VOVED

Sekoj se trudi da dostigne sre}a i da ja izbegne nesre}ata. Od najobi~nite

ne{ta na edinkite pa do golemite nastani {to go obliku-vaat tekot na istorijata, sé e
vkoreneto vo ~ovekovata `elba da dostigne u{te pogolema sre}a. Kako nastanuva
sre}ata?
Lu|eto ~uvstvuvaat radost koga im se ispolnuvaat `elbite. Sepak, zborot
"`elba" ~estopati ne e razbran vo negovata izvorna smisla, bidej}i vo sega{nite
uslovi na{ite `elbi se pove}e skloni da go sledat zloto otkolku dobroto. @elbite
koi doveduvaat do nepravda ne poteknuvaat od izvorniot um na ~ovekot.
Izvorniot um e sosema svesen deka takvi `elbi vodat kon nesre}a. Zatoa, toj gi
otfrla zlite `elbi i se stremi da go sledi dobroto. Duri i po cena na svoite `ivoti lu|
eto se stremat kon onaa radost koja mo`e da go voshiti izvorniot um. ^ove{tvoto e
vo sostojba da odi po iscrpuva~-kite pateki koi }e go oslobodat od senkata na
smrtta i }e mu pomognat da ja pobara svetlinata na `ivotot.
Dali sledej}i gi zlite `elbi nekoj ja ostvaril radosta vo koja u`iva izvorniot
um? Koga se zadovoleni takvite `elbi, sekoga{ ~uvstvuvame nespokojstvo vo
sovesta i agonija vo srceto. Dali rodite-lot nekoga{ }e go pou~i svoeto dete da
bide zlo? Dali vistinskiot nastavnik namerno }e vlee nespravedlivost kaj svoite
u~enici? Impulsot na izvorniot um, kogo sekoj go ima, e da odvrati od zloto i da
ja vozdigne dobrinata.
Vo `ivotot na religioznite lu|e mo`e da se vidi silnata borba da se ostvari
dobrinata, predano sledej}i gi `elbite na izvorniot um. U{te od po~etokot na
vremeto pa dosega, nitu edna li~nost doslovno ne se pridr`uvala na svojot izvoren
um. Zatoa sv. Pavle zabele`al: "Nema nieden praveden, nema nieden razumen,
nema koj da Go bara Boga".1 Soo~en so ~ovekovata polo`ba, toj o~ajuval: "So
svojot vnatre{en ~ovek nao|am naslada vo zakonot Bo`ji, no vo organite svoi
gledam drug zakon, koj vojuva protiv zakonot na mojot um i me pravi zarobenik
na grevovniot zakon, koj e vo moite organi. Beden ~ovek sum!"2
Vo sekoja li~nost nao|ame golema protivre~nost. Vo edna ista individua
ima dve sprotivni sklonosti: izvoren um, koj posakuva dobrina, i zol um, koj
posakuva zlo. Tie se navlezeni vo `estoka borba, nastojuvaj}i da gi ispolnat dvete
protivstaveni celi. Sekoe su{testvo koe poseduva takva protivre~nost vo sebe e
osudeno na propast. Zdobivaj}i se so ovaa protivre~nost, lu|eto `iveat na rabot na
propasta.
Mo`no li e ~ovekoviot `ivot izvorno da nastanal so edna takva
protivre~nost? Kako e mo`no da nastanat takvi su{testva so priroda protivre~na
samata na sebe? Ako ~ovekoviot `ivot od samiot po~etok bil optovaren so takva
protivre~nost, toj ne bi bil vo sostojba da se pojavi. Zna~i, protivre~nosta mora
1
Rim. 3:10-11.
2
Rim. 7:22-24.

9
Voved

da se razvila po ra|aweto na ~ove~kata rasa. Spored hristijanstvoto, ovaa sostojba

