DELOVNI LIST IN ZAPIS ZNOVI za drugi letnik

tehniške gimnazije (pripravil Siniša Krt):

24. UČNA URA: EVROPA ODKRIVA IN OSVAJA SVET (6 TOČK)

DIJAK:

o S pomočjo zemljevida zna pojasniti védenje srednjeveškega človeka o

zemeljski površini ter ga primerjam z védenjem starih Grkov in Rimljanov.
o Sklepa o vzrokih in pogojih za velika geografska odkritja ter jih pojasni.
o Ob ustreznem zemljevidu zna poiskati novo odkrite poti in odkritja
najpomembnejših pomorščakov.
o Ugotovi vlogo Cerkve pri delitvi sveta med kolonialnimi velesilami ter jo
utemelji.
o Preišče, primerja in argumentira prednosti in slabosti velikih geografskih
odkritij za Evropo in ostali Svet.
o Zna pojasniti rasno sliko sveta z velikimi geografskimi odkritji.

 Prebere naloge in zgodovinske vire na delovnem listu ter besedilo v učbeniku;

Mlacović D., Urankar N., 2010. Zgodovina 2, Učbenik za drugi letnik gimnazije,
Ljubljana, DZS, str. 120-131; POGLAVJA: Ali so Evropejci…,Velika geografska
odkritja…, Menjava dobrin in idej.

 Odgovori na vprašanja. Izbrana vprašanja so namenjena tudi k pridobivanju

točk za zaključno oceno iz nalog.

 Delovni list in snov v učbeniku sta osnova za pripravo na ustno ocenjevanje

znanja.

VZROKI IN POGOJI ZA ODKRIVANJA

Slika 1: SVET KOT SO GA POZNALI
EVROPEJCI PRED LETOM 1492
(vir: Potočnik, Dragan, Hozjan,
Andrej (2001): Zgodovina 2.
Učbenik za drugi letnik gimnazije.
Ljubljana: DZS, str. 147.)

1. S pomočjo
priloženega
zemljevida
(zgoraj) ugotovi:
a) Katere celine so bile Evropejcem v celoti ali delno poznane pred dobo
geografskih odkritij?
Evropa, Azija, Afrika ter Severna Amerika.

b) Katere celine so bile Evropejcem v celoti ali pretežno nepoznane pred dobo
geografskih odkritij?
Azija, Afrika, Ameriki, Avstralija, Oceanija, Antarktika.

c) Pred Kolumbovim odkritjem »novega« sveta so redki Evropejci, trgovci in

raziskovalci, zapustili Evropo. Učbenik omenja dva pomembna primera. Katera?
Razloži.
Marco Polo, ki je šel po svileni poti v Azijo ter Vikingi, ki so pristali v Severni
Ameriki.
d) Katerih poti so se evropski trgovci najbolj posluževali do dobe geografskih
odkritij?
Svilene poti.

2. Pred dobo geografskih odkritij so Evropejci imeli povsem zgrešeno predstavo o

Zemlji. Predstavljali so si jo kot ravno ploskev v središču vesolja. Preberi priloženi
vir in ugotovi:

a) Kakšno predstavo o Zemlji so imeli antični Grki in Rimljani?

Mislili so, da je Zemlja okrogla.

b) Na katero zgodovinske dogodke namiguje avtor vira z »vrtincem, ki je

sledil propadu cesarstva«? (1 točka)
Namiguje na vojne in preganjanja nevernikov s strani Cerkve s tem pa tudi
uničevanjem antičnih del.
c) Zakaj se je s temi dogodki večina znanja iz antične dobe izgubila?
Večina znanja se je izgubilo, ker je skupaj s propadom Rima večina znanja
iz Aleksandrijske knjižnice zgorela skupaj z njo v požaru.

Že v 4. stoletju pr. n. š. so grški filozofi verjeli, da je zemlja okrogla. Do konca 3.

stoletja pr. n. š. je Evklid podal osnove geometrije, astronom Eratosten pa je
neverjetno natančno izračunal Zemljin obseg. V 2. stoletju je Ptolemej, grški
matematik, astronom in geograf, napisal dve deli, v katerih je povzel vse, kar so
do tedaj ljudje vedeli o astronomiji in geografiji.

