Organizacija za obrazovanie, nauka i kultura na Obedinetite nacii (UNESKO)

Univerzalna deklaracija za bioetika i ~ovekovi prava*

Generalnata konferencija,

Svesna za isklu~itelnata sposobnost na ~ove~kite su{testva da razmisluvaat za svojata

egizistencija i za svojata okolina, da ja razbiraat pravdata, da izbegnuvaat opasnost, da
prezemaat odgovornost, da baraat sorabotka i da iska`uvaat moralno ~uvstvo {to dava
izraz na eti~kite principi,

So ogled na brziot razvoj na naukata i tehnologijata, koi{to se pove}e vlijaat vrz

na{eto razbirawe na `ivotot i na `ivotot kako takov, rezultiraj}i vo silno barawe za
globalen odgovor na eti~kite implikacii na takviot razvoj,

Sogleduvaj}i deka eti~kite pra{awa {to proizleguvaat od brziot napredok na naukata i

nejzinata tehnolo{ka primena treba da se ispitaat zaradi dignitetot na ~ovekovata
li~nost i univerzalnata po~it za i po~ituvaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi,

Smetaj}i deka e potrebno i e prav moment me|unarodnata zaednica da formulira

univerzalni principi koi{to }e obezbedat osnova za reakcija na ~ove~kiot rod na
raste~kite dilemi i kontroverzi {to naukata i tehnologijata pretstavuvaat za ~ove{tvoto
i `ivotnata sredina,

Imaj}i ja na um Univerzalnata deklaracija za ~ovekovi prava od 10 dekemvri 1948

godina, Univerzalnata deklaracija za ~ove~kiot genom i ~ovekovite prava usvoena od
strana na Generalnata konferencija na UNESKO na 11 noemvri 1997 godina i Me|
unarodnata deklaracija za ~ovekovi genetski podatoci usvoena od strana na
Generalnata konferencija na UNESKO na 16 oktomvri 2003 godina,

Zemaj}i gi predvid Me|unarodnata konvencija za ekonomski, socijalni i kulturni prava

na Obedinetite nacii i Me|unarodnata konvencija za gra|anski i politi~ki prava od 16
dekemvri 1966 godina, Me|unarodnata konvencija za eliminacija na site formi na
rasna diskriminacija na Obedinetite nacii od 21 dekemvri 1965 godina, Konvencijata
za eliminacija na site formi na diskriminacija protiv `enite na Obedinetite nacii od 18
dekemvri 1979 godina, Konvencijata na Obedinetite nacii za pravata na deteto od 20
noemvri 1989 godina, Konvencijata na Obedinetite nacii za biolo{kiot diverzitet od 5
juni 1992 godina, Standardnite pravila za izedna~uvawe na mo`nostite na licata so
invaliditet usvoena od strana na Generalnoto sobranie na Obedinetite nacii vo 1993
godina, Preporakata na UNESKO za statusot na nau~nite rabotnici od 20 noemvri
1974 godina, Deklaracijata na UNESKO za rasite i rasnite predrasudi od 27 noemvri
1978 godina, Deklaracijata na UNESKO za odgovornostite na sega{nite generacii kon
idnite generacii od 12 noemvri 1997 godina, Univerzalnata deklaracija na UNESKO
za kulturniot diverzitet od 2 noemvri 2001 godina, Konvencijata 169 na ILO koja se
odnesuva na lokalniot i plemenskiot narod vo nezavisnite zemji od 27 juni 1989
godina, Me|unarodniot dogovor za rastitelnite genetski resursi i zemjodelstvo koj be{e
usvoen od strana na Konferencijata na FAO na 3 noemvri 2001 godina i stapi vo sila
na 29 juni 2004 godina, Spogodbata za aspektite povrzani za trgovijata na pravata na

