Krneki 1

STANDARDIZACIJA IN TEHNIČNI PREDPISI
1. Evropska zakonodaja, prenos v zakonodajo držav članic

Evropska zakonodaja nadomešča različne nacionalne zakone in predpise.
Evropska zakonodaja pozna 4 tipe zakonodajnih dokumentov v EU:
PREDPISE- predpis je zakonodajni dokument z največjo močjo. Ko vstopi v veljavo, postane zakon v vseh
državah članicah.
DIREKTIVE- odprava tehničnih ovir. Dokument, ki omejuje uporabo določenega proizvoda (mora biti varen).
Vsaka država članica mora direktivo prenesti v svojezakone, akte, direktive, pravilnike…
ODLOČBE- odločba je upravni dokument in je obvezujoča za tisto državo članico, na katero je naslovljena.
PRIPOROČILA- priporočilo je le nasvet in ni obvezujoče.
Prenos direktiv v zakonodajo držav članic poteka preko nacionalnih predpisov. Države članice pripravijo
predpise, ki so potrebni za uskladitev z direktivo. O tem obvestijo Evropsko komisijo in ji predložijo besedila
temeljnih predpisov. Predpisi nacionalnih zakonodaj se zbirajo v nadzorni bazi podatkov NIM. V Sloveniji za
prenos skrbi Služba Vlade republike Slovenije za zakonodajo. Komisija presodi o ustreznosti prenosa
direktive v pravni red držav članic. Če v obdobju dvanajstih mesecev ni ugovora komisije, se predlagane
predpise sprejme.
2. Direktiva o gradbenih proizvodih – posebnosti v primerjavi z drugimi direktivami
Bistvena je zaščita potrošnika. Proizvod po direktivi ne sme ogoržati zdravja in varnosti ljudi, okolja in
naravnih ter z delom ustvarjenih vrednot.
Bistvene zahteve- se nanašajo na gradbeni objekt (ne na gradbeni proizvod)
Dajanje proizvodav promet in v uporabo- objekt, v katerem bodo vgrajeni, mora izpolnjevati bistvene
zahteve.
Domneva o skladnosti- skladni morajo biti s harmoniziranimi tehničnimi specifikacijami, če teh ni pa s
priznamimi nacionalnimi specifikacijami.
Prost pretok- proizvodi s CE omogočajo objektom zadovoljiti bistvene zahteve.
3. Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro)
Ta zakon ureja pogoje za dajanje gradbenih proizvodov v promet (katerih lastnosti so povezane z
izpolnjevanjem bistvenih zahtev za gradbene objekte), podeljevanje tehničnih soglasij gradbenim
proizvodom, izvedbo postopkov ugotavljanja in potrjevanja skladnosti s predpisanimi zahtevami, izvajanje
inšpekcijskega nadzora ter izvajanje posebnih postopkov priznavanja skladnosti gradbenih proizvodov.
4. Odredba o gradbenih proizvodih, razlike med direktivo in odredbo, začetek veljavnosti
Odredba nevelja več ker jo je zamenjal zakon o gradbenih proizvodig ZGPro.
5. Bistvenen zahteve (ZGPro, 4. čl.)

Mehanska odpornost in stabilnost
Varnost pri požaru
Higienska in zdravstvena zaščita, zaščita okolja
Varnost pri uporabi
Zaščita pred hrupom
Varčevanje z energijo in ohranjanje toplote
6. Harmonizirane tehnične specifikacije (ZGPro)
Harmonizirane tehnične specifikacije so standardi in tehnična soglasja, ki jih je pripravila pristojna evropska
organizacija za standardizacijo (CEN- Evropski komite za Standardizacijo, EOTA- Evropska organizacija za
tehnična soglasja) na podlagi naročila komisije in katerega referenčni podatki so bili objavljeni v Uradnem
listu Evropskih skupnosti.
7. Harmonizirani standardi, dodatki Z (poudarek na ZA)
Harmonizirani standardi obstajajo samo za proizvode, ki vplivajo na bistvene lastnosti objektov.
Razlika med običajnim (prostovoljnim) in harmoniziranim standardom je v tem, da ima slednji obvezen
dodatek Z (je osnova za znak CE). V dodatku ZA so navedene bistvene lastnosti, ki jih morajo izpolnjevati
gradbeni proizvodi (zadevajo Direktivo o gradbenih proizvodih- CPD). V harmoniziranem standardu je tudi
datum umika vseh nacionalnih standardov, ki so v nasprotju s tem harmoniziranim standardom.
ZA pomeni za gradbene proizvode.
8. Slovenski inštitut za standardizacijo, sprejemanje in izdajanje standardov (ZSta-1)

ZSta-1, 59/1999, 5. čl.
SIST je slovenski nacionalni organ za standarde.
1
Inštitut opravlja naslednje naloge:
- pripravlja, sprejema, izdaja slovenske nacionalne standarde
- vodi register slovenskih nacionalnih standardov
- predstavlja interese slovenske nacionalne standardizacije v mednarodnih in evropskih organizacijah za
standardizacijo
- izdaja glasilo z objavami sprejetih slovenskih nacionalnih standardov
V SIST je lahko zaposlen vsak državljan, vendar to niso državni uslužbenci.
Organi inštituta so skupščina, predsednik inštituta, upravni odbor, direktor in dva strokovna sveta: strokovni
svet za splošno področje in strokovni svet za področje elektrotehnike, IT in TK. Strokovni svet skrbi za
pripravo, sprejemanje in izdajanje slovenskih nacionalnih standardov.
Slovenski nacionalni standard SIST je nacionalni standard, ki ga sprejme Slovenski inštitut za
standardizacijo. SIST se pripravi na podlagi mednarodnega standarda (privzem), evropskega standarda
(EN, HD), tujega nacionalnega standarda (ISO, IEC, ITU) ali drugih dokumentov s poročja standardizacije.
SIST, ki je pripravljen na tak način, se lahko sprejme v slovenskem ali v tujem jeziku.
9. S čem se Slovenski inštitut za standardizacijo ne sme ukvarjati?
ZSta-1, 59/1999, 5. čl.
Opravljati ne sme dejavnosti, katerih cilj je pridobivanje dobička.
10. Evropska / nacionalna tehnična soglasja (ZGPro)
Tehnično soglasje je pozitivna tehnična ocena ustreznosti gradbenega proizvoda za predvideno uporabo, ki
temelji na izpolnjevanju bistvenih zahtev za gradbene objekte, za katere se gradbeni proizvod uporablja.
Evropsko tehnično soglasje (ETA) podeli priglašeni organ za tehnična soglasja na podlagi smernice EOTA ,
ki med drugim vsebuje seznam ustreznih razlagalnih dokumentov.
Razlagalni dokumenti- natančno podajajo obliko bistvenih zahtev in jih podrobno razložijo, naznačujejo
medsebojno razmerje med zahtevami za objekte in lastnostmi proizvodov.
Organ za tehnično soglasje sme podeliti evropsko tehnično soglasje le tistemu gradbenemu proizvodu
- za katerega ni harmoniziranih standardov niti ga ni v načrtu
- ki znatno odstopa od harmoniziranih standardov
Nacionalno tehnično soglasje je tehnično soglasje, ki ga je določenemu gradbenemu proizvodu podelil
organ za tehnična soglasja v skladu z zakonodajo določene države.
Organ za tehnična soglasja sme podeliti tehnično soglasje le tistemu gradbenemu proizvodu
- ki mu ni bilo podeljeno evropsko tehnično soglasje
- za katerega ni slovenskega nacionalnega standarda
- ki znatno odstopa od slovenskega nacionalnega standarda
11. Postopek pridobivanja evropskega / slovenskega tehničnega soglasja (ZGPro)
Podoben postopek pri evropskem in slovenskem tehničnem soglasjem:
1. Zahtevo vloži proizvajalec
2. Organ za podelitev evr. teh. soglasja seznani proizvajalca s postopkom
3. Zahtevi morajo biti priloženi specifikacije, načrti in poročila o že opravljenih preizkusih, ki podrobno
predstavijo gradbeni proizvod
4. Organ mora obvestiti vložnika o manjkajočih dokumentih in zagotoviti tajnost vseh podatkov
5. Organ za tehnična soglasja prouči zahtevo in podeli evropsko tehnično soglasje proizvodu za katerega
ugotovi, da ustreza svoji nameravani uporabi (za dobo 5 let).
12. Organi za tehnična soglasja
Organ za tehnična soglasja je tista pravna ali fizična oseba, ki podeljuje evropska, nacionalna ali slovenska
tehnična soglasja in je priglašen v Evropko organizacijo za tehnična soglasja EOTA. Organ za tehnična
soglasja priglasi minister in mora biti sposoben:
- oceniti ustreznost novih gradbenih proizvodov za uporabo na podlagi znanstvenih in praktičnih znanj
- sprejeti odločitve, ki so glede na interese posameznih proizvajalcev nepristranske
- združiti prispevke vseh zainteresiranih strani v uravnoteženo presojo
Evropsko organizacijo za tehnična soglasja EOTA sestavljajo priglašeni organi za podeljevanje tehničnih
soglasij iz vseh držav članic Unije.
13. Evropski ocenjevalni dokumenti, evropske tehnične ocene (uredba EU št. 305/2011)
Evropska tehnična ocena- je dokumentirana ocena lastnosti gradbenega proizvoda v zvezi z njegovimi
bistvenimi značilnostmi v skladu z zadevnim evropskim ocenjevalnim dokumentom.
Evropski ocenjevalni dokument- je dokument, ki ga sprejme TAB za namen izdaje evropskih tehničnih ocen.
Vsebina evropskega ocenjevalnega dokumenta:
- splošen opis gradbenega proizvoda, seznam bistvenih značilnosti, metode in merila za ocenjevanje
lastnosti proizvoda v zvezi s temi bistvenimi značilnostmi
- veljavna načela za tovarniško kontrolo proizvodnje, ki se uporablja
2
- če je mogoče, se že obstoječe metode in merila vključijo kot deli evropskega ocenjevalnega dokumenta
14. Organi za tehnično ocenjevanje (uredba EU št. 305/2011)
TAB so organi za tehnično ocenjevanje, ki pripravljajo osnute evropskih ocenjevalnih dokumentov in izdajajo
evropske tehnične ocene.
Organizacija TAB-ov na podlagi zahteve proizvajalca za evropsko tehnično oceno pripravi in sprejme
evropski ocenjevalni dokument za kateri koli gradbeni proizvod, ki ni ali ni v celoti zajet v harmoniziranem
standardu in za katerega v skladu z obstoječim harmoniziranim standardom ni mogoče v celoti oceniti
lastnosti v zvezi z njegovimi bistvenimi značilnostmi.
15. Potrjevanje skladnosti proizvodov s tehničnimi specifikacijami in postopki (ZGPro)
Proizvajalec oz. dobaviltelj je odgovoren za potrjevanje skladnosti gradbenega proizvoda z zahtevami
tehničnih specifikacij.
Potrditev skladnosti se izvede:
- z izjavo o skladnosti, ki jo poda izvajalec ali zastopnik
- ali s certifikatom o skladnosti, ki ga izda certifikacijski organ
- ali z znakom skladnosti
Pred potrditvijo skladnosti se primernost gradbenega proizvoda za namen za katerega je bil predviden,
ugotovi :
- s preizkušanjem
- kontrolo ali
- z drugimi načini ugotavljanja skladnosti
Postopek ugotavljanja in potrjevanja skladnosti, ki je predpisan v tehničnih specifikacijah, mora proizvajalec
izvesti bodisi sam bodisi v sodelovanju z organom vključenim v potrjevanje skladnosti.
16. Sistemi potrjevanja skladnosti (ZGPro)
Sistem za potrjevanje skladnosti s tehničnimi specifikacijami sestoji iz kombinacij metod za potrjevanje
skladnosti, ki je odvisna od:
- narave proizvoda
- pomembnosti proizvoda za izpolnitev bistvenih zahtev
- vpliva spremenjljivosti lastnosti.
Poznamo 6 sistemov potrjevanja skladnosti: 1+, 1, 2+, 2, 3 in 4 (višja stopnja pomeni manj zahteven
proizvod). Za vse sisteme velja, da mora imeti proizvajalec vzpostavljeno dokumentirano notranjo kontrolo
proizvodnje, po izpolnitvi specifikacije pa izdati izjavo o skladnosti proizvoda s to specifikacijo.
17. Ocenjevanje in preverjanje nespremenljivosti lastnosti
Proizvajalec izvede tovarniško kontrolo proizvodnje in nadaljnje preskušanje vzorcev.
Priglašeni organ za certificiranje:
Sistem 1+: določitev tipa proizvoda, začetni pregled obrata, stalni nadzor, inšpekcijsko preizkušanje
Sistem 1: določitev tipa proizvoda, začetni pregled obrata, stalni nadzor
Sistem 2+: določitev tipa proizvoda, začetni pregled obrata, stalni nadzor
Sistem 2: določitev tipa proizvoda, začetni pregled obrata
Sistem 3: določitev tipa proizvoda
Sistem 4: nič
Preberi ZGPor člen…za lažje razumevanje
18. Izjava o skladnosti / Izjava o lastnostih (ZGPro)
Izjava o skladnosti je listina, s katero proizvajalec potrdi skladnost proizvoda s tehnično specifikacijo.
Odvisno od sistema potrjevanja skladnosti jo izda sam, ali na podlagi certifikata skladnosti za proizvod ali
certifikata notranje kontrole proizvodnje.
19. Notranja kontrola proizvodnje in prvi preskus tipa proizvoda (ZGPro)
Stalno notranjo kontrolo proizvodnje opravlja proizvajalec. Vsebuje postopke in ukrepe za vzdrževanje in
obvladovanje skladnosti proizvoda s tehničnimi specifikacijami. Sestoji iz kontrole in preskusov merilne
opreme, surovin oz. sestavin, tehnoloških procesov, proizvodne opreme in gotovih proizvodov.
Vsi elementi zahteve in ukrepi, ki jih sprejme proizvajalec v zvezi s kontrolo proizvodnje, morajo biti
sistematično dokumentirani v obliki zapisane politike in postopkov.
Prvi, začetni preskus tipa proizvoda (ZPTP) sestavljajo vsi preskusi in postopki, določeni v tehnični
specifikaciji, s pomočjo katerih se na vzorcu proizvoda opredeli obnašanje določene vrste proizvoda v
uporabi. Z ZPTP se preverja, če proizvod ustreza zahtevam tehnične specifikacije.
3
20. Certificiranje proizvodov in notranje kontrole proizvodnje (ZGPro)
Certificiranje skladnosti je postopek, s katerim tretja stranka (certifikacijski organ) poda pisno zagotovilo-
certifikat, da je proizvod, proces ali storitev v skladu s specificiranimi zahtevami.
Certifikat notranje kontrole proizvodnje je pisno zagotovilo, da se sistem notranje kontrole proizvodnje izvaja
v skladu z zahtevami relevantne tehnične specifikacije.
Certificiranje proizvodov se izvaja za sistem 1+ in 1, certificiranje sistema notranje proizvodnje se izvaja za
sistem 2+ in 2. Oboje opravi certfikacijski organ.
21. Akreditacija laboratorijev / nadzornih in certifikacijskih organov (ZAkr)
Akreditiranje je strokovni postopek, s katerim nacionalna akreditacijska služba s podeljeno akreditacijsko
listino formalno potrdi usposobljenost za izvajanje opredeljenih nalog na področju ugotavljanja skladnosti.
Akreditacija je uradno priznanje usposobljenosti za opravljanje določenih dejavnosti. V postopek akreditacije
se lahko vključi vsak laboratorij, ki izvaja kalibriranje in preskušanje, certifikacijski organ za certificiranje
proizvodov, sistemov vodenja, storitev ali osebja in kontrolni organ.
Stranka, ki želi biti akreditirana, mora izpolnjevati zahteve, navedene v standardih za akreditiranje.
Standardi zahtevajo, da stranka razpolaga z dokumentacijo, ki pojasnuje njeno pravno identiteto,
organizacijo, sistem vodenja kakovosti, obvladovanje dokumentacije, usposobljenost osebja, tehnično
usposobljenost in zmogljivost, delovne postopke, ustrezne zapise in dokumente, ki jih izdaja.
22. Priglašeni organi za preizkušanje, nadzor in certificiranje (ZAkr)
Države članice priglasijo evropski komisiji svoje organe, ki so jih določile za opravljanje nalog v zvezi s
postopkom potrjevanja skladnosti.
Glede na opravljanje nalog organov razlikujemo:
- certifikacijske organe, ki opravljajo certificiranje proizvodov, sistemov vodenja ali osebja
- kontrolne organe, ki opravljajo ocenjevanje, ugotavljajo skladnost postopkov kontrole proizvodnje
- preskuševalne laboratorije, ki merijo, pregledujejo, preskušajo ali drugače določajo lastnosti ali
obnašanje proizvodov
Organ za tehnična soglasja je tista pravna ali fizična oseba, ki podeljuje evropska, nacionalna ali slovenska
tehnična soglasja in je priglašen v Evropko organizacijo za tehnična soglasja EOTA.
Slovenski organ za tehnična soglasja, ki je vključen v EOTA je Zavod za gradbeništvo Slovenije- ZAG.
23. Zahteve za proizvode iz nacionalne zakonodaje za graditev (ZGPro)
Zakon o gradbenih proizvodih - ZGPro ureja dajanje gradbenih proizvodov v promet. Izdelan je z
upoštevanjem zahtev direktive o gradbenih proizvodih (CPD) 89/106/EGS, ki opredeljuje posamezne
elemente zakonodaje tako, da je z njihovim delovanjem omogočen prost pretok gradbenih proizvodov po
vsem notranjem trgu EU. Harmonizirani elementi te direktive so ustrezno prirejeni tako, da je bil z njimi
nadgrajen tudi nacionalni del tega zakona. To pomeni, da je zakon operativen tudi takrat, kadar določen
gradbeni proizvod še nima ustrezne, na ravni EU harmonizirane tehnične specifikacije.
Poleg ZGPro, predstavljajo sistemske tehnične predpise, ki skupaj prevzemajo glavne zahteve CPD, še:
- Pravilnik o bistvenih zahtevah za gradbene objekte, ki jih je treba upoštevati pri določitvi lastnosti
gradbenih proizvodov
- Pravilnik o potrjevanju skladnosti in označevanju gradbenih proizvodov
- Pravilnik o postopku podelitve evropskega tehničnega soglasja gradbenemu proizvodu
- Pravilnik o požarni klasifikaciji gradbenih proizvodov
4
1. Znak CE. S katerimi predpisi je predpisan in kateri dokumenti ga morajo spremljati?
ZGPro, 52/2000, čl. 11, 26 in 25, Pravilnik o varnosti strojev, 75/2008, čl. 7 in 17
Znak CE je dokazilo, da proizvod ustreza vsem evropskim zahtevam in vsem postopkom za ugotavljanje
skladnosti, ki veljajo zanje in so predpisani v direktivah, ki so v posameznih državah članicah prenesene v
nacionalno zakonodajo. Znak CE pomeni, da je proizvod usklajen s predpisanimi zahtevami, zlasti tistimi, ki
zagotavljajo zdravje, varnost in zaščito okolja.
Predpisan je s tehničnimi predpisi EU.
Dokumenti: Izjava o skladnosti, preizkusno poročilo in certifikat o skladnosti.
2. Katere so mednarodne organizacije za standardizacijo?

