GLAVA 2

^OVEKOVIOT PAD

Site lu|e imaat izvoren um koj se stremi da go otfrli zloto i da go sledi

dobroto. Sepak, duri i bez da sme svesni za toa, zlite sili né naveduvaat da go
napu{time dobroto {to go posakuva na{iot izvoren um i da pravime zli dela, koi,
vo dlabo~inite na na{eto srce, ne sakame da gi napravime. Gre{nata istorija na
~ove{tvoto }e prodol`i so nesmalena silina sé dodeka né napa|aat ovie zli sili.
Gospodarot na ovie zli sili vo hristijanstvoto e poznat kako Satana. Napolno sme
nesposobni da gi otstranime silite na Satanata, bidej}i ne go razbirame negoviot
identitet, nitu kako toj po~nal da postoi. Za da go otstranime zloto od koren i, na
toj na~in, da zavr{ime so gre{nata istorija, voveduvaj}i ja erata na dobrinata,
prvo mora da ja rasvetlime motivacijata i potekloto na Satanata i da razbereme
kakvo uni{tuvawe toj sozdade vo ~ovekoviot `ivot. Ovie temi }e se razjasnat so
objasnuvaweto na ~ovekoviot Pad.

PRV DEL

Korenot na grevot
Nikoj ne go spozna korenot na grevot, koj le`i dlaboko vo lu|eto i
postojano gi vodi kon zloto. Vrz osnova na Biblijata, hristijanite se dr`ea do edno
nejasno veruvawe deka korenot na grevot e vo jadeweto od Adam i Eva na plodot
od drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto. Nekoi hristijani veruvaat deka
plodot od drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto e plod od vistinsko drvo,
dodeka drugi veruvaat deka plodot e simbol, isto kako {to dosta od Biblijata e
napi{ano so simboli~en jazik. Za da dojdeme do celosno objasnuvawe, treba da
go razgledame bibliskiot prikaz za ~ovekoviot Pad i negovite razli~ni
interpretacii.

1.1 Drvoto na `ivotot i drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto

Adam i Eva zgre{ile koga go izele plodot od drvoto na spoznavaweto na

dobroto i zloto. Do denes, mnogu hristijani mislat deka ova e plod od vistinsko
drvo. No, dali Bog, sakaniot Roditel na ~ove{tvoto, bi napravil da izgleda tolku
privle~no plodot koj mo`e da predizvika Pad? 1 Bi go postavil li tamu kade {to
Negovite deca tolku lesno bi mo`ele da go dostignat? Ponatamu, Isus rekol: "Ne

1
Bitie 3:6.

65
^ovekoviot pad

ona, {to vleguva vo ustata, go oskvernuva ~ovekot, a ona {to izleguva od ustata,
toa go oskvernuva ~ovekot".2 Toga{, kako mo`e hranata {to }e ja izede nekoj da
go natera nego da padne vo grev?
^ove{tvoto e pritisnato od izvorniot grev, koj e nasleden od na{ite prvi
predci. Sepak, kako mo`e ona {to }e go izede nekoj da predizvika grev, koj mo`e
da se prenese na negovite naslednici? Edinstveniot na~in ne{to da bide nasledeno
e da se prenese preku lozata. Privremenata bolest, predizvikana od izeduvawe
ne{to, ne mo`e da bide prodol`ena niz dolgata loza potomci.
Nekoi veruvaat deka Bog go sozdal plodot na drvoto na spoznavaweto na
dobroto i zloto i im zapovedil na Adam i Eva da ne go jadat, so cel da ja testira
nivnata pokornost kon Nego. Mo`e da se zapra{ame: dali Bogot na qubovta taka
bezmilosno bi gi testiral lu|eto so ne{to {to mo`elo da ja predizvika nivnata smrt?
Adam i Eva znaele deka }e umrat koga }e go izedat plodot, bidej}i Bog toa im go
ka`al. Pa, sepak, tie go izele. Na Adam i Eva ne im nedostasuvala hrana. Tie ne bi
gi rizikuvale svoite `ivoti i ne bi mu se protiv-stavile na Boga samo za da si
obezbedat poslastica. Spored toa, mo`e da pretpostavime deka plodot na drvoto na
spoznanieto na dobroto i zloto ne mo`e da bide obi~en plod. Poto~no ka`ano, toa
mora da bilo ne{to tolku osobeno predizvikuva~ko, {to duri stravot od smrtta ne
gi odbil niv da go zgrap~at.
Ako plodot na drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto ne bil
materijalen plod, toga{ toa mora da e simbol koj pretstavuva ne{to drugo. Zo{to
treba tvrdoglavo da se pridr`uvame za bukval-nata interpretacija na plodot, koga i
onaka vo Biblijata se upotrebe-ni tolku mnogu simboli i metafori? ]e napravime
dobro ako go napu{time takviot ograni~en i staromoden odnos vo verata.
Za da doznaeme {to pretstavuva plodot na drvoto na spoznava-weto na
dobroto i zloto, prvo da go ispitame drvoto na `ivotot, koe vo Edemskata gradina
stoelo do drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto. 3 Koga }e go razbereme
zna~eweto na drvoto na `ivotot, }e mo`eme, isto taka, da go razbereme
zna~eweto na drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto.

1.1.1 Drvoto na `ivotot

Spored Biblijata, nade`ta na gre{nite lu|e e da mu se dobli`at ili da go

dosegnat drvoto na `ivotot: "Nade`ta, dolgo neostvarena, go iznemo{tuva srceto, a
ispolnetata `elba e kako drvo na `ivotot". 4 Zna~i, Izraelcite od Stariot Zavet
gledale na drvoto na `ivotot kako na nivna nade`. Sli~no, nade`ta na site hristijani
od vremeto na Isus do denes e da se dosegne i da se ima udel vo drvoto na `ivotot:
"Bla`eni se onie, {to gi ispolnuvaat zapovedite Negovi, za da bidat dostojni za

2
Matej 15:11.
3
Bitie 2:9.
4
Izrek. 13:12.

66
 ^ovekoviot Pad

drvoto na `ivotot i da vlezat vo gradot niz portite". 5 Bidej}i krajnata nade` na

~ove{tvoto e drvoto na `ivot-ot, mo`e da zaklu~ime deka nade`ta na Adam, isto
taka, bila drvoto na `ivotot.
Zapi{ano e deka koga Adam zgre{il, Bog go blokiral negovi-ot pat kon
drvoto na `ivotot, postavuvaj}i heruvim so ognen me~ da go ~uva. 6 Od ova, isto
taka, mo`e da zaklu~ime deka Adamovata nade` pred Padot bila drvoto na `ivotot.
Adam bil izbrkan od Edemskata gradina bez da ja dostigne svojata nade` - drvoto
na `ivotot. Za gre{nite lu|e drvoto na `ivotot zasekoga{ ostanalo neostvarena
nade`.
Koja bila nade`ta na Adam vo tekot na vremeto koga bil nedorasnat i
rastel kon sovr{enstvoto? Toj mora da se nadeval da stane ~ovek koj }e go ostvari
Bo`jiot ideal na sozdavaweto, rastej}i do sovr{enstvo bez da padne vo grev.
Drvoto na `ivotot, vsu{nost, simbolizira ~ovek koj celosno go ostvaril idealot na
sozdavaweto. Sovr{eniot Adam trebalo da bide toj idealen ~ovek. Spored toa,
drvoto na `ivotot go simbolizira sovr{eniot Adam.
Ako Adam ne zgre{el, tuku go dostignel drvoto na `ivotot, site negovi
naslednici, isto taka, }e mo`ele da go dostignat drvoto na `ivotot. Tie }e go
izgradele Nebesnoto Kralstvo na zemjata. No, Adam zgre{il i Bog go blokiral so
ognen me~ negoviot pat do drvoto na `ivotot. Sé dosega i pokraj najdobrite napori
na gre{nite lu|e da go obnovat idealot na sozdavaweto, drvoto na `ivotot ostana
nedosti-`en son. Optovareni so izvorniot grev, gre{nite lu|e samo so svoite napori
ne mo`at da go ispolnat idealot na sozdavaweto i da stanat drvja na `ivotot. Za da
se postigne ovoj ideal, kako drvo na `ivotot na zemjata mora da dojde ~ovek koj
go dostignal idealot na sozdavawe-to. Celoto ~ove{tvo mora da bide kalemeno so
nego7 i da se obedini so nego. Isus e ~ovekot koj dojde kako drvo na `ivotot.
Drvoto na `ivotot po koe kopneele vernicite od Stariot Zavet 8 ne e nikoj drug tuku
Isus.
Otkako Bog go blokiral patot na Adam do drvoto na `ivotot, ~uvaj}i go
so ognen me~, do drvoto ne mo`e da se prijde bez da se ras~isti patot. Na denot
na Pedesetnicata, ogneni jazici se spu{tile vrz svetcite i tie bile ispolneti so Sv.
Duh.9 Ovaa slu~ka go ozna~ila pro~istuvaweto na patot i otstranuvaweto na
ogneniot me~, koj se projavil kako plameni jazici, prethodej}i mu na prodorot na
Sv. Duh. Toa go otvorilo patot na celoto ~ove{tvo da mu prijde na Isus, drvo na
`ivotot, i da bide kalemeno so nego.
I pokraj toa, hristijanite bile kalemeni so Isus samo duhov-no. Zatoa
decata, duri i na najposvetenite hristijanski roditeli, sé u{te go nasleduvaat grevot
5
Otkr. 22:14.
6
Bitie 3:24.
7
Rim. 11:17. Biblijata gi sporeduva odnosite pome|u Isus i vernicite so vinova loza i granki
(Jovan 15:4-5) i go slika Isus kako drvo na `ivotot; misti~noto zna~ewe na maslinovoto drvo vo
Rim. 11:17 e Isus. - Red.
8
Izreki 13:12.
9
Dela 2:3-4.

