See discussions, stats, and author profiles for this publication at: https://www.researchgate.

net/publication/278024220

HERBALNI MEDICINSKI PROIZVODI: RIZIK ZA NASETO ZDRAVJE

Article · September 2011

CITATIONS READS

0 1,623

1 author:

Zoran Kavrakovski
Ss. Cyril and Methodius University
89 PUBLICATIONS   253 CITATIONS   

SEE PROFILE

Some of the authors of this publication are also working on these related projects:

Isolation and formulation of natural oils from wild oregano (Origanum minutiflorum) with supercritical fluids and waste utilization for bio-composites View project

Toksicni hemikalii View project

All content following this page was uploaded by Zoran Kavrakovski on 11 June 2015.

The user has requested enhancement of the downloaded file.

FARMACEVTSKI INFORMATOR, br. 27 / septemvri 2011

HERBALNI MEDICINSKI PROIZVODI: RIZIK ZA NA[ETO

ZDRAVJE

Prof. d-r Zoran Kavrakovski,

spec. po toksikolo{ka hemija

Upotrebata na herbalnite medicinski proizvodi so godini nanazad ja

sledat bezbroj kontroverzni situacii vo pogled na nivnata efikasnost,
kvalitet i osobeno vo procenkata na rizikot i nivnata bezbednost za `ivotot i
zdravjeto na potro{uva~ite i pacientite.

„Umetnosta na lekuvaweto doa|a od prirodata, a ne od lekarot.

Zatoa lekarot mora da zapo~ne od prirodata, so otvoren um.“
Paracelzius (1493-1541)

Poslednive godini zna~eweto na komplementarnata i na alternativnata

medicina (KAM) e sé poizrazeno. Vo zemjite vo razvoj, kade {to pove}e od edna
tretina od naselenieto nema pristap do osnovnite lekovi, upotrebata na
tradicionalnite herbalni proizvodi (naj~est oblik na KAM) e edinstveniot
na~in za improvizirana za{tita na zdravjeto i `ivotot na lu|eto. Vo visoko
industrijaliziranite zemji, upotrebata na herbalnite proizvodi, osobeno vo
promocija na zdravjeto i na ubavinata e najpopularnata i verojatno
najprofitabilnata forma na ovie proizvodi na me|unarodniot pazar.
Pri~inite za popularnosta na herbalni proizvodi se mnogu raznovidni.
Se ~ini deka ovie proizvodi ne se upotrebuvaat poradi celosno otfrlawe na
standardnata farmakoterapija, tuku poradi toa {to pacientite ili
potro{uva~ite, mnogu ~esto, sakaat sami da deluvaat i da ja kontroliraat
sostojbata na svoeto zdravje. Upotrebata na KAM e vo sklad so li~nite
vrednosti, veruvawa i so filozofskata orientacija kon zdravjeto i `ivotot.

Edna od pri~inite za ~estata upotreba na herbalnite proizvodi e

ubeduvaweto na potro{uva~ite (~esto motivirani i od mediumite) deka ovie
proizvodi se ''prirodni'', {to istovremeno se poistovetuva so “bezbedni''. Ova
razmisluvawe e mnogu pogre{no, bidej}i upotrebata na prirodnite, herbalni
proizvodi naj~esto se povrzuva so pojavata na nesakani, i osobeno toksi~ni
efekti. No i pokraj toa, nivnata ekspanzija na globalniot pazar poslednive
godini bele`i postojan podem, prvenstveno kako rezultat na uspe{niot i
isklu~itelno efikasen marketing vo kombinacija so kratkotrajniot
relaksira~ki i/ili stimulativen placebo efekt, koj mnogu verojatno dosega go
po~uvstvuvale site potro{uva~i i pacienti. Dali herbalnite proizvodi se
navistina bezbedni, samo zatoa {to e naglaseno nivnoto prirodno poteklo? Ne
postoi standardna definicija ili standardi koi mo`at da go definiraat
poimot “prirodno“. Oznakata, priroden, vo osnova ne zna~i ni{to, “Zero, Zilch,
Nada, Zip”.
Istovremeno, herbalnite proizvodi mo`at da bidat pri~ina za pojava na
seriozni zdravstveni problemi i truewa poradi prisustvoto na mnogu toksi~ni
supstancii, kako {to se: alkaloidi (pirolizidinski, piperidinski,
indolizinski), glukozinolati, lektini, saponini, diterpeni, cijanogeni
glikozidi, fitoestrogeni, furanokumarini i dr. Soznanijata za pojavata na
nesakanite ili toksi~nite efekti na herbalnite proizvodi i supstancii vo
organizmot, se dobro poznati vo medicinata, a nivnite karakteristi~ni dejstva
naj~esto se povrzuvaat so:
 direktno toksi~no dejstvo (mnogu herbalni supstancii imaat silno
fiziolo{ko, hemisko i/ili toksi~no dejstvo);
 indirektno toksi~no dejstvo (izrazeno poradi interakcii so drugite
herbalni supstancii i lekovi, odlo`uvawe na terapiskiot efekt,
inkopatibilija i dr.);
 nesakani efekti poradi prisustvoto na toksi~ni supstancii (kako
kontaminenti), zamena ili namerno falsifikuvawe na proizvodite
(poradi nedostatok na kontrola na kvalitetot);
 nesakani efekti vrz odredeni organi (crniot drob, srceto i bubrezite) i
sistemi (kardiovaskularen, reproduktiven i nerven sistem);
 kancerogenost, mutagenost i teratogenost;
 bezbednosta na herbalnite proizvodi vrz odredeni populaciski grupi,
kako {to se decata i adolescentite, postarite pacienti, `enite vo
bremenosta i laktacija, pacientite so rak, hirur{ki pacienti i dr.;
 farmakovigelansa na herbalni proizvodi.

