GLAVA 3

PERIODITE NA PROVIDENTNATA ISTORIJA

I OPREDELUVAWETO NA NIVNOTO TRAEWE

PRV DEL

Paralelni providentni periodi

Istra`uvaj}i go tekot na ~ove~kata istorija, ~estopati nao|a-me slu~ai
kade {to razli~nite okolnosti od eden period vo istorija-ta se povtoruvaat vo
sli~na forma vo podocne`niot period. Nekoi istori~ari se impresionirani od ovaa
pojava i poso~uvaat deka istorijata napreduva niz edno spiralno dvi`ewe. Sepak,
tie ne ja razbiraat osnovnata pri~ina. Koga eden period na istorijata gi povtoruva
slu~kite od prethoden period, iako so razliki vo razmerot i vo stepenot, dvata
periodi se nare~eni paralelni providentni periodi. Kako {to }e bide objasneto
podolu, pri~inata za upotrebu-vawe na ovaa terminologija e poradi toa {to
principielniot proces zad ovie paraleli le`i vo Bo`jeto providenie na obnovata.
Kako se slu~uvaat paralelnite providentni periodi? Tekotot na istorijata e
oformen od razli~ni slu~ki vo providenieto na obnovata, koe ja vodi istorijata kon
odredena cel. Koga edna central-na figura vo providenieto nema da uspee vo
svojata odgovornost da ja obnovi osnovata za Mesija, zavr{uva providentniot
period sosredo-to~en na taa li~nost. Sepak, bidej}i Bog go predopredelil
apsolutno-to i kone~no ispolnuvawe na Negovata Volja,1 Toj izbira druga li~nost
da ja nosi misijata i otvora nov istoriski period vo providenieto za obnova preku
nadomestok na osnovata za Mesija. Bidej}i ovoj nov period preku nadomestok go
obnovuva prethodniot period, }e bidat povtoreni sli~ni slu~ki. Na toj na~in,
periodite stanuvaat paralelni eden na drug.
Me|utoa, paralelnite periodi nemaat sosema ista forma i sodr`ina, bidej}i
centralnata figura vo eden oddelen period mora svoevremeno (horizontalno) da gi
obnovi neispolnetite uslovi na nadomestok od prethodnite periodi (vertikalno).
Kolku pove}e e pro-dol`uvano providenieto na obnovata i se nasobirale minatite
uslovi na nadomestokot, tolku pote{ki }e bidat uslovite na nadomestokot koi
mora da gi ispolni novata centralna figura. Kako rezultat na toa, noviot paralelen
period }e se razlikuva vo sodr`ina i razmer od prethodniot.
Trite nivoa na periodot na rastewe mo`at da bidat klasifi-cirani spored
razli~nite stepeni na projavuvawe: nivoto na formi-rawe se projavuva niz simbol,
nivoto na razvitok se manifestira vo slika, a nivoto na usovr{uvawe vo

1
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Predopredeluvaweto 1.

315
Periodi

supstancija. Sli~no na toa, vo tekot na istorijata paralelnite periodi vo

providenieto na obnova-ta povtoruvaat sli~ni slu~ki spored ovoj model.
Sledstveno, celata istorija na providenieto na obnovata mo`e da bide podelena
spored formata na paralelite: periodot na providenieto za postavuvawe na osnova
za obnovata e period na simboli~ni paraleli, periodot na providenieto na obnovata
e period na paraleli vo slika, a periodot na prodol`uvawe na providenieto na
obnovata e period na supstanci-jalni paraleli.
Potoa, da gi ispitame glavnite faktori koi go opredeluvaat sozdavaweto
na paralelnite providentni periodi. Paralelnite pro-videntni periodi se povtoruvaat
zaradi povtorenite osloboduvawa za obnova na osnovata za Mesija. Spored toa,
faktorite koi go opredeluvaat sozdavaweto na paralelnite providentni periodi se:
prvo, trite neophodni uslovi za osnova na verata (centralnata figura, objektot za
uslov i broj~aniot period za nadomestok) i, vtoro, uslovot na nadomestok za
otstranuvawe na gre{nata priroda, koj e neophoden za obnova na supstancijalnata
osnova.
Vrz osnova na ovie faktori, se istaknuvaat dve karakteris-tiki na
providentnite paralelni periodi. Prvo, dol`inite na para-lelnite providentni periodi
se opredeleni vrz osnova na odreden broj generacii ili godini na periodot na
nadomestok, neophoden za obnova na osnovata na verata. Vo providenieto na
obnovata, koga edna centralna figura nema da uspee da ja ispolni svojata
odgovornost i predizvikuva odlo`uvawe na Voljata, Bog ja povtoruva svojata
rabota preku drugi centralni figuri sé dodeka ne se dostigne kone~nata obnova na
zagubenata osnova na verata. Vo sekoe osloboduvawe mora vo nekoja forma da
bide povtoren broj~aniot period za nadomestok za obnova na ovaa osnova. Od
ovaa pri~ina, paralelnite periodi vo istorijata imaat sli~ni dol`ini, sekoja
pretstavuvaj}i go istiot odreden broj na godini ili na generacii. Celta na ova
poglavje e detalno da ja razgleda ovaa materija.
Vtoro, paralelite vo istorijata se oformeni od tri drugi providentni faktori:
centralnata figura, objektot za uslov ponuden za osnovata na verata, kako i
uslovot na nadomestok za otstranuvawe na gre{nata priroda za supstancijalnata
osnova. Celta na provide-nieto na obnovata e na krajot da se obnovi osnovata za
Mesija. Soglas-no so toa, koga providenieto e odlo`eno, isto taka se povtoreni
razli~nite osloboduvawa, vklu~eni vo obnovuvaweto na ovaa osnova. Bidej}i
osnovata za Mesija mo`e da bide izgradena samo, prvo, so postavuvawe na
osnovata na verata preku simboli~na `rtva i, potoa, so postavuvawe na
supstancijalnata osnova preku supstancijalna `rtva, providentnata istorija gi
povtoruva osloboduvawata za obnova na ovie dve `rtvuvawa. Ovie osloboduvawa
gi oformuvaat paralelite pome|u providentnite periodi. Ovaa materija }e bide
elaborirana vo slednoto poglavje.

VTOR DEL

316
 Periodi

Brojot na generaciite ili na godinite vo

periodite vo epohata na providenieto za
postavuvawe osnova za obnovata
2.1 Zo{to i kako e odlo`eno providenieto na obnovata