ZSta-1, 59/1999, 2. čl.
ISO Mednarodna organizacija za standardizacijo (International Standardization Organization)
IEC Mednarodna elektrotehniška komisija (International Electrotechnical Commission)
ITU Mednarodna zveza za telekomunikacije (International Telecommunication Union)
3. Pri katerih evropskih organizacijah mora Republika Slovenija notificirati tehnične predpise in
standarde?
Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti
Pri evropski standardizacijskih organih:
CEN evropski komite za standardizacijo
CENELEC evropski komite za standardizacijo v elektrotehniki
ETSI evropski inštitut za telekomunikacijske standarde
4. S katerimi evropskimi organizacijami mora Republika Slovenija usklajevati postopke
ugotavljanja skladnosti?
Uredba o postopkih notificiranja na področju standardov, tehničnih predpisov in postopkov za ugotavljanje skladnosti priloga 1
Z evropskimi akreditacijskuimi organi, ki so združeni v Evropsko združenje za akreditacijo (EA).
5. Kako nastane standard?
ZSta-1, 59/1999, 22. čl.
Slovenski nacionalni standard ali drugi standardizacijski dokument se lahko pripravi na podlagi izvirnega
besedila (prevajamo) ali na podlagi privzema mednarodnega, evropskega, tujega nacionalnega standarda
ali drugih dokumentov s področja standardizacije. Dobi se oznaka SIST.
S standardom so podane tehnične specifikacije ali zahteve za zdelke, storitve, sisteme, procese in
materiale. S preskusi pa nato preverjamo ali je mogoče te standarde sčasoma zanesljivo izpolniti.
Postopek:
- Pobuda, standardizacijski projekt
- Notifikacija
- Delovni osnutek standarda dSIST
- Osnutek standarda oSIST
- Končni osnutek standarda kSIST
- Standard SIST (Standard je potrjen z dnem sprejema na strokovnem svetu)
6. Kaj je novi pristop na področju tehnične harmonizacije in standardizacije?
»Novi pristop« vpeljuje prostovoljni sistem, zasnovan na zakonodaji, ki od proizvajalca zahteva preizkušanje
in certificiranje lastnih proizvodov.
Veljajo naslednja načela
- zakonodajna harmonizacija je omejena na bistvene zahteve katerim morajo zadostiti vsi proizvodi
znotraj EU, izpolnjevanje bistvenih zahtev je obvezno
- na trg in v uporabo so lahko dani samo proizvodi, ki so v skladu z bistvenimi zahtevami
- za harmonizirane standarde, ki so objavljeni v Uradnem listu EU in so prevzeti v nacionalne standarde,
se smatra, da so v skladu z bistvenimi zahtevami
- uporaba harmoniziranih standardov ali drugih tehničnih specifikacij je prostovoljna: proizvajalec lahko
izbere kakšno drugačno tehnično rešitev, če je sposoben dokazati, da je v tem izpolnil bistvene zahteve
- proizvajalec lahko izbira med različnimi postopki ocenjevanja skladnosti, ki jih določajo direktive
7. Kaj je harmonizacija predpisov in standardov?
Proces prenosa predpisov iz EU v slovenski pravni red na splošno pravimo harmonizacija. Prenos in
vzajemno priznanje na področju predpisovanja zahtev proizvajalcem. V Evropski uniji takšno predpisovanje
zahtev izvajajo s t.i. direktivami Novega pristopa, večino njih je že prevzela slovenska zakonodaja.
Harmonizacija predpisov je usklajenost za vzpostavitev zaupanja in s tem pogojev za vzajemno priznanje -
odstranjevanje ovir za trgovanje.
Harmonizirani standard je evropski standard EN, ki je bil pripravljen po naročilu (mandatu) Evropske
komisije in Sekretariata EFTA z namenom, da podpre bistvene zahteve direktive. Z mandatom ni nujno zajet
celoten standard, saj je mogoče v besedilo standarda vključiti tudi še dodatna določila, katerih uporaba ni
obvezna. V takšnem primeru govorimo o reguliranem področju standarda, ki "podpira" zahteve direktive, in o
5
prostovoljnem področju standarda. Ta povezava je obrazložena v dodatku Z na koncu vsakega
mandatiranega standarda.
8. Kje so objavljeni tehnični predpisi?
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti, 5. čl. (s116)
Tehnični predpisi se objavijo v uradnem listu.
Proizvod je skladen z zahtevami tehničnega predpisa, če proizvod ustreza zahtevam neobveznih
standardov, na katere se tehnični predpis sklicuje. Seznam teh standardov se objavi v Uradnem listu.
Uporaba teh standardov ustvari domnevo o skladnosti s TP.
9. Kje so objavljeni standardi?
ZSta-1, 59/1999, 22. čl.
Informacija o sprejetem SIST se objavi v glasilu inštituta. SIST se izda kot posebna publikacija.
10. Uporaba katerih tehničnih predpisov je obvezna v RS?
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti člen 5 (s116), Register predpisov RS
V RS je obvezna uporaba vseh TP, ki so veljavni.
11. Kateri nacionalni standardi posameznih članic EU se smejo uporabljati v RS in kdaj?
Tiste ki jih sprejme SIST (razglasitev, platnica, prevod) oz. samo harmonizirani.
Lahko se uporabljajo vsi vendar so neobvezni razen, ko je obvezna uporaba določena s predpisom.
12. Na spoštovanju katerih načel temelji slovenska nacionalna standardizacija?
ZSta-1, 4. čl.
- pravice prostovoljnega sodelovanja in prispevanja vseh zainteresiranih pri pripravi in sprejemanju
slovenskih nacionalnih standardov ter prostovoljne uporabe slovenskih nacionalnih standardov
- konsenza, ki pomeni načelno strinjanje pomembnega dela zainteresiranih o vsebini slovenskih
nacionalnih standardov
- preprečitve prevlade posameznih interesov nad skupnim interesom zainteresiranih
- preglednosti dela in javne dosegljivosti slovenskih nacionalnih standardov
- medsebojne usklajenosti slovenskih nacionalnih standardov
- upoštevanja doseženega stanja tehnike in pravil v mednarodni in evropski standardizaciji
13. Ali v Sloveniji veljajo tuje listine in znaki skladnosti oz. katere?
Zakon o meroslovju, ZMer-1-UPB1, 15. čl.
V RS veljajo listine o skladnosti in znaki skladnosti, če so bili izdani v skladu z mednarodnimi pogodbami, ki
jih je ratificirala RS.
14. Standardi, katerih uporaba je obvezna v RS?
ZSta-1, 59/1999, 23. čl.
Uporaba standardov je prostovoljna, razen v primeru, da je obvezna uporaba določena s predpisom ali jo
določi projektant. Nacionalni standardi so neveljavni, če so v nasprotju z EU standardi.
15. Kakšne so razlike med tehničnimi predpisi in standardi?
Standardi:
- izdaja jih ustanova za izdajo standardov (SIST)
- objavljeni so v uradnem glasilu standardizacijske ustanove
- so neobvezni, razen da je obvezna uporaba standarda določena s predpisom
Tehnični predpisi:
- izdajajo jih ministrstva
- objavljeni v uradnem listu
- so obvezni
- se sklicujejo na standarde
16. Čemu so namenjeni standardi ISO9000 in ISO14000?
ISO 9000- serija standardov govori o sistemu vodenja kakovosti
ISO14000- serija okoljskih standardov, ki pomagajo podjetju razviti svojo okoljsko politiko
17. Čemu so namenjeni standardi serije 45000?
SIST EN 45000- serija standardov za delo na področju akreditiranja, preizkušanja, certificiranja in kontrole
18. V čem se kaže posledica datiranega ali splošnega navajanja standardov?
Standardi se spreminjajo, zato je ob uporabi standarda potrebno navesti tudi datum, ko se je standard
navajal.
19. V Sloveniji že sprejeti evropski standardi, ki jih ne smemo v celoti uporabljati?
Harmonizacijski dokument so standardi, pri katerih na ravni Evrope ni bilo mogoče doseči soglasja o polnem
besedilu in so zato v njih ohranjena le bistvena (varnostna) določila, podrobnosti izvedbe pa so prepuščene
državam članicam.
6
20. Kdaj je proizvod varen in kdaj je proizvod nevaren?
Zakon o splošni varnosti proizvodov (ZSVP-1), 101/2003, 2. in 3. čl.
Varen proizvod je vsak proizvod, ki v normalnih ali razumno predvidljivih pogojih uporabe ne predstavlja
nikakršne nevarnosti ali samo minimalno nevarnost, povezano z uporabo proizvoda.
Proizvajalci smejo dati v promet samo varne proizvode, pri čemer se proizvod šteje za varnega:
- kadar izpolnjuje vse zahteve tehničnih predpisov, ki se nanašajo nanj
- če tehničnih predpisov ni: izpolnjuje zahteve prostovoljnih slovenskih, mednarodnih ali evropskih
harmoniziranih standardov
- če ni niti ustreznih tehničnih predpisov, niti standardov: je izdelan po pravilih stroke in je varen
21. Kateri so priznani organi za potrjevanje ustreznosti proizvodov?
ZGPro , 22. čl.
Organ za ugotavljanje skladnosti je od dobavitelja neodvisen laboratorij, certifikacijski organ, kontrolni organ
oziroma drug organ, ki sodeluje v postopku ugotavljanja skladnosti in je lahko državni organ, pravna oseba
ali fizična oseba. Organ za ugotavljanje skladnosti, ki izpolnjuje zahteve, ima akreditacijo.
22. Listine, ki jih mora proizvajalec priložiti proizvodu?
Zakon o varstvu potrošnikov ZVPot, 34. čl.
Podjetje mora za blago, ki je namenjeno prodaji potrošnikom v prodajalnah, zunaj prodajaln in prodaji blaga,
sklenjeni s pogodbami na daljavo, izročiti:
- certifikat ?
- izjavo o skladnosti ?
- garancijski list
- navodilo za sestavo in uporabo
- seznam pooblaščenih servisov
23. Kaj ureja Zakon o standardizaciji?
ZSta-1, 59/1999, 1. čl.
Zakon opredeljuje:
- cilje in načela slovenske nacionalne standardizacije
- določa statut slovenskega nacionalnega organa za standarde
- njegove naloge
- članstvo
- način financiranja
- ureja pripravo, sprejem in izdajo ter uporabo SIST
Z zakonom o standardizacii dobimo varen proizvod.
24. Kako proizvajalec zagotovi , da je proizvod varen?
ZSVP-1, 101/2003, 3. in 4. čl.
Da bi bila zagotovljena varnost proizvodov, morajo proizvajalci in dobavitelji:
- obveščati uporabnike s priloženimi navodili za uporabo in drugimi potrebnimi informacijami, da bodo ti
lahko ocenili nevarnost, ki jo proizvod predstavlja v času normalne in upravičene predvidljive življenjske
dobe, in se zavarovali pred takimi tveganji
- v skladu z značilnostmi proizvodov , ki jih dobavljajo, sprejeti ukrepe, ki jim bodo omogočali sprotno
obveščenost o nevarnostih, ki jih ti proizvodi utegnejo predstavljati, in ustrezno ukrepati, po potrebi tudi
z umikom proizvodov iz prometa, da bi se izognili nevarnosti
Kadar izpolnjuje vse zahteve vsebovane v tehničnih predpisih kar potrdi z izjavo o skladnosti, certifikat o
skladnosti.
25. Na kakšen način se izvaja akreditacija?
ZAkr, 59/1999, 6. čl.
Akreditiranje je postopek za pridobitev dokazila o usposobljenosti za opravljanje določene dejavnosti.
Akreditiranje se izvede na podlagi zahteve stranke. Skleniti morata pogodbo. Izvede jo Slovenska
akreditacija z ugotavljanjem usposobljenosti pravnih in fizičnih oseb. Če izpolnjuje pogoje ji dodeli
akreditacijsko listino. V Slo. akred. so državni uslužbenci.
26. Kdaj se sme posamezen proizvod prodajati na tržišču, pod katerimi pogoji se sme pričeti
uporabljati in pod katerimi pogoji se sme uporabljati?
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in ugotavljanje skladnosti, ZTZPUS-UPB1, 99/2004, 3. in 7. čl.
Proizvajalci smejo dati v promet samo varne proizvode.
Proizvodi se smejo uporabljati samo, če so skladni s predpisanimi tehničnimi zahtevami, če je bila njihova
skladnost ugotovljena po predpisanem postopku in če so označeni v skladu s predpisi.
Proizvodi morajo imeti izjavo o skladnosti, preizkusno poročilo ter certifikat o skladnosti. Uporabnik mora biti
seznanjen z navodili za uporabo.
7
27. Kako se preverja pravilnost izvajanja postopkov ugotavljanja skladnosti pri proizvajalcu?
Zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti , ZTZPUS-UPB1, 8.čl.
Ugotavljanje primernosti in izvajanje nadzora proizvajalčevega sistema zagotavljanja kakovosti
proizvodnega procesa izvaja organ za ugotavljanje skladnosti.
28. Listine o skladnosti proizvodov, postopkov in storitev?
ZTZPUS-UPB1, 7.čl.
- izjava o skladnosti
- preskusno poročilo
- certifikat ali
- druga listina o skladnosti
29. Kdo mora pridobiti listine o skladnosti?
ZTZPUS-UPB1, 7.čl.
Listine o skladnosti (naštete v prejšnjem odgovoru) mora pridobiti dobavitelj preden so proizvodi dani v
promet oz. preden se začnejo uporabljati.
30. Kakšen sistem merskih enot uporabljamo v Sloveniji?
Zakon o meroslovju, ZMer-1-UPB1, 6. čl.
V Republiki Sloveniji se uporablja mednarodni sistem enot- SI. Izjemoma lahko minister, pristojen za
meroslovje, predpiše uporabo enot izven SI, če se te uporabljajo mednarodno in jih SI neposredno ne
določa.