Najgolemiot broj dostapni informacii za nesakanite i toksi~ni efekti

na herbalnite proizvodi se tesno povrzani so upotrebata na tradicionalnite
kineski, indiski i drugite ne-evropski herbalni proizvodi, naj~esto kako
rezultat na celosno otsustvo na stru~na kontrola ili poradi otsustvo na
sistemski ispituvawa vo vrska so potencijalnite opasnosti od herbalnite
proizvodi. Isto taka, postojat jasni dokazi, (na pr., reklami od internet
stranite i bro{uri od “specijalizirani” kliniki) spored koi pacientite so
seriozni zdravstveni problemi, kako {to se srcevi zaboluvawa, rak, dijabetes,
astma i dr. se doveduvaat vo zabluda so pogre{noto informirawe za nau~no
nedoka`anite i somnitelnite efekti na nekoi herbalni proizvodi. [to
poseriozno od ova mo`e da se slu~i?
Pojavata na {tetnite i drugi nesakani efekti, kako i rizikot po
zdravjeto na lu|eto pri upotrebata na herbalnite proizvodi, se zabele`ani vo
sredinata na 90-tite godini na minatiot vek. Za mnogu kratok period se
registrirani golem broj pacienti so bubre`na insuficiencija i rak na
bubrezite, kako rezultat na prodol`ena izlo`enost na herbalni proizvodi za
slabeewe, koi sodr`ele herbalni supstancii od otrovni rastenija (Aristolochia
sp.). Vo izve{taite na evropskata medicinska agencija (EMA) sekoja godina se
registriraat golem broj pacienti so sli~ni dijagnozi poradi upotreba na
tradicionalnite kineski herbalni proizvodi od Aristolochia manshuriensis (Mu
Tong). No, i pokraj zabranata za upotreba na ovaa herbalna supstancija, vo mnogu
zemji vo svetot, problemot e sî u{te aktuelen i denes. Postoi golema
verojatnost deka eden takov incident mo`e da se slu~i i vo R.Makedonija, so
mala verojatnost deka toj }e bide identifikuvan.
Brojni se primerite za nesakani efekti koi herbalnite proizvodi mo`e
da gi predizvikaat. Na primer: herbalnata supstancija, Ma Huang (Ma Huang,
efedra) tradicionalno se koristi vo Kina za lekuvawe na kratkotrajni
respiratorni problemi. Me|utoa, dolgotrajnata izlo`enost na lu|eto, preku
hranata, (na pr., vo SAD e klasificirana kako dodatok na ishranata) mo`e da
predizvika pojava na srcevi i mozo~ni udari i smrt vo pote{ki slu~ai.
Vo sostavot na herbalnite proizvodi mnogu ~esto se sre}avaat i odredeni
farmakolo{ki aktivni supstancii, kako {to se antibiotici, kortikosteroidi,
antidijabetici, barbiturati i dr. supstancii, koi namerno se dodavaat za da go
zgolemat „lekovitoto“ dejstvo. Isto taka, zabele`ani se i proizvodi vo koi se
identifikuvani supstancii zabraneti za upotreba, poradi nivnoto silno
izrazeno toksi~no dejstvo. Vo periodot 2001-2002 godina vo Japonija se
registrirani pove}e od 800 slu~ai so te{ki o{tetuvawa na crniot drob kako
rezultat na upotrebata na eden herbalen proizvod namenet za slabeewe,
zbogaten so dve supstancii (fenfluramin i N-nitrozofenfluramin), zabraneti
za upotreba. Sli~ni primeri, poslednive godini, se zabele`ani vo Velika
Britanija, vo Francija, vo Kina i vo mnogu drugi zemji vo svetot.
Brojot na registriranite smrtni slu~ai povrzani so upotrebata na
herbalnite proizvodi e relativno mal, me|utoa brojot na pacientite koi se
povrzuvaat so seriozni zaboluvawa i sostojbi, kako {to se bubre`na
insuficiencija ili transplantacija na crniot drob poradi upotrebata na
herbalnite proizvodi so somnitelen kvalitet i so nedeklarirani supstancii,
poslednive godini e izrazito golem.

Koj e rizikot po zdravjeto i `ivotot pri upotreba na herbalnite proizvodi?

Poznati se mnogu primeri od sekojdnevieto koi jasno zboruvaat za

serioznosta na problemot i sî pogolemite rizicite od upotrebata na herbalni
proizvodi. Sostojbata dopolnitelno ja vlo{uvaat i mnogu samoeducirani
prakti~ari i “vqubenici” vo prirodata, naj~esto nepotvrdeni eksperti vo ovaa
oblast, so lo{ata praktika da gi snabduvaat potro{uva~ite i pacientite so
potencijalno mo}ni i neregistrirani herbalni proizvodi. Rizikot i mo`nosta
da se pojavat nesakanite i osobeno toksi~nite efekti e zna~itelno pogolem
otkolku {to e toa slu~aj so standardnata farmakoterapija.
 Na primer:

