GLAVA 4

PARALELITE
POME\U DVE EPOHI VO PROVIDENIETO
NA OBNOVATA

Bidej}i krajnata cel na providenieto na obnovata e da se postavi osnovata

za Mesijata, dokolku ova e odlo`eno, mora da bidat povtoreni osloboduvawata za
vozobnova na ovaa osnova. Znaeme deka, za da se izgradi osnovata za Mesija,
centralnata figura mora da napravi simboli~na `rtva prifatliva za Boga preku
koristewe na soodveten objekt za uslovot i pominuvawe niz baraniot vremenski
period. Pokraj toa, taa mora da postavi supstancijalna osnova so pravewe
prifatlivo supstancijalno `rtvuvawe preku ispolnuvawe na uslovot na nadomestok
za otstranuvawe na gre{nata priroda. Vo tekot na providenieto, vsu{nost,
povtoruvaweto na osloboduvaweto za obnova na osnovata za Mesija pretstavuva
povtoruvawe na oslobodu-vaweto za preku nadomestok da se obnovat
simboli~noto `rtvuvawe i supstancijalnoto `rtvuvawe. Istoriskite zapisi gi
rasvetluvaat paralelite pome|u providentnite periodi predizvikani od povtoru-
vawata na osloboduvawata za vozobnovuvawe preku nadomestok na osnovata za
Mesija. Periodot na odlo`uvaweto na providenieto na obnovata trebalo da go
obnovi periodot na providenieto na obnovata preku paralelni uslovi na
nadomestok od supstancijalen vid. Da gi ispitame od ovaa gledna to~ka sli~nite
karakteristiki na sekoj providenten period.
Me|utoa, prvo treba da identifikuvame koi grupi na lu|e ja imale
centralnata odgovornost za Bo`jeto providenie, kako i istoriskite izvori koi mo`at
da ja rasvetlat nivnata istorija. ^ove~kata istorija se sostoi od istorii na bezbrojni
narodi. Sepak, Bog posebno izbral odreden narod da go sledi modelot na tekot na
obnovata za postavuvawe na osnovata za Mesija. Bog go stava nego vo centarot
na Svoeto providenie i go vodi spored Svojot Princip. Negovata istorija, za
vozvrat, go poso~uva tekot na ~ove~kata istorija kako celina. Nacija ili narod so
takva doverena misija se nare~eni izbran Bo`ji narod.
Prviot Bo`ji izbran narod se sostoel od potomcite na Avraam, Isak i
Jakov, koi izgradile semejna osnova za Mesija. Zatoa centralno odgovorna zemja
za Bo`jeto providenie vo epohata na providenieto na obnovata bila Izrael. Stariot
Zavet, koj ja iznesuva istorijata na Izrael, obezbeduva izvoren materijal, so ~ija
pomo{ mo`eme da ja prou~ime istorijata na providenieto vo toj period.
Me|utoa, od vremeto koga go otfrlil Isus, evrejskiot narod ja zagubil
svojata kvalifikacija da bide centralno odgovoren za Bo`jeto providenie.
Predviduvaj}i go ova, Isus ja izrekol parabo-lata za lozjeto, velej}i:

339
Paraleli

"Carstvoto Bo`jo }e se zeme od vas i }e se dade na narod, {to gi

prinesuva negovite plodovi." - Matej 21:43.

Sv. Pavle, stradaj}i poradi negovite sonarodnici, evrejskiot narod, rekol:

"Bidej}i ne site {to se od Izrailot, se Izrailci, nitu se, pak, site seme
Avraamovo, za toa {to se negovi ~eda;... ne ~edata na teloto se deca
Bo`ji, tuku ~edata na vetuvaweto }e se priznaat kako potomci." - Rim.
9:6-8.

Vistinski, lu|eto koi stanale centralno odgovorni za providenieto vo epohata na

odlo`uvaweto na providenieto na obnovata ne bile Evreite, tuku, vsu{nost,
hristijanite. Tie ja prezele misijata da go ispolnat neispolnetoto Bo`je providenie
na obnovata. Spored toa, istorijata na hristijanstvoto obezbeduva izvoren materijal
za razbirawe na providentnata istorija vo ovaa epoha. Vo toa smisla, za
naslednicite na Avraam vo vremeto na Stariot Zavet mo`e da se zboruva kako za
Prviot Izrael, a hristijanite od vremeto na Noviot Zavet mo`at da se nare~at Vtor
Izrael.1
Ako go spreduvame Stariot Zavet so Noviot Zavet - pette knigi na
Zakonot (od Bitieto do Povtorenite zakoni), dvanaesette knigi na istorija (Isus
Navin do Ester), pette knigi poezija i mudrost (Knigata Jov do Pesnata na
Solomon) i sedumnaesette knigi na proro{tvata (Isaija do Malahija) vo Stariot
Zavet soodvetstvu-vaat spored navedeniot redosled na Evangelijata, Delata,
Poslanijata na apostolite i na Otkrovenieto. Me|utoa, dodeka istoriskite knigi vo
Stariot Zavet ja evidentiraat vo najgolem del dveiljadigodi{nata istorija na Izrael,
Delata ja evidentiraat samo istorijata na najranite hristijani vo generacijata po
Isusovata smrt. Za da se najdat istoriski zapisi koi se odnesuvaat na Bo`jeto
dejstvuvawe vrz obnovata vo Noviot Zavet vo soodvetna razmera so ona {to mo`e
da se najde vo Stariot Zavet, mora dopolnitelno da ja konsultirame celata
hristijanska istorija od vremeto na Isus Hristos do denes. Vrz taa osnova, mo`eme
da gi sporedime istoriite na Prviot i Vtoriot Izrael i nivnoto vlijanie vrz karakterot
na sekoj period vo dvete providentni epohi. Prepoznavaj}i go modelot na
paralelnite periodi, pojasno osoznavame deka istorijata bila oformena so
sistematskoto i zakonito providenie na `iviot Bog.

PRV DEL

Periodot na ropstvoto vo Egipet i periodot

na progonstvoto vo Rimskata Imperija

1
Tit 2:14; 1 Petr. 2:9-10.

340
 Paraleli

Otkako Jakov oti{ol vo Egipet so negovite dvanaeset sina i sedumdeset

~lenovi na semejstvoto, nivnite potomci ~etiristotini godini trpele u`asni
maltretirawa vo racete na Egip}anite. Ova bilo period za obnova na
~etiristogodi{niot period od Noe do Avraam - period za oddeluvawe od Satanata -
koj bil izvalkan zaradi gre{kata na Avraam vo negovoto `rtvuvawe. Soodvetniot
period na progonstvo vo Rimskata Imperija trebalo da go obnovi prethodniot
period preku paralelni uslovi na nadomestok. Dvanaesette apostoli na Isus i
negovite sedumdeset sledbenici bile prvi od mno{tvoto generacii hristijani koi
stradale vo surovite progonuvawa vo Rimskata Imperija niz periodot od
~etiristotini godini. So izdr`uvawe na ovie maki, tie preku nadomestok go
obnovuvale periodot od ~etiristotini godini za podgotovka za doa|aweto na Mesija
- period za oddeluvawe od Satanata - koj bil izvalkan poradi gre{kata na
evrejskiot narod vo nepo~ituvaweto na Isus kako `iva `rtva, tuku nego go odvele
na krst.
Vo periodot na ropstvo vo Egipet, izbraniot narod na Prviot Izrael ja
~uval svojata ~istota preku obre`uvawe,2 preku pravewe na `rtvi3 i, od
napu{taweto na Egipet, preku odr`uvawe na Sabatot. 4 Za vreme na periodot na
progonuvawata vo Rimskata Imperija, hristija-nite kako Vtor Izrael `iveele ~ist
`ivot preku izveduvawe obredi na pokrstuvawe i pri~est, ponuduvaj}i se sebesi
kako `rtvi i ~uvaj}i go Sabatot. I vo dvata perioda, tie morale da go sledat ovoj
na~in na ~ista vera za oddeluvawe od Satanata, koj postojano gi napa|al zaradi
uslovot na prethodnite gre{ki na Avraam i na evrejskiot narod.
Na krajot na izraelskoto ropstvo vo Egipet, Mojsej go donel faraonot na
kolena so silata na trite znaci i desette ~umi. Toga{ toj gi izvel Izraelcite nadvor
od Egipet i gi povel kon zemjata Hananska. Sli~no na toa, kon krajot na periodot
na progonstvoto vo Rimskata Imperija, otkako hristijanite do kraj morale da go
izdr`at progonstvoto, Isus go zgolemil brojot na vernicite, trognuvaj}i gi nivnite
srca preku mo}ta na negovata milost. So pottiknuvaweto na srceto na imperatorot
Konstantin, Isus go dovel do priznavawe na hristijanstvoto vo 313 godina. Isus go
inspiriral Teodosije I vo 392 godina da go vospostavi hristijanstvoto kako dr`avna
religija. Na toj na~in, hristijanite duhovno go obnovile Hanan vo Rimskata
Imperi-ja, satanskiot svet. Vo periodot na Stariot Zavet, Bog rabotel preku
nadvore{nite uslovi na nadomestok postaveni od Mojseeviot zakon; na ist na~in,
Bog go obvrzal Mojseja da go porazi faraonot preku nadvore{nite sili na ~udata.
Vo vremeto na Noviot Zavet, koga Bog rabotel preku vnatre{nite uslovi za
nadomestok na verata, Toj vna-tre{no ja manifestiral Svojata mo}, dopiraj}i gi
srcata na lu|eto.
Koga zavr{il periodot na ropstvo vo Egipet, Mojsej na Sinajskata Planina
gi primil Desette zapovedi i Bo`jiot Zbor objaven vo Zakonot, koi ja sozdale sr`ta

2
Isu. 5:2-5.
3
Ishod 5:3.
4
Ishod 16:23.

341
Paraleli

na Stariot Zavet. So postavuvaweto i po~ituvaweto na kamenite plo~i, Kov~egot

na Zavetot i na Tabernakulot, toj go otvoril patot za podgotovka na Izraelcite za
doa|aweto na Mesija. Sli~no na toa, na krajot na periodot na progonstvo vo
Rimskata Imperija, hristijanite gi sobrale zapisite koi bile ostaveni od apostolite i
evangelistite i go vospostavile kanonot na Noviot Zavet. Vrz osnova na tie zapisi,
tie sakale duhovno da gi ostvarat Bo`jite ideali, idealite koi bile neguvani vo
Desette zapovedi i Tabernakulot vo vremeto na Stariot Zavet. Tie gradele crkvi i
ja pro{irile svojata osnova za da se podgotvat za Vtoroto doa|awe na Hristos. Po
Isusovoto pogubuvawe, voskresnatiot Isus i Sv. Duh direktno gi vodele
hristijanite. Me|utoa, Bog ne vozdignal nitu edna li~nost kako centralna figura
odgovorna za celoto Negovo providenie, kako {to pravel porano.

VTOR DEL

Periodot na sudiite i periodot na

crkovnoto regionalno vodstvo
Preku nasleduvaweto na misijata od Mojsej, Isus Navin gi vodel
Izraelcite vo zemjata Hananska. Vo slednite ~etiristotini godini, so izraelskite
plemiwa vladeele petnaeset sudii: trinaeset sudii od Etniel do Samson zapi{ani vo
Knigata na sudiite, kako i Ilij i Samuil. Sudiite ispolnuvale razli~ni odgovornosti
na prorok, sve{tenik i kral, koi vo podocne`nite periodi stanale posebni dol`nosti.
Vo toj period Izrael bil feudalno op{testvo bez centralen politi~ki avtoritet. Vo
vremeto na Noviot Zavet bil postaven periodot na crkovno regionalno vodstvo, za
da go obnovi periodot na sudiite preku paralelni uslovi na nadomestok. Vo ovoj
period, hristijanskoto op{testvo go vodele crkovnite regionalni voda~i - patrijarsi,
episkopi i opati. Kako i sudiite vo vremeto na Stariot Zavet, tie imale dol`nosti
sli~ni na onie na prorok, sve{tenik i kral. Isto kako vo vremeto na sudiite,
hristijanskoto op{testvo vo toa vreme bilo feudalno op{testvo pod tie lokalni
avtoriteti.
Vo vremeto pred Isus, koga Bog rabotel so Prviot Izrael da vospostavi i
duhovna i fizi~ka nacionalna osnova za Mesija, politikata, ekonomijata i religijata
bile naso~eni kon nacionalni-ot interes. Od druga strana, vo vremeto po Isus,
hristijanite gradele duhovno kralstvo pod vodstvoto na Isus, koj stoel vrz
duhovnata osnova za Mesija. Nivnata lojalnost gi nadminuvala nacionalnite
granici, poradi toa {to tie go slu`ele voskresnatiot Isus kako Kral na kralevite.
Zatoa duhovnoto kralstvo na Isus ne bilo ograni~eno na edna zemja, tuku se
pro{irilo do najzafrlenite agli na planetata.
Periodot na sudiite zapo~nal otkako Izraelcite bile oslobodeni od
ropstvoto vo Egipet i pomladata generacija cvrsto se obedinila pod vodstvoto na
Isus Navin i Haleb za da vlezat vo zemjata Hananska. Tie ja podelile teritorijata
pome|u nivnite rodo-vi i plemiwa. Naseluvaj}i se vo sela obedineti okolu sudiite,

342
 Paraleli

lu|eto se zdru`ile vo izbrana nacija i izgradile ednostavno feudalno op{testvo.

