Professional Documents
Culture Documents
Zahtevek Za Revizijo, Javno Naročilo Odlagališče NSRAO V Vrbini
Zahtevek Za Revizijo, Javno Naročilo Odlagališče NSRAO V Vrbini
Zahtevek Za Revizijo, Javno Naročilo Odlagališče NSRAO V Vrbini
SKLEP
o d l o č i l a:
2. Naročnik je dolžan vlagatelju povrniti stroške pravnega varstva v višini 3.225,28 EUR,
in sicer v roku 15 dni od prejema tega sklepa, po izteku tega roka pa z zakonskimi
zamudnimi obrestmi do plačila, pod izvršbo. Višja stroškovna zahteva se zavrne.
O b r a z l o ž i t e v:
Obvestilo o javnem naročilu je bilo objavljeno na portalu javnih naročil 4. 2. 2021, pod št.
objave JN000609/2021-B01 (s popravkoma z dne 19. 2. 2021 in 9. 3. 2021), dne 5. 2. 2021 pa
tudi v Uradnem listu EU, pod št. objave 2021/S 025-057675. Naročnik izvaja omejeni
postopek [41. člen Zakona o javnem naročanju (Uradni list RS, št. 91/2015 s sprem.; v
nadaljevanju: ZJN-3)].
Naročnik je 25. 5. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000609/2021-
ODL01) objavil »Odločitev o priznanju sposobnosti«, iz katere izhaja, da je prejel skupno tri
prijave kandidatov oz. skupin kandidatov, in sicer (1) POMGRAD d.d., Bakovska ulica 31,
Murska Sobota, s partnerjema KOSTAK d.d., Leskovška cesta 2A, Krško in GIC GRADNJE
d.o.o., Sv. Florijan 120, Rogaška Slatina, (2) STRABAG AG Ortenburgerstrasse 27 9800
Spittal an der Drau Republika Avstrija STRABAG AG, Podružnica Ljubljana, Letališka cesta
33, Ljubljana ter (3) RIKO, d.o.o., Bizjanova ulica 2, Ljubljana, s partnerjema KOLEKTOR
CPG d.o.o. Kromberk, Industrijska cesta 2, Nova Gorica, in CGP, d.d., Ljubljanska cesta 36,
Novo mesto. Naročnik je s to odločitvijo sposobnost priznal skupini kandidatov, v kateri
nastopa vlagatelj, ter skupini kandidatov z vodilnim partnerjem RIKO, d.o.o.
Naročnik je 5. 7. 2021 sprejel in na portalu javnih naročil (pod št. objave JN000609/2021-
ODL02) objavil »Sprememb[o] odločitve o priznanju sposobnosti z dne 25. 5. 2021« s katero
je sposobnost priznal le skupini kandidatov z vodilnim partnerjem RIKO, d.o.o. Glede prijave
skupine kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, je naročnik navedel, da je nedopustna, ker v
celoti ne ustreza razpisni dokumentaciji in tehničnim specifikacijam naročnika. Pojasnil je, da
je bila v prijavi predložena referenca, ki se nanaša na v ponudbi nominiranega podizvajalca
B., vendar ni ustrezala zahtevam razpisne dokumentacije, ker ni bila potrjena s strani
končnega investitorja posla. Kandidata je zato pozval na dopolnitev prijave, in sicer k
predložitvi novega referenčnega potrdila imenovanega podizvajalca za drug referenčni posel,
ki bi izkazoval izpolnjevanje pogoja v delu, na katerega kapacitete se sklicuje kandidat,
oziroma k zamenjavi navedenega podizvajalca na podlagi drugega odstavka 81. člena ZJN-3.
Kandidat je v dopolnitvi predložil novo referenčno potrdilo za nominiranega podizvajalca za
drug referenčni posel za izkazovanje referenčnega pogoja iz točke 6.2.4 razpisne
dokumentacije, vendar iz predloženega referenčnega potrdila ne izhaja, da je bila izvedena
diafragma tlorisno ukrivljene oblike, da je bilo 5.000 m2 tesnilne stene izvedeno v 180 dneh in
da je bila izvedena z vertikalno natančnostjo 0,3 %, v posledici česar je naročnik ugotovil, da
kandidat s predloženo dopolnitvijo ne izkazuje zahtev referenčnega pogoja iz točke 6.2.4.
Naročnik je tako zaključil, da v prijavi in dopolnitvi prijave predložene reference ne ustrezajo
razpisanemu pogoju in zahtevam razpisne dokumentacije, zaradi česar je prijavo označil kot
nedopustno in kandidatu usposobljenosti za sodelovanje v 2. fazi predmetnega postopka ni
priznal.