 Rizik poradi odlo`uvawe na efikasnata terapija pri seriozni sostojbi

(na pr., pacientite se ubedeni deka so primenata na tradicionalnite
herbalni proizvodi mo`e da se izbegne i/ili odlo`i potrebata za
hirur{ka intervencija i “bajpas” na koronarnite arterii);
 Rizik poradi sprotistavuvawe na standardnata farmakoterapija (na pr.,
sovetuvawe za napu{tawe na standardnata terapija so antipsihotici i
upotreba na alternativnata, Ajurveda, medicina);
 Rizik poradi iskoristuvawe na sostojbata na naj~uvstvitelnite grupi
pacienti, kako {to se decata i seriozno bolnite (na pr., “prirodnite”
kremovi koi se nameneti za tretman na egzemi kaj bebiwata i malite
deca, mo`e da sodr`at nedeklarirani steroidi; na pacientite so rak im
se prepora~uvaat i propi{uvaat tradicionalni herbalni proizvodi,
kako edinstven lek za nivnata te{ka sostojba);
 Rizik poradi izlo`enost na pacientite so nekolku herbalni proizvodi
istovremeno, za tretman na nekoja minliva sostojba (na pr., terapijata za
akni po liceto/ko`ata se sproveduva istovremeno so nekolku herbalni
proizvodi vo tek na nekolku meseci), poradi {to pacientite mnogu ~esto
se hospitaliziraat so te{ki i neobjasneti abdominalni bolki;
 Rizik poradi upotreba na tradicionalni herbalni proizvodi so toksi~ni
supstancii (vo sostavot na rastenijata), predozirawe, pojava na alergiski
reakcii. Ovie supstancii imaat visok toksi~en potencijal kon odredeni
organi, kako {to se crniot drob, bubrezite i ko`ata. Nepoznavaweto na
rastenijata, i mnogu ~esto, slu~ajna ili namerna zamena na edna herbalna
supstancija so druga koja ima sli~no dejstvo, e rizik za vlo{uvawe na
zdravjeto na potro{uva~ite ili pacientite;
 Rizik poradi silno izrazena hepatotoksi~nost i/ili rak na crniot drob,
predizvikani od upotrebata na odredeni herbalni proizvodite (na pr.,
Kava (Piper methysticum), Actaea racemosa, Senecio sp.). Te{kata sostojba
mo`e da zavr{i so transplantacija na crniot drob;
 Rizik poradi nesakani efekti, izrazeni kako i kaj drugite lekovi (na pr.,
upotreba na herbalni proizvodi i visoki dozi vitamini vo kombinacija
so propi{ani lekovi, mo`e da se manifestira so nesakani efekti i
prodol`eno krvavewe kaj predoperativnite pacienti.) Mnogu avtori go
naglasuvaat i rizikot od upotrebata na nekoi laksativi, koi vo osnova se
rastitelni ekstrakti;
 Rizik poradi interakcija so propi{ani i OTC lekovi. Bidej}i sostavot
na herbalnite proizvodi e promenliv (i kvalitativno i kvantitativno),
nivnite interakcii so lekovite se nepredvidlivi i mnogu ~esto rizi~ni
po zdravjeto na pacientite. Se manifestiraat so namaluvawe ili
zgolemuvawe na terapevtskiot efekt na lekovite poradi modifikacija
na mehanizmot na dejstvo, {to }e dovede do pojava na nesakani i/ili
toksi~ni efekti vo organizmot. Na pr., ekstrakt ili ~aj od kantarion,
Hypericum perforatum, koj se upotrebuva vo terapija na depresijata, mo`e da
predizvika zgolemena produkcija na enzimite (CYP3A4, CYP1A2, na
crevniot P-glikoprotein, na glutation-S-transferaza), zabrzuvawe na
metabolizmot i na eliminacijata na drugite lekovi od organizmot. Ovaa
sostojba e nepovolna pri upotreba na oralni kontraceptivni sredstva, na
 imunosupresivni lekovi, kako i pri lekuvaweto na nekoi zaboluvawa,
bidej}i terapevtskite koncentracii ne mo`at da se postignat so
voobi~aenite dozi. Kone~niot rezultat mo`e da bide nesakana bremenost
ili otfrlawe na transplantiranite organi. Interakciite od ovoj tip se
karakteristi~ni i za mnogu herbalni proizvodi koi se upotrebuvaat kako
dodatoci na ishranata;
 Rizik poradi namerno falsifikuvawe na herbalnite proizvodi so
dodavawe na poznati farmakolo{ki aktivni supstancii (na pr., dodavawe
na glibenklamid, poradi antidijabetski efekt; sildenafil, poradi
erektilni disfunkcii; sibutramin, poradi namaluvawe na apetitot i dr);
 Rizik poradi namerno dodavawe na hemiski analozi na poznati
farmakolo{ki aktivni supstancii vo sostavot na herbalnite proizvodi
(na pr., nitrozofenfluramin, analog na fenfluramin; homosidenafil,
acetildenafil, hemiski analozi na sildenafil (Vijagra). Hemiskite
analozi, mnogu ~esto se potoksi~ni od osnovnata supstancija;
 Rizik poradi prisustvo na te{ki metali (olovo, kadmium, `iva, arsen)
ili toksikolo{ki zna~ajni elementi vo sostav na herbalnite proizvodi
(na pr., toksi~ni supstancii vo vid na soli, kako {to se arsendisulfid,
merkurisulfid, merkurohlorid, crven merkurioksid, mnogu ~esto se
prisutni vo tradicionalnite kineski i indiski herbalni proizvodi). Vo
kineskata farmakopeja se navedeni 48 oficinelni herbalni proizvodi vo
~ij sostav se nao|a najmalku edna od navedenite soli;
 Rizik poradi kontaminacija na herbalnite proizvodi vo tek na
proizvodniot proces, {to e ~esta pojava (na pr., kontaminacija so
sinteti~ki hemikalii, kako {to se pesticidite ili kontaminacija so
prirodni hemikalii, kako {to se mikotoksinite, bakteriite i dr.);
 Rizik poradi nedostatok na informacii za bezbedna upotreba na
herbalnite proizvodi (na pr., vo praktikata, sostavot i koli~estvoto na
supstanciite ozna~eni na etiketata od proizvodot, mnogu ~esto ne
soodvetstvuva so vistinskiot sostav na gotovite herbalni proizvodi);
 Rizik poradi nedostatok na stru~nost, kompetentnost, komunikacija i dr.
(na pr., t.n. “ekspert” ne mo`e da komunicira so potro{uva~ot/pacientot,
da ja utvrdi negovata zdravstvenata sostojba, da proceni dali postoi
seriozno kardiovaskularno zaboluvawe, dijabetes, dali stanuva zbor za
predoperativni sostojbi, bremenost, laktacija ili drugi sostojbi pri
koi upotrebata na herbalnite proizvodi e kontraindicirana).

Upotrebata na herbalnite proizvodi e opravdana samo ako postojat

verodostojni dokazi za nivnata efikasnost i bezbednost po zdravjeto i `ivotot
na potro{uva~ite i pacientite. Za sekoja herbalna supstancija, vo tabela 1,
prika`ani se indikaciite za upotreba, kako i efikasnosta na terapijata spored
kvalitetot na dokazite, dobieni vo tek na ispituvawata.
 Tabela 1. Efikasnost na nekoi herbalni proizvodi