Bo`jeto providenie za ~ove{tvoto da ja postavi osnovata za Mesija, da go

primi Mesijata i da ja dostigne krajnata cel na obnovata e odlo`eno od vremeto na
Adam, preku vremeto na Noe, Avraam i Mojsej, do vremeto na Isus. Koga Isus
bil ubien zaradi neverata na narodot, bez da ja ispolni svojata krajna cel,
providenieto na obnova-ta povtorno bilo odlo`eno do vremeto na Vtoroto doa|
awe.
Zo{to bilo odlo`eno providenieto na obnovata? Na ova pra-{awe mo`e da
bide odgovoreno edinstveno so razbirawe na principot na predopredeluvaweto.
Spored toj princip, bidej}i Bog apsolutno ja predopredelil Svojata Volja, Toj
sigurno }e ja ostvari eden den. Me|utoa, toa dali Bo`jata Volja }e bide ispolneta
preku nekoja oso-bena edinka e usloveno od ispolnuvaweto na nejziniot del na
odgovor-nosta, koja e dopolnuvawe na Bo`jiot del od odgovornosta. Soglasno so
toa, koga Voljata ne e ispolneta, bidej}i odgovornata li~nost ne uspeala, vo drug
period Bog }e izbere druga li~nost da go zazeme nejzinoto mesto. Bog }e ja
prodol`i Svojata rabota do nejzinoto celosno ispolnuvawe, odlo`uvaj}i go
procesot na providenieto.
Sega da ispitame kako e odlo`uvano providenieto na obnova-ta. Spored
Tvore~kiot Princip, Bog e su{testvo na brojot tri. Site ne{ta sozdadeni spored
Negoviot lik se manifestiraat preku proces vo tri nivoa vo odnos na na~inot na
nivnoto postoewe, dvi`ewe i rastewe. Za da ja ispolni celta na sozdavaweto preku
izgraduvawe na ~etiripozicionata osnova so nejzinoto sferi~no dvi`ewe, sekoe
su{testvo mora da mine niz trite nivoa na dejstvo na poteklo-podelba-
obedinuvawe, a trite objekt-partneri treba da vlezat vo me|usebno dejstvo za da ja
dostignat celta na trite objekti. Provide-nieto za obnova na celta na sozdavaweto e
providenie na presozda-vawe vrz osnova na Zborot. Spored toa, sekoga{ koga
providenieto na obnovata e odlo`eno, toa mo`e da se protegne do tri nivoa. Vrz
osnova na Tvore~kiot Princip, dozvoleni se do tri obida.
Na primer, koga vo Adamovoto semejstvo Kain i Avel ne uspeale da
napravat supstancijalno `rtvuvawe, osloboduvawata bile povtoreni vo semejstvata
na Noe i na Avraam i se ispolneti vo tretiot obid. Koga Avraam ja napravil
negovata gre{ka pri simbo-li~noto `rtvuvawe, osloboduvaweto bilo prodol`eno
preku Isak i bilo ispolneto od Jakov. Tekovite na obnovata na Hanan pod vodstvo
na Mojsej i na Isus bile protegnati do tri obida. Koga kralot Saul ne uspeal da go
izgradi Hramot, ova osloboduvawe bilo prodol`eno preku u{te dva krala: David i
Solomon. Bo`jiot ideal za sozdavawe-to, koj ne bil ostvaren so Adam, do~ekal
vtoro i treto providenie za negovoto ostvaruvawe - preku Isus, vtoriot Adam, a

317
Periodi

potoa i preku Hristos na Vtoroto doa|awe. Edna op{ta pogovorka, kako {to e
korejskata: "Ako ne se ispolni vo prviot obid, sigurno }e se ispolni vo tretiot", so
primer go objasnuva ovoj aspekt na Principot, izrazen kako sekojdnevna mudrost.

2.2 Vertikalnite uslovi za nadomestok i horizontalnata obnova preku

nadomestok

Za da gi nasledi i ispolni misiite na svoite prethodnici vo providentnata

istorija, edna centralna figura odgovorna za provide-nieto na obnovata za kratko
vreme mora da gi ispolni site uslovi na nadomestok koi ne uspeale da bidat
ispolneti od prethodnicite. Ako ovaa centralna figura, isto taka, ne uspee vo
svojata misija, site uslovi na nadomestok, koi{to taa se obidela da gi ispolni,
preminu-vaat na slednata li~nost, na koja í e doverena istata odgovornost.
Uslovite koi se akumuliraat vo tekot na providentnata istorija zaradi neuspesite na
centralnite figuri da gi ispolnat svoite odgovornosti, se nare~eni vertikalni uslovi
za nadomestok. Zada~ata na centralnata figura da gi ispolni site ovie uslovi vo
kratko vreme e nare~ena horizontalna obnova preku nadomestok.
Na primer, Avraam trebalo da gi obnovi, horizontalno, preku nadomestok
site vertikalni uslovi za nadomestok, koi pred nego se obidele da bidat ispolneti
od semejstvoto na Adam i od semejstvoto na Noe. Ponuduvaj}i tri `rtvi,
odedna{ na ist oltar, Avraam treba-lo da gi obnovi horizontalno preku
nadomestok site vertikalni uslo-vi za nadomestok, nasobrani za vreme na trite
osloboduvawa na odlo-`enoto providenie. Trite `rtvi gi pretstavuvale site uslovi
koi Adam i Noe ne mo`ele da gi ispolnat, kako i onie koi{to Avraam, kako nova
centralna figura, moral da gi ispolni.
Jakov, vo negoviot `ivoten pat, za kratko vreme moral da ispolni uslov za
horizontalno obnovuvawe preku nadomestok na vertikalnite uslovi za
nadomestok, nasobrani niz dvanaesette gene-racii od Noe. Za taa cel, mu bile
dadeni dvanaeset sina, od koi proizlegle dvanaesette plemiwa na Izrael.
Isus go primenil ovoj metod za, preku nadomestok, da gi obnovi
horizontalno site nasobrani vertikalni uslovi za nadomes-tok, koi ostanale
neispolneti od predcite, prorocite i kralevite, koi go vodele providenieto za vreme
na ~etiriiljadigodi{nata bibliska istorija do negovoto vreme. Na primer, Isus
izbral dvanaeset apostoli i sedumdeset sledbenici so cel za kratko vreme da gi
obnovi vertikalnite uslovi za nadomestok, koi se nasobrale od na~inot na `iveewe
na Jakov, koga Bog rabotel so dvanaesette sinovi na Jakov i so sedumdesette
rodnini, i od na~inot na `iveewe na Mojsej, koga Bog rabotel so dvanaestte
plemiwa na Izrael i so sedumdesette stare{ini. Osven toa, Isus postel ~etirieset
dena za da gi obnovi horizontalno site vertikalni uslovi za nadomestok vo forma
na osloboduvawa od ~etirieset za oddeluvawe od Satanata, {to bilo potrebno za
osnovata na verata. Vo taa smisla, mo`eme da razbereme deka sekoja centralna
figura vo providenieto na obnovata ne stoi samo za sebe kako edinka, tuku gi

318
 Periodi

pretstavuva site predci, proroci i mudreci koi vo minatoto ja imale istata misija.
Taa vo sebe gi nosi plodovite na nivniot trud vo istorijata.

2.3 Horizontalnata obnova preku nadomestok izvedena vertikalno

Ponekoga{ horizontalnata obnova e dostignata preku verti-kalnoto

osloboduvawe, koe mo`e da se protegne niz nekolku genera-cii. Ova bilo slu~aj
so providenieto na obnovata vo semejstvoto na Avraam. So prifatlivo simboli~no
`rtvuvawe Avraam trebalo horizontalno preku nadomestok da gi obnovi site
vertikalni uslovi za nadomestok, koi se nasobrale zaradi gre{kite vo semejstvoto
na Adam i vo semejstvoto na Noe. Negovata gre{ka pri `rtvuvaweto predizvikala
u{te eden neuspeh i oddol`uvawe na providenieto. Kako {to e objasneto pogore,
bidej}i ova bilo tret obid vo providenieto za obnova na semejnata osnova za
Mesijata, Principot baral negovoto semejstvo uspe{no da ja ispolni Bo`jata Volja.
Zatoa, i pokraj negoviot neuspeh, Bog baral na~in da gleda na Avraam kako da ne
napravil gre{ka, tuku deka toj horizontalno gi obnovil vertikal-nite uslovi za
nadomestok bez odlo`uvawe. Kone~no, Bog postavil posebno osloboduvawe: gi
obvrzal Avraama, Isaka i Jakova da gi ispolnat neophodnite uslovi na
nadomestok, dodeka ovie tri edinki gi smetal kako edna li~nost vo odnos na
Negovata Volja. Zatoa, i pokraj ova vertikalno oddol`uvawe niz tri generacii,
pobedata na Jakov i pobedata na Isak stanale pobeda na samiot Avraam, nebare
taa e postignata vo negovoto vreme bez kakvo bilo oddol`uvawe. 2 Edinstvoto na
ovie tri generacii e ozna~eno so Bo`jeto imenuvawe za Sebe kako "Bog
Avraamov, Bog Isakov i Bog Jakovov".3
Na toj na~in, Bog mo`el da mu pripi{e zasluga na Avraam za
ispolnuvawe, vo negovata generacija, na horizontalnite uslovi na nadomestok, koi
toj ne uspeal da gi ispolni - so nivnoto ispolnuvawe vertikalno preku generaciite
na Isak i na Jakov. Ovoj vid na obnova e nare~en horizontalna obnova preku
nadomestok izvedena vertikalno.

