za dvièwe na avionot po vertikalna linija nagore. Dopolnitelnata
mo}nost neophodna za ka~uvawe na avionot so vertikalna brzina se
opredeluva po formulata :
∆N = ∆T .V (56)
Spored toa, vkupnata mo}nost za ka~uvawe na avionot }e bide
ednakva na zbirot na snagite za sovladuvawe na ~elniot otpor na
avionot pri ka~uvawe, koja pribli`no e ednakva na mo}nosta za
horizontalen let i mo}nosta za ka~uvawe na avionot, odnosno
_____________________________________________________________________
95
___________________________________________________________________________________
mo}nosta za sovladuvawe na silata na teìnata na avionot. Vkupnata

mos}nost za ka~uvawe na avionot se presmetnuva po formulata :
N = N h + ∆N = Th .Vh + ∆T .V (57)
1. Od {to zavisi potrebnata brzina na letawe pri horizontalen

let?
2. Pri kakov napaden agol se postignuva minimalna brzina?
3. Od {to zavisi vle~nata sila pri horizontalen let?
4. Definiraj ja dale~inata na spu{tawe?
5. Kakvo vlijanie ima vetrot na dale~inata na spu{tawe?
6. Napi{i ja formulata za opredeluvawe na vkupnata mo}nost za
ka~uvawena avionot i objasni ja?
4.7 Plafon, dolet i traewe na letot

Plafon
Plafon pretstauva viso~ina do koja {to moè avionot da leta.

Imame dva vidovi na plafon : teoriski i prakti~en.
Teoriski plafon pretstavuva viso~ina na koja so presmetka se
opredeleni vertikalnata brzina (Vz) i raspolo`livata mo}nost na
motorot (Nr) ednakvi na nula, pa zatoa ponatamo{no ka~uvawe na
avionot e nevozmo`no (sl.94). Spored toa, na teoriskiot plafon
mo`no e edinstveno horizontalno letawe na avionot. Prakti~no
avionot ne moè da go dostigne teoriskiot plafon zatoa {to vi{okot
na mo}nost na motorot vo negova blizina e tolku mal i vertikalnata
brzina na ka~uvawe e nezna~itelna. Za avionot da ja sovlada
viso~inata koja {to ostana do teoriskiot plafon, potrebno bi bilo
beskona~no dolgo vreme. Zatoa, ovoj plafon prakti~no ne moè da se
ispolni.
N
[kW]
Np
ek
1 Ne
Vek V
V[km/h]
Sl.94 Dijagram na vi{ok na mo}nost na teoriskiot plafon

Np-potrebna mo}nost, Ne -efektivna mo}nost, vek-ekonomi~na brzina,
αek-ekonomi~en napaden agol
_____________________________________________________________________
96
___________________________________________________________________________________
Prakti~en plafon se smeta viso~inata na koja vertikalnata

brzina na ka~uvawe na avionot e ednakva 2,5 [m/sek], kaj bavnite
avioni taa brzina iznesuva okolu 0,5 [m/sek](sl.95).
TP
PP
V t
V=0,5m/s
t,V[km/h]
Sl.95 Dijagram na promena na brzinata na ka~uvawe do teoriskiot i

prakti~niot plafon
V1-brzina na ka~uvawe, t-vreme na ka~uvawe, H-viso~ina na ka~uvawe,
TP-teoriski plafon, PP-prakti~en plafon
Vo propisite na pooddelni vozduhoplovstva opredelen e i

nivniot operativen plafon. Toa e viso~ina na koja avionot se u{te e
dovolno podvièn za operativna upotreba, kako {to e grupno letawe,
svrtuvawe i sl. Toj limit e opredelen ili so nekoja brzina na letawe,
naj~esto 5 [m/sek], ili so sposobnosta za izveduvawe svrtuvawe so
koeficient na opredeleno optovaruvawe.
Prakti~niot plafon zavisi od :
- vi{okot na mo}nost na motorot : avion so pogolem vi{ok
na mo}nost }e postigni povisok plafon;
- specifi~noto optovaruvawe (G/S) : do kolku e
specifi~noto optovaruvawe pomalo, plafonot }e bide
povisok, i obratno;
- finesata na avionot : avioni so pogolema finesa imaat
povisok plafon, i obratno.
Dolet
Dolet pretstavuva oddale~enost vo kilometri koja avionot