Sli~no na toa, periodot na crkovnoto regionalno vodstvo vo hristijanskata era
zapo~nal po osloboduvaweto na hristijanstvoto od progonot vo Rimskata
Imperija, satanskiot svet. Hristijanite go pro{irile Evangelieto vrz germanskite
narodi, od koi mnogu se preselile vo Zapadna Evropa vo ~etvrtiot vek za da ja
izbegnat invazijata na Hunite. Vo nivnata nova zemja vo Zapadna Evropa, Bog gi
izdignal germanskite plemiwa kako nov izbran narod i izgradil edna rana forma
na feudalno op{testvo, koe podocna sozrealo vo feudalizam na Sredniot vek.
Kako {to vidovme porano, koga Izraelcite trgnale kon Hanan, tie prvo go
izgradile Tabernakulot kako simbol za Mesija i objekt za uslovot za da re{at koj
bi zastanal vo pozicijata na Avel za supstancijalnata osnova. 5 Vo periodot na
sudiite, Izraelcite trebalo da go vozvi{uvaat Tabernakulot i da ostanat pokorni na
nasokite na sudiite. Me|utoa, namesto uni{tuvaweto na sedumte hananski
plemiwa, Iraelcite `iveele pome|u niv pod vlijanie na nivnite obi~ai. Tie duri
po~nale da gi obo`avaat nivnite idoli, na toj na~in pravej}i golema konfuzija vo
svojata vera. Na ist na~in, vo periodot na crkovnite regionalni voda~i, hristijanite
trebalo da ja vozdignuvaat Crkvata, koja bila slika na Mesijata, i da gi sledat
nasokite na nejzinite episkopi i voda~i na monasite. Crkvata bila objekt na
uslovot za da se opredeli koj }e ja zazeme pozicijata na Avel. Me|utoa, tie do{le
pod vlijanie na religijata i kulturata na paganskite germanski plemiwa, koi donele
golema konfuzija vo hristijanskata vera.

TRET DEL

Periodot na obedinetoto kralstvo i periodot

na hristijanskoto carstvo
Koga zavr{il periodot na sudiite i Prviot Izrael vlegol vo periodot na
obedinetoto kralstvo, funkcijata na sudiite bila preraspredelena na dol`nostite na
prorok, sve{tenik i kral. Prorocite primale nasoki direktno od Boga, sve{tenicite
se gri`ele za Tabernakulot i podocna za Hramot, a kralevite vladeele so narodot.
Sekoj ja ispolnuval svojata oddelna misija vo vodeweto na Izrael kon
ispolnuvawe na celta na providenieto na obnovata. Celta na periodot na
hristijanskoto carstvo bila da go obnovi periodot na obedinetoto kralstvo preku
paralelni uslovi na nadomestok. Taka, koga zavr{il periodot na crkovnite
regionalni voda~i, zada~ite na tie voda~i bile preraspredeleni kon dol`nostite na
voda~i na mona-site, {to soodvetstvuva na prorocite, na papa kako soodveten na
visokite sve{tenici i na car kako vladetel na narodot. Tie bile odgovorni da go
vodat Vtoriot Izrael kon ispolnuvawe na celta na providenieto na obnovata. Vo
prethodniot period hristijanskata crkva bila podelena na pet patrijar{ii - vo
Erusalim, Antiohija, Aleksandrija, Carigrad i Rim, koj bil dominanten na Zapad.
5
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Mojsej i Isus 2.2.2.3.

343
Paraleli

Papata, kako {to bil narekuvan rimskiot patrijarh, gi nadgleduval site biskupi i
monasi vo Zapadna Evropa.
Vo periodot na obedinetoto kralstvo, kralevite go izgradile kralstvoto na
Izrael okolu Hramot, so toa manifestiraj}i go idealot na Mojseeviot Tabernakul,
koj najnapred bil zapo~nat vo vremeto na Ishodot. Ova bila pretstavata za
nasokata na gradeweto na Nebesnoto Kralstvo koe }e go vladee Isus, koj eden
den, kako Kral na kralevite, }e dojde da go izgradi. 6 Na ist na~in, vo periodot na
hristijanskata imperija, imperijata na Karlo Veliki go ostvarila idealot na
hristijanska dr`ava kako {to e postavena vo Bo`jiot grad od sv. Avgustin - koj
`iveel koga hristijanite tuku{to bile oslobodeni od terorot na Rimskata Imperija,
{to e vreme paralelno na vremeto na Mojsej. U{te edna{, ova bilo pretstava za
nasokata na gradewe na Bo`jeto Kralstvo, koe Hristos, kako Kral na kralevite,
eden den }e se vrati da go izgradi. Spored toa, vo ovoj period, imperatorot i
papata trebalo da ostvarat idealna hristijanska dr`ava preku obedinuvawe
bezrezervno da ja sledat Bo`jata Volja. Duhovnoto kralstvo, vladeano od papata,
koe bilo osnovano vrz duhovnata osnova za Mesija, i kralstvoto vo zemnoto
vreme, vladeano od imperatorot, trebalo da se obedinat vrz osnova na Hristovoto
u~ewe. Dokolku napravele taka, religijata, politikata i ekonomijata }e se
harmonizirale, a osnovata za Vtoroto doa|awe na Hristos }e bila izgradena vo toa
vreme.
Vo periodot na obedinetoto kralstvo na Izrael, kralot bil centralnata
figura za obnovuvawe na osnovata na verata. Toj bil odgovoren da go sprovede
Bo`jiot Zbor, koj bil daden preku proroci-te. Pred kralot da bide pomazan,
prorokot i visokiot sve{tenik trebalo da go pretstavuvaat Bo`jiot Zbor i da u~at za
nego; na toj na~in tie se nao|ale vo pozicijata na Avel. Nivnata misija, kako {to
baralo providenieto na obnovata, bila da go obnovat fizi~kiot svet od pozicijata
na arhangelot, pretstavuvaj}i go duhovniot svet. Me|utoa, otkako tie bi ja
postavile osnovata vrz koja mo`el da zastane kralot i go pomazale i blagoslovile
kako kral, tie trebalo da ja zazemat ulogata na Kain nasproti nego. Kralot trebalo
da go upravuva svoeto kralstvo spored vodstvoto na prorocite, a prorocite trebalo
da mu se pokorat na kralot kako negovi pot~ineti i sovetnici.
Po okolu osumstotini godini otkako naslednicite na Avraam vlegle vo
Egipet, spored Bo`jata zapoved prorokot Samuil go pomazal Saul za prv kral na
Izrael.7 Kralot Saul stoel vrz osnovata od ~etiristotinite godini pod sudiite.
Dokolku gi ispolnel ~etiriesette godini od negovoto vladeewe vo soglasnost so
Bo`jite `elbi, }e zastanel na pozicijata na obnovenite preku nadomestok
~etiristotini godini na ropstvo vo Egipet i ~etirieset godini na Mojsej vo palatata
na faraonot. Vedna{ potoa, kralot Saul bi go ispolnil osloboduvaweto na ~etirieset
za oddeluvawe od Satanata i bi ja postavil osnovata na verata. Dokolku vrz ovaa
osnova kralot Saul go izgradel i vozdignel Hramot, pretstavata za Mesija,

6
Isa. 9:6
7
1 Sam. 8:19-22; 10:1-24

344
 Paraleli

toga{ toj bi zastanal na pozicijata {to Mojsej trebalo da ja zazeme ako uspeel vo
prviot nacionalen pohod za obnovata na Hanan, ako go izgradel Hramot vo Hanan
i go proslavil. Ako toga{ Izraelcite zastanele vrz taa osnova na verata i verno go
sledele kralot Saul dodeka toj mu uka`uval ~est na Hramot, tie bi ja postavile
supstanci-jalnata osnova. Osnovata za Mesija bi bila vospostavena vo toa vreme.
Me|utoa, bidej}i kralot Saul ne se pokoril na Bo`jite zapovedi dadeni
preku prorokot Samuil,8 toj ne bil vo pozicija da go izgradi Hramot. Zaradi
negoviot neuspeh, kralot Saul se na{ol vo istata pozicija kako Mojsej otkako ne
uspeal pri prviot nacionalen pohod za obnova na Hanan. Kako {to bil slu~ajot so
Mojsej, bilo pro{ireno providenieto na obnovata preku kralot Saul. Pred da bide
postavena osnovata na verata i da bide izgraden Hramot trebalo da pominat
~etirieset godini vladeewe na kralot David i ~etirieset godini vladeewe na kralot
Solomon. Osven toa, kako {to razgledavme porano, kralot Saul bil i vo pozicijata
na Avraam. Na ist na~in kako {to Voljata doverena na Avraam bila kone~no
izvr{ena preku Isak i Jakov, Bo`jata Volja za izgradba na Hramot preku kralot
Saul trebalo da prodol`i preku vladeeweto na kralot David i kone~no da se ostvari
za vreme na vladeeweto na kralot Solomon. I pokraj sé, kralot Solomon ja
napu{til pozicijata na Avel za supstancijalnoto `rtvuvawe koga padnal vo
soblaznost so negovite mnogu stranski `eni, koi go svrtele od Boga. 9 Poradi toa,
nemalo na~in Izrael da ja izgradi supstancijalnata osnova. Ne bila ostvarena
osnovata za Mesija, koja trebalo da bide postavena vo periodot na obedinetoto
kralstvo.
Vo periodot na hristijanskoto carstvo, site uslovi koi se odnesuvaat na
obedinetoto kralstvo morale da bidat obnoveni preku paralelni uslovi na
nadomestok. Povtorno centralnata figura za obnova na osnovata na verata bila
imperatorot. Toj bil odgovoren da gi ostvari hristijanskite ideali obrazlo`eni od
vode~kite monasi i od papata. Od svoja strana, papata se nao|al vo pozicijata
soodvetna na visokiot sve{tenik vo Izrael, koj gi primal Bo`jite zapovedi preku
prorocite. Toj bil odgovoren za postavuvawe na duhovnata osnova vrz koja
imperatorot mo`el da ja ostvari idealnata hristijan-ska dr`ava. Po krunisuvaweto i
blagoslovot na imperatorot, papata trebalo da mu se pokori kako eden od negovite
podanici vo svetovnite raboti. Za vozvrat, imperatorot trebalo da ja vozdigne i da
ja prodol`i duhovnata rabota na papstvoto vo svojot domen.
Papata Lav III go krunisal Karlo Veliki i go blagoslovil kako prv
imperator na hristijanskiot svet vo 800 godina. Karlo Veliki zastanal vrz osnovata
od ~etiristogodi{niot period na crkovnoto regionalno vodstvo, koe{to go obnovilo
preku nadomestok, vo forma na supstancijalna paralela, ~etiristogodi{niot period
na sudiite. Zatoa, kako i kralot Saul, toj zastanal vrz osnovata na osloboduvaweto
na ~etirieset za oddeluvawe od Satanata. So predano `iveewe spored u~eweto na
Isus, vo negovoto dejstvuvawe da go ostvari hristijanskiot ideal na dr`ava toj

8
1 Sam. 15:1-23.
9
3 Car. 11:3-7.