na destrukcija e rezultat na ~ovekoviot Pad.
Dali nekoj mo`e da ospori deka gre{nosta e osnova na ~ovekovata
sostojba? Koga }e go sfatime faktot deka zaradi Padot sme stignale do rabot na
samouni{tuvaweto, pravime o~ajni~ki napo-ri da ja razre{ime ovaa vnatre{na
protivre~nost. Gi otfrlame zlite `elbi, koi doa|aat od na{iot zol um, i gi
pregrnuvame dobrite `elbi, koi izviraat od na{iot izvoren um.
Sepak, ne mo`evme da go najdeme kone~niot odgovor na pra{aweto:
Koja e prirodata na dobroto i zloto? Sé u{te nemame apsolutna i krajna vistina
koja bi ni ovozmo`ila da razlikuvame, na primer, koe od dvete: teizmot ili
ateizmot, e dobro, a koe e zlo? Pokraj toa, ostanuvame celosno neupateni vo
odgovorite na takvite pra{awa kako {to se: [to e izvorniot um, vrutokot na dobrite
`elbi? Od kade poteknuva zliot um, {to gi pottiknuva zlite `elbi sprotivni na
izvorniot um? Koja e izvornata pri~ina na protiv-stavenosta {to gi vodi lu|eto do
propa|awe? So cel da se potisnat lo{ite `elbi i da se sledat dobrite `elbi, morame
da ja nadmineme ovaa neukost i da stekneme sposobnost za jasno razlikuvawe na
dobroto i zloto. Toga{ mo`e da trgneme po patekata kon dobriot `ivot {to
izvorniot um go bara.
Padot na ~ovekot, koga se razgleduva od strana na intelektot, se
pretstavuva kako ~ovekovo pa|awe vo neznaewe. Lu|eto se so~ineti od dva
aspekti: vnatre{nost i nadvore{nost, ili duh i telo; isto taka, i intelektot se sostoi
od dva aspekti: vnatre{en i nadvore{en. Vsu{nost, ima dva tipa na neznaewe:
vnatre{no i nadvore{no neznaewe.
Vo religiozna smisla, vnatre{noto neznaewe e duhovno neznaewe. Toa e
neznaeweto za nekoi pra{awa, kako {to se: Od kade poteknuva ~ovekot? [to e
celta na `ivotot? [to se slu~uva po smrtta? Dali postoi Bog i onoj svet? Koja e
prirodata na dobroto i zloto? Nadvore{noto neznaewe se odnesuva na
nepoznavaweto na prirodniot svet, vklu~uvaj}i go i ~ovekovoto telo. Toa e
neznaewe za pra{awata kakvi {to se: Od kade poteknuva fizi~kiot svet? Koi se
prirodnite zakoni {to vladeat so site pojavi?
Od po~etokot na istorijata pa sé do denes lu|eto neprekinato se vo
potraga po vistinata so koja }e gi nadminat dvata tipa na neznaewe i }e se
zdobijat so znaewe. Preku religijata ~ove{tvoto odelo vo potraga po vnatre{nata
vistina, a preku naukata go sledelo patot do nadvore{nata vistina. Religijata i
naukata, sekoja od niv vo sopstvenite sferi, bile metodi za barawe na vistinata so
cel da go pobedat neznaeweto i da se zdobijat so znaewe. Vpro~em, patot na
religijata i patot na naukata treba da se obedinat i nivnite prob-lemi treba da se
razre{at so zaedni~ki potfat, a dvata aspekti na vistinata, vnatre{niot i
nadvore{niot, treba da se razvivaat vo celosna soglasnost. Samo toga{, sosema
oslobodeni od neznaeweto i `iveej}i edinstveno vo dobrina, soglasno so `elbite na
izvorniot um, }e u`ivame vo ve~nata sre}a.
Vo potragata po re{enijata za osnovnite pra{awa na ~ove~-kiot `ivot
mo`eme da raspoznaeme dve po{iroki nasoki. Vo prvata, lu|eto istra`uvale vo

10
 Voved

ramkite na materijalniot, posledi~niot svet. Onie koi odat po ovoj pat kle~at pred
slavata na visoko razvienata nauka, veruvaj}i deka toa e kone~niot pat. Tie se
gordeat so nejzinata semo} i so materijalnata blagosostojba {to taa ja
ovozmo`uva. Sepak, dali mo`eme celosno da u`ivame samo vrz osnova na
nadvore{nite uslovi koi go zadovoluvaat teloto? Napredokot vo naukata mo`e da
sozdade pogodna socijalna sredina, vo koja mo`eme da u`ivame vo obilni
bogatstva i napredok, no dali ova samoto po sebe mo`e da gi zadovoli duhovnite
`elbi na vnatre{noto sopstvo?
Minlivite radosti na onie {to se zadovoluvaat so telesni zadovolstva se
ni{to`ni vo sporedba so bla`enstvoto iskuseno od onie koi odat po patot na
prosvetluvaweto, a koi nao|aat zadovolstvo duri i vo beda. Gautama Buda, koj go
napu{til rasko{ot na kralskata palata i celosno se predal na sledeweto na Patot, ne
bil edinstve-niot {to talkal bez dom dodeka baral mesto za po~ivka na svoeto
srce. Isto onaka kako {to zdravoto telo zavisi od zdraviot um, taka i zadovolstvoto
na teloto e kompletno samo toga{ koga e zadovolen i umot.
[to e so onoj moreplovec koj patuva po moreto na materi-jalniot svet pod
edroto na naukata vo potraga po fizi~kite zadovol-stva? Neka dojde do kopnoto
po koe{to ~eznee. Na krajot mo`ebi }e razbere deka toa e samo grobnica, kade
{to }e bide pogrebano negovoto telo.
Kade odi naukata? Dosega nau~nite istra`uvawa, ograni~u-vaj}i se na
nadvore{niot svet, ne go zafatija vnatre{niot svet na vistinskite pri~ini. Tie ne go
opfatija svetot na su{tinata, tuku se ograni~ija na svetot na pojavite. Me|utoa,
naukata denes vleguva vo nova faza. Taa e prinudena da go potkrene svoeto
nabquduvawe na nadvore{eniot i posledi~en svet na pojavite kon vnatre{niot i
pri~inski svet na su{tinata. Nau~niot svet po~na da sfa}a deka naukata ne mo`e
da gi postigne krajnite celi bez teoretsko objasnuvawe na pri~inskiot, duhovniot
svet.
Koga mornarot, koj ja zavr{il svojata potraga po nadvore{-nata vistina
pod edroto na naukata, dodade u{te edno edro - edroto na religijata, i zapo~ne
novo patuvawe vo potraga po vnatre{nata visti-na, toj kone~no }e bide naso~en
kon odredi{teto po koe se stremi negoviot izvoren um.
Vtorata nasoka na ~ove~kite nastojuvawa e obidot da se najdat odgovori
na osnovnite pra{awa za ~ovekoviot `ivot so nadminuvawe na posledi~niot svet
na pojavite, a so barawe vo svetot na su{tinata. Nesomneno e deka filosofiite i
religiite koi go istra`uvaa ovoj pat imaat dadeno golem pridones. Filosofite,
svetcite i mudrecite otpo~naa da go probivaat patot na dobrinata za lu|eto od
nivnoto vreme. Sepak, mnogu od nivnite dostignuvawa stanaa dopolnitelen
duhoven tovar za lu|eto na dene{ninata.
Razgledajte go ova objektivno. Dali nekoj filosof nekoga{ do{ol do
znaeweto {to mo`e da ja nadmine najdlabokata ~ovekova agonija? Dali nekoj
mudrec nekoga{ jasno go osvetlil patot razre{u-vaj}i gi site osnovni pra{awa za
~ovekoviot `ivot i univerzumot? Zar nivnite u~ewa i filosofii ne postavija u{te
pove}e nere{eni pra{awa, ovozmo`uvaj}i izdignuvawe na skepticizmot?

