Professional Documents
Culture Documents
Gorenjski Glas - 1950 - 20
Gorenjski Glas - 1950 - 20
kili, P r i natančnejšem vpogledu v evi polnjevala proizvodne plane 100%. se pripravljajo na to. Zveza borcev pa lepo urejeno. £ g
Stran 2 G O R E N J S K I GLAS Št. 20
Od vrtnih vrat pa do vhcda sva šli po „Tu pa je sobica zja dojenje", m i je pomoč v prehrani i n zdravstveni zaščiti 9 materinskih posvetovalnic, 16 šolskih
lepi, s kamenjem posuti stezici. T a m pokazala vrata še naprej. »Semkaj pri otrok ter nosečim i n doječim materam. mlečnih kuhinj, 3 terenske mlečne k u
naju je prijazno pozdravila ena izmed hajajo matere dojit svoje otroke. V ta Pomoč v prehrani sestoji v glavnem iz hinje, 13 gospodarskih internatov, 2
sester — negovalk. V beli halji je bila, namen imamo nalašč zato izdelane stole, pclnomastnega i n posnetega mleka v DID-a, 2 dijaška i n 1 mladinski dom. Vse
na glavi je imela belo avbico. nagnjene nekoliko nazaj, v katerih ma prahu, mesa i n mesnih paštet, maščob, te ustanove dele sprejeto pomoč M D F .
„Tanjica, kaj si prišla", je poklicala tere udobneje sedijo." Sama kar nisem Večina teh pravilno razurne vrednost in
i n ctrok je veselo zacepljal z nežicami., vedela kam b i se okrenila, toliko vrat je potrebo te pomoči. Tako so znale pra
nakar ga je sestra vzela k sebi. Ozrla bilo tu, toliko prostorov, pa v s i enako vilno organizirati brezhibno delitev v
sem se okoli. Povsod je bilo vse tako čisti i n brezhibno urejeni. terenski mlečni kuhinji v Škofji L o k i
in K r a n j u ter šolske mlečne kuhinje v
lepo i n čisto. Nisem vedela kam nai se „Tako, sedaj pa obiščeva še naše večje Križah, na Primskcvem i n Kranju, in
obrnem, pa me je iz zadrege rešila se otroke, k i SO' v pritličju. K a r pojdiva!" ternati gospodarskih šol v tovarni gume
stra: »Tovarišica, k a r tamle na desno Našli sva j i h prav p r i zajtrku. Dnevna „Sava" i n v tovarni „Iskra" v Kranju.
pojdite!" Pogledala sem i n rahlo potrka soba, v kateri so čez dan, je polna živih Prav dobri sta materinski posvetovalnici
la na vrata. „Kar naprej", sem začula slik, na veliki polici p r i steni pa so zlo v K r a n j u i n Dupljah ter mladinski dom
glas od znotraj. „Le vstopite". V lični, žene igračke. T u vidiš račke, punčke, bosanskih otrok v Preddvoru. Z a l , pa
lepo urejeni sobici je za pisalno mizo se konjičke, avtomobilčke itd. „Vse to je so tudi ustanove, k i ne razumejo važ
dela sestra, k i je nadomestovala tovari- za naše otroke. Vse igračke so namenje nosti i n potrebe te pomoči. Takšna je
šico upravnice. Pravkar je nekaj pisala. ne njim" — mi je povedala sestra. n. pr. mlečna kuhinja v Železnikih, k i
„Kaj pa v i želite tcvarišica", me je vpra „No kako je otroci", j i h je v p r a š a l a ni dvignila nakazane hrane M D F i n se
šala. Povedala sem j i s kakšno željo sem moja spremljevalka. Nasmejali so se, p r i ie morala ta dodeliti črupi ustanovi.