Osnovne merske enote v Sloveniji:
Dolžina (meter)
Masa (kg)
Čas (sec.)
Električni tok (A)
Termo dinamična temperature (K)
Svetilnost (candela)
Množina snovi (Mol)
31. Kakšna je zveza med upornostjo tal in specifično ohmsko upornostjo?
Specifična upornost tal je prevodnik, ki ga označuje upornost zamišljene kocke homogenega zemljišča s
stranico 1m. ρ [Ωm]
32. Pogoj za dajanje merila v promet?
ZMer-1-UPB1, 9.čl.
V RS so lahko dana v promet samo tista merila:
- ki izpolnjujejo zahteve Zakona o meroslovju
- za katera je bila po predpisanih postopkih ugotovljena skladnost
Preden gredo v promet morajo biti označena oziroma mora biti zanje izdana listina o skladnosti z
meroslovnimi predpisi. Skladnost preverja pooblaščeni organ, kateremu akreditacijo podeli Slo. akred.
33. Pogoj za uporabo merila?
ZMer-1-UPB1, 9.čl.
Merilo je treba uporabljati v skladu z zahtevami, pogoji in omejitvami, določenimi v listinah o skladnosti z
meroslovnimi predpisi, ter v skladu z navodilom proizvajalca za uporabo.
34. Kdaj je oznaka na merilu neveljavna?
ZMer-1-UPB1, 13.čl.
- poteče rok njene veljavnosti
- je spremenjena, poškodovana ali odstranjena
- je razveljavljena
- je bilo merilo popravljeno ali predelano.
Tako merilo se ne sme več uporabljati.
35. Katere overitve meril so predpisane?
ZMer-1-UPB1, 2., 11. in 12. čl.
- redna (izvede se periodično in v skladu s predpisi, zagotovi imetnik merila)
- izredna (izvede se po predelavi, okvari ali drugih tehničnih pomanjkljivosti merila, zagotovi imetnik)
Za overitev mora poskrbeti lastnik. Merila morajo imeti sledljivost do etalonov.
36. Kdo izvaja meroslovni nadzor?
Meroslovni nadzor nad merili v prometu in uporabi, predpakiranimi izdelki in merilnimi steklenicami ter nad
pravilno uporabo merskih enot izvaja Urad RS za meroslovje. Pooblaščeni uradni osebi za izvajanje nalog
meroslovnega nadzora sta inšpektor in meroslovni nadzornik.
8
37. Kaj je predpakirani proizvod?
Predpakirani proizvod so predpakirani izdelki, vključno s predpakiranimi tekočinami, v poljubni embalaži, ki
so pakirani v odsotnosti kupca in katerih količine izdelka ni mogoče spremeniti brez odpiranja ali
spremembe embalaže.
38. Kaj je pogodba o oddaji javnega naročila in kaj je popolna ponudba?
ZJNVETPS-UPB3, 72/2011, 2. čl.
Pogodba o oddaji javnega naročila je odplačna pogodba med enim ali več ponudniki ter enim ali več
naročniki, katere predmet je izvedba gradenj, dobava blaga ali opravljanje storitev v skladu s pomenom iz
ZJNVETPS.
Popolna ponudba je ponudba, ki je pravočasna, formalno popolna, sprejemljiva, pravilna in primerna.
39. Za katere dejavnosti elektroenergetike se zakon o javnem naročanju uporablja?
ZJNVETPS-UPB3, 72/2011, 5.-9. čl.
Zagotavljanje ali upravljanje stalnih omrežij, ki so namenjena zagotavljanju javnih storitev v zvezi s
proizvodnjo, transportom in distribucijo električne energije, ali dobavo električne energije takšnim omrežjem.
40. Katere zahteve določa Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah?
Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah, 41/2009, 1. čl.
Ta pravilnik določa zahteve, s katerimi se zagotavlja varnost nizkonapetostnih električnih inštalacij in naprav
v stavbah ves čas njihove življenjske dobe in katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja.
41. Kje se uporablja Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije?
Ta pravilnik se uporablja pri projektiranju in gradnji novih stavb in rekonstrukciji obstoječih stavb ter
njihovem vzdrževanju.
42. Kdaj se Pravilnik o zahtevah za nizkonapetostne inštalacije v stavbah uporablja za gradbeno
inženirske objekte?
Zahteve tega pravilnika se smiselno uporabijo tudi za gradbene inženirske objekte, če predpisi, ki urejajo
njihove bistvene zahteve, ne vsebujejo enakovrednih določb glede varnosti električnih inštalacij.
43. V katerem primeru so električne inštalacije urejene drugače, kot je navedeno v Pravilniku o
zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah?
Posamezne zahteve glede električnih inštalacij so lahko za katero od vrst stavb oziroma vrst električnih
inštalacij s posebnim predpisom urejene drugače kot v tem pravilniku, če je to potrebno zaradi njihovih
posebnosti. V takem primeru se določbe tega pravilnika uporabljajo le za tiste zahteve, ki niso urejene s
posebnim predpisom. Pri projektiranju, izvajanju in vzdrževanju električnih inštalacij je treba za zagotovitev
požarne varnosti poleg zahtev tega pravilnika upoštevati tudi ustrezne zahteve predpisov, ki urejajo požarno
varnost.
44. Katere inštalacije so električne inštalacije?
Električne inštalacije so z vodi medsebojno povezane električne naprave in oprema, napajane z nazivno
izmenično napetostjo do vključno 1000 V oz. z nazivno enosmerno napetostjo do vključno 1500 V.
45. Kakšne dele in elemente je dovoljeno vgrajevati v električne inštalacije?
Vgrajevati je dovoljeno samo take električne inštalacije, katerih elementi izpolnjujejo zahteve veljavnih
predpisov o dajanju proizvodov v promet.
46. Kaj sme Sistemski operater distribucijskega omrežja, ob izdaji soglasja o priključitvi objekta na
distribucijsko omrežje, zahtevati glede varnosti električnih inštalacij?
V soglasju mora navesti le podatek o tem, kateri od navedenih sistemov električnih inštalacij se sme
priključiti na njegovo omrežje:
- TN sistem, v katerem sta obratovalna in zaščitna ozemljitev združeni ali
- TT sistem, v katerem sta zaščitna in obratovalna ozemljitev ločeni.
Sistemski operater distribucijskega omrežja ne sme postavljati strožjih zahtev glede varnosti njegovih
električnih inštalacij, kot jih določa ta pravilnik in ne sme predpisati vrste in izvedbe zaščite pred električnim
udarom.
9
47. Kako morajo biti električne inštalacije projektirane izvedene in vzdrževane?
Zahteve za električne inštalacije (da zagotovijo varnost):
- da se prepreči električni udar
- da se prepreči prekomerno segrevanje njihovih elementov
- da se prepreči vžig možne eksplozivne atmosfere
- da se preprečijo podnapetostni, prenapetostni in prekomerni elektromagnetni vplivi
- da se preprečijo nevarnosti prekinitve napajanja
- da zagotavljajo pravilno in nemoteno delovanje naprav in opreme, ki se priključujejo nanje
- da ne ovirajo stalnosti in kakovosti dobavljene električne energije sosednjim inštalacijskim sistemom s
prekomernimi nihanji napetosti ali drugimi tehničnimi motnjami
48. Kdaj velja domneva o skladnosti z zahtevami pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne
električne inštalacije? (Kdaj velja zahteva o skladnosti s pravilnikom, glede na zahteve tehnične
smernice - električne inštalacije?)
Domneva o skladnosti z zahtevami iz tega pravilnika velja, če so pri projektiranju, izvedbi in vzdrževanju
električnih inštalacij v stavbah v celoti uporabljeni ukrepi oziroma rešitve, navedeni v TSG-N-002:2009 oz. v
dokumentih, na katere se le-ta sklicuje.
49. Kaj se preverja pri prvem pregledu električne inštalacije?
Izvajalec pregleda mora za novo izvedene električne inštalacije v prisotnosti odgovornega nadzornika za
električne inštalacije po končanih delih opraviti pregled, preskus in meritve vgrajenih električnih inštalacij
(prvi pregled). Preverita se skladnost električnih inštalacij s tem pravilnikom in njihova varnost, ter sestavi
zapisnik, kot je to določeno v tehnični smernici (dokazi: oblika zapisnika je napisana v tehnični smernici).
Zapisnik je obvezna priloga dokazila o zanesljivosti objekta po ZGO.
50. Kdo sme opraviti pregled na novo izvedene električne inštalacije? Ali lahko takšen pregled
opravi energetski inšpektor?
Naloge, povezane s pregledi električnih inštalacij smejo opravljati le posamezniki s pridobljeno nacionalno
poklicno kvalifikacijo za pregledovanje električnih inštalacij, nujno pa mora biti prisoten odgovorni nadzornik
za električne inštalacije. Energetski inšpektor ne more opraviti takšnega pregleda.
51. Kateri državljani smejo opravljati naloge povezane s pregledi?
Državljan države članice EU, če izpolnjuje pogoje, določene v Zakonu o postopku priznavanja kvalifikacij
državljanom držav članic Evropske unije za opravljanje reguliranih poklicev oziroma reguliranih poklicnih
dejavnosti v Republiki Sloveniji.
52. Kaj mora lastnik stavbe vnesti v program vzdrževanja stavbe?
Lastnik stavbe mora v program vzdrževanja stavbe v skladu s predpisi, ki urejajo vzdrževanje stavb, vnesti
tudi pravila za uporabo in vzdrževanje električnih inštalacij, na podlagi katerih je omogočeno le-te vzdrževati
v skladu z zahtevami tega pravilnika.
53. Kdo mora prevzeti skrb za vzdrževanje električne inštalacije v večstanovanjski ali
nestanovanjski stavbi?
Če ima večstanovanjska ali nestanovanjska stavba upravnika, mora le-ta v okviru svojih pooblastil prevzeti
skrb za izvedbo in evidentiranje vzdrževanja električnih inštalacij.
54. Kateri izvajalci smejo opravljati naloge povezane z vzdrževanjem električnih inštalacij?
Naloge, povezane z vzdrževanjem električnih inštalacij, smejo opravljati le tisti izvajalci, ki smejo pri graditvi
stavb izvajati električne inštalacije v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov.
55. V kakšnem roku jih je treba izvesti redne preglede električne inštalacije?
- v stavbah, ki obsega pregled, preskuse in meritve električnih inštalacij na 8 let
- v stavbah, ki imajo prostore s potencialno eksplozivno atmosfero na 2 leti
- v stanovanjskih stavbah na 16 let
- izredni pregled se opravi po poškodbah, popravilih oziroma posegih, vključno z obnovitvijo električnih
inštalacij, ki lahko vplivajo na njihovo varnost
10
56. Kakšne aktivnosti zajema pregled električne inštalacije?
Pri rednih pregledih se preveri varnost električnih inštalacij in sestavi zapisnik v obsegu in na način, kot je to
določeno v tehnični smernici. Če se ugotovijo nepravilnosti ali predstavljajo nevarnost, preglednik v zapisnik
vnese predlog potrebnih ukrepov za sanacijo stanja.
57. Kaj mora storiti izvajalec pregleda električne inštalacije, ko ugotovi nepravilnosti na električnih
inštalacijah?
Če izvajalec pregleda ugotovi nepravilnosti na električnih inštalacijah oziroma električne inštalacije
predstavljajo nevarnost, v zapisnik vnese predlog potrebnih ukrepov za sanacijo stanja.
58. Kaj je dolžan lastnik stavbe predložiti pristojnemu inšpekcijskemu organu?
Lastnik stavbe je dolžan pristojnemu inšpekcijskemu organu dati na vpogled vso dokumentacijo, povezano z
izvedenimi pregledi električnih inštalacij.
59. Kaj mora projektant v tehničnem poročilu načrta električnih inštalacij in električne opreme v
PGD izrecno navesti?
Odgovorni projektant mora v tehničnem poročilu načrta električnih inštalacij in električne opreme projekta za
pridobitev gradbenega dovoljenja izrecno navesti:
- ali je načrt izdelan na podlagi tehnične smernice
- ali so uporabljene rešitve iz zadnjega stanja gradbene tehnike, ki zagotavljajo vsaj enako stopnjo
varnosti, kot bi bil z uporabo tehnične smernice (8. člen). V tem primeru morajo biti v tehničnem poročilu
natančno opisane vse bistvene predpostavke, na podlagi katerih je projektant prišel do predlaganih
rešitev
60. Kdaj je obvezna revizija projekta električne inštalacije?
Revizija projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja je, poleg v primerih, navedenih v ZGO, obvezna tudi
takrat, kadar projektant električne inštalacije v MZO projektira v skladu z 8. členom (glej prejšnji odgovor).
Revizija se opravi po postopku in z udeleženci po ZGO.
61. Kaj je predmet revizije v Načrtu električnih inštalacij in električne opreme za manj zahtevne
stavbe?
Predmet revizije je izključno kontrola brezhibnosti tistih sestavin načrta električnih inštalacij v PGD, s
katerimi se dokazuje, da predloženi projekt izpolnjuje zahteve tega pravilnika z najmanj enakovredno ravnjo,
kot če bi bila uporabljena tehnična smernica.
62. Kaj potrdi revident s podpisom revizijskega poročila Načrta električnih inštalacij in električne
opreme za manj zahtevne stavbe?
S podpisom revizijskega poročila potrdi le to, da iz njegove revizije izhaja, da projekt izpolnjuje zahteve tega