Vlagatelj je zoper spremenjeno odločitev o priznanju sposobnosti dne 15. 7. 2021 pravočasno
vložil zahtevek za revizijo, s katerim predlaga razveljavitev te odločitve in povrnitev
priglašenih stroškov pravnega varstva. Uvodoma poudarja, da je že z v osnovi dano prijavo na
dopusten način izpolnil tudi zahteve naročnika glede izkazovanja referenc in zatorej naročnik
sploh ni imel pravne podlage za svoj poziv z dne 18. 6. 2021 k dopolnitvi njegove prijave;
izpodbijano odločitev že zgolj iz navedenega razloga označuje za nezakonito. Ocenjuje, da
ima podizvajalec B. kot vodilni svetovni izvajalec podobnih projektov in hkrati proizvajalec
strojev za tovrstne projekte več kot zadostne reference za izvedbo predmetnega javnega
naročila in jih je v predmetnem javnem naročilu tudi izkazal; s tem v zvezi predlaga
2
organizacijo fizičnega ogleda referenčnega objekta v Dubaju (priglašenega v prijavi), ki bo
ovrgla naročnikove dvome, da je podizvajalec B. subjekt, ki razpolaga z ustreznim znanjem in
izkušnjam, ki so potrebne za izvedbo predmetnega javnega naročila. Meni, da na to, ali je ta
subjekt sposoben izvesti javno naročilo, nima nikakršnega vpliva to, kdo je potrjevalec
reference (družba A. ali mesto Dubaj), saj je ključno to, da projekt obstaja, izvajal ga je B., na
lokaciji pa si ga je mogoče ogledati. Kot problematično in nejasno izpostavlja naročnikovo
zahtevo, da morajo biti dokazila (referenčna potrdila) potrjena s strani končnega naročnika oz.
investitorja, saj naročnik v razpisni dokumentaciji tega pojma niti ni opredelil, nejasnih
določil pa ni mogoče presojati v škodo vlagatelja. Dodaja, da je predloženo referenco podpisal
končni naročnik podizvajalca B., tj. družba A., ki je uspešno sprojektirala in izvedla celoten
projekt, del katerega predstavlja tudi referenca podizvajalca B. Ne glede na navedeno
vlagatelj meni, da je naročnik tudi s samim postopkom za dopolnitev oz. spremembo prijave
(glede na poziv z dne 18. 6. 2021) kršil vsa temeljna načela javnega naročanja, saj je
vlagatelja obravnaval izrazito diskriminatorno ter brez utemeljenih razlogov privilegiral
edinega kandidata, ki mu je priznal sposobnost. S tem v zvezi najprej kot problematično
izpostavlja, da je naročnik za dopolnitev prijave oz. za zamenjavo podizvajalca določil docela
neprimeren (prekratek) rok, tega pa ni podaljšal niti po zaprosilu za podaljšanje roka –
naročnik na zaprosilo sploh ni odgovoril, kar naj bi pomenilo, da se je s podaljšanjem roka
strinjal. Upoštevaje okoliščino, da v Sloveniji ni podizvajalca, ki bi pogoje iz razpisne
dokumentacije izpolnjeval (kar bi moralo biti znano tudi naročniku), in posledično udeležbo
tujega deležnika v ponudbi vlagatelja, bi moral naročnik pri določanju primernega roka
upoštevati nujnost komunikacije s tujino, faktor dosegljivost tujih kontaktnih oseb (tudi
pooblaščenih podpisnikov dokumentacije) v tem času, ko so se že začeli letni dopusti,
dostopnost njihovega arhiva, nujnost prevodov v slovenski jezik (in s tem povezano
dosegljivost ustreznih strokovnih prevajalcev) ter čas za organizacijo in usklajevanje vseh
aktivnosti. Vlagatelj navaja, da je bil prisiljen naročniku predložiti tisto dokumentacijo, s
katero je do izteka roka razpolagal. Dodaja, da je bila dopolnitev njegove prijave v velikem
delu primerljiva s časom, potrebnim za celotno pripravo ponudbe, saj je njegova celotna
ponudba temeljila na podizvajalcu B., ter da je že dne 30. 6. 2021 (torej le dan po izteku
naročnikovega roka za dopolnitev) iz Nemčije prejel nove reference glede novega
referenčnega dela iz Nemčije. Poudarja še, da je bila zagotovitev zahtevane dokumentacije
pogojena z objektivnimi okoliščinami, torej okoliščinami, ki so izven njegove sfere in na
katere ni mogel vplivati bolj prizadevno, kot je. V nadaljevanju vlagatelj zatrjuje, da je tudi iz
dokumentacije, ki jo je uspel predložiti v roku, razvidna ustreznost te reference (referenčni
objekt v Nemčiji), kar v nadaljevanju tudi podrobneje pojasnjuje. Upoštevaje navedeno
vlagatelj meni, da bi naročnik že ob minimalni skrbnosti ob pregledu njegove dopolnitve
lahko utemeljeno sklepal, da novo referenčno delo v celoti ustreza zahtevam razpisne
dokumentacije.
