Professional Documents
Culture Documents
Gorenjski Glas - 1950 - 27
Gorenjski Glas - 1950 - 27
Gorenjski Glas - 1950 - 27
N O V O L J U D S K O POSOJILO
velik prispevek za čimprejšnjo zgraditev
socializma
Z UPISOM DRUGEGA L J U D S K E G A POSOJILA BOMO PONOVNO
DOKAZALI SVOJE TEŽNJE, DA Z L A S T NI M I SILAMI V MIRU
ZGRADIMO SEBI ČIMPREJ LEPŠE ŽIVLJENJE, KI J E MOGOČE
EDINO L E V ENAKOPRAVNOSTI VSEH ČLANOV NAŠE SOCIALI
STIČNE STVARNOSTI
GLASILO OSVOBODILNE FRONTE OKRAJA KRANJ Nad milijon dinarjev je že sprejetih obvez
Leto III. St.27 Kranj, 6. julija 1950 Cema
za ljudsko posojilo
^amta Kranj 3. julija. članov vpisalo 70.000 din, Podjetje za
Po vseh delovnih kolektivih na pod odkup poljskih pridelkov 25.000 din, V i -
Kako stojimo s košnjo ko je že žetev tu ročju mesta Kranja so delavci na svo
jih sestankih že razpravljali o važnosti
no-pivo 16.000 din, mlekarna Čirče 40
tisoč din, barvarna Zvezda 16.000 din,
S košnjo so naši kmetovalci v glav valcih, k i pravilno dojemajo opozorila Vojno trgovsko podjetje 28.000 din. T u
novega posojila i n sprejeli prve obveze je največ vpisal tov. Selivan i n sicer
nem p r i koncu. Povsod je že uspešno m navodila naših časopisov za pravo
zanj. O d vseh je dosedaj pdkazal naj 4000 din. Delovni kolektiv tovarne g u
opravljena ta važna gospodarska naloga časno žetev. Kmetijsko delovne zadruge,
le v krajevnih ljudskih odborih Žiri, kakor tudi kmetje morajo p r i tem delu večji uspeh kolektiv mestnega podjetja mijastih izdelkov Sava pa je do zdaj dal
Gorice i n Jezersko so v tem še v za pristopiti drug drugemu v pomoč po Preskrbe, kjer je 56 članov isprejelo obveznost za 300.000 din, dočim so de
ostanku. Posebno kritično je v Žireh, sebno še tam, kjer bodo s strojem prej obveznost, da bodo vpisali 100.000 d i n lavci v tovarni Iskra sprejeli i n podpi
kjer je za pokositi še največ travnih po končali, drugje pa b i žetev čakala za posojila. Sindikalna podružnica politič sali obveze doslei za 500.000 din, a v
vršin, a j i m zato primanjkuje delovne radi pomanjkanja delovne sile i n po nih delavcev — grupa na okrajnem sin podjetju Obutve za 50.000 din ljudskega
sile. T a m pride na enega kosca 27 ha trebnih strojev. V tem nikakor ne mo dikalnem svetu, k i šteje 16 članov pa je posojila.
travnih površin, k a r je seveda malo remo gledati samo svojo korist, ampak vpisala 40.000 d i n posojila, k a r znaša S sprejemanjem obvez v ostalih de
preveč. Sedaj, ko je tovarna športnih korist skupnosti tako, da bo s trudom povprečno 2.500 d i n na posameznika. lovnih kolektivih, kakor tudi v nave
čevljev uspešno dokončala bitko za i z pridelani kruh hitro i n pravočasno V sindikalni podružnici OZKZ je 46 denih, se nadaljuje.
polnitev polletnega plana bo vsekakor spravljen pod streho. V primerih, kjer
»ta zaslužni delovni kolektiv "priskočil,
kakor vsako leto tudi letos našim za
bi bila pravočasna žetev v nevarnosti Delo komisij za reševanje delovnih sporov
naj se organizira pomoč množičnih orga
d r u ž n i k o m na pomoč, da bo tudi na tem
nizacij, posebno Fronta je dolžna po ni zadovoljivo
polju uspešno končana bitka za izpol magati v takih primerih. Naše načelo
nitev naših gospodarskih nalog. Ena izmed oblik d e m o k r a t i č n e g a i n la „spanje pravičnega". Odkar obstoja
„v skupnosti je moč" naj se uveljavi se je le enkrat sestala. V kranjskih de
Topli junijski dnevi so spremenili socialističnega reševanja nastalih spo
tudi tokrat. lovnih kolektivih je situacija nekoliko
barvo naših polj. Žito je povsod dozo rov med delavci i n delodajalci, so k o
misije za reševanje delovnih sporov. boljša, vendar ne v vseh. O d vseh k o
Prvi praznik kmečke mladine
relo — žetev je tu. Z a delo je potrebno misij je najbolja v tovarni gumijastih
vsekakor trdne priprave, še bolj kakor Važnost obstoja teh komisij pa je razu
mel prav majhen del naših delovnih izdelkov „Sava", Kranj i n v Predilnici
je bilo za košnjo. Marsikdaj, posebno
sedaj v prvih julijskih dneh gleda kmet- v Godešlu kolektivov. Ze p r i samem postavljanju Škofja Loka.
zadružnik skorai z obupom na jekleno komislii so se delale grobe napake. M n o - K a k o malo imajo podjetja i n sindi
Kmečki aktivi L M S Godešiča, Rateč gokje je b i l član komisije personalni re kalne podružnice razumevanja za obstoj
sivo nebo, k i je preteče nevarno zaradi in Stare Loke so v nedeljo 2. t. m. p r i ferent, k i je brez dvoma rešil vsak spor
vremenskih sprememb, ki lahko komisij se v i d i tudi i z skrajno slabe
redili v Godešiču prvi praznik kmečke ugodno za podjetje, pri čemer se je če- udeležbe na seminarju delavskih inšpek
na mah uničijo letošnji bogat pridelek. mladine v našem okraju, na katerega stokrat delavcem storila krivica. Pone
Za to je potrebno, da spravimo zrelo torjev i n na seminarju tajnikov komisij
so se dobro pripravili. K l j u b temu, da kod je v komisijah neomejenoštevilo'čla- za reševanje delovnih sporov v Tržiču.
