ISSN 0361-0716 VAKUUMIST 17/3 (1997) NASVETI PREVENTIVA IN ODPRAVLJANJE NETESNIH MEST 1 UVOD Pretezni_del_poklicnega_ukverjanja 2 vakuumsko tehnixo je odpravijanje netesnosti oz. preprecevanje njihovega nastanka. V predgovoru tega zbomnika smo colo zapisali, da pri vakuumu " vse puéa’, vendar je pomemibno, kaksno in kako veliko je to puscanje, ki ga lzrazimo z enoto mbar /s. Praktiéno lahko Se dopustno puscanje za dinamiéne sisteme pripigemo kar stand- ardni tlaéni razdelitv. Za grobi vakuum (1000 mbar do 1 mbar) priporoéajo, da je puséanje manjéo od 1.102 mbar I/s, za srednji vakuum (1 mbar do 1.103 mbar) manje od 1.108 mbar I's, za visoki vakuum (1.102 do 1.10°7 mbat) med1.10°9in 1.1077 mbar ister ultra visoki vakuum (1.107 do 1.107% mbar) med 1.107 in 110°!" mbar V/s. Za ekstremni visoki vakuum (nig od 1.10°%2 mat) pa so zahtove hujée, saj prevladuje navidezno puséarje, in tezave z naraSéanjem tlaka v vakuumski osodl (desorpoia, difuzija, permeacia) resujemo na ¢rugatne nacine. Za statiéne sisteme, pa so zahteve mnogo “hue”, saj npr. zahtevamo za navadno Dewar jevo posodo (termes stoklenico) puséanje manjée od 10%? mbar is. Vakuumske posods, sistemi in izdelki vakuumskih tehnologij lahko puséajo v obe smeri, ij. navznoter, Ge je tak v nyin manjst od okoliskega (atmmosferskega), a navzven, Ge je v notranjosti tlak vii. Ne glede na smer puséanja pa velia, da ga je treba izmerit ter tudi ugo- toviti, ali gre za natesno mesto (reaine netesnosti) ali zanavidezno puSéanje (pri desorpaijiplina alipar s sten cz, notanjih delov vakuumske posode). Vairanje ok- cliskega zraka, viage, baktenj v evakuirene posode (kovinske komore, steklane posode itd.) lahko moéna 8kodi. Ce bi npr. vdiral zrak v TV-cloktronko (zgled za statiénisister!), potem bi senjena obstojnostzelo hitro zmarjgala. Zraéne molekule, ki vdro v elektronko, so Podvrzene stalnemu bombardiranju z elektroni. Tvoriio 8 ion ki*razbijejo” oksidno plast katode in elektronka “oglusi", postane neuporabna in z njo vred televizor. Spet drigje so tezave s kisikom, kilahko oksidira snov, ki je zapria v evakuirani posodi in ki se lahko kemnjsko tako spremeni, da posiane neuporabna (npr. krvna plazma). Pri farmacevtskih izdelkin. predvsem antib- otikih, ki jh pripravjgjo in hranijo v vakuumu, pa je otrebna velika vakuumska tesnost posod (steklenick, ampul) tudi zaradi moznega vdora bakteri,. Prav tako je tucl vakuurska tesnost (gledano navzven) potrebna ri posodah, ki so napolnjene s plini, parami ali tekocinami pri poveéanem pritisku, da ne bi ta snovi poéasi usle v okolico. 2 NAJNAVADNEJSI VZROKI ZA NETESNOST je ugotovijeno, da vsi material, ki jh uporabjamo cyumski tehniki puscaio, potem bi bilo nesmiselno $3 posebe| ugotajat veroke. Gracimo take napravein 26 sisteme ter vgrajujemo in izdelujemo take stvan 2 ma terial, ki imajo sami po sebi resniéno in navidezno puséanje mnogokrat maniSe od dovoljanega Obravnavali bomo tore le primere, kjor gro za dofokte material (npr. porozne strukture) ali spojh (varjenih aii elastomer, torejze “poveCano” netesnost. Kadar iSemo z detektorjem taka mesta, moramo preiskat predvsem tisia podrosia, kier So spoil (vareni ali tesnjeni s tesnil). Predvsem pa se nikdar