Herbalni supstancii: sostojbi koi se tretiraat Efikasnost

Aloe vera (Aloe barbadensis Mill. (Syn. Aloe. vera L.) aloe barbados): slaba
herpes, psorijaza, povredi i rani na ko`a
Arti~oka (Cynara scolymus L.): visok holesterol, dispepsija slaba
Borovinka (Vaccinium myrtillus L.): tretman na o~i, vospalenie na veni, slaba
flebitis, menstrualni bolki
Kamilica (Chamomilla recuita L. (Syn. Matricaria chamomilla L.): slaba
dispepsija, sindrom na nervozni creva, nesonica
Brusnica so krupni plodovi (Vaccinium macrocarpon): prevencija na umerena
infekcii vo urinarniot trakt
Ehinacea (E. angustifolia (tesnolisna), pallida (bleda), purpurea (crvena): dobra
tretman i prevencija na nastinka
Dvegodi{na ve~ernica (Oenothera biennis L.): egzema, menopauza, PMS, slaba
astma, psorijaza
Vratika golema (Tanacetum parthenium L.) Schulz-Bip: prevencija na umerena
migrena
Luk (Allium sativum L.): visok holesterol dobra
\umber (Zingiber officinalis Roscoe): gadewe umerena
@en{en, Azija (Panax ginseng C.A): impotencija, dijabetes, rak slaba
@en{en, Sibir (Eleutherococcus senticosus): herpes, podobruvawe na slaba
op{tata sostojba
Vinova loza, grozje (Vitis vinifera L.): prevencija na rak i umerena
kardiovaskularni bolesti
Hmeq (Humulus lupulus L.): insomnija slaba
Lavanda (Lavandula angustifolia L; L.officinalis): nesonica, voznemirenost slaba
Bela imela (Viscum album L.): rak slaba
Kopriva (Urtica dioica L.): benigna hiperplazija na prostata umerena
Pasiflora(Passiflora incarnata L.): nesonica, voznemirenost slaba
Kantarion, zasekliva treva (Hypericum perforatum L.): lesna do umerena dobra
depresija
Timjan (Thymus vulgaris L.): bronhitis slaba

Herbalnite proizvodi so slaba efikasnost treba da se izbegnuvaat, a

ostanatite proizvodi so umerena efikasnost ne im se prepora~uvaat na
potro{uva~ite ili pacientite. Treba da se napomene deka za mnogu zaboluvawa
i/ili sostojbi vo organizmot, kako {to se rak, {e}erna bolest, slabeewe,
multipleks skleroza, osteoporoza, astma, hepatitis i dr. ne postojat efikasni
herbalni proizvodi koi mo`at da ja zamenat standardnata farmakoterapija.
Soznanijata od tabela 1 se dobra pojdovna osnova za procenka na nivnata
efikasnost. Vo odredeni slu~ai nekoi herbalni proizvodi mo`at da bidat
efikasni vo terapija na nekoi zaboluvawa/sostojbi. Me|utoa, vo re~isi site
slu~ai standardnata farmakoterapija obezbeduva ista ili naj~esto pogolema
efikasnost. Ako postoi pobezbedna i sekako poefikasna farmakoterapija,
upotreba na herbalnite proizvodi e besmislena. Edinstveniot isklu~ok mo`e
da se pojavi vo lekuvaweto na obi~nite nastinki.
 Vo listata od tabela 1 ne se vklu~eni i t.n. individualizirani herbalni
proizvodi (smesi), koi gi podgotvuvaat tradicionalnite bilkari po
konsultacija so potro{uva~ite ili pacientite. Tradicionalnite kineski i
indiski isceliteli, kako i tradicionalnite evropski bilkari, praktikuvaat
ovoj vid herbalni proizvodi da gi podgotvuvaat so kombinirawe na nekolku
herbalni supstancii vo smesa, soodvetna za sostojbata na pacientot.
Podgotovkata na smesata }e zavisi od momentalnata zdravstvena sostojba na
pacientot, od akutnite i/ili hroni~ni simptomi, od medicinskata istorija, od
uslovite vo `ivotnata sredina. Toa zna~i deka dvajca pacienti so isti
simptomi }e dobijat razli~i herbalni smesi. Vo sporedba so tradicionalnite i
ednostavni herbalni proizvodi, individualiziranite herbalni proizvodi
(smesi) vo sekoj slu~aj pretstavuvaat relativno skapi, placebo proizvodi.

Nesakani/toksi~ni efekti na nekoi herbalni proizvodi

Za mnogu herbalni proizvodi ne postojat relevantni podatoci za nivnata

efikasnost. Informaciite, naj~esto se nedostapni i vo zemjite vo koi tie
tradicionalno se upotrebuvaat. Isto taka, nedostasuvaat i golem broj op{ti
informacii koi bi mo`ele da uka`at na potencijalnite mehanizmi na
dejstvuvawe, kako i informaciite za to~nata identifikacija na herbalnite
supstancii koi gi predizvikuvaat (ne)sakanite i/ili toksi~nite efekti,
karakteristi~ni za nekoi herbalni proizvodi. Zo{to e toa taka? Bidej}i,
herbalnite proizvodi se razlikuvaat od dobro definiranite farmacevtski
dozirani formi, prvenstveno, poradi nivniot promenliv sostav i kvalitet. Na
primer:
 herbalnite proizvodi pretstavuvaat smesa na mnogu aktivni supstancii
so nepoznati farmakolo{ki svojstva;
 herbalnite supstancii od razli~ni vidovi imaat razli~en hemiski
sostav vo zavisnost od uslovite vo `ivotnata sredina i genetskite
faktori;
 potekloto, sostavot i kvalitetot na surovinite se promenlivi;
 vremeto i na~inot na sobirawe, na su{ewe, na skladirawe, na transport i
na prerabotka na surovinite imaat golemo vlijanie vrz kvalitetot na
herbalnite proizvodi, a so toa i vrz nivnata terapevtska efikasnost;
 na~inot na ekstrakcija, kako i kontaminacijata so te{ki metali, so
pesticidi, so radionukleidi, so fumiganti (etilenoksid, metilbromid,
fosfin), i so mikroorganizmi, vlijaat vrz promenata na kvalitetot, na
efikasnosta i sekako na bezbednosta na herbalnite proizvodi.

Site nesakani/toksi~ni efekti na herbalnite supstancii i podgotovki,

navedeni vo pregledot podolu, kako i rizikot od nivnata upotreba se temelat na
dobro dokumentirani slu~ai. Treba da se napomene deka mnogu herbalni
supstancii koi predizvikaat alergiski reakcii, ne se vklu~eni vo pregledot,
poradi ograni~eniot prostor.