pravilnika.
63. Kdo opravlja nadzor nad izvajanjem določb Pravilnika o zahtevah za nizkonapetostne električne
inštalacije v stavbah?
Nadzor nad izvajanjem določb tega pravilnika opravljajo inšpektorji, pristojni za energetiko.
Nad gradnjo in vzdrževanjem električnih inštalacij z vidika požarne varnosti, opravljajo inšpektorji, pristojni
za varstvo pred požarom.
Predmet inšpekcijskega nadzora so električne inštalacije v vseh stavbah, z izjemo enostanovanjskih in
dvostanovanjskih stavb.
64. Kdaj so pričele veljati in se uporabljati zahteve o rednih pregledih električnih inštalacij v
stavbah?
Izdaja pravilnika 27.maj 2009; veljati začne 15 dni po objavi v Uradnem listu
Določbe o rednih pregledih električnih inštalacij tega pravilnika se uporabljajo tudi za stavbe, ki so bile
zgrajene pred uveljavitvijo tega pravilnika.
65. Do kdaj je treba opraviti prvi redni pregled električnih inštalacij?
Prvi redni pregled električnih inštalacij je treba izvesti z upoštevanjem starosti stavb in rokov, vendar ne pred
1.1.2013.
11
66. Od kdaj se sme zahtevi za gradbeno dovoljenje predložiti samo projekt izdelan po Pravilniku o
zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah?
- projektanti in izvajalci gradbenih del morajo opravljanje svojega dela uskladiti z določbami tega
pravilnika najpozneje do 1.1.2010.
- načrt električnih inštalacij in izvedba, za katerega je bila pogodba sklenjena pred 1.1.2010, se izdela po
starem “Pravilniku o tehničnih normativih za NN električne inštalacije”, v projektu za PGD pa mora
odgovorni projektant to navesti in napisati izjavo iz 8. člena.
- po 31.12.2010 se sme zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti samo projekt, izdelan v skladu s
tem pravilnikom
67. Ali je uporaba referenčnih standardov, ki so navedeni v tehničnih smernicah obvezna ali je
samo priporočilo?
Uporaba the standardov je obvezna.
68. Kaj pomeni izraz mala napetost in kaj nizka napetost?
Mala napetost:
- do 50V izmeične, do 120V enosmerne
- vlažni in mokri prostori (gradbišča, kmetijstvo, vrtnarstvo…): do 25V izmenične, do 60V enosmerne
- kjer ima koža direkten stik z vodo (bazeni, kopalnice, hlevi): do 12V izmenične, do 30V enosmerne
Nizka napetost:
- nazivna izmenična napetost do 1000V, nazivna enosmerna do 1500V
69. Kakšna je razlika med električno inštalacijo in električnim inštalacijskim sistemom?
Električna inštalacija- z vodi medsebojno povezane električne naprave in oprema nazivnih napetosti do
vključno 1000V AC in do vključno 1500 DC.
Električni inštalacijski sistem- sestav električnih inštalacij, ki je priključen na eno odjemno mesto, in poteka
od glavnih varovalk na priključku do porabnikov, v njem p morajo biti uporabljeni enotni zaščitni ukrepi za
zaščito predel. udarom in pregrevanjem.
70. Kako so z ozemljitvijo povezani TN,TN-C, in TN-S sistemi ozemljitve?
TN- obratovalna in zaščitna ozemljitev sta združeni
TN-C- nevtralni (N) in zaščitni (PE) vodnik sta združena v nevtralnem vodniku z zaščito (PEN)
TN-S- N in PE vodnik sta ločena (ločena vedno, kadar je prerez vodnikov ≤10mm2 Cu ali 16mm2 Al)
TN-C-S- gledano iz napajalne strani je najprej PEN, nato se ločita in po tem se ne smeta več združiti
71. Kako so na ozemljitev povezani TT in IT sistemi električnih inštalacij?
TT- zaščitna in obratovalna ozemljitev ločeni, zaščitna je pri objektu in ne sme biti vezana preko N.
IT- sistem galvansko ločen od NN omrežja, zaščitan in obratovalna ozemljitev ločeni (obe pri objektu),
obratovalna ozemljitev je izvedena preko visoke upornosti. Po prvi okvari mora delovati kot TN ali TT.
72. Definirajte NN omrežje, nizkonapetostni zunanji priključek in nizkonapetostni notranji priključek
NN omrežje- je nizkonap. omrežje nazivne napetosti do 1000V, na katero se priključuje NN električni
inštalacijski sisitem.
NN zunanji priključek- je sestav električnega voda in naprav od omrežja upravljalca do napetostnega
ločilnika ali do glavne naprave za omejevanje toka (varovalka ali odklopnik pri uporabniku).
NN notranji priključek- je sestav električnega voda in naprav od zunanjega prilljučka do obračunskih merilnih
naprav pri uporabniku (merilne, kontrolne in zaščitne naprave pri uporabniku so del notranjega priključka).
73. Kaj je varnostno napajanje v napajanju električnega inštalacijskega sistema?
- iz akumulatorjev
- primarnih celic in baterij
- generatorskih agregatov, nedovisnih od normalnega napajanja
- s posebnim napajalnim vodom, ki je popolnoma neodvisen od normalnega napajanja iz NN omrežja
Tokokroge polagamo ločeno od drugih tokokrogov.
74. Kaj je varnostni sistem v sistemu električnih inštalacij?
So tiste naprave in napeljave, ki morajo delovti pri nastanku požara.
75. Kaj je varnostna razsvetljava?
Varnostna razsvetljava (pomožna in zasilna), omogoča orientacijo v prostorih, v katerih se giblje ali mudi
večje število ljudi.
76. V čem je razlika med pomožno in zasilno razsvetljavo?
Zasilna razsvetljava- mora ob izpadu električnega omrežja zagotavljati osvetljenost vsaj 1lx (mejeno 0,85m
od tal), v osi poti za evakuacijo in v prostoru glavnega razdelilnika.
Pomožna razsvetljava- zagotavlja nemoteno delo ob izpadu omrežne napetosti. Je vsa ali del splošne
razsvetljave, ki se ob izpadu omrežne napaja iz pomožnega vira.
12
77. Kaj je glavna in kaj dodatna izenačitev potencialov?
Glavna izenačitev potencialov- je električna povezava med tujimi neelektričnimi prevodnimi deli, ki vstopajo
v področjesistema električnih inštalacij iz okolice, s katero se doseže enakost potencialov, I bi ob izrednih
dogodgkih povzročili dotik napetosti.
Dodatna izenačitev potencialov- je električna povezava med prevodnimi deli, s katero se doseže enakost
potencialov med dostopnimi kovinskimi deli znotraj prostora, kjer je to potrebno zaradi varnosti.
78. Kaj je eksplozijsko ogrožen prostor in kaj cone eksplozivnosti?
Pravilnik o protieksplozijski zaščiti (102/00, 91/02 in 16/08)
Eksplozijsko ogrožen prostor je prostor, v katerem lahko zmes gorljivih plinov ali par in zraka doseže ali
preseže10% spodnje meje eksplozivnosti.
Eksplozijsko ogroženi prostori so razvrščeni v cone na podlagi pogostosti oziroma verjetnosti nastankov in
trajanja eksplozivne atmosfere.
Za eksplozijsko ogrožene objekte mora obvezno biti narjen elabrat.
79. Kaj določa tehnična smernica za električne inštalacije TSG-N-002:2009?
Ta tehnična smernica za zagotavljanje varnosti nizkonapetostnih električnih inštalacij, njihove kakovosti in
usklajenosti z elektroenergetskim sistemom, določa:
- lastnosti in karakteristike naprav in opreme za izvajanje električnih inštalacij
- pogoje in zahteve za izvajanje in uporabo
- označevanje in zaznamovanje naprav, opreme in električnih inštalacij, ki imajo pri uporabi vpliv na
varnost življenja in zdravja ljudi in živali, varnost premoženja, okolja in okolice
- zaščitne tehnične ukrepe pri uporabi električnih inštalacij
- postopek preverjanja ustreznosti električnih inštalacij
80. Kje se tehnična smernica TSG-N-002:2009 ne uporablja?
TS se uporablja pri za vse gradnje, razen če imajo drugi posebne predpise, npr.:
- električne inštalacije v rudnikih
- električna vleka
- ladje in druga plovila
- letala
- cestna vozila, počitniške prikolice in bivalni avtomobili
- sistemi zaščite pred strelo
- razsvetljava ulic in drugih javnih površin, ki so del NN distribucijskega omrežja
- objekti in prostori za proizvodnjo in skladiščenje razstreliva
- električne ograje
- električna oprema strojev
- nekatere vrste inštalacije dvigal
81. Kateri simboli se uporabljajo v vrstah sistemov električnih inštalacij?
Prva črka - odnos sistema proti zemlji:
T - neposredna povezava z zemljo v eni točki
I - vsi vodniki pod napetostjo so izolirani proti zemlji ali pa je ena točka povezana z zemljo po impedanci
Druga črka - odnos izpostavljenih prevodnih delov električne inštalacije proti zemlji:
T - neposredna električna povezava izpostavljenih prevodnih delov z zemljo, neodvisno od ozemljitve
katerekoli točke napajalnega sistema
N - neposredna povezava izpostavljenih prevodnih delov z ozemljeno točko napajalnega sistema (v
izmeničnih sistemih je ozemljena točka normalno nevtralna)
Preostale črke (če so) - položaj nevtralnih in zaščitnih vodnikov:
S - nevtralna in zaščitna funkcija sta zagotovljeni z ločenimi vodniki
C - nevtralna in zaščitna funkcija sta združeni v enem vodniku (PEN)
PE - zaščitna funkcija vodnika
N - nevtralni vodnik v izmeničnem sistemu
E - povezava vodnika z zaščitno funkcijo z zemljo
L1, L2, L3 - fazni vodniki v izmeničnem sistemu
M - srednji vodnik v enosmernem sistemu
L+, L- - fazni vodniki v enosmernem sistemu
82. Katere zunanje vplive je treba upoštevati pri projektiranju sistema električnih inštalacij?
Pri projektiranju sistema in izbiri elementov električnih inšštalacij je treba v skladu s standardom SIST HD
60364-5-51 upoštevati tudi naslednje zunanje vplive:
- temperaturo okolja
- atmosfersko vlažnost
- nadmorsko višino
- prisotnost vode
- prisotnost tujih trdnih teles
13
- prisotnost korodirajočih ali onesnažujočih snovi
- mehanske obremenitve
- vibracije
- prisotnost rastlinstva in/ali glivic
- prisotnost živalstva
- elektromagnetne, elektrostatične ali ionizacijske vplive
- sončno sevanje
- seizmične učinke
- učinke strele
- gibanje zraka in veter
- usposobljenost oseb za ravnanje z inštalacijskim sistemom
- električno upornost človeškega telesa
- dotik osebe z zemeljskim potencialom
- možnost evakuacije v nujnem primeru
- naravo in sestavo materiala, ki se obdeluje ali je uskladiščen
- konstrukcijske značilnosti objekta, v katerem je sistem električnih inštalacij
83. Kolikšen je dovoljen padec napetosti od napajalne točke do katerekoli točke električne
inštalacije?
Če se ta napaja iz javnega distribucijskega omrežja:
- 3% za tokokroge razsvetljave
- 5% za tokokroge ostalih uporabnikov
Če se inštalacija napaja iz TP, priključene na SN ali VN omrežje:
- 5% za tokokroge razsvetljave
- 8% za tokokroge ostalih uporabnikov
Za vode daljše od 100m, se dopustni padec poveča za 0,005% za vsak meter nad 100, vendar največ 0,5%
84. Koliko in kakšni tokokrogi so lahko v eni inštalacijski cevi, kanalu ali večžilnem kablu?
Električne inštalacije praviloma ne smejo biti v istem kanalu z drugimi ne-električnimi inštalacijami. Če so v
istem kanalu, jih je treba zaščititi pred električnim udarom s samodejnim odklopom napajanja ali uporabo
izolacije razreda II ter z ustrezno zaščito pred nevarnimi vplivi drugih inštalacij.
Sistem nizkonapetostnih inštalacij ne sme biti položen v isti plašč ali cev in tudi ne blizu inštalacijskega
sistema višje napetosti, razen če je vmes izolacijska pregrada, ki vzdrži preskusno napetost višje
napetostnega sistema.
V eni inštalacijski cevi ali kanalu, oziroma v enem kabelskem plašču večžilnega kabla, so lahko samo
vodniki enega tokokroga ter krmilni in pomožni tokokrogi.
85. Kakšnim pogojem mora ustrezati ozemljitveni vod?
Prerez vodnikov je odvisen od izolacije vodnika, materiala, impedanco okvarne zanke…
Nevtralni vodnik:
- pri 3-faznem sistemu je lahko presek manjši od L (nad 25)
- ko naprave povzročajo višjeharmosnke komponenete mora biti večji presek kot L
Zaščitni vodnik:
- mora biti večji kjer so uhajavi tokovi (tečejo po PE vodniku pri normalnem obratovanju)
Ozemljitveni vod mora ustrezati istim pogojem kot zaščitni vodnik, če pa je vkopan in izoliran, mora biti
njegov 16 mm2 Cu ali Fe.
86. Kolikšen mora biti najmanjši presek zaščitnega vodnika v IT sistemu ozemljevanja električne
inštalacije in kakšne barve?
Najmanjši prerez zaščitnega vodnika (remenozelena barva) mora:
- biti skladen z impedanco okvarne zanke
- pri izvedbi zaščite s samodejnim odklopom ob okvari, katerega čas ne presega 5 s, ustrezati efektivni
vrednosti toka zemeljskega stika pri pojavu prve okvare, ki teče skozi zaščitno napravo, če je
impedanca zanemarljiva.
87. Kakšna je zaščitna naprava, ki je namenjena za zaščito pred posrednim dotikom s samodejnim
odklopom napajanja v TN sistemu ozemljitve in kje vse je lahko nameščena?
Nad tokovna zaščita (preveri v tehnični smernici).
Zaščitna naprava na diferenčni tok se uporablja za zaščito pred posrednim dotikom in mora zagotoviti
samodejni izklop vseh vodnikov tokokroga pod napetostjo in ne sme delovti na diferenčni tok, ki se pojavi
med normalnim obratovanjem. Zaščitni vodnik ne sme biti napeljan skozi magnetni krog. Zaščitna naprava
na diferenčni tok v tokokrogu brez zaščitnega vodnika se ne šteje za zadostno zsščito ob okvari.
Postavljena mora biti na začetku vsakega tokokroga in na mestih, na katerih se zmanjša prerez vodnika,
razen če zagotavlja zahtevano zaščito že kratkostična zaščitna naprava, postavljena pred tem mestom.
14
88. Pod kakšnimi pogoji se lahko uporablja v električni inštalaciji limitator (tarifni odklopnik)?
Limitator (tarifni odklopnik) se lahko uporablja kot tarifni omejevalnik toka. Kot naprava za zaščito pred
električnim udarom in nadtokom pa se lahko uporabi samo, če zanj obstaja dokument o skladnosti s predpisi
in standardi za zaščitne naprave za zaščito pred električnim udarom in nadtokom, ter če izpolnjuje tudi
pogoje glede izklopne zmogljivosti za preobremenitev in kratkostični tok na mestu vgradnje.
89. Kako morajo biti izdelane vklopne in zaščitne naprave ter spoji energetskih kondenzatorjev?
Za vklop energetskuh kondenzatorjev je treba uporabiti za ta namen predvidene vklopne naprave, ki morajo
zagotoviti, da ob prekinjanju ne more nastati ponoven vžig. Če se kontkati preknjajo ročno, je treba
omogočiti čimhitrejši preklop. Vklopne in zaščitne naprave ter spoji morajo omogočati trajno prevajanje toka,
ki je 1,3-krat od toka, dobljenega s sinuno napetosto efektivne vrednosti.
Upoštevati je potrebno tudi:
- višjeharmonske komponente, ki imajo zaradi ‘skin efekta’ večji toplotni učinek
- prehodne pojave zaradi toka z veliko amplitudo in frekvenco, ki nastanejo ob vklopu kondenzatorjev
90. Kaj je izklop v sili in kako mora biti izveden?
Objekti, v katerih se lahko zbere več ljudi (60 ljudi), ne glede na to, ali so to obiskovalci ali stanovalci, morajo
imeti na lahko dostopnem mestu stikalo za izklop električne energije v celotnem objektu ob izrednih
dogodkih. Biti mora tudi povsod, kjer je predvidena možnost mehanskega vzdrževanja. S tem stikalom se ne
sme izklopiti električna energija nujnim porabnikom, kot so dvigala in hidroforji ter drugim napravam in
opremi, potrebnim za evakuacijo in reševanje, njegova izvedba pa mora čim bolj preprečevati nenameren ali
zlonameren izklop ter ponoven vklop brez posega dobavitelja električne energije ali pooblaščene osebe.
Izklop v sili mora biti izveden stikalom v glavnem tokokrogu (določenega tokokroga). Pritisna tipka moraja
biti rdeče barve, čelna plošča pa rumene barve. Biti morajo lahko dostopni in biti vidno označeni z O ali
STOP.
91. Kaj je naprava za zaščito pred padcem in izpadom napetosti, kje in kako se namešča?
Naprava za zaščito pred padcem in izpadom napetosti se mora vgraditi, kadar lahko padec, izpad ali
ponovna vzpostavitev napetosti povzroči nevarnost za ljudi ali opremo. Delovati sme z zakasnitvijo, če
zaščiteni aparat prenese kratkotrajno prekinitev ali padec napetosti. Nameščena mora biti v tokokrogih za
napajanje motorjev, pri katerih je lahko ponovni zagon po ustavitvi zaradi padca napetosti ali izpada
napetosti nevaren, ter v inštalacijah objektov, ki imajo opremo za varnostno in nadomestno napajanje.
92. Kaj mora biti navedeno na napisni ploščici razdelilnika in kaj v električnem razdelilniku?
Na zunanji strani razdelilnika morajo biti ploščica z imenom proizvajalca, ki omogoča, da se proizvajalca
dobijo vse potrebne informacije, oznaka uporabljenega sistema ozemljitve (TT, TN, IT ...) in podatki o
opremi, ki se iz njega napaja.
Napisne ploščice morajo biti nameščene tako, da so vidne in berljive in trajne.
V električnem razdelilniku morajo biti na napisni ploščici oz. v dokumentaciji:
- vrsta napetosti (in frekvenca v primeru izmenične napetosti)
- nazivna obratovalna napetost
- nazivna napetost izolacije
- nazivna napetost pomožnih tokokrogov
- meje obratovanja
- nazivni tok vsakega tokokroga
- kratkostična trdnost
- stopnja mehanske zaščite (IP)
- ukrepi za zaščito pred električnim udarom
- obratovalni pogoji za notranjo in zunanjo montažo ali za posebno uporabo, če se razlikujejo od
normalnih obratovalnih pogojev
- tip sistema ozemljitve, za katerega je razdelilnik predviden
- mere (predvsem višina, širina in globina)
- masa
93. Kako in na osnovi česa projektant izbere vrsto in izvedbo zaščite pred električnim udarom?
Glede na soglasje.
Na podlagi naslednjih informacij, ki mu jih mora dati dobavitelj električne energije pred začetkom izdelave
projektne dokumentacije:
- kolikšno priključno moč omogoča distribucijsko omrežje na mestu priključitve
- priključitev katerih vrst sistemov električnih inštalacij omogoča distribucijsko omrežje
- kolikšna je impedanca distribucijskega omrežja do mesta priključitve sistema električnih inštalacij in
prerezi ter dolžine vodnikov omrežja do odjemnega mesta
- najvišja vrednost obratovalne ozemljitve sistema električnih inštalacij
Za izbiro zaščite pred električnim udarom je treba upoštevati tudi vplive, kot so:
- usposobljenost oseb
- električna upornost človeškega telesa v posameznih primerih vlažnosti kože zaradi zunanjih vplivov
15
- dotik oseb s potencialom zemlje
- izbira opreme
Kadar se lahko uporabijo različne vrste zaščite pred električnim udarom, mora biti njena izbira odvisna od:
- krajevnih razmer
- narave opreme, ki se napaja z električno energijo
- pogojev, ki jih narekuje posebnost prostorov, v katerih so električne inštalacije
94. Kakšni so načini izvedbe zaščite pred električnim udarom?
- z malo napetostjo
- s samodejnim odklopom napajanja, ki pri okvari izolacije prepreči nastanek napetosti dotika
- z uporabo naprav razreda II (z dvojno izolacijo) ali ustrezno izolacijo
- s postavitvijo v neprevodne prostore
- z lokalno izenačitvijo potencialov brez povezave z zemljo
- z električno ločitvijo (ločilni trafo)
- z zaščito s pregradami ali okrovi najmanj v izvedbi IP 2X ali IP XXB
- z zaščito z ovirami, kjer so zgornje dostopne vodoravne ploskve najmanj v izvedbi IP 4X
- z zaščito s postavitvijo zunaj dosega roke.
Zaščita delov pod napetostjo z izolacijo mora preprečiti vsak dotik z deli pod napetostjo. Trajno mora zdržati
mehanske, kemične, električne ali toplotne vplive, ki jim je lahko izpostavljena.
95. Kaj obsega sistem zaščite s postavitvijo zunaj dosega roke?
Zaščita s postavitvijo zunaj dosega roke se lahko uporablja samo za preprečitev naključnih dotikov delov
pod napetostjo. Hkrati dostopni deli z različnimi potenciali na smejo biti na dosegu roke (oddaljeni med sabo
najmanj 2,5 m). Kot prostor na dosegu rok se šteje območje dotika z golimi rokami, brez pripomočkov. V
navpični smeri je prostor na dosegu roke do višine 2,5 m. v TS so definirane tudi širine prehodov.
96. Čemu je namenjena zaščita pred električnim udarom z električno ločitvijo tokokroga inštalacije?
Zaščita pred električnim udarom z električno ločitvijo tokokroga inštalacije je namenjena preprečitvi
električnega udara zaradi dotika z izpostavljenimi prevodnimi deli, ki bi mogli priti pod napetost zaradi
okvare osnovne izolacije tokokroga. Dostopni deli ne smejo biti pod napetostjo, deli pod napetostjo nesmejo
biti dostopni.???????????
97. Kdaj mora imeti električna inštalacija izvedeno zaščitno ozemljitev in kako?
Električna inštalacija mora imeti izvedeno zaščitno ozemljitev, kadar je za zaščito pred električnim udarom
predviden ukrep s samodejnim odklopom napajanja in kadar je to določeno z drugimi predpisi.
V vsaki inštalaciji mora biti predviden en glavni ozemljitveni priključek, na katerega se povežejo:
- ozemljitveni vodi
- zaščitni vodniki (PE)
- zaščitno nevtralni vodniki (PEN)
- glavni vodniki za izenačitev potencialov
- vodniki za obratovalno ozemljitev (če uporabljeni sistem inštalacij in ozemljitev to zahtevata)
Povezava PE vodnika mora biti izvedena z izoliranim vodom.
Za zaščitna in obratovalna ozemljila se smejo uporabljati:
- cevi ali palice
- trakovi, žice ali plošče
- temeljsko ozemljilo
- betonska armatura za prednapeti beton, če je fi > 10 mm
- kovinske vodovodne cevi le, če to odobri lastnik vodovodnega omrežja
- druge vkopane konstrukcije, razen cevovodov za pretok vnetljive tekočine ali plina, centralno ogrevanje
ipd., kar pa ne izključuje izenačenja potencialov z drugimi sistemi
98. Kako se izvede in obravnava v električni inštalaciji obratovalna ozemljitev?
Obratovalna ozemljitev mora biti izvedena skladno z zahtevami soglasja za priključitev. Če
elektroenergetsko soglasje obratovalne ozemljitve ne zahteva, za inštalacijo zadostuje obratovalna
ozemljitev omrežja.
Za ozemljitev inštalacij pri napravah za obdelavo podatkov je treba upoštevati njihov uhajavi tok, ki mu
je treba prilagoditi izvedbo zaščite pred električnim udarom. Tudi filtri za zmanjšanje radiofrekvenčnih motenj
v teh napravah (opremi) lahko povzročijo velike uhajave toke.
V TN-C sistemih se lahko uhajavi tok naprav za obdelavo podatkov do priključka naprave (opreme)
obravnava kot obremenitveni tok.
99. Kdaj se tuji prevodni deli lahko uporabljajo kot zaščitni vodnik PE oziroma PEN?
Tuji prevodni deli se smejo uporabiti kot zaščitni vodnik, če:
- je njihova električna neprekinjenost zagotovljena s konstrukcijo ali galvanskimi zvezami
- je njihova prevodnost najmanj enaka potrebnim prerezom zaščitnih vodnikov
- se ne morejo odmontirati, razen kadar so predvideni ukrepi za ustrezno zamenjavo
- so projektirani in prilagojeni za ta namen
16
Kot zaščitni vodnik se ne smejo uporabiti kovinske vodovodne cevi, plinske cevi, povezave kovinskih
inštalacijskih cevi, sistem zbiralčnih korit, upogljivi kovinski deli, gibke kovinske cevi, rezervne žice, kabelske
police in kabelske lestve oz. tuji prevodni deli se ne smejo uporabiti kot PEN vodniki.
100. Kaj je prenapetost in kakšna je zaščita pred prenapetostjo? Je to temenska, sredna ali
maksimalna vrednost?
Prenapetost je vsaka napetost, ki preseže v max. vrednosti max. vrednost napetosti v električnem
tokokrogu.
Na mestih, na katerih lahko atmosferske prenapetosti povzročijo nevarnost, se morajo postaviti
prenapetostni odvodniki. Omejevalnik napetosti mora biti postavljen tako, da med delovanjem ne pomeni
nevarnosti za ljudi ali naprave v bližini. Za ozemljitev prenapetostnega odvodnika se lahko uporabijo
obstoječa ozemljila, ozemljiti jih je treba po najkrajši poti, ozemljitve morajo biti narejene kvalitetne. Kadar se
električne inštalacije priključujejo na nadzemno električno omrežje, se morajo prenapetostni odvodniki
postaviti v priključni električni razdelilnik.
Kadar ima objekt vgrajeno zaščito pred udarom strele, mora biti izvedena koordinacija z zaščito pred
prenapetostmi, za ozemljitev prenapetostnih odvodnikov pa se uporabi strelovodna ozemljitev.
Prenapetostni odvodniki in razna iskrila se ne smejo postaviti v prostorih, v katerih obstaja nevarnost požara
ali eksplozije.
101. Kaj so prednapetostni odvodniki in kakšne vrste poznamo?
Prenapetostni odvodnik je zaščitna naprava, ki nad določeno velikostjo omejuje prehodne prenapetostne
vplive.
Odvodniki tipa A- so sposobni odvesti delni tok strele 10/350µs (na meji LPZ 0A in LPZ 1)
Odvodnik tipa B- razelektritvena sposobnost vala 8/20µs (na meji med LPZ 1 in LPZ 2)
Odvodnik tipa C- za zaščito opreme, nameščeni čim bližje opremi, omejujejo prenapetosti med N in L (na
meji med LPZ 2 in LPZ 3)
Prenapetostni odvodniki, polnjeni s plinom, trielektrodni odvodnik, varistorski prenapetostni odvodnik,
zaščitne diode, iskrišča.
102. Elektrogospodarske telekomunikacije in informacijski sistemi
Elektrogospodarske telekomunikacije in informacijski sistemi- novejše telekomunikacijske poti, vmesniška
oprema v objektih, končne teleinformacijske postaje, omrežje za prenos podatkov, računalniški sistem za
vodenje v realnem času, računalniški sistemi za planiranje, telekomunikacijske naprave.
Kot osnovni komunikacijski medij se zadnje čase uporablja otični vodnik.Omogoča hiter razvoj.Vse podatke
zbiramo v postajnem računalniku (SCADA), ki omogoča vodenje celotnega objekta, komunikacijo z
nadrejenim centrom vodenja (daljinsko odčitavanje števcev,analize,…).
103. Katera vzdrževalna dela spadajo v javno korist? Postopek po zaključku vzdrževalnih del v javno
korist in pred pričetkom obratovanja? (ZGO)
Uredba o vzdrževalnih delih v javno korist na področju energetike; vzdrževalna dela s področja prenosa in
distribucije električne energije…
Po zaključku izvedbe vzdrževalnih del in pred pričetkom rednega obratovanja, je dolžan izvajalec
gospodarske javne službe opraviti interni strokovno tehnični pregled, s katerim se ugotovi, ali so
vzdrževalna dela izvedena v skladu s predpisi in tehničnimi pravili in standardi. Izdela se zapisnik, iz
katerega izhaja, da so vzdrževalna dela izvedena skladno s predpisi, tehničnimi pravili in standardi, in
predstavlja dokazilo o zanesljivosti objekta.
Strokovno tehnične preglede opravljajo izvajalec gospodarske javne službe, pravne osebe ali podjetniki
posamezniki, ki jih za to pooblasti izvajalec gospodarske javne službe.
Izvajalec gospodarske javne službe je dolžan voditi evidenco izvedenih vzdrževalnih del in je po zaključku
gradnje vzdrževalnih del dolžan posredovati podatke organu, pristojnemu za geodetske zadeve.
104. Kakšni so dovoljeni padci napetosti (v %) od napajalne točke do najkritičnejše toke NN
električne inštalacije?
Za ocenjevanje kakovosti električne napetosti se uporabljata slovenska standarda SIST EN 50160 in SIST
HD 472 S1. Upošteva se standard, ki podaja strožje meje. Izmerjena velikost napetosti na merilnem mestu
mora biti v območju +10%/-15% nazivne napetosti. Če je izven tega območja, morajo o tem biti obveščeni
prizadeti uporabniki omrežja.
105. Kako preverjamo ustreznost nizkonapetostne električne inštalacije?
Po končani izvedbi električnih inštalacij ter namestitvi električne opreme, strojev in naprav, po spremembah,
obnovah, popravilih in občasno, je treba preverjati ustreznost in kakovost električnih inštalacij, varnosti,
zanesljivosti in funkcionalnost.
Kadar ima objekt vgrajeno zaščito pred udarom strele, je treba pregled, preskus in meritve električnih
inštalacij opraviti v rokih, določenih za pregled, preskus in meritve zaščite pred udarom strele, razen meritev
izolacijske upornosti, zaščite pred električnim udarom in zaščite pred prevelikim tokom, ki jih vključujejo
samo pregledi določeni v predpisu o zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije.
Pri preverjanju ustreznosti električnih inštalacij je treba opraviti pregled… spisek v TSG-N002:2009.
17
106. Katere dokumente poda distribucija (SODO) za ustrezno NN napajanje objekta?
Splošni pogoji za dobavo in odjem električne energije iz distribucijskega omrežja, 126/2007
Projektni pogoji in soglasje k projektnim rešitvam
Soglasje za priključitev
Pogodba o priključitvi
107. Katere tehnične podatke definira »Soglasje za priključitev« elektro distribucije (npr. za
priključno moč objekta nad 41 kW?)
- nazivno napetosti na prevzemno-predajnem mestu
- priključno moč
- nazivni tok naprave za omejevanje toka
- faktor moči
- podatke o parametrih omrežja, na katerega se bo uporabnik priključil
- čas breznapetostnega stanja pri delovanju avtomatskega ponovnega vklopa (APV)
- tehnične zahteve za opremo, ki jo je treba vgraditi ali obnoviti za izvedbo priključka
- osnovne in dodatne ukrepe za zaščito pred električnim udarom
- moč porabnika
108. Katerim pogojem mora ustrezati varnostna razsvetljava ob varianti kadar je edini pomožni vir za
njeno napajanje akumulatorska baterija?
- iz baterije se sme napajati samo varnostna razsvetljava
- tokokrogi se smejo obremeniti z največ 12 svetilkami, katerih skupni tok ne sme biti večji od 6 A, pri
čemer morata biti oba vodnika zavarovana z varovalkami 10 A
- zmogljivost akumulatorske baterije mora brez pomoči omrežja zagotoviti najmanj triurno neprekinjeno
delovanje varnostne razsvetljave
- napajanje je lahko centralno, ali s posamičnim napajanjem svetilk
109. Katerim zahtevam mora ustrezati izvedba in namestitev NN razdelilnikov?
Da se zagotovi pravilno delovanje električnega razdelilnika, je treba pri njegovi izvedbi upoštevati:
- temperaturo okolja pri notranji montaži od -5 °C do +40 °C
- temperaturo okolja pri zunanji montaži od -25 °C do +40 °C
- atmosferske pogoje pri notranji montaži, kjer relativna vlažnost pri 40 °C ne sme presegati 50 odstotne
vlažnosti, je pa lahko večja pri nižjih temperaturah, npr. 90 odstotna pri 20 °C
- atmosferske pogoje pri zunanji montaži, kjer je relativna vlažnost kratkotrajno lahko 100 odstotna pri
največji temperaturi +25 °C
- nadmorsko višino, ki za montažo ne sme presegati 2000 m
- zmanjšanje dielektrične trdnosti in pogoje zračnega hlajenja za elektronsko opremo, ki se uporablja nad
1000 m
110. Kateri so tehnični ukrepi za zaščito pred požarom v sistemih električnih inštalacij?
Da se v električnih inštalacijskih sistemih preprečijo požar, opekline in pregretje, morajo biti osebe, pritrjena
električna oprema in material v bližini električnih inštalacij in opreme, zaščiteni pred škodljivim delovanjem
toplote ali toplotnega sevanja, ki ga razvijajo električne inštalacije in naprave.
Pri pojavu ognja se mora električno napajanje prekiniti, razen če ni s posebnim predpisom drugače
določeno. Material za okrove električne opreme mora zdržati najvišjo temperaturo, ki jo ta oprema lahko
ustvari. Tokokrogi, ki napajajo opremo ali so napeljani skozi prostore, v katerih obstaja nevarnost požara,
morajo biti zaščiteni pred preobremenitvijo in kratkim stikom z zaščitno napravo zunaj teh prostorov.
Da bi se zmanjšala nevarnost požara v požarno ogroženih prostorih, mora biti tokokrog zaščiten z zaščitno
napravo na diferenčni tok z nazivno vrednostjo, manjšo od 0,5 A, ali s trajnim nadzorom nad izolacijo z
zvočnim signalom.
111. Katere pogoje morajo izpolnjevati el. inštalacije z akumulatorskimi prostori?
Stacionarni akumulatorji morajo biti nameščeni v posebnem zaprtem prostoru. Če nazivna napetost
baterije presega 150 V, mora biti baterija postavljena izolirano od tal.
Vodniki varnostne razsvetljave od akumulatorske baterije do glavnega razdelilnika in med razdelilniki se
morajo polagati zunaj prostorov, v katerih je nevarnost požara. Če to ni izvedljivo, morajo imeti požarno
izolacijo in morajo zankasto napajati razdelilnike.
112. Najmanjši dopustni prerezi ozemljilnih vodnikov v TP nad zemljo in v zemlji in katere materiale
lahko uporabljamo?
Tehniški normativi za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov, TP 4/7
ozemljitveni vod zunaj zemlje ozemljitveni vod v zemlji
pocinkano jeklo žica Ø 8mm, trak 20x3mm žica Ø 10mm, trak 25x4mm
baker žica Ø 5mm, trak 8x2mm /
aluminij žica Ø 10mm, trak 25x4mm /
18
113. Kaj je elektrokemični potencial in kaj katodna zaščita? Kako ta potencial ugotavljamo in kako
ga kontroliramo?
Elektrokemični potencial je potencial, ki nastane med različlnima (ali enakima) materiala v elektrolitu.
Posledica je nastanek galvanjskega člena in tako korozija. Nas zanima korozija ozemljil. Potencial med
posameznimi elektrodami merimo z referenčno elektrodo baker-bakrov sulfat, izmerimo ga z voltmetrom.
S katodno zaščito se objekt električno poveže z drugo kemično drugačno elektrodo, pri čemer nastane
elektrokemični člen s to novo elektrodo, novo anodo. Tako se razjeda ta nova anoda, ki jo imenujemo
žrtvena anoda. Pri aktivni katodni zaščiti vključimo še enosmerno napajanje.
114. Katerim dodatnim tehničnim zahtevam z ozirom na varčno rabo energije mora ustrezati
razsvetljava v objektu?
TSG-1:2010, 8. t.
Zagotavljati čimveč naravne svetlobe, uporabiti energijsko učinkovita svetila in ustrezno regulacijo.
Na stpniščih, kleteh, pomožnih prostorih je potrebno uporabiti senzorje in zakasnitev izklopa.
Določene so povprečne moči vgrajenih svetilk na enoto površine, npr.: stanovnjske stavbe 8W/m 2, trgovine
9W/m2…
115. Katerim zahtevam morajo ustrezati (z ozirom na svetlobno onesnaževanje okolja) izbrane
svetilke zunanje razsvetljave?
Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
Uporabljati je potrebno svetilke, katerih delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, je enak 0%.
Za razsvetljavo javnih površin ulic in na območju kulturnega spomenika lahko uporabljajo svetilke, katerih
delež svetlobnega toka, ki seva navzgor, ne presega 5%, če:
- je električna moč posamezne svetilke manjša od 20 W,
- povprečna osvetljenost ne presega 2 lx
- je javna površina ulic, ki jo osvetljuje razsvetljava, namenjena pešcem, kolesarjem…
116. Katere zahteve določa Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele?
Ta pravilnik določa zahteve, s katerimi se zagotovi zaščita stavb pred delovanjem ves čas njihove
življenjske dobe in katerih cilj je omejiti ogrožanje ljudi, živali in premoženja v stavbah ter v njihovi
neposredni okolici. Ta pravilnik se uporablja pri projektiranju in gradnji novih stavb in rekonstrukciji
obstoječih stavb ter njihovem vzdrževanju.
117. Kdaj se Pravilnik o zaščiti stavb pred delovanjem strele uporablja za gradbeno inženirske
objekte?
Uporabijo se lahko tudi za gradbene inženirske objekte, če predpisi, ki urejajo njihove bistvene zahteve, ne
vsebujejo enakovrednih določb glede zaščite pred strelo.
118. Ali so lahko strelovodne inštalacije urejene tudi drugače, kot je navedeno v Pravilniku o
zahtevah za nizkonapetostne električne inštalacije v zgradbah?
Za katero od vrst stavb s posebnim predpisom so lahko urejene drugače, če je to potrebno zaradi
posebnosti določene vrste stavb. V takem primeru se določbe tega pravilnika uporabljajo le za tiste zahteve,
ki niso urejene s posebnim predpisom. Pri projektiranju, izvajanju in vzdrževanju sistema zaščite pred strelo
je treba za zagotovitev požarne varnosti poleg zahtev tega pravilnika upoštevati tudi ustrezne zahteve
predpisov, ki urejajo požarno varnost.
119. Kaj je sistem zaščite pred strelo?
Sistem zaščite pred strelo je sestav naprav in opreme, ki lahko brez škodljivih posledic odvedejo
atmosfersko razelektrenje v zemljo. Sistem zaščite pred strelo, ki varuje stavbo pred učinki strele,
sestavljata zunanji in notranji sistem zaščite.
120. Kaj pomeni izokeravnični nivo in kako je dandanes definiran?
Keravična karta je karta, ki podaja število nevihtnih dni v letu. Izokeravične krivulje povezujejo področja z
enakim številom nevihtnih dni.
121. Kaj pomeni zaščitni nivo v sistemu zaščite pred delovanjem strele?
Zaščitni nivo je skupina parametrov strele, ki na štirih zaščitnih nivojih (I., II., III. in IV., določeni v TSG-
N003:2009) določajo potrebne ukrepe za zmanjševanje preteče nevarnosti. Za vsak zaščitni nivo se
definirani največji in najmanjši parametri toka strele. Zaščitni nivo določi prijektant po standardu SIST
62/305.
122. Kdaj se smejo namesto projekta strelovodne inštalacije uporabljati rešitve iz zadnjega stanja
tehnike?
Če zagotavljajo vsaj enako stopnjo varnosti, kot pri uporabi tehnične smernice (to je potrebno izkazati z
obvezno revizijo projektne dokumentacije). Nujno je potrebno uporabiti metodologijo analize tveganja in
ukrepe pred udarom strele iz tehnične smernice.
19
123. Kaj pomenijo referenčni dokumenti, navedeni v tehnični smernici, kateri so?
Vsebina te tehnične smernice priporoča gradbene ukrepe, ki jih izjemoma lahko urejajo nekateri pravni
predpisi. V razmerju do veljavnih predpisov je tehnična smernica napisana tako, da predlagani gradbeni
ukrepi niso v nasprotju z zahtevami teh predpisov.
Predpisi (zakoniin pravilniki), standardi in smernice.
124. Katere zahteve pojasnjuje Tehnična smernica TSG-N-003:2009?
- tehnične lastnosti za LPS (sistem zaščite pred strelo) na in v objektih, njihove napeljave in oskrbovalne
vode, priključene na te objekte
- tehnične lastnosti in druge zahteve za proizvode, namenjene vgradnji in povezavam v LPS
- uporabnost LPS med življenjsko dobo objektov
- projektiranje, izvajanje del in preglede LPS
125. Za katere sisteme se Tehnična smernica TSG-N-003:2009 ne uporablja?