345
Paraleli

trebalo da ja vospostavi osnovata na verata. Navistina, koga Karlo Veliki bil

krunisan za imperator, toj ja dostignal ovaa osnova. Dokolku Vtoriot Izrael
apsolutno veruval i go sledel Karlo Veliki, supstancijalnata osnova bi bila
postavena, a so toa bi bila vospostavena osnovata za Mesija. So drugi zborovi,
duhovnoto kralstvo vodeno od papata i zemnoto kralstvo vodeno od imperatorot
trebalo da se obedinat vo celost vrz postoe~kata duhovna osnova za Mesija.
Toga{ Hristos bi se vratil vrz taa cvrsta podloga i bi go izgradil svoeto Kralstvo.
Me|utoa, imperatorite ne ostanale pokorni na Bo`jata Volja i ja napu{tile
pozicijata na Avel za supstancijalnoto `rtvuvawe. Ne bile vosposta-veni nitu
supstancijalnata osnova, nitu osnovata za Vtoroto doa|awe na Mesijata.

^ETVRTI DEL

Periodot na podelenite kralstva na severno i ju`no i periodot

na podelenite kralstva na isto~no i zapadno
Bidej}i kralot Solomon bil voden od negovite `eni i konku-bini da
obo`ava idoli, po negovata smrt bilo podeleno obedinetoto kralstvo na Izrael, koe
traelo samo tri generacii.10 Izrelskoto kralstvo na sever, koe bilo osnovano od
desette od dvanaeset plemiwa, bilo vo pozicijata na Kain, dodeka Judejskoto
kralstvo na jug, koe bilo osnovano od ostanatite dve plemiwa, bilo vo pozicijata
na Avel. Taka zapo~nal periodot na podelenite kralstva na severno i ju`no.
Hristijanskata imperija, isto taka, zapo~nala da se deli vo tretata
generacija. Vnucite na Karlo Veliki ja podelile nea vo tri kralstva: Isto~no
Frana~ko, Zapadno Frana~ko i Italija. Nasledni-cite na Karlo Veliki bile vo me|
usebna `estoka i postojana borba. Ostatocite od hristijanskata imperija naskoro se
organizirale vo dve kralstva, a Italija se vratila pod vlasta na Isto~noto Frana~ko
Kralstvo. Isto~noto Frana~ko Kralstvo procutelo pod Oto I i se nareklo Sveta
Rimska Imperija. Tvrdej}i deka e naslednik na Rimskata Imperija, toa vladeelo so
delovi na Zapadna Evropa i nastojuvalo da obezbedi i politi~ka i religiozna vlast.
Svetata Rimska Imperija se nao|ala vo pozicijata na Avel vo odnos na Francija,
kako {to se nareklo Zapadnoto Frana~ko Kralstvo.
Severnoto kralstvo na Izrael bilo osnovano od Jerovoam, koj `iveel vo
progonstvo vo vremeto na kralot Solomon. Toa bilo vodeno od devetnaeset
kralevi nad 210 godini. Poradi povtoruvani ubistva, negovite kralski semejstva od
kratok vek se smenile devet pati; nitu eden kral ne bil praveden vo o~ite na Boga.
I pokraj toa, Bog go ispratil prorokot Ilija, koj pobedil vo natprevarot so 850
proroci na Vaal i Astarot na planinata Karmil, koga Bog frlil ogan na oltarot. 11
Drugite proroci, vklu~uvaj}i gi Jelisej, Jona, Osija i Amos, go {irele Bo`jiot Zbor
po cena na svoite `ivoti. No, bidej}i severnoto kralstvo prodol`ilo da obo`ava tu|i
10
3 Car. 11:5-13.
11
3 Car. 18:19-40.

346
 Paraleli

bogovi i ne se pokajalo, Bog dozvolil Asircite da gi uni{tat tie lu|e i zasekoga{ im

ja odzel nivnata kvalifikacija kako odbran narod.12
Ju`noto kralstvo na Judeja bilo izgradeno od Rovoam, sinot na Solomon.
Negovata kralska ku}a prodol`ila vo edna dinastija od David do Sedekija,
sozdavaj}i mnogu pravedni kralevi, pove}e od dvaeset, koi go vodele kralstvoto
vo tekot na negovoto re~isi ~etiristogodi{no postoewe. I pokraj toa,
nasleduvaweto od zli kralevi, kombinirano so vlijanieto od severnoto kralstvo,
dovelo do golemo idolopoklonstvo i korupcija. Kako rezultat na toa, lu|eto od
ju`noto kralstvo bile odvedeni vo ropstvo vo Vavilon.
Vo periodot na podelenoto kralstvo na severno i ju`no, sekoga{ koga
Izraelcite }e go prekr{ele svojot zavet so Boga, otstapuvaj}i od idealot na
Hramot, Bog pra}al mnogu proroci - kako Ilija, Isaija i Jeremija - za da gi
opomene i da gi pottikne na pokajanie i na vnatre{na reforma. Me|utoa, bidej}i
kralevite i narodot ne obrnale vnimanie na opomenite od prorocite i ne se
pokajale, Bog strogo gi kaznil, nadvore{no, preku ispra}awe da gi napadnat
neevrejski zemji, kako Sirija, Asirija i Vavilon.
Za vreme na paralelniot period na podelenite kralstva na isto~no i
zapadno, papstvoto bilo korumpirano. Bog ispratil istaknati monasi kako sv.
Toma Akvinski i sv. Francisko Asi{ki da go opomenat i da ja poddr`at
vnatre{nata reforma na Crkvata. Bidej}i papstvoto i crkvata ne se pokajale, tuku
dlaboko potonale vo korupcija i nemoral, Bog strogo gi kaznil, nadvore{no,
dozvoluvaj}i nivniot narod da se bori so muslimanite. Ova bila providentnata
pri~ina za Krstonosnite vojni. Dodeka Erusalim i Svetata Zemja bile pod za{tita
na Abasidskiot Kalifat, hristijanskite axii bile primani so gostoprimstvo. Otkako
Kalifatot propadnal i Svetata Zemja bila porobena od Turcite Selxuci, do{le
trevo`ni povici za progonstvata na hristijanskite axii. Navredeni, papite gi
zapo~nale Krstonosnite vojni za da ja obnovat Svetata Zemja. Imalo osum Krsto-
nosni vojni, po~nuvaj}i od 1095 godina, so povremeno prodol`uvawe vo tekot na
okolu dvesta godini. Pokraj nekoi po~etni uspesi, krstonoscite bile pobeduvani
povtorno i povtorno.
Periodot na podelenite kralstva na severno i ju`no zavr{il koga
neevrejskite zemji go zele vo zarobeni{tvo narodot od Izrael i od Judeja. Tie í
stavile kraj na monarhijata vo Izrael. Na ist na~in, pri zavr{uvaweto na periodot
na podelenite kralstva na isto~no i zapadno, papstvoto celosno go zagubilo svojot
presti` i kredibili-tet po povtorenite porazi na krstonoscite. Hristijanstvoto, na toj
na~in, go zagubilo svojot centar na duhovnata vlast. Osven toa, bidej}i
aristokratite i ricarite koi go odr`uvale feudalnoto op{testvo bile desetkuvani vo
krstonosnite vojni, feudalnoto op{testvo ja zagubilo svojata politi~ka mo} i sila.
Bidej}i papstvo-to i feudalnite gospodari potro{ile ogromni sredstva da gi odr`at
neuspe{nite vojni, tie stanale osiroma{eni. Hristijanstvoto po~nalo da se podriva.

12
4 Car. 17:7-23.

347
Paraleli

PETTI DEL

Periodot na izraelskoto progonstvo i vra}awe i

periodot na papskoto progonstvo i vra}awe
So pa|aweto vo nevera bez pokajuvawe, narodot na Izrael ne uspeal da go
ostvari idealot na Bo`ji narod zasnovan vrz Hramot. Za da napravi drug obid za
ispolnuvawe na ovaa Volja, Bog organiziral lu|eto da stradaat kako prognanici vo
Vavilon. Ova bilo sli~no na toa koga Bog organiziral Izrelcite da stradaat kako
robovi vo Egipet, za preku nadomestok da ja vozobnovat gre{kata na Avraam vo
simboli~noto `rtvuvawe.
Vo periodot na hristijanskoto carstvo, Bog rabotel preku papata i
imperatorot da vospostavi podgotveno kralstvo za Hristos pri negovoto Vtoro doa|
awe. Bo`jata namera bila tie kone~no da ja zavetat imperijata i tronot na Mesijata
koga toj bi do{ol kako Kral na kralevite i vrz taa osnova bi go izgradil Bo`jeto
Kralstvo13. No, imperatorite i papite stanale korumpirani i ne se pokajuvale.
Papite ne ja postavile duhovnata osnova vrz koja imperatorite mo`ele da zastanat
kako centralni figuri za supstancijalnata osnova. Spored toa, ne bila vospostavena
osnovata za Vtoroto doa|awe na Hristos. Za da zapo~ne novo providenie za
obnova na ovaa osnova, Bog dozvolil papite da bidat odvedeni i dr`ani zarobeni.
Vo prethodniot paralelen period, pominale skoro sedumdeset godini od
vremeto koga kralot Nabukodonosor od Vavilon go zel vo zarobeni{tvo kralot
Jehonij so negovoto kralsko semejstvo, kako i prorocite, vklu~uvaj}i gi David i
Jezekiil, sve{tenicite, slu`beni-cite, zanaet~iite i mnogu drugi Izraelci - sé do
padot na Vavilon i nivnoto osloboduvawe so dekret od kralot Kir. 14 Potoa, bile
potrebni u{te 140 godini za prognanite da se vratat vo nivnata tatkovina vo tri
brana, dodeka celosno ne se obnovile sebesi kako narod obedinet okolu Voljata
na Boga, kako {to prorekol Malahija vo mesijanskite proro{tva. Ottoga{, tie
zapo~nale da se podgotvu-vaat za doa|aweto na Mesija. Vo periodot na papskoto
progonstvo i vra}awe, {to trebalo da go obnovi ovoj period preku nadomestok vo
forma na supstancijalni paraleli, zapadnoto hristijanstvo moralo da izodi sli~en
pat.
Papite i sve{tenicite, potonati vo nemoral, postepeno ja zagubile
doverbata od narodot. Avtoritetot na papstvoto potonal duri ponisko zaradi
povtoruvanite porazi na krstonoscite. Krajot na Krstonosnite vojni se proniknal so
postepeniot kolaps na feudalni-ot sistem vo Evropa i pojavata na modernite
nacionalni dr`avi. Kako {to rastela mo}ta na svetovnite monarhii, se zgolemuval
konfliktot pome|u papite i kralevite. Vo eden takov konflikt, kralot na Francija
Filip IV Ubaviot za izvesen period go zatvoril papata Bonifacij VIII. Vo 1309
13
Isa. 9:6; Luka 1:33.
14
4 Car. 24; 25; 2 Let. 36; Jerem. 39:1-10.

348
 Paraleli

godina Filip go prisilil papata Klement V da go preseli papstvoto od Rim vo

Aviwon vo Ju`na Francija. Sedumdeset godini po red papite `iveele tamu,
pot~ineti na kralevite na Francija, do 1377 godina, koga papata Gregorij IX ja
vratil papskata rezidencija vo Rim.
Po smrtta na Gregorij, kardinalite izbrale eden Italijan, nadbiskup na
Bari, kako papa Urban VI. Me|utoa, edna grupa kardina-li, najmnogu Francuzi, go
odbile nego, izbrale drug papa, Kliment VII, i vospostavile soperni~ko papstvo vo
Aviwon. Golemata {izma prodol`ila vo sledniot vek. Za da go razre{at ovoj
nere{liv problem, kardinalite od dvete strani odr`ale sobranie vo Piza, Italija, vo
1409 godina, koe gi raspu{tilo i rimskiot i aviwonskiot papa i go nazna~ilo
Aleksandar V kako legitimen papa. Me|utoa, dvajcata papi odbile da si odat,
sozdavaj}i za kratko vreme spektakl od tri protivstaveni papi. Kratko potoa,
kardinalite, biskupite, teolozite, kralevite i nivnite pratenici se sobrale na Sobranie
vo Kostanca (1414-1417). Tie gi otpu{tile site tri papi i go izbrale Martin V kako
nov papa, uspe{no zavr{uvaj}i ja Golemata {izma.
Sobranieto vo Konstanca baralo op{tite sobranija na Crkvata da imaat
najvisok avtoritet, pogolem od onoj na papata, so mo} nego da go izbiraat i
otpovikuvaat, i nalo`ile slednite sobra-nija da se odr`uvaat vo redovni vremenski
intervali. Na toj na~in, se baralo priznavawe na Rimskata crkva kako ustavna
monarhija. Me|utoa, vo 1431 godina, koga delegatite se sobrale na slednoto
sobranie, odr`ano vo Bazel, [vajcarija, papata se obidel da ja otka`e sredbata.
Delegatite odbile da si odat i sobranieto go odr`ale vo otsustvoto na papata, no
bez rezultat; vo 1449 godina tie kone~no se rasturile. Planot da se
institucionalizira ustavna monarhija vo ramkite na Rimskata crkva ne uspeal i
papstvoto go obnovilo avtoritetot {to go zagubilo vo 1309 godina.
Voda~ite na pomiruva~koto dvi`ewe vo XV vek se obidele da go
reformiraat korumpiranoto papstvo so postavuvawe na pretstav-ni~ki sovet,
sostaven od biskupi i laici, davaj}i mu nemu vrven avtoritet. I pokraj toa,
papstvoto ne potkleknalo i povtorno go nametnalo svojot poln avtoritet, {to ne go
u`ivalo u{te od pred negovoto progonuvawe vo Aviwon. Osven toa, ovie
sobranija za~nale pove}e fundamentalni reformi, promovirani od Xon Viklif
(1330-1384) i Jan Hus (1373-1415), koj li~no bil pokanet da prisustvuva na
Sobranieto vo Konstaca samo za da bide izgoren na klada. Vo toj mig, so ovaa
smrt bil zabrzan po~etokot na protestantskata Reformacija.
Ovoj period od pribli`no 210 godini po~nal da te~e od 1309 godina, so
sedumdesetgodi{noto premestuvawe na papstvoto vo Avi-won, preku Golemata
{izma, pomiruva~koto dvi`ewe i obnovata na papskiot avtoritet vo Rimskata
crkva, do predve~erjeto na protes-tantskata Reformacija predvodena od Martin
Luter vo 1517 godina. Negovata cel bila da go obnovi preku nadomestok, vo
forma na supstancijalni paraleli, 210-godi{niot period na progonstvoto i
vra}aweto na Izraelcite - sedumdesette godini na izraelskoto pro-gonstvo vo
Vavilon, preku nekolkute branovi na vra}awe vo Izrael i obnovuvaweto na