11
Voved

Isto taka, svetlinata na preroduvaweto, koja religiite od site periodi ja

frlija vrz mnogute du{i koi talkaa vo temnina, oslabna vo natamo{niot tek na
istorijata. Tie ostavija samo nejasni, iskri~avi ognila, koi mi`urkaat vo temninata
koja pa|a.
Istra`ete ja istorijata na hristijanstvoto. Propoveduvaj}i spasuvawe na
~ove~kiot rod, hristijanstvoto se {ire{e niz edna voz-budliva istorija dve iljadi
godini, pro{iruvaj}i go svoetoto vlija-nie niz svetot sé do sega{nata era. Sepak,
{to se slu~i so hristijan-skiot duh, koj nekoga{ tolku bleskavo frla{e `ar vrz
`ivotot, taka {to, i pokraj najbrutalnite progonuvawa od Rimskata Imperija,
rimskite gra|ani bea staveni na kolena pred raspnatiot Isus? Srednovekovnoto
feudalno op{testvo go pogreba hristijanstvoto `ivo. Iako Reformacijata visoko go
krena fakelot na noviot `ivot, nejziniot plamen ne mo`e{e da go odvrati nadoa|
aweto na plimata na temninata.
Koga duhovnata qubov go zagubi zna~eweto, koga branovite na
kapitalisti~kata al~nost nadojdoa vo hristijanskata Evropa, koga masata izgladneti
gor~livo pla~e{e po bednite delovi na gradovite, vetuvaweto za nivno spasuvawe
ne dojde od neboto, tuku od zemjata. Se vika{e komunizam. Iako ja propoveda{e
Bo`jata qubov, hristijan-stvoto se degenerira{e vo mrtvo telo na sve{tenstvoto,
koe istaknu-va prazni lozungi. Toga{ prirodno bilo da bide krenato znameto na
pobunata, doka`uvaj}i deka bezmilosniot Bog, koj bi dozvolil takvo stradawe, ne
mo`e da postoi. Sledstveno, be{e roden moderniot materijalizam. Zapadnoto
op{testvo stana `ari{te na materijaliz-mot, plodna po~va za cutewe na
komunizmot.
Hristijanstvoto ja zagubi sposobnosta da ima ist uspeh kako komunizmot
ili kako materijalizmot i ne uspea da ja prika`e visti-nata koja bi mo`ela da gi
pobedi nivnite teorii. Hristijanite bespo-mo{no gledaa kako ovie ideologii se
razvivaat i napreduvaat vo nivnata sredina i go {irat svoeto vlijanie nasekade po
svetot. Kolku e ova `alno! U{te pove}e, iako hristijanskata doktrina u~i deka
celoto ~ove{tvo poteknuva od istite roditeli, mnozina od `itelite na hristijanskite
zemji, koi go propovedaat ova u~ewe, ne sakaat duri ni da sedat zaedno so nivnite
bra}a i sestri so razli~na boja na ko`ata. Ova ja ilustrira vistinskata sostojba na
dene{noto hristi-janstvo, koe zagubilo mnogu od mo}ta da gi praktikuva Isusovite
zborovi. Toa stana dom na bez`ivotni rituali, izmien grob.
Mo`e da dojde denot koga ~ove~kite napori }e donesat kraj na takvite
socijalni zla, no ima eden op{testven porok koj{to ne mo`e nikoga{ da se iskoreni
samo so ~ove~kite napori. Toa e seksualniot nemoral. Hristijanskata doktrina go
smeta nego za osnoven grev. Kakva tragedija e {to dene{noto hristijansko
op{testvo ne mo`e da ja blokira ovaa pateka na propasta, po koja slepo brzaat
mnogu lu|e! Hristijanstvoto denes stanuva `rtva na konfuzijata i podelbata i mo`e
samo bespomo{no da gleda dodeka bezbrojni `ivoti se v{muku-vani vo viorot na
nemoralot. Ova e dokaz deka konvencionalnoto hristijanstvo e nemo}no da go
prodol`i Bo`jeto providenie da go spasi ~ove{tvoto vo sega{nata epoha.