 Aloe vera (Aloe barbados; Aloe barbadensis Mill. (Syn. Aloe. vera L.)
Ekstraktot se upotrebuva vo lekuvawe na rani, izgorenici i ko`ni
infekcii, na dijabetes, astma, epilepsija i na stoma~en ulcer.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: ako se upotrebuva peroralno,
mo`e da predizvika dijareja, o{tetuvawe na bubrezite i naru{uvawe na
 elektrolitniot status vo organizmot. Istovremena upotreba so lekovi
protiv bolesti na srceto i antidijabetici, predizvikuva promena na
nivnata efikasnost i pojava na nesakani efekti. Novite soznanija se
povrzuvaat so pojava na kancerogeno dejstvo kaj eksperimentalnite `ivotni.
 Actaea racemosa (Nutt.) L.
Ekstrakt od korenot ima analgeti~no, sedativno i antiinflamatorno
dejstvo.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Predizvikuva o{tetuvawe na
crniot drob i interakcija so lekovite protiv bolesti na srceto.
 Andrographis paniculata (Acanthaceae)
Se upotrebuva vo terapija na nekoi infekcii.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Predizvikuva nesakani reakcii
vo kombinacija so antidijabetici i antikoagulansi. Isto taka, mo`e da
predizvika nesakani abortusi.
 Bela imela (Viscum album L.)
Se upotrebuva vo terapija na cirkulatorni i respiratorni naru{uvawa.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: mo`e da predizvika akutni
gastrointestinalni naru{uvawa, bolki vo stomakot, dijareja, namalen puls,
kako i nesakani reakcii so antikoagulansi i drugi lekovi.
 Borovinka (Vaccinium sp.)
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata, ima antioksidativni svojstva.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Se povrzuva so retki slu~ai na
trombocitopenija, sostojba koja se karakterizira so namalen broj na
trombociti, {to rezultira so krvavewe.
 Valeriana, ma~e treva (Valeriana officinalis L.)
Se upotrebuva kako slab sedativ za spiewe i muskulen relaksant.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da go zgolemi efektot na
alkoholot, na nekoi analgetici i na sedativi, i da go prodol`i efektot na
nekoi anestetici. Se povrzuva so izolirani slu~ai na hepatotoksi~nost.
 Vitamin E
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata, za spre~uvawe na mozo~en i srcev
udar, kako i protiv zgrut~uvawe na krvta vo belite drobovi. Se primenuva
kako sredstvo koe go usporuva procesot na stareewe na organizmot i kako
za{tita od zagaduvaweto vo `ivotnata sredina.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da go zgolemi krvaveweto,
osobeno kaj pacienti koi upotrebuvaat opredeleni lekovi protiv
zgrut~uvawe na krvta. Vlijae vrz funkcijata na tiroidnata `lezda kaj zdravi
lica. Vo dozi pogolemi od 400 IU dnevno, mo`e da predizvika zgolemuvawe na
krvniot pritisok kaj pacientite so hipertenzija.
 Vrba (Salix sp.)
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: se povrzuva so izolirani slu~ai
na hepatotoksi~nost i krvavewe.
 Vratika golema (Tanacetum parthenium L. Schulz.-Bip.)
Se upotrebuva protiv migrena, glavobolki, artritis i revmatski bolesti.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da go zgolemi krvaveweto,
osobeno kaj pacienti koi upotrebuvaat opredeleni lekovi protiv
zgrut~uvawe na krvta.
 Ginko (Ginkgo biloba L.)
 Se upotrebuva vo tretman na nekoi cerebrovaskularni zaboluvawa, glaukom,
kako i za podobruvawe na memorijata i mentalnata sostojba.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Predizvikuva akutni
gastrointestinalni poremetuvawa, gadewe, povra}awe i dijareja, kako i
hipertenzija. Mo`e da go zgolemi krvaveweto, osobeno kaj pacienti koi
upotrebuvaat opredeleni lekovi protiv zgrut~uvawe na krvta (varfarin,
aspirin), kako i nesteroidni anti-inflamatorni lekovi. Isto taka, go
namaluva efektot na anti-konvulzivnite lekovi (karbamazepin, fenitoin i
fenobarbital), a go zgolemuva dejstvoto na GABA.
 Glog (Crataegus sp.)
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da gi zgolemi dejstvoto na
lekovite protiv bolesti na srceto i antihipertenzivite.
 \umbir (Zingiber officinalis Roscoe)
Se upotrebuva kako antiemetik i sredstvo protiv vrtoglavica.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da go zgolemi krvaveweto,
osobeno kaj pacienti koi upotrebuvaat lekovi protiv zgrut~uvawe na krvta.
 Ehinacea (Echinacea sp.)
Se upotrebuva kako imunostimulator, protiv nastinki i grip, pri
zazdravuvawe na ranite.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika vospalenie
na crniot drob, ako se koristat so drugi lekovi, kako {to se anabolni
steroidi, hemoterapevtici, metotreksat i dr. Dolgotrajna upotreba mo`e da
predizvika imunosupresivno dejstvo, pojava na astma i mnogu drugi nesakani
efekti. Ja potencira toksi~nosta na barbituratite, go namaluva klirensot
na tolbutamid i kofeinot.
 Efedra (Ephedra sp.)
Se upotrebuva vo terapija na astma i bronhitis, vlijae vrz namaluvawe na
apetitot.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Predizvikuva cerebralni
krvavewa, dolgotrajni psihozi, napadi na panika, glavobolka, bolki vo
gradite, aritmija, gubewe na memorijata, nenadejno gubewe na sluhot,
hepatotoksi~nost, retencija na urinata, kontrakcii na matkata i dispnea.
Isto taka, predizvikuva dozno-zavisno zgolemuvawe na srceviot ritam i
hipertenzija. Mo`e da stapi vo interakcija so tricikli~ni antidepresivi i
so antihipertenzivi, so {to }e predizvika opasno namaluvawe na krvniot
pritisok i na rabotata na srceto. Vo kombinacija so ksantini mo`e da ja
zgolemi stimulacijata na CNS. Se povrzuva so o{tetuvawe na bubrezite i
mo`e da predizvika smrt kaj nekoi pacienti.
 Ekstrakt od sladok koren (Glycyrrhiza glabra L.)
Se upotrebuva za lekuvawe na gastri~ni i stoma~ni ulceri.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Odredeni supstancii vo
sostavot na ekstraktot mo`e da predizvikaat hipertenzija, otoci, muskulni
spazmi, naru{uvawe na elektrolitniot status vo organizmot, privremeni
vizuelni poremetuvawa. Ne smee da se primenuva kaj pacienti so o{tetuvawe
na crniot drob, so bubre`na insuficiencija, hipertonija i hiperkalemija.