žito hitro, kajti to bo naš k r u h prihodso mnogi zaposleni v tovarnah, drugi nov dasiravno Uredba v Uradnem listu
njega leta. V Tržiču je bilo od 22 sindikalnih po
delajo v K D Z i n doma, a tretji obisku ter navodila po oblastveni i n sindikal družnic zastopanih le 6, k a r je dovolj
Z žetvijo rži i n pšenice so že začeli v
jejo šolo, so združeni pokazali številnim ni liniji točno povedo, koliko članov mo zgovoren i n prepričljiv dokaz neresnosti
naših kmečko delovnih zadrugah Ž a b - gledalcem obilen kulturni program, k i ra imeti komisija. Da pa so podjetja i n odgovornih uprav podjetij i n sindikal
nici, Dupljah i n Naklem, kjer delo po ie zajel petje, folkloro, glasbo i n simbo sindikalne podružnice premalo a l i pa nih podružnic.
teka zelo hitro i n uspešno. Posamič se lične vaje. Občinstvo je bilo zadovoljno sploh ne, p r e š t u d i r a l a Uredbo o postav- V interesu delavcev i n uprav podjetii
žanje tudi drugod p r i ostalih kmetom nad uspešno izvedeno prireditvijo. lan j u i n delu komisij za reševanje de je, da se tako brezdušen odnos do izvr
lovnih sporov, lahko zaključimo iz na ševanja navodil i n Uredb naše zakono
Povečajmo krraske baze s strniščnimi posevki slednjih izrazitih primerov.
„Runo" v Tržiču ima postavljeno komi
Tovarna daje takoj odpravi, da se komisije po
stavijo pravilno brez včlanjenja perso
Vsakemu kmetovalcu je znano koli zeleno kosili l n sproti k r m i l i , a l i pa da sijo z neomejenim številom članov, se nalnih referentov. Skrajni čas je že, da
kega gospodarskega pomena je v Slo jo bomo posušili ali skisali v silosih. veda še to na papirju. Člani komisije se vse komisije prično takoj z delom, k i ga
veniji živinoreja. T o velja še zlasti da K e r vsebuje repa mani hranilnih sno niso še nikdar sestali, da b i se pogovo posebno v večjih delovnih kolektivih ne
nes, ko moramo gledati na to, da bomo v i kot koruza a l i sončnice, k a r bomo r i l i o svojih nalogah, a kaj šele, da b i se manjka, sicer pade polna odgovornost
z živili oskrbovali sami sebe. L e tisto razvideli spodaj iz številk, je vsekakor lotili reševanja delovnih sporov. M i fluhtuacije na njih same.
bomo zanesljivo i n o pravem času imeli, priporočljivo sejati namesto repe čim slijo si pač, kaj bi komplicirali stvar,
Delovni kolektivi v Kranju
kar bomo sami doma pridelali. več koruze a l i zmesi koruze i n sončnic. ko pa gre lahko vse enostavno. Naj reši
Glede na legO' v Sloveniji je posebno Repa vsebuje 91% vode, 0.8% sirove personalni referent i n direktor podjetja,
na Gorenjskem glavna veja živinoreje vlaknine, 0.2'/ prebavljivih beljakovin kakor ve i n zna, da bo za podjetje bolj
govedoreja. Ce pomislimo na produkte, in 4.6 škrobnih edinic. Koruza pa 87% prav. Odgovorni člani v tovarni „Runo" pozdravljajo novi zakon o
k i j i h dobimo od govedi (mleko, meso, vode, 3.5% sirove vlaknine, 0.3% pre pozabljajo, da gre tako neodgovorno
maslo, sir, koža i n gnoj, k i je nenado bavljivih beljakovin i n 7.4%; škrobnih ravnanje na škodo delavcev. Š e slabše
delavnih svetih
mestljiv na naših poljih), vidimo, da so edinic. Sončnice pa imajo v sebi 75%; pa je v tovarni obutve „Triglav" Tržič, Kranj, 1. julija.
ti produkti za vsako gospodarstvo b i vede, 8% sirovih vlaknin, 0.8% prebav k i spada med večje delovne kolektive. Delovni kolektivi mesta Kranja izra
stvenega pomena, da je torej dobro raz ljivih beljakovin i n 9% škrobnih edinic. Izgleda, da odgovorni funkcionarji v tem žajo na svojih sestankih veliko navdu
vita govedoreja izredne važnosti tudi za Iz navedenih podatkov je torej raz podjetju nimajo pojma o sestavu komi šenje ob sprejemu novega zakona o de
naše celotno gospodarstvo. vidno, da koruza i n sočnice repo po sije, k a r je razvidno iz tega, da so za lovnih svetih. Včeraj ie bilo v sindikal
Uspešna reja govedi, k i bo produktiv hranilni vrednosti prekašata. seminar tajnikov i n enega člana komi nem domu v K r a n j u veliko slavnostno
na, pa je seveda odvisna od tega, kako Povsod tam, kjer je ilovnata zemlja sije po sindikalni liniji, obvestili de zborovanje. V imenu delovnih kolekti
jo krmimo. P r i tem n i važna samo k o in kjer talna voda ne sega čisto do po lavskega inšpektorja i n tajnico sindi vov je govoril tajnik okrajnega sindi
ličina krme, ampak zlasti njena kako vršja zemlje, je treba misliti na gradnjo kalne podružnice, k i sploh nista člana kalnega sveta tov. Dodič. Delavci po to
vost i n še posebno njena prebavljivost. silosov, bodisi cementnih, lesenih a l i komisije za reševanje delovnih sporov. varnah se že posvetujejo, k a k š n e ljudi
Da bi torej imeli od govedi čim večje zasilnih iz ilovice. Izgleda, da odgovorni ljudje v tovarni bodo postavili za upravnike v svojih to
koristi, s i moramo preskrbeti zadostno Kjer krme (sena i n detelje) manjka „Triglav" gledajo na Uredbo, komisijo varnah in podjetjih. Posvetujejo se, k a
količino dobre krme, saj vemo, da krava in kjer letos ne bo mogoče graditi silo in navodila kot na nekaj postranskega, ko bodo izboljšali delovno disciplino,
molze p r i gobcu. sov, se naj koruza a l i zmes koruze i n nevažnega. P o vseh predpisih i n pra odpravili birokratizem, k i se je za jedel
v naše gospodarstvo. Z včerajšnjega zbo
Č e p r a v se večina živinorejcev tega sončnic posuši v kozolcih. Sončnica se vilno pa je postavljena komisija v B o m
rovanja so delovni kolektivi poslali po
več a l i manj zaveda, vendar ne skrbijo zelo dobro obnese v sušnih krajih i n na bažni predilnici i n tkalnici v Tržiču,
zdravno resolucijo Prezidiju Ljudske
dovolj za to, da bi njihova živina imela peščeni zemlji, kjer b i koruza slabše seveda tudi bolj na papirju i n je zaspa
uspevala. Sočnice sejemo po pšenici i n skupščine v Beogradu.
vse leto dovolj dobre, izdatne krme.