12
 Voved

Od koja pri~ina religioznite lu|e, iako seriozno ja baraat vnatre{nata

vistina, stanuvaat nesposobni da ja dovr{at svojata misija dadena od Boga?
Odnosot pome|u svetot na su{tinata i svetot na pojavite mo`e da se sporedi so
odnosot pome|u duhot i teloto. Toa e odnos na pri~inata i posledicata, na
vnatre{noto i nadvore{noto, na subjekt-partnerot i objekt-partnerot. 3 Isto kako {to
lu|eto dostignuvaat sovr{enstvo na karakterot samo koga umot i teloto se celosno
obedineti, dvata sveta, svetot na su{tinata i svetot na pojavite, mora da se spojat
vo sovr{ena harmonija pred da bide ostvaren idealniot svet. Kako i pri odnosot
pome|u duhot i teloto, taka i svetot na pojavite ne mo`e da postoi odvoeno od
svetot na su{tinata, a svetot na su{tinata ne mo`e da postoi oddeleno od svetot na
pojavite. Sledstveno, `ivotot po smrtta e neoddelivo povrzan so `ivotot na ovoj
svet. Duhovnata radost e nekompletna bez vistinskata fizi~ka sre}a.
Vo nivnata potraga po ve~niot `ivot religiite napravile iscrpuva~ki napori
da go odre~at `ivotot vo ovoj svet. Tie gi prezrele zadovolstvata na teloto za
smetka na duhovnoto prosvetlu-vawe. Me|utoa, kolku naporno tie i da se
obiduvaat, lu|eto ne mo`at da se otkinat sebesi od realnosta na ovoj svet ili da ja
poni{tat `elbata za fizi~kite zadovolstva, koja gi sledi niv kako senka i od koja tie
ne mo`e da bidat oslobodeni. Ovoj svet i negovite `elbi uporno gi napa|aat
religioznite lu|e, doveduvaj}i gi do dlabo~inite na agonijata. Takva e
protivre~nosta {to gi ma~i nivnite pobo`ni `ivoti. Duri i mnogu prosveteni
duhovni voda~i, rastrgani od ovaa protivre~nost, na{le ta`en kraj. Tuka le`i
principielnata pri~ina za neaktivnosta i slabosta na dene{nite religii: tie ja nemaat
nadminato ovaa protivre~nost vo sebe.
Religiite gi osudi na propast eden drug faktor. Vo ~ekor so napredokot na
naukata, ~ovekoviot um stana porazvien, baraj}i nau~en pristap za da ja razbere
realnosta. Od druga strana, tradicionalnite religiozni doktrini se zna~itelno li{eni
od nau~ni objasnuvawa. So drugi zborovi, dene{nite tolkuvawa na vnatre{nata
vistina i na nadvore{nata vistina ne se vo soglasnost.
Krajnata cel na religijata mo`e da se dostigne samo toga{ koga nekoj
prvo veruva vo svoeto srce, a potoa toa go praktikuva. Me|utoa, bez prethodno
razbirawe, veruvawata ne traat dolgo. Na primer, nie gi prou~uvame svetite zapisi
so cel da ja razbereme vistinata i so toa da gi zacvrstime na{ite veruvawa. Isto
taka, Isus pravel ~uda za da im pomogne na lu|eto da razberat deka toj e Mesija i
na toj na~in da poveruvaat vo Nego. Razbiraweto e pojdovnata to~ka na
znaeweto. Vpro~em, denes lu|eto ne bi go prifatile ona {to ne mo`e da se doka`e
so logikata na naukata. Spored toa, bidej}i sega religiite se nemo}ni da gi vodat
lu|eto duri ni do nivoto na razbiraweto, a u{te pomalku do veruvaweto, tie ne se
sposobni da ja ispolnat svojata cel. Duri i vnatre{nata vistina bara logi~ni i
uverlivi objasnuvawa. Vsu{nost, niz dolgiot tek na istorijata, religiite se dvi`ele
kon to~kata koga nivnite u~ewa }e mo`at da bidat nau~no razjasneti.

3
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 1.1.