67
^ovekoviot pad

od koj mora da bidat izbaveni. Duri i najvernite svetci ne bile oslobodeni od

izvorniot grev, pa, spored toa, ne mo`ele da ne go prenesat vrz nivnite deca. 10 Od
ovaa pri~ina Hristos mora povtorno da dojde na zemjata kako drvo na `ivotot. So
kalemeweto na celoto ~ove{tvo so sebe u{te edna{, toj treba da gi izbavi od
nivniot izvoren grev. Zatoa hristijanite nestrplivo go ~ekaat drvoto na `ivotot,
koe{to vo Knigata na Otkrovenieto go simbolizira Hrista pri negovoto Vtoro doa|
awe.11
Celta na Bo`jeto providenie na spasenieto e da go popravi neuspehot da
se dosegne drvoto na `ivotot vo Edemskata gradina so ostvaruvawe na drvoto na
`ivotot, spomnato vo Knigata na Otkrove-nieto. Poradi Padot, Adam ne mo`el da
go ispolni idealot na prvoto drvo na `ivotot. 12 So cel da se realizira spasot na
gre{noto ~ove{tvo, Isus, "posledniot Adam"13, mora povtorno da dojde kako drvo
na `ivotot vo Poslednite denovi.

1.1.2 Drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto

Bog ne go sozdal Adama za da bide sam. Toj ja sozdal i Eva, za da bide

sopruga na Adam. Isto kako {to vo Edemskata gradina imalo drvo na `ivotot, koe
go simbolizira sovr{eniot ~ovek, taka trebalo da ima i drvo koe bi ja
pretstavuvalo `enata, koja vo celost go ostvaruva idealot na sozdavaweto. Drvoto
na spoznavaweto na dobroto i zloto, koe stoelo pokraj drvoto na `ivotot,14 e drvoto
koe, so ispolnuvaweto na negovata dobra cel, ja pretstavuva idealnata `ena,
sovr{enata Eva.
Biblijata aludira na Isus, upotrebuvaj}i ja metaforata na vinova loza 15 i na
16
granka. Sli~no, za da ni dade navestuvawe za tajnata na ~ovekoviot Pad, Bog go
dade simbolizmot na dvete drvja, koi gi pretstavuvaat sovr{enite Adam i Eva.

1.2 Identitetot na zmijata

10
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Mesija 1.
11
Otkr. 22:14.
12
Bitie 2:9.
13
1 Kor.15:45.
14
Bitie 2:9.
15
Jovan 15:5.
16
Isa. 11:1, Jerem. 23:5.

68
 ^ovekoviot Pad

Vo Biblijata ~itame deka edna zmija ja navela Eva da zgre{i. 17 Kogo go

simbolizira zmijata? Da go ispitame vistinskiot identitet na zmijata, i toa vrz
osnova na bibliskiot prikaz.
Zmijata opi{ana vo Biblijata mo`ela da razgovara so lu|eto. Taa go
predizvikala Padot na lu|eto, koi bile duhovni su{testva. Ponatamu, zmijata ja
znaela Bo`jata volja, koja izri~ito im zabrani-la na lu|eto da go jadat plodot od
drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto. Ova e zadol`itelen dokaz deka
su{testvoto, simbolizirano od zmijata, bilo duhovno su{testvo.
Zapi{ano e:

"I be{e isfrlen golemiot zmev - starata zmija, nare~ena |avol i satana,
koja ja mami celata vselena, be{e soboren na zemjata, i zaedno so nego i
angelite negovi bea isfrleni". - Otkr. 12:9.

Ovaa stara zmija e istata zmija koja vo Edemskata gradina ja dovela Eva vo
isku{enie. @iveej}i na neboto pred da bide isfrlen, ovoj \avol ili Satana mora da
bil duhovno su{testvo. Vsu{nost, od ~ovekoviot Pad Satanata postojano gi
naso~uva srcata na lu|eto kon zloto. Bidej}i Satanata e duhovno su{testvo,
zmijata koja go simbolizira nego mora, isto taka, da pretstavuva duhovno
su{testvo. Ovie ni{ki na bibliski dokazi potvrduvaat deka zmijata koja ja
isku{uvala Eva ne bila `ivotno, tuku simbol za duhovno su{testvo.
Se pokrenuva pra{aweto dali duhovnoto su{testvo simboli-zirano od
zmijata postoelo pred sozdavaweto na univerzumot, ili bilo sozdadeno kako del
od univerzumot. Ako su{testvoto postoelo pred sozdavaweto na univerzumot i
imalo cel sprotivna na onaa na Boga, toga{ sudirot pome|u dobroto i zloto vo
univerzumot bi bil neodminliv i postojan. Bo`jeto providenie na obnovata
toga{ bi trebalo da propadne. Duri bi bil neosnovan monoteizmot, spored koj sé
vo univerzumot e sozdadeno od eden Bog. Ostanuvame so zaklu~ok deka
duhovnoto su{testvo pretstaveno od zmijata izvorno bilo sozdadeno so dobra cel,
no podocna zgre{ilo i stanalo Satana.
Kakov vid duhovno su{testvo sozdadeno od Boga mo`elo da razgovara
so lu|eto, da ja razbira Bo`jata volja i da `ivee na neboto? Kakov vid su{testvo,
duri i otkako zgre{ilo i bilo degradirano vo zlo su{testvo, mo`elo da gi nadmine
vremeto i prostorot i da vladee so ~ovekovata du{a? Osven angelite, nema drugi
su{testva obdareni so takvi karakteristiki. Stihot "Bog, koga ne gi po{tedi angelite
{to zgre{ija, tuku gi turna vo pekolot so verigi na mrakot, gi predade da bidat
pazeni za sudot"18 go potvrduva zaklu~okot deka zmijata, koja gi isku{uvala lu|
eto i gre{ela, e angel.
Zmijata ima razdvoen jazik. Toa predo~uva nekogo koj pravi sprotivni
ne{ta so eden jazik i `ivee dvoli~en `ivot so edno srce. Zmijata, {to go obvitkuva

17
Bitie 3:4-5.
18
2 Pet. 2:4.

69
^ovekoviot pad

svoeto telo okolu `rtvata pred da ja izede, e metafora za nekoj koj gi koristi
drugite za svoja sopstvena korist. Od ovie pri~ini, Biblijata go povrzala angelot,
koj gi isku{uval lu|eto, so zmijata.

1.3 Padot na angelot i Padot na lu|eto

Jasno e deka zmijata koja gi navela lu|eto da zgre{at bila angel i deka toj
angel koga zgre{il i padnal stanal Satana. Da istra`ime kakov vid grev napravile
angelot i lu|eto.

1.3.1 Zlostorstvoto na angelot

"Angelite, pak, {to ne se pokoruvaa na svoeto na~alstvo, i go napu{tija

svoeto `iveali{te, gi stavi vo ve~ni okovi, vo mrak za sud na velikiot den.
Kako {to Sodom i Gomor i okolnite gradovi, {to bludstvuvaa i na ist
na~in kako i tie naletuvaa i na druga plot, stanaa primer so toa {to bea
naka`ani so ve~en ogan". - Juda 6-7.

Od ovoj citat mo`e da zaklu~ime deka angelot padnal kako rezultat na

nedozvolena seksualna vrska.
Prequbata e zlostorstvo koe nikoj ne mo`e da go napravi sam. So kogo
angelot napravil nedozvolen seksualen ~in vo Edemskata gradina? So cel da ja
otkrieme ovaa misterija, da ispitame kakov grev napravile lu|eto.

1.3.2 Zlostorstvoto na lu|eto

^itame deka pred da zgre{at, i Adam i Eva bile goli i ne se sramele. 19 Me|
utoa, po Padot tie se po~ustvuvale zasrameni od svojata golotija i si napravile
prestilki od smokvini lisja, za da gi pokrijat svoite dolni delovi. 20 Ako tie
napravile zlostorstvo jadej}i `iv plod od drvoto nare~eno drvo na spoznanieto na
dobroto i zloto, tie sekako }e gi pokriele svoite race ili usti. Vo ~ovekovata
priroda e da gi sokriva svoite gre{ki. Spored toa, aktot na pokrivaweto na nivnite
dolni delovi poka`uva deka ovie delovi, a ne nivnite usti, bile izvorot na nivniot
sram. Zapi{ano e: "Da gi kriev gre{kite svoi pred lu|eto i ako gi taev vo gradite
svoite prestapi..."21 Toa {to Adam gi skril svoite dolni delovi po Padot uka`uva
deka negoviot sram bil vo negovite dolni delovi. Polovite organi na Adam i Eva
se izvorot na nivniot sram, bidej}i tie bile instrumentite na nivniot gre{en ~in.
Vo svetot pred ~ovekoviot Pad, {to bi sakal da napravi nekoj duri i pri
jasen rizik za svojot `ivot? Toa ne bi mo`elo da bide ni{to drugo osven quboven

19
Bitie 2:25.
20
Bitie 3:7.
21
Jov 31:33.

70
 ^ovekoviot Pad

akt. Bo`jata22 cel na sozdavaweto, opi{ana vo blagoslovot "plodete se, i mno`ete

se", mo`e da se dostigne samo preku qubov. Spored toa, od gledna to~ka na
Bo`jata cel na sozdavaweto, qubovta treba da bide najskapoceniot i najsvet ~in.
No, bidej}i seksualniot akt bil pri~inata za Padot, lu|eto ~esto na nego gledaat so
sram i duri so prezir. Da zaklu~ime, lu|eto zgre{ile niz nedozvolen seksualen
odnos.