prišla. „Rada bi si ogledala kakšne so te tem pa nemoteno pridno zajemali iz Najbolje poslujejo vsekakor ustanove,
jasli, kolikim otrokom lahko nudijo za skodelic, v katerih so imeli v mleko šolska mlečna kuhinja v Škofji Loki kjer delitev nadzirajo množične organi
vetje, kako so urejeni prostori, k a k š n a namočen bel kruh i n videti je bilo, da zacije, AFŽ, Zveza borcev itd. Pozvani
je hrana itd. Skratka, zanima me vse, j i m gre prav v slast. V s i so bili enako posušenih slanin, rib, sira, kakaoa, riža, pa so vsi prebivalci okraja, da vse opa
k a r se tiče življenja otrok tukaj". oblečeni, skrbno počesani i n veselo so ribjega olja itd. Dalje nudi pomoč fudi žena nepravilnosti ter morebitno pred
„Vse boste izvedela"^ mi je rekla jim žarele oči. v surovinah kakor bombaža volne i n loge za izboljšanje poslovanja ustanov,
sestra. „In najbolje bo, če si to kar „Še k naši Zdenkici morava — ta pa usnja. k i delijo hrano M D F , javljajo okrajne
ogledava. Tako boste dobila najbolj živo je v bolniški sobi." Res tam je v eni i z V kranjskem okraju sprejma tako mu koordinacijskemu odboru M D F p r i
sliko, samo preobleči se morate preje, med posteljic ležala mala Zdenkica. K o pomoč 6.300 otrok i n 800 nosečih i n do - poverjenštvu za socialno skrbstvo O L O .
ker drugače ne pustimo r.ikogar k otro je zagledala sestro, je veselo mahala z ječih mater. Ta pomoč je zelo izdatna,
kom. Paziti moramo namreč, da se z rečicami misleč, da jo pelje nazai med saj sprejme vsak otrok v šolski ali te
obleko potom bacilov ne bi na otroke otroke. »Ti pa moraš biti še tukaj," j i je renski mlečni kuhinji dnevni obrok mle PROSLAVILI SO D A N Z M A G E
prenesla k a k š n a bolezen. Takoj vam rekla sestra. „Bolna je, ima izpuščaje", ka a l i kakaoa i n kruh, v e č k r a t pa tudi bkoija Loka, 14. maja - iN a p r e d v e č e r
prinesem haljo — samo trenutek poča ie pojasnila meni. „Moramo jo ločiti od razne mesne konzerve, maščobe, sir i n Dneva zmage je bila v Škofji L o k i v
kajte," je še zaklicala i n odhitela. drugih, sami pa j i je dolgčas v tej sobi drugo. Poleg tega pa je večje števHo kulturni dvorani svečana proslava v čast
Za hip sem ostala sama i n že se je in vedno joče." otrok prejelo močne s m u č a r s k e obleke, praznika. K u l t u r n i i n umetniški pro
v r n i l a nazaj. Preoblekla sem. se. „No, Otroci imajo tudi svojo spalnico in hubertus plašče, čevlje itd. Noseče i n gram je b i l dobro n a š t u d i r a n in podan.
take", je rekla sestra, „redaj pa lahko kopalnico. V spalnici i m a vsak svojo doječe matere ter dojenčki prejemajo Omeniti je tudi politični referat tovariša
kar greva. Najprej si bomo ogledali posteljico, z malo nočno omarico, na polncmastno mleko v prahu, milo, riž, Hribernik Stanka, k i je b i l zelo poučen,
prvo nadstropje, kjer so otročički do postelji pa je lična blazinica. V kopal ribje olje ali vitamine. Samo v preteklih jedrnat i n poln življenja. Z a zaključek
prvega leta starosti." Stopali sva po nici se.stre-negcvalke otroke vsak drugi štirih mesecih tekočega leta se ie v je godba zaigrala narodno himno, nakar
stopnicah. Sestra je .hodila skoraj ne dan okopi je jo. kranjskem okraju razdelilo 38.000 kg se je ljudstvo zadovoljno s prireditvijo
slišno, jaz pa s svojimi čevlji, tako ne „Koliko otrok pa lahko sprejmejo posnetega i n 2.200 kg pclnomastnega razšlo.
gozdovi se razprostirajo v daljavo. Odeti sedi. moram pohiteti", me je vprašal stranjevali hlodovino. Žičnica je ena vprašam.
v mnjsko zelenje so še bolj privlačni i n Janko. komerno donašala nove hlode iz skoraj „Ja seveda je! K a j ne veste! Že drugi
vabijo vsakogar v svoje okrilje. Ob tem „Ne hvala. Samo v p r a š a l b i rad ne nedostopnih višin. dan dela. Prekleto jo dobro maha". Ne
pogledu sam sebi ne moreš verjeti, da je kaj" mu odgovorim, pa me je prehitel: P r i gradu je zelo živahno. Zidarji i n hal je delati, si obrisal roke in nadalje
ta lepi kraj danes last naroda. M e d ta val: »Dve skupini sta, delajo pa tu g°~
r »Veš imam vedno sitnosti s temi na tesarji delajo, da grad čimpreje obnove.