Pogosto se še dogaja, da kmetu začne rži, koruzo pa po inkarnatki i n ječmenu.
primanjkovati krme i n da zato pozimi Sončnice kosimo, ko je polovica rast Razgibanost naših žena pri volitvah v nove AFŽ odbore
krmijo govejo živino s slamo, k i i m a lin v cvetju. Volitve v odbore AFŽ se uspešno na Zirov. Včeraj so bile volitve na Jezer
prav majhno hranilno vrednost. Kmeto Kolikega pomena je goveja živina, daljujejo po vsem n a š e m okraju. Naše skem, kjer so žene z naše krivične me
valec, k i ve, koliko glav živine bo redil zlasti krave za našo prehrano, vedo zla žene so se močno razgibale v politični je dokazale pravilno stališče i n razu
v teku leta i n koliko krme je spravil sti vsi tisti, katerim je krava pomenila aktivnosti ob teh volitvah i n so v 28 mevanje za sodelovanje pri političnih i n
pod streho, bo tudi znal izračunati, če pomemben v i r prehrane i n j i h varovala krajevnih ljudskih odborih volitve že gospodarskih vprašanjih.
mu bo primanjkovalo krme in koliko. pred najhujšim pomanjkanjem, k o j i m uspešno zaključene. Najboljši rezultat, Aktivistke iz Tržiče se niso u s t r a š i
D a b i krmo mogel kupiti, na to p a č ne je dajala mleko, zabelo i n gnoj. Gledati volitev, dokaz nenehnega dela i n dobre le dela i n se na volitve mesta i n okolice
more r a č u n a t i ; pomagati si bo moral moramo torej na to, da bomo na sploš povezave z ostalimi množičnimi organi Tržič, katere bodo drugi teden priprav
sam. Važno je tudi to, da bo svoje trav no dvignili število krav, k i bodo dobre zacijami, obenem pa plačilo za trud, so ljajo z upornim delom. Prav tako bodo
nike z zalivanjem z gnojnico, gnojenjem molznice. Poleg mleka, k i je osnovno dosegle žene iz Golnika, kjer so volitve ta teden volile žene v mestu Kranju.
in čiščenjem napravil čim boli donosne. živilo fin k i ga danes pogreša toliko izpadle s 100% udeležbo. Jasno je, da Postavljajo kandidatke, k i so priprav
Z dobrim oskrbovanjem lahko krepko otrok, bolnih i n slabotnih ljudi, b i p r i te žene tudi v bodoče ne bodo popustile ljene prijeti za delo i n se ne bojijo
dvignemo rodovitnost travnikov. V e l i dobri oskrbi živine dobili lahko velike v svojem delu. Ob tej p r i l i k i so bile nobenih naporov.
kega pomena je seveda tudi paša. količine masla, k i b i nadomestil mast, matere nagrajene z dečjo opremo, po
Posamezni odbori A F Ž so vzeli volitve
Zelo pomemben v i r pridobivanja k r katere danes še občutno primanjkuje. dan je b i l tudi pregled izvršenega dela, zelo resno, nekateri pa zelo malomarno,
me pa so lahko ni ive potem, ko z njih Skrbimo za pametno i n napredno rejo obenem pa so> nakazale nove naloge, k i kar bo vsekakor kvarno vplivalo na po
pospravimo žito. Pridelek krme se da govedi! T o bo izbelljšalo našo lastno stojijo pred njimi. Zelo dobre predpri znejše uspehe v organizaciji. To se mo
zelo učinkovito povečati, če posejemo prehrano, bo bogat v i r naših dohodkov prave i n izvedba volitev je bila tudi v rajo naše žene v času volitev dobro za
strnišča s koruzo a l i z mešanico koruze in bo pomenilo velik napredek našega Dupljah. Podbrezjah i n Orehku, največ vedati, da ne bo prepozno.
>n sončnic z namenom, da bomo to krmo celotnega gospodarstva. Lednik samoiniciative pa so pokazale žene iz
Stran 2 GORENJSKI GLAS Štev. 27
•em in tja. Odličnjaki — naši najmlajši udarniki. — Sprejem pri predsedniku OLO-ja
PO SIKNEM SVETU Naša ljudska oblast izkazuje vse zani je b i l zelo prisrčen. Povabljence so po mic. R a z v i l se je prisrčen razgovor med
manje i n pozornost šolstvu ter zna ce zdravili zastopnik OLO-ja, tov. Dobre navzočimi učenci, pedagogi i n predstav
Vojna na Daljnem vzhodu. Čete Se niti učni napredek učencev. Da j i m iz Janko, zastopnik J A tov. kapetan P i - niki.
verne Koreje so v nedeljo 25. junija na razi vse priznanje je okrajni ljudski od sačič i n zastopnik O K K P S tov. Rome Tako se razvija lepo sodelovanje med
padle J u ž n o Korejo i n so že zavzele bor povabil iz vsake šole po enega od- Draga. vsemi, k i se trudijo za napredek naše
njeno glavno mesto Seul. Napredovanje ličnjaka, skupno 110 iz različnih šol: domovine. Sprejem bo ostal vsem pri
severnokorejskih s i l pa se nadaljuje i n P o h v a l i l i so mladino za celoletno delo
strokovnih, osnovnih, gimnazij, DID-ov, i n trud z željo, da j i m bo današnji spre sotnim v lepem spominu.
so že 60 k m južno od tega mesta. Ta sedemletk i n drugih. P r i sprejemu so jem vzpodbuda k nadaljnjemu učenju.
spopad se lahko razvije v pravo vojno
na Daljnem vzhodu, saj je d e m o k r a t i č
so bili navzoči tudi najboljši pedago
ški delavci.
V s i učenci in pedagogi, so prejeli knjiž Prvi zmagoviti tekstilni
kolektiv
na republika Severne Koreje tesno po na darila ter bili pogoščeni. Razpolože
V znak priznanja za uspešno učenje je nje je povečal h a r m o n i k a š k i zbor iz
vezana s Sovjetsko Zvezo, dočim je J u ž
komanda J A radevolje odstopila svoje Kranja ter pionirke iz Mladinskega do Kranj, 1 julija
na Koreja pod vplivom Amerike, k i j i
prostore v domu J A v Kranju. Sprejem ma, k i so lepo deklamirale nekaj pes- Tekstilna tovarna Inteks v Kranju je
pomaga z letalskimi i n pomorskimi s i
lami i n je sedaj odposlala na fronto celo izpolnila polletni plan že v ponedeljek
divizijo 15.000 mož z vso opremo v po
moč. Varnostni svet Z N se je že dva
Zaključek dela na šolah v Kranju . . . 26. junija t. j . 4 dni pred rokom.
Zasluge za pravočasno izpolnitev pla
krat sestal, da bi sprejel sklepe za usta N a osnovnih šolah in gimnazijah se je služili serviranih dobrot i n ko so pre na pripada celotnemu kolektivu, ker se
vitev sovražnosti. Njegovo delo pa je šolalo 3031 učencev. Izmed 1585 otrok jeli še lepe knjižne nagrade, so se za je večina delavstva zavedala izpolnitve
otežkočeno, ker sovjelski delegat zara na osnovnih šolah j i h ni uspelo 14.3%, hvalili i n obljubili enako in še boljše planskih nalog, k i zahtevajo velike pre
di navzočnosti kitajskega nacionalistič izmed 1446 gimnazijskih dijakov pa delo za v bodoče. Svoj višek je doseglo mostitve tehničnih i n materialnih ovir
nega delegata ne prisostvuje sejam i n 14.4% . Malo šibkejši uspehi so b i l i na svečano razpoloženje, ko je poklonil to in požrtvovalnega dela vsakega posa
zato S Z ne priznava njegove sklepe, s sedemletki v Stražišču i n na II. gimna variš predsednik ravnatelju glasbene meznika. Predčasni izpolnitvi plana pa
katerimi so obdolžili Severno Korejo ziji. Na I. gimnaziji ter na osnovnih šle tov. Petru Liparju v priznanje za so mnogo pripomogle tudi brigade, k i
kot napadalca. šolah v K r a n j u i n na Primskovem pa je uspešno delo v šoli i n izven nje lično tekmujejo po „šahovskem" sistemu.
bilo slabih le po 11%J. Šolski obisk je taktirko, delo mojstra Abeta iz „Iskre".