- železniške sisteme zunaj stavb
- vozila, ladje, letala in morske ploščadi
- podzemne visokotlačne cevovode
- cevovode, elektroenergetske in telekomunikacijske vode, ki niso povezani z drugimi objekti
126. Kaj predstavlja zaščitni kot v α sistemu zaščite pred delovanjem strele?
Zaščitni kot je določen s polmerom kotaleče se krogle in je odvisen od nivoja zaščite pred strelo in višine
palice (obstaja graf). Uporablja se pri zunanji zaščiti pred strelo pri lovilnih palicah. Metoda zaščitnega kota
določa kot, znotraj katerega je ščiteno področje pred direktnim udarom strele.
127. Kolikšne morajo biti debeline kovinske strehe,ki jo lahko uporabimo za lovilni sistem LPS, če se
pod streho nahajajo vnetljive snovi?
jeklo/cinkano ali titan- 4mm
baker- 5mm
aluminij- 7mm
128. Katera ozemljila se v stavbah in objektih povezujejo v združen sistem ozemljil?
Zunanja lovilna mreža z odvodi in notranji sistem zaščite pred strelo.
129. Kako izenačujemo potenciale v sistemu oskrbovalnih vodov v neposredni bližini drugih
objektov?
Vsi vodniki vsakega oskrbovalnega voda morajo biti povezani direktno ali prek SPD (prenapetostna zaščitna
naprava) na ozemljitveni sistem objekta. Živi vodniki morajo biti povezani na zbiralko za izenačitev
potencialov prek SPD. V TN-sistemih PE- in N-vodniki direktno povezani z zbiralkami za izenačitev
potencialov. Če so vodi oklopljeni ali položeni v kovinskih ceveh, je treba plašče ali kovinske cevi povezati z
ozemljitvenim sistemom.
130. Zakaj uvajamo v sistem LPS različne zaščitne cone?
Namenjene so obvladovanju elektromagnetnega vpliva, ki nastane v objektu ob odaru strele. Posamezne
zaščitne cone zaporedoma omejujejo elektromagnetne vplive udarnega toka strele. Na mejah med
posameznimi zaščitnimi conami so nameščene SPD, ki za njimi omogočajo zmanjšan elektromagnetni vpliv
udarnega ali delnega toka strele.
131. Kakšna je definicija zaščitne cone odvodnikov in od česa je odvisna? Na kakšen način jo lahko
spremenimo?
132. Kolikšni so minimalni preseki izenačitvenih povezav in njihove barve?
Povezave, ki lahko prevajajo znaten tok strele (velja za vsa štiri območja):
baker 16mm2, aluminij 25mm2, jeklo 50mm2
Povezave, ki ne prevajajo znatnega toka strele (velja za vsa štiri območja):
baker 6mm2, aluminij 10mm2, jeklo 16mm2
133. Kakšni so zaščitni ukrepi pred nevarno napetostjo dotika in kako jo kontroliramo?
- omejimo gibanje in zadrževanje oseb v bližini odvodov
- več odvodov in uporaba armature objekta za boljšo električno prevodnost
- izolirani odvodi LPS
- nameščene fizične ovire in opozorila za zmanjšanje možnosti dotika LPS odvodov
134. Kakšni so zaščitni ukrepi pred napetostjo koraka in kako jo kontroliramo?
- omejimo gibanje in zadrževanje oseb v razdalji 3m od odvodov s postavitvijo fizičnih ovir
- plast izolacijskega materiala (asfalt, gramoz)
- gosta mreža ozemljinega sistema
135. Kdaj lahko preidemo iz inštalacijskega sistema TNC v TN-S in zakaj in kako ga označimo na
razdelilniku?
20
Na napajalni strani sta N in PE vodnik združena (PEN), nato ju ločimo. Po ločitvi ju ne smemo več združiti.
Sistem uporabimo zato, da lahko vklučimo ZNDT. Ne smemo uporabljati le v eksplozijsko ogroženih
prostorij, kadar bi lahko prišlo do potencialnih razlik. Označimo ga za TN-C-S.
136. Kdaj lahko v električnem napajalnem sistemu povežemo ničelni vodnik z zaščitno ozemljitvijo in
kdaj s strelovodno inštalacijo?
Kadar ima objekt vgrajeno zaščito pred udarom strele, mora biti izvedena koordinacija z zaščito pred
prenapetostmi, za ozemljitev prenapetostnih odvodnikov pa se uporabi strelovodna ozemljitev. TSG-N-002.
137. V čem se razlikujeta okvarna in kratkostična zanka? S kolikšno upornostjo ali impedanco sta
omejeni?
Okvarna zanka mora ustrezati kriterijem izklopa napajanja v času 0,4 ali 5 s, kratkostična zanka mora
ustrezati kriterijem dovoljenega segrevanja vodnikov.
Impedanca okvarne zanke v se sestoji iz naslednjih delnih impedanc:
- impedanca sekundarnega navitja energetskega transformatorja
- upornost faznega vodnika od energetskega transformatorja do mesta okvare
- upornost zašcitnega vodnika do mesta okvare od mesta ozemljila
138. Katere merilne metode so predpisane za meritve ozemljitev?
- meritev napetosti in toka (U-I metoda; ponikalna upornost Rr=U/I)
- mostična metoda
- kompenzacijska metoda
- primerjalna metoda
- metoda merjenja upornosti zanke (v izjemnih primerih)
139. Kaj je statična elektrika in katera predpisana določila zanjo veljajo?
Statična elektrika je električen naboj v mirovanju. Večinoma nastane z drgnjenjem in sledečo ločitvijo.
Pravilnik o protieksplozijski zaščiti- kjer je statika potencialni vir vžiga.
Pravilnik o varnosti strojev- stroji morajo preprečevati ali omejevati nastajanje potencialno nevarne
elektrostatične naelektritve.
140. Po katerih predpisih, standardih in normativah se mora izvajati javna razsvetljava?
- SIST EN 13201 – Cestna razsvetljava
- Pravilnik o projektiranju cest
- Uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja
- Zakon o javnih cestah
141. Kakšni so ukrepi za odpravljanje (RF) motenj svetilnih cevi?
TP 6, Svetilne cevi, Predpisi o tehniških ukrepih za naprave s svetilnimi cevmi
Opremimo jih z napravami za preprečevanje razširjanja RF motenj.
142. Katere pogoje morajo izpolnjevati števci jalove energije?
SONDO (merjenje električne energije)
Pred namestitvijo morajo biti overjeni s strani urada za meroslovje. Izpolnjevati morajo pogoje razreda
točnosti za različne vrste merjenja.
143. Definirajte sestavne dele naprave s svetilnimi cevmi?
TP 6, Svetilne cevi, Predpisi o tehniških ukrepih za naprave s svetilnimi cevmi
Naprava s svetilnimi cevmi je naprava s cevmi, ki proizvaja svetlobo za potrebe razsvetljave, reklame,
svetlobnih učinkov ali signalizacije. Sestavni deli te naprave so: svetilne cevi, vodi visoke napetosti, krmilni
predupori, vodi nizke napetosti in drugo.
144. Kaj je jalova moč in njena vloga?
Jalova moč je imaginarna komponenta električne moči izmeničnega toka, ki je neizogibna za delovanje
EES. Pretežno se jalova moč porabi za ustvarjanje magnetnega polja v elementih kot so transformatorji in
motorji. To je moč, ki je akumulirana v sistemu in jo v nasprotju z delovno močjo ne moremo koristiti za
opravljanje električnega dela električnih porabnikov. Zadostna količina jalove moči je potrebna za
napetostno stabilnost omrežja in je lokalnega značaja.
145. Kaj je elektroenergetski sistem in kateri objekti ga sestavljajo?
Elektroenergetski sistem sestavljajo proizvodnja, prenos in distribucija ter odjem. Proizvodnja služi
proizvajanju električne energije oz. pretvorbi drugih energij v električno energijo. To so elektrarne. Prenos in
distribucija je elektroenergetsko omrežje, ki omogoča, da električna energija lahko pride od mesta
proizvodnje do končnih porabnikov. Odjem sestoji iz najrazličnejših porabnikov električne energije. EES
sestavljen iz primarnih in sekundarnih elektroenergetskih naprav, pri čemer je sekundarni sistem namenjen
v podporo delovanja primarnega.
146. Kakšne morajo biti evakuacijske poti v primeru požara v elektroenergetskih prostorih?
TSG-N-003:2009
21
Upoštvati morajo zahteve standarda SIST HD 637 S1, za primere, ki v tem standardu niso obravnavani, pa
zahteve smernice EltBauVO.
147. Kaj razumete pod pojmom koordinacije izolacije v elektroenergetskih napravah? Na kakšen
način jo vzpostavimo?
Koordinacija izolacije je usklajevanje dielektrične zdržnosti opreme z napetostmi, ki se pojavljajo v omrežju,
za katerega je oprema predvidena ob upoštevanju vgrajenih zaščitnih naprav in vplivov iz okolja. Z ustrezno
izbiro stopnje izolacije želimo doseči z ekonomskega stališča optimalno rešitev, ki upošteva stroške za
okvare in stroške za izolacijo. Stroški za okvare so v veliki meri odvisni od pomembnosti naprave ali objekta.
148. Kakšne so dovoljene upornosti prevodnih, polprevodnih in neprevodnih tal?
149. Kako se ozemljujejo TP v stanovanjskih blokih?
150. Katero merilno metodo uporabljamo za meritev električnih potencialov v in zunaj TP? Ali lahko
s tem merjenjem najdemo horizontalno položeno ozemljilo?
151. Pod katerimi pogoji se lahko izvajajo dela na ali v bližini postrojev pod napetostjo?
152. Kako se zagotavlja kakovost opravljenih del pri graditvi elektroenergetskih objektov?
DODATEK B
1. Kaj ureja ZEKom in ključne definicije?
- pogoje za zagotavljanje elektronskih komunikacijskih omrežij in za izvajanje elektronskih
komunikacijskih storitev
- zagotavljanje univerzalne storitve
- upravljanje radiofrekvenčnega spektra
- izrabo številskega prostora
- določa pravice uporabnikov
- delovanje omrežij in storitev v izrednih stanjih
- zaščito tajnosti in zaupnosti elektronskih komunikacij
- pristojnosti, organizacijo in delovanje APEK
2. Kdo in pod kakšnimi pogoji lahko zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja ter storitve?
Vsaka fizična ali pravna oseba lahko zagotavlja elektronska komunikacijska omrežja oziroma izvaja
elektronske komunikacijske storitve pod pogoji, ki so določeni s tem zakonom, če s tem ne ogroža javnega
reda, življenja in zdravja ljudi ter javne varnosti in obrambe države.
3. Splošni upravni postopek za opravljanje javne komunikacijske dejavnosti in nadzor
zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij ter storitev?
- pred začetkom ali spremembo zagotavljanja javnih komunikacijskih omrežij oziroma izvajanja javnih
komunikacijskih storitev je potrebno obvestiti agencijo v pisni obliki (pred predvidenim datumom, razen v
primeru višje sile, ko spremembo lahko sporoči v osmih dneh po predvidenem datumu)
- APEK v sedmih dneh vpiše operaterja v uradne evidece
- če še kaj manjka APEK obvesti operaterja
- vsako spremembo podjetja, omrežja ali storitve je potrebno sporočitit najkasneje v 30 dneh
- operater mora vsaj 90 dni pred prenehanjem delovanja o tem obvestiit APEK
4. Katere predpise je treba upoštevati pri graditvi in obratovanju elektronskih komunikacijskih
omrežij?
ZPNač, ZGO, ZEKom, Varstvo okolja.
5. Minimalne izjave o skladnosti?
- dobavitelj mora za vse električne naprave, ki so v skladu s tem pravilnikom, podati izjavo o skladnosti
- izjava o skladnosti določene električne naprave mora biti na vpogled pristojnim organom še deset let po
tem, ko je bila ta električna naprava dana v promet
- če veljajo za električno napravo tudi drugi predpisi, lahko dobavitelj izda samo eno izjavo o skladnosti, v
kateri izjavi, da električna naprava izpolnjuje vse predpisane zahteve
- izjava o skladnosti in navodila za uporabo, vzdrževanje in montažo morajo biti v slovenskem jeziku
6. Pod kakšnimi pogoji lahko zagotavljajo komunikacijska omrežja in storitve organizacije, ki imajo
posebne ali izključne pravice za izvajanje druge gospodarske dejavnosti?
Operaterji, ki imajo letni prihodek na področju elektronskih komunikacijskih omrežij ali storitev večji od
2MRD SIT, morajo ali zagotavljati elektronska komunikacijska omrežja oziroma storitve v pravno samostojni
družbi, ali pa voditi ločene računovodske evidence za te aktivnosti.
22
7. Karakteristike univerzalnih storitev in kaj sodi mednje?
Univerzalna storitev je najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim
uporabnikom v RS po dostopni ceni ne glede na njihovo geografsko lego.
- priključek na javno telefonsko omrežje
- dostop do imenika in službe za dajanje informacij o naročnikih
- javne telefonske govorilnice
- dostop do the storitev invalidom
8. Najpomembnejši parametri za oceno kakovosti univerzalnih storitev?
Splošni akt o kakovosti univerzalne storitve
- rok za izvedbo začetne priključitve
- pogostost okvar na dostopovni vod
- rok odprave okvar
- čas vzpostavljanja zveze
- reakcijski čas univerzalne imeniške službe
- delež delujočih javnih telefonskih govorilnic
- delež utemeljenih ugovorov zaradi nepravilnosti v telefonskem računu
9. Obveznosti operaterja univerzalnih storitev
Operater univerzalnih storitev je operater s pomembno tržno močjo.
- obveznost zagotavljanja preglednosti glede medmrežnega povezovanja