1.3.3 Nedozvoleniot seksualen akt pome|u angelot i lu|eto

Dosega objasnivme deka eden angel gi navel lu|eto da zgre{at i deka i

angelot i lu|eto zgre{ile poradi nedozvolenata seksualna qubov. Lu|eto i angelite
se edinstvenite duhovni su{testva vo univerzumot koi se sposobni da imaat
qubovni vrski. Mo`e da zaklu~ime deka nedozvolenata seksualna vrska mora da
gi vklu~uvala angelot i lu|eto.
Isus rekol:"Va{iot tatko e |avolot; i vie sakate da gi ispolnuvate `elbite na
svojot tatko".23 Bidej}i \avolot e identifikuvan kako Satana, 24 mo`eme da tvrdime
deka lu|eto se potomci na Satanata, na "drevnata zmija" koja lu|eto gi dovela vo
isku{enie. Vo kakvi okolnosti ~ove{tvoto stanalo potomstvo na gre{niot angel, na
Satanata? Imalo nedozvolena seksualna vrska pome|u angelot i prvite ~ovekovi
predci. Kako plod na taa vrska, celoto ~ove{tvo ima satanska loza. Koga sv.
Pavle napi{al: "I ne samo tie, tuku i nie samite, koi go imame na~etokot na
Duhot, vozdivnuvame vo sebesi, o~ekuvaj}i posinuvawe i otkupuvawe na na{eto
telo",25 toj znael deka gre{nite luge proizleguvaat od satanskata loza, a ne od
Bo`jata loza. Jovan Krstitel im prio|al na lu|eto narekuvaj}i gi "porodi zmiini", 26
{to zna~i: deca na Satanata. Isus im rekol na pisarite i fariseite: "Zmii i porodi
aspidini, kako }e pobegnete od presudata za vo pekolot?" 27 Ovie navodi
potvrduvaat deka nie sme porod od nedozvolenata seksualna vrska pome|u
angelot i na{ite prvi predci. Ova, vsu{nost, le`i vo srcevinata na ~ovekoviot Pad.

1.4 Plodot od drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto

Porano be{e poka`ano deka drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto ja

simbolizira Eva. [to pretstavuva plodot od ova drvo? Toj ja pretstavuva qubovta
na Eva. Kako {to drvoto se razmno`uva preku negoviot plod, Eva trebalo da rodi
dobri deca preku nejzinata bo`estvena qubov. Namesto toa, taa rodila zli deca

22
Bitie 1:28.
23
Jovan 8:44.
24
Otkr. 12:9.
25
Rim. 8:23.
26
Matej 3:7.
27
Matej 23:33.

71
^ovekoviot pad

preku nejzinata satanska qubov. Eva bila sozdadena vo nezrela sostojba: taa
trebalo da ja dostigne celosnata zrelost samo otkako }e pomine niz periodot na
rastewe. Spored toa, bilo mo`no preku svojata qubov taa da nosi ili dobar ili zol
plod. Zatoa qubovta na Eva e simbolizirana so plodot od drvoto na spoznanieto na
dobroto i zloto i zatoa Eva e simbolizirana so drvo.
[to ozna~uva jadeweto na plodot od drvoto na spoznanieto na dobroto i
zloto? Koga jademe ne{to, nie pravime toa da stane del od nas. Eva trebalo da go
izede plodot na dobrinata so izrazuvawe na nejzinata qubov centrirana kon Boga.
Potoa taa trebalo da ja primi su{tinata na Bo`jata bo`estvenost i da se razmno`i vo
dobra loza. Me|utoa, taa go izela plodot na zloto, iska`uvaj}i ja svojata zla qubov
centrirana kon Satanata. Zatoa taa ja primila su{nosta na negovata zla priroda i se
razmno`ila vo zla loza, od koja poteknuva na{eto gre{no op{testvo. Spored toa,
jadeweto na plodot od drvoto na spoznanieto na dobroto i zloto od strana na Eva
ozna~uva deka taa imala satanska qubovna vrska so angelot, {to nea ja povrzalo
vo krvna vrska so nego.
Bog go prokolnal gre{niot angel velej}i:"Pome{e~ki }e se vle~e{ i
prav }e jade{ sé do krajot na tvojot `ivot!" 28 Zborovite "pome{e~ki }e se vle~e{"
zna~at deka angelot trebalo da stane bedno su{testvo, nesposobno da funkcionira
pravilno ili da ja izvede svojata izvorna slu`ba. Zborovite "}a jade{ prav" zna~at
deka, otkako bil isfrlen od neboto,29 angelot bil li{en od `ivotnite elementi od
Boga. Zatoa toj moral da zavisi od gre{nite elementi prisobrani od gre{niot svet.

1.5 Korenot na grevot

Od gornoto tolkuvawe na Biblijata nau~ivme deka korenot na grevot ne e

vo toa {to prvite ~ovekovi predci izele plod, tuku vo toa {to tie imale
nedozvolena seksualna vrska so eden angel (simboli-ziran od zmija). Zaradi toa,
namesto da ja razmno`at Bo`jata dobra rodova loza, tie ja razmno`ile satanskata
zla loza.
Postoi iscrpen dokaz koj ni pomaga da prepoznaeme deka korenot na
~ovekoviot grev poteknuva od seksualnata nemoralnost. Znaeme deka izvorniot
grev e prenesuvan preku rodovite potomci od edna generacija vrz slednata, zatoa
{to korenot na grevot bil zacvrsten od seksualnata vrska, {to niv gi povrzuva vo
krvna vrska. U{te pove}e, onie religii koi ja istaknuvaat neophodnosta da se
pro~isti grevot, ja smetaat prequbata za osnoven grev, a so cel nego da go
kontroliraat, tie u~at za doblesta na nevinosta i na vozdr`anosta. Ova e pokazatel
deka korenot na grevot e pronajden vo strasnite `elbi. Izraelcite izveduvaat ritual
na obre`uvawe kako uslov za posvetenost. Tie se kvalifikuvale sebesi kako izbran
Bo`ji narod preku istekuvawe na krv, bidej}i korenot na grevot le`i vo
vnesuvaweto na zla krv, koja niz ne~ist akt go ispolnuva na{eto su{testvo.

28
Bitie 3:14.
29
Isa. 14:12; Otkr. 12:9.

72
 ^ovekoviot Pad

Seksualniot promiskuitet e principielna pri~ina za Padot na brojni heroi,

patrioti i nacii. Duri i kaj najistaknatite lu|e korenot na grevot - nedozvolenata
seksualna vrska - e postojano aktiven vo nivnite du{i, ponekoga{ i bez nivno
svesno soznanie. Nie mo`e da bideme sposobni da gi iskorenime site drugi zla so
izgradu-vawe na moralni kodovi preku religijata, so vistinsko implementi-rawe na
razli~ni obrazovni programi i so reformirawe na socijal-no-ekonomskite sistemi
{to go pottiknuvaat kriminalot. No, nikoj ne mo`e da ja spre~i ~umata na
seksualniot promiskuitet, koj sé pove}e stanuva sekojdnevie, onaka kako {to
progresot na civilizaci-jata go pravi stilot na `iveeweto sé poudoben i poopu{ten.
Sled-stveno, nade`ta za eden idealen svet e prazen son sé dodeka ovoj koren na
site zla ne se iskoreni vo negoviot izvor. Hristos pri svoeto Vtoro doa|awe mora
da bide sposoben da go re{i ovoj problem edna{ za sekoga{.

VTOR DEL

Motivacijata i procesot na Padot

Motivacijata na ~ovekoviot Pad le`i vo angelot, koj, kako {to vidovme,
simboliziran od zmijata, ja dovel Eva vo isku{enie. Zatoa, pred da ja osoznaeme
motivacijata i procesot na Padot, prvo mora da nau~ime {to e angelot.

2.1 Angelite, nivnata misija i nivnata vrska so lu|eto

Kako i site su{testva, angelite se sozdadeni od Boga. Bog gi sozdal niv

pred koja i da bilo druga tvorba. Vo bibliskoto nabrojuva-we na sozdavaweto na
neboto i na zemjata, nao|ame deka Bog zboruval vo mno`ina: "Da sozdademe
~ovek spored Na{iot obraz i podobie kako {to sme Nie". 30 Toa ne e zatoa {to Bog
zboruval za sebe kako Sv. Trojstvo, kako {to mnogu teolozi go interpretirale ovoj
pasus, tuku Toj im zboruval na angelite, koi Toj gi sozdal pred lu|eto.
Bog gi sozdal angelite da bidat Negovi slugi, koi }e Mu pomagaat vo
sozdavaweto i odr`uvaweto na univerzumot. Vo Biblijata mo`eme da najdeme
mnogu primeri na angeli koi rabotat za Bo`jata volja. Angelite mu soop{tile na
Avraam va`ni zborovi od Bo`jiot blagoslov, 31 eden angel go navestil za~nuvaweto
na Hrista,32 eden angel go oslobodil Petra i go izvel od zatvorot i od gradot. 33
Angelot koj go pridru`uval Jovana vo Knigata na Otkrovenieto se narekuva sebesi
"sluga",34 a vo Poslanieto do Evreite angelite se pretstaveni kako "duhovi

30
Bitie 1:26.
31
Bitie 18:10.
32
Matej 1:20, Luka 1:31.
33
Dela 12:7-10.
34
Otkr. 22:9.

73
^ovekoviot pad

opredeleni da slu`at".35 Biblijata ~esto gi prika`uva angelite kako go po~ituvaat i

veli~aat Boga.36
Da ja ispitame vrskata pome|u lu|eto i angelite od perspekti-vata na
Tvore~kiot Princip. Bidej}i Bog né sozdal kako Negovi deca i ni dal vlast nad
seto sozdaeno,37 nie sme, isto taka, nazna~eni da vladeeme i so angelite. Vo
Biblijata e zapi{ano deka nie imame avtoritet da im sudime na angelite. 38
Mnogumina koi komuniciraat so duhovniot svet posvedo~ile za mno`estvoto
angeli koi gi pridru`u-vaat svetcite vo Rajot. Ovie sogleduvawa go ilustriraat
faktot deka angelite imaat misija da im pomagaat na lu|eto.

2.2 Duhovniot i fizi~kiot Pad

Bog gi sozdal lu|eto so dve komponenti: duhovnoto Jas i fizi~koto Jas.