1
intelektualnata sopstvenost (TRIPS), aneksirana na Dogovorot od Marake{ so koj se
vostanovi Svetskata trgovska organizacija {to vleze vo sila na 1 januari 1995 godina,
Deklaracijata od Doha za Spogodbata za TRIPS i javnoto zdravstvo od 14 noemvri
2001 godina i drugi relevantni me|unarodni instrumenti usvoeni od strana na
Obedinetite nacii i specijaliziranite agencii na sistemot na Obedinetite nacii, osobeno
Organizacijata za hrana i zemjodelstvo na Obedinetite nacii (FAO) i Svetskata
zdravstvena organizacija (SZO),

Isto taka zemja}i gi predvid me|unarodnite i regionalnite instrumenti vo oblasta na

bioetikata, vklu~uvaj}i ja Konvencijata za za{tita na ~ovekovite prava i dignitetot na
~ovekot vo pogled na Primenata na biologijata i medicinata; Konvencija za ~ovekovi
prava i biomedicina na Sovetot na Evropa, koja be{e usvoena vo 1997 godina i stapi
vo sila vo 1999 godina, zaedno so Dopolnitelnite protokoli, kako i nacionalnata
legislativa i odredbi na poleto na bioetikata i me|unarodnite i regionalnite kodovi na
odnesuvawe i nasoki i drugi tekstovi od oblasta na bioetikata, kako na primer
Deklaracijata od Helsinki na Svetskata medicinska asocijacija za eti~ki principi za
medicinskite istra`uvawa {to vklu~uvaat ~ove~ki subjekti, usvoena vo 1964 godina i
dopolneta vo 1975, 1983, 1989, 1996 i 2000 godina i Me|unarodnite eti~ki nasoki za
biomedicinski istra`uvawa {to vklu~uvaat ~ove~ki subjekti na Sovetot za Me|
unarodnite organizacii na medicinskite nauki, usvoena vo 1982 godina i dopolneta vo
1993 i 2002 godina,

Sogleduvaj}i deka ovaa Deklaracija treba da se sfati na na~in konzistenten so

doma{niot i me|unarodniot zakon vo soglasnost so zakonot za ~ovekovite prava,

Imaj}i go na um Ustavot na UNESKO usvoen na 16 noemvri 1945 godina,

So ogled na ulogata na UNESKO vo identifikuvaweto na univerzalnite principi

bazirani na zaedni~kite eti~ki vrednosti za naso~uvawe na nau~niot i tehnolo{kiot
razvoj i op{testvenata transformacija so cel da se identifikuvaat predizvicite {to
proizleguvaat od naukata i tehnologijata zemaj}i ja predvid odgovornosta na sega{nite
generacii kon idnite generacii, a i deka pra{awata na bioetikata, koi sekako imaat me|
unarodna dimenzija, treba da se tretiraat vo celina, povikuva}i se na principite koi{to
se ve}e navedeni vo Univerzalnata deklaracija za ~ove~kiot genom i ~ovekovite
prava i Me|unarodnata deklaracija za ~ove~kite geneti~ki podatoci i zemaj}i go
predvid ne samo aktuelniot nau~en kontekst, tuku i idniot razvoj,

Svesni deka ~ove~kite su{testva se sostaven del na biosferata, koi imaat zna~ajna
uloga za{tituvaj}i se eden drug i drugite formi na `ivot, osobeno `ivotnite,

Sogleduvaj}i deka, vrz osnova na slobodata na naukata i istra`uvaweto, nau~niot i

tehnolo{kiot razvoj bea i mo`at da bidat od golema polza za ~ove{tvoto vo
zgolemuvaweto, me|u drugoto, na `ivotniot vek i podobruvaweto na kvalitetot na
`ivotot i potenciraj}i deka takviot razvoj sekoga{ treba da te`nee kon unapreduvawe
na blagosostojbata na poedincite, semejstvata, grupite ili zaednicite i ~ove{tvoto vo
celina zaradi priznavaweto na dignitetot na li~nosta i univerzalnoto po~ituvawe za i
priznavaweto na ~ovekovite prava i osnovni slobodi,