k i m p r e m i š l j e v a n j e m i em prispel do kladalci. Delajo po normi i n b i m i n a i - Tudi žene pomagajo. Delo v gozdu j i m r i " ! Roka mi je pokazala smer, kjer dela
žage i n malega naselja z gradom v P u - raie kar vse enkrat navalili na avto. So ie oretežavno. zato so j i h zaposlili pri brigada. »Ni daleč. V pol ure boste
terhof. lahko p r i njih. L e pogledat j i h pojdite.
zelo dobri fantje. Vedno so veseli i n lažjih dolih. V veži je mladinski i n sin
Skupščina okrajnega odbora Rdečega krila Delo okrajnega izvršnega odbora
V nedeljo 7. maja t. 1. je na V . redni
letni skupščini podal o b r a č u n v imenu
delovalo je 114 postaj prve pomoči p r i
krajevnih enotah i n na šolah, izvedlo
Protuavionske zaščite v Kranju
preko 26000 odraslih članov i n pcmlad- zdravstvene izlete v K D Z , napotilo 60 Delo okrajnega Izvršnega odbora P A Z Agitacije i n propagande tudi niso po
karjev c svojem delu, okrajni odbor socialno i n zdravstveno šibkih otrok v v K r a n j u se je v zadnjem času močno zabili. Redno mesečno bodo pisali član
Rdečega križa v Kranju. počitniške kolonije R K i n presvete s razgibalo. Na zadnji seji, k i so se jo ke o delu te organizacije, ker bodo le
Skupščina se je vršila v osnovni šoli, sredstvi R K , sodelovalo pri razdeljeva udeležili prav vsi člani, so se n a m r e č v na ta način dvignili organizacijo na
kjer je bila dvorana na zunaj vidno nju blaga iz Mednarodnega dečjega fon podrobnostih pogovorili o izboljšanju tako stopnjo, da bo lahko kos vsem
okrašena z zastavicami R K , znotraj pa da, katerega .se je razdelilo 54.404 kg v organizacije ter si zadali konkretne na nalogam, k i se postavljajo pred njo. N a
je bila razstava Rdečega križa, k i je p r i vrednosti 1,339000 din, razdelilo 504 za loge. Eden važnih sklepov pa je vseka dalje se je obravnavala tudi strokovna
kazovala dejavnost v sliki, kar je na bojev i n vreč moke iz Amerike za na- kor ta, da so posamezni člani Izvršnega vzgoja veterinarskih ekip, vprašanje
pravilo prijeten vtis na prisotne. slcvljence v teži 22.806 kg in vrednosti Odbora P A Z konkretno zadolžili za^po- nezadostnega kadra, k i ne more nuditi
Skupščine se je udeležil tudi zastop 263.350 din, razdelilo denarno pomoč samezne odbore P A Z na terenu, da j i m pomeči le tem. Tudi to vprašanje se je
nik Glavnega odbora R K S tov. Zumer 20.600 din tuberkuloznim bolnikom, v rešilo na ta način, da se bodo vršili
bodo pomagali v njihovem delu, kar se
Srečko, k i je izrazil priznanje okrajne finančnem pogledu pa deseglo preko 2 študijski krožki z vsemi pomožnimi ve
milijona prometa. je pokazalo zelo pozitivno i n uspešno
mu odboru R K kot najboljšemu v Slo terinarji, kakor tudi s kmeti, k i delajo
p n poživitvi dela. Člani IOO pa se do-
veniji ter pozval prisotne, da z istim NajhoH&i krajevni odbori "RK so na tem vprašanju. Pridobljeno snov na
elanom i n uspehi nadaljujejo svoje delo K*ro z a v e d a j o • lcsuCO V<MGTX£I J G Sti^ol^cvriti
študijskih krožkih bedo p r e n a š a l i na
skupščini prejeli pismena priznanja i n vzgoja v tej organizaciji. N a podlagi
tudi v bodeče. Skupščine so se udeležili sanitetne potrebščine za nadaljnjo opre vse veterinarske ekipe in j i h tako stro
tudi zastopniki množičnih organizacij in tega so si zadali nalogo, da bodo izko- kovno usposabljali.
