★

Titova
kuharica
ANJA DRULO VIĆ
 Tito
v gosteh
28 KOSILO S HRUŠČOVOM
V MOSKVI 44 KRIŽARJENJE PO NILU
NA LADJI RAMZES

16 PRI
SVEČANA VEČERJA
STALINU 32 PIKNIK NA BALIJU 48 KENNEDYJEM
VEČERJA Z JOHNOM

VSEBINA

20 TURŠKA GOSTIJA 36 BURGIBO

VEČERJA ZA PREDSEDNIKA
52 SAFGANISTANSKO
TAL
KOSILO

24 KRALJEVSKA
V ATENAH
VEČERJA
40 KOSILO Z NASERJEM 56 PIKNIK S PRINCEM
SIHANUKOM
 V SEBI NA 5

60 IZLET NA SEVER INDIJE 76 MAXIM V IRANSKI PUŠČAVI 92TRIINDVAJSET

VEČERJA ZA
PREDSEDNIKOV 112 PRI PORTUGALSKEM
GOVEDINA STROGANOV

PREDSEDNIKU

64 ŠAHOVA VEČERJA
V TEHERANU 80 KOSILO S PREMIERJEM
V OTTAWI 96 BORŠČ NA BAJKALU 116 KOSILO PRI ANGLEŠKI
KRALJICI

68 BAVARSKO KOSILO
WILLYJA BRANDTA 84 ASADOVO KOSILO
V DAMASKU 100 ZAVEČERJA V PEKINGU
ŠTIRI TISOČ GOSTOV 120 HUSEINOM
VEČERJA S SADAMOM

72 ZAPOLENOVKA V SOLATI
NIZOZEMSKO KRALJICO 88 VEČERJA PO ŠVEDSKO 104 FRANCOSKI JEDILNIK
ZA DVA PREDSEDNIKA 124 HUSEINOM
GOSTIJE S KRALJEM
 6

Z zvezdami ...

130 KOSILO S FIDELOM 152 BAKER

KOSILO Z JOSEPHINE
168 ELIZABETH
NAŠA GOSTA STA
TAYLOR
IN RICHARD BURTON

134 KOSILO V SHANNONU 140 KUHA

SOPHIA LOREN
TITU 156 PISATELJI NA
SVEČANEM KOSILU 176 ZA
INTIMNO KOSILO
JACQUELINE KENNEDY

144 PRINCESA MARGARETA

NA BRIONIH 160 LOLLOBRIGIDO
RIBJA JUHA ZA GINO

148 ĆOPIĆA
PIŠČANEC ZA BRANKA
164 ZA
ZAGORSKO KOSILO
VELJKA BULAJIĆA
 VSEBINA 7

Od Vardarja Gostje
do Triglava pri Titu
198 KOSILO Z DELAVCI 228 JASTOG ZA NIXONA

182 POT PO BOSNI 202 WHITE LADY

ZA JOVANKO
216 KOSILO NA JAHTI
ZA CHURCHILLA 232 LESKOVŠKE JEDI Z ŽARA
ZA ANGLEŠKO KRALJICO

190 GOSTIJE VSAKI DVE URI 206 DIETNI JEDILNIK

ZA TITA IN JOVANKO 220 ZAJEDILNIK
MALIJSKEGA 238 ZA
JABOLČNI ZAVITEK
INDIRO GANDHI
PREDSEDNIKA

194 OBISK KUMROVCA 210 PALAČINKE

TITOVE PRILJUBLJENE
224 SVEČANO KOSILO
ZA CEAUŞESCUJA
8

Mojemu očetu
 9

T
O TITO VI KUHARICI

ITOVA KUHARICA JE ENKRATNA KNJIGA RECEPTOV

in jedilnikov, v katerih so uživali Josip Broz Tito, njegova soproga
Jovanka in njuni številni gostje – predsedniki, filmske zvezde,
kralji in kraljice, diktatorji, pevci in slavni pisatelji. Knjiga je nastala
na osnovi izvirne in uradne dokumentacije o svečanih kosilih in
večerjah. Dokumentacijo in jedilnike je odstopil gospod Branko Trbović, po
poklicu kemik, ki je bil vso delovno dobo Titov nadzornik ustreznosti obrokov.
Večina fotografij, objavljenih v tej knjigi, nikoli prej ni bila dostopna javnosti.
Številne knjige o Titu se ukvarjajo izključno z njegovim življenjem, političnim
delovanjem in zgodovino. Ta knjiga vsaj deloma razkriva, kaj se je dogajalo
onkraj uradnih fotografij, ki smo jih lahko videli v časopisih in na televiziji.
S tem, ko smo pokukali v kuhinjo, smo uspeli odkriti delček skrivnosti
življenjskega sloga Josipa Broza Tita in njegovih gostov, ki so tedaj
vladali svetu.

Ta knjiga ne bi nastala brez pomoči naših prijateljev, ki se jim iz srca

zahvaljujemo: Vladi Lisaku (restavracija Okrugljak, Zagreb), Nadi Pantelić
(Arhiv Josipa Broza Tita, Beograd), Petru Pavloviću in Nedi Pavlović (restavracija
Radmilovac, Beograd), Vladimirju Brajkoviću (Nacionalni park Brioni), Ratku
Mavaru (Vjesnik), Nadi Tudor, Luki Mičeti (Tanjug) in Žermen Filipović, ki je
preverila vse recepte. Posebna in največja zahvala gre Dejanu Aćimoviću
(DA film, Zagreb), brez njega namreč tega projekta ne bi bilo in z njim je življenje
zabavno. Vse jedi so pripravili in aranžirali v restavraciji Okrugljak v Zagrebu.
René Bakalović pa je k vsem predlagal ustrezno pijačo.

Anja Drulović
J
COMMUNIST WITH ST YLE

OSIP BROZ TITO, COMMUNIST WITH STYLE, KOMUNIST S SLOGOM –

tako je zapisal moj prijatelj v simpatičnem večjezičnem ladijskem dnev-
niku, slikanici za odrasle na jadranju po Jadranu. Na robu strani, name-
njenih zapisovanju ladijskih doživetij, je majhen leksikon, v katerem je
zajeta domača zgodovina: fotografija v velikosti poštne znamke in tri
besede. Komunist s slogom – nihče ni s samo tremi besedami bolje povzel podobe
našega nekdanjega predsednika.
Nazadnje sem ga v živo videl prav na morju, na Brionih, kjer je gostil portugal-
skega predsednika. V spremstvu je bila tudi lepa prevajalka. Kot začarana je zrla
v našega predsednika, ki je že zdavnaj dopolnil osemdeset let. Ona je v njem
videla odločnega moškega in očarljivca, mogočno osebnost s slogom, on pa v
njej temnopolto lepotico, in tog protokol tega ni mogel skriti. Protokol ob Titu
je vedno vseboval bogata kosila in večerje, pri katerih je bil on sam zagotovilo
užitka in doživetja, tudi ko je bilo politično ozadje napeto. V vinski kleti na Vangi,
na ladji Galeb, v salonih Modrega vlaka, na Dedinju, Brdu pri Kranju in Bledu,
v jugoslovanskih dvorcih in v tistih po belem svetu je Tito šarmiral kot kak pr-
vorazreden pripadnik visokega sloja, kot da v premorih med sprejemi ne bi bil
komunistični diktator, ki je z eno potezo peresa hladno odločal o usodah svojih
podanikov, pogosto tudi o dušah, razsutih po svetu, in je, bogme, tudi nekatere
od mojih najbližjih spravil v zapor.
Tako kot danes svetovni poslovni mogočneži gastronomijo uporabljajo kot ključ-
ni dejavnik podjetniške strategije, kosila in večerje pa kot okolje, v katerem se
dosegajo najpomembnejši dogovori, tako je tudi Tito kmalu doumel, da njegova
karizma ne izžareva le za govorniškim odrom na plenumih in mitingih, temveč
se za obloženo mizo spremeni v izjemno ustvarjalno očarljivost. Dobra kosila in
 11

večerje so bila vedno dramske uprizoritve z dvema ključnima likoma – kuharjem

kot režiserjem in Titom kot glavnim igralcem.
Tito je bil za mizo tako očarljiv predvsem zato, ker je užival v hrani in pijači, ker
se jima je predajal strastno in pogosto tudi nezmerno, ker so bili gastronomski
užitki zanj pomembnejši od skrbi za lastno zdravje. Takšnega užitka mu ni bilo
treba hliniti. Izžareval je intenzivno veselje do življenja, s katerim je ob takih
priložnostih prevzel vse okoli sebe. Enako je užival v preprosti kmečki zagorski
hrani, žgancih, siru in smetani, štrukljih, odojku, klobasah in krvavicah, kot v
svetovljanskih kulinaričnih podvigih. Vendar je bila ljubezen do dobre domače
kuhinje vsekakor osnova njegovega užitka za mizo. Zato je ta knjiga poleg zgo-
dovinske plati tudi prava kuharica. Bralec s povprečnim kuharskim znanjem bo
zlahka pripravil številne jedi po teh receptih. Zato smo predlagali tudi pijače, ki
se lepo podajo k tem jedem. Tito se je seveda pogosto srečeval tudi s kulinarično
eksotiko. Če mu kaj ni bilo všeč, se je neželeni jedi izognil s humorjem: specialitete
z vrabci, ki so mu jih ponudili na Kitajskem, mu niso bile pri srcu, zato je dejal,
da vrabcev ne more jesti, ker so proletarci ptičjega rodu.
Vse okoli njega, tudi gastronomija, je dobivalo mitološki in metaforični obseg, tudi
takrat, ko sama hrana ni zaslužila zgodovinskega spomina. V šoli smo se učili
anekdote o Josipu Brozu in svinjski glavi. Po drugi strani so kuharji in strežniki, ki
so skrbeli zanj, vsi po vrsti zatrjevali, da je bil prijeten šef in človek, ki se je prepro-
sto veselil vsakega obeda, razen tistih, ki so jih osiromašila zdravniška navodila.
Po tej kuharski knjigi, na osnovi teh izjemnih zapiskov bi lahko ustvarili veli-
časten gastronomsko-zgodovinski roman – kroniko nekega časa. Kakšni gostje,
kakšni ambienti, kakšne jedi, kakšen užitek in kakšne teme pogovorov! Že prvo
po vrsti v tej edinstveni kulinarični monografiji bi moral opisati Tolstoj, posneti
pa Eisenstein:
12

S V E Č A N A V E Č E R J A P R I S TA L I N U

rdeči ruski kaviar

marinirani jeseter in beluga
kisle kumarice – cele
gruzijski vinski golaž s cmočki
piščančki z žara po rusko
kisle gobice
miške
borovnice

PIJAČA: vodka, gruzijska vina

Predstavljajmo si razmere: leto 1944, bliža se konec vojne, prevzetni Stalin se že

počuti kot gospodar sveta, ki se bo čez kakšno leto spremenil v komunistični
planet. Tito bo le ena od šahovskih figur, ki jo bo on, Josip Strašni, premikal v
tej zabavni igri. Kaviar in vodka sta imenitna, vendar Tita ne morejo prevzeti
ne okolje ne mogočnik ne alkohol, on igra svojo igro in vloga figure ne pride v
poštev. Če bi bil Stalin nekoliko bolj zbran, bi to doumel že tedaj v bukareški
rezidenci. Ko je dojel, je bilo že prepozno. Tito je na številnih kosilih in večerjah,
ki jih je prirejal in se jih rad udeleževal, vnaprej načrtoval niz potez.
Kralji, šahi, magnati, režiserji, igralke, nihče, niti največje svetovne osebnosti niso
sedele za mizo z Josipom Brozom, ne da bi jih prevzela njegova pojava in nastop.
Tito, bleščeča scenografija, dobra hrana, vino, digestiv in cigara na koncu – kakš­na
mogočna, imenitna, neubranljiva kombinacija. Seveda so se vsi ti obroki zapisali
naravnost v zgodovino, zato je tudi ta kuharska knjiga najzanimivejše gastronom-
sko čtivo, s katerim sem se kdaj srečal.

René Bakalović
Titova
kuharica
Tito v gosteh
 16
T I T O V GOSTEH

J
SVEČANA VEČERJA PRI STALINU

OSIP BROZ JE 21. SEPTEMBRA 1944 S SOVJETSKIM LETALOM

z Visa odpotoval v Romunijo in nato v Moskvo. Razlog obiska je bila
potreba po določitvi pogojev, pod katerimi se bo Rdeča armada bojevala
na jugoslovanskem ozemlju. Pogajanja jugoslovanskega in sovjetskega
vodstva so se začela po kosilu v hotelu Luks. Josip Broz Tito in Josip
Visarionovič Stalin sta se poznala že pred 2. svetovno vojno, drug drugega
pa sta nagovarjala s »tovariš Stalin« in »Valter«, kar je bilo Titovo tajno ime v
Komunistični internacionali. Prijateljsko vzdušje med voditeljema so kmalu
skalili Stalinove zahteve, med katerimi je bila najpomembnejša ta, da naj bodo
partizani pod sovjetskim poveljstvom, in njegovi predlogi Titu, naj sodeluje
z ljudmi, ki niso bili komunisti in jih je Tito označil za izdajalce in podleže.
Pogajanja so bila zelo mučna in le delno uspešna.
Večerjali so v Stalinovi dači. Tu je Stalin Tita menda tako napil z vinom in
vodko, da mu je bilo slabo. Naslednje jutro je Tito odletel v banatski Vršac.
Prišel je še pravočasno, da je videl, kako ruske sile »kot plima prečkajo
romunsko mejo« in se združujejo s partizani.
 18

Pečen piščanec po rusko

SVEČANA VEČERJA SESTAVINE: Izberemo domača piščanca, težka

P R I S TA L I N U 2 piščanca (od 800 g do 1 kg)
vejice svežega rožmarina
od 800 g do 1 kg. Razpolovimo ju po
—★— 5 žlic courvoisierja dolžini, nato iz prsi, hrbta, stegen in
sol, poper
krač odstranimo kosti. Meso posolimo
VEČERJA in popopramo. Notranjost nadevamo
rdeči ruski kaviar z vejicami svežega rožmarina in
marinirani jeseter in beluga pokapamo s courvoisierjem. Meso damo
kisle kumarice – cele
gruzijski vinski golaž s cmočki med čisti deski, obtežimo in pustimo na
piščančki z žara po rusko hladnem stati od 2 do 3 ure.
kisle gobice
miške
Kose piščanca pečemo na rahlo
borovnice naoljenem žaru, in sicer najprej z
notranje strani in nato s strani s kožo.
PIJAČA
vodka, gruzijska vina Pečemo jih na šibkem ognju 20 minut.
Pečeno meso razrežemo na kose,
—★—
zložimo na ogret krožnik, priložimo
marinirane hrastovke in šampinjone
ter okrasimo.
 19
19

Pečen piščanec po rusko

H kaviarju ponudimo
močno ohlajeno
vodko,
k piščancu pa se
poda dobra domača
kraljevina.
 20
T I T O V GOSTEH

V
TURŠK A GOSTIJA

PRVIH LETIH PO 2. SVETOVNI VOJNI JE JOSIP BROZ

večinoma obiskoval evropske države vzhodnega bloka.
Po razhodu s Stalinom 1948 je na prvo potovanje v tujino
odšel šele 1953, in sicer v Veliko Britanijo, 1954 pa se začnejo
njegova potovanja. V času od 12. do 18. aprila 1954 je z ladjo
Galeb obiskal Turčijo. Minister za zunanje zadeve Köprülü ga je svečano
pričakal v istanbulskem pristanišču. 13. aprila je Tito dopotoval v Ankaro, kjer
ga je pričakal turški predsednik Dželal Bajar, ki je po pogovorih o vojaškem
sodelovanju med Turčijo, Grčijo in Jugoslavijo priredil svečano večerjo.
Naslednji dan je Tito obiskal Vojaško akademijo, na kateri so se, kot je slišal,
šolali odlični oficirji.
 21
T I T O V GOSTEH
 22
TURŠKA GOSTIJA
—★—
KOSILO
solata s škampi
ravioli po ženevsko
šiš-čevap z rižem
SLADICA
vezirjeve tufahije
(nadevana jabolka),
karamelizirani lešniki
PIJAČA
turški cvetlični likerji, mastika,
slovenski traminec
in portugalski rojal
—★—
Vezirjeve tufahije
Recept kuhinje turškega predsednika
SESTAVINE: Jabolka olupimo, izdolbemo peščišče
4 večja jabolka
500 g sladkorja
in jih skuhamo v sladkani vodi. Na liter
pol limone vode dodamo pol kilograma sladkorja
800 g zmletih orehov
in dve žlici limoninega soka. Kuhamo
stepena sladka smetana
približno 20 minut.
PRELIV: Zmlete orehe zmešamo s stepeno sladko
2 žlici masla
4 žlice sladkorja smetano in s tem nadevamo jabolka.
Za preliv v kozici raztopimo maslo in
sladkor, da dobimo svetel karamel.
Jabolka prelijemo in okrasimo s stepeno
sladko smetano.
Postrežemo ohlajena kot vzhodnjaško
sladico.
 23
23

Vezirjeve tufahije

K nadevanim
jabolkom ponudimo
dišeči traminec.
 24
T I T O V GOSTEH

K
KRALJE V SK A VEČERJA V ATENAH

MALU PO OBISKU TURČIJE JE JOSIP BROZ

odpotoval v Grčijo s šolsko ladjo Galeb, ki je
postala njegova prava plovna rezidenca in kraj
srečanja s številnimi državniki. Obisk je trajal
od 2. do 6. junija 1954. V Atenah ga je pričakal
grški kralj Pavel II. in ga gostil v palači Maksimo. Pogovarjala
sta se o običajnih temah, kot so stanje v svetu, dvostranski odnosi
in podobno. Vendar pa v pogovorih nista omenjala socialistične
revolucije v Grčiji 1948 in jugoslovanske pomoči grškim
upornikom proti kralju. Po tem srečanju so se odnosi
med Jugoslavijo in Grčijo začeli izboljševati.
 25
T I T O V GOSTEH
 26
KRALJEVSKA
V E Č E R J A V AT E N A H
—★—
VEČERJA
nadevana zelenjava
grški prigrizek rodos
kozji in ovčji beli sir, sušena
ovčetina in olive
topla zelenjavno-mesna predjed
musaka iz jajčevcev, bučk in
teletine
goveji file royal
francoska priloga
grška solata
(drobno sesekljana zelena solata
s sesekljanimi zelenimi olivami,
olivnim oljem, limono in feto)
SLADICA
krema olimp in grška baklava
PIJAČA
deset let stara metaksa, mastika,
pet let stara vina z Rodosa
—★—
Nadevana zelenjava
po vegetarijansko
SESTAVINE:
300 g manjših bučk (2 kosa)
600 g srednje čvrstega paradižnika (4 kosi)
600 g sveže paprike (4 kosi)
150 g svežega korenčka
100 g svežih šampinjonov
1 čebula
½ dl sončničnega olja
1⁄3 dl sojine omake
1⁄3 dl kečapa
sol, zmlet poper
Zelenjavo očistimo, damo v slan krop in kuhamo
15 minut. Ohladimo jo v hladni vodi in zložimo na
delovno površino. Bučke razpolovimo, izdolbemo
sredico in jo odložimo v skledo. Papriko prav tako
razpolovimo, spodnji del poravnamo, zgornjega
pa narežemo na kockice in jih dodamo v skledo z
bučkami. Paradižnik odrežemo pri vrhu, odstranimo
sredino in jo dodamo k preostali zelenjavi. Šampinjone
operemo in narežemo na tanke lističe. Enako naredimo
s korenčkom. Čebulo drobno sesekljamo.
 27
27

Nadevana zelenjava
po vegetarijansko

H grški zelenjavni
solati se lepo poda
sveža žlahtina s Krka.

V ponvi segrejemo olje, dodamo čebulo in pražimo,

dokler ne pozlati. Dodamo šampinjone in korenček
ter pražimo 10 minut. Dodamo preostalo zelenjavo
iz sklede, posolimo in pražimo še 10 minut. Zelenjavo
odstavimo z ognja, dodamo sojino omako in kečap
ter popopramo. Dobro premešamo, pokusimo in,
če je treba, dodatno začinimo.
Z zmesjo nadevamo bučke, paprike in paradižnike.
Zložimo jih v naoljen pekač in, preden bomo postregli,
5 minut pogrevamo v pečici, ogreti na 200 °C.
 28
T I T O V GOSTEH
 29
T I T O V GOSTEH

V
KOSILO S HRUŠČO V OM V MOSK VI

SOVJETSKI ZVEZI SO PO STALINOVI SMRTI,

zahvaljujoč predvsem Nikiti Sergejeviču
Hruščovu, počasi uvajali reforme, s tem pa
je prišlo tudi do postopnega izboljševanja
odnosov med obema državama. Josip Broz in
jugoslovanska delegacija, v kateri sta bila med drugimi tudi
Aleksandar Ranković in Koča Popović, sta prišla na daljši
obisk ZSSR od 1. do 23. junija 1956. Namen potovanja je bila
sprava med ZSSR in SFRJ. Tito in Hruščov sta v skupni izjavi
poudarila, da ima socializem različne poti razvoja in da mora
biti sodelovanje med socialističnimi državami in zvezami
komunistov zasnovano na prostovoljnosti, »prijateljski kritiki in
tovariški izmenjavi mnenj«. Med obiskom je imel Tito govor na
stadionu Dinama pred devetdeset tisoč ljudmi.
 30

Piščančja jetra v sušeni slanini

KOSILO SESTAVINE: Jetra razpolovimo po sredini

S HRUŠČOVOM 800 g piščančjih jeter
(16 kosov)
na 32 kosov, nato jih osušimo
V MOSKVI
5 g popra in popopramo.
—★— 320 g sušene slanine
Sušeno mesnato slanino brez kože
narežemo na 32 tankih rezin. Jetra
KOSILO
zavijemo v slanino, spnemo z zobotrebci
kaviar na rženih kruhkih in spečemo na žaru. Postrežemo z na
piščančja jetra v slanini
jelenovo stegno v brusnični trakove narezano mlado čebulo in na
omaki, krompirjevi cmoki kolute narezanim pečenim krompirjem.
S O L ATA
zelenjava v kisu

SLADICA
borovničev zavitek

PIJAČA
gruzijski konjak in dvanajst
let star konjak rusija, vodka,
gruzijsko belo in rdeče vino

—★—
 31
31

Piščančja jetra v sušeni slanini

K piščančjim jetrom
postrežemo slavonski
črni pinot.
 32
T I T O V GOSTEH

J
PIKNIK NA BALIJU

ANUARJA 1958 JE VISOKA JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA,

v kateri so bili Aleksandar Grličkov, Džemal Bijedić, Savka
Dabčević, Jože Smole, Dobrica Ćosić in drugi, z Josipom
Brozom Titom na čelu odšla na prvi uradni obisk v Indonezijo.
Predsednik te države Sukarno je bil Titov velik prijatelj in oba
sta spadala med najuglednejše in najdolgoletnejše voditelje gibanja
neuvrščenih držav.
Indonezijski predsednik Sukarno je za predsednika Tita
in jugoslovansko delegacijo priredil kosilo na obali
prečudovitega Balija.
 33
T I T O V GOSTEH
Anja Drulović
TITOVA KUHARICA

Prevedla Mojca Vodušek

Uredila Nina Žitko
Tehnično uredila Mojca Kumar Dariš
Mladinska knjiga Založba, d. d., Ljubljana 2013
Predsednik uprave Peter Tomšič
Glavni urednik Bojan Švigelj
Natisnila Grafika Soča, d. o. o., Nova Gorica
1. izdaja, naklada 3000 izvodov

Naslov izvirnika: TITOV KUVAR

Copyright © Aleksandra Anja Drulović
Copyright za fotografije © New Folder Communities, Beograd
Copyright © za izdajo v slovenščini Mladinska knjiga Založba, Ljubljana 2013

Vse informacije o knjigah Založbe Mladinska knjiga lahko dobite tudi na internetu: www.emka.si

CIP – Kataložni zapis o publikaciji

Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana

641.56(083.12)
929Broz J.-Tito(084.12)

DRULOVIĆ, Anja
      Titova kuharica / Anja Drulović ; [prevedla Mojca Vodušek]. – 1. izd. –
Ljubljana : Mladinska knjiga, 2013

Prevod dela: Titov kuvar

ISBN 978-961-01-2904-2

266653440

Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali
druga uporaba tega avtorskega dela in njegovih delov v kakršnem koli obsegu ali postopku, skupaj s fotokopi­
ranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki, v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah.