Ponovitev -pred 0,5 mlr. let – prehod na kopno!

„vsega živega“

- pred 1,2 mlr. let –prvi preprosti

mnogoceličarji

- pred cca 1,5 mlr. let evkariontske celice

enoceličarji (danes ?)

- pred cca 3,8 milijardami -prokariontske

celice. (prokarionti danes?)
• Pred 1,2 mlr. let – pojavijo se prvi
preprosti mnogoceličarji :
- iz avtotrofnih – se razvijejo RASTLINE

- iz heterotrofnih – GLIVE in ŽIVALI

• Pred 0,5 mlr. let – prehod na kopno!
spremembe – zaščita pred izsušitvijo
- opora
- oploditev izven vode
Ključni dogodki v evoluciji:
• nastanek celice
• nastanek mnogoceličarjev
• osvojitev kopnega
• Mnogoceličarji imajo telo zgrajeno iz organov,
ki so zgrajeni iz različnih tkiv (skupki
diferenciranih in specializiranih celic)
GLIVE – ni izrazite diferenciacije celic – ni tkiv
RASTLINE, ŽIVALI – diferencirane celice - tkiva
 2 Za življenje je značilna hierarhična
organizacija, od molekul do
biosfere.
Na vsaki višji ravni organizacije se pojavijo
nove lastnosti, ki so posledica interakcij med
elementi nižje ravni.

(atomi) molekule celice tkiva organi organizem

populacija vrsta združba biom biosfera

• Tkivo je skupek po zgradbi in delovanju
podobnih celic.
• Celice v eni vrsti tkiva so specializirane za
eno nalogo, celice v drugi vrsti tkiva pa za
drugo.
• Nekatere celice v tkivih izločajo
medceličnino, ki je lahko trdna, tekoča,
želatinasta.
• Včasih se v medceličnini nahajajo tudi
vlakna: elastinska in kolagenska vlakna.
• Pri mnogoceličnih rastlinah:
- osnovno tkivo,
- krovno tkivo
- prevajalno tkivo

Vsako v vseh delih rastline!

1. osnovno tkivo • fotosinteza, presnova,
skladiščenje, izločanje, opora

2. krovno tkivo • zaščita površine rastline

pred poškodbami, okužbami,
izhlapevanjem vode
(povrhnjica + debelejša kutikula -
povoskana)

3. prevajalno tkivo • transport snovi (žile)

ŽIVALI - tkiva
• Mnogoceličarji. Evkarionti. Heterotrofi.
• Osnovna zgradba celice v mnogoceličarjih je enaka, obenem
pa so celice specializirane glede na naloge.
Prednost mnogoceličarjev:
• delitev dela (specializirane celice) in
• medsebojno sodelovanje celic
Matične celice (nespecializirane)

• iz zarodka – lahko se
diferencirajo v vse tipe celic

• iz odraslega (npr. kostnega

mozga) – le v nekatere tipe celic
• Organi živali so zgrajeni iz tkiv (skupki enakih
celic, ki opravljajo določene naloge)
Glavne vrste tkiv:

• krovno tkivo,
• vezivno (z opornim)
• mišično,
• živčno.
RAZMNOŽEVANJE
• Razmnoževanje
– ena od osnovnih značilnosti živih bitij
- omogoča nadaljevanje/ohranitev vrst
Učbenik str. 46

RAZMNOŽEVANJE
NESPOLNO SPOLNO
• en starševski osebek • združitev dveh spolnih celic
• potomci genetsko enaki • (2 gameti -> zigota, spojek)
staršem (kloni) • potomci se razlikujejo od
• mitotske delitve staršev (povečana
raznolikost)
• nove kombinacije dednega
materiala -> možnost novih
lastnosti
• zunanja ali notranja
oploditev
 NESPOLNO RAZMNOŽEVANJE

• 1. Delitev celice
- bakterije (preprosta „cepitev“)

- protisti
(evkariontski
enoceličarji)
MITOZA!
2. Brstenje (nov osebek zraste kot izrastek)
- ožigalkarji, glive kvasovke

glive kvasovke
hidra – zeleni trdoživ
• 3. Partenogeneza - nov osebek se razvije iz
neoplojenega jajčeca
- pogosto pri žuželkah (čebele, ose, mravlje,
listne uši, paličnjaki)
4. S trosi – sporami (Trosi – celice, obdane z zaščitno ovojnico, ki lahko
preživijo v neugodnih razmerah, ko se razmere izboljšajo, se začnejo deliti v nov
osebek.)