^ovekoviot Pad, isto taka, se slu~il vo dve dimenzii: duhovnata i fizi~kata. Padot
koj se slu~il preku seksualnata vrska pome|u angelot i Eva bil duhoven pad,
dodeka Padot koj se slu~il preku seksualnata vrska pome|u Eva i Adam bil fizi~ki
pad.
Kako mo`e eden akt na strasna qubov da se slu~i pome|u angel i ~ovek?
Site ~uvstva po~uvstvuvani pome|u edna li~nost i eden duh se isti kako onie
po~uvstvuvani za vreme na kontaktot pome|u dve zemni ~ove~ki su{testva. Bez
somnenie, mo`no e seksualno obedinu-vawe pome|u angel i ~ovek.
Ova mnogu pojasno mo`e da go razbereme od slednive dokazi. Ima
prijaveni slu~ai na zemni lu|e koi vodat bra~en `ivot so duhovi. Vo Biblijata ima
izvestuvawe za angel koj se borel so Jakov i mu go is~a{il kolkot. 39 Tri angeli go
posetile semejstvoto na Avraam i jadele obrok od tele{ko meso, mleko i maslo. 40
Ponatamu, dva angeli ja posetile ku}ata na Lot i jadele beskvasen leb {to im go
poslu`il toj. Koga `itelite na gradot gi videle angelite, bile vozbudeni od pohotna
`elba po niv i ja opkru`ile ku}ata na Lot, izvikuvaj}i: "Kade se lu|eto, koi dojdoa
da no}evaat kaj tebe? Izvedi gi da bideme so niv!"41

2.2.1 Duhovniot pad

Bog go sozdal angelskiot svet i go nazna~il Lucifer 42 na pozicijata na

arhangel. Lucifer bil kanal za Bo`jata qubov sprema angelskiot svet, isto kako {to

35
Evr.1:14.
36
Otkr. 5:11-12, 7:11-12.
37
Bitie 1:28.
38
1 Kor. 6:3.
39
Bitie 32:25.
40
Bitie 18:8.
41
Bitie 19:5.
42
Isa. 14:12 - arhangelot e nare~en "Denice, sine na zorata".

74
 ^ovekoviot Pad

Avraam bil kanal za Bo`jiot blagoslov sprema Izraelcite. Na ovaa pozicija toj
vistinski ja monopoliziral qubovta od Boga. Me|utoa, otkako Bog gi sozdal lu|eto,
Toj gi sakal niv mnogu pati pove}e otkolku {to nekoga{ go sakal Lucifera, kogo
go sozdal kako svoj sluga. Navistina, Bo`jata qubov kon Lucifer ne se izmenila.
Taa bila ista kako {to bila pred i po sozdavaweto na lu|eto. Sepak, koga Lucifer
videl deka Bog gi saka Adam i Eva pove}e od nego, toj po~uvstvuval
namaluvawe na qubovta {to ja prima od Boga. Ovaa sostojba e sli~na na onaa vo
bibliskata parabola za rabotnicite vo lozjeto. 43 Iako rabotnicite koi rabotele od
utroto dobile pristojna nadnica, koga videle deka onie koi do{le podocna i
rabotele pomalku dobile isto tolku, tie se po~uvstvuvale nedovolno plateni.
^uvstvuvaj}i deka prima pomalku qubov otkolku {to misli deka zaslu`uva,
Lucifer posakal i vo ~ove~koto op{testvo da ja zafati istata centralna pozicija {to
ja u`ival vo angelskiot svet, kako kanal za Bo`jata qubov. Zatoa toj ja zavel Eva i
toa bil motivot za duhovniot pad.
Sé vo univerzumot e sozdadeno da bide upravuvano od Boga preku
qubov. Spored toa, qubovta e izvor na `ivotot, klu~ za sre}ata i su{tina na idealot
kon koj te`neat site su{testva. Kolku {to nekoj pove}e prima qubov, toj tolku im
izgleda poubav na drugite. Koga angelot, sozdaden kako Bo`ji sluga, ja zabele`al
Eva, Bo`jata }erka, bilo sosema prirodno taa da mu izgledala ubavo vo negovite
o~i. Vpro~em, koga Lucifer videl deka Eva odgovara na negovoto isku{uvawe,
toj ja po~uvstvuval stimulacijata od nejzinata qubov kako slatko zaveduvawe.
Ottuka, Lucifer ja zaveduval Eva so namera da ja ima bez ogled na posledicite.
Lucifer, koj ja napu{til svojata vistinska pozicija zaradi negovata prekumerna
`elba, i Eva, koja predvreme sakala da gi otvori svoite o~i i da stane sli~na na
Boga,44 sozdale zaedni~ka osnova i po~nale dejstvo na davawe i primawe. Silata
na neprincipielnata qubov sozdadena od nivnoto davawe i primawe gi dovelo niv
do izvr{uvawe na nedozvolena seksualna vrska na duhoven plan.
Site su{testva se sozdadeni vrz osnova na principot da gi razmenuvaat
elementite eden so drug koga }e se obedinat vo qubovta. Soglasno so toa, koga
Eva preku qubov se obedinila so Lucifer, primila izvesni elementi od nego. Prvo,
taa go primila ~uvstvoto na strav, koe nastanalo od gri`ata na sovesta, proizlezena
od nejzinoto prekr{uvawe na celta na sozdavaweto. Vtoro, taa od Lucifer primila
mudrost, {to í ovozmo`ila da sfati deka izvorno nejzin soprug trebalo da bide
Adam, a ne angelot. Eva bila vo pozicija da prima mudrost od arhangelot, bidej}i
bila nezrela i nejzinata mudrost ne bila tolku sozreana kako taa na arhangelot, koj
ve}e bil vo sostojba na angelska zrelost.

2.2.2.Fizi~kiot pad

43
Matej 20:1-15.
44
Bitie 3:5-6.

75
^ovekoviot pad

Sovr{enite Adam i Eva trebalo da stanat ve~ni ma` i `ena vo Bo`jata

qubov. Me|utoa, Eva, koja vo svojata nezrelost zapo~nala nedozvolena vrska so
arhangelot, se zdru`ila so Adam kako soprug i sopruga. Taka, Adam zgre{il koga
toj, isto taka, bil sé u{te nezrel. Ovaa bra~na vrska vo satanska qubov pome|u
Adam i Eva go formirala fizi~kiot pad.
Kako {to e napomenato pogore, preku duhovniot pad so arhan-gelot Eva
go primila ~uvstvoto na strav, nastanato od gri`ata na sovesta, i edna nova
mudrost deka izvorno nejziniot iden soprug ne e arhangelot tuku Adam.
Toga{ Eva go zavela Adam so nade` deka preku obedinuvaweto so nego,
nejziniot planiran soprug, taa mo`e da se oslobodi sebesi od stravot i u{te
edna{ da zastane pred Boga. Toa bila motivacijata na Eva, {to dovelo do fizi~kiot
pad.
[tom Eva se obedinila so arhangelot preku nivnata nedozvo-lena
seksualna vrska, taa zastanala na pozicijata na arhangel vo odnos na Adam.
Vsu{nost, Adam, koj sé u{te primal Bo`ja qubov, í stanal nejze mnogu atraktiven.
Gledaj}i go Adama kako nejzina edinstvena nade` za vra}awe kon Boga, Eva se
svrtela kon Adam i go zavela, igraj}i ja istata uloga {to ja igral arhangelot koga ja
soblaznil nea. Adam odgovoril i sozdal zaedni~ka osnova so Eva, i tie zapo~nale
me|usebno dejstvo na davawe i primawe. Silata na neprincipielnata qubov
predizvikana vo nivnata vrska go navela Adama da ja napu{ti negovata izvorna
pozicija, a niv, zaedno, gi dovela vo nedozvolena fizi~ka vrska na seksualna
qubov.
Koga Adam se obedinil so Eva, toj gi nasledil site elementi {to gi primila
Eva od arhangelot. Ovie elementi, bez isklu~ok, bile prenesuvani posledovatelno
vrz site podocne`ni generacii. [to ako Adam dostignel sovr{enstvo bez da popu{ti
na gre{noto isku{uvawe od Eva? Providenieto da se obnovi Eva bi bilo relativno
lesno, bidej}i, iako taa zgre{ila, Adam sé u{te bi ostanal nedopren kako nejzin
sovr{en subjekt partner. Za `al, Adam isto taka zgre{il i ~ove{tvoto do dene{en
den se razmno`uva vo grev, prodol`uvaj}i ja satanskata loza.

TRET DEL

Silata na qubovta, silata na Principot

i Bo`jata zapoved
3.1 Silata na qubovta i silata na Principot vo ~ovekoviot Pad

Lu|eto se sozdadeni spored Principot i tie trebalo da `iveat spored

nasokata od Principot. Zatoa ne e mo`no silata vsadena vo Principot da navede
edna li~nost da otstapi od patot na Principot i da ja predizvika nea da zgre{i. Ova
mo`e da bide sporedeno so voz koj, osven zaradi rasipuvawe na {inite ili na
lokomotivata, mo`e da izleze od {inite samo dokolku nekoja nadvore{na sila,

76
 ^ovekoviot Pad

pojaka od impulsot na vozot, se sudri so nego i go turne vo druga nasoka. Sli~no

na toa, za lu|eto silata vsadena vo Principot go vodi nivnoto rastewe vo pravilna
nasoka. No, tie sigurno }e zgre{at ako nekoja pogolema sila so razli~na nasoka i
so neprincipielna cel se sudri so niv. Silata koja e pojaka od silata na Principot ne
e niedna druga sila osven silata na qubovta. Dodeka lu|eto se vo sostojba na
nezrelost, ima mo`nost silata na neprincipielnata qubov da gi navede da zgre{at.
Zo{to silata na qubovta e pojaka od silata na Principot? Zo{to Bog ja
sozdal nea posilna, koga ova ostava otvorena mo`nost silata na zastranetata qubov
da se sudri so li~nosta vo nezrela sostojba i da ja predizvika da zgre{i?
Soglasno so Tvore~kiot Princip, Bo`jata qubov e subjekt na site vidovi
qubov koi te~at vo ramkite na ~etiripozicionata osnova, koja e vospostavena koga
nejzinite ~lenovi ja ispolnile celta na trite objekti preku nivnata dinami~na me|
usebna qubov. Bez Bo`jata qubov nema na~in da se izgradi vistinska
~etiripoziciona osnova; bez Bo`jata qubov ne e ni mo`no da ja ispolnime celta za
koja sme sozdadeni. Navistina, qubovta e poteklo i nepresu{en izvor na na{iot
`ivot i sre}a.
Iako Bog gi sozdal lu|eto vrz osnova na Principot, Toj vladee preku
qubovta. Sledstveno, so cel qubovta pravilno da ja ispolni svojata uloga, nejzinata
sila mora da bide pojaka od silata na Principot. Ako silata na qubovta bi bila
poslaba od silata na Principot, Bog ne bi mo`el da vladee so lu|eto preku qubov, a
nie pove}e bi te`neele kon Principot otkolku kon qubovta na Boga. Od taa
pri~ina, Isus se obidel da gi izdigne svoite apostoli so vistinata, no niv gi spasila
negovata qubov.