349
Paraleli

Hramot, do reformata na politikata i religijata pod vodstvo na Ezdra, Neemija i

prorokot Malahija.

[ESTI DEL

Periodot na podgotovka za doa|awe na Mesijata i periodot na

podgotovka za Vtoroto doa|awe na Mesijata
Vo prodol`uvawe na periodot na izraelskoto progonstvo i vra}awe,
pominale drugi ~etiristotini godini pred da dojde Isus Hristos. Ova bil periodot na
podgotovka za doa|awe na Mesijata. Na ist na~in, hristijanstvoto treba da go
sretne Mesijata pri negovoto Vtoro doa|awe, samo otkako }e pominat ~etiristotini
godini na periodot na podgotovka za Vtoroto doa|awe na Mesijata, koj go sledi
periodot na papskoto progonstvo i vra}awe. Ova preku nadomestok vo forma na
supstancijalna paralela treba da go obnovi periodot na podgotovka za doa|awe na
Mesijata.
Za vreme na periodot od ~etiri iljadi godini na Bo`jeto providenie na
obnovata od Adam do Isus, se nasobrale vertikalni uslovi na nadomestok zaradi
povtoruvanite skvernavewa od Satanata na osloboduvawata za obnova na
osnovata na verata, i toa niz periodite na ~etirieset za oddeluvawe od Satanata.
Periodot na podgotovka za doa|awe na Mesijata bil planiran da bide kraen period
na providentnata istorija, vo koja site ovie uslovi bi bile obnoveni horizontalno
preku nadomestok. Na ist na~in, periodot za podgotovka za Vtoroto doa|awe na
Mesijata e planiran da bide kraen period na providentnata istorija, koga site
vertikalni uslovi na nadomestok, koi se nasobrale za vreme na periodot od {est
iljadi godini na istorijata na providenieto na obnovata od vremeto na Adam, se
horizontalno obnoveni.
Po vra}aweto od progonstvoto vo Vavilon, Izraelcite izgradile osnova na
verata so pokajuvawe za nivniot minat grev na idolopoklonstvo, vozobnovuvaj}i
go Hramot15 koj bil uni{ten od kralot Nabukodonosor i reformiraj}i ja svojata
vera vrz osnova na Mojseeviot zakon pod vodstvo na kni`evnikot Ezdra. 16 Tie
zapo~nale da se podgotvuvaat za Mesijata spored re~ta na prorokot Malahija. Na
ist na~in, po papskoto vra}awe vo Rim, srednovekovnite hristijani vospostavile
osnova na verata baraj}i reforma na Rimskata crkva; tie napori kulminirale vo
protestantskata Reformacija vodena od Martin Luter. Ova dvi`ewe go razbilo
mrakot na srednovekovna Evropa so svetlinata na Evangelieto i probilo novi
pati{ta na verata.
Edna od celite na periodot na podgotovka za doa|awe na Mesijata bila
preku nadomestok da se obnovat, vo forma na vizuelni paraleli, pribli`no
~etiriesette godini na podgotovkata na Jakov da otide vo Egipet. Ova vo negoviot
15
Ezdra 3:7-13; Ezdra 6:1-15.
16
Ezdra 7:1-10; Neemija 8.

350
 Paraleli

`ivot bil periodot od negovoto vra}awe vo Hanan od Haran dodeka toj i negovoto
semejstvo oti{le vo Egipet. Periodot na podgotovka za Vtoroto doa|awe na
Mesijata e za da se obnovi ovoj period preku nadomestok vo forma na
supstancijal-ni paraleli. Spored toa, hristijanite vo ovoj period morale da trpat
nevolji i te{kotii, kako semejstvoto na Jakov dodeka ne go sretnalo Josif vo
Egipet, ili kako Evreite pred da go sretnat Isus. Osobeno vo periodot na
providenieto na obnovata lu|eto bile opravdani pred Boga preku takvi nadvore{ni
uslovi kakvi {to se po~ituvaweto na Mojseeviot zakon i ponuduvaweto na `rtvi.
Zatoa, za vreme na periodot na podgotovka za doa|aweto na Mesijata, Prviot
Izrael moral da trpi nadvore{ni te{kotii od racete na neevrejskite zemji kako
Persija, Grcija, Egipet, Sirija i Rim. Za vreme na periodot na odlo`uvaweto na
providenieto na obnovata, hristijanite bile opravdani pred Boga preku vnatre{nite
uslovi na molitvi i veruva-we spored u~eweto na Isus. Ottuka, vo periodot na
podgotovka za Vtoroto doa|awe na Mesijata, Vtoriot Izrael moral da odi po patot
na vnatre{ni stradawa. Ideologiite na renesansniot humanizam i na
Prosvetitelstvoto, kako i povikot za religiozna sloboda od koj proizlegla
Reformacijata, sozdale mno{tvo filosofii i teologii, predizvikuvaj}i golema
konfuzija vo hristijanskata vera i nered vo duhovniot `ivot na lu|eto.
Periodot na podgotovka za Vtoroto doa|awe na Mesijata, preku
paralelnite uslovi na nadomestok od supstancijalen vid, vnatre{no podgotvuvawe
i nadvore{ni uslovi za {iroko svetsko prifa}awe na Mesijata, koe e sozreano vo
tekot na ~etirite iljadi godini na periodot na podgotovka za doa|awe na Mesijata.
Vo podgotovkata za Prvoto doa|awe na Hristos, 430 godini odnapred Bog
mu go ispratil na izbraniot narod prorokot Malahija za da razbudi silno
mesijansko o~ekuvawe. Vo isto vreme, Bog gi ohrabril Evreite da ja obnovat
svojata religija i da ja prodlabo~at svojata vera za da napravat vnatre{ni
podgotovki, neophodni za primaweto na Mesijata. Vo me|uvreme, kaj svetskite
narodi, Bog osnoval religii soodvetni na nivnite teritorii i kulturi, preku koi tie
mo`at da napravat neophodni vnatre{ni podgotovki za primawe na Mesijata. Vo
Indija, Bog vospostavil budizam preku Gautama Buda (565-485 pred n.e.) kako
nov razvitok nadvor od hinduizmot. Vo Grcija Bog go inspiriral Sokrat (470-399
pred n.e.) i otvoril bleskava era na klasi~nata gr~ka civilizacija. Na Dale~niot
Istok go izdignal Konfucij (552-479 pred n.e.) ~ie u~ewe konfucijanizam go
vosposta-vil standardot na ~ove~kata etika. Isus trebalo da dojde vrz taa {iroka
svetska podgotvena osnova i so negovite u~ewa toj trebalo da gi zdru`i
hinduizmot, helenizmot, budizmot i konfucijanizmot. Toj trebalo da gi obedini
site religii i civilizacii vo edna svetska civilizacija zasnovana vrz hristijanskoto
Evangelie.
Od Renesansata Bog sozdava religiozna, politi~ka i ekonom-ska sredina
pogodna za rabotata na Hristos pri negovoto Vtoroto doa|awe. Ova e period za
obnova preku nadomestok, vo forma na supstancijalni paraleli, na porane{niot
period koga Bog sozdal svetska podgotvena sredina za doa|awe na Isus.
Po~nuvaj}i od Renesansata, razvitokot vo re~isi sekoe pole na ~ove~kite napori,
351
Paraleli

vklu~uvaj}i gi politikata, ekonomijata, kulturata i naukata, se zgolemuva so brzo

tempo. Denes ovie poliwa go dostignaa svojot zenit i sozdadoa povolna globalna
sredina za dejnost na Hristos pri negovoto Vtoro doa|awe. Vo vremeto na Isus
Hristos, Rimskata Imperija upravuvala so {iroko podra~je okolu Sredozemnoto
More, obedineto so eden napreden i obemen transporten sistem, koj dopiral vo
site nasoki. Ova bilo centarot na {irokata helenisti~ka civilizacija zasnovana vrz
gr~kiot jazik. Taka, bile napraveni site neophodni podgotovki za brza transmisija
na u~ewata na Mesijata od Izrael, kade {to `iveel Isus, do Rim i svetot. Sli~no na
toa, vo sega{noto vreme na Vtoroto doa|awe, vlijanieto na zapadnite sili ja pro{iri
demokratskata politi~ka sfera niz svetot. Brziot progres na transportot i
komunikacijata vo golem del go premosti procepot pome|u Istok i Zapad, a
pro{ireniot kontakt pome|u jazicite i kul-turite go zbli`i svetot. Ovie faktori
celosno podgotvija sredina vo koja u~ewata na vrateniot Hristos mo`at slobodno i
brzo da bidat preneseni do srcata na site lu|e. Ova }e ovozmo`i negovite u~ewa da
donesat brzi i celosni promeni nasekade na Zemjinata topka.

SEDMI DEL

Providenieto na obnovata i razvitokot na istorijata

Nebesnoto Kralstvo na zemjata e op{testvo ~ija struktura e sozdadena
spored slikata na sovr{enata li~nost. 17 Na ist na~in, gre{noto op{testvo mo`e da
se smeta deka e oformeno spored likot na gre{nata li~nost. Istorijata na
op{testvata izgradeni od gre{-noto ~ove{tvo mo`e podobro da ja razbereme preku
ispituvaweto na vnatre{niot `ivot na edna gre{na li~nost.
Edna gre{na li~nost ima i izvoren duh, koj ja naveduva da ja sledi
dobrinata, i zol duh, koj ja ispolnuva so zli `elbi i se buntuva protiv vodeweto od
izvorniot duh. Neosporno, dvata duha postojano se vo me|usebna vojna,
naso~uvaj}i ja li~nosta kon promenlivo i konfliktno odnesuvawe. Bidej}i
~ove~koto op{testvo e sostaveno od edinki koi postojano se vo vojna so samite
sebe, me|usebnite dejstva pome|u niv ne mo`e da ne bidat polni so nesoglasuvawa
i nedorazbi-rawa. ^ove~kata istorija se sostoi od konfliktno vodeni ~ove~ki
socijalni odnosi, koi so tekot na vremeto postojano se menuvaat. Ottuka, taa
neodminlivo se pro{iruva vo sudiri i vojuvawe.
I pokraj toa, smesteni vo sredi{teto na upornata borba pome-|u izvorniot
um i zliot um, lu|eto sekoga{ se stremat da go otfrlat zloto i da go sledat patot na
dobrinata. Koga uspevaat vo svoite streme`i, naporite nosat plod vo pravedni dela.
17
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 3.2.