2.4. Boj~anite periodi za obnova na osnovata na verata

Edna centralna figura mora da ispolni eden ili pove}e broj~ani uslovni
periodi so cel da ja obnovi osnovata na verata. 4 Da ja ispitame pri~inata za ova.
Bog postoi vrz Negoviot Princip, koj ima broj~an aspekt. Univerzumot, so lu|eto
kako negov centar, e sozdaden kako Negov supstancijalen objekt-partner vrz
osnova na broj~anite principi, koi treba da bidat razotkrivawe na dvojnite
karakteristiki na nevidliviot Bog. Ova e pri~inata zo{to naukata, koja bara da gi
otkrie vnatre{nite zakoni koi vladeat vo univerzumot, napreduva vo istra`uvaweto

2
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Osnova za obnovata 3.1.2.3; 3.3.
3
Ishod 3:6.
4
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Osnova za obnovata 1.2.1.

319
Periodi

so pomo{ na matematikata. Prvite ~ovekovi predci trebalo da stanat sovr{eni

preku periodot na rastewe za kogo se svojstveni odredeni broevi, na toj na~in
postavuvaj}i ja osnovata na verata. Vo nivnoto sovr{enstvo, tie trebalo da go
otelotvorat kvalitetot na tie broevi. Nie mora da gi ispitame ovie ne{ta, bidej}i
obnovata na osnovata na verata bara ne samo da ponudime objekt za uslovot,
simboli~no pretstavuvaj}i go univerzumot vo satansko ropstvo, tuku isto taka da
mineme niz broj~an period na nadomestok za obnova na broevite izvalkani od
Satanata.
Vrz osnova na koi broevi prvite ~ovekovi predci trebalo, pred Padot, da
ja postavat osnovata na verata? Koi broevi trebalo da go otelotvorat nivnoto
sovr{enstvo? Od Tvore~kiot Princip nau~ivme deka nitu edno su{testvo ne mo`e
da postoi ili da se razviva bez prvo da sozdade ~etiripoziciona osnova. Soglasno
so toa, Adam i Eva vo nivnata nezrela sostojba trebalo da sozdadat
~etiripoziciona osnova za svoeto postoewe. Sekoja pozicija vo ~etiripozicionata
osnova treba da mine niz trite nivoa na periodot na rastewe, taka pravej}i zbir od
dvanaeset. Ponatamu, sekoja pozicija vo ~etiripozicionata osnova ja ispolnuva
celta na trite objekti, so zemawe na tri objekt-partneri, taka pravej}i zbir od
dvanaeset objekt-partneri i ispolnuvaj}i ja celta na dvanaesette objekti. Ottuka,
periodot na rastewe, za vreme na koj Adam trebalo da ja izgradi osnovata na
verata, bil period za ispolnuvawe na brojot dvanaeet. Dodeka bile vo nivnata
nezrela sostojba, prvite ~ovekovi predci trebalo da ja postavat osnovata na verata
zasnovana vrz brojot dvanaeset, a vo sovr{enstvoto trebalo da ja dostignat celta
na dvanaesette objekti i, na toj na~in, da go otelotvorat kvalitetot na brojot
dvanaeset. Zaradi nivniot Pad, Satanata go izvalkal ovoj broj. Zatoa pri
postavuvaweto na osnovata na verata edna centralna figura vo providenieto na
obnovata mora da mine niz period na nadomestok za obnova na brojot dvanaeset.
Samo vrz taa osnova mo`e da ja postavi supstancijalnata osnova za obnova na
sovr{enoto otelotvoruvawe na kvalitetot na brojot dvanaeset.
Nekoi od primerite na periodot na nadomestok za obnova na brojot
dvanaeset se: 120-te godini potrebni za Noe da ja izgradi arkata, 120-te godini na
providenieto za obnova na Hanan pod vodstvo na Mojsej i 120-te godini koi
minale otkako Avraam bil povikan od Boga do kupuvaweto na Jakov na
prvorodstvoto od Isava za leb i le}a. Kako {to }e vidime podolu, posledniot
period trebalo da bide obno-ven so 120-godi{niot period na obedinetoto kralstvo
vo vremeto na Stariot Zavet i vo periodot na Noviot Zavet so soodvetniot 120-
godi{en period na hristijanskata imperija pod Karlo Veliki i negovite sinovi.
Procesot na sozrevawe, za vreme na koj Adam i Eva trebalo da ja
postavat osnovata na verata, isto taka baral period za ispolnuvawe na brojot ~etiri.
Tie trebalo da pominat niz trite nivoa na periodot na rastewe i da vlezat vo
podra~jeto na direktnata Bo`ja vlast, koe e ~etvrtoto nivo. Na taa to~ka, tie bi ja
ispolnile ~etiripozicionata osnova. Preku ispolnuvawete na vakov na~in na brojot
~etiri, prvite predci trebalo da stanat negovi sovr{eni otelotvoruvawa. Zaradi
Padot, ovoj broj bil izvalkan od Satanata. Zatoa, centralnite figuri vo providenieto
320
 Periodi

mora da ispolnat period na nadomestok za obnova na brojot ~etiri pri

postavuvaweto na osnovata na verata. Samo vrz taa osnova tie mo`at da ja
postavat supstancijalnata osnova za obnova na sovr{enoto otelotvoruvawe na
kvalitetot na brojot ~etiri.
Ve}e e objasneto deka periodite na nadomestok za obnova na brojot
~etiri se neophodni za obnova na osnovata na verata. 5 Prime-rite gi vklu~uvaat:
Noeviot ~etiriesetdneven potop, ~etiriesetdnev-niot post na Mojsej, misijata na
~etiriesetdnevnoto izviduvawe na zemjata Hananska, ~etiriesetdnevniot post na
Isus i ~etiriesette denovi sve{teni~ka slu`ba na voskresnatiot Isus.
Periodot na rastewe e, isto taka, period za ispolnuvawe na brojot dvaeset
i eden. Prvite ~ovekovi predci trebalo da stanat sovr{eni otelotvoruvawa na brojot
dvaeset i eden so postavuvawe na osnovata na verata niz period vtemelen vrz
brojot dvaeset i eden i, potoa, so ostvaruvawe na celta na sozdavaweto. Me|utoa,
zaradi Padot, ovoj broj bil izvalkan od Satanata. Ottuka, centralnite figuri vo
istorijata mora da ispolnat period na nadomestok za obnova na brojot dvaeset i
eden pri postavuvaweto na osnovata na verata. Edinstveno vrz taa osnova tie
mo`at da ja postavat supstancijalnata osnova za obnova na sovr{enoto
otelotvoruvawe na kvalitetot na brojot dvaeset i eden.
Za da se razbere zna~eweto na brojot dvaeset i eden, treba prvo da go
razbereme zna~eweto na broevite tri, ~etiri i sedum vo Principot. Bog, ~ii dvojni
karakteristiki postojat vo harmoni~no edinstvo, e su{testvo na brojot tri.
Sozdadenoto e sovr{eno koga dostignuva edinstvo so Boga vo ~etiripozicionata
osnova. Na toj na~in, za da stane sovr{ena, edinkata mora vo sebe da sozdade
~etiripoziciona osnova, vo koja duhot i teloto sozdavaat trojstvo, ~ij centar e Bog.
Za eden ma` i edna `ena da stanat sovr{eni soprug i sopruga, tie mora da izgradat
~etiripoziciona osnova vo koja tie sozdavaat trojstvo so Boga, kako nivni centar.
Za univerzumot da go dostigne svoeto sovr{enstvo, mora da sozdade
~etiripoziciona osnova vo koja lu|eto i prirodniot svet sozdavaat trojstvo so Boga
kako nivni centar. Osven toa, za da ostvarat ~etiripoziciona osnova so
obedinuvawe centrirano na Boga, sozdadenite su{testva mora prvo da minat niz
tri nivoa na periodot na rastewe i da ja ispolnat celta na trite objekta. Od ovie
pri~ini, brojot tri e broj na Neboto, ili broj na sovr{enstvoto.
Koga subjekt-partnerot i objekt-partnerot sozdavaat trojstvo preku
obedinuvawe centrirano na Boga, posledi~noto edinstvo e individualno
otelotvoruvawe na vistinata, koe ja ispolnuva ~etiripozicionata osnova. So na toj
na~in obezbedeniot status na Bo`ja tvorba, toa dobiva pozicija i {iro~ina vo ~etiri
nasoki: sever, jug, istok i zapad. Vo taa smisla, ~etiri e broj na Zemjata.
Koga edno sozdadeno su{testvo minuva niz trite stepeni na periodot na
razvitok i gradi ~etiripoziciona osnova, toa sovr{eno se vospostavuva vo
kvalitativnite dimenzii na vremeto odnosno prostorot. Taka, sekoja tvorba stanuva
sovr{eno otelotvoruvawe na brojot sedum, koj e zbir na brojot na Neboto i na
5
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Osnova za obnovata 2.1.2.