 @en{en (Ginseng sp.; Panax ginseng C.A. )
Se upotrebuva za zgolemuvawe na fizi~kata izdr`livost i mentalna
koncentracija.
 Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Predizvikuva glavobolki,
nesonici, hipertenzija, gastrointestinalni, kardiovaskularni i endokrini
naru{uvawa. Mo`e da go zgolemi krvaveweto, osobeno kaj pacienti koi
upotrebuvaat opredeleni lekovi protiv zgrut~uvawe na krvta (varfarin,
heparin, aspirin), kako i kaj `enite vo menopauza. Go namaluva efektot na
lekovite protiv dijabetes i na antipsihotici.
 Johimba (Pausinystalia yohimbe Pierre)
Se upotrebuva kako stimulant i vazodilatator.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika nesakani
reakcii kaj pacienti so hipertenzija ili kaj pacienti koi upotrebuvaat
MAO-inhibitori. Vo umereni dozi johimbinot go poka~uva sistolniot
krven pritisok kaj pacienti so ortostatska hipotenzija.
 Kava-kava, kava (Piper methysticum)
Se upotrebuva za namaluvawe na nervozata i voznemirenosta. Isto taka, se
upotrebuva kako muskulen relaksant i antikonvulziv.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika `oltica,
zamor, gadewe, bolki vo stomakot, crveni o~i, solzewe, pro{ireni zenici.
Isto taka, mo`e da predizvika hroni~en dermatitis, zgolemuvawe na
efektot na nekoi analgetici i/ili prodol`uvawe na efektot na nekoi
anestetici, te{ki povredi na crniot drob i vlo{uvawe na sostojbata na
Parkinsonova bolest. Mo`e da go zgolemi dejstvoto na alkoholot i
barbituratite. Ima aditiven efekt vo kombinacija so muskulni relaksanti,
sedativi, anksiolitici i antidepresivi.
 Kamilica (Matricaria recucita L. (Syn. Matricaria chamomilla L.)
Se upotrebuva protiv nesonica.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da gi zgolemi serumskite
koncentracii na nekoi lekovi, kako {to se lovastatin i simvastatin. Ima
aditiven efekt vo kombinacija so sedativi i drugi herbalni proizvodi od
kava, (Melisa officinalis) i valerijana. Mo`e da go prodol`i efektot na nekoi
anestetici.
 Kantarion, zasekliva treva (Hypericum perforatum L.)
Se upotrebuva protiv slaba do umerena depresija, anksioznost, kako i
naru{uvawe na spieweto. Predizvikuva sostojba na euforija, t.n. “herbalna
ekstaza”.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Predizvikuva glavobolki,
gastrointestinalni naru{uvawa, fotosenzitivnost na ko`ata. Mo`e da ja
namali efikasnosta na site SIDA proteaza i transkriptaza inhibitori,
kako i na ciklosporinite, na varfarinot, na lidokainot, na kalcium
blokatorite, na teofilinot, na simvastatinot, na tetraciklinite, na
serotoninskite antagonisti, na oralnite kontraceptivi i antidepresivi. Go
prodol`uva efektot na anesteticite, a go namaluva nivoto na digoksinot
(od grupata na srcevi glikozidi).
 Kopriva (Urtica sp.)
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Se povrzuva so retka sostojba
nare~ena Rej-ov sindrom i so nesakani reakcii so antihipertenzivi.
 Kosten div (Aesculus hippocastanum L.)
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata.
 Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika nesakani
reakcii so antikoagulansi i antidijabetici.
 Luk (Allium sativum L.)
Se upotrebuva za namaluvawe na holesterolot, na trigliceridite, i na
krvniot pritisok.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da go zgolemi krvaveweto,
kaj pacienti koi upotrebuvaat varfarin, aspirin i indometacin. Mo`e da ja
namali efikasnosta na lekovite koi se upotrebuvaat protiv dijabetes i
SIDA.
 Momina solza (Convallaria majalis L.)
Sodr`i srcevi glikozidi so pozitivno inotropno i negativno hronotropno
dejstvo.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika gadewe,
povra}awe, srcevi aritmii. Istovremena upotreba na kinidin, kalcium,
diuretici, laksativi i glukokortikoidi predizvikuva promena na nivnata
efikasnost i pojava na nesakani interakcii.
 Nane, pitomo nane (Mentha piperita L.)
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: mo`e da predizvika nesakani
reakcii so antihipertenzivi i lekovi za srce.
 Pitom trn, golem trn, bel trn, bodel (Silybum marianum Gaertn. Syn.
Carduus benedictus)
Se upotrebuva kako hepatoprotektivno sredstvo.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: predizvikuva gr~evi, dijareja,
povra}awe, nesvestica i nesakani reakcii so antidijabetici i antivirusni
lekovi.
 Rogata gr~ka detelina, gr~ko seme (Trigonella foenum-graecum L.)
Go stimulira pankreasot da la~i insulin (ima hipoglikemi~no dejstvo) i
interferira so metabolizmot na `elezoto. Mo`e da go namali nivoto na
LDL holesterolot.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da ja poremeti
ramnote`ata na tiroidnite hormoni vo organizmot.
 Sok od grejpfrut (Citrus maxima)
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Ja zgolemuva
bioraspolo`ivosta na mnogu lekovi, kako {to se imunosupresivi,
dihidropiridin kalcium blokatori (amlodipin, nifedipin), antilipemici
(statini), antihistaminici. Gi zgolemuva plazma koncentraciite na nekoi
estrogeni hormoni.
 Sabal palma (Serenoa repens (Bartr.) Small. (S. serrulata Roem. Et Schult., Sabal
serrulata (Michx. Nichols))
Se upotrebuva protiv benigno zgolemuvawe na prostatata i vospalenija na
urogenitalniot trakt.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da da predizvika
krvavewe, i nesakani efekti pri upotreba na hormonska terapija.
 Timjan (Thymus vulgaris L.)
Se upotrebuva kako dodatok na ishranata i protiv respiratorni infekcii.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika gadewe,
povra}awe, proliv, glavobolki i drugi nesakani efekti.
 Hena (hana, kana, k’na) e poznato sredstvo za boewe na kosata. Se dobiva od
listovite na Lausonia inermis i Lausonia alba vo oblik na `oltozelen prav. Se
nao|a vo sostav na preparati za boewe na kosata.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Vo kombinacija so organsko
soedinenie p-fenilendiamin (boja za kosa i kontakten alergen) ima izrazeno
toksi~no dejstvo vo organizmot koe se manifestira so edem na liceto, na
usnite, na farinksot, na vratot, i na bronhiite, prosledeno so bubre`na
insuficiencija.