Sogleduvaj}i deka zdravjeto ne zavisi isklu~ivo od razvojot na nau~nite i tehnolo{kite

istra`uvawa, tuku, isto taka, i od psihosocijalni i kulturni faktori,

2
Isto taka, sogleduvaj}i deka odlukite koi se odnesuvaat na eti~kite pra{awa vo
medicinata, naukite za `ivotot i srodnite tehnologii mo`at da imaat vlijanie vrz
poedincite, semejstvata, grupite ili zaednicite i ~ove{tvoto vo celina,

Imaj}i na um deka kulturniot diverzitet, kako izvor na razmena, inovacii i kreativnost,

e neophoden za ~ove{tvoto i, vo taa smisla, e zaedni~ko nasledstvo na ~ove~kiot rod,
no potenciraj}i deka ne smee da se izgidne na smetka na ~ovekovite prava i osnovni
slobodi,

Isto taka, imaj}i na um deka identitetot na li~nosta gi vklu~uva biolo{kite,

psiholo{kite, socijalnite, kulturnite i duhovnite dimenzii,

Sogleduvaj}i deka ne-eti~koto nau~no i tehnolo{ko odnesuvawe ima zna~itelno

vlijanie vrz vrodenite i lokalnite zaednici,

Ubedeni deka moralnata ~uvstvitelnost i eti~koto razmisluvawe treba da bidat

sostaven del na procesot na nau~niot i tehnolo{kiot razvoj i deka bioetikata treba da
odigra dominantna uloga vo izborot {to treba da se napravi vo odnos na pra{awata
koi{to proizleguvaat od takviot razvoj,

So ogled na potrebata od razvivawe na novi priodi za op{testvena odgovornost za da

se obezbedi napredok vo naukata i tehnologijata {to pridonesuva za pravda,
nepristrasnost i {to e vo interes na ~ove{tvoto,

Sogleduvaj}i deka biten na~in da se evalvira op{testvenata realnost i da se postigne

nepritrasnost e da se posveti pogolemo vnimanie na pozicijata na `enata,

Istaknuvaj}i ja potrebata da se zajakne me|unarodnata sorabotka na poleto na

bioetikata, zemaj}i gi predvid, osobeno, posebnite potrebi na zemjite vo razvoj,
vrodenite zaednici i ranlivata populacija,

So ogled na toa deka site ~ove~ki su{testva, bez pravewe razlika, treba da imaat polza
od visokite eti~ki standardi vo istra`uvawata vo medicinata i naukata za `ivotot,

Gi objavuva principite {to sledat i ja usvojuva ovaa Deklaracija.

Op{ti odredbi

^len 1 - Delokrug

1. Ovaa Deklaracija gi opfa}a eti~kite pra{awa koi se odnesuvaat na medicinata,

naukite za `ivotot i srodnite tehnologii onaka kako {to se primenuvaat na
~ove~kite su{testva, zemaj}i gi predvid nivnite socijalni, zakonski i ekolo{ki
dimenzii.
2. Ovaa Deklaracija e upatena na Dr`avite. Onamu kade {to e soodvetno i
relevantno, isto taka, dava nasoki za odlukite ili praktikata na poedincite,
grupite, zaednicite, instituciite i korporaciite, javni i privatni.

3
^len 2 - Celi

Celite na ovaa Deklaracija se:

(a) da obezbedi univerzalna ramka za principite i procedurite koi }e im poslu`at

kako nasoka na Dr`avite pri formuliraweto na nivnata legislativa, politika ili
drugi instrumenti vo oblasta na bioetikata;
(b) da gi naso~at aktivnostite na poedincite, grupite, zaednicite, instituciite i
korporaciite, javni i privatni;
(v) da go unapredat po~ituvaweto na ~ovekoviot dignitet i da gi za{titat
~ovekovite prava, so toa {to }e obezbedat po~ituvawe na `ivotot na ~ove~kite
su{testva i osnovnite slobodi, vo soglasnost so me|unarodnoto zakon za
~ovekovi prava;
(g) da go sogledaat zna~eweto na slobodata na nau~noto istra`uvawe i korista {to
proizleguva od nau~niot i tehnolo{kiot razvoj, istovremeno potenciraj}i ja
potrebata za takvi istra`uvawa i razvoj vo ramkite na eti~kite principi
propi{ani vo ovaa Deklaracija i da go po~ituvaat ~ovekoviot dignitet,
~ovekovite prava i osnovni slobodi;
(d) da neguva multidisciplinaren i pluralisti~ki dijalog za bioeti~kite pra{awa me|
u site zainteresirani strani i vo ramkite na op{testvoto kako celina;
(|) da promovira nepristrasen pristap do medicinski, nau~en i tehnolo{ki
razvoj, kako i najbrz mo`en dotok i brzo spodeluvawe na znaeweto vo vrska so toj
razvoj i spodeluvaweto na blagodetite, so posebno vnimanie na potrebata na
zemjite vo razvoj;
(e) da gi za{tituva i promovira interesite na sega{nite i idnite generacii;
(`) da go istakne zna~eweto na biodiverzitetot i negovoto so~uvuvawe kako
zaedni~ka gri`a na ~ove{tvoto.

Principi

Vo ramkite na delokrugot na ovaa Deklaracija, pri donesuvaweto na odluki ili

praktika prezemena ili sprovedena od strana na onie na koi{to se odnesuva
Deklaracijata, treba da se po~ituvaat slednite principi.

^len 3 - ^ovekoviot dignitet i ~ovekovite prava

1. ^ovekoviot dignitet, ~ovekovite prava i osnovni slobodi treba celosno da se

po~ituvaat.
2. Interesite i blagosostojbata na poedinecot treba da ima prioritet pred
edinstveniot interes na naukata i op{testvoto.

^len 4 - Korist i {teta

Pri primenuvaweto i unapreduvaweto na nau~noto znaewe, medicinskata praksa i

srodnite tehnologii, direktnata i indirektnata korist na pacientite, u~esnicite vo

4
istra`uvaweto i drugite involvirani poedinci treba da se maksimiziraat, a bilo koja
{teta {to mo`e da se predizvika na tie poedinci treba da se minimizira.

^len 5 - Avtonomnost i individualna odgovornost

Treba da se po~ituva avtonomnosta na licata da donesuvaat odluki, pri toa prezemaj}i

odgovornost za tie odluki i po~ituvaj}i ja avtonomnosta na drugite. Za lica koi{to ne
se vo sostojba da praktikuvaat avtonomija, posebni merki }e se prezemat za da se
za{titat nivnite prava i interesi.

^len 6 - Soglasnost

1. Bilo kakva preventivna, dijagnosti~ka i terapevtska medicinska intervencija

mo`e da se prezeme samo so prethodna, slobodna i svesna soglasnost na
zainteresiranoto lice, bazirana na soodvetna informacija. Soglasnosta treba,
tamu kade {to e soodvetno, da bide izrazena i mo`e da bide povle~ena od
strana na zainteresiranoto lice vo bilo koe vreme i od bilo koi pri~ini bez
pre~ki ili predrasudi.
2. Nau~noto istra`uvawe treba samo da se sproveduva so prethodna, slobodna,
izrazena i svesna soglasnost na zainteresiranoto lice. Informacijata treba da
bide soodvetna, dadena na razbirliv na~in i treba da vklu~uva modaliteti za
povlekuvawe na soglasnosta. Soglasnosta mo`e da bide povle~ena od strana
na zainteresiranoto lice vo bilo koe vreme i od bilo koja pri~ina bez pre~ki ili
predrasudi. Isklu~oci na ovoj princip mo`at da se napravat samo vo soglasnost
so eti~kite i zakonskite standardi usvoeni od strana na Dr`avite, vo soglasnost
so principite i odredbite propi{ani vo ovaa Deklaracija, osobeno vo ^len 27, i
me|unarodnoto zakon za ~ovekovi prava.
3. Vo odredeni slu~ai na istra`uvawe sprovedeno na grupa na lica ili na edna
zaednica, mo`e da se bara dopolnitelna soglasnost od zakonskite pretstavnici
na grupata ili zaednicata za koja stanuva zbor. Vo nikoj slu~aj ne smee
kolektiven dogovor na zaednicata ili soglasnost na voda~ot na zaednicata ili
druga vlast da bide zamena za soglasnosta na poedinecot.