O navedbah vlagatelja se je z vlogo z dne 21. 7. 2021 izjasnil kandidat RIKO, d.o.o., ki ga v
tem postopku pravnega varstva po pooblastilu zastopa Odvetniška družba Potočnik in Prebil
o.p., d.o.o., Ajdovščina 4, Ljubljana (v nadaljevanju: kandidat RIKO, d.o.o.). Naročniku oz.
Državni revizijski komisiji predlaga, naj zahtevek za revizijo zavrne in ohrani izpodbijano
odločitev v veljavi, vlagatelju pa naloži povračilo stroškov kandidatu s priznano sposobnostjo
po priloženem stroškovniku. Pojasnjuje, zakaj je v prijavi predloženo referenčno potrdilo
naročnik utemeljeno štel kot neustrezno in zakaj tudi z dopolnitvijo prijave predloženo
referenčno potrdilo ni ustrezno. Meni, da je bil rok za dopolnitev prijave določen ustrezno in
da vlagatelj na navaja nobenih pravnorelevantnih dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč
zaključek o neprimernosti roka. Kandidat RIKO, d.o.o., še opozarja, da je vlagatelj istega dne
(tip pred potekom roka) zaprosil za podaljšanje roka, hkrati pa je pred iztekom roka naročniku
3
predložil listinsko dokumentacijo, ki jo je opredelil kot novo referenčno potrdilo (in ni
navajal, da gre le za uvodne podatke o novi referenci), v posledici česar naj bi bilo vendarle
jasno, da na strani naročnika ni prišlo do nikakršnih kršitev v zvezi z (ne)podaljšanjem roka.
Glede očitkov o neprimernem roku za dopolnitev prijave naročnik poudarja, da ni dolžan niti
odgovoriti na morebitne zahteve za podaljšanje roka niti ugoditi takim zahtevam; po lastnem
preudarku je presodil, koliko znaša primeren rok, vlagatelj pa bi lahko že takoj po prejemu
poziva zaprosil za podaljšanje roka, namesto tega pa je iz lastne malomarnosti čakal vse do
zadnjega dne in zahtevo posredoval le nekaj ur pred iztekom roka – neupravičeno naj bi bilo
pričakovati od naročnika, da bi v tako kratkem času lahko urgiral. Ne strinja se z vlagateljem
o tem, da je z molkom prošnji za podaljšanje roka tiho pritrdil ter da naj bi bila zahtevana
dopolnitev njegove prijave primerljiva s časom, potrebnim za celotno pripravo prijave – rok
za oddajo prijave je za razliko od roka za dopolnitev prijave zakonsko določen, če pa bi
zakonodajalec predpostavljal, da je za dopolnitev prijave potreben enak čas kot za njeno
oddajo, bi to predvidel že v zakonu. Dodaja, da vlagatelj niti ni konkretiziral, katere so bile
tiste objektivne okoliščine, ki so mu onemogočile pravočasno pridobitev dokazil. Tudi sicer je
vlagatelj do predvidenega roka posredoval določene podatke, pri čemer je iz teh podatkov
razvidno, da so nekateri dokumenti datirani in bili potrjeni že v lanskem letu in tako za
njihovo pridobitev in predložitev ni bilo potrebno veliko časa. Vlagatelj šele v zahtevku za
revizijo zatrjuje, da je v dopolnitvi prijave posredoval zgolj uvodne podatke o novi referenci.
Tudi referenčna potrdila, ki jih je vlagatelj predložil po predvidenem roku za isti referenčni
posel, vsebujejo podatke, ki jih je vlagatelj naročniku že pravočasno dostavil, zato naj tudi v
primeru, če bi naročnik upošteval naknadno predložena dokazila, to ne bi spremenilo dejstva,
da v dopolnitvi predložena referenca ni ustrezna. Naročnik končno še navaja podrobnejše
razloge glede ugotovitve, da iz pravočasno predloženih uvodnih podatkov o novi referenci ne
izhajajo vsi relevantni podatki.
4
Naročnik je Državni revizijski komisiji 28. 7. 2021 odstopil dokumentacijo o postopku oddaje
javnega naročila in dokumentacijo o predrevizijskem postopku.