ne smemo zanaéati na “visoke sposcbnosti” npr. varilea ali vest nosti operaterja, pa tudi na lasino pazljivost ne. Za vse vakuumske elemente, spoje, sisteme itd. moramo vedno opraviti preskus na vakuumsko tesnost ter ugo toviti veikost puScanja (Vv mbar I/s), Kaji KonGni tak, ki ga lanko dosezemo, je v tesni povezavi z velikostio puscana. Za zgled vzemimo neki visokovakuumski sistem, kiima celoino puséanje (resniéno innavidezno) Q = 1.104 mbar /s,Ce hoéemo v njem dosesi konéni tlake nor. px = 1.10 mbar, potem mora imeti érpalka pil tem tlaku érpaino hitrosi najmany 100 t's (Q/S = px) Velja pravilo, da moramo za vsak vakuumski sistem vedet. kaksno je njegovo celotno puscanje. Ta po: datek nam mnogokrat pomaga v primerin, ko ugo. tovimo, da ne moremo veé dosodi takega konénega tlaka kot ponavedi. Ce imamo podatek, kolixlna je bile velikost puSCanja pred tem, in ga primerjamo s tistim ki smo ga pravkar izmeril in je razlika malenkostna, Potem smemo z gotovostio trdt. da ni netesnosti, pac pa ja vzrok za slab vakuum napaka v érpalki. Zanimivo je, da noben proizvajalec vakuumskih naprav no da kupcu podatka 0 celotnem puséanju, ampak le, kolik8en konéni tlak je mogove doseci v doiotenem Casu. S tem podatkom pa si Iahko bore malo poma: gamo pri iskanju vzroka za slab konéni vakuum. Iztega izhaja, da moramo 7a vsak vakuumski sister al napravo vedeti velkost puséanja ob prevzemu. Preobsimo bi bilo naStevati, kaj vse povzroéi poveéano nnetesnost. Ko jo odkrijemo, lahko 2 raziénimi moto dami ugotavljamo vzroke. Najpogostejsi pa so: porozni material, slabi zvari, razpoke zaradi neprave Kombi nacije Materialov v varjenem spoju (prevelike razlike temperaturnih razteznostnih koeficientov v kriogenki) neGsto delo (umazania, tujki). Pri tesnilin, predvsem olastomemin, previadujejo razpoke, otrdeli material zaradi uéinkov staranja, necistoce na povrsini tesnila eprilagojenost s prirotynicami zaradi plasticne defor magije tesnila, radijalne zareze al vdrtine na tesniki ali nalegajoéh powrsinah na prirobnicah. Pri tesniih je izrazito propuséanje pormeacija skozi strukturo. V ne katerin primerih se de tezavo odpraviti z zamenjavo tesnila, medtem ko je pri zvarih teZje. Za slo lanko resimo zadevo s premazovanjem shitrosuSe&imi se la ki (opr. nitrolaki), vendar ja to le improvizirana ali zasilna reSitev. Konéna resitev je ponovno varjenje in obvezen preskus na vakuumsko tesnost. Najvet napak (pu- ‘Séanj) se pojavi na mestin, kjer So velike temperature ‘azlike in s tem najvecy raztezki (npr. hlacilne pasti oz. lovilniki par, hlajeni stekodim dusikom ali helijem), Tudi\VAKUUMIST 17/3 (1997) pi prevodniceh, &2 so hiajene s tekogim dusikom ali da skozi nje teCe velik elekiriéni tok, se pogosto nenadoma pojavi puscanje, 3 UGOTAVLJANJE PUSCANJA Za vse nove elemente in sestave, ki so v kakrSnikoll zve7I § tesnostjo posode ali sistema, jih moramo pre- skusit., vsakega posabe), na vakuumsko tesnost, pre- denjih vgradimov celotnisestav. Vse podatke moramo sproti zapisovati in shraniti, ker nam bodo kasnoj rabili pri ugotavijanju vzrokov za spremembe. Preskuse in meritve lahko opravimo z detektorjem netesnosti all z drugimi metodami, Kadar je puScanje manjse od me- rilne sposobnosti detextorja, potem vpisemo podatek 22 merilna mejo detektorja in ga oznaéimo z znakom manj od (<), npr. <1.10 mbar I/s Zolo je priporodljva metoda 2 naraééanjom tlaka, sajjo nedestrukiivna, zahteva pa nekoliko vet éasa, velja pa a podrotia od grobega do visokega vakuuma, s cimer se V praks najvec ukvarjamo. Ultra visoki in ekstremni visoki vakuum sta podroéji specializiranih razvojrih laboratorijev, pa tudi metode cdkrivanja netesnosti (predvsem navideznin) so specifisne. Pri ugotavijanju puséanja sistomov in naprav moramo najprej izvesti preskus, ali gre za resniéno puséanje ali navidezno. Ge je v vakuumski posodl ali naprav' snov,, kiima visok pari tlak (npr. voda, Zivo srebro, topila kot ostanki &i8éenja notranjosti), potem zaman priéaku- jemo, da bomo doseglinizke konéne take. Nehote nas, tak pojav tako preseneti, da najpre| pomislimo na (‘esniéno) puséenje. Ce bi imei prigrajen plinsk’ an Zator, bi lahko tako} ugotovili, za katero snov gre. Navadno pa tega nimamo in si pomagamo z metodo nara&éanja taka, Ce posnamemo celotno krivujo ISSN 0351-9716 naraséanja tlaka v éasu (Pozor! V lin-in metilu), lahko 48 iz njene oblike ugotovimo, da gre za pare, tore) 2a desorpeijo oz. navidezno netesnost. Vzrok moramo nato odstrantt (pregrevanie oz. izplinjevanje, GiSéenje, prepihovanje....), da s° povine prucino starje, tore) konéni tlak, ki smo ga nekoé izmerili in zapisali. Niso pa vedno krive pare za “visok” konénitlak. Tudi‘'senzor vakuuma” - vakuummeter, Katerega lastnosti so se séasoma spremenile in ne kaze vec pravilno (navadno vetje tlake, kot so v resnici), je lahko vziok za nase dvome. Za Piranijave vakuummetre je 2naGiina ‘selitev’ nile k vigjim tlakom, meriina glava Penringovega me- filnika pa se pri stainem merjenju hitro zamaze (Zaradi bombarciranja nene katoce se na okoliske povrsine naprsi tanka piast ketodnega materiela. ki sicer vpiia pline in pare, jh pa tudi oddaja in tako "poveduje” tlak ¥ meriini giavi, mi pa smatramo, da vada v calotnem yolumnu posode), Konéno je lahko vzrok nase zaskrbljenosti zaradi sla: bega vakuuma tudi olje rotaciiske érpalke, ki je ‘onesnazeno (npr. z vodnim kondenzatom), zato mora- mo izmeriti najprej Konéni tiak érpalke in uggtoviti na- pako. Onesnazeno olje zamenjamo z novim. Ce pojava nismo odsiranili, jo potrobno é:palko pregledati (ser visirati. Tudi difuziske in druge Grpalke majo lahko svoje znaciine “mune”, zato je potrebno, da jih pozna- mo, predvsem pa, da poznamo njhov nacin delovania in najpogostejge okvare. Joze Gasperit, Institut “Jozef Stefan’, Ljubljana, Jamova 39 NOVICE Svedska vakuumska konferenca ob 25 - letnici njihovega drustva \Vdneh 17., 18. in 20. avgusta sem se udeledil druge Svedske vakuumske konference na Fakultet za fiziko Univerze v Linkopingu (cca 200 km jugozahodno od Stockholma). Organiziral so jo ob 25-letnici njhovega vekuumskega drustva in po vzorufrancoskega prazno- Vanja pred dvema letoma so nanjo poyabili predsed- nike vseh evropsxih vakuumskin drustev, mednjimi Kot sedanjega predsednika DVTS tuci mene. Mojo udelez- bo sta finanéno podpria MZT in IEVT Udelezencev j2 bilo okrog 130, med njimi cca 25 iz drugih driav, predstavnikov nacionalnih drastev in mednarodne zveze IUYSTA. Med domacini so previa dovali profesoyiin student z univerz (Stockholm, Gote- bora, UppsalainLinkoping), raziskovalci zdrzavnih 02. kraljevih institutoy ter predstavnikiindustri in rgovine. Klub dejsivu, da je bilo Svedov nad 1 veéing), je konferenca poteksla v angle: zame, vajenega nagin mednarodnih sre¢an), kjerlanko domatin govorimo svoj jezik, zelo_presenetlivo. Obravnavana so bila naslednia podrosja = vekuumska znanost in tehnologije = znanost 0 poviginah in — tanke vakuumske plasti Predavatelj so bili vecinoma povabljeni in sokyalitetno predstavil zenimive tome, kot npr: fizike povrsin, kon- strukcija in delovanje veikih pospeSevalnikoy: Studi prvoinega magnetizma z STM in superprevodniki napetost med tankimi plastmi in podiagami; evakui ranje velikin posod (do 400 m®) za simulacijo vesolja; atomske in magnetne strukiure na povrsinah in sticnih ploskvah, povzroéene s fotoalekironsko difrakcijo in holografio: izdelava in elektronska struktura izredno tankih trekovoz. Zic (nanowires); napredek pri mikrosk opijina etomsko silo. 27ISSN 0351-9716 Prvi dan zveéer smo predstavriki razliénih drustev imeli skupno sejo z nasledinjim dnevnim recom okrogia miza 0 aktivnosti nacionalnh druétev koordinacija kongresov — regionaine konference in kongrasi — sodelovanie pri vakuumskih te¢ajh ~ stalsée 02. porotilo IUVSTA o navedeni probieme- Po spominu navajam nekatere podatke o nekaterih drugih nacionalnih vakuumekin drustvih: Svedsko vak. dr. ciljajo na organizacije veéjin med- narodnih konforenc, imajo eca 230 élanov in 20 pod jet, izdajajo “Vacuum news” v SvedSéini (nak. 400, S-krat letno), obéni zbor imajo vsako eto in. skora| \sakic tudi volo novega predsednika, Ze dalj éasa se predstaviajo s svojo domaéo stranjo (home page) na internetu. Nizozemsko vak. dr: cca 300 dlanov, “News” v nizo- zomécini (4-krat letno po 600 izv.), vsake leto pritedijo Studentski vekuumski miting (posti, nagrade, koti- Zacija le 25 DEM) in druga srecanja, tecaje, letos tudi ‘ekskurzijo na konterenco AVS v ZDA, kier bo zelo lepa razstava, ukvarjajo se tudi 2 grobim vakuurnom, dobro sodelujajo z aktivnim belgijekim drugtvorn, ki izdaja ober éasopis Belvac Svicarsko vak. dr.: cca 120 élanov, 50 iz industrije, dobro so povezani s francoskimi kolegi in s CERN-om, organizirajo manjsa srecanja, predvsem o vak. tankin lasteh in izvajajo teéaje za tehnike, Cesko vak. dr.: cca 85 élanov + oca 25 Slovakov (kaiti ra tem tehniénam podrogju oba naroda e delujeta VAKUUMIST skupno) + 10-12 podjeti, skupna sreéanja, clanarina 8 OM, 2a podjetia 100 DM, 2-3 x letno izdajo Casopis, ki sluzi tudi drugim vzhodnim dréavam, jek na njihovih medn. konferencah je Geéki in angleski, enct teéajiso povezanitudi s poleino Solo 0 vakuumski fiz Francosko vak. dt.: cca 1000 élanov, podobna struk tura organiziranosti po podrogjih, kot v IUVSTA, siaino Sredno zaposlenih, tetaji za tehnike, za znanstvenike, Zanekatera podietjaposebe| v anglescini, podobno ko! tudi nekatere konference, izdajajo 4 x letno znanstveno revijo (100 strani, cca 10 élankav v angi. in franc. jeziku ter spl. tomatixa'in druétvene novice), sodelujejo dobro francoskim fizikalnim drutvom in s CERN-om ‘Avstralsko vak. dr.: eca 100 élanov, organizirajo teceje, baza podatkov 0 dobaviteljih opreme, vezani so na AVS, delovanje pri niin ovirajo velike razdalie. Slovensko vak. dr.: 130-150 élanov, vsako leto enod evno vakuumsko posvetovanie v okviru siovenske konference 0 materialin in tehnologijah, pogost stecanja s hrvaékimi kolegi, 4 x letno izdajame 2nan. stvenotehniéni Gasopis Vakuumnict, prirejamo tecaje ze raziskovaine indtitucije inindustrijo, obcasno ekskurzije tudi v tujino in izdaja knjig, aktivno sodelovanje v IU: \VSTAin s sosecnjmi dezelami O drugin toékah dnevnega reda je potekal prost pogo vor brez obvezuocih sklepov. Glece kongresov je bilo pottjeno, da redno potekata EVC (eviopski vakuumsk, kongres) in JOINT-kenferanca (Avstrie, Mad: Hrvaske in Slovenije), nejasno pa je ostalo gi ference nordiskih driav. Smiselno je obveScali se ‘meddrustvenc o regionainin konterencah, toda nemo goée je, da bi bil vsi vsako leto povsod prisotni, saj je ‘evropskih drustev okrog 20. Za izboljéanje tecajev b laho uporabili najnovejée francoske postre, ki zaenkra' Senso prevedeni, nti objavijeni na www. Obstojajo tud) Predstavniki nacionalnih vakuumskih drustev, med njimi tudi mag. A. Pragelj (trot z leve v drugi vest Svedske vakuumske konterence ob 25-letnici njihovega drustva 28VAKUUMIST 17/3 (1997) novi “IUVSTA-visual aids"; poskusili bomo sestavit spisek (isto) priznanih ekspertoy, lahko bi ypeljali tud lzvajanje virualnih poskusov. IUVSTA je kot vez med drustvi odprta za nasvete (ki ih zaenkrat ni) in podpira tudi sreéanja predsednikoy. Za izboljéanjo medna rodne kordinacije bomo sestavijene spiske strokov: ‘njakov in funkcionarjev dopolnjevaii z novimi imeni in z dodainimi podatki (preko e-mailov) ter tudi Se nadalje- vali, sicer neobvezno, s podobnimi sreéanji. Zvecer smo povabljeni gostje v stari mestni restavraciji 3e poglobili medsebojna znanstva in poznavarje do: lovana drustev. Z nekaterimi smo se domenii za izmenjavo svojih nacionainih sirokovaih glasil. Drugi dan popokdne so bila zadnja predavenja posve- ena zgodovini svedskega crustva,njihovi povezavi z mednarocno zvezo ter pomembnosti_entuziazma, amaterizma in naivnosti, ki so neke viste osnova 72 kakrSenkoli napredek. Prisotni prodsadnik IUVSTA dober znanec Slovenije, prof. dr. Robins iz Avstralje je toplo pozdravil njhove dosezke in jim ob jubileju ISSN 0351-9716 zaielel_enako uspesnost tuci vnaprej. Sledila so pregiedna predavanja vrhunskin strokovnjakov: 0 tankh plasteh (Kay), o znanosti povréin (Fladstrom) in 0 razvoju vakuumske znanosti in tehnolog) (Wester- berg). Predavainica je bila povsem polna, pricotni ‘med njimi mnogo studentov - so pozoio poslusali o velikanskih napredkih znanosti v zacnjh obdobjh, © Pomembnosti prispevka raziskav in tehnoloail, vezanih Ra vakuumsko tehniko ter o ludeh in drustih, ki so to ustvariali Konterenco je spremljaia manjéa razstava proizvajal gev vakuumske opreme oz. njhovih zastopnikov na Svedskem (Leybold, Edwards, Peiffer-Balzers, MKS, Swagelok,.) in tudi dveh ali tren domatih, Ogledaii smo si jo med odmori, ko je bilo mozno ob Kavi in piskoth tudi vzpostaviti Kontakte, izmenjati naslove itd mag. Andrej Pregeli POSVETOVANJE O NETESNOSTI SISTEMOV IN NAPRAV \Vorganizaciji Drustva za vakuumsko tehniko Slovenije je bilo 22, oktobra 1997 pod delnim sponzorstvom Ministrstva za znanost in tehnologijo izvedeno (prvo slovensko) Posvetovanje 0 netesnosti sistemov in naprav. Potekalo je v knjiznici Instituta za elektronikoin vakuumsko tehniko ¥ Liubliani od 8.15 zjutraj do 18.45, zveéer. V tem éasuso se zvrstla naslednja predavanja: (@) Teorja érpaniain opredelitev velikosti puSéanja, (b) Osnove vekuumske tehrike, (c) Material, viste spojev in tehnologie spajania, (d) Metode in’ naprave za iskanje netesnih mest. (e) Helilevi detektorjinetesnosti (9 Kalibracija meriirikov tlaka in iskalnikov netesrih mest, (g) Primeri odkrivanja netosnosti, (h) Kontrol tesnosti, osnova za kvaliteto proizvodoy, (i) Preventiva, inodpravijanje netesnih mest, () Odkrivanjenetesnosti pti absorpojskin toplotnih napravah, (k) Tesnostni reizkusi v laboratoriju za plinsko tehniko Instituta za varilstvo in ()) Razprava 0 problematiki netesnosti v praksi. Udelezencev jo bilo, skupaj s tistimi, ki smo pripravili referate, 41. Priali smo iz naslednjih’delovnih organi- zaci|: ETOL, Celle (1), Insttutza varistvo, Ljubjana (3), ‘Strojna fakulteta Univerze v Ljubljani (1), LEK. Liubjana (2, Jedrska elektrarna, Kr8ko (1), Iskra EMECO, Kranj (4), Saturnus-tovarna avtoopreme, Ljubliane (6), Dor tesniti, Medvode (2), Danfoss-Trata, Ljubliana.(1), ETA, Cerkno (1), TKI Pinus, Rate (1), TE Sostan) (2), Gorenje-gospodinjski aparati (2), IT-Siemens, Zagreb (2, COX, Ljubljana (1), Metalfiex, d.o.0, Podljubin (1), IMT, Ljubljana (2), IEVT, Ljubljana’ (6), Bolinka’ perkemia, Ljubljana (1), ITPO, Ljubljana .(2), institut Jozef Stefan, Ljubljana (1), Fotona, Lubljana (1), Slovensko drustvo za neporusitvens raziskave (1). Trije razstavijalci (Varian-Merel, Balzers-SCAN in IEVT) 30 5 prospektnim materialom, Katalogi in nekaterimi ‘eksponati predstavil svojo dejavnost oz. predvsem tisti del, ki je vezan na odkrivanje netesnosti, V vmesnih ‘odmorih in v éasu kosila je bilo tuci dovolj prioznosti za pogovere in medsebojno spoznavanja udelezen cev. Se posebej smo v sklepni razpraviiluSéili Nekatere probleme, ki pestijo zaposiene v industri npr. pomembnost hitrosti oz. cene preskusanja na tesnost v serijski proizvodnj, vpliv pogostesti puséanja 1a izboligevo tehnologij tesnjenja, slabo poznavane ‘materialov in tehnoiogij, preverjanje tesnostinovih tes. nilhi materialov, nepoznanje splosno privzete enoie za opredellevanje velikosti puSéanja (mber I/s) itd. Na Pesvetovanju smo se srogali vakuumisti, ki so nam ‘osnove tesnjenja in pusganja domaée in mnogi ki jim ip Ista problematika enako ali pa Se Dolj pomembna pri obviacovanju nadtiaka tako tekoéin kot tudi plinov Zanimivo za vse je bilo, da povezavno delujejo stan. dardi, nastajajodiv okviru podrodja neporusitvenih raz iskav. Strokovnjaki (npr. Evropski odbor za normative) namreé v ta amen pripravljajo izbor vakuumskin in nevakuumskih metod ter navodila za njh uporabo za v0 tehnisko srenjo. Seveda smo tu vakuumisti, pose- dujoé najpomembnejée testime postooke (detektor na heljev masni spektrometer, metoda narascania tlaka, ) obvezani, da intenzivno sedelujemo tudi v bodoée. mag, Andrej Pregel| 29