3.2 Zo{to Bog ja izgradil zapovedta kako predmet na verata

Zo{to Bog ja pothranuval verata na Adam i Eva davaj}i im zapoved "Ne

jadete od ovo{jeto"? Vo nivnata nezrela sostojba Bog ne mo`el direktno da gi
vladee Adam i Eva od preku qubovta. Bidej}i silata na qubovta e pojaka od silata
na Principot, Bog predvidel deka, ako tie sozdadat zaedni~ka osnova so
arhangelot, postoi mo`nost da podlegnat na silata na zastranetata neprincipielna
qubov i da zgre{at. Za da go spre~i ova, na Adam i Eva Bog im dal zapoved {to
im zabranuva da se povrzat so arhangelot na ovoj na~in. Bez ogled na toa kolku
mo`ela da bide mo}na neprincipielnata qubov na arhangelot - dokolku Adam i
Eva se dr`ele do zapovedta, sozdavaj}i zaedni~ka osnova so Boga i vpu{taj}i se
vo davawe i primawe so Nego i so nikoj drug, silata na neprincipielnata qubov na
arhangelot ne bi vlijaela vrz niv i tie nikoga{ nemalo da padnat vo grev. Za `al,
Adam i Eva ne se pokorile na zapovedta, tuku sozdale zaedni~ka osnova so
arhangelot i imale davawe i primawe so nego. Spored toa, silata na nedozvolenata
qubov gi turnala od kolosekot.
Bog ne ja dal zapovedta samo za da go spre~i Padot na nezreli-te lu|e.
Bog isto taka sakal tie da u`ivaat vlast nad prirodniot svet - vklu~uvaj}i gi i
angelite - so nasleduvawe na Negovata tvore~ka priroda. So cel da ja nasledat

77
^ovekoviot pad

ovaa sila za tvorewe, lu|eto trebalo da se usovr{at sebesi preku nivnata vera vo
Zborot kako nivni sopstven del na odgovornosta.45
Bog ja dal zapovedta ne na arhangelot, tuku samo na lu|eto. Bog sakal da
go vozdigne dostoinstvoto na lu|eto kako spodeluvawe na Tvore~kiot Princip, {to
niv bi gi ovlastilo da zastanat kako Bo`ji deca i da vladeat duri i so angelite.

3.3 Periodot koga zapovedta bila neophodna

Dali Bo`jata zapoved da ne se jade toa ovo{je obvrzuvala zasekoga{?

Vtoriot Bo`ji blagoslov trebalo da se ispolni koga Adam i Eva }e navlezat vo
direktnata Bo`ja oblast na qubovta, so povrzuvawe kako vistinski ma` i `ena i so
donesuvawe i odgleduvawe deca vo Bo`jata qubov. 46 Vsu{nost, Principot gi
ovlastuva lu|eto da mo`at da jadat od plodot toga{ koga }e dostignat celosna
zrelost na karakterot.
Silata na qubovta e pojaka od silata na Principot. Ako Adam i Eva
dostignele sovr{enstvo, ako stanele bo`estveni soprug i sopruga i go iskusele
direktnoto Bo`je vladeewe so apsolutnata sila na Negovata qubov, nivnata bra~na
qubov }e stanela apsolutna. Niedna li~nost, niedna sila vo univerzumot
nekoga{ ne }e mo`ele da ja raskinat taa qubovna vrska. Toga{ Adam i Eva
nikoga{ nemalo da zgre{at. Nemalo da ima na~in qubovta na arhangelot, koj e
inferioren vo odnos na lu|eto, da mo`e nekoga{ da ja prekine bra~nata qubov na
Adam i Eva {tom taa bi bila cvrsto zasnovana vo Boga. Spored toa, Bo`jata
zapoved "Ne jadete od ovo{jeto" se odnesuvala na Adam i Eva samo dodeka tie
bile nezreli.

^ETVRTI DEL

Posledicite od ~ovekoviot Pad

Koi se posledicite od duhovniot i fizi~kiot pad na Adam i Eva za celiot
univerzum, vklu~uvaj}i gi i ~ove{tvoto i angelite? Da razgledame nekoi od
najserioznite posledici.

4.1 Satanata i gre{noto ~ove{tvo

Satana e imeto dadeno na arhangelot Lucifer otkako zgre{il. So pa|aweto

vo grev na prvite ~ovekovi predci, tie se povrzale sebesi vo krvna vrska so
Lucifer. Tie sozdale ~etiripoziciona osnova spoeni so Satanata i, sledstveno, site
45
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 5.2.2.
46
Bitie 1:28.

78
 ^ovekoviot Pad

lu|e stanale deca na Satanata. Zatoa Isus im rekol na lu|eto: "Va{iot tatko e |
avolot" i gi narekol "porodi zmiini".47 Sv. Pavle napi{al: "I ne samo tie, tuku i nie
samite, koi go imame na~etokot na Duhot, vozdivnuvame vo sebesi, o~ekuvaj}i
posinuvawe i otkupuvawe na na{eto telo", 48 poso~uvaj}i deka nikoj ne í pripa|a
na Bo`jata loza. Namesto toa, zaradi Padot na prvite ~ovekovi predci, lu|eto se del
od satanskata loza.
Ako Adam i Eva dostignele celosna zrelost i izgradele ~etiripoziciona
osnova sosredoto~ena kon Boga, svetot na Bo`jata vlast }e bil izgraden toga{.
Sepak, dodeka sé u{te bile nezreli, tie zgre{ile i sozdale ~etiripoziciona osnova
centrirana na Satanata. Kako rezultat na toa, ovoj svet do{ol pod vlast na
Satanata. Zatoa Biblijata go narekuva Satanata "knez na ovoj svet" i "bog od ovoj
svet".49
[tom Satanata zavladeal so lu|eto, koi trebalo da bidat gospodari na
sozdadenoto, toj isto taka dostignal vlast nad sé vo univerzumot. Soglasno so toa,
zapi{ano e: "A i tvarite so netrpenie go o~ekuvaat proslavuvaweto na sinovite
Bo`ji... Oti znaeme deka site sozdanija zaedno so nas vozdivnuvaat i ta`at
dosega".50 Ovoj citat ja opi{uva agonijata na sozdadenoto pod vlasta na Satanata
kako zabavuvawe na pojavuvaweto na bezgre{ni lu|e, koi bi ja usovr{ile svojata
izvorna priroda. Toa (sozdadenoto) kopnee po denot koga tie (bezgre{nite lu|e) }e
go sovladaat Satanata i }e po~nat so sozdadenoto da vladeat so qubov.

4.2 Aktivnostite na Satanata vo ~ove~koto op{testvo

Satanata postojano gi obvinuva lu|eto pred Boga, kako {to go obvinil

Jova, so cel da gi odvle~e vo pekolot. 51 Sepak, duri ni Satanata ne mo`e da ja
prodol`i svojata zla dejnost dokolku prvo ne najde objekt-partner so kogo toj
mo`e da sozdade zaedni~ka osnova i da se povrze vo dejstvo na davawe i
primawe. Objekt-partneri na Satana-ta se zlite duhovi vo duhovniot svet. Objekt-
partneri na ovie zli duhovi se duhovnite sopstva na zlite lu|e na zemjata, a
pogonite preku koi dejstvuvaat ovie duhovni sopstva, se nivnite fizi~ki tela.
Spored toa, silata na Satanata e prenesena preku zlite duhovi i se manifestira vo
aktivnostite na zemnite lu|e. Na primer, Satanata vlegol vo Juda Iskariot, 52 a i Isus
edna{ go narekol Petar "Satano".53 Vo Biblijata, duhovite na zlite zemni lu|e se
nare~eni "angeli" na |avolot.54

47
Jov. 8:44; Matej12:34; 23:33; Matej 3:7.
48
Rim 8:23.
49
Jov. 12:31; 2 Kor. 4:4.
50
Rim. 8:19-22.
51
Jov 1:9-11.
52
Luka 22:3.
53
Matej 16:23.
54
Matej 25:41.