moè da ja preleta so dozvoleno optovaruvawe i polni rezervoari so
gorivo pod pretpostavka atmosferata da bide mirna i da nema
struewa. Za da se postigne {to pogolem dolet, letot se pravi pod
najpovolen napaden agol, odnosno so najpovolna brzina na letawe.
Za da se opredeli doletot, potrebno e prvo da se
opredeli potro{uva~kata na gorivo i toa : za rabota na motorot
na zemja, kako i za navigaciska rezerva (naj~esto 5do 10% od
vkupnoto koli~estvo na gorivo). Koga ovaa koli~estvo na gorivo
}e se odzeme od vkupnata raspolo`livo koli~estvo vo site
rezervoari, se dobiva raspoloìvoto koli~estvo na gorivo za
horizontalen let na zadadena viso~ina.
_____________________________________________________________________
97
___________________________________________________________________________________
Za presmetka na doletot na avionot se primenuvaat

slednite formuli :
p
D= (58)
B
kade :
D-dolet vo kilometri;
p-teìna na gorivoto vo kilogrami;
B-potro{uva~ka na gorivo za letot, koja se izrazuva so
formulata :
P.b
B= (59)
V
kade :
P-mo}nost na motorot vo kW;
b-specifi~na potro{uva~ka na gorivo vo kg/ kWh;
V-brzina na letot pri koja potro{uva~kata na
gorivo e najmala.
Traewe na letot
Traewe na letot pretstavuva vreme koe avionot moè da go
pomine vo vozduh pod uslov rezervoarite da bidat polni so gorivo. Za
ova vreme da bide {to podolgo, letot se pravi so pomo{ na
ekonomi~ni napadni agli, odnosno so ekonomi~ni brzini na letawe.
Reìm na letot na koj odgovara minimalna potro{uva~ka na gorivo po
~as letawe pretstavuva reìm so najdolgo traewe na letot. Kaj
mlaznite avioni najdolgoto traewe na letot se dobiva pri let so
minimalen potreben potisok, odnosno pri napaden agol koj odgovara
na (Cz/Cx)max, dodeka kaj avioni so klipni motori najdolgo traewe na
letot se ostvaruva so minimalna potrebna mo}nost na motorot
(minimalna potro{uva~ka na gorivo) :
p
T= (60)
B
kade :
p-teìna na gorivoto vo kilogrami;
T-traewe na letot vo ~asovi;
B-potro{uva~ka na gorivo vo kg/h :
B = P.b (61)
kade :
P-mo}nost na motorot vo kW;
b-specifi~na potro{uva~ka na gorivo vo kg/ kWh;
B- potro{uva~ka na gorivo vo kg/h.
_____________________________________________________________________
98
___________________________________________________________________________________
4.8 Zavisnosti na mo}nosta na motorskata

grupa
Zavisnost na mo}nosta na motorskata grupa od
brzinata na letawe
Promenata na korisnata mo}nost na motorskata grupa Nk vo
zavisnost od premenata na brzinata na letawe v e prikaàna na sl.96,
snimena pri poln gas na motorot. Pri rabota na elisata na zemja
korisnata mo}nost Nk e ramna na nula (to~ka 0, sl.96), bidej}i
brzinata na letawe v na avionot e ramna na nula.
Nk[kW]
g
900
800 d
600
400
200
v
60 525 e
0 200 400 600 800 v [km/h]
Sl.96 Zavisnost na mo}nosta na motorskata grupa

od brzinata na letawe
Naporedno so zgolemuvawe na brzinata na letawe v se

zgolemuva do opredelena najgolema vrednost i mo}nosta na
motorskata grupa (to~ka g, na sl.96). Me|utoa, so ponatamo{no
zgolemuvawe na brzinata na letawe, mo}nosta po~nuva da opa|a (to~ka
d, na sl.96), a pri nekoja golema brzina }e bide ednakva na nula (to~ka
e, na sl.9), bidej}i vle~nata sila tuka }e bide nula.