Vlagatelj se je do navedb naročnika opredelil z vlogo z dne 2. 8. 2021. Prereka vse navedbe,
trditve in dokaze naročnika. Dodaja, da ne držijo (popolnoma nedokazane) trditve naročnika,
da družba A. predmeta reference ni niti naročila niti plačala. Naročnik naj bi s predmetno
navedbo tej družbi dejansko potencialno, v primeru, da bi A. »naročil ali plačal« predmet
reference, priznaval vlogo končnega naročnika ali investitorja, nato pa brez preveritve
dejanskega stanja zgolj zaključil, da A. predmeta reference v dejanskosti ni niti naročil, niti
plačal – takšno sklepanje brez preveritve dejanskega stanja vlagatelj označuje za pravno
nedopustno. Meni, da pojem končnega naročnika lahko interpretiramo tako, da je končni
naročnik tisto podjetje, s katerim ima izvajalsko podjetje podpisano pogodbo o izvedbi
določenega gradbenega projekta. Končni naročnik je lahko tudi tisto podjetje, ki ima
minimalno obligacijsko vez z izvajalcem. Nikakor pa predmetne reference iz mesta Dubaj in
zavez vlagatelja iz tega naslova ni mogoče aplicirati na slovenske javno-naročniške predpise
in obligacijo do podizvajalcev zaradi direktnih plačil. Glede (ne)primernega roka za
dopolnitev prijave vlagatelj meni, da je v zadostni meri konkretiziral objektivne okoliščine, ki
so mu onemogočale pravočasno pridobitev dokazil; podal je tudi dokazne predloge, pa se
naročnik do navedenega ni ustrezno opredelil. Kot nerelevantno označuje dejstvo, da je za
podaljšanje roka zaprosil šele na zadnji dan roka, saj je bistveno, da je to storil pred iztekom
roka. Pojasnjuje še, da je za podaljšanje roka zaprosil na zadnji dan zato, ker je upal in si
močno prizadeval, da bo vsa potrebna in zahtevana dokazila prejel v roku, pa mu kljub
naporom zaradi objektivnih okoliščin to v roku (6 delovnih dni) ni uspelo. Vezano na očitek
neenakopravne obravnave še dodaja, da je naročnik podaljšal rok za dopolnitev prijave
drugemu kandidatu za precej manj kompleksno dopolnitev.
Državna revizijska komisija je pred meritorno obravnavo zahtevka za revizijo preverila, ali je
vložen pravočasno in pri naročniku; ali vsebuje vse obvezne sestavine iz 15. člena ZPVPJN;
ali ga je vložila aktivno legitimirana oseba iz 14. člena ZPVPJN; ali obstajajo omejitve iz 16.
člena ZPVPJN in ali je dopusten. Ker je ugotovila, da so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega
odstavka 31. člena ZPVPJN, je zahtevek za revizijo, na podlagi drugega odstavka 31. člena
ZPVPJN, sprejela v obravnavo.
Med vlagateljem in naročnikom je spor glede vprašanja, ali je naročnik kršil določbe ZJN-3 in
dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila s tem, ko je ugotovil, da skupina kandidatov,
v kateri nastopa vlagatelj, ne izpolnjuje enega od pogojev za sodelovanje, v posledici česar je
skupino kandidatov najprej pozval na zamenjavo reference oz,. podizvajalca, nato pa prijavo
te skupine kandidatov označil kot nedopustno.
Kot že pojasnjeno, naročnik izvaja omejeni postopek, v katerem lahko vsak zainteresirani
gospodarski subjekt odda prijavo za sodelovanje na podlagi objavljenega povabila k
sodelovanju, prijavi za sodelovanje pa priloži informacije za ugotavljanje sposobnosti, ki jih
zahteva naročnik (prvi odstavek 41. člena ZJN-3). Ponudbo lahko oddajo le gospodarski
subjekti, ki jih na podlagi ocene v prijavi predloženih informacij k temu povabi naročnik
(četrti odstavek 41. člena ZJN-3). Skladno z navedenim je naročnik tudi v dokumentaciji v
5
zvezi z oddajo javnega naročila v poglavju »2.1 Vrsta postopka« dokumenta »Navodila za
pripravo prijave in ponudbe« (v nadaljevanju: Navodila) navedel, da prva faza javnega
naročila zajema predhodno ugotavljanje sposobnosti, v kateri bo strokovna komisija preverila,
ali prijave za sodelovanje izpolnjujejo vse pogoje in zahteve (razlogi za izključitev), ki jih je
naročnik določil v teh navodil za pripravo prijave in ponudbe, ter da bo naročnik vsem
kandidatom, ki bodo na podlagi tega javnega naročila oddali prijavo za sodelovanje in za
katere bo v postopku pregledovanja in ocenjevanja ugotovljeno, da izpolnjujejo vse zahteve
določene v teh navodilih za pripravo prijave in ponudbe, priznal sposobnost za izvajanje
javnega naročila.