352
 Paraleli

Zaradi aktivnosta na izvorniot um vo sebe, duri i gre{nata li~nost mo`e da

odgovori na Bo`jeto providenie na obnovata i da se pridru`i kon potkrepuvawe-to
na celta na dobrinata. Na toj na~in razvitokot na istorijata poteknuva od edinkite
koi, duri i vo sredinata na vrie`ot na dobroto i zloto, pravat opredeleni napori da
go otfrlat zloto i da go poddr`at dobroto. Spored toa, svetot kon koj napreduva
istorijata e Nebesnoto Kralstvo, kade }e bide ostvarena celta na dobrinata.
Mora da sfatime deka sudirite i vojnite se privremen feno-men za
oddeluvawe na dobroto od zloto vo potraga po ovaa krajna cel. Iako
ponekoga{ zloto mo`e da triumfira, Bog toa }e go upotrebi za da ja naso~i
istorijata kon ispolnuvawe na pogolemo dobro. Vo ovoj pogled, mo`eme da
prepoznaeme deka napredokot na istorijata kon dobrinata e voden preku procesot
na postojano razdeluvawe na dobroto od zloto vo soglasnost so Bo`jeto
providenie na obnovata.
Vo me|uvreme, vrz osnova na negovite odnosi na krvna vrska so prvite
lu|e, Satanata rabotel preku gre{nite lu|e da ostvari, pred da uspee Bog, edna
izopa~ena forma na idealnoto op{testvo koe{to Bog planiral da go ostvari. Kako
rezultat na toa, vo ~ove~kata istorija imame svedo{tva za pojava na
neprincipielni op{testva, koi se izgradeni vrz izvrtenite verzii na Principot. Na
krajot na ~ove~kata istorija, pred da mo`e Bog da go obnovi Nebesnoto Kralstvo
na zemjata, Satanata }e ima izgradeno neprincipielen svet vo edna izopa~ena
verzija na Kralstvoto: toa ne e ni{to drugo tuku komunisti~kiot svet. Ova e
primerot kako Satanata, koj ima po~etna prednost vo tekot na istorijata,
sekoga{ gi imitiral Bo`jite plano-vi pred niv da gi ostvari Bog. Vo tekot na
providenieto na obnovata, na pojavata na vistinata 18 í prethodi edna la`na
pretstava. Od ovoj aspekt na Principot mo`e da bide objasneto Isusovoto
proro{tvo deka la`ni Hristosi }e se pojavat pred Vtoroto doa|awe na Hristos. 19

7.1 Napreduvaweto na istorijata vo epohata na providenieto na obnovata

Nekoi istori~ari mislat deka prvoto op{testvo izgradeno od gre{nite lu|e

bilo primitivno kolektivno op{testvo. Od gledna to~ka na Bo`jeto providenie,
primitivnite op{testva koi gi izgra-dile gre{nite lu|e bile sosredoto~eni na
Satanata. Iako Satanata mo`el da se obiduva da izgradi kolektivno op{testvo kade
{to lu|eto me|usebno gi delat svoite zaedni~kite imoti, toa sepak bi bilo samo
nepravilna imitacija na op{testvoto koe{to Bog plani-ral da go izgradi preku lu|
eto so sovr{en karakter - op{testvo koe go karakterizira nezavisnost, zaedni~ki
napredok i seop{to spode-leni vrednosti. Bez ogled na formata, ova satansko
primitivno op{testvo ne mo`elo da bide oslobodeno od bitki i podelbi. Dokolku bi

18
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Podgotovka za Vtoroto doa|awe 3.2;
4.1.
19
Matej 24:23-24; 1 Jov. 2:18.

353
Paraleli

bilo taka, toa bi go prodol`ilo svoeto postoewe zasekoga{ bez promeni i Bo`jeto
providenie na obnovata nikoga{ ne bi mo`elo da bide ispolneto.
Vo stvarnosta, dvata zavojuvani uma vo edna gre{na li~nost
predizvikuvaat vnatre{ni konflikti, koi se manifestiraat preku nejzinite dejstva i ja
predizvikuvaat nea da bide vo konflikt so drugite. Zatoa bi bilo nevozmo`no
satanskoto primitivno op{testvo da ja sledi celta na kolektivnoto `iveewe -
nekoga{ da se dostigne mir. Kako {to primitivnite op{testva preminuvale kon
povisoki nivoa na op{testva so razli~ni ekonomski i socijalni odnosi, ovie
konflikti nesomneno se menuvale na soodveten na~in. Zaradi toa {to aktivnosta
na izvorniot um gi povikuva lu|eto da odgovorat na Bo`jeto providenie na
obnovata, vo primitivnite op{testva pod satanska vlast sigurno se pojavuvaat
podelbi me|u relativnite vrednosti na dobroto i zloto.
Koga go ispituvame tekot na socijalniot razvoj voden od Satanata,
otkrivame deka rodovskite op{testva proizlegle od podel-bata pome|u edinkite vo
primitivnite op{testva. Ovie op{testva se stremele da se pro{irat vo obem,
razvivaj}i gi rodovskite op{testva vo feudalni op{testva, a potoa vo monarhisti~ki
op{testva preku zgolemuvawe na nivnata teritorija i mo}. Satanata go uzurpiral
ovoj model pred Boga, bidej}i go sfatil Bo`jiot plan dobrite edinki da gi izvede
nadvor od gre{niot svet za da izgradat dobro rodovsko op{testvo, potoa nego da
go pro{irat vo dobro feudalno op{testvo i, kone~no, da dostignat nivo na dobro
kralstvo so teritorija i vlast dovolni za da dojde Mesijata i da ja ispolni svojata
zada~a.
Bog go izvel Avraama nadvor od gre{niot svet za da bide nositel na
standardot na dobrinata i go blagoslovil so potomci koi trebalo da ja odr`at
Bo`jata Volja. Bog gi vozdignal potomcite na Avraam vo prvo izraelsko rodovsko
op{testvo. Tie vlegle vo Egipet kako rodovsko op{testvo, no do vremeto koga
trgnale od Egipet za Hanan, tie prerasnale vo plemensko op{testvo. Izraelskoto
op{tes-tvo vo periodot na sudiite bilo feudalno. Feudalnoto op{testvo vo ovaa
razgledba soodvetstvuva na op{testvo so politi~ki sistem kogo go karakteriziraaat
odnosite gospodar-sluga vo forma na slu`ewe i pokornost, kako i ekonomski
sistem sostaven od samodovolni grupi na male~ki izolirani teritorii. Vo periodot
na sudiite, izraelskoto op{testvo imalo takvi karakteristiki. Koga Izraelcite vlegle
vo Hanan, na sekoe pleme mu bil dodelen del od zemjata. Sudiite, koi vladeele so
ovie teritorii, imale uloga sli~na na onaa na biskupite i feudalnite gospodari vo
ranoto srednovekovie vo Evropa.
Vo prirodata na feudalnoto op{testvo e negovite lu|e da gi prifatat
veruvawata na svojot gospodar i da se pokorat na negovite naredbi. Sé dodeka
gospodarot ostanuva veren na Bo`jata Volja, negoviot narod }e go sledi i }e se
nao|a na Bo`jata strana. @iveej}i vo politi~ki sistem izgraden vrz odnosot
gospodar-sluga i imaj}i samostojna ekonomija glavno oddelena od nadvore{niot
svet, tie imaat zna~aen kapacitet da odoleat na satanskata invazija odnadvor.
Glavnata pri~ina {to rodovskoto op{testvo se razvilo vo feudalno e za da gi vrati
na Bo`jata strana imotot i narodot, koi mu pripadnale na Satanata. So
354
 Paraleli

pro{iruvaweto na teritorijata pod Bo`jata vlast, tie se podobro postaveni za da ja

izbegnat satanskata invazija. Razbiraj}i go ova Bo`estveno providenie, Satanata
se obidel da ja so~uva svojata vlast preku uzurpirawe i sozdavawe na sopstveno
feudalno op{testvo mnogu vekovi porano.
Providentnata cel na feudalnoto op{testvo na raniot Izrael bila da postavi
osnova za vospostavuvawe na monarhisti~ko op{testvo so pogolema teritorija i so
posilna vlast. Monarhisti~-koto op{testvo soedinilo pomale~ki grupi so politi~ka
i ekonomska vlast, obezbedeni od porane{noto feudalno op{testvo, vo edinstvena
teritorija so golema populacija, silna ekonomija i dobro braneta vlast. Ova bilo
napraveno preku vospostavuvawe na obedinetoto kralstvo na Izrael, osnovano od
kralot Saul.
Isus trebalo da dojde kako Kral na kralevite. 20 Bog go izgradil
monarhisti~koto op{testvo vo Izrael za da podgotvi dovolno silna osnova za nego
- za da dojde kako Mesija i da vladee kako Kral na kralevite.
Dolgo pred toa, Satanata go sfatil providenieto za primawe na Mesijata
zad konstrukcijata na monarhijata i sozdal sopstveni monarhisti~ki op{testva za
da go zapre Bo`jeto providenie. Mnogu vekovi pred osnovaweto na obedinetoto
kralstvo na Izrael bila sozdadena prvata dinastija na Egipet, a faraonskiot Egipet
prodo`il niz triesetina dinastii. Anti~koto kralstvo na Vavilon vladeelo so cela
Mesopotamija za vreme na vladeeweto na kralot Hamurabi vo XVIII vek pred
n.e., a Hititite imale vrhovna vlast na Bliskiot Istok vo regionot na Sirija za vreme
na XIV vek pred n.e. Duri i vo ramkite na satanskiot svet imalo postojana vojna
pome|u relativno dobrite i relativno lo{ite kralstva, doveduvaj}i do oddeluvaweto
na dobroto od zloto. Ovoj nagon kon dobrinata e vkorenet vo izvorniot um, koj
odgovara na povikot na Bo`jeto providenie za obnova.
Dokolku kralot Solomon do kraj go slu`el Boga, mo`el da gi primeni
negovite, od Boga dadeni, politi~ki sposobnosti da gi obedini zemjite na Bliskiot
Istok. Toj mo`el da gi asimilira egipetskata, minojskata i mesopotamskata
civilizacija, koi bile slabi vo toa vreme. Na toj na~in bi izgradil svetsko podra~je
vo koe mo`el da dojde Mesijata i da ja ostvari Bo`jata vlast na zemjata. Za `al,
Solomon stanal idolopoklonik. Kako rezultat na toa, Bog moral da zapo~ne
osloboduvawe za otfrlawe na ova monarhisti~ko op{testvo, koe Toj moral tolku
te{ko da go gradi.
Bidej}i kralevite od obedinetoto kralstvo na Izrael ne postavile osnova za
Mesija, nitu ja ispolnile osnovata vrz koja Bog mo`el da ja obnovi Svojata vlast,
na krajot Bog go podelil kralstvoto na dve: Izrael na sever i Judeja na jug. Koga
tie prodol`ile da gre{at vo odnos na Bo`jata Volja, Bog dozvolil severnoto
kralstvo Izrael da bide uni{teno od racete na neevrejskata zemja Asirija. Vo VIII
vek pred n.e. Asirijcite go pokorile celiot Bliski Istok, vklu~uvaj}i go i Egipet, i
izgradile prva svetska imperija. Kralstvoto Judeja nekoe vreme ja po~ituvalo
Bo`jata Volja, no potoa se pobunilo protiv Nego. Zaradi toa, Bog dozvolil da
20
Otkr. 11:15.

355
Paraleli

padne vo racete na novoto vavilonsko kralstvo, koe kako vtora svetska imperija ja
istisnalo Asirija.
Po padot na Judeja, Bog go zadr`al tronot na Izrael prazen i, vo najgolem
del od periodot koj vodel kon doa|aweto na Mesija, go stavil evrejskiot narod pod
kontrola na posledovatelnite neevrejski imperii. Najzabele`itelno e toa {to Bog gi
postavil vo helenisti~-kata kulturna sfera, koja postavila ideolo{ka ramka za
demokratija-ta. Bog go oblikuval izraelskoto op{testvo vo demokratska forma so
cel Mesijata, koga }e dojde, da mo`e spored voljata na narodot da bide pozdraven
kako nivni kral, koj trebalo da bide do~ekan bezrezervno. Me|utoa, evrejskiot
narod ne go vozdignal Isusa taka. Bez javna poddr{ka, toj bil raspnat. Kako
rezultat na toa, pri zavr{uvaweto na providenieto, koe zapo~nalo dve iljadi godini
porano so izveduvawe-to na Avraam i negovite naslednici nadvor od gre{niot
svet, negovata cel bila dostignata samo duhovno.