79
^ovekoviot pad

Nebesnoto Kralstvo na zemjata 55 e obnoven svet vo koj Satana-ta ne

mo`e pove}e da pottiknuva nikakva aktivnost. Za da se ostvari ovoj svet,
neophodno e celoto ~ove{tvo da ja eliminira svojata zaedni~ka osnova so
Satanata, da ja obnovi svojata zedni~ka osnova so Boga i da se povrze vo dejstvo
na davawe i primawe so Nego. Proro{tvoto deka vo Poslednite denovi Bog }e go
zatvori Satanata vo dupka bez dno56 ozna~uva deka Satanata }e bide celosno
nesposoben za kakva bilo aktivnost, bidej}i pove}e nema da ima nikakov
sledbenik so kogo Satanata }e mo`e da se povrze. So cel da se eliminira na{ata
zaedni~ka osnova so Satanata i da bideme sposobni da mu sudime, 57 nie mora da
gi razbereme identitetot i zlostorstvoto na Satanata i nego da go obvinime pred
Boga.
Sepak, poradi toa {to Bog gi obdaril lu|eto i angelite so sloboda, Toj ne
mo`e niv na sila da gi vozobnovi. Ispolnuvaj}i ja svojata odgovornost, lu|eto so
svojata slobodna volja treba da go dovedat Satanata dobrovolno da se predade, da
go napu{ti svetot na Boga. Samo na vakov na~in mo`e da bide vozobnoven
izvorniot ideal, planiran od Boga pri sozdavaweto. Bidej}i Bog raboti na
Negovoto providenie spored ova na~elo, istorijata na providenieto na obnovata e
mnogukratno prodol`ena.58

4.3 Dobroto i zloto videni od gledna to~ka na celta

Otkako ve}e gi opredelivme dobroto i zloto,59 da prodol`ime da ja

ispituvame prirodata na dobroto i zloto od gledna to~ka na celta. Ako Adam i Eva
se sakale eden so drug kako {to opredelil Bog i sozdale ~etiripoziciona osnova
sosredoto~ena na Boga, tie }e vostanovele dobar svet. No, bidej}i tie se sakale
me|usebno so cel sprotivna na Bo`jata opredelba i izgradile ~etiripoziciona
osnova centrirana na Satanata, tie zavr{ile sozdavaj}i zol svet. Ova poka`uva
deka, iako dobrite i zlite elementi ili dejstva mo`at da zazemat ista forma, nivnata
vistinska priroda mo`e da bide prepoznaena preku nivnite plodovi. Tie gi davaat
svoite plodovi vo soglasnost so razli~nite celi kon koi se stremat.
Najdovme mnogu slu~ai kade onoj aspekt na ~ovekovata priroda, koj{to
voobi~aeno e svrten kon zloto, vsu{nost e dobrar ako negovata cel e naso~ena

55
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 2.
56
Otkr. 20:1-3.
57
1 Kor. 6:3.
58
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Predopredelenosta 2.
59
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 4.3.2.

80
 ^ovekoviot Pad

kon Bo`jata Volja. Kako primer da ja zememe `elbata. @elbata, koja lu|eto ~esto
ja smetaat za gre{na, navistina e dadena od Boga. Radosta e cel za sozdavaweto, a
radosta mo`e da se dostigne edinstveno koga e ispolneta `elbata. Ako nemame
`elba, nikoga{ ne mo`e da iskusime radost. Ako nemame `elba, nema da imame
aspiracija da ja primime Bo`jata qubov, da `iveeme, da pravime dobri dela ili da
se doka`uvame sebesi. Zatoa, bez `elba ne mo`at da bidat ispolneti nitu Bo`jata
cel za sozdavaweto, nitu providenieto na obnovata, bi bilo nevozmo`no edno
podredeno, harmoni~no i uspe{no ~ove~ko op{testvo.
@elbite, koi se del od na{ata priroda dadena od Boga, se dobri koga tie
nosat plod vo soglasnost so namerite na Bo`jata Volja, a zli koga nosat plod
spored celta na satanskata volja. Vrz ovaa osnova mo`e da zaklu~ime deka duri i
ovoj zol svet }e bide obnoven vo nasoka kon dobroto i }e stane Nebesno Kralstvo
na zemjata ako ja smeni svojata nasoka i cel vo soglasnost so vodstvoto na
Hristos.60 Spored toa, providenieto na obnovata mo`e da bide interpretirano kako
proces na promena na nasokata na ovoj gre{en svet od negovata sega{na satanska
cel kon celta na gradeweto na Nebesnoto Kralstvo, koe e Bo`jiot ideal na
sozdavaweto.
Sekoj standard na dobrina postaven za vreme na providenieto na
obnovata ne e apsoluten tuku relativen. Vo sekoj oddelen period na istorijata se
smeta kako dobro pokornoto povinuvawe na doktrinite izlo`eni od vladeja~kite
avtoriteti, dodeka akciite sprotivni na niv se prifa}aat kako zli. Me|utoa,
promenata na periodot vodi kon avtoriteti i doktrini so novi celi i novi standardi
na dobroto i zloto. Za sledbenicite na koja bilo religiozna tradicija ili {kola na
mislewe, dobro e soobrazuvaweto so pravilata na nivnata doktri-na ili filosofija,
dodeka protivstavuvaweto na niv e zlo. Sekoga{, pak, koga edna doktrina ili
filosofija do`ivuvaat promeni, nivnite standardi na dobroto i zloto, isto taka, }e se
menuvaat, soglasno so nivnite novi celi. Sli~no na toa, ako eden sledbenik se svrti
kon druga religija ili {kola na mislewe, toga{ prirodno i negovite celi i standardi
na dobroto i zloto }e se smenat vo soglasnost so toa.
Borbite i revoluciite postojano go tormozat ~ove~koto op{testvo, glavno
zaradi postojanite promeni vo standardite na dobroto i zloto, onaka kako {to od
lu|eto baraat da ispolnat razli~ni celi. Sepak, niz beskrajnite ciklusi na borbi i
revolucii vo ~ove~koto op{testvo, lu|eto se vo potraga po apsolutnata dobrina {to
ja posakuva nivniot izvoren um. Borbite i revoluciite vo gre{noto ~ove~ko
op{testvo nesomneno }e prodol`at onaka kako {to lu|eto se stremat kon ovaa
apsolutna cel, sé do kone~noto postignuvawe na svetot na dobrinata. Standardot
na dobrinata }e ostane relativen samo tolku dolgo kolku {to }e prodol`i tekot na
obnovata.
Koga suverenitetot na Satanata }e bide otstranet od zemjata, toga{ Bog,
ve~noto i apsolutno Bitie koe go nadminuva vremeto i prostorot, }e gi izgradi
Svojata vlast i Svojata vistina. Na toj den, Bo`jata vistina }e stane apsolutna, pa
60
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 2.2.

81
^ovekoviot pad

ottuka }e bidat apsolutni i celta na koja taa í slu`i, kako i standardot na dobrinata
koja taa ja utvrduva. Ovaa univerzalna, seopfatna vistina }e bide cvrsto
vostanovena od Hristos pri Negovoto Vtoro doa|awe.

4.4 Rabotata na dobrite i zlite duhovi

Nie go upotrebuvame izrazot "dobri duhovi" za obop{teno da gi

ozna~ime Boga, duhovite na Bo`jata stranata i dobrite angeli. Op{tiot izraz za
Satanata i za duhovite od negovata strana e "zli duhovi". Rabotata na dobrite i
zlite duhovi, kako i voop{to slu~ajot so dobrite i zlite dela, e takva {to tie imaat
sli~na nadvore{na pojava, no se stremat kon sprotivni celi.
So vreme delata na eden dobar duh }e go zgolemuvaat ~uvstvoto na
spokojstvo i pravednost na li~nosta, duri }e vodat i do popravawe na nejzinoto
zdravje. Nasproti toa, delata na zlite duhovi postepeno }e vodat do zgolemuvawe
na anksioznosta, stravot i na sebi~nosta i }e predizvikuvaat vlo{uvawe na
zdravjeto. Za nekogo koj ne go znae Principot mo`e da bide te{ko da ja prepoznae
rabotata na duhovite, no sepak mo`e da se slu~i, ~esto zadocneto, da ja prepoznae
prirodata na duhovite spored plodovite {to gi nosat. Koga nekoj gre{en ~ovek stoi
pome|u Bog i Satanata i e povrzan so dvata, rabotata na dobriot duh mo`e da bide
pridru`ena so podmolni vlijanija od nekoj zol duh. Vo drugi slu~ai, ne{to {to
zapo~nuva kako rabota na zlite duhovi, so tekot na vremeto mo`e da se spoi so
rabotata na dobrite duhovi. Prepoznavaweto na duhovite, spored toa, e mnogu
te{ko za onie koi ne go razbiraat Principot. [teta {to mnogu religiozni avtoriteti,
vo svoeto neznaewe, gi osuduvaat delata na dobrite duhovi, stavaj}i gi zaedno so
dejnosta na zlite duhovi. Ova niv mo`e da gi postavi vo nenamerna
protivstavenost na Bo`jata Volja. Vo sega{novo vreme duhovnite fenomeni
stanuvaat duri posekojdnevni. Ako religioznite voda~i ne mo`at pravilno da ja
oddelat rabotata na dobrite duhovi od rabotata na zlite duhovi, tie ne mo`at
pravilno da gi naso~at i vodat onie koi imaat vrska so duhovnite fenomeni.

4.5 Grevot

Grevot e prekr{uvawe na Nebesniot zakon, izvr{eno koga li~nosta

sozdava zaedni~ka osnova so Satanata i na toj na~in vospostavuva uslov za
davawe i primawe so nego. Grevot mo`e da se klasificira vo ~etiri vida. Prviot vid
e izvorniot grev. Ovoj grev poteknuva od duhovniot i fizi~kiot pad na prvite
~ovekovi predci. Toj e vsaden vo na{ata loza i e koren na site grevovi. Vtoriot e
nasledeniot grev. Ova e grevot {to nekoj go nasleduva od svoite predci zaradi
povrzanosta so lozata. Vo Desette Bo`ji zapovedi e zapi{ano deka grevovite od
roditelite }e bidat preneseni vrz nivnite potomci.61

61
Ishod 20:5.

82
 ^ovekoviot Pad

Tretiot e kolektivniot grev. Ova e grev za koj li~nosta e odgovorna kako

~len na grupa, duri i ako samata ne napravila grev, nitu nasledila grev od svoite
predci. Primer za ovoj vid grev e raspnuvaweto na Isus. Iako samo glavnite
sve{tenici i nekoi pisari go napravile ova delo koga go ispratile Isusa na
raspnuvawe, evrejskiot narod i ~ove{tvoto kako celina imaat zaedni~ko
optovaruvawe so odgovornosta za ovoj grev. Kako rezultat na toa, evrejskiot
narod be{e doveden vo pozicija da trpi seriozni stradawa, a ~ove{tvoto kako
celina mora da go izodi patot na makite do Vtoroto doa|awe na Hristos. ^etvrtiot
vid e individualniot grev, koj e napraven od samata edinka.
Izvorniot grev mo`e da bide smetan kako koren na site grevovi,
nasledeniot grev kako steblo, kolektivniot grev kako granki, a individualniot grev
kako lisje. Site grevovi proizleguvaat od izvorniot grev, koj e nivniot koren. Bez
otstranuvawe na izvorni-ot grev, nema na~in celosno da se iskorenat drugite
grevovi. Sepak, ni eden ~ovek ne e sposoben da go iskopa ovoj koren na grevot,
zakopan dlaboko vo skrivalnicata na vremeto. Samo Hristos, koj doa|a kako koren
i Vistinski Roditel na ~ove{tvoto, mo`e nego da go zgrap~i i iskoreni.