Glede tehnične in strokovne sposobnosti deseti odstavek 76. člena ZJN-3 določa, da lahko
naročnik določi zahteve, s katerimi zagotovi, da imajo gospodarski subjekti potrebne človeške
in tehnične vire ter izkušnje za izvajanje javnega naročila v skladu z ustreznim standardom
kakovosti. Naročnik lahko zahteva zlasti, da imajo gospodarski subjekti zadostne izkušnje, ki
jih izkažejo z ustreznimi referencami iz prejšnjih naročil. Pri javnem naročanju gradenj,
storitev ali blaga, za katera je treba izvesti namestitvena ali inštalacijska dela, lahko naročnik
strokovno sposobnost gospodarskih subjektov za izvedbo gradenj, storitev ali inštalacijskih
del oceni glede na njihove veščine, učinkovitost, izkušnje in zanesljivost (enajsti odstavek 76.
člena ZJN-3). Možna dokazila za izkazovanje tehnične sposobnosti so navedena v osmem
odstavku 77. člena ZJN-3, v skladu s katerim lahko ponudnik kot dokaz za lastno tehnično
usposobljenost (med drugim) predloži seznam gradenj, opravljenih v zadnjih petih letih, oz.
seznam najpomembnejših dobav blaga ali opravljenih storitev v zadnjih treh letih, skupaj z
zneski, datumi in navedbo javnih ali zasebnih naročnikov ter potrdili o zadovoljivi izvedbi del
(točka a) in b) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), navede tehnično osebje ali tehnične organe,
ki bodo sodelovali pri izvedbi javnega naročil (točka c) osmega odstavka 77. člena ZJN-3), ali
predloži dokazilo o izobrazbi in strokovni usposobljenosti izvajalca storitev ali gradenj ali
vodstvenih delavcev podjetja (točka f) osmega odstavka 77. člena ZJN-3).
ZJN-3 v 76. in 77. členu določa le izhodišča za oblikovanje pogojev za priznanje tehnične in
strokovne oz. kadrovske sposobnosti oziroma možna dokazila za njeno izkazovanje, naročnik
pa je tisti, ki mora v vsakem konkretnem postopku oddaje javnega naročila, upoštevajoč
specifičnost predmeta javnega naročila in morebitne posebne okoliščine v zvezi z njegovo
izvedbo, določiti vsebinske, vrednostne in časovne kriterije posameznih pogojev ter način
izkazovanja v primeru skupne ponudbe ali ponudbe s podizvajalci. Naročnik mora torej, ob
upoštevanju predmeta naročila, v razpisni dokumentaciji določiti vsebinske kriterije, ki jih
mora izpolnjevati referenčni posel za presojo primerljivosti del, da lahko ponudnik z
izkazovanjem njegove uspešne izvedbe dokaže strokovno in kadrovsko usposobljenost za
izvedbo naročila, ter način dokazovanja, ki ga mora ponudnik upoštevati pri izkazovanju
ustreznosti referenc.
6
Naročnik je sporni pogoj za sodelovanje določil v poglavju »6.2 Pogoji za sodelovanje«
Navodil, pod točko 4.A) razdelka »Tehnična in strokovna sposobnost«:
»Da je gospodarski subjekt v zadnjih 10 (desetih) letih od datuma objave javnega naročila
izvedel vsaj 1 (eno) debelostensko diafragmo tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 70
m, minimalne površine plašča 5000 m2 v času, ki ni daljši od 180 dni z opremo, ki omogoča
sprotno spremljanje vertikalnosti in ima možnostjo sprotne korekcije vertikalnosti v obeh
smereh. Iz reference mora izhajati tudi, da oprema za izvedbo diafragme zagotavlja
natančnost vertikalnosti z maksimalnim odstopanjem 0,3% ter da so bila dela opravljena
kvalitetno in v zahtevanih rokih.
[…]
[…]
Tehnično in strokovno sposobnost iz točke 4.A), 4.B), 4.C), 4.D), 5.A) in 5.B) lahko izpolnjuje
kandidat, vsak kandidat iz skupine kandidatov, in podizvajalci skupno.
Zadostitev pogoju se bo ugotavljala kot zbir zadostitev pogoja vsakega kandidata (vodilnega
kandidata in vsakega kandidata iz skupne prijave) oziroma samostojnega kandidata in
podizvajalcev, pri čemer morajo vsi kandidati oziroma kandidat in podizvajalci skupaj pogoju
zadostiti 100%, pod pogojem, da se nanaša na njihov obseg storitev, ki jih bodo dejansko
izvajali pri izvedbi javnega naročila.
[…]
7
ki niso izdana na obrazcih iz Razpisne dokumentacije, a z njimi izkažemo
izpolnjevanje referenčnih pogojev.
Hvala za razumevanje
ODGOVOR
Za naročnika so sprejemljiva tudi dokazila, ki niso izdana na obrazcih iz RD, a
morajo tudi ta biti vsebinsko skladna in potrjena s strani končnega naročnika
/investitorja ter dejansko izkazovati izpolnjevanje vseh zahtev, ki so opredeljene pod
točkami 4.A, 4. B, 4. C, 4.D in 5.A, 5.B pri pogojih za sodelovanje »Tehnična in
strokovna sposobnost« oz. navajati podatke kakor so ti opredeljeni v Obrazcih 9.1,
9.2, 9.3, 9.4, 9.5 in 9.6. Če bo ponudnik predložil dokazilo/a, ki ne bo/bodo vseboval/a
vseh podatkov iz zgoraj opredeljenih obrazcev, naročnik takih dokazil ne bo upošteval.
Ne glede na navedeno in iz vidika doslednosti izpolnjevanja ter navedbe in
izkazovanje vseh zahtevanih/relevantnih podatkov, vam predlagamo, da za dokazila
uporabite opredeljene obrazce.
Ali boste v tem primeru priznali naše kvalifikacije, če bodo izpolnjene vse druge
točke?
ODGOVOR
Naročnik od referenčne zahteve ne odstopa. Gre torej za referenco izvedbe vsaj enega
objekta debelostenske diafragme tlorisno ukrivljene oblike, minimalne globine 70 m,
minimalne površine plašča 5000 m2 v času, ki ni daljši od 180 dni z opremo, ki
omogoča sprotno spremljanje vertikalnosti in ima možnostjo sprotne korekcije
vertikalnosti v obeh smereh. Iz reference mora izhajati tudi, da oprema za izvedbo
diafragme zagotavlja natančnost vertikalnosti z maksimalnim odstopanjem 0,3% ter
da so bila dela opravljena kvalitetno in v zahtevanih rokih. Poleg globine in površine
enega referenčnega dela je potrebno dokazati tudi doseženo hitrost gradnje, 180 dni,
in uporabo primerne opreme, ki zagotavlje natančnost vertikalnosti z maksimalnim
odstopanjem 0,3 %.
8
da je pogoj minimalne globine 70m neupravičeno postavljen nesorazmerno visoko in
bi lahko bil razumljen kot diskriminatoren do potencialnih ponudnikov.
ODGOVOR
ODGOVOR
Vsi pogoji podani v dokumentaciji v vezi z oddajo javnega naročila so sorazmerni oz.
objektivno utemeljeni in opravičljivi glede na predmet naročila in so z njim
9
neposredno povezani. Prav tako, po vedenju naročnika, podano zahtevo izpolnjuje kar
nekaj kandidatov na evropskem trgu, iz česar izhaja, da je konkurenca podana.«
Skladno z drugo povedjo drugega odstavka 67. člena ZJN-3 se informacije, ki jih posreduje
naročnik gospodarskim subjektom na portalu javnih naročil ali prek njega, štejejo za
spremembo, dopolnitev ali pojasnilo dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, če iz
vsebine informacij izhaja, da se z njimi spreminja ali dopolnjuje ta dokumentacija ali če se s
pojasnilom odpravlja dvoumnost navedbe v tej dokumentaciji. Iz citiranih odgovorov
naročnika je razvidno, da je naročnik sporni pogoj za sodelovanje spremenil v delu minimalne
zahtevane globine debelostenske diafragme tlorisno ukrivljene oblike (60 metrov namesto
prvotno določenih 70 metrov) ter dopustil izkazovanje referenc ne le na obrazcih iz
dokumentacije v zvezi z oddajo javnega naročila, temveč tudi z dokazili, ki niso izdana na teh
obrazcih, pri čemer je s tem v zvezi določil, da morajo tudi ta (poudarila Državna revizijska
komisija) biti vsebinsko skladna in potrjena s strani končnega naročnika/investitorja ter
dejansko izkazovati izpolnjevanje vseh zahtev. V nasprotju z zatrjevanjem vlagatelja gre
ugotoviti, da naročnik pojma končnega naročnika/investitorja ni uvedel šele z odgovorom na
portalu javnih naročil, pač pa je že s prvotno dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila
zahteval potrditev referenc s strani takega subjekta; v odgovoru na portalu javnih naročil je
zgolj določil, da morajo biti tudi morebitna drugačna dokazila (ki niso na obrazcih naročnika)
potrjena s strani končnega naročnika/investitorja.
Enako kot naročnik v izpodbijani odločitvi tudi vlagatelj v zahtevku za revizijo sprva kot
nesporno navaja, da referenčni obrazec ni bil podpisan na zahtevan način (tj. s strani
končnega naročnika); v nadaljevanju sicer meni, da enoznačne definicije končnega
investitorja ni, zato je posledično vsaka definicija arbitrarna ter diskriminatorna do vlagatelja.