7.2 Napreduvaweto na istorijata vo epohata na odlo`uvaweto na providenieto

na obnovata

7.2.1 Providenieto na obnovata i istorijata na Zapadot

Rimskata Imperija, koja go progonuvala hristijanstvoto, vo ~etvrtiot vek

kone~no kleknala pred raspnatiot Isus i go prifatila hristijanstvoto kako dr`avna
religija. No, izvornata providentna uloga na Rimskata Imperija, koja go obedinila
anti~kiot svet okolu Sredozemnoto More, bila da postavi osnova za Hristovoto
kralstvo na zemjata. Dokolku evrejskiot narod veruval vo Isus kako Mesija i se
obedinil so nego, Rimskata Imperija bi bila porazena za vreme na Isusoviot `ivot.
Isus bi bil po~ituvan niz imperijata kako Kral na kralevite. Toj bi vospostavil
svetska vlast so Erusalim kako glaven grad. Me|utoa, bidej}i evrejskiot narod ne
poveruval, Judeja bila uni{tena, a Rimskata Imperija bila osudena na propast. Po
eden vek varvarski invazii, Zapadnoto Rimsko Carstvo propadnalo vo 476
godina.
Na ovoj na~in, centarot na Bo`jeto providenie na obnovata e smenet od
Judeja, zemjata na Bo`jata gor~liva taga, vo Zapadna Evropa, porane{na teritorija
na Zapadnoto Rimsko Carstvo, sega zazemena od germanskite plemiwa. Vo
soglasnost so toa, duhovnoto providenie na obnovata vrz osnova na
hristijanstvoto predimno bilo vodeno vo Zapadna Evropa. Edinstveno vo Zapadna
Evropa istorijata od ovoj period napreduvala strogo spored modelot postaven od
providenieto na obnovata.21 Istorijata na hristijanstvoto vo Zapadna Evropa ni
dava informacii za slu~uvawata koi go oformile periodot na odlo`uvaweto na
providenieto na obnovata.

21
Na ist na~in, tekot na istoriskiot razvoj, onaka kako {to e razgleduvan od marksisti~kata
teorija na istoriskiot materijalizam, e isto taka primenliv edinstveno za istorijata na Zapadna
Evropa.

356
 Paraleli

7.2.2 Me|usebnite odnosi pome|u religioznata, ekonomskata i politi~kata istorija

Za da im se ovozmo`i na lu|eto da vladeat i so duhovniot i so fizi~kiot

svet, Bog gi sozdal kako dvojni su{testva so duhovno i so fizi~ko sopstvo. 22
Dokolku lu|eto ne zgre{ele, nivnite duhovni i fizi~ki sopstva zaedno bi dostignale
sovr{enstvo. Nivniot duhoven i fizi~ki intelekt bi se obedinile vo celosna
harmonija za vreme na zemniot `ivot. Otkako lu|eto zgre{ile i ostanale neupateni i
za duhovniot i za fizi~kiot svet, Bog rabotel preku religijata da go nadmine
duhovnoto neznaewe, a fizi~koto neznaewe preku naukata.23
Religiite im pomognale na gre{nite lu|e postepeno da ja nadminuvaat
nivnata duhovna neukost, stimuliraj}i go aktiviraweto na nivniot skrien izvoren
um. Tie gi u~ele lu|eto da gi naso~at svoite `ivoti kon nevidliviot, pri~inski svet
na Boga. Bidej}i sekoj ne ~uvstvuva neophodna potreba od religija, samo
nekolku isklu~itel-ni lu|e brzo steknale duhovno znaewe. Za golemoto
mnozinstvo, duhov-niot raste` ostanuva baven proces. Ova go gledame od faktot
deka, duri i denes, so {iroko rasprostranetite religii niz svetot, duhovnoto nivo na
lu|eto ~estopati ne e podobro od ona na lu|eto vo starite vremiwa.
Od druga strana, sekomu mu se bliski pronajdocite na naukata, koi vo
golem del go zgolemija na{eto znaewe za fizi~kiot svet. Bidej}i naukata raboti so
prakti~ni ne{ta, sekoj ~uvstvuva silna potreba od nea. Na toj na~in,
zgolemuvaweto na ~ove~koto znaewe za fizi~kiot svet bilo op{to pro{ireno i
brzo. Osven toa, dodeka objektite na religioznite prou~uvawa se neopipliviot,
transceden-ten svet na pri~inata, naukata istra`uva opiplivi, materijalni objekti vo
svetot na rezultatite. Ottuka, do denes religijata i nauka-ta ostanuvaat teoretski
protivre~ni. Ponatamu, bidej}i Satanata, koj ja ima vlasta nad univerzumot, gi
napa|a i gi rasipuva lu|eto vo tekot na nivniot `ivot vo svetot, religijata u~i
~ovekot da go porekne svetot. Zatoa religiite ne mo`at lesno da se harmoniziraat
so naukata, koja nastojuva da go podobri `ivotot vo svetot. Znaeme deka na
po~etokot Bog go sozdal vidlivoto fizi~ko telo na lu|eto, pred da im go vdahne
vnatre{niot duh.24 Providenieto na obnovata, koe e presozdavawe, go sledi istiot
model, od nadvore{-no kon vnatre{no. Od ovaa providentna perspektiva,
o~igledno e deka vo tekot na nivniot razvitok, religijata i naukata ~esto se vo
ras~ekor, duri i vo konflikt.25
Istoto nesoglasuvawe e pronajdeno vo odnosot pome|u religi-ozniot i
ekonomskiot `ivot na lu|eto. Kako i naukata, ekonomskite aktivnosti se
spravuvaat so prakti~niot svet. Vsu{nost, ekonomskiot progres ima bliski vrski so
razvitokot na naukata. Vo soglasnost so toa, religioznata istorija, zasnovana vrz

22
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Tvore~kiot Princip 6.2.
23
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Eshatologijata 5.1.
24
Bitie 2:7.
25
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Podgotovka za Vtoroto doa|awe 1.

357
Paraleli

vnatre{niot razvitok na Bo`jeto providenie, i ekonomskata istorija, zasnovana vrz

nadvore{-niot razvitok na Bo`jeto providenie, zazele razli~ni nasoki i
napreduvale so razli~ni brzini. Poradi toa, za da se razbere napredu-vaweto na
istorijata na Zapadot, koj go sledel modelot postaven od Bo`jeto providenie na
obnovata, mora oddelno da gi ispitame istorijata na hristijanstvoto i zapadnata
ekonomska istorija.
Kako vo odnosot pome|u religijata i naukata, religijata i ekonomijata se
povrzani so toa {to se odgovorni za obnovuvaweto na vnatre{nite i nadvore{nite
aspekti na `ivotot na gre{nite lu|e. Iako se ~ini deka religijata i ekonomijata, kako
i religijata i naukata, se razvivale niz me|usebno nesoglasuvawe, tie se povrzani
vo `ivotot na op{testvoto. Na toj na~in, ima nekoi zaedni~ki vlijanija pome|u
istorijata na hristijanstvoto i ekonomskata istorija.
Religijata i ekonomijata se povrzani so na{iot `ivot vo op{testvoto preku
politikata. Osobeno vo Zapadna Evropa, politikata sakala ekonomskiot razvoj, koj
go sledel razvitokot na naukata, da go povrze so patot na hristijanstvoto, koe
~esto nemalo jasno ~uvstvo za svojata providentna nasoka. Zapadnata politi~ka
istorija go prona{la na~inot kako da gi harmonizira religijata i ekonomijata.
Zatoa, za da sfatime to~no kako se dvi`i napreduvaweto na istorijata kon celta na
providenieto na obnovata, mora, isto taka, oddelno da ja ispitame politi~kata
istorija.
Da ja skicirame istoriskata sostojba na Zapadna Evropa kon krajot na
XVII vek za da go ilustrirame tekot na religiozniot, politi~kiot i ekonomskiot
napredok. Vo odnos na istorijata na religijata, vo toj period demokratskite
vrednosti ve}e se bea vkorenile vo hristijanstvoto. Hristijanstvoto na
monarhisti~koto op{testvo pod vlast na papstvoto se podelilo so protestantskata
Reformacija vo 1517 godina. Lu|eto vo Evropa, ~ij posveten `ivot vo
srednovekovieto se odvival pod papskata hierarhija, postepeno bile osloboduvani
da vodat hristijanski `ivot vrz osnova na sopstvenoto ~itawe na Biblijata. [to se
odnesuva na politikata vo ovoj period, apsolutnata monarhija bila na svojot vrv.
Vo ekonomska smisla, vo mnogu delovi na Evropa feudalnoto op{testvo
opstojuvalo vrz osnova na kreposni~kiot sistem. Sega istoto evropsko op{testvo
se demo-kratiziralo vo odnos na religiozniot `ivot, ostanuvaj}i vo politi~-kiot
`ivot monarhija, a vo ekonomskiot `ivot feudalno op{testvo.
Isto taka, treba da razjasnime zo{to vo najgolemiot del od epohata na
Stariot Zavet razvitokot na istorijata ne se karakterizi-ral so vakov model na
oddelen razvoj. Vo stariot Izrael, napredokot na naukata bil ekstremno baven.
Ottuka, negoviot ekonomski `ivot ne se razvival, a negovoto op{testvo malku se
usovr{uvalo. Lu|eto vodele ednostaven `ivot vo eden socijalen sistem vo koj
religijata bila sostaven del od nivniot sekojdneven `ivot. Povrzani vo odnosite
gospodar-sluga i so cvrstite normi na Mojseeviot zakon, tie morale i vo politi~ki i
vo religiozen pogled da se pokoruvaat na ovie pravila. Vo toj period religijata,
politikata i ekonomijata ne napreduvale oddelno.

358
 Paraleli

7.2.3 Rodovskoto op{testvo

Da go ispitame napredokot na istorijata vo religiozna, politi~ka i

ekonomska smisla za vreme na epohata na Noviot Zavet. Streme`ot na izvorniot
um da odgovori na Bo`jeto providenie na obnovata obi~no proizleguva od
podelbite vo op{testvoto sosredoto-~eno na Satanata. Onie koi ja sledat Bo`jata
Volja se izdvojuvaat vo ovoj proces i mo`at da se zdru`at za da sozdadat rodovsko
op{testvo na Bo`jata strana. Ra|aweto na hristijanskoto rodovsko op{testvo go
sledelo ovoj model. So raspnuvaweto na Isus, evrejskata dr`ava padnala na
satanskata strana i Bog ne mo`el da prodol`i so Svoeto providenie na obnovata vo
toa op{testvo pod takvi okolnosti. Kako rezultat na toa, Bog go urnal toa
op{testvo, povikuvaj}i gi posvete-nite vernici nadvor od nego da izgradat
hristijansko rodovsko op{testvo.
Vo vremeto na Stariot Zavet, dvanaesette sinovi na Jakov gi povele
negovite sedumdeset rodnini da sozdadat izraelsko rodovsko op{testvo i go
postavile spored nasokata na providenieto. Na ist na~in, vo vremeto na Noviot
Zavet, dvanaesette apostoli na Isus gi povele negovite sedumdeset sledbenici da
sozdadat hristijansko rodovsko op{testvo i go zapo~nale novoto Bo`je providenie.
Hristijanskoto rodovsko op{testvo bilo sostaveno od rudimentirani zaednici so
male~ok ili bez organiziran politi~ki ili ekonomski sistem. Vo ovoj period
religijata, politikata i ekonomijata ne se razvivale nezavisno.
Pokraj `estokoto progonstvo, hristijanskoto rodovsko op{te-stvo vo
Rimskata Imperija okolu Sredozemnoto More postepeno napreduvalo i se razvilo
vo hristijansko plemensko op{testvo. Pod udar na masovnite migracii na narodite,
koi zapo~nale vo vtorata polovina na IV vek, Zapadnoto Rimsko Carstvo
propadnalo vo 476 godina n.e. Hristijanskoto op{testvo zna~itelno se pro{irilo
koga hristijanstvoto im bilo preneseno na germanskite narodi, koi se doselile na
ovie teritorii.