Ustanovitev lastne Partije pripravlja bil vse leto zelo lep.
jo komunisti, k i so b i l i izključeni iz Oba sprejema sta zapustila pri navzo OTVORITEV »OTROŠKIH JASLI" V
Komunistične Partije Zapadne Nemčije, Ob zaključku šolskega leta so bile čih globok vtis, za bodoče delo z mla TISKANINI
ker ne odobravajo sovjetski Partiji pod povsod skrbno pripravljene proslave. dino pa sta dala mnogo koristnih na Povsod se vidi, kako naša ljudska ob
rejene politike. Njihovo geslo je: „Re Obiskali so j i h predstavniki ljudstva, potkov. last skrbi za našega delavca, posebno
simo nemško socialistično gibanje"! P r i J A in lepo število staršev. Zastopniki Mestni odbor Zveze borcev je že pre pa za mater - delavko, da jo čimbolj
prave vodi znani nemški komunist Partije, oblasti i n množičnih organiza vzel delo s pionirji i n prireja z njimi razbremeni skrbi.
Schappe. cij so izrekli učencem i n vzgojiteljem izlete z vajami na terenu. Sicer pa se Tudi v Tiskanini so pristopili k temu,
Avstralski senat se uprl prepovedi svoje priznanje. Sindikati so nagradili pripravljajo pionirji in. mladina na ter začeli urejevati dem za naše naj
Komunistične Partije, nakar je avstral učence s koristnimi kolektivnimi darili, svoja letovanja, katera bodo preživeli mlajše.
ski ministrski predsednik izjavil, da bo upraviteljstva pa najboljše z lepimi po najlepših kotičkih svobodne domovi
V nedeljo 2. julija je bila slavnost
vlada razpisala nove volitve, če senat knjigami. Slovo od šole je bilo povsod ne, da celo na biseru našega Jadrana,
na otvoritev „otročjih jasli". V lepo
ne bo popustil. prisrčno. na Lokrumu.
urejeni stavbi, kjer je še pred nedav
Zapadne velesile so poslale vladi S Z Mestni ljudski odbor Kranj je prire nim gospodaril mogočen kapitalist bo
odgovor na njeno noto z dne 20. aprila.
V tej noti se vnovič zavzemajo za ne
dil ločena sprejema pionirjev ter dija
kov višje gimnazije i n strokovnih šol.
. . . in na gimnaziji danes našlo oskrbo i n dobro vzgojo 60
malčkov.
posreden sporazum med Jugoslavijo in
Italijo glede Tržaškega ozemlja.
V sproščenem razgovoru so pripove
dovali pionirji ponosno o doseženih
v Škofji Loki Naše matere bodo z veseljem oddale
svoje otroke, lahko za celi teden v
Na otoku Cipru se vedno boli širi g i uspehih, o delu pionirske organizacije, V Škof j i L o k i je imela gimnazija ob „otročje jasli", ter jih ne bo skrbelo kaj
banje za priključitev tega otoka Grčiji. ljudske tehnike i n o raznih akcijah ter zaključku šolskega leta prav lepo aka je z otrokom doma.
N a otoku, k i je sedaj pod angleškim dosti kritično tudi o napakah in teža demijo, na kateri je med drugim zapel
pokroviteljstvom, žive večinoma G r k i , vah. P r i s r č n a zaupljivost se je sproti dekliški zbor zelo dobro 2 triglasni pes lepše spričevalo o delu te sicer mlade
le nekaj malega je Turkov. stopnjevala, posebno še, ker so iz top mi, predstavil se je „ljudski pesnik" šolske ustanove. Najboljši dijak na gim
Belgijska socialistična stranka izjav lih odgovorov predsednika tovariša dijak Jesenovec z dvemi pesmimi. Zlasti naziji pa je bila Zakelj Ivanka iz Vrsr-
lja, da se bo z vsemi razpoložljivimi si Andreja Brovča spoznali, da imajo v oa je ugajal samozavestni nastop dveh nika, dijakinja I. b razreda. Celoten ko
lami uprla povratku bivšega kralja L e njem dobrega tovariša in velikega p r i dijakov, k i sta zaigrala valček za har lektiv gimnazije je b i l z obilno zakusko
opolda. Ce bi se ta kljub temu v r n i l , bo jatelja mladine. Težko bi bilo reči, česa moniko i n violino. in darili obdarovan od sindikalne po
prisilo do državljanske vojne, ker je so se bolj razveselili: mnogih dobrot ob Razstava risb pa je pokazala, da je družnice TŠC Z i r i . V posameznih raz
dobra polovica državljanov proti nje pogostitvi ali pa lepih knjig, katere so med škofjeloškimi gimnazijci dosti na redih so b i l i najboljši med najboljšimi:
govi vrnitvi. prejeli za svoje delo i n za dosežene darjenih risarjev. Ia razred gimnazije Bevk Marta, Ib Z a
uspehe. Po končani šolski prireditvi je b i l kelj Ivana, H a Zaje Stana, Ilb Seljak
SEDEMLETNA ŠOLA V P O L J A N A H sprejem najboljših dijakov i n vseh pro Bernarda i n II. razred Demšar Renata-
Enako zaupljivost so pokazali p r i
NAD ŠKOFJO LOKO sprejemu dijaki višje gimnazije i n go svetnih delavcev pri predsedniku M L O K o l e k t i v gimnazije pa se je zelo mnogo
Baš te dni je razdelil Ljudski odbor jenci strokovnih šol. Presenečala je res Škofja Loka, kjer so b i l i vsi pogoščeni udejstvoval tudi v ostalem kulturnem
Ljubljanske oblasti Zupančičeve nagra nost, s katero so govorili o svojem šol in obdarovani s knjižnimi darili. Naj delu i n tudi v raznih akcijah. Nabrali
de najboljšim šolam, odn. delovnim uči skem in p r a k t i č n e m delu, o delu mla boljši pedagogi i n politični delavci pa so 200 kg mladih vrbovih šib za dom
teljskim kolektivom. Ze dalj časa so me dinskih organizacij, o ideološkem i n po so prejeli tudi okusno izdelane diplome. slepih v Škof j i L o k i . To so sicer hoteli
prav posebno zanimale sedemletne šole. litičnem izpopolnjevanju ter o predlo- S tem je M L O Škofja L o k a pokazal, plačati, pa dijaki tega niso hoteli i n so
K e r je bila sedemletni šoli Poljane nad logih za izboljšanje. Svoje pripombe in da zna ceniti delo in trud, k i ga vla to poklonili slepim. Delovali so tudi v
Škof j o Loko podeljena Zupančičeva na predloge so dodali še tovariši ravnatelji gajo prosvetni delavci za naš sociali prostovoljnih delovnih akcijah pri grad
grada, sem se te dni namenil, da obi- i n upravniki. M e d razgovorom so se po stični rod. nji nove šole, zadružnega doma in dru
ščem Poljane. Tja me je mikalo posebno god. Na vse šole pa je zelo dobro v p l i
zato, ker v okolišu Poljan delujeta dve vala mlečna kuhinja i n od marca dalje
K D Z , i n to „24. december" i n „Mladi
vrh", k i sta dosegli v socializaciji naše
Vzorna skrb K L O Žiri za šolstvo šolska kuhinja. Mnogo učencev i n dija
kov je n a m r e č bilo prej često brez k o
vasi izredne uspehe. Zanimalo me je N a območju Zirov smo imeli v stari podružnice trgovskih usl. in nameščen sila. Skrb ljudske oblasti pa je, da se
kako poljanska šola sodeluje v borbi za Jugoslaviji, to je do leta 1941 eno cev Z i r i . Kolektiv je b i l obdarjen s k n j i to popravi in da učenci dobijo dovolj
napredek socializacije naše vasi i n k o l i osnovno šolo s 560 učenci, čipkarsko šo gami i n žogo za rokomet ali nogomet. hrane. Mnogo njih je n a m r e č po več kot
ko je šola izpolnila delovni plan i n kje lo s 30 učenkami i n obrtno nadaljevalno V s i učenci so bili obdarjeni z majhnim uro ali tudi dve uri hoda od doma, ali
so vzroki, da je dosegla najvišje odli dvoletno šolo za obrtniške učence. Iz prigrizkom. Veselje je bilo gledati ra pa so starši zaposleni in ne morejo pra
kovanje — Zupančičevo nagrado. osnovne šole so nastale po osvoboditvi dostna lica malih učencev i n učenk, ko vočasno poskrbeti za hrano šolarjem i n
tri osnovne šole, in sicer Z i r i z 232 so tako radostno sprejemali to skromno dijakom.
Pot me je peljala iz Škofje Loke v
prekrasno Poljansko dolino, k i je v času učenci, Brekovce z 41 učenci in Račeva obdaritev. Osnovna šola Brekovce z 41 Obdaritve in zaključne svečanosti na
N O B doprinesla toliko žrtev in pokazala s 53 učenci. Poleg teh treh osnovnih šol učenci je imela 9 odličnih. Tudi ta ko vseh šolah so bile za celotne šolske ko
pot k boljšemu i n srečnejšemu življenju je bila že leta 1945 ustanovljena nižja lektiv je b i l obdarjen; vsi odličnjaki so lektive. Krajevni ljudski odbor Z i r i pa
delovnega človeka. Začetkom vasi za gimnazija, k i je že tedaj v p r v i razred prejeli čevlje, vsi ostali pa zakusko. je za vse odličnjake vseh šol i n njih uči
gledam lepo, po vojni obnovljeno stav sprejela 74 dijakov. V naslednjih letih To obdaritev je izvedel sindikat tovar telje in profesorje pripravil slavnostno
bo — šolo. Pozneje sem zvedel iz p r i sta se ustanovila drugi i n tretji razred ne športnih čevljev Z i r i . Veselje je bilo kosilo. V s i odličnjaki pa so b i l i nagra
povedovanja ljudstva, da jo je s po i n temu primerno je rastlo število d i veliko. Osnovno šolo Z i r i pa je obdarila jeni s knjigami. Tov. predsednik K L O
močjo zavednega ljudstva zgradil iz jakov. Danes je na gimnaziji vpisanih podružnica krajevne industrije i n obrti. Žiri Kosmač, je p r i tei p r i l i k i pozdravil
pregnanstva vrnivši se šol. upravitelj. 196 dijakov. Nadalje deluje šola za v Zireh. Na tej šoli je izmed 232 učen posebno mladino, najboljše učence in
Pred poslopjem je stal v krogu ma učence v gospodarstvu za čevljarsko cev 34 odličnih, 63 prav dobrih, 78 do poudaril, da je želja ljudske oblasti, da
turantov tov. šol. upravitelj. Iz odnosa stroko s 43 učenci (potrebna bi bila tu brih in 23 zadostnih. 33 pa j i h ponavlja. se mladina uči, da napreduje umsko i n
med dijaki i n njim sem spoznal, da je di za ostale stroke), dalje Industrijska V gimnazijo jih bo samo iz osnovne šo telesno, da bodo oni kot najboljši učen
ta odnos prav tovariški, še več, lahko bi čevljarska šola, k i je imela v prvem le Z i r i odšlo v tem šolskem letu 47. Šola ci in dijaki pozneje ponos socialistične
rekel „očetovski", saj mu dijaki v med letniku 36 učencev. Sedaj je razpisan za učence v gospodarstvu in industrijsko skupnosti. Oni bodo prevzeli vse naše
sebojnem pogovoru pravijo „očka". D i natečaj za drugo leto, to je novih 35 šolo je obdaroval sindikat TŠČ. Tudi gospodarsko i n politično delo v svoje
jaki so mi z veseljem pripovedovali, da učencev za prvi letnik, ker so vsi iz lan čipkarska šola ima izmed 28 gojenk 3 roke. Zato naj še nadalje zalagajo vse
so vsii z uspehom napravili nižji tečajni skega letnika prešli v drugi razred. odlične.. Gimnazija je imela izmed 190 svoje sile, da bodo tudi vnaprej vzgled
izpit i n da se bo večina izmed njih po Čipkarska šola pa ima 28 gojencev, glas ocenjenimi dijaki 7 odličnjakov, 29 prav ostalim v učenju in delu. Dijaki in
svetila strokovnim poklicem, katere na bena pa 34 učencev. Skupaj je iz treh dobrih. Vseh je izdelalo 126. Tov direk-. učenci so se v imenu posameznih šol
ša država tako nujno potrebuje za i z bivših šol nastalo sedaj 8 šol s skupno tor Završnik je poudaril, da so redovall skih kolektivov zahvalili tov. predsed
vedbo popolne socializacije. 663 učenci in dijaki. zelo strogo, kajti nočejo ničesar niti po niku in ljudski oblasti za skrb, k i jo ob
Tov. upravitelja sem povabil na raz Ob zaključku letošnjega šolskega leta dariti niti zaslužnemu jemati. K a j t i le čutijo učenci sami. V imenu profesor
govor, v katerem je naznačil razvoj sem imel priliko, da sem prisostvoval stroga ocena je res realna i n pravična. skega zbora in učiteljev se je zahvalil
poljanske šole, njeno problematiko in mnogim zaključnim svečanostim na teh Isto so izjavili tudi na ostalih šolah, po za skrb i n pozornost za dvig prosvete
perspektive za bodoče delo. zavodih. Uspehi so bili povprečno dobri sebno tov. Hribernik, šolski upravitelj ravnatelj gimnazije tov. Završnik. P r i
Šola mora postali živi del našega ali zelo dobri. Glasbena šola je imela osn. šole Z i r i . Tov. ravnatelj gimnazije tej obdaritvi so prejeli odličnjaki osn.