^len 7 - Lica koi{to ne se vo sostojba da davaat soglasnost

Vo soglasnost so doma{niot zakon, posebna za{tita treba da im se dade na licata

koi{to ne se vo sostojba da davaat soglasnost:

(a) ovlastuvawe za istra`uvawe i medicinska praktika treba da se dobie vo

soglasnost so najdobriot interes na liceto za koe stanuva zbor i vo soglasnost
so doma{niot zakon. Me|utoa, liceto za koe{to stanuva zbor treba da bide
vklu~eno {to e mo`no pove}e vo procesot na donesuvaweto na odlukata za
soglasnost, kako i za povlekuvawe na soglasnosta;
(b) istra`uvawe mo`e da se sprovede samo za negova ili nejzina direktna
zdravstvena polza, {to e predmet na ovlastuvawe i na uslovite za za{tita
propi{ani so zakon i dokolku ne postoi istra`uva~ka alternativa so sporedbena
efektivnost so u~esnici vo istra`uvaweto koi{to se vo sostojba da dadat

5
 soglasnost. Istra`uvawe koe{to nema potencijalna direktna zdravstvena korist
mo`e da se prezeme samo po pat na isklu~ok, so najgolem mo`en nadzor,
izlo`uvaj}i go liceto na minimalen rizik i minimalen tovar i dokolku
istra`uvaweto se o~ekuva da dade pridones za zdravjeto na drugi lica od istata
kategorija, da bide predmet na uslovite propi{ani so zakon i da bidat
kompatibilni so za{titata na ~ovekovite prava na poedinecot. Odbivaweto na
takvite lica da u~estvuvaat vo istra`uvaweto treba da se po~ituva.

^len 8 - Po~ituvawe na ~ovekovata ranlivost i li~en integritet

Pri primenuvaweto i unapreduvaweto na nau~noto znaewe, medicinskata praktika i

srodnite tehnologii, treba da se zeme predvid ~ovekovata ranlivost. Poedincite i
grupite so posebna ranlivost treba da bidat za{titeni i li~niot integritet na takvite
poedinci da se po~ituva.

^len 9 - Privatnost i doverlivost

Privatnosta na licata za koi stanuva zbor i doverlivosta na nivnite li~ni informacii

treba da se po~ituva. [to e mo`no pove}e, takvata informacija ne smee da se iskoristi
ili razotkrie osven za celta za koja{to e dobiena ili dadena soglasnost, vo soglasnost so
me|unarodnoto pravo, osobeno me|unarodnoto zakon za ~ovekovite prava.

^len 10 - Ednakvost, pravda i nepristrasnost

Osnovnata ednakvost na site ~ove~ki su{testva vo odnos na dignitetot i pravata treba

da se po~ituva za da tie bidat tretirani pravedno i nepristrasno.

^len 11 - Nediskriminacija i ne-etiketirawe

Nitu eden poedinec ili grupa ne smee da bide diskriminiran ili etiketiran po bilo koja
osnova, so {to se povreduvaat ~ovekoviot dignitet, ~ovekovite prava i osnovni
slobodi.