321
Periodi

brojot na Zemjata. Ova e pri~inata zo{to Biblijata raska`uva deka sozdavaweto na

Neboto i na Zemjata traelo sedum dena. Isto kako {to periodot na sozdavaweto go
ispolnuva brojot sedum, sekoj period za dostignuvawe na ispolnuvaweto mo`e da
se razgleduva kako period na ispolnuvawe na brojot sedum. Gledaj}i gi trite
nivoa na periodot na razvitok na ovoj na~in, periodot za ispolnuvawe na nivoto na
sozdavawe, periodot za ispolnuvawe na nivoto na rastewe i periodot za
ispolnuvawe na nivoto na usovr{uvawe, site tie se periodi koi go ispolnuvaat
brojot sedum. Vkupno, celiot period na razvitokot mo`e da se smeta kako period
za ispolnuvawe na brojot dvaeset i eden.
Primerite za periodite na nadomestuvawe na brojot dvaeset i eden go
vklu~uvaat slednoto: po potopot, Bog go obvrzal Noe da isprati gulab tri pati za
da go navesti Negovoto providenie, koe trebalo da bide izvedeno vo tri nivoa.
Gulabot bil ispra}an vo sedumdnevni intervali; ottuka celiot period iznesuval
dvaeset i eden den.6 Koga Jakov go vrvel semejniot `ivoten pat za obnova na
Hanan, toj rabotel vo progonstvo vo Haran, pred da se vrati doma vo Hanan,
izdr`uvaj}i tri sedumgodi{ni periodi, koi iznesuvaat dvae-set i edna godina. Vo
vremeto na Stariot Zavet imalo 210-godi{en period na progonstvo na Izraelcite vo
Vavilon i nivno vra}awe vo Izrael, koj trebalo da bide obnoven preku
nadomestok so dvaeseti-ednogodi{en `ivoten pat na Jakov. Vo vremeto na Noviot
Zavet imalo 210-godi{en period od papskoto zarobeni{tvo vo Aviwon do
po~etokot na Reformacijata, koj trebalo, isto taka, preku nadomestok da go
vozobnovi dvaesetiednogodi{niot `ivoten pat na Jakov.
Periodot na razvitok e, isto taka, period za ispolnuvawe na brojot
~etirieset. Prvite ~ovekovi predci trebalo da go otelotvorat sovr{eno kvalitetot na
brojot ~etirieset preku postavuvawe na osnovata na verata vrz osnova na brojot
~etirieset, a potoa so ostvaruvawe na celta na sozdavaweto. Satanskiot napad pri
Padot go izvalkal ovoj broj. Zatoa, centralnite figuri vo providenieto mora da
ispolnat period na nadomestok za obnova na brojot ~etirieset pri postavuvaweto
na osnovata na verata. Edinstveno vrz taa osnova tie mo`at da ja postavat
supstancijalnata osnova za obnova na sovr{enoto otelotvoruvawe na kvalitetot na
brojot ~etirieset.
Za da razbereme kako brojot ~etirieset e ispolnet vo periodot na razvitok,
prvo mora da go prou~ime zna~eweto na brojot deset. Dokolku sekoe od ovie tri
nivoa na periodot na razvitok go podelime na tri podnivoa, doa|ame vkupno do
devet nivoa. Tamu le`i zna~eweto na brojot devet vo Principot. Kako brojno
ra{iruvawe na dvojnite karakteristiki na nevidliviot Bog, sekoja Bo`ja tvorba
minuva niz tri nivoa na periodot na razvitok. Taka, sekoj ja ispolnuva svojata cel
na sozdavaweto koga se obedinuva so Boga vo domenot na Negovata direktna
vlast, {to go so~inuva desettoto nivo. Od ovaa pri~ina, brojot deset go
narekuvame broj na edinstvoto. Bog postavil deset generacii po Adam za da go
ispolnat periodot na nadomestok za obnova na brojot deset, pred da go povika
6
Bitie 7:4; 8:10, 12.

322
 Periodi

Noe. Preku ovoj uslov, Bog sakal Noe da ja ispolni Voljata, koja Adam ja ostavil
nezavr{ena, za potoa da se obedini so Boga.
Vo ~etiripozicionata osnova koja Adam i Eva trebalo da ja izgradat,
sekoja pozicija trebalo da pomine niz desette nivoa vo nivniot `ivoten pat na
sozrevawe, vkupno ispolnuvaj}i go brojot ~etirieset. Taka, tekot na nivnoto
sozrevawe bil period da se ispolni brojot ~etirieset, a nivnata ~etiripoziciona
osnova bi stanala sovr{eno otelotvoruvawe na brojot ~etirieset. Nekoi primeri od
periodite na nadomestok na brojot ~etirieset postaveni da ja obnovat ovaa osnova
gi vklu~uvaat: ~etiriesette dena od vremeto koga Noeviot kov~eg zastanal na
planinata Ararat dodeka toj go ispratil gulabot, ~etiriesette godini od `ivotot na
Mojsej vo palatata na faraonot, negovoto ~etiriesetgodi{no progonstvo vo
pustinata Midijan i ~etiriesette godini vo pustinata za vreme na nacionalniot
pohod za obnova na Hanan.
Mo`e da zaklu~ime deka vo providenieto na obnovata ima dva vida
periodi na brojot ~etirieset. Eden vid e periodot na nadomestok za obnova na
brojot ~etiri; vo obnovata toj e pomno`en so brojot deset, brojot na edinstvoto, za
da formira ~etirieset. Vtoriot vid e periodot na nadomestok za obnova na samiot
broj ~etirieset, koj, kako {to ve}e e objasneto, Adam trebalo da go ispolni pred
Padot. ^etiriesette godini vo pustinata za vreme na nacionalniot pohod za obnova
na Hanan bile postaveni za istovremeno da se obnovat dvata vida periodi na
~etirieset. Preku nadomestok se obnoveni ~etirie-sette dena na misijata na
izviduvawe i ~etiriesetdnevniot post na Mojsej, koi bile periodi za obnova na
brojot ~etiri. Isto taka se obnoveni preku nadomestok ~etiriesette godini na
Mojsej vo palatata na faraonot i ~etiriesette godini vo Midijanskata Pustina, koi
bile periodi za obnova na brojot ~etirieset. Takov fenomen se slu~uva koga
centralnata figura za osnovata na verata gi vozobnovuva horizontalno site
vertikalni uslovi za nadomestok vo istorijata na providenieto.
Koga edno takvo osloboduvawe za horizontalno obnovuvawe na
periodite na brojot ~etirieset e povtorno odlo`eno, toa mo`e da bide pro{ireno
spored praviloto za mno`ewe so deset, bidej}i baraniot period na nadomestok
mo`ebi mora da se pro{iri niz deset nivoa. Taka, periodot od ~etirieset godini
mo`e da bide pro{iren do ~etiristotini ili duri do ~etiri iljadi godini. Primerite se:
~etiristotinite godini od Avraam do Noe, ~etiristotinite godini ropstvo vo Egipet i
~etirite iljadi bibliski godini od Adam do Isus.
Da gi sumirame broj~anite periodi na nadomestok {to centralnata figura
vo providenieto mora da gi ispolni za obnova na osnovata na verata. Dokolku
prvite ~ovekovi predci ne zgre{ele, tie }e ja postavele osnovata na verata vrz
osnova na zna~ajnite broevi, vklu~uvaj}i gi dvanaeset, ~etiri, dvaeset i eden i
~etirieset. Ako tie toga{ ja ispolnile celta na sozdavaweto, bi stanale sovr{eni
otelo-tvoruvawa na kvalitetot na ovie broevi. Me|utoa, zaradi nivniot Pad, site
ovie broevi bile prisvoeni od Satanata. Zatoa, centralni-te figuri vo providentnata
istorija mora da ispolnat broj~ani periodi na nadomestok za obnova na broevite
dvanaeset, ~etiri, dvae-set i eden i ~etirieset, pred da mo`at da ja obnovat
323
Periodi

osnovata na vera-ta. Edinstveno vrz takov temel tie mo`at da ja postavat

supstancijal-na osnova za obnova na sovr{enoto otelotvoruvawe na kvalitetot na
ovie broevi.