• (glive, mahovi, praprotnice,)

• 5. Vegetativno (nespolno) razmnoževanje pri
rastlinah - gomolji, živice, potaknjenci
 Učb. 49, 50

SPOLNO RAZMNOŽEVANJE
• Večina evkariontov se razmnožuje spolno.
• Prednosti: nastajanje novih kombinacij lastnosti
- z rekombinacijo pri mejozi
- z oploditvijo (združitev dveh genetskih
materialov)
• Bistvo: združitev dveh (spolnih) celic – gamet
(haploidne, n)

v
zigoto
(diploidna, 2n)
• Spolne celice nastajajo pri večini živali v
spolnih žlezah (gonadah):

• Moške spolne žleze = moda = testisi –>

semenčice (spermiji)

• Ženske spolne žleze = jajčniki = ovariji ->

jajčeca
• Enospolniki – žival ima
ali moške ali
ženske spolne žleze.

• Dvospolniki (hermafroditi) – žival ima obe vrsti

spolnih žlez (deževniki, veliko vrst polžev,
nekateri notranji zajedalci npr. trakulje …)
Redka je samooploditev.
OPLODITEV:
a) Zunanja – v vodnem okolju
- velikokrat več živali istočasno (se zberejo)
- posebno paritveno vedenje
b) Notranja – na kopnem (velikokrat
paritveno vedenje; omogoča izbiro
partnerja)

Kot vsaka celica,

lahko spolne
celice preživijo
le v vodnem
okolju. Na
kopnem bi
propadle.
 Nespolno razmnoževanje VS
spolno razmnoževanje
nespolno r. spolno r.
• hitrejše • počasnejše
• prednost daje v stabilnih, • nastajajo nove kombinacije
ugodnih razmerah (genotip, lastnosti – potomstvo je bolj
ki omogoča preživetje, se raznoliko, kar omogoča
ohranja) preživetje (nekaterih) v
pogojih, ki se hitro
spreminjajo

Učbenik str. 48
RAZMNOŽEVANJE
kopenskih rastlin
• Tako mahovi kot praprotnice potrebujejo za
razmnoževanje vodo, ko se spolno razmnožujejo
– da lahko moške spolne celice priplavajo do ž.
spolnih celic (jajčec) in jih oplodijo.
• Neodvisnost od vode (pri RAZMNOŽEVANJU!!!)
se je razvila pri semenkah – razvil se je poseben
razmnoževalni organ – cvet.

• V njem nastajajo
m. in ž. spolne celice
-> po oploditvi se razvije
zarodek, ki je zavarovan v
semenu.
Cvet kritosemenk
• Moška spolna generacija:
mejoza
• pelodno zrno (cvetni prah) - haploidno:
• mitoza
•
• nastaneta 2 celici:
- moška spolna celica ->
2 spermijski
celici
- celica pelodovega mešička (obda m. sp.
celico)
• Ženska spolna generacija
mejoza semenska zasnova (haploidna)
mitoza

več celic – zarodkov mešiček:

- 6 haploidnih celic – med njimi
- 1 jajčna celica
- osrednja celica z dvema jedroma

Učb. Str 57
• OPRAŠITEV – prenos pelodnega zrna od
prašnikov do brazde pestiča-
oprašitev oploditev
• OPLODITEV – iz pelodnega zrna požene
pelodov mešiček (podaljša se celica pelodovega
mešička) in zraste po vratu
pestiča do jajčne celice
(v zarodkovem mešičku).

Po njem odpotuje spermijska

celica (se še enkrat deli) v dve.
Ena spermijska celica se
združi z jajčno celico v zigoto …. druga pa …
-> dvojna oploditev
• druga pa z veliko celico z dvema jedroma v
3n (triploidno) celico iz katere se v semenu
razvije hranilno tkivo.

slika na str. 58
Oprašitev
a) VETROCVETKE
– majhni, neopazni cvetovi
- listi cvetnega odevala so zeleni, rjavi
- ne tvorijo medičine
- ne dišijo
- sproščajo ogromno peloda, ni lepljiv
- brazde pestičev so močno povečane
• b) ŽUŽKOCVETKE
- obarvani listi cvetnega odevala
- vonj
- v posebnih žlezah proizvajajo medičino
- medokazi ( UV svetloba)
- manj peloda, je lepljiv
SEME
 Seme

• je pomembna prilagoditev kopenskih rastlin:

• omogoča preživetje rastlinskega zarodka, ki
lahko počaka na ugodne razmere za kalitev
(izredna upočasnitev presnove zaradi izgube
vode)
• v semenu zaloga hranilnih snovi, dokler se ne
razvijejo zeleni listi ( fotosinteza)
 Zgradba semena:
• semenska ovojnica (zaščita
rastlinskega zarodka)
• zarodek ali kalček (ima dve
skupini zarodnih celic – za korenino in steblo z listi)
• hranilno tkivo (lahko klični listi)

• Zarodek ima enega ali dva spremenjena lista –

klična lista – z njima na začetku črpa hranilne
snovi iz hranilnega tkiva (fižol npr. še pred
kalitvijo) glej sl. na str. 69
• 1 klični list – enokaličnice (trave, koruza,
perunike, narcise …

• 2 klična lista – dvokaličnice – večina

kritosemenk
• Pri golosemenkah (iglavci …) – so semenske
zasnove proste, nezavarovane, ležijo na
površini listov (plodni). Po oploditvi se
semenska zasnova razvije v seme, plodni listi
pa olesenijo – storž.
Smreka
Rdeči bor je enodomna
rastlina. Cveti maja in junija.
Moški cvetovi so rumeni in
podolgovato jajčasti. Ženski
cvetovi so združeni v
rdečkasta ali rjavkasta do 0,5
cm velika socvetja. Iz njih se
razvijejo 3 do 7 cm dolgi in
okoli 3 cm široki storži, ki
dozorijo jeseni naslednje leto.
Semena izletijo spomladi v
drugem letu.
• Večina– kritosemenke – semenske zasnove
(ena ali več) so skrite v plodnici pestiča (razvil
iz plodnih listov).
Po oploditvi:
• se semenske zasnove razvijejo v semena
• stena plodnice pa v osemenje (skupaj s
semeni tvori plod)

sočno osemenje suho osemenje

• Osemenje (suho, sočno)
pomen
– za zaščito semen
- pri razširjanju semen:
- z vodo (kokosov oreh)
- z vetrom (regrat, javor …)
- z živalimi (kot hrana - z iztrebki, s kaveljčki na
dlaki, mravlje …)
 KALITEV
Začetek – ko seme sprejme vodo
 nabrekanje – povečanje – poči semenska
ovojnica
sprememba presnove – encimi začnejo
razgrajevati rezervno hrano – hranilne snovi se
prenašajo v kalček –
 kalček (zarodek) začne rasti – najprej
korenina, nato steblo s prvimi listi
• Klični listi – z njimi kalček črpa hranilne snovi
(propadejo, ko zmanjka hranilnih snovi) –
rastlina ima že prve zelene liste – fotosinteza.
• Pri tistih, kjer hranilne snovi pridejo v klične
liste, pridejo iz zemlje (kasneje propadejo)

ricinus
• Dejavniki, ki sprožijo kalitev (različni):
- puščavske rastline – obilno deževje
- daljše obdobje mraza (kalitev spomladi drugo
leto … dovolj časa …)
- po izpostavljenosti prebavnim encimov v
prebavilu živali (razširjanje daleč od matične
rastline)
- svetloba (rastline z drobnimi semeni)
RAZMNOŽEVANJE ČLOVEKA
• Razmnoževanje pri človeku regulirajo
hormoni.
Str. 137
Spolni hormoni uravnavajo razmnoževanje

• Spolni hormoni uravnavajo rast, razvoj,

razmnoževalne cikle, paritveno oz. spolno
vedenje.
• Večina jih nastane v modih in jajčnikih, nekaj
pa tudi v drugih tkivih (nadl. žl. mašč. celice …

• Str. 138
 SPOLNE ŽLEZE (moda, jajčniki)

Spolni hormoni

ANDROGENI ESTROGENI PROGESTINI

• testosteron • estradiol • progesteron

• spodbujanje • spodbuja debelitev • vpliv na tkiva v
tvorbe semenčic maternične sluznice maternici (rast
• pojav sekundarnih • spodbuja pojav sluznice) – priprava
spolnih znakov pri sekundarnih spolnih na sprejem zarodka,
moškem (brada, znakov pri ženski ugnezditev,
glas, …) (prsi, širši boki) … vzdrževanje
nosečnosti

• zlorabe pri športu

 Testosteron pri moških je pomemben za:
• začetek in konec pubertete,
• razvoj mišic in kosti,
• poraščenost (brada in splovilo),
• nižji glas,
• libido in spolno funkcijo,
• rast in funkcijo prostate ter produkcijo
semenske tekočine in moških spolnih celic -
semenčic.
Estrogen vpliva na razvoj sekundarnih spolnih
znakov pri deklicah, ki vstopijo v puberteto:
• poraščenost spolovila,
• rast prsi,
• preoblikovanje postave,
• libido
• nastanek ženskih spolnih celic – jajčec.
Progesteron skupaj z estrogenom vpliva na
menstruacijski cikel.
Poleg tega pa progesteron vzdržuje nosečnost.
• HIPOTALAMUS- del možganov (GnRH) -> vpliva na
• HIPOFIZO -> FSH, LH -> stimulirajo
• JAJČNIKE -> estrogeni ( estradiol), progesteron
(debelitev maternične sluznice, + sekundarni spolni
znaki)

• MODA -> androgeni, najpomembnejši testosteron

• FSH – folikel stimulirajoči hormon
• LH – luteinizirajoči hormon
• spolni hormoni – estrogeni, progesteron,
Pri ženski pod vplivom hormonov potekata dva
(povezana) cikla:
- menstruacijski cikel (spremembe v maternici)
- ovarijski cikel (spremembe v jajčnikih –
ovarijih)
Ženski spolni organi
Ženski spolni organi so:
NOTRANJI SPOLNI ORGANI
• maternica - uterus (cca 9 cm)
• jajcevoda
• jajčnika – ovarija (spolni žlezi: 1. izločanje hormonov,
2. tvorba jajčec)
• nožnica – vagina

ZUNANJI SPOLNI ORGANI

• velike, male sramne ustne
• ščegetavček (klitoris)

Oboje med seboj loči nežna deviška opna (himen), s

katero je sprva zaprto ustje nožnice.
Moški spolni organi
semenska
vrečka

obsečnica -
prostata

Cowperjeva
žleza
(mehurčkasta
žleza)
Moški spolni organi so:
• moški spolni ud – penis
• moda – testisi (= moški spolni žlezi: 2 nalogi:
1. hormon testosteron, 2. tvorba semenčic)
• modnik (kožna vrečka, mošnja)
• obmodka
• semenovoda
• prostata - obsečnica(izloček za semensko
tekočino)
• semenska vrečka/mešiček
• mehurčkasta žleza (Cowperjeva)
Oploditev in zgodnji embrionalni
razvoj pri človeku
 Oploditev
Spolni odnos:
2 – 5 mL semenske tekočine
( v 1 mL – 70 – 130 milijonov spermijev)
- bazična – nevtralizira kisel pH nožnico (3.5–4.8)
- zaščiti spermije
- spodbuja njihovo gibanje

Jajčece preživi 1-2 dni,

semenčice 5 dni.
Zarodek začne izločati hormon (hormonski
gonadotropin) – spodbuja rumeno telesce k
izločanju progesterona (vzdržuje nosečnost) in
estrogena v prvih mesecih nosečnosti (če ne –
menstruacija, izguba zarodka)- v materini krvi
toliko, da ga izloča z urinom – testi za ugotavljanje
nosečnosti)
 Nosečnost
• Človek – 266 dni (38 tednov/40)
od oploditve/ zadnje menstr.
(večina glodalcev 21 dni, pes 63 dni,
lev 120 dni, krava 270 dni,
konj 335 dni, sinji kit 360,
slon 600 dni)
 Prehranjevanje zarodka
• Prve 2-4 tedne dobiva hranilne snovi direktno iz
maternične sluznice
• Kasneje se razvije placenta - posteljica

Lakune
materine
krvi
placenta = ploščat organ krožne oblike (1 kg),
vsebuje žile matere in žile zarodka
• Placenta - posteljica
- poteka izmenjava snovi med materino
in plodovo krvjo (se pa ne mešata!)
- z difuzijo prehajajo hranilne snovi,
dihalni plini, nerabne snovi zarodka
- izloča hormone (progesteron, … vzdrževanje
nosečnosti, mleko ..)
- preprečuje nekaterim škodljivim snovem prehod
od matere k plodu (ne pa vsem!!! alkohol, nikotin,
kofein, zdravila, …
- ščiti plod pred mikroorganizmi in pred imunskim
sistemom matere, ki bi plod lahko zavrnil;
 • Rh faktor

• Rh+( 85% ljudi)

• Rh – (15 % ljudi)

Večina ljudi ima v rdečih krvničkah

posebno beljakovino in so Rh pozitivni,
tisti,ki ga nimajo, so Rh negativni.