^len 12 - Po~ituvawe na kulturnite razli~nosti i pluralizam

Treba da se dade posebno zna~ewe na kulturnite razli~nosti i pluralizmot. Me|utoa,

takvite razmisluvawa ne smeat da se koristat za naru{uvawe na ~ovekoviot dignitet,
~ovekovite prava i osnovni slobodi, nitu, pak, principite propi{ani vo ovaa
Deklaracija, nitu, pak, da go ograni~at delokrugot.

^len 13 - Solidarnost i sorabotka

Solidarnosta me|u lu|eto i me|unarodnata sorabotka {to vodi kon taa cel, treba da se
pottiknuva.

6
^len 14 - Socijalna odgovornost i zdravstvo

1. Unapreduvaweto na zdravjeto i socijalniot razvoj na svojot narod e glavnata

cel na vladite, a koi{to site sektori na op{testvoto gi spodeluvaat.
2. Imaj}i predvid deka u`ivaweto na najvisokiot mo`en standard na zdravstvoto e
edno od osnovnite prava na sekoj ~ovek bez ogled na rasata, verata, politi~kite
veruvawa, ekonomskata ili socijalnata sostojba, napredokot na naukata i
tehnologijata treba da bidat naso~eni kon:

(a) pristap do kvalitetna zdravstvena za{tita i neophodnite lekovi, osobeno za

zdravjeto na `enite i decata, bidej}i zdravjeto e su{tinsko za `ivotot i treba da
se smeta za socijalno i ~ove~ko dobro;
(b) pristap do soodvetna ishrana i voda;
(v) podobruvawe na `ivotnite uslovi i `ivotnata sredina;
(g) eliminacija na marginalizacijata i isklu~uvaweto na licata brz baza na bilo
koi osnovi;
(d) namaluvawe na siroma{tijata i nepismenosta.

^len 15 - Spodeluvawe na blagodetite

1. Blagodetite {to se rezultat na nekoe nau~no istra`uvawe i negovata primena,

treba da se spodelat so op{testvoto kako celina i vo ramkite na me|unarodnata
zaednica, osobeno so zemjite vo razvoj. Za da ima rezultati od ovoj princip,
blagodetite mo`at da bidat vo bilo koja od slednite formi:
(a) posebna i trajna pomo{ na i priznanie na licata ili grupite koi u~estvuvale vo
istra`uvaweto;
(b) pristap do kvalitetna zdravstvena za{tita;
(v)obezbeduvawe na novi dijagnosti~ki i terapevtski modaliteti ili proizvodi {to
proizleguvaat od istra`uvaweto;
(g)poddr{ka na zdravstvenite uslugi;
(d)pristap do nau~nite i tehnolo{kite podatoci;
(|)gradewe na kapaciteti za nau~ni celi;
(e)drugi formi na blagodeti vo soglasnost so principite propi{ani vo ovaa
Deklaracija.

2. Pridobivkite ne smee da pretstavuvaat nesoodvetno pottiknuvawe za u~estvo

vo istra`uvawata.

^len 16 - Za{tita na idnite generacii

Vlijanieto na naukite za `ivotot vrz idnite generacii, vklu~uvaj}i ja nivnata geneti~ka

konstitucija, treba posebno da se po~ituva.

^len 17 - Za{tita na `ivotnata sredina, biosferata i biodiverzitetot

Posebno vnimanie treba da se posveti na interkonekcijata me|u ~ove~kite su{testva i

drugite formi na `ivot, na zna~eweto od soodvetniot pristap i iskoristuvaweto na

7
biolo{kite i geneti~kite resursi, na po~ituvaweto na tradicionalnoto znaewe i na
ulogata na ~ove~kite su{testva vo za{titata na `ivotnata sredina, biosferata i
biodiverzitetot.