brojot na vrteì
Na sl.97 e prikaàn priblièn oblik na krivata na mo}nosta
na motorskata grupa vo zavisnost od brzinata na letawe, za razli~ni
broevi na vrtewe na motorot. Krivata pokaùva, deka so zgolemuvawe
na brojot na vrteìte se zgolemuva i raspolo`livata mo}nost na
motorskata grupa, i obratno.
_____________________________________________________________________
99
___________________________________________________________________________________
Nk[kW]
1000
800 nmax=2400 [vr/min]
600
400 n=1800 [vr/min]
200 n=1400 [vr/min]
0 200 400 600 800 v [km/h]
Sl.97 Zavisnost na mo}nosta na motorskata grupa

od brojot na vrteì

viso~inata na letawe
Mo}nosta na motorskata grupa zavisi od promenite na

efektivnata mo}nost na motorot vo zavisnost od viso~inata na
letawe.
Od teorijata za motori poznato e, deka mo}nosta na
neviso~inskite motori e najgolema na zemja (sl.98), i deka taa so
ka~uvawe na viso~ina se namaluva, poradi namaluvawe na
atmosferskiot pritisok i gustinata na vozduhot. Zatoa i mo}nosta na
celata motorska grupa, koja pred se zavisi od mo}nosta na motorot,
isto taka so ka~uvaweto na viso~ina, bez razlika na konstrukcijata na
elisata, }e se namaluva. Zatoa vo avijacijata se proizveduvaat i t.n.
viso~inski motori, kaj koi so zgolemuvawe na pritisokot pri
v{mukuvawe na sme{ata, so primena na kompresori se zgolemuva
mo}nosta (sl.99).
N[kW]
a
Ne
e
Nk k
Hpr
0
H [m]
visina na letawe
Sl.98 Vlijanie na viso~inata na letawe na mo}nosta Nk i Ne na obi~en

neviso~inski motor
_____________________________________________________________________
100
___________________________________________________________________________________
N[kW]
a
Ne
e
Nk
k
Hpr
0
H [m]
visina na letawe
Sl.99 Vlijanie na viso~inata na letawe na mo}nosta Nk i Ne

na viso~inski motor
1. [to pretstavuva teoretski plafon?

2. [to pretstavuva prakti~en plafon?
3. Skiciraj go i objasni go dijagramot na promena na brzinata na
ka~uvawe do teoretskiot i prakti~niot plafon?
4. Na koj na~in se postignuva pogolem dolet?
5. Koe vreme pretstavuva vreme na traewe na letot?
6. Kako zavisi mo}nosta na motorskata grupa od brzinata na
letawe?
7. Kako zavisi mo}nosta na motorskata grupa od brojot na vrteì?
8. Kako zavisi mo}nosta na motorskata grupa od viso~inata na
letawe?
_____________________________________________________________________
101
___________________________________________________________________________________
LITERATURA:
1. ″TEORIJA I OPIS VOZDUHOPLOVA″, Vozduhoplovnotehnicki centar

2. ″OSNOVI TEORIJE AVIONA″, Jugoslovensko ratno vozduhoplovstvo,Beograd
3. ″LESNI AVIONI″, d-r Vladimir Andonovi}
4. ″PRIMENJENA AERODINAMIKA″, ing.d-r.Svetopolk Pivko, Tehnicka knjiga,
Beograd
5. ″Aerodinamika″, d-r Ivan Kostic, dipl.ing.
6. ″Aerodinamika″, prof. d-r Zlatko Petrovic, dipl.ing.
7. ″Mehanika leta zrakoplova″, prof. Slobodan Jankovic,Zagreb
8. http://www.extreme.org.ba/weather.htm
9. http://hr.wikipedia.org/wiki/Aerodinamika
10. http://sr.wikipedia.org/Aerodinamika
_____________________________________________________________________
102

Аеродинамика и Механика На Летање III Година

Uploaded by

Document Information

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Аеродинамика и Механика На Летање III Година