ljudstva, saj šola oblikuje novega, i z zelo dobre uspehe i n je le pomanjka je prav z zadovoljstvom ugotovil, da ni šole Z i r i , na posebno prošnjo tov. H r i -
obraženega človeka, ki je zmožen v par nje i n š t r u m e n t o v i n učiteljev zavrlo, da primerov vsaj do sedaj, da bi dijaki, k i bernika vsak po en par podplatov za
letih ustvarjati dela i n doseči uspehe, se ni ta panoga prosvete še bolj razši so završili šolo na Zirovski gimnaziji in čevlje, k i jih je dala TŠČ Z i r i . M e d vso
katerih sad bodo uživala nova pokole- rila pri nas. Osnovna šola v Račevi ima so odšli na nadalnji študij bodisi na to svečanostjo je igral mladinski zbor
nja. Tega so se v Poljanah dobro zave vpisanih 53 učencev. Od teh je bilo 11 višje razrede gimnazij a l i pa na stro harmonikarjev, gojencev glasbene šole.
dali in tako so letos poželi uspeh, k i jlim odličnih. Na proslavi na šoli je b i l šol kovne šole in tehnikume imeli slabe oce Letošnji zaključek šol. leta bo ostal mla
je prinesel Zupančičevo nagrado. ski kolektiv obdarovan od sindikalne ne. V s i z lahkoto izdelujejo. To je naj- dini v svetlem spominu.
Delo I. gimnazije v Kranju, najvišjega prosvetno-znanstvenega zavoda 168 gojencev je obisko
v našem okraju valo letos glasbeno šolo
I. gimnazija v K r a n j u je najvišja i n nost je že v škodo izobrazbenemu in krožki i n predavateljski strokovni ak v Kranju
hkrati najstarejša prosvetna ustanova v vzgojnemu delu. tivi. Vzporedno z v e l i k i m i uspehi in na
našem okraju. Ustanovljena je bila Z delom na gimnaziji je tesno pove Na gimnaziji pa se ne vrši le reden predovanjem v vseh panogah prosvete
1894. Ze od vsega početka si je prido zan dijaški internat. Tudi ta je premaj šolski pouk, ampak je tudi oficirska, kranjskega okraja moramo podčrtati
bila sloves ene najboljših gimnazij v hen. Vodstvo internata i n ravnateljstvo večerna i n jutranja gimnazija i n še pe tudi napredek i n razvoj glasbe.
Sloveniji. I. gimnazije se stalno trudita, da bi dagoški tečaj. Vse te šele črpajo učni V e l i k delež k temu glasbenemu raz
Število učencev je na te, gimnaziji Kranj dobil še eno internatsko poslop kader z obeh gimnazij. P a to še n i vse. voju v K r a n j u i n njegovi okolici je do
stalno raslo, dočim pri številu profesor je. Zakaj že za sedanje število učencev Kranj ima po vojni precej gospodarskih prinesla glasbena šola. Ustanovljena je
skega zbora n i opaziti sorazmernega je poslopje občutno pretesno in zato ni šol, k i nimajo, vsaj v polnem obsegu ne, bila že leta 1909. kot podružnica Glas
Porasta, tako da je po zadnji vojni celo mogoče razviti vse dejavnosti za dosego lastnih učnih moči in te vrzeli v pre bene Matice v Ljubljani. Zaradi neu-
pomanjkanje predavateljev in so pro učnih in vzgojnih smotrov. Poleg tega cejšnji meri krije gimnazija, kar zahte videvnosti takratne oblasti pa je bila
fesorji zato preobloženi z delom. internat v svojem sedanjem obsegu ne va izredne napore za gimnazijske pre za čas od leta 1914 do 1925 ukinjena.
more zajeti vseh dijakov i n dijakinj davatelje. Zmagovita borba naših narodov je z
Ob stalnem dotoku novih učencev se S tem pa ni zajeto še vse delo naših
javlja tudi vprašanje prostora. Zato je izven Kranja i n se jih mora mnogo vo osvoboditvijo prinesla glasbenemu živ
ziti v šolo z vlakom, avtobusi i n s ko profesorjev. L gimnazija je močno žari ljenju p r i nas največje možnosti raz
bila pred dvema letoma ustanovljena v šče učnega, vzgojnega, kulturnega _ in
Kranju še nižja gimnazija. Toda s tem lesi. To je zelo naporno, zlasti še po voja. Glasbena šola je postala kmalu po
zimi, kar je prav gotovo v škodo šol organizacijskega dela ne le v ekviru osvoboditvi državna ustanova in je z
ie bilo to v p r a š a n j e rešeno le za eno zavoda samega, ampak tudi v mestnem
leto. Danes sta že obe gimnaziji pre skemu delu.
in okrajnem merilu. Na I. gimnaziji je
tesni. Nujno bo treba, i n to v najkraj K l j u b temu je gimnazija tudi po
sedež okrajnega odbora sindikata pro
šem času, ustanoviti še eno višjo gimna vojni ohranila tradicijo resnega dela. svetnih delavcev ter najmočnejši in Tov.
zijo i n zgraditi zanjo ustrezno poslopje. P r i tem nudijo profesorskemu zboru hkrati vodilni strokovni aktiv v okraju;
Vprašanje novega gimnazijskega po pomoč sindikalna i n mladinska organi naši profesorji se v izvenšolskem delu Lipar Peter
slopja je neodložljivo, zakaj prenatrpa- zacija, mladinski učni in strokovni udejstvujejo vsepovsod. Najvidnejši de slovenski
lavci med njimi so: ravnatelj M i h a M o
KULTURNI PREGLED hor, profesor Stanko Bunc, predsednik skladatelj,
okrajnega odbora S K D J profesor C i r i l ravnatelj
HRVATSKA SINDIKALNO KULTUR din 15.000.— ker prva nagrada ni bila Velušček i n profesor Ljubo Ravnikar.