Primena na principite

^len 18 - Donesuvawe odluki i re{avawe na bioeti~ki pra{awa

1. Treba da se promovira profesionalizam, ~esnost, integritet i

transparentnost vo donesuvaweto odluki, osobeno izjavite na site
konflikti na interesi i soodvetnoto spodeluvawe na znaeweto. Sekoj
trud treba da stremi kon najdobro iskoristuvawe na nau~noto znaewe i
metodologija pri re{avaweto i periodi~noto razgleduvawe na
bioeti~kite pra{awa.
2. Lica i profesionalci i op{testvoto kako celina treba redovno da vodat
dijalozi.
3. Treba da se promoviraat mo`nosti za informativni pluralisti~ki javni
debati, so cel da se iska`at site relevantni mislewa.

^len 19 - Eti~ki komiteti

Treba da se vostanovat, promoviraat i poddr`at nezavisni, multidisciplinarni i

pluralisti~ki eti~ki komiteti na soodvetno nivo so cel:

(a) da gi procenat relevantnite eti~ki, zakonski, nau~ni i socijalni pra{awa {to se

odnesuvaat na istra`uva~ki proekti koi vklu~uvaat ~ove~ki su{testva;
(b) da dadat sovet za eti~ki problemi vo klini~ki sredini;
(v) da go procenat nau~niot i tehnolo{kiot razvoj, da formuliraat preporaki i da
dadat pridones pri podgotvuvaweto na nasokite za pra{awata {to se vo ramkite
na ovaa Deklaracija;
(g) da pottiknuva debati, podu~uvawe i javna svest za i vklu~uvawe vo
bioetikata.

^len 20 - Procenka na rizikot i upravuvawe

Treba da se promovira soodvetna procenka i adekvatno upravuvawe so rizikot

povrzan so medicinata, naukite za `ivotot i srodnite tehnologii.

^len 21 - Transnacionalna praktika

1. Dr`avite, javnite i privatnite institucii i profesionalcite povrzani so

transnacionalni aktivnosti treba da te`neat kon toa da obezbedat deka sekoja
aktivnost prezemena vo ramkite na ovaa Deklaracija, finansirana ili na drug
na~in sprovedena vo celina ili delumno vo razli~ni Dr`avi, e vo soglasnost so
principite propi{ani vo ovaa Deklaracija.
2. Koga edno istra`uvawe e sprovedeno ili poinaku prosledeno vo edna ili pove}e
Dr`avi (Dr`avata/dr`avite doma}in) i e finansirano od sredstva od druga
Dr`ava, takvoto istra`uvawe treba da bide predmet na soodvetno nivo na

8
 eti~ko razgleduvawe vo Dr`avata/dr`avite doma}in i vo Dr`avata kade {to e
lociran finansierot. Ova razgleduvawe treba da se bazira na eti~ki i zakonski
standardi koi{to se vo soglasnost so principite propi{ani vo ovaa Deklaracija.
3. Transnacionalnite zdravstveni istra`uvawa treba da odgovorat na potrebite na
dr`avite doma}in i treba da se vodi gri`a za toa istra`uvaweto da gi ubla`i
urgentnite globalni zdravstveni problemi.
4. Pri pregovaraweto za istra`uva~ki dogovor treba da se utvrdat uslovite za
sorabotka i polzata od istra`uvaweto so ednakvo u~estvo na site strani vo
pregovorite.
5. Dr`avite treba da prezemat soodvetni merki, kako na nacionalno, taka i na me|
unarodno nivo, za da se borat so bioterorizmot i nelegalniot {verc na organi,
tkiva, primeroci, genetski resursi i genetski sroden materijal.

Promocija na Deklaracijata

^len 22 - Uloga na dr`avite

1. Dr`avite treba da gi prezemat site soodvetni merki, od legislativen,

administrativen ili drug karakter, da gi efektuiraat principite propi{ani vo ovaa
Deklaracija vo soglasnost so me|unarodniot zakon za ~ovekovi prava. Takvite
merki treba da bidat poddr`ani so aktivnosti vo sferata na obrazovanieto,
obukata i javnoto informirawe.
2. Dr`avite treba da pottiknuvaat vostanovuvawe na nezavisni, multidisciplinarni
i pluralisti~ki eti~ki komiteti, kako {to e propi{ano vo ^len 19.