2.5 Paralelnite periodi opredeleni od brojot na generaciite

Spored Biblijata, Bog go izbral Noe da go vodi providenieto deset

generacii i iljada i {estotini godini po Adam. Da ispitame koi zna~ajni broevi bile
obnoveni so iljada i {estotinite godini i desette generacii.
Brojot deset e broj na edinstvoto so Boga. Tekot na ravitokot do zrelost
bara period za ispolnuvawe na brojot deset, preku koj Adam i Eva trebalo da
stanat sovr{eni otelotvoruvawa na brojot deset. Koga zaradi nivniot Pad ovoj broj
bil izvalkan od Satanata, Bog baral centralna figura so cel da se obnovi ovoj broj i
da ja zapo~ne svojata dejnost da gi obedini lu|eto so Sebe, preku nivno
obnovuvawe kako sovr{eni otelotvoruvawa na kvalitetot na brojot deset. Za taa
cel, Bog baral centralnata figura da go ispolni periodot na nadomestok za obnova
na brojot deset. Zatoa Bog go povikal Noe deset generacii po Adam.
Porano be{e razgledano deka prvite ~ovekovi predci trebalo da minat niz
tekot na sozrevawe, koj go ispolnuva brojot ~etirieset, i so toa da stanat sovr{eni
otelotvoruvawa na brojot ~etirieset. Za gre{nite lu|e da stanat centralni figuri
koi }e go obele`at patot na obnova na sovr{eni otelotvoruvawa na brojot
~etirieset, tie mora da izgradat ~etiripoziciona osnova neophodna za obnovata, a
potoa da ispolnat period na nadomestok za obnova na brojot ~etirieset. Sekoja
pozicija od ~etiripozicionata osnova treba da go ispolni periodot na nadomestok
za obnova na brojot ~etirieset, pri {to se dobiva i eden period za nadomestok na
brojot 160. Osven toa, bidej}i gre{nite lu|e trebalo da go ispolnat ovoj broj niz
deset generacii - a deset go ozna~uva edinstvoto so Boga - tie morale da ostvarat
period na nadomestok na brojot iljada i {estotini. Ova e pri~inata zo{to, spored
bibliskoto smetawe, periodot od Adam do Noe bil iljada i {estotini godini.
Po neuspehot na providenieto na obnovata vo semejstvoto na Noe, Bog
~ekal ~etiristotini godini dodeka minat drugi deset gene-racii, pred da go povika
Avraama da go nosi tovarot na providenieto. Spored brojot na generaciite,
periodot od Noe do Avraam bil parale-len so periodot od Adam do Noe i trebalo
preku nadomestok da go vozobnovi toj prethoden period.
Porano be{e razgledano zo{to ovoj period iznesuva ~etiri-stotini godini. 7
Bog go obvrzal Noe da izdr`i ~etiriesetdneven potop, so cel da ja ispolni celta na
providenieto na obnovata, koe{to Toj moral da go prodol`i so novi deset generacii
i iljada i {estotini godini. Koga ovoj ~etiriesetdneven potop bil izvalkan od
Satanata zaradi gre{kata na Ham, Bog moral da raboti preku druga centralna
figura za da go obnovi toa. Od Adam do Noe, Bog rabotel na ispolnuvawe na
periodot na nadomestok za obnova na brojot 160 vo sekoja od desette generacii.
7
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Osnova za obnovata 3.1.1.

324
 Periodi

Vo paralelniot period od deset genera-cii od Noe do Avraam, Bog ja postavil

sekoja generacija kako period na nadomestok za obnova na brojot ~etirieset, koj e
proizlezen od potopot.
Neuspehot na ~etiriesetdnevniot potop moral da bide obnoven preku
periodot na brojot ~etirieset. Bidej}i obnovata na sekoja sledna generacija mora
da ja mine celata dol`ina, ne mo`e da bide ispolneta samo vo ~etirieset dena.
Zatoa, Bog postavil periodot na nadomestok od ~etirieset godini da bide ispolnet
od sekoja generacija. Eden den od potopot e nadomestuvan so edna godina, isto
kako {to vo vremeto na Mojsej neuspehot na ~etiriesetdnevnata misija na
izviduvawe na zemjata e obnovuvan preku ~etiriesetgodi{-no talkawe niz
pustinata.8 Bidej}i osloboduvaweto za sekoja genera-cija e postaveno kako
~etiriesetgodi{en period na izvr{uvawe na uslovot na nadomestok preku deset
generacii, celata dol`ina na periodot na nadomestok iznesuva ~etiristotini godini.

2.6 Providentnite periodi na horizontalnata obnova preku nadomestok

izveden vertikalno

Kako {to e objasneto porano, sekoja centralna figura na providenieto e

povikana da gi obnovi horizontalno site vertikalni uslovi na nadomestok,
nasobrani do nejzinoto vreme. Ottuka, kolku podolgo e odlo`uvana providentnata
istorija, tolku pote{ki uslovi na nadomestok }e imaat centralnite figuri na
podocne`nite generacii za niv da gi ispolnat horizontalno. Vo providenieto na
obnovata vo semejstvoto na Adam sé u{te nemalo vertikalni uslovi na
nadomestok, bidej}i providenieto {totuku po~nalo. Zatoa osnovata za Mesija
mo`ela da bide postavena sosema ednostavno od Kain i Avel so pravilno
izvr{uvawe na simboli~nite `rtvi i na supstancijalno-to `rtvuvawe. [tom Avel bi ja
napravil svojata `rtva na na~in prifatliv za Boga, edinstvenoto bi se baralo Kain
da se pokori i da go sledi Avela, za da go ispolni uslovot na nadomestok za
otstranuva-we na gre{nata priroda. Vo odnos na broj~anite periodi na nadomes-
tok za obnova na osnovata na verata, tie mo`ele da bidat ispolneti za kratko
vreme, neophodno za pravewe na simboli~nite i supstancijal-nite `rtvuvawa. Me|
utoa, koga providenieto na obnovata bilo odlo`eno zaradi neuspehot na
semejstvoto na Adam, vertikalnite uslovi za nadomestuvawe zapo~nale da se
sobiraat vo forma na razli~ni broj~ani periodi na nadomestok. Zatoa, pri
obnovuvaweto na osnovata na verata, centralnite figuri od vremeto na Adam
navamu mora da ispolnat broj~ani periodi na nadomestok za obnova na takvi
broevi, kakvi {to se: dvanaeset, ~etiri, dvaeset i eden i ~etirieset.
Vo slu~ajot na Noe, toj trebalo vo svoeto vreme da gi obnovi site ovie
vertikalni uslovi na nadomestok. Za da ja obnovi osnovata na verata, toj moral da
pomine niz nekolku broj~ani periodi: 120 godini da ja gradi arkata, ~etirieset
dena na potopot, dvaeset i eden den, vo koi koj tri pati ispratil gulab vo
8
Broevi 14:34.

