Za da go spreqi cilnoto germansko vlianie vo svoi oblasti, moraskiot knez
Rostislav se obratil do Bizantiskiot car so molba da mu isprati misonieri shto ke go shirat hristjanskoto na slovenski jazik. Za taa cel, Bizantiskiot car gi ispratil Soluskite braqa Kiril i Metodi. Taka zapocna Moravskata misija, vo koja se udeni temelite na slovenskata pismenost. Za zhivotot i na dejnosta na Kiril i Metodij hajmnogu doznavame od panonskite legendi.
Panonski legendi
Panonskite legendi se prvite originallni dela napishani na stari sllovenski
jazik. Sozdaveni se od 9 - 10 vek. Panonskite legendi se sostavani od dve zhitia vo koj se zboruvat za zhivotot i delnost na Kiril i Metodij. Svetonskoto ime na Kiril e Konstandin, Majka mu se vika Marija a tatkoto mu Lev. Se shkoluva vo Magnauskata skola vo Carigrad. Bil naraqen Konstandin Filozov. Zaedno so negoviot brat Metodij, ucestvulva vo hazarskata i saracenskata misija. Moraskata misija zapocna 863 godina, koga knezot Rostislav vo ispratil baranje od bizantiskiot car da mu isprati uceni lugje shto ke go shirat hristjanskoto na sllovenski jazik, i za taa cel bile isprati Kirli i Metodij. Bratata Kiril i Metodij ja soldale prvata sllovenska azbuka (glagolica) i prevele knigi za potrebite na moranskata misija. Jazikot na koj gi predele knigite e jazikot na makedonskite slloveni od Solun i Solunsko. Staro sllovenskiot jazik e prviot se-sllovenski literaturen jazik.
Na dejnosta na Kirili i Metodij vo Mravija bila poprquvana od
germanskoto sveshtensvo. Zatoa tie bile prirudeni da go branat svoeto uqenje kaj rimskiot papa. Vo venecia Konstandin go branal svoeto uqenje od trijaznicite koj shto tvrdele deka kristjanskoto uqenje mozhe da se shiri samo na tri jazici: latinski, evrejski i grcki, a ne na starosllovenski. Papata gi primil Kiril i Metodij, gi ostedil nevnite knigi i im go priznal nivnoto uqenje. Vo 869 Konstandin go dobil imeto Kiril. Vo vtorota zhivee e opishan zhivotot na Metodij. Metodij umrel vo 885 godina. Znacenje na Moravskata Misija
- Kirij so pomosh na Metodij ja sozdal prvata slovenska azbuka,
glagolika. - Kiril i metodij gi napravile prvite prevodi - Preku svojata pismenost, slovenskite narodi, megju niv i makedonskiot, se preklucuvat kon semejsvoto na kulturite evropski narodi.
Драган Зајковски - Учеството на епископите од Македонија на Вселенските и помесни собори во IV век (списание Историја, год. XLIV, број 1- 2, Скопје 2008, 47 - 57)