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

Aerodinamika i mehanika na letawe III godina - ma{inski vozduhoploven tehni~ar

1. STABILNOST I UPRAVLIVOST NA AVIONOT 7

Glavni delovi na avionot i nivna uloga

Sl.1 Glavni delovi na avionot so klipen i mlazen pogon

Krilo na avionot - Vo aerodinami~en pogled kriloto e

Stojni (pliva~ki) organi na avionot - Nameneti se za

Sl.2 Stoe~ki i plovni organi na avionot

a) glavni trkala b) glavni trkala

Sl.3 Raspored na to~kite na potpirawe na avionot na zemja

Pogonska grupa na avionot - Nameneta e za sozdavawe na

Sl.4 Komanda na kormiloto za viso~ina i pravec

Glavni delovi na helikopterot i nivna uloga

Sl.5 Glavni delovi na helikopterot

Nose~ki rotor na helikopterot - Toa e vrtliv sklop

1.1 Momenti koi deluvaat vrz avionot

Sl.6 Koordinaten sistem na avionot

1.2 Te`i{te na avionot

Opredeluvawe na te`i{teto na avionot so

Te`i{teto na avionot treba da se nao|a nekade na vertikalata

1.3 Centra`a na avionot

Sl.8 Polo`bata na te`i{teto na avionot vo odnos na SAT

Polo`bata na te`i{teto na avionot vo odnos na SAT ja

Promena na centra`ata na avionot so vgraduvawe na

potro{uva~kata na gorivoto ili isfrlaweto na bombite. Vo slu~aj na

Sl.9 Promena na centra`ata na avionot pri vgraduvawe na dopolnitelen

Na sl.9 e prika`ana polo`bata na te`i{teto na avionot pred

1.4 Ramnote`a na avionot

Pri prou~uvawe na silite koi deluvaat vrz avionot

1.4.1 Nadol`na ramnote`a na avionot

Sl.10 Sili i momenti koi deluvaat na avionot

Osven toa, vrz avionot deluva i momentot na povr{inite od

Uslovi za nadol`na ramnote`a

Na slikata se prika`ani dva ka~uva~ki i eden spu{ta~ki

Vlijanie na momentot na povr{inite na opa{kata na

1.4.2 Napre~na ramnote`a na avionot

Uslovi za napre~na ramnote`a

simetrija, bidej}i vo sprotivno i pokraj ednakvost na silite na

βl-konstruktiven agol na levoto krilo, βd-konstruktiven agol na desnoto

Poradi dejstvoto na reaktivniot moment }e se pojavi i pogolemo

Slipstrim efekt - Se raboti za efekt predizvikan od dejstvo

Sl.14 Slipstrim efekt sozdaden od vle~na sila

Kako protiv dejstvo na ova, kaj nekoi avioni prednata strana na

@iroskopska precesija - @iroskop pretstavuva disk {to

vertikalnata ramnina za opredelen agol nadolu, kako {to bi mo`elo

Sl.15 @iroskopska precesija (`iroskopski moment)

Elisata mo`e da se posmatra kako `iroskop i fenomenot

1.4.3 Ramnote`a po pravec

Uslovi za ramnote`a po pravec

Sl.16 Uslovi za ramnote`a na avionot po pravec

Ednakvost na silite na ~elniot otpor na levoto i desnoto

Sl.17 Ramnote`a po pravec kaj dvomotoren avion

Se gleda deka za odr`uvawe na postojana golemina na vle~nata

vrtewe na avionot okolu vertikalnata oska, se vrti kormiloto na

1. Koi momenti deluvaat na avionot?

1.5 Stabilnost na avionot

Sl.18 Vidovi na ramnote`a

Labilna ramnote`a se narekuva ramnote`a vo koja teloto,

1.5.1 Nadol`na stabilnost na avionot

Pri zgolemuvawe na napadniot agol kaj krilata so nesimetri~en

Sl.21 Vlijanie na momentot na krilata i povr{inite na opa{kata vrz

Vo prviot slu~aj momentot na krilata e pogolem od momentot

opa{kata smetavme deka vle~nata sila ne sozdava moment vo odnos na

Do kolku na avion so predna centrira`a (sl.22a), mu se namali

Ako prirastot na momentot na krilata e ednakov na prirastot