NA UMETNIŠKA DRUŠTVA N A GO nikomur podeljena. Na tej gimnaziji je delavna tudi mla šole
STOVANJU V KRANJU To je vsekakor zelo lep uspeh večlet dina. V okviru mladinske organizacije
Kranj, 3. julija. nega vztrajnega dela igralske družine v in mladinskega k u l t u r n o - u m e t n i š k e g a
Cerkljah, k i je v petih letih obstoja na- d r u š t v a je bilo mnogo storjenega. Po
Včeraj so dospela v naše mesto delav študirala 19 iger in z njimi 65 krat na
ska kulturno u m e t n i š k a d r u š t v a : „Je udarimo naj le-to, da je njen prirodo brezplačnim šolanjem omogočila vsem
stopila na odru. Z rastočo kakovostjo slovni krožek, v katerem sodeluje tudi
dinstvo" iz Reke, „Otokar K e r š o v a n i " izvedb je rastel tudi obisk predstav. Ta glasbeno nadarjenim strokovni pouk.
in „Vladimir Nazor" iz Zagreba. Naše profesor Branko Prekoršek, najboljši Poleg klavirskega in violinskega oddel
obisk je najlepša pohvala za vztrajno i n krožek te vrste v Sloveniji; da so v re
osrednje S K U D „ F r a n c e P r e š e r e n " je s nesebično delo vseh igralcev družine, ka ima šola še oddelek za violinčelo, so-
svojo godbo na pihala i n številnimi publiškem tekmovanju v matematiki lopetje, pihala i n trobila ter teoretične
k i j i h vsa leta vodi tov. Zumer Anton. zasedli naši mladinci v višji skupini
predstavniki delovnih kolektivov mesta Dragoceno strokovno pomoč družini pa predmete. Ob zaključku letošnjega šol
Kranja priredilo gostom prisrčen spre prvo, drugo in četrto mesto, p r i nižji skega leta je bilo na šoli 168 gojencev.
je letos nudila tudi gledališka umetnica skupini pa tudi prvo mesto. D a l i so več
jem. Zvečer so gostje nastopili pred pol tov. Polonca Juvan-ova, k i ima velik Da se je omogočil študij ljudskih instru
no dvorano sindikalnega doma na skup prireditev i n nastopov, med njimi lite- mentov, je bila v letošnjem šolskem
delež p r i tem uspehu in so j i za to rarno-glasbeni večer z naslovom »Slo
nem koncertu, k i je pokazal vse umet igralci za ves njen trud zelo hvaležni. letu ustanovljena še glasbena šola p r i
niške vrline ter visoko raven znanja vanska romantika v besedi in glasbi" S K U D „France Prešeren", s 76 gojenci.
K uspehu proglasitve za najboljšo ter uprizoritev „ M a t u r e " i n so eno in
umetniških skupin. Delavsko kulturno 1
dramsko družino je d r u š t v o prejelo pre Povezava šole z množičnimi organi
Umetniško d r u š t v o „Jedinstvo" Reka je drugo naštudirali sami.
cej čestitk iz vseh krajev Slovenije, ka zacijami ter populariziranje glasbe sta
z močnim pevskim zborom pod vod Ob koncu letošnjega šolskega leta so dali šoli možnost najširšega razvoja. V
kor tudi od Okrajnega komiteta K P S I. in II. gimnazija, sindikalna p o d r u ž
stvom dirigenta prof. Branimira Sakaća K r a n i i n vsi žele d r u š t v u novih uspe veliki meri so k temu pripomogli samo
cdpelo sedem modernih skladb, k i so nica i n mladinska organizacija napra stojni nastopi gojencev i n učiteljev glas
hov za kulturni dvig Cerkelj i n okolice. vile v izložbenih oknih D r ž a v n e založbe
bile v izvajanju skladne i n močno do bene šole ter mnogoštevilna gostovanja
jemljive. D K U D „Vladimir Nazor" pa v K r a n j u razstavo, k i je z razstavlje v industrijskih centrih, vaseh i n na gra-
je nastopilo z mandolinskim orkestrom, ZAKLJUČEK SEZONE K U L T U R N O - nimi predmeti i n grafičnimi prikazi od diliščih (Šamac-Sarajevo, dvakratno go
k i ga je vodil tov. Kunić Rudolf. Za nas U M E T N I Š K E G A. D E L A S K U D - a prla širši javnosti vsaj bežen pogled na stovanje na avtocesti bratstva i n enot
ie bila ta glasba precejšnja novost, ker OTON ZUPANČIČA delo našega najvišjega prosvetno-znan nosti) itd.
smo slišali, da tudi ta instrument zmore Ziri, 1. julija stvenega zavoda v okraju.
v
Za nadaljnji uspešni razvoj je šoli
izbrani zasedbi podati dober koncert. Ob p r i l i k i obletnice smrti našega ve nujno potrebno zadostno število učnih
Pridni so bili (udi pionirji
Se večje navdušenje pa je zbudila folk likega pesnika Otona Zupančiča je prostorov, ker sedanji nikakor ne za
lorna skupina D K U D - a „Otokar K e r - S K U D , k i nosi njegovo ime proslavilo doščajo. V tem pogledu je vodstvo šole
Šovana" iz Zagreba, k i nam je z umet
niško dovršenostjo podala na tem skup
njegov spomin. Godbeni odsek, to je or
kester i n solisti so izvedli pred kratkim na Trsfenikn sicer ukrenilo vse potrebno, a ugodnega
odziva od krajevnih činiteljev do sedaj
nem koncertu hrvatskih d r u š t e v štiri godbeno-pevski koncert v fizkulturnem Pionirji na Trateniku imajo močno ni bilo. V svojih utesnjenih prostorih
lepe pristne bosanske in srbske narod domu v Zireh. Program je b i l dobro organizacijo, k i je skozi vse leto imela daje šola možnost razvoja najboljšemu
ne plese. Koncert je nadvse lepo uspel. naučen in tudi dobro podan. Tov. vzgo redne tedenske sestanke, na katerih je moškemu zboru S K U D „ F r a n c e P r e š e
Dokaz temu so nudili tudi poslušalci, k i jitelj v industrijski šoli TŠČ Šuligoj, je vsekdar poudarjala kot glavno nalogo ren", ženskemu pevskemu zboru i n or
niso štedili s priznanjem. v kratkem govoru orisal delo i n zasluge učenje. T r u d i l i so se, saj je b i l končni kestru, kajti za te do sedaj še ni bilo
Danes pa so gostujoča hrvatska k u l za kulturni razvoj, posebno v književ uspeh kar zadovoljiv i n bo od 88 pionir- mogoče najti primernih prostorov.