mo svojih postai prve pomeči, najboljši ristili vsak tečaj, k i bo na teritoriju
48 delegatov krajevnih enot poleg od med njimi, krajevni odbor Gorice pa še
bornikov okrajnega odbora. okraja Kranj, tudi za predavanje o pro Da bi se te naloge uveljavile v življe
prehodno zastavico v trajno last kot nju, ie potrebno, da vsi odbori P A Z
Skupščino je otvcril predsednik tova najboljši krajevni odbor R K skozi tri tiletalski zaščiti. Odbor P A Z - a ima tudi
riš dr. Pance Pavel i n uvodoma združil redni mesečni študij, ker člani dobro redno izvršujejo zadane naloge i n sami
zaporedna leta. pristopijo k vzgoji svojega članstva. S
spomnisko svečanost na^, 122 obletnico vedo, da če sami ne bodo seznanjeni
rojstva Henry Dunanta, ustanovitelja in Skupščina je kritično pregledala delo o delu organizacije, ne bodo mogli vršiti tem načinom dela bo omogočeno poučiti
utemeljitelja Mednarodnega Rdečega v letu 1949 i n nakazala smernice za na raznih predavanj, kakor tudi ne bedo naše prebivalstvo o pomenu organizacije
križa. slednje leto v zvezi s planom in prora in ustvariti pri niih zaupanje v P A Z .
megli pomagati odborom P A Z p r i delu.
V nadaljevanju so posamezni poroče čunom, k i sta bila tudi sprejeta. čuvarja naše ljudske imovine.
valci podrobno prikazali dejavnost Rde Skupščina je med drugim ugotovila
se v igri i z k a z a l tov. O. Drča v vlogi
čega križa v okraju v preteklem letu, v pomanjkljivost v vzgoji mladine i n Drobne kulturne vesti profesorja Mozolea i n Božič Tatjana v
katerem se je usposobilo 559 oseb po predložila anketo c tem vprašanju, k i
možnega zdravstvenega kadra R K v 13 naj bi se sklicala v teku priprav za Te vlogi maturantkinje Katje Slaparjeve.
KONCERT MOŠKEGA PEVSKEGA Komedija, ki se uprizarja v P r e š e r n o
tečajih prve pomeči za odrasle i n šolsko den matere i n otroka i n pomanjkljivost ZBORA SKUD-a „FRANCE PREŠE
mladino ter pretiavionsko zaščito, iz v povezavi z množičnimi organizacijami vem gledališču že par dni doživlja za
REN" IZ KRANJA V RESNICI služen uspeh.
vedlo preko 1000 predavanj o Rdečem na terenu, k i naj bi se odpravila z
križu i n zdravstvu, katerih se je udele vključitvijo omenjenih zastopnikov v Moški zbor S K U D - a „France P r e š e
žilo okrog 22000 oseb, razpečalo zdrav krajevne odbore R K v svrho čim uspeš ren" iz Kranja je 14. tega meseca gosto Večer besanske sevdalinke v Kranju.
stvene literature v vrednosti 10.000 din, nejšega delovanja. val v Besnici i n v tamkajšnji nabito V ponedeljek 15. t. m. je nastopila v
polni dvorani Gasilnega doma priredil popolnoma zasedeni dvorani Sindikal
pod vodstvom dirigenta Petra Liparja nega doma 4 članska družina Radio Sa
B o r b a proti tuberkulozi koncert udarnih, delovnih, narodnih in
umetnih pesmi.
rajeva, k i je n a š e m u občinstvu na svo
jevrsten način prikazala bosansko na
K programu petletke spada tudi« čim kako prepetrebna je ta ustanova, zlasti Vaščani so z navdušenjem sledili kva rodno pesem. Najboljši v družini je tov.
uspešnejša borba proti tuberkulozi. Te v krajih, kjer se je industrija vedno bolj litetnemu izvajanju zbora. Poleg števil Hadžebegič, k i je glebeko doživeto od
mu delu posveča država največjo skrb širila. nih slovenskih narodnih sta domačinom pel nekaj lepih bosanskih narodnih pe
in pažnje, ustanavlja protituberkulozne Danes je to vseljudska ustanova. K o ugajali zlasti slovenska narodna pesem smi. Dobra je bila tudi Nadežda Smiljič,
likšna je njena važnost, nam povedo „Kolo" ter gorenjska narodna „ P o t r k a n :
d c č m je b i l Zaim Ismancvič dokaj mo
številke rentgenskih pregledov, k i j i h je ples". Obe pesmi so morali pevci po noton. V glavnem pa je ta priredba
imel protituberkulozni dispanzer v K r a navljati. povsem uspela, saj se je naše občinstvo
nju: v letu 1946 je bilo 8.372 pregledov, Nastop moškega pevskega zbora iz v veliki meri spoznalo z lepoto bosan
v letu 1947 7364," v letu 1948 8.386, a v Kranja je v okviru številnih gostovanj, ske sevdalinke.