^len 23 - Obrazovanie, obuka i informirawe za bioetikata

1. So cel da se promoviraat principite propi{ani vo ovaa Deklaracija i da se

postigne podobro razbirawe za eti~kite implikacii na nau~niot i tehnolo{kiot
razvoj, osobeno za mladite, Dr`avite treba da te`neat kon toa da se pottiknuva
bioeti~koto obrazovanie i obuka na site nivoa, kako i da pottiknuvaat programi
za diseminacija na informacii i podatoci za bioetikata.
2. Dr`avite treba da go pottiknuvaat u~estvoto na me|unarodni i regionalni
intervladini organizacii i me|unarodni, regionalni i nacionalni nevladini
organizacii za ovaa cel.

^len 24 - Me|unarodna sorabotka

1. Dr`avite treba da neguvaat me|unarodna diseminacija na nau~ni informacii i

da pottiknuvaat sloboden protok i spodeluvawe na nau~nite i tehnolo{kite
podatoci.
2. Vo ramkite na me|unarodnata sorabotka, dr`avite treba da promoviraat nau~na
sorabotka i da sklu~at bilateralni i multilateralni dogovori ovozmo`uvaj}i im
na zemjite vo razvoj da izgradat kapaciteti za da u~estvuvaat vo generiraweto i
spodeluvaweto na nau~nite podatoci, srodnata visoka tehnologija i blagodetite
od niv.

9
 3. Dr`avite treba da ja po~ituvaat i promoviraat solidarnosta pome|u i vo dr`avite,
kako i poedincite, semejstvata, grupite i zaednicite, so posebna gri`a za onie
koi{to se smetaat za ranlivi poradi bolest ili invaliditet ili druga li~na,
socijalna ili ekolo{ka sostojba i onie so krajno ograni~eni sredstva.

^len 25 - Dopolnitelna aktivnost na UNESKO

1. UNESKO }e gi promovira i diseminira principite propi{ani vo ovaa

Deklaracija. Pravej}i go toa, UNESKO }e bara pomo{ i poddr{ka od
Intervladiniot bioeti~ki komitet (IGBC) i od Me|unarodniot bioeti~ki komitet
(IBC).
2. UNESKO }e go potvrdi svoeto zalagawe za bioetikata i za promovirawe na
sorabotkata pome|u IGBC i IBC.

Zavr{ni odredbi

^len 26 - Interrelacijata i komplementarnosta na principite

Ovaa Deklaracija treba da se sfati kako celina i principite treba da se sfatat kako
komplementarni i me|usebno povrzani. Sekoj princip treba da se razgleduva vo
kontekst na drugiot princip, onaka kako {to e soodvetno i relevantno vo odredenite
uslovi.

^len 27 - Ograni~uvawa vo primenuvaweto na principite

Dokolku primenuvaweto na principite na ovaa Deklaracija treba da se ograni~i, toa

treba da se napravi spored zakon, vklu~uvaj}i gi zakonite koi{to se vo interes na
javnata bezbednost, za istra`uvawa, otkrivawa i osuduvawa na krivi~ni dela, za za{tita
na javnoto zdravstvo, ili za za{tita na pravata i slobodite na drugite. Sekoj takov
zakon treba da bide vo soglasnost so me|unarodniot zakon za ~ovekovi prava.

^len 28 - Osporuvawe na aktivnosti {to se sprotivni na ~ovekovite prava, osnovnite

slobodi i ~ovekoviot dignitet

Ni{to vo ovaa Deklaracija ne mo`e da se tolkuva kako da se odnesuva na odredena

dr`ava, grupa ili li~nost deka se anga`ira vo nekoi aktivnosti ili sproveduva nekoi
aktivnosti koi{to se vo sprotivnost na ~ovekovite prava, osnovni slobodi i ~ovekoviot
dignitet.

10