 Hydrastis canadensis L. (Goldenseal)

Se upotrebuva kako blag laksativ i diuretik, pri menstrualni problemi i
artritis; ima anti-inflamatorno dejstvo.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika pojava na
otoci i hipertenzija, gastrointestinalni poremetuvawa, halucinacii i
dilirium. Gi namaluva koncentraciite na heparinot i glukozata vo krvta.
 Harpagophytum procumbens (Buch.) DC ex Meissn.
Se upotrebuva za namaluvawe na bolkata i treskata, za stimulacija na
digestijata i vo terapija na artritis.
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: mo`e da predizvika interakcii
so antikoagulansi i lekovi protiv bolesti na srceto. Isto taka, se povrzuva
i so nesakani abortusi.
 Crvena detelina (Trifolium pratense L.)
Nesakani efekti ili interakcii so lekovi: Mo`e da predizvika krvavewe i
nesakani reakcii so antikoagulansi, kontraceptivni sredstva i drugi
lekovi.

Vo osnova, site herbalni, prirodni proizvodi imaat visok potencijal za

predizvikuvawe nesakani i/ili toksi~ni efekti, isto kako i sinteti~kite
supstancii. Organizmot ne mo`e da napravi razlika me|u ''prirodnite'' i
sinteti~kite supstancii. Site herbalni proizvodi (vo forma na tinkturi ili
ekstrakti), isitneti ili pra{kasti herbalni supstancii, sodr`at kompleksni
smesi na farmakolo{ki aktivni supstancii, koi mo`at da vlijaat vrz na{ata
zdravstvena sostojba. Smesa od herbalni supstancii mo`e da ima silno izrazeno
sinergisti~ko dejstvo vrz organizmot. Dolgotrajnoto iskustvo i/ili
tradicionalnata upotreba ne se garancija za efikasnosta i bezbednosta na ovie
prirodni proizvodi. Zo{to? Ednostavno, zatoa {to prethodnite generacii ne
mo`ele da gi zabele`at hroni~nite i podmolni formi na toksi~nost, kako {to
se kancerogenost, mutagenost, teratogenost, nefrotoksi~nost, nevrotoksi~nost
ili hepatotoksi~nost.

Tradicionalnite herbalni proizvodi mnogu brzo, denes, gi prifa}aat i

drugi razli~ni kulturi na novite prostori (regioni) vo svetot, me|utoa bez
soodvetno unapreduvawe na me|unarodnite standardi i metodi za ocena na
nivnata efikasnost, kvalitet i bezbednost. Procenkata za lo{ata zdravstvena
sostojba i rizikot po `ivotot na potro{uva~ite i pacientite ne mo`e da se
prepi{e samo na nivnata neodgovorna upotreba. Trgovijata so herbalni
proizvodi bez stru~en nadzor gi ostava potro{uva~ite vo golema mera
neza{titeni, osobeno pri upotrebata na neregistriranite proizvodi so
somnitelen kvalitet, koi se promoviraat na pazarot, sekoga{, kako proizvodi
so golema zdravstvena korist. Za mnogu nau~nici, nekontroliranata upotrebata
na tradicionalnite herbalni proizvodi e ekvivalent na “kolateralna {teta”.
Poradi toa, neophodni se stru~ni i mnogu pove}e regulatorni mehanizmi.
Usvojuvaweto i sproveduvaweto na Direktivata 2004/24/EC za na~inot na
stavawe vo promet na tradicionalnite herbalni medicinski proizvodi za
humana upotreba, sigurno deka }e pridonese da se eliminiraat mnogu rizik-
faktori, osobeno onie {to proizleguvaat od niskite proizvodni standardi i
nedostatok na zna~ajni informacii za zdravjeto i `ivotot na potro{uva~ite i
pacientite.
Mnogu zemji vo svetot nemaat izgradena nacionalna strategija/regulativa
za KAM. Problemite vo vrska so registracijata na tradicionalnite herbalni
proizvodi proizleguvaat, prvenstveno, od mo`nite varijacii vo definiraweto
i razlikite vo klasifikacijata na proizvodite. Eden herbalen proizvod mo`e
da se definira i kako hrana i kako dodatok na ishranata i kako medicinski
proizvod, vo zavisnost od nacionalnata regulativa, {to vlijae na dostapnosta i
distribucijata na proizvodite na me|unarodniot pazar. Poradi toa potrebni se
soodvetna regulativa, poefikasna farmakovigelansa, kako i nasoki za procenka
na bezbednosta.