- zagotavljati enakovredne pogoje medomrežnega povezovanja
- obveznost ločitve računovodskih evidenc (povezane z medomrežnim povezovanjem)
- obveznost dopustitve operaterskega dostopa do določenih omrežnih zmogljivosti in njihove uporabe
- obveznost cenovnega nadzora in stroškovnega računovodstva
- obveznost regulacije maloprodajnih storitev
- obveznost zagotavljanja minimalnega nabora zakupljenih vodov
- obveznost zagotavljanja izbire in predizbire izvajalcev javnih komunikacijskih storitev
10. Lastninske pravice pri graditvi, obratovanju in vzdrževanju javnih komunikacijskih omrežij in
pripadajoče infrastrukture?
Graditev, postavitev, obratovanje ali vzdrževanje javnih komunikacijskih omrežij in pripadajoče infrastrukture
v skladu s predpisi je v javno korist. Javno komunikacijsko omrežje je treba načrtovati tako, da so posegi v
tujo lastnino čim manjši. Lastninsko ali drugo stvarno pravico na nepremičninah se v javno korist lahko
odvzame ali omeji (skladno z zakonom, ki ureja razlastitev nepremičnin), kadar je to potrebno zaradi
gradnje, postavitve, obratovanja in vzdrževanja javnega komunikacijskega omrežja in pripadajoče
infrastrukture.
11. Predpisani ukrepi za operaterja javnega komunikacijskega omrežja v primeru izrednih stanj?
Operaterji, ki zagotavljajo dostop do javnega telefonskega omrežja in javnih telefonskih storitev, morajo
sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, ki omogočajo, da so njihove dejavnosti v primeru
katastrofalnega izpada omrežja, v vojnem ali izrednem stanju ter ob naravnih in drugih nesrečah čim manj
motene.
S temi ukrepi mora biti zagotovljeno, da se v najkrajšem času zagotovi razpoložljivost javno dostopnih
telefonskih storitev. Omogočiti je potrebno neprekinjen dostop do številk za klic v sili, predvsem do 112 in
113. Določiti je potrebno prednostne priključne točke (določi jih vlada), za delovanje teh se lahko prekine
ostale priključke.
12. Pogoji za trženje in uporabo radijske in terminalske opreme v Republiki Sloveniji?
RTTE, ZEKom
Operaterji ne smejo iz tehničnih razlogov zavrniti razumne zahteve za priključitev uporabnikove radijske ali
telekomunikacijske terminalske opreme, ki ustreza zahtevam iz predpisov , ki urejajo radijsko in
telekomunikacijsko terminalsko opremo.
Uporabniki ne smejo na javno komunikacijsko omrežje priključiti radijske ali telekomunikacijske terminalske
opreme, ki ne ustreza zahtevam iz predpisov.
V promet se lahko dajo le aparati, če so skladni z bistvenimi zahtevami Pravilnika o radijski opremi in
telekomunikacijski terminalski opremi (RTTE), če so pravilno nameščeni in vzdrževani in se uporabljajo za
predvideni namen. Dokaz je izjava o skladnosti z bistvenimi zahtevami.
13. Zahteve za električne naprave glede elektromagnetnih motenj?
Pravilnik o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi
- električne naprave morajo biti načrtovane, grajene, postavljene, uporabljane in vzdrževane v skladu s
predpisi
- največje elektromagnetne motnje, ki jih povzročajo električne naprave, ne smejo motiti osnovnih skupin
električnih naprav (naprave ne smejo motiti drugih in morajo biti same odporne na druge motnje)
23
- za električne naprave, ki so izdelane v skladu s harmoniziranimi standardi (tehnična specifikacija), se
šteje, da izpolnjujejo predpisane zahteve. Opremljeni morajo biti z oznako „CE“, ki potrjuje skladnost s
pravilnikom RTTE
14. Obveznosti operaterja javnega komunikacijskega omrežja na področju zaščite tajnosti, zaupnosti
in varnosti elektronskih komunikacij?
Operater mora sprejeti ustrezne tehnične in organizacijske ukrepe, da zagotovi varnost svojega omrežja oz.
svojih storitev. Dolžan je varovati zaupnost komunikacij in shranjenih podatkov o naročnikih tudi po
prenehanju opravljanja dejavnosti. Omogočiti mora zakonito prestrezanje.
15. Vloga Agencije za pošto in elektronske komunikacije Republike Slovenije?
Agencija nadzira izvajanje določb tega zakona in na njegovi podlagi izdanih predpisov ter splošnih aktov,
razen v primerih, ki spadajo v pristojnost inšpektorjev.
Agencija nadzira tudi izvajanje določb, predpisov Evropske skupnosti s področja elektronskih komunikacij, ki
imajo neposredni učinek v pravnem redu Republike Slovenije.
16. Ukrepi za odpravo kršitev določb ZEKom-a?
Če agencija pri nadzoru ugotovi nepravilnosti pri izvajanju ZEKom-a, o tem operaterja pisno obvesti in mu
da primerno možnost, da se o zadevi izreče ali nepravilnosti tudi sae odpravi v roku, ki ga določi agencija.
Če se nepravilnosti ne odpravijo, ga APEK kaznuje. Če ukrepi v določenem roku niso bili izpolnjeni, lahko
agencija ob resnih in ponavljajočih se kršitvah z odločbo prepove nadaljnje zagotavljanje elektronskih
komunikacijskih omrežij ali storitev.
17. Kateri predpisi obravnavajo radijsko in terminalsko opremo in kaj določajo?
Pravilnik o radijski opremi in telekomunikacijski terminalski opremi (RTTE), 17/2009
Določa zahteve za dajanje v promet, prost pretok in dajanje v uporabo radijske opreme in
telekomunikacijske terminalne opreme. Uporablja se za aparate- radijsko ali telekomunikacijsko terminalno
opremo. Ne uporablja se za opremo in za aparate, ki so izključno namenjeni za zagotavljanje javne varnosti,
obrambe, državne varnosti in dejavnosti države na področju kazenskega prava.
18. Kako je označeno izpolnjevanje vseh predpisanih zahtev za radijsko in terminalsko opremo?
Če radijska in terminalska oprema izpolnjuje vse predpisane zahteve (razred 1), jo mora dobavitelj označiti z
znakom CE. Oprema razreda 2 ima znak klicaj v krogu, ki obvešča uporabnika, da aparat uporablja radio
frekvenčne pasove, katerih uporaba ni usklajena na celotnem področju EU.
19. Razlika med radijsko in telekomunikacijsko terminalsko opremo razreda 1 in 2?
Pravilnik o radijski in terminalski opremi, 77/2001- ne velja več!
Radijska in terminalska oprema, ki se lahko da na trg in uporablja brez omejitev je v razredu 1.
Radijska in terminalska oprema, za katero so predvidene omejitve pri uporabi zaradi razlogov povezanih z
učinkovito in pravilno uporabo radiofrekvenčnega spektra, škodljivega motenja na okolje ali škodljivega
vpliva na zdravje ljudi, je v razredu 2.
20. Nekaj najbolj tipičnih primerov radijske in telekomunikacijske terminalske opreme, ki se
uporablja v Sloveniji brez odločbe o dodelitvi radijskih frekvenc?
Radioamaterske naprave, WiFi, WiMax, radijsko vodeni modeli letal, babyphone…
21. Upravljanje z radiofrekvenčnim spektrom Republike Slovenije?
Radiofrekvenčni spekter je omejena naravna dobrina. Državni organi v skladu z mednarodnopravnimi akti,
uveljavljenimi v RS, skrbijo za učinkovito in nemoteno uporabo radiofrekvenčnega spektra RS. Z
radiofrekvenčnim spektrom upravlja APEK.
22. Pogoji za uporabo in postopek za izdajo odločbe za dodelitev radijske frekvence?
Fizična ali pravna oseba lahko uporablja določeno radijsko frekvenco le na podlagi odločbe agencije, s
katero ji ta podeli pravico uporabe te radijske frekvence. Odločbe ni potrebno pridobiti za radijske frekvence,
ki so predvidene za potrebe varnosti in obrambe države ter varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Odločba o dodelitvi radijske frekvence se izda na podlagi javnega razpisa, če je bi interes za določene
radijske frekvence lahko presegel njihovo razpoložljivost.
Brez javnega razpisa lahko APEK izda odločbo za frekvence za potrebe meritev, atestiranj, preizkusov
radijske opreme za največ 90 dni, za prireditve največ za 15 dni oz. za predviden čas trajanja prireditve.
23. Najpomembnejši podatki v odločbi o dodelitvi radijskih frekvenc?
- firma, naslov, davčna številka…
- radijska frekvenca, na katero se vloga nanaša, in namen uporabe frekvence
- navedba geografskega območja uporabe
- podatki o predvidenem antenskem sistemu in radijski opremi
24. Prenehanje veljavnosti odločbe o dodelitvi radijske frekvence?
- s pretekom roka, za katerega je bila izdana
24
- če je prenehal obstajati njen imetnik
- z razveljavitvijo dovoljenja za izvajanje radijske ali televizijske dejavnosti
25. Upravljanje z oštevilčenjem in načrt oštevilčenja v RS?
Z oštevilčenjem upravlja APEK, ki tudi s splošnim aktom sprejme načrt oštevilčenja. Načrt oštevilčenja
določa vrsto, dolžino in zgradbo ter namen in način uporabe elementov oštevilčenja, vključno s številkami za
klice v sili in številkami, katerih uporaba je usklajena na podlagi predpisov Evropske skupnosti, omogočati
pa mora tudi prenosljivost številk in uvajanje novih elektronskih komunikacijskih storitev.
26. Kako do dodelitve številke in zahteve za prenosljivost številk v RS?
Vlogo lahko vloži kdorkoli, ki dokaže, da rabi za opravlljanje svoje dejavnosti. APEK izda ali zavrne odločbo.
Odločbo o dodelitvi elementov oštevilčenja izda agencija za nedoločen čas. Agencija lahko odločbo tudi
razveljavi.
Vsi operaterji morajo naročnikom javno dostopnih telefonskih storitev (tudi mobilnih) omogočiti, da lahko
ohranijo svojo številko(e) pri zamenjavi izvajalca. Operater lahko naročniku za prenos številke k drugemu
operaterju zaračuna samo enkratni znesek (v mejah normale).
27. Nacionalni številski prostor v slovenskem fiksnem in mobilnem telefonskem omrežju?
Splošni akt o oštevilčenju, 2. čl./12
Nacionalni številski prostor je množica vseh številk, ki se uporabljajo v RS in s katerim upravlja APEK na
podlagi ZEKom.
28. Dokazovanje skladnosti električnih naprav in omrežij glede elektromagnetne združljivosti?
Pravilnik o elektromagnetni združljivosti (EMC), 132/2006
Skladnost aparata z vsemi ustreznimi bistvenimi zahtevami se dokazuje z ES-izjavo o skladnosti, ki jo izda
proizvajalec ali njegov pooblaščeni zastopnik s sedežem v EU.
29. Kako je označeno izpolnjevanje vseh predpisanih zahtev za radijsko in terminalsko opremo?
Aparati, ki ustrezajo vsem ustreznim bistvenim zahtevam, se označijo z znakom skladnosti »CE«. Za
namestitev oznake »CE« je odgovoren proizvajalec ali njegov pooblaščen zastopnik. Doda se tudi
razpoznavni znak razreda opreme, če je tak znak dodeljen.
30. Katere so in kje so definirane naprave, na katere predvsem ne smejo vplivati EM motnje?
Letala, medicinski aparati, vojaške naprave…
31. Kaj so to standardi, katerih uporaba ustvarja domnevo o skladnosti proizvoda s predpisi in kje
jih najdemo?
Seznam standardov, katerih uporaba ustvari domnevo o skladnosti proizvodov radijske in
telekomunikacijske terminalske opreme z zahtevami pravilnika o radijski in telekomunikacijski terminalski
opremi: Uradni list RS, št. 92/2007.
32. Kaj obsega pravilnik o železniškem telekomunikacijskem omrežju?
Pravilnik o železniškem telekomunikacijskem omrežju, 59/2010
Določa pogoje za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje železniškega podsistema
vodenje-upravljanje in signalizacija-telekomunikacijsko omrežje, ki je potreben za varno in nemoteno
odvijanje železniškega prometa v Republiki Sloveniji.
33. Kaj določa pravilnok o železniških signalnovarnostnih napravah in katere naprave služijo za
daljinsko vodenje prometa?
Pravilnik o železniških signalnovarnostnih napravah
Pravilnik določa pogoje za projektiranje, gradnjo, nadgradnjo, obnovo in vzdrževanje železniških
signalnovarnostnih naprav (SVn), ki so del železniškega podsistema vodenje-upravljanje in signalizacija.
Naprave za daljinsko vodenje prometa so naprave za daljinsko krmiljenje postajnih, progovnih SVn in
naprav za vodenje prometa iz centra vodenja prometa, pri čemer je treba načrtovati tudi kable in naprave
prenosa podatkov.
25

Krneki 1

Uploaded by

Document Information

Original Title

Copyright

Available Formats

Share this document

Share or Embed Document

Sharing Options

Did you find this document useful?

Is this content inappropriate?

Copyright:

Available Formats

Krneki 1

Uploaded by

Copyright:

Available Formats

STANDARDIZACIJA IN TEHNIČNI PREDPISI

1. Evropska zakonodaja, prenos v zakonodajo držav članic

5. Bistvenen zahteve (ZGPro, 4. čl.)

8. Slovenski inštitut za standardizacijo, sprejemanje in izdajanje standardov (ZSta-1)

2. Katere so mednarodne organizacije za standardizacijo?

You might also like