V vsakem primeru pa vlagatelj uveljavlja, da na sposobnost izvesti javno naročilo nima
vpliva, kdo je potrjevalec reference – glede na namen referenc namreč zastopa stališče, da
referenca obstaja, če obstaja podoben projekt, ki ga je subjekt izvedel in če to lahko na
kakršenkoli način dokaže.
Z vlagateljevimi očitki v tem delu ni mogoče soglašati. Naročnik je kot način dokazovanja
nedvoumno zahteval s strani končnega naročnika/investitorja potrjeno referenco (bodisi na
obrazcu naročnika bodisi vsebinsko enakovredno potrdilo), pri čemer v obravnavanem
primeru tudi po presoji Državne revizijske komisije družbe A. ni mogoče šteti kot končnega
naročnika/investitorja zadevnega objekta; ne glede na drugačno stališče vlagatelja namreč ni
mogoče ugotoviti, da je družba A. referenčni objekt naročila in plačala za svoje potrebe, pač
10
pa je (kar izhaja že iz navedb vlagatelja) razvidno, da je objekt za svoje potrebe naročilo in
plačalo mesto Dubaj, pri čemer je bila družba A. izvajalec teh del, družba B. pa podizvajalec
družbe A. Ni utemeljen niti pomislek vlagatelja, da se družba A. šteje za (končnega)
investitorja oz. naročnika del že zato, ker je podizvajalcu B. plačala za izvedena dela –
Državna revizijska komisija pri tem opozarja še na GZ (ki ureja pogoje za graditev objektov
in druga vprašanja, povezana z graditvijo objektov), skladno s katerim je investitor
udeleženec pri graditvi objektov, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali
prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam (11. točka prvega odstavka 3.
člena GZ). Glede na vse navedeno je tako treba pritrditi naročniku v tem, da je v konkretnem
primeru mogoče kot končnega naročnika/investitorja šteti (le) mesto Dubaj.
11
Upoštevaje vse navedeno ni mogoče ugotoviti, da je naročnik ravnal v nasprotju z
dokumentacijo v zvezi z oddajo javnega naročila in ZJN-3 s tem, ko je glede v ponudbi
predložene reference podizvajalca B. ugotovil, da ta ni ustrezna, in je skladno z drugim
odstavkom 81. člena ZJN-3 (ki določa, da naročnik v skladu s 77., 79. in 80. členom tega
zakona preveri, ali subjekti, katerih zmogljivosti namerava uporabiti gospodarski subjekt,
izpolnjujejo ustrezne pogoje za sodelovanje in ali zanje obstajajo razlogi za izključitev, pri
čemer mora od gospodarskega subjekta zahtevati zamenjavo subjekta, ki ne izpolnjuje
pogojev za sodelovanje ali v zvezi s katerim obstajajo obvezni razlogi za izključitev – kar je
naročnik smiselno povzel v poglavju »2.5 Podizvajalci« Navodil) skupino kandidatov, v
kateri nastopa vlagatelj, pozval na zamenjavo tega podizvajalca ali na predložitev novega
referenčnega potrdila obstoječega podizvajalca.
12
vlagatelju. Skladno s pravilom o trditveno-dokaznem bremenu [drugi odstavek 15. člena
ZPVPJN v povezavi s 13. členom ZPVPJN in 7. in 212. členom Zakona o pravdnem postopku
(Uradni list RS, št. 26/1999 s sprem.)] mora namreč tista stranka, ki določeno dejstvo zatrjuje,
le-tega tudi dokazati, oziroma zanj predlagati dokaze.
13
roka; upoštevaje navedeno zato tudi ni izkazan naročnikov očitek o malomarnosti vlagatelja
glede trenutka posredovanja vloge, s katero je zaprosil za podaljšanja roka. Državna revizijska
komisija obenem še dodaja, da naročnik niti ne zatrjuje, da je imel namen podaljšati rok (v
smislu, da ga je vlagatelj s predložitvijo dokumenta »Dopolnitev prijave za javno naročilo
[…]« prehitel in ob čemer bi bilo podaljšanje roka nepotrebno) – ravno nasprotno: naročnik v
postopku pravnega varstva zagovarja stališče, da je bil rok primeren. Ob tem za rešitev
obravnavane zadeve torej niti ni ključno, da je vlagatelj prek iztekom roka predložil
nezadostno oz. neustrezno referenčno potrdilo.