lanskem letu 9.368. ki jih prireja zbor na vasi v svrho k u l
Te številke pa nam tudi povedo, da turnega o jačanja mesta z vasjo v borbi
se delavec, kakor tudi kmet danes za za socialistične preobrazbe vasi. Dopisujte
nimata za razna socialna vprašanja, obi
skujeta tovrstna zdravstvena predava Lep uspeh dramske skupin? MKUD-a v „Gov@mi$M glas F"
nja in s tem pridobivata večje spozna „Stane Žagar" v Kranju — V soboto je
vanje i n pomembnost takojšnjega zdrav dramska skupina M K U D - a Stane Žagar
ljenja. Naloga nas vseh je torej v tem, v K r a n j u uprizorila v P r e š e r n o v e m gle
da sodelujemo z vsemi razpoložljivimi dališču L . Fodor-jevo trodejansko kome
sredstvi v boju proti tuberkulozi. Ne za dijo „Maturo". Igralci te skupine so se
dostuje, če nudimo že obolelim zdravlje resno potrudili i n dali na oder dobro
nje dema, v bolnici ali zdravilišču, tem n a š t u d i r a n o stvar, k i jo vse gledališke
dispanzerje, zdravilišča, bolnice, poseb več se moramo boriti že proti eventu- obiskovalce naravnost presenetila. Re
ne izclirnice in okrevališča. V prejšnji elnim o k u ž i t v a m v zgodnji dobi. Skrbeti žija komedije tov. Trofalta, k i je ob
Jugoslaviji ni bilo denarja za ustanav moramo za dobre socialne in. higienske e n e m 'igral ravnatelja gimnazije, je bila
ljanje zadostnega števila protituberku- razmere, bodisi po tovarnah, uradih, odlična. Ves igralski kolektiv je vnesel v
loznih dispanzerjev i n ne za nastavitev šolah, kakor tudi domovih. Zdravje je igro polno razumevanja, a posebno sta
zdravstvenega c sob j a po teh ustanovah. borba za obstoj i n napredek države,
V K r a n j u in Škofji L o k i je sicer deloval borba preti tuberkulozi pa je tudi borba in obrambno moči. K temu pa se ie na-
prctituborkulozni dispanzer, vendar ga za socializem. Zavedati se moramo, da gomililo še trpljenje po taboriščih, za
ni zdržavala država, temveč Pretuber- je tuberkuloza socialna bolezen, k i jo porih, gozdovih itd.
kulczna liga, k i je k r i l a stroške za vzdr zahtevala i n še zahteva ogromne žrtve, Tuberkuloza je množična bolezen, zato
ževanje te ustanove iz članarin i n pro kajti nečloveško zatiranje i n izkorišča jo lahko zatro edino le množice same z
stovoljnih prispekov posameznih dobrot nje v dobi kapitalizma je našim delov nenehnim sodelovanjem v borbi proti Pri gozdni frontni brigadi: „Taka
nikov. Le nekaj ljudi se je zavedalo nim liudem močno izp odjedalo zdravje njej. pedirame, da je veselje!"
Primaruha, take sekajo, da kar bobni, je ležala ogromna smreka. Sam sebi »Delamo po tekočem traku. Tako ' „To pa to. Delamo, da je vesolje.
če pade. V tem hribu pa dela najboljša sem se smejal, da sem tako strahopeten. hitro napredujemo", je pripovedoval Norme imamo i n tekmujemo med seboj.