Ta beljakovina povzroča težave pri nosečnosti

(če je mati Rh -, otrok pa Rh+). Materino telo
začne proizvajati protitelesca proti beljakovini
v krvi ploda, kar škodljivo vpliva na otroka.
Mati z injekcijo dobi snovi, ki onesposobijo
delovanje njenih protitelesc.
1.trimesečje - razvijajo se telesni organi (zarodek
zelo občutljiv za razne vplive - kemične, sevanja,
virusi -rdečke, ošpice ..) konec 1. trimesečja
(5 cm)

Mati:
- sluz zapre vhod v maternico
- izostane ovulacija
- izostane menstruacija
-…

8 tednov
• zarodek - embrio (do 2 mesecev)
• po 8 tednih (2 mes) so zasnovane vse glavne
strukture človeka - odtlej je plod - fetus.

• Nosečnost vzdržuje hormon progesteron

(najprej ga izloča rumeno telesce, od 2.
trimesečja naprej pa posteljica.)
2. trimesečje - cca 30 cm,
nosečnost postane vidna

3. trimesečje - 50 cm, 3-4 kg

 Porod
sodelujejo hormoni, predvsem oksitocin (sproži
popadke - ritmične skrčitve mišične stene
maternice) – pozitivna povratna zanka
ONTOGENETSKI RAZVOJ
RAST IN RAZVOJ OSEBKOV
 RAST IN RAZVOJ OSEBKOV
• oplojeno jajčece –> zigota -> odrasel osebek
(podoben staršem)
• Evolucijsko pomembno:
ohranjati gene iz generacije
v generacijo!
„ Sebični gen“
• Bolj uspešen je tisti osebek, ki ima več
potomcev, ki dosežejo razmnoževalno zrelost.
Dve razmnoževalni strategiji*
1. Zelo veliko potomcev
• navadno zunanja oploditev
• mnogo spolnih celic, mnogo zigot, mnogo
zarodkov pojedo druge živali.
2. Skrb staršev za potomce (zato jih je lahko
manj)
• notranja oploditev (verjetnejša oploditev)
• velikokrat je poskrbljeno za zaščito in oskrbo
potomcev
*(način reševanja problema)
• jajca ptic in plazilcev – vsebujejo veliko
hranilnih snovi (razvoj poteka že v jajcu –
izležejo se bolj razviti)
• Lupina jajc – zaščita pred poškodbami in
izgubo vode.
• Plazilci – jajca na toplo
• Ptice – valjenje jajc
• Vretenčarji:
ribe -> dvoživke -> plazilci -> ptiči - sesalci
• Pri nekaterih živalih razvoj poteka v staršu (v
razmnoževalnih organih samice:
Vrečarji – nerazviti mladiči - razvoj končajo na
sesku v vreči
• Večina sesalcev – celoten razvoj zarodka
(embrionalni razvoj) poteka v maternici.
• Preko začasnega organa – placente (posteljice) plod
dobiva snovi iz matere, vanjo pa oddaja nerabne
snovi
Še več snovi in energije vlagajo v potomce vrste,
ki hranijo in varujejo potomce po izleganju:
ptiči, sesalci, tudi drugi (južnoam. žaba, morski
konjiček …)
 Dve razmnoževalni strategiji
RAZMNOŽEVALNI MNOGO POTOMCEV MALO POTOMCEV
STRATEGIJI

Vložek snovi in energije

majhen velik

Verjetnost preživetja
majhna večja
Razvoj osebka od prve delitve zigote do smrti –
ontogenetski razvoj (razvoj osebka):
- EMBRIONALNI RAZVOJ – razvoj zarodka (v
jajcu, v staršu) - delitve celic (mitoza),
diferenciacija, specializacija celic
- POSTEMBRIONALNI RAZVOJ (po izleganju,
skotitvi) – mladič, ličinka

- PREOBRAZBA (metamorfoza)
• Ličinka – po zgradbi in načinu življenja
bistveno drugačna od odraslega osebka

• Popolna preobrazba (buba)

• Nepopolna preobrazba
(brez bube)
• Zgodnji embrionalni razvoj
zigota –> hitre delitve celic (brazdanje) –>
blastula (votla kroglica) –> gastrula (zarodek iz
dveh plasti celic -> tri zarodne plasti (skupine
celic) iz katerih se razvijejo posamezni organi.