Univerzitet "Sv.

Kiril i Metodij" - Skopje

Filozofski Fakultet
Institut za Defektologija

Seminarska rabota po predmetot

HUMANA GENETIKA

TEMA:

“ STRUKTUKNA
ORGANIZACIJA
NA KLETKA”

IZRABOTILA: MENTOR:
Diana Bla`eska Doc. D-r Vladimir Trajkovski

Maj 2006-Skopje
 Voved

Kletkata e osnovna gradbena edinica na `ivite organizmi kako i

`ivata materija okolu nas. Naukata koja ja prou~uva e citologijata.Spored
svojata gradba kletkata glavno e podelena na prokariotska i eukariotska.
Osnovna razlika me|u niv e vo toa {to eukariotskite kletki sodr`at
delovi koi se odvoeni so membrane od ostatokot na kletkata, a prokariotite
sodr`at samo nadvore{na membrana koja ja opkru`uva citoplazmata.
Delovite koi se odvoeni so posebna membrane od ostatokot na kletkata vo
eukariotskata kletka se kleto~nite
organeli:jadro,mitohondrii,plastidi,peroksiozomi.Kaj eukaroitskite
kletki membranata gradi slo`eni membranski sistemi i Gol|ieviot
kompleks.

1.Prokariotska kletka
Prokariotskata kletka nema jadro.Nasledniot materijal e bez
obvivka,(bidej}i ne e vrzan za histono) .Citoplazmata e siroma{na so
organeli (ribozomi),a ima i posebni nabori na kleto~nata membrane,lameli
i mezozomi,na koi mezozomite imaat fermenti za di{ewe i
fotosinteza.Lamelite u~estvuvaat vo fotosintezata,kaj bakteriite i
modrozelenite algi.Se delata so prosta delba ,a nekoi prokarioti imaat
kleto~en yid.Goleminata im varira me|u 0,1 i 3mikrometri.
Vo prokarioti spa|aat:mikoplazmi,bakterii i modrozeleni algi.

2.Eukariotska kletka
Eukariotskata kletka poseduva jadro a nasledniot materijal(DNK) e obvien
so jadrena membrana. DNK e linearno vrzana za belkovini (histoni) i e vo
forma na hromozom.Se delata na rstitelni i `ivotinski.Rastitelnite se so
golemina od 10-100 mikrometri.A `ivotinskata od 7-20 mikrometri.Vidlivi
pod mikroskop.Rstitelnite kletki imaat plastidi ,hloroplasti,no i
vakuoli,sverozomi i kleto~en yid,koj gi nema kaj `ivotinskata kletka.

3. Gradba na eukariotska kletka

Eukariotskata kletka e izgradena od protoplazma (citoplazma i
jadro.),obvitkana so kleto~na membrana. Vo vnatre{nosta na citoplazmata
ima endoplazmati~em retikulum,ribozomi,Golxi
sistem,lizozomi,mikrotubuli,mikrofilamenti,peroksizomi,mitohondrii,
centrioli.

2
 sl.1.gradba na eukariotska kletka

3.1Kleto~na membrana
Nadvore{na obvivka na sekoja kletka takanare~ena - plazmalema i
selektivna iretikularana bariera me|u citoplazmata i nadvore{nata
sredina na kletkata.Ne se gleda na svetlosen mikroskop ,a na elektronski
ima troslojna gradba od dve temni i eden svetol sloj me|u niv.

3.2 .Citoplazma
Slo`en sistem :Citoplazmati~ni organeli,hijalplazma
(citoplazmati~en matriks).Organelite se zadol`itelni za sekoja kletka ,A
hijaloplazmata e bezstrukturen medium vo kogo se nao|aat organelite.
Citolazmati~ni organeli:Specifi~ni strukturi so specifi~na funkcija
na svetlosen mikroskop imaata ednostavna gradba vo forma na
granuli,ni{ki ili vakuoli so razli~na golemina.Slo`enata gradba e
vidliva samo na elektronski mikroskop a malite organeli voop{to ne se
gledaat na svetlosen mikroskop.Mnogu se dinami~ni ,a pod nadvore{ni
vlijanija i od nivnata funkcionalna sostojba ja menuvaat lokacijata,nekoi
formata i goleminata i brojnata zastapenost kako i biohemiskiot sostav.
Podeleni se na tri grupi:
a.Zaedni~ki za site kletki: Endoplazmati~en reticulum, ribozomi. Golxi
sistem,lizozomi,mikrotubuli,mitohondrii,peroksizomi.
b.Kaj nekoi vidovi kletki: trepki i kam{i~iwa
v.Kaj rastitelnite kletki:plastidi,vakuoli i sverozomi, a za `ivotinskite
kletki:centrioli ili centrozomi.

3.2.1 Endoplazmati~en retikulum

Poradi afinitetot za razli~ni boi se gleda in a svetlosen mikroskop na
obi~ni mikroskopski preparati,posebno kaj kletki kaj koi e dobro
razvien(pr.nervni kletki).Na citoplazmata se vo forma na golem broj
~estici (partikuli) ili ni{ki so razna golemina .Na elektonski mikroskop
se gleda deka e izgraden od lipoproteinski membrani koi me|u sebe
zatvaraat potesni ili po{iroki prostori –cisterni,ispolneti so razni
hemiski supstancii.Naj~esto ovaa organela e izgradena od brojni edna vrz
druga spleskani cisterni .Kaj oddelni vidovi kletki se javuva vo forma na
brojni cev~iwa (tubuli) ili meur~iwa (vezikuli). Zatoa se ozna~uva kako
lamelaren,tubularen ili vezikularen endoplazmati~en reticulum.Zna~i

3
ima razli~ni formi na endoplazmati~en retikulum se klaraktrizira za
oddelni vidovi kletki ,negoviot morfolo{ki metod ,sepak mo`e da se
menuva i kaj ista kletka ,vo zavisnost od funkcionalnata sostojba.Edistven
region kade ednoplazmati~niot retikulum e vo konstanatna struktura e
jadrenata membrana.Citomembranite na E.R. na svoite nadvore{ni strain
mo`e da imaat ribozomi vo forma na granuli ili da se bez niv. Zatoa imaat
dva fiziolo{ki vida na E.R. :rapav(granularen) so ribozomi i
mazen(agranularen) bez ribozomi.E.R. e najrazvien kaj aktivnite kletki t.e
onie koi se vklu~eni vo sinteza na proteini ,pomalku vo sostojba na
miruvawe,a najmalku kaj nedefinirani kletki (embrionalni).
U~estvuva vo razni procesi i zafa}a golem del od citoplazmati~nata
povr{ina:
a.Sinteza na razli~ni ispecifi~ni proteini preku rapaviot E.R. so
ribozomite.Kletkite koi se vklu~eni vo sintezata na proteini imaat dobro
razvien rapav E.R.
b.Sintezata na lipidi e vrzana za mazniot E.R. zo{to toj gi sodr`i
fermentite za sinteza na lipidi.Zatoa mazen E.R. imaat najpove}e kletkite
vo sostavot na korata na nadbubre`nite `lezdi vklu~eni vo sinteza na
steroidi.
v.Sinteza na glikogen so mazen E.R. posebno razvien vo peiodot koga se vr{i
sinteza na glikogen pr. hepatocitite.
g.Vo neutralizacija na {tetnite supstancii so mazen E.R. koi so svoite
fermenti gi raskinuva toksi~nite supstancii
d.Transport na razli~ni supstancii i toa kako na onie koi se sintetiziraat
na nivo na negovite citomembrani i se naj~esto izla~uvaat nadvor od
kletkata.

3.2.2Ribozomi
Mali organeli,nevidlivi na svetlosen mikroskop. a na elektronski se vo
forma na mali topcesto strukturi (granuli) , slobodni vom fijaloplazmata
ili vrzani za citomembranite na rapaviot E.R.Sekoj ribozom e izgraden od
dve neednakvi po golemina subedinici.Vo zavisnost od toa so kolkava brzina
se talozat pri centrifugirawe ima dva vida ribozomi:70Y i 80 Y. 70Y se
karakteristo~ni za prokariotite a 80Y za eukariotite .Hemiski sekoj
ribozom e izgraden od ribozomska RNK i protein ii se vo uloga na sinteza
na proteinite.Ribozomite vr{at sinteza na protein ii tie se edinstvenite
organeli koi gi ima i kaj eukarioti i kaj prokarioti.Ulogata vo sintezata
na proteinite se realizira samo dokolku se svrzani si i-RNK iv o toj slu~aj
nastanuvaat funkcionalni strukturi:polizomi i pomiribozomi. Koga se
odviva sintezata na proteini sekoj ribozom se dvi`i po dol`inata na
verigata na i-RNK ,gi ~ita porakite i po to~no opredelen redoslet gi
zdru`uva amino kiselinite sezdavaj}i polipeptidna veriga .Vo ovoj process
u~estvuva i t-RNK ~ij molekuli gi transportiraat aminokiselinite do
ribozomite.

4
sl.2.ribozomi vo eukariotska kletka
3.2.3Golxi sestem
Golxieviot sistem prestavuvaat organeli vo forma na brojni neednakvo
debeni i delumno svitkani ni{ki ili mre`i~ka.Kaj razli~ni vidovi
kletki funkcija i lokacija okolu i nad jadroto.Ni{kite vo sostav na golxi
sistemot se diktozomi a nivniot broj varira od zavisnost od vidot na
kletkata i nejzinata funkcionalna sostojba.
Funkcii na golxi sistemot:
1.Kondenzirawe(zgusnuvawe) na retki supstanci specifi~no za `lezdenite
kletki.
2.Sinteza na jaglerodni hidrati.
3.Obnovuvawe na kleto~nata membrana.
4.Obrazuvawe na lizozomi.
5.Za{teduvawe t.e konzervacija na kleto~nata N2O.
3.2.4.Lizozomi
Tie se vo forma na granuli so golemina od 0.2 od 1 nano metar najve}e
zabele`live kaj leukociti,posebno kaj tie {to u~estvuvaat vo odbrana na
organizmot.Imaat afinitet za razli~ni boi poradi toa se ozna~uvaat kako
azurofilni granuli.sekoj lizozom e izgraden od edna lipoproteinska
membrane i vnatre{na sodr`ina matriks.Lizozomite poradi fermentite
koi gi sodr`at prestavuvaat digestiven sistem na kletkata i toa vo
digestija na razli~en ekstracelularen materijal,koj se vnesuv vo kletkata
po pat na endocitoza i gi razlo`uva site makro molekuli vo kletkata
.fagocitite gi fagocitiraat i uni{tuvaat mnogute mikro organizmi koi
vleguvaat vo organizmot a potoa se razlo`evaat so pomo{ na lizozomite.Vo
nekoi slu~ai lizozomite usestvuvaat i vo avtoliza koja e zastapena vo
embrionalniot razvitok.

3.2.5 Mikrotubuli
Tie se sre}avaat samo vo grupi i toa kaj kletki {te se delat bedej}i gi
gradat ni{kite na delbenoto vreteno.Ima dva vida na mikrotubuli vo
kletkata :
1.Stabilni:postojano prisutni vo kletkata,odgovorni za nejzinata fotma.
2.Labilni:se obrazuvaat privremeno pri delba na kletkata.
Fumncii na mikrotubulite:

5
a.Odr`uvawe na formata na kletkata.
b.U~estvo vo razli~ni kleto~ni dvi`ewa-pri delba na kletka.
v.Mikro tubulite u~estvuvaat vo dvi`ewe na razli~ni organeli i kleto~ni
partikuli.
g.Vo dvi`eweto na citoplaznata.

3.2.6 Mitohondrii
Tie se vo forma na brojni granuli ili ni{ki ~ija golemina varira od 5do10
nano metri.Tie imaat dvojna lipoproteinska membkana i vnatre{na
sodr`ina matriks vo ~ij sostat vleguvaat broini nabori Kristi.
Uloga na mitohondriite e vo obezbeduvawe na energija za `ivotnite
procesi na kletkata – oksidativna fosforilacija
Poradi zintezata na ATF {to e krajna cel na biohemiskite procesi vo
mitohondriite tie se smetaat za energogeni elementi na kletkata –mikro
elektri~ni centrali na kletkata .
Brojot na mitehondriite zna~itelno varira i e vo zavisnost od
funkcionalnata sostojba na kletkata .Dokolku edna kletka e poaktivna
,dotolku sodr`i pove}e mitohondrii.So niv posebno se bogati
hepatocitite.mitohondriite se obrazuvaat vo kletkite edinstveno po pat na
delba na postojanite mitohondrii(samo reprodukcija).

sl.3.mitohondrii
3.2.7 Centrioli
Tie naj~esto se vo blizina na jadroto i golxi sistemot.Najdobro se gledaat
pri delba na kletka.Centriolite se cilindri~ni formi grupirani vo
fotma na bukvata T so dol`ina od 300 do 500 nano merti.