13
Voved

Iako se ~ine{e deka zapo~nale so misiite za nadminuvawe na dvata

aspekti na ~ove~koto neznaewe, religijata i naukata vo tekot na svojot razvitok
zazemaat mo{ne protivre~ni i nepomirlivi pozicii. Sepak, za ~ove{tvoto
kompletno da gi nadmine dvata aspekti na neznaeweto i celosno da ja realizira
dobrinata koja ja posakuva izvorniot um, vo eden moment vo istorijata mora da se
pojavi edna nova vistina, koja mo`e da gi usoglasi religijata i naukata i da gi re{i
nivnite problemi niz eden obedinet potfat.
Mo`ebi e neprijatno za vernicite, a osobeno za hristijanite, da soznaat
deka mora da se pojavi nov izraz na vistinata. Tie veruvaat deka svetite zapisi {to
gi imaat se ve}e sovr{eni i besprekorni. Sekako, samata vistina e edinstvena,
ve~na, nemenliva i apsolutna. Me|utoa, zapisite ne se samata vistina, tuku knigi
koi u~at za visti-nata. Tie se dadeni vo razli~nite periodi vo istorijata, spored du-
hovniot i intelektualen razvoj na ~ove{tvoto. Prirodno, dlabo~i-nata i opsegot na
u~eweto i na~inot na izrazuvaweto na vistinata se menuvale spored periodot.
Zna~i, na takvite zapisi ne smeeme da gledame nebare se apsolutni vo sekoj
detal.4
Na lu|eto im treba religijata za da ja baraat Krajnata Realnost i da
realiziraat dobrina spored sklonosta na izvorniot um. Zna~i, celta na sekoja
religija e ista. Me|utoa, religiite se pojavile vo razli~ni formi vo soglasnost so
nivnite razli~ni misii, so kul-turite od koi{to proizlegle i so specifi~niot istoriski
period. Od istite pri~ini nivnite sveti tekstovi imaat razli~ni formi. Site ovie zapisi
ja imaat istata cel - da ja osvetlat nivnata sredina so svetlinata na vistinata. Koga
postoi pojako svetlo, starata lampa e zaseneta i ja gubi svojata misija. Bidej}i
religiite ja nemaat mo}ta da gi izvedat modernite lu|e nadvor od mra~nata dolina
na smrtta kon polniot blesok na `ivotot, mora da se pojavi nov izraz na vistinata
koj mo`e da zra~i so nova i pobleskava svetlina. Isus navestil deka Bog eden
den }e otkrie nova vistina: "Ova vo paraboli vi go ka`uvav; no }e dojde ~as, koga
nema ve}e vo paraboli da vi zboruvam, tuku otkrieno }e ve izvestam za Otecot". 5
Kakva misija mora da ispolni novata vistina? Novata vistina mora da
bide sposobna da go obedini seto znaewe so soobrazuvawe na vnatre{nata vistina,
koja ja istra`uva religijata, i nadvore{nata vistina, koja ja istra`uva naukata.
Vsu{nost, na site lu|e }e im bide ovozmo`eno da gi nadminat vnatre{noto i
nadvore{noto neznaewe i celosno da gi razberat dvata tipa na znaewe.
Potoa novata vistina treba da gi vodi gre{nite lu|e da gi zatvorat pati{tata
na gre{niot um i da gi sledat celite na izvorniot um, ovozmo`uvaj}i im da
dostignat dobrina. Taa treba da gi naso~i lu|eto kon otstranuvawe na dvoli~nosta
koja ponekoga{ go bara dobroto, a ponekoga{ zloto. Novata vistina }e im dade
sila na religioznite lu|e da gi nadminat protivre~nostite so koi se soo~u-vaat vo
svojata borba da `iveat sledej}i go Patot. Za gre{nite lu|e, znaeweto e svetlina na
`ivotot koja sodr`i mo} na prerodba, dodeka neznaeweto e senka na smrtta i

4
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 5.
5
Jovan 16:25.