325
Periodi

sedumdnevni intervali, i ~etiriesetdneven period od vremeto koga arkata zastanala

na planinata Ararat dodeka go ispratil gulabot.
Noe verno gi ispolnil ovie broj~ani periodi na nadomestok, no zaradi
gre{kata na Ham, tie bile zavladeani od Satanata. Kako rezultat na toa, tie
povtorno ostanale vertikalni uslovi na nadomes-tok. Avraam imal mo`nost da gi
obnovi site niv odedna{ preku negovata simboli~na `rtva. Me|utoa, bidej}i
Avraam ne uspeal vo negovata `rtva, periodite na nadomestok ne mo`ele da bidat
obnove-ni horizontalno. Toga{ tie morale da bidat obnoveni vertikalno: so
odlo`uvawe na ispolnuvaweto na Negovata Volja preku Isak i Jakov, Bog rabotel
da gi ispolni edno po drugo periodite na nadomestok za obnova na broevite
dvanaeset, ~etiri, dvaeset i eden i ~etirieset.
Vo providenieto vo semejstvoto na Avraam, slednite periodi na
nadomestok, koi trebalo da bidat ispolneti horizontalno, namesto toa bile izvedeni
vo vertikalna niza za obnova na osnovata na verata: 120 godini od vremeto koga
Avraam go napu{til Haran dodeka Jakov go kupil prvorodstvoto od Isav za leb i
~inija so le}a; ~etirieset godini ottoga{ dodeka na Jakov mu bil daden blagoslovot
na postariot sin od negoviot tatko Isak i go primil Bo`jiot blagoslov na negoviot
pat za Haran9; dvaeset i edna godina ottoga{ dodeka toj ja ispolnil negovata
naporna rabota vo Haran i se vratil vo Hanan so svoeto semejstvo i bogatstvo, 10
kako i ~etirieset godini otkako Jakov se vratil vo Hanan, dodeka negovoto
semejstvo oti{lo vo Egipet na pokana na Josif. Na ovoj na~in, uslovite na
nadomestok, koi ne mo`ele da bidat obnoveni horizontalno, bile ispolneti kako
pro{ireni vertikalni periodi so opredeleni dol`ini.

TRET DEL

Periodite vo epohata na providenieto

na obnovata i nivnite dol`ini
Epohata na providenieto na obnovata, koja bila period na vizuelni
paraleli, trebalo da ja obnovi preku nadomestok epohata na providenieto za
postavuvawe na osnovata za obnova, kako period na simboli~ni paraleli. Da gi
ispitame periodite vo ovaa epoha i kako bile opredeleni nivnite dol`ini.

3.1 ^etiristogodi{niot period na ropstvo vo Egipet

9
Bitie 27:1-29; 28:10-14.
10
Bitie 31:41.

326
 Periodi

Noe ja postavil osnovata na verata po ispolnuvaweto na ~etirieset dena

od potopot so cel da se oddeli od Satanata. Koga ovaa osnova bila uni{tena zaradi
gre{kata na Ham, Bog se obidel da go vozdigne Avraama na istata pozicija kako
Noe, zapoveduvaj}i mu da napravi simboli~na `rtva, dodeka stoel vrz osnovata
koja bila posta-vena niz izminatiot period od ~etiristotini godini. Me|utoa, zaradi
gre{kata na Avraam, ovaa osnova bila izvalkana od Satanata. Za da se popravi
ovaa osnova od ~etiristotini godini, Bog gi obvrzal Izraelcite da izdr`at
~etiristotini godini ropstvo vo Egipet11 i u{te edna{ da se oddelat od Satanata.
Periodot na ropstvo vo Egipet bil vizuelna paralela na periodot od iljada i
{estotini godini od Adam do Noe vo vremeto na simboli~nite paraleli. Toj trebalo
da go obnovi toj porane{en period preku paralelni uslovi na nadomestok.

3.2 ^etiristogodi{niot period na sudiite

Zapi{ano e deka kralot Solomon zapo~nal da go gradi Hramot 480

godini po izleguvaweto od Egipet, vo ~etvrtata godina na negovo-to vladeewe. 12
Bidej}i vladeeweto na kralot Solomon sledelo po ~etiriesetgodi{noto vladeewe na
kralot Saul13 i ~etiriestgodi{-noto vladeewe na kralot David, mo`e da zaklu~ime
deka imalo period od pribli`no ~etiristotini godini od vremeto koga Izraelcite
vlegle vo Hanan do ustoli~uvaweto na kralot Saul. Ova bil periodot na sudiite.
Izraelcite pod Mojsej trebalo da ja obezbedat osnovata vrz koja se
oddeleni od Satanata preku nivnoto ropstvo vo Egipet, na toj na~in na nacionalno
nivo vozobnovuvaj}i ja osnovata na koja stoel Avraam - osnovata vrz koja e
oddelen od Satanata, postavena za vreme na ~etiristotini godini od Noe do
Avraam. Me|utoa, otkako tie vlegle vo Hanan pod vodstvo na Isus Navin,
naslednikot na Mojsej, tie povtorno stanale neverni, dozvoluvaj}i Satanata u{te
edna{ da ja izvalka ovaa osnova od ~etiristotini godini. Izraelcite trebalo da
izdr`at drug period za oddeluvawe od Satanata pred da mo`at da ja obnovat ovaa
osnova preku nadomestok. Za taa cel bil postaven periodot na sudiite, koj trael
pribli`no ~etiristotini godini od vremeto koga narodot vlegol vo Hanan do
ustoli~uvaweto na kralot Saul.
Periodot na sudiite bil vizuelna paralela na periodot od ~etiristotini
godini od Noe do Avraam vo epohata na simboli~nite paraleli. So nego trebalo da
se obnovi toj prethoden period preku paralelni uslovi na nadomestok.

3.3 Stoidvaesetgodi{niot period na obedinetoto kralstvo

11
Bitie 15:13; spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Osnova za obnovata
3.1.2.1.
12
1 Car. 6:1.
13
Dela 13:21.

327
Periodi

Epohata na providenieto na obnovata bila postavena za da ja obnovi

preku nadomestok epohata na providenieto za postavuvawe na osnovata za
obnovata. Zatoa, Avraam, koj go zapo~nal ovoj providenten period, bil vo
pozicijata na Adam; Mojsej bil vo pozicijata na Noe; a kralot Saul bil vo
pozicijata na Avraam. Avraam bil preodna figura; toj bil odgovoren i da ja zavr{i
epohata na providenieto za postavuvawe na osnovata za obnovata i da ja zapo~ne
epohata na provi-denieto na obnovata. Avraam bil povikan da ja postavi
semejnata osnova za Mesija kako temel za nacionalnata osnova za Mesija. Bog
moral uspe{no da postavi semejna osnova za Mesija vo vremeto na Avraam,
bidej}i toa bil negov tret obid. Na ist na~in, vo vremeto na kralot Saul Bog
rabotel da ja vospostavi nacionalnata osnova za Mesijata po tret pat. Zatoa Bog
povtorno moral uspe{no da go ispolni ova providenie.
Zaradi negovata gre{ka vo simboli~noto `rtvuvawe, Avraam ne gi
obnovil odedna{ site uslovi nasledeni od `ivotniot tek na Noe vo forma na
razli~ni broj~ani periodi neophodni za obnova na osnovata za verata, posebno:
120 godini, ~etirieset dena, dvaeset i eden den i ~etirieset dena. Zatoa
horizontalnata obnova na ovie periodi morala da bide pro{irena vertikalno. Tie vo
generaciite na semejstvoto na Avraam stanale posledovatelni periodi na otplata
od: 120 godini, ~etirieset godini, dvaeset i edna godina i ~etirieset godini.
Kralot Saul trebalo da ja obnovi pozicijata na Avraam na nacionalno
nivo. So gradeweto na hramot, kralot Saul za kratko vreme trebalo da gi obnovi
site uslovi na nadomestok vo forma na broj~ani periodi na nadomestok, koi bile
postaveni za obnova na osnovata na verata vo vremeto na Mojsej. Tie vklu~uvaat:
120 godini (tri ~etiriesetgodi{ni periodi vo `ivotot na Mojsej), ~etirieset dena
(postot na Mojsej), dvaeset i eden den (prviot nacionalen pohod za obnova na
Hanan) i ~etirieset godini (`ivotot vo pustinata vo nacionalniot pohod za obnova
na Hanan). Me|utoa, kralot Saul bil nepokoren 14 i toj ne uspeal da ja ispolni
Bo`jata Volja. Kako i vo vremeto na Avraam, horizontalnata obnova za ovie
periodi na nadomestok morala da bide pro{irena vertikalno vo posledovatelni
periodi: 120-te godini na obedinetoto kralstvo, ~etiristotinite godini na podelenoto
kralstvo na severno i ju`no, 210-te godini na izraelskiot progon i vra}awe, kako i
~etiristotinite godini na podgotovka za doa|awe na Mesija. Po ovie periodi,
narodot na Izrael, kone~no, bil podgotven da go primi Mesijata.
Periodot na obedinetoto kralstvo trebalo da obnovi 120 godini od `ivotot
na Mojsej, za vreme na koi toj napravil tri obidi da ja postavi osnovata na verata
za nacionalniot pohod za obnova na Hanan. Da gi ispitame ovie paraleli poblisku.
Otkako Izraelcite izdr`ale ~etiristotini godini ropstvo za oddeluvawe od Satanata,
Mojsej ja postavil osnovata preku negovite ~etirieset godini vo palatata na
faraonot. Toga{ toj se obidel da gi vodi lu|eto vo zemjata Hananska, kade trebalo
da go izgradi Hramot. Me|utoa, zaradi neverata na narodot, ovoj obid bil
odlo`uvan dva pati. Mojsej moral odnovo da ja postavi osnovata na verata preku
14
1 Sam. 15:11-23.