6
U~estvuvaat vo formirewe na delbenoto vreteno pri delba na kletka i
obrazuvawe na trepki i kam{i~ina kaj kletki {to imaat.
Tie u~estvuvaat i vo formirawe na mikrotubuli na delbenoto vreteno.

3.3Jadro
Jadroto e del od protoplaznata (citoplazma i jadro. Go ima kaj site
eukariotski kletki osven kaj eritrocitite kaj cica~ite.Toa e najvazen del
na kletkata ,formata naj~esto mu e top~esta ili mo`e da ima i nepravilna
fotma.Kletkite obi~no imaat edno jadro, no mo`e da imaat i pove}e
(hepatocitite).Goleminata na jadroto naj~esto e ¼ od kleto~nata povr{ina .

3.3.1 Struktura na jadro

Jadroto gledano na mikroskop vo interfaza ima:jadrena membrana ,jadrence,
hromatin i jadren sok(karoiplazma)
1.Jadrena membrana
Izgradena od dev lipoproteinski membrane me|u koi ima perinuklearen
proctor.Jadrenata membrane ima pori-slo`eni strukturi koi ovozmo`uvaat
transport na razni supstanci vo dvata pravci,razmena na informacii
pome|u jadroto i citoplaznata
2.Hromatin
Hromatinot vo kletkata go ima vo dva tripa:
Heterohromatinot e kondenzirana forma od hromatinot i kako takov e
neaktiven ,a euhromatinot e dekondenziran t.e despiraliziran del na
hromatinot,koj aktivno u~estvuva vo regulazijata na razni kleto~ni
funkcii.
Vo sostavot na hromatinot pokraj DNK i histonite vleguvaat i kiseli
proteini .RNK,fosfolipidi,kako i DNK i RNK polimerazi-fermenti,koi
u~estvuvaat vo procesot na sinteza na DNK i RNK
3Jadrence
Toa se nao|a vo jadroto vo forma na topcesto telce so dijametar od 1 od 5
nano merti. Brojot na jadrenca varira noj~esto varira od 1 od 2 .Na
el.mikroskop na jadrenceto se zabeli`uvaat svetli i temni zoni.Temnite
zoni se izgradeni od temni gusti granuli-ribonukleoproteini od koi se
izgraduvaat ribozomi, sverlite zoni se izgradeni od tenki filamenti-
amorfen del.Vo sostav na jadrenceto vleguva i intenuklearniot hromatin.
Funkcija: u~estvo vo obrazuvawe na r-RNK.
Kaj kletki kaj koi ne se odviva sinteza na proteini pr. miskulni kletki i
stermatozoidi jadrenceto odsustvuva.
5.Jadren sok (karioplazma)
Vnatre{nata sredina na sekoe jadro vo koe se nao|aat hromatinot i
jadrenceto se vika karioplazma.Taa e proteinskiot del vo koi ima razni
supstanci i joni,a posebni fermenti kako DNK i RNK.Karioplazmata e
medium koj obezbeduva normalno odvivawe na slo`eni procesi,kako
replikacija na DNK ,transkripcija na razni vidovi na RNK,spiralizacija
na hromozomi i dr.

7
 SODR@INA:

1.Prokariotska kletka……………………………………………2
2.Eukariotska kletka………………………………………………2
3.Gradba na eukariotska kletka…………………………………2
3.1Kleto~na membrana……………………………………………3
3.2Citoplazma……………………………………………………3
3.2.1.Endoplazmati~en retikulum…………………………………3
3.2.2.Ribozomi…………………………………………………………4
3.2.3.Golxi-sistem……………………………………………………5
3.2.4.Lizozomi…………………………………………………………5
3.2.5.Mitohondrii……………………………………………………5
3.2.6.Mikrotubuli……………………………………………………6
3.2.7.Cetrioli………………………………………………………..6
3.3.Jadro………………………………………………………………7
3.3.1.Struktura na jadro……………………………………………7

8
KORISTENA LITERATURA:

1.”Op{ta biologija” Miteva N. Skopje 1998god.

2.”Humana genetika” Vladimir E. Trajkovski Skopje
2005god.
3.Francisko `.Aila i D`on A.kiger “Sovremena
genetika” Sofia 1987god
4.”Osnovi na fiziologija na ~ovekot “ D-r Jordanka
Dimovska i D-r Icko \orgoski Skopje 2004