t e k a š k a brigada", mi pokaže na nasled Nič zato, previdnost nikoli ne škoduje, Prav tedaj se je zrušila zopet nova Skupno imamo 22 sekaških, 5 spravil-
nji hrib. „Sami Primorci so. To so sem si mislil. Stopil sem v breg i n b i l smreka. Spet je pokalo vejevje pod p r i nih i n 3 vozniške brigade. V preteklem
fantje! Naravnost igrajo se z orodjem. kmalu p r i njih. Sedem sekačev je smre tiskom. B i l sem zaskrbljen, frontovci pa mesecu smo sekači plan prekoračili za
Vsak dan j i h več podere j o kot je plani ko obkolilo i n zapele so sekire. Od stra so se smejali. „Danes j i h pa bomo, da ne 33 odstotkov, tako da še druge vlečemo
rano. Pa zapcjeijo tudi lepo. Veš tovariš, ni som jih opazoval. Niso me videli. G o bo mogla druga četa, k i je za tem h r i za seboj, če zaostajajo. Je kar lepo de
nič m i ni žal, da sem š e v l l r o n t n o brigado. vorili so med seboj. „Tale bo imela go bom, zvečer zopet govoriti, da so več
tovo 5 m'\ Še dve taki, pa bomo imeli lati, če vsi poprimejo kadar je treba. K o
Had bi šel sekati, pa saj veste tudi je napravili." Poslovil sem se od njih in
treba, da nekdo kuha, ali ne? Tudi dru- plan za danes izpolnjen. Pa naj kdo ne delamo, nas pridejo tudi iz Tržiča
se spustil po drugi strmini k gozdnim
£im ne bo žal, če pridejo. Odpočili si reče, da nismo najboljši v brigadi. Smo malo pogledat. S K U D , tovarna „Tri
seka čem. Pesem žage je še dolgo od
bodo duha. Z delom pa ne bodo koristili že nekaj čez plan." Stopil sem mednje. mevala po gozdu. Prišel sem v dolino. glav" i n avto-meto društvo so b i l i že pri
s
a.mc skupnosti, ampak imeli tudi lep Nezaupno so me gledali. Proti meni. je prihajal voznik z bosan nas s svojimi k u l t u r n i m i skupinami.
Užitek v občudovanju lepe narave i n „Kako gre tovariši", jih nagovorim. skim konjicem. Nesel je hrano frontni Škoda, da nas ne pridejo še drugi obi
skrivnosti gozdov, k i nudijo človeku pol- . „Kar tule poglej! Take podiramo, da brigadi. Visoko nad mano je po žičnici skat. Smo zelo živahni i n družabni. Z
^o razvedrila i n sproščenja od vsako je veselje. Nihče j i h ni upal prevzeti, polzela hlodovina na rampo. Od tre vsemi Se dobro razumemo. Nas je že 75
dnevnih težav. — A h a , tam pa je eko mi smo j i h pa. Pokazali j i m bomo, da nutka do trenutka se je ustavila in za- udarnikov. Hrana je dobra. Imamo svojo
nom. M e r a m i t i , da mi ne bo ušel". 2e smo tudi neizkušeni sekači — front ovci, iečala pod težo bremena. Steza me je menzo. Še čevljarsko popravljalnico smo
•le hitel proti ekonomu L u d v i k u . Ži nekaj vredni. Vidiš dve sta nam pa že zopet vodila v drugi breg. Stopal sem dobili sedaj. Naš upravnik se za vse
vahno sta nekaj govorila i n odšla nato ušle po bregu. Je trpljenje, pa vseeno preko posekanega lesa in kupov vej. pobriga. Veliko bi še lahko povedal. L e
v
skladišče. delamo. Zato smo pa prišli v brigado." Prijeten ie b i l vonji po sveži simoli. večkrat pridite." Sklonil se je nad sekiro
K a m sedaj! Vedel sem, kje se nahaja Na novo so zapele sekire. Delo je šlo K m a l u sem. b i l p r i sekačih. Enakomerno in nadaljeval delo.
frontna in sekaška brigada. K njim hitro naprej. sekanje vej je govorilo, da so sekači
^rem! Steza se je strmo dvigala navkre „Pazite, da vas ne bo pokopala, precej mojstri svojega dela. Vračal sem se nazaj. Premišljeval sem
ber. Hodil sem že pol ure, ko nenadoma se je nagnila, le na stran pojdi", opo „Zdravo tovariš", me je prehitel sekač, o lepem življenju gozdarjev. K a r zavidal
2a
s l i š i m odmevajoč „ho-ruk". Prisluhnil minja desetar svoje tovariše. „Zelo ne ko sem se mu približal. „Vroče je, ali sem j i m veliko ljubezen, k i jo imajo do
čem. Naenkrat je močno zabobnelo. Sko- varno je, ker se nimaš nikjer prijeti. gozda. K a k o pazijo, da mladih kultur ne
Zelo moramo paziti. Vidiš, tam je pa ne?"