Dediščina Grkov se je v rimskem cesarstvu ohranila. Toda v vrtincu, ki je sledil

propadu cesarstva, se je večina tega znanja izgubila. V samostanih Zahodne
Evrope se je obdržalo nekaj klasičnih spisov, bila pa so to večinoma le filozofska
in ne znanstvena dela.

Potočnik, Dragan, Hozjan, Andrej (2001): Zgodovina 2. Učbenik za drugi letnik gimnazije.
3. Poleg novih spoznanj s področja naravoslovnih znanosti, štejemo med pogoje
za geografska odkritji tudi številne nove tehnične izume.

Smiselno poveži oba stolpca, tako da črko pred levim stolpcem prepišeš na črtico
pred ustreznim pojmom v desnem stolpcu. (1 točka)

A izum tiska s premičnimi črkami _C_astrolab

B naprava za merjenje višine _D_kompas

nebesnih teles
_A_Gutenberg
C naprava za določanje položaja
zvezd _E_karavela

D naprava za določanje smeri _B_seksant

neba
_F_Henrik Pomorščak
E zmogljivejše ladje primerne za
plovbo po oceanih

F Pomorska šola

4. Evropski trgovci so v 13. stoletju vzpostavili direktno trgovanje z Vzhodom (Azijo).

Izkoristili so stabilne razmere, ki so jih na področju Bližnjega vzhoda in Azije
vzpostavili Mongoli. Po zlomu mongolske države pa so se pogoji za trgovanje
bistveno poslabšali.

a) Katero ljudstvo je oviralo in podražilo trgovanje evropskih trgovcev z Azijo?

Otomani.
b) Katera evropska država je začimbe, svilo in druge artikle iz Indije in Kitajske
natovorila na sredozemskih obalah Bližnjega vzhoda in po visokih cenah
prodajala naprej ostali Evropi?
Beneška republika.
ODKRITJA: ISKANJE NOVIH POTI DO INDIJE IN KITAJSKE

5. Prvi pomorščaki ki so se podali na tvegano pot iskanja novih poti na Vzhod so

pluli pod špansko ali portugalsko zastavo.

S pomočjo zgornjega zemljevida izpolni tabelo: (1 točka)

RAZISKOVALEC DRŽAVA V IMENU ODKRITJA/DOSEŽEK

KATERE PLUJE
DIAZ Portugalska Prišel do Rta Dobrega
upanja v Južni Afriki
KOLUMB Španija Srednja Amerika
CABRAL Portugalska Južna Amerika
DA GAMA Portugalska Prišel je v Indijo okoli
Afrike.
MAGELLAN Španija Obplu cel svet.

6. S katero pogodbo sta se državi izognili medsebojnim konfliktom glede osvajanj in

prisvajanj novih delov sveta?
S pogodbo iz Tordesillasa.
 a) Kaj je predvidevala
ta pogodba?
Predvidevala je, da
Portugalci dobijo
polovico planeta,
Španci pa drugo
polovico, da bi
preprečili prepire.
b) Kdo je dal pobudo
za podpis pogodbe?
Španci so dali
pobudo.

Slika 2: Pogodba v Tordesillasu (Atlantik). Nekaj desetletij pozneje je bila podpisana

še pogodba v Zaragozi, ki je razmejila še področja na Pacifiku.

7. Z odkrivanjem se je začelo tudi osvajanje. V prvi fazi so osvajanja novih dežel v

imenu svojih držav opravljali pustolovci in osvajalci imenovani konkvistadorji:

a) Kateri so bili najbolj znani konkvistadorji in katera kraljestva so uničili?

Inki in Azteki.
b) Kaj jih je gnalo v novi svet?
Želeli so si zlata.
c) Kako jim je uspelo s skromno vojsko zlomiti neprimerno večjega
nasprotnika. (1 točka)
Imeli so strelna orožja ter biološko orožje in konje.
8. V 16. in 17. stoletju so se v boj za kolonije vključile tudi druge Evropske države.
a) Katere so bile te države?
Nizozemska, Anglija, Rusija ter Francija.
b) Kakšne družbe so ustanavljale, da bi učinkoviteje širile svoje kolonialne
imperije?
Ustanavljale so se vzhodnoindijske trgovske družbe.
c) Kakšna pooblastila so imele?
Imele so zelo visoka ter skoraj neomejena pooblastila, katera so jim
dovolila uporabo kraljeve vojske za svoje namene.

9. Večina kolonialnih sil je svoj imperij širila na druge celine preko morij in oceanov.
Izjema je bila država, ki je svoj imperij širila z osvajanjem po kopnem.
 Vir: http://en.wikipedia.org/wiki/Age_of_Discovery

S pomočjo zemljevida ugotovi ime države in smer njene kolonialne politike.

Rusija, smer vzhod.

POSLEDICE ODKRITIJ, MENJAVA DOBRIN IN IDEJ:

10. Posledice odkritij so bile številne med drugim tudi izmenjava rastlinskega in
živalskega sveta. Imenuj vsaj pet rastline, ki so danes sestavni del naše
(evropske) kulinarike, prišle pa so iz Amerike. Pomagaj si z razpredelnico na
strani 130.
(1 točka)
Krompir, koruza, fižol, paradižnik in kumare.

11. Evropa je z osvajanji začela uveljavljati globalno gospodarsko in politično

prevlado. Posledice evropskih osvajanj so bile za novi svet in tam živeče
prebivalstvo katastrofalne. To se da razbrati tudi iz poseljenosti sodobnih
človeških ras.
(Atlas sveta za osnovno šolo. Ljubljana: Založba Mladinska knjiga, 1999, str. 127.)

a) Katera človeška rasa se je najbolj razširila po zemeljski obli?

Velika bela rasa.

b) Pojasni povezavo med sodobno rasno sliko sveta in dobo geografskih odkritij.
Po celem svetu so se Evropejci razširili ter sproti prevzemali druge rase.

c) Kdo so mestici in kdo mulati?

Mestici so potomci evropskih belih priseljencev in ameriških staroselcev rumene
rase. Mulati pa so potomci pripadnika bele in pripadnika črne rase.
d) Oglej si posnetek na domeni https://www.youtube.com/watch?
v=3NXC4Q_4JVg&feature=emb_logo (zadnji dostop 18. 2. 2021, klikni VIR 1:
Suženjstvo... Pojasni vzrok za dotok temnopoltih v ameriški prostor.
Bili so sužnji ter brezplačna delovna sila.
e) Pojasni, kako so zgodnje kapitalistične obliki
proizvodnje in nove gospodarske teorije
(npr. merkantilizem) vplivale na razvoj
kolonializma. Ali sta kolonialistično politiko
pospeševali? Poskušaj s konkretnim
primerom utemeljiti odgovor. V pomoč naj ti
bodo priložene slike. ( 1 točka)

Pri mekantilizmu je bilo zelo pomembno, da se

je več izvažalo kot uvažalo saj je morala biti
državna proizvodnja večja (državna bilanca Epidemija črnih koz med azteškim prebivalstvom.
mora biti pozitivna), zato so tudi povišali carine.
Ključna oseba pri vodenju gospodarstva je
vladar. Zagovarjali so negrarno gospodarstvo.
Izvajali so tudi ekspanzivno politiko. Temeljil je

Zgodovinski atlas: Potovanje skozi čas in prostor,

Mladinska knjiga, Ljubljana, 2009,str. 98.
na teoriji, da je država lahko samooskrbna. Da je država lahko samooskrbna, morajo
biti meje pod nadzorom – meddržavne (znotraj države) nimajo nadzora, zunanje
meje pa morajo biti nepropustne. Pospeševala se je domača obrt in trgovina, gradile
so se ceste. Povečale so se uvozne carine in znižale izvozne cene - namen tega pa
je bilo povečati izvoz ter zmanjšati oz. prekiniti uvoz, s tem pa povečati dobiček
države. Govorimo o tako imenovani aktivni trgovski bilanci. Je tudi prva gospodarska
teorija, ki je izvedla obdavčitev fevdalnega plemstva.

Širjenje kolonialnih imperijev (vir: (http://de.wikipedia.org/w/index.php?

title=Datei:Colonisation2-de.gif&filetimestamp=20100913200424 (dostop:
26. 7. 2011).)