14
 Voved

pri~ina za propa|awe. Neznaeweto ne mo`e da sozdade vistinski ~uvstva, a vo

otsustvo na znaewe i emocii ne mo`e da se razbudi volja, `elba za deluvawe. Bez
soodvetno funkcionirawe na emociite, intelektot i na voljata, nikoj ne mo`e da
`ivee `ivot na vistinski ~ovek.
Ako sme sozdadeni na takov na~in da ne mo`eme da `iveeme oddeleni
od Boga, toga{ sigurno na{eto nepoznavawe na Boga né upatuva na patot na
stradaweto. Duri i ako mo`ebi vredno ja prou~u-vame Biblijata, dali navistina
mo`e da ka`eme deka jasno ja znaeme vistinata za Boga? Dali voop{to mo`eme
da go razbereme Bo`jeto srce? Noviot izraz na vistinata bi trebalo da go otkrie
Srceto na Boga: Negovoto radosno srce vo vremeto na sozdavaweto, skr{enoto
srce {to Toj go po~uvstvuval koga ~ove{tvoto, Negovite deca, koi-{to Toj ne
mo`e da gi napu{ti, se pobunile protiv Nego, kako i Negovoto srce na
nastojuvaweto da gi spasi niv niz dolgiot tek na istorijata.
^ove~kata istorija, istkaena od `ivotite na lu|e koi se nakloneti i kon
dobro i kon zlo, e ispolneta so borba. Denes postepeno se namaluvaat
nadvore{nite konflikti - bitki za imot, lu|e i za teritorija. Lu|eto se zbli`uvaat,
nadminuvaj}i gi rasnite razliki. Pobednicite od Vtorata svetska vojna gi
oslobodija svoite kolonii, davaj}i im da imaat ednakvi prava so golemite sili i gi
vklu~ija kako ~lenki na Obedinetite Nacii. Tie rabotat zaedno na svetskiot
poredok. Neprijatelstvoto i nesoglasuvaweto vo interna-cionalnite odnosi se
namaleni so doa|aweto vo prv plan na ekonom-skite odnosi, a zemjite
sorabotuvaat vo izgradbata na zaedni~ki paza-ri. Kulturata slobodno cirkulira, se
nadminuva tradicionalnata izolacija na naciite i se premostuva kulturnata
oddale~enost pome|u Istok i Zapad.
I pokraj toa, pred nas ostanuva eden posleden i neizbe`en sudir: vojnata
pome|u demokratijata i komunizmot. Iako sekoja od dvete strani e opremena so
zastra{uva~ko oru`je i naso~ena protiv drugata strana, podgotvena za bitka,
jadroto na nivniot konflikt e vnatre{no i ideolo{ko.
Koja strana }e triumfira vo ovoj kraen ideolo{ki sudir? Sekoj koj veruva
vo realnosta na Boga, sigurno }e odgovori deka }e pobedi demokratijata. Me|
utoa, demokratijata nema doktrina koja bi mo`ela da go pobedi komunizmot, nitu
ima sila da go stori toa. Zatoa, za da se ispolni vo celost Bo`jeto providenie za
spasenieto, ovaa nova vistina, prvo, treba da go izdigne idealizmot na
demokratskiot svet na edno novo nivo, potoa toa da go upotrebi za asimilirawe na
materijalizmot i, kone~no, da go dovede ~ove{tvoto vo eden nov svet. Ovaa
vistina mora da bide sposobna da gi opfati site religii, ideologii i filosofii {to se
javile niz istorijata i da donese celosno edinstvo pome|u niv.
Navistina, nekoi lu|e odbivaat da veruvaat vo religijata. Tie ne veruvaat,
bidej}i ne gi priznavaat realnosta na Boga i `ivotot po smrtta. Sepak, kolku silno
tie i da sakaat da gi negiraat ovie real-nosti, svojstvo na ~ove~kata priroda e niv
da gi prifati i da veruva vo niv ako tie mo`at da bidat nau~no doka`ani. U{te
pove}e, vo lu|eto Neboto ima vtisnato takva priroda, {to onie koi svojata krajna
`ivotna cel ja smestuvaat vo materijalniot svet, na kraj }e po~uvstvuvaat golema

15
Voved

praznina i bezvrednost vo svoite srca. Koga preku novata vistina lu|eto }e go

zapoznaat Boga i }e ja doprat realnosta na duhovniot svet, }e sfatat deka krajnata
cel na `ivotot ne treba da ja naso~at kon materijalniot svet, tuku deka, namesto
toa, treba da go baraat ve~niot svet. ]e odat po patot na verata i, koga }e go
dostignat krajnoto odredi{te, }e se sretnat site kako bra}a i sestri.
Kako }e izgleda svetot ako so posredstvo na ovaa vistina site lu|e treba
da se sretnat kako bra}a i sestri? Pod svetlinata na novata vistina }e se zdru`at site
onie koi vo tekot na dolgiot tek na istorijata se borele da ja rasteraat temninata na
neznaeweto. Tie }e sozdadat edno golemo semejstvo. Bidej}i celta na vistinata e
da se ostvari dobrina i bidej}i Bog e izvorot na dobrinata, centar na svetot
zasnovan vrz ovaa vistina }e bide Bog. Sekoj }e go obo`ava i slu`i Boga kako
svoj Roditel i so site }e `ivee vo harmonija i brat-ska qubov. Vo prirodata na lu|
eto e pove}e da stradaat od gri`ata na sovesta koga od sebi~ni celi }e im zgre{at
na bli`nite, otkolku {to dobivaat od u`ivaweto vo nespravedlivata korist. Sekoj
koj vaka reagira, }e se spre~i sebe si da gi povreduva svoite bli`ni. Tamu kade {to
izvira iskrena bratska qubov od dlabo~inite na ~ove~kite srca, pove}e nema da
ima `elba za ni{to {to bi predizvikalo bolka na nivnite bli`ni. A kolku pove}e
ova }e bide vistina vo ona op{testvo vo koe lu|eto navistina ~uvstvuvaat deka
Bog, Koj gi natkriluva vremeto i prostorot i go gleda sekoe nivno delo, saka tie da
se sakaat me|u sebe? Zatoa, koga }e zavr{i gre{nata istorija na ~ove{tvoto, }e
zapo~ne edna nova istoriska era, kade {to lu|eto, ednostavno, nema da pravat
grevovi.
Pri~inata zo{to lu|eto koi veruvaat vo Boga prodol`uvaat da gre{at e toa
{to nivnata vera vo Boga e samo povr{na. Taa ne dopira do nivnite najdlaboki
~uvstva. Koj od niv voop{to bi se osmelil da napravi grev, ako go iskusil Boga vo
dlabo~inata na svoeto bitie? Zar tie ne bi se pla{ele dokolku ja po~uvstvuvale
realnosta na nebesniot zakon deka onie koi gre{at ne mo`at da go izbegnat
pekolot?
Opi{aniot svet bez grev, koj e dolgo baranata cel na ~ove{-tvoto, mo`e
da se nare~e Nebesno Kralstvo. Bidej}i ovoj svet treba da se sozdade na zemjata,
mo`e da se nare~e Nebesno Kralstvo na zemjata.
Mo`eme da zaklu~ime deka krajnata cel na Bo`jeto rabotewe za spasenie
e da se sozdade Nebesnoto Kralstvo na zemjata. Go objasnivme Padot na lu|eto i
deka toj se slu~il po sozdavaweto na ~ove~kata rasa. Ako go prifatime
postoeweto na Boga, toga{ e o~igledno kakov svet Bog vistinski posakuval da
ostvari pred Padot na prvite ~ovekovi predci. Dovolno e da se ka`e deka ovoj svet
trebalo da bide Nebesnoto Kralstvo na zemjata, kade {to Bo`jite celi na
sozdavaweto }e davaat plod.6
Poradi Padot lu|eto ne uspeale vistinski da go vostanovat ovoj svet. Duri,
sprotivno, tie padnale vo neznaewe i izgradile svet poln so grevovi. Ottoga{,
gre{nite lu|e neprestajno se borat da go obnovat Nebesnoto Kralstvo na zemjata,
6
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot princip 3.1.