.11 sem ped skalo i n iskal zavetja. B o - pokvarijo — kako jih negujejo. Vse v i
^Če sem se stisnil i n čakal. Nič! Počasi druga desetina i n malo dalje prva", mi „Ne bo hudega, saj sem samo hodil", dijo. Da, to nam je dala nova sociali
J-lezem nazaj v strmino i n gledam v je pokazal malo bolj desno, kjer se je mu odgovorim. „Vidim, da se imate kar stična domovina.
breg. K a k i h dvesto metrov nad menoj slišalo žaganje. lepo". Tone Podgoršek
Stran 4 G O R E N J S K I GLAS Št. 20
tajnika pa Franc Zwittcr. niu ie Kooo.č V«nko iz Primskrveea na Na l j u d k i praznik 27. aprila so cd
šel v Juhant Frančiški iz Prebačevo a Okra i ne u/prave socialnega fonda v §g R@k9J| odmevov proslav
1. maja
Zaveznico, da mu je i z tovarne kradla K r a n j u proioli podporo sledeči: Pogač
ČUDNO REŠEVANJE nik Jožefa. Podbrezie 2000 din: Leopold
STANOVANJSKE STISKE usnie in nodplate ter mu to izven tovar Železniki, 10 maja
no prodajala, nakar ie sam te ukradeno Hudolin, Zalilo? 3000 din- Koder Pavla,
V K r a n j u leži na M L O nad 1500 nere Sv. Katarina 3000 din: Jamčič Uršula, Na dan i . maja so že pred 9. uro od
šenih prošenj Za dodelitev stanovanj blago prodajal no visokih conah z na
Retnje 2500 din- Zaubi Marieta, Hraše jeknili streli z možnarji. Ob lesno indu
samcem in družinam. Posebno prvi so menom. Z9jslužit< rv> nenošten način de strijskih obratih Kmetoze Češnjica so se
2000 din: Sobic Ivana, Strahini 2000 d i
mnogoštevilni in vsi so delovni ljudje, za nar za gradnjo lastne hiše. začele zbirati množice. Ob 10. uri je
narjev: Miše Franc. Polira 3000 din;
katere je treba poskrbeti, Zato je tem Soominski dnevi K r t Amalija, Struževo 2500 din. krenila od Čcšnjice skozi Železnike po
večja nepravilnost, kar se dogaja z vorka, k i so jo otvorili jezdeci v narod
dvema modernima blokcmA za samce 21 m^.ta dan Jugoslovanskega vojnega nih nošah. Sledile so jim vrste šolarjev,
Mali otzlnfli
na stavbišču nove delavske kolonije to letalstva. za temi pa so vozili lepo okrašeni avto
varne „Iskra" na Planini, k i bi sprejel 21 mai" 1942. ustreljen narodni heroj Najdena ovca (bela). Poizve se pri mobili, na (katerih je bila prikazaina
Tone Tomšič. Ži\ inoodkupu" Kranj. Lastnik naj pride vsa produkcija naše doline: sodarji, ko
pod streho nad 300 samcev. Na teh dveh
takoj ponio. vinarji, lesna zabojarna i n nato čevljarji
stavbah je „Projekt" že izvršil nad 80 25. maja 1892. rojen Josip Brez — Tito.
odstotkov vseh del, tudi vodovod so že 1. maja izgubljeno c^en^rmeo z doku „Ratitovca". Za temi pa se je vrstila še
Dežurna služba menti od Velescvega do Hctemož vrniti dolga vrsta prebivalstva s transparenti
začeli instalirati. Toda kaj se je zgodilo.
nj K ne Cirili A.derga*i 16 Cerklje. in vzklikala P a r i i j i in Titu. Po končani
Pred kratkim so dobili nalog, naj vsa 21. maia ima službo pri soc. zavarovanju
T o č k e - i n denar naj najditelj obdrži za
dela ustavijo, ker baje za dograditev dr. Hribernik Ivan. telefon 553: le povorki je prebivalstvo tesno napolnilo
nagrado. veliko dvorano fizkulturnega doma. G o
ni kredita. Menda je tu nekakšen ne karna: Centralna lekarna. Titov trg;
sporazum, če ga pa ni, potem lahko trafika: Mačefat Ana, Koroška cesta. 15. maja izgublien>a koščena očala na vornik tov. Zumer je opisal pomen 1.
jjeele na stanovanjsko stisko smatramo' Jezerski cesti proti mostu na Primsko- maja, navedel pri tem njegove zgodo
ta nalog za sabotažo. Kino vem vrniti nroti nagradi na Anzelc Pe vinske korenine in sedanjo vrednost. S
„Storžič" Kr?»nj: od 19. do 25. maja am. ter K r a n j , Koroška 19. tem se je proslava zaključila.