328
 Periodi

~etirieset godini `iveewe vo Midijanskata Pustina i, povtorno, preku ~etiriesetgo-

di{noto talkawe niz pustinata. Na ist na~in, Saul bil krunisan za kral na Izrael
otkako Izraelcite gi obnovile ~etiristotinite godini ropstvo vo Egipet preku
periodot na sudiite od ~etiristotini godini. Za vreme na ~etiriesette godini na
negovoto vladeewe, kralot Saul trebalo da postavi osnova na verata so
obnovuvawe preku nadomestok na ~etiriesette godini na `iveeweto na Mojsej vo
palatata na faraonot. Toga{ toj trebalo da go izgradi Hramot. No, koga kralot Saul
stanal neveren, Bo`jata Volja da se izgradi Hramot bila odlo`ena niz dvete
~etiriesetgodi{ni vladeewa na kralevite David i Solomon, taka vo celost
so~inuvaj}i vkupno 120 godini za periodot na obedinetoto kralstvo.
Ovoj period bil vizuelna paralela na periodot od 120 godini vo vremeto
na simboli~nite paraleli, od vremeto koga Avraam go napu{til Haran dodeka
Jakov go kupil prvorodstvoto od negoviot brat. Toj trebalo da go obnovi toj
porane{en period niz paralelnite uslovi na nadomestok. Isto onaka kako {to
osloboduvaweto koe zapo~nalo so Avraam bilo ispolneto po negovoto
odlo`uvawe preku Isak i Jakov - Bo`jeto providenie za gradewe na Hramot, koe
zapo~nalo so kralot Saul, bilo pro{ireno na kralevite David Solomon pred da bide
kone~no ispolneto.

3.4 ^etiristogodi{niot period na podelenite kralstva na severno i ju`no

Dokolku kralot Saul go ispolnel providenieto da go izgradi Hramot za

vreme na ~etiriesette godini na svoeto vladeewe, me|u periodite na nadomestok
koi toj bi gi obnovil horizontalno bil i ~etiriesetdnevniot post na Mojsej, koj bil
izveden za da go obnovi Zborot, kako {to e objaveno na kamenite plo~i. [tom
kralot Saul ja zagubil verata, ovoj period na nadomestok moralo da bide obnoven
kako edno vertikalno prodol`uvawe na horizontalnata obnova. Ova e potekloto na
periodot na podelbata na kralstvata na severno i ju`no, koj trael re~isi ~etiristotini
godini. Toj period zapo~nal koga obedinetoto kralstvo bilo podeleno na Izrael na
sever i Judeja na jug, a trael sé dodeka narodot na Judeja bil vo ropstvo vo
Vavilon.
Ovoj period bil vizuelna paralela na ~etiriesetgodi{niot period vo
vremeto na simboli~nite paraleli, od Jakovovoto kupuvawe na prvorodstvoto od
Isav sé dodeka go primil blagoslovot od Isaka i od Boga 15 i oti{ol vo Haran. Toj
trebalo da go obnovi toj porane{en period preku paralelni uslovi na
nadomestuvawe.

3.5 Dvestoidesetgodi{niot period na izraelskoto progonstvo i vra}awe

Lu|eto na severnoto kralstvo na Izrael go raskinale svojot zavet so Boga,

a kako rezultat na toa bile odvedeni vo ropstvo od Asircite. Narodot od ju`noto
15
Bitie 28:13

329
Periodi

kralstvo Judeja isto taka gre{el protiv Boga. Kako rezultat na toa, tie bile
odvedeni vo progonstvo od vavilonskiot kral Nabukodonosor. Otkako pominale
skoro sedum-deset godini kako zarobenici, Vavilon padnal pod vlast na persis-
kiot kral Kir, koj izdal kralski dekret za nivno osloboduvawe. Od toa vreme,
evrejskiot narod po~nal postepeno da se vra}a vo Erusalim i povtorno da go gradi
Hramot. Kni`evnikot Ezra ja vodel poslednata grupa na Evreite koi se vra}ale vo
Erusalim, a Neemija go obnovil gradskiot yid. Inspirirani od proro{tvoto na
Malahija,16 narodot gi zapo~nal podgotovkite da go primi Mesijata. Ovoj period
zavr{il pribli`no 210 godini otkako Evreite prvo bile odvedeni vo Vavilon i okolu
140 godini po nivnoto osloboduvawe od Persijancite. Ova bil periodot na
progonstvo i na vra}awe na Izraelcite.
Dokolku kralot Saul go ispolnel providenieto za izgradba na Hramot,
eden od periodite na nadomestok, koj toj trebalo da go obnovi horizontalno, bil
periodot od dvaeset i eden den koga Mojsej plani-ral da gi vodi Izraelcite od
Egipet vo Hanan vo prviot nacionalen pohod. Otkako kralot Saul ja zagubil verata
i ova osloboduvawe propadnalo, ovoj period na nadomestok moralo da bide
obnoven kako vertikalno pro{iruvawe na horizontalnata obnova. Za taa cel bil
postaven 210-godi{niot period na izraelskoto progonstvo i vra}awe.
Ovoj period bil vizuelna paralela na dvaesetiednogodi{niot period vo
vremeto na simboli~nite paraleli, koi se {irele od vremeto koga Jakov od Isak go
primil blagoslovot na postariot sin sé dodeka se vratil vo Hanan, a trebalo da go
obnovi toj porane{en period preku paralelnite uslovi na nadomestok. Toj trebalo
da obno-vi tri sedumgodi{ni periodi: po pristignuvaweto vo Haran, Jakov rabotel
sedum godini so cel da se o`eni so Rahil, no mu bila dadena Lea; toj rabotel u{te
sedum godini za Rahil; potoa rabotel sedum godini steknuvaj}i bogatstvo, pred da
se vrati vo Hanan.17

3.6 ^etiristogodi{niot period na podgotovkata za doa|awe na Mesija

Otkako Evreite od ropstvoto se vratile vo nivnata tatkovina Izrael, tie ja

obnovile svojata vera, go obnovile gradskiot yid i, vrz osnova na proro{tvoto na
Malahij, zapo~nale kako narod da se podgotvuvaat za Mesijata. Od toa vreme do
ra|aweto na Isus bil period od ~etiristotini godini, period na podgotovkata za doa|
awe na Mesija.
Dokolku kralot Saul go ispolnil providenieto za izgradba na Hramot,
eden od uslovite na nadomestok, koj{to toj bi go obnovil horizontalno preku
nadomestok, bile ~etiriesette godini talkawe vo pustinata vo tretiot nacionalen
pohod. Otkako kralot Saul ja zagu-bil verata i ova providenie propadnalo, ovoj
period na nadomestok od ~etirieset godini moral da bide obnoven kako vertikalno

16
Mal. 4:5
17
Bitie 31:41

330
 Periodi

pro{i-ruvawe na horizontalnata obnova. So taa cel bil postaven periodot od

~etiristotini godini na podgotovka za doa|awe na Mesija.
Ovoj period bil vizuelna paralela na ~etiriesetgodi{niot period vo
vremeto na simboli~nite paraleli, pro{ireni od vremeto koga Jakov se vratil vo
Hanan sé dodeka negovoto semejstvo oti{lo vo Egipet na pokana od negoviot sin
Josif. Toj trebalo da go obnovi toj porane{en period preku paralelni uslovi na
nadomestok.