16
 Voved

svetot {to Bog izvorno sakal da go sozdade. Niz dolgiot tek na istorijata tie ja
baraat vistinata, i vnatre{nata i nadvore{nata, i te`neat da ja dostignat dobrinata.
Taka, zad ~ove~kata istorija stoi Bo`jeto providenie na obnovata na svetot, kade
{to e ispolneta celta na Bo`jeto sozdavawe. Spored toa, novata vistina treba da gi
vodi gre{nite lu|e da se vratat na nivnata izvorna pozicija. Za da se stori ova, mora
da se otkrie celta za koja Bog gi sozdal lu|eto i univerzumot i da se podu~uva za
procesot na nivnoto obnovuvawe, kako i za krajnata cel na toa.
Dali lu|eto zgre{ile jadej}i go plodot nare~en plod od drvoto na
spoznavaweto na dobroto i zloto, kako {to bukvalno e napi{ano vo Biblijata? Ako
ne, toga{ {to bilo pri~inata za Padot? Novata vistina mora da odgovori na ovie i
drugi pra{awa, koi im zadavaa bolki i maki na mislitelite niz epohite: Zo{to Bog
na sovr{enstvoto i ubavinata sozdal lu|e so mo`nost za pa|awe? Zo{to seznae~kiot
i semo}en Bog ne go spre~il nivniot pad, duri i koga znael deka tie gre{at? Zo{to
Bog so Negovata semo}na sila ne go spasil gre{niot ~ove~ki rod za mig?
Kolku i da im se voshituvame na nau~nite zakoni skrieni vo prirodata,
mo`eme da zaklu~ime deka Bog, nejziniot Tvorec, e navistina samiot izvor na
naukata. Ako ~ove~kata istorija e Bo`joto providenie na obnovuvaweto na svetot
kade {to e ispolneta Negovata cel na sozdavaweto, mora Bog, Gospodar na site
zakoni, dolgoto providenie na obnovuvaweto da go vodel spored nekoj odreden
plan. Na{ata najva`na zada~a e da razbereme kako zapo~nala gre{nata istorija na
~ove{tvoto, koi formuli i zakoni go odreduvale tekot na providenieto, kako }e
zavr{i istorijata i, kone~no, vo kakov svet }e navleze ~ove~kiot rod. Novata
vistina mora da ponudi odgovori na site ovie dlaboki pra{awa na `ivotot. Koga
odgovorite }e stanat jasni, ne }e bide mo`no da se poreknuva postoeweto na Boga
kako Vladetel koj ja planira i vodi istorijata. Vo sekoj istoriski nastan }e go
prepoznaeme Srceto na Boga, kako Toj se borel da gi spasi gre{nite ~ove~ki
su{testva.
Kon toa, novata vistina }e treba da bide vo mo`nost da rasvet-li mnogu
sporni pra{awa vo hristijanstvoto, na kogo mu be{e dodele-na misijata niz celiot
svet da izgradi svoja kulturna sfera. U~enite lu|e ne se zadovolni so ednostavnoto
tvrdewe deka Isus e Sin Bo`ji i Spasitel na ~ove{tvoto. Vo nivnite napori da go
razberat podlabo-koto zna~ewe na hristijanskata doktrina tie u~estvuvaa vo
mnogu teolo{ki raspravi. Novata vistina bi trebalo da gi rasvetli odnosi-te me|u
Bog, Isus i lu|eto, koi }e bidat objasneti vo svetlinata na Tvore~kiot Princip.
Ponatamu, treba da gi razjasni te{kite miste-rii koi se odnesuvaat na Svetoto
Trojstvo. Treba da se poka`e zo{to Bo`joto spasenie na ~ove{tvoto e mo`no samo
preku prolevawe na krvta na Negoviot edinstven Sin na krstot.
Sé u{te ostanuvaat te{kite pra{awa. Hristijanite veruvaat deka
spasuvaweto e dadeno preku `rtvata na krstot. Sé u{te nikoj ne rodil dete koe e
bezgre{no i koe nema potreba da bide izbaveno od Spasitelot. Ova poka`uva
deka, i pokraj povtornoto ra|awe vo Hrista, lu|eto prodol`uvaat da go prenesuvaat
izvorniot grev vrz svoite deca. Ova go postavuva su{tinskoto pra{awe: Do koj
stepen, kolku e {iroko izbavuvaweto preku krstot? Kolku milioni hris-tijani vo