7.2.4 Feudalnoto op{testvo

So tekot na istorijata, rodovskoto op{testvo se razvilo vo feudalno

op{testvo. Feudalnoto op{testvo bilo rodeno vo Evropa po padot na Rimskata
Imperija, koga is~eznal carskiot avtoritet, a imperijata padnala vo haos. Vo ova
op{testvo religijata, politikata i ekonomijata kone~no }e se razdelat i }e trgnat vo
oddeleni nasoki.
Vo ranite denovi na ova feudalno op{testvo, osobeno pome|u
novohristijaniziranite germanski plemiwa, slobodnite selani i vojnici bile pod
vlasta na lokalnite knezovi. Politi~kata mo} bila razdelena pome|u mnogu
feudalci, sekoj ja upravuval svojata terito-rija vo nedostig na nekoja dr`avna vlast.
Potoa feudalnoto op{te-stvo vo Evropa postepeno se razvilo vo politi~ki sistem so
odnosot gospodar-sluga na sekoe nivo, duri i pome|u feudalcite od razli~ni
rangovi i nivnite ricari, kako i vo samostojna ekonomija na feudal-nite imoti so
359
Paraleli

kreposni~ki sistem. Po padot na Karolin{kata Impe-rija, zreliot feudalizam se

pro{iril nasekade niz Evropa. Zemjata bila podelena na mnogu feudalni imoti,
sekoj od niv rakovoden od feudalen gospodar. Ovie gospodari bile odgovorni za
site aspekti od `ivotot na nivnite feudalni imoti i imale vrhovna sudska vlast.
Zemjodelcite gi prodavale ili gi otstapuvale svoite privatni zemji{ta na feudalnite
gospodari ili manastiri vo zamena za voena za{tita, a zemjata im bila vra}ana vo
vid na vazalni imoti. Vazalnite ricari dobivale imoti od nivnite feudalni
gospodari, a vo zamena im slu`ele kako nivni privatni vojnici. Dodeka ricar od
ponizok rang mo`el da ima samo eden feudalen imot, sekoj kral ili pogolem
gospodar poseduval stotici ili iljadnici feudalni imoti, koi gi razdeluval kako
imoti na negovite vazali. Kralevite imale ograni~ena mo} i ne bile ni{to pove}e
od golemi feudalni gospodari.
Religiozniot `ivot vo Evropa za vreme na periodot na regionalnite
crkovni voda~i se razvival na sli~en na~in kako i politi~kiot i ekonomskiot `ivot
na raniot feudalizam; zatoa mo`e da bide nare~en feudalno hristijanstvo.
Patrijarsite, arhiepisko-pite i episkopite zazemale pozicii soobrazni na pogolemi,
sredni i pomali feudalni gospodari. Kako {to kralot bil samo eden od golemite
feudalni gospodari, papata bil eden od pette patrijarsi. Politi~kata struktura vo
Rimokatoli~kata crkva bila zasnovana spored strogi hierarhiski odnosi pome|u
gospodar i sluga. Episkop ili igumen imale socijalen rang i mo} soobrazna na
nekoj svetoven feudalen gospodar. Deluvaj}i kako gospodari na svojot crkoven
imot, tie mo`ele, ako e neophodno, da sozdadat vojska od redovite na svoite
vazali.
Vo odnos na ekonomskiot `ivot, ovoj period zapo~nal vo vremeto na
preminot od robovskoto op{testvo na anti~kiot Rim vo feudalen sistem. Nekoja
zemja vo ovoj period zapo~nala da stanuva sopstvenost na slobodnite selani. Vo
odnos na pravoto na zemji{niot imot, statusot na lu|eto vo ovoj period mo`e da se
klasificira vo ~etiri kategorii: blagorodni{tvo, slobodni selani, kreposni selani i
robovi.
Na ovoj na~in, od pepelta na Zapadnoto Rimski Carstvo Bog krenal
feudalno op{testvo kaj novohristijaniziranite germanski narodi, koi gi izbral da go
vodat providenieto. So zajaknuvaweto na malite grupi pod Bo`ja vlast vo sferite
na religiozniot, politi~ki-ot i ekonomskiot `ivot, Bog postavil temel za izgradba
na Bo`je kralstvo.

7.2.5 Monarhisti~koto op{testvo i imperijalizmot

So napredokot na istorijata, feudalnoto op{testvo se razvi-lo vo

monarhisti~ko op{testvo. Kako politi~ki e sozdadeno evrop-skoto monarhisti~ko
op{testvo? Site kralstva izgradeni od german-skite narodi vo Zapadna Evropa bile
360
 Paraleli

so kratok vek, osven kralstvoto na Frankite. Kralevite na Frankite od

Merovin{kata dinastija go primile hristijanstvoto i go koristele nasledstvoto na
rimskata civilizacija za da sozdadat germansko-rimski svet vo Zapadna Evropa.
Otkako merovin{kite kralevi ja zagubile mo}ta, pravosilen vlade-tel na Frankite
stanal Karlo Martel. Toj go pro{iril kralstvoto, porazuvaj}i gi Mavrite, koi napa|
ale od jugozapad. Negoviot sin Pipin Maliot stanal prviot karolin{ki kral i bil
tatko na Karlo Veliki. Karlo Veliki imal visoko mislewe za vizijata na sv.
Avgustin za hristijanskoto kralstvo i ja vovel kako vode~ki princip vo taa oblast.
Imperijata na Karlo Veliki gi obedinila zapadnata i centralnata Evropa,
donesuvaj}i í stabilnost na zemjata, koja prethodno bila vo vrie`ot na masovni
migracii.
Vo sferata na religijata, monarhisti~koto hristijanstvo, koe sledelo po
feudalnoto hristijanstvo, bilo duhovno kralstvo koe gi nadminuvalo nacionalnite
granici. Toa bilo izgradeno pod vlasta na papstvoto i vrz duhovnata osnova za
Mesija. Vo 800 godina papata Lav III go krunisal Karlo Veliki za imperator i mu
dal crkoven blago-slov. So ova Papata ja mu prenel nemu centralnata odgovornost
za providenieto. Duhovnoto kralstvo, pod papstvoto, i kralstvoto na Frankite, pod
Karlo Veliki, se obedinile i sozdale hristijanska imperija.
Periodot na hristijanskata imperija bil paralelen so epoha-ta na
obedinetoto kralstvo na Izrael od periodot na Stariot Zavet. Vo dvata slu~ai,
monarhisti~koto op{testvo sledelo po feudalnoto op{testvo so cel da obedini
pogolema vlast, populacija i teritorija na Bo`jata strana. Porano be{e objasneto
deka papata ja vodel crkvata od pozicijata na arhangel so cel da go zacrta patot za
zemnoto kralstvo. No, po krunisuvaweto na imperatorot i davaweto na Bo`jiot
blagoslov, Papata toga{ trebalo da mu slu`i nemu od pozicijata na Kain. 26 Za
vozvrat, imperatorot trebalo da gi odr`uva u~ewata na papstvoto i da ja rakovodi
politi~kata dejnost za ostvaruvawe na kralstvo pogodno da go primi Mesijata.
Dokolku na toj na~in tie go izgradele hristijanskoto carstvo vo celosna soglasnost
so Bo`jata Volja, ovoj period bi bil Poslednite denovi na ~ove~kata istorija,
koga }e mo`el da dojde Mesija. Toga{ bi se pojavila novata vistina za da gi
razre{i problemite na religijata i naukata kako edno zaedni~ko ~ove~ko
nastojuvawe, vodej}i gi religi-jata, politikata i ekonomijata da napreduvaat vo
edna obedineta nasoka vrz osnova na Bo`jiot ideal. Vrz ovoj temel trebalo da bide
vospostavena osnovata za Vtoroto doa|awe na Mesijata. Osven toa, so
zapo~nuvaweto na periodot na hristijanskata imperija, feudalizmot trebalo da
zavr{i vo celost.
Me|utoa, papite i imperatorite zastranile od Bo`jata Volja. Ova go
onevozmo`ilo realiziraweto na osnovniot ideal na Karlo Veliki. Kako rezultat na
toa, feudalnoto op{testvo ne bilo otfrle-no; naprotiv, toa zajaknalo vo tekot na
slednite nekolku vekovi. Religijata, politikata i ekonomijata ostanale podeleni, {to

26
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Paraleli 4.

361
Paraleli

vodelo do ~esti konflikti me|u duhovnoto kralstvo, vodeno od papstvoto, i

zemnite kralstva, vodeni od kralevite.
Hristijanskata imperija ne uspeala da izgradi obedineto kralstvo vo koe
mo`el da dojde Mesija. Karlo Veliki ja izgradil svojata imperija koga osnovata na
ranoto feudalno op{testvo bila podgotvena za zdru`uvawe vo silna monarhija. Me|
utoa, toj nikoga{ celosno ne imal ja mo}ta {to ja imale feudalnite gospodari.
Namesto toa, feudalniot sistem zajaknal, so oslabnatiot imperator na Sveto-to
Rimsko Carstvo kako samo eden od golemite feudalni gospodari.
Feudalniot sistem dominiral vo Evropa do pojavuvaweto na
apsolutisti~kata monarhija vo XVII vek. So opa|aweto na feudaliz-mot vo toj
period, prethodnite decentralizirani sili na feudalnite gospodari zapo~nale da se
koncentriraat vo racete na kralevite na golemite nacionalni dr`avi. Kralevite
dostignale apsolutna mo} i toa go potvrdile so doktrinata za bo`estvenoto pravo
na kralevite. Apsolutisti~kite monarhii cutele do Francuskata revolucija vo 1789
godina.
Koi bile tendenciite vo sferata na religioznata istorija vo vremeto koga
hristijanstvoto, vodeno od papstvoto, imalo monarhi-sti~ka struktura? Papite
otpadnale od Bo`jata Volja i stanale svetovni; tie bile na patot na duhovnoto
propa|awe. Zaradi povtoru-vanite porazi vo Krstonosnite vojni, papstvoto go
zagubilo svojot avtoritet, a za vreme na progonstvoto vo Aviwon bilo li{eno od
mo} i dostoinstvo. So protestantskata Reformacija vo 1517 godina, zapad-noto
hristijanstvo prestanalo da bide unitarna duhovna monarhija.
Koga go ispituvame napredokot na ekonomskiot `ivot, otkri-vame deka
feudalnite ekonomski spogodbi opstojuvale duri i toga{ koga politi~kiot
feudalizam bil zamenet so apsolutisti~kata monarhija. Kapitalizmot rastel vo
grat~iwata i gradovite, kade fabrikantite i trgovcite gi zdru`ile silite so kralevite i
se borele protiv ograni~uva~kiot feudalen sistem. Proizlegle novi zemjodelski
spogodbi vo vnatre{nosta, kade nezavisnite zemjodelci barale pomo{ od kralot za
da im se protivstavat na vlasta na feudalnite gospodari. Sepak, nitu toj ekonomski
razvitok ne mo`el celosno da go otstrani feudalizmot, koj prodol`il do Francuskata
revolucija.
Vo razvitokot na ekonomskata istorija, feudalizmot bil sleden od
kapitalizmot, {to bilo pridru`eno so periodot na kolonijalnata ekspanzija. Kako
{to konsolidacijata na politi~kata vlast bila cel na apsolutisti~kata monarhija, taka
celta na mo}nite kapitalisti bila monopolizacija na finansiite i na kapitalot.
Kapitalizmot proizlegol od apsolutisti~kata monarhija vo XVII vek i procutel za
vreme na Industriskata revolucija i po nea. Celta na kapitalizmot vo providenieto
bila da gi potpomogne akumuliraweto na kapitalot i centralizacijata na
ekonomskata aktivnost do razmeri koi bile nevozmo`ni pod feudalizmot; ova u{te
pove}e bilo slu~aj so imperijalizmot.
Imperijalisti~kiot nagon za kolonijalna ekspanzija, koja zapo~nala vo
ovoj period, kako svoja providentna cel go imal vospostavuvaweto na sesvetska
ekonomska, politi~ka i religiozna osnova. Ova razgleduvawe se odnesuva samo
362
 Paraleli

na evropskiot imperijali-zam, bidej}i tekot na Bo`jeto providenie na obnovata bil

centriran na Zapadna Evropa. Natprevarot pome|u zemjite na Zapadna Evropa
dovel do nivno grabawe za kolonii nasekade niz svetot pred Prvata svetska vojna.
Ova ovozmo`ilo celiot svet da napreduva vo nasokata na zapadnata hristijanska
civilizacija.

7.2.6 Demokratijata i socijalizmot

Periodot na monarhijata go otvoril patot na periodot na demokratijata. Se

prisetuvame deka celta na monarhisti~koto op{testvo bila da izgradi kralstvo koe
mo`elo da go poddr`i Mesijata i negovata vlast. Koga ova osloboduvawe ne bilo
ispolneto za vreme na hristijanskata imperija, sepak Bog zapo~nal proces {to na
krajot bi gi urnal monarhisti~kite op{testva i na nivno mesto bi gi vozdignal
demokratiite so cel da zapo~ne novo providenie za pov-torna izgradba na
vladeja~ka zemja soodvetna da go primi Mesijata.
Demokratijata e vtemelena vrz vlasta na narodot; toa e vlast od narodot,
na narodot i za narodot. Nejzinata cel e da go uni{ti politi~kiot monopol na
monarhijata, koja zastranila od Bo`jata Volja, a da vospostavi nov politi~ki
sistem, sposoben da ja ispolni celta na providenieto na obnovata, imeno da go
primi i poddr`i Mesijata kako Kral na kralevite.
Kako demokratijata mo`e da ja ispolni svojata cel? So tekot na istorijata
duhovnosta na ~ove{tvoto se prosvetlila zaradi zaslugata od epohata na
providenieto na obnovata. Izvornite umovi na lu|eto odgovorile na providenieto i
barale religija, ~esto bez nivno znaewe zo{to. Kone~no, lu|eto }e go primat
hristijanstvoto, koe Bog go vozdignal da bide najvisokata religija. Na ovoj na~in
svetot denes se pribli`uva do sozdavawe na edinstvena civilizacija vrz osnova na
hristijanskite ideali.
Kako {to istorijata se bli`i kon svojot kraj, voljata na lu|eto se stremi kon
hristijanskite vrednosti. Demokratskite vladi koi stojat zad voljata na narodot, isto
taka, postepeno stanuvaat pohristijanski. Na toj na~in, koga Mesijata se vra}a vo
op{testvata so demokratska vlast so dobro sozrean hristijanski duh, toj }e mo`e da
izgradi Bo`ja vlast na zemjata so bezrezervna poddr{ka od narodot. Ova }e bide
Nebesno Kralstvo na zemjata. Treba da razbe-reme deka demokratijata e rodena
da gi razbie satanskite monopoli na mo}, so cel krajnoto Bo`je providenie, so
voljata na narodot, da ja obnovi nebesnata vlast pod vodstvo na vrateniot Hristos.
Demokratskite dvi`ewa koi se krenale protiv apsolutisti-~kite monarhii
na XVII i XVIII vek podignale revolucii vo Anglija, vo Amerika i vo Francija.
Ovie revolucii gi uni{tile monarhisti~-kite op{testva i gi rodile dene{nite
demokratski op{testva. Razli~nite formi koi gi zela demokratijata, soglasno so

363
Paraleli

provident-nite trendovi na hebreizmot i helenizmot, }e bidat razgleduvani vo

slednoto poglavje.27
Razvitokot na istorijata vo religioznata sfera stignal do nivoto na
demokratskoto hristijanstvo otkako monarhisti~koto hristijanstvo bilo uni{teno so
protestantskata Reformacija od 1517 godina. Preku Reformacijata, demokratskite
sili vo hristijanstvoto go otfrlile duhovnoto kralstvo, vrz koe papstvoto imalo
ekskluziv-na vlast. Bo`jata izvorna `elba bila hristijanskoto carstvo da se obedini
so monarhisti~koto papsko hristijanstvo i da izgradi kralstvo vo koe bi do{ol
Mesijata. Me|utoa, koga papite ne uspeale vo nivnata obvrska, moralo da bide
otfrleno monarhisti~koto kralstvo nad koe tie ja imale celata vlast. Ova bila
misijata na demokratskoto hristijanstvo, tokmu kako {to i misijata na politi~-kata
demokratija bila da ja uni{ti apsolutisti~kata vlast na svetovniot monarh. Spored
toa, po protestantskata Reformacija bil otvoren patot lu|eto slobodno da go baraat
Boga preku sopstvenoto ~itawa na Biblijata, bez posredstvo na sve{tenstvoto. Lu|
eto pove}e ne bile pot~ineti pod avtoritetot na drugite vo svojot religiozen `ivot,
tuku mo`ele slobodno da go baraat sopstveniot pat na verata. Demokratskoto
hristijanstvo na toj na~in sozdalo socijalna sredina koja dozvoluva site lu|e
slobodno da go baraat Hristos pri negovoto vra}awe, bez razlika na koj na~in toj
mo`e da dojde.
Sli~no na toa, so razvitokot na ekonomskata istorija, se javile
socijalisti~ki ideali, koi go potkopale imperijalizmot i pottiknale demokratska
forma na ekonomijata. Iako nekoi istori~a-ri ja smetaat Prvata svetska vojna kako
vojna vodena od imperijalis-ti~kite zemji za kolonii, vsu{nost, naskoro po
nejzinoto zavr{uva-we, se vozdignal demokratskiot duh i po~nal da ja potkopuva
koloni-jalnata politika. Na krajot na Vtorata svetska vojna golemite sili po~nale
da se li{uvaat sebesi od svoite kolonii i da gi osloboduvaat zemjite pod nivna
kontrola. So padot na imperijalizmot, kapitaliz-mot po~nal da se preobrazuva vo
forma na ekonomija koja }e pottiknuva ednakov i zaedni~ki razvitok.
Za satanskoto podra~je, koe svojot vrv go dostigna vo komunizmot,
edinstveno prirodno e da promovira socijalizam. Ova e taka bidej}i Satanata
sekoga{ se obiduva da ostvari, pred Boga, iskrivena imitacija na Bo`jiot plan.
Bo`jiot plan e da razvie socijalisti~ka ekonomija, iako so forma i sodr`ina krajno
razli~na od dr`avniot socijalizam, koj{to, vsu{nost, go izgradil komunizmot.
Spored Bo`jiot ideal na sozdavaweto, Bog na sekoja edinka í dodeluva
ista izvorna vrednost. Tokmu kako {to roditelite poded-nakvo gi sakaat site svoi
deca, Bog posakuva da obezbedi prijatna sredina i ednakvi uslovi za `ivot za site
Negovi deca. Osven toa, vo idealnoto op{testvo proizvodstvoto, distribucijata i
potro{uva~-kata bi imale ista organska vrska kakva {to postoi pome|u funkciite
na vareweto, na cirkulacijata i na metabolizmot vo ~ove~koto telo. Na toj na~in,
ne bi imalo destruktiven natprevar zaradi pogolemo proizvodstvo, nitu ne~esna

27
spor. S.M. Mun, Tolkuvawe na Bo`estveniot Princip, Podgotovka za Vtoroto doa|awe 3.1 -
3.2.

364
 Paraleli

distribucija koja vodi do prekumerna akumulacija i potro{uva~ka, koi se vo

sprotivnost so celta na javnoto dobro. Bi imalo dovolno proizvodstvo na
neophodni i korisni dobra, ~esna i efikasna distribucija na ovie dobra i razumna
potro{uva~ka, koja e vo harmonija so celta za celinata. Kako {to crniot drob
obezbeduva rezerva na hranlivi materii za ~ove~ko-to telo, treba da bidat
odr`uvani soodvetni rezervi na kapitalot za obezbeduvawe miren tek na celata
ekonomija.
Bidej}i lu|eto se sozdadeni da `iveat vo idealno op{testvo, tie neizbe`no }
e se stremat kon socijalisti~ki ideal, kako {to kopneat po sloboda i demokratija, a
i ponatamu tragaat po nivnata izvornata priroda. Ova e delumno vistinito pri
zavr{uvaweto na providentnata istorija, koga ovoj ideal mo`e, vsu{nost, da bide
ostvaren. Kako {to prirodnite `elbi proizleguvaat odnatre, politikata vo
demokratijata, koja e oblikuvana od voljata na lu|eto, isto taka }e se dvi`i vo taa
nasoka. Na krajot, }e vide vospostaveno socijalisti~ko op{testvo koe go
otelotvoruva Bo`jiot ideal. Ranite hristijani `iveele so ovoj ideal vo nekoi odnosi
preku podelba na site nivni zaedni~ki dobra. 28 Utopijata na Tomas Mor, napi{ana
vo XVI vek vo Anglija, i humanisti~kiot socijalizam na Robert Oven, za vreme
na Industriskata revolucija vo Anglija, iska`ale vizija za socijalisti~kiot ideal.
Katoli~koto i protestanskoto dvi`ewe, isto taka, ja spodelile ovaa vizija, za {to
primer e predlogot na ^arls Kingsli za hristijanski socijalizam vo Anglija od
sredinata na XIX vek. Nivnata naklonetost kon socijalizmot poteknuva od
prirodniot impuls na izvorniot um, koj se stremi kon idealot na sozdavaweto.

7.2.7 Idealite za nezavisnost, zaedni~ko napreduvawe i univerzalni vrednosti

nasproti komunizmot

Zaslugata od epohata vo Bo`jeto providenie na obnovata go unapredila

razvitokot na ~ove~kata izvorna priroda, koja ne bila manifestirana zaradi
satanskoto prigrabuvawe na ~ove~kiot `ivot. Odgovaraj}i na najdlabokite `elbi,
lu|eto nasekade revnosno se stremat kon svetot od Bo`jiot ideal kade e ispolneta
celta za sozdavaweto. Vo potraga po socijalisti~ko op{testvo na nebesnata strana,
nivniot izvoren duh gi vodi kon idealite za nezavisnost, zaedni~ki napredok i
univerzalno spodeleni vrednosti. Svetot vo koj ovie ideali kone~no }e bidat
ostvareni ne e nikoj drug tuku Nebesnoto Kralstvo na zemjata, pod vodstvo na
vrateniot Hristos.
Bidej}i Satanata odnapred go imitira Bo`jeto providenie, satanskata
strana predlo`ila "nau~en socijalizam" zasnovan vrz teoriite na dijalekti~kiot i na
istoriskiot materijalizam i go izgradila komunisti~kiot svet. Teorijata na
istoriskiot materijali-zam tvrdi deka ~ove~kata istorija zapo~nala kako primitivno
zaedni~ko op{testvo i }e zavr{i so sozdavawe na edno idealno komunisti~ko
op{testvo. Vidlivite gre{ki na ovaa teorija poteknuvaat od toa {to ne ja zele
28
Dela 4:32-35.

365
Paraleli

predvid osnovnata pri~ina na istoriskiot razvitok. Po sozdavaweto na lu|eto, Bog

vetil da go ostvari Nebesnoto Kralstvo. Me|utoa, bidej}i Satanata sozdal rodninski
vrski so lu|eto pred toa da go stori Bog, Bog moral da mu dozvoli da izgradi
neprincipielen svet preku gre{nite lu|e kako iskrivena imitacija na idealnoto
op{testvo, koe{to Bog planiral da go realizira na zemjata. Toj neprincipielen svet
izgraden od Satanata e komunisti~kiot svet.
Od celta da se otfrli apsolutisti~kata monarhija i vlasta da premine na
narodot proizlegle dva vida demokratii. Spored toa, na Bo`jata strana se javile
dvi`ewa za unapreduvawe na idealot za me|uzavisnost, me|useben razvitok i
univerzalni vrednosti, dodeka komunizmot bil roden na satanskata strana so cel da
gi uni{ti ekonomskite sistemi koi go koncentrirale op{testvenoto bogatstvo vo
racete na nekolkumina priviligirani. Sekoe od ovie dve dvi`ewa baralo da izgradi
sistem koj poednakvo }e go raspredeluva bogatstvoto pome|u lu|eto. Aspiraciite
kon socijalizam od dvete strani se javile od nivniot providenten streme` za
ostvaruvawe op{testvo vtemeleno na vistinski demokratski ekonomski sistem.
Porano be{e objasneto deka vo istorijata na Zapadna Evropa,
sproveduvana preku providenieto na obnovata, trite gledi{ta na religijata,
politikata i na ekonomijata napreduvale oddelno preku sopstveni pati{ta na
razvitok. Kako tie mo`at da se obedinat vo to~kata na zavr{uvaweto na
providentnata istorija za da se postavi osnovata za Vtoroto Hristovo doa|awe?
Osnovnata pri~ina za ovoj oddelen razvitok bila raziduvaweto na religijata i
naukata, kako napor za nadminuvawe na ~ovekovoto duhovno i fizi~ko
neznaewe. Za da se spojat patekite na religijata, politikata i na ekonomijata i za da
se ostvari Bo`jiot ideal, mora da se pojavi nov izraz na vistinata koj mo`e celosno
da gi integrira religijata i naukata. Religijata, zasnovana vrz ovaa vistina, }e go
vodi celoto ~ove{tvo da se obedini so Bo`jeto srce. Takvi lu|e }e izgradat
ekonomija vo soglasnost so bo`estveniot ideal. Ova }e bidat temelite za eden nov
politi~ki poredok, koj mo`e da go ostvari idealot na sozdavaweto. Ova }e bide
mesijanskoto kralstvo izgradeno vrz principite na nezavisnosta, zaemniot
napredok i univerzalnite vrednosti.

366