^ETVRTI DEL

Periodite vo vremeto na odlo`uvaweto na providenieto na

obnovata i nivnite dol`ini
Epohata na odlo`uvaweto na providenieto na obnovata treba-lo da ja
obnovi preku supstancijalni paraleli epohata na providenie-to na obnovata kako
period na vizuelnite paraleli. Kako {to perio-dite od ovaa epoha trebalo da gi
obnovat preku nadomestok soodvetni-te periodi od prethodnata epoha, taka ovie
periodi i spored redot i spored traeweto prodol`ile na paralelen na~in.

4.1. ^etiristogodi{niot period na progonuvaweto vo Rimskata Imperija

Isus Hristos do{ol na po~etokot na epohata na Noviot Zavet za da ja

ispolni Voljata koja mu bila doverena na Avraam, tatkoto na verata, koj go
zapo~nal periodot na Stariot Zavet. Se se}avame deka Izraelcite morale da izdr`at
~etiristogodi{en period na ropstvo vo Egipet za da ja obnovat, na nacionalno
nivo, osnovata na verata, koja bila zagubena zaradi gre{kata na Avraam pri
simboli~noto `rtvuvawe. Ranite hristijani pominale eden sli~en period na
stradawe za da ja obnovat preku nadomestok osnovata na verata, koja bila
uni{tena zaradi gre{kata na evrejskiot narod, koj pravilno ne go sledel Isusa kako
`iva `rtva. Ova bil ~etiristogodi{niot period, za vreme na koj hristijanite bile
progonuvani vo Rimskata Imperija. Progonuvaweto se namalilo od 313 godina,
koga imperator-ot Konstantin formalno go priznal hristijanstvoto kako oficijalna
religija. Vo 392 godina imperatorot Teodosij I go vospostavil hristijanstvoto kako
dr`avna religija. Ovoj period bil supstanci-jalna paralela na periodot na
~etiristogodi{noto ropstvoto na Izraelcite vo Egipet, a negovata cel bila da go
obnovi toj porane{en period preku paralelni uslovi na nadomestok.

4.2 ^etiristogodi{niot period na regionalnoto crkovno vodstvo

Sledniot period vo epohata na providenieto na obnovata bil

~etiristogodi{niot period na sudiite, koga sudiite gi vodele izraelskite plemiwa.
Bidej}i periodot na odlo`uvaweto na provide-nieto na obnovata bil period na

331
Periodi

supstancijalni paraleli, toj trebalo da se sostoi od ~etiristogodi{en period sli~en na

periodot na sudiite. Ona {to e nare~eno period na regionalnoto crkovno vodstvo
zapo~nalo koga hristijanstvoto bilo proglaseno za dr`avna religija od Rimskata
Imperija i zavr{ilo so ustoli~uvaweto na Karlo Veliki vo 800 godina. Vo ovoj
period lu|eto bile vodeni od regionalni crkovni voda~i - patrijarsi, episkopi i
sve{tenici - so mnogukratni ulogi, soodvetni na sudiite vo Izrael. Ovoj period bil
supstancijalna paralela na ~etiristogodi{niot period na sudiite, a negova cel bila
da se obnovi toj porane{en period preku paralelni uslovi na nadomestok.

4.3 Stoidvaesetgodi{niot period na hristijanskata imperija

Koga narodot na Izrael se obedinil pod vodstvoto na kralot Saul, toj

zapo~nal 120-godi{en period na obedinetoto kralstvo, koe prodol`ilo niz
vladeewata na kralot David i na kralot Solomon. Paralelniot 120-godi{en period
na hristijanskata imperija, nare~e-na i Karolin{ka Imperija, zapo~nal so
ustoli~uvaweto na Karlo Veliki kako imperator vo 800 godina. Zavr{il vo 919
godina, koga vo isto~nata polovina na oblasta zavr{ila negovata kralska loza i za
kral na germanskite zemji bil izbran Hajnrih I. Ovoj period bil supstancijalna
paralela na 120-godi{niot period na obedinetoto kralstvo, a negovata cel bila da
go obnovi toj porane{en period niz paralelni uslovi na nadomestok.

4.4 ^etiristogodi{niot period na podelenite kralstva na isto~no i zapadno

Bidej}i svetosta na Hramot ne bila pravilno odr`uvana vo periodot na

obedinetite kralstva, na krajot kralstvoto bilo podeleno na dve kralstva: Izrael na
sever i Judeja na jug. Taka zapo~nal ~etiristogodi{niot period na podelenite
kralstva na severno i ju`no. Vo epohata na odlo`uvaweto na providenieto na
obnovata, Karolin{kata Imperija bila podelena vo dve kralstva: Sveta Rimska
Imperija na istok i Francija na zapad. Iako pri prvata podelba Karolin{kata
Imperija bila razdelena na kralstva na Isto~nite Franki, na Zapadnite Franki i na
Italija, Italija naskoro se vratila pod vlasta na Isto~nite Franki i zaedno ja sozdale
Svetata Rimska Imperija, dodeka Zapadnite Franki se zdru`ile kako Kralstvo
Francija. Ovoj ~etiristogodi{en period na podelenoto kralstvo na isto~no i
zapadno zapo~nal so podelbata na hristijanskata imperija vo 919 godina i zavr{il
vo 1309 godina, koga papstvoto se preselilo vo Aviwon, vo sega{na Ju`na
Francija. Ovoj period bil supstancijalna paralela na ~etiristogodi{niot period na
podelenite kralstva na severno i ju`no, a negovata cel bila da go obnovi toj
porane{en period preku paralelni uslovi na nadomestok.

4.5 Dvestoidesetgodi{niot period na papskoto progonstvo i vra}awe

Za vreme na periodot na podelenite kralstva na severno i ju`no,

kralstvoto na Izrael na sever padnalo vo racete na Asircite, bidej}i negoviot narod
332
 Periodi

zapadnal vo korumpiranost i idolopoklon-stvo. Kralstvoto Judeja na jug isto taka

ja zagubilo verata i ne uspea-lo da ja odr`i svetosta na Hramot; kako rezultat na
toa, negoviot narod bil zemen vo ropstvo vo Vavilon, satanskiot svet. Niz slednite
210 godini tie stradale vo ropstvo, potoa se vratile vo Izrael, go obnovile Hramot i
go obnovile zavetot. Paralelniot period na papskoto progonstvo i vra}awe, isto
taka, trael okolu 210 godini. Zapo~nal vo 1309 godina, koga papstvoto stanalo
korumpirano, papata Kliment V bil prinuden da go preseli papstvoto od Rim vo
Aviwon i da `ivee tamu, pot~inet na kralevite na Francija. Ovoj period prodol`il
duri i po vra}aweto na papstvoto vo Rim do protestant-skata Reformacija, koja
zapo~nala vo 1517 godina. Ovoj period od 210 godini bil supstancijalna paralela
na 210-godi{niot period na izraelskoto progonuvawe i vra}awe, a negovata cel
bila da go obnovi toj porane{en period niz paralelni uslovi na nadomestok.

4.6 ^etiristogodi{niot period na podgotovkata za Vtoroto doa|awe na

Mesijata

Otkako Evreite bile oslobodeni od nivnoto progonstvo vo Vavilon i se

vratile vo Erusalim, tie go reformirale svojot religi-ozen i politi~ki `ivot. Vrz
osnova na proro{tvata na Malahij, tie gi zapo~nale podgotovkite da go primat
Mesijata. Po ~etiristogo-di{ni podgotovki za doa|awe na Mesija, Isus do{ol kaj
evrejskiot narod. Za da se obnovi preku nadomestok taa epoha na odlo`uvawe na
providenieto na obnovata, o~ekuvame paralelen ~etiristogodi{en period na
podgotovka za Vtoroto doa|awe na Mesijata. Vsu{nost, toj zapo~nal vo 1517
godina so Martin Luter i protestantskata Reformacija i trae do ve~erta vo presret
na Vtoroto doa|awe na Hristos na zemjata. Kako supstancijalna paralela na
~etiristogodi{-niot period na podgotovkata za doa|awe na Mesija, negovata cel e
da go obnovi toj porane{en period preku paralelni uslovi na nadomestok.

333