17
Voved

dveiljadigodi{nata istorija na hristijanstvoto se falele deka nivnite grevovi se

kompletno prosteni so posredstvo na krvata od raspnuvaweto? Dosega vo
stvarnosta ne se pojavile bezgre{na edinka, semejstvo ili op{testvo. Duri
hristijanskiot duh e vo posto-jano opa|awe. Kako }e go pomirime
nesoglasuvaweto pome|u konvenci-onalnoto veruvawe vo kompletnoto
iskupuvawe preku raspnuvaweto i vistinskata sostojba? Ova se samo nekoi od
dilemite so koi se soo~u-vame. Novata vistina, po koja kopneeme, bi trebalo da
obezbedi jasni odgovori.
Mnogu drugi te{ki zagatki se najdeni vo Biblijata, izrazeni niz simboli i
metafori. Takvi se: Zo{to mora Isus da dojde u{te edna{? Koga, kade i kako }e se
ostvari negovoto vra}awe? Kako gre{nite lu|e }e bidat voskresnati so negovoto
doa|awe? [to zna~at bibliskite proro{tva deka neboto i zemjata }e bidat uni{teni
od ogan i drugi nesre}i? Novata vistina ovie zagatki treba da gi objasni ne so
tainstven jazik, tuku, kako {to vetil Isus, so jasen jazik {to sekoj mo`e da go
razbere.7 Razli~nite tolkuvawa na takvite simbo-li~ni i metafori~ni bibliski
stihovi neizbe`no dovele do podelbi vo hristijanstvoto. Hristijanstvoto }e mo`eme
da go obedinime samo so pomo{ na novata vistina, so nejzinite jasni
objasnuvawa.
Ovaa krajna `ivotvorna vistina, sepak, ne mo`e da bide otkri-ena so
detalni istra`uvawa na svetite zapisi ili na nau~nite teksto-vi, nitu nea mo`e da ja
otkrie ~ovekoviot intelekt. Kako {to e napi-{ano vo Knigata na Otkrovenieto:
"Treba pak da prorokuva{ me|u mnogu narodi i plemiwa, jazici i carevi". 8 Ovaa
vistina mora da se pojavi kako otkrovenie od Boga.
So ispolnuvaweto na vremeto, Bog isprati edna li~nost na zemjata za da
gi re{i osnovnite problemi na ~ovekoviot `ivot i univerzumot. Negovoto ime e
San Mjong Mun. Nekolku decenii toj ima talkano niz duhovniot svet, koj e
nezamislivo golem. Toj ima probi-vano krvava pateka od bolka vo potraga po
vistinata, minuvaj}i niz stradawa {to samo Bog gi se}ava. Otkako ima razbrano
deka nikoj ne mo`e da ja najde krajnata vistina za da go spasi ~ove{tvoto bez da
pomine prvin niz najgor~livite isku{enija, toj se ima boreno sam protiv milioni |
avoli i vo duhovniot i vo fizi~kiot svet i ima izvojuvano pobeda nad niv. Preku
intimna duhovna komunikacija so Boga i niz sredbite so Isus i so mnogu svetci vo
Rajot, toj gi ima izneseno na svetlina site tajni na Neboto.
Zborovite iska`ani na ovie stranici se samo del od ovaa vistina. Ova
izdanie e prete`no kompilacija na ona {to dosega go imaat slu{nato i videno
negovite u~enici. Veruvame i se nadevame deka, koga vremeto }e bide
sozreano, }e bidat objaveni podlaboki delovi od vistinata.
Vo sekoj agol na svetot, bezbroj du{i koi napipuvaat vo temninata ja
primaat svetlinata na novata vistina i biduvaat prero-deni. Kako svedoci na ova,

7
Jovan 16:25.
8
Otkr. 10:11.

18
 Voved

ne mo`eme da prestaneme da leeme solzi pred najdlabokata inspiracija. Od sé srce

posakuvame nejzinata svetlina brzo da ja osvetli zemjata.

19