4.6 Osnovnite karakteristiki na gre{nata priroda

Od arhangelot Eva gi nasledila site tendencii proizlezeni od negoviot

prestap nasproti Boga, koga toj se povrzal so nea vo krvna vrska preku nivniot
seksualen odnos. Za vozvrat, Adam se zdobil so istite streme`i koga Eva, primaj}i
ja ulogata od arhangelot, se vrzala so nego vo krvna vrska preku nivniot seksualen
odnos. Ovie tendencii stanale koren za gre{nite streme`i vo site lu|e. Tie se
primarnite karakteristiki na na{ata gre{na priroda.
Osnovnata motivacija koja gi pottiknala ovie primarni karakteristiki na
gre{nata priroda le`at vo zavista {to arhangel-ot ja po~uvstvuval kon Adam,
sakan od Boga. Kako mo`e da ima takvo ne{to kako zavist i qubomora vo eden
arhangel, kogo Bog go sozdal za dobra cel? Arhangelot bil obdaren so `elba i
intelekt kako delovi od svojata izvorna priroda. Bidej}i arhangelot imal intelekt,
toj mo`el da sporedi i da prosudi deka Bo`jata qubov za lu|eto bila pogolema od
qubovta {to Bog mu ja daval nemu. Bidej}i toj isto taka imal `elbi, prirodno
kopneel Bog da go saka nego pove}e. Ovaa `elba na srceto prirodno vodi kon
zavist i qubomora. Zavista e edna neizbe`na nuspojava na izvornata priroda, kako
senkata frlena od eden objekt izlo`en na svetlina.
Zna~i, otkako lu|eto }e dostignat sovr{enstvo, tie nikoga{ nema da bidat
navedeni da zgre{at zaradi sporednata zavist. Tie dlaboko vo sebe }e znaat deka
privremenoto zadovolstvo {to mo`e da go po~uvstvuvaat so dobivawe na objektot
na nivnata `elba ne e vreden za agonijata na samouni{tuvaweto, {to ottuka bi
proizlegla. Tie, toga{, nikoga{ ne bi napravile takvi zlodela.
Svetot {to ja ispolnil celta na sozdavaweto e op{testvo izgradeno vrz
organski me|uodnosi, mnogu sli~ni na strukturata na ~ovekovoto telo. Sfa}aj}i
deka propa|aweto na edna edinka bi predizvikalo propa|awe na celinata,

83
^ovekoviot pad

op{testvoto }e gi ~uva svoite edinki od takvo samouni{tuvawe. Vo takviot

idealen svet, zavidlivi-te `elbi {to slu~ajno proizleguvaat od izvornata priroda }e
bidat kanalizirani kon stimulirawe na progresot na ~ove{tvoto. Tie nikoga{ nema
da predizvikaat lu|eto da padnat vo grev.
Primarnite karakteristiki na gre{nata priroda mo`at da bidat {iroko
podeleni na ~etiri vida. Prviot vid e gre{kata da se zeme Bo`jeto mesto.
Principielnata pri~ina za padot na arhangelot bila negoviot neuspeh da go saka
Adam so isto srce i perspektiva kako Bog; namesto toa toj po~uvstvuval
qubomora kon Adam. Ova nego go navelo da ja soblaznuva Eva. Primer za ovie
karakteristiki na gre{nata priroda e koga eden dvorjanin e qubomoren na kralskiot
favorit, namesto iskreno da go po~ituva kako nekogo kogo kralot go saka.
Vtoriot vid e napu{taweto na svojata pozicija. Baraj}i pove}e od Bo`jata
qubov, Lucifer posakal da ja u`iva istata pozicija na qubov vo ~ove~kiot svet
kakva {to ja imal vo angelskiot svet. Ovaa nepravedna `elba go naterala da ja
napu{ti svojata pozicija i da padne vo grev. Zaradi nepravedni `elbi, i lu|eto se
naveduvaat da gi pre~ekorat granicite na ona {to e pravilno i da zaminat podaleku
od sebesi zaradi ovaa primarna karakteristika na gre{nata priroda.
Tretiot vid e promenata na vlasta. Angelot, koj trebalo da dojde pod
vlasta na lu|eto, namesto toa zavladeal so Eva. Potoa Eva, koja trebalo da dojde
pod vlasta na Adam, namesto toa zavladeala so nego. Ova naru{uvawe na
pravilniot red rodilo gor~liv plod. ^ove~koto op{testvo e poremeteno od lu|eto
koi ja napu{tile svojata pozicija i go smenile redosledot na vlasta. Ovie
povtoruva~-ki pojavi imaat koren vo primarnite karakteristiki na gre{nata priroda.
^etvrtiot vid e umno`uvaweto na zlodeloto. Po nejziniot Pad, ako Eva ne
go povtorela svojot grev so zaveduvaweto na Adam, Adam }e ostanel celosen.
Obnovata samo na Eva bi bila relativno lesna. Sepak, Eva go pro{irila svojot grev
vrz drugite, naveduvaj}i go Adama da zgre{i. Sklonosta na zlite lu|e da gi
spletkaat drugite vo rasprostranetata mre`a na zlodeloto poteknuva od ovaa
primarna karakteristika na gre{nata priroda.

PETTI DEL

Slobodata i ~ovekoviot Pad

5.1 Zna~eweto na slobodata od gledna to~ka na Principot

Koe e zna~eweto na vistinskata sloboda? Vo svetlinata na Principot se

nametnuvaat tri karakteristiki na slobodata. Prvo, nema sloboda nadvor od

84
 ^ovekoviot Pad

Principot. Slobodata bara i slobodna volja i slobodno dejstvo soodvetno na taa

volja. Prvoto i vtoroto se vo odnos na vnatre{na priroda i nadvore{na forma, a
sovr{enata sloboda e postignata koga tie se vo harmonija. Zatoa ne mo`e da ima
slobodno dejstvuvawe bez slobodna volja, nitu slobodnata volja mo`e da bide
celosna bez da e pridru`uvana od slobodni dejstva. Slobodnite dejstva se proizvod
od slobodnata volja, a slobodnata volja e izraz na umot. Bidej}i umot na edna
izvorna, bezgre{na li~nost ne mo`e da dejstvuva nadvor od Bo`jiot Zbor, a toa e
Principot, toj nikoga{ nema da ja izrazi slobodnata volja ili da predizvika
slobodno dejstvuvawe oddelno od Principot. Nedvosmisleno, slobodata na edna
vistinska li~nost nikoga{ ne otstapuva od Principot.
Vtoro, nema sloboda bez odgovornost. Lu|eto, sozdadeni vo soglasnost
so Principot, mo`at da dostignat sovr{enstvo samo so ispolnuvawe na svojata
odgovornost vrz osnova na svojata slobodna volja. 62 Sledstveno, li~nosta ja sledi
celta za sozdavaweto onaka kako {to, navedena od svojata slobodna volja,
neprestajno se stremi da go ispolni svojot del od odgovornosta.
Treto, nema sloboda bez ispolnuvawe. Koga lu|eto praktikuva-at sloboda
i ja nosat svojata odgovornost, tie se stremat da realizira-at rezultati koi ja
ispolnuvaat celta za sozdavaweto i mu nosat radost na Boga. Slobodnata volja
neprekinato ja sledat konkretni rezultati preku slobodnite dejstva.

5.2 Slobodata i ~ovekoviot Pad

Da rezimirame, slobodata ne mo`e da postoi nadvor od Principot.

Slobodata e pridru`ena so odgovornosta izlo`ena vo Principot, a od slobodata
sledat ispolnuvawa {to mu nosat radost na Boga. Slobodnite dejstva predizvikani
od slobodnata volja }e donesat samo dobri rezultati. Zatoa ne e mo`no slobodata
da go predizvikala ~ovekoviot Pad. Zapi{ano e: "A kade {to e Duhot Gospodov,
tamu ima sloboda".63 Ovaa sloboda e sloboda na izvorniot um.
Sé dodeka Adam i Eva mu bile privrzani na Bo`jeto predupreduvawe da
ne jadat od plodot na drvoto na spoznavaweto na dobroto i zloto, tie trebalo da ja
~uvaat ovaa Zapoved so nivnata slobodna volja i bez Bo`ja intervencija. Sekako,
slobodata na nivniot izvoren um, koj nerazdelno e i odgovoren i ja bara dobrinata,
gi pottiknuvala da poslu{aat. Koga Eva zastranila od Principot, slobodata na
nejziniot izvoren um iska`al strav i go pretstavil vo nea, obiduvaj}i se da ja spre~i
od zastranuvawe. U{te od Padot, ovaa sloboda na izvorniot um raboti da gi vrati
lu|eto kon Boga. Dejstvuvaj}i na ovoj na~in, ne e mo`no slobodata da gi
predizvikala lu|eto da zgre{at. Sprotivno, ~ovekoviot Pad bil predizvikan od
pogolemata sila na neprincipielnata qubov, koja ja uni{tila slobodata na izvorniot
um.

62
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 5.2.2.
63
2 Kor. 3:17.

85
^ovekoviot pad

Vsu{nost, lu|eto ja zagubile svojata sloboda kako rezultat na Padot.