Delovni ljudje upamo, da odgovorni
film Nepozabna pesem"; Lovska družina K r a r i i opozarja vse
ne bodo dvonadstropni stavbi samskih
kmete na pedročju našega ^kraia, da
stanovanj na Planini pustili nedogra „ S v c b c d a " Stražišče: od 19. do 22. ma Selca, 10. maja
ne puščaic psov v gozdove. Čim kateri
jeni samo zato. ker ni kredita. Manjkajo ja sovjetski film „Zvesti Džulbers" izmed lovcev zasledi psa 200 m cd hiše Na predvečer praznika je K U D Selca
pa samo še okna in zunanji omet. Zalo ŠkrTja Loka: 18. do 21. maja ameriški ga sme brez vprašanja ustreliti. priredil v mladinskem domu svečano
smo mnenja, da z malo volje stavbi film ..Go^na Curie". proslavo s pestrim sporedom, na kate
lahko dogradijo, ker imajo material za rem je nastopila domača godba in pev
ta zidarska dela in delovno silo žc pri
Tržič: 24. in 25. maja francoski film
„Po ljubezni"
Objave ski zbor. Na praznik sam pa so v do
roki. Vsa podjetja in ustanove pozivamo, da poldanskih urah fizkulturniki izvedli
Gledališče do 25. maja 1950 naroče nakaznice za pomladanski eres. P r i tem je sodelovalo
PROSVETNA DEJAVNOST V PRED K U D „Davorin Jenko" iz Cerkelj upri službena potovanja v oni višini kolikor 30 fizkulturnikov in fizkulturnic. P r i
DVORU zori v nedeljo 21. maia ob 18.-uri v za imajo predvidenih službenih potovanj v crosu tudi pionirji niso zaostajali.
S sklepom LP Slovenije se je izobra d r u ž n e m domu na K o k r i c i dramo . . T U mesecu juniju. Vsako izdajanje nakaznic
ževalni svet v Preddvoru preimenoval JEC N A P R E S O J A H " , ki io je napisal za službena potovanja v druge svrhe Iz Škofje Loke nam pošiljajo:
v K U D ; bile so volitve novega odbora Franc K s . Puhar. (ekskurzije, izleti itd.) ni dovoljeno, zato
in ljudje so zneva začeli z delom. V od naj podjetja in ustanove naroče le nujno Našim gospodinjam
bor so bili pritegnjeni tudi sindikati, ki Koncerti potrebno število teh nakaznic. Odkar se dobi v trgovinah razmeroma
j i m do sedai za kulturni dvig članstva S K U D Korotan — Križe priredi v so Vsakomesečne potrebe je javljati do več ržene kakor pšenične moke je mar
ni ostajalo volje in časa. boto 20. maia t 1. ob 8. uri zvečer zgorai določenga roka poverjništvu za sikatera gospodinja v zadregi glede tega,
V tekoči sezoni so poleg Nušičeve v Cankarjevem domu na S k a l i v Tržiču trgovino in preskrbo. Po tem reku do kako naj naredi iz ržene moke dober
»Sumljive osebe" in predpustne šale pevski koncert, a v nedeljo 21. 5. v stavljenih naročil pri izdaji nakaznic ne kruh. Stvar ie bolj preprosta, kakor bi
„Snubci" n a š t u d i r a l i „Miklovo Zalo". Ta Podbrezjah ob 8. uri zvečer. Na sporedu bomo upoštevali razen v izrednih p r i kdo mislil. V bistvu gre le za posebno
je od vseh zahtevala največ dela in p r i so narodne, umetne in partizanske pes merih. pazljivost pri kvašenju. Zato navajamo
prav. Pa tudi uspeh ni izostal. Večkrat mi. Zborovodja Grandovec Alojz. Poverjeništvo za trgovino O L O naslednji recept:
so |jo predvajali na domačem odru in Kranj Presej in dobro premešaj 1 kg ržen < f,
Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik: TeJatko Marjan — Naslov urednistv in uprave: Kranj, Ljubljanska cesta l/II — Tel. it. 471 — Izhaja vsak četrtek
Letna naročnina znaša 104 dinarjev — Štev ček. položnice 611-90200-7 — Tiska Gorenjska tiskarna, Kranj 32120 50