Naročnik še izpostavlja, da so bili nekateri predloženi dokumenti datirani v letu 2020, zaradi
česar naj za njihovo pridobitev in predložitev ne bi bilo potrebno veliko časa, kar pa po
presoji Državne revizijske komisije ni bistveno, saj naročnik po drugi strani utemeljuje, da
ravno ti dokumenti (priporočilno pismo s prilogo) ne izkazujejo izpolnjevanja referenčnega
pogoja – tudi sicer je, kot že omenjeno, treba glede na vsebino in datum dokumenta ugotoviti,
da niti ni bil pripravljen za to konkretno javno naročilo. Prav tako na rešitev obravnavane
zadeve ne vplivajo navedbe naročnika o tem, kakšne dokumente mu je vlagatelj predložil po
izteku roka – vlagatelj ob tem v zahtevku za revizijo opozarja, da bi v primeru ustreznega
roka naročniku lahko posredoval (ustrezna) referenčna potrdila na obrazcih iz dokumentacije
v zvezi z oddajo javnega naročila.
Državna revizijska komisija je zato, v skladu z 2. alinejo prvega odstavka 39. člena ZPVPJN,
zahtevku za revizijo ugodila in razveljavila naročnikovo odločitev o nepriznanju sposobnosti
skupini kandidatov, v kateri nastopa vlagatelj, kot izhaja iz dokumenta »Sprememba odločitve
o priznanju sposobnosti z dne 25. 5. 2021« z dne 5. 7. 2021.
Na podlagi tretjega odstavka 39. člena ZPVPJN Državna revizijska komisija naročnika
napotuje, da predmetni postopek zaključi na enega izmed načinov, ki ga omogoča ZJN-3, pri
tem pa upošteva določila navedenega zakona ter predmetno odločitev Državne revizijske
komisije. Če se bo naročnik odločil, da bo postopek oddaje javnega naročila nadaljeval, naj v
primeru pozivov po dopolnitvah, popravkih ali pojasnilih prijav določi primeren rok,
upoštevajoč pri tem načelo enakopravne obravnave (7. člen ZJN-3) in okoliščine, ki so bile
obravnavane v obrazložitvi tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 1. točke izreka tega sklepa.
Vlagatelj zahteva povrnitev stroškov, nastalih v postopku pravnega varstva. Ker je zahtevek
za revizijo utemeljen, je vlagatelj, skladno s tretjim odstavkom 70. člena ZPVPJN, upravičen
do povrnitve potrebnih stroškov postopka pravnega varstva.
14
Državna revizijska komisija je vlagatelju, skladno s 70. členom ZPVPJN in skladno z
Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 2/2015 s sprem.; v nadaljevanju: OT) kot potrebne
priznala naslednje priglašene stroške:
strošek dolžne vplačane takse za revizijski zahtevek v višini 1.000,00 EUR;
strošek odvetniške storitve za zahtevek za revizijo v višini 3.000 točk (prva točka
tarifne številke 40 OT), kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22 % DDV znaša
2.196,00 EUR;
izdatke v pavšalnem znesku po tretjem odstavku 11. člena OT (in sicer 2 % od skupne
vrednosti storitve do 1.000 točk in 1 % od presežka nad 1.000 točk, tj. 2000 točk) v
višini 40 točk, kar ob upoštevanju vrednosti točke in 22% DDV znaša 29,28 EUR.
Državna revizijska komisija vlagatelju ni priznala priglašenega stroška za sestavo vloge z dne
2. 8. 2021, saj ta v konkretnem primeru ni bil potreben (peti odstavek 70. člena ZPVPJN v
povezavi z osmim odstavkom istega člena, pa tudi drugi odstavek 2. člena OT). Navedbe v
vlogi, s katero se je vlagatelj opredelil do navedb naročnika, niso bile bistvene in niso
pripomogle ne k hitrejši ne k enostavnejši rešitvi zadeve. Državna revizijska komisija
vlagatelju tudi ni priznala priglašenega presežka nad priznanimi stroški za izdatke v
pavšalnem znesku po 11. členu OT, saj upoštevajoč skupno priznano vrednost storitve za
njegovo priznanje ni pravne podlage.
Državna revizijska komisija je tako drugemu vlagatelju kot potrebne stroške priznala stroške
v višini 3.225,28 EUR, ki mu jih je dolžan naročnik povrniti v roku 15 dni od prejema tega
sklepa. Višjo stroškovno zahtevo je Državna revizijska komisija zavrnila.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 2. točke izreka tega sklepa.
S tem je utemeljena odločitev Državne revizijske komisije iz 3. točke izreka tega sklepa.
Pravni pouk:
Zoper to odločitev je dovoljen upravni spor. Tožba se vloži neposredno pisno pri Upravnem
sodišču Republike Slovenije, Fajfarjeva 33, 1000 Ljubljana, ali pa se mu pošlje po pošti. Rok
za vložitev tožbe je 30 dni od vročitve odločitve Državne revizijske komisije.
Predsednik senata:
Andraž Žvan, univ. dipl. prav.,
član Državne revizijske komisije
15
Vročiti (prek portala e-Revizija):
vlagatelj,
pooblaščenec vlagatelja,
naročnik,
MJU.
Vložiti:
v spis zadeve.
16