Sepak, duri i gre{nite lu|e poseduvaat nedopreno seme na nivnata izvorna priroda,
koja bara sloboda, a ova mu ovozmo`uva na Boga da se gri`i okolu providenieto
da ja obnovi. So tekot na istorijata, lu|eto se duri porevnosni vo posakuvaweto na
slobodata, duri i po cena na svoite `ivoti. Ova e dokaz deka nie sme vo proces na
obnova na na{ata sloboda, dolgo zagubena zaradi Satanata. Celta na na{ata
potraga po slobodata e da go olesni ispolnuvaweto na na{ata od Boga dadena
odgovornost, koja e su{tinska za ispolnuvaweto na celta za sozdavaweto.

5.3 Slobodata, Padot i obnovata

Vistina e deka lu|eto bile slobodni da se povrzat so angelite, koi bile

sozdadeni da im slu`at. Sepak, bidej}i srceto i intelektot na Eva bile sé u{te
nezreli koga taa bila isku{uvana od angelot, taa se zbunila emocionalno i
intelektualno. Iako slobodata na nejzini-ot izvoren um predizvikala vo nea
~uvstvo na strav, taa ja minala granicata i zgre{ila, za{to silata na qubovta pome|
u nea i angelot bila pojaka. Bez ogled na toa kolku slobodno Eva se povrzala so
angelot, ako taa odr`ela nepokolebliva vera vo Bo`jata zapoved i ne odgovorela
na isku{uvaweto na angelot, nemalo da bide predizvikana silata na
neprincipielnata qubov i taa ne }e zgre{ela. Zatoa, i pokraj faktot deka slobodata í
dozvolila na Eva da kontaktira so angelot i ja dovela do rabot na Padot, ona {to ja
turnalo preku rabot ne bila slobodata, tuku silata na neprincipielnata qubov.
Otkako Eva bila sozdadena da dejstvuva zaemno niz sloboda so angelite,
taa prirodno se povrzala so Lucifer. Sepak koga Eva i Lucifer sozdale zaedni~ka
osnova i otpo~nale so davawe i primawe, silata na neprincipielnata qubov koja
bila predizvikana gi naterala da storat grev. Nasproti toa, bidej}i gre{nite lu|e
mo`at isto taka da vospostavat vrska so Boga niz sloboda, ako gi sledat zborovite
na vistinata, ako sozdadat zaedni~ka osnova i otpo~nat davawe i primawe so
Nego, toga{ silata na principielnata qubov mo`e da o`ivee vo nivnata izvorna
priroda. Vsu{nost, slobodata na izvorniot um kopnee celosno da ja oblagorodi
izvornata priroda. Zatoa lu|eto od sekoj period o~ajni~ki pla~at po sloboda.
Kako rezulat na Padot, lu|eto pove}e ne go poznavale Boga i Negovoto
srce. Ova neznaewe ja pravi ~ovekovata volja nesposobna da se stremi kon celite
koi mu se prijatni za Boga. Onaka kako {to Bog im daval "duh i vistina" 64 (vo
zna~ewe na vnatre{no i nadvore{no znaewe) na gre{nite lu|e soglasno so
zaslugata vo vremeto na providenieto na obnovata, taka postepeno bilo o`ivuvano
nivnoto srce, koe kopnee po slobodata na izvorniot um. Vo ~ekor so ovoj progres,
nivnite srca kon Boga isto taka bea obnovuvani, zajaknuvaj}i go nivniot streme`
da `iveat vo soglasnost so Negovata Volja.
Ponatamu, kako {to streme`ite po sloboda rastat vo intenzi-tet, lu|eto }e
pobaraat edna socijalna opkru`enost vo koja taa mo`e da se realizira. Koga
64
Jovan 4:23.

86
 ^ovekoviot Pad

socijalnoto opkru`uvawe od eden period ne mo`e da gi zadovoli `elbite na

slobodoqubivite lu|e, neminovno izbuvnuvaat revolucii. Francuskata revolucija vo
osumnaesettiot vek e eden primer za toa. Revoluciite }e prodol`at sé dodeka
vistinskata sloboda ne bide celosno vozobnovena.

[ESTI DEL

Pri~inata zo{to Bog ne se vme{a vo Padot

na prvite ~ovekovi predci
Bog, kako seznaen i semo}en, mora da znael za devijantnite dela na
prvite ~ovekovi predci koi dovele do nivniot Pad i sigurno bil sposoben niv da gi
spre~i vo toa. Toga{, zo{to Bog ne interveni-ral da go spre~i Padot? Ova e edno
od najva`nite nere{eni pra{awa na site vremiwa. Mo`eme da gi istakneme slednite
tri pri~ini zo{to Bog ne se vme{al pri ~ovekoviot Pad.

6.1 Da gi potvrdi apsolutnosta i sovr{enstvoto na Tvore~kiot Princip

Vo soglasnost so Tvore~kiot Princip, Bog gi sozdal lu|eto spored

Negovata slika, so svojstva i so mo} na Tvorecot, imaj}i namera tie da vladeat so
site ne{ta kako {to Toj vladee so ~ove{tvoto. No, za lu|eto da ja nasledat
kreativnata priroda na Boga, tie moraat da se usovr{at preku ispolnuvawe na
nivniot del od odgovornosta. Kako {to e objasneto pogore, periodot na nivniot
raste` e smesten vo podra~jeto na indirektnoto Bo`je vladeewe ili vo podra~jeto
na vladeewe zasnovano vrz ostvaruvaweto na Princip-ot. Sé dodeka lu|eto se vo
toa podra~je, Bog ne vladee direktno so niv, bidej}i Toj saka da im dozvoli da go
ispolnat svojot del od odgovornosta. Bog }e vladee direktno so niv samo po
nivnoto dostignuvawe na celosna zrelost.
Ako Bog trebalo da se vme{a vo delata na lu|eto za vreme na periodot na
nivniot raste`, toa bi bilo ednakvo so ignoriraweto na ~ove~kiot del na
odgovornosta. Vo toj slu~aj Bog bi go diskreditiral Negoviot sopstven Tvore~ki
Princip, vo soglasnost so kogo Toj sakal da im ja dade na lu|eto Negovata
tvore~ka priroda i da gi izdigne da stanat gospodari na sozdadenoto. Dokolku
Principot bi bil ignori-ran, toga{ bi bile potkopani negovata apsolutnost i
sovr{enost. Bidej}i Bog e apsoluten i sovr{en Tvorec, Negoviot Tvore~ki Princip
isto taka mora da bide apsoluten i sovr{en. Kako zaklu~ok, Bog ne se vme{al vo
delata {to gi dovele lu|eto do Padot so cel da se so~uvaaat apsolutnosta i
sovr{enstvoto na Tvore~kiot Princip.

6.2 Da bide tvorec samo Bog

87
^ovekoviot pad

Bog vladee samo nad na~elnoto postoewe, koe{to Toj go sozdal, i vlijae
samo vrz tekot na principielnite dela. Bog ne regulira nikakvi nena~elni postoewa
{to Toj ne gi sozdal, kako {to e pekolot, nitu, pak, se me{a vo kakvi-gode bilo
neprincipielni dela, kakvi {to se zlodelata. Ako Bog bi trebalo da deluva vrz tekot
na takvite su{testvuvawa ili dela, toga{ nim bi im bila dadena vrednost na Bo`ja
tvorba i tie bi bile priznaeni kako principielni.
Spored toa, ako Bog trebalo da intervenira pri Padot na prvite ~ovekovi
predci, Toj toga{ bi im dal vrednost na tie dela i niv bi gi priznal kako
principielni. Ako Bog trebalo da go napravi ova, Toj vsu{nost bi sozdal nov
princip {to gi priznava ovie zlodela kako zakoniti. Bidej}i navistina Satanata
manipuliral so situacija-ta za da ja dovede do ovoj rezultat, vsu{nost Satanata bi
bil toj koj sozdal drug, nov princip i Satanata bi zastanal kako tvorec na site
plodovi na Padot. Zatoa, so cel Toj da ostane edinstven Tvorec, Bog ne
interveniral pri ~ovekoviot Pad.

6.3 Da gi napravi lu|eto gospodari na sozdadenoto

Bog gi sozdal lu|eto i gi blagoslovil so vlast nad sé {to e sozdadeno. 65 Lu|

eto ne mo`at da vladeat so drugite su{testva ako stojat na isto ramni{te so niv. Tie
mora da se zdobijat so nekoi kvalifikacii za da go ostvarat svojot mandat da
vladeat, dobien od Boga.
Bog e kvalifikuvan da vladee so lu|eto, bidej}i Toj e nivni Tvorec. Sli~no
na toa, za lu|eto da se zdobijat so kvalifikaciite da vladeat so site ne{ta, tie isto
taka mora da gi poseduvaat karakterot i mo}ta na Tvorecot. So cel da im dade
pravo na sozdavawe i da gi napravi vredni da vladeat so site ne{ta, Bog gi
usovr{il lu|eto za ispolnuvawe na sopstveniot del od odgovornosta do krajot na
nivniot period na rastewe. Samo so usovr{uvawe na samite sebe vo soglasnost so
Principot tie mo`at da zarabotat kvalifikacii da vladeat so univerzumot. Ako Bog
trebalo da vladee direktno i da gi kontrolira `ivotite na lu|eto, koi sé u{te se vo
sostojba na nezrelost, toa vsu{nost bi bilo priznavawe na pravoto na vladeewe na
onie koi ne se kvalifikuvani da vladeat. Vpro~em, rezultatot bi bil priznavawe na
avtoritetot na onie koi sé u{te ne ja ispolnile svojata odgovornost ili ne ja
zarabotile Bo`jata kreativnost. Toa bi bilo sprotivno na Bo`jiot Princip, bidej}i
nezrelata li~nost bi ja tretiral kako zrela. Bog, avtor na Principot, bi go zanemaril
Svojot sopstven Tvore~ki Princip, kogo Toj go izgradil so cel da im ovozmo-`i na
lu|eto da ja nasledat prirodata na Tvorecot i da vladeat so sozdadenoto. Zna~i,
dodeka so voznemirenost go gledal nivniot tragi~en Pad - so cel da gi blagoslovi
lu|eto kako gospodari na sozdadenoto, Bog trebalo da se spre~i Sebesi od
intervenirawe vo delata na nezrelite lu|e.

65
Bitie 1:2.

88