Nau~nite dokazi od ispituvawata vo vrska so procenkata na efikasnosta

i bezbednosta na tradicionalnite herbalni proizvodi se ograni~eni. Nekoi
proizvodi se efikasni samo za odredeni sostojbi. Metodite za ispituvawe i
evaluacija na proizvodite se kompleksni, dolgotrajni i relativno skapi.
Bezbednosta, efikasnosta i kvalitetot na herbalnite proizvodi vo mnogu
slu~ai zavisi od kvalitetot na izvorniot, rastitelen materijal (vo koj se
prisutni golem broj farmakolo{ki aktivni supstancii), kako i od na~inot i
uslovite na vodewe na proizvodniot proces.
 Rastitelnite materijali za podgotovka na herbalnite proizvodi se
dobivaat so sobirawe na samoniknati vidovi vo prirodata ili na kultivirani
rastenija. Raste~kite potrebi na pazarot na herbalni proizvodi se seriozna
zakana za prirodniot biodiverzitet, {to mo`e da dovede do uni{tuvawe i
is~eznuvawe na zagrozenite rastitelni vidovi. Treba da se vlo`at golemi
napori vo za~uvuvawe na prirodnite resursi (vo soglasnost so Konvencijata za
me|unarodna trgovija so zagrozeni divi `ivotinski i rastitelni vidovi, CITES)
kako i vo odr`uvawe i unapreduvawe na znaewata vo vrska so tradicionalnata
medicina. Golemiot interes za detalnoto prou~uvawe na herbalnite proizvodi,
i potrebata od nau~no objasnuvawe na nivnoto dejstvo, }e pridonese do razmena
na relevantni informacii me|u stru~nite i regulatornite agencii. Me|utoa, za
bezbedno koristewe na herbalnite proizvodi potrebna e pogolema svest kaj
potro{uva~ite, i sekako podobra sorabotka i komunikacija me|u pacientite i
doktorite/farmacevtite. Kolku i da sme skepti~ni ili da imame otvoren um i
da se potpirame na site dostapni dokazi, treba da bideme krajno vnimatelni.

Ako herbalnite proizvodi se va{iot li~en izbor i/ili alternativa koja

vi stoi na raspolagawe, imajte gi vo predvid slednive nekolku predupreduvawa
pred da se odlu~ite za nivnata upotreba:
 Herbalnite proizvodi treba sekoga{ da gi nabavuvate od registrirani
firmi. Na toj na~in }e bidete sigurni deka }e dobiete proizvodi so visok
kvalitet, koi ne sodr`at toksi~ni i/ili falsifikuvani supstancii.
 Upotrebuvajte gi herbalnite proizvodi vo forma na tableti ili kapsuli.
Toa e najdobriot i najsiguren na~in da ja vnesete to~nata doza vo organizmot.
Izbegnuvajte upotreba na proizvodi koi se vo forma na prav (od list ili
koren), na ekstrakti, tinkturi ili na smesi od herbalni supstancii.
 Ne upotrebuvajte herbalni smesi, podgotveni namenski (za eden pacient, za
odredena sostojba). Herbalnite smesi mo`e da bidat kontaminirani ili
one~isteni so drugi supstancii. Verojatnosta deka }e se pojavat nesakanite
efekti se zgolemuva so dozata. Vo mnogu slu~ai, efikasnosta na proizvodot
koj sodr`i samo edna herbalna supstancija e mnogu mala.
 Sekoga{ bidete krajno vnimatelni pri upotrebata na herbalnite proizvodi.
Izbegnuvajte ja nivnata primena osobeno ako tie se nameneti za bremeni
`eni, doilki, deca i stari lica, kako i pacienti so kardiovaskularni i
drugi naru{uvawa.
 Ako pacientot koristi standardna farmakoterapija, ne treba istovremeno i
samoinicijativno da upotrebuva herbalni proizvodi. Nestru~nata upotreba
pretstavuva visok rizik i opasnost po zdravjeto na pacientite poradi
mo`nosta za pojavata na nesakani interakcii me|u lekovite i drugite
herbalni supstancii.
 Pacientot ne smee da se otka`e od standardnata farmakoterapija, pred da se
konsultira so doktorot. Ova predupreduvawe e od vitalno zna~ewe. Mo`ebi
najopasniot aspekt pri upotrebata na herbalnite proizvodi e pogre{noto
(samo)ubeduvawe spored koe herbalnite proizvodi se primenuvaat kako
zamena za standardnata farmakoterapija. Ako efikasnata terapija se zameni
so neefikasni herbalni proizvodi, toga{ sostojbata na pacientot
najverojatno }e se vlo{i. Ako pacientot ne mo`e da se konsultira so svojot
doktor, naru{uvaweto na zdravjeto mo`e da bide fatalno.
  Ne im veruvajte bezrezervno na mediumite ili na samonare~enite eksperti i
na nivnite “vol{ebni prikazni” za ~udotvornoto dejstvo na nekoi herbalni
proizvodi; proverete gi site informacii kaj svojot mati~en doktor. Ako se
dvoumite, ednostavno, nemojte da gi upotrebuvate ovie proizvodi.
 Zborot “herbalen”, kolku samo ne`en zvuk ima. Nemojte da dozvolite da ve
ponese vo neverojatna `ivotna avantura.
 Informirajte se pove}e za rizikot po va{eto zdravjeto i merkite za
bezbednata upotreba na herbalnite proizvodi.

Koristena literatura

1. WHO Traditional Medicine Strategy 2002-2005. Geneva: World Health Organisation, 1:12; 2002
2. General Guidelines for Methodologies on Research and Evaluation of Traditional Medicine.
World Health Organization, Geneva, 2000
3. Directive 2004/24/EC of the European Parliament and of the Council of 31 march 2004. Official
Journal of the European Union, 136/85, 2004
4. Fundukian L. J. The Gale encyclopedia of alternative medicine. Gale, Cengage Learning, 2009
5. Lim Y. L., Thirumoorthy T. Serious cutaneous adverse reactions to traditional Chinese medicines.
Singapore Med J, 46(12):714, 2005
6. Sunita P1., Rathore K. S., Sisodia S. S., Meenakshi B., Nema R. K. An overview on herbal
toxicity. Journal of Herbal Medicine and Toxicology 2 (2) 35-37, 2008
7. Chan K. Some aspects of toxic contaminants in herbal medicines. Chemosphere 52, 2003
8. Traditional Herbal Medicines Registration Scheme. Guidance for Retailers, Wholesalers,
Importers and Manufacturers on the Requirements of the THMRS. Medicines and Healthcare
products Regulatory Agency, 2007
9. Al-Achi A. An introduction to botanical medicines: history, science, uses, and dangers.
Greenwood Publishing Group, Inc., 2008
10. Aronson J. K. Meyler’s Side Effects of Herbal Medicines. Elsevier, 2009
11. James A. Owen. Natural Choices: A Guide to Herbal and Non-herbal Medicines. The Canadian
Journal of CME, March 2005
12. Mohammad Yaheya., Mohammad Ismail. Herb-drug interactions and patient counseling.
International Journal of Pharmacy and Pharmaceutical Sciences, Vol. 1, Nov.-Dec. 2009

View publication stats