turna d r u š t v a priredila koncert čla nosti Otona Zupančiča. Nato je orkester iev le 15 ponavljalo razrede. Poleg uče Učitelji šole vsestransko delujejo za
nom J A , na kar je b i l na čast gostom nastopil s pestrim sporedom. Nastopili nja pa so tudi pridno delali. Naredili dvig kvalitete pouka na šoli, v izven
Zvečer v domu J A prirejen banket. Go so salonski orkester, saksafon s sprem SO 120 prostovoljnih delovnih ur p r i šolskem delu pa vodijo pevske zbore,
stje so nato odpotovali na nadaljna ljavo klavirja, h a r m o n i k a š i in moški gradnji zadružnega doma, nabrali 96 l i orkestre, nastopajo kot solisti i n preda
gostovanja po Sloveniji na Jesenice, v pevski sekstet. Prireditev je uspela, za trov kostanja, posadili 4000 smrekic, vatelji, širijo s o c a l i s t i č n o glasbeno k u l
Gorico in Postojno. kar gre velika zahvala neumornemu va- naredili 60 butar, zbirali in sušili zdra turo ter povezujejo mesto z vasjo. Z re
diteliu glasbenih vaj skladatelju tov. vilna zelišča, kakor tudi star papir, kar dnimi radijskimi oddajami moškega in
LEP USPEH KUD-a »DAVORIN JEN Jobstu. jim je vrglo lep izkupiček denarja, ki novoustanovljenega ženskega zbora
K A " IZ C E R K E L J D r a m a t i č n i odsek S K U D - a pa ie isto ga bodo s pridom uporabili v svoji or S K U D „France P r e š e r e n " dokazujemo
Izvršni odbor Ljudske prosvete Slo časno gostoval v Idriji z dramo ,.Na ganizaciji. Od svojih bornih prihrankov visoke stopnjo pevske kulture.
venije je pred kratkim razglasil izid straži", k i je bila pred tem že dvakrat so že obljubili, da bodo dali 1000 din za
Velik kulturni razvoi v okraju je po
tekmovanja za najboljšo igralsko dru uprizorjena tudi v Zireh. drugo ljudsko posojilo. Trdno zaupajo
kazal nujnost, da so bile osnovane glas
žino, k i se ga je udeležilo 88 podeželj- S tem zaključkom kulturnega življe tovarišu Titu i n Komunistični Partiji,
bene šole tudi v Tržiču, Škofji L o k i i n
s
k i h igralskih skupin Slovenije. Kot nja v minuli sezoni je S K U D Otona Z u saj je mala pionirka v imenu vseh izja
Zireh. Vse vršijo uspešno kulturno po
a
£ Jbolišo igralsko družino je republiška pančiča opravičil svoj obstoj in poslan v i l a : „Naj si le sovražnik zakriva oči,
slanstvo v p r i d delovnega človeka, k i
^emisija proglasila K U D ..Davorin Jen- stvo, k i ?a vrši za kulturni dvig delov zvedel bo resnico, da se tu krivica ne
nenehno gradi social'zem in s tem bolj
ko" iz Cerkelj. Prejeli so drugo nagrado nih ljudi. godi."
šo bodočnost naših narodov.
skozi Poljansko dolino i n imata hude nično harmoniko ali zamenjam zadrugo. Kratke fimkulturne vesti nirje ter drugo tehnično o obie, k i so S
boje z Nemci na G a b r š k i gori. Žirovnik Frane, Valburga 23 — Smled V namiznem tenisu je b i l pretekli svojim strokovnim i n političnim delom
10. julija 1945 — I. kongres A n t i f a - '
nik. teden v K r a n j u mednarodni dvoboj, na dokazali, da so vredni zaupanja, k i jim
šistične mladine Balkana v Beogradu. katerem so igralci namizno teniške sek ga je delovni kolektiv poveril s tem, da
Nowm družine cij S Š D Železničar, Kranj premagali jih je izvolil v delavski svet.
13. julija 1943 — formirana v Davči Eisenbahnsprrtverein iz Beljaka z viso- M i bomo s postavitvijo delavskih sve
VII. S N O U B „Franceta P r e š e r n a " . tov ponovno dokazali vsem da je
Med 17. i n 24. junijem so se na pod sokim rezultatom 8 : 1 .
rt eju matičnega urada v K r a n j u poro ustvarjeno geslo: „tovarne delavcem"-
Dežurna služba čili:
V slovenski plavalni ligi sta se pre^- Nas ne more zlomiti nobena sila. ker
teklo soboto pomerila v Ljubljani do
9. julija ima službo p r i soc. zavaro Longar Alojz, Predvor i n Kokalj Ro- mači Železničar in Železničar iz Kranja. trdno verujemo naši Partiji, vodstvu i n
vanju dr. Pance Pavel, telefon 353; — zalija. Tupaliče; Pernar Anton, Zg. B i t Zmagali so Ljubljančani z rezultatom našemu Titu.
lekarna: Centralna lekarna Titov trg; nje in Špende Terezija, K r a n j ; M u b i J a 89.5 : 43.5. K r a n j č a n o m je priboril edi
— trafika: Straus Anica, Korcška cesta. nez, Predoslje i n Strniša Marija, K r a n j ; no zmago Petrič na progi 200 m prsno. Uvadiiev
Ažman Janez i n Mulej Marija, K r a n j ; Prešernovega
Španc Franc, Podbelica i n Kordež Fran Z besežejem v borbo
Kino cka. Jamnik: Kordež Leopold, Jamnik g mj a
„S'cržič" K r a n j : od 6. do 10 julija in Vidic Marija, Podbelica; Thaler Peter proti tuberkulozi K r a n j , 29. junija. — P r e š e r n o v gaj,
nemški film ,.Afera B l u m " ; od 11. do in Mekiš Viktorija, K r a n j ; A r h Jožef, ki ga Prešernovo mesto namerava letos
17. julija angleški film „ S a r a b a n d a " . Tupaliče i n Skledar Marija, Predoslje; urediti, je prišel iz kritične točke. Doslej
„Svoboda" Stražiščc: cd 7. do 10. j u Žen Alojzij i n Rebolj Frančiška, K r a n j ; so le prekopavali i n prenašali grobove
lija ameriški l'ilm „Straža na Reni". Krmelj Janez, Kranj i n Andrejašič iz starega pokopališča, kjer bo gaj, se
Emilija, Brezovica. daj pa so začeli tudi že z ureditvijo
Škofja L o k a : od 6. do 9. julija polj Ob tej p r i l i k i so darovali za socialni novega parka. S tem gajem bo mesto
ski film „Jeklena srca". fond 2.900 dinarjev . dobilo prvi lepo urejen park. V njego
T r l i č : od 7. do 9. julija ameriški film vem osrčju bosta ostala grobova s spo
„ J a n e Ever"; 12. i n 13. julija sovjetski RAZPIS menikom Franceta P r e š e r n a i n Simona
film ,.Vlak pelje na vzhod." za sprejem učencev v I. letnik dvoletne Jenka. Med prvimi prostovoljnimi de
poljedelske šole na Grmu pri Novem lavci p r i ureditvi tega parka dela L i
Pogoj: teren R u p a - K r a n j . Naslov v Kmečka mladina! Šola te vabi — pri Naše naročnike ponovno prosimo, da nam poravnajo n**'
upravi lista. javi se! ročnina in obenem plačajo vsaj za iri mesece naptd
ifreiuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: Telatko Marjan — Nasior uredništr' in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — Tel. št. 471 Izhaja Tsak Četrtek
Letna naročnina maša 104 dinarjev — Ster ček. položnice «11-80200-7 — Tiska Gorenjska